do kam seže slovenija? podnebne spremembe - izzivi in priložnosti

Razstava: Do kam seže Slovenija? Podnebne spremembe — izzivi in priložnosti Ljubljana, december 2009

Podnebne spremembe so znanstveno dokazano dejstvo. Meritve kažejo, da se podnebje spreminja hitreje odpričakovanj in da so posledice hujše od predvidevanj. Prizadele bodo vse države, najhuje verjetno ravno najbolj revne in zato najbolj ranljive.

Slovenija je del sveta in zato tudi nam posledice ne bodo prizanesle.

V tem trenutku najboljša priložnost človeštva je sprejem novega global-nega podnebnega dogovora. Z aktivno držo jo lahko Slovenija izkoristi že decembra 2009 na konferenci Združenih narodov v Kopenhagnu.

How far can Slovenia reach? Climate changes: challenges and opportunities

Climate changes are a scientifically proven fact. According to the monitoring, our climate is changing more rapidly than expected and the effects are much more serious than it has been anticipated. The effects are to be felt by all countries, of which those poorest and therefore most vulnerable are likely to suffer most.

Slovenia is part of the world and will therefore not be spared in sharing the consequences.

At the moment, the best opportunity for mankind is to adopt the new global climate agreement. By taking an active stance, Slovenia could seize this opportunity already in December 2009 at the United Nations conference in Kopenhagen.

Organizator/OrganiserRepublika SlovenijaSlužba Vlade Republike Slovenije za podnebne spremembe /The Republic of SloveniaGovernment Office of the Republic of Slovenia of Climate Changes

Idejna zasnova, realizacija in izvedba razstave/Outline scheme and realisationOkoljski center, klub za uveljavljanje trajnostnega razvojaEnvironmental Centre, club for the establishment of sustainable development

Oblikovanje/DesignLukatarina, oblikovalski studioLukatarina, design studio

Obdelava besedil/Text processing Rdeci oblak, razvoj vsebin za komunikacijoRdeči oblak, development of communication contents

December 2009

kamDo sežeSlovenija?Podnebne

spremembe—izzivi inpriložnosti

uvodni pano [1]


LETAv preteklost

Homo sapiens

temperature

koncentracije CO₂

koncentracije CO₂

temperature kopnega

temperature oceanov

600 ppmv

500 ppmv

400 ppmv

300 ppmv

280 ppmv

240 ppmv

200 ppmv

160 ppmv

7°C

15°C

[ppmv delcev na milijon]

[°C]

1960 1970 1980 LETO1990 2000 2010

Spremembe temperatur in koncentracije CO₂

Povezava koncentracij TGP s temperaturo ozračja

380 ppmv0.6°C

0.4°C

0.2°C

0°C

-0.2°C

-0.4°C

-0.6°C

1.0°C

0.8°C

360 ppmv

340 ppmv

320 ppmv

Vir: Revija Science

Zdaj že nekaj časa vemo: koncentracija CO₂ v ozračju in povprečna globalna temperatura sta soodvisni. Razmerje je zapleteno, a je njegov najpomembnejši učinek vendarle zelo jasen: več CO₂ v ozračju pomeni višjo globalno temperaturo.

V zadnjih 650.000 letih koncentracija CO₂ v atmosferi ni nikoli presegla vrednosti 300 delcev na milijon, danes jih dosega 387. Temu trendu neizprosno sledi tudi temperatura: v zadnjih 100 letih se je na globalni ravni povišala za 0,74 °C, in če bomo vztrajali pri obstoječem načinu življenja, se lahko do konca stoletja povprečna globalna temperatura dvigne tudi za 6 °C.

Pomembno je tudi vedeti, da se Slovenija segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja.

Odstopanje temperature kopnega in oceanov v obdobju 1880– 2008 glede na referenčno obdobje 1951–1980. Neprekinjeni črti predstavljata drseči petletni povprečji. S slike je razvidno hitrejše segrevanje kopnega in večje medletno nihanje.Vir: NASA GISS (Goddard Institut za vesoljske študije)

Rast koncentracije ogljikovega dioksida na observatoriju Mauna Loa na Havajih od začetka sistematičnih meritev l. 1958. Sezon-sko nihanje je odraz sezonskega cikla biomase v vsrkavanju in oddajanju ogljikovega dioksida na severni polobli. Vir: Scripps Institut za oceanografijo, NOAA/ESRL (Ameriška Na-cionalna uprava za oceane in ozračje/Laboratorij za raziskave zemeljskega sistema), oktober 2009

pano [2]

čez 45 let ob nadaljevanjuenergetskih trendov

danes

280 ppmv

387ppmv

600ppmv..............................................................

..............................................................

..............................................................

ob začetkuindustrijske revolucije

industrijska revolucija600.000 500.000 400.000 300.000 200.000 100.000 0

Kakovelik morabitiproblem, da

se odzovemo nanj?


Alismolahko

zadovoljnizumazanopotjodouspeha?

Človek povzroča izpuste toplogrednih plinov predvsem s sežiganjem fosilnih goriv, z industrijskimi procesi, s kmetijstvom in z uničevanjem gozdov. Največja povzročitelja izpustov v Sloveniji sta proizvodnja električne energije in toplote ter promet, v končni rabi pa industrija. Prav v prometu pri nas emisije najhitreje naraščajo, saj so se glede na leto 1986 povečale kar za 169 odstotkov.

Promet

SEKTOR KONČNA RABA TOPLOGREDNI PLIN

Električna energija in toplota

Kmetijstvo

Odpadki

26,9%

31,7%

Ostalo zgorevanje 9,4%

9,9%

3,3%

Metan (CH₄) 10,20%

F plini (HFC-ji, PFC-ji, SF₆) 1,10%

Industrijski procesi 6,0%

Ogljikov dioksid (CO₂) 82,1%

Didušikov oksid (N₂O) 6,20%

ZDA Rusija Slovenija JaponskaEU Kitajska Afrika Indija

Vir: http://earthtrends.wri.org/searchable_db/index.php?theme=3&variable_ID=466&action=select_countries

Emisije CO₂ ekv na prebivalca (leto 2007)

23,60

15,51

10,31 10,7810,29

3,07 1,08 0,77

Ubežne emisije v energetiki 2,2%

Predelovalne dejavnostiin gradbeništvo

10,5%

Izgube v transformacijah in pri prenosu

Gospodinjstva

Storitveni sektor

Ostalo zgorevanje goriv

Proizvodnja železa in jekla

Proizvodnja aluminija

Proizvodnja strojev in naprav

Proizvodnja papirja in celuloze Proizvodnja hrane

Proizvodnja kemikalij

Proizvodnja cementa in apna

Ostala industrija in gradbeništvo

RudarjenjeRaba energije v kmetijstvu

Kmetijska zemljišča

Živina in ravnanje z gnojem

Odlaganje odpadkovOdpadne vode in ostali odpadki

Letalski prometŽeleznicePomorski promet

25,4%

2,3%

12,2%

7,3%

3,0%

2,7%

4,9%

1,0%

3,1%1,3%

2,8%

5,5%

9,7%

2,3%1,1%

3,6%

6,3%

2,2%1,1%

0,5%0,5%0,8%

Cestni promet

Podatki: Center za energetsko učinkovitost - Institut "Jožef Stefan", Ljubljana, www.ijs.si

24

20

16

12

8

4,52 Svetovno povprečje2 Podnebno ravnotežje

t CO₂ ekv na prebivalca

Na svetu je toliko ljudi, da nosilna sposo-bnost planeta dopušča največ 2 toni izpus-tov CO₂ na prebivalca. Ker ima vsak od nas enako pravico do atmosfere, bomo v indu-strializiranih državah morali bistveno zmanjšati izpuste. Danes industrializirane države namreč h globalnemu segrevanju prispevamo levjih 80 odstotkov. Kot države, ki smo v veliki meri povzročile problem, nosimo odgovornost za njegovo reševanje.

pano [3]

Viri izpustov toplogrednih plinov Sloveniji


0°C1°C

2°C3°C

4°C5°C

6°C

izginotje arktičnega morskega ledu, smrt večine koralupad morske biotske raznovrstnostiširjenje suš skozi subtropska območja

topljenje snega in ledu v gorskih verigah po vsem svetupoplavljanje nižje ležečih mestogrožena globalna proizvodnja hrane

najvišje temperature v zadnjih 50 milijonih letiharktična območja so brez leduzaradi naraščanja morske gladine so obmorska mesta po vsem svetu zapuščena

vsakoletni poletni vročinski valoviresna ogroženost amazonskega

deževnega gozda

sproščanje ogromnih količin metanazaradi taljenja permafrosta

večina območij južne Evrope, severne Afrikein Bližnjega vzhoda neprimernih za življenje

gorski ledeniki v Andih, Alpah inSkalnem gorovju izginejo

izginotje večine morskega življenjaljudje živijo le še na visokogorskih

in polarnih območjihštevilo prebivalstva se dramatično zniža

izginotje do 90 % vrst

�

��

�

��

�

��

��

��

��

�

�

�

Vir: Lynas, M., 6°C Naša prihodnost na toplejšem planetu, založba Modrijan, Ljubljana 2008

Države in vlade ukrepajo prepočasi, čeprav so posledice podnebnih sprememb z vsakim dnem bolj dramatične. Trenutno nas tudi najbolj ambiciozne zaveze vlad iz-postavljajo velikemu tveganju – 30-odstot-no zmanjšanje emisij, ki ga za razvite države do leta 2020 zagovarja EU, nam pušča le 50 odstotkov možnosti, da se bomo izognili najbolj katastrofalnim učinkom podnebnih sprememb.

Trenutno sprejete podnebne politike bodo omogočile nadaljnje naraščanje emisij top-logrednih plinov, zato lahko pričakujemo naraščanje povprečne globalne tempera-ture za okoli 0,2 °C na desetletje. Tako po-manjkanje volje za ukrepanje se lahko ob ambiciozni in z ogljičnimi izpusti podprti gospodarski rasti sešteje v situacijo, ko bo globalno segrevanje ob koncu stoletja doseglo do 6° C. Konec stoletja lahko v tem primeru začnemo opisovati kot konec sveta, kakršnega poznamo.

Pregled posledic globalnega segrevanjaStopinje segrevanja veljajo za svetovno povprečje glede na predindustrijsko obdobje.

Bokonec stoletjakonecsveta?

Primerjava Triglavskega ledenika (pogled iz Begunjskega vrha) iz leta 1924 (levo) in 2007 (desno).Foto: Josip Kunaver, arhiv GIAM ZRC SAZU

pano [4]


maj

1992

21. marec

1994

december

1997

november

2001

16. februar

2005

december

2007

december

2008

december

2009

Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) napove končni cilj: ustalitev koncentracije toplogred-nih plinov (TGP) v ozračju na ravni, ki bo preprečevala nevaren človekov vpliv na podnebni sistem.

Sprejetje in začetek mednarodnih pogajanj o pravilih izvajanja Kjotskega protokola.

Sprejetje Marakeških dogovorov, ki podrobno določajo izvajanje Kjotskega protokola.

Sprejem Balijskega akcijskega načrta, katerega cilj je celovit globalni sporazum.

Sprejem dogovora podpisnic konvencije v Poznanju, da bodo v Kopenhagnu dosegle splošen mednarodni dogovor.

Kopenhagenski podnebni dogovorČeprav se je Slovenija v Kjotu obvezala, da bo emisije top-logrednih plinov (TGP) v obdobju med letoma 2008 in 2012 v povprečju zmanjšala za 8 odstotkov, zaveze verjetno ne bo uresničila. V Kopenhagen odhaja s predlogom za 30-odstotno zmanjšanje emisij, ki ga za razvite države do leta 2020 zago-varja Evropska unija.

Pogoj za uspešnost dogovora so ambiciozni cilji zmanjšanja izpustov indus-trializiranih držav in zadostna ter predvidljiva finančna podpora za podnebno ukrepanje v državah v razvoju, od tega so odvisni prispevki držav v razvoju.

Začetek veljavnosti Kjotskega protokola.

Okvirna konvencija začne veljati, začno se pogajanja o določitvi merljivih zmanjšanj emisij držav pogodbenic.

�

�

�

�

�

�

�

�

Cilji zmanjšanja emisijindustrializiranih držav

Obveznostifinanciranja

Prispevek držav v razvoju

17.4

7017

.852

19.6

1719

.780

20.3

7720

.722

21.8

00

Kajvsesmoobljubili

pa nismo naredili?

EMISIJE TGP v Slovenijiv enem letu [kt CO₂ ekv]20.0005.000 10.000 15.000

ocena

Vir: ARSO

pano [5]

"Slovenija je mednarodni protokol o zniževanju emisij ratificirala leta 2002 in s tem v Kjotu tudi prevzela obveznost, da emisije toplogrednih plinov (TGP) v obdobju med letoma 2008 in 2012 v povprečju zmanjša za 8 % glede na izhodiščne emisije v letu 1986. Vse kaže, da z lastnimi ukrepi ciljev ne bomo dosegli."


Steseustrašiliizzivaaliopazitetudipriložnosti

?

Koristi politike podnebnih sprememb

Nova delovna mesta

Večji nacionalni dohodek

Manjša nacionalna zunanja zadolženost

Razvite družbe ne odlašajo. Strategija Velike Britanije napoveduje, da bo pri njih do leta 2020 uresničevanje prehoda v nizkoogljično družbo za 34 odstotkov zmanjšalo izpuste, a tudi ustvarilo 1,2 milijona zelenih delovnih mest. Kar 7 milijonov družinskih hiš bo energetsko prenovljenih, a tudi uvoz plina bo za polovico manjši.

Najbolj napredne države na svetu se na trojni problem – gospodarsko, energetsko in podnebno krizo – odzivajo z usmer-janjem gospodarstev v nizkoogljično ekonomijo. Več kot 480 milijard dolarjev oziroma skoraj 15 odstotkov sredstev za oživljanje gospodarstev v obliki davčnih spodbud, kreditov in dodatnega investiranja lahko tako kategoriziramo kot »zelenih«.

Vir: UMAR

pano [6]

Manjši uvoz fosilnih goriv


Odpadki

Kmetijstvo� Racionalno gojenje kmetijskih rastlin� Pašna reja govedi� Anaerobni digestorji� Povečanje učinkovitosti reje živali

Industrijski procesi

Široka raba

Promet

Industrija in gradbeništvo

� Spodbujanje javnega potniškega prometa� Zmanjševanje izpustov osebnih vozil� Povečanje deleža železnic v tovornem prometu� Povečanje deleža biogoriv

� Spodbujanje soproizvodnje toplote in električne energije� Izboljšanje intenzivnosi energetske rabe goriv� Trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (EU-ETS)

� Zniževanje deleža biorazgradljivih odpadkov

8.0007.0006.0005.0004.0003.0002.0001.000

02000 LETO

EMISIJE TGP [kt CO₂ ekv]

2002 2004 2006 2008 2010 2012

Dejanski potek emisij

4.0003.5003.0002.5002.0001.5001.000

5000

2000 LETO


2002 2004 2006 2008 2010 2012

indikativni ciljna podlagiOP TGP


8.0007.0006.0005.0004.0003.0002.0001.000

02000 LETO


2002 2004 2006 2008 2010 2012



4.0003.5003.0002.5002.0001.5001.000

5000

2000 LETO


2002 2004 2006 2008 2010 2012


1.6001.4001.2001.000

800600400200

02000 LETO


2002 2004 2006 2008 2010 2012



800700600500400300200100

02000 LETO


2002 2004 2006 2008 2010 2012


4.2002.8002.4002.0001.6001.200

800400

02000 LETO


2002 2004 2006 2008 2010 2012


ocena za leto 2008



indikativni ciljna podlagi OP TGP

Proizvodnja električne energije in toplote

� Povečanje okoljske učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote� Spodbujanje soproizvodnje toplote in električne energije� Povečanje proizvodnje el. energije iz OVE (obnovljivih virov energije)� Spodbujanje rabe obnovljivih virov kot vira toplote (v sistemih daljinskega ogrevanja)� Trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (EU-ETS)

� Zmanjšanje puščanja hladiv iz hladilnih, zamrzovalnih in klimatskih naprav in odstranevanja hladiva iz odsluženih naprav ter avtomobilov� Trgovanje s pravicami do TGPCO₂

� Spodbujanje rabe obnovljivih virov kot vira toplote� Spodbujanje energetske učinkovitosti v javnem sektorju� Energetska učinkovitost stavb in toplotne izolativne lastnosti gradbenih proizvodov� Spodbujanje soproizvodnje električne energije in toplote� Energetsko označevanje in minimalni standardi

indikativni cilj napodlagi Operativnegaprograma zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (OP TGP)

Operativni plan zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 je Vlada Republike Slovenije sprejela leta 2006 in prenovila leta 2009. Nekateri ukrepi so se izkazali za uspešne, drugi ne. Za doseganje ciljev podnebno energetskega svežnja Evropske unije in predvidenega dogovora v Kopenhagnu bo po letu 2012 potreben večji učinek dosedanjih in dodatnih ukrepov.

Predvideni so tudi nekateri horizontalni ukrepi, kot so sistem trgovanja s pravicami do izpustov, okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z iz-pusti CO₂, dodatno izobraževanje in ozaveščanje, tehnološki razvoj oziroma raziskave ter davki, takse in regulirane cene za energijo.

Vir: OP TGP

Kajlahko

naredimo,kaj lahkospremenimo

?

pano [7]


0 ,7 t O₂

Les

LesnapredelovalnaindustrijaGospodinjstvo,

uporaba lesa v gradnjiin drugi leseni izdelki Neto emisija oz. absorpcija CO₂ na m³ materiala

-5000 5000 10000kg CO₂/m3 15000 20000 25000 300000

PVCželezo

reciklirano železoaluminij

opekasiporeks

žagan les

»… ukrepi naj bodo takšni, da bo na eni strani izboljšana vezava ogljika v gozdnih ekosistemih na drugi pa naj se izboljša raba lesnih izdelkov zlasti za dolgotrajnejše namene.« (Aleksander Golob)

Lesni izdelki v obdobju upo-rabe še nadalje skladiščijo CO₂ in tako dodatno prispe-vajo k znižanju koncentracij CO₂ v ozračju. Kubični meter lesa veže 1,1 tono CO₂.

V Slovenskih gozdovih je preko krepitve lesne zaloge možno vezati še 15,8 Mt CO₂ do optimalne lesne zaloge 330 m3/ha, ki bi lahko bila dosežena leta 2040. Po tem je zaradi ohranjanja vitalnosti in drugih funkcij gozdov smiselno sekati ves letni prirastek in z lesnimi proiz-vodi in gorivom nadomeš- čati fosilna goriva.

Viri: - Golob, A. Nekaj scenarijev vplivov gozdne politike na kroženje ogljika na primeru Slovenije- Tackle: Climate change: Use wood, EU Bruselj, 2006- Pohleven, F. Pomen predelave lesa in uporabe lesnih izdelkov za blaženje podnebnih sprememb, objavljeno v : Etični potrošnik, Okotber 2009

1 t Co₂

LESN

I PR

OIZV

OD

I

KURJAVA

KUR JAVA KURJAVA

KURJA

VA

Emisije CO₂ pri gradnji hiš iz različnih materialov

kg CO₂ /m3

Lesena hišaHiša iz betona in železa

0 100 200 300 400

Razlika v emisijah CO₂ pri gradnji lesene in betonsko-železne hiše je 370 kg/m3.

Jekdoopazilvestales

?

Gozdovi pokrivajo več kot 60 odstotkov Slovenije in so izredno naravno bogastvo: les je edina surovina, ki jo imamo v izobilju. Gozdovi so ob tem ponor ogljikovega dioksida, les pa je tudi idealen nizkoogljični material, katerega obdelava in predelava lahko pripomore h gos-podarskemu razvoju. Ko sintetične materiale nado-mestimo z lesom, privarčujemo veliko emisij CO₂.

Gozdovi lahko v podnebni bitki odigrajo pomembno vlogo – na eni strani lahko s krepitvijo lesne zaloge izboljšamo vezavo ogljika v gozdnih ekosistemih, po drugi pa lahko z lesnimi proizvodi in gorivom začnemo nadomeščati fosilna goriva.

Kubični meter drevesa s procesom fotosinteze veže 1 t CO₂, sprosti pa 0,7 t kisika.

V primerjavi z ostalimi materiali, katerih proizvod-nja povzroča emisije CO₂, les skladišči CO₂ .

pano [8]

Izrabljene lesne izdelke na koncu lahko pokurimo in iz njih pridobimo še energijo.

1 m3 rasti

Uporaba energije lesa

Gozdovi


Okolje se spreminja; če se hočemo odzvati in zmanjšati škodo, se moramo prilagoditi. V naslednjih petdesetih letih bodo poplave, suše in požari močno vplivali tako na gospo-darske panoge in podjetja kot tudi na gos-podinjstva. Ključna aktivnost Evropske unije je zato krepitev odpornosti na sunke pod-nebnih sprememb.

Ukrepamo lahko na dva načina. Zmanjšati moramo emisije, hkrati pa moramo sprejeti še ukrepe za prilagajanje zdaj že neizogib-nim posledicam. Prilagajanje že poteka, a je razdrobljeno. Manjka strateški pristop, tak, ki bo omogočil sprejetje pravočasnih in učinkovitih prilagoditvenih ukrepov.

Vključuje suše, ekstremno visoke temperature, poplave, zemeljske plazove, udarne valove, divje požare in viharje.

1900 1910 1920 1930 1940 1950 1960 1970 1980 1990 2000 2007 LETO

ŠT. N

ESRE

Č

Vir: Center za raziskave razširjenosti katastrof

Kriteriji, po katerih so katastrofe definirane:� 10 ali več evidentiranih smrtnih žrtev,� 100 ali več ljudi je evidentirano prizadetih,� razglašeno izredno stanje,� zaprošena mednarodna pomoč.

50

100

150

200

250

300

350

Stoletje vremensko povezanih katastrof

pano [9]

V zadnjih 30-ih letih je bilo 4-kratveč katastrof kot v predhodnih 75-ih letih.

kratkovidnosti

Kdo nas bo zavaroval

posledicami ?

pred

Vir: www.europa.gov.si

390katastrofv letu 2006

do kam seže slovenija? podnebne spremembe - izzivi in priložnosti

Education

na konferenci

ppmv delcev na milijon

leta v

ppmv dvigne tudi za

ppmv hitreje

ppmv danes

6c380 ppmv v zadnjih

letih se je na globalni