1

Kreativnost mladih za več družbene odgovornosti ter predstavitev projekta Odgovoren.si

Anita Hrast, direktorica Inštituta za razvoj družbene odgovornosti IRDO, Slovenija Lina Ademovič, Sabina Kojc, vodji projektov, Inštitut IRDO

zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, vodja Strokovnega sveta inštituta IRDO in Raziskovalnega sveta ZRC IRDO

anita.hrast@irdo.si, lina.ademovic@irdo.si, sabina.kojc@irdo.si, mulej@uni-mb.si

Povzetek:

V prispevku na kratko predstavljamo osnovno idejo projekta odgovoren.si, s katerim želimo osveščati slovensko javnost o pomenu družbene odgovornosti, zlasti mlade. IRDO je že izpeljal nekaj odmevnih akcij na temo kreativnosti mladih in družbene odgovornosti (nagrada na Festivalih Magdalena 2008-2010, razstava kreativnih del mladih na konferenci Delo za mlade, blaginja za vse, l. 2008, ipd.). Na portalu odgovoren.si bodo objavljeni natečaji za mlade kreativce na temo osveščanja in oglaševanja o družbeni odgovornosti, komunikacijskih akcij, inovativnosti storitev, izdelkov ipd. Predstavljeni bodo nagrajenci, njihova kreativna dela in morebitni sponzorji. Portal bo v pomoč tako nevladnim organizacijam, kot podjetjem, ustanovam in organizacijam, s poudarkom na mladih.

Ključne besede: družbena odgovornost, osveščanje, kreativnost, mladi

Creativity of youth for more social responsibility and presentation of the project Responsible.si

Abstract

In this paper we briefly present the basic idea of the project odgovoren.si (responsible you are) with which we would like to raise awareness about social responsibility’s importance in Slovene public, especially youth as a main target group. IRDO has already implemented some actions with good response - on themes creativity of youth and social responsibility (Award at Festivals Magdalena 2008-2010, exhibition of creative works of youth at the conference Work for youth, welfare for all, 2008, etc.). On the portal odgovoren.si tenders for creative youngsters on themes like awareness raising, advertising, social responsibility, communication actions, product and service innovations, etc. will be published. Winners, their creative works, and possible sponsors will be presented at this portal too; it will be useful for non-governmental organizations, companies, institutions and organizations, especially youth.

Key words: social responsibility, awareness, creativity, youth

1. Uvod

Mladi so najbolj prilagodljiva kategorija aktivne populacije, ki pa se sooča z veliki izzivi pri vstopu na trg dela. Konferenca 'Delo za mlade, blaginja za vse' je že leta 2008 pokazala, da je treba mladim

ponuditi okolje, v katerem bodo svoj bogati potencial razvijali kar najbolj možno in prispevali k

ustvarjanju blaginje in konkurenčnega gospodarstva; ter da mladi potrebujejo trdne življenjske

perspektive, ki presegajo kratkoročnost in so zasidrane v osebni, družinski in družbeni varnosti.

Med sklepi konference (Sedej, M., 2008) je bila tudi potreba po večji promociji vsakršnih delovnih izkušenj, ki mladim pomagajo najti ustrezno in kvalitetno zaposlitev.

2

• Mladim je treba ponuditi možnost pridobivati nove in dodatne delovne izkušnje, spretnosti, kompetence in znanje, izboljšati kakovost in povečati obseg medgeneracijskih izmenjav izkušenj.

• Zagotavljati in spodbujati je treba rešitve, projekte in razširjanje dobre prakse za mlade, tako da je delo mogoče uskladiti z osebnim in družinskim življenjem.

• Poudarjati je treba vlogo neformalno oziroma priložnostno pridobljenega znanja, torej znanja, pridobljenega zunaj ustaljenih poti pridobivanja kvalifikacij.

• Izmenjavati je treba dobre prakse, pa tudi informacije o slabih praksah pri vzpostavljanju nacionalnih in evropskih orodij za projekte za mlade, ki jih izvajajo podjetja, univerze, šole, lokalne in regionalne oblasti, podjetniška združenja in sindikati.

• Izjemnega pomena je stalno informiranje mladih o njihovih ekonomskih in socialnih pravicah ter o spoštovanju in zagotavljanju spoštovanja načel enakosti in nediskriminacije.

• Poudarjati je treba tudi vlogo socialnih partnerjev pri razreševanju problematike vključevanja mladih na trg dela.

2. Zakaj družbena odgovornost? Izhodišča za pojav večjega zavedanja o nujnosti naše družbene in osebne odgovornosti so naravne, gospodarske in druge katastrofe, spremenjene zahteve in pričakovanja sodobnih potrošnikov, pritiski s trga (dobavitelji, kupci, konkurenca, mediji…), recesija, pa tudi povečano zanimanje za družbeno vlogo podjetij pri reševanju okoljskih in družbenih problemov doma, v EU in v svetu, težnja EU k večji konkurenčnosti in trajnostni družbi, prizadevanja za odgovorno podjetništvo. Motivi za uvajanje družbene odgovornosti v poslovno prakso, pa tudi v osebno življenje slehernega posameznika so etični, predvsem človekoljubni. Koristi, ki jih tovrstno delovanje prinaša, so boljši odnosi s poslovnimi partnerji in investitorji, skupnostjo in oblastmi, večje zadovoljstvo zaposlenih z delom, večja lojalnost kupcev (večji ugled podjetja in blagovnih znamk), boljši poslovni izid (nižji stroški, višji prihodki), pričakovanja in pritiski drugih (konkurenca, skupnost, odjemalci, oblast…), pa tudi večje osebno zadovoljstvo z življenjem, večje zdravje, manj stresa ipd. V »anketi tisočletja« o družbeni odgovornosti podjetij (v nadaljevanju: DOP) (Millennium poll on CSR, Globescan Incorporated, 1999), v kateri je sodelovalo 25.000 ljudi iz 23 držav s 6 celin, so ugotovili, da se ugled podjetij bolj oblikuje na podlagi družbeno odgovornega ravnanja (56 %), kot pa na podlagi kakovosti izdelkov (40 %) ali načina poslovanja podjetja (34 %). Javni sektor in širša javnost pričakujeta, da bodo podjetja sodelovala pri reševanju družbenih, okoljskih in gospodarskih problemov. Potrošniki se bolj zavestno odločajo o svojih nakupih - upoštevajo ugled podjetij, njihovo družbeno odgovornost, izbirajo in kupujejo okolju in družbi prijazne izdelke, storitve (Gerzema, 2010). Družbena odgovornost je zato izpolnjevanje pričakovanj in zahtev deležnikov, del in hkrati uresničevanje trajnostnega razvoja.

Skupine deležnikov Razsežnosti DOP

3

Poznamo različne delitve in razsežnosti DOP: • Glede deležnikov: (1) notranja in (2) zunanja razsežnost; • Glede vsebine: (1) ekonomska, (2) okoljska in (3) družbena razsežnost; • Po področjih: odnosi z (1) zaposlenimi, s (2) kupci in dobavitelji, s (3) skupnostjo, (4) odnosi

do okolja. Po ISO 26000 (ISO, 2010) se nanaša družbena odgovornost na sedem vsebin: (1) upravljanje in vodenje organizacij, (2) človeške pravice, (3) delovna razmerja, (4) naravno okolje, (5) poštene poslovne prakse, (6) odjemalce in (7) vključevanje v družbeno skupnost in njen razvoj. Vseh sedem povezujeta dva bistvena pojma; (1) celovitost in (2) soodvisnost. Gre torej za celovito poštenost namesto zlorabe vpliva in za skrbnost vplivnih do ostalih, ker smo vsi soodvisni; zato ima nepoštenost hude posledice za vse, kajti smo pravzaprav vplivni. A dokument se omejuje na organizacije, med njimi najbolj izrecno na podjetja. Postati bi morala družbeno odgovorna. Ne gre samo za omenjeni ugled in dolgoročno uspešnost, ampak tudi za nižanje in predvsem preprečevanje stroškov podjetij, ljudi in celotne družbe, katere povzroča nezadovoljstvo ljudi, izraženo v obliki stavk, odpovedovanja pogodb, nemirov in uporov vse do terorizma (tudi mednarodnega) ipd., pa tudi nezdravo naravno okolje, ki zahteva sicer nepotrebno zdravljenje, obnovo zdrave narave ipd. (Mulej, Hrast, ur., 2010). Družbena odgovornost podjetij ali »družbeno odgovorno podjetništvo« je koncept, s pomočjo katerega se podjetja na prostovoljni osnovi odločajo za vključevanje družbenih in okoljskih vprašanj v svojo poslovno prakso (Gorenak, Mulej, 2010). V svetu in v EU se ta koncept vse bolj razvija, v zadnjih dveh letih pa tudi v Sloveniji. Družbeno odgovorna bi naj bila podjetja vseh velikosti, tudi mala in srednja, celo mikro podjetja, ki predstavljajo večino podjetij v razvitih gospodarstvih po svetu, v EU in v Sloveniji. Inštitut IRDO pojmuje družbeno odgovornost širše in sicer kot (Knez Riedl, Mulej, 2006): individualno družbeno odgovornost (posameznikovo), družbeno odgovornost organizacij (podjetij, zavodov, izobraževalnih in raziskovalnih inštitucij, nevladnih organizacij, vladnih organizacij), družbeno odgovornost poklicnih skupin, družbeno odgovornost narodov, držav, zvez. Družbena odgovornost vodi torej v doseganje poslovnega uspeha z upoštevanjem etičnih vrednot in s spoštovanjem ljudi, skupnosti in naravnega okolja. Najpogosteje se koncept družbene odgovornosti pri podjetjih pojavlja na področju ravnanja z zaposlenimi, vlaganja v skupnost (neprofitni projekti), sodelovanja s poslovnimi partnerji (dobaviteljske verige, družbeno odgovorni skladi itd.), odnosa do okolja (proizvodnja ekoloških izdelkov, …), tržišča (marketing z razlogom, sponzorstva in donacije itd.). Družbeno odgovorna pa naj ne bi bila le podjetja, ampak tudi vse druge vplivne in ciljne skupine – od potrošnikov, do gospodinjstev, politikov, ustanov, medijev itd. K uveljavljanju družbene odgovornosti pripomore komuniciranje družbene odgovornosti. Pri njem, torej tudi pri oglaševanju, je tako za podjetje, kot organizacijo, pomembno, da je komuniciranje družbene odgovornosti usklajeno s poslovno in marketinško strategijo podjetja, da so izbrana ustrezna področja in aktivnosti, ki sovpadajo z poslovnimi cilji, je jasno, s kom se komunicira in zakaj, pravočasno komuniciranje z deležniki, komuniciranje uspehov in izzivov, pa tudi področja, ki zahtevajo izboljšave. Pomembno je merjenje učinkovitosti komuniciranja v povezavi s cilji na področju družbene odgovornosti ipd. Družbena odgovornost je v Sloveniji malo znan koncept – na voljo ni dovolj informacij o tem konceptu – ali pa jo razumejo zgolj v zgodovinskem smislu (socializem) in s tem negativno zaznamujejo. Ciljne skupine, zlasti podjetja, se premalo zavedajo pomena tega koncepta. Ker ni pritiska s trga, ozaveščenega potrošnika, ki bi zahteval odgovorno ravnanje pri proizvodnji izdelkov, storitev, ni pričakovati ustreznih sprememb pri delovanju podjetij, vlad, medijev. V letu 2010 je bilo 352 objav tega pojma (Novak idr., 2011).

3. Zakaj družbena odgovornost, mladi in komuniciranje?

4

Na trgu se pojavlja vse več neestetskih oglaševalskih del, med njimi tudi takšnih, ki vzbujajo pozornost z nemoralnimi sporočili; manjka inovativnih, uravnoteženih pristopov, ki bi vključevali interdisciplinarna spoznanja; zmanjšujejo se sredstva za plačilo kadra v korist delodajalca. Zato se pojavljajo slabša kakovost izdelkov, razočarani, prikrajšani potrošniki; zasičenost trga – zato se postavlja vprašanje, ali je mogoče manj oglaševati, a bolj učinkovito (zmanjšanje oglaševalskega prometa v korist družbene odgovornosti). To zahteva ustvarjalnost. Ustvarjalno je, kar je originalno (inovativno) in relevantno (sodba javnosti). Poznamo več faz ustvarjalnosti: 1. Priprava (zbiranje informacij), 2. Inkubacija (pozabimo, opustimo zavedno), 3. Iluminacija (razsvetlitev = odgovor, rešitev), 4. Verifikacija (sodba relevantne skupnosti) . Ter 3 vrste ustvarjalnosti: estetsko (lepo), moralno (dobro), znanost (dejstva). Mladi, pogosto neobremenjeni, si lahko v ustvarjalnem procesu drznejo izpostaviti sporočila, ki si jih profesionalni tržniki zaradi poslovnih ali drugih omejitev in morebitnih posledic ne upajo objaviti. Zlatko Jančič (1995: 24) definira oglaševanje kot »načrtovano, naročeno, plačano in identificirano kreativno množično komunikacijo, katere namen je spodbujanje procesov menjave v družbi z dajanjem stvarnih obljub«. Torej, oglašujemo tudi vrednote, ne le izdelke in storitve, zato je izrednega pomena odgovornost v oglaševanju. Oglaševanje je vodena dejavnost, v kateri ni, oz. ne bi smelo biti, prostora za zavajanje. Oglaševalski trikotnik sestavljajo: oglaševalec kot naročnik in plačnik oglasnega sporočila, oglaševalska agencija ali studio kot podjetje, ki kreativno zasnuje in izvede oglasno sporočilo in mediji, preko katerih oglasna sporočila dosežejo ciljne javnosti (Urukalo, S.: 2006). V oglaševanju med oglaševalske medije štejejo oglasni panoji za pritrjevanje oglasnih sporočil, audio-vizualna komunikacijska sredstva, internetne strani, tiskani mediji (revije, časopisi) in informacijski objekti. Osnovno poslanstvo medijev je posredovanje verodostojnih informacij širši javnosti. Pri krepitvi zavedanja o družbeni odgovornosti imajo zato prav mediji ključno vlogo. Ustvarijo lahko razumevanje o družbeni odgovornosti, spodbudijo zavedanje in posredno vplivajo na stališča in navade vseh državljanov, ki lahko prav zaradi tega pričnejo delovati bolj družbeno odgovorno. Predvsem s pomočjo medijev je mogoče uveljavljati koncept družbene odgovornosti in spodbujati njen razvoj. V nasprotnem primeru koncept družbene odgovornosti ostaja le na papirju in je tako nekoristen za vse deležnike, kot tudi družbo v celoti. Pomembno vlogo pri odgovornem oglaševanju imajo tudi oglaševalske agencije. Kot meni Urukalo (2010), v odnos avtor-prejemnik oglasnega sporočila vstopa agencija kot informacijski in odločevalski filter. Zato je danes »tradicionalni« oblikovalec dobil drugačno vlogo v nastanku vizualnega oglasnega sporočila. Prekinil se je neposreden dialog med grafičnim oblikovalcem in prejemnikom oglasnega sporočila. Oblikovalec je postal samo eden od izvajalcev v delu agencije. Nastalo in posredovano oglasno sporočilo v oglaševanju je tako prefiltrirano in popolnoma usklajeno s potrebo naročnika - kapitala. Ne glede na starost oblikovalca je oglaševanje podvrženo tako subjektivnim, kot objektivnim etičnim dilemam. V iskanju načina, kako posredovati osebno mnenje in stališče v oglasnih sporočilih in o njih, se oblikovalci odločajo različno. Iz analize slovenskega oblikovanja vizualnih sporočil v oglaševanju je razvidno, da je poleg izražanja kritičnih misli in javno objavljenih stališč oblikovalsko delo tisto, ki se najbolj dotika vloge in razumevanja poslanstva grafičnega oblikovalca. Iz primerov, navedenih '?? v poglavju Oblike delovanja in izražanja odgovornosti, je razvidno, da oblikovalci najpogosteje in najlažje najdejo možnost posredovanja osebnih stališč zunaj tržnih mehanizmov in z njimi povezane institucionalnosti. (Urukalo, 2006) Oblikovalci lahko posredujejo svoja stališča in izrazijo odgovoren odnos do vsebine oglasnega sporočila in prejemnikov z uporabo motivov, ki so sami po sebi družbeno angažirani. Subverziven način vnašanja pomenov, ki govorijo drugo resnico, je naslednja oblika posredovanja, ki je značilna za okolje z močno ali prikrito cenzuro in samocenzuro. Kot tretjo možnost

5

velja izpostaviti delovanje v skladu z etičnim imperativom izkoriščanja oblikovalskega znanja o vizualni komunikaciji. (Urukalo, 2006) Prav zato, ker je človek sposoben svobodno izbirati, načrtovati in predvidevati dobre in slabe učinke svojega delovanja, je odgovoren za posledice tega, kar zavestno naredi. Odgovorno ravnanje obsega razumevanje predvidenega učinka delovanja v njegovi celosti. S tega vidika nekatere teme in vsebine, kot so nasilje, način posredovanja vsebin v oglasnih sporočilih, dilema manjšega zla, ustvarjanje miselnih vzorcev, stereotipi, zavajanje z neustreznimi priklici in asociacijami, neresničnost podatkov, merilo uporabnika, vplivanje in prispevanje h gradnji identitete bralca, ekološka spornost, nagovarjanje in oblikovanje življenjskega sloga, zloraba vsebin in motivov, na primer otrok in ženskega telesa, erotičnost in poseganje v emocionalni svet drugega, zahtevajo celovit vpogled v posledice in seznanjenost z lastnim delovanjem. (Urukalo, 2006) Najlažje mladi ustvarjajo družbeno odzivne oglasne akcije na temo neprofitnih naročnikov, saj takrat ustvarjajo dela običajno prostovoljno, pa tudi omejitev nimajo toliko, kot pri profitnih naročnikih. V Sloveniji je festivalov za spodbujanje kreativnosti mladih kar nekaj (Magdalena, Memefest ipd.). Izobraževanje mladih pri tem, na različne družbeno pomembne teme, je vitalnega pomena za družbeno odgovornost in s tem za prihodnost sodobne družbe. Kot meni Urukalo (2006, 2010), je izobraževanje eden od vidikov, ki lahko izrazito prispeva k ozaveščanju razumevanja pomena vizualne kulture v moderni družbi in k vzpostavljanju odgovornega dialoga med oblikovalci in prejemniki oglasnih sporočil. Izobraževalne institucije bodo morale prepoznati nove razmere in prevzeti vlogo tistega, ki bo oblikovalce oglasnih sporočil seznanil z zahtevami, ki jih omogoča grafično oblikovanje vizualnih sporočil danes, prav tako pa tudi naročnike in uporabnike. Odgovornega oblikovanja ni brez odgovornega naročnika in odgovornega uporabnika.

4. Vloga inštituta IRDO pri graditvi Nacionalne strategije komuniciranja družbene odgovornosti

IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je bil ustanovljen leta 2004. Poslanstvo inštituta je, da z raziskovanjem, izobraževanjem, svetovanjem, založništvom, informiranjem, povezovanjem in promocijo prispeva k razvoju družbene odgovornosti v slovenskem in svetovnem merilu. Pri tem sodeluje z domačimi in tujimi strokovnjaki, ustanovami, organizacijami, vladami in podjetji ter tako prispeva k izmenjavi znanja in izkušenj o družbeni odgovornosti. V tem smislu si torej IRDO prizadeva povezati vse ključne akterje na področju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osveščenost širše družbe o pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji, pri čemer lahko s svojo kreativnostjo veliko prispevajo tudi mladi. Nacionalna strategija razvoja družbene odgovornosti: Družbena odgovornost podjetij je neposredno povezana z razvojem Slovenije in prispeva k večji motivaciji zaposlenih za delo, boljšemu odnosu delodajalcev do zaposlenih, pozitivnemu razvoju socialne slike in države v celoti, itd. Zato smo v Strokovnem svetu inštituta IRDO oblikovali pobudo za pripravo Nacionalne strategije razvoja družbene odgovornosti. Po zgodovinskih podatkih namreč vsaka družba propade, ko izgine družbena odgovornost kot bistven etični odnos, ki preprečuje pretirano ozko sebičnost. Sodobni problemi zato narekujejo družbeno odgovorno ravnanje na vseh področjih – tako v gospodarstvu, kot v neprofitnem sektorju, v vladah vseh držav, v različnih ustanovah, v medijih itd. in seveda pri vseh posameznikih. V letu 2009 smo pobudo predstavili Vladi RS preko e-pošte, vendar pravih učinkov pobude v Vladnih krogih še nismo zasledili, razen, da so nas povabili na podlagi tega na posvet v Državni zbor, 19.3.2010. Torej prave realizacije tega predloga (razen naših lastnih (civilnih) naporov in sodelovanja strokovno-interesnih združenj z nami) ni bilo. Po našem osnutku naj bi Nacionalna strategija razvoja družbene odgovornosti vsebovala naslednje skupine in aktivnosti (Hrast, Mulej, 2010):

1. Interdisciplinarno jedro raziskovalcev – predlogi za inoviranje kulture in prakse;

6

2. Podlage za inoviranje zakonodaje; 3. Podlage za inoviranje programov države po ministrstvih itd.; 4. Z dialogom vnesti DO v inovirano delovanje vseh organizacij in organov; 5. Vsebino DO vnesti v vse šolstvo, tudi za odrasle; 6. Komuniciranje za osveščanje o DO; 7. Portal za komuniciranje o DO; 8. Primeri prakse, ki vodi v inovativno družbo z DO; 9. Poročanje o razvoju DO tu in drugod; 10. Podpirati pobude za razvoj DO v praksi.

Z namenom osveščati širšo javnost smo v sedmih letih delovanja inštituta IRDO doslej različnim javnostim posredovali številne informacije s področja družbene odgovornosti, tudi medijem - največ pa v okviru organizacije konference, podeljevanja nagrade Horus in izvedbe slovenskih ter mednarodnih projektov. Spremljali smo tako naše objave, kot na splošno informacije o družbeni odgovornosti v medijih (sodelovanje s podjetjem Press Clipping d.o.o.). Rezultate povečanja števila objav na temo družbena odgovornost v medijih vsako leto predstavimo na konferenci inštituta IRDO v Mariboru. Pošiljali smo tudi obvestila članom, partnerskim organizacijam, vladi in drugim. Strokovnjaki inštituta IRDO svetujejo podjetjem in organizacijam, tudi pri pripravi marketinške zasnove strategij v kontekstu družbene odgovornosti za uveljavljanje izdelkov na trgu ter pri izvedbi drugih aktivnosti organizacij. Hkrati smo opozarjali na možnosti uvajanja družbene odgovornosti v njihove dejavnosti in nakazali primere dobrih praks na tem področju. Raziskovalna dejavnost – ZRC IRDO: Sodelavci inštituta smo že leta 2005 pričeli z objavljanjem prispevkov na različnih strokovnih in znanstvenih konferencah v Sloveniji in v tujini. Predstavniki inštituta so s svojimi strokovnimi prispevki sodelovali na številnih strokovnih in znanstvenih srečanjih v Sloveniji in v tujini. Med njimi so: 12. SKOJ, konferenca NVO (Podravje, Gorenjska), Društvo ekonomistov Maribor (Portorož), SFPO (Krka, Novo mesto), Rotary Maribor, Konferenca varuha človekovih pravic v Državnem svetu, UK + USA CSR konferenca Ljubljana (+ videokonferenca), WACRA na EPF Maribor, ZKPS Ljubljana (UNIAPAC), ZSU Ljubljana, … V letu 2009 smo uspešno kandidirali za sredstva in tudi prejeli odobritve ter pogodbe za naslednja dva 3-letna raziskovalna projekta: (1) Dovolj celovit model merjenja dobrega počutja zaposlenih v tranzicijskih organizacijah s primerjavo inovativnih in manj inovativnih (sodelovanje EPF UM in IRDO, ARRS). (2) Razvoj modelov formalnega in neformalnega izobraževanja za poklic mladinskega delavca za vključevanje v programe organizacij (sodelovanje IRDO in 16 konzorcijskih partnerjev, MŠŠ (ESS)). Kot registrirana raziskovalna organizacija sodelujemo s prispevki na različnih strokovnih in znanstvenih konferencah ter srečanjih v Sloveniji in v tujini. Objavljamo tudi članke v Sloveniji in tujih revijah. Ena posebnih oblik promocije koncepta družbene odgovornosti je tudi Slovenska nagrada za družbeno odgovornost Horus, ki jo podjetjem podeljujemo od leta 2009, v prihodnjih letih pa bomo razširili kategorije tudi na druge sektorje. Poslanstvo Slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus je spodbujati celovitost v razmišljanju, inovativnost v delovanju in odgovornost pri poslovanju slovenskih podjetij. Ta nagrada krepi zavedanje o pomenu družbene odgovornosti in promovira primere dobre prakse v javnosti ter tako spodbuja podjetja in širšo javnost k bolj odgovornemu in učinkovitemu poslovanju. Z razpisom Slovenske nagrade za družbeno odgovornost - Horus želimo organizatorji vsako leto v sodelovanju s podpornimi partnerji poiskati in nagraditi celovite pristope k družbeni odgovornosti. Nagrada je namenjena podjetjem, ki se zavedajo družbene odgovornosti na različnih področjih svojega delovanja, tako v odnosu do okolja, do svojih zaposlenih in drugih déležnikov podjetja ter pri razvoju izdelkov in storitev, in jo vključujejo v strateško vodenje ter poslovanje podjetja. Odzivajo se tista od njih, ki tako svojo prakso želi komunicirati na tak način. Kajti vpogled na spletne strani številnih podjetij pokaže, da se štejejo za družbeno odgovorna, ne da so doslej kandidirala za Horus. Obstajajo pa tudi taka, ki so v praksi družbeno odgovorna, a tega ne objavljajo posebej.

5. Delo inštituta IRDO z mladimi na področju osveščanja o družbeni odgovornosti

7

Sodobni problemi narekujejo družbeno odgovorno ravnanje na vseh področjih – tako v gospodarstvu, kot v neprofitnem sektorju, v vladah vseh držav, v različnih ustanovah, v medijih itd. in seveda pri vseh posameznikih. Mladi so pomembni gradniki sodobne in prihodnje družbe, zato smo jim želeli omogočiti, da izrazijo na kreativne načine svoje poglede na osebno in družbeno odgovornost. Tako lahko izrazijo svoja mnenja, poglede, pomisleke in kreativnost v zvezi z družbeno odgovornostjo skozi različna komunikacijska orodja, kanale. Zanje smo doslej pripravili naslednje:

1. Športna pomlad Maribora (2007); 2. Festival Kalidays, festival oglasnih besedil mladih (2007); 3. Festival Magdalena, festival oglasnih besedil mladih: nagrada za najbolj družbeno odgovorno

delo na festivalu (2008-2010); 4. Mednarodna konferenca Delo za mlade – Blaginja za vse – natečaj in razstava del mladih

kreativcev (2008). 5.1 Športna pomlad Maribora - delo z osnovnošolci Leto 2007: V okviru akcije Športna pomlad 2007 so želeli k sodelovanju povabiti čim več posameznikov in skupin – tako otrok in družin kot tudi osnovnih šol, posameznikov in društev. V ta namen so pripravili posebno predstavitveno zloženko s predstavitvijo 35 športnih prireditev, ki so se v štirih dneh festivala športa v Mariboru zgodila na različnih prizoriščih. Osnovna šola Ludvika Pliberška je takrat praznovala svojo 135-letnico obstoja. Njihovi učenci so navdušeni športniki, zato so jih povabili k sodelovanju. Skupaj z organizatorji smo v inštitutu IRDO oblikovali posebno razglednico, s katero so osnovnošolci nagovorili svoje prijatelje, sorodnike, znance k udeležbi na izbrani prireditvi. Namen projekta je bil prispevati k ozaveščanju mladih o pomenu zdravja in pozitivnih vrednot v družbi. Tako smo poskusili tudi pri mladih spodbuditi zanimanje za družbeno odgovorno delovanje – vključevanje v športne aktivnosti in s tem skrb za svoje zdravje in koristno preživljanje prostega časa ter prijetno druženje. 5.2 Festival Kalidays, festival oglasnih besedil mladih IRDO je z društvom Kalidej na festivalu Kalidays razpisal nagrado za najboljši plakat na temo družbene odgovornosti (Ljubljana, 2007). V sodelovanju z društvom Kalidej – Društvo za tržno komuniciranje (http://www.kalidej.net/) smo izpeljali prvi razpis za oglasno besedilo oz. plakat na temo družbene odgovornosti. Tema našega razpisa je bil projekt 'DO-IT!'. Projekt je bil namenjen spodbujanju kreativnosti mladih (srednješolcev, študentov) v smislu razvoja novih predlogov, idej, projektov za družbeno odgovorne aktivnosti in komunikacijske kampanje. Na razpis za pripravo plakata na temo kreativnosti mladih za DO: DO-IT!, je prispelo 13 del. Že takrat smo postavljali temelje projektu www.odgovoren.si. Več kreativnih izdelkov mladih predstavljamo v prilogi. 5.3 Festival Magdalena, festival oglasnih besedil mladih: nagrada za najbolj družbeno odgovorno delo na festivalu Inštitut IRDO (www.irdo.si) se je v letih 2008 - 2010 povezal z organizatorji Festivala Magdalena (http://www.magdalena.org/), na katerem smo skupaj organizirali okroglo mizo na temo Družbena (ne)odgovornost v oglaševanju – kaj, zakaj, kdaj, kako, kje?, in ob njihovih že obstoječih nagradah (nagrade festivala - zlati in srebrni modrček, nagrada Kible, nagrada agencije New Moment) podelili tudi nagrado inštituta IRDO – za področje družbene odgovornosti v oglaševanju. Z nagrado spodbujamo zanimanje širše javnosti za koncept družbene odgovornosti in s tem tudi za razvoj le-te v Sloveniji in v mednarodnem prostoru. Nagrada je postala tradicionalna. Nagrada IRDO SR AWARD je priznanje ustvarjalkam in ustvarjalcem oglasnih sporočil, sodelujočih na Festivalu Magdalena, ki so s svojim kreativnim delom pomembno prispevali k uveljavljanju koncepta družbene odgovornosti. Z nagrado inštitut IRDO nagrajuje avtorice in avtorje tistih del, ki izražajo uravnoteženost etike, etike soodvisnosti, estetike, inovativnosti, kreativnosti ter dolgoročne

8

dobičkonosnosti za vse udeležence v procesu komuniciranja. Je mednarodno priznanje, s katerim želi inštitut IRDO v sodelovanju z organizatorji Festivala Magdalena mlade ustvarjalce kot vzornike predstaviti stroki in širši javnosti ter k podobnemu ravnanju spodbuditi tudi druge ustvarjalce. Namen nagrade:

• spodbuditi razvoj zavedanja o družbeni odgovornosti v povezavi z oglaševanjem, • opomniti na pomen oglaševalske stroke za širjenje informacij o DO v širši javnosti, • opomniti na odgovornost oglaševalcev, kreativcev, agencij in medijev, • spodbuditi kreativnost v kontekstu družbene odgovornosti in razvoj družbeno odgovornega

oglaševanja itd. Komisijo za ocenjevanje vsako leto sestavljajo predstavniki inštituta IRDO, predstavnik festivala Magdalena in strokovnjak s področja vizualnih umetnosti, oglaševanja, likovne vzgoje. Kriteriji za podelitev nagrade: med prijavljenimi deli na Festivalu Magdalena vedno znova iščemo uravnoteženost etike, etike soodvisnosti, estetike, inovativnosti, kreativnosti ter dolgoročne dobičkonosnosti za vse udeležence v procesu komuniciranja. Nagrada Inštituta IRDO za najbolj družbeno odgovorno delo na Festivalu Magdalena ima obliko Zlate ribice. Zlata ribica predstavlja življenje na Zemlji, je prikaz sedanjega časa - našega odnosa do naravnega okolja in ljudi. Koliko časa lahko ribica preživi v plastični vrečki? Iskati je potrebno človeku in naravi prijazne materiale, sicer se bomo zadušili v lastnih smeteh, ki potrebujejo tisočletja za razgradnjo; predstavlja omejeno uresničevanje želja: zlata ribica lahko uresniči le tri želje. Bomo ljudje izbrali prave? Ali bomo z napačnim izborom zapravili naše možnosti za preživetje? Zlata ribica je darilo, s katerim nagrajencu izkazujemo zaupanje v njegova družbeno odgovorna dela, v njegovo skrb za dobrobit vseh živih bitij. Z Zlato ribico mu simbolično dajemo orodje za uresničevanje naših skupnih želja v prihodnosti. Dosedanji prejemniki nagrade IRDO za najbolj družbeno odgovorno delo na Festivalu Magdalena so:

• Leto 2008: Zmagovalec je bil video spot Svi u štrajk (Author of the Idea: Mirza Čeho, Director of Photography: Aziz Čeho, Designer: Vedran Mujagic, TV/Film Director: Mirza Čeho, Year: 2008, Category: 4. Motion. Povezava: http://www.magdalena.org/en/gallery/entries/42744/details.html

• Leto 2009: Zmagovalec je bil koledar Think Different 2009, Creative Calendar (3D, 6.600x0), Author of the Idea: Bojan Galič, Support: Saša Djordevic.

• Leto 2010: Zmagovalec je bila knjiga - delo "10 čovjekovih zapovijedi-povratak elementarnom čovjeku (10 commandments to a man)" oblikovalke in fotografinje Amile Handžić.

5.4 Mednarodna konferenca Delo za mlade – Blaginja za vse V aprilu 2008 je inštitut IRDO v sodelovanju z Društvom za tržno komuniciranje Kalidej iz Ljubljane pripravil razstavo plakatov na temo zaposlovanja mladih. Ob tem je inštitut izpeljal natečaj med mladimi oblikovalci, razstava pa je bila predstavljena kot spremljevalni program konference »Delo za mlade – Blaginja za vse (Brdo pri Kranju). Konferenco je v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji organiziralo Ministrstvo RS za delo, družino in socialne zadeve ter k sodelovanju povabilo inštitut IRDO. IRDO je za ministrstvo pripravil tudi programsko knjižico ob tej konferenci, v kateri so bila predstavljena razstavljena dela, za ministrstvo je pripravil tudi zbornik.

Mladi Evropejci si želimo več delovnih priložnosti, več varnih zaposlitev in možnosti osebnega

razvoja. Pripravljeni smo delati, prispevati k razvoju podjetij in ustanov s svojo svežino, polno

navdiha, energije in kreativnih zamisli. Strokovnjaki in politiki - pomagajte nam! To je bilo osnovno sporočilo akcije, s katero smo pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve v Republiki Sloveniji aprila 2008 mlade spodbudili k oblikovanju vizualnih sporočil za spremljevalni program konference Delo za mlade – Blaginja za vse. Mladi so s plakati opozorili na svoje prednosti

9

in potrebo po novih možnostih zaposlovanja. Delodajalce so pozvali k večjemu zaposlovanju, politike in strokovnjake pa k oblikovanju takšnih politik v državi, ki bodo spodbujale delodajalce k zaposlovanju mladih.

Na natečaju za kreativna dela so sodelovali še neuveljavljeni ustvarjalci, tekstopisci, oblikovalci, študentje univerz in visokih šol v starosti do 30 let. Natečaj sta za potrebe ministrstva v kontekstu družbene odgovornosti izpeljala IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in Kalidej – Študentsko društvo za tržno komuniciranje. Na natečaj je prispelo 36 idejnih rešitev, dvanajstih različnih avtorjev. Izmed prispelih rešitev je strokovna komisija v sestavi:

• Mateja Sedej, predstavnica Ministrstva RS za delo, družino in socialne zadeve; • Anita Hrast, predstavnica Inštituta IRDO; • mag. Nastja Mulej, predstavnica oglaševalske agencije New Moment; • izr. prof. Petra Varl, spec., Oddelek za likovno umetnost, Pedagoška fakulteta Univerze v

Mariboru; • mag. Sašo Urukalo, neodvisni strokovnjak, oblikovalec vizualnih komunikacij.

izbrala sedem del naslednjih avtorjev:

• Dasa Djurič (zvezde), • Katja Kremenić (morje in igrače), • Luka Bajs (šibki temelji), • Nina Kern (poklici), • Tine Lugarič in Dejan Damiš (pilot in metulj),

ki so bila razstavljena v preddverju konferenčne dvorane in objavljena v programski knjižici in zborniku konference. Predstavljamo jih tudi v prilogi temu prispevku. 5.5. Družbena odgovornost – merilo za ocenjevanje položaja v delih 'Mladih za napredek

Maribora' Zanimiva oblika vpliva, da mladi razvijajo svoj čut za družbeno odgovornost, je IRDO dosegel na predlog svojih članov, zlasti Zdenke Bergoč, v prenovi meril, s katerimi mladi raziskovalci, njihovi mentorji in ocenjevalci njihovih dosežkov, ocenjujejo, kakšne oblike in kolikšno stopnjo družbene odgovornosti so zaznali pri svojem raziskovanju.

6. Portal www.odgovoren.si za več družbene odgovornosti Spodbuditi zavedanje o pomenu družbene odgovornosti, ustvariti razumevanje tega koncepta, doseči prepoznavanje portala o družbeni odgovornosti www.odgovoren.si in spodbuditi željo pri ciljnih skupinah za družbeno odgovorno ravnanje, poslovanje in sodelovanje z inštitutom pri razvoju tega področja (posredovanje idej, predlogov za razvoj, povezovanje, sodelovanje) so bila osnovna izhodišča za zasnovo portala, ki pa zaradi finančnih, časovnih in kadrovskih omejitev še ni v celoti zaživel. Inštitut IRDO načrtuje njegovo javno objavo spomladi 2011. Ključna sporočila, ki jih nameravamo s portalom namenjati različnim deležnikom so:

• Splošna javnost: Poglejte si www.odgovoren.si in sodelujte tudi vi – pri ustvarjanju družbene odgovornosti v Sloveniji. Naj sporočijo svoje predloge, ideje za razvoj tega področja, najboljše bi bile nagrajene…

• Mediji: poročajte o družbeni odgovornosti in jo aktivno spodbujajte, spremljajte. • Podjetja, NVO, javna uprava: poslujte DO in ustvarjajte družbeno odgovorne izdelke in

izvajajte takšne storitve, omogočajte mladim zaposlitve. • Mladi: zahtevajte varnejše izdelke, storitve, odgovornejše ravnanje politikov, vodilnih,

posredujte ideje za izboljšanje družbe. • Gospodinjstva: ločujte odpadke, varčujte z energijo itd. • Politiki: stojte za svojimi besedami. • Strokovna javnost: opozarjajte na napake, zablode, predlagajte rešitve, sporočajte to javnosti.

10

Ton akcije bo: kreativen, poučen, resen, lahko zabaven, ironičen, pozitiven – opozarja in hkrati napoveduje možnosti rešitve, izboljšano situacijo. Namen sodelovanja s kreativci:

• Ogled spletne strani www.odgovoren.si, razumevanje koncepta družbene odgovornosti, prebuditev želje po sodelovanju z inštitutom, po ustvarjanju predlogov za izboljšanje stanja v državi.

• Spodbuditi interes podjetij za oglaševanje na portalu in uvajanje predlogov v njihovo poslovno prakso.

• Oblikovati kampanje za sodelovanje NVO-jev in drugih organizacij pri pridobivanju kreativnih idej za njihove komunikacijske kampanje, akcije.

Na portalu se in se bodo izvajali različni projekti v okviru družbene odgovornosti, ki bodo v mladih spodbujali rast in razvoj zavedanja o pomenu družbene odgovornosti in jih vabili k udejanjanju družbene odgovornosti v praksi. S tem bomo hkrati vabili tudi mlade kreativce, da skozi različna komunikacijska orodja izražajo same sebe, pomisleke, probleme in poglede, ki jih imajo v zvezi z družbeno odgovornostjo. Na portalu bomo objavljali različne natečaje in s tem vabili k sodelovanju tako družbeno odgovorna podjetja, iskalce zaposlitve in zaposlovalce, družbeno odgovorne posameznike, medije, mlade kreativce, oglaševalce in vse, ki se zavedajo pomembnosti družbene odgovornosti. Cilj portala Odgovoren.si je, da v ciljnih javnostih prebudimo razumevanje koncepta družbene odgovornosti, željo po sodelovanju v objavljenih natečajih ter željo po ustvarjanju predlogov za izboljšanje stanja v državi in drugod. Hkrati želimo tudi pritegniti zanimanje podjetij za oglaševanje na portalu in uvajanje predlogov v njihovo poslovno prakso. Partnerske organizacije (posredno) so:

� Konzorcijski partnerji projekta MDNFI »Razvoj modelov formalnega in neformalnega izobraževanja za poklic mladinskega delavca za vključevanje v programe organizacij)«: http://www.mladinski-delavec.si/;

� Partnerji projekta Horus – Slovenska nagrada za družbeno odgovornost: www.horus.si; � Društvo Kalidej – društvo za tržno komuniciranje (FDV Univerze v Ljubljani); � Partnerske organizacije pri projektu: »Konferenca Družbena odgovornost in izzivi časa (že 6.

po vrsti)«: www.irdo.si; � predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport in drugih javnih organizacij s področja šolstva v

Sloveniji, ter drugih ministrstev – po dogovoru: � drugi partnerji, interesna združenja, NVO, …

Vloga partnerjev projekta je predvsem promocija projekta, predlogi tem za razpise, dolgoročno sofinanciranje projekta preko spodbujanja razvoja sklada, možnosti usposabljanja, vzgajanja in informiranja mladih in drugih ciljnih skupin, posredovanje informacij na portal, dodajanje pozivov, razpisov, tem, problematik, osveščanje… Izobraževanje za razvoj, kar razvoj družbene odgovornosti v svojem bistvu zagotovo je, soustvarja razmere za učinkovitost razvojne politike in z osveščanjem javnosti zagotavlja podporo evropski in državni politiki pomoči regijam doma ali pa državam v razvoju. Ker vsebinsko zajema različna področja, kot so razvojna problematika, okoljska vprašanja, podnebne spremembe, medkulturna komunikacija, preprečevanje konfliktov, človekove pravice, globalno državljanstvo, itd. je tudi ta projekt zasnovan interdisciplinarno, z namenom povezovati različne ciljne javnosti v družbi in jih o teh področjih informirati, izobraževati.

7. Zaključek Ukrepi za pot iz krize ne morejo biti enaki onim, ki so privedli do nje. Torej ne smemo ohraniti navideznega trga niti invencijsko-inovacijsk-difuzijskih procesov, omejenih na tehniko in tehnologijo,

11

saj s tem dobimo odlična sredstva za dvomljive cilje, pri čemer bi procesne, socialne in druge pomembne invencije in inovacije ostale neizkoriščene. Družbena odgovornost zato postaja bistvena za sonaravno bodočnost, torej za preživetje sedanje civilizacije. (Mulej, Hrast, ur., 2010). Vrednote in s tem kultura, etika in norme posameznikov, družbe, se zato spreminjajo. Da bi opozorili na spreminjanje vrednot, pokazali, kaj je prav in kaj narobe, ter da bi mladim pokazali pravo pot, smo se odločili pripraviti projekt odgovoren.si. Gre za koncept, poimenovan »družbena odgovornost«, ki naj bi v aktivni obliki zaživel v neposrednih in posrednih oblikah vzgoje in usposabljanja, med drugim tudi s pomočjo portala www.odgovoren.si. Zakaj naj mladi sodelujejo pri oblikovanju kreativnih del na temo družbene odgovornosti? Tako prispevajo k boljši družbi, kalijo svoje ideje, jih brusijo, prejmejo potrditve drugih, najdejo potencialnega zaposlovalca ali odjemalca svojih idej, se promovirajo kot kreativci v javnosti (podpisi pod deli itd.), prejmejo nagrade sponzorjev, sklenejo morebitna dolgoročna sodelovanja – z različnimi ustanovami, podjetji, posamezniki… Skozi aktivnosti in delo z mladimi smo v inštitutu IRDO odprti za nove ideje, predloge skozi vse leto – poskusili bomo najti sponzorje za sofinanciranje produkcije teh idej, vsekakor pa bomo objavljali obdobne tematske razpise! Zato vabljeni k sodelovanju.

12

Literatura in viri: • Gorenak, Š., Mulej, M. (2010): Upravljanje popolne odgovornosti kot pot do

celovitega vodenja podjetja = Total responsibility management (TRM) as an approach toward holistic business management. Naše gospodarstvo, 56, 1-2: 22-31.

• Hrast, A. Kreativnost mladih za družbeno odgovornost. Festival Kalidays, Ljubljana, 29.11.2007.

• Interna gradiva inštituta IRDO, www.irdo.si in predstavitvena zloženka inštituta IRDO. Maribor, 2004-2011.

• ..ISO 26000; See: http://www.iso.org/iso/ discovering_iso_26000.pdf • Jančič, Z., Celostni marketing, UL FDV, Ljubljana 1996. • Mulej, M., Hrast, A.: Nacionalna strategija razvoja družbene odgovornosti. Državni zbor RS -

posvet Kam po krizi?. Ljubljana, 19.3.2010. • Mulej, M., Hrast, A., urednika: Eseji o družbeni odgovornosti. IRDO, Maribor, Mednarodni

inštitut ECPD, Ljubljana, in Ypsilon, Ljubljana • Tatjana Novak, Boštjan Vilčnik, Adrijana Lubej Statistika objav v slovenskih medijih o

družbeni odgovornosti. V: Fištravec, A., Hrast, A., Mulej, M., uredniki: Zbornik 6. Konference IRDO

• Programska knjižica in zbornik mednarodne konference »Delo za mlade- blaginja za vse«. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Ljubljana, 2008.

• Sedej, M.: Zbornik mednarodne konference »Delo za mlade- blaginja za vse«. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Ljubljana, 2008.

• Urukalo, S.: Odgovornost oblikovalske stroke za vsebino oglasnih vsebin in oglaševanja. Magistrsko delo. Ljubljana, 2006.

• Urukalo, S. Odločitev za odgovornost: o oblikovalski etiki in oglaševanju. Ljubljana. Društvo oblikovalcev Slovenije, Marketing magazin, 2010.

13

PRILOGE – SLIKOVNO GRADIVO: Športna pomlad Maribora (2007) - RAZGLEDNICA

14

Festival Kalidays, festival oglasnih besedil mladih (2007)

15

16

17

Festival Magdalena, festival oglasnih besedil mladih: nagrada za najbolj družbeno odgovorno delo na festivalu (2008-2010) Produkcija - priznanje, nagrada: Jurij Lozic, Miha Artnak (Zekcrew)

18

http://www.youtube.com/watch?v=KwyRwZYL9Xk

http://www.youtube.com/watch?v=pvKJChNL8Tw

19

Mednarodna konferenca Delo za mlade – Blaginja za vse – natečaj in razstava del mladih kreativcev (2008)

Nagrajenci: Naslov dela Avtor Utemeljitve del avtorjev

ZVEZDE * STARS

Daša Djurič Ideja dela se nanaša na dejstvo, da smo mi, mladi, kljub naši mladosti in (še) neizkušenosti, lahko kos nalogam in zahtevam določenega poklica in vanj vnašamo kreativnost, svežino in mladostno energijo. Mladi smo vredni zaupanja, da stojimo z vami (in ne za vami). The idea of the work is based on the fact that even though we are young, we can fill in your shoes* with our energy, creativity and youthful spirit that you should give a chance to show itself off. * fill someone's shoes - to do what someone else has done as well as they did

POKLICI * PROFFESSIONS

Nina Kern Projekt želi opozoriti na problem številnih mladih , ki na trg dela vstopajo s formalno izobrazbo, a brez delovnih izkušenj. Pri iskanju delovnega mesta, ki bi ustrezalo njihovi izobrazbi in jim omogočalo čimprejšen in kakovosten razvoj kariere, so namreč pogosto spregledani. Omogočimo mladim dobre poklicne priložnosti! The project's aim was to draw attention to the number of educated but unskillerd young workers entering the labour market with little, if any, probability of finding a good job. A better alignment is needed between the content of the training given in schools and the reality of the labor market. We need to provide youth with easier access to various positions and efficient transition from educational system to labour market.

PILOT * PILOT Tine Lugarič Dejan Damiš

METULJ * BUTTERFLY

Tine Lugarič Dejan Damiš

IGRAČE * TOYS

Katja Kremenić »Nismo leni. Ampak nezaposleni..« Slogan in fotografija na plakatu opozarjajo na ogromno nezaposlenost mladih. “We are not lazy. But unemployed.”Text and photography are pointing out the problem of youth unemployment.

MORJE * SEA

Katja Kremenić »Uživamo v počitnicah. Če niso predolge.« Slogan in fotografija na plakatu opozarjajo na ogromno nezaposlenost mladih. We enjoy holidays. But not all year long.« Text and

20

photography are pointing out the problem of youth unemployment.

ŠIBKI TEMELJI * WEAK FOUNDATIONS

Luka Bajs Prihodnost je potrebno graditi na mladih ljudeh. Pri tem se ne moremo zanašati na starejše. To velja tako za podjetja kot za celotno družbo. Če gradimo na starejših, je taka prihodnost vprašljiva, negotova. Future should be built on our youth. We can't start building on elders. This should bet taken into consideration when building a company or the society as a whole. A future that is founded on elders is questionable and uncertain.

Razstava plakatov v Kongresnem centru Brdo pri Kranju v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji, april 2008 – mednarodna konferenca »Delo za mlade – blaginja za vse«

21

22

23