UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA FARMACIJO
JANA KOROŠEC
DIPLOMSKA NALOGA
Univerzitetni študij farmacije
Ljubljana, 2011
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA FARMACIJO
JANA KOROŠEC
VPLIV ČASA ZADRŽEVANJA IN pH ŽELODČNEGA MEDIJA
NA SPROŠČANJE NATRIJEVEGA DIKLOFENAKATA IZ
PELET S PODALJŠANIM SPROŠČANJEM
THE EFFECT OF DIFFERENT TIME EXPOSURES AND
GASTRIC JUICE pH VALUE ON THE RELEASE OF
DICLOFENAC SODIUM FROM PROLONGED RELEASE
PELLETS
Ljubljana, 2011
Diplomsko delo sem opravljala na Fakulteti za farmacijo na Katedri za biofarmacijo in
farmakokinetiko pod mentorstvom izr. prof. dr. Marije Bogataj, mag. farm.
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici
izr. prof. dr. Mariji Bogataj, mag. farm. za
pomoč in strokovno vodenje pri opravljanju
diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi
Margareti Cof, dipl. ing. kem. za številne
praktične nasvete in pomoč pri delu.
Posebna zahvala velja staršem in bratu, ki
so mi omogočili študij in mi vselej stali ob
strani.
IZJAVA
Izjavljam, da sem diplomsko nalogo samostojno izdelala pod mentorstvom izr. prof. dr.
Marije Bogataj, mag. farm.
Predsednik diplomske komisije: izr. prof. dr. Odon Planinšek, mag. farm.
Član diplomske komisije: asist. dr. Janez Mravljak, mag. farm.
Mentorica: izr. prof. dr. Marija Bogataj, mag. farm.
VSEBINA
VSEBINA...............................................................................................................................I
1 POVZETEK ................................................................................................................. III
2 SEZNAM OKRAJŠAV ................................................................................................ V
3 UVOD ............................................................................................................................ 7
3.1 Sproščanje in raztapljanje učinkovine .................................................................... 7
3.2 Želodec in pH v želodcu ......................................................................................... 8
3.3 Cirkadiani ritem in pH v želodcu............................................................................ 9
3.4 Dvig pH v želodcu v zgodnjih jutranjih urah........................................................ 10
3.5 Vrednosti pH želodčnega soka v zgodnjih jutranjih urah in študije ..................... 13
4 NAMEN DELA ........................................................................................................... 17
5 MATERIALI IN METODE......................................................................................... 18
5.1 Materiali................................................................................................................ 18
5.2 Metode .................................................................................................................. 21
5.2.1 Priprava umetnega želodčnega soka.............................................................. 21
5.2.2 Priprava umetnega črevesnega soka.............................................................. 21
5.2.3 Priprava 0,1 M NaOH.................................................................................... 22
5.2.4 UV spektrofotometrija................................................................................... 22
5.2.5 Razpadnost kapsul v umetnem želodčnem soku ........................................... 25
5.2.6 Preliminarni poskusi sproščanja .................................................................... 25
5.2.7 Poskusi sproščanja v pretočnem sistemu s kroglicami.................................. 31
5.2.8 Hipotetično podaljševanje profilov sproščanja po matematičnem modelu ... 33
5.2.9 Izračun povprečnega in uteženega povprečnega profila sproščanja.............. 34
5.2.10 Izračun iz povprečnih profilov sproščanja......................................... 36
6 REZULTATI................................................................................................................ 37
6.1 Določanje enačb umeritvenih premic ................................................................... 37
6.2 Razpadnost kapsul v umetnem želodčnem soku................................................... 38
6.3 Poskusi sproščanja ................................................................................................ 38
6.3.1 Preliminarni poskusi sproščanja .................................................................... 38
6.3.2 Poskusi sproščanja v pretočnem sistemu s kroglicami.................................. 47
6.4 Rezultati izračunov uteženih povprečnih profilov sproščanja .............................. 59
I
6.5 Izračuna ..................................................................................................... 60
7 RAZPRAVA ................................................................................................................ 61
7.1 Razpadnost kapsul v umetnem želodčnem soku................................................... 62
7.2 Poskusi sproščanja ................................................................................................ 63
7.2.1 Preliminarni poskusi sproščanja .................................................................... 63
7.2.2 Poskusi sproščanja v pretočnem sistemu s kroglicami.................................. 68
7.3 Uteženi povprečni profili sproščanja .................................................................... 74
7.4 Primerjava ................................................................................................. 75
7.5 Možnosti nadaljnje optimizacije poskusov........................................................... 76
8 SKLEP.......................................................................................................................... 77
9 LITERATURA............................................................................................................. 79
II
III
1 POVZETEK
Natrijev diklofenakat je dobro permeabilna učinkovina, ki je v kislem mediju slabo topna
in bolje topna v mediju z višjim pH. Sproščanje in raztapljaje natrijevega diklofenakata iz
farmacevtske oblike sta zato zelo pomembna pri doseganju ustreznih plazemskih
koncentracij. V diplomskem delu smo poskušali ovrednotiti vpliv pH vrednosti želodčnega
soka in časa zadrževanja pelet v želodcu na sproščanje natrijevega diklofenakata iz pelet v
kapsulah Diclofenac-ratiopharm® 100 mg Retardkapseln.
V sklopu preliminarnih poskusov smo izbrali sistem za sproščanje učinkovine iz pelet in
izpopolnili metodo dela. Poskuse sproščanja smo izvajali v pretočnem sistemu s
kroglicami. Uporabili smo tri različne umetne želodčne sokove s pH 1, pH 1,12 in pH 2 v
katerih smo spremljali sproščanje učinkovine na začetku poskusa. Nato smo, ob zamenjavi
medija, sproščanje spremljali še v umetnem črevesnem soku s pH 6,8. Dobljenim vzorcem
smo UV spektrofotometrično določili koncentracijo. Ugotovili smo, da je pretočni sistem s
kroglicami primeren za sproščanje natrijevega diklofenakata iz pelet. Poskuse sproščanja je
smiselno izvajati s peletami in ne celo kapsulo, saj bi delci razpadajoče kapsule lahko
motili sproščanje in vplivali na rezultate. Pokazali smo, da je smiselno pri poskusih
sproščanja v mediju s pH 1, pH 1,12 in pH 2 določiti delež celokupne sproščene
učinkovine, saj je delež sproščene učinkovine v neraztopljeni obliki v vzorcih zanemarljivo
majhen.
Pri poskusih sproščanja smo ugotovili, da se z večjo kislostjo umetnega želodčnega soka,
zaradi slabše topnosti diklofenaka v bolj kislem okolju, zmanjša hitrost sproščanja
učinkovine iz pelet. Daljši čas izpostavitve pelet umetnemu želodčnemu soku povzroči
zakasnitev začetka sproščanja učinkovine iz pelet. Rezultate smo podali še v obliki
uteženih povprečnih profilov sproščanja, s pomočjo katerih lahko, ob predpostavki dobre
permeabilnosti učinkovine, predvidimo potek absorpcijskih profilov. Opazili smo, da se
uteženi povprečni profili sproščanja v umetnem želodčnem soku z večanjem njegove
kislosti, upočasnijo. Ugotovili smo tudi, da obstaja široko območje okoli pH 2 umetnega
želodčnega soka, v katerem so spremembe hitrosti sproščanja učinkovine majhne. Medtem
IV
ko se sproščanje v ozkem pH območju v bližini vrednosti pH 1, zaradi slabše topnosti pri
tej pH vrednosti umetnega želodčnega soka, zelo upočasni.
V
2 SEZNAM OKRAJŠAV
GIT - gastrointestinalni trakt
DGR - duodenalno želodčni refluks
UŽS - umetni želodčni sok. Raztopine HCl različnih molarnosti
UČS - umetni črevesni sok brez pankreatina. Fosfatni pufer s pH 6,8
USP - The United States Pharmacopeia
R2 - kvadrat Pearsonovega koeficienta korelacije
SD - standardni odklon
t50% - čas, v katerem se sprosti petdeset odstotkov učinkovine
VI
7
3 UVOD
Prebavila so del organizma preko katerega iz okolice v telo vnašamo hranila pomembna za
delovanje celotnega organizma in tako za naše preživetje. Mnogokrat pa niso le pot vnosa
hranil v kompleksnejših oblikah, temveč tudi pot vnosa toksinov, škodljivih
mikroorganizmov in ne nazadnje zdravil. Njihova zapletena fiziologija je zato odločilnega
pomena pri oskrbi organizma z vsemi za delovanje potrebnimi hranili in njegovi zaščiti
pred škodljivimi vplivi iz okolja.
Zapleteni mehanizmi in ostri fiziološki pogoji, predstavljajo tudi veliko oviro pri
sproščanju in raztapljanju zdravilne učinkovine iz zdravila ter njeni absorpciji. Vendar
kljub vsemu ostaja peroralen vnos med najpomembnejšimi in najpogostejša aplikacija
zdravilne učinkovine v telo. Natančno poznavanje fiziologije prebavil in mehanizmov, s
katerimi prebavila delujejo na zdravilo, je zato ključnega pomena pri načrtovanju in
preizkušanju zdravil. In vitro preizkušanje zdravil je ena izmed najpomembnejših
preizkušanj zdravila v industriji. Poskusi sproščanja predstavljajo osnovo za načrtovanje
bioekvivalenčnih študij generičnega zdravila. Izjemnega pomena je tudi načrtovanje in
razvoj in vitro sistemov, kateri bi v prihodnosti pripomogli k boljšem predvidenju
obnašanja zdravila v telesu in tako k bolj učinkovitemu načrtovanju zdravil. Predvsem pa
bi ti sistemi pripomogli zmanjšati število dragih in vivo preizkušanj na prostovoljcih.
3.1 Sproščanje in raztapljanje učinkovine
Raztapljanje zdravilne učinkovine je osnovni pogoj za absorpcijo preko črevesne sluznice
in doseganje plazemskih koncentracij v terapevtskem območju, ki so odgovorne za željen
farmakološki učinek. Zato je pomembno, da pri oblikovanju zdravila upoštevamo tako
fizikalno-kemijske lastnosti zdravilne učinkovine, kot tudi fiziologijo prebavil, s ciljem
doseči, da se vsa učinkovina sprosti, raztopi in absorbira v centralni krvni obtok. Seveda
kadar imamo v mislih sistemski učinek.
Učinkovino vgrajujemo v kapsule, tablete, redkeje v peroralne raztopine in praške. Ko
zdravilo zaužijemo, potuje od ust po požiralniku v želodec. V želodcu se odvisno od tega,
ali je bilo zdravilo zaužito na tešče, ali s hrano, zadržuje do več ur. Pri tem se iz zdravila,
odvisno od tehnološke izdelave farmacevtske oblike, lahko sprosti zdravilna učinkovina.
Na sproščanje zdravilne učinkovine v želodcu vpliva več faktorjev. Sestava zdravila,
8
motiliteta želodca, pH, ionska moč in volumen želodčnih sokov so le nekateri, ki
pomembno vplivajo na sproščanje in raztapljanje zdravilne učinkovine. Nekatere
raztopljene učinkovine se lahko absorbirajo že v želodcu. Glavno mesto absorpcije večine
zdravilnih učinkovin je začetni del tankega črevesa. Črevesni sok vsebuje izločke
pankreasa (alkalna raztopina in encimi), žolčne kisline (površinsko aktivne snovi) in druge
snovi. Njegov pH je zato višji kot pH želodčnega soka. Vse te komponente pripomorejo k
dobremu raztapljanju mnogih zdravilnih učinkovin v začetnem delu črevesa. Ta del je zato
in zaradi svoje velike površine ter strukture črevesne stene, katere osnovna vloga je
absorpcija snovi iz črevesne vsebine, najpomembnejši del, v katerem poteka absorpcija
zdravilnih učinkovin. Nekatere učinkovine se dobro absorbirajo tudi v debelem črevesu.
Neraztopljena učinkovina, ki se ne absorbira, ne prispeva k farmakološkemu učinku in se
izloči s fecesem.
3.2 Želodec in pH v želodcu
Želodec ima normalno obliko črke J. Anatomsko ga razdelimo na začetni del, ki ločuje
požiralnik od želodca in se imenuje želodčno ustje (kardija). Nad kardijo je kupolast
želodčni svod (fundus), v katerem je vedno nekaj zraka. Pod kardijo je največji del,
želodčno telo (korpus). Želodčno telo prehaja v pilorični antrum, kjer se zoži v pilorični
kanal in konča s piloričnim vratarjem (pilorus). Le ta povezuje želodec z začetkom tankega
črevesa, dvanajstnikom (duodenum) (slika 1) (1).
Delovanje GIT je nadzorovano preko simpatičnega in parasimpatičnega živčevja ter
nevronov v enteričnem živčevju. Večina simpatičnih vlaken ne vpliva direktno na strukturo
GIT, ampak na nevrone v intramuralnem pletežu. Stimulacija simpatika zavre motorično
aktivnost mišične plasti, aktivnost v mišični pasti sluznice pa se poveča. Aktivacija
simpatika v splošnem zmanjša sekretorno aktivnost v GIT. Vpliv parasimpatika poteka po
živčnih vlaknih vagusa in njegova stimulacija poveča motorično in sekretorno aktivnost
GIT. Večina parasimpatičnih vlaken se konča v intramuralnem pletežu. Nevroni v
enteričnem živčevju ali intramuralni pletež so preko submukoznega in mienteričnega
pleteža odgovorni za regulacijo motilitete, sekrecije in absorpcije (2).
Slika 1: Anatomija želodca
Želodčni sok je sestavljen iz vode, HCl, ki jo izločajo parietalne celice, gastrina, pepsina,
intrinzičnih faktorjev in mukosa. Kadar govorimo o vrednosti pH želodčnega soka se
moramo zavedati velike inter- in intrasubjektivne variabilnosti želodčnega pH. Vrednost
pH se namreč spreminja vsak trenutek in ob istem času, ni enaka v vseh predelih želodca.
Velike razlike so vidne tudi med posamezniki. Vrednost pH želodčnega soka na tešče
lahko opišemo z intervalom pH vrednosti med 1 do 4, večinoma med 1 in 3. Izmerjena
vrednost v študijah znaša v povprečju okoli pH 2 ali nekoliko nižje. To so najbolj pogosto
izmerjene srednje vrednosti želodčnega soka na tešče, v študijah (3).
3.3 Cirkadiani ritem in pH v želodcu
Cirkadiani ritem je posledica biokemičnih, fizioloških in vedenjskih procesov ljudi oz.
vseh živih organizmov na zemlji. Pri tem je organizem nekje 16 ur v budnem stanju in 8 ur
spi. Cirkadiani ritem je endogen proces, ki se prilagaja glede na vplive iz okolja, primarno
dnevni svetlobi (4). Podnevi, kadar smo budni sta najaktivnejši mentalna in fizična
funkcija. Poveča se tudi rast celic tkiv. Med spanjem se močno zmanjša delovanje
skeletnih mišic, delno pa tudi dihalna, prebavna in srčna funkcija. Telo se tako ohladi in
zniža se krvni tlak. Nasprotno se med spanjem poveča delovanje prebavil. Prav tako se
poveča tudi izločanje adrenalina, ki doseže višek dve uri preden se zbudimo (5).
9
10
Značilnosti cirkadianega ritma ali 24 urnih pH profilov želodčnega soka pripišemo
predvsem vplivom zaužitih obrokov tekom dneva. Čez dan tako opazujemo pretežno nizke
pH vrednosti (na tešče povprečno približno pH 2 in nekoliko manj (3)) s posameznimi
dvigi pH vrednosti po vsakem obroku. Povečanje pH vrednosti je odvisno od sestave in
velikosti posameznega obroka. Ponoči, predvsem v začetnih nočnih urah (od polnoči do
štirih zjutraj) kislost želodčnega soka narašča in doseže največjo kislost. V drugem delu
noči oz. v zgodnjih jutranjih urah (od štirih do osmih zjutraj) pa kislost postopoma pada. V
tem času, še pred prvim obrokom, so vidni posamezni vrhovi, ki nakazujejo nenaden padec
kislosti. Te epizode, nenadnega dviga pH vrednosti, so lahko posledica različni vzrokov.
(7, 8, 9, 10, 11, 12, 13)
Russel in sodelavci (8) so v svoji raziskavi ugotovili, da med moškimi in ženskami ni
razlik v 24 urnem profilu pH vrednosti želodčnega soka. Nasprotno so opazili razlike med
starejšimi (nad 65 let) in mlajšimi. In sicer je pH vrednost želodčnega soka, na tešče, pri
starostnikih (od pH 1,1 do pH 1,6) nižja kot pri mlajših (od pH 1,4 do pH 2,0). V študiji so
pri statistični primerjavi rezultatov izključili starostnike z aklorhidrijo.
3.4 Dvig pH v želodcu v zgodnjih jutranjih urah
Zvezno spremljanje pH vrednosti želodčnega soka nam omogoča neprekinjen vpogled v
dogajanja na različnih mestih v želodcu. Tako nam razkriva tudi številne epizode zvišanja
pH vrednosti, njihovo jakost in čas trajanja, kar druge metode ne. Vendar z rezultati
meritev pH vrednosti, ne moramo izpostaviti določenega vzroka, kot odgovornega za
nastanek določene epizode dviga pH vrednosti. V 24 urnih pH profilih želodčnega soka, je
v zgodnjih jutranjih urah moč opaziti posamezne epizode dviga pH vrednosti. Te epizode
opazimo tako pri zdravih prostovoljcih, kot tudi pri bolnikih z boleznimi dvanajstnika ali
želodca, vendar nikoli pri vseh. V študiji (22) so proučili razlike v 24 urnih profilih pH
vrednosti želodčnega soka zdravih prostovoljcev in prostovoljcev z aktivnim čirom na
dvanajstniku. Ugotovili so, da je pH vrednost želodčnega soka pri bolnikih tako ponoči,
kot tudi čez dan, v povprečju nižja kot pri zdravih prostovoljcih. Prav tako so Brown in
sodelavci (7) pokazali, da je število epizod povišanja pH vrednosti, ponoči in v zgodnjih
jutranjih urah, pri bolnikih po operativnem posegu na želodcu ali žolčniku, v primerjavi z
zdravimi prostovoljci, večje.
11
Vzrokov, ki lahko privedejo do epizod povišanja pH v želodcu, na tešče, v zgodnjih
jutranjih urah, je veliko. Lahko so posledica napak pri merjenje, kot na primer napačne
meritve zaradi izpostavljenosti elektrode zračnem mehurčku, zdrsa elektrode v duodenum
ali pritekanja in zbiranja sline ob elektrodi. Lahko pa nastanejo, kot posledica fizioloških
ali patofizoloških procesov v telesu. Na primer duodenalno želodčnega refluksa (DGR) ali
prekinitve oz. zmanjšanja izločanja HCl v želodcu (zmanjšana vagalna aktivacija).
Napaka metode, ki lahko povzroči epizode dviga pH vrednost želodčnega soka v zgodnjih
jutranjih urah, je lahko premik elektrode v zračni mehurček ali pa vrinjenje elektrode ob
sluznico želodca. Vendar tak dogodek, kljub vsemu, ne bi povzročil tako velikih sprememb
v meritvah pH vrednosti. Drugače, če bi elektrodo vrinili v steno želodca, kar pa v vseh
omenjenih študijah niso naredili, oziroma so uporabljali zaščitene elektrode (7, 12).
Drug možen vzrok povišanj pH vrednosti, v zgodnjih jutranjih urah, je lahko zdrs elektrode
v duodenum. Pri vseh omenjenih študijah so zato, po namestitvi in ob koncu meritev,
fluoroskopsko preverili mesto namestitve. Elektrodo so tudi prilepili ob nosnici in tako
preprečili njen zdrs.
Zbiranje sline v antrumu želodca ali pritekanje sline ob kablu elektrode za merjenje pH in
kopičenje sline ob elektrodi, bi lahko povzročilo spremembo izmerjene pH vrednosti.
Vendar bi za tako visoko spremembo pH vrednosti, kot so jo opazili v študijah, bile
potrebne velike količine sline. Vpliv sline na spremembo pH je minimalen in zato malo
verjeten vzrok nastanka epizod dviga pH, v zgodnjih jutranjih urah, v želodcu (7).
Kot najverjetnejši vzrok mnogi raziskovalci v člankih navajajo DGR (7, 11, 12, 13, 14, 15,
16, 17, 18). Pri tem svojo trditev zagovarjajo z opazki, da se te epizode dviga pH najprej
pojavijo v antrumu, nato v fundusu in v nekaterih primerih nazadnje še v hipokardiji (11,
12, 13). Sprememba v pH vrednosti je največja v antrumu, manjša v telesu želodca in
najmanjša v fundusu. (11, 12). Epizode so najpogosteje vidne v antrumu želodca, redkeje v
telesu želodca in najredkeje v fundusu. Odstotek epizod dviga pH vrednosti želodčnega
soka, ki se pojavijo v antrumu (51, 6%) je večji kot v fundusu (42,9%) in najmanjši v
hipokardiji (5,5%). Ta pojav razložijo z DGR, ki so manjšega obsega in zato ne dosežejo
fundusa ali hipokardije (11, 12). Opazili so tudi, da je pH v zgodnjih jutranjih urah, višji
pri prostovoljcih, ki so bili ves čas budni in niso spali. Tudi to nakazuje na DGR, kot vzrok
epizod dviga pH. V času budnosti, namreč, se število epizod DGR poveča (12, 13).
12
V študiji (15) so se Dai in sodelavci osredotočili na dokazovanje DGR, kot vzrok
epizodam povišanja pH vrednosti na tešče. 24 ur so spremljali pH vrednosti želodčnega
soka in spektrofotometrično, in vivo, merili koncentracije bilirubina v želodčnem soku, z
napravo Bilitec 2000, neodvisno od merjenja pH vrednosti želodčnega soka. Rezultati
meritev so razkrili štiri tipe refluksa. In sicer tip 1, kjer se ob refluksu povečata tako
koncentracija bilirubina in pH v želodčnem soku. Tip 2, kjer naraste pH želodčnega soka
medtem, ko koncentracija bilirubina ostaja nizka. Pri tipu 3 ostaja pH nizek, medtem ko
koncentracija bilirubina močno naraste. Pri tipu 4 pa sta tako pH kot tudi koncentracija
bilirubina nizki. Ugotovili so, da je korelacija med povišanjem pH vrednosti želodčnega
soka in prisotnostjo bilirubina v želodcu slaba. Tak rezultat razložijo z vplivom
migracijsko motoričnega kompleksa (MMC) na izločanje izločkov v duodenum in DGR.
Duodenalni sok vsebuje črevesne, pankreatične izločke in žolč. Izločanje bikarbonata v
duodenumu je največje po začetku faze 3 MMC. Medtem, ko je izločanje žolča največje
pred začetkom faze 3 MMC. DGR je najpogostejši v pozni fazi 2 MMC. Tako je lahko
slaba korelacija, med pH in koncentracijo bilirubina v želodčnem soku, posledica
variiranja vsebnosti posameznih komponent v duodenalnem soku. Ugotovili torej so, da so
epizode dviga pH vrednosti v želodcu lahko posledica DGR, ki ima ob različnem času
različno vsebnost posameznih komponent, ki so v duodenalnem soku prisotne (15). Do
podobnih zaključkov so prišli tudi drugi raziskovalci v študiji, kjer so sodelovali bolniki
operirani na želodcu ali žolčniku, pri katerih je DGR pogost (7).
Drug možen vzrok dviga pH vrednosti v zgodnjih jutranjih urah, je lahko tudi zmanjšano
izločanja HCl v želodec, kar bi povzročilo postopno povišanje pH vrednosti, tudi do pH 7.
V vseh študijah so epizode dviga pH nastale v trenutku. Iz približno pH 1,5 narastejo tudi
do pH 4 ali več. Spremenjen pH nivo je nato počasi upadal do začetne vrednosti (7).
Vrednosti sprememb pH , v zgodnjih jutranjih urah, ki so jih opazili v različnih študijah so
zbrane v preglednici I. Poleg tega, kot že omenjeno, je nekatere epizode moč opaziti le v
antrumu, včasih v telesu želodca in redko v proksimalnem delu. Tudi sprememba pH ni
enaka po vsem želodcu. Največji dvig pH vrednosti je opazen v antrumu, manjši v korpusu
in najmanjši v fundusu. Vse to nasprotuje predpostavki, da je zmanjšano izločanja HCl
vzrok teh epizod dviga pH želodčnega soka. Po tem takem bi bila ob vsaki epizodi
13
sprememba pH vrednosti vidna v celotnem želodcu, v enaki meri in ob istem času, kar pa
ni (12).
Tako lahko zaključimo, da je najverjetnejši vzrok za nastanek epizod dviga pH vrednosti v
želodčnem soku, v zgodnjih jutranjih urah, DGR. Za njegovo potrditev 24 urni pH profili
želodčnega soka ne zadostujejo. Potrebne so še dodatne analizne metode, ki bi specifično
zaznale prisotnost komponent duodenalnega soka. Tako na primer in vivo določanje
koncentracije bilirubina, kot so to naredili Dai in sodelavci (15) ali določanje koncentracije
encima alfa amilaze, ki se izloča iz trebušne slinavke, po postopku, ki so ga uporabili
Brown in sodelavci (7). Le ti so z aspiracijsko tehniko odvzemali vzorce in jim določali
koncentracijo encima. Vendar je to metodo potrebno optimizirati, saj ne omogoča
neprekinjenega spremljanja koncentracije encima alfa amilaze. Encim alfa amilaza pa je v
kislem mediju neobstojen in se hitro denaturira. Zato vrednosti, določene pri zelo nizki pH
vrednosti, najverjetneje niso točne (7).
3.5 Vrednosti pH želodčnega soka v zgodnjih jutranjih urah in študije
Podatke o pH vrednostih v zgodnjih jutranjih urah v želodcu na tešče in možnih vzrokih za
nenadno zvišanje pH vrednosti želodčnega soka, smo povzeli iz naslednjih člankov.
V študiji (7), so opravili raziskavo na osmih bolnikih, vsaj 5 mesecev po operativnem
posegu na želodcu ali žolčniku. Dokazovali so DGR kot vzrok epizodam dviga pH
vrednosti v želodcu na tešče, z določanjem bilirubina in alfa amilaze, v vzorcih,
pridobljenih z nazalno aspiracijo in 24 urnim merjenjem pH želodčnega soka.
V študiji (8) so Russel in sodelavci proučevali pH zgornjega prebavnega trakta, na tešče in
po obroku, pri starejših prostovoljcih (nad 65 let). Namen dela je bil tudi določiti pojavnost
aklorhidrije pri zdravih odraslih Severnoameričanih, ki so jo določili v primeru, ko je pH
na tešče in med obrokom v želodcu višja od pH 5. Od 79 prostovoljcev so pri 5 opazili
znake aklorhidrije. Pri primerjavi z mlajšimi prostovoljci so uporabili podatke iz
predhodne študije narejene na 24 mladih zdravih prostovoljcih starih med 21 in 35 let.
Savarino in sodelavci (9) so na 15 asimptomatskih bolnikih, s čirom na dvanajstniku,
primerjali učinka ranitidina na pH vrednost želodčnega soka pri režimu jemanja zdravila
trikrat dnevno (150 mg) pred vsakim obrokom ali kot enkratni odmerek (300 mg) pred
14
spanjem. V preglednici I smo zbrali rezultate meritev na referenčni skupini, ki je prejela
tableto brez učinkovine.
Fimmel in sodelavci (10) so v svoji raziskavi opisali metodo merjenja 24 urnih pH profilov
želodčnega soka ter vplive, ki bi lahko vplivali na rezultate meritev. Med drugim so
naredili primerjavo rezultatov meritev zaščitene in nezaščitene elektrode, da bi ugotovili ali
le te merijo pH želodčnega soka ali pH v mukozi stene želodca. Primerjali so tudi pH v
antrumu in fundusu ob istem času in tudi ponovljivost meritev 24 urnih pH profilov
želodčnega soka.
V študiji (11) so raziskovalci primerjali 24 urne profile na več mestih v želodcu pri zdravih
posameznikih in pacientih z dispepsijo, da bi lahko opisali možnosti klinične uporabe in
indikacije metode ter primerne tehnike za spremljanje 24 urnih pH profilov želodčnega
soka. V preglednici I smo zbrali pH vrednosti v želodcu zdravih posameznikov.
Tudi v študiji (12) so Barlow in sodelavci, na 24 zdravih prostovoljcih, proučili pH
vrednost želodčnega soka na različnih mestih v želodcu, pod različnimi pogoji, tekom 24
ur.
Bumm in Blum (13) sta s 24 urnim merjenjem pH vrednosti želodčnega soka, proučila
vpliv mesta namestitve elektrode, hrane, kajenja in zdravil na pH v želodcu. Raziskala sta
še cirkadiani ritem pH vrednosti želodčnega soka in pH vrednost želodčnega soka ponoči
na zdravih prostovoljcih.
V študiji (15) so Dai in sodelavci poskušali raziskati vpliv DGR na zvišanja pH vrednosti v
želodčnem soku s 24 urnim spremljanjem pH vrednosti in merjenjem koncentracije
bilirubina v želodčnem soku.
Cilluffo in sodelavci (16) so raziskali ponovljivost 24 urnega spremljanja pH s stekleno
elektrodo v antrumu in fundusu želodca na devetih prostovoljcih.
Prav tako McLauchlan in sodelavci (17), ki so primerjali 24 urne profile želodčnega soka
devetih zdravih prostovoljcev v antrumu in telesu želodca.
Savarino in sodelavci (18) so raziskovali ali obstaja razlika v cirkadianem pH vzorcu
želodčnega soka pri bolnikih z Barrettovim sindromom (Barrettov sindrom je povezan s
pogostim gastro ezofagealnim refluksom) in zdravih prostovoljcih. V drugi študiji (22) pa
15
so Savarino in sodelavci primerjali 24 urne profile zdravih prostovoljcev in pacientov z
aktivnim čirom na dvanajstniku. V preglednici I smo upoštevali rezultate meritev pri
skupini zdravih posameznikov.
V študiji (21) so proučili učinek rabeprazola na pH v različnih predelih želodca in na
njegov učinek na t.i. kislinske žepke.
Simonian in sodelavci (23) so, s pomočjo 24 urnega spremljanja pH želodčnega soka,
proučili vpliv različnih obrokov na regionalne spremembe v pH želodčnega soka.
V preglednici I so zbrani podatki o pH vrednosti (minimalna in maksimalna vrednost pH)
želodčnega soka, v zgodnjih jutranjih urah (med četrto in osmo uro zjutraj), število vrhov
dviga pH vrednosti, podatki o prostovoljcih udeleženih v raziskavi in mestu merjenja pH
vrednosti želodčnega soka z elektrodo. Podatke o pH vrednosti smo v dveh študijah (7, 12)
povzeli iz besedila, v preostalih študijah, kjer to ni bilo mogoče, pa smo jih odčitali iz
grafov (8, 9,10, 11, 13, 15, 16, 17, 18, 21, 22, 23). V treh študijah so podani individualni
profili pH vrednosti želodčnega soka (10, 11, 17), v vseh drugih pa so navedene povprečne
vrednosti oz. povprečni profili pH vrednosti v želodcu (7, 8, 9, 12, 13, 15, 16, 18, 21, 22,
23).
16
Preglednica I: pH v želodcu v zgodnjih jutranjih urah (med 4. in 8. uro zjutraj). Za vsako študijo (ref. je referenca) so podani število, spol, starost zdravih prostovoljcev. Podano je še mesto merjenja pH vrednosti (mesto), število vrhov dviga pH vrednosti (Vrh) in minimalna ter maksimalna pH vrednost. Pri vseh poskusih so pH vrednost določevali z elektrodami. (oznake M – moški, Ž – ženski, LES - Lower esophageal sfincter)
Ref. Zdravi
prostovoljci Starost (leta)
Mesto Vrh Min. pH Max. pH
7 8 bolnikov / / / / Večji od pH
4
8 79 71
(65 - 83) Telo želodca / / /
9 15
(11M, 4Ž) 48
(27 - 63) / / pH 1 pH 2,5
10 37 23
(19 - 46) Telo želodca 3
pH 1 pH 1,5
pH 5 pH 7
5 cm pod kardijo / pH 1 pH 2 11
27 (12M, 25Ž)
45,8 (25 - 62) 5-8 cm nad
piloričnim sfinktrom 16 pH 1 pH 6
10 cm pod LES / pH 1 pH 5
8 cm nad piloričnim sfinktrom
5, 6 pH 1 pH 6 12 24
(13M, 11Ž) 34
(21 - 51)
5 cm nad piloričnim sfinktrom
/ pH 1 pH 7
13 44 / / 4 pH 1,5 pH 3,5
15 30
(16M, 14Ž) 45
(20 - 70) Telo želodca (5 cm
pod LES) 5 pH 1,8 pH 7
Telo želodca (10 cm pod kardijo)
7 pH 1,5 pH 3 16 9 M
24 (22 - 29) Antrum (8-10 cm
pod elekt. v telesu ž.) 7 pH 1,5 pH 4,5
Telo želodca 4 pH 1,5 pH 4 17
9 (4M, 5Ž)
(20 - 56) Antrum (10 cm pod telesom želodca)
6 pH 1,8 pH 7
18 119
(64M, 55Ž) (45 ± 16)
Telo želodca (10 cm pod kardijo)
/ pH 1,5 pH 1,8
8 cm pod LES 3 pH 1.8 pH 4 21
10 (6M, 4Ž)
(33 ± 7,5) 15 cm pod LES 4 pH 1.8 pH 5
22 19
(15M, 4Ž) (42 ± 5) Telo želodca 4 pH 1,5 pH 2,8
2 cm pod LES 3 pH 1,5 pH 3 5 cm pod LES 3 pH 1,5 pH 4 23
10 (6M, 4Ž)
(33 ± 1,8) 12 cm pod LES 5 pH 2 pH 4
17
4 NAMEN DELA
Vpliv fiziološkega nihanja pH želodčnega soka na tešče in časa zadrževanja pelet v
želodcu na profile sproščanja, bomo poskusili pojasniti s pomočjo rezultatov poskusov
sproščanja natrijevega diklofenakata. Predvidevamo, da nizke pH vrednosti in daljši čas
zadrževanja pelet v želodcu vplivajo na profile sproščanja tako, da jih upočasnijo in
pomaknejo v desno.
V diplomski nalogi bomo proučili sproščanje natrijevega diklofenakata iz pelet v kapsulah
Diclofenac-ratiopharm® 100 mg Ratardkapseln . V preliminarnih poskusih bomo poskuse
izvedli s sistemom za sproščanje po USP, in sicer z napravo 2. ter v pretočnih sistemih s
kroglicami. Vse nadaljnje poskuse sproščanja natrijevega diklofenakata bomo, pod
enakimi osnovnimi pogoji, izvajali izključno na sistemu, ki bo najbolje ponazarjal
sproščanje iz pelet iz kapsule Diclofenc-ratiopharm® 100 mg Retardkapseln. Proučili
bomo še odstotek sproščene učinkovine v raztopljeni, v neraztopljeni obliki in odstotek
celokupne sproščene učinkovine ter rezultate upoštevali pri načrtovanju najprimernejše
metode dela.
V nadaljevanju se bomo pri poskusih sproščanja osredotočili na vpliv nizkega fiziološkega
pH umetnega želodčnega soka in različnega časa zadrževanja pelet v umetnem želodčnem
soku na sproščanja natrijevega diklofenakata iz pelet. Sproščanje bomo izvedli v treh
različnih umetnih želodčnih sokovih. Kot umetni želodčni sok bomo uporabili 0,100 M,
0,075 M in 0,010 M HCl. V vsakem umetnem želodčnem soku bomo naredili več serij
poskusov, ki se bodo razlikovale glede na čas izpostavljenosti pelet umetnemu želodčnemu
soku. Dobljenim vzorcem bomo UV spektrofotometrično določili koncentracijo sproščene
učinkovine ob vsakem času vzorčenja.
Primerjali bomo povprečne profile sproščanja ob različnih časih izpostavljanja pelet
umetnemu želodčnemu soku in ob enakem času zadrževanja v umetnih želodčnih sokovih
različne pH vrednosti. Proučili bomo utežene povprečne profile sproščanja, ki upoštevajo
vpliv hitrosti praznjenja pelet iz želodca in profile odvisnosti časa, v katerem se sprosti 50
odstotkov učinkovine, od pH umetnega želodčnega soka.
5 MATERIALI IN METODE
5.1 Materiali
Pelete z zadržanim sproščanjem
V okviru diplomske naloge smo proučevali sproščanje natrijevega diklofenakata (glej sliko
2) iz pelet s podaljšanim spročanjem v kapsulah Diclofenac-ratiopharm® 100 mg
Retardkapseln, podjetja Ratiopharm GmbH, Nemčija (v nadaljevanju pelete).
Slika 2: Strukturna formula natrijevega diklofenakata
Kapsule vsebujejo pelete s 100 mg učinkovine v obliki natrijevega diklofenakata. Druge
pomožne snovi so laktoza monohidrat, mikrokristalna celuloza, natrijeva karmeloza,
gliceril tri(tetradekanoat), trietilcitrat, želatina, Eudragit RS100, silicijev dioksid, titanov
dioksid, železov(III) oksid, črni železov(III) oksid.
Vsebnost učinkovine v peletah nismo določevali, prav tako nismo tehtali mase posameznih
pelet pred poskusom, saj smo privzeli, da je vsebnost učinkovine v vseh kapsulah enaka in
ustreza navedbam proizvajalca.
Druge snovi uporabljene pri eksperimentalnem delu
natrijev diklofenakat, čistoča ≥ 98%, Sigma Aldrich GmbH, Steinheim, Nemčija,
proizvedeno na Kitajskem,
klorovodikova kislina, Titrisol®, za pripravo 1 M HCl, Merck KGaA, Darmstadt,
Nemčija,
18
19
natrijev hidroksid, Titrisol®, za pripravo 1 M NaOH, Merck KGaA, Darmstadt,
Nemčija,
natrijev dihidrogenfosfat, Merck KGaA, Darmstadt, Nemčija,
puferska raztopina, fosfatni pufer pH 7,00 (± 0,02; 20°C), Kefolab, Ljubljana,
Slovenija,
Aparature uporabljene pri eksperimentalnem delu
‐ spektrofotometer, Agilent 8453, Agilent technologies, HP, Waldbronn, Nemčija,
‐ aparatura za testiranje sproščanja, aparatura z vesli, VanKel Technology Group,
Cary, NC, ZDA,
‐ digitalna tehtnica, Exacta 300 EB, tehtnica, Železniki, Slovenija,
‐ analizna tehtnica, Mettler Toledo AG245, Schwarzenbach, Švica,
‐ avtomatska pipeta 100 - 1000 µL, Eppendorf, Hamburg, Nemčija,
‐ avtomatska pipeta 500 - 2500 µL, Eppendorf, Hamburg, Nemčija,
‐ polnilne pipete (1, 2, 3, 5, 10, 15, 25 mL),
‐ filtri, Minisart RC 15 membrane, velikost por 0,45 µm, Sartorius Stedim Biotech
GmbH, Nemčija,
‐ stereomikroskop SZX12, Olympus, ZDA,
‐ pH meter, MP 220, Mettler Toledo, Schwarzenbach, Švica,
pretočni sistem za sproščanje (A1, A2), ki ga sestavljajo:
‐ magnetno mešalo z grelcem, IKA RCT basic, IKA Werke GmbH & Co. KG,
Staufen, Nemčija,
‐ črpalka ISMATEC BVP, ISMATEC SA, Labortechnik – Analytik, Glattbrugg,
Švica,
‐ silikonske pretočne cevke z notranjim premerom 3,2 mm, Carl Roth, GmbH,
Karlsruhe, Nemčija,
‐ steklene kroglice, premer 1 mm (uporaba za pretočno celico aparata USP4),
‐ magnet dolžine 50 mm in premera 8 mm
20
‐ 50 mL steklena čaša
21
5.2 Metode
Pri eksperimentalnem delu smo spremljali sproščanje natrijevega diklofenakata iz pelet.
Pelete smo v začetku poskusa, določen čas (10, 30, 60, 120 ali 200 minut), izpostavili
umetnemu želodčnemu soku (v nadaljevanju UŽS). V našem primeru so to bile 0,100 M,
0,075 M in 0,010 M raztopina HCl ter 0,001 M raztopina HCl v preliminarnih preizkusih.
Nato pa smo spremljali nadaljnjo sproščanje učinkovine še v umetnem črevesnem soku
brez pankreatina (simulated intestinal fluid po USP brez pankreatina, v nadaljevanju UČS),
to je fosfatni pufer s pH 6,8. Poskus sproščanja smo spremljali do časa, v katerem se je
sprostil ves natrijev diklofenakat iz pelet oz. dokler je to bilo mogoče, saj je metoda dela
zahtevala stalno navzočnost raziskovalca na delovnem mestu. Vsebnost učinkovine smo
določili z UV spektrofotometrijo.
5.2.1 Priprava umetnega želodčnega soka
Raztopino UŽS smo pripravili tako, da smo najprej 1 L bučo do polovice dopolnili z
deionizirano vodo. V merilnem valju oz. s polnilno pipeto smo natančno odmerili ustrezen
volumen 1 M HCl (preglednica ) in vsebino kvantitativno prenesli v bučo z deionizirano
vodo. Bučo smo nato z deionizirano vodo dopolnili do oznake in dobro premešali. Tako
pripravljen UŽS smo uporabljali največ pet dni.
Preglednica II: Sestava UŽS, ki smo jih uporabili pri delu in njihove oznake. (V je volumen)
Oznaka UŽS1 UŽS2 UŽS3 UŽS4
Umetni želodčni sok 0,100 M HCl 0,075 M HCl 0,010 M HCl 0,001 M HCl
V (1 M HCl) v mL 100 75 10 1
V (deionizirane vode) do 1 L
5.2.2 Priprava umetnega črevesnega soka
Raztopino UČS smo pripravili tako (preglednica III), da smo najprej 1 L bučo do polovice
dopolnili z deionizirano vodo. V čašo smo natehtali natančno 6,8 g KH₂PO₄ in vsebino
22
kvantitativno prenesli v bučo z deionizirano vodo. Nato smo v merilni valj natančno
odmerili 22 mL 1 M NaOH in vsebino kvantitativno prenesli v bučo z raztopino kalijevega
dihidrogenfosfata. Bučo smo do oznake dopolnili z deionizirano vodo in dobro premešali.
Pred uporabo smo raztopini izmerili pH s pH metrom, ki smo ga pred vsako meritvijo
umerili na pH 7,00. Po potrebi smo pH raztopine uravnali na vrednost 6,8 ± 0,03 z 0,1 M
HCl ali 0,1 M NaOH. Tako pripravljen UČS smo uporabljali največ tri dni.
Preglednica III: Sestava UČS, ki smo ga uporabili pri delu
Umetni črevesni sok (UČS)
KH₂PO₄ [g] 6,8
1M NaOH [mL] 22
Deionizirana voda Do 1 L
pH 6,8 ± 0,03
5.2.3 Priprava 0,1 M NaOH
Bučo (1 L) smo do polovice dopolnili z deionizirano vodo. V merilnem valju smo odmerili
natančno 100 mL 1 M NaOH ter vsebino kvantitativno prenesli v bučo z deionizirano
vodo. Bučo smo do oznake dopolnili z deionizirano vodo in jo dobro premešali.
5.2.4 UV spektrofotometrija
Za določevanje vsebnosti diklofenaka v vzorcih smo se poslužili UV spektrofotometrične
analize vzorcev. Določili smo enačbe premice raztopin natrijevega diklofenakata v
različnih medijih. S pomočjo teh enačb smo v nadaljevanju pri poskusih sproščanja
izračunali koncentracijo učinkovine v posameznem vzorcu. Za določitev enačbe premice
smo najprej pripravili raztopine natrijevega diklofenakata v znanih koncentracijah (opisano
v nadaljevanju). Nato smo določili absorpcijski maksimum raztopine natrijevega
diklofenakata v posameznem mediju z namenom določiti valovno dolžino pri kateri smo
določevali absorbance raztopinam natrijevega diklofenakata v določenem mediju. S
pomočjo rezultatov smo narisali graf absorbance v odvisnosti od koncentracije in premico
skozi točke. Z linearno regresijo smo izračunali enačbo umeritvene premice za raztopine
natrijevega diklofenakata v posameznem mediju. Za vse točke smo določili še kvadrat
Pearsonovega koeficienta korelacije (R²).
23
V nadaljevanju je opis priprave raztopin natrijevega diklofenakata v določenih medijih, s
pomočjo katerih smo določili enačbo umeritvene krivulje za natrijev diklofenakat v
posameznem mediju. Uporabili smo enake medije kot za pripravo vzorcev pri poskusih
sproščanja.
5.2.4.1 Priprava raztopin učinkovine v zmesi UŽS različne molarnosti in UČS z 0,1 M NaOH
Pripravili smo tri osnovne raztopine natrijevega diklofenakata A, B in C s približno
koncentracijo 100 mg/L v 0,1 M NaOH. In sicer smo na analitski tehtnici natančno
natehtali približno 10 mg standarda natrijevega diklofenakata in natehto kvantitativno
prenesli v 100 mL bučko. Nato smo bučko do oznake dopolnili z 0,1 M NaOH in mešali
dokler se vsa učinkovina ni raztopila. Iz tako pripravljenih osnovnih raztopin A, B in C
smo pripravili vsaj sedem novih raztopin s koncentracijami v želenem koncentracijskem
območju, v katerem je bila odvisnost absorbance od koncentracije, linearna. Te raztopine
smo pripravili tako, da smo v bučke s polnilno ali avtomatsko pipeto odpipetirali določen
volumen osnovne raztopine ter dopolnili z 0,1 M NaOH in medijem (UŽS1, UŽS2, UŽS3,
UŽS4, UČS). Pri tem smo volumen osnovne raztopine upoštevali kot del volumna 0,1 M
NaOH. Volumsko razmerje med 0,1 M NaOH, vključujoč volumen osnovne raztopine, in
medijem (UŽS1, UŽS2,UŽS3, UŽS4, UČS) je bilo 1:1. Slepi vzorec je bila ustrezna čista
zmes medija (UŽS1, UŽS2, UŽS3, UŽS4, UČS) z 0,1 M NaOH v volumskem razmerju
1:1. V preglednici IV so zbrane oznake medijev in njihova sestava.
Preglednica IV: Oznake in sestava posameznih medijev, ki smo jih uporabili pri delu
Oznaka Sestava medija
UŽS1/b 0,100 M HCl in 0,1 M NaOH v volumskem razmerju 1:1
UŽS2/b 0,075 M HCl in 0,1 M NaOH v volumskem razmerju 1:1
UŽS3/b 0,010 M HCl in 0,1 M NaOH v volumskem razmerju 1:1
UŽS4/b 0,001 M HCl in 0,1 M NaOH v volumskem razmerju 1:1
UČS/b Fosfatni pufer pH 6,8 in 0,1 M NaOH v volumskem razmerju 1:1
24
5.2.4.2 Priprava raztopin natrijevega diklofenakata v UŽS1, UŽS3, UŽS4
Pripravili smo tri osnovne raztopine A, B in C v koncentraciji s približno koncentracijo
800 mg/L v deionizirani vodi. Natrijev diklofenakat je v kislem mediju slabo topen
(preglednica V), zato se v uporabljenih UŽS ne bi ves raztopil. Osnovne raztopine smo
pripravili tako, da smo na analitski tehtnici približno natančno natehtali 80 mg standarda
natrijevega diklofenakata in natehto kvantitativno prenesli v 100 mL bučko. Nato smo
bučko do oznake dopolnili z deionizirano vodo in mešali dokler se vsa učinkovina ni
raztopila. Iz tako pripravljenih osnovnih raztopin A, B in C smo pripravili vsaj sedem
novih raztopin s koncentracijami v želenem koncentracijskem območju, v katerem je bila
odvisnost absorbance od koncentracije linearna. Pri tem smo bili pozorni, da smo osnovne
raztopine najmanj 20 krat redčili, saj smo predvideli, da lahko pod temi pogoji zanemarimo
vpliv volumna deionizirane vode iz osnovne raztopine v končni raztopini. Te raztopine
smo pripravili tako, da smo v bučke s polnilno ali avtomatsko pipeto odpipetirali določen
volumen osnovne raztopine in jo dopolnili z ustreznim medijem (UŽS1, UŽS3, UŽS4).
Vsako raztopino smo pripravili tik preden smo ji izmerili absorbanco, saj se je po
določenem času, v vzorcih z višjo koncentracijo učinkovine, le ta v bučki izoborila. Slepi
vzorec je bil čisti umetni želodčni sok (UŽS1, UŽS3, UŽS4)
Preglednica V: Topnost natrijevega diklofenakata, pri temperaturi 23°C ± 2°C, v različnih medijih (6).
Topilo pH topila Ionska moč (mol/L) Topnost (mg/mL)
Prečiščena voda 0 14,18
0,100 M HCl (UŽS1) 1,0 0,1 0,0012
0,010 M HCl (UŽS3) 2,0 0,01 0,0017
0,001 M HCl (UŽS4) 3,0 0,001 0,28
Fosfatni pufer 6,8 0,08 0,67
5.2.4.3 Priprava raztopin natrijevega diklofenakata v UČS
Pripravili smo tri osnovne raztopine natrijevega diklofenakata A, B in C s približno
koncentracijo 100 mg/L v UČS. In sicer smo na analitski tehtnici približno natančno
natehtali 10 mg standarda natrijevega diklofenakata in natehto kvantitativno prenesli v 100
mL bučko. Nato smo bučko do oznake dopolnili z UČS in mešali dokler se vsa učinkovina
25
ni raztopila. Iz tako pripravljenih osnovnih raztopin A, B in C smo pripravili vsaj sedem
novih raztopin s koncentracijami v želenem koncentracijskem območju, v katerem je bila
odvisnost absorbance od koncentracije linearna. Te standardne raztopine smo pripravili
tako, da smo v bučke s polnilno ali avtomatsko pipeto odpipetirali določen volumen
osnovne raztopine in dopolnili z UČS. Slepi vzorec je bil čisti UČS.
5.2.5 Razpadnost kapsul v umetnem želodčnem soku
V pretočnem sistemu s kroglicami smo določili čas razpada kapsul. Pri tem smo uporabili
magnetno mešalo z grelcem, na katerem je bila kopel uravnana na temperaturo 37°C ± 1°C
in delovna čaša v kopeli. V slednjo smo natehtali 25 g steklenih kroglic ter dolili 40 mL
umetnega želodčnega soka (UŽS1, UŽS3). Izvedli smo dva poskusa, po enega za vsak
medij. Pri poskusu smo uporabili velik magnet. Hitrost mešanja je bila 50 obratov na
minuto.
Ob času 0 smo v delovno čašo dali kapsulo Diclofenac-ratiopharm® 100 mg
Ratardkapseln, vklopili magnetno mešalo in štoparico. Poskus smo izvajali toliko časa, da
je kapsula razpadla in so se sprostile vse pelete
5.2.6 Preliminarni poskusi sproščanja
Pri delu smo imeli na voljo več sistemov s katerimi bi lahko izvedli poskuse, zato smo v
preliminarnih poskusih najprej izvedli poskuse sproščanja na dveh različnih sistemih. Na
napravi za sproščanje 2 po USP in v pretočnem sistemu s kroglicami. V laboratoriju
imamo tri pare pretočnih sistemov s kroglicami z oznakami A1, A2, G1, G2 in M1, M2.
Rezultati so bili vodilo pri nadaljnjem načrtovanju poskusov, ki smo jih izvedli v okviru
diplomske naloge.
5.2.6.1 Poskus sproščanja z aparaturo za sproščanje po USP
Poskuse sproščanja smo naredili z aparaturo za sproščanje po USP (naprava z vesli).
Naredili smo tri poskuse ob istem času. Začetni volumen medija je bil 1000 mL,
temperatura 37°C ± 0,5°C in hitrost mešanja 100 obratov na minuto. Pogoji so bili v vseh
treh delovnih čašah enaki in so ostali tekom dela nespremenjeni.
Poskus smo izvajali eno uro v UŽS3. Nato smo pelete previdno filtrirali ob znižanem tlaku
in jih kvantitativno prenesli nazaj v posodo ter jo dopolnili s 1000 mL umetnega
črevesnega soka. Sproščanje smo spremljali še tri ure. Vzorčili smo s pomočjo
avtomatskega vzorčevalnika ob časih 0, 20, 40, 60, 80, 100, 120, 180 in 240 minut. Pri tem
smo z uporabo filtra zajemali po 5 mL vzorca. Odvzetega medija pri tem nismo
nadomeščali. Izgube zaradi odvzemanja vzorcev smo upoštevali pri končnem izračunu
odstotka sproščene učinkovine. Izgub zaradi izhlapevanja medija tekom poskusa nismo
upoštevali pri izračunu, saj smo predvideli, da ne bi bistveno vplivale na rezultate.
Izračun profila sproščanja
Pri izračunu profila sproščanja smo, za izračun koncentracije učinkovine v n-tem vzorcu
ob času t, upoštevali enačbo umeritvene premice v UŽS3 in UČS.
Med preizkušanjem sproščanja v obeh medijih, odvzetih volumnov pri vzorčenju nismo
nadomeščali, zato sta se volumen celokupnega medija in količina sproščene učinkovine
postopoma zmanjševala. Ob prehodu iz umetnega želodčnega soka v umetni črevesni sok
je bil začetni volumen medija ponovno 1000 mL.
Dejanski volumen medija se je zaradi vzorčenja postopno zmanjševal po enačbi 1:
/Enačba 1/
Dejansko maso sproščene učinkovine ob času t pa smo izračunali tako, da smo masi
učinkovine v posodi ob času t prišteli še mase učinkovine, ki so bile odvzete pred časom t.
Glej enačbo 2:
/Enačba 2/
Odstotek sproščene učinkovine ob času t smo izračunali po enačbi 3:
26
/Enačba 3/
27
Simboli uporabljeni v enačbah:
n - število vzorcev,
- koncentracija učinkovine v n-tem vzorcu [mg/L],
- začetni volumen medija pred odvzemom vzorcev v umetnem želodčnem soku in
umetnem črevesnem soku (1000 mL),
- volumen vzorca (5 mL),
- dejanski volumen medija ob vzorčenju [mL],
– masa učinkovine, ki se je sprosti ob času t [mg] ,
- odstotek sproščene učinkovine ob času t [%] ,
D – odmerek natrijevega diklofenakata v peletah (100 mg)
5.2.6.2 Preliminarni poskusi sproščanja v pretočnem sistemu s kroglicami
Sproščanje smo izvedli v pretočnem sistemu s kroglicami. Le ta je sestavljen iz dveh
delovnih enot. In sicer iz peristaltične črpalke, ki preko rotorja in dveh silikonskih cevk
omogoča nadzorovan in enakomeren pritok svežega medija ter odtok vzorca iz delovne
čaše v merilni valj. Cevki smo vpeli v delovno čašo preko pokrova iz polistirena. Tako
smo zagotovili, da sta bili cevki vedno na isti višini. Na cevki, s katero smo odčrpavali
vzorec iz delovne čaše je bila nameščena kovinska mrežica, ki je preprečila, da bi se iz
delovne čaše prečrpali tudi večji delci.
Druga delovna enota pa je magnetno mešalo z grelcem. Na njem je bila vodna kopel z
delovno čašo, dvignjeno za 5 mm od dna vodne kopeli. Kot distančnik je služil pokrov
petrijevke. Z grelcem smo vzdrževali konstantno temperaturo v kopeli in posredno delovni
čaši. V delovni čaši so bile steklene kroglice, velik magnet, dolžine 50 mm in premera 8
28
mm in medij s peletami. Z mešanjem steklenih kroglic smo ponazarjali gibanje v
prebavnem traktu.
Kopel je bila ves čas poskusa termostatirana na 37°C ± 1°C. V delovno čašo smo natančno
natehtali 25 g steklenih kroglic. Volumen medija v delovni čaši je znašal 40 mL. Na
delovni čaši smo označili nivo medija in ga spremljali tekom celotnega poskusa ter ga
uravnavali kadar je bilo potrebno. Tako smo zagotovili konstanten volumen medija v
delovni čaši tekom poizkusa. Hitrost mešanja steklenih kroglic je bila 50 obratov na
minuto. Peristaltična črpalka je bila nastavljena tako, da smo v delovno čašo dovajali čisti
medij in hkrati odvzemali vzorec s pretokom 2 mL/minuto. Vzorec smo črpali neposredno
v merilni valj in opazovali volumna prečrpanega vzorca skozi čas. Tako smo spremljali
pretok in skrbeli, da je bil ves čas približno enakomeren. Cevke smo pred začetkom
poskusa sprali z medijem v katerem smo začeli poskus. Po končanem delu pa smo cevke
večkrat sprali z deionizirano vodo.
‐ V prvem sklopu preliminarnih poskusov smo najprej preverili sproščanje z
različnimi pretočnimi sistemi s kroglicami (M1, M2, G1, G2 in A1, A2). Ob času
nič smo v ogret medij, v delovni čaši, stresli pelete, vklopili mešalo in črpalko.
Sproščanje smo pričeli v UŽS3, nato smo po 60 min medij zamenjali z UČS, ne da
bi poskus pri tem prekinili. Sproščanje smo spremljali še 120 min v UČS. Vzorce
smo zbirali na 20 minut. Prečrpane vzorce smo redčili z 0,1 M NaOH v volumskem
razmerju 1:1. Tako smo zagotovili, da se je vsa učinkovina raztopila in preprečili,
da bi se raztopljena učinkovina čez čas izoborila.
‐ V drugem sklopu preliminarnih poskusov smo določili koncentracijo sproščene
učinkovine v raztopljeni obliki in celokupne sproščene učinkovine iz pelet. Pri
določevanju sproščene učinkovine v raztopljeni obliki in celokupne sproščene
učinkovine iz pelet smo poskuse sproščanja izvajali 60 min v UŽS (UŽS1, UŽS3,
UŽS4) in 180 min v UČS. Iz vzorca, ki smo ga prečrpali ob času t, smo pripravili
dva vzorca ( in ). smo pripravili tako, da smo prečrpan vzorec dobro
premešali. Z brizgo smo odvzeli 5 mL vzorca in ga skozi membranski filter
prefiltrirali v epruveto. smo pripravili tako, da smo prečrpan vzorec dobro
premešali in ga najprej redčili z 0,1 M NaOH v volumskem razmerju 1:1, da se je
morebitna učinkovina, v neraztopljeni obliki, raztopila. Nato smo z brizgo odvzeli
29
5mL raztopine in jo preko membranskega filtra prefiltrirali v epruveto. Tako
pripravljene vzorce smo po potrebi redčili s čistim medijem ( ) ali zmesjo medija
z 0,1 M NaOH v volumskem razmerju 1:1 ( ) in jim izmerili absorbanco.
30
31
5.2.7 Poskusi sproščanja v pretočnem sistemu s kroglicami
Poskuse smo izvedli pod natanko enakimi osnovnimi pogoji, kot pri preliminarnih
poskusih. Pri tem smo vse poskuse izvajali izključno v pretočnih sistemih s kroglicami A1
in A2. Pri poskusih sproščanja smo po določenem času (10, 30, 60, 120 ali 200 minut)
izpostavljanja pelet v UŽS (UŽS1, UŽS2, UŽS3), odvisno od poskusa (S10, S30, S60,
S120, S200, V10, V30, V60, V120, V200, T10, T30, T60, T120, T200) (preglednica VI),
tega zamenjali z UČS. Sproščanje smo spremljali dokler se ni sprostila vsa učinkovina oz.
dokler je to bilo mogoče, saj metoda zahteva stalno prisotnost raziskovalca na delovnem
mestu. Vzorce smo zbirali vsakih 20 minut in jih redčili z 0,1 M NaOH v volumskem
razmerju 1:1 ter dobro premešali. Vzorce smo po potrebi redčili v razmerju 1:5 ali 1:10 z
ustrezno zmesjo medija z 0,1 M NaOH v volumskem razmerju 1:1. Pri tem smo upoštevali
koncentracijsko območje umeritvene premice.
Preglednica VI: Oznaka posameznega poskusa, UŽS, ki smo ga pri poskusu uporabili ter časi izpostavljanja pelet v določenem UŽS za vsak poskus. (N – število poskusov, oznaka – oznaka poskusa)
Oznaka UŽS Čas v UŽS
[min]
Čas v UČS
[min] N Oznaka UŽS
Čas v UŽS
[min]
Čas v UČS
[min] N
S10 UŽS3 10 350 3 V120 UŽS2 120 360 4
S30 UŽS3 30 330 3 V200 UŽS2 200 280 3
S60 UŽS3 60 360 3 D10 UŽS1 10 410 3
S120 UŽS3 120 240 2 D30 UŽS1 30 450 3
S200 UŽS3 200 280 3 D60 UŽS1 60 420 4
V10 UŽS2 10 350 3 D120 UŽS1 120 360 3
V30 UŽS2 30 390 4 D200 UŽS1 200 280 3
V60 UŽS2 60 360 4
Izračun profila sproščanja učinkovine iz pelet
Maso učinkovine, ki se je sprostil ob času t, smo izračunali tako, da smo koncentracijo
učinkovine v posameznem vzorcu pomnožili z volumnom prečrpanega vzorca ob istem
času. Pri tem smo upoštevali redčitve, ki smo jih naredili pri pripravi posameznega vzorca.
Glej enačbo 4:
/Enačba 4/
Za določitev odstotka sproščene učinkovine smo uporabili enačbo 5:
/Enačba 5/
Simboli uporabljeni v enačbah:
- število vzorca,
- koncentracija učinkovine v n-tem vzorcu ob času t [mg/L], pri čemer je imel vzorec ob
času t je 0 min koncentracijo 0 mg/L
– absorbanca vzorca ob času t,
– odsek na ordinati umeritvene premice [mg/L],
– naklon umeritvene premice,
– masa učinkovine v vzorcu ob času t [mg],
- volumen prečrpanega vzorca ob času t [L],
- faktor redčitev za posamezen vzorec n
– kumulativna masa sproščene učinkovine ob času t [mg],
– odmerek natrijevega diklofenakata v peletah (100 mg),
- delež sproščene učinkovine ob času t [%],
32
5.2.8 Hipotetično podaljševanje profilov sproščanja po matematičnem modelu
Za končno analizo podatkov smo potrebovali celotne profile sproščanja, v katerih se je iz
pelet sprostila vsa učinkovina. Pri eksperimentalnem delu smo, zaradi okoliščin, ki so
zahtevale stalno prisotnost raziskovalca na delovnem mestu, sproščanje učinkovine iz pelet
spremljali do 480 min. Ti pogoji pa pogosto niso zadostovali, da bi se iz pelet lahko
sprostila vsa učinkovina, zato smo profile sproščanja, podaljšali do časa, v katerem se je
predvidoma sprostilo 95 in več odstotkov natrijevega diklofenakata.
Za vsak profil smo zato določili krivuljo, ki najbolje ponazarja profil v njegovem končnem
delu. Ugotovili smo da kinetika 1. reda dobro ponazarja eksperimentalno dobljene profile
sproščanja v umetnem črevesnem soku. Pri podaljševanju profilov smo uporabili le tisti set
točk, pri katerih je bil in ustrezen , glede na nemoteno hipotetično
podaljševanje profila. Iz enačbe 6 smo izračunali .
/Enačba 6/
Nato smo na osnovi dobljenega izračunali hipotetični odstotek sproščene učinkovine
po enačbi 7. Interval med posameznimi točkami je bil 20 minut.
/Enačba 7/
Simboli uporabljeni v enačbah
- delež sproščene učinkovine ob času t,
– naklon premice,
– čas vzorčenja.
33
5.2.9 Izračun povprečnega in uteženega povprečnega profila sproščanja
Iz eksperimentalnih podatkov poskusov smo narisali profile sproščanja (odstotek sproščene
učinkovine po času) in jih v nadaljevanju po matematičnem modelu podaljšali. Tako smo
dobili profile pri katerih se je sprostila večina učinkovine iz pelet. Za vsak poskus smo
naredili več paralelk. Iz teh podatkov smo izračunali povprečen profil sproščanja
učinkovine, tako da smo izračunali povprečno vrednost odstotka sproščene učinkovine za
vsak čas po enačbi 8.
/Enačba
8/
Dobili smo tri serije (za vsak uporabljen UŽS; UŽS1, UŽS2, UŽS3) s petimi povprečnimi
profili sproščanja učinkovine po času, glede na različni čas izpostavljenosti pelet UŽS (10,
30, 60, 120 in 200 min).
Iz povprečnih profilov sproščanja smo izračunali utežen povprečni profil sproščanja za
vsak medij. Pri tem smo upoštevali, da se pelete iz želodca praznijo po kinetiki, ki jo dobro
opiše Weibullov model (enačba 9). Pri tem se opiramo na rezultate raziskovalnega dela, ki
je bilo narejeno na Katedri za biofarmacijo in farmakokinetiko, Fakultete za farmacijo v
Ljubljani (19).
/Enačba 9/
Delež pelet, ki zapustijo želodec v določenem časovnem intervalu smo izračunali z enačbo
10. Pri tem smo izračunali odstotek pelet, ki zapustijo želodec v času, ki predstavlja
povprečen čas praznjenja za ta odstotek v določenem časovnem intervalu.
/Enačba 10/
Nato smo vsako točko povprečnega profila, odstotka sproščanja učinkovine, pomnožili z
deležem, ki ponazarja delež pelet, ki se v določenem časovnem intervalu spraznijo iz
želodca. Izračun prikazuje enačba 11. V preglednici VII so prikazani odstotki pelet, ki
34
zapustijo želodec po 10, 30, 60, 120 in 200 minutah. Ti časi prikazujejo sredino časovnega
intervala praznjenja pelet iz želodca.
Preglednica VII: Povprečni čas intervala in odstotek pelet, ki zapustijo želodec v tem časovnem intervalu
35
Časovni interval [min]
Povprečni čas praznjenja pelet iz želodca v časovnem intervalu [min]
Odstotek pelet, ki se sprazni iz želodca v intervalu [%]
0 – 20 10 30,5
20 – 40 30 18,7
40 – 80 60 22,4
80 – 260 120 18,8
160 – 240 200 9,6* *t > 240 min: 3,5% pelet – všteto v interval 160 -240 min
/Enačba 11/
Izračunane utežene vrednosti povprečnih odstotkov sproščene učinkovine v določenem
UŽS smo sešteli in dobili celokupno uteženo vrednost odstotkov sproščene učinkovine ob
času t. Glej enačbo 12:
/Enačba 12/
Graf celokupnih uteženih vrednosti odstotkov sproščene učinkovine po času nam daje
celokupen utežen povprečni profil sproščanja učinkovine iz pelet v določenem UŽS.
Simboli uporabljeni v enačbah:
- delež pelet, ki ostanejo v želodcu ob določenem času [%],
- delež pelet, ki zapustijo
želodec v določenem časovnem intervalu [%],
- delež pelet, ki ostanejo v želodcu ob začetku časovnega intervala [%],
- delež pelet, ki ostanejo v želodcu ob koncu časovnega intervala [%],
- povprečni odstotek sproščene učinkovine ob času , za profile pelet
izpostavljenih X min umetnemu želodčnemu soku [%],
- čas izpostavljanja pelet umetnemu želodčnemu soku (10, 30, 60, 120 ali 200 min) oz.
povprečni čas praznjenja pelet iz želodca v določenem časovnem intervalu,
- odstotek sproščene učinkovine ob času pri posameznem poskusu [%],
- število poskusov
- utežen odstotek sproščene učinkovine ob času , za profile sproščanja, pelet
izpostavljenih X min v umetnem želodčnem soku [%],
- odstotek pelet, ki se sprazni v določenem intervalu. Sredina časovnega intervala
je enaka času zadrževanja pelet v UŽS [%],
- utežen povprečni odstotek sproščene učinkovine ob času [%],
5.2.10 Izračun iz povprečnih profilov sproščanja
Čas, ko se je sprostilo 50% učinkovine iz pelet smo izračunali iz rezultatov posameznega
testa sproščanja. To smo storili tako, da smo z linearno interpolacijo dveh sosednjih točk,
med katerima se je sprostilo 50% učinkovine, določili iskano vrednost.
.
36
37
6 REZULTATI
6.1 Določanje enačb umeritvenih premic
V preglednici VIII so zbrane enačbe umeritvenih premic, ki podajajo odvisnost absorbance
standardnih raztopin učinkovine od koncentracije, v vseh uporabljenih medijih (UŽS3,
UŽS1, UŽS4, UČS, UŽS3/b, UŽS2/b, UŽS1/b, UŽS4/b, UČS/b). V preglednici VIII je
podan še kvadrat Pearsonovega koeficienta korelacije (R²). Valovna dolžina pri kateri smo
določevali absorbanco je bila v vseh primerih 276 nm.
Preglednica VIII: Enačbe umeritvenih premic in pripadajoč kvadrat Pearsonovega koeficienta (R²) za raztopine učinkovine v različnih medijih ter sestava medijev. A je absorbanca raztopine učinkovine izmerjena pri 276 nm, c je koncentracija učinkovine v mg/L.
Medij Sestava medija Enačba umeritvene
premice R²
UŽS1 0,100 M HCl A = 0,0285c – 0,00001 0,9996
UŽS3 0,010 M HCl A = 0,028c + 0,0018 0,9997
UŽS4 0,001 M HCl A = 0,0281c – 0,0004 0,9999
UČS Fosfatni pufer pH 6,8 A = 0,0317c – 0,0021 0,9997
UŽS1/b 0,100 M HCl z 0,1 M NaOH v razm. 1:1 A = 0,0282c + 0,0008 0,9999
UŽS2/b 0,075 M HCl z 0,1 M NaOH v razm. 1:1 A = 0,0325c + 0,0014 0,999
UŽS3/b 0,010 M HCl z 0,1 M NaOH v razm. 1:1 A = 0,0323c + 0,0013 0,9989
UŽS4/b 0,001 M HCl z 0,1 M NaOH v razm. 1:1 A = 0,0323c – 0,0001 1
UČS/b Fosfatni pufer pH 6,8 z 0,1 M NaOH v razm.
1:1 A = 0,0324c – 0,0013 0,9998
38
6.2 Razpadnost kapsul v umetnem želodčnem soku
Spremljali smo razpad kapsule v 0,100 M HCl (UŽS1) in 0,010 M HCl (UŽS3) skozi čas.
Pozorni smo bili na čas, v katerem je kapsula začela razpadati, čas, v katerem so se
sprostile prve pelete in čas, v katerem je celotna kapsula razpadla. Opazke smo zbrali v
preglednici IX.
Preglednica IX: Razpad kapsule v 0,100 M HCl (UŽS1) in v 0,010 M HCl (UŽS3).
Opazke Čas v UŽS1 Čas v UŽS3
Pričetek poskusa 0 0
Konca kapsule razpadeta 2 min 8 s 1 min 30 s
Pelete se sprostijo 2 min 20 s 1 min 50 s
Kapsula razpade, sprostijo se vse pelete 6 min 40 s 5 min 14 s
6.3 Poskusi sproščanja
6.3.1 Preliminarni poskusi sproščanja
6.3.1.1 Rezultati sproščanja na različnih sistemih
V preglednicah X do XIII so zbrani rezultati sproščanja učinkovine (60 min v UŽS3 nato
120 min v UČS) narejeni v pretočnem sistemu s kroglicami (M1, M2, G1, G2, A1, A2) in z
aparaturo za sproščanje po USP, z napravo z vesli (USP), pod enakimi delovnimi pogoji.
39
Preglednica X: Odstotki sproščene učinkovine ob določenem času in povprečna vrednost (M(pov)). M1a in M2a sta paralelki poskusa narejeni v pretočnih sistemih za sproščanje M1 in M2. Prikazan je še standardni odklon (SD).
Čas [min] M1a [%] M2a [%] M(pov) [%] SD
0 0 0 0 0
20 3,72 4,19 3,96 0,33
40 22,24 27,00 24,62 3,36
60 33,31 35,19 34,25 1,33
80 58,33 53,62 55,97 3,33
100 80,63 78,56 79,60 1,46
120 89,85 88,62 89,23 0,87
140 94,09 96,51 95,30 1,72
160 96,69 100,45 98,57 2,66
180 98,71 102,52 100,62 2,69
Preglednica XI: Odstotki sproščene učinkovine ob določenem času in povprečna vrednost (G(pov)). G1a, G1b, G2a so paralelke poskusa narejene v pretočnih sistemih za sproščanje G1 in G2. Prikazan je še standardni odklon (SD).
Čas [min] G1a [%] G1b [%] G2a [%] G(pov) [%] SD
0 0 0 0 0 0
20 0,44 0,21 0,26 0,30 0,12
40 1,42 0,54 0,62 0,86 0,49
60 2,46 1,03 1,13 1,54 0,80
80 5,12 3,10 3,66 3,96 1,04
100 15,45 12,59 14,68 14,24 1,48
120 27,39 25,09 28,71 27,06 1,83
140 40,84 38,71 43,71 41,08 2,51
160 53,09 51,60 57,00 53,90 2,79
180 63,82 64,77 69,03 65,87 2,77
40
Preglednica XII: Odstotki sproščene učinkovine ob določenem času in povprečna vrednost (A(pov)). A1a, A2a in A1b so paralelke poskusa narejene v pretočnih sistemih za sproščanje A1 in A2. Prikazan je še standardni odklon (SD).
Čas [min] A1a [%] A2a [%] A1b [%] A(pov) [%] SD
0 0 0 0 0 0
20 0,22 0,18 0,22 0,21 0,02
40 0,99 0,68 0,58 0,75 0,21
60 2,10 1,56 1,23 1,63 0,44
80 5,58 4,10 3,17 4,28 1,22
100 12,81 11,78 11,94 12,17 0,55
120 24,06 22,58 22,81 23,15 0,79
140 35,72 34,05 33,73 34,50 1,07
160 47,65 45,09 45,59 46,11 1,36
180 59,12 55,62 56,59 57,11 1,81
Preglednica XIII: Odstotki sproščene učinkovine ob določenem času in povprečna vrednost USP(pov)). Poskusi USP1, USP2 in USP3 so paralelke narejene v sistemu za sproščanje po USP z napravo z vesli. Prikazan je še standardni odklon (SD).
Čas [min] USP1 [%] USP2 [%] USP3 [%] USP(pov) [%] SD
0 0 0 0 0 0
20 0,76 0,61 1,11 0,83 0,25
40 1,50 1,47 1,84 1,61 0,21
60 2,06 2,25 1,94 2,08 0,15
80 24,95 29,45 25,41 26,60 2,48
100 49,00 55,16 48,85 51,00 3,60
120 65,46 70,22 65,46 67,04 2,75
180 86,06 89,44 88,50 88,00 1,74
240 92,02 93,87 92,93 92,94 0,93
41
6.3.1.2 Rezultati določanja celokupne sproščene učinkovine
V preglednicah XVI do XIV so zbrani rezultati poskusov v katerih smo določili odstotek
celokupne sproščene učinkovine pri sproščanju v različnih UŽS in povprečna vrednost
odstotka celokupne sproščene učinkovine pri sproščanju v posameznem UŽS ob
določenem času. Pri sproščanju smo najprej uporabili 0,100 M HCl (UŽS1), 0,010 M HCl
(UŽS3), 0,001 M HCl (UŽS4) in nato medij zamenjali z UČS. Podatki o sproščeni
učinkovini v raztopljeni obliki, pri istih poskusih, so prikazani v preglednicah XVII do
XIX.
Preglednica XIV: Odstotki celokupne sproščene učinkovine iz pelet v UŽS1 ob določenem času in pripadajoča povprečna vrednost ter standardni odklon (SD). A1a/cel, A2a/cel in A2b/cel so paralelke poskusa narejene v pretočnih sistemih za sproščanje A1 in A2.
Čas (min) A1a/cel [%] A2a/cel [%] A2b/cel [%] Povprečje [%] SD
0 0 0 0 0 0
20 0,11 0,09 0,13 0,11 0,02
40 0,37 0,32 0,53 0,41 0,11
60 0,57 0,67 0,86 0,70 0,15
80 0,72 1,03 1,17 0,97 0,24
100 0,92 1,49 1,53 1,31 0,34
120 2,22 3,35 3,21 2,93 0,62
140 4,72 5,82 5,83 5,46 0,64
160 7,32 8,55 9,03 8,30 0,88
180 11,03 11,57 12,32 11,64 0,65
200 13,61 14,51 15,53 14,55 0,96
220 16,73 17,51 18,52 17,59 0,90
240 19,72 19,92 21,27 20,31 0,84
260 22,59 22,15 23,86 22,87 0,88
280 25,37 24,26 26,14 25,26 0,94
300 27,94 26,28 28,28 27,50 1,07
42
Preglednica XV: Odstotki celokupne sproščene učinkovine iz pelet v UŽS3 ob določenem času in pripadajoča povprečna vrednost ter standardni odklon (SD). A1a/cel, A1b/cel in A1c/cel so paralelke poskusa narejene v pretočnem sistemu za sproščanje A1.
čas (min) A1a/cel [%] A1b/cel [%] A1c/cel [%] Povprečje [%] SD
0 0 0 0 0 0
20 0,22 0,23 0,38 0,27 0,09
40 0,58 0,55 1,18 0,77 0,36
60 1,23 1,12 2,17 1,51 0,58
80 3,17 3,11 4,74 3,67 0,93
100 11,94 10,70 12,21 11,61 0,81
120 22,81 22,06 23,10 22,66 0,54
140 33,73 34,51 35,28 34,51 0,78
160 45,59 47,41 47,29 46,76 1,02
180 56,59 59,89 58,19 58,22 1,65
200 67,21 70,46 68,37 68,68 1,65
220 76,40 79,09 76,97 77,49 1,41
240 84,16 86,16 84,14 84,82 1,16
Preglednica XVI: Odstotki celokupne sproščene učinkovine iz pelet v UŽS4 ob določenem času in pripadajoča povprečna vrednost ter standardni odklon (SD). A2a/cel, A1a/cel in A2b/cel so paralelke poskusa narejene v pretočnih sistemih za sproščanje A1 in A2.
čas [min] A2a/cel [%] A1a/cel [%] A2b/cel [%] Povprečje [%] SD
0 0 0 0 0 0
20 16,08 13,70 17,02 15,60 1,71
40 48,91 39,84 48,98 45,91 5,26
60 72,93 60,43 70,68 68,01 6,67
80 88,50 76,26 85,92 83,56 6,45
100 96,92 85,35 94,15 92,14 6,04
120 100,22 89,68 98,13 96,01 5,58
140 101,56 91,91 99,83 97,77 5,15
160 102,22 93,09 100,72 98,68 4,90
180 102,60 93,83 101,23 99,22 4,72
200 102,84 94,32 101,59 99,59 4,60
220 103,00 94,69 101,89 99,86 4,51
240 103,13 94,98 102,10 100,07 4,44
43
6.3.1.3 Rezultati določanja sproščene učinkovine v raztopljeni obliki
V preglednicah XVII do XIX so zbrani rezultati določanja odstotka sproščene učinkovine v
raztopljeni obliki pri sproščanju v različnih UŽS in povprečna vrednost odstotka sproščene
učinkovine v raztopljeni obliki pri sproščanju v posameznem UŽS ob določenem času. Pri
sproščanju smo uporabili 0,100 M HCl (UŽS1), 0,010 M HCl (UŽS3), 0,001 M HCl
(UŽS4) in UČS. Podatki o celokupni sproščeni učinkovini, pri istih poskusih, so prikazani
v preglednicah XIV do XVI.
Preglednica XVII: Odstotki sproščene učinkovine v raztopljeni obliki v UŽS1 ob določenem času in pripadajoča povprečna vrednost ter standardni odklon (SD). A1a/raz, A2a/raz in A2b/raz so paralelke poskusa narejene v pretočnih sistemih za sproščanje A1 in A2.
čas [min] A1a/raz [%] A2a/raz [%] A2b/raz [%] Povprečje [%] SD
0 0 0 0 0 0
20 0,10 0,09 0,09 0,09 0,00
40 0,21 0,20 0,20 0,20 0,01
60 0,29 0,28 0,29 0,29 0,01
80 0,36 0,34 0,36 0,35 0,01
100 0,42 0,41 0,43 0,42 0,01
120 1,74 2,32 2,18 2,08 0,30
140 4,23 4,24 5,02 4,50 0,45
160 7,38 7,13 8,48 7,66 0,72
180 11,14 10,12 11,94 11,07 0,91
200 14,57 13,13 15,28 14,32 1,10
220 17,68 15,93 18,34 17,32 1,25
240 20,69 18,44 21,25 20,13 1,49
260 23,58 20,78 23,99 22,78 1,75
280 26,23 22,99 26,39 25,20 1,92
300 28,77 25,18 28,59 27,51 2,02
44
Preglednica XVIII: Odstotki sproščene učinkovine v raztopljeni obliki v UŽS3 ob določenem času in pripadajoča povprečna vrednost ter standardni odklon (SD). A1a/raz, A1b/raz in A1c/raz so paralelke poskusa narejene v pretočnem sistemu za sproščanje A1.
Čas [min] A1a/raz [%] A1b/raz [%] A1c/raz [%] Povprečje [%] SD
0 0 0 0 0 0
20 0,09 0,10 0,11 0,10 0,01
40 0,17 0,22 0,22 0,20 0,03
60 0,25 0,34 0,33 0,30 0,05
80 0,35 0,44 0,43 0,41 0,05
100 9,75 8,61 8,60 8,99 0,66
120 21,23 20,14 20,13 20,50 0,63
140 33,47 32,56 32,55 32,86 0,53
160 45,60 44,78 44,77 45,05 0,48
180 56,73 56,20 56,19 56,37 0,31
200 66,90 66,13 66,12 66,38 0,45
220 75,79 74,23 74,22 74,75 0,90
240 83,36 80,83 80,82 81,67 1,46
Preglednica XIX: Odstotki sproščene učinkovine v raztopljeni obliki v UŽS4 ob določenem času in pripadajoča povprečna vrednost ter standardni odklon (SD). A2a/raz, A1a/raz in A2b/raz so paralelke poskusa narejene v pretočnih sistemih za sproščanje A1 in A2.
Čas (min) A2a/raz [%] A1a/raz [%] A2b/raz [%] Povprečje [%] SD
0 0 0 0 0 0
20 8,43 6,36 9,83 8,21 1,75
40 32,22 28,58 31,73 30,84 1,98
60 44,60 39,31 42,57 42,16 2,67
80 59,64 54,46 57,56 57,22 2,61
100 67,58 63,12 65,65 65,45 2,24
120 70,84 67,29 69,21 69,11 1,77
140 72,14 69,50 70,84 70,83 1,32
160 72,79 70,70 71,72 71,74 1,05
180 73,16 71,45 72,25 72,28 0,86
200 73,39 71,94 72,62 72,65 0,72
220 73,55 72,31 72,90 72,92 0,62
240 73,66 72,60 73,11 73,12 0,53
45
6.3.1.4 Odstotki sproščene učinkovine v neraztopljeni obliki
V preglednicah XX do XXII so zbrane povprečne vrednosti odstotka celokupne sproščene učinkovine, sproščene učinkovine v raztopljeni obliki in izračunani odstotki sproščene učinkovine v neraztopljeni obliki za vsak UŽS v katerem smo poskuse izvedli. Vsebinsko bi bilo smiselno podati individualne podatke o odstotku sproščene učinkovine v neraztopljeni obliki, vendar zaradi dobre ponovljivosti, majhnih razlik v odstotku sproščene učinkovine in večje preglednosti podajamo le podatke o povprečnem odstotku sproščene učinkovine v neraztopljeni obliki.
Preglednica XX: Povprečne vrednosti odstotkov celokupne sproščene učinkovine, sproščene učinkovine v raztopljeni in neraztopljeni obliki ob določenem času v 0,1 M HCl (UŽS1) in UČS.
t [min] Celokupen [%] v UŽS1 Raztopljen [%] v UŽS1 Neraztopljen [%] v UŽS1
0 0 0 0
20 0,11 0,09 0,02
40 0,41 0,20 0,20
60 0,70 0,29 0,41
80 0,97 0,35 0,62
100 1,31 0,42 0,89
120 2,93 2,08 0,85
140 5,46 4,50 0,96
160 8,30 7,66 0,64
180 11,64 11,07 0,57
200 14,55 14,32 0,23
220 17,59 17,32 0,27
240 20,31 20,13 0,18
260 22,87 22,78 0,09
280 25,26 25,20 0,05
300 27,50 27,51 0
46
Preglednica XXI: Povprečne vrednosti odstotkov celokupne sproščene učinkovine, sproščene učinkovine v raztopljeni in neraztopljeni obliki ob določenem času v 0,010 M HCl (UŽS3) in UČS.
t [min] Celokupen [%] v UŽS3 Raztopljen [%] v UŽS3 Neraztopljen [%] v UŽS3
0 0 0 0
20 0,27 0,10 0,17
40 0,77 0,20 0,57
60 1,51 0,30 1,21
80 3,67 0,41 3,26
100 11,61 8,99 2,63
120 22,66 20,50 2,16
140 34,51 32,86 1,65
160 46,76 45,05 1,72
180 58,22 56,37 1,85
200 68,68 66,38 2,30
220 77,49 74,75 2,74
240 84,82 81,67 3,15
Preglednica XXII: Povprečne vrednosti odstotkov celokupne sproščene učinkovine, sproščene učinkovine v raztopljeni in neraztopljeni obliki ob določenem času v 0,001 M HCl (UŽS4) in UČS.
t [min] Celokupen [%] v UŽS4 Raztopljen [%] v UŽS4 Neraztopljen [%] vUŽS4
0 0 0 0
20 15,60 8,21 7,39
40 45,91 30,84 15,07
60 68,01 42,16 25,85
80 83,56 57,22 26,34
100 92,14 65,45 26,69
120 96,01 69,11 26,90
140 97,77 70,83 26,94
160 98,68 71,74 26,94
180 99,22 72,28 26,93
200 99,59 72,65 26,94
220 99,86 72,92 26,94
240 100,07 73,12 26,95
6.3.2 Poskusi sproščanja v pretočnem sistemu s kroglicami
V preglednicah XXIII do XXX so zbrani rezultati paralelk sproščanja učinkovine, ki smo
jih podaljšali s hipotetičnim matematičnim modelom. Dodani sta še povprečna vrednost
odstotka sproščene učinkovine v posameznem sklopu podatkov in standardni odklon (SD).
Preglednica XXIII: Odstotki sproščene učinkovine iz pelet pri poskusih, kjer smo pelete 10 min (S10/1, S10/2, S10/3) in 30 min (S30/1, S30/2, S30/3) izpostavili 0,010 M HCl in nato umetnem črevesnem soku. Vrednosti smo hipotetično podaljšali do 720 min (hipotetično podaljšane vrednosti so od eksperimentalnih ločene z zadebeljeno linijo). Dodani sta še povprečni vrednosti (S10 in S30) in standardna odklona (SD). S10/1, S10/2, S10/3 in S30/1, S30/2, S30/3 so paralelke poskusov.
47
Čas
S10/1
S10/2
S10/3
S10
SD [%]
Čas
S30/1
S30/2
S30/3
S30
SD [%]
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
20 0,26 0,10 0,15 0,17 0,08 20 0,21 0,17 0,60 0,33 0,24
40 5,12 2,93 3,32 3,79 1,17 40 0,78 0,54 1,23 0,85 0,35
60 14,12 10,82 12,05 12,38 1,67 60 5,58 5,31 6,64 5,84 0,70
80 24,87 21,30 22,45 23,12 1,82 80 14,92 14,60 15,90 15,14 0,68
100 35,81 31,85 32,80 34,05 2,07 100 26,36 26,18 26,77 26,44 0,30
120 44,91 42,18 42,37 43,99 1,52 120 38,27 38,21 38,24 38,24 0,03
140 53,16 51,51 52,00 53,05 0,85 140 49,83 49,26 49,33 49,47 0,31
160 60,80 59,91 60,49 61,00 0,45 160 59,22 59,41 58,95 59,19 0,23
180 67,65 67,16 67,12 67,82 0,29 180 67,08 67,83 66,26 67,06 0,79
200 72,96 73,12 72,43 73,56 0,36 200 73,60 74,75 72,39 73,58 1,18
220 77,27 78,05 77,05 77,95 0,52 220 79,21 80,87 77,69 79,26 1,59
240 80,53 82,04 81,53 81,69 0,77 240 83,77 85,72 82,76 84,08 1,51
260 83,84 85,09 84,78 84,81 0,65 260 87,42 89,70 86,67 87,93 1,58
280 86,60 87,77 87,30 87,47 0,59 280 90,33 92,89 89,86 91,03 1,63
300 88,80 89,94 89,53 89,64 0,57 300 92,72 95,55 92,45 93,57 1,72
320 90,63 91,76 91,16 91,38 0,57 320 94,60 97,40 94,19 95,39 1,75
340 92,16 93,19 92,24 92,77 0,58 340 95,99 98,94 95,55 96,83 1,84
360 93,44 94,29 93,11 93,86 0,61 360 97,03 100,13 96,56 97,91 1,94
380 94,55 95,35 94,34 94,95 0,54 380 97,61 99,61 97,43 98,22 1,21
400 95,45 96,17 95,17 95,78 0,52 400 98,18 99,78 98,04 98,67 0,97
420 96,20 96,84 95,88 96,47 0,49 420 98,62 99,88 98,51 99,00 0,76
440 96,83 97,40 96,48 97,06 0,46 440 98,95 99,93 98,87 99,25 0,59
460 97,35 97,86 96,99 97,54 0,43 460 99,20 99,96 99,14 99,43 0,46
480 97,79 98,23 97,43 97,94 0,40 480 99,40 99,98 99,34 99,57 0,35
500 98,15 98,54 97,81 98,28 0,37 500 99,54 99,99 99,50 99,68 0,27
520 98,46 98,80 98,13 98,56 0,33 520 99,65 99,99 99,62 99,75 0,21
540 98,71 99,01 98,40 98,80 0,30 540 99,73 100,00 99,71 99,81 0,16
560 98,93 99,19 98,64 98,99 0,27 560 99,80 100,00 99,78 99,86 0,12
580 99,10 99,33 98,84 99,16 0,25 580 99,85 100,00 99,83 99,89 0,09
600 99,25 99,45 99,01 99,30 0,22 600 99,88 100,00 99,87 99,92 0,07
620 99,37 99,54 99,15 99,41 0,20 620 99,91 100,00 99,90 99,94 0,05
640 99,48 99,62 99,28 99,51 0,17 640 99,93 100,00 99,93 99,95 0,04
660 99,56 99,69 99,38 99,59 0,15 660 99,95 100,00 99,94 99,96 0,03
680 99,64 99,74 99,47 99,65 0,14 680 99,96 100,00 99,96 99,97 0,02
700 99,70 99,79 99,55 99,71 0,12 700 99,97 100,00 99,97 99,98 0,02
720 99,75 99,83 99,62 99,76 0,11 720 99,98 100,00 99,98 99,98 0,01
Preglednica XXIV: Odstotki sproščene učinkovine iz pelet pri poskusih, kjer smo pelete 60 min (S60/1, S60/2, S60/3) in 120 min (S120/1, S120/2) izpostavili 0,010 M HCl. Vrednosti smo hipotetično podaljšali do 720 min (hipotetično podaljšane vrednosti so od eksperimentalnih ločene z zadebeljeno linijo). Dodani sta še povprečni vrednosti (S60 in S120) in standardna odklona (SD). S60/1, S60/2, S60/3 in S120/1, S120/2 so paralelke poskusov.
48
Čas
S60/1
[%]
S60/2
[%]
S60/3
[%] S60 [%] SD [%]
Čas
S120/1
[%]
S120/2
[%]
S120
[%] SD [%]
0 0 0 0 0,00 0,00 0 0 0 0 0
20 0,13 0,13 0,14 0,13 0,01 20 0,19 0,12 0,15 0,05
40 0,40 0,43 0,38 0,40 0,02 40 0,50 0,36 0,43 0,10
60 0,78 1,09 0,79 0,89 0,18 60 1,01 0,70 0,85 0,22
80 2,15 2,80 2,31 2,42 0,34 80 1,62 1,17 1,40 0,32
100 9,34 9,30 8,51 9,05 0,47 100 2,29 1,73 2,01 0,40
120 19,60 20,22 17,80 19,21 1,26 120 3,02 2,29 2,66 0,52
140 31,22 32,80 28,90 30,97 1,96 140 5,72 3,98 4,85 1,23
160 42,80 44,90 40,11 42,61 2,40 160 13,83 10,90 12,37 2,07
180 53,75 55,65 50,79 53,40 2,45 180 25,94 21,33 23,63 3,26
200 62,67 64,62 59,68 62,33 2,49 200 38,00 33,58 35,79 3,12
220 70,06 72,33 67,12 69,84 2,61 220 49,01 45,34 47,18 2,60
240 76,17 78,51 73,38 76,02 2,57 240 59,42 56,41 57,91 2,13
260 81,14 83,66 78,57 81,12 2,54 260 67,57 65,26 66,41 1,64
280 85,29 87,86 82,90 85,35 2,48 280 74,40 72,64 73,52 1,24
300 88,81 91,28 86,51 88,87 2,38 300 80,06 78,77 79,41 0,91
320 91,73 94,03 89,45 91,74 2,29 320 84,63 83,93 84,28 0,49
340 94,03 96,44 91,82 94,10 2,31 340 89,12 88,11 88,61 0,71
360 95,78 97,89 93,65 95,77 2,12 360 91,96 91,01 91,49 0,67
380 97,12 99,26 95,95 97,44 1,68 380 93,95 93,05 93,50 0,63
400 98,17 100,02 96,71 98,30 1,66 400 95,52 94,73 95,12 0,56
420 98,96 100,55 97,51 99,01 1,52 420 96,68 96,00 96,34 0,48
98,97 440 101,10 98,14 99,40 1,52 440 97,54 96,96 97,25 0,41
460 99,27 101,44 98,61 99,77 1,48 460 98,18 97,69 97,94 0,35
480 99,48 101,69 98,96 100,04 1,45 480 98,65 98,25 98,45 0,29
500 99,63 101,88 99,23 100,24 1,43 500 99,00 98,67 98,84 0,23
520 99,74 102,01 99,42 100,39 1,41 520 99,26 98,99 99,13 0,19
540 99,81 102,11 99,57 100,50 1,40 540 99,45 99,23 99,34 0,16
560 99,87 102,19 99,68 100,58 1,40 560 99,60 99,42 99,51 0,12
580 99,91 102,24 99,76 100,63 1,39 580 99,70 99,56 99,63 0,10
600 99,93 102,28 99,82 100,68 1,39 600 99,78 99,66 99,72 0,08
620 99,95 102,31 99,87 100,71 1,39 620 99,84 99,75 99,79 0,06
640 99,97 102,33 99,90 100,73 1,38 640 99,88 99,81 99,84 0,05
660 99,98 102,35 99,93 100,75 1,38 660 99,91 99,85 99,88 0,04
680 99,98 102,36 99,94 100,76 1,38 680 99,93 99,89 99,91 0,03
700 99,99 102,37 99,96 100,77 1,38 700 99,95 99,92 99,93 0,02
720 99,99 102,37 99,97 100,78 1,38 720 99,96 99,94 99,95 0,02
Preglednica XXV: Odstotki sproščene učinkovine iz pelet pri poskusih, kjer smo pelete 200 min izpostavili 0,010 M HCl (S200/1, S200/2, S200/3) in 10 min 0,075 M HCl (V10/1, V10/2, V10/3). Vrednosti smo hipotetično podaljšali do 720 min (hipotetično podaljšane vrednosti so od eksperimentalnih ločene z zadebeljeno linijo). Dodani sta še povprečni vrednosti (S200 in V10) in standardna odklona (SD). S200/1, S200/2, S200/3 in V10/1, V10/2, V10/3 so paralelke poskusov. Čas
S200/1
[%]
S200/2
[%]
S200/3
[%]
S200
[%] SD [%]
Čas
V10/1
[%]
V10/2
[%]
V10/3
[%]
V10
[%] SD [%]
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
20 0,36 0,13 0,11 0,20 0,14 20 0,11 0,06 0,12 0,10 0,03
40 1,13 0,45 0,28 0,62 0,45 40 0,29 0,19 0,31 0,27 0,06
60 2,05 0,86 0,65 1,18 0,75 60 1,69 1,29 2,39 1,79 0,55
80 2,93 1,34 1,33 1,87 0,92 80 6,98 5,82 7,80 6,87 1,00
100 3,85 1,92 2,06 2,61 1,08 100 15,11 12,61 16,57 14,77 2,00
120 4,72 2,51 2,80 3,35 1,20 120 25,00 20,05 27,42 24,16 3,75
140 5,59 3,12 3,53 4,08 1,32 140 35,60 29,07 38,42 34,36 4,79
160 6,34 3,78 4,21 4,78 1,37 160 45,16 38,24 48,26 43,88 5,13
180 7,10 4,46 5,14 5,56 1,37 180 53,44 46,25 56,31 52,00 5,18
200 7,87 5,08 5,80 6,25 1,45 200 59,95 52,86 63,32 58,71 5,34
220 10,42 6,10 7,95 8,16 2,17 220 65,41 58,19 69,25 64,28 5,62
240 21,22 9,62 15,99 15,61 5,81 240 70,37 63,02 74,03 69,14 5,61
260 32,14 22,04 27,58 27,25 5,06 260 74,40 66,97 78,33 73,23 5,77
280 43,85 34,42 40,30 39,53 4,76 280 78,09 70,68 82,18 76,98 5,83
300 54,77 47,00 51,40 51,06 3,90 300 81,31 73,79 85,35 80,15 5,86
320 64,46 56,49 60,51 60,49 3,99 320 84,06 76,34 87,88 82,76 5,88
49
340 72,19 65,14 68,64 68,66 3,53 340 86,26 78,71 90,21 85,06 5,84
360 78,05 72,50 75,44 75,33 2,78 360 88,24 80,94 92,19 87,12 5,71
380 83,29 78,32 81,01 80,88 2,49 380 89,84 83,04 93,17 88,68 5,16
400 86,91 83,03 85,51 85,15 1,97 400 91,28 84,82 94,35 90,15 4,86
420 90,03 87,07 89,16 88,75 1,52 420 92,52 86,42 95,32 91,42 4,55
440 92,45 91,59 92,11 92,05 0,43 440 93,58 87,84 96,13 92,52 4,25
460 94,30 95,40 94,19 94,63 0,67 460 94,49 89,12 96,80 93,47 3,94
480 95,67 98,70 95,67 96,68 1,75 480 95,27 90,26 97,35 94,29 3,65
500 96,35 98,59 96,60 97,18 1,23 500 95,94 91,28 97,81 95,01 3,36
520 97,17 99,19 97,45 97,94 1,10 520 96,51 92,20 98,19 95,63 3,09
540 97,80 99,54 98,09 98,48 0,93 540 97,01 93,02 98,50 96,17 2,84
560 98,30 99,74 98,57 98,87 0,76 560 97,43 93,75 98,76 96,65 2,60
580 98,68 99,85 98,93 99,15 0,62 580 97,80 94,40 98,97 97,06 2,37
600 98,98 99,91 99,20 99,36 0,49 600 98,11 94,99 99,15 97,42 2,16
620 99,21 99,95 99,40 99,52 0,39 620 98,38 95,52 99,30 97,73 1,97
640 99,38 99,97 99,55 99,64 0,30 640 98,61 95,99 99,42 98,00 1,79
660 99,52 99,98 99,66 99,72 0,24 660 98,80 96,41 99,52 98,24 1,63
680 99,63 99,99 99,75 99,79 0,18 680 98,97 96,79 99,60 98,45 1,48
700 99,71 99,99 99,81 99,84 0,14 700 99,12 97,12 99,67 98,64 1,34
720 99,78 100,00 99,86 99,88 0,11 720 99,24 97,42 99,73 98,80 1,21
Preglednica XXVI: Odstotki sproščene učinkovine iz pelet pri poskusih, kjer smo pelete 30 min (V30/1, V30/2, V30/3, V30/4) in 60 min (V60/1, V60/2, V60/3) izpostavili 0,075 M HCl. Vrednosti smo hipotetično podaljšali do 720 min (hipotetično podaljšane vrednosti so od eksperimentalnih ločene z zadebeljeno linijo). Dodani sta še povprečni vrednosti (V30 in V60) in standardna odklona (SD). V30/1, V30/2, V30/3, V30/4 in V60/1, V60/2, V60/3 so paralelke poskusov.
50
Čas
V30/1
[%]
V30/2
[%]
V30/3
[%]
V30/4
[%]
V30
[%] SD [%]
Čas
V60/1
[%]
V60/2
[%]
V60/3
[%]
V60/4
[%]
V60
[%] SD [%]
0 0 0 0 0 0,00 0,00 0 0 0 0 0 0 0,00
20 0,10 0,12 0,10 0,10 0,11 0,01 20 0,08 0,06 0,06 0,11 0,08 0,02
40 0,27 0,22 0,22 0,22 0,26 0,02 40 0,22 0,16 0,19 0,27 0,21 0,05
60 0,50 1,20 0,38 0,38 0,65 0,40 60 0,39 0,30 0,34 0,46 0,37 0,07
80 3,39 3,26 2,39 2,39 2,54 0,54 80 0,56 0,46 0,50 0,66 0,55 0,09
100 9,43 8,22 6,93 6,93 7,54 1,20 100 0,87 0,83 0,72 1,28 0,93 0,25
120 17,50 17,50 14,61 14,61 15,66 1,67 120 1,58 3,79 3,83 6,55 3,93 2,03
140 27,92 29,76 23,65 23,65 25,73 3,09 140 9,67 11,37 12,29 17,62 12,74 3,43
160 36,74 41,90 33,99 33,99 35,98 3,73 160 15,51 21,33 24,40 30,72 22,99 6,34
180 44,56 52,78 43,52 43,52 45,51 4,48 180 27,17 31,41 36,22 43,07 34,47 6,82
200 51,04 60,60 50,90 50,90 53,13 4,83 200 38,17 40,58 46,09 52,95 44,45 6,57
220 57,85 67,16 57,10 57,10 59,84 4,92 220 45,11 48,46 54,55 61,56 52,42 7,24
240 62,67 72,74 61,91 61,91 65,12 5,30 240 51,66 55,11 61,85 68,55 59,29 7,48
260 66,83 78,00 67,30 67,30 70,13 5,43 260 57,55 60,90 67,59 74,23 65,07 7,40
280 70,60 82,66 71,88 71,88 74,56 5,64 280 62,49 65,89 72,44 78,72 69,88 7,19
300 74,07 85,91 74,86 74,86 77,91 5,67 300 66,77 70,14 76,98 82,56 74,11 7,06
320 77,40 88,90 77,62 77,62 80,96 5,68 320 70,41 73,89 80,59 85,68 77,64 6,82
340 80,08 91,70 80,30 80,30 83,69 5,74 340 73,68 77,14 83,77 88,48 80,77 6,63
360 82,40 94,10 82,65 82,65 86,04 5,76 360 76,57 80,03 86,38 90,96 83,48 6,43
380 84,36 95,93 84,61 84,61 87,93 5,70 380 79,42 82,72 88,40 92,69 85,81 5,90
400 86,19 97,55 86,28 86,28 89,63 5,65 400 81,77 84,93 90,14 94,20 87,76 5,51
420 87,82 98,90 87,80 87,80 91,14 5,54 420 83,85 86,85 91,74 95,57 89,51 5,19
440 89,35 98,90 89,22 89,22 92,26 4,82 440 85,70 88,53 93,03 96,26 90,88 4,69
460 90,61 99,27 90,44 90,44 93,26 4,39 460 87,33 90,00 94,12 97,00 92,11 4,29
480 91,72 99,52 91,52 91,52 94,11 3,96 480 88,78 91,28 95,04 97,60 93,17 3,92
500 92,71 99,68 92,48 92,48 94,85 3,56 500 90,06 92,39 95,82 98,08 94,09 3,56
520 93,57 99,79 93,34 93,34 95,49 3,19 520 91,19 93,37 96,47 98,46 94,87 3,23
540 94,33 99,86 94,09 94,09 96,05 2,85 540 92,20 94,21 97,03 98,77 95,55 2,92
560 95,00 99,91 94,76 94,76 96,54 2,53 560 93,09 94,95 97,49 99,01 96,14 2,63
580 95,60 99,94 95,36 95,36 96,96 2,25 580 93,88 95,60 97,88 99,21 96,64 2,37
600 96,12 99,96 95,88 95,88 97,33 2,00 600 94,58 96,16 98,22 99,37 97,08 2,13
620 96,58 99,97 96,35 96,35 97,66 1,78 620 95,20 96,65 98,50 99,49 97,46 1,91
640 96,98 99,98 96,76 96,76 97,94 1,58 640 95,74 97,08 98,73 99,59 97,79 1,71
660 97,34 99,99 97,13 97,13 98,19 1,40 660 96,23 97,45 98,93 99,67 98,07 1,54
680 97,66 99,99 97,46 97,46 98,41 1,24 680 96,66 97,78 99,10 99,74 98,32 1,37
700 97,94 99,99 97,74 97,74 98,60 1,10 700 97,04 98,06 99,24 99,79 98,53 1,23
720 98,18 100,00 98,00 98,00 98,77 0,97 720 97,38 98,31 99,36 99,83 98,72 1,10
Preglednica XXVII: Odstotki sproščene učinkovine iz pelet pri poskusih, kjer smo pelete 120 min (V120/1, V120/2, V120/3, V120/4) in 200 min (V200/1, V200/2, V200/3) izpostavili 0,075 M HCl. Vrednosti smo hipotetično podaljšali do 720 min (hipotetično podaljšane vrednosti so od eksperimentalnih ločene z zadebeljeno linijo). Dodani sta še povprečni vrednosti (V120 in V200) in standardna odklona (SD). V120/1, V120/2, V120/3, V120/4 in V200/1, V200/2, V200/3 so paralelke poskusov. Čas
V120/
1 [%]
V120/
2 [%]
V120/
3 [%]
V120/
4 [%]
V120
[%] SD [%]
Čas
V200/
1 [%]
V200/
2 [%]
V200/
3 [%]
V200
[%] SD [%]
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
20 0,13 / / 0,09 0,11 0,03 20 0,06 0,07 0,11 0,08 0,03
40 0,32 0,26 0,21 0,22 0,25 0,05 40 0,18 0,19 0,25 0,21 0,04
60 0,50 0,42 0,34 0,37 0,41 0,07 60 0,32 0,32 0,40 0,35 0,05
80 0,70 0,58 0,47 0,52 0,57 0,10 80 0,47 0,46 0,56 0,49 0,05
100 0,87 0,74 0,61 0,68 0,72 0,11 100 0,61 0,62 0,72 0,65 0,06
120 1,22 0,89 0,73 0,84 0,92 0,21 120 0,76 0,78 0,88 0,80 0,07
140 1,44 1,09 0,89 1,04 1,11 0,23 140 0,92 0,94 1,15 1,00 0,13
160 2,55 2,12 1,72 1,76 2,04 0,39 160 1,09 1,09 1,32 1,17 0,13
51
52
180 9,31 9,06 7,25 8,39 8,50 0,92 180 1,27 1,30 1,50 1,36 0,12
200 21,54 22,01 18,52 20,22 20,57 1,56 200 1,47 1,47 1,73 1,56 0,15
220 32,78 36,14 31,17 33,14 33,31 2,07 220 1,72 1,68 1,98 1,79 0,16
240 40,37 48,18 41,74 43,79 43,52 3,41 240 2,83 3,08 2,81 2,91 0,15
260 47,64 58,39 50,46 53,29 52,45 4,59 260 9,58 10,36 10,19 10,04 0,41
280 54,98 66,61 58,10 61,19 60,22 4,95 280 25,88 26,36 22,69 24,98 2,00
300 61,91 72,91 64,91 67,74 66,87 4,68 300 38,71 37,98 35,67 37,46 1,59
320 68,09 77,83 70,04 72,85 72,20 4,23 320 49,57 48,73 46,86 48,39 1,39
340 73,32 81,88 74,14 77,36 76,68 3,88 340 58,51 57,93 56,94 57,79 0,80
360 77,30 85,52 77,63 81,10 80,39 3,83 360 66,08 65,58 65,46 65,71 0,33
380 80,36 88,30 80,41 83,99 83,26 3,77 380 72,75 71,93 72,25 72,31 0,42
400 82,94 90,58 82,71 86,36 85,65 3,69 400 77,69 77,30 76,86 77,28 0,42
420 85,23 92,42 84,84 88,52 87,75 3,52 420 81,43 81,77 80,53 81,24 0,64
440 87,44 94,08 86,51 90,36 89,60 3,41 440 84,54 85,42 83,76 84,57 0,83
460 89,22 95,65 87,97 91,99 91,21 3,41 460 87,19 88,17 86,38 87,25 0,90
480 91,12 96,95 89,19 93,46 92,68 3,34 480 89,29 90,40 88,65 89,45 0,89
500 92,21 97,28 90,77 94,40 93,67 2,83 500 91,56 92,02 90,46 91,35 0,80
520 93,33 97,87 91,87 95,30 94,59 2,60 520 93,08 93,51 92,01 92,87 0,77
540 94,29 98,34 92,84 96,06 95,38 2,37 540 94,32 94,73 93,31 94,12 0,73
560 95,11 98,70 93,70 96,69 96,05 2,15 560 95,34 95,71 94,40 95,15 0,68
580 95,81 98,98 94,45 97,23 96,62 1,94 580 96,18 96,52 95,31 96,00 0,62
600 96,42 99,21 95,11 97,67 97,10 1,75 600 96,87 97,17 96,08 96,70 0,57
620 96,93 99,38 95,70 98,05 97,51 1,57 620 97,43 97,70 96,71 97,28 0,51
640 97,37 99,51 96,21 98,36 97,87 1,41 640 97,89 98,13 97,25 97,76 0,46
660 97,75 99,62 96,66 98,63 98,17 1,26 660 98,27 98,48 97,70 98,15 0,41
680 98,07 99,70 97,06 98,85 98,42 1,12 680 98,58 98,77 98,07 98,47 0,36
700 98,35 99,77 97,41 99,03 98,64 1,00 700 98,84 99,00 98,38 98,74 0,32
720 98,59 99,82 97,72 99,19 98,83 0,89 720 99,05 99,18 98,65 98,96 0,28
Preglednica XXVIII: Odstotki sproščene učinkovine iz pelet pri poskusov, kjer smo pelete 10 min (D10/1, D10/2, D10/3) in 30 min (D30/1, D30/2 in D30/3) izpostavili 0,100 M HCl. Vrednosti smo hipotetično podaljšali do 1440 min (hipotetično podaljšane vrednosti so od eksperimentalnih ločene z zadebeljeno linijo). Dodani sta še povprečni vrednosti (D10 in D30) in standardna odklona (SD). D10/1, D10/2, D10/3 in D30/1, D30/2 in D30/3 so paralelke poskusov.
53
Čas
D10/1
[%]
D10/2
[%]
D10/3
[%]
D10
[%] SD [%]
Čas
D30/1
[%]
D30/2
[%]
D30/3
[%]
D30
[%] SD [%]
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,00 0
0,10 0,08 0,10 0,09 0,01 20 0,13 0,11 0,05 0,10 0,04 20
0,31 0,22 0,24 0,26 0,05 40 0,33 0,31 0,12 0,25 0,11 40
1,30 0,96 0,99 1,08 0,19 60 0,52 0,57 0,24 0,44 0,18 60
4,54 4,11 4,10 4,25 0,25 80 1,69 1,65 0,79 1,38 0,51 80
100 10,73 9,61 9,49 9,94 0,68 100 4,46 4,50 3,39 4,12 0,63
120 17,29 17,38 16,55 17,07 0,45 120 9,93 9,20 7,00 8,71 1,53
140 26,37 25,79 24,40 25,52 1,01 140 17,02 15,27 12,64 14,98 2,20
160 34,00 34,09 31,83 33,31 1,28 160 24,29 21,89 19,07 21,75 2,61
180 40,58 41,07 38,39 40,01 1,43 180 31,54 28,23 25,43 28,40 3,06
200 45,96 46,97 44,27 45,73 1,37 200 37,44 34,11 31,17 34,24 3,14
220 50,61 51,73 49,14 50,49 1,30 220 42,21 38,96 36,44 39,20 2,90
240 54,79 55,80 53,39 54,66 1,21 240 46,24 43,17 40,69 43,37 2,78
260 58,38 59,29 57,02 58,23 1,14 260 49,81 47,12 44,25 47,06 2,78
280 61,48 62,48 60,30 61,42 1,09 280 52,96 50,42 47,31 50,23 2,83
300 64,27 65,28 63,25 64,27 1,01 300 55,86 53,45 50,17 53,16 2,86
320 66,77 67,84 65,63 66,74 1,11 320 58,59 56,28 52,79 55,89 2,92
340 69,07 70,20 67,96 69,08 1,12 340 60,78 58,64 55,09 58,17 2,87
360 71,13 72,32 70,39 71,28 0,98 360 62,84 60,75 57,24 60,28 2,83
380 73,27 74,25 72,33 73,29 0,96 380 64,71 62,69 59,24 62,21 2,76
400 75,44 75,97 74,12 75,18 0,95 400 66,43 64,49 61,32 64,08 2,58
420 76,99 77,56 75,87 76,80 0,86 420 68,05 66,12 63,07 65,74 2,51
440 78,73 79,41 77,69 78,61 0,87 440 69,57 67,74 65,04 67,45 2,28
460 80,27 80,90 79,25 80,14 0,84 460 70,99 69,30 66,77 69,02 2,12
480 81,69 82,29 80,69 81,56 0,81 480 72,32 70,71 68,41 70,48 1,96
500 83,01 83,57 82,04 82,87 0,77 500 73,84 72,25 69,98 72,02 1,94
520 84,23 84,76 83,29 84,09 0,74 520 75,13 73,60 71,46 73,40 1,84
540 85,37 85,86 84,45 85,23 0,71 540 76,35 74,89 72,87 74,71 1,75
560 86,43 86,88 85,54 86,28 0,68 560 77,52 76,11 74,21 75,95 1,66
580 87,40 87,83 86,54 87,26 0,66 580 78,63 77,28 75,49 77,13 1,57
600 88,31 88,71 87,48 88,17 0,63 600 79,68 78,39 76,70 78,26 1,49
620 89,16 89,53 88,35 89,01 0,60 620 80,68 79,44 77,85 79,33 1,42
640 89,94 90,28 89,16 89,80 0,57 640 81,63 80,44 78,95 80,34 1,34
660 90,66 90,99 89,92 90,52 0,55 660 82,54 81,39 79,99 81,31 1,28
680 91,34 91,64 90,62 91,20 0,52 680 83,40 82,30 80,98 82,23 1,21
54
700 91,96 92,24 91,28 91,83 0,50 700 84,22 83,16 81,92 83,10 1,15
720 92,54 92,81 91,88 92,41 0,47 720 85,00 83,98 82,82 83,93 1,09
740 93,08 93,33 92,45 92,95 0,45 740 85,74 84,76 83,67 84,72 1,04
760 93,58 93,81 92,97 93,45 0,43 760 86,44 85,51 84,47 85,47 0,98
780 94,04 94,26 93,46 93,92 0,41 780 87,11 86,21 85,24 86,19 0,93
800 94,47 94,67 93,92 94,35 0,39 800 87,74 86,89 85,97 86,87 0,89
820 94,87 95,06 94,34 94,76 0,37 820 88,35 87,52 86,67 87,51 0,84
840 95,24 95,42 94,74 95,13 0,35 840 88,92 88,13 87,33 88,13 0,80
860 95,58 95,75 95,10 95,48 0,33 860 89,47 88,71 87,95 88,71 0,76
880 95,90 96,05 95,44 95,80 0,32 880 89,99 89,26 88,55 89,26 0,72
900 96,20 96,34 95,76 96,10 0,30 900 90,48 89,78 89,11 89,79 0,68
920 96,47 96,60 96,06 96,38 0,29 920 90,95 90,28 89,65 90,29 0,65
940 96,72 96,85 96,33 96,64 0,27 940 91,39 90,76 90,16 90,77 0,62
960 96,96 97,08 96,59 96,88 0,26 960 91,82 91,21 90,65 91,23 0,58
980 97,18 97,29 96,83 97,10 0,24 980 92,22 91,64 91,11 91,66 0,55
1000 97,38 97,49 97,05 97,31 0,23 1000 92,61 92,04 91,55 92,07 0,53
1020 97,57 97,67 97,25 97,50 0,22 1020 92,97 92,43 91,97 92,46 0,50
1040 97,75 97,84 97,44 97,68 0,21 1040 93,32 92,80 92,37 92,83 0,47
1060 97,91 97,99 97,62 97,84 0,19 1060 93,65 93,15 92,75 93,18 0,45
1080 98,06 98,14 97,79 98,00 0,18 1080 93,96 93,48 93,10 93,52 0,43
1100 98,20 98,27 97,94 98,14 0,17 1100 94,26 93,80 93,45 93,83 0,41
1120 98,33 98,40 98,09 98,27 0,16 1120 94,54 94,10 93,77 94,14 0,39
1140 98,45 98,51 98,22 98,39 0,16 1140 94,81 94,39 94,08 94,43 0,37
1160 98,56 98,62 98,34 98,51 0,15 1160 95,06 94,66 94,37 94,70 0,35
1180 98,67 98,72 98,46 98,61 0,14 1180 95,31 94,92 94,65 94,96 0,33
1200 98,76 98,81 98,57 98,71 0,13 1200 95,54 95,17 94,91 95,21 0,31
1220 98,85 98,90 98,67 98,81 0,12 1220 95,76 95,41 95,17 95,44 0,30
1240 98,93 98,98 98,76 98,89 0,12 1240 95,97 95,63 95,40 95,67 0,28
1260 99,01 99,05 98,84 98,97 0,11 1260 96,17 95,84 95,63 95,88 0,27
1280 99,08 99,12 98,93 99,04 0,10 1280 96,36 96,05 95,85 96,08 0,26
1300 99,15 99,18 99,00 99,11 0,10 1300 96,53 96,24 96,05 96,28 0,24
1320 99,21 99,24 99,07 99,17 0,09 1320 96,71 96,42 96,25 96,46 0,23
1340 99,27 99,30 99,13 99,23 0,09 1340 96,87 96,60 96,43 96,63 0,22
1360 99,32 99,35 99,20 99,29 0,08 1360 97,02 96,76 96,61 96,80 0,21
1380 99,37 99,40 99,25 99,34 0,08 1380 97,17 96,92 96,78 96,96 0,20
1400 99,41 99,44 99,30 99,39 0,07 1400 97,31 97,07 96,94 97,11 0,19
1420 99,46 99,48 99,35 99,43 0,07 1420 97,44 97,21 97,09 97,25 0,18
1440 99,50 99,52 99,40 99,47 0,06 1440 97,57 97,35 97,23 97,38 0,17
Preglednica XXIX: Odstotki sproščene učinkovine iz pelet pri poskusih, kjer smo pelete 60 min (D60/1, D60/2, D60/3, D60/4) in 120 min (D120/1, D120/2, D120/3) izpostavili 0,100 M HCl. Vrednosti smo hipotetično podaljšali do 1440 min (hipotetično podaljšane vrednosti so od eksperimentalnih ločene z zadebeljeno linijo). Dodani sta še povprečni vrednosti (D60 in D120) in standardna odklona (SD). D60/1, D60/2, D60/3, D60/4 in D120/1, D120/2, D120/3 so paralelke poskusov.
55
Čas
D60/1
[%]
D60/2
[%]
D60/3
[%]
D60/4
[%] D60
[%] SD [%]
Čas
D120/
1 [%]
D120/
2 [%]
D120/
3 [%] D120
[%] SD [%]
0 0 0 0 0 0
0 0 0 0 0 0
0
0,06 0,09 0,13 0,07 0,08 0,03
20 0,09 0,05 0,07 0,07 0,02
20
0,14 0,23 0,39 0,23 0,25 0,10
40 0,21 0,11 0,21 0,18 0,06
40
0,25 0,37 0,61 0,39 0,40 0,15
60 0,37 0,18 0,35 0,30 0,10
60
0,35 0,48 0,80 0,54 0,54 0,19
80 0,48 0,26 0,49 0,41 0,13
80
100 0,46 0,84 1,05 0,71 0,77 0,25
100 0,56 0,34 0,69 0,53 0,18
120 1,34 3,39 2,68 2,03 2,36 0,87
120 0,64 0,41 0,81 0,62 0,20
140 4,55 7,21 6,69 5,16 5,90 1,25
140 0,91 0,61 0,98 0,83 0,20
160 10,59 12,46 13,75 10,58 11,84 1,55
160 1,10 0,76 1,27 1,04 0,26
180 17,75 17,97 21,12 17,22 18,51 1,77
180 2,36 1,92 3,05 2,44 0,57
200 24,53 23,27 27,77 21,99 24,39 2,48
200 6,01 5,52 7,51 6,34 1,04
220 30,73 28,31 33,73 27,29 30,01 2,87
220 12,12 11,31 15,75 13,06 2,36
240 35,56 32,74 38,74 32,34 34,85 2,96
240 19,31 17,50 22,54 19,78 2,56
260 40,11 36,65 42,93 36,43 39,03 3,10
260 25,55 23,26 29,04 25,95 2,91
280 44,03 40,18 46,55 39,86 42,66 3,21
280 31,34 28,72 34,37 31,47 2,83
300 47,24 43,37 49,60 42,37 45,65 3,37
300 35,26 32,67 39,20 35,71 3,29
320 50,23 46,20 52,28 44,43 48,29 3,61
320 39,29 36,55 43,34 39,73 3,41
340 52,68 48,72 54,16 46,12 50,42 3,67
340 42,76 39,78 47,06 43,20 3,66
360 54,99 50,97 56,58 48,48 52,75 3,70
360 45,65 42,61 50,07 46,11 3,75
380 57,12 52,87 58,90 50,56 54,86 3,82
380 48,20 45,13 52,66 48,66 3,78
400 59,01 54,64 60,90 52,43 56,75 3,89
400 50,44 47,38 54,55 50,79 3,60
420 60,80 56,28 62,77 54,15 58,50 3,98
420 52,49 49,46 57,13 53,03 3,86
440 62,85 57,77 64,69 55,89 60,30 4,15
440 55,10 51,97 59,43 55,50 3,75
460 64,21 59,24 66,46 57,56 61,87 4,16
460 57,25 54,11 61,40 57,59 3,65
480 65,58 60,68 68,13 59,17 63,39 4,18
480 59,30 56,16 63,29 59,58 3,57
500 67,41 62,52 69,73 60,72 65,09 4,19
500 61,25 58,12 65,41 61,59 3,66
520 68,87 63,92 71,24 62,21 66,56 4,21
520 63,11 59,98 67,22 63,44 3,63
540 70,27 65,28 72,68 63,64 67,97 4,22
540 64,88 61,77 68,93 65,20 3,59
560 71,60 66,58 74,04 65,02 69,31 4,22
560 66,57 63,47 70,56 66,87 3,55
580 72,88 67,84 75,34 66,35 70,60 4,22
580 68,17 65,10 72,10 68,46 3,50
600 74,09 69,04 76,57 67,62 71,83 4,21
600 69,70 66,66 73,55 69,97 3,46
620 75,26 70,21 77,75 68,85 73,02 4,19
620 71,15 68,15 74,94 71,41 3,40
640 76,37 71,32 78,86 70,03 74,15 4,16
640 72,54 69,57 76,25 72,78 3,35
56
660 77,43 72,40 79,91 71,17 75,23 4,13
660 73,86 70,92 77,49 74,09 3,29
680 78,44 73,44 80,92 72,26 76,27 4,10
680 75,11 72,22 78,66 75,33 3,23
700 79,41 74,44 81,87 73,32 77,26 4,06
700 76,31 73,46 79,78 76,51 3,16
720 80,33 75,40 82,78 74,33 78,21 4,02
720 77,44 74,64 80,84 77,64 3,10
740 81,22 76,32 83,64 75,30 79,12 3,97
740 78,53 75,77 81,84 78,71 3,04
760 82,06 77,21 84,46 76,24 79,99 3,92
760 79,56 76,86 82,79 79,73 2,97
780 82,87 78,06 85,23 77,14 80,83 3,87
780 80,54 77,89 83,69 80,70 2,90
800 83,64 78,89 85,97 78,01 81,63 3,81
800 81,47 78,87 84,54 81,63 2,84
820 84,37 79,68 86,67 78,84 82,39 3,75
820 82,36 79,82 85,35 82,51 2,77
840 85,07 80,44 87,34 79,64 83,12 3,69
840 83,21 80,72 86,11 83,34 2,70
860 85,74 81,18 87,97 80,41 83,83 3,63
860 84,01 81,58 86,84 84,14 2,63
880 86,38 81,88 88,57 81,16 84,50 3,57
880 84,78 82,40 87,53 84,90 2,57
900 86,99 82,56 89,15 81,87 85,14 3,50
900 85,51 83,18 88,18 85,62 2,50
920 87,58 83,22 89,69 82,56 85,76 3,44
920 86,21 83,93 88,80 86,31 2,43
940 88,14 83,85 90,20 83,22 86,35 3,37
940 86,87 84,65 89,38 86,97 2,37
960 88,67 84,46 90,69 83,86 86,92 3,30
960 87,50 85,33 89,94 87,59 2,30
980 89,18 85,04 91,16 84,47 87,46 3,24
980 88,10 85,99 90,46 88,18 2,24
1000 89,66 85,60 91,60 85,06 87,98 3,17
1000 88,67 86,61 90,96 88,75 2,17
1020 90,13 86,14 92,02 85,63 88,48 3,10
1020 89,21 87,21 91,43 89,29 2,11
1040 90,57 86,66 92,42 86,17 88,96 3,03
1040 89,73 87,78 91,88 89,80 2,05
1060 90,99 87,16 92,80 86,69 89,41 2,97
1060 90,22 88,33 92,31 90,28 1,99
1080 91,40 87,64 93,16 87,20 89,85 2,90
1080 90,69 88,85 92,71 90,75 1,93
1100 91,78 88,11 93,50 87,68 90,27 2,83
1100 91,14 89,34 93,09 91,19 1,87
1120 92,15 88,56 93,83 88,15 90,67 2,77
1120 91,56 89,82 93,45 91,61 1,82
1140 92,50 88,98 94,13 88,60 91,06 2,70
1140 91,97 90,27 93,79 92,01 1,76
1160 92,84 89,40 94,43 89,03 91,43 2,64
1160 92,35 90,71 94,12 92,39 1,71
1180 93,16 89,80 94,71 89,45 91,78 2,57
1180 92,72 91,12 94,42 92,76 1,65
1200 93,47 90,18 94,97 89,85 92,12 2,51
1200 93,07 91,52 94,72 93,10 1,60
1220 93,76 90,55 95,22 90,23 92,44 2,44
1220 93,40 91,90 94,99 93,43 1,55
1240 94,04 90,90 95,46 90,60 92,75 2,38
1240 93,72 92,26 95,25 93,74 1,50
1260 94,31 91,24 95,69 90,96 93,05 2,32
1260 94,02 92,60 95,50 94,04 1,45
1280 94,57 91,57 95,90 91,30 93,34 2,26
1280 94,31 92,93 95,74 94,33 1,40
1300 94,81 91,89 96,11 91,63 93,61 2,20
1300 94,58 93,25 95,96 94,60 1,36
1320 95,04 92,19 96,30 91,95 93,87 2,14
1320 94,84 93,55 96,17 94,85 1,31
1340 95,27 92,49 96,49 92,26 94,12 2,09
1340 95,09 93,84 96,37 95,10 1,27
1360 95,48 92,77 96,66 92,55 94,37 2,03
1360 95,32 94,11 96,56 95,33 1,22
1380 95,68 93,04 96,83 92,83 94,60 1,97
1380 95,55 94,37 96,74 95,55 1,18
1400 95,87 93,30 96,99 93,10 94,82 1,92
1400 95,76 94,63 96,91 95,77 1,14
1420 96,06 93,55 97,14 93,37 95,03 1,87
1420 95,97 94,86 97,07 95,97 1,10
1440 96,24 93,80 97,28 93,62 95,23 1,81
1440 96,16 95,09 97,22 96,16 1,07
Preglednica XXX: Odstotki sproščene učinkovine iz pelet pri poskusu, kjer smo pelete 200 min izpostavili 0,100 M HCl. Vrednosti smo hipotetično podaljšali do 1440 min (hipotetično podaljšane vrednosti so od eksperimentalnih ločene z zadebeljeno linijo). Dodani sta še povprečna vrednost (D200) in standardni odklon (SD). D200/1, D200/2 in D200/3 so paralelke poskusa.
57
Čas
D200/1
[%]
D200/2
[%]
D200/3
[%]
D200
[%] SD [%]
0 0 0 0 0 0
0,09 0,08 0,09 0,09 0,01 20
0,23 0,19 0,23 0,22 0,03 40
0,53 0,30 0,38 0,40 0,12 60
0,71 0,43 0,54 0,56 0,14 80
0,87 0,54 0,71 0,71 0,17 100
0,99 0,66 0,84 0,83 0,17 120
1,10 0,76 0,93 0,93 0,17 140
1,24 0,88 1,01 1,04 0,18 160
1,34 0,99 1,13 1,15 0,18 180
1,48 1,10 1,34 1,31 0,20 200
1,69 1,31 1,54 1,51 0,19 220
1,83 1,50 1,73 1,69 0,17 240
3,24 3,72 4,01 3,66 0,39 260
8,19 9,16 9,26 8,87 0,59 280
15,60 16,03 17,01 16,21 0,72 300
22,66 22,58 23,94 23,06 0,76 320
28,71 28,30 29,80 28,94 0,78 340
33,76 33,25 34,68 33,90 0,73 360
37,99 36,78 38,84 37,87 1,03 380
41,80 39,66 42,19 41,21 1,36 400
45,07 42,59 45,34 44,33 1,51 420
47,68 45,08 48,11 46,95 1,64 440
49,99 47,29 50,64 49,31 1,78 460
52,11 49,28 52,82 51,40 1,87 480
54,60 51,75 55,18 53,84 1,83 500
56,75 53,85 57,34 55,98 1,87 520
58,81 55,86 59,39 58,02 1,89 540
60,77 57,79 61,34 59,96 1,91 560
62,63 59,63 63,20 61,82 1,92 580
64,41 61,38 64,97 63,59 1,93 600
66,10 63,07 66,65 65,27 1,93 620
67,71 64,68 68,26 66,88 1,93 640
69,24 66,22 69,78 68,41 1,92 660
680 70,70 67,69 71,24 69,88 1,91
58
700 72,10 69,09 72,62 71,27 1,90
720 73,42 70,44 73,94 72,60 1,89
740 74,69 71,73 75,19 73,87 1,87
760 75,89 72,96 76,38 75,08 1,85
780 77,03 74,14 77,52 76,23 1,83
800 78,13 75,27 78,60 77,33 1,80
820 79,17 76,34 79,63 78,38 1,78
840 80,16 77,37 80,61 79,38 1,75
860 81,10 78,36 81,54 80,33 1,72
880 82,00 79,30 82,43 81,24 1,69
900 82,85 80,20 83,27 82,11 1,66
920 83,67 81,07 84,08 82,94 1,63
940 84,44 81,89 84,84 83,73 1,60
960 85,18 82,68 85,57 84,48 1,57
980 85,89 83,43 86,27 85,20 1,54
1000 86,56 84,16 86,93 85,88 1,50
1020 87,20 84,85 87,56 86,53 1,47
1040 87,80 85,51 88,15 87,16 1,44
1060 88,38 86,14 88,72 87,75 1,41
1080 88,94 86,74 89,27 88,32 1,37
1100 89,46 87,32 89,78 88,85 1,34
1120 89,96 87,87 90,27 89,37 1,31
1140 90,44 88,40 90,74 89,86 1,27
1160 90,89 88,91 91,19 90,33 1,24
1180 91,33 89,39 91,61 90,78 1,21
1200 91,74 89,85 92,01 91,20 1,18
1220 92,13 90,29 92,40 91,61 1,15
1240 92,51 90,72 92,76 92,00 1,11
1260 92,86 91,12 93,11 92,36 1,08
1280 93,20 91,51 93,44 92,72 1,05
1300 93,52 91,88 93,76 93,05 1,02
1320 93,83 92,23 94,06 93,37 1,00
1340 94,12 92,57 94,34 93,68 0,97
1360 94,40 92,89 94,62 93,97 0,94
1380 94,67 93,20 94,88 94,25 0,91
1400 94,92 93,50 95,12 94,51 0,88
1420 95,16 93,78 95,36 94,77 0,86
1440 95,39 94,05 95,58 95,01 0,83
59
6.4 Rezultati izračunov uteženih povprečnih profilov sproščanja
V preglednici XXXI so zbrane izračunane utežene povprečne vrednosti sproščene
učinkovine ob določenem času v različnih UŽS (0,010 M HCl (UPS), v 0,075 M HCl
(UPV) in v 0,100 M HCl (UPD)). Pri izračunu smo uporabili enačbo 12 na strani 31.
Preglednica XXXI: Rezultati izračunanih uteženih povprečnih vrednosti za sproščanje učinkovine iz pelet v 0,010 M HCl (UPS), v 0,075 M HCl (UPV) in v 0,100 M HCl (UPD).
Čas [min] UPS [%] UPV [%] UPD [%] Čas [min] UPS [%] UPV [%] UPD [%]
0 0 0 0 560 99,54 96,26 74,37
20 0,21 0,10 0,09 580 99,64 96,76 75,66
40 0,91 0,24 0,24 600 99,73 97,20 76,87
60 3,55 0,86 0,60 620 99,79 97,57 78,03
80 7,95 2,85 1,81 640 99,83 97,89 79,12
100 13,97 6,32 4,14 660 99,87 98,17 80,16
120 20,70 11,43 7,56 680 99,90 98,41 81,15
140 27,83 18,45 12,15 700 99,92 98,62 82,08
160 35,55 25,76 17,17 720 99,94 98,80 82,97
180 43,29 33,82 22,23 740 / / 83,80
200 50,35 41,82 27,13 760 / / 84,60
220 56,82 48,97 32,06 780 / / 85,36
240 63,61 55,01 36,47 800 / / 86,08
260 70,13 60,85 40,53 820 / / 86,76
280 76,02 66,80 44,45 840 / / 87,40
300 81,15 71,78 48,04 860 / / 88,02
320 85,27 75,99 51,31 880 / / 88,60
340 88,79 79,65 54,14 900 / / 89,15
360 91,44 82,78 56,75 920 / / 89,68
380 93,44 85,31 59,06 940 / / 90,18
400 94,99 87,44 61,13 960 / / 90,65
420 96,24 89,27 63,05 980 / / 91,10
440 97,38 90,79 65,04 1000 / / 91,53
460 98,12 92,10 66,77 1020 / / 91,94
480 98,70 93,24 68,39 1040 / / 92,32
500 98,95 94,17 70,07 1060 / / 92,69
520 99,20 94,98 71,58 1080 / / 93,04
540 99,39 95,67 73,02 1100 / / 93,37
/ / 93,69 1300 / / 95,92 1120
/ / 93,99 1320 / / 96,11 1140
/ / 94,27 1340 / / 96,29 1160
/ / 94,55 1360 / / 96,47 1180
/ / 94,80 1380 / / 96,63 1200
/ / 95,05 1400 / / 96,79 1220
/ / 95,28 1420 / / 96,94 1240
/ / 95,51 1440 / / 97,08 1260
/ / 95,72 1280
6.5 Izračuna
Preglednica XXXII prikazuje rezultate izračuna časa v katerem se sprosti 50% natrijevega
diklofenakata pri posameznem poskusu.
Preglednica XXXII: Vrednosti za posamezen poskus. Poskusi se razlikujejo glede na čas izpostavljanja (10, 30, 60, 120 in 200 min) pelet v posameznem UŽS (0,100 M HCl (UŽS1), 0,075 M HCl (UŽS2), 0,010 M HCl (UŽS3)).
UŽS1 UŽS2 UŽS3
219,88 179,19 138,62 Čas pri izpostavljanju pelet 10 min v UŽS [min]
298,53 211,79 161,08 Čas pri izpostavljanju pelet 30 min v UŽS [min]
356,38 233,93 193,7 Čas pri izpostavljanju pelet 60 min v UŽS [min]
412,58 274,52 245,26 Čas pri izpostavljanju pelet 120 min v UŽS [min]
Čas pri izpostavljanju pelet 200 min v UŽS [min] 486,61 343,43 318,17
60
61
7 RAZPRAVA
In vitro poskusi sproščanja so ena izmed osnovnih metod preizkušanja zdravila s katero se
srečamo v laboratoriju. S prilagajanjem različnih pogojev poskušamo ponazoriti fiziološke
pogoje v prebavnem traktu, s ciljem, da lahko iz dobljenih in vitro rezultatov sproščanja
sklepamo na dejansko dogajanje v prebavnem traktu po zaužitju zdravila. Ker pa je
pestrost mehanizmov in pogojev prisotnih v prebavnem traktu izjemna in ker je izjemna
tudi raznolikost med posamezniki, je oblikovanje in vitro sistema, ki bi nam dal natančne
rezultate v primerjavi z in vivo podatki, izjemno težka naloga. Oblikovanje in vitro
sistema, s katerim lahko dobro napovemo in vivo obnašanje zdravila, je zato izziv in
predmet raziskovanja mnogih raziskovalcev.
V sklopu diplomske naloge smo proučevali sproščanje natrijevega diklofenakata iz pelet
Diclofenc-ratiopharm® 100 mg Ratardkapseln. Po biofarmacevtski klasifikaciji zdravil
spada natrijev diklofenakat v II. razred (26), kar pomeni, da je težko topna in dobro
permeabilna učinkovina. Sproščanje in topnost natrijevega diklofenakata iz pelet sta zato
ključnega pomena za doseganje plazemskih koncentracij v terapevtskem območju. Na
sproščanje in raztapljanje močno vpliva kisel pH želodčnega soka. Vrednost pH
želodčnega medija na tešče se giblje v intervalu med pH 1 in pH 4, večinoma med pH 1 in
pH 3. Izmerjena vrednost v študijah znaša v povprečju okoli pH 2 ali nekoliko nižje (3).
Predvidevamo, da slaba topost učinkovine, pri nizkih fizioloških vrednostih pH želodčnega
soka (preglednica V na strani 21), upočasni sproščanje učinkovine iz pelet, medtem ko
višje fiziološke pH vrednosti želodčnega soka, na tešče, sproščanje učinkovine pospešijo.
V nasprotju je v črevesnem soku topnost natrijevega diklofenakata boljša (preglednica V
na strani 21) in tako boljše tudi njegovo sproščanje iz pelet. Kot drugo ima na absorpcijske
profile najverjetneje vpliv tudi postopno praznjenje pelet iz želodca (19). Proučevanje teh
vplivov je bilo predmet dela, ki smo ga naredili v okviru te diplomske naloge in diplomske
naloge (27), kjer so se osredotočili na proučevanje vplivov višjih fizioloških pH vrednosti
želodčnega soka na tešče. S poskusi sproščanja, ki smo jih naredili v pretočnem sistemu s
kroglicami, smo želeli proučiti vpliv nizkih fizioloških pH vrednosti želodčnega soka in
različnega časa izpostavljenosti pelet v umetnem želodčnem soku na profile sproščanja. S
pomočjo profilov sproščanja lahko, ob upoštevanju postopnega praznjenja pelet iz želodca
62
(19) predvidimo potek in vivo profilov sproščanja in ob predpostavki dobre permeabilnosti
diklofenaka še potek absorpcijskih profilov.
7.1 Razpadnost kapsul v umetnem želodčnem soku
V pretočnem sistemu s kroglicami smo naredili poskus razpadnosti kapsule v 0,100 M HCl
(UŽS1) in 0,010 M HCl (UŽS3). To sta najbolj in najmanj kisel medij, ki smo ga uporabili
pri poskusih v tej diplomski nalogi. Vsi pogoji poskusov so bili enaki, kot pri poskusih
sproščanja. V UŽS1 je kapsula začela razpadati po 2 min in 8 s. Po 2 min in 20 s so se
sprostile prve pelete. Kapsula je po 6 min in 40 s popolnoma razpadla in sprostile so se vse
pelete. V UŽS3 je kapsula začela razpadati po 1 min in 30 s. Po 1 min in 5 s so se sprostile
prve pelete. Kapsula je nato po 5 min in 14 s popolnoma razpadla in sprostile so se vse
pelete. Med tem, ko je kapsula postopoma razpadala, so se njeni ostanki lepili na stene
delovne čaše in na cevko črpalke. Na njih pa so se nato lepile še pelete. Tako ti ostanki
kapsule, pri izvajanju poskusa, na pelete delujejo kot ovira in vplivajo na gibanje pelet.
Posledično tako vplivajo tudi na rezultate sproščanja. Sklepamo, da je čas, v katerem se
sprostijo vse pelete, dovolj kratek, da lahko nadaljnje poskuse poenostavimo in pri
poskusih sproščanja uporabimo le pelete in ne celo kapsulo. Prav tako pa s tem načinom
dela preprečimo, da bi zaradi delcev kapsule, ki na pelete delujejo kot ovira, vplivali na
rezultate sproščanja. Zaradi izvedbe poskusov sproščanja le s peletami in ne celo kapsulo
izgubimo, pri profilih sproščanja, tisti del časovnega zamika, v začetku sproščanja, ki
nastane kot posledica časa, potrebnega, da se iz kapsule najprej sprostijo vse pelete.
63
7.2 Poskusi sproščanja
7.2.1 Preliminarni poskusi sproščanja
7.2.1.1 Rezultati sproščanja na različnih sistemih
Poskuse sproščanja natrijevega diklofenakata iz pelet smo izvedli na pretočnih sistemih s
kroglicami (z oznakami G1, G2, A1, A2, M1, M2) in z napravo z vesli aparature za
sproščanje po USP. Iz slike 3 je razvidno, da se pri sproščanju učinkovine v sistemih G
(G1, G2), A (A1, A2) in USP v času, ko so bile pelete 60 min izpostavljene 0,010 M HCl
(UŽS3) ne sprosti skoraj nič učinkovine. Natrijev diklofenakat je v UŽS3 skoraj netopen
(topnost natrijevega diklofenakata, pri sobni temperaturi, v raztopini 0,010 M HCl je
0,0017 mg/mL oz. po Ph. Eur. 5th Ed. natrijev diklofenakat opredelimo kot skoraj netopno
učinkovino, saj je za raztapljanje 1 g učinkovine potrebno 588235 mL 0,010 M HCl (6,
28)). V sistemih M (M1, M2), se za razliko od drugih sistemov, že v prvih 10 min sprosti
višji odstotek diklofenaka, kot v drugih sistemih po eni uri. Ta rezultat je bil pričakovan,
saj smo med izvajanjem poskusa opazili, da se pri hitrosti 50 obratov na minuto (hitrost
mešala je bila tekom vseh poskusov enaka), magnetno mešalo sistemov M1 in M2 zatika.
V sistemih za sproščanje A in G, tega zatikanja nismo opazili. Neenakomerno mešanje
steklenih kroglic, ki nastane kot posledica zatikanja magneta, povzroči hitrejše
odstranjevanje difuznega sloja iz pelet in tako pospeši sproščanje učinkovine. Po eni uri
smo UŽS3 zamenjali z UČS (topnost natrijevega diklofenakata, pri sobni temperaturi, v
fosfatnem pufru s pH 6,8 (UČS) je 0,67 mg /mL. Po Ph. Eur. 5th Ed gre za zelo težko
topno učinkovino saj je za raztapljanje 1 g natrijevega diklofenakata potrebno 1483 mL
fosfatnega pufra s pH 6,8 (6, 28)). Boljša topnost učinkovine v fosfatnem pufru v
primerjavi z UŽS3, je vidna v profilih vseh sistemov. Sproščanje učinkovine se po
zamenjavi medija močno pospeši. Profil sproščanja v sistemu za sproščanje z napravo z
vesli po USP narašča bolj strmo, kot profila sistemov A in G. Vzrok temu je najverjetneje
naš poseg v sistem med zamenjavo medija. Pri tem smo namreč nekaj pelet, ki so bile zelo
krhke, zdrobili, tako se je vsa učinkovina iz pelet sprostila. V pretočnih sistemih za
sproščanje A in G do takšnih obremenitev pelet ni prišlo. Ta dva sistema zato bolje
ponazarjata sproščanje učinkovine iz pelet, kot sistem za sproščanje po USP (naprava z
vesli). Za preizkušanje sproščanja smo izbrali sistema za sproščanje A1 in A2. Primerljive
rezultate bi dobili tudi s sproščanjem v sistemih za sproščanje G1 in G2.
Slika 3: Povprečni profili sproščanja narejeni na pretočnem sistemu s kroglicami A1 in A2 (A(pov)), G1 in G2 (G(pov)), M1 in M2 (M(pov)) in na sistemu za sproščanja, z napravo z vesli, po USP (USP(pov)). Na povprečnih profilih je označen še standardni odklon. Sproščanje smo izvajali 60 min v 0,010 M HCl (UŽS3) in 120 min v UČS.
7.2.1.2 Rezultati določanja celokupne sproščene učinkovine in sproščene učinkovine v raztopljeni obliki
V preliminarnih poskusih sproščanja v pretočnem sistemu s kroglicami smo opazili, da so
tekom sproščanja, v 0,001 M HCl, vzorci močno pomotneli. Predvideli smo, da je motnost
posledica razpada pelet in tako obširnejšega sproščanja učinkovine, ki je zaradi slabe
topnosti v kislem okolju v neraztopljeni obliki. Prav tako so v tem času v vzorcu tudi druge
komponente, iz katerih so pelete narejene in lahko povzročijo motnost v vzorcih.
diklofenaka je 4,0 (6), zato je učinkovina v želodčnem soku, s pH 3 in manj, v večjem delu
v neionizirani obliki (preglednica XXXIII). Pri sproščanju učinkovine iz pelet nastane
okoli pelet difuzni sloj, v katerem pride, zaradi višje pH vrednosti, do raztapljanja
natrijevega diklofenakata. Pri prehodu le tega, iz difuznega sloja v kisli UŽS, v katerem je
učinkovina skoraj netopna, se dikofenak izobori. Le ti neraztopljeni delci dikofenaka se
64
65
jo
i in tako
tek nedisociirane oblike diklofenaka v umetnem želodčnem soku raz olarnosti
lahko iz želodca praznijo različno hitro. Lahko prosto prehajajo, enako hitro kot raztopina,
preko piloričnega sfinktra v duodenum, kjer se zaradi višje pH vrednosti medija, raztopi
ali pa se usedajo v gube želodčnega dna. V slednjem primeru je težko predvideti čas, v
katerem se bodo delci izpraznili iz želodca. Da lahko ugotovimo kakšno napako naredimo
kadar prečrpane vzorce neposredno redčimo z 0,1 M NaOH v volumskem razmerju 1:1 in
vzorcem tako določamo koncentracijo celokupne sproščene učinkovine, smo v
preliminarnih poskusih določili delež celokupne sproščene učinkovine in delež sproščene
učinkovine v raztopljeni obliki. V zadnjem primeru smo prečrpane vzorce filtriral
odstranili vse neraztopljene komponente ter jih šele nato redčili z 0,1 M NaOH v
volumskem razmerju 1:1. Poskuse sproščanja smo na začetku izvedli v 0,100 M HCl
(UŽS1), 0,010 M HCl (UŽS3), 0,001 M HCl (UŽS4) in po zamenjavi medija sproščanje
spremljali še v UČS. Nato smo izračunali delež sproščen učinkovine v neraztopljeni obliki.
Preglednica XXXIII: Odstoličnih m
Medij Nedisociirana oblika [%]
0,001 M HCl 90,91
0,010 M HCl 99,01
0,075 M HCl 99,87
0,100 M HCl 99,90
Na sliki 4 sta prikazana profila celokupne sproščene učinkovine in sproščene učinkovine
raztopljeni obliki, pri sproščanju v UŽS4. Profila ob času približno 120 minut dosežeta
plato, kar pomeni, da se je do tega časa sprostila večina natrijevega diklofenakata. Razlik
med platojema krivulj nakazuje, da je v vzorcih prisotna tudi učinkovina v neraztopljeni
obliki. Kot je razvidno na sliki
v
a
liki sprosti
i
mske naloge smo sproščanje izvajali le v medijih HCl s
koncentracijo 0,010 M in več.
4, se vsa sproščena učinkovina v neraztopljeni ob
pri sproščanju v UŽS, pri zamenjavi medija, z UČS, pa se ves sproščen natrijev
diklofenakat, takoj raztopi. To je vidno kot razlika med odstotkom celokupne sproščene
učinkovine in sproščene učinkovine v neraztopljeni obliki, ki je po zamenjavi medija, ves
čas konstantna. Kljub vsemu je priprava vzorcev z dodajanjem 0,1 M NaOH v volumskem
razmerju 1:1 upravičena, saj je sedimentacija sproščene učinkovine v neraztopljeni oblik
neznatna (27). V okviru te diplo
Slika 4: Povprečna profila celokupne sproščene učinkovine (celokupni) in sproščene učinkovine v raztopljeni obliki (raztopljeni) v 0,001 M HCl (UŽS4). Za vsak poskus smo naredili tri paralelke poskusov. Na sliki je prikazan še standardni odklon. Pelete smo izpostavljali 60 min UŽS4 in nato še 180 min UČS.
Na sliki 5 sta prikazana povprečna profila celokupne sproščene učinkovine in sproščene
učinkovine v raztopljeni obliki, pri sproščanju v 0,010 M HCl (UŽS3). Delež sproščene
učinkovine v neraztopljeni obliki je zanemarljivo majhen.
Slika 5: Povprečna profila celokupne sproščene učinkovine (celokupni) in sproščene a
n. Pelete smo izpostavljali 60 min UŽS4 in nato še 180 min UČS.
učinkovine v raztopljeni obliki (raztopljeni), pri sproščanju v 0,010 M HCl (UŽS2). Zvsak poskus smo naredili tri paralelke poskusov. Na sliki je prikazan še standardni odklo
66
67
ščanju v 0,100 M HCl
7,5%
Podobne rezultate smo dobili tudi pri določevanju profilov celokupne sproščene
učinkovine in sproščene učinkovine v raztopljeni obliki, pri spro
(UŽS1). Ob času 300 min, ko smo poskus prekinili se je iz pelet sprostilo nekje 2
učinkovine, ki je bila v celoti v raztopljeni obliki. Profili so prikazani na sliki 6.
Slika 6: Profila sproščenega celokupne sproščene učinkovine (celokupni) in sproščene učinkovine v raztopljeni obliki (raztopljeni) v 0,100 M HCl (UŽS1). Profila prikazujeta
i je in
Nadaljnje poskuse sproščanja smo izvajali v 0,100 M HCl (UŽS1), 0,075 M HCl (UŽS2)
in v 0,010 M HCl (UŽS3). Zaradi zanemarljivo majhnih vrednosti sproščene učinkovine v
haja
ka,
odi
povprečne vrednosti več profilov, saj smo za vsak poskus naredili tri paralelke. Na slikprikazan še standardni odklon. Pelete smo izpostavljali 60 min v UŽS4 in nato še 180 mv UČS.
neraztopljeni obliki v UŽS3 in sproščene učinkovine popolnoma raztopljene v UŽS1 smo
vse nadaljnje poskuse izvedli tako, da smo določali profile sproščanja celokupne
učinkovine. Pri tem smo vse prečrpane vzorce redčili z 0,1 M NaOH v razmerju 1:1.
Privzeli smo, da morebitna sproščena učinkovina v neraztopljeni obliki prosto pre
skupaj z raztopino v duodenum in se tam nemudoma, zaradi višjega pH črevesnega so
raztopi. Z dodajanjem 0,1 M NaOH smo ponazorili spremembo pH vrednosti, kot se zg
pri prehodu iz želodca v duodenum ter posledično višjo topnost učinkovine v tankem
črevesu. V diplomski nalogi (27) so proučili sedimentacijo sproščene učinkovine v
neraztopljeni obliki. Ugotovili so, da sproščena učinkovina v neraztopljeni obliki, pri
sproščanju v UŽS4, v prvih dveh urah, praktično ne sedimentira.
68
7.2.2 Poskusi sproščanja v pretočnem sistemu s kroglicami
Pretočni sistem s kroglicami je bil razvit na Katedri za biofarmacijo in farmakokinetiko,
Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Prednost pretočnega sistema s kroglicami pred
najpogosteje uporabljenima USP aparaturama (1 in 2) je ta, da bolje ponazarja fiziološke
pogoje v GIT. Tako na primer pri omenjenih USP aparaturah najpogosteje uporabljamo
volumen 900 ali 1000 mL (20). Pri omenjenem pretočnem sistemu pa poteka sproščanje v
čaši s 40 mL medija, ki je bolj primerljiv s fiziološkim. Volumen želodčnega soka, na tešče
je med 15 in 50 mL (20). Delno lahko s sistemom ponazorimo tudi mehanske obremenitve
v prebavnem traktu, hkrati pa lahko zvezno zamenjamo medij, v katerem poteka
sproščanje. Pomanjkljivost pretočnega sistema s kroglicami je ta, da pri zamenjavi medija
UŽS z UČS, zaradi majhnega pretoka, težko ponazorimo spremembo pH, ki nastane pri
prehodu farmacevtske oblike iz želodca v tanko črevo. V primeru natrijevega diklofenakata
tako pri sproščanju iz pelet nastane upočasnitev sproščanja, kot posledica počasne
spremembe pH in tako počasnejšega večanja topnosti oz. raztapljanja učinkovine.
7.2.2.1 Vpliv pH želodčnega medija na sproščanje
Na slikah 7 do 11 so prikazani povprečni profili sproščanja z enakim časom izpostavljanja
pelet UŽS različnih molarnosti in nato UČS. Na vsaki sliki je vidno, da hitrost sproščanja v
0,100 M HCl najpočasnejša v primerjavi s hitrostjo sproščanja v 0,075 M HCl in 0,010 M
HCl. Sproščanje je upočasnjeno tudi v 0,075 M HCl v primerjavi s hitrostjo sproščanja v
0,010 M HCl, vendar je razlika v hitrosti sproščanja v tem primeru manjša kot pa pri
sproščanju v 0,100 M HCl. Na vseh slikah lahko opazimo tudi kratko zakasnitev v začetku
sproščanja v 0,075 M in 0,100 M HCl, ki je posledica slabše topnosti v omenjenih dveh
medijih. Tako lahko iz rezultatov zaključimo, da se z nižanjem pH vrednosti UŽS profili
sproščanja učinkovine iz pelet upočasnijo.
Slika 7: Povprečni profili sproščanja pri katerih pelete 10 min izpostavljamo UŽS3 (S10), UŽS2 (V10), UŽS1 (D10). Prikazan je še standardni odmik.
Slika 8: Povprečni profili sproščanja pri katerih pelete 30 min izpostavljamo UŽS3 (S30), UŽS2 (V30), UŽS1 (D30). Prikazan je še standardni odmik.
69
Slika 9: Povprečni profili sproščanja pri katerih pelete 60 min izpostavljamo UŽS3 (S60), UŽS2 (V60), UŽS1 (D60). Prikazan je še standardni odmik.
Slika 10: Povprečni profili sproščanja pri katerih pelete 120 min izpostavljamo UŽS3 (S120), UŽS2 (V120), UŽS1 (D120). Prikazan je še standardni odmik.
70
Slika 11: Povprečni profili sproščanja pri katerih pelete 200 min izpostavljamo UŽS3 (S200), UŽS2 (V200), UŽS1 (D200). Prikazan je še standardni odmik.
Naše ugotovitve, se v pH območju, ki smo ga preizkušali, skladajo z ugotovitvami v
diplomski nalogi (27), kjer so proučili vpliv višjih pH vrednosti. Opazili so, da ima
sprememba pH, v širokem območju okoli pH 2, le majhen vpliv na hitrost sproščanja
učinkovine iz pelet. Kadar se pH vrednosti močno približajo pH 3 se sproščanje učinkovine
močno pospeši. Nasprotno kadar se pH vrednosti močno približajo pH 1, se sproščanje
močno upočasni.
71
72
7.2.2.2 Vpliv časa zadrževanja pelet v umetnem želodčnem soku na sproščanje
Slike 12 do 14 prikazujejo povprečne profile sproščanja učinkovine iz pelet, različno dolgo
izpostavljenih najprej določenem UŽS, nato UČS. Iz vseh slik je razvidno, da imajo
povprečni profili sproščanja, v določenem UŽS, primerljivo obliko. V začetku, ko pelete
izpostavljamo UŽS, v katerem je učinkovina slabo topna (4), se ne sprosti skoraj nič
učinkovine. V okviru poskusov narejenih v tej diplomski nalogi se je največ diklofenaka
sprostilo v 0,010 M HCl, po 200 min. In sicer nekje 5% diklofenaka. Po zamenjavi medija
sproščanja, UŽS z UČS, ki ponazarja pogoje v tankem črevesu, je sproščanje, zaradi boljše
topnosti učinkovine v UČS (4), močno pospešeno, vse dokler se ne sprosti vsa učinkovina
iz pelet in profili dosežejo plato. Daljši čas izpostavljanja pelet določenem UŽS zato
povzroči zakasnitev v začetku sproščanja učinkovine iz pelet. Profili sproščanja so
pomaknjeni proti desni strani. Njihova oblika pa pri tem ostaja nespremenjena. Podobno
zvezo so opazili tudi v diplomski nalogi (27), kjer so proučili vpliv različnega časa
izpostavljanja pelet v umetnem želodčnem soku s pH 2 in več. Zveza med časom
izpostavljanja pelet UŽS in zakasnitvijo sproščanja v profilih je v tem primeru močno
povezana s kislostjo UŽS. Zelo majhna sprememba pH vrednosti ima pri visokih pH
vrednostih želodčnega soka, blizu pH 3, zelo velik vpliv na odstotek sproščanja
učinkovine. Učinkovina se v UŽS sprošča vse do nasičenja medija v delovni čaši. Tako je
zakasnitev v začetku sproščanja, pri daljšem času izpostavljanja pelet UŽS, vidna le pri
sproščanju v 0,0100 M HCl in pri sproščanju 120 min in 200 min v 0,0013 M HCl, med
tem ko je v 0,0010 M HCl opazna v veliko manjši meri.
Slika 12: Povprečni profili sproščanja učinkovine iz pelet, ki so različno dolgo izpostavljene (10, 30, 60, 120 in 200 min) UŽS3 (0,010 M HCl). To so povprečni profili sproščanja poskusov S10, S30, S60, S120 in S200. Na profilih je označen še standardni odklon.
Slika 13: Povprečni profili sproščanja učinkovine iz pelet, ki so različno dolgo izpostavljene (10, 30, 60, 120 in 200 min) UŽS2 (0,075 M HCl). To so povprečni profili sproščanja poskusov V10, V30, V60, V120 in V200. Na profilih je označen še standardni odklon.
73
Slika 14: Povprečni profili sproščanja učinkovine iz pelet, ki so različno dolgo izpostavljene (10, 30, 60, 120 in 200 min) UŽS1 (0,100 M HCl). To so povprečni profili sproščanja poskusov D10, D30, D60, D120 in D200. Na profilih je označen še standardni odklon.
7.3 Uteženi povprečni profili sproščanja
Z upoštevanjem različnega odstotka praznjenja pelet iz želodca v določenem časovnem
intervalu (19) smo izračunali in narisali tri utežene povprečne profile sproščanja v 0,100 M
HCl, 0,075 M HCl in 0,010 M HCl. To smo naredili tako, da smo z ustreznim deležem
pomnožili vrednosti povprečnih sproščenih odstotkov učinkovine za profile sproščanja
poskusov, pri katerih smo pelete različno dolgo izpostavljali UŽS. Pri uteženem
povprečnem profilu so vplivi različnega časa izpostavljanja pelet UŽS, zabrisani, saj so v
enem grafu združeni vsi povprečni profili poskusov pri katerih smo pelete različno dolgo
izpostavljali določenem UŽS. Vidimo lahko, da se z nižanjem pH vrednosti UŽS, uteženi
povprečni profili sproščanja upočasnijo. Prednost uteženih povprečnih profilov je v tem, da
so bistveno bolj uporabni pri napovedovanju absorpcijskih profilov, saj upoštevajo
dejansko dogajanje v GIT. Uteženi povprečni profili so prikazani na sliki 15.
74
Slika 15: Uteženi povprečni profili sproščanja učinkovine v 0,100 M HCl (UPD), 0,075 M HCl (UPV) in 0,010 M HCl (UPS).
Tudi v diplomski nalogi (27) so ugotovili, da se z nižanjem pH vrednosti želodčnega soka
uteženi povprečni profili sproščanja upočasnijo.
7.4 Primerjava
Z izračunom časa v katerem se sprosti 50% učinkovine lahko pokažemo vpliv pH
vrednosti UŽS in različnega časa zadrževanja pelet v UŽS na hitrost sproščanja učinkovine
iz pelet. nam ne pove kako pH vrednost ali različen čas zadrževanja vplivata
na obliko profila sproščanja, zato je pomembno proučiti tudi posamezne profile sproščanja.
Na sliki 16 je prikazana zveza med pH vrednostjo UŽS in profilov sproščanja, pri
katerih so pelete bile enak čas izpostavljene različnim UŽS. Vidimo, da se z nižanjem pH
UŽS podaljšuje . Pri tem so razlike v pri sproščanju v UŽS s pH v širokem
območju okoli 2, majhne. Na to nakazuje le majhen naklon premice v območju od pH 1,12
do pH 2. Kadar pa za sproščanje uporabimo UŽS katerega pH je zelo blizu vrednosti 1 se
močno poveča. Naklon od pH 1,12 do pH 1 bolj strmo narašča. Oddaljenost krivulj
75
ene od druge nakazuje na to, da se z daljšanjem izpostavljanja pelet UŽS, povečuje,
zato ker se povečuje časovni zamik v začetku sproščanja učinkovine iz pelet. Do podobnih
ugotovitev so prišli tudi v diplomskem delu (27). Pri tem so se osredotočili na proučevanje
vplivov v pH območju 2 in več. Ugotovili so, da se pri skrajnih pH vrednostih UŽS v
bližini okoli pH 3, sproščanje močno pospeši pred tem pa je skoraj konstantno.
Slika 16: v odvisnosti od pH vrednosti za različne čase zadrževanja (10, 30, 60, 120 in 200 min) pelet v umetnem želodčnem soku. Časi zadrževanja pelet v UŽS so podani v legendi.
7.5 Možnosti nadaljnje optimizacije poskusov
V nadaljnjih poskusih bi bilo smiselno natančneje opredeliti ozko območje okoli pH 1, v
katerem se hitrost sproščanja najbolj upočasni. Ker ima na sproščanje velik vpliv tudi
sestava medija, bi bilo smiselno proučiti še vpliv ionske moči na sproščanje in prisotnost
drugih komponent, ki so sicer prisotne v naravnem črevesnem soku (npr. površinsko
aktivne snovi).
76
77
8 SKLEP
S pomočjo poskusov sproščanja smo poskušali razložiti vpliv pH umetnega želodčnega
soka in različnega časa izpostavljanja pelet umetnem želodčnem soku na sproščanje
učinkovine, natrijevega diklofenakata, iz pelet v kapsulah Diclofenac-ratiopharm® 100 mg
Retardkapseln. V preliminarnih poskusih smo izbrali sistem za sproščanje, v katerem smo
izvajali poskuse sproščanja in izpopolnili metodo dela. V poskusih sproščanja smo se
osredotočili na sproščanje v umetnih želodčnih sokovih nižje pH vrednosti, za katere smo
predvideli, da profile sproščanja upočasnijo. Izvedli smo več poskusov v umetnih
želodčnih sokovih različne molarnosti (0,100 M, 0,075 M in 0,010 M raztopina HCl).
Ugotovili smo naslednje:
Pri preizkušanju razpadnosti kapsul smo ugotovili, da je smiselno nadaljnje poskuse
sproščanja izvajati s peletami in ne s celo kapsulo. Kapsula bi se pri razpadu lepila
na delovno čašo in motila gibanje pelet v delovni čaši ter tako vplivala na rezultate
sproščanja. Pri tem izgubimo del časovnega zamika v začetku sproščanja
učinkovine, ki bi nastal zaradi časa potrebnega, da se iz kapsule sprostijo vse
pelete. In sicer lahko zamik, odvisno od koncentracije HCl v kateri sproščanje
poteka, traja tudi do 6 minut.
Pretočni sistem s kroglicami je primeren za izvajanje poskusov sproščanja
učinkovine iz preizkušenih pelet.
Pri poskusih sproščanja smo določili odstotek celokupne sproščene učinkovine, ki
je skoraj enak odstotku sproščene učinkovine v raztopljeni obliki, saj je v umetnih
želodčnih sokovih, ki smo jih uporabili pri poskusih, odstotek sproščene učinkovine
v neraztopljeni obliki zanemarljivo majhen.
pH umetnega želodčnega soka vpliva na sproščanje učinkovine iz pelet tako, da se z
večanjem kislosti umetnega želodčnega soka, zaradi slabše topnosti učinkovine v
bolj kislem okolju, celotni profili sproščanja upočasnijo. Profili sproščanja pri tem
ohranijo sigmoidno obliko. se podaljšuje. Z večjo kislostjo umetnega
želodčnega soka se nekoliko poveča tudi zakasnitev začetka sproščanja učinkovine
iz pelet v umetnih želodčnih sokovih s pH 1,12 in pH 1 v primerjavi z umetnim
želodčnim sokom s pH 2.
Daljši čas izpostavljanja pelet umetnem želodčnem soku, ki ponazarja daljši čas
zadrževanja pelet v želodcu, vpliva na profile sproščanja tako, da zakasni začetek
sproščanja učinkovine iz pelet. Profili sproščanja, ki ohranijo obliko, se pomaknejo
v desno. Posledično se poveča tudi .
Uteženi povprečni profili sproščanja, pri katerih smo upoštevali različen čas
zadrževanja pelet v umetnem želodčnem soku in tako ponazarjali postopno
praznjenje pelet iz želodca, bolje ponazarjajo dejansko dogajanje v prebavnem
traktu, kot posamezni povprečni profili sproščanja. Zato nam služijo bolj za
napovedovanje absorpcijskih profilov, kot pa za opazovanje vplivov pH in časa
zadrževanja pelet v umetnem želodčnem soku.
Ugotovili smo, da se v območju okoli pH 2, ob spremembi pH, hitrosti sproščanja
le malo spremeni. v območju od pH 2 proti pH 1 le rahlo narašča. Prav tako
smo opazili, da obstaja ozko območje okoli pH 1, v katerem se hitrost sproščanja
ob nižanju pH, močno upočasni. se tako v tem območju, ob nižanju pH
vrednosti, močno poveča.
V nadaljnjih poskusih bi bilo smiselno narediti še več poskusov v ozkem območju
okoli pH 1.
78
79
9 LITERATURA
1. http://de.wikipedia.org/wiki/Magen, dostopano 17.01.2011
2. Glavač A. Ponazarjanje sil v želodcu na pretočnem sistemu s kroglicami in njihov vpliv
na sproščanje iz tablet. Diplomsko delo. Fakulteta za Farmacijo Univerze v Ljubljani,
Ljubljana, 2010.
3. Brvar N. Vpliv sestave medija in hitrosti mešanja na sproščanje tramadolijevega
klorida iz farmacevtskih oblik s podaljšanim sproščanjem. Diplomsko delo. Fakulteta
za Farmacijo Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2007.
4. http://en.wikipedia.org/wiki/Circadian_rhythm, dostopano 25.11.2010
5. http://www.britannica.com/EBchecked/topic/118220/circadian-rhythm, dostopano
25.11.2010
6. Kincl M, Melah M, Veber M, Vrečer F.: Study of Physicochemical Parameters
Affecting the Release of Diclofenac Sodium from Lipophilic Matrix Tablets. Analytica
Chimica Acta 2004; 51: 409-425.
7. Brown T. H., Holbrook I., King R. F. G., Ibrahim K.: 24-Hour Intragastric pH
Measurement in the Assessment of Duodenogastric Reflux. World Journal of Surgery
1992; 16: 995-1000.
8. Russell T. L., Berardi R. R., Barnett J. L., Dermentzoglou L. C., Jarvenpaa K. M.,
Schmaltz S. P., Dressman J. B.: Upper Gastrointestinal pH in Seventy-Nine Healthy,
Elderly, North American Men and Women. Pharmaceutical Research 1993; 10: 187-
196.
9. Savarino V., Mela G. S., Zentilin P., Vigneri S., Cutela P., Mele R., Di Mario F.:
Mealtime versus Nighttime Acid Inhibition. Digestive Diseases and Sciences 1992; 37
(9): 1368-1372.
10. Fimmel C. J., Etienne A., Cilluffo T., Ritter C., Gasser T., Rey J.-P., Caradonna-
Moscatelli P., Sabbatini F., Pace F., Büchler H. W., Bauerfeind P., Blum A. L.: Long-
80
Term Ambulatory Gastric pH Monitorin: Validation of a New Method and Effect of
H₂-Antagonists. Gastroenterology 1985; 88: 1842-1851.
11. Mattioli S., Felice V., Pilotti V., Bacchi M. L., Pastina M., Gozzetti G.: Indications for
24-Hour Gastric pH Monitoring with Single and Multiple Probes in Clinical Research
and Practice. Digestive Diseases and Sciences 1992; 37: 1793-1801.
12. Barlow A. P., Hinder R. A., DeMeester T., Fuchs K.: Twenty.four-hour Gastric
Luminal pH in Normal Subjects: Influence of Probe Position, Food, Posture, and
Duodenogastric Reflux. The American Journal of Gastroenterology 1994; 89 (11):
2006-2010.
13. Bumm R., Blum A. L.: Lessons from prolonged gastric pH monitoring. Alimentary
Pharmacology and Therapeutics 1987; 1 (1): 518-526.
14. Barraclough, M., Taylor, C. J.: Twenty-Four Hour Ambulatory Gastric and Duodenal
pH Profiles in Cystic Fibrosis: Effect of Duodenal Hyperacidity on Pancreatic
EnzymeFunction and Fat Absorption. Journal of Pediatric Gastroenterology and
Nutrition 1996; 23 (1): 45-50.
15. Dai F., Gong J., Zhang R., Luo J.-Y., Zhu Y.-L., Wang X.-Q.: Assessment of
duodenogastric reflux by combimed continuous intragastric pH and bilirubin
monitoring. World Journal of Gastroenterology 2002; 8 (2): 382-384.
16. Cilluffo T., Armstrong D., Castiglione F., Emde C., Galeazzi R., Gonvers J.-J., Blum
A. L.: Reproducibility of Ambulatory Gastric pH Recordings in the Corpus and
Antrum. Scandinavian Journal of Gastroenterology 1990; 25 (10): 1076-1083.
17. McLauchlan G., Fullarton G. M., Crean G. P., McColl K. E. L.: Comparison of Gastric
body and antral pH: a 24 hour ambulatory in healthy volunteers. Gut 1989; 30 (5): 573-
578.
18. Savarino V., Mela G. S., Zentilin P., Mele M. R., Mansi C., Remagnino A. C., Vigneri
S., Malesci A., Belicchi M., Lapertosa G., Celle G.: Time Pattern OF Gastric Acidity in
Barrett`s Esophagus. Digestive Diseases and Sciences 1996; 41 (7): 1379-1383.
19. Locatelli I., Mrhar A., Bogataj M.: Gastric Emptying of Pellets under Fasting
Conditions: A Mathemaical Model. Pharmaceutical Research 2009; 26 (7): 1607-1617.
81
20. Cof. M. Sproščanje natrijevega diklofenakata iz Voltaren® tablet. Diplomsko delo.
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2010.
21. Vo L., Simonian H. P., Doma S., Fisher R. S., Parkman H. P.: The effect of rabeprazole
on regional gastric acidity and the postprandial cardia/gastro-oesophageal junction acid
layer in normal subjects: a randomized, double-blind, placebo-controlled study.
Alimentary Pharmacology and Therapeutics 2005; 21: 1321-1330.
22. Savarino V., Mela G. S., Scalabrini P., Sumberaz A., Fera G., Celle G.: 24-Hour Study
of Intragastric Acidity in Duodenal Ulcer Patients and normal Subjects Using
Continuous Intraluminal pH-Metry. Digestive Diseases and Sciences 1988; 33 (9):
1077-1080.
23. Simonian H. P., Vo L., Doma S., Fisher R. S., Parkman H. P.: Regional differences in
pH Within the Stomach and Gastroesophageal Junction. Digestive Diseases and
Sciences 2005; 50 (12): 2276-2285.
24. The United States Pharmacopeia, 31th Ed. United States Pharmacopeial Convention,
Inc, Rockville, 2008.
25. Ministrstvo za zdravstvo - Urad Republike Slovenije za zdravila. Formularium
Slovenicum. Slovenski dodatek k evropski farmakopeji, druga izdaja 2005. Zavod za
farmacijo in preizkušanje zdravil, Ljubljana, 2005.
26. Chuasuwan B., Binjesoh V., Polli J. E., Zhang H., Amidon G. L., Junginger H. E.,
Midha K. K., Shah V. P., Stavchansky S., Dressman J. B., Barends D. M.: Biowaiver
Monographs for Immediate Release Solid Oral Dosage Forms: Diclofenac Sodium and
Diclofenac Potassium. Journal of Pharmaceutical Sciences 2009; 98 (4): 1206-1219.
27. Zaletel A. Predvidevanje vpliva kislosti želodčnega medija in hitrosti prehoda pelet na
sproščanje natrijevega diklofenakata. Diplomsko delo. Fakulteta za Farmacijo Univerze
v Ljubljani, Ljubljana, 2010.
28. European Pharmacopoeia, 5th Ed., Strassbourg, Council of Europe, 2007; General
notices, 7.
29. http://de.wikipedia.org/wiki/Diclofenac, dostopano 25.01.2011