Download - Glava 1_1C.pdf
-
7/25/2019 Glava 1_1C.pdf
1/28
SPASEN \OR\EVSKI
PLITKO TEMELEWE
------------------------------------------------------------------------
klasi~na postapka)
-
7/25/2019 Glava 1_1C.pdf
2/28
-
7/25/2019 Glava 1_1C.pdf
3/28
i
SODR@INA
VOVED .................................................................................................................................... 3
Glava 1. LENTOVIDEN TEMEL TEMEL POD YID .............................................. 5
1.1. Lentovidni temeli od nearmiran beton ................................................ 6
1.1.1. Centri~no tovaren lentoviden temel .......................................... 6
1.1.2. Ekscentri~no tovaren lentoviden temel .................................... 11
1.2. Lentovidni temeli od armiran beton .................................................... 27
1.2.1. Centri~no tovaren lentoviden temel .......................................... 28
1.2.2. Ekscentri~no tovaren lentoviden temel .................................... 37
Glava 2. TEMEL SAMEC TEMEL POD STOLB ...................................................... 47
2.1. Temel samec od nearmiran beton ............................................................. 47
2.1.1. Centri~no tovaren temel samec .................................................... 47
2.1.2. Ekscentri~no tovaren temel samec .............................................. 55
2.2. Temel samec od armiran beton ................................................................. 99
2.2.1. Centri~no tovaren temel samec .................................................... 1012.2.2. Ekscentri~no tovaren temel samec .............................................. 114
2.3. Temel samec so nepravilna osnova .......................................................... 148
2.4. Temeli pod monta`ni a.b. stolbovi ........................................................ 154
2.4.1. Dimenzionirawe na ~a{kata .......................................................... 155
2.5. Temeli pod ~eli~ni stolbovi .................................................................. 169
2.5.1. Presmetuvawe na dol`ina na ankerisuvawe ............................... 171
2.6. Temeli tovareni so sila na izvlekuvawe .............................................. 175
2.6.1. Klasi~na postapka ........................ ...................... ..................... ......... 175
2.6.2. Metod naSara .................................................................................... 178
2.7. Temel pod kru`en stolb ........................ ...................... ..................... ......... 182
Glava 3. TEMELNA GREDA ...................... ..................... ..................... ........................ .... 191
Glava 4. CENTRIRAWE NA TEMELNI GREDI ..................................................... 211
4.1. Temel so pravoagolna osnova ........................ ..................... ..................... .. 211
4.2. Temel so skalesta osnova ....................... ..................... ...................... ......... 214
4.3. Temel so trapezna osnova ...................... ..................... ...................... ......... 216
4.4. Kombinirani temeli ....................... ..................... ..................... ................. 217
-
7/25/2019 Glava 1_1C.pdf
4/28
SODR@INA
ii
Glava 5. TEMELNA SKARA ..................... ..................... ...................... ....................... .... 249
5.1. Ekscentri~no tovarena temelna skara .................................................. 251
5.2. Centri~no tovarena temelna skara ........................................................ 257
5.3. Pribli`na presmetka na temelna skara ............................................... 262
Glava 6. TEMELNA PLO^A ........................ ..................... ..................... ........................ 307
6.1. Temelna plo~a bez otvori ......................................................................... 310
6.2. Temelna plo~a so otvori ........................ ..................... ..................... ......... 322
Glava 7. GEOMETRISKA DISKRETIZACIJA NA
KONTAKTNATA POVR[INA .................................................................... 373
Glava
8.DEFORMACII NA TEMELNA PODLOGA
............................................ 379
8.1. Plasti~ni zoni ...................... ..................... ...................... ....................... .... 381
8.2. Slegawe ........................ ...................... ..................... ........................ .............. 384
8.3. Presmetuvawe na slegawa spored teorijata na elasti~nost ............. 388
8.3.1. Presmetuvawe na slegawe pod fleksibilen temel samec ........ 388
8.3.2. Presmetuvawe na slegawe pod krut temel samec ....................... 397
8.4. Presmetuvawe na temeli so zemawe vo predvid nadeformaciite (rotacijata) na podlogta ................................................ 388
DODATOCI ...................... ..................... ..................... ........................ ..................... ............ 425
LITERATURA ....................... ..................... ..................... ........................ ..................... ........ 483
-
7/25/2019 Glava 1_1C.pdf
5/28
3
VOVED
Temelewe e specijalna in`enerska disciplina vo sklopot na geotehni-
kata. Geotehnikata se zanimava so re{avawe na problemite koi se povrzani
so razni ispituvawa, proektirawa i gradewa vo po~vena sredina.
Vo geotehnikata vleguvaat slednite in`enerski disciplini:
In`enerska geologija
Mehanika na po~vi
Mehanika na karpi
Zemjeni raboti
Tuneli i sli~ni podzemni raboti i
Temelewe
Temeleweto e nauka za proektirawe i gradewe na temeli. Pod temel ili
temelna konstrukcija se podrazbira del od konstrukcijata na objektot, a ne-
govata osnovna zada~a e da go prenese optovaruvaweto od objektot vrz temel-
nata podloga.
Temelot vospostavuva ramnote`a pome|u optovaruvaweto od gornata
konstrukcija i reaktivniot pritisok so koj reagira podlogata. Konstrukci-
jata nad temelot, temelot i temelnata podloga mora da se analiziraat kako
edna celina.
Zada~ata na naukata za temelewe e da poka`e kako treba da se proekti-
raat, dimenzioniraat i gradat temelite.
Vo temelewe se re{avaat dosta problemi, a nekoi od niv se:
Osnovi pri proektirawe na temeli
Se prou~uvaat: osnovnite podlogi koi se koristat pri proektirawe na
temeli, izbor na dlabo~ina na temelewe, izbor na temelna konstrukcija, re-
aktivniot pritisok i deformaciite na temelnata podloga.
Plitko temelewe
Se prou~uvaat: temelite koi plitko se temelat.
-
7/25/2019 Glava 1_1C.pdf
6/28
VOVED
4
Grade`na jama
Se prou~uvaat: problemite povrzani so grade`nata, odnosno temelnata
jama.
Dlabinsko temelewe
Se prou~uvaat: temelite koi optovaruvaweto vo temelnata podloga go
prenesuvaat preku kontaktnata povr{ina i preku bo~nite strani i temelite
koi optovaruvaweto go prenesuvaat na podlabokite dobronosivi po~veni
sloevi.
Interakcija na sistemot: gorna konstrukcija - temel - temelena podloga
Se prou~uva: interakcijata, odnosno vzaemnata sorabotka na oddelnite
delovi na sistemot, a toa se temelot zaedno so gornata konstrukcija i temel-
nata podloga kako del od celata temelna sredina.
-
7/25/2019 Glava 1_1C.pdf
7/28
5
GLAVA 1
LENTOVIDEN TEMEL TEMEL POD YID
Lentovidnite temeli se primenuvaat pri temelewe na objekti kaj koi
nose~ki elementi se yidovite. Lentovidnite temeli se izveduvaat od kr{enkamen ili tula, no naj~esto od nearmiran i armiran beton. Nearmiran beton
se koristi, koga yidot nad temelot e od tula ili kamen, koga se bara temelot
da e masiven zaradi stabilnost i dr. Armiran beton se upotrebuva koga yidot
e armiranobetonsko platno, koga sakame plitko fundirawe, pomala visina i
koga seto ova e ekonomski opravdano.
Za da eden temel bide lentoviden treba da gi zadovoli slednite uslovi:
da e optovaren so linisko optovaruvawe[kN/m] ,
da podolgata strana bide pogolema od dve pokratki strani (L2B) i
da sovitlivosta na temelot vo popre~en pravec e pogolema od sovit-
livosta vo podol`en pravec.
Ova poslednovo posebno va`i za temelite od armiran beton.
Naj~esto optovaruvaweto po dol`inata na yidot e konstantno i vo toj
slu~aj dimenziite na lentovidniot temel po celata dol`ina se isti. Vo slu-
~aj da optovaruvaweto se menuva po dol`inata na yidot toga{ se menuva i
{irinata na lentovidniot temel.
Yidovite naj~esto prenesuvaat samo vertikalno optovaruvawe, dodeka
armiranobetonskite platna pokraj vertikalnoto optovaruvawe mo`at da
prenesuvaat i horizontalen tovar i moment na sovivawe.
Lentovidniot temel mo`e da se izvede vo dve formi i toa kako: simet-
ri~en temel i nesimetri~en temel. Za bilo kakov tovar mo`e da se izvede
simetri~en temel, a nesimetri~en temel se izveduva koga e potrebno da se
izvr{i t.n.centrirawe.
Podcentrirawe na eden temel se podrazbira konstruirawe na nesi-
metri~en temel, odnosno temel kaj koj te`i{teto na kontaktnata povr{ina
se poklopuva so napadnata to~ka na nadvore{niot tovar.1.1. LENTOVIDNI TEMELI OD NEARMIRAN BETON
-
7/25/2019 Glava 1_1C.pdf
8/28
Glava1. LENTOVIDEN TEMEL, TEMEL POD YID
6
1.1.1. Centri~no tovaren lentoviden temel
Centri~no tovaren lentoviden temel od nearmiran beton se izveduva
pod yid koj prenesuva vertikalno optovaruvawe. Toj temel se izveduva si-
metri~no vo odnos na vertikalata koja pominuva niz napadnata to~ka na nad-
vore{niot tovar.
Dimenziite na osnovata na temelot se presmetuvaat od uslovot, pritiso-
kot na temelot vrz temelnata podloga da bide ednakov ili pribli`no edna-
kov na dozvolenata nosivost na podlogata na kotata na fundirawe. Bidej}isite popre~ni preseci se nao|aat vo isti uslovi, za odreduvawe na dimenzi-
ite na osnovata na temelot dovolno e od temelot da se izdvoi edna lamela,
naj~esto so edine~na dol`ina i vrz nea da se sprovede analizata. Na sl.1 {e-
matski e prika`an temel pod yid, fundiran na dlabo~ina Df, so {irina vo
osnovaB i visinaht. Lentovidniot temel e tovaren so vertikalna sila P.
Slika 1. Popre~en presek na lentoviden temel.
[irina na temelot
[irinata na temelot vo osnova B ja opredeluvame pod pretpostavka de-
ka raspredelbata na reaktivniot pritisok vo kontaktnata povr{ina e pra-
voliniska so vrednost pmax doz .
Od uslovot na ramnote`a(Y0) se dobiva:
doz FGP
-
7/25/2019 Glava 1_1C.pdf
9/28
Lentovidni temeli od nearmiran beton
7
kade {to se:
P optovaruvawe od yidot,
G te`ina na temelot i po~vata nad nego,
F potrebna povr{ina na osnovata na temelot,
doz dozvolena nosivost na temelnata podloga.
Te`inata G e nepoznata, no mo`e da se izrazi kako proizvod me|u volu-
menot i volumenskata te`ina na materijalot od koj se izveduva istiot (near-
miran beton) i po~vata nad nego.
)1(1])([)( b
p
fbfpfbptb D
h
DFhhDFhhFG
odnosno
fb DFG
kade {to se:
b volumenska te`ina na betonot,
koeficient so koj se zema vo predvid razlikata pome|uvolumenskite te`ini na temelot i po~vata nad nego.
)1(1b
p
fD
h
Orientacionata vrednost na koeficientot se dvi`i okolu0,85.Ako ravenkata so koja se opredeluva sopstvenata te`ina na temelot i
te`inata na po~vata nad nego se zameni vo uslovot za ramnote`a se dobiva:
doz FDFP fb ili )( doz fbDFP
a ottuka
fbD
PF
doz
Bidej}i se nabquduva dol`ina na temelot od1 m (FB1,0) dobivame:
fbD
PB
doz
(1.1)
Visina na temelot
Pod dejstvo na optovaruvaweto vo samiot temel se javuvaat napregawa na
pritisok i zategnuvawe (sl.2). Napregawata na zategnuvawe treba da bidat
vo granici {to se dozvoleni za soodvetniot materijal od koj se izveduva te-
melot.
-
7/25/2019 Glava 1_1C.pdf
10/28
Glava1. LENTOVIDEN TEMEL, TEMEL POD YID
8
Ako temelot e od kamen ili tula toga{:
tg 3, odnosno bbB
ht 3)2
(3 o
kade {to se (vidi sl.2):
ht visina na temelot,
B {irina na temelot,
b dol`ina na prepustot.
Ovoj odnos kaj temelite izvedeni od nearmiran beton se dvi`i vo sled-
nite granici:
25 55, odnosno 0,466tg 1,428
Voobi~aeno e visinata na temelot da se presmetuva od uslovot grani~-
nite napregawa na zategnuvawe od sovivawe vo nearmiraniot beton vo prese-
kot1 1 (sl.2) da bidat pomali ili ednakvi na grani~nite napregawa na za-
tegnuvawe od sovivawe na nearmiraniot beton.
Slika
2. Opredeluvawe na visinata na temelot.
Pod dejstvo na optovaruvaweto P, odnosno pod dejstvo na reaktivniot
neto pritisok pn , vo presekot1 1 se javuva dvozna~no napregawe koe mo`e
da se opredeli spored ravenkata:
bzsbW
M
-
7/25/2019 Glava 1_1C.pdf
11/28
Lentovidni temeli od nearmiran beton
9
Goleminata na momentot e:
2
2bpM n
Otporniot moment na vertikalniot presek e:
6
0.12 t
hW
So sreduvawe na ravenkata za napregaweto na zategnuvawe vo betonskiot
presek od sovivawe se dobiva:
22
22
tg
1332
6n
t
nt
nbzs ph
bph
bp
odnosno
bzs
np
3tg
Visinata na temelot zna~i se opredeluva od slednata ravenka:
bzs
nt
pbbh
3tg (1.2)
kade {to se:
B
P
pn neto reaktiven pritisok,
bzs grani~no napregawe vo betonot na zategnuvawe od sovivawe(dodatok1),
b prepust kaj temelot.
Visinata na temelot treba da bide usvoena so golemina koja }e garanti-
ra da maksimalnite tangencijalni napregawa vo karakteristi~niot presek
1 1 bidat pomali od grani~nite:
ru
F
Q
2
3max
kade {to se:Qupn b ultimativna transverzalna sila,
r grani~no tangencijalno napregawe vo betonot (dodatok2),
Fht1,0 povr{ina na koja deluva tangencijalnoto napregawe.
So sreduvawe na gornata ravenka se dobiva uslovot za kontrola na visi-
nata na lentovidniot temel:
-
7/25/2019 Glava 1_1C.pdf
12/28
Glava1. LENTOVIDEN TEMEL, TEMEL POD YID
10
r
uQh
2
3(1.3)
Konstruktivni detali na temelot
Koga lentovidniot temel od nearmiran beton e so relativno pogolemi
dimenzii istiot mo`e da se stesnuva po visina.
Stesnuvaweto mo`e da se izvede skalesto ili pod agol. Na sl.3 prika-
`ani se dvete formi na lentovidni temeli so relativno golemi dimenzii vo
osnova.
Na sl. 3 od levata strana e prika`ano skalesto stesnuvawe, dodeka nadesnata strana e prika`ano stesnuvawe pod kosina koe naj~esto po~nuva naj-
malku20 cm nad dolniot rab (kontaktot), bidej}i betonot ne trpi agli poma-
li od90. Isto taka i {irinata na temelot vo kontaktot so yidot treba da epogolema odbo za5 10 cm od dvete strani za da mo`e da se montira oplatata
i za da mo`e polesno da se centrira yidot. Dali temelot }e se proektira so
skalesto stesnuvawe ili so stesnuvawe pod agol zavisi od vkusot na proek-
tantot, no pri toa treba da se usvoi ona re{enie koe vo dadeniot moment e
poekonomi~no i poednostavno za izvedba.
Slika 3. Tipovi stesnuvawa na temelot po visina:
a) skalesto stesnuvawe; b) stesnuvawe pod kosina.
So opredeluvawe na {irinata B, visinatahti popre~nata forma na len-
tovidniot temel postapkata okolu konstrukcijata na temelot e zavr{ena.
Na kraj treba da se izvr{i kontrola, dali vkupnite napregawa vo kontakt-
nata povr{ina se vo dozvolenite granici.
-
7/25/2019 Glava 1_1C.pdf
13/28
Lentovidni temeli od nearmiran beton
11
Kontrola na napregawata
Kontrolata na napregawa se vr{i spored ravenkata:
B
Rp max (1.4)
kadeR e vkupen tovar vo kontaktnata ramnina:
RPGtGp
kadeGtiGp se soodvetno te`ini na temelot i po~vata nad nego.
Uslovot {topmax treba da go ispolni e:
pmax doz(3 5)%doz
odnosno dozvolenoto otstapuvawe iznesuva:
%)53(100doz
maxdoz
p
Vo slu~aj otstapuvaweto da ne e vo gornite granici potrebno e da seizvr{i korekcija na {irinata na lentovidniot temel.
1.1.2. Ekscentri~no tovaren lentoviden temel
Ekscentri~no tovaren lentoviden temel od nearmiran beton naj~esto e
temel pod armiranobetonsko platno koe na temelot prenesuva vertikalna
sila, horizontalna sila i moment na sovivawe. Vrskata pome|u armiranobe-
tonskoto platno i lentovidniot temel se izveduva preku armiranobetonska
pernica (sl.4). Ulogata na ovaa pernica e da go namali napregaweto pome|u
nearmiraniot i armiraniot beton i vo nea da se ankerisuva armaturata od
a.b. platno. Dimenziite na a.b. pernica se opredeluvaat od uslovot maksi-
malnite napregawa {to istata gi prenesuva vrz temelot so svojata kontakt-
na povr{ina da bidat vo dozvolenite granici.
Orientacionite dimenzii na a.b. pernica dadeni se na sl.4.
-
7/25/2019 Glava 1_1C.pdf
14/28
Glava1. LENTOVIDEN TEMEL, TEMEL POD YID
12
Slika 4. Armiranobetonska pernica.
Vo slu~aj koga nema potreba od a.b. pernica armiranobetonskoto platno
direktno se ankerisuva vo temelot kako {to e prika`ano na sl.5.
Slika 5. Direktno ankerisuvawe na armiranobetonsko platno vo temel.
[irina na temelot
Za opredeluvawe na potrebnata {irina na lentovidniot temel se pret-
postavuva pravoliniska raspredelba na reaktivniot pritisok vo kontaktna-
ta povr{ina.
Vo zavisnost od odnosot pome|u ekscentricitetot i jadroto na presekot
kmo`at da nastanat nekolku slu~ai na razli~na raspredelba na reaktivniot
pritisok (sl.6).
-
7/25/2019 Glava 1_1C.pdf
15/28
Lentovidni temeli od nearmiran beton
13
Slika 6. Raspredelba na reaktiven pritisok.
6
B
F
Wk
Akoe k toga{ na rabovite od lentovidniot temel se pojavuvaat napre-
gawa na pritisok. Vo toj slu~aj op{tiot izraz za opredeluvawe na rabnitenapregawa e:
[kPa]minmax
W
M
B
Rp (1.5)
kade {to se:
fb DBPR ; )()( PT GGDfb
-
7/25/2019 Glava 1_1C.pdf
16/28
Glava1. LENTOVIDEN TEMEL, TEMEL POD YID
14
thHeRM
6
2BW
Od uslovot pmax doz se dobiva ravenkata od koja se opredeluva {irina-ta na temelot:
06)( 2doz MBPBDfb (1.6)
Vo ekstremen slu~aj koga e k toga{ dvata ~lena od ravenkata (1.4) seednakvi po apsolutna vrednost i zatoa pmin 0. No, {irinata na temelot se
opredeluva spored istata ravenka(1.5)
. Ovoj temel se narekuva
simetri~entemel so mal ekscentricitet.
Akoe k toga{ vrednosta na pmin e negativna, odnosno se pojavuva zateg-nuvawe. Bidej}i temelnata podloga ne mo`e da primi napregawe na zategnu-
vawe doa|a do odvojuvawe na temelot od temelnata podloga. Potrebno e da se
isklu~i zategnatiot del od u~estvo vo prenesuvawe na optovaruvaweto.
Rastojanieto od napadnata to~ka na silata do krajot na pritisnatiot
rab od presekot se opredeluva od uslovotY0 :
c
BDP fb
3
)(2doz
, odnosno
doz3
)(2
BDPc
fb (1.7)
dodeka {irinata na temelot se opredeluva od uslovotM0 :
eBDP
PBc
fb
2, odnosno
eBDP
PcB
fb 2
2
Ako se zeme vo predvid deka:
BDP
M
GP
Me
fb, toga{ se dobiva:
BDP
M
BDP
PcB
fbfb 2
2 (1.8)
Aktivniot del od {irinata, del preku koj se prenesuva pritisokot, go nare-
kuvame reducirana {irina i iznesuva Br3c.
-
7/25/2019 Glava 1_1C.pdf
17/28
Lentovidni temeli od nearmiran beton
15
Ovoj temel se narekuva simetri~en lentoviden temel so golem eks-
centricitet ilisimetri~en lentoviden temel so reducirana {irina.
Visina na temelot
Visinata na ekscentri~no tovareniot lentoviden temel se opredeluva
na ist na~in kako i kaj centri~no tovaren lentoviden temel so taa razlika
{to treba da se kontroliraat napregawata na zategnuvawe vo betonskiot
presek koj e poblizu do rabot na temelot kade se dobiva maksimalno naprega-
we (sl.7).
Slika 7. Opredeluvawe na visinata na temelot.
Se trgnuva od uslovot:
bzsbW
M
Za opredeluvawe na momentot vo karakteristi~niot presek se trgnuva od
funkcijata na reaktivniot pritisok
xkpxp nn 2max,)(
kade {to e:
B
ppk
nn min,max,2
Potoa se opredeluva momentot kako {to sledi:
dxxxpxMx
n )()(
0
;62
)(3
2
2
max,
xk
xpxM n
-
7/25/2019 Glava 1_1C.pdf
18/28
Glava1. LENTOVIDEN TEMEL, TEMEL POD YID
16
za xb 322
max,6
1
2
1bkbpM nu
Otporniot moment za pravoagolen presek e:
6
2thW
Visinata na temelot se opredeluva spored slednata ravenka:
bzs
ut
Mh
6(1.9)
kade {to se:Mu ultimativen moment,
bzs grani~no napregawe vo betonot na zategnuvawe od sovivawe(dodatok1).
Usvoenata visina treba da go zadovoli sledniot uslov:
r
uQh
2
3
kade {to e:
x
n dxxpxQ
0
)()( ;2
)(2
2max,
xkxpxQ n , odnosno
2
2
2max,
bkbpQ nu
Konstruktivni detali na temelot
Isto taka, ako ekscentri~no tovareniot temel ima relativno golema
{irina, toga{ mo`e da se izvr{i stesnuvawe na istiot kako {to toa be{e
izvedeno kaj centri~no tovareniot temel.
Kontrola na napregawata
Kontrolata na napregawa vo osnovata zasimetri~en lentoviden temel
so mal ekscentricitet se vr{i spored slednata ravenka:
[kPa]minmax
W
M
B
Rp (1.10)
kadeR pretstavuva vkupen tovar vo kontaktnata ramnina (vidi sl.6):
RPGT GP
-
7/25/2019 Glava 1_1C.pdf
19/28
Lentovidni temeli od nearmiran beton
17
dodekaGT i GP se soodvetno te`ini na temelot i po~vata nad nego.
Vo slu~aj ako se presmetuvasimetri~en lentoviden temel so reducira-
na {iro~ina toga{ kontrolata na napregawa vo osnova se vr{i po slednata
ravenka:
rB
GPp
)(2max
(1.11)
Uslovot {topmax treba da go ispolni e:
pmax doz(3 5)%doz
odnosno dozvolenoto otstapuvawe iznesuva:
%)53(100doz
maxdoz
p
Vo slu~aj otstapuvaweto da ne e vo gornite granici potrebno e da seizvr{i korekcija na {irinata na lentovidniot temel.
d ~
1. Da se presmeta lentoviden temel od nearmiran beton pod yid sodebelina od30 cm. Tovarite i drugite podatoci se dadeni na skicata.
1) Opredeluvawe na {irinata na temelot.
P Pp Pg350 kN/m
m2,1151,20240,85190
350
doz
fbD
PB
Usvoeno e B2,15 m, dodeka dol`inata na prepustot iznesuva:
m0,9252
0,302,15
2o
bBb
-
7/25/2019 Glava 1_1C.pdf
20/28
Glava1. LENTOVIDEN TEMEL, TEMEL POD YID
18
2) Opredeluvawe na visinata na temelot.
kPa93,0232,15
200,
B
Pp
ggn
kPa769,762,15
150,
B
Pp
ppn
kPa274,4171,81,6 ,, pngnn ppp
bzs
nt
pbh
3
Za usvoena MB20 i pretpostavena visinaht0,70 m (dodatok1)
MPa1,3070,70
0,400,601,800,70
4
bzs
bzs1307 kPa
m0,73411307
274,41730,925
th
Vtora pretpostavena visina h t0,75 m
MPa1,29760,75
0,400,601,800,70
4
bzs
bzs1297,6 kPa
m0,73681297,6
274,41730,925
th
usvoeno:h t75 cm
Kontrola na usvoenta visina
r
n
r
u bpQh
2
3
2
3
m0,47598002
0,925274,4173
h
h75 cm47,59 cm
0,8110,925
0,75tg
b
h 39,04
3) Konstruktivni karakteristiki.
-
7/25/2019 Glava 1_1C.pdf
21/28
Lentovidni temeli od nearmiran beton
19
4) Kontrola na napregawa.
te`ina na temel:
V V1 V2 V3 ; GT V b
V10,20 2,150,43 m3
V2(2,150,40)/2 0,550,70125 m3
V30,30 0,450,135 m3
V1,26625 m3
GT(V1 V2) 24 V3 2530,525 kN/m
te`ina na po~va:
GP (2,15 1,20V) 221,31375 2228,9025 kN/m
Vkupnata te`ina e GGTGP59,4275 kN/m
kPa190,43142,15
59,4275350max
B
GPp
%5)(3%0,227100190
190,4314190100
doz
maxdoz
p
d ~
2. Da se presmeta lentoviden temel od nearmiran beton pod yid sodebelina od30 cm. Tovarite i drugite podatoci se dadeni na skicata.
-
7/25/2019 Glava 1_1C.pdf
22/28
Glava1. LENTOVIDEN TEMEL, TEMEL POD YID
20
1) Opredeluvawe na {irinata na temelot.
PPpPg100200300 kN/m
M Mp Mg50100150 kNm/m
(doz bDf)B2 PB6M0
(2000,85 24 1,5)B2 300B6 1500
169,4B2 300B9000 B3,354 m
usvoeno:B3,40 m
dol`ina na prepustot ......... m1,552
0,303,40
2
o
bB
b
{irina na jadro na presek ... m0,56676
3,40
6 Bk
ekscentricitet................... m0,3713,41,5240,85300
150
GP
Me
6
Be se izveduva simetri~en temel so mal ekscentricitet
2) Opredeluvawe na visinata na temelot.
[kPa]3,4655,3625,9529,413,40
650
3,40
1002,
minmax
W
M
B
PP
pppn
[kPa]6,92110,7251,9058,823,40
6100
3,40
200
2,minmax
W
M
B
P
P
gg
gn
m/kPa276,855,361,8110,721,61,81,6maxmax ,,max,
pngnn ppp
m/kPa17,33,461,86,921,61,81,6minmin ,,min,
pngnn ppp
-
7/25/2019 Glava 1_1C.pdf
23/28
Lentovidni temeli od nearmiran beton
21
76,323533,40
17,3276,8min,max,2
B
ppk
nn
xxkpxp nn 76,32353276,8)( 2max,
3
2
2
max, 6
1
2
1
bkbpM nu
m/kNm285,1361,5576,323536
11,55276,8
2
1 32 uM
Za usvoena MB20 i pretpostavena visina h t1,20 m:
MPa1,2601,01,800,70 bzs
m1,1651260
,13652866
bzsu
tM
h
usvoeno:h t1,20 m
Kontrola na usvoenata visina
r
uQh
2
3
m/kN337,3561,5576,323532
11,55276,8
2
1 222max, bkbpQ nu
m0,6338002
337,3563
h
h120 cm63,3 cm
0,7741,55
1,20tg
b
h 37,74
3) Konstruktivni karakteristiki.
-
7/25/2019 Glava 1_1C.pdf
24/28
Glava1. LENTOVIDEN TEMEL, TEMEL POD YID
22
4) Kontrola na napregawa.
te`ina na temel:
VV1V2V3 ; GTV b
V10,20 3,400,68 m3
V2(3,400,40)/2 1,01,90 m3
V30,30 0,300,09 m3
V2,67 m3
GT(V1V2) 24 V3 2564,17 kN/m
te`ina na po~va:
GP (3,40 1,50 V) 212,43 2151,03 kN/m
Vkupnata te`ina e G GT GP64,1751,03115,2 kN/m
[kPa]77,85122,123,40
1506
3,40
115,23002
minmax
W
M
B
GPp
[kPa]44,27199,97minmax p
%5)(3%0150,100200
97,919200100
doz
maxdoz
p
d ~
3. Da se presmeta lentoviden temel od nearmiran beton pod yid sodebelina od30 cm. Tovarite i drugite podatoci se dadeni na skicata.
-
7/25/2019 Glava 1_1C.pdf
25/28
Lentovidni temeli od nearmiran beton
23
1) Opredeluvawe na {irinata na temelot.
P Pg Pp150100250 kN/m
MMg Mp200100300 kNm/m
(doz bDf)B2 PB6M0
(3000,85 24 1,5)B2 250B6 3000
269.4B2 250B18000 B3,09 m
usvoeno:B3,10 m ; B /60,5167 m
Vkupno vertikalno optovaruvawe vo kontaktna povr{ina:
P G P0,85 b DfB2500,85 24 1,50 3,10 = 344,86 kN
Ekscentricitetot iznesuva:
m0,8699344,86
300
GP
Me
6
Be simetri~en temel so golem ekscentricitet
m0,7663003
344,862
3
)(2
doz
GPc
m2,793344,86
300
344,86
25020,7662
22
GP
M
GP
PcB
vtor ~ekor: B2,80 m
P G2500,85 b DfB2500,85 24 1,50 2,80 = 335,68 kN
m0,74593003
335,682
c
m2,823335,68
300
335,68
25020,74592
B
-
7/25/2019 Glava 1_1C.pdf
26/28
Glava1. LENTOVIDEN TEMEL, TEMEL POD YID
24
tret ~ekor: B2,85 m
PG2500,85 24 1,50 2,85 = 337,21 kN
m0,7493003
337,212
c
m2,817337,21
300
337,21
25020,7492
B
usvoeno:B2,85 m ; Br3c3 0,7492,247 m
m1,2752
0,302,85
2o
bBb
2) Opredeluvawe na visinata na temelot.
kPa133,5112,247
15022
r
gg
B
Pp
kPa89,0082,247
10022
r
pp
B
Pp
kPa373,83289,0081,8133,5111,61,81,6 pgn ppp
xxxB
ppxp
r
nnn 166,36938373,832
2,247
373,832373,832)(
3232
2 1,275166,36938
6
11,275373,832
2
1
6
1
2
1 bkbpM n
M246,384 kNm/m
Za usvoena MB30 i pretpostavena visinah t0,90 m:
MPa1,69790,90
0,400,602,400,70
4
bzs
m0,9331697,9
246,3846
th
Za pretpostavena visina h t0,95 m:
MPa1,68860,950,400,602,400,70 4
bzs
m0,9351688,6
246,3846
th
usvoeno:h t0,95 m
kontrola na usvoenata visina
-
7/25/2019 Glava 1_1C.pdf
27/28
Lentovidni temeli od nearmiran beton
25
r
uQh
2
3
222max, 1,275166,36938
2
11,275373,832
2
1 bkbpQ nu
Qu341,409 kN/m
m0,465611002
341,4093
h
h95 cm46,56 cm
0,7451
1,275
0,95tg
b
h 36,68
3) Konstruktivni karakteristiki.
4) Kontrola na napregawa.
te`ina na temel:
V V1 V2 V3 ; GT V b
V10,20 2,850,57 m3
V2(2,850,40)/2 0,751,219 m3
V30,30 0,550,165 m3
V1,954 m3
GT(V1 V2) 24 V3 2547,061 kN/m
te`ina na po~va:
GP(2,85 1,50V) 222,321 2251,062 kN/m
-
7/25/2019 Glava 1_1C.pdf
28/28
Glava1. LENTOVIDEN TEMEL, TEMEL POD YID
26
GGT GP98,123 kN/m
kPa309,862,247
)98,123(2502)(2max
rB
GPp
%5)(3%3,29100300
309,86300100
doz
maxdoz
p