arhivski fondovi na republika makedonija - 1941 - 1944 - mak.pdf

8/19/2019 Arhivski fondovi na Republika Makedonija - 1941 - 1944 - mak.pdf

1/145

Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005

5

ARHIVSKI FONDOVI I ZBIRKI VO DR@AVNIOT ARHIVNA REPUBLIKA MAKEDONIJA - CENTRALEN DEL - SKOPJE

Vo 2006 godina Dràvniot arhiv na Republika Makedonija odbeleùvapedeset i pet godini od svoeto osnovawe. Vo ramkite na odbeleùvaweto naovoj skromen jubilej, Stru~niot kolegium na Dràvniot arhiv na RepublikaMakedonija prezede obvrska da izdade dopolna na vodi~ite na centralniot deli devette oddelenija na Arhivot, kako i Vodi~ niz mikrofilmuvanataarhivska gra|a od stranska proveniencija, 1954-2005 godina.

Odbeleùvaweto na godi{ninata od osnovaweto na arhivskata dejnostvo Republika Makedonija pretstavuva predizvik za pred nau~nite rabotinici,po{irokata javnost i pred gra|anite da se prezentiraat odredeni zna~ajni

soznanija za bogatstvoto dokumenti zgrièni vo trezorite na Dràvniotarhiv na Republika Makedonija.

Vo depoata na Dràvniot arhiv na Republika Makedonija - centralendel, od osnovaweto vo 1951 zaklu~no so 2005 godina se zgrièni i za{titeni1.433 arhivski fondovi i zbirki (vo ovaa brojka ne se opfateni fondovite namikrofilm od stranska proveniencija - pove}e od eden milion mikrosnimki).

Najstar so~uvan dokument e fragmentot od Evangelieto na svetiApostol Luka od 12 vek, napi{an na pergament, inaku lociran vo semejniotfond na Robevi - poznati trgovci {to trguvale so Indija, Persija i so Azija.Najstar so~uvan fond se sixilite1 na Bitolskiot kadilak - Bitola, 1607-1912

godina (185 knigi na bitolskite kadii-sudii vo kontinuitet). Vo najnoviteli~ni fondovi ima dokumenti {to poteknuvaat od 2004 godina.Vo 1982 godina e izdaden prviot Vodi~ na arhivskite fondovi i zbirki

na toga{niot Dràven arhiv na Makedonija i devette sega{ni oddelenija - sopodatoci za arhivskite fondovi i zbirki zaklu~no so 1980 godina. Vo 1994godina e izdadena dopolna na Vodi~ot za novoprezemenite arhivski fondovi izbirki vo periodot 1981-1992 godina.

Vodi~ot na arhivski fondovi i zbirki 1993-2005 godina e podelen nadve celini. Vo prvata, naslovena kako obraboteni-sredeni arhivski fondovi -zbirki objaveni vo vodi~ite od 1982 i 1994 godina se prezentirani podatociza obrabotenite fondovi – zbirki, za koi se podgotveni nau~no-informativnisredstva (NIS) - istoriski bele{ki za fondoobrazovatelite, regesti ianaliti~ki inventari, tie se pre~ukani ili aùrirani vo AOP - bazite.Pokraj standardnite elementi {to se nudat vo vodi~ite (broj, naziv nafondoobrazovatelite, grani~ni godini, koli~estvo izrazeno vo knigi iarhivski kutii), za ovie fondovi prezentirame dopolnitelni podatoci, kako{to se: broj na arhivski edinici (informativni edinici), za koi seizraboteni NIS, broj na listovi za sekoj fondoobrazovatel pooddelno i brojna stranici na NIS za sekoj fond. Voedno, davame podatok za NIS {to se

1 Sixili - sudski evidentni knigi pi{uvani od specijalni pisari vo koi se evidentirani sitesudski predmeti


2/145

Dràven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del

6

aùrirani vo AOP - bazite na sistemot, koi moàt poedine~no ili vkrstenoavtomatski da se prebaruvaat.

Pokraj serioznite problemi so tehni~kite sredstva za modernorabotewe, Dràvniot arhiv na Republika Makedonija vo poslednite nekolku

godini uspea vo AOP - bazite da aùrira podatoci za pove}e od 50 arhivskifondovi so nad 12.000 stranici na NIS (nad 50.000 informativni edinici).Site fondovi od periodot na turskata uprava vo Makedonija se

obraboteni i dostapni za koristewe.Vo 2006 godina Dràvniot arhiv na Republika Makedonija zapo~na nova

proektna zada~a, od osoben interes za gra|anite na Republika Makedonija. Toae proektnata zada~a za obrabotka na turskite tapiski knigi - zemji{ni knigina Bitolskiot vilaet - 1878-1912 godina. Tapiskite knigi, 133 na broj, }e dadatpodatoci od imotno-praven karakter za sopstvenicite ili nivnite naslednicina imotni pobaruvawa od Republika Grcija. Obrabotenite podatoci sevnesuvaat vo AOP - bazite i tie }e moàt avtomatski da se prebaruvaat.Proektnata zada~a }e bide realizirana do 2010 godina.

Vo spomenatiot del na Vodi~ot se prezentirani podatoci za upravnitefondovi vo periodot na srpskata okupacija vo Makedonija 1918-1941 godina,kako i podatoci za bugarskata okupacija vo Makedonija 1941-1944 godina.

Vo slednoto poglavje se nudat podatoci za obrabotenite arhivskifondovi na upravata na NRM/SRM po 1944 godina, kako {to se: ASNOM,Vlada - Izvr{en sovet na NRM/SRM, ministerstvata, sovetite, glavnitedirekcii, komitetite i komisiite.

Isto taka, prezentirani se podatoci za sudskite fondovi, kako i zavoenite edinici i organizacii od najstar period do NOD i Revolucijata vo1941-1944 godina.

Ne pomalku zna~ajni se i podatocite za obrabotenite fondovi naprosvetnite, kulturnite i nau~nite ustanovi i organizacii. Vo Vodi~ot senotirani i podatoci za stopanskite fondovi, prete`no komori, kako ipodatoci za obrabotenite fondovi na op{testveno-politi~kite organizacii,dru{tva i zdruènija.

Mo{ne zna~ajni se i ponudenite podatoci za fondovite na verskiteustanovi i organizacii na Isto~nopravoslavnata crkva, Bugarskata egzarhija,Srpskata pravoslavna crkva i Islamskata verska zaednica (Dràvniot arhivna Republika Makedonija nema prezemeno fondovi od Makedonskata

pravoslavna crkva). Golemiot broj semejni i li~ni fondovi, pokraj zna~ajnitepodatoci {to ni gi nudat kako neodminliv izvor za istorijata, se odlikuvaatvo dobar del i so svoite estetski belezi.

Od zbirkite arhivska gra|a osobeno se zna~ajni fermanite, beratite,vakafnamite i bujuruldiite od turskiot period, nastanati na makedonskapo~va ili dostaveni do turskite nadle`ni organi vo Makedonija, kako izbirkite arhivska gra|a za egejskiot del na Makedonija - me|u dvete vojni, voNOV i za vreme na Gra|anskata vojna.

Vo pregledot na arhivskite fondovi i zbirki vo Dràvniot arhiv naRepublika Makedonija - Centralno oddelenie za periodot 1993-2005 godina

prezentirani se podatoci za novoprezemeni ili novoistraèni fondovi vostranstvo vo forma na kserokskopii za 327 fondovi i zbirki, i toa:


3/145


7

- fondovi od domenot na upravata i javnite slu`bi vo NRM/SRM-RM -52 fonda;- sudski fondovi po 1944 godina - 4 fondovi;- fondovi na voeni edinici-organizacii po 1944 godina - teritorijalnaodbrana - 36 fonda;- fondovi na prosvetni, nau~ni i kulturni ustanovi i organizacii - 24fonda;- fondovi od domenot na stopanstvoto - 11 fondovi;-fondovi na op{testveno-politi~ki organizacii, dru{tva i zdruènija- 16 fonda;- eden fond na verskite organizacii;- zbirki - 4;- semejni i li~ni fondovi - 53 fonda.Prikaàni se 126 fondovi so osnovni podatoci za arhivskata gra|a

istraèna vo stranstvo vo forma na kserokskopii od slednive zemji:

- Avstrija - 2 fonda;- Bugarija - 73 fonda;- Germanija - 2 fonda;- Jugoslavija - 1 fond;- Romanija - 1 fond;- Rusija - 28 fonda;- Turcija 12 fonda;- Francija - 2 fonda i- Hrvatska - 5 fonda.Novoprezemenite arhivski fondovi za periodot 1993-2005 godina,

deponirani vo trezorite na Dràvniot arhiv na Republika Makedonija -Centralniot del se krajno heterogeni po svojot sostav. Zgriènata arhivskagra|a od ovie fondovi isto taka }e bide neodminliv izvor za istorijata i zasite aspekti na opstojuvaweto na ovie prostori. Ovaa arhivska gra|a }e frlidopolnitelna svetlina na odredeni periodi od istorijata na makedonskiotnarod od krajot na 19 vek kako i na celiot 20 vek.

Pred Dràvniot arhiv na Republika Makedonija stoi zada~ata vobliska idnina site izraboteni NIS po pat na skenirawe da gi prenese voAOP - bazite so cel informaciite za fondovite i zbirkite na brz na~in dastanat dostapni za site korisnici. Od druga strana, so digitalizacijata naDràvniot arhiv na Republika Makedonija izvornite dokumenti na najbrz

na~in }e stanat dostapni za site korisnici.Ovie dve proektni zada~i se zacrtani vo programskite aktivnosti na

Dràvniot arhiv na Republika Makedonija, no od finansiskite sredstva imo`nosti zavisi so koe tempo }e se sledi ~ekorot na najsovremenoto arhivskorabotewe.


4/145


5/145


9

2. Naziv na arhivskiot fond ili zbirka

Za naziv na arhivskiot fond e zemen posledniot naziv nafondoobrazovatelot (imatelot). Vo slu~aj koga arhivskiot fond e poznat po

nekoj porane{en naziv, daden e i toj naziv.Nazivite na arhivskite fondovi, nezavisno od toa dali originalniotnaziv bil na nekoj drug jazik, se dadeni na makedonski jazik so golemi bukvi:

OP[TINSKA UPRAVA - RADOVI[

Za da se skrati tekstot pri naveduvaweto istorodni fondovi, tie senaveduvaat pod zaedni~ki naziv, so kurzivni bukvi (SELSKI RABOTNIZADRUGI ). Pod zaedni~kiot naziv e naveden samo delot od nazivot naarhivskiot fond {to ne e opfaten so zaedni~kiot naziv, kako i mestoto-sedi{teto na fondoobrazovatelot. Sekoj fond se naveduva vo nov red:

SELSKI RABOTNI ZADRUGI

„STOJAN MINÊV“ - ALINCI„LAZAR KOLI[EVSKI“ - BELÊ„\OR\I SUGAREV“ - VA[AREJCA...

3. Mesto - sedi{te na fondoobrazovatelot

Mestoto-sedi{teto na fondoobrazovatelot, nezavisno od porane{nite

nazivi, se naveduva vo sega{nata forma, na makedonski jazik. Nazivot namestoto e napi{an so golemi bukvi, a od nazivot na arhivskiot fond e odvoenso crti~ka:

OP[TINSKI NARODEN ODBOR - VINICA

4. Raspon na godinitena postoewe na fondoobrazovatelot

Rasponot na godinite na postoewe na fondoobrazovatelot e naveden vozagrada, po nazivot i mestoto-sedi{teto na fondoobrazovatelot:

NARODEN ODBOR NA OP[TINA BUKOVO (1952-1955)

Ako fondoobrazovatelot s¢ u{te postoi i dejstvuva, zavr{nata godinana negovoto postoewe ne se prikaùva:

STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA - SKOPJE (1962 - )

Vo slu~aj koga godinite na postoeweto ne se so sigurnost ustanoveni,

namesto godina se stava pra{alnik (? - 1957) ili (1947 - ?)


6/145


10

Po rasponot na godinite na postoewe na fondoobrazovatelot se stavainterpunkciskiot znak to~ka i zapirka.

5. Raspon na godinite na arhivskata gra|ana fondot ili zbirkata

Podatokot za rasponot na godinite na arhivskata gra|a na arhivskiotfond ili zbirka se naveduva po podatokot za rasponot na godinite nafondoobrazovatelot:

NARODEN ODBOR NA BITOLSKA OKOLIJA - BITOLA (1944-1965); 1944-1965;

Necelosnata so~uvanost na gra|ata na arhivskiot fond se izrazuva na

slednive na~ini:

- Koga nedostigaat po~etnata ili zavr{nata godina na gra|ata odarhivskiot fond:

FINANSISKA UPRAVA - PRILEP (1869-1912); 1882-1910

- Koga nedostigaat oddelni godini vo ramkite na rasponot na godinite:

SELSKA RABOTNA ZADRUGA - DIMONCE (1949-1953; 1949,1951/1953)

- Koga arhivskata gra|a na fondot ne e potpolno so~uvana:

ISTRA@EN SUD - TETOVO (1941-1944); 1942/1944;

Za semejnite i za li~nite arhivski fondovi se naveduva samo rasponotna godinite na gra|ata.

VLAHOV DIMITAR 1908-1950;

Kaj arhivskite zbirki, vo rasponot na godinite na gra|ata se naveduvaperiodot koga gra|ata nastanala ili periodot na koj taa se odnesuva, a neperiodot koga e formirana zbirkata:

ZBIRKA FERMANI: 1646-1859;

Po podatokot za rasponot na grani~nite godini na gra|ata naarhivskiot fond ili zbirka se stava interpunkciskiot znak dve to~ki.


7/145


11

6. Koli~estvo na arhivskata gra|a

Podatocite za koli~estvoto na arhivskata gra|a se naveduvaat popodatocite za rasponot na godinite na gra|ata na arhivskiot fond ili zbirka.

Koli~estvoto se izrazuva vo broj na knigi, kutii, papki i paketi:kn. - knigakut. - kutija

Pome|u podatokot za brojot na oddelnite tehni~ki za{titni edinici sestava interpunkciskiot znak zapirka, a na krajot - to~ka i zapirka:

OKOLISKA UPRAVA - GALI^NIK (1915-1918); 1915-1918: kn. 3, kut. 6;

Pod podatokot za brojot na tehni~kite za{titni edinici se naveduva i

podatokot za koli~estvoto gra|a, izrazen vo dolìnski metri. Po ovojpodatok se stava interpunkciskiot znak to~ka:

OP[TINSKA UPRAVA - ORAH (1915-1918); 1915/1918: kn. 3, kut. 1; 0,2.

Podatocite za koli~estvoto na gra|a vo arhivskite zbirki se davaat voedinici merki {to odgovaraat na specifi~nite vidovi na gra|ata vozbirkite:

ZBIRKA GEOGRAFSKI KARTI, 1023 karti

7. Sredenost na arhivskiot fondili zbirka (informativni sredstva)

Vo slu~aj koga arhivskiot fond ili zbirka e vo nesredena sostojba i nemoè da se koristi za nau~ni i drugi potrebi, se naveduva konstatacijata„nesreden“, odnosno „nesredena“:

OP[TINSKA UPRAVA - Skopje (1869-1912); 1869-1912; kn. 59, kut. 43;6,1. Nesreden.

Me|utoa, dokolku gra|ata na arhivskiot fond ili zbirka e do odredenamera sredena i moè da se koristi, se naveduvaat podatoci za sredenite deloviod fondovite - zbirkite.

Za sredenite i obrabotenite arhivski fondovi i zbirki, za koi voDràvniot arhiv na Republika Makedonija se izraboteni nau~no-informativni sredstva (i evidencii {to moàt da posluàt kako izvor nainformacii za gra|ata), se davaat podatoci za tie sredstva. Podatocite sesostojat od nazivot na nau~no-informativnoto sredstvo. Naj~esto zastapeniteevidentni i nau~no-informativni sredstva, namesto nivnite celosni nazivi,se prikaàni so slednive kratenki:


8/145


12

SI - sumaren inventarAI - analiti~ki inventara.e. - arhivski ediniciNIS - nau~no-informativno sredstvo izrazeno vo broj na stranici

napi{ani na ma{inaNIS - aùrirano vo AOP - bazite - nau~no-informativnoto sredstvo

za fondot moè kompjuterski da se prebaruva

Sodrìnskite informacii {to }e se prikaùvaat za fondovite, pokrajspomenatite kratenki, }e se odnesuvaat na istoriskite bele{ki, registrite,spisocite, informaciite, analizite, pregledite i sl., spored razni temi.

Ako za eden arhivski fond se izraboteni pove}e vidovi informativnisredstva, pome|u niv se stava interpunkciskiot znak to~ka i zapirka:

MINISTERSTVO ZA TRGOVIJA I SNABDUVAWE - SKOPJE -

(1945-1951); 1945-1951: kn. 90, kut. 161; 17,9. SI; R.

KOSTURSKI REVOLUCIONEREN REON - KOSTUR (- 1908);1900/1903: kut. 1; 0,1. AI.

Podatocite za sredenosta na fondot i za nau~no-informativnitesredstva se naveduvaat po podatokot za koli~estvoto na arhivskata gra|a.

8. Struktura na Vodi~ot na arhivskitefondovi i zbirki

Vodi~ot na arhivskite fondovi i zbirki na Dràvniot arhiv naRepublika Makedonija – Centralen del - Skopje ima ~etiri dela:

A. Arhivski fondovi (osven semejnite i li~nite);B. Semejni i li~ni fondovi iV. ZbirkiG. Kserokskopirana arhivska gra|a od stranska proveniencija

Arhivskite fondovi i zbirki se grupirani spored grankata na dejnosta,po grupi i podgrupi i periodi, a vo soglasnost so klasifikaciskata {ema,

koja sluì kako osnova za raspredeluvawe na arhivskite fondovi.Klasifikaciskata {ema e od strukturno-hierarhiski tip, so primena

na decimalen sistem. Se sostoi od: a) naziv na grankata na dejnosta, grupata ipodgrupata vo grankite i periodot, i b) oznaki so bukvi i brojki (simboli), sokoi nazivite se kontinuirano pretstaveni.

Na korisnicite na publikacijata im se prepora~uva, pred da pristapatkon barawe na podatoci za arhivskite fondovi i zbirki, da ja prou~atklasifikaciskata {ema, odnosno principite i kriteriumite vrz osnova nakoi e izvr{eno raspredeluvaweto na arhivskite fondovi i zbirki i evospostaven nivniot poredok vo Vodi~ot.

„Vodi~ot na arhivski fondovi i zbirki 1993-2005“ ja prikaùvasostojbata na fondovite i zbirkite zaklu~no so 2005 godina.


9/145


13

KLASIFIKACISKA [EMA

A. ARHIVSKI FONDOVI NA DR@AVNI ORGANI,USTANOVI, ZDRU@ENIJA, ORGANIZACIII DRUGI INSTITUCII

1. UPRAVA I JAVNI SLU@BI

1.2. Arhivski fondovi do 19181.3. Arhivski fondovi 1918-19411.4. Arhivski fondovi 1941-1944

1.4.1. Narodnoosloboditelni organi1.4.2. Okupatorski i kvislin{ki organi1.5. Arhivski fondovi od 19441.6. Arhivski fondovi od 1991 - Republika Makedonija

Vnatre vo periodite, fondovite se naveduvaat po redosled na nivniteteritorijalni i vistinski nadle`nosti (od povisoki kon poniski).Arhivskite fondovi od ist rang se naveduvaat po azbu~en redosled na mestoto-sedi{teto na fondoobrazovatelot.

2. PRAVOSUDSTVO

2.1. Period do 1944 g. i2.2. Period po 1944 g.

Vnatre vo ovie periodi, nivniot redosled e odreden po rang, a voramkite na ednakov rang - po azbu~en redosled na nazivite na mestoto-sedi{teto na fondoobrazovatelot.

3. VOENI EDINICI, USTANOVI IORGANIZACII

3.1. Period do 19443.2. Period po 19443.2.1. Narodnoosloboditelni edinici, ustanovi i organizacii3.2.2. Okupatorski edinici, ustanovi i organizacii3.3. Fondovi po 1944

Vnatre vo periodite (i podgrupite) redosledot e odreden po rang,odnosno spored organizaciskata struktura na vojskata.


10/145


14

4. PROSVETNI, KULTURNI I NAU^NIUSTANOVI I ORGANIZACII

4.1. Prosvetni ustanovi i organizacii4.2. Kulturni ustanovi i organizacii4.3. Nau~ni ustanovi i organizacii

Vnatre vo podgrupite, redosledot na arhivskite fondovi e odredenspored vidot i rangot na ustanovite, a vo ramkite na rangot - po azbu~enredosled na nazivite na mestata-sedi{tata na fondoobrazovatelite.

5. SOCIJALNI I ZDRAVSTVENI USTANOVI

5.1. Socijalni ustanovi

5.2. Zdravstveni ustanovi

Vnatre vo podgrupite redosledot na arhivskite fondovi e odredenspored vidot i rangot na ustanovite, a vo ramkite na ednakov rang - po azbu~enredosled na nazivite na mestoto-sedi{teto na fondoobrazovatelite.

6. STOPANSTVO I BANKARSTVO

6.1. Periodot do 1944 g.

6.1.1. Banki i pari~ni zavodi6.1.2. Stopanski zdru`enija6.1.3. Stopanski pretprijatija6.1.3.1. Industrija i rudarstvo6.1.3.2. Zemjodelstvo i {umarstvo6.1.3.3. Trgovija, ugostitelstvo i turizam6.1.3.4. Soobra}aj6.1.3.5. Ostanati6.1.4. Zanaet~istvo6.1.5. Zadrugi6.1.6. Ostanato

6.2. Periodot po 1944 g.

6.2.1. Banki i pari~ni zavodi6.2.2. Stopanski zdru`enija6.2.3. Stopanski pretprijatija6.2.3.1. Industrija i rudarstvo6.2.3.2. Zemjodelstvo i {umarstvo6.2.3.3. Trgovija, ugostitelstvo i turizam6.2.3.4. Soobra}aj

6.2.3.5. Ostanati6.2.4. Zanaet~istvo


11/145


15

6.2.5. Zadrugi6.2.6. Ostanato

Vnatre vo grupite i vo podgrupite redosledot na arhivskite fondovi eodreden po azbu~en redosled na nazivite na mestata-sedi{tata nafondoobrazovatelite.

7. OP[TESTVENO-POLITI^KI ORGANIZACIIPOLITI^KI PARTIII, DRU[TVA I ZDRU@ENIJA

7.1. Politi~ki i op{testveno-politi~ki organizacii7.1.1. Napredni politi~ki i op{testveno-politi~ki organizacii7.1.2. Gra|anski i drugi organizacii7.2. Stale{ki korporacii

7.3. Humanitarni dru{tva7.4. Kulturno-prosvetni dru{tva7.5. Umetni~ki dru{tva i zdru`enija7.6. Sportski dru{tva i zdru`enija7.7. Ostanato7.8. Nevladini organizacii

Redosledot na arhivskite fondovi vnatre vo podgrupite e odredenspored vidot i rangot, a potoa po azbu~en redosled na nazivite na mestata-sedi{tata na fondoobrazovatelite.

8. VERSKI ORGANIZACII

8.1. Isto~nopravoslavna crkva

8.1.1. Gr~kata crkva vo Makedonija8.1.2. Bugarskata egzarhija vo Makedonija8.1.3. Srpskata pravoslavna crkva vo Makedonija8.1.4. Makedonskata pravoslavna crkva8.2. Islamskata verska zaednica vo Makedonija8.3. Evangelisti~ko-metodisti~kata crkva

Vo ramkite na podgrupite redosledot na arhivskite fondovi e odredenspored rangot, a vo ramkite na istiot rang - po azbu~en redosled na nazivitena mestata-sedi{tata na fondoobrazovatelite.


12/145


16

9. OSTANATO

Arhivski fondovi koi ne se opfateni vo klasifikaciskata {ema.

B. SEMEJNI I LI^NI FONDOVI

1. Semejni fondovi2. Li~ni fondovi

Arhivskite fondovi se navedeni po azbu~en redosled na prezimiwatana fondoobrazovatelite na semejnite i li~nite fondovi.

V. ZBIRKI

G. KSEROKSKOPIRANA ARHIVSKA GRA\A OD STRANSKAPROVENIENCIJA


13/145


17

ISTORIJAT NA DR@AVNIOT ARHIVNA REPUBLIKA MAKEDONIJA - CENTRALEN DEL

Razvojniot pat na arhivskoto delo vo Republika Makedonija e voneposredna vrska so razvojniot pat na istorijata na makedonskiot narod.

So razvojot na srednovekovnite gradovi vo Zapadna Evropa ulogata naoficijalnite arhivi ja prezemaat notarijatite. Vo Makedonija crkvite imanastirite se javuvaat vo uloga na sobira~i na zna~ajnata arhivska gra|a -crkovni dokumenti i zna~ajni povelbi - crkovna prepiska so Carigrad, turskipovelbi {to zboruvaat za odnosite so turskite vlasti. Mnogubrojnitestranski nau~nici {to ja krstosuvale Makedonija po~nale da go raznesuvaatkulturnoto nasledstvo zgrièno vo manastirite. Antislovenskoto

raspoloènie na gr~kite crkovni vlasti pridonelo golem brojstaroslovenski rakopisi da bidat odneseni vo Rusija, Bugarija i vo Srbija.Vojnite vodeni na po~vata na Makedonija (Balkanskite vojni i Prvata

svetska vojna) pridonele za uni{tuvawe i raznesuvawe na arhivskotobogatstvo.

Prvata arhivska ustanova so zada~a da sobira, sreduva i da obrabotuvaarhivska gra|a e Dràvnata arhiva vo Skopje2 formirana na 28 septemvri 1926godina. Arhivot rabotel so dvajca redovni izvr{iteli, a povremeno seangaìrale u{te dvajca slu`benici, s# do 1941 godina koga arhivot prestanalda raboti. Ovaa arhivska ustanova ne postignala re~isi nikakvi rezultati vopogled na sobirawe i za{tita na arhivskata gra|a. Najgolemiot del od

sobranata arhivska gra|a so diplomatska, kulturno-prosvetna i verskasodrìna vo 1929 godina e odnesen vo Diplomatskiot arhiv priMinisterstvoto za nadvore{ni raboti na Jugoslavija vo Belgrad.

Od 1941 do 1949 godina arhivskata slu`ba vo Makedonija ne eobnovuvana. Za vreme na okupacijata na Makedonija vo 1941-1944 godinaprodolìlo nemilosrdnoto uni{tuvawe i raznesuvawe na arhivskata gra|a zaistorijata na na{iot narod.

Formiraweto i razvitokot na Dràvniot arhiv na RepublikaMakedonija se tesno povrzani so sozdavaweto i razvitokot na RepublikaMakedonija. Bogatata tradicija kaj makedonskiot narod da se ~uva pi{aniotdokument, naj~esto od zlonamerni race {to posegale da go uni{tat sekoesvedo{tvo {to zboruvalo za nego poinaku od nivnite interesi, be{e edna odnajdragocenite zalo`bi vo sozdavaweto slu`ba {to stru~no i nau~no }e jasobira, obrabotuva, publikuva i ~uva arhivskata gra|a nastanata niz vekovite.Vakvata potreba dojde do izraz u{te dodeka trae{e Vtorata svetska vojna. Na3 maj 1945 godina Ministerstvoto za prosveta ja promovira potrebata odformirawe arhiv na Narodnoosloboditelnoto dvièwe na Makedonija. Ovaainicijativa ne be{e realizirana, no nabrzo Ministerstvoto za narodnaprosveta na NR Makedonija vo maj 1946 godina formira komisija za sobirawearhivska gra|a.

2 Nexat Ja{ar, Dràvna arhiva na NR Makedonija, 1926-1951. Arhivist g. IV, sv. II, 1954, str. 89-94.


14/145


18

Vo 1949 godina pri CK na KPM e formiran Istoriski arhiv so zada~ada pribira i obrabotuva arhivska i memoarska gra|a za NOV, KP i zarabotni~koto dvièwe.

Donesuvaweto na Op{tiot zakon za dràvnite arhivi vo Jugoslavija od1950 godina be{e osnova Narodnoto sobranie na NRM na 6 januari 1951 godinada go usvoi Zakonot za dràvnite arhivi3, so koj se ovozmoì sozdavaweto naDràvniot arhiv na NR Makedonija. So istiot Zakon se ovozmoì formirawena pove}e regionalni arhivi i arhivi vo sostav so cel pointenzivno da sesobira, ~uva, za{tituva i obrabotuva arhivskata gra|a. Vo periodot od 1953 do1960 godina se osnovani i po~nuvaat da rabotat i devet regionalni istoriskiarhivi, koi so noviot Zakon za arhivska gra|a od 1990 godina vleguvaat vosostav na Arhivot na Makedonija kako podra~ni edinici, i toa: Bitola,Kumanovo, Ohrid, Prilep, Skopje,Strumica, Tetovo, Veles i [tip.

Paralelno so re{avaweto na organizacijata na arhivskata mreà,re{avani se i pra{awata za organizacijata na arhivskata slu`ba - za{titata

vo Arhivot, za{titata na arhivskata gra|a vo registraturite, sreduvaweto iobrabotkata na arhivskata gra|a, istraùva~kata i izdava~kata dejnost idrugo.

Dràvniot arhiv na Republika Makedonija vo prvite godini napostoeweto be{e smesten vo zgradata na Narodnoto sobranie, a pokatastrofalniot zemjotres od 1963 godina vo zgradata na ministerstvata naVladata na Makedonija.

Vo 1969 godina Dràvniot arhiv na Republika Makedonija se vseli vonovata, namenski izgradena zgrada, vo koja raboti i denes. Namenski zgradi seizgradeni i za istoriskite arhivi vo Skopje, Ohrid, [tip, Bitola i voPrilep.

Dràvniot arhiv na Republika Makedonija svojata rabota ja zapo~nuvana 1 april 1951 godina so dvajca arhivisti so zavr{en stru~en ednogodi{enkurs za arhivisti vo Arhivot na Dubrovnik. Vo periodot 1953-1954 godinaDràvniot arhiv na Republika Makedonija organizira pove}emese~niarhivisti~ki kursevi za osposobuvawe novi kadri, koi }e rabotat i voregionalnite istoriski arhivi. Razvojniot pat na Dràvniot arhiv naRepublika Makedonija tesno e povrzan so op{testvenite promeni vo zemjata.Vo duhot na novata postavenost na upravata i kulturata, na 21 april 1965godina Narodnoto sobranie go donese Zakonot za arhivska gra|a i za arhivite.So ovoj Zakon se definira novoto ime na Dràvniot arhiv na RepublikaMakedonija - Arhiv na Makedonija, a regionalnite prerasnuvaat vo istoriskiarhivi.

So Zakonot za arhivska dejnost od 1973 godina Arhivot na Makedonija iistoriskite arhivi se tretiraat kako ustanovi od oblasta na kulturata. SoZakonot za arhivskata gra|a donesen na 8 noemvri 1990 godina Dràvniotarhiv na Republika Makedonija se postavi kako republi~ka upravnaorganizacija direktno pri Vladata na Republika Makedonija, a vo negovsostav vlegoa dotoga{nite istoriski arhivi kako negovi edinici vo sostav.Spomenatiot Zakon e prv normativen akt nezavisen od propisite {to na ovapole gi nose{e sojuznata administracija vo Belgrad, a {to be{e vo duhot nanastojuvawata na makedonskiot narod za proglasuvawe na nezavisnosta na

3 Sl. vesnik na NRM br. 2 od 1951 godina.


15/145


16/145


17/145


21

@albi od gra|ani vo vrska so: sobiraweto na desetokot, re{avaweto nasporovite za nasledstvo; isplata na razni dava~ki, i sl.

Glasa~ki list za okoliski mexlis vo Tetovo.

Arhivskata gra|a e na staroturski jazik.

OP[TINSKI UPRAVI

3. VELES (1869-1912); 1868/1911: kut. 1; 0,1. Regesti, a.e. 80, listovi 119, NIS kartoteka.

Sodrìnski podatoci za arhivskata gra|a:

Dogovori za kupoproda`ba na nedvièn imot (zemja, ku}i, du}ani);prepisi od tapii za nedvièn imot na gra|ani (zemja, ku}i, du}ani);izvestuvawa za izre~eni prekr{o~ni kazni na gra|ani; re{enija i potvrdi zauplateni pari~ni sredstva na blagajnata vo op{tinata za desetok, razni drugidava~ki i taksi; dano~ni priznanici na gra|ani; spisok na komitskite voda~iod Kavala, [tip i Sv. Nikole; koncepti od telegrami na vele{kiot vladikado Op{tinskiot inspektorat; li~ni karti na gra|ani; delovoden protokol naop{tinata za 1318 god. (1902 god.)

Arhivskata gra|a s na staroturski jazik.

4. KOÂNI (1869-1912); 1869-1891: kut. 1; 0,1. Regesti, a.e. 97, listovi 118, NIS kartoteka.

Sodrìnski podatoci za arhivskata gra|a:Izve{tai za: osnovaweto na op{tinata; prihodite i rashodite na

op{tinata; cenite na prehranbenite proizvodi; gradbite i popravkite voop{tinata; izre~enite pari~ni kazni na gra|ani; polo`bata na muhaxirite voop{tinata (dodeluvawe pomo{ i hrana na muhaxirite) i dr.; dogovori zakupoproda`ba na nedvi`ni imoti (zemja, ku}i, du}ani); spisok na selata odop{tinata so vidovite na dava~ki; spisok za potrebite od drvna gra|a voop{tinata; smetkoraspiski za izgradba na most vo Ko~ani.

Arhivskata gra|a e na staroturski jazik.

5. KRATOVO (1869-1912); 1868-1912): kut. 1; 0,1. Regesti, a.e. 70, listovi 108, NIS kartoteka.

Sodrìnski podatoci za arhivskata gra|a:Sudska kniga na [erijatskiot sud vo Kratovo za periodot 1327-1330

godina (1909-1912); finansiski pregled na op{tinata za prihodite i rashoditevo periodot od 1869 do 1883 godina; izvestuvawa vo vrska so: pari~ni


18/145


22

kaznuvawa na gra|ani; nastani {to se slu~ile vo op{tinata (grabeì, ubistvai dr.); nezakonska proda`ba na tutunot; za cenite na razni prehranbeniproizvodi, i sl.; spisok na op{tite prihodi i rashodi na op{tinata, spisocina muhaxirite naseleni vo op{tinata; spisok na rabotnicite vo carskiot

rudnik vo Kratovo; statisti~ki pregledi za nedvi`nite imoti vo Kratovo;statisti~ki izve{taj za u~ili{tata vo Kratovo; dokumenti za odobruvawe nakrediti od Zemjodelskata banka vo Kratovo.


6. KRIVA PALANKA (1869-1912); 1868/1911: kut. 2; 0,1. Regesti, a.e. 63, listovi 101, NIS kartoteka.


Izvestuvawa vo vrska so: prihodite i rashodite na op{tinata;izgradbata i popravkite na objekti; izre~enite pari~ni kazni na gra|anite;nastanite {to se slu~ile vo op{tinata (grabeì, ubistva, prekr{oci odzanaet~iite i dr.); spisoci na muhaxirite naseleni vo op{tinata; spisok nakowite sobrani vo 1877 godina za voeni potrebi; tabelaren pregled za gradbii popravki vo op{tinata (mostovi, pati{ta i dr.); molbi i àlbi od gra|ani{to se podneseni do op{tinata; smetki za dadena hrana na lu|eto od selata voop{tinata, za ~uvaweto na kulata Stracin.


7. KUMANOVO (1869-1891); 1869/1891: kut. 1; 0,1. Regesti, a.e. 281 listovi 424, NIS kartoteka.

Sodrìnski podatoci za arhivskata gra|a:Izve{tai za: prihodite i rashodite na op{tinata; cenata na

prehranbenite proizvodi; nastanite {to se slu~ile vo op{tinata (grabeì,ubistva, prek{oci od zanaet~iite i sl.); polo`bata na muhaxirite voop{tinata (dodeluvawe pomo{, hrana, smestuvawe); izre~enite pari~ni kaznina gra|ani; veterinaren izve{taj za bolestite kaj dobitokot; lekarskiizve{taj za obolenite lica vo op{tinata; dogovori za kupoproda`ba nanedvièn imot (zemja, ku}i, du}ani); re{enija za izre~eni pari~ni kazni nagra|ani za razni prekr{oci; spisoci na muhaxirite naseleni vo op{tinata;spisoci na zemja za odano~uvawe; priznanici za razni tro{oci okoluizgradbata na mostot vo s. Vojnik; potvrdi izdadeni od blagajnata naop{tinata za isplateni pari~ni sredstva na gra|ani i nabavka na raznimaterijali za op{tinata.



19/145


23

8. PRILEP (1869-1912); 1889/1911: kut. 1; 0,2. Regesti, a.e. 131, listovi 136, NIS kartoteka.

Sodrìnski podatoci za arhivskata gra|a:Naredbi za otpi{uvawe na danok; nazna~uvawe u~iteli vo Egzarhiskoto

u~ili{te vo Bitola; nazna~uvawe na muftii; isplata na tro{ocite za lica{to leèle vo bolnica; gradewe magacini i dr.; zapisnici za izgradbata napatot Gradsko-Bitola; za izgradbata na u~ili{ni zgradi; izgradbata na sudskazgrada i zatvor vo Prilep; za prihodite od selata vo Prilepska op{tina, isl.; izvestija isprateni do kajmakamot za prisilna naplata na taksi, kako iizvestija za ispra}awe na àndarmi po selata za obezbeduvawe na sobira~itena danok, i dr.; spisok na selata {to so ukaz bile priklu~eni od Vele{ka konPrilepska op{tina; razna prepiska od Op{tinskiot odbor do Vilaetot,prepiska do Komisijata za prihodi pri Kajmakamlakot vo Prilep.


9. RADOVI[ (1869-1912): 1869-1891; kut. 1; 0,1. Regesti, a.e. 84, listovi 167, NIS kartoteka.

Sodrìnski podatoci za arhivskata gra|a:Izve{tai za formiraweto na op{tinata; prihodite i rashodite na

op{tinata; izgradbata i popravkite vo op{tinata; cenite na prehranbeniteproizvodi; nastanite {to se slu~uvale vo op{tinata (grabeì, ubistva,poàri i sl.); izre~enite pari~ni kazni na gra|ani; spisoci na muhaxirite

naseleni vo op{tinata; platen spisok na slu`benicite vo op{tinata; li~niispravi na gra|ani; dano~ni priznanici na gra|ani za platen danok; molbi iàlbi od gra|ani dostaveni do op{tinata.


10. SKOPJE (1869-1912); 1847/1911: kut.43, kn. 59; 6.1. Regesti,a.e. 13773, listovi 18261, NIS kartoteka.


Pod turska vlast Skopje bilo celi 520 godini, odnosno od 1392 do 1912godina, a s# do osvojuvaweto na Carigrad (1453), Skopje, pokraj gradot Edrene,vo evropskiot del na Turcija prestavuvalo zna~aen voen centar za TurskataImperija, od kade {to se prezemale voeni operacii za osvojuvawe na drugitetiroii sprema sever i Jadransko More.

Vo tolku dolg vremenski period pod turska vlast, gradot doìvuva svoipodemi i padovi vo ekonomskiot, politi~kiot i trgovskiot ìvot, a najgolemdostrel vo svojot razvoj dostignuva vo XVI i XVII vek. Kon krajot na XVII vekse ~uvstvuva izvesno opa|awe na stopanstvoto i trgovijata, {to e rezultat naop{tata ekonomska i politi~ka sostojba vo Imperijata, koga slabee i

centralnata vlast, a za nejzina smetka s# pove}e se zajaknuvaat krupnite


20/145


24

feudalci - pa{alacite, a takvi vo Makedonija bea: Serskiot, Solunskiot,Bitolskiot, Skopskiot i Tetovskiot.

Vrz ìvotot na gradot, pokraj politi~kite i ekonomskite sostojbi voImperijata, sudbonosno zna~ewe ima i golemata katastrofa od 26 oktomvri1689 godina, koga avstriskiot voda~ Pikolomini go zapali Skopje i go sramniso zemja poradi pojavata na kolera vo gradot. Po taa katastrofa gradot te{kozazdravuva i duri vo vtorata polovina na XIX vek Skopje go dostignuva svoetostaro istorisko zna~ewe, kako vo ekonomska taka i vo politi~ka smisla.

Aneksijata na Bosna vo 1878 godina kon Avstrija negativno se odrazivrz trgovijata na Skopje, bidej}i ovoj grad odrùva{e permanentni trgovskivrski so Bosna. Vakvata zaguba na trgovski plan se ublaùva{e donekadeblagodarenie na novite reformi vo Turcija, koi povolno vlijaeja vrz razvojotna Skopje, osobeno po prenesuvaweto na sedi{teto na Kosovskiot vilaet odPrizren vo Skopje (1875). Na ovoj na~in Skopje prerasna vo vaèn politi~ki iadministrativen centar vo Vilaetot, a so izgradbata na vardarsko-kosovskata

èleznica: Solun-Skopje-Mitrovica, a podocna (1888) i so povrzuvaweto naovaa èleznica so Srbija, koja ja povrzuva Sredna so Zapadna Evropa, Skopjepretstavuva{e i va`na èlezni~ka raskrsnica na Balkanot.

Vo vtorata polovina na XIX vek Skopje se {ire{e i na desnata stranaod rekata Vardar, okolu Kameniot most i kon Vodno, a so izgradbata naèlezni~kata stanica ovoj del po~na da prerasnuva vo centar na gradot.

So aneksijata na Bosna kon Avstrija golem del od muslimanskotonaselenie bega od Bosna i se naseluva vo Makedonija, a golem broj begalciostanaa i vo Skopje, taka {to brojot na muslimanskoto naselenie vo gradotdostigna do 17.000.

Kon krajot na XVIII vek, kako {to e navedeno i pogore, krupnite

feudalci vo Imperijata s# pove}e ekonomski i politi~ki zajaknuvaa, acentralnata vlast slabee{e, taka {to go prinudile sultanot da donese nizazakoni za zajaknuvawe na centralnata vlast. Me|u pove}eto doneseni zakoni ei Zakonot za reorganizacija na sistemot na lokalnata uprava, so {to sete`nee{e da se ograni~i samovolieto na lokalnite upravuva~i i sedoveduva{e do nivno pot~inuvawe na centralnata vlast. Spored Zakonot od1864 godina, teritorijata na Otomanskata Imperija be{e podelena navilaeti, sanxaci ili livi, kazi, nahii i op{tini. Upravata na gradot dotoga{be{e vo nadle`nost na vilaetot odnosno sanxakot.

So razvivaweto na gradot i jakneeweto na gra|anskata klasa vo nego,~ie vlijanie s# pove}e se nametnuva{e vo op{testveniot i politi~kiotìvot, se pojavija niza problemi {to baraa politi~ki i stru~ni angaìrawaza nivno realizirawe. Seto toa bara{e i poseben organizaciski priod vore{avaweto na problemite od op{tinski, odnosno gradski karakter. Zatoa, voramkite na reformite na lokalnata uprava se predvide i sozdavawe na gradskaop{tina (Beledie). Prvite gradski op{tini bea formirani vo 1868 godina voCarigrad i treba{e da posluàt kako eksperimentalni vo ponatamo{niteprocesi na reorganizacijata na lokalnata uprava. Edna godina podocna, vo1869 godina gradski op{tini se formiraa i vo pove}e gradovi na Makedonija,me|u koi i vo gradot Skopje.

Skopje vo vtorata polovina na XIX vek be{e poznat administrativen,

stopanski i voen centar vo Kosovskiot, odnosno Skopskiot vilaet.Naselenieto na gradot se zanimava{e so zanaet~istvo, osobeno koàrstvo,


21/145


25

kako i so trgovija i zemjodelstvo. Zanaet~iite vo Skopje bea organizirani voesnafi so 810 du}ani. Skopskata turska op{tina ima{e status na centralnaop{tina vo vilaetot, od {to proizleguvaa nejzinite prava i obvrski kondrugite op{tini. Skopskata turska op{tina be{e konstituirana vo juli 1869godina. Maalata vo gradot pretstavuvaa administrativni edinici i sekoe odniv ima{e muhraat, izbran od naselenieto i od maalskiot sovet sostaven od 3~lena.

Op{tinata svoite obvrski gi izvr{uva{e preku izbrani i nazna~eniorgani. Izbran organ be{e Sovetot na op{tinata, a nazna~eni organi bea:pretsedatelot i Sekretarijatot na op{tinata (glaven sekretar - glaven pisar,vtor sekretar - pomo{en pisar); finansiskata slu`ba (glaven finansiskiizvr{itel - dano~en slu`benik, smetkovodstvo - blagajnik); zdravstveno-higienskata i socijalnata slu`ba: (lekar za op{ta praktika i hirurg,veterinar, aptekar); grade`no-urbanisti~kata i komunalnata slu`ba:(inèner, slu`benik za grade`ni raboti); inspekcijata: (glaven inspektor-

op{tinski komesar i op{tinski ~au{i); pomo{nite slu`bi: (kurir, telal,~ista~ka).Nadvor od organizacijata na op{tinata dejstvuvaa i nekoi drugi

slu`bi, me|u koi i slu`bata za prosveta i kultura i Muhaxirskata komisija.Slu`bata za prosveta i kulturaa se griè{e za izgradba na u~ili{ta i nivnoobezbeduvawe so potreben inventar, vode{e permanentna kontrola nazdravjeto i higienata na u~enicite, dava{e dozvoli za otvorawe kniàrnici iizlo`bi na umetni~ki dela, vode{e politika za kulturniot ìvot vo gradotkako i za rabotata na terenot i drugite kulturni manifestacii.

Sovetot na op{tinata ima{e 8-12 lica, be{e izbran na op{tinskiizbori. Pravo na glas imaa site onie lica {to pla}aa danok od 50 do 100

gro{a godi{no, a pravo da bide izbran ima{e sekoj onoj {to pla}a{e danokpovisok od 100 gro{a godi{no. Spored vaka zacrtanoto izborno pravo, voSovetot moèa da bidat izbrani lica {to po verska pripadnost ne beamuslimani.

Sovetot se sostanuva{e i rabote{e na sednici {to se odrùvaa dvapatinedelno i vonredno po potreba. Na sednicite se vodea zapisnici, a sitedoneseni odluki i drugi akti na Sovetot bea odobreni od strana navilaetskite organi.

Od organizaciskata struktura proizleguvaa i zada~ite na oddelniteorgani i slu`bi na op{tinata. Glavno, op{tinata se zanimava{e so sledniveproblemi: izgradba na objekti od op{t interes za gradot (gradska klanica,voena bolnica, koàra i dr.); izgradba na vodovod i kanalizacija, popravka naulici i trotoari, regulirawe na rekata Vardar so podigawe nasip i dr.;izgradba i dogradba na ku}i, du}ani i dr.; izrabotka na urbanisti~ki plan nagradot; sozdavawe na pazari{ta za zemjodelski proizvodi, pazar za ogrev isto~en pazar; normirawe na cenite na osnovnite prehranbeni i drugiproizvodi; kontrola vrz kvalitetot na pove}e vidovi proizvodi, osobeno naprehranbenite; kontrola za ispravnosta na aparatite za merewe i na to~nostapri mereweto; kontrola vrz rabotata na javnite objekti vo gradot - teatarot,hotelite, meanite, pazari{tata i dr.; vodewe evidencija za imotot na gradot;sobirawe gradski taksi; vr{ewe odredeni dejnosti od oblasta na gra|anskite

prava na ìtelite vo gradot i naselenieto od okolnite sela.


22/145


26

Od navedenite nadle`nosti na op{tinata proizleguvaat i dokumentite{to gi sozdavaa organite na Skopskata turska op{tina od 1869 do 1911 godina.


11. TETOVO (1869-1912); 1869-1915: kut. 1; 0,1. Regesti, a.e. 58, listovi 64, NIS kartoteka.

Sodrìnski podatoci za arhivskata gra|a:Izve{tai za prihodite i rashodite na op{tinata; za izre~enite

pari~ni kazni na gra|ani; za makedonski u~iteli i u~enici vo u~ili{tata voop{tinata Tetovo; za dvièweto na li~nite dohodi na u~itelite, i dr.; spisokna u~itelite vo gradot Tetovo; spisoci na u~ili{tata vo Tetovska okolija;spisok na muhaxiri naseleni vo Tetovska okolija; dano~ni priznanici na

gra|ani za uplaten danok. Arhivskata gra|a s na staroturski jazik.

12. [TIP (1869-1912); 1867/1891: kut. 1; 0,1. Regesti, a.e. 348,listovi 467, NIS kartoteka.

Sodrìnski podatoci za arhivskata gra|a:Izve{tai za: prihodite i rashodite na op{tinata; izgradbata i

popravkite vo op{tinata; nastanite {to se slu~ile vo op{tinata (kra`bi,

ubistva, poàri i sl.); cenite na prehranbenite proizvodi; izre~enitepari~ni kazni na gra|ani, i dr.;

- Dogovori za kupoproda`ba na nedvièn imot (zemja, ku}i, du}ani);- Potvrdi za izgradba na du}ani;- Spisoci na muhaxirite naseleni vo op{tinata; spisoci na

prodadenoto ìto od selata vo op{tinata; spisoci na slu`benicite voop{tinata; potvrdi izdadeni od blagajnata na op{tinata za isplatenipari~ni sredstva na gra|ani i nabavka na razni materijali za op{tinata.


RAZNI UPRAVI

13. KATASTARSKA - PRILEP (? - 1912); 1867/1911: kn. 3; 0,1. Regesti,a.e. 1270, listovi 1275, NIS kartoteka.

Sodrìnski podatoci za arhivskata gra|a:Naredbi i upatstva vo vrska so vodeweto na knigite (tefteri) za

prihodi; ko~ani od izdadeni tapii na gra|anite za sopstvenost na nedviènimot (zemja, du}ani, ku}i i dr.);


23/145


27

Izvestija za: pla}awe na razni taksi, sopstvenost na nedvièn imot;Izvestuvawa vo vrska so: sobiraweto desetok, zgolemuvaweto na

desetokot, kupoproda`ba i registrirawe na nedvièn imot, sopstvenost naistiot, zaloùvawe na imoti od lica {to gi nemaat izmireno dolgovite,pla}awe patarina i razni drugi dava~ki; razna prepiska na Upravata.


14. FINANSISKA - PRILEP (1869-1912); 1899/1912: kn. 14, kut. 2; 1. Regesti, a.e. 201, listovi 903, NIS kartoteka.

Sodrìnski podatoci za arhivskata gra|a:Prepiska vo vrska so: ispla}aweto na taksite od selata vo op{tinata

za razni dava~ki; popravkata na konaci; isplatata na finansiski sredstva za

popravka na pati{ta, mostovi i izgradba na mostovi; popis na ~iflicite voselata; isplatata na dolgovi od strana na lica; isplatata na li~en dohod naslu`benicite; isplatata na penzii na gra|ani; isplatata na pari~na pomo{ nagra|ani; za prihodite od sobraniot desetok; za tro{ocite za zaverka nasenedite vo kazata; za prihodite od ~iflicite vo op{tinata; nazna~uvawe naslu`benici vo upravata, i dr.;

Izvestuvawe od Prvostepeniot sud - Prilep vo vrska so pla}awetotaksi na gra|ani za nedvièn imot, kupoproda`ba na nedvièn imot i sl.

Taloni-priznanici za naplaten danok - tekalife.


15. TAPISKA - PRILEP ( - 1912); 1898/1912; kn. 3; 0,1. Regesti.

Sodrìnski podatoci za arhivskata gra|a:1. Kniga za prihodite i rashodite za 1898 godina.2. Kniga na katastarskite prihodi na nedvièn imot za 1902-1907

godina.3. Kniga na katastarskite prihodi na nedvièn imot za 1911-1912

godina.


16. @ANDARMERISKA ̂ ETA - PRILEP ( ? ); 1908: kut. 1, 0,1. Regesti, a.e. 363, listovi 364, NIS kartoteka.

Sodrìnski podatoci za arhivskata gra|a:Prepiska vo vrska so vodeweto na tefterite (knigite) vo

àndarmerijata; popravkata na pu{kite; vodeweto evidencija za municijata,oru`jeto i lu|eto; barawa od gra|ani za izdavawe dozvoli za nosewe na oru`je;

za odrùvaweto na redot; za vr{eweto na inspekciski nadzor; za dvièwetona licata i àndarmerijata; izgradbata na àndarmeriskata {kola vo Bitola;


24/145


28

podatoci za u~enicite vo àndarmeriskata {kola, i dr.; spisoci na oprema zakowanicata i pe{adijata vo Prilep; spisoci na razna oprema zaàndarmerijata; razni telegrami dostaveni do àndarmerijata; paso{i i sl.


Fondovi na srpskata uprava do 1918

17. MINISTERSTVO ZA NADVORE[NI RABOTI NA KRALSTVOTOSRBIJA - BELGRAD (1839-1918); 1885/1914: kut. 6; 0,6. AI, a.e. 1250,

listovi 3258, NIS 220 str. aùrirano vo AOP - bazite

Sodrìnski podatoci za arhivskata gra|a:- Izve{tai od ovlasteniot pratenik na Ministerstvoto za nadvore{niraboti vo Carigrad (Istanbul) Jevrem Grui}, do pretstedatelot naMinisterskiot sovet i minister za nadvore{ni raboti Milutin Gara{anin,vo vrska so obidite za dogovor so Patrijar{ijata za postavuvawe srpskiepiskopi vo Makedonija i vo Stara Srbija - 1865 godina.

- Prepiska vo vrska so re{avaweto na skopskoto vladi~ko pra{awe-1897 godina; krizata na srpskata nadvore{na politika vo 1898 godina;sostojbata na „srpstvoto“ vo Prilep, koj s# u{te bil „bugarska tvrdina“ - 1898;vo vrska so otvoraweto u~ili{ta vo Vele{ka kaza;

- Statisti~ki pregledi za Skopskiot vilaet -1902;

- Prepiska vo vrska so sostojbata na Balkanot voop{to, a posebno voBitolskiot vilaet po Ilindenskoto vostanie - 1903;

- Prepiska na Srpskata pravoslavna mitropolija vo Pri{tina, 1908-1911.

- Srpski gledi{ta za politikata na Rusija, Bugarija, Romanija, Grcija ina Turcija pred Prvata svetska vojna, vo tekot na vojnata i po nea;

- Makedonija i Banat kako primarni za nacionalnite, dràvnite istrategiskite interesi na Srbija;

- Gledi{ta na Srbija za grupiraweto na dràvite i podelbata na sferina vlijanie vo tekot na Prvata svetska vojna.

Arhivskata gra|a s na srpski jazik.

18. KRAQEVSKO SRPSKO POSLANSTVO - LONDON (1879-1918);1884/1918: kut. 6, 0,6. AI, a.e. 1394, listovi 2981, NIS 293 str.

Sodrìnski podatoci za arhivskata gra|a:Diplomatski izve{tai, izve{tai na pratenikot na Srbija vo London do

Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Srbija i razni pisma i informaciivo vrska so sostojbata vo Makedonija i na Balkanot vo periodot od 1884 do

1918 godina, preprateni do Kralskoto srpsko prateni{tvo (KSP) vo London.


25/145


29

Izve{taite se osvrnuvaat na:1. Dejnosta na bugarskata propaganda preku angliskiot pe~at vo vrska so

makedonskoto pra{awe;2. Tekot i izgledite za uspeh na reformskite akcii vo Makedonija;3. Revolucionernata sostojba i spremnosta na naselenieto vo

Makedonija povtorno da se krene na vostanie;4. Bugarskata aktivnost vo Makedonija i sostojbite vo Skopskiot

vilaet;5. Nezadovolstvata na Arbanasite;6. Obidot na Avstro-Ungarija da im go nametne svoeto vlijanie na

Makedonija i na Kosovskiot vilaet i stavot na srpskata Vlada za doslednosproveduvawe na Mirc{tegskite reformi so pomo{ od Rusija, Francija iItalija, i pokraj opstrukciite na Turcija pri sproveduvaweto na reformite.

7. Odnosite me|u srpskite, bugarskite i gr~kite ~etni~ki organizacii.8. Zagriènosta na bugarskata Vlada poradi neposlu{noto

„separatisti~ko“ dejstvuvawe na pirinskiot car Sandanski i nejzinite obidida go likvidiraat; politi~kite sostojbi vo Makedonija nastanati sovospostavuvaweto na mladoturskiot reìm i stavot na golemite sili;

9. Diplomatskata prepiska vo ovoj fond se odnesuva i na Prvata svetskavojna.


19. GENERALEN KONZULAT NA SRBIJA - SKOPJE ( ? - 1912);1908/1911: kut.1; 0,1. AI, a.e. 222, listovi 387, NIS 40 str.

Sodrìnski podatoci za arhivskata gra|a:Vo fondot vo pogolem del se nao|a prepiska, prete`no od razuznava~ki

karakter, me|u Konzularnoto oddelenie pri Ministerstvoto za nadvore{niraboti na Srbija i Generalniot konzulat na Srbija vo Skopje, vo periodot od1907 do 1911 godina.

Vo vremeto od koe datira gra|ata generalni konzuli vo Skopje bea@ivoin Balugxi} i Jovan Jovanovi}.

Prepiskata vo najgolem del se odnesuva na:1. Odnesuvaweto na toga{niot vele{ko-debarski mitropolit Partenie,

namerite na negovo mesto da se postavi Srbin i upatstva za re{avawe navele{ko-debarskoto pra{awe vo korist na Srbite.

2. Statisti~ki pregled na osudenite i oslobodenite lica od Skopskiotvonreden sud od fevruari 1907 do maj 1908 godina;

3. Pisma za aktuelnite problemi vo skopskite sela;4. Rabotata na Komisijata za spornite crkvi vo Makedonija;5. Sostojbata na srpskiot element vo Kratovo i vo Kumanovo;6. Upatstva od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti za izbor na

kandidat za srpski senator vo mladoturskiot Parlament;7. Informacija za namerite so Mladoturskiot komitet da se organizira

miting i me{oviti ~eti da zaminat na granicata so Bosna i Hercegovina po

povod proglasuvaweto na aneksijata na BIH kon Avstrija;


26/145


30

8. Izve{taj za 380 iselenici od Bosna i Hercegovina vo Skopje ipredlog Srpskata organizacija vo Skopje da gi prifati i da gi iskoristi vonacionalni celi;

9. Sostojbata vo vilaetskoto Sobranie i rabotata na Komisijata naTajnata razuznava~ka slu`ba;

10. Izve{tai za kadrovskite promeni vo turskite organi na vlasta voSkopskata op{tina.


1.3. ARHIVSKI FONDOVI 1918-1941

119. BANSKA UPRAVA NA VARDARSKA BANOVINA-SKOPJE(1921-1941);1921-1941: kut. 17; 1,7. AI, a.e. 462, listovi 4830, NIS 127 str.

Istorijat na fondoobrazovatelot:Po zavr{uvaweto na Prvata svetska vojna na Versajskata mirovna

konferencija na 28 juni 1919 godina e sankcionirana ~etvornata podelba naMakedonija. Podelbata zna~e{e novo socijalno, ekonomsko i nacionalnoporobuvawe na makedonskiot narod. Formirano e Kralstvoto na Srbite,Hrvatite i Slovencite (SHS), vo ~ii ramki e vklu~en najgolemiot del odMakedonija.

So Vidovdenskiot ustav od 28 juni 1921 godina dràvata na SHS e

organizirana kako ustavna, parlamentarna i nasledna monarhija - kralotfakti~ki e nositel na celokupnata vlast.

So Zakonot za za{tita na javnata bezbednost i poredok vo dràvata od 6 januari 1929 godina se zabraneti site politi~ki partii i zdruènija -vovedena e t.n. [estojanuarska diktatura.

So Zakonot za imenuvawe i podelba na Kralstvoto na upravni podra~ja 4 od 4 oktomvri 1929 godina slu`benoto ime na dràvata SHS se menuva voKralstvo Jugoslavija. Kralstvoto e podeleno na 9 banovini, na okolii iop{tini. Me|u 9-te banovini e i Vardarska banovina so sedi{te vo Skopje. Voadministrativen pogled, Banovinata e podelena na tri okru`ni inspektorati,dva samoupravni grada, 46 okolii i 525 op{tini.

Na ~elo na sekoja banovina se nazna~uva ban kako pretstavnik nakralskata vlada so najvisoka politi~ka i op{toupravna vlast vo Banovinata -toj vr{i postavuvawa, nazna~uvawa, unapreduvawa, otpu{tawa ipenzionirawa. Vo negova nadle`nost se i site raboti od domenot natrgovijata, industrijata, zanaet~istvoto, {kolstvoto, grade`ni{tvoto i sl.

So Uredbata5 od 23 oktomvri 1929 godina na teritorijata na Vardarskabanovina se ustanoveni:

4 Slu`bene novine Kraqevine Jugoslavije br.233, Beograd od 4 oktomvri 1929. 5 Slu`beni novini na Kralstvoto Jugoslavija, godina XI br.250 - CII Beograd 25 oktomvri 1929.


27/145


31

- Okru`niot inspektorat - Bitola (za Bitolska, Gali~ka,Gornopolo{ka, Debarska, Ki~evska, Kru{evska, Ohridska, Pore~ka,Prespanska, Prilepska i Stru{ka okolija).

- Okruèn inspektorat - [tip (za Vele{ka, Gevgeliska, Kavadarska,Male{evska, Kratovska, Ko~anska, Negotinska, Ov~epolska, Radovi{ka,Strumi~ka, Carevoselska i [tipska okolija).

Organizaciska postavenost na Banskata uprava.So Zakonot za Banska uprava od 7 noemvri 1929 godina Banskata uprava

se deli na: oddelenija, otseci i referati. Na ~elo na oddelenijata stojatna~alnici, na koi im se podredeni site slu`benici. Na~alnikot e odgovorenza izvr{uvaweto na site zada~i vo oddelenieto, se griì za finansiskite,materijalnite dobra i inventarot na oddelenieto, gi sobira i sreduva sitestatisti~ki podatoci.

Na ~elo na otsecite stojat {efovite na otsecite - ja kontroliraatrabotata na otsecite i na referatite.

Banskata uprava ja so~inuvaat slednive oddelenija:- Op{to oddelenie; Upravno oddelenie; Zemjodelsko oddelenie;Prosvetno oddelenie; Tehni~ko oddelenie; Oddelenie za socijalni griì inarodno zdravje; Finansisko oddelenie.

Po ocenka i potreba na resorniot minister moè da se osnovaat ioddelenie za trgovija, zanaet~istvo i industrija (so dozvola na ministerot zavnatre{ni raboti).

Organizacijata na oddelenijata vo Banskata uprava e sledna:1. Op{toto oddelenie ima Sekretarijat i Personalen otsek;2. Upravnoto oddelenie go so~inuvaat Otsekot za op{toupravni raboti,

Otsekot za javna bezbednost i Otsekot za samouprava;

3. Zemjodelskoto oddelenie gi opfa}a Otsekot za zemjodelstvo isto~arstvo, Otsekot za veterinarstvo, Otsekot za agrarno-pravni raboti iOtsekot za {umarstvo;

4. Prosvetnoto oddelenie go so~inuvaat Otsekot za osnovna nastava iOtsekot za sredna, u~itelska i stru~na nastava i narodno prosvetuvawe;

5. Tehni~koto oddelenie se sostoi od Otsekot za mostovi, pati{ta ièleznici, Otsekot za hidrotehni~ki raboti i Otsekot za arhitektonski ielektroma{inski raboti;

6. Oddelenieto za socijalna politika i narodno zdravje go so~inuvaatOtsekot za socijalna politika i Otsekot za narodno zdravje;

7. Finansiskoto oddelenie - smetkovodstvo i blagajna, i8. Oddelenieto za trgovija, industrija i zanaet~istvo e sostaveno od

Otsek za trgovija, industrija i zanaet~istvo i Otsek za rudarstvo.Site oddelenija imaat svoi kancelariski oddeli i vodat posebni

delovodni protokoli. Celokupnoto tehni~ko-manipulativno rabotewe iekonomskoto rabotewe na Banskata uprava se izvr{uva preku glavnatapisarnica.

Vo Banskata uprava se formira Banski sovet so zada~a da gi donesuvabanskite uredbi koi imaat zna~ajni nadle`nosti vo samoupravnite raboti.Zada~i na Sovetot se sledewe na ekonomskiot, socijalniot i kulturniotrazvoj, grià za osnovawe na bolnici, detski domovi, izgradba na u~ili{ni

objekti i sl.


28/145


32

Zakonskite odredbi za agrarnata reforma i kolonizacijata na „ ju`nitekrai{ta“ se zaokruùvaat so Zakonot za kolonizacija na ju`nite krai{ta od11 juni 1931 godina i Zakonot za ureduvawe na agrarnite odnosi od 5 dekemvri1931 godina, so {to pri Ministerstvoto za zemjodelstvo se formiraOddelenie za agrarna reforma i agrarno-pravni raboti. Vo Vardarskabanovina se sozdadeni posebni organi, i toa:

- Vrhovno poverenstvo za agrarna reforma so sedi{te vo Skopje, iagrarni poverenstva so sedi{te vo Skopje, Strumica i vo Bitola.

Se formiraat i agrarni sudovi kako organi za re{avawe na agrarniteodnosi, i toa: Vi{ agraren sud vo Skopje i okoliski agrarni sudovi.

Vo sedi{teto na Banskata uprava postoi policiska ustanova - Upravnapolicija, ~ija uprava se deli na otseci na ~elo so {ef, a otsecite po potrebase delat na referati. Vo pogolemite gradovi nadvor od sedi{teto naBanovinata se formiraat prestavni{tva na Gradskata policija, a voMakedonija takvi policiski ustanovi ima vo Bitola, Prilep, Strumica i vo

[tip. Organizacijata na sudstvoto e kruto centralisti~ki i birokratskiuredena. Po predlog na ministerot za pravda, kralot gi nazna~uva sudiite.Nezavisnosta na sudiite proklamirani so Vidovdenskiot ustav od 1921 godinai so Oktroisaniot ustav od 1931 godina nikoga{ vo praktika ne zaìvuva.Sudiite se zavisni od vladeja~kata garnitura i od kralot.

Na teritorijata na Vardarska banovina - vo Makedonija funkcioniraatslednive sudski ustanovi:

- Apelacionen sud - Skopje;- Upraven sud - Skopje;- Prvostepeni sudovi - Bitola, Veles, Kavadarci, Ki~evo, Kumanovo,

Ohrid, Prilep, Skopje, Strumica, Tetovo i [tip;- Ma{ki kazneni zavodi; - redovni sudovi i Advokatskata komora -

Skopje.Posebni ustanovi od oblasta na prosvetata i kulturata se:- Filozofskiot fakultet - Skopje (1920-1941);- Dràvnata arhiva - Skopje (1926-1941);- Istorisko-arheolo{kiot muzej;- Dràvnite gimnazii vo: Bitola, Debar, Gevgelija, Kumanovo, Ohrid,

Prilep, Skopje (2 ma{ki i 1 ènska), [tip, Tetovo i Veles;- Dràvnata u~itelska {kola - Skopje;- Gra|anskite {koli so sedi{te vo: Berovo, Kavadarci, Ko~ani,

Kratovo, Kriva Palanka, Resen, Strumica i Sveti Nikole.Vo oblasta na grade`ni{tvoto postojat tehni~ki oddelenija na

Banskata uprava pri sreskite (okoliskite) na~alstva Bitola, Kumanovo,Kavadarci, Skopje, Tetovo i [tip.

Vo domenot na finansiite postojat: Finansiska direkcija - Skopje;poreski upravi Gostivar, Brod, Ki~evo, Skopje, Kriva Palanka, Kratovo,Rostu{a i Tetovo; katastarski upravi: Bitola i Skopje.

Vo domenot na zemjodelstvoto - {umarstvoto se osnovani: [umarskiotinspektorat i Direkcijata za {umi vo Skopje; {umskite upravi vo Bitola,Gevgelija, Kavadarci, Ki~evo, Kumanovo, Ohrid, Skopje, Tetovo i vo [tip.


29/145


33

Vo domenot na zdravstvoto se osnovani: Socijalno-higienskiot zavod -Skopje, zdravstveni stanici, domovi za narodno zdravje, bolnici, zavodi isanatoriumi.

Sodrìnski podatoci za arhivskata gra|a:- Proektna dokumentacija za mostovi i pati{ta za okoliite:

Gornopolo{ka, Gali~ka, Vele{ka, Skopska;Povlastici za vodenici - Otsek za hidrotehni~ki raboti - spisoci na

sopstvenici na vodenici, planovi i proekti za vodenici; izve{tai zaizvr{eni hidrotehni~ki raboti po okolii - mese~ni; melioracii i proektiza reki;

- Otsek za arhitektonski i elektroma{inski raboti - Banska palataSkopje, po{ta, policiski stanici, gimnazii, Dràvna bolnica i drugibolnici, Katlanovska bawa; f-ka za cement „General Jankovi}“; kamenolomi,kasarna vo Skopje, elektri~na centrala - Skopje, Vrutok, Ka~anik, Matka;

dalnovodi;- Otsek za {umarstvo - ureduvawe poroi i buici;- finansiska prepiska;- personalna dokumentacija;- upravno oddelenie - odobreni statuti na op{tini.


120. VARDARSKA FINANSISKA DIREKCIJA - SKOPJE( - ); 1927/1941: kut. 4; 0,4. AI, a.e. 112, listovi 2788, NIS 52 str.

Istorijat na fondoobrazovatelot:Po voveduvaweto na banskata uprava vo Kralstvoto Jugoslavija od

3.H.1929 godina be{e formirana i Vardarska banovina, vo ~ij sostav vleguvaateritoriite na Vardarska Makedonija i delovi na ju`na Srbija (Prizren,Pri{tina, Vrawe, Leskovac i dr.). Me|u ustanovite {to dejstvuvaa napodra~jeto na Vardarska banovina be{e i Vardarskata finansiska direkcija,koja be{e pod direktna nadle`nost na Ministerstvoto za finansii naKralstvoto. Na ~elo na Direkcijata se nao|a{e direktor, a organizaciskiteraboti mu bea dovereni na finansiskiot sekretar.

Organizaciskata struktura na Vardarskata finansiska direkcija be{epostavena na sledniov na~in:

1. Op{to oddelenie2. Smetkovodstvo3. Neposredni danoci:- Dano~ni upravi: Skopje, Tetovo, Ohrid, Bitola, Prilep, Gevgelija,

[tip, Ko~ani, Veles, Kumanovo, Prizren, Pri{tina, Vrawe i Leskovac;4. Carina: Glavna carina - Skopje; carini od prv red: Bitola, Debar,

Gevgelija, Ohrid i Struga5. Taksi i tro{arina6. Katastar i dràvni dobra: katastarski upravi vo Bitola i vo Skopje;

7. Otsek za kontrola na dràvnite prihodi so finansiski inspektorativo Skopje, Bitola i vo [tip.


30/145


34

Kon krajot na 1939 i po~etokot na 1940 godina prezemeni se aktivnostiza reorganizacija na Finansiskata direkcija, koi se predizvikani odpotrebite za dekoncentracija na finansiskata upravna vlast po pat na prenosna nadle`nosta od Ministerstvoto za finansii na Finansiskata direkcija iod Finansiskata direkcija na podra~nite finansiski vlasti. Na ovoj na~inbe{e ovozmoèna pogolema samostojnost na nadle`nostite na finansiskitevlasti, {to vlijae{e na efikasnosta vo izvr{uvaweto na zada~ite.


121. VRHOVNO POVERENSTVO ZA AGRARNA REFORMA - SKOPJE ( - );1920-1941: kut. 3, kn. 3; 0,4. AI, a.e. 303, listovi 1473, NIS 78 str.

Istorijat na fondoobrazovatelot:

Na 25 fevruari 1919 godina Vladata na Kralstvoto na SHS go prifatinacrtot pod naslov: „Prethodni odredbi za podgotovka na agrarnata reforma“,objaven na 27 fevruari istata godina. So ovie odredbi se sproveduva{eagrarnata reforma vo stara Jugoslavija i kolonizacijata vo VardarskaMakedonija. Samata kolonizacija zapo~na u{te od 1919 godina. Prvoficijalen akt {to se odnesuva isklu~ivo za kolonizacijata e Uredbata zanaseluvawe na ju`nite krai{ta donesena na 24 septemvri 1920 godina. So ovaauredba pravo na naseluvawe imaa site gra|ani od Kralstvoto na SHS {to sezanimavaa so zemjodelstvo ili so selski zanaeti. Po ovaa uredba sleduva{eZakonot za kolonizacija na ju`nite krai{ta od 11 juni 1931 godina, so izmenii dopolnuvawa na 5 dekemvri istata godina, dodeka na 24 juni 1933 godina, vo

glavata 1 paragraf 3 se odreduvaa subjektite na kolonizacijata i sepredviduvaa kategoriite:

- siroma{ni dràvjani na Kralstvoto Jugoslavija;- dobrovolci - vo ovaa kategorija spa|aat i ~etnicite i kontra~etnicite,no so pogolemi kompetencii;

- poniski dràvni slu`benici;- za naselenici se smetaat i onie dràvjani na Kralstvoto, koi poosloboduvaweto se naselile vo „ ju`nite kraevi“ i tamu kupile iliplanirale da kupat zemja;- mesnoto naselenie kako subjekt na kolonizacijata se tretira posebno;- na agronomite im se dodeluva do 60 ha zemja za podigawe na stopanstva;- se predviduva dodeluvawe zemja na oddelni agrarni zadrugi;- kako kolonisti se predvideni i takanare~enite siroma{ni optanti6 ibegalci.

Po osnov na „prethodnite odredbi za podgotovka na agrarnatareforma“, a za nivno sproveduvawe, be{e formiran Dràven ured za agrarnareforma. Ovoj „Ured“ be{e vo nadle`nost na Ministerstvoto za socijalnapolitika. Podocna be{e nazna~en minister za agrarna reforma (2 april 1919),a so Uredbata od 1920 godina od 12 fevruari be{e osnovano Ministerstvo za

6 Optanti - naselenie koe pri razgrani~uvaweto na Jugoslavija ostanalo vo sosednite dràvi

i bilo podloèno na teror. Ne sakaj}i da se stopi so tamo{noto naselenie, eden del sepreseluva vo na{ata zemja.


31/145


35

agrarna reforma na Kralstvoto na SHS. Vo organizaciskata struktura naMinisterstvoto ima{e dve oddelenija: Op{to i Agrarno oddelenie. VoAgrarnoto oddelenie postoe{e Otsek za kolonizacija, repatrijacija idobrovolci. Vo Skopje be{e osnovana Agrarna direkcija vo soglasnost so~lenot 27 od citiranata uredba, a kako nejzini izvr{ni organi bea sozdadeni:

- okru`ni agrarni uredi;- okoliski agrarni poverenici i- komisii.Skopskata agrarna direkcija, ili, kako {to e naj~esto imenuvana,

Glavno poverenstvo so sedi{te vo Skopje, ima{e svoi okru`ni agrarnipoverenstva vo Skopje, [tip, Bitola, kako i vo Pe}, Pri{tina i Novi Pazar,koi ne spa|aat vo teritorijata na Makedonija. Isto taka, bea sozdadeniagrarni zaednici (20 maj 1922 godina), podocna (vo 1931 godina) nare~eniagrarni zadrugi. Sojuzot na agrarnite zaednici vo Skopje e osnovan vo 1921godina, vo nego ~lenuvaat prete`no kolonisti i samo tie gi koristat

privilegiite {to se predvideni so posebni propisi. Najnizok organ zasproveduvawe na kolonizacijata pretstavuvaa op{tinskite komisii.So Zakonot za naseluvawe na ju`nite krai{ta od 11 juni 1931 godina se

sozdavaat slednive organi:- Vrhovno poverenstvo na agrarnata reforma vo Skopje kako glaven

organ na Ministerstvoto za zemjodelstvo za „ ju`nite kraevi“;- Agrarni poverenstva so sedi{te vo Skopje, [tip, Strumica, Negotino

i Bitola, osven ovie 5 vo Makedonija, ima u{te 7 poverenstva: vo Kosovo,Metohija i vo delovi od Crna Gora.

Vrhovniot poverenik na agrarnata reforma nazna~uva komisii zaizdvojuvawe i organi~uvawe na zemjata za celite na kolonizacijata. Vo

sostavot na komisiite vleguvaat: pretsedatel, agraren ~inovnik, stru~enreferent za zemjodelstvo, geometar, stru~ni referenti za zdravstvo,{umarstvo i hidrotehnika, pretsedatel, kmet ili odbornik na op{tinata.

Spored ovoj zakon, agrarnite zaednici preminuvaat vo agrarni zadrugi,a Sojuzot na agrarnite zaednici vo Sojuz na agrarni zadrugi.

So Zakonot od 5 dekemvri 1931 godina i negovite izmeni i dopolnuvawaod 24 juni 1933 godina be{e predvideno sozdavawe okoliski agrarni sudovi ivi{i agrarni sudovi, kako organi za re{avawe na agrarnite odnosi. Vi{agraren sud be{e sozdaden samo vo Skopje. Pred donesuvaweto na ovoj zakonsite re{enija na agrarnite vlasti, vsu{nost, samo ja utvrduvaa zate~enatasostojba i taa polo`ba ja odr`uvaa do donesuvaweto na Zakonot od 1931godina.

Navedenite organi na Agrarnata reforma i kolonizacijata voMakedonija postoeja s¢ do postoeweto na stara Jugoslavija, bez da pretrpatizmeni.



32/145


36

1.4. ARHIVSKI FONDOVI 1941-1944

1.4.1. Narodnoosloboditelni organi

126. VREMENO MAKEDONSKO PRETSTAVITELSTVO VO BUGARIJA -SOFIJA (1944-1945); 1944/1945: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 31, listovi 42,

NIS 17 str., aùrirano vo AOP - bazite

Istorijat na fondoobrazovatelot:Privremenoto makedonsko pretstavni{tvo vo Sofija e sozdadeno na

29.09.1944 godina od ~lenovite na Makedonskiot komitet vo Sofija podirektiva na Glavniot {tab na NOV i PO na Makedonija i na Prezidiumot naASNOM, so cel da gi pretstavuva pred bugarskata vlada, pred Nacionalniotkomitet na Ote~estveniot front na Bugarija i pred makedonskata emigracijavo Sofija. ^lenovi na Makedonskiot komitet, a so toa i na Privremenotomakedonsko pretstavni{tvo, bea: Petar [andanov, Pavel [atev, MireAnastasov, Kiro Miqovski, Pero Mangovski, Gligor Ta{kov, GeorgiDespotov, Stefan Nanov, Georgi Abaxiev i Asen ârak~iev.

Privremenoto makedonsko pretstavni{tvo postoe{e do 12.01.1945.


Zapisnici od sednicite na Privremenoto makedonsko pretstavni{tvovo Sofija od 1944 i 1945 godina, vo koi se zabeleàni zalo`bite naPretstavni{tvoto za makedonskoto naselenie vo Bugarija (od 1-ta do 8-taarhivska edinica).

Fondot sodrì i Protokolarna kniga na Kontrolnata komisija priMakedonskiot nau~en institut vo Sofija, formiran za da izvr{i revizija nadelata na Upravniot sovet na MNI7 (od 9-ta do 28-ta arhivska edinica).

Na krajot se staveni i tri dokumenti za konstituiraweto naPrivremenoto makedonsko pretstavni{tvo vo Sofija.

Arhivskata gra|a s na makedonski jazik.

7 Makedonski nacionalen institut.


33/145


37

1.4.2. Okupatorski organi

OBLASNI DIREKCII

127. OBLASNA DIREKCIJA - BITOLA (1941-1944); 1941/1944: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 128, listovi 376, NIS 38 str. aùrirano vo AOP - bazite

Istorijat na fondoobrazovatelot:So okupacijata na Makedonija, vo soglasnost so Naredbata na

Ministerskiot sovet na Bugarija br.1562 od 28.04.1941 godina stapija vo silasite gra|anski, civilni i administrativni zakoni na Bugarija.

Makedonija administrativno-teritorijalno be{e podelena na dve

oblasni direkcii: Bitolska i Skopska oblasna direkcija, a vo 1943 godina delod teritorijata na Makedonija be{e priklu~en kon Gornoxumajskata oblasnadirekcija.

Vo sostavot na Bitolskata oblasna direkcija vleguvaa 6 okoliskiupravi: Bitola, Brod - Makedonski, Kru{evo, Ohrid, Prilep i Resen, 5gradski op{tinski upravi vo Bitola, Kru{evo, Ohrid, Prilep i Resen i 33selski op{tinski upravi.

Na ~elo na Oblasnata uprava se nao|a{e oblasten direktor, vo ~ijanadle`nost bea site administrativni i policiski funkcii. Toj mu be{eneposredno pot~inet na ministerot za vnatre{ni raboti i narodno zdravje,dodeka nemu mu bea pot~ineti organite na izvr{nata vlast, osven onie {to gi

rakovode{e Ministerstvoto za vojskata.Preku okoliskite upravnici, kmetovite na gradskite i selskite

op{tinski upravi toj go kontrolira{e izvr{uvaweto na administrativnite,stopanskite i politi~kite dejnosti vo oblasta, a na policiskite - prekuoblasnata policiska uprava i okoliskite policiski upravi.

Na ~elo na Oblasnata direkcija vo Bitola bea slednive oblasnidirektori: Todor Pavlov, Hristo Gucov, Anton Kozarov, Hristo Miladinov iSotir Nanev.

Sodrìnski podatoci za arhivskata gra|a:Raspisi, naredbi, zapovedi, izve{tai, planovi, personalii, statisti~ki

izve{tai, pregledi, smetkopotvrdi i prepiska.

Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.

128. OBLASNA DIREKCIJA - SKOPJE (1941-1944); 1941/1944: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 186, listovi 356, NIS 52 str. aùrirano vo AOP - bazite

Istorijat na fondoobrazovatelot:So okupacijata na Makedonija, vo soglasnost so Naredbata na

Ministerskiot sovet na Bugarija br.1562 od 28.04.1941 godina stapija vo silasite gra|anski, civilni i administrativni zakoni na Bugarija.


34/145


38

Makedonija administrativno-teritorijalno be{e podelena na dveoblasni direkcii: Bitolska i Skopska oblasna direkcija, a vo 1943 godina delod teritorijata na Makedonija be{e priklu~en kon Gornoxumajskata oblasnadirekcija.

Vo administrativno-teritorijalen pogled, Skopskata oblasnadirekcija be{e podelena na 24 okoliski upravi.

Kako poniski organi na vlasta na teritorijata na Skopskata oblasnadirekcija bea formirani 16 gradski op{tinski upravi.

Kako najniski organi na vlasta bea formirani i 149 selski op{tinskiupravi.

Oblasnata direkcija be{e najvisoka izvr{no-politi~ka i upravnavlast na teritorijata na oblasta.

Oblasni direktori vo Skopskata oblasna direkcija bea: Anton Kozarov- od 23.04.1941 do 01.01.1942 god., Dimitar Raev - od 01.01.1942 do 10.01.1944 god.,Toma Petrov - od 10.01.1944 do 09.09.1944 god.

Sodrìnski podatoci za arhivskata gra|a:Raspisi, naredbi, zapovedi, upatstva, izve{tai, personalii,

statisti~ki podatoci, spisoci i prepiska.


OBLASNI POLICISKI UPRAVI

129. OBLASNA POLICISKA UPRAVA - BITOLA (1941-1944);1941/1944: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 92, listovi 358, NIS 28 str.

aùrirano vo AOP - bazite

Sodrìnski podatoci za arhivskata gra|a:Izve{tai za obikolkata na terenot - Prilepsko (1941), za rabotata na

Slu`bata za dràvna sigurnost, za dejnosta na motoriziranata policiskaedinica - Bitolsko (1941), za organiziraweto kontra~etni~ki grupi -Prilepsko (1943), godi{en izve{taj za rabotata na administrativnata slu`ba(1943), za rabotata na kriminalisti~kata slu`ba (1943).

Prepiska vo vrska so snabduvaweto na komunistite so odru`je, zafa}aweto ruski padobranci, za likvidiraweto „razbojni~ki-komunisti~kibandi“, za aktivnostite vo vrska so spre~uvaweto komunisti~ki aktivnosti zavreme na Ilindenskite praznici.

Personalna dokumentacija - zapovedi za nazna~uvawe i otkazi odrabota, re{enija za dodeluvawe nagradi, platni spisoci.

Spisoci i {emi na komunisti~ki organizacii i lica registrirani odpolicijata, naredbi i zapovedi za zajaknati merki i aktivnosti protivkomunistite.



35/145


39

130. OBLASNA POLICISKA UPRAVA - SKOPJE (1941-1944);1941/1944: kut. 3; 0,3. AI, a.e. 180, listovi 2079, NIS 52 str.

aùrirano vo AOP - baziteSodrìnski podatoci za arhivskata gra|a:Izve{tai za nastanite vo oblasta, godi{en izve{taj za vnatre{nata

slu`ba (1941) na Slu`bata za dràvna sigurnost i na Skopskata oblasnapoliciska uprava (1941); za dejnosta na grupite „A“, „B“ i „V“ vo 1942 godina,za zlostorstvata napraveni od albanski bandi, za pretresite na stanovi zasledewe lica, za napadot vrz razuznava~ot Ma~kov, za simpatizerite nakomunisti~ki idei.

Izve{tai na agenti i razuznava~i - 1943 godina - za aktivnosti nakomunistite i partizanskite odredi, mese~ni izve{tai, upatstva, naredbi,

raspisi za borbata protiv komunisti~ki i drugi napredni pojavi.Zapovedi za nazna~uvawe, personalna dokumentacija, spisoci naEvreite od Skopje, Bitola i [tip za ispra}awe vo koncentracioni logori.

Nedatirana dokumentacija - za na~inot na dejstvuvawe na vooruènitegrupi (sabotaì), za organiziraweto kontra~etni~ki grupi i sl.


131. OBLASNO IN@INERSTVO - SKOPJE (1941-1944); 1941/1944:kut. 19; 1,9: AI, a.e. 103, listovi 7843, NIS 54 str., aùrirano

vo AOP - bazite

Istorijat na fondoobrazovatelot:Vo sklopot na bugarskata okupatorska uprava od 1941-1944 godina pod

Ministerstvoto za urbanizam, op{testveni zgradi i pati{ta be{eformirano Oblasnoto inènerstvo - Skopje za da gi registrira i ozakonuvazanaet~iskite i industriskite pretprijatija po gradovi na teritorijata naMakedonija.

Sodrìnski podatoci za arhivskata gra|a:Fondot sodrì materijali za registracija na zanaet~iski i

industriski pretprijatija (fabriki, razni rabotilnici, vla~arnici,vodenici, melnici) po gradovi:

- molbi, zapisnici, informativni bele{ki, odobrenija, zapisnici odsanitarna komisija, planovi, podatoci za opremata, i dr.

- dano~ni spisoci za imateli na hidroobjekti, podatoci za sostojbata sovodosnabduvaweto na naselenite mesta po op{tini i navodnuvaweto nazemjodelskite kulturi;

- kinoteatri; elektrocentrali i elektromreì vo oddelni gradovi.Zabele{ka:Vo prodolènie, po {esnaesette kutii od ovoj fond sleduvaat tri

kutii so materijali od drugi fondovi:- sojuzni materijali od drugi oblasni inènerstva


36/145


40

- Ministerstvo za zemjodelstvo i dràvni imoti - Sofija, pod koe spa|ai Oblasnoto inènerstvo za vodite - Skopje

- Vodni sindikati pod Oblasnoto inènerstvo za vodite - Skopje, koipostoeja vo toj period.


OKOLISKI UPRAVI

132. OKOLISKA UPRAVA - BEROVO (1941-1944); 1941/1944: kut. 1; 0,1. AI,a.e. 65, listovi 211, NIS 23 str., aùrirano vo AOP - bazite

Istorijat na fondoobrazovatelot:Istorijatot i organizaciskata postavenost na site okoliski upravi seisti, a razliki se javuvaat vo naselenite mesta {to gi pokriva odnosnatauprava (op{tinski i selski upravi).

Vo Makedonija, kako poniski organi na civilnata i administrativnatavlast bea formirani 6 okoliski upravi vo Bitolskata oblast i 14 okoliskiupravi vo Skopskata oblast.

Okoliskite upravi gi vr{at site administrativni, stopanski ipoliciski raboti i se nao|aat pod nadle`nost na Ministerstvoto zavnatre{ni raboti i narodno zdravje. Na ~elo na okoliskata uprava eokoliskiot upravnik, koj mu e pot~inet na oblasniot direktor. Toj se griì

za pravilnata primena na zakonite, pravilnicite i naredbite na Vladata.Najgolemiot del od rabotata na okoliskite upravi se izrazuva{e vo

policiskiot nadzor vo okolijata, i naj~esto toa be{e preku zamenik-okoliskiot upravnik, koj go rakovode{e uniformiraniot del na policijatavo okolijata.

Kako sovetodaven organ vo okolijata se formira{e sovet sostaven odvidni li~nosti od stopanstvoto, prosvetata i dr.

Organizaciskata postavenost na Upravata e sledna:1. Administrativna slu`ba; 2. Gra|anska slu`ba: - za gra|anska sostojba,

za socijalni griì, za snabduvawe; 3. Finansiska slu`ba: za prihodi, kasovaslu`ba, doma}instvo i imoti; 4. Dràvna kontrola; 5. Tehni~ka slu`ba: zapati{ta, regulaciona - katastarska slu`ba, za urbanizam, kanalizaciono-hidrolo{ka; 6. Medicinska slu`ba; 7. Veterinarna slu`ba; 8. Protivpoàrnaslu`ba; 9. Carinska i dr. slu`bi.

Vo administrativno-teritorijalen pogled, Berovskata okoliska uprava ja so~inuvaa slednive op{tini: - Berovo so 4 naseleni mesta; - Peh~evo so 5naseleni mesta; - Vladimirovo so 5 naseleni mesta, i - Mitra{inci so 3naseleni mesta.

Sodrìnski podatoci za arhivskata gra|a:Raspisi vo vrska so potrebite od finansiski sredstva, organizacijata

na policiskite stanici, reìmot na preminuvawe na dràvnata granica, zapojavata na letoci so koi se objasnuva borbata na partizanskite edinici, za


37/145


41

merkite za borba protiv partizanite, za zatvoraweto na odredeni lica; vovrska so propagandata {to se vr{e{e preku stranskite radiostanici;izve{tai od selskite op{tini za sostojbite vo selata; zapisnici odsoslu{uvawa na lica; spisoci na lica so razna problematika.


133. OKOLISKA UPRAVA - BITOLA (1941-1944); 1941/1944: kut. 1; 0,1. AI,a.e. 174, listovi 716, NIS 50 str., aùrirano vo AOP - bazite

Istorijat na fondoobrazovatelot:Vo ramkite na okoliskata uprava - Bitola bea slednive op{tinski

upravi: Ba~, Staravina, Novaci, Dedebalci, Velu{ina, Topol~ani, Dihovo,Smilevo, Vitoli{te i Kukure~ani.

Sodrìnski podatoci za arhivskata gra|a:- Raspisi od u~ili{nata inspekcija; vo vrska so zasejuvaweto i

koristeweto na zemji{teto; izvestuvawa za razbivaweto na partizanskiodred; za sledeweto i apseweto na odredeni lica; izve{tai za rabota;izve{tai vo vrska so proverki vo selata - rekvirirana stoka - ovci; izve{taiza nazna~eni kontra~etnici; za mobilizacija na zapre`ni koli i stoka;

- izvestuvawa za nepravilnosti vo rabotata na policijata;organizirawe ~eti; kra`ba na eksplozivni sredstva; uni{tuvawe natelegrafsko-telefonski linii; nedostig na lekovi i {verc.


134. OKOLISKA UPRAVA - GEVGELIJA (1941-1944); 1941/1944: kut. 2; 0,2. AI, a.e. 361, listovi 818, NIS 97 str., aùrirano vo AOP - bazite

Istorijat na fondoobrazovatelot:Vo sostavot na Okoliskata uprava vo Gevgelija ima{e 1 gradska

op{tinska uprava (Gevgelija) i 4 selski op{tinski upravi: Bogdanci, Konsko,Miravci i Stojakovo.

Sodrìnski podatoci za arhivskata gra|a:Raspisi, naredbi, zapovedi, planovi, izve{tai, zapisnici od komisii,

prijavi za napraveni {teti na imoti i stoka; spisoci, personalii, prepiska,molbi, barawa i sl.



38/145


42

135. OKOLISKA UPRAVA - KAVADARCI (1941-1944); 1941/1944: kut. 3; 0,3. AI, a.e. 569, listovi 1381, NIS 150 str., aùrirano vo AOP - bazite

Istorijat na fondoobrazovatelot:Okoliskata uprava vo Kavadarci vo administrativen pogled ja

so~inuvaa Gradskata op{tina vo Kavadarci i op{tinite vo Begni{te,Gradsko, Drenovo, Krwevo i Mreì~ko.

Okoliski upravnici bea: Janaki L. Grozdanov, Krum T. Kam~ev iKonstantin Tomov.


prijavi na napraveni {teti na imoti i stoka; spisoci, personalii, prepiska,

molbi, barawa i sl.


136. OKOLISKA UPRAVA - KRU[EVO (1941-1944); 1941/1944: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 159, listovi 276, NIS 46 str. aùrirano vo AOP - bazite

Istorijat na fondoobrazovatelot:Vo sostavot na Okoliskata uprava vo Kru{evo vleguvaa Gradskata i pet

selski op{tinski upravi: Bela Crkva, @van, Krivoga{tani, Cer i Pribilci

(Crnore~ko).


prijavi na napraveni {teti na imoti i stoka; spisoci, personalii, prepiska,molbi, barawa i sl.


137. OKOLISKA UPRAVA - KUMANOVO (1941-1944); 1941/1944: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 159, listovi 491, NIS 46 str. aùrirano vo AOP - bazite

Istorijat na fondoobrazovatelot:Vo sostavot na Okoliskata uprava na Kumanovo vleguvaa Gradskata

op{tina i edinaeset selski op{tinski upravi: Gradi{te, Opae, @egqane,Kle~ovce, Orah, Matej~e, Mlado Nagori~ane, Romanovce, Tabanovce,Arbana{ko i Ora{ac.



39/145


43

138. OKOLISKA UPRAVA - NEGOTINO (1941-1944); 1941/1944: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 238, listovi 595, NIS 66 str. aùrirano vo AOP - bazite

Istorijat na fondoobrazovatelot:Vo sostavot na Okoliskata uprava - Negotino vleguvaa Gradskata i tri

selski op{tinski upravi: Bistrenci, Dolni Disan i Demir Kapija.


prijavi na napraveni {teti na imoti i stoka; spisoci, personalii, prepiska,molbi, barawa i sl.


139. OKOLISKA UPRAVA - OHRID (1941-1944); 1941/1944: kut. 1; 0,1. AI,a.e. 144, listovi 492, NIS 42 str. aùrirano vo AOP - bazite

Istorijat na fondoobrazovatelot:Vo sostavot na Ohridskata okoliska uprava vleguvaa op{tinite:

Gradska op{tinska uprava - Ohrid, kako i selskite op{tinski upravi voVelgo{ti i Gorni Kosel.


Raspisi, naredbi, zapovedi, planovi, spisoci, personalii, op{taprepiska (molbi, barawa i sl.).


140. OKOLISKA UPRAVA - RADOVI[ (1941-1944); 1941/1944: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 101, listovi 204, NIS 32 str. aùrirano vo AOP - bazite

Istorijat na fondoobrazovatelot:Vo administrativen pogled, Okoliskata uprava vo Radovi{ ja so~inuvaa

selskite op{tinski upravi vo Kon~e, Podare{ i Voislavci, kako i Gradskataop{tinska uprava vo Radovi{.

Sodrìnski podatoci za arhivskata gra|a:Raspisi, naredbi, zapovedi, planovi, spisoci, prijavi na napraveni

{teti na imoti i stoka; spisoci, personalii, op{ta prepiska (molbi, barawai sl.)



40/145


44

141. OKOLISKA UPRAVA - RESEN (1941-1944); 1941/1944: kut. 1; 0,1. AI,a.e. 119, listovi 343, NIS 36 str. aùrirano vo AOP - bazite

Istorijat na fondoobrazovatelot:Resenskata okoliska uprava vo administrativen pogled ja so~inuvaa 7

op{tini, i toa: Resenskata gradska op{tinska uprava, kako i 6 selskiop{tinski upravi vo Gope{, Jankovec, Qubojno, Podmo~ani, Stewe i CarevDvor.

Sodrìnski podatoci za arhivskata gra|a:Raspisi, zapovedi, planovi, izve{tai, spisoci i op{ta prepiska (molbi,

barawa i sl.).


142. OKOLISKA UPRAVA - SVETI NIKOLE (1941-1944);1941/1944: kut. 1;0,1. AI, a.e. 171, listovi 635, NIS 50 str. aùrirano vo AOP - bazite

Istorijat na fondoobrazovatelot:Okoliskata uprava vo Sveti Nikole ja so~inuvaa: Gradskata op{tinska

uprava vo Sveti Nikole i selskite op{tinski upravi vo Nemawica,Ov~epole, Troolo i Xumajlija (Lozovo).

Okoliski upravnici bea: âkrov, Velev i in`. Rade Radev.

Sodrìnski podatoci za arhivskata gra|a:Raspisi, zapovedi, planovi, izve{tai, zapisnici, spisoci i prepiska.


143. OKOLISKA UPRAVA - STRUMICA (1941-1944); 1941/1944: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 30, listovi 133, NIS 15 str. aùrirano vo AOP - bazite

Istorijat na fondoobrazovatelot:

Okoliskata uprava vo Strumica ja so~inuvaa slednite op{tini:Gradskata op{tinska uprava vo Strumica i selskite op{tinski upravi voBosilovo, Valandovo, Vasilevo, Dojran, Murtino, Novo Selo, Pop~evo iUdovo.

Sodrìnski podatoci za arhivskata gra|a:Zapovedi, izve{tai, personalii i prepiska.



41/145


45

144. OKOLISKA UPRAVA - [TIP (1941-1944); 1941/1944: kut. 2; 0,2. AI,a.e. 269, listovi 849, NIS 74 str. aùrirano vo AOP - bazite

Istorijat na fondoobrazovatelot:Vo sostavot na Okoliskata uprava vo [tip bea Gradskata op{tinska

uprava - [tip, kako i selskite op{tinski upravi vo Gorni Balvan, Radawe,Dragovo, Leskovica i Krivi Dol.

Sodrìnski podatoci za arhivskata gra|a:Raspisi, naredbi, zapovedi, planovi, izve{tai, zapisnici, prijavi na

napraveni {teti na imoti i stoka, izjavi, spisoci, personalii, op{taprepiska.


OKOLISKI POLICISKI UPRAVI

145. OKOLISKA POLICISKA UPRAVA - VELES (1941-1944);1941/1944; kut. 1; 0,1. AI, a.e. 138, listovi 484, NIS 40 str.aùrirano vo AOP - bazite

Istorijat na fondoobrazovatelot:Vo maj 1941 godina vo Makedonija se formirani 21 okoliska policiska

uprava kako poniski organi na policiskata vlast, so vkupno 2.750 policajci.Vo organizaciska postavenost, Okoliskata policiska uprava vo Veles

gi ima{e istite oddelenija i slu`bi kako Oblasnata policiska uprava voSkopje, pod ~ija nadle`nost be{e.

Vo sostavot na Okoliskata policiska uprava ima{e policiski stanicivo: Veles, Lisi~e, Izvor, â{ka i Bogomila.

Okoliski policiski na~alnici vo Veles bea: Simeon Petkov, PetarIv. Du{kov, V. Dobrev.

Sodrìnski podatoci za arhivskata gra|a:Raspisi, naredbi, zapovedi, planovi, izve{ta

arhivski fondovi na republika makedonija - 1941 - 1944 - mak.pdf

Documents