Prirejeno po zloženkah izdelanih pri Guy’s and St Thomas’ Hospital, London in London IDEAS Genetic Knowledge Park, Združeno kraljestvo. To delo je dobilo podporo s strani EuroGentest-a in Evropske skupnosti - kontaktna številka 512148, FP6 Network of Excellence. Prevedla dr. Karin Writzl, Inštitut za medicinsko genetiko, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Slovenija.

Januar 2009

Ilustrirala:Rebecca J Kent www.rebeccajkent.com rebecca@rebeccajkent.com

12

Dominantno dedovanje

Informacije za paciente in njihove družine

Dominantno dedovanje V zloženki so zbrane informacije, kaj pomeni dominantno dedovanje in kako se dedujejo dominantna obolenja. Za lažje razumevanje dominantnega dedovanja, najprej nekaj informacij o genih in kromosomih.

Geni in kromosomi Naše telo je sestavljeno iz milijonov celic. Večina celic vsebuje popolni sestav genov. Imamo tisoče genov. Geni delujejo kot zbirka navodil za kontrolo rasti in delovanje našega telesa. Odgovorni so za številne lastnosti, kot so barva oči, krvna skupina ali velikost. Geni so nanizani na nitastih strukturah, ki jim pravimo kromosomi. Praviloma imamo v večini celic 46 kromosomov. Podedujemo jih od staršev, 23 od očeta in 23 od matere, tako da imamo dva seta po 23 kromosomov, oziroma 23 parov. Ker so kromosomi sestavljeni iz genov, na ta način podedujemo dve kopiji večine genov, po eno kopijo od vsakega od staršev. Zato imamo pogosto podobne lastnosti kot naši starši. Kromosomi in geni so sestavljeni iz kemične snovi, ki jo imenujemo DNK (deoksiribonukleinska kislina). Včasih se pojavi sprememba (mutacija) v eni kopiji gena in prepreči njegovo normalno delovanje. Ta sprememba lahko povzroči genetsko obolenje, saj gen ne daje več pravega navodila telesu.

2

11

Onkološki inštitut Ljubljana Ambulanta za onkološko genetsko svetovanje in testiranje Zaloška 2, 1000 Ljubljana Tel.: +386 1 5879 649 Fax: +386 1 5879 400 e-pošta: avrecar@onko-i.si, Alenka Vrečar, DMS (kontaktna oseba) www.onko-i.si

10 Slika 1. Geni, kromosomi in DNK

Kaj je avtosomno dominantno dedovanje? Nekatera obolenja se v družini dedujejo na »dominanten« način. To pomeni, da oseba podeduje eno normalno in eno spremenjeno kopijo gena. Spremenjena kopija gena je dominantna in prevlada nad normalno kopijo gena. Zato se genetsko obolenje pri posamezniku izrazi. Na kakšen način se to obolenje izrazi, je odvisno od vrste navodila, ki bi ga spremenjeni gen organizmu moral dati. Nekatera dominantna obolenja prizadenejo posameznika že ob rojstvu, druga šele v odraslem obdobju. Ta so poznana kot genetska obolenja s poznim nastopom. Med avtosomno dominantno dedna obolenja prištevamo na primer bolezen policističnih ledvic pri odraslih in Huntingtonovo bolezen.

3

Kako se dominantna obolenja dedujejo? Slika 2. Kako se prenašajo dominantna obolenja s staršev na otroke

Bolan Zdrav

Bolan Bolan Zdrav Zdrav

Spremenjen gen

Normalen gen

4 e-pošta: info.img@kclj.si Univerzitetni klinični center Ljubljana Pediatrična klinika Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove Center za klinično genetiko Vrazov trg 1, 1000 Ljubljana Tel.: +386 1 522 92 70

+386 1 522 92 44 Fax: +386 1 522 93 57 e-pošta: mirjam.stopar@mf.uni-lj.si http://www.pedkl.si/si/oddelki/end/ Medgen - Medicinska genetika, družba za zdravstvene dejavnosti d.o.o. Ambulanta za klinično genetiko Ljubljana Ulica Bratov Babnik 10, 1000 Ljubljana in Ambulanta za klinično genetiko Postojna Prečna 2, 6230 Postojna Tel.: +386 1 510 71 30

+386 051 429 723 Fax: +386 1 510 71 31 e-pošta: info@medgen.si http://www.medgen.si/ Univerzitetni klinični center Maribor Klinika za ginekologijo in perinatologijo Laboratorij za medicinsko genetiko Ljubljanska 5, 2000 Maribor Tel.: +386 2 321 29 47 (pisarna)

+386 2 321 29 47 (vodja) Fax: +386 2 321 27 55 e-pošta: gen.lab@ukc-mb.si http://www.ukc-mb.si/index.php?id=281

9

To je samo kratek pregled dominantnega dedovanja. Več informacij lahko dobite na: Orphanet Prosto dostopna spletna stran z informacijami o redkih boleznih, kliničnih poskusih, zdravilih in naslovih spletnih strani podpornih skupin v Evropi. Naslov spletne strani: www.orpha.net Eurogentest Prosto dostopna spletna stran z informacijami o genetskih preiskavah in naslovih spletnih strani podpornih skupin v Evropi. Naslov spletne strani: www.eurogentest.org

in na sledečih klinikah: Univerzitetni klinični center Ljubljana Ginekološka klinika Inštitut za medicinsko genetiko Šlajmerjeva 3, 1000 Ljubljana Tel.: +386 1 432 00 24 (ambulanta)

+386 1 540 11 37 (vodja) Fax: +386 1 540 11 37

8 Če ima eden od staršev spremenjeno eno kopijo gena, bo na otroka lahko prenesel spremenjeno ali normalno kopijo gena. Vsak otrok ima torej 50% verjetnost (1 od 2), da bo podedoval spremenjeno kopijo gena in s tem genetsko obolenje. Obstaja tudi 50% verjetnost (1 od 2) , da bo otrok podedoval normalno kopijo gena. Kadar se to zgodi, otrok ne bo zbolel in obolenja tudi ne more prenesti na svoje potomce. Obe možnosti se pojavljata naključno. Verjetnost ostaja enaka v vsaki nosečnosti. Enaka je za dečke in deklice.

Zakaj genetsko obolenje včasih navidezno preskoči generacijo? Nekatera dominantna genetska obolenja zelo različno prizadenejo družinske člane. Obolenje v resnici ne preskoči generacije, le nekateri člani imajo tako blage simptome obolenja, da izgledajo zdravi. Pogosto celo ne vedo, da obolenje imajo. Pri obolenjih, ki se pojavijo kasneje v življenju (tako imenovanih genetskih obolenjih s poznim nastopom, kamor prištevamo tudi dedno obliko raka dojke in Huntingtonovo bolezen), lahko posameznik zaradi drugega razloga umre že pred nastopom bolezni ali pa prava diagnoza nikoli ni bila postavljena. Vseeno pa so starši lahko prenesli obolenje na otroke.

Kaj če je posameznik prvi v družini, ki ima določeno genetsko obolenje? Včasih se nekdo rodi z dominantnim genetskim obolenjem, ki ga v družini nihče prej ni imel. Vzrok je lahko nova sprememba v genu, ki je nastala v jajčni celici ali spermiju, ki sta se združila pri nastanku otroka. Kadar se to zgodi, so starši tega otroka zdravi. Verjetnost, da bi se jima ponovno rodil otrok z enakim

5

obolenjem, je zelo majhna, kljub temu pa se je potrebno o tveganju vedno pogovoriti z zdravnikom. Oboleli sin ali hči, ki sedaj nosi spremenjeni gen, lahko ta gen prenese na svoje potomce.

Preiskave v nosečnosti Za nekatera dominantna genetska obolenja so mogoče preiskave v nosečnosti. Z njimi lahko ugotovimo, če je otrok podedoval obolenje (več informacij o teh preiskavah lahko dobiti v zloženkah o biopsiji horionskih resic in amniocentezi). Smiselno je, da se o tem pogovorite z zdravnikom.

Drugi družinski člani Če ima nekdo v družini dominantno genetsko obolenje, je smiselno, da se o tem pogovori s sorodniki. Informacija lahko pomaga pri postavitvi diagnoze pri drugih družinskih članih. Poseben pomen ima lahko pri sorodnikih, ki že imajo otroke ali pa načrtujejo družino. Nekaterim je težko govoriti s sorodniki o genetskem obolenju. Skrbi jih, da bodo v družino vnesli nemir. Spet druge družine nimajo stikov s sorodniki in jim je le-te težko ponovno vzpostaviti. Genetski svetovalci imajo pogosto veliko izkušenj z družinami v takšnih situacijah in zato lahko ponudijo pomoč pri razlagi situacije drugim družinskim članom.

6 Kaj si je pomembno zapomniti

Pri dominantnem načinu dedovanja zadostuje, da posameznik podeduje eno spremenjeno kopijo gena, da se obolenje izrazi (50% verjetnost). Katero kopijo (normalno ali spremenjeno) bo podedoval, je naključje. Verjetnost ostaja enaka v vsaki nosečnosti, ne glede na spol otroka.

Spremenjenega gena ni mogoče popraviti – prisoten ostane vse življenje.

Spremenjeni gen ni nalezljiv. Osebe, ki ga imajo, so še vedno lahko npr. krvodajalci.

Ljudje imajo pogosto občutek krivde, če je v družini genetsko obolenje. Pomembno si je zapomniti, da genetsko obolenje ni nikogaršnja krivda in da nihče ni ničesar naredil, da je do tega prišlo.

7