-
Univerza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko
Oddelek za biologijo
DIPLOMSKO DELO
Gregor ZORMAN
Maribor 2009
-
ZORMAN, G (2009).: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.
1
Univerza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko
Oddelek za biologijo
Gregor ZORMAN
PREHRANA IZBRANIH VRST MREŽEKRILCEV (INSECTA: NEUROPTEROIDEA)
DIPLOMSKO DELO
Mentor: red. prof. dr. Dušan Devetak
Maribor, junij 2009
II
-
ZORMAN, G (2009).: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.
2
Univerza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko Oddelek za biologijo IZJAVA Podpisani Gregor ZORMAN, rojen 24. 02. 1981, študent Fakultete za naravoslovje in Matematiko Univerze v Mariboru, smer biologija – kemija, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea) pri mentorju red. prof. dr. Dušanu DEVETAKU avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura, ki so korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.
Gregor Zorman
Maribor, 16. 06. 2009
III
-
ZORMAN, G (2009).: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.
3
ZORMAN, G.: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009. IZVLEČEK Raziskali smo prehrano naslednjih vrst mrežekrilcev: Sialis lutaria, Wesmaelius quadrifasciatus, Hemerobius marginatus, Micromus lanosus in Myrmecaelurus trigrammus. Predstavniki družine Sialidae so bili do sedaj neraziskani, zato izsledki raziskave predstavljajo novost pri študiju prehrane mrežekrilcev. Za raziskavo smo uporabili prostoživeče osebke, ulovljene na območjih Črne Gore, Hrvaške in Slovenije. Živali so bile določene in shranjene v etanolu. Fragmente, najdene v prebavilu, smo analizirali z mikroskopom, tako da smo določili njihov izvor. V prebavilih preiskanih vrst smo našli fragmente telesnih delov členonožcev, kot so noge, krila, sestavljene oči in obustni deli. Določili smo ostanke listnih uši (Aphididae), metuljev (Lepidoptera), vrbnic (Plecoptera), stenic (Heteroptera), hroščev (Coleoptera), posamezna III pelodna zrna, spore gliv, anorganske fragmente, ostanke alg in ostale fragmente rastlinskega izvora. Večji del materiala iz prebavnega trakta pa je nedoločljiv. Deskriptorji: prehrana, mrežekrilci, Neuroptera, Sialis, Wesmaelius, Hemerobius, Micromus, Myrmecaelurus. ABSTRACT The aim of my Graduation Thesis was to research the nutrition of selected lacewings. For research I chose five species: Sialis lutaria, Wesmaelius quadrifasciatus, Hemerobius marginatus, Micromus lanosus in Myrmecaelurus trigrammus. The nutrition of Sialis lutaria species was investigated for the first time in this research. I investigated the contents of the intestines of free-living animals, which were conserved in ethyl alcohol. Analysed lacewings were from Montenegro, Croatia and Slovenia. Fragments, which I found in intestines were analysed with microscope by defining their origin. In the digestive apparatus of lacewings I found fragments of different body parts of Arthropoda, namely legs, wings, compound eyes and mouthparts. I could identify remains of aphids (Aphididae), butterflies (Lepidoptera), stoneflies (Plecoptera), bugs (Heteroptera), beetles (Coleoptera), individual pollen grains, fungus spores, inorganic fragments, remains of blue-green algae (Cyanobacteria) and various plant fragments. The majority of fragments found in the digestive apparatus of lacewings was impossible to identify. Descriptors: food, lacewings, Neuroptera, Sialis, Wesmaelius, Hemerobius, Micromus, Myrmecaelurus.
IV
-
ZORMAN, G (2009).: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.
4
KAZALO: 1. UVOD ..........................................................................................................................1
1.1 Splošno o mrežekrilcih..........................................................................................1 1.2 Pomen preučevanja prehrane mrežekrilcev............................................................4 1.3 Prehranjevalni tipi mrežekrilcev ............................................................................4 1.4 Vrsta prehrane mrežekrilcev..................................................................................5 1.5 Vrsta prehrane odraslih osebkov reda velekrilcev (Megaloptera) ...........................6 1.6 Vrsta prehrane odraslih osebkov družine rjavih mrežekrilcev (Hemerobiidae) .......6 1.7 Vrsta prehrane odraslih osebkov družine volkcev (Myrmeleonidae) ......................7 1.8 Morfologija prebavnega trakta mrežekrilcev..........................................................8 - Shema prebavnega trakta kamelovratnice vrste Raphidia etrusca (Stelzl, 1987). .......9
2. NAMEN DIPLOMSKEGA DELA .............................................................................10 3. MATERIAL IN METODE DELA ..............................................................................10
3.1 Strnjena kronologija poteka dela .........................................................................10 4. REZULTATI ..............................................................................................................11
4.1 Seznam analiziranih vrst s podatki o nahajališču .................................................11 4.2 Število pregledanih osebkov po posameznih vrstah .............................................11 4.3 Analiza prehrane po posameznih osebkih in vrstah..............................................12 4.4 Primerjava vrste hrane med volkci in rjavimi mrežekrilci ....................................13 4.5 Opis analizirane prehrane vrste Sialis lutaria (Linnaeus, 1758) ...........................14 4.6 Opis analizirane prehrane vrste Wesmaelius quadrifasciatus (Reuter, 1894) ........14 4.7 Opis analizirane prehrane vrste Hemerobius marginatus (Stephens, 1836) ..........15 4.8 Opis analizirane prehrane vrste Micromus lanosus (Zelený, 1962).......................15 4.9. Opis analizirane prehrane vrste Myrmecaelurus trigrammus (Palas, 1781) .........16
5. DISKUSIJA................................................................................................................27 5.1 Prehrana Sialis lutaria (Linnaeus, 1758)..............................................................27 5.2 Prehrana Wesmaelius quadrifasciatus (Reuter, 1894) ..........................................27 5.3 Prehrana Hemerobius marginatus (Stephens, 1836).............................................28 5.4 Prehrana Micromus lanosus (Zelený, 1962)........................................................28 5.5 Prehrana Myrmecaelurus trigrammus (Palas, 1781).............................................29 5.6 Primerjava prehrane med rjavimi mrežekrilci in Myrmecaelurus trigrammus .....29 5.7 Ekološki pomen poznavanja prehrane mrežekrilcev.............................................30
6. ZAHVALA.................................................................................................................31 7. LITERATURA ...........................................................................................................32
V
-
ZORMAN, G (2009).: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.
5
KAZALO SLIK
Slike...................................................................................................................................17 Slika 1 Pelodno zrno navadne smreke (Picea abies), najdeno v Sialis lutaria.................17 Slika 2 Pelodno zrno, najdeno v Sialis lutaria..................................................................17 Slika 3 Nitasta modrozelena cepljivka, najdena v Sialis lutaria......................................18 Slika 4 Glava listne uši (Aphididae), najdena v Wesmaelius quadrifasciatus..................18 Slika 5 Noga listne uši (Aphididae), najdena v Wesmaelius quadrifasciatus...................19 Slika 6 Fragment živalskega izvora, najden v Wesmaelius quadrifasciatus.....................19 Slika 7 Luske metulja (Lepidoptera), najdene v Wesmaelius quadrifasciatus..................20 Slika 8 Luska metulja (Lepidoptera), najdena v Wesmaelius quadrifasciatus..................20 Slika 9 Fragmospora, najdena v Hemerobius marginatus.................................................21 Slika 10 Fragmospora, najdena v Hemerobius marginatus...............................................21 Slika 11 Pelodno zrno, najdeno v Hemerobius marginatus...............................................22 Slika 12 Medena rosa s pelodnimi zrni in anorganskimi fragmenti, najden v Hemerobius marginatus.........................................................................................................................22 Slika 13 Konglomerat ostankov plena živalskega izvora, najden v Micromus lanosus ...23 Slika 14 Konglomerat ostankov plena živalskega izvora in spor gliv, najden v Micromus lanosus...............................................................................................................................23 Slika 15 Ostanki hrane živalskega izvora, najdeni v Micromus lanosus...........................24 Slika 16 Okončina plena, najdena v Micromus lanosus....................................................24 Slika 17 Noga vrbnice (Plecoptera), najdena v Micromus lanosus...................................25 Slika 18 Fragmenti živalskega izvora, najdeni v Myrmecaelurus trigrammus.................25 Slika 19 Številne luske metuljev, najdene v Myrmecaelurus trigrammus........................26 Slika 20 Okončina stenice, najdena v Myrmecaelurus trigrammus..................................26
VI
-
ZORMAN, G (2009).: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.
6
1. UVOD
1.1. Splošno o mrežekrilcih
Mrežekrilce v širšem pomenu (Neuropteroidea) delimo v 3 samostojne redove:
- velekrilci (Megaloptera),
- kamelovratnice (Raphidioptera) in
- pravi mrežekrilci (Neuroptera, Planipennia).
Za mrežekrilce je značilno, da imajo dva para enako velikih kril, ki so mrežasto ožiljena.
Krila zlagajo strehasto. Večinoma imajo dolge nitaste tipalnice, so slokega telesa in tankih
nog. Mrežekrilci so žuželke s popolno preobrazbo (Devetak, 2003).
Mrežekrilci so raznolika skupina. Poseljujejo skoraj vse biotope na Zemlji. Ne najdemo jih le
na visokem gorovju ter polarnih in morskih ekosistemih (Stezl in Devetak, 1999).
Mrežekrilci imajo prognatno glavo, kjer je obustni aparat usmerjen naprej, ali ortognatno
glavo, kjer je obustni aparat usmerjen navzdol. Prognatna glava je značilna za red velekrilcev
in kamelovratnic. Za prave mrežekrilce je značilna ortognatna glava (Devetak, 2003).
Obustni aparat odraslih živali (imago) je enostaven in izviren. Oblikovan je v sistem za
grizenje in žvečenje. Ličinke velekrilcev in kamelovratnic imajo obustni aparat oblikovan v
žvekalo, ličinke pravih mrežekrilcev pa v sesalne klešče ali v bodalo, s katerim nasadijo svoj
plen (Aspöck & Aspöck, 1999).
Red velekrilcev (Megaloptera) je razširjen predvsem v tropskih predelih. Poznanih je okrog
270 vrst, ki jih uvrščamo v dve družini: Corydalidae in Sialidae (Aspöck & Aspöck, 1999). V
Evropi živijo samo predstavniki družine blatnic (Sialidae). V Sloveniji živijo tri vrste blatnic:
rečna blatnica (Sialis fuliginosa), jezerska blatnica (Sialis lutaria) in črnonoga blatnica (Sialis
nigripes) (Devetak, 2003).
V diplomskem delu smo proučili vrsto prehrane jezerske blatnice (Sialis lutaria).
1
-
ZORMAN, G (2009).: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.
7
Red kamelovratnic (Raphidioptera) je v Sloveniji zastopan z osmimi vrstami (Devetak, 2003).
Razvrščamo jih v dve družini (Aspöck & Aspöck, 1999):
- prave kamelovratnice (Raphidiidae), ki imajo tri pikčaste oči in dve sestavljeni očesi,
- brezpikčastooke kamelovratnice (Inocelliidae), ki nimajo več pikčastih oči (Devetak,
2003).
V svetu je poznanih okoli 270 vrst (Aspöck & Aspöck, 1999).
Ime so dobile po značilni zgradbi telesa. Njihovo predprsje je oblikovano v dolg in ozek vrat,
ki ga držijo poševno navzgor. Na koncu vratu je naprej usmerjena in zelo gibljiva glava.
Imajo dva para mrežastih prozornih kril (Devetak, 2003).
Red pravih mrežekrilcev (Neuroptera) vključuje različno obarvane živali s povprečno
velikostjo od 1 do 2 cm. Imajo dva para približno enako velikih kril, ki so mrežasto ožiljena,
pri večini so krila prosojna. Zlagajo jih strehasto. Drugi par kril je lahko pri nekaterih
zmanjšan, podaljšan, trakast ali nitast. Obustni aparat je pri večini odraslih živali grizalo
(Devetak, 2003). Skupna značilnost ličink so sesalne klešče (Aspöck & Aspöck, 1999).
Večina ličink mrežekrilcev je plenilcev. Nekatere živijo tudi zajedavsko.
V svetu je poznanih okoli 6000 vrst pravih mrežekrilcev, ki jih uvrščamo v 18 družin. V
Sloveniji živi 93 vrst, ki jih uvrščamo v 8 družin:
- rjavi mrežekrilci (Hemerobiidae),
- volkci (Mymeleontidae),
- tenčičarice (Chrysopidae),
- voščeni mrežekrilci (Coniopterygidae),
- potočni mrežekrilci (Osmylidae),
- spužvarke (Sisyridae),
- zapončice (Mantispidae),
- metuljčnice (Ascalaphidae) (Devetak, 2003).
V Evropi izven Slovenije najdemo še predstavnike 4 družin:
- Berothidae,
- Dilaridae,
- Nemopteridae,
- Nevrorthidae (Aspöck & Aspöck, 1999).
2
-
ZORMAN, G (2009).: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.
8
Družina rjavih mrežekrilcev (Hemerobiidae) je dobila ime po rjavi barvi. Z barvnimi vzorci
od rjave, rjavorumene pa vse do črne barve posnemajo svoje okolje. Njihov življenjski prostor
so predvsem drevesa. Najdemo jih tako na iglavcih kot tudi na listavcih. Nekatere vrste so
vezane samo na določeno drevesno vrsto. V Sloveniji živi 35 vrst rjavih mrežekrilcev
(Devetak, 2003). V Evropi je odkritih 54 vrst, od tega jih 43 najdemo v Srednji Evropi
(Aspöck & Aspöck, 1999).
V diplomski nalogi smo proučili vrsto prehrane naslednjih vrst rjavih mrežekrilcev:
Hemerobius marginatus, Micromus lanosus, Wesmaelius quadrifasciatus.
Najobsežnejša skupina mrežekrilcev so volkci. Imajo kijasto odebeljene tipalnice in nerodno
letijo. Vrste, ki živijo v Sloveniji, dosežejo razpon kril do okoli 8 cm. Ličinke nekaterih vrst
delajo lijake, ki služijo kot past za lovljenje plena. V Sloveniji živi 5 vrst volkcev (Devetak,
2003). V Evropi je poznanih 44 vrst, od tega 11 vrst najdemo v Srednji Evropi (Aspöck &
Aspöck, 1999).
V diplomski nalogi smo proučili vrsto prehrane vrste Myrmecaelurus trigrammus.
Družina tenčičaric (Chrysopidae) je v Sloveniji zastopana z 29 vrstami. Vse vrste pri nas so
različnih zelenih barv in imajo zlato obarvane oči (Devetak, 2003).
Predstavniki družine voščenih mrežekrilcev (Coniopterygidae) imajo droben voščen poprh, ki
pokriva njihovo telo in krila. Po njem so dobili tudi slovensko ime. Izločata ga parni voščeni
žlezi. Živali so drobne in ponavadi ne dosežejo 5 mm. V Sloveniji je zabeleženih 18 vrst
voščenih mrežekrilcev (Devetak, 2003).
Iz družine potočnih mrežekrilcev (Osmylidae) živi s Sloveniji samo en predstavnik. To je
potočni mrežekrilec (Osmylus fulvicephalus) (Devetak, 2003).
Spužvarke (Sisyridae) so družina mrežekrilcev, katerih ličinke živijo parazitsko. Ličinke so
paraziti sladkovodnih spužv (Spongillidae). Sokove spužv izsesavajo s pomočjo dolgih
sesalnih klešč.
V Sloveniji živita dve vrsti spužvark (Devetak, 2003).
3
-
ZORMAN, G (2009).: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.
9
Družina zapončic (Mantispidae) je v Sloveniji zastopana z dvema vrstama. Zapončice imajo
zelo zapleteno preobrazbo (hipermetamorfoza), ki poteka preko različnih stadijev ličinke.
Odrasle zapončice imajo grabilne noge, s katerimi zgrabijo svoj plen (Devetak, 2003).
Dobri letalci med mrežekrilci so predstavniki družine metuljčnic (Ascalaphidae). V Sloveniji
živita dve vrsti: Libelloides macaronius in Libelloides longicornis. V svetu je poznanih okoli
400 vrst, v Evropi pa lahko najdemo 16 vrst (Devetak, 2007). Tudi metuljčnice imajo na
koncu kijasto zadebeljene tipalnice (Devetak, 2003).
1.2 Pomen proučevanja prehrane mrežekrilcev
V zadnjem času se zanimanje za prehrano mrežekrilcev (Neuropteroidea) povečuje, ker
obstaja možnost izkoriščanja določenih vrst za zatiranje škodljivcev v kmetijstvu, kar
posledično vodi v zmanjšanje uporabe pesticidov. Tako so dobro preučene nekatere vrste iz
družine tenčičaric (Chrysopidae) (Stelzl, 1989).
Velika večina odraslih osebkov je plenilcev (karnivorov) (Aspöck & Aspöck, 1999).
1.3 Prehranjevalni tipi mrežekrilcev Odrasle mrežekrilce lahko razdelimo v štiri prehranjevalne tipe: karnivori, omnivori,
karnivori-glicinofagi in fitofagi.
V skupino glicinofagov spadajo živali, ki se prehranjujejo z mano (medeno roso), ki jo
izločajo listne uši. Polinofagi se hranijo s pelodnimi zrni. Polino-glicinofagi jedo mano in
pelodna zrna.
- Karnivori so predstavniki družin voščenih mrežekrilcev (Coniopterygidae), volkcev
(Myrmeleonidae), metuljčnic (Ascalaphidae) (Stelzl, 1987) in zapončic (Mantispidae)
(Aspöck & Aspöck, 1999).
- Omnivori so predstavniki družin pravih kamelovratnic (Raphidiidae), rjavih
mrežekrilcev (Hemerobiidae) in tenčičaric (Chrysopidae) (samo rod Chrysopa).
- Karnivori-glicinofagi so predstavniki družin potočnih mrežekrilcev (Osmylidae) in
spužvark (Sisyridae).
4
-
ZORMAN, G (2009).: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.
10
- Fitofagi so predstavniki družine tenčičaric (Chrysopidae) razen rodu: Chrysopa. Rod
Chrsoperla je polino-glicinofag. Vsi ostali rodovi so glicinofagi (Stelzl, 1987).
1.4 Vrsta prehrane mrežekrilcev
Prehrano mrežekrilcev (Neuropteroidea) lahko razdelimo na prehrano živalskega izvora,
prehrano rastlinskega izvora, mano in glive.
Najpogostejši plen mrežekrilcev (Neuropteroidea) so manjše žuželke in pajkovci. Med
žuželkami so zabeležili predstavnike naslednjih redov:
- resarji (Thysanoptera),
- stenice (Heteroptera),
- enakokrilci (Homoptera) z naddružinama listnih uši (Aphidoidea) in kaparjev
(Coccoidea),
- pravi mrežekrilci (Neuroptera) z družino tenčičaric (Chrysopidae),
- hrošči (Coleoptera),
- kožekrilci (Hymenoptera),
- metulji (Lepidoptera),
- dvokrilci (Diptera).
Plenijo tudi pajkovce (Arachnida) iz reda pršic (Acarina), med katerimi so tudi gospodarstvu
škodljive pršice šiškarice (Eriophyidae) (Stelzl, 1987; Stelzl & Gepp, 1990).
Prehrana mrežekrilcev je tudi mana, ki jo pogosto spremljajo različni delci, ki se na mano
nalepijo. To so spore gliv, alge, luske metuljev, pelodna zrna, deli eksoskeleta listnih uši,
anorganski delci.
V prebavnem traktu mrežekrilcev, ki niso fitofagi, se lahko nahajajo tudi rastlinska tkiva, ki
so najverjetneje prišla v telo s plenom, ki se hrani z rastlinami. Fragmenti rastlinskih tkiv so
lahko prilepljeni tudi na mano.
V prebavnem traktu se pogosto nahajajo tudi pelodna zrna. Če so pelodna zrna množična in v
veliki količini zrna iste rastline, se žival z njimi hrani. Če so le posamezna, so v prebavilo
5
-
ZORMAN, G (2009).: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.
11
živali vstopila naključno z osebnim čiščenjem živali, kot del plena ali prilepljene na zaužito
mano (Stelzl, 1987).
Zelo pogosto se v prebavilu znajdejo spore različnih gliv, ki so tja zašle skupaj z zaužito
mano, na katero so priletele po zraku in se pred zaužitjem na mani uspešno razvijale (Stelzl,
1987). Spore gliv je pogosto najti v prebavilu živali, katerih prehrana so prosto živeče listne
uši (Aphidoidea), na katerih se nahajajo spore gliv (Stelzl, 1988).
1.5 Vrsta prehrane odraslih osebkov redu velekrilcev (Megaloptera)
Prehrana odraslih živali je slabo raziskana. Literatura navaja le predvidevanja o vrsti njihove
prehrane. Spletne strani navajajo podatke, da je žival plenilec, spet druga spletna stran navaja,
da se vrsta hrani le s tekočo hrano (http://www.plantpress.com/wildlife/o409-alderfly.php,
http://encyclopedia.farlex.com/Sialis+lutaria).
Predstavniki družine Corydalidae naj bi se prehranjevali s pelodom, predstavniki družine
Sialidae pa s pelodnimi zrni in z nektarjem (Aspöck & Aspöck, 1999).
O prehrani jezerske blatnice Sialis lutaria ni veliko znanega. Obstajajo le domneve, da se
odrasla žival ne hrani (Aspöck & Aspöck, 1999).
1.6 Vrsta prehrane odraslih osebkov družine rjavih mrežekrilcev (Hemerobiidae)
Najpogostejša prehrana rjavih mrežekrilcev (Hemerobiidae) so listne uši (Aphidoidea). Poleg
listnih uši se osebki z območja Srednje Evrope hranijo še z dvokrilci (Diptera), metulji
(Lepidoptera) in pršicami (Acarina). Hkrati ni mogoče izključiti verjetnosti, da plenijo še
ostale skupine členonožcev. Veliko vrst se hrani z mano. V njihovem prebavnem traktu se
pogosto znajdejo tudi pelodna zrna, ki praviloma niso njihova neposredna hrana, ampak v
prebavilo zaidejo slučajno. Nekatere vrste pa se tudi neposredno prehranjujejo s pelodnimi
zrni in sporami gliv (Stelzl, 1987).
6
-
ZORMAN, G (2009).: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.
12
Vrsta Wesmaelius quadrifasciatus se po so sedanjih raziskavah prehranjuje z mano, listnimi
ušmi (Aphidoidea) in dvokrilci (Diptera). Ni mogoče izključiti možnosti, da pleni še ostale
vrste živali. V prebavnem traktu se najdejo še posamezna pelodna zrna in spore gliv, ki so v
prebavilo živali zašle naključno (Stelzl, 1989).
Vrsta Hemerobius marginatus se prehranjuje z mano, listnimi ušmi (Aphidoidea), dvokrilci
(Diptera) in pršicami (Acarina). Vrsta Hemerobius marginatus se najverjetneje hrani še z
ostalimi živalmi. V prebavnem traktu se znajdejo še posamezna pelodna zrna in spore gliv, ki
so v prebavilo živali zašle naključno (Stelzl, 1989).
Vrsta Micromus lanosus pleni listne uši (Aphidoidea) in dvokrilce (Diptera). Verjetno pleni še
druge skupine živali. Hrani se tudi z mano in s pelodnimi zrni. V prebavnem traktu enega
osebka so bile odkrite velike količine pelodnih zrn navadne smreke (Picea abies). V manjših
količinah se v prebavilu te vrste znajdejo še ostala pelodna zrna in različne glive, ki so jih
živali najverjetneje zaužile po naključju (Stelzl, 1989).
1.7 Vrsta prehrane odraslih osebkov družine volkcev (Myrmeleonidae)
Odrasli volkci so dobri plenilci. Osebki iz Srednje Evrope plenijo listne uši, kaparje,
dvokrilce, metulje, mrežekrilce, stenice. Obstaja verjetnost, da se hranijo še z drugimi
skupinami členonožcev. Njihova prehrana so tudi mana in pelodna zrna (Stelzl, 1987, 1989).
Že zunanja podoba vrste Myrmecaelurus trigrammus nakazuje, da je žival plenilec. Vrsta
pleni stenice, metulje – tako odrasle kot njihove ličinke, dvokrilce, hrošče in larve
mrežekrilcev iz družine tenčičaric. Vrsta se hrani tudi s pelodnimi zrni. V prebavilu nekaterih
osebkov so bile najdene velike količine pelodnih zrn nebinovk (Asteraceae) (Stelzl, 1989).
7
-
ZORMAN, G (2009).: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.
13
1.8 Morfologija prebavnega trakta mrežekrilcev
Prebavilo žuželk je cevasto črevo, ki se navzven odpira z usti in anusom. V grobem lahko
prebavni trakt žuželk razdelimo na sprednje črevo (stomodeum), srednje črevo (mezenteron)
in zadnje črevo (proktodeum).
Endodermalnega izvora je srednje črevo. Sprednje in zadnje črevo je nastalo z gubanjem
ektoderma (epitela) in je ektodermalnega izvora. Na notranji strani sta sprednje in zadnje
črevo obloženi s tanko hitinizirano kožo (intimo). Srednje črevo je pri večini žuželk pred
mehanskimi poškodbami dodatno zaščiteno s tanko membrano (peritrofično membrano), ki je
iz proteinov in hitina (Jurc, 2005).
Sprednje črevo mrežekrilcev je zgrajeno iz ustne votline (cavum oris), mišičastega žrela
(pharynx), požiralnika (oesophagus), ki se razširi v golšo (ingluvies), slepe vreče in
prežvekovalnega želodca (proventrikulus). Sprednje črevo se zaključi z mišičnim prstanom
(valvula cardiaca). Prežvekovalni želodec ima osem vzdolžnih gub in osem samo do sredine
segajočih stranskih gub. Vzdolžne gube so opremljene s hitinastimi izrastki, katerih velikost
in dolžina zelo variirata glede na posamezno vrsto.
Srednje črevo je iz mišičastega želodca, v katerega se pri prehodu v zadnje črevo iztekajo
Malpighijeve cevke. Kamelovratnice imajo šest Malpighijevih cevk, pravi mrežekrilci pa jih
imajo osem.
Hrano v zadnje črevo potiska mišični prstan (valvula pylorica). Zanje črevo je zgrajeno iz
tankega črevesa (ileum) in rektalnega črevesa (rectum). Rektalno črevo ima v tri vrste
razporejenih šest rektalnih žlez, ki so od stene rektalnega črevesa ločene z izrazitimi
hitiniziranimi strukturami, ki so del intime.
Opisana struktura in deli prebavila so značilni za vse mrežekrilce. Razlike so v velikosti in
zgradbi golše. Pri karnivornih vrstah golšo predstavlja preprosto odebeljen požiralnik. Pri
glicinofagnih in fitofagnih vrstah je golša oblikovana kot velika zgubana struktura, ki lahko
deluje kot vrelni prostor. V takšni golši se nahajajo simbiotski mikroorganizmi, ki pomagajo
živali prebavljati zaužito hrano. Simbiotski organizmi so lahko tudi glive kvasovke, ki
pomagajo nekaterim vrstam mrežekrilcev razkrajati pelodna zrna. Golšo, v kateri so
simbiotski organizmi in v kateri potekajo številni razkrojevalni procesi, s kisikom oskrbujejo
odebeljene traheje (Stelzl, 1989; glej shemo prebavnega trakta Raphidia etrusca).
8
-
ZORMAN, G (2009).: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.
14
- Shema prebavnega trakta kamelovratnice vrste Raphidia etrusca (Stelzl, 1987).
9
-
ZORMAN, G (2009).: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.
15
2. NAMEN DIPLOMSKEGA DELA
Namen diplomskega dela je bil raziskati vrsto prehrane jezerske blatnice (Sialis lutaria) iz
družine blatnic, prehrano vrst Hemerobius marginatus, Micromus lanosus, Wesmaelius
quadrifasciatus iz družine rjavih mrežekrilcev in prehrano volkca Myrmecaelurus trigrammus
iz družine volkcev.
3. MATERIAL IN METODE DELA
Uporabili smo metodo sekcije že ulovljenih in določenih vrst mrežekrilcev, konzerviranih v
70 % etanolu. Posameznemu osebku smo pod stereolupo na predmetnem steklu izpreparirali
prebavilo, tako da smo ločili zadek od preostalega telesa. Oprsje in glavo smo pustili cela in
ju shranili nazaj v alkohol. Vsebino prebavila smo pod stereolupo ločili od ostalih delov
preiskovanega osebka. Dobljene fragmente iz prebavnega trakta smo pokrili s krovnim
steklom in jih analizirali s pomočjo svetlobnega mikroskopa Nikon E800. Preparat smo ves
čas analize vlažili z dodajanjem etilnega alkohola. Vsak preparat smo temeljito pregledali po
celotni površini krovnega stekla. Posamezne najdene fragmente, ki bi lahko bili koristni pri
določanju vrste prehrane mrežekrilcev, smo fotografirali z digitalnim fotoaparatom, vgrajenim
v mikroskop.
Fotografije fragmentov prehrane smo analizirali s pomočjo slik, skic in opisov struktur znanih
živali, rastlin in gliv, ki bi lahko bile prehrana mrežekrilcev.
Dobljene rezultate smo primerjali z obstoječimi podatki v literaturi.
3.1 Strnjena kronologija poteka dela
- Izbor ulovljenih, določenih in v alkoholu konzerviranih mrežekrilcev,
- preparacija vsebine prebavila preiskovane vrste mrežekrilca pod stereolupo,
- pregled fragmentov, dobljenih iz prebavila, pod mikroskopom,
- fotografiranje za raziskavo zanimivih fragmentov,
- analiza fotografiranih fragmentov s pomočjo slik znanih struktur živali, pelodnih zrn,
spor gliv …,
- primerjava dobljenih rezultatov z obstoječimi podatki v literaturi.
10
-
ZORMAN, G (2009).: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.
16
4. REZULTATI
4.1 Seznam analiziranih vrst s podatki o nahajališču Št. Datum sekcije Vrsta Nahajališče 1. 15. 3. 06 Myrmecaelurus trigrammus Biograd, Dalmacija, Hrvaška, 16. 8. 1973, D. Devetak leg. 2. 23. 3. 06 Myrmecaelurus trigrammus Biograd, Dalmacija, Hrvaška, 16. 8. 1973, D. Devetak leg. 3. 23. 3. 06 Myrmecaelurus trigrammus Biograd, Dalmacija, Hrvaška, 16. 8. 1973, D. Devetak leg. 4. 11. 4. 06 Wesmaelius quadrifasciatus Črna Gora, Črno jezero / Picea / 11. 6. 1985, Devetak & Janžekovič leg. 5. 12. 4. 06 Wesmaelius quadrifasciatus Črna Gora, Črno jezero / Picea / 11.6. 1985, Devetak & Janžekovič leg. 6. 12. 4. 06 Sialis lutaria Laze pri Planini, 30. 5. 1980 7. 13. 4. 06 Sialis lutaria Krnsko jezero, 1383 m (nmv), Julijske Alpe, Slovenija, 9. 7. 1974, D. Devetak leg. 8. 13. 4. 06 Hemerobius marginatus Črna Gora, Durmitor; Tara: D Dobrilovina Corylus Cornus; 15. 6. 1985, Devetak & Janžekovič leg. 9. 13. 4. 06 Hemerobius marginatus Črna Gora, Durmitor; Tara: D Dobrilovina Corylus Cornus; 15. 6. 1985, Devetak & Janžekovič leg. 10. 18. 4. 06 Hemerobius marginatus Črna Gora, Durmitor; Tara: D Dobrilovina Corylus Cornus; 15. 6. 1985, Devetak & Janžekovič leg. 11 18. 4. 06 Hemerobius marginatus Đ. Tara / Fagus, gozd / 13. 6. 1985, Janžekovič leg. 12. 18. 4. 06 Micromus lanosus Črna Gora, Durmitor: Tara: Tepca, 950 m / grmovje / 16. 7.1985, Devetak & Janžekovič leg. 13 20. 4. 06 Micromus lanosus Črna Gora, Durmitor: Tara: Tepca, 950 m / grmovje / 16. 7. 1985, Devetak & Janžekovič leg. 14. 21. 4. 06 Sialis lutaria Dobrava pri Kostanjevici / Krka / 6. 5. 1977, Devetak leg. 15. 21. 4. 06 Wesmaelius quadrifasciatus Črna Gora, Durmitor: Žabjak / Picea / 11. 6. 1985, Devetak & Janžekovič leg. 16. 25. 4. 06 Micromus lanosus Črna Gora, Durmitor: Tara: Tepca 950 m / grmovje / 16. 7. 1985, Devetak & Janžekovič leg.
4.2 Število pregledanih osebkov po posameznih vrstah Vrsta Število pregledanih osebkov Sialis lutaria 3 Wesmaelius quadrifasciatus 3 Hemerobius marginatus 4 Micromus lanosus 3 Myrmecaelurus trigrammus 3
11
-
ZORMAN, G (2009).: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.
17
4.3 Analiza prehrane po posameznih osebkih in vrstah
Si = Sialis lutaria, We = Wesmaelius quadrifasciatus, He = Hemerobius marginatus, Mi = Micromus lanosus, My = Myrmecaelurus trigrammus.
Ostanki plena živalskega izvora
Aphididae (listne uši)
Lepidoptera (metulji)
Plecoptera (vrbnice)
Heteroptera (stenice)
Coleoptera (hrošči)
Posamezna pelodna zrna
Spore gliv Anorganski fragmenti neznanega izvora
Ostanki rastlinskega izvora
Številka osebka
Število osebkov
x x x št. 6 x št. 7
Si
x x št. 14
3
x x x x x x x x št. 4 x x x št. 5
We
x x št. 15
3
x x x x x x x x x x št. 8 x x x št. 9 x x x x št. 10
He
x x x št. 11
4
x x x x x x x x x x št. 12 x x x x x x št. 13
Mi
x x x x x št. 16
3
x x x x x x x x št. 1 x x x x št. 2
My
x št. 3
3
12
-
ZORMAN, G (2009).: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.
18
4.4 Primerjava vrste hrane volkcev in rjavih mrežekrilcev
Število analiziranih osebkov iz družine rjavih mrežekrilcev: 10
Število analiziranih osebkov iz družine volkcev: 3
Vrsta hrane:
Ostanki plena živalskega izvora
Aphididae (listne uši)
Lepidoptera (metulji)
Plecoptera (vrbnice)
Heteroptera (stenice)
Coleoptera (hrošči)
Posamezna pelodna zrna
Spore gliv Anorganski fragmenti neznanega izvora
Ostanki rastlinskega izvora
Število volkcev z navedeno hrano: 3 0 2 0 1 1 1 0 0 0
Število rjavih mrežekrilcev z navedeno hrano:
8 3 4 1 0 1 8 7 2 2
13
-
4.5 Opis analizirane prehrane vrste Sialis lutaria (Linnaeus, 1758)
Število analiziranih osebkov: 3
Lokacija in čas ulova osebkov
- Laze pri Planini, 30. 5. 1980 (1 osebek)
- Krnsko jezero, 1383 m, Julijske Alpe, 9. 7 .1974 (1 osebek)
- Dobrava pri Kostanjevici / Krka / 6. 5. 1977 (1 osebek)
Pregledane živali niso vsebovale večjih količin hrane. Veliko truda smo morali vložiti v
pregled prebavil, da smo našli nekaj ostankov. V prebavilu smo našli posamezna pelodna zrna
(slika 1, 2), fragmente nitaste modrozelene cepljivke (slika 3) in eno sporo glive.
4.6 Opis analizirane prehrane vrste Wesmaelius quadrifasciatus (Reuter, 1894)
Število analiziranih osebkov: 3
Lokacija in čas ulova osebkov
- Črna Gora, Črno jezero / Picea / 11. 6. 1985 (2 osebka)
- Črna Gora, Durmitor: Žabjak / Picea / 11. 6. 1985 (1 osebek)
V enem osebku smo našli zelo lepo prepoznavna fragmenta živalskega izvora, ki dokazujeta,
da je žival uplenila listno uš (slika 4, 5). V vseh analiziranih osebkih smo odkrili fragmente
živalskega izvora (slika 6) in v vseh smo našli tudi posamezna pelodna zrna. Z izjemo ene
živali, ostali dve v prebavilu nista imeli veliko vsebine.
Prebavilo ene izmed analiziranih živali je vsebovalo še luske metuljev (slika 7, 8). Posamezne
spore gliv smo našli samo v enem osebku.
14
-
ZORMAN, G (2009).: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.
20
4.7 Opis analizirane prehrane vrste Hemerobius marginatus (Stephens, 1836)
Število analiziranih osebkov: 4
Lokacija in čas ulova osebkov
- Črna Gora, Durmitor; Tara: D Dobrilovina Corylus, Cornus; 15. 6. 1985 (3 osebki)
- Đ. Tara / Fagus, gozd / 13. 6. 1985 (1 osebek)
V vseh analiziranih osebkih smo našli spore gliv (slika 9, 10), v prebavilu treh osebkov pa
tudi posamezna pelodna zrna (slika 11). Pri dveh osebkih smo naleteli na sprijet konglomerat
gliv, pelodnih zrn, ostankov rastlinskega izvora in anorganskih delcev (slika 12). V tem
primeru gre najverjetneje za mano, ki sta jo živali zaužili in na katero so se prilepili prej
omenjeni fragmenti.
Analizirane živali niso vsebovale velike količine ostankov živalskega izvora. Našli smo
predvsem posamezne luske metuljev in nekaj fragmentov okončin insektov, katerih izvora
nismo mogli natančneje določiti.
4.8 Opis analizirane prehrane vrste Micromus lanosus (Zelený, 1962)
Število analiziranih osebkov: 3
Lokacija in čas ulova osebkov
- Črna Gora, Durmitor: Tara: Tepca, 950 m / grmovje / 16. 7. 1985 (3 osebki)
Vsi analizirani osebki so bili polni ostankov hrane živalskega izvora (slika 13, 14, 15 in 16).
V dveh živalih se je dalo lepo prepoznati ostanke listnih uši, ki so po količini najdene
prehrane tudi prevladovale. V prebavilu smo našli tudi lepo ohranjeno okončino vrbnice
(slika 17). Luske metuljev smo zasledili pri enem organizmu. Pri vseh osebkih smo našli
posamezna pelodna zrna. Posamezne spore gliv so bile precej redkejše kot količina najdenih
pelodnih zrn.
15
-
ZORMAN, G (2009).: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.
21
4.9. Opis analizirane prehrane vrste Myrmecaelurus trigrammus (Palas, 1781)
Število analiziranih osebkov: 3
Lokacija in čas ulova osebkov
- Biograd, Dalmacija, Hrvaška, 16 .8. 1973 (3 osebki)
Osebki niso bili zelo polni hrane. Najdeni fragmenti živalskega izvora so bili močno cefedrani
in težko prepoznavni (slika 18). V dveh osebkih nismo naleteli le na posamezne luske
metuljev, ampak na veliko količino (konglomerat) lusk (slika 19). Našli smo lepo ohranjeno
okončino stenice (slika 20).
V nobenem od analiziranih osebkov nismo našli ostankov listnih uši. Najverjetneje se
analizirana vrsta volkcev z njimi ne prehranjuje, ker tudi pregledana literatura ne navaja, da bi
se vrsta prehranjevala z listnimi ušmi. V analiziranih osebkih tudi nismo našli ostankov
rastlinskega izvora niti različnih anorganskih fragmentov.
Posamezna pelodna zrna smo našli samo v enem od analiziranih volkcev.
16
-
ZORMAN, G (2009).: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.
22
Slike
Slika 1 Pelodno zrno navadne smreke (Picea abies), najdeno v Sialis lutaria (osebek št. 6)
Slika 2 Pelodno zrno, najdeno v Sialis lutaria (osebek št. 7)
17
-
ZORMAN, G (2009).: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.
23
Slika 3 Nitasta modrozelena cepljivka, najdena v Sialis lutaria (osebek št. 14)
Slika 4 Glava listne uši (Aphididae), najdena v Wesmaelius quadrifasciatus (osebek št. 4)
18
-
ZORMAN, G (2009).: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.
24
Slika 5 Noga listne uši (Aphididae), najdena v Wesmaelius quadrifasciatus (osebek št. 4)
Slika 6 Fragment živalskega izvora, najden v Wesmaelius quadrifasciatus (osebek št. 15)
19
-
ZORMAN, G (2009).: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.
25
Slika 7 Luske metulja (Lepidoptera), najdene v Wesmaelius quadrifasciatus (osebek št. 4)
Slika 8 Luska metulja (Lepidoptera), najdena v Wesmaelius quadrifasciatus (osebek št. 4)
20
-
ZORMAN, G (2009).: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.
26
Slika 9 Fragmospora, najdena v Hemerobius marginatus (osebek št. 8)
Slika 10 Fragmospora, najdena v Hemerobius marginatus (osebek št. 8)
21
-
ZORMAN, G (2009).: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.
27
Slika 11 Pelodno zrno, najdeno v Hemerobius marginatus (osebek št. 8)
Slika 12 Medena rosa s pelodnimi zrni in anorganskimi fragmenti, najdena v Hemerobius marginatus (osebek št. 11)
22
-
ZORMAN, G (2009).: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.
28
Slika 13 Konglomerat ostankov plena živalskega izvora, najden v Micromus lanosus (osebek št. 13)
Slika 14 Konglomerat ostankov plena živalskega izvora in spor gliv, najden v Micromus lanosus (osebek št. 13)
23
-
ZORMAN, G (2009).: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.
29
Slika 15 Ostanki hrane živalskega izvora, najdeni v Micromus lanosus (osebek št. 12)
Slika 16 Okončina plena, najdena v Micromus lanosus (osebek št. 13)
24
-
ZORMAN, G (2009).: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.
30
Slika 17 Noga vrbnice (Plecoptera), najdena v Micromus lanosus (osebek št. 16)
Slika 18 Fragment živalskega izvora, najden v Myrmecaelurus trigrammus (osebek št. 2)
25
-
ZORMAN, G (2009).: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.
31
Slika 19 Številne luske metuljev, najdene v Myrmecaelurus trigrammus (osebek št. 1)
Slika 20 Okončina stenice, najdena v Myrmecaelurus trigrammus (osebek št. 1)
26
-
ZORMAN, G (2009).: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.
32
5. DISKUSIJA
5.1 Prehrana Sialis lutaria (Linnaeus, 1758) Po pregledu literature smo ugotovili, da je prehrana vrte Sialis lutaria zelo slabo raziskana.
Aspöck & Aspöck (1999) sicer navaja, da se rod Sialis najverjetneje oziroma mogoče
prehranjuje s pelodnimi zrni in z nektarjem.
Iz dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da se vrsta Sialis lutaria kot odrasla žival (imago) ne
prehranjuje s trdo hrano. Posamezna pelodna zrna, ki smo jih našli v prebavnem traktu, so
najverjetneje zašla v žival naključno z osebnim čiščenjem živali. Našli nismo tudi nobenega
spetega konglomerata gliv, pelodnih zrn in anorganskih fragmentov, ki bi namigovali na
prehranjevanje vrste z mano ali nektarjem. Zagotovo pa ne moremo izključiti možnosti
prehranjevanja z mano ali nektarjem, ker preparatov nismo barvali z barvili, ki bi dokazovali
prisotnost mane ali nektarja v prebavnem traktu analiziranih živali.
V prebavnem traktu najdeni fragment modrozelene cepljivke pa je žival verjetno zaužila po
naključju, ko je pila vodo.
5.2 Prehrana Wesmaelius quadrifasciatus (Reuter, 1894) Ostanki hrane, ki smo jih našli v prebavnem traktu živali, dokazujejo, da je žival dober
plenilec in spada v skupino karnivorov. Najpogostejša prehrana analizirane vrste so listne uši,
ker so bili njihovi fragmenti najdeni v večjih količinah kot ostali fragmenti živalskega izvora.
Analizirana vrsta je sposobna požreti relativno velike kose oziroma dele listnih uši, kar
dokazuje lepo ohranjen del glave listne uši (slika 4).
Vrsta mogoče pleni še metulje, ker smo v enem od osebkov odkrili posamezne luske
metuljev. Ni izključena možnost, da bi lahko luske metuljev v analizirano žival zašle
naključno, nalepljene na mano. Na konkretne dokaze, da vrsta uživa mano, pri analiziranih
osebkih nismo naleteli. Preparatov tudi nismo barvali z barvili, ki bi lahko pokazali prisotnost
mane in nektarja. Kljub temu pa literatura (Stelzl, 1989) navaja, da žival zagotovo uživa
mano.
Vrsta se ne hrani s pelodom ali sporami gliv, ker smo v prebavnem traktu odkrili le
posamezna pelodna zrna in spore gliv. Analizirane živali so se najverjetneje s pelodom in
sporami gliv inficirale preko zraka, z osebnim čiščenjem ali uživanjem mane, na katero so
bila nalepljena pelodna zrna in glive. Spore gliv in pelod bi lahko zašli v prebavni trakt tudi
kot del plena.
27
-
ZORMAN, G (2009).: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.
33
5.3 Prehrana Hemerobius marginatus (Stephens, 1836) V prebavnem traktu smo našli ostanke živalskega izvora, kar dokazuje, da je žival plenilec.
Najdeni spet konglomerata spor gliv, pelodnih zrn, posameznih lusk metuljev in anorganskih
delcev dokazuje, da žival uživa mano. Analizirana vrsta se verjetno ne prehranjuje s sporami
gliv in pelodnimi zrni. Najdena posamezna pelodna zrna in spore gliv so v žival najverjetneje
zašle v prebavni trakt, prilepljene na mano.
Redki ostanki rastlinskega izvora so v analizirano žival najverjetneje zašli naključno kot del
plena ali nalepljeni na mano. Glede na zelo majhno količino najdenih rastlinskih ostankov v
enem od preiskovanih osebkov lahko trdimo, da se vrsta ne prehranjuje z rastlinami.
5.4 Prehrana Micromus lanosus (Zelený, 1962) Vrsta Micromus lanosus je plenilec različnih žuželk, kar dokazujejo številni različni fragmenti
živalskega izvora v prebavnem traktu preiskovane vrste. Zanesljivo lahko trdimo, da vrsta
pleni listne uši, ker so med fragmenti prevladovali njihovi ostanki.
Preiskovani osebki so bili ulovljeni v okolici potoka, zato ni nič presenetljivega, da smo v
enem osebku odkrili dobro ohranjeno okončino vrbnice, ki tudi biva na območjih z vodo.
Naleteli smo še na številne druge fragmente živalskega izvora, katerim pa nismo mogli
določiti izvora.
Preiskovana vrsta je gotovo karnivor. Na dokaze, ki bi potrjevali prehranjevanje vrste s
pelodom, z mano, nektarjem in rastlinami, nismo naleteli. Našli smo posamezna pelodna zrna,
spore gliv in ostanek rastlinskega izvora, a osebki so se z njimi najverjetneje inficirali
naključno preko zraka ali pa so jih zaužili skupaj s plenom. Literatura navaja, da se vrsta hrani
tudi s pelodom in z mano (Stelzl, 1987). Glede na pregledane osebke in čas njihovega ulova
lahko sklepamo, da vrsta raje pleni druge insekte, ki jih je v določenem obdobju v obilju na
razpolago, kot pa uživa pelod in mano.
28
-
ZORMAN, G (2009).: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.
34
5.5 Prehrana Myrmecaelurus trigrammus (Palas, 1781) Preiskovana vrsta je gotovo plenilec, ker so vsi pregledani osebki vsebovali velike količine
fragmentov živalskega izvora. Med vsemi fragmenti živalskega izvora ni bilo mogoče
prepoznati nobenega ostanka, ki bi pripadal listni uši. Najverjetneje se vrsta ne hrani z njimi
ali pa v času njene plenilske aktivnosti listne uši niso prisotne na območju plenjenja. Tudi v
pregledani literaturi nismo zasledili, da bi se analizirani volkec prehranjeval z listnimi ušmi.
Preiskovana vrsta pleni stenice, ker smo v enem od osebkov našli lepo ohranjeno nogo
stenice.
Vrsta zagotovo pleni tudi metulje. V prebavnem traktu analiziranih osebkov nismo našli samo
posameznih lusk metuljev, ki bi lahko v žival zašle naključno, ampak smo naenkrat odkrili
večje količine različnih vrst lusk metuljev. Naleteli smo tudi na zelo cefedrane fragmente
ostankov hrošča.
Samo v enem osebku smo odkrili posamezna pelodna zrna, ki pa so najverjetneje v žival zašle
naključno. Preiskovani osebki se gotovo niso prehranjevali s pelodom, ker so bila pelodna
zrna zelo redka in posamezna. Naleteli tudi nismo na nič, kar bi dokazovalo prisotnost
nektarja. Glede na pregledano literaturo vrsta uživa pelodna zrna nebinovk (Asteraceae)
(Stelzl, 1989). Ne smemo pa izključiti možnosti, da bi se lahko živali z našega preiskovanega
območja hranile poleg plenjenja še z nektarjem in s pelodnimi zrni v času, ko v okolju ni na
razpolago dovolj plena.
5.6 Primerjava prehrane rjavih mrežekrilcev in Myrmecaelurus trigrammus Ko primerjamo analizirane rjave mrežekrilce z analizirano vrsto volkca, izstopa podatek, da
volkec ne pleni listnih uši. Listne uši pa smo našli v treh rjavih mrežekrilcih, v dveh osebkih
vrste Hemerobius marginatus in v enem osebku Wesmaelius quadrifasciatus. Listne uši so po
količini najdenih fragmentov močno prevladovale pred ostalimi fragmenti, najdenimi v rjavih
mrežekrilcih. Tudi volkci so vsebovali velike količine fragmentov živalskega izvora, med
katerimi pa ni bilo mogoče prepoznati nobenih ostankov listnih uši.
Ob številnih v prebavilih najdenih fragmentih živalskega izvora lahko trdimo, da so vsi
analizirani rjavi mrežekrilci in volkec dobri plenilci.
29
-
ZORMAN, G (2009).: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.
35
5.7 Ekološki pomen poznavanja prehrane mrežekrilcev Vse preiskovane vrste razen Sialis lutaria in Myrmecaelurus trigrammus plenijo listne uši,
zato so pomemben člen pri vzdrževanju količine listnih uši v naravnem okolju. Vrste bi lahko
bile zanimive tudi za biološko zatiranje listnih uši na kulturnih rastlinah.
Preiskovane živali plenijo še ostale insekte, zato so pomemben dejavnik pri vzdrževanju
populacij ostalih žuželk v naravnem okolju in na kmetijskih površinah.
Pri sami raziskavi prehrane je potrebno biti pozoren na območje, v katerem se je mrežekrilec
hranil, in na čas hranjenja. Oba dejavnika sta pomembna za prisotnost določene hrane v
prebavilu preiskovanih osebkov. Kljub temu smo ugotovili, s čim se hranijo izbrane vrste v
svojem naravnem okolju na določenem območju in v določenem času.
30
-
ZORMAN, G (2009).: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.
36
6. ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Dušanu Devetaku za strokovno in tehnično pomoč,
uvajanje v način znanstvenoraziskovalnega dela in številne praktične in koristne nasvete pri
izdelavi diplomskega dela.
Za vso podporo v času mojega študija se zahvaljujem svojim staršem in Abi.
31
-
ZORMAN, G (2009).: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.
37
7. LITERATURA
Aspöck U. & Aspöck H. (1999) Kamelhälse, Schlammfliegen, Ameisenlöwen … Wer sind
sie? (Insecta: Neuropterida: Raphidioptera, Megaloptera, Neuroptera). Stapfia, zugleich
Kataloge des OÖ. Landesmuseums, Neue Folge 138, 1-34.
Bešić J. (2006) Vrste rodu Chrysoperla Steinmann, 1964 v Sloveniji (Chrysopidae,
Neuroptera). Diplomsko delo, Pedagoška fakulteta, Oddelek za biologijo, Univerza v
Mariboru.
de Meijere J. C. H. (1901) Ueber das letzte Glied der Beine bei den Arthropoden. Zool.
Jahrb. (Anat. Onto.) 14 (3), 417-476.
Devetak D. (1996) Palpares libelluloides (Linnaeus, 1764) in the northwestern part of the
Balkan peninsula (Neuroptera: Myrmeleontidae). Annales-Anali za istrske in mediteranske
študije 9, 211-216.
Devetak D. (2003) Mrežekrilci – Neuropteroidea. In: Sket B., Gogala M., Kuštor V.
Živalstvo Slovenije. 1. natis. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 362-369, 435-436 in
608-609.
Devetak D. (2007) Review of the owlflies of Slovenia (Neuroptera: Ascalaphidae). Acta
entomologica slovenica 15 (2), 105–112.
Devetak D. & Duelli P. (2007) Intestinal contents of adult Osmylus fulvicephalus (Scop.)
(Neuroptera, Osmylidae). Annales 17 (1), 93-98.
Filipović M. (1999) Pravi mrežekrilci (Insecta: Neuroptera) otoka Cresa. Diplomsko delo,
Pedagoška fakulteta, Oddelek za biologijo, Univerza v Mariboru.
Jurc M. (2005) Gozdna zoologija. Univerzitetni učbenik, Ljubljana, 55-59.
32
-
ZORMAN, G (2009).: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.
38
Stelzl M. (1989) Nahrungsspektren mitteleuropäischer Neuropteren – Imagines.
Diplomarbeit, Institut f'ür Umweltwissenschaften und Naturschutz der Österreichischen
Akademie der Wissenschaften, Graz.
Stelzl M. (1991) Untersuchungen zu Nahrungsspektren mitteleuropäischer Neuropteren-
Imagines (Neropteroidea, Insecta). J. Appl. Ent. 111, 469-477.
Stelzl M. & Devetak D. (1999) Neuroptera in agricultural ecosystems. Agric. Ecosyst.
Environ. 74, 305-321.
Stelzl M. & Gepp J. (1987) Nahrugsanalytische Untersuchungen an Imagines von
Hemerobius micans (OLIVIER) (Planipennia, Hemerobiidae). Mitt. Naturwiss. Ver.
Steiermark 117, 185-188.
Stelzl M. & Gepp J. (1990) Food-analysis of imagines of central European Myrmeleontidae
(Insecta: Neuroptera). Advances in Neuropterology, Proceedings of the Third International
Symposium on Neuropterology, Pretoria, R.S.A. 205-210.
Spletni viri
§ http://www.plantpress.com/wildlife/o409-alderfly.php
§ http://encyclopedia.farlex.com/Sialis+lutaria
33
http://www.plantpress.com/wildlife/o409-alderfly.phphttp://encyclopedia.farlex.com/Sialis+lutaria