UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA

Devizni tečaj in tekoči račun na Danskem The exchange rate and current account in Denmark

Študentka: Mateja Robin

Program: Bolonjski univerzitetni

Smer: Ekonomija

Mentor: dr. Darja Boršič

Maribor, avgust 2012

1

PREDGOVOR

Danska je ena najstabilnejših držav na svetu, s trdno valuto, nizko inflacijo ter presežki na

tekočem računu plačilne bilance in v proračunu. Ima majhno odprto gospodarstvo, ki je

zelo odvisno od zunanje trgovine. Za ugotavljanje njene konkurenčnosti v primerjavi z

državami, s katerimi opravi največ blagovne menjave, je zelo pomemben devizni tečaj, ter

devizno tečajna politika danske krone. Tako je Danska od leta 1999 vključena v sistem

tečajev ERM II, vendar ni prevzela skupne valute evra, čeprav izpolnjuje vse

konvergenčne pogoje in si je izborila poseben status. Danska krona je vezana na evro pri

čemer je dovoljeno odstopanje +/- 2, 25 %.

Tekoči račun je dober makroekonomski pokazatelj delovanja države. Vključujejo vse

transakcije med rezidenti ene države in rezidenti vseh drugih držav. V okviru tega so

transakcije razdeljene na blago, storitve, dohodke od dela in kapitala, ter tekoče transferje.

V tekočem računu Danske je skozi opazovano obdobje viden presežek.

Delo diplomskega seminarja v večini zajema devizni tečaj in devizno tečajno politiko

danske krone. V začetku so opisane teorije deviznih tečajev in predstavljene vrste deviznih

tečajev, ki smo jih v nadaljevanju tudi izračunali in razložili. Tako sta prikazana nominalni

in realni devizni tečaj, prikazane so tudi najpomembnejše trgovinske partnerice Danske in

izračunani efektivni devizni tečaji. Sledi ji analiza izpolnjevanja Maastrichtskih kriterijev

ter v zaključnem delu še predstavitev tekočega računa na Danskem.

2

KAZALO

1. UVOD ................................................................................................................................ 5

1.1 Opredelitev področja in opis problema ..................................................................... 5

1.1 Cilji in teze dela diplomskega seminarja ................................................................... 5

1.4 Predpostavke in omejitve raziskave ............................................................................ 6

1.5 Predvidene metode raziskovanja ................................................................................. 6

2. DEVIZNI TEČAJ ............................................................................................................. 8

2.1 Nominalni bilateralni devizni tečaj.............................................................................. 8

2.2 Realni bilateralni devizni tečaj .................................................................................... 9

2.3 Nominalni efektivni devizni tečaj.............................................................................. 10

2.4 Realni efektivni devizni tečaj .................................................................................... 10

3. TEORIJE DEVIZNIH TEČAJEV ................................................................................ 11

3.1 Teorija plačilne bilance ............................................................................................. 11

3.1.1 Trgovinski ali elastični pristop ........................................................................... 11

3.1.2 Absorbcijska teorija deviznih tečajev ................................................................. 11

3.2 Teorija portfelja ......................................................................................................... 12

3.3 Monetarna teorija ....................................................................................................... 12

3.4 Teorija paritete kupne moči ....................................................................................... 12

4. DANSKA ......................................................................................................................... 14

4.1 Gospodarstvo ............................................................................................................. 14

5. DEVIZNOTEČAJNA POLITIKA NA DANSKEM ................................................... 16

6. NOMINALNI DEVIZNI TEČAJ DANSKE KRONE ................................................ 17

7. GIBANJE CEN ............................................................................................................... 19

7.1 Gibanje cen na Danskem ........................................................................................... 19

7.2 Gibanje cen v evroobmočju ....................................................................................... 20

8. REALNI DEVIZNI TEČAJ DANSKE KRONE ......................................................... 22

9. NAJPOMEMBNEJŠE TRGOVINSKE PARTNERICE DANSKE .......................... 23

10. NOMINALNI DEVIZNI TEČAJ DANSKE KRONE V PRIMERJAVI Z

VALUTAMI NAJPOMEMBNEJŠIH TRGOVINSKIH PARTNERIC ........................... 24

10.1 Švedska .................................................................................................................... 24

10.2 ZDA ......................................................................................................................... 24

10.3 Velika Britanija ....................................................................................................... 25

10.4 Norveška .................................................................................................................. 26

11. NOMINALNI EFEKTIVNI DEVIZNI TEČAJ DANSKE KRONE ......................... 27

12. REALNI EFEKTIVNI DEVIZNI TEČAJ DANSKE KRONE .................................. 28

13. PRIBLIŽEVANJE DANSKE MAASTRICHTSKIM KRITERIJEM ...................... 29

14. TEKOČI RAČUN ........................................................................................................... 32

14.1 Tekoči račun na Danskem ....................................................................................... 33

3

15. SKLEP ............................................................................................................................. 36

POVZETEK ............................................................................................................................ 37

LITERATURA IN VIRI ........................................................................................................ 39

4

KAZALO SLIK

Slika 1: Gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/EUR .................................................... 17 Slika 2: Gibanje cen na Danskem (2005=100) ......................................................................... 20

Slika 3: Gibanje cen v evroobmočju (2005=100) ..................................................................... 21 Slika 4: Gibanje realnega deviznega tečaja DKK/EUR ........................................................... 22 Slika 5: Najpomembnejše trgovinske partnerice Danske ......................................................... 23 Slika 6: Gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/SEK ..................................................... 24 Slika 7: Gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/USD .................................................... 25

Slika 8: Gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/GBP .................................................... 25 Slika 9: Gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/NOK.................................................... 26 Slika 10: Nominalni efektivni devizni tečaj ............................................................................. 27 Slika 11: Realni efektivni devizni tečaj .................................................................................... 28 Slika 12: Tekoči račun na Danskem (mili DKK) ..................................................................... 33

Slika 13: Izvoz blaga in storitev (v % BDP) na Danskem ....................................................... 34

Slika 14: Uvoz blaga in storitev (v % BDP) na Danskem ........................................................ 35

KAZALO TABEL

Tabela 1: Stopnje rasti realnega bruto domačega proizvoda od leta 1999 do 2011 ............ 14

Tabela 2: Raven bruto domačega proizvoda na prebivalca od leta 1999 do 2010 (EU= 100)

............................................................................................................................................. 15 Tabela 3: Stopnja anketne brezposelnosti od leta 2000 do 2011 ......................................... 15

Tabela 4: Ekonomski kazalniki konvergence Danske v obdobju od leta 1999 do 2011 ..... 30 Tabela 5: Saldo tekočega računa (% BDP) na Danskem..................................................... 33

5

1. UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema

Danska spada med najrazvitejše, najstabilnejše države na svetu in je ena glavnih držav v

politični in ekonomski integraciji Evrope. Članica Evropske unije je postala leta 1973.

Kljub temu, da je Danska polnopravna članica EU, pa se je država odločila, da se ne

pridruži Evropski monetarni uniji (EMU), čeprav je izpolnila in celo presegla pogoje za

priključitev, se ni odločila za prevzem evra, pač pa je obdržala svojo krono. Tudi kot

članica Evropske unije uživa poseben status in se ne ravna vedno po evropski zakonodaji.

Devizni tečaj je cena tuje valute izražena v domačem denarju in omogoča primerjavo

domačih cen s tujimi in obratno. Devizni tečaj ima pomembno ekonomsko in družbeno

politično vlogo. Danska ima fiksno politiko deviznega tečaja, za katerega je značilno, da

CB s svojo intervencijo na deviznem trgu vzdržuje devizni tečaj valute na neki fiksno

določeni ravni. Ta sistem ne dovoljuje, da bi se devizni tečaj prosto spreminjal. Namesto

tega, ta sistem od CB zahteva, da fiksira vrednost svoje valute oziroma, da določi uradni

tečaj. Danska sledi kriterijem ERM II.

Tekoči račun plačilne bilance zajema vse realne transakcije, blago, storitve, dohodke od

dela in kapitala ter tekoče transferje. Te transakcije oblikujejo saldo tekočega računa

plačilne bilance, ki izkazuje pozitivno ali negativno stanje. V postavko blago uvrščajo vse

tiste transakcije z blagom, v katerih se spremeni lastništvo med rezidentom in ne-

rezidentom (uvoz-izvoz) in zajema blago, blago za oplemenitenje, popravila blaga, blago,

ki se dobavlja v pristanišča, in nedenarno zlato. Storitve vključujejo postavke transport in

potovanja ter druge storitve. Faktorske storitve vključujejo dohodke od dela in od kapitala,

med tekoče transferje pa spadajo transferji s strani vladnega sektorja in zasebnega sektorja.

1.1 Cilji in teze dela diplomskega seminarja

V prvem delu bomo podrobneje spoznali teorijo deviznega tečaja, kaj devizni tečaj sploh je

ter opredelili nominalni bilateralni devizni tečaj, realni bilateralni devizni tečaj, nominalni

efektivni devizni tečaj in realni efektivni devizni tečaj. Predstavili bomo najpomembnejše

teorije deviznega tečaja, ki so teorija plačilne bilance, teorija portfelja, monetarna teorija

ter teorijo paritet kupne moči.

V nadaljevanju bo sledila predstavitev področja deviznega tečaja na Danskem, tako bomo

prikazali devizno tečajno politiko ter sistem Danske, gibanje deviznega tečaja, njene

najpomembnejše trgovinske partnerice, konkurenčnost Danske ter izpolnjevanje

predpisanih monetarnih konvergenčnih kriterijev, ki so pogoj za vstop v EMU, pri čemer

mora država izpolnjevati prav vse konvergenčne kriterije, ki so cenovna stabilnost, javne

finance, stabilnost deviznega tečaja ter dolgoročne nominalne obrestne mere. Prav tako

bomo skušali prikazati prednosti in slabosti uvedbe evra na Danskem ter zakaj se

državljani na referendumu niso odločili za sprejetje Maastrichtske pogodbe.

6

V končnem delu bomo predstavile še pogoje menjave in tekoči račun na Danskem. In sicer

kakšne pogoje ima Danska pri menjavi, ali ima presežek ali primanjkljaj na tekočem

računu plačilne bilance.

Cilji:

prikaz gibanja nominalnih deviznih tečajev,

prikaz gibanja cen na Danskem,

izračun in prikaz realnih deviznih tečajev,

prikaz gibanja nominalnih deviznih tečajev danske krone v primerjavi z valutami

najpomembnejših trgovinskih partneric Danske,

izračun efektivnih (nominalnih, realnih) deviznih tečajev,

primerjava konkurenčnosti Danskega gospodarstva z njenimi gospodarskimi partnerji

( ZDA, Švedska, Velika Britanija, Nemčija, Norveška),

približevanje Maastrichtskim kriterijem,

pogoji menjave in tekoči račun na Danskem.

Teze dela

Danska izpolnjuje Maastrichtske konvergenčne kriterije ter ima stabilen devizni tečaj

Dansko gospodarstvo je mednarodno močno konkurenčno in zelo odvisno od izvoza,

še posebej pomembno je evroobmočje.

Danska ima skozi opazovano obdobje presežek na tekočem računu

1.4 Predpostavke in omejitve raziskave

Pri delu diplomskega seminarja smo se omejili samo na eno državo in sicer na Dansko.

Obdobje opazovanja je omejeno od leta 1999 do leta 2011. Preučevali bomo odnos danske

krone v primerjavi z evrom, ter predstavili gibaje danske krone v primerjavi s tečajem

držav s katerimi Danska opravi največ blagovne menjave, te države so Nemčija, Švedska,

Norveška, Velika Britanija in ZDA. Omejitev predstavlja tudi literatura, saj je večina v

angleškem jeziku.

Predpostavljamo, da je Danska majhno odprto gospodarstvo in je zelo odvisna od trgovine

z drugimi državami, v tekočem računu plačilne bilance ima presežek, kar pomeni, da ima

visok izvoz blaga in storitev ter velike prilive od dela in kapitala.

1.5 Predvidene metode raziskovanja

Raziskava je makroekonomska, saj je osredotočena na devizni tečaj, tako na ravni države,

kot izven nje. Raziskava je dinamična, saj poleg trenutnega stanja obravnava tudi posledice

in prihodnje vplive spremembe deviznega tečaja in uvajanja skupne evropske valute.

7

Pri raziskavi bomo uporabljali deskriptivni pristop, saj daje prednost opisu deviznega

tečaja. Pri metodi raziskovanja bomo uporabili metodo deskripcije, saj bomo opisovali

dejstva, procese in pojave, z metodo kompilacije, povzemanja opazovanj, spoznanj, stališč,

sklepov in rezultatov drugih avtorjev ter komparativno metodo, s katero bomo ugotavljali

podobnosti in razlike med sistemi deviznih tečajev.

Podatke za to delo diplomskega seminarja bomo pridobili s knjižnih virov in spletnih strani

(v obliki člankov, komentarjev ali statističnih podatkov).

8

2. DEVIZNI TEČAJ

Devizni tečaj je cena valute, izražena v domačem denarju, ki naj bi bila na dolgi rok

odvisna predvsem od razmerja kupne moči posameznih valut (ta je določena z razmerji

med denarnimi in blagovnimi skladi, oziroma razmerji med denarno ponudbo in

povpraševanjem po denarju), na kratek rok pa od efektivnega povpraševanja in ponudbe

tuje valute, ki temeljita na racionalnem pričakovanju ter špekulativnih nagibih in posegih

(Notar 1989, 18).

Devizni tečaj je most med domačim in zunanjim sistemom cen, ki omogoča da se ti

sistemi, čeprav so v osnovi različni, med seboj povezujejo, usklajujejo in primerjajo.

Devizni tečaj je svojevrstna splošna cena, po kateri se vrednoti domači proizvod dela v

tistem svojem delu, v katerem se sooča z domačim proizvodom držav zunanjetrgovinskih

partnerjev. Devizni tečaj torej v sebi zadržuje vse tisto, kar vpliva na sestavo domačih cen

in domače konkurenčnosti, toda tudi vse tisto, kar povzroča, da domače cene odstopajo od

zunanjih cen. Za rentabilnost domačih gospodarskih oseb je pri prodaji v državi odločilna

cena, pri prodaji v tujino pa so odločilne cene in devizni tečaji (Notar 1989,18).

Devizni tečaj ima pomembno ekonomsko in družbeno politično vlogo. Poslovnim osebam

služi za primerjanje domačih in tujih cen stroškov. Prav tako vpliva na neposredno na

dohodek (na osnovi stroškov in prihodkov). Tečaj vpliva na odločitve in programu

proizvodnje in prodaje. Prav tako pa je pomemben ukrep politike likvidnosti domačih

gospodarskih oseb in deležev v celoti proti tujini. Vse to pa kaže na pomen vzdrževanja

čim realnejšega deviznega tečaja (Notar 1989, 18).

Devizni tečaj ima pomembno vlogo na globalnem nivoju in tudi na nivoju posameznega

področja, dejavnosti in podjetja. Na globalnem nivoju odloča o stanju in strukturi plačilne

in devizne bilance, o nivojih in relativnih cenah, denarnih in drugih narodnogospodarskih

agregatih ter o prerazporeditvi nove vrednosti med državami: na nivoju posameznega

področja, dejavnosti ali podjetja določa stroške in cene, s tem pa vliva na doseženi

dohodek in prelivanje dohodka ter prek tega na položaj posameznih gospodarskih oseb v

gospodarstvu. Prek deviznega tečaja se ugotavlja tudi enakopravnost menjave, s tem naj bi

tudi dobili odgovor na vprašanje, kje in do kdaj se komu splača izvažati in uvažati, to pa

dejansko kaže tudi na konkurenčno sposobnost domačega gospodarstva v tekmovanju s

tujimi partnerji (Notar 1989, 18).

2.1 Nominalni bilateralni devizni tečaj

Ko govorimo deviznem tečaju, imamo običajno v mislih bilateralni devizni tečaj. Pove

nam, koliko enote ene valute lahko na deviznem trgu kupimo z eno enoto neke druge.

Bilateralni nominalni devizni tečaj je preprosto cena ene valute, izražena v drugi valuti

(Mrak 2002, 45).

9

Nominalni devizni tečaj je mogoče izraziti na dva načina:

Direktna kotacija (kot vrednost enote tujega denarja, izražena s številom enote

domačega denarja).

Če je DKK domača valuta in EUR tuja valuta, je bilo na dan 24.5.2012 potrebno za 1

EUR=7,4313 DKK.

Indirektna kotacija (kot vrednost enote domačega denarja, izražena s številom enote

tujega denarja).

Če ponovno za domačo valuto vzamemo DKK in kot tujo valuto EUR, bi bilo na dan

24.5.2012 potrebno za nakup 1 DDK=0,13456 EUR

Kot je razvidno, je za način izražanja bilateralnega deviznega tečaja pravilna uporaba tako

enega kot drugega načina.

2.2 Realni bilateralni devizni tečaj

Realni bilateralni devizni tečaj je nominalni tečaj med dvema valutama dveh držav, ki

upošteva tudi gibanje cen v teh dveh državah. Izračune realnega deviznega tečaja

predstavlja enačba:

Kjer oznake pomenijo:

eR–realni devizni tečaj,

eN – nominalni devizni tečaj,

p* - raven cen v tuji državi,

p –raven cen v domači državi.

Ker predstavlja p* tuje cene, merjene na primer v EUR, tečaj pa število DKK za EUR, nam

števec predstavlja tuje cene, izražene v domačih valuti, imenovalec pa domače cene v

domači valuti, tako nam torej realni bilateralni devizni tečaj izraža razmerje tujih cen v

primerjavi z domačimi (Strašek, Žižmond 1999, 289).

Povečanje realnega deviznega tečaja pomeni, da postaja tuje blago dražje v primerjavi z

domačimi ter, da bodo ljudje prenesli del potrošnje na domače blago in s tem povečali

konkurenčnost domačih produktov. Nasprotno pa bo padec realnega tečaja pomenil, da

postaja domače blago relativno dražje oziroma da država izgublja konkurenčnost (Strašek,

Žižmond 1999, 290).

10

2.3 Nominalni efektivni devizni tečaj

Da bi ocenili splošno spremembo vrednosti neke valute, je potrebno izračunati nominalni

efektivni devizni tečaj. Koeficient nominalnega efektivnega tečaja določene države, kaže,

povprečno spremembo tečaja njene valute v primerjavi z izbranimi valutami. To je

ponderirano povprečje sprememb tečaja posameznih valut v katerem so ponderji običajno

zunanjetrgovinski deleži najpomembnejših trgovinskih partnerjev države. Ta koeficient je

torej globalni indikator depreciacije ali apreciacije nacionalne valute (Strašek, Žižmond

1999, 292).

Nominalni efektivni tečaj je tako merilo, ki nam pove kako se giblje - apreciira oziroma

depreciira – posamezna valuta v odnosu na tehtno povprečje valut drugih držav, vključenih

v košarico. Tečaj se izraža v obliki indeksa, pri čemer spremembe v indeksu kažejo na

efektivno apreciacijo oziroma depreciacijo domače valute v odnosu do izbrane košarice

tujih valut (Mrak 2002,48). Nominalni efektivni tečaj je podan z naslednjo enačbo:

NEDT=u1NDT1+u2NDT2+u3NDT3+…+unNDTn

Kjer oznake pomenijo:

NEDT – nominalni efektivni tečaj,

NDT – nominalni devizni tečaj,

u – utež (delež trgovinske partnerice v celotnem izvozu domače države).

2.4 Realni efektivni devizni tečaj

Efektivni tečaj je nominalni indeks, saj je izračunan na osnovi nominalnih bilateralnih

deviznih tečajev. Da bi ta indeks postal uporaben za merjenje mednarodne konkurenčnosti

države, ga je potrebno prilagoditi na ta način, da bo pri izračunu upoštevano tudi gibanje

cen, tako v domači državi kakor tudi v vseh državah, katerih valute so vključene v košarico

valut (Mrak 2002, 51).

Za izračun realnega efektivnega deviznega tečaja je v prvi fazi potrebno zbrati indekse

gibanja realnih bilateralnih deviznih tečajev za vse valute, vključene v košarico, v drugi

fazi pa je potrebno podobo kot pri računanju efektivnega deviznega tečaja- izračunati

tehtno povprečje teh realnih bilateralnih deviznih tečajev, z uporabo ponderjev, ki so bili

dodeljeni vsaki od košaric vključenih tujih valut (Mrak 2002, 51).

11

3. TEORIJE DEVIZNIH TEČAJEV

Razlike med posameznimi teorijami, ki pojasnjujejo oblikovanje deviznih tečajev, so

precejšne. Tradicionalne teorije oblikovanja tečaja razlikujejo tri obdobja: zelo kratko,

kratko in dolgo. V okviru te delitve pa ločijo še teoretične pristope, ki tečaj pojasnjujejo v

funkciji tekočih in kapitalskih transakcij (Strašek, Žižmond 1999, 298).

3.1 Teorija plačilne bilance

Teorija pojmuje devizni tečaj kot neposredno posledico stanja tekočega računa plačilne

bilance. Kadar gospodarstvo ustvarja presežek v menjavi s tujino, bo devizni preliv večji

od deviznega odliva. Ob tem bo ponudba deviz na tržišču večja od deviznega

povpraševanja, kar bo vplivalo na krepitev domače valute. Prav nasproten proces (znižanje

zunanje vrednosti domačega denarja) bo razviden ob deficitu tekoče bilance. Ker bodo tuje

valute vedno dražje, se bo povpraševanje po njih zmanjšalo, manjši bo uvoz blaga, izvoz

pa se bo pričel večati, kajti izvozniki dobivajo za devize na deviznem tržišču vedno več

enot domačega denarja. S tem bo po teoriji postopoma doseženo ravnovesje v menjavi s

tujino (Zbašnik 2001, 15).

3.1.1 Trgovinski ali elastični pristop

Elastični pristop ugotavlja učinke, ki jih ima sprememba mednarodne konkurenčnosti na

trgovinske tokove. Trgovinski tokovi se po njej poskušajo pojasniti s tečajno (cenovno)

odzivnostjo blagovnega izvoza in uvoza. Klasično temelji koncept elastičnosti, na vplivu

devalvacija oziroma depreciacije, upoštevajoč sistem deviznega tečaja, na spremembo

relativnih cen domačih in uvoznih dobrin in vplivu spremembe relativnih cen na izvozne in

uvozne tokove države (Bekő 1998, 25).

Osnovne predpostavke koncepta elastičnosti so (Bekő 1998, 26):

tujina ne reagira na spremembe deviznega tečaja v opazovani državi;

vpliv spremembe deviznega tečaja na domačo in tujo raven cen ostane neupoštevan;

izključeni so tudi morebitni učinki depreciacije na domači dohodek, plače, obresti in

druge makroekonomske agregate;

upošteva se le vpliv spremembe deviznega tečaja na vrednost blagovne menjave in

njena rezultirana gibanja v devizni bilanci, brez kapitalskega računa;

predpostavlja se tudi popolna preglednost nad trgi, neobstoj nelojalne konkurence,

vstopnih in izstopnih pregrad, transportnih stroškov, carin in drugih netarifiranih oblik

omejevanja pretoka blaga.

3.1.2 Absorbcijska teorija deviznih tečajev

Absorbcijska teorija deviznih tečajev obravnava primanjkljaj tekočega dela plačilne

bilance kot razliko med domačim agregatnim dohodkom in domačo agregatno potrošnjo.

Teorija izhaja iz spoznanja, da je sprememba tekočega dela plačilen bilance enaka razliki

med spremembo višine dohodka in spremembo višine potrošnje. Kot ukrep spreminjanja

12

višine in sestave potrošnje služi spreminjanje višine deviznega tečaja oziroma

devalvacija/depreciacija. Sprememba višine deviznega tečaja ima torej nalogo relativno

zmanjšati obseg domače potrošnje, tujo in domačo potrošnjo pa v zaželeni stopnji

preusmeriti na domačo ponudbo. Devizni tečaj se pri tem oblikuje na tisti višini, ki

izenačuje agregatno ponudbo in agregatno povpraševanje (Notar 1989, 41-42).

3.2 Teorija portfelja

Teorija portfelja je izrazito kratkoročne narave in pojasnjuje hitra, velika in povratna

nihanja okrog neke določene višine deviznega tečaja, tako je ravnovesni devizni tečaj na

kratki rok določen s ponudbo in povpraševanjem na trgu denarja in kratkoročnega kapitala

(Notar 1989, 38). Devizni tečaj obravnava v funkciji izravnave mednarodne menjave

finančnih imetij (Strašek, Žižmond 1999, 308).

Višina deviznega tečaja se po teoriji portfelja oblikuje na osnovi sprememb v relativni

ponudbi in povpraševanju po denarnem premoženju, naloženem in glasečem se na domače

in tuje valute. Teorija tako obravnava devizne tečaje kot (relativne) cene denarnih

premoženj, naložene v različne valute (Notar 1989, 38) .

Kratkoročni ravnovesni devizni tečaj je po obravnavani teoriji določen s stanjem in

spremembami na trgu denarja in kratkoročnega kapitala, in to ob določeni kombinaciji

obrestne mere in višine deviznega tečaja, stopnje donosnosti in tveganja, poleg tega pa je

določen tudi z obnašanjem lastnikov imetij glede optimalne donosnosti njihovega

premoženja (portfelja) (Notar 1989, 38).

3.3 Monetarna teorija

Monetarna ali denarna teorija deviznih tečajev izhaja iz denarne teorije plačilne bilance. Je

spremenljiva v razmerah drsečih in tudi v razmerah fiksnih deviznih tečajev, pomembna

razlika pa je v tem, da se prenaša v razmerah drsečih deviznih tečajev težišče s področja

obravnave plačilne bilance na področje obravnave deviznega tečaja (Notar 1989,35).

Pomembna predpostavka denarne teorije je, da je spreminjanje, prilagajanje splošne višine

(ravni) cen spremembam v denarni masi hiter, praktično trenuten proces; izredno hitro pa

je tudi prilagajanje deviznega tečaja spremembam v denarni ponudbi. Denarna teorija

deviznih tečajev torej izhaja iz razmerja ponudbe in povpraševanja po denarju; to razmerje

je tudi tisti odločujoči dejavnik, ki odloča splošno višino cen v kakem gospodarstvu.

Osnovno vlogo v denarni teoriji zavzema splošna višina cen, saj določa realno vrednost

nominalne višine naložbe ali premoženja (Notar 1989, 35).

3.4 Teorija paritete kupne moči

Teorija paritete kupne moči trdi, da je ravnovesni tečaj tisti, pri katerem se izenačijo ravni

domačih cen z uvozno-izvoznimi cenami. Temelji na podmenah nemotene mednarodne

13

menjave in tendence mednarodne izenačitve cen ter na notranji vrednosti denarja. Če bomo

s tujim denarjem lahko kupili na tujem trgu večjo količino istovrstnega blaga kot na

domačem trgu, se bo povečalo povpraševanje po tujem denarju. To bo vplivalo na rast cen

tujih valut. Tečaji se bodo spreminjali, dokler se kupna moč denarja na domačem trgu ne

bo izenačila s kupno močjo denarja na tujih tržiščih (Žižmond 1993, 164).

Ločiti je mogoče med absolutno in relativno različico teorije paritete kupne moči. Teorija

absoluten paritete kupne moči pravi, da je domača cena dobrin, ki so predmet mednarodne

menjave, enaka ceni istih dobrin v tuji valuti. Zapisati jo je mogoče po enačbi (Bekő 1998,

16):

Kjer oznake pomenijo:

P – domača raven cen,

P* - raven cen v tujini,

e – nominalni devizni tečaj (kot cena enote tuje valute v domači valuti).

Po teoriji relativne paritete kupne moči pa je relativna sprememba nominalnega deviznega

tečaja določena z inflacijskim diferencialom med proizvodi doma in v tujini. Zapišemo jo z

enačbo (Bekő 1998, 16):

Teorija paritete kupne moči implicira, da bodo države, ki bodo dopustile, da bodo njihove

inflacijske stopnje presegle svetovno, soočene z depreciacijskimi pritiski, obratno, v

primeru nižje relativne inflacije, pa z apreciacijskimi pritiski. Empirične študije

ugotavljajo, da velja teorija paritete kupne moči na dolgi rok, kratkoročno pa njene

ugotovitve niso razpoznavne (Bekő 1998, 17).

14

4. DANSKA

Kraljevina Danska je najmanjša skandinavska država, ki ima dve avtonomni provinci:

Ferske otoke in Grenlandijo. Je ustavna monarhija, administrativno pa je razdeljena na 5

regij. Izvršilno vejo oblasti predstavlja kraljica Margrethe II, prestolonaslednik je princ

Frederik. Zakonodajno vejo oblasti predstavlja enodomni ljudski parlament (Folketing), ki

ima 179 predstavnikov, vključno z dvema predstavnikoma Grenlandije ter dvema

predstavnikoma Farskih otokov. Glavno mesto je Kopenhagen, valuta je danska krona,

uradni jezik pa danski. Danska je članica Evropske unije in kot njena polnopravna članica

sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Poleg tega je tudi članica WTO in

OECD (Izvozno okno, 2012).

4.1 Gospodarstvo

Je gospodarsko ena najrazvitejših držav na svetu, z moderno in stabilno gospodarsko

ureditvijo ter stabilno gospodarsko rastjo, ki ji omogoča visok nivo socialnih storitev.

Industrijsko tržno gospodarstvo Danske je odvisno od uvoženih surovin in zunanje

trgovine. Zaradi nahajališč nafte in plina je energetsko skoraj samozadostna. Nekoč

pomembno ladjedelništvo je v zatonu, njeno ribištvo pa je še vedno drugo v Evropi (za

Islandijo). Med predelovalnimi dejavnostmi je najpomembnejša predelava hrane, pijač in

tobaka, ki ustvarja četrtino celotne industrijske proizvodnje. Osnovo gospodarstva

predstavljajo storitve (72,7 odstotka BDP), sledi industrija (25,9 odstotka BDP), ter

kmetijstvo (1,4 odstotka BDP). Danska se lahko pohvali z visokim-tehnološkim

kmetijskim sektorjem, sodobno, majhno ter podjetniško industrijo, širokimi vladnimi

socialnimi ukrepi, pravični distribuciji prihodkov, udobnim življenjskim standardom,

stabilno valuto, stabilnim političnim sistemom, ter visoko odvisnostjo na tuje trgovanje. Je

neto izvoznica hrane in energije. Njen glavni izvoz so stroji in živilski proizvodi.

Čeprav je Danska izpolnila in celo presegla pogoje za priključitev ekonomski monetarni

uniji, se ni odločila za prevzem evra, temveč je obdržala svojo krono. Tudi kot članica

Evropske unije uživa poseben status in se ne ravna vedno po evropski zakonodaji. Danska

velja za eno najbolj razvitih držav na svetu, z višino bruto domačega proizvoda na

prebivalca pa se uvršča na drugo mesto, takoj za Luksemburgom.

Tabela 1: Stopnje rasti realnega bruto domačega proizvoda od leta 1999 do 2011

Leto 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

EU 27 3,0% 3,9% 2,2% 1,3% 1,4% 2,5% 2,0% 3,3% 3,2% 0,3% -4,3% 2,0% 1,5%

Danska 2,6% 3,5% 0,7% 0,5% 0,4% 2,3% 2,4% 3,4% 1,6% -0,8% -5,8% 1,3% 1,0%

Vir: Eurostat 2012d.

Danska spada med najbogatejše evropske države. BDP na prebivalca je v letu 2011 znašal

48,872 evrov. Povprečna četrt letna rast BDP na Danskem je bila od leta 1991 do leta 2011

0,41 odstotka. Najvišjo vrednost 3,57 odstotka je dosegla junija leta 2005, ter rekordno

nizko -2,59 odstotka v decembru leta 2008. Storitveni sektor prispeva skoraj tri četrtine

BDP in zagotavlja večino delovnih mest, kmetijski sektor pa ustvari 1,3 odstotka BDP in

15

zaposluje približno 3 % prebivalstva. Medtem ko je bila za Dansko gospodarstvo v poznih

devetdesetih letih značilna visoka gospodarska rast, se je njen razvoj upočasnil v letih od

leta 2001 do leta 2003. Tako je bila rast le od 0,4 odstotka do 0,7 odstotkov, glavni razlog

za to pa je bil zmanjšanje izvoza, na katerega je vplivala mednarodna upočasnitev trgov ter

slabo domače povpraševanje. Nato se je v naslednjih treh letih izboljšala in je leta 2006

dosegla raven iz leta 2000. Vendar je kljub visokemu razvitemu gospodarstvu tudi na

Danskem opaziti posledice svetovne gospodarske krize, tako je v letu 2008 beležila 1,2

odstotni padec BDP glede na preteklo leto, razlog za padec je bil predvsem v negativni

stopnji izvoza, negativni stopnji zasebne potrošnje, ter nižji vrednosti investicij. V letu

2009 je zabeležila največji padec glede na zadnja leta in sicer za 5,0 odstotkov manj kot

prejšnje leto. V letu 2010 si je dansko gospodarstvo deloma opomoglo in ponovno

zabeležilo pozitivno realno rast v višini 1,3 odstotka BDP-ja, ter jo obdržalo še v letu 2011,

ko je bila rast 1,0 odstotka BDP, kar je bila predvsem posledica višjih investicij in rasti v

danskem izvozu, (Veleposlaništvo Danske, 2012).

Tabela 2: Raven bruto domačega proizvoda na prebivalca od leta 1999 do 2010 (EU=

100)

Leto 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Danska 131 132 128 128 124 126 124 124 123 125 123 127 125

Vir: Eurostat 2012c.

V tabeli 2 lahko vidimo raven bruto domačega proizvoda na prebivalca na Danskem v

obdobju od leta 1999 pa do leta 2011. Kot je razvidno, se je gibal med 123 in 132, kar

pomeni da je presegal povprečje držav EU. Danski BDP na prebivalca je v letu 2011 znašal

48,872 EUR.

Tabela 3: Stopnja anketne brezposelnosti od leta 2000 do 2011

Leto

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

EU (27)

8,8 % 8,6% 8,9% 9,1% 9,2% 9,0% 8,3% 7,2% 7,1% 9,0% 9,7% 9,7%

Danska

4,3% 4,5% 4,6% 5,4% 5,5% 4,8% 3,9% 3,8% 3,4% 6,0% 7,5% 7,6%

Vir: Eurostat 2012b.

Danska ima zelo prožen trg dela in je ena od dveh najpomembnejših držav v Evropi, ko gre

za konkurenčno raven plač. Plače zaposlenih so na istem nivoju kot plače v drugih

nordijskih državah. Danska delovna sila je ena izmed najproduktivnejših v Evropi.

Na Danskem se je nizka raven brezposelnosti močno povečala v času recesije, saj je po letu

2008, ko je dosegla najnižjo raven in sicer 3,4 odstotke začela naraščati in je v letu 2011

dosegla že 7,6 odstotka, vendar pa ima vsa leta nižjo stopnjo brezposelnosti od povprečja

EU.

16

5. DEVIZNOTEČAJNA POLITIKA NA DANSKEM

Od konca druge svetovne vojne dalje je bila danska krona v režimu fiksnega deviznega

tečaja. Centralna pariteta je nespremenjena že od leta 1987. Od leta 1945 do leta 1973 je

bil tečaj danske krone fiksiran glede na dolar (Bretton Woods sistem). Po razpadu tega

sistema je Danska od leta 1972 do leta 1979 sodelovala v sistemu "kača v tunelu". Danska

je bila članica evropske skupnosti menjalnih tečajev (EMS), od leta 1979 dalje pa je

danska krona tudi sodelovala v sistemu ERM. Centralna pariteta danske krone do DEM, ki

velja tudi danes (vendar do evra), je bila določena že leta 1987, kar kaže na uspešno

vodenje denarne politike in visoko stopnjo konvergence (Genorio 2004, 47).

Cilj, za katerega se je prizadevala centralna banka do 31. decembra 1998, je bil držati

stabilno krono proti glavnim valutam držav članic EMS (nemške marke, nizozemskega

guldna, belgijskega franka, francoskega franka in od leta 1995 tudi avstrijskega šilinga).

Februarja leta 1993 je bil izveden špekulativni napad na dansko krono zaradi splošne

tečajne krize v sistemu ERM. Danska centralna banka je zato razširila pas dovoljenega

nihanja tečaja okoli centralne paritete (iz ±2,25% na ±15%) ter zvišala obrestne mere. Z

nakupi krone je danski centralni banki, v boju proti preveliki depreciaciji krone, pomagala

tudi nemška Bundesbanka in še nekatere druge banke. Sčasoma se je tečaj zopet umiril v

bližini paritete in centralna banka je dovoljene meje nihanja tečaja ob vstopu v ERM II (v

dogovoru z ECB) zožila nazaj na ±2,25% (Genorio 2004, 47).

Danska je od leta 1999 prostovoljno vključena v ERM II. Tečaj je fiksiran na 746,038 kron

za 100 evrov in se zaradi visoke stopnje ekonomske konvergence z državami evro območja

in po dogovoru z ECB giblje v pasu ±2,25%. V obdobju, odkar je Danska v ERM II, se je

krona nahajala blizu paritetne vrednosti, ki je nespremenjena že od leta 1987 (Genorio

2004, 47).

Danska centralna banka ohranja stabilen tečaj krone tako, da intervenira na deviznem trgu

z nakupom ali prodajo tuje valute ter z regulacijo obrestne mere. Če je devizni trg

uravnotežen, danska centralna banka sledi gibanju obrestne mere, ki jo določa ECB. Če trg

ni uravnotežen, danska centralna banka kupuje/prodaja evre in spreminja obrestne mere

neodvisno od ECB, tako da ohranja obrestno pariteto. Tak način vodenja denarne politike

je bil značilen za Dansko že pred vstopom v ERM II. Le da je pred vstopom v ERM II

referenčno valuto predstavljala nemška marka in ne evro (Genorio 2004, 47).

17

6. NOMINALNI DEVIZNI TEČAJ DANSKE KRONE

Na sliki 1 je prikazano gibanje nominalnega deviznega tečaja danska krona/evro od

januarja 1999 do aprila 2012. Prikazana je direktna kotacija, ki nam pove koliko danske

krone je bilo potrebno odšteti za 1 evro. Najvišja vrednost nominalnega deviznega tečaja

danska krona/evro in hkrati najnižja vrednost danske krone v teh letih, je bila januarja 2001

in sicer je bilo potrebno za 1 evro odšteti 7,4642 danske krone. Najnižja vrednost

nominalnega deviznega tečaja danska krona/evro je bila zabeležena maja 2003, ko je bilo

za 1 evro odšteti 7,4246 danske krone. Tako se je nominalni devizni tečaj v opazovanem

obdobju ves čas gibal v določenem intervalu ±2,25% in ni bilo opaziti velikih nihanj.

Slika 1: Gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/EUR

Vir: Eurostat 2012e.

Po negativnem izidu referenduma 28. septembra 2000 za vstop v evroobmočje se fiksen

tečaj ni spremenil. V letu 2000 je danska centralna banka, tako kot ECB, večkrat dvignila

obrestne mere. Razmik med vodilnima obrestnima merama ECB in danske centralne banke

se je povečal, zaradi odliva deviz ter tendence po depreciaciji krone. V pred-

referendumskem obdobju so se kratkoročne obrestne mere dvignile vendar niso povzročile

večjih sprememb na deviznem tečaju. Velika količina neto tujih nakupov vrednostnih

papirjev je v nekaterih obdobjih leta 2000 prispevala k depreciaciji krone. Da bi se Danska

centralna banka izognila fluktuaciji krone je v letu 2000 morala intervenirati na trgu s

prodajo deviz (Genorio 2004, 47).

Od vključitve danske krone v ERM II dalje, je tečaj do evra stabilen in znotraj koridorja

±2,25%. Avtonomne spremembe obrestnih mer so razmeroma majhne. Uravnavanje tečaja

poteka s prodajo in nakupi deviz ter s spremembami obrestnih mer. V začetku leta 1999 je

centralna banka avtonomno zniževala obrestno mero zaradi vse večjega pritoka deviz,

7,46

7,42

7,40

7,41

7,42

7,43

7,44

7,45

7,46

7,47

jan

.99

avg.

99

mar

.00

okt

.00

maj

.01

dec

.01

jul.0

2

feb

.03

sep

.03

apr.

04

no

v.0

4

jun

.05

jan

.06

avg.

06

mar

.07

okt

.07

maj

.08

dec

.08

jul.0

9

feb

.10

sep

.10

apr.

11

no

v.1

1

18

kasnejše spremembe obrestne mere v tem letu so sledile spremembam obrestnih mer ECB.

Podobno je tudi v letu 2001 centralna banka sledila zniževanju obrestnih mer ECB, vendar

je hkrati še dodatno zniževala svojo posojilno obrestno mero, da je ohranjala krono

stabilno. Zaradi razmeroma majhne razlike med obrestnimi merami danske centralne banke

in ECB, so avtonomne spremembe obrestne mere tudi majhne in običajno znašajo 0,05

odstotne točke. Razlika med vodilno obrestno mero ECB in vodilno obrestno mero danske

centralne banke je na primer konec leta 2002 znašala 0,20 odstotnih točk. V tem letu je

danska centralna banka trikrat avtonomno znižala obrestno mero, vsakič za 0,05 odstotne

točke. Sicer je v letu 2002, podobno kot tudi v predhodnih letih, sledila gibanju obrestnih

mer ECB (Genorio 2004, 47).

Tako je bil tečaj danske krone do evra leta 2003 stabilen in na ravni nekoliko močnejši od

osrednjega tečaja v ERM II. V tem letu je bil zabeležena tudi najnižja vrednost

nominalnega deviznega tečaja danska krona/evro. Tako je danska krona apreciirala, kar

vpliva negativno na izvoz ter pozitivno na uvoz, saj je uvoženo blago cenejše. Nato je bil

tečaj danske krone vse do leta 2008 stabilen z manjšimi odstopanji, katere pa je uravnavala

danska centralna banka, s prodajo in nakupi deviz ter s spremembami obrestnih mer. V letu

2008 pa je finančna kriza prizadelo tudi Dansko. Danska krona je bila pod pritiskom v

septembru in oktobru, zato je danska centralna banka pričela s prodajo deviz, vendar to ni

zadostovalo zato je posegla tudi z zvišanje obrestnih mer (Denmarks Nationalbanks,

2012b).

19

7. GIBANJE CEN

Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin meri spremembe v ravni drobnoprodajnih

cen izdelkov in storitev glede na sestavo izdatkov, ki jih potrošniki (domači in tuji)

namenjajo za nakupe predmetov končne porabe na ozemlju svoje države (domače načelo

porabe). Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin je primerljiv indeks cen

življenjskih potrebščin, ki ga računajo države članice Evropske unije in se uporablja za

primerjanje inflacijskih stopenj med temi državami (SURS, 2012b).

7.1 Gibanje cen na Danskem

Slika 2 grafično prikazuje gibanje harmoniziranega indeksa cen življenjski potrebščin

Danske. Tako se je vrednost med opazovanim obdobjem gibala od 87,30 do 116,60. Bazno

leto predstavlja leto 2005, kjer je indeks 100.

Leta 1999 je bila v marcu in aprilu najvišja inflacija in sicer 1,7 odstotka, kar je za 0,5

odstotnih točk več kakor v evroobmočju.

V juliju 2000 se je inflacija na Danskem povečala za 2,8 odstotnih točk več kot v letu

1999, razlog za to povečanje je bil tako na Danskem kot v drugih državah naraščajoče cene

nafte, prav tako pa je k temu veliko pripomogla rast cen najemnin in hrane. Cene

življenjskih potrebščin še so še vedno naraščale hitreje kot v evroobmočju, čeprav se je

razlika že zmanjšala, tako je bila inflacija v juliju za 0,4 odstotne točke višja kakor inflacija

v evroobmočju v primerjavi z koncem 1999, ko je bila za 1,3 odstotne točke višja

(Denmarks Nationalbanks, 2012b).

Stopnja rasti cen življenjskih potrebščin merjena s HICP, je bila maja leta 2001 za 2,8

odstotnih točk nižja v primerjavi s preteklim letom. Od takrat so se cene življenjskih

potrebščin znižale, kar je predvsem posledica bolj zmernega razvoja cen energije ter hrane

(Denmarks Nationalbanks, 2012b).

Leta 2005 je inflacija v smislu letne stopnje rasti indeksa cen življenjskih potrebščin

znašala 2,2 odstotka v avgustu. To je nekoliko višje kakor v predhodnih mesecih, razlog pa

je predvsem v naraščajočih cenah hrane in energije (Denmarks Nationalbanks, 2012b).

V letu 2006 se je inflacija povečala za nekaj manj kot 2 odstotni točki, kljub visokim

cenam nafte. Tako je bil HICP aprila za 1,8 odstotnih točk višji kot leto prej, vendar je bil

nekoliko nižji kakor v evro območju, kjer se je povečal za 2,4 odstotni točki (Denmarks

Nationalbanks, 2012b).

V letu 2007 se je v oktobru inflacija povečala za 2,5 odstotnih točk, kar je bila predvsem

posledica podražitve hrane, čeprav je bila cena nafte visoka, je to imelo le omejen vpliv na

inflacijo, vendar pa so bile posledice vidne že v prihodnjih mesecih (Denmarks

Nationalbanks, 2012b).

V januarja leta 2008 se je inflacija povečala za 3,0 odstotka, kar je v primerjavi s koncem

prejšnjega leta precejšen skok, saj je bila prisotna deflacija, vzrok tega povečanja so bile

višje cene energentov in hrane (Denmarks Nationalbanks, 2012b).

20

Aprila 2010 je bila za 2,4 odstotni točki višja v primerjavi z istim mesecem leta 2009, kar

je bila posledica višjih cen, ter višjih davkov na tobak in drugo blago, vendar je to vplivalo

le kratkotrajno, prav tako pa so nekaj prispevale tudi rastoče cene energije (Denmarks

Nationalbanks, 2012b).

Slika 2: Gibanje cen na Danskem (2005=100)

Vir: Eurostat 2012a.

7.2 Gibanje cen v evroobmočju

Stopnja inflacije v območju evra je vse od leta 1999 do leta 2011 v povprečju znašala 2,60

odstotka. Največji izjemi sta bili julija leta 1991, ko je dosegla 5,0 odstotka, kar je bila

najvišja vrednost ter julija 2009, ko je bila zabeležena najnižja vrednost in sicer – 0,7

odstotka. ECB želi ohraniti inflacijo na srednji rok pod 2 odstotka, prav tako pa

konvergenčni kriterij za inflacijo zahteva, da mora imeti država inflacijo ne za več kot 1,5

odstotne točke višjo kot povprečje 3 držav z najnižjo inflacijo. Kot je razvidno iz slike 3 je

inflacija v območju evra konstanta, vrednosti se gibljejo med 84,00 in 118,16 vrednost 100

pa predstavlja bazno leto 2005. Inflaciji v območju evra in na Danskem sta si zelo podobni

in je le majhna razlika v vrednostih. Glavni dejavniki za oblikovanje HICP so sprememba

cen energije, nafte, stanovanj, hrane,..

Tako je leta 2005 inflacija v območju evra znatno presegla 2 odstotka, kar je bilo predvsem

posledica cen energije in je v septembru znašala 2,6 odstotka. Ravno nasprotno je bilo ob

koncu naslednjega leta ko so cene nafte padle in je inflacija znašala okoli 1,7 odstotka. V

novembru letu 2007 se je ponovno povišala na 3,0 odstotke, kar pa je bila ponovno

posledica visokih cen nafte in hrane, ki so se povišale predvsem zaradi močnejšega

svetovnega povpraševanja. V letu 2009 so se začele kazati prve posledice krize in je

povprečna letna inflacija znašala le 0,3 odstotke. Že v letu 2010 je bila inflacija v območju

87,30

116,60

80,00

85,00

90,00

95,00

100,00

105,00

110,00

115,00

120,00

jan

.99

sep

.99

maj

.00

jan

.01

sep

.01

maj

.02

jan

.03

sep

.03

maj

.04

jan

.05

sep

.05

maj

.06

jan

.07

sep

.07

maj

.08

jan

.09

sep

.09

maj

.10

jan

.11

sep

.11

21

evra merjena z indeksom HICP 1,9 odstotka, kar je bilo skladno s pravili ECB, ki jo želi

ohranjati na ravni okoli 2 odstotkov. V letu 2011 in začetku leta 2012 ostaja inflacija okoli

3,0 odstotka, kar pa je ponovno posledica predvsem višjih cen energentov in drugih

primarnih surovin (ECB, 2012).

Slika 3: Gibanje cen v evroobmočju (2005=100)

Vir: Eurostat 2012a.

84,00

118,16

60,00

70,00

80,00

90,00

100,00

110,00

120,00

130,00

jan

.99

sep

.99

maj

.00

jan

.01

sep

.01

maj

.02

jan

.03

sep

.03

maj

.04

jan

.05

sep

.05

maj

.06

jan

.07

sep

.07

maj

.08

jan

.09

sep

.09

maj

.10

jan

.11

sep

.11

22

8. REALNI DEVIZNI TEČAJ DANSKE KRONE

Opis realnega deviznega tečaja smo podali že v drugem poglavju, ve tem delu pa bomo

podrobneje razložili gibanje realnega deviznega tečaja DKK/EUR. Realni devizni tečaj je

pomemben predvsem, ker nam pokaže mednarodno konkurenčnost izdelkov in storitev

države v našem primeru Danske.

Slika 4: Gibanje realnega deviznega tečaja DKK/EUR

Vir: Eurostat 2012e.

Na sliki 4 je prikazan realni devizni tečaj danska krona/evro od januarja 1999 do aprila

2012. Za izračun realnega deviznega tečaja smo potrebovali nominalni devizni tečaj

danska krona/evro, ter HICP Danske in evroobmočja. Kot je razvidno iz slike 4, je danska

krona apreciirala v primerjavi z evrom v opazovanem obdobju. Maksimum realnega

deviznega tečaja je bil junija 2000 pri 7,74 danske krone za 1 evro, minimum pa je bil

dosežen decembra leta 2011 in sicer je bilo potrebno odšteti 7,29 danske krone za 1 evro.

7,74

7,29

7,00

7,10

7,20

7,30

7,40

7,50

7,60

7,70

7,80

jan

.99

sep

.99

maj

.00

jan

.01

sep

.01

maj

.02

jan

.03

sep

.03

maj

.04

jan

.05

sep

.05

maj

.06

jan

.07

sep

.07

maj

.08

jan

.09

sep

.09

maj

.10

jan

.11

sep

.11

23

9. NAJPOMEMBNEJŠE TRGOVINSKE PARTNERICE DANSKE

Danska ima zelo odprto gospodarstvo. V letu 2010 je uvozila za 65,7 milijard EUR,

izvozila pa za 72,6 milijard EUR blaga. Presežek v blagovni menjavi je znašal 6,9 milijard

EUR. Presežek na tekočem računu pa je v letu 2010 znašal 12,4 milijard EUR, kar

predstavlja 5,3 % BDP. Danska največ trguje z državami EU. Kot je razvidno iz slike 5 je

največ izvozila v Nemčijo (15 % od celotnega izvoza), na Švedsko (12,8 %), v Veliko

Britanijo (9 %), na Norveško (6,1 %) in v ZDA(5,3 %). ZDA so največja neevropska

trgovinska partnerica. Uvozili so največ iz Nemčije (20,6 %), Švedske, Kitajske in

Nizozemske. Trgovina z drugimi državami izven EU se v zadnjih letih povečuje. Največ

izvažajo v ZDA, uvažajo pa iz Kitajske (Izvozno okno, 2012).

Slika 5: Najpomembnejše trgovinske partnerice Danske v letu 2010

Vir: Izvozno okno 2012.

Danska je samozadostna pri proizvodnji energije, njen glavni izvoz pa predstavljajo stroji,

instrumenti in živilski proizvodi. Tako ji trgovanje z drugimi državami EU predstavlja kar

70 odstotkov celotnega izvoza. Od leta 1997 do 2012 Danska v povprečju izvozi

38965,3000 milijard DKK, najvišji izvoz je dosegla marca leta 2011 in sicer 55777,3000

milijard DKK, najnižjega pa maja 1998, ko je izvozila 23762,6000 milijard DKK (Trading

Economics, 2012b).

Dansko gospodarstvo je močno odvisno od zunanje trgovine. Tako Danska uvaža

predvsem stroje, opremo, surovine in polizdelke za industrijo, žita ter izdelke za široko

porabo. Od leta 1997 do 2012 uvozi v povprečju 34921,8000 milijonov DKK, najvišji uvoz

je bil oktobra 2008 in sicer 50363,2000 milijonov DKK, najnižji pa julija leta 1997, ko je

dosegel 21723,8000 milijonov DKK (Trading Economics, 2012c).

Nemčija 15%

Švedska 13%

VB 9%

Norveška 6%

ZDA 5%

Ostale 53%

24

10. NOMINALNI DEVIZNI TEČAJ DANSKE KRONE V PRIMERJAVI Z

VALUTAMI NAJPOMEMBNEJŠIH TRGOVINSKIH PARTNERIC

Danska najpomembnejša trgovinska partnerica na področju izvoza je Nemčija. Ker je

Nemčija prevzela skupno valuto evro, v tem poglavju ni predstavljenega nominalnega

deviznega tečaja DKK/EUR, ker smo ga predstavili že v 6. poglavju.

10.1 Švedska

Na sliki 6 je prikazano gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/SEK v obdobju od

januarja 1999 do aprila 2012. Prikazana je direktna kotacija, ki nam pove koliko danske

krone je potrebno odšteti za 1 švedsko krono. Kot je iz slike 6 razvidno, je danska krona od

januarja 1999 pa do maja 2000 depreciirala, nato ji je sledila manjša apreciacija do

septembra 2001. Od konca leta 2001 pa do avgusta 2008 ni bilo opaziti velikih sprememb

razen manjših nihanj. Konec leta 2008 je opazna apreciacija, marca 2009 pa je opažena

najnižja vrednost nominalnega deviznega tečaja in sicer je bilo potrebno odšteti 0,67

danske krone za 1 švedsko krono. Po marcu 2009 pa je bila opazna depreciacija

nominalnega tečaja.

Slika 6: Gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/SEK

Vir: Eurostat 2012e.

10.2 ZDA

Na sliki 7 je prikazano nominalno gibanje deviznega tečaja DKK/USD. Prav tako je

prikazana direktna kotacija. Glede na celotno gibanje tečaja, je bila danska krona glede na

dolar dokaj nestabilna. Tako je svoj maksimum dosegla junija 2001 in sicer 8,72

DKK/USD, takrat je bila danska krona najšibkejša. Svoj minimum pa je dosegla junija

2008, ko je bilo potrebno odšteti 4,73 DKK/USD takrat pa je bila danska krona

najmočnejša v opazovanem obdobju. Kot je iz slike 7 razvidno je od januarja 1999 pa do

junija 2001 depreciirala, nato je sledila apreciacija vse do julija 2008 z vmesnimi krajšimi

depreciacijami. Od konca leta 2008 pa do leta 2012 so opazna manjša nihanja.

0,90

0,67

0,60

0,65

0,70

0,75

0,80

0,85

0,90

0,95

jan

.99

sep

.99

maj

.00

jan

.01

sep

.01

maj

.02

jan

.03

sep

.03

maj

.04

jan

.05

sep

.05

maj

.06

jan

.07

sep

.07

maj

.08

jan

.09

sep

.09

maj

.10

jan

.11

sep

.11

25

Slika 7: Gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/USD

Vir: Eurostat 2012e.

10.3 Velika Britanija

Iz slike 8 je razvidno gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/GBP od januarja 1999

do aprila 2012. Danska krona je skozi celotno opazovano obdobje nominalno apreciirala.

Tako je devizni tečaj svoj maksimum dosegel oktobra 2000, ko je bilo potrebno odšteti

12,64 danske krone za 1 britanski funt. Svoj minimum pa marca 2009, ko je bilo 8,10

danske krone za 1 britanski funt.

Slika 8: Gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/GBP

Vir: Eurostat 2012e.

8,72

4,73

3,00

4,00

5,00

6,00

7,00

8,00

9,00

10,00

jan

.99

avg.

99

mar

.00

okt

.00

maj

.01

dec

.01

jul.0

2

feb

.03

sep

.03

apr.

04

no

v.0

4

jun

.05

jan

.06

avg.

06

mar

.07

okt

.07

maj

.08

dec

.08

jul.0

9

feb

.10

sep

.10

apr.

11

no

v.1

1

12,64

8,10

6,00

7,00

8,00

9,00

10,00

11,00

12,00

13,00

jan

.99

sep

.99

maj

.00

jan

.01

sep

.01

maj

.02

jan

.03

sep

.03

maj

.04

jan

.05

sep

.05

maj

.06

jan

.07

sep

.07

maj

.08

jan

.09

sep

.09

maj

.10

jan

.11

sep

.11

26

10.4 Norveška

Slika 9 nam prikazuje gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/NOK. Iz slike 9 je

razvidna nestabilnost nominalnega deviznega tečaja, saj se obdobja nominalne apreciiacije

in depreciiacije hitro in skozi celotno opazovano obdobje nenehno menjujeta. Vendar pa

velikih nihanj med maksimumu, ki je bil decembra 2002, ko je bilo potrebno 1,02

DKK/NOK in minimumu, ki je bil decembra 2008, ko je bilo potrebno 0,80 DKK/NOK ni

opaziti.

Slika 9: Gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/NOK

Vir: Eurostat 2012e.

1,02

0,80

0,60

0,65

0,70

0,75

0,80

0,85

0,90

0,95

1,00

1,05

jan

.99

sep

.99

maj

.00

jan

.01

sep

.01

maj

.02

jan

.03

sep

.03

maj

.04

jan

.05

sep

.05

maj

.06

jan

.07

sep

.07

maj

.08

jan

.09

sep

.09

maj

.10

jan

.11

sep

.11

27

11. NOMINALNI EFEKTIVNI DEVIZNI TEČAJ DANSKE KRONE

Poleg spremljanja sprememb posameznih tečajev tujih valut, statistika ves čas računa tudi

gibanje efektivnega tečaja. Koeficient nominalnega efektivnega deviznega tečaja določene

države, kaže povprečno spremembo tečaja njene valute v primerjavi z izbranimi valutami.

To je ponderirano povprečje, v katerem so ponderji običajno zunanjetrgovinski deleži

najpomembnejših trgovinskih partnerskih držav (Žižmond 1993,161). Izračunava in

prikazuje se seveda samo v indeksni obliki in v bistvu pomeni povprečje indeksov

posameznih tečajev, ki sestavljajo košarico. Z narodnogospodarskega stališča in tudi z

vidika vodenja politike deviznih tečajev, je ta kazalec reprezentativnejši kazalec

sprememb, kot sprememba samo ene valute.

V našem primeru smo nominalno vrednost danske krone primerjali z nominalnimi

vrednosti evra, švedske krone, britanskega funta, norveške krone in dolarja. Nominalni

efektivni tečaj smo izračunali tako, da smo nominalne devizne tečaje DKK/EUR, DKK/

SEK, DKK/NOK, DKK/GBP, DKK/USD spremenili v indekse in jih pomnožili z

ponderjem posamezne države, nato smo vse sešteli in delili s vsoto ponderjev, ki jih imajo

trgovinske partnerice v celotnem izvozu.

Slika 10: Nominalni efektivni devizni tečaj

Vir: Eurostat 2012e.

Slika 10 grafično prikazuje gibanje indeksa nominalnega efektivnega deviznega tečaja

Danske krone v primerjavi z valutami trgovinskih partneric Danske, v obdobju od januarja

1999 do januarja 2012. Tako je nominalni efektivni tečaj od januarja 1999 pa do oktobra

2000 depreciiral, kar je bilo ugodno za Dansko, saj se je izboljšal konkurenčni položaj

glede na košarico držav partneric. Nato je od konca leta 2000 pa do marca 2009 opaziti

rahlo apreciiacijo in s tem zmanjšanje konkurenčnega položaja Danske. Od konca leta

2009 do 2012 je ponovno opaziti depreciacijo deviznega tečaja. Maksimum je nominalni

efektivni tečaj dosegel oktobra 2000 in sicer 110,13 indeksnih točk, svoj minimum pa

marca 2009 pri 89,72 indeksnih točkah.

110,13

89,72

80

85

90

95

100

105

110

115

jan

.99

avg.

99

mar

.00

okt

.00

maj

.01

dec

.01

jul.0

2

feb

.03

sep

.03

apr.

04

no

v.0

4

jun

.05

jan

.06

avg.

06

mar

.07

okt

.07

maj

.08

dec

.08

jul.0

9

feb

.10

sep

.10

apr.

11

no

v.1

1

28

12. REALNI EFEKTIVNI DEVIZNI TEČAJ DANSKE KRONE

Da bi vedeli ali postaja naše blago relativno cenejše ali relativni držaje v primerjavi s tujim

blagom, moramo upoštevati spremembe cen doma in v tujini. Realni efektivni tečaj pa v

svojem izračunu upošteva poleg razmerja med deviznimi tečaji tudi razmerja med

relativnimi cenami. Z izračunom lahko ugotovimo, kako konkurenčna je naša država v

primerjavi s tistimi s katerimi največ trguje.

Realni efektivni devizni tečaj smo izračunali po naslednji enačbi:

(

) (

) (

)

Kjer oznake pomenijo:

REDT – realni efektivni devizni tečaj,

NDT- nominalni devizni tečaj,

P*- indeks cen v tuji državi,

P- indeks cen v domači državi

p- ponder; delež trgovinske partnerice v celotnem izvozu domače države

Iz slike 11 je razviden realni efektivni devizni tečaj in če sliko primerjamo z nominalnim

efektivnim tečajem, vidimo da se gibljeta podobno, razlika je le v vrednostih. Tako vidimo,

da je bilo od leta 2000 pa do septembra 2009 obdobje realne efektivne apreciiacje, v

septembru je realni efektivni tečaj dosegel svoj maksimum in sicer 108,64 indeksnih točk.

Nato je od marca 2009 sledila realna efektivna depreciiacija, katere posledica je večja

konkurenčnost Danske, saj je bila inflacija na Danskem nižja kot v primerjanih državah. V

marcu 2009 je realni efektivni tečaj dosegel svoj minimum in sicer 94,14 indeksne točke.

Slika 11: Realni efektivni devizni tečaj

Vir: Eurostat 2012e.

108,64

94,14

9092949698

100102104106108110

19

99

M0

1

19

99

M0

7

20

00

M0

1

20

00

M0

7

20

01

M0

1

20

01

M0

7

20

02

M0

1

20

02

M0

7

20

03

M0

1

20

03

M0

7

20

04

M0

1

20

04

M0

7

20

05

M0

1

20

05

M0

7

20

06

M0

1

20

06

M0

7

20

07

M0

1

20

07

M0

7

20

08

M0

1

20

08

M0

7

20

09

M0

1

20

09

M0

7

20

10

M0

1

20

10

M0

7

20

11

M0

1

20

11

M0

7

29

13. PRIBLIŽEVANJE DANSKE MAASTRICHTSKIM KRITERIJEM

Pogodba o Evropski uniji (Maastrichtska pogodba) določa konvergenčne kriterije, ki jih

morajo države članice doseči, če se želijo vključiti v EMU in tako prevzeti enotno valuto.

Ti konvergenčni kriteriji se nanašajo na (BSI, december 2009):

Cenovno stabilnost, ki je v državi dosežena, ko stopnja letne inflacije ni za več kot 1,5

odstotne točke višja kot v povprečju treh držav članic z najnižjo stopnjo inflacije v tem

letu.

Javne finance: Proračunski primanjkljaj kot delež BDP na koncu finančnega leta ne

sme presegati 3 % BDP. Če temu ni tako, mora znatno upadati in se približevati meji

blizu 3 % BDP. Primanjkljaj je lahko nekaj časa na ravni približno 3% BDP, če gre za

nenaden šok. Javni dolg kot delež BDP, ne sme na koncu finančnega leta presegati

60% BDP. Če to mejo presega, mora javni dolg kot delež BDP do vstopa v EMU

zadosti pasti in se z zadovoljivo hitrostjo približevati meji 60% BDP.

Stabilnost deviznega tečaja je dosežena, ko je valuta države članice vsaj dve leti

vključena v sistem ERM, in v tem času ne devalvira na lastno pobudo države članice

napram nobeni valuti druge države članice.

Dolgoročne nominalne obrestne mere ne smejo biti za več kot dve odstotni točki

višje, kot obrestne mere v treh državah članicah, ki so najboljše glede cenovne

stabilnosti, torej tistih z najnižjo inflacijo.

Ob tem mora biti centralna banka neodvisna od vladnih institucij, ne sme dajati posojil

državi, prav tako javni sektor ne sme imeti privilegiranega dostopa do storitev finančnega

sektorja. Država sme uvesti enotno valuto, ko izpolni vse navedene konvergenčne kriterije.

Junija 1992 so na Danskem imeli referendum, na katerem so se odločali o sprejetju

pogodbe iz Maastrichta. To pogodbo so volivci zvrnili. Maja 1993 so sprejeli popravljeno

verzijo Maastrichtske pogodbe, ki Danski predvideva med drugim tudi to, da ne bo sprejela

enotne valute - evra. Danci so izvedli tudi referendum o uvedbi enotne evropske valute, ki

je bil 28. Septembra 2000. Večina in sicer 53,1 % volivcev, se je izrekla proti uvedbi evra

na Danskem. Odločitev volivcev je bila povsem politično naravnana in ni imela globljih

ekonomskih vzrokov.

Tako ima Danska ima poleg Velike Britanije poseben položaj, saj je v postopku pogajanj

dosegla, da se sama odloči ali želi uvesti evro po izpolnitvi konvergenčnih kriterijev. Ima

tako imenovano »opt-out« pravico, kar pomeni, da ji ni potrebno uvesti evra, tudi če

izpolnjuje zahtevane konvergenčne kriterije.

30

Tabela 4: Ekonomski kazalniki konvergence Danske v obdobju od leta 1999 do 2011

Leto

Cenovna

stabilnost

(inflacija po

HICP)

Javne finance (javno

finančnik

primanjkljaj ali

presežek)

Javne finance

( bruto javni dolg)

Dolgoročne

obrestne mere

1999 2,5% 1,3% 58,1% 4,9%

2000 2,9% 2,2% 52,4% 5,7%

2001 2,4% 1,2% 49,6% 5,1%

2002 2,4% 0,3% 49,5% 5,1%

2003 2,1% -0,1% 47,2% 4,3%

2004 1,2% 1,9% 45,1% 4,3%

2005 1,8% 5,0% 37,8% 3,4%

2006 1,9% 5,0% 32,1% 3,8%

2007 1,7% 4,8% 27,5% 4,3%

2008 3,4% 3,3% 34,5% 4,3%

2009 1,3% -2,8% 41,8% 3,6%

2010 2,3% -2,8% 43,7% 2,9%

2011 2,8% -3,7% 44,2% 2,8%

Vir: OCED 2012a,b,c,d.

Cenovna stabilnost

Danska naj ne bi imela težav z stabilnostjo cen, saj se je inflacija gibala pod referenčno

vrednostjo ali blizu te vrednosti. Tako se je od leta 1999 pa do leta 2007 zmanjševala,

občasno so bila krajša nihanja. V referenčnem obdobju od aprila 2007 do marca 2008 je

12-mesečna povprečna stopnja inflacije na Danskem znašala 1,7 % kar je veliko pod

referenčno vrednostjo, 3,2 % določeno za to leto. V referenčnem obdobju od aprila 2009

do marca 2010, je 12-mesečna povprečna stopnja inflacije na Danskem znašala 2,3 %, kar

je nad vrednostjo 1,0 %, ki je določena za to leto, že v naslednjem obdobju od aprila 2011

do marca 2012 pa je 12- mesečna povprečna stopnja inflacije po HICP na Danskem

znašala 2,8 %, kar pa je ponovno pod referenčno vrednostjo za to leto, ki je znašala 3,1 %

(Denmarks Nationalbank, 2012b) .

Javne finance

Proračunski primanjkljaj se je ves čas od leta 1993 zmanjševal. Takrat je bil na ravni 2,9 %

BDP, leta 1997 pa je bil zabeležen že proračunski presežek v višini 0,4 % BDP. Nato je

Danska vse do leta 2008 beležila presežek, izjema je bilo le leto 2003, ko je imela

proračunski primanjkljaj v višini 0,1 %. Od leta 2009 naprej pa beleži primanjkljaj, in v

letu 2011 je že presegel referenčno vrednost 3,0 odstotka.

Tudi javni dolg na Danskem ni velik problem. Tako je že leta 1998 padel pod

konvergenčno stopnjo 60 % in sicer na 56,2 % BDP, ter se v naslednjih letih še zniževal in

v letu 2007 dosegel 27,5 odstotkov, kar je veliko pod referenčno vrednostjo. V naslednjih

31

letih pa je ponovno začel naraščati in je v leti 2011 dosegel 44,2 %, vendar še ne presega

kriterijev(Denmarks Nationalbank, 2012b) .

Dolgoročne nominalne obrestne mere

Dolgoročne obrestne mere so na Danskem kot tudi v Evro območju po letu 1996 začele

padati in med enimi in drugimi ni bilo več kot 0,3 odstotne točke razlike. Čeprav so bile

dolgoročne obrestne mere na Danskem nekoliko nad ravnjo tistih v Evru območju pa

vendar vedno pod konvergenčno mejo. Tako so bile v letu 2007 na ravni 4,3 %, kar je pod

referenčno vrednostjo, ki je znašala 6,5 %, v naslednjih letih pa se je raven dolgoročnih

obrestnih mer na Danskem še zniževala in so v letu 2011 dosegle raven 2,8 % , torej so bile

pod referenčno vrednostjo za konvergenčni kriterij obrestnih mer, kjer je bila meja 5,8

odstotka (Denmarks Nationalbank, 2012b).

ERM

Danska krona je bila že vključena v sistem ERM. V letih 1994 in 1995 je prišlo do

določenih odklonov vrednosti te valute, vendar so bili ti odkloni znotraj meja odstopanja,

torej +/- 2, 25 %. V začetku leta 1996 je prišlo do nadaljnjih nestabilnosti, ki so povzročile,

da je krona, apreciirala. Od takrat naprej, je bil tečaj krone stabilen. Danska krone je že od

začetka vključena v sistem tečajev ERM II, pri čemer je za dansko krono dovoljeno

odstopanje +/- 2, 25 %, medtem ko je običajna meja odstopanja +/- 15 %. Danska

izpolnjuje kriterije glede deviznega tečaja (Denmarks Nationalbank, 2012b).

32

14. TEKOČI RAČUN

V transakcije tekočega računa plačilne bilance se vključujejo vse » realne« transakcije med

rezidenti ene države in rezidenti vseh drugih držav. Transakcije v okviru tega dela plačilne

bilance so razdeljene na štiri osnovne skupine in sicer glede na razlike v značilnostih

posameznih skupin transakcij. V okviru tega so transakcij razdeljene na blago, storitve,

dohodke od dela in kapitala ter tekoče transferje (Mrak 2002, 17).

Prva skupina transakcij v okviru tekočega dela plačilne bilance je blagovna menjava. Le-ta

vključuje izvoz in uvoz osnovnega blaga. Gre za menjavo tistega blaga, pri katerem je

mogoče natančno vedeti, kdaj, kje in kako gre to blago preko državne meje. V plačilni

bilanci se izvoz beleži kot kreditna, uvoz pa kot debetna postavka. Če je država v

določenem obdobju ustvarila z izvozom blaga več deviznih sredstev, kot jih je uporabila za

uvoz blaga, ima ta država presežek (suficit) v blagovni menjavi. Če pa je bilo obratno-

uvoz blaga je bil večji od izvoza, je bil primanjkljaj (deficit) države v njeni trgovinski

bilanci (Mrak 2002, 17).

Poleg blagovne menjave zunanje trgovine pa plačilna bilanca tekočega računa vključuje še

tri skupine neblagovne menjave. Vse tri skupine transakcij imajo eno skupno značilnost-

predmet prehoda prek meje namreč fizično ni viden.

V to skupino transakcij so vključeni prejemki deviz oziroma devizna plačila za naslednje

vrste transakcij: transport in potovanja; preostale storitvene transakcije so združene v

postavko druge storitve, ki združuje komunikacijske in konstrukcijske storitve,

zavarovanje, finančne storitve, računalniške in informacijske storitve, pravice in licence,

preostale poslovne storitve, osebne, kulturne in rekreativne storitve ter vladne storitve.

Dohodki, ki pomenijo nadomestilo za uporabo izvoženih oziroma uvoženih produkcijskih

faktorjev, torej kapitala in dela. Mednje štejemo: prejemke za opravljeno delo, ki se

plačujejo nerezidentom (npr. mejnim, sezonskim in drugim kratkoročnim delavcem, ki

opravljajo delo v tujini), in ustrezne izdatke, ki so izkazani kot » dohodki od dela «, ter

prejemke dohodkov, ki se oblikujejo na temelju finančnih terjatev do tujine, in izdatke na

temelju obveznosti do tujine; ti prejemki in izdatki temeljijo na neposrednih naložbah,

naložbah v vrednostne papirje (portfolio naložbe) in na posojilih v plačilni bilanci so

izkazane kot »dohodki od finančnih sredstev« (SURS, 2012).

Tekoči transferji zajemajo vse transferje med rezidenti in nerezidenti, ki niso prenosi

kapitala, razen: transferjev lastništva osnovnih sredstev; transferjev sredstev, ki so v zvezi

(ali pogojeni) z nabavo ali s prenehanjem razpolaganja z osnovnimi sredstvi; oprostitev

obveznosti do upnikov brez kakršnega koli nadomestila.

Tekoči transferji neposredno vplivajo na raven razpoložljivega dohodka in na porabo blaga

ali storitev, tako da zmanjšujejo dohodkovne in porabne možnosti dajalcu in jih povečujejo

prejemniku transferja. Značilne vrste tekočih transferjev so: denarni prenosi za financiranje

tekočih izdatkov držav, prejemnic tekočih transferjev, darila in pomoči v naravi (hrana,

obleka, zdravila, vojaška oprema itd.), prispevki držav članic mednarodnim organizacijam

(SURS, 2012).

33

14.1 Tekoči račun na Danskem

Kot je razvidno iz slike 12 je Danska v začetku letošnjega leta poročala o presežku 8022

milijonov DKK ali 5,50 % BDP. Tako je bil povprečni tekoči račun od leta 1980 pa do leta

2010 0,45 odstotkov BDP. Najvišja vrednost je bila zaznana v decembru leta 2010 in sicer

5,50 odstotka BDP in najnižja vrednost v decembru leta 1986 in sicer – 0,6 odstotka.

Dansko gospodarstvo je zelo odvisno od zunanje trgovine. Samozadostna je na področju

energije, proizvodnje nafte, zemeljskega plina, vetra in bioenergije. Uvaža pa predvsem

surovine in polizdelke za industrijo, žita, živila in izdelke široke porabe. Trgovina z

drugimi državami EU ji predstavlja skoraj 69% njenega izvoza in 74% njenega uvoza

(Trading Economics, 2012).

Slika 12: Tekoči račun na Danskem (mili DKK)

Vir: Trading Economics 2012a.

Tabela 5: Saldo tekočega računa (% BDP) na Danskem

Leto 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Danska 1,75 1,41 3,02 1,99 3,4 2,2 4,2 2,9 1,3 2,6 3,6 5,49

Vir: OECD 2012e.

Tabela 5 prikazuje saldo tekočega računa, ki je vsota neto izvoza blaga, storitev, neto

prihodkov in neto tekočih transferjev. Razvidno je, da je imela Danska od leta 1999 pa do

2010 presežek v tekočem računu, to pomeni, da je več izvozila kot uvozila. Tako je leta

2010 dosegla najvišjo vrednost v zadnjih 35 letih in sicer 5,49 % BDP-ja, medtem ko je

bila najnižja vrednost leta 1986 in sicer – 5,20 % BDP-ja. Tako je presežek v letih močno

prispeval k zmanjševanju zunanjega dolga. Leta 2000 se je ohranila raven iz prejšnjega

leta, izvoz je bil še naprej dober zaradi dobre rasti v Evropi, rast uvoza pa se je povečala

zaradi povečanja poslovnih naložb. Izboljšalo se je stanje blagovne menjave in storitev v

primerjavi z prejšnjim letom, obresti in transferji pa so se poslabšali. Leta 2001 je bilo

zmerno domače povpraševanje, navlaženo z uvozom in zmanjšana izkoriščenost

zmogljivosti, kar se je lahko uporabilo za povečanje izvoza, čeprav je izvoz odvisen tudi

od rasti in razvoja drugih trgov ter konkurenčnosti. Danski izvoz je manj občutljiv na

34

ciklična nihanja kot izvoz drugih držav članic EU. Razlog je lahko, da izvoz na Danskem

predstavlja elemente storitev, vključno z pomorskim prevozom, kmetijskimi proizvodi in

farmacevtskimi izdelki, medtem ko tradicionalni industrijski izdelki predstavljajo manjši

delež. Poleg tega pa ima Danska relativno veliko število malih in srednjih podjetij z močno

sposobnostjo hitrega prilagajanja. Vrednost v letu 2002 je bila nekoliko nižja kot v

prejšnjem letu, kar je posledica nižjega presežka v bilanci storitev. Leta 2003 je bil saldo

tekočega računa 3,4 % BDP-ja, kar je posledica višjega presežka v bilanci blaga in storitev,

kar je pozitivno vplivalo na večji tovorni promet in šibke uvozne cene. V letu 2004 se je

saldo tekočega računa znižal, kar je posledica nižjega presežka v trgovinski bilanci in

bilanci storitev ter predvsem zaradi relativno visoke rasti domačega povpraševanja. Po

rahlem padcu v letu 2007 se je naslednje leto že pokazalo izboljšanje. Po nekaj letih

slabšega presežka v blagovni menjavi, se je ta izboljšal, poleg tega pa je presežek

prihodkov od naložb precej povečal (OECD, 2012).

Slika 13: Izvoz blaga in storitev (v % BDP) na Danskem

Vir: Trading Economics 2012.

Iz slike 13 je razviden izvoz blaga in storitev v % BDP na Danskem. Ta predstavlja

vrednost vsega blaga in drugih storitev na trgu, ki jih opravlja Danska drugod po svetu.

Vključujejo vrednost blaga, tovorni promet, zavarovanje, transport, potovanja, avtorske

honorarje licenčnine in druge storitve, kot so komunikacije, gradbeništvo, finančne,

informacije, poslovno, osebno in vladne službe. Izključujejo sredstva za zaposlene in

prihodke od naložb ter prenos plačil. Na sliki 13 so prikazani podatki od januarja 2000 pa

do januarja 2010. Kot lahko vidimo, je največji izvoz blaga in storitev bil januarja 2008 in

sicer 55,09 % BDP, medtem ko je bil najnižji zabeležen januarja 2003 in sicer 45,43 %

BDP.

35

Slika 14: Uvoz blaga in storitev (v % BDP) na Danskem

Vir: Trading Economics 2012.

Iz slike 14 je razviden uvoz blaga in storitev v % BDP na Danskem. Uvoz blaga in storitev

predstavlja vrednost vsega blaga in drugih storitev na trgu, pridobljenih od ostalega sveta.

Vključuje enake postavke kot smo jih našteli že pri izvozu. Kot je razvidno iz slike, je uvoz

naraščal od leta 2003 pa vse do leta 2008, ko je bil 51,92 % BDP-ja, nato je leta 2009 padel

na 44,06 % BDP-ja. Danska ima zelo malo naravnih virov, zato je Dansko gospodarstvo

močno odvisno od uvoženih surovin in zunanje trgovine. Danska zagovarja liberalno

trgovinski politiko.

36

15. SKLEP

Danka je od leta 1999 članica ERM II, prav tako je vse do leta 2010 izpolnjevala vse

konvergenčne kriterije, vendar se ni odločila za skupno valuto evro, ampak je obdržala

svojo krono. Takšno odločitev so izglasovali državljani na referendumu leta 2000. Danska

krona je vezana na evro in se giblje v pasu +/- 2,25%.

Danska velja za eno gospodarsko najrazvitejših držav na svetu, ima moderno in stabilno

gospodarsko ureditev, stabilno gospodarsko rast, ki ji omogoča visok nivo socialnih

storitev. Spada med najbogatejše evropske države saj ima visok BDP na prebivalca, ki je v

letu 2011 znašal 48,872 EUR, in je višji kot v evroobmočju. Inflacija na Danskem je v

opazovanem obdobju od leta 1999 do 2011 na isti ravni kot inflacija evroobmočja. Tako

kot ostale države je tudi Dansko v obdobju 2008-2008 prizadela gospodarska kriza.

Povečala se je brezposelnost od leta 2003 do 2007 za polovico, BDP se je leta 2009

zmanjšal za 5 odstotkov glede na prejšnje leto, prav tako se je zmanjšal izvoz.

Nominalni devizni tečaj danska krona/evro je bil v opazovanem obdobju stabilen in ni bilo

opaziti velikih nihanj, saj se je ves čas gibal v določenem intervalu +/- 2,25 odstotka.

Najvišja vrednost deviznega tečaja DKK/EUR je bila januarja 2001, ko je bilo potrebno za

1 evro odšteti 7,4642 danske krone, hkrati pa je bila to tudi njena najnižja vrednost v teh

letih. Danska krona je v opazovanem obdobju v primerjavi z evrom ob upoštevanju cen v

obeh državah apreciirala.

Danska ima zelo odprto gospodarstvo in je močno odvisna od drugih držav. Njene

najpomembnejše izvozne trgovinske partnerice so Nemčija, Norveška, Švedska, Velika

Britanija in ZDA. Z izračunom efektivnih deviznih tečajev danske krone, smo ugotovili,

kako konkurenčna je Danska v primerjavi s svojimi trgovinskimi partnericami. V obdobju

od leta 1999 do 2011 danska krona realno efektivno apreciirala za 14,5 odstotka.

Kot pravi plačilnobilančna teorija, je devizni tečaj neposredna posledica stanja tekočega

računa plačilne bilance. Ko država več izvaža kot uvaža, to vpliva na krepitev domače

valute oziroma na apreciacijo domače valute. Nasprotno se dogaja ob primanjkljaju tekoče

bilance, ko domača valuta depreciira. V bilanci tekočega računa Danske je skozi

opazovano obdobje opaziti presežek, kar pomeni, da je več izvozila kot uvozila. V začetku

letošnjega leta je poročala o presežku 8022 milijonov DKK. Glede na to, da je v

opazovanem obdobju danka krona realno apreciirala, je to v skladu s plačilnobilančno

teorijo.

37

POVZETEK

Devizni tečaj je cena tuje valute izražena v domačem denarju in omogoča primerjavo

domačih cen s tujimi in obratno. Ima zelo pomembno vlogo pri konkurenčnost domačega

gospodarstva. V delu diplomskega seminarja je predstavljeno gibanje danske krone od leta

1999 do 2012. Danska krona je vključena v sistem tečajev ERM II, pri čemer ji je

dovoljeno odstopanje +/- 2,25%. Tako je bila v opazovanem obdobju danska krona v

primerjavi z evrom stabilna in ni bilo opaženih prevelikih nihanj. Prav tako, pa je na

podlagi efektivnega deviznega tečaja opaziti dober konkurenčen položaj Danske v

primerjavi s državami, s katerimi največ trguje.

Tekoči račun plačilne bilance je pomemben makroekonomski pokazatelj delovanja države,

določa namreč razvoj stanja obveznosti države do tujine. Država lahko ima primanjkljaj ali

presežek na tekočem računu. Velikokrat je razlog za dolgotrajen primanjkljaj posledica

neravnovesnega menjalnega tečaja. Danska ima v opazovanem obdobju vse skozi presežek

v tekočem računu in je v začetku letošnjega leta dosegel 5,50% BDP.

KLJUČNE BESEDE: nominalni devizni tečaj, realni devizni tečaj, efektivni devizni tečaj,

tekoči račun, Maastrichtski konvergenčni kriteriji, Danska.

38

ABSTRACT

Exchange rate is the price of foreign currency expressed in domestic currency and allows

comparison of domestic prices to foreign and vice versa. It has a very important role in the

competitiveness of the domestic economy. The part of the thesis presents the movement of

Danish krone from 1999 to 2012. Danish krone is included in the ERM II system, where

+/- 2,25% is the allowed tolerance. In this way, the Danish krone was stable in comparison

to Euro. No major fluctuations were noticed. Good competitive position of Denmark in

comparison to countries with which it trades the most, was also observed on the basis of

effective exchange rate.

Current account in the balance of payments is an important macroeconomic indicator of

country’s functioning, as it determines development of state liabilities to foreign countries.

A country can have deficit or surplus in the current account. Often the reason for the long-

term deficit results from non-equilibrium exchange rate. All through the observed period,

Denmark has had a surplus in the current account, which reached 5,50% of GDP at the

beginning of this year.

KEY WORDS: nominal exchange rate, real exchange rate, effective exchange rate, current

account, Maastricht convergence criteria Denmark.

39

LITERATURA IN VIRI

Banka Slovenije. 2012. Kriteriji za uvedbo evra. Dostopno na: www.bsi.si/ekonomska-in-

monetarna-unija.asp?MapaId=127810.5.2012.

Bekő, Jani. 1998. Devizni tečaj in zunanje trgovinska menjava v majhnih gospodarstvih.

Maribor: EPF.

Denmarks National bank. 2012a. Monetary policy. Dostopno na:

http://www.dst.dk/pukora/epub/upload/14468/sy2009.pdf5.5.2012.

Denmarks National banks. 201b2. Monetary review. Dostopno na

:http://www.nationalbanken.dk/DNUK/Publications.nsf/Publikationer.HTML?openview&

RestrictToCategory=Monetary%20Review10.5.2012.

Genorio, Hana, Roter Mojca, Strojan- Kastelec Andreja in Žumer, Tina. 2004. Denarna in

fiskalna politika v primerljivih državah pred in po vstopu v ERM, julij 2004. Banka

Slovenije. Dostopno na:

www.bsi.si/library/includes/datoteka.asp?DatotekaId=100215.5.2012.

ECB. 2012. Monthly Bulletin. Dostopno na:

http://www.ecb.eu/pub/mb/html/index.en.html15.5.2012.

Eurostat. 2012a. HICP. Dostopno na:

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/hicp/data/database5.5.2012.

Eurostat. 2012b. Unemployment. Dostopno na:

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/employment_unemployment_lfs/data/m

ain_tables5.5.2012.

Eurostat. 2012c. GDP per capita. Dostopno na:

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/national_accounts/data/main_tables

4.5.2012.

Eurostat. 2012d. Real GDP growth rate. Dostopno na:

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/national_accounts/data/main_tables

4.5.2012.

Eurostat. 2012e. Exchange rate. Dostopno na:

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/exchange_rates/data/database5.5.2012.

Finance. 2012. Na Danskem maja rekordna brezposelnost. Dostopna na:

http://www.finance.si/51634/Na_Danskem_maja_rekordna_stopnja_brezposelnosti15.5.2

012.

40

OECD. 2012a. Government net lending. Dostopno na :

http://stats.oecd.org/Index.aspx?QueryId=32440#10.5.2012.

OECD. 2012b. Interest rates. Dostopno na:

http://stats.oecd.org/Index.aspx?QueryId=32454 10.5.2012.

OECD. 201c2. Gross public debt. Dostopno na:

http://stats.oecd.org/Index.aspx?QueryId=32455# 10.5.2012

OECD. 2012d. Consumer prices. Dostopna na

:http://stats.oecd.org/index.aspx?queryid=22519# hicp10.5.2012.

OECD. 2012e. Current account- balance of payments. Dostopno na: http://www.oecd-

ilibrary.org/trade/current-account-balance-of-payments_20743920-table510.5.2012.

Izvozno okno. 2012. Predstavitev države. Dostopno na:

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Danska/Predstavitev_drzave_4

277.aspx5.5.2012.

Mrak, Mojmir. 2002. Mednarodne finance. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.

Notar, Matej.1989. Devizni tečaj. Ljubljana: Pegaz.

Senjur, Marjan. 1995. Makroekonomija odprtega gospodarstva. Ljubljana: Ekonomska

fakulteta.

Setnikar- Cankar, Stanka. 2004. Temelji ekonomije. Ljubljana: Narodna in univerzitetna

knjižnica.

Strašek, Sebastjan in Žižmond, Egon. 1999. Ekonomska analiza in politika. Maribor: EPF.

SURS. 2012a. Plačilna bilanca. Dostopno na: http://www.stat.si/letopis/2000/31_00/31-

00.doc15.5.2012.

SURS. 2012b. HICP. Dostopno

na: http://www.stat.si/vodic_oglej.asp?ID=143&PodrocjeID=45.5.2012.

Trading Economics. 2012a. Current account. Dostopno na:

http://www.tradingeconomics.com/denmark/current-account5.5.2012.

Trading Economics:2012b. Export Dostopno na:

http://www.tradingeconomics.com/denmark/exports.5.5.2012.

Trading Economics:2012c. Impotrs Dostopno na:

http://www.tradingeconomics.com/denmark/imports. 5.5.2012

41

Veleposlaništvo Danske. 2012. Economy. Dotopno na:

http://www.um.dk/publikationer/um/english/factsheetdenmark/economy/html/chapter01.ht

m15.5.2012.

Zbašnik, Dušan. 2001. Mednarodne poslovne finance. Maribor: EPF.

Žižmond, Egon. 1993. Ekonomika narodnega gospodarstva. Ljubljana: Državna založba

Slovenije.