APULIJA IN BAZILIKATA ABEROBELLO IN GRAVINA DI PUGLIA V kolesarskem tednu po Apuliji in Bazilikati (17.-24.5.2014) bo izhodiš-če štirih etap v Alberobellu, treh pa v Gravini di Puglia, zato, za začetek, nekaj več o obeh mestih ALBEROBELLO (naselje in občina), Jarubbèdde po barijsko (11.000 preb., pokrajina Bari) leži v središču doline (Valle d') Itria in je prepoznano predvsem po značilnih stožčastih domovanjih – trulih, od leta 1996 vpisanih v seznam Unescove svetovne dediščine. Na območju Alberobella (Lepodrevo) se naselijo v začetku XVI. stol., ko grof Andrea Matteo III Acquaviva d'Aragona, sin slavnega grofa Giulia Antonia Acquaviva (padel v vojni s Turki pri Otrantu leta 1481), odstopi zemljo nekaj desetim družinam in od njih pobira desetino pridelka. Pravo poseljevanje se začne z grofom Giangirolamom II. (1600–1665), poznan kot škilavi Apulijec, ko tu postavi lovsko kočo. Grof na tem območju dovoli le gradnjo hiš iz kamna (tega tu ne manjka) in brez malte. Zrastejo številni truli (iz grške besede za kupolo - τροῦλλος trûllos), ki v mestu prevladujejo še sredi prejšnjega stoletja. Gradnja je podobna našim otroškim iglujem iz snega (ko ga je bilo pri nas še v izobilju, pa tudi temperature so bile precej nižje) – okrogla stavba s samostoječo kupolo. Stavbe so večinoma pobeljene z apnom, strehe pa okrašene z dekorativnimi elementi, mističnimi ali religioznimi, največkrat pa so narisana kar nebesna znamenja. Alberobello ostane v fevdu grofov Acquaviva d'Aragona do 27. maja 1797, ko kralj Ferdinand IV. Burbonski alberobellese odveže tlake.

Največji trulo, dvonadstropni, je vladarski (sovrano), zgradi pa ga družina Perta sredi XVIII. stol. Trulo gosti poleti različne gledališke predstave, koncerte komorne glasbe, večere kulture in poezije ter koncerte jazza. Največ trulov je v osrednjem delu Alberobella, med četrtjo Aia Piccola in Ljudskim trgom (Piazza del Popolo), najstarejši med njimi so iz XVIII. stol. (v okolici so tudi starejši, iz XVI. stol.) Najzanimivejši je popolnoma obnovljen trulo Casa Pezzolla v katerem je območni muzej. V Alberobellu si velja ogledati novejšo cerkev sv. Antona (1926; grški križ, kupola v obliki trula je visoka 21 m) in malo baziliko sv. Medicev. Truli so kulisa številnim filmom, tudi za film Ženske brez imena (Donn senza nome) madžarskega režiserja Geze von Radvanyi, (1950), film, ki pripoveduje o mladi noseči jugoslovanski vdovi in o drugih ženskah iz drugih evropskih držav. Posnetih je tudi nekaj

nadaljevank ameriške žajfice Beautiful (2012). Po kupoli (trûllos) cesarske palače je imenovana tudi trulska sinoda v Konstantinoplu. Leta 692 jo skliče cesar Justinijan in hoče z njo uveljaviti svojo versko politiko. Cerkveni zbor razširi in razčisti sklepe Petega in Šestega

Ulica trulov (V. Cridland)

Truli (Flikr.Com)

Alberobello (tango7174)

ekumenskega zbora (zato tudi Concilium Quinisextium, peto–šesti zbor), pri osvetljevanju razlik med vzhodno in zahodno cerkvijo (celibat, sobotni post) pa je pride do kompromisov v korist vzhodne cerkve, čemur pa papež Sergij I. nasprotuje in ga zato da Justinijan aretirati. GRAVINA DI PUGLIA (naselje in občina) Gravìnɘ, oziroma Gravoìnɘ po tukajšnjem narečju (44.000 preb., pokrajina Bari), sedež in središče Narodnega parka zgornje Murgie. Ime kraja (soteska) naj bi izviralo bodisi iz latinske besede grava, ki se nanaša na rečna korita erodirana v apnenčasto, kraško podlago, bodisi nad obsežnost območja, zasejanega s pšenico (grano) v času cesarja Friderika II. Občina obsega kar 384,74 km2 in je po velikosti 21. Italijanska občina (med skoraj 6.000). Mesto leži ob nekdaj pomembni konzularni Apijevi cesti, ki je sem pripeljala iz Beneventa in se nadaljevala proti Brindisiju (Appia Antica) ali Tarantu (Appia Traiana), kasneje pa ob pomembni romarski poti iz Rima proti Jeruzalemu. Najvišji vrh v občini je Obupan stolp (Torre Disperata) in meri 672 metrov. Nedaleč stran od mesta teče pomembna reka Bardano, ena redkih površinskih rek na apulijskem krasu (Murgie). Na območju občine se naselijo že v stari kameni dobi (ob potoku Gravina), pomembnejša najdišča pa so iz mlajše kamene dobe (od leta 5950 pr. n. št. (Casa S. Paolo e Ciccotto)). Kasneje jo poselijo Grki, za njimi Rimljani (po sanitskih vojnah leta 305 pr. n. št. postane rimska komuna), v V. stol. jo izropajo Alarikovi Vzhodni Goti in Genzerikovi Vandali, po propadu zahodnega rimskega cesarstva pa območje sprva preide pod Langobarde, za njimi pa pod Normane. Cesar Friderik II. Švabski jih vključi v svojo mejno grofijo, v XIII. in XIV. stol. so v fevdu Anžujcev – do priključitve v Italijo leta 1870 se zamenja še precej gosposk –, v XIII. stol. pa sem za raznimi drugimi redovi (baziljanci – red sv. Bazilija Velikega, benediktinci, dominikanci in frančiškani) prispejo tudi menihi viteških redov (templarji in hospitalci (Malteški viteški red) – sicer pa je tu krščanstvo prisotno že od I. stol.).

V mestu in v širši okolici je na desetine zanimivih cerkev, ne-katere so jamske (rupestre) – seveda v kraškem svetu jam ne manjka –, skrite nepo-vabljenim očem (npr. cerkve sv. Marije zvezd, sv. Bazilija, sv. Andreja, sv. Mihaela jam (VIII.–IX. stol.), druge običajne, med katerimi je najzani-mivejša prav mestna stolnica sv. Marije

vnebovzete z začetka XI. stol., veliko pa je tudi kript (večjih grobnic) – sv. Marka, sv. Štefana, Večnega očeta … Med civilnimi stavbami so zanimive ruševine Friderikovega gradu (zlasti kleti – velik podzemni prostor brez vhoda in z grafiti) pravokotnega tlorisa in štirimi obrambnimi stolpi iz leta 1231, palači Gemmis–Pellicciarijev in Pomarici–Santomasijev ter številni muzeji in arheološka območja.

Sv. Lucija (Ardito Giuseppe ) Soteska – gravina (Bvarp.com)

Gravina di Puglia (VintageItaly)

Alberobello, cerkev-trulo (UrbanItaly)

V bližini mesta je občinski gozd Velika obramba (Il Bosco comunale Difesa Gran-de) in je z 2.000 hektari najpomembnejši in najobsežnejši gozd v notranjosti Apulije. V gozdu je v času hladne vojne stala glavna raketna protiletalska obramba proti Jugo-slaviji (in Sovjetski zvezi.). V Gravini in njeni okolici so posneli tudi številne filme, med njimi C'era una volta (Bilo je nekoč) Fran-cesca Rosija s Sofio Loren in Omarjem Sharifom (1967), Qui comincia l'avventura (Tu se začne avantura)

Carla Di Palme z Monico Vitti in Claudio Cardinale (1975) in Indovina chi sposa mia figlia (Ugani s kom se poroči moja hči) z Linom Banfijem v glavni vlogi (2008). V Gravini se leta 1649 rodi Pietro Francesco (Vincenzo Maria) Orsini de Gravina, kasnejši papež Benedikt XIII. (1724-1730) Gravina je poznana kot mesto, ki, kot je zapisno na mestnem grbu, ponudi pšenico in vino (Grana Dat et Vina). Rodovitna okolica bogato obrodi najrazličnejše kmetijske proizvode odlične kakovosti, zato ni čudno, da je območje poznano tudi po kakovostni in zanimivi kuhinji – cardoncello (cardungìdde) – vrsta gobe, Pallone, Fallone, Verdeca (verdèche) – posebno belo vino, Sasanello gravinese (sasanìdde) – piškot s kuhanim vinom, Tarallo (peccelatìdde, taradde), Focaccia sv. Jožefa (rucchèle, oziroma fecàzze de San Geséppe), Lampascioni (vambascìule), Soppressata, Pizzintella, Ventresca (vendrésche), Calzoni (calzùne), Calariello (calarìdde) – jagnje z zelenjavo, Pane cotto (ppène cùtte) – kuhan kruh, mešana zelenjava s starim kruhom, … DOBER TEK.

(povzeto po it.wikipedia.org/wiki/) 10.1.2014 Papež Benedikt XIII.

Sv. Marija milosti (F. Sgaramella) Klet pod gradom (ArditOggi)