drago perko poti Širjenja stru

96

Drago Perko

Threats to the

Eastern Krško

Basin due to

Natural Disasters

The eastern Krško Basin is a 733 km2

area of Slovene landscape which lies at the juncture of the pre-Alpine, karst, and sub-Pannonian regions at the conluence of the Sava, Krka and Sotla rivers. It is often afflicted by natural disasters, the most frequent being floods and drought along with earthquakes, hail, landslips, and frost. Regarding the joint evaluation of hail, landslips, drought, and floods, an above- average level of threat exists for a third of all fertile surfaces, a tenth of all vi- neyards, twjo tenths of orcherds, a quarter of the fields, a good third of the meadows, a bit less than two thirds of surface being grown over, and a little less than a third of all forests. On the whole, the use of ground is most adapted to floods, vi- neyards also to frosts, and fields and orchards to landslips. It is fortunate that a third of surfaces being grown over are precisely on above-average endangered areas. Regarding the joint evaluation of earthquakes, hail, floods, and landslips, an above-average level of threat existed or exists for two thirds of all the surface of the region, a third of the settlements, and two tenths of the population in the year 1880 and 1931; a good third of the population in 1981; and a good quarter of the population in the year 2001. The population and the settlements in general are not adapted to natural disasters; however, development in general and relative to all types of natural disaster (except earthquakes) is favourable. At the border of this region stands a nuclear power plant. In general, the fertile surfaces are more rationally distributed over the landscape than the settlements and the inhabitants, which is understandable considering the varied dependence on land use and the settlements and the inhabitants relative to the natural and varying characteristic of individual types of natural disaster.

wm

wm

POTI ŠIRJENJA STRU -

PENIH KEMIKALIJ V

OKOLJU, OGROŽENOSTI

IZPOSTAVLJENOST

IN OCENA

Svetozar Polič*

Svetovna proizvodnja kemikalij gre v stotine milijonov ton. Ob neverjetnem razvoju predvsem organske sinteze kemije, nesluteni proizvodnji in uporabi sintetskih kemijskih spojin in njihovih zmesi teh snovi, se človeštvo sooča s strašljivimi posledicami onesnaževanja okolja s strupenimi snovmi, ki v mnogih primerih dobivajo dimenzije ekoloških nesreč (dolgotrajni in kumula- tivni učinki nerazgradljivih strupenih snovi v okolju na žive organizme). Prispevek obravnava problematiko strupenih snovi v okolju (ksenobiotikov), poti širjenja, izpostavljenost in ogroženost živih organizmov. Poleg splošnega prikaza problematike strupov je obdelan konkreten primer nastanka in posledic ekološke nesreče zaradi uporabe polikloriranih bifenilov (PCB) v Sloveniji ter podane usmeritve za razreševanje teh problemov v tehnologiji.

Slika 1. Poti in načini izpostavljenosti članov bioloških vrst razen človeka.

" Mag., Inštitut Jožef Stefan, Jamova 3, Ljubljana.

Preglednica 1. Proizvodnja kemikalij v svetu v količinah nad milijon ton (podatki so za leto 1972/73; 5, 6).

97

Žveplova (VI) kislina, H2S04 Amoniak, NH3 Metanol, CH3OH Etan, CH2:CH2 Klor, Cl2 Benzen, C6H6 1,2-dikloroetan, CICH2CH2CI Sečnina, z NH3CONH2

108 (v milijonih tonah) 40 38 37 25 14 13

9

Preglednica 2. Večja proizvodnja nekaterih organskih halogen- skih spojin (prva dva podatka sta za leto 1971, preostali za leto 1973; 5, 6). Fluorotriklorometan, CFCI3 Difluorodiklorometan, CF2CI2 Trikloroetan Trikloroetan Vinilklorid Klorirani parafini DDT Klorobenzen

360.000 (v tonah) 540.000 480.000 700.000

7,730.000 270.000

60.000 480.000

Strup LD50 (mg/kg telesne teže) Natrijev cianid Strihnin Kurare Dioksin

10 mg/kg 1 mg/kg 0,5 mg/kg 0,001 mg/kg

Slika 2. Poti in načini izpostavljenosti človeka.

Ko govorimo o strupih, pomislimo najprej na tiste strupene snovi oz. zdravju nevarne snovi, ki po dotiku, piku, vdihavanju ali zaužitju povzročijo resne zdravstvene motnje ali celo smrt. Tudi po zakonu o prometu strupov pri nas so strupi raz- vrščeni glede na nevarnostno stopnjo in povprečno smrtno dozo v štiri skupine (1). V I. spadajo strupi, katerih povprečna smrtna doza, označujemo jo z LD50, je manj kot 50 mg zaužitega strupa na kg telesne teže, v II. strupi z LD50 med 50 in 250 mg/kg, v III. z LD50 med 250 in 1000 mg/kg in v IV. skupino strupi, katerih LD50 je med 1000 in 5000 mg/kg telesne teže. Podobni osnovni kriteriji oziroma razvrsti- tve veljajo tudi drugod po svetu.

Pri teh razvrstitvah so odločale človeške izkušnje v primerih naključnih zastrupitev in lastnosti posameznih snovi, npr. tekoče agregatno stanje, velika hlapnost, večja verjetnost penetracije in posebni biološki učinki; ob pomanjkanju človeških izkušenj pa odločajo v glavnem podatki iz poskusov na živalih. Kadar je bila snov v dveh ali več seznamih navedena z različno stopnjo toksičnosti, je bila razvrščena glede na najvišjo.

Vrednosti LD50 (LD = letalna doza) oz. LC50 (LC = letalna koncentracija) nam povedo, kolikšna količina snovi, izražena v mg na 1 kg telesne teže poskusne živali oz. za LC50 v mg na 1 rrr zraka za prah in meglo ali v ml na m3 zraka za hlape, učinkuje smrtno za 50% poskusnih živali v 14 dneh.

Za primerjavo poglejmo nekaj značilnih strupov in njihove strupenosti, izražene s povprečno smrtno dozo (LD50): Dioksin je med vsemi do danes proizvede- nimi kemijskimi spojinami najbolj strupen; med naravnimi strupi ga po strupenosti prekosijo samo nekateri toksini mikroor- ganizmov.

Vse večjo nevarnost za okolje oz. življenje na Zemlji predstavlja »kemizacija« okolja zaradi proizvodnje in uporabe vse večjih količin predvsem sintetskih kemijskih spojin in njihovih zmesi ter snovi. S pravilnim ravnanjem se lahko povsem obvarujemo neposrednih strupenih učinkov (akutne zastrupitve) določene snovi, bodisi v de- lovnem okolju ali v vsakdanji uporabi. Zelo nemočni pa smo lahko pred možnimi, mnogokrat še nepoznanimi škodljivimi učinki, ko ta snov pride v okolje; tudi takrat, ko snov po sprejetih kriterijih sodi v skupino manj strupenih in so emisije v okolje pod maksimalno dovoljenimi koncentracijami (znani primeri ekoloških ne- sreč kot posledica dolgotrajnih kumulativ- nih učinkov obstojnih kemikalij v okolju - ksenobiotiki; 2, 3, 4).

Strupi v okolju

Značilni predstavniki in količine

Danes je v svetu znanih okoli 8 milijonov različnih spojin, z vsakim dnevom pa odkrivajo in sintetizirajo nove (1000-1500

98 Preglednica 3. Proizvodnja in poraba nekaterih za okolje najbolj nevarnih kemičnih spojin v Sloveniji (leto 1986; 5, 7).

Proizvodnja Poraba ton ton

Klor Klorovodikova (solna) kislina Žveplova (VI) kislina Fosforjeva (V) kislina Dušikova (V) (solitrna) kislina Natrijev hidroksid Žveplov dioksid Formaldehid Metanol Vinilklorid Fenol Toluen in drugi aromati Tetraetil svinec

6.629 16.617

216.600 20.306

9.464

56.699 69.741

14.749 3.883

149.642 31.842

115 43.067 11.552 38.875 29.261

1.411 5.964

31.789 55

novih spojin na leto). Več kot 100.000 znanih spojin je v vsakodnevni uporabi in več kot 7000 se jih proizvaja v velikih množinah (tisočih in milijonih tonah na

Aroklor 1221-21 * Cl Aroklor 1254-54* 01

leto). Emisije kemikalij v okolje, bodisi iz proizvodnje in nadaljnje predelave bodisi kot končni odpadek, pa povzročajo vrsto ekoloških škod in ne nazadnje ekoloških

Aroklor 1268-68% Cl — A JO (x-y) - 4 — A 40 (x«y)-5— A 50

Clophen, Aroclor, Pyranol, Pyroclor, Phenoclor, Pyralene, Kanechlor, Apirolio

Slika 3. strukturna forumla PCB in imena komercialnih izdelkov.

nesreč, ki v vedno več primerih nevarno ogrožajo vse živo v naravi in tudi človeka.

V preglednici so nekatere kemikalije, ki jih v svetu uporabimo nad milijon ton na leto, ter organske halogenske spojine, proizvedene v večjih količinah, ki so posebno nevarne zaradi počasne razgradnje v okolju. Podane so tudi količine za Slovenijo (5). Slovenija je v letu 1986 porabila 628.7541 osnovnih kemikalij, 171 9851 polimerov in surovin zanje, okoli 16.000 t farmacevt- skih učinkovin, več kot 77.0001 premaznih sredstev, topil, lepil, aditivov in razstreliv ter več kot 50 t radioaktivnih snovi. Pro- izvodnja nekaterih najpomembnejših vrst biocidov za varstvo rastlin je znašala 13.6081 (5, 7).

Poleg vrste že dolgo znanih »nevarnih« strupenih snovi (npr. spojine težkih kovin) tvorijo glavni razred strupov v okolju predvsem številne organske sintetske spojine, ki jih lahko razvrstimo v nekatere značilne skupine (8):

Organohalogeni so najbolj značilni predstavniki teh spojin, ki jih najdemo tudi pri nas v podtalnicah. To so običajno precej hlapne spojine (kloroform, tetraklorogljik, metilenklorid, tri- in tetrakloretilen) pa tudi spojine fluora, broma in joda (v proizvodnji razpršilnikov - sprayev). Sem uvrščamo tudi razne klorirane fenole, PCB ipd.

Biocidi, predvsem rastlinska zaščitna sredstva. Medtem ko poraba kloriranih insekticidov in herbicidov v zahodnih državah upada, se na tržišču pojavljajo nove snovi (diuron, paraquat ipd.), ki so v okolju celo bolj obstojne od DDT.

Policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH) so izrazito koncerogeni. Glavni izvor je nepopolno izgorevanje fosilnih goriv.

Spojine z žveplom, dušikom in fosforjem. Sem sodijo razni sulfonamidi, sulfonske kisline, nitroaromatske spojine, alifatski amini (biološki izvor) in organski fosfati (npr. tributilfosfat).

Metaloorganske spojine. Poleg zloglas- nega svinčevega tetraetila so pomembni razni fungicidi cinka in drugih težkih kovin, od katerih so najbolj raziskane toksične las+nosti metilnega živega srebra.

Polarne spojine, od katerih so najpogo- stejše huminske in ligninske kisline (sul- fo), polietilenoksid in poliglikoli. Znani pa so produkti razgradnje huminskih kislin (metilketon in alkohol), ki pri kloriranju vode dajejo kloroform, CCI4 ipd.

K tem skupinam, ki vključujejo najznačil- nejše predstavnike organskih spojin v okolju, lahko dodamo še številne slučajne onesnaževalce (benzen, toluen, fenoli, zaščitna sredstva za les itd.).

UJMA Slika 4. Izhlapevanje PCB iz zemljine pri 25°Cv odvisnosti od vlažnosti in debeline prekrivnega sloja (nasipna gostota Zemljine 1200 kg/m3).

0,001

0,40vlaznost 0,30 (g/g)

Ogroženost zaradi strupenih snovi v okolju

Ob učinkovitih varstvenih ukrepih pri rav- nanju z nevarnimi snovmi ter skrbno nač- rtovanih odlagališčih posebnih odpadkov z napravami za predelavo je možnost nenadzorovanega onesnaženja okolja majhna, ni pa povsem odpravljena (hava- rije, nesreče; 9). Vendar pa tudi razredče- nje onesnaževalcev v vodi ali zraku pod maksimalno dovoljenimi koncentracijami ali pod občutljivostjo večine analitskih metod ne odpravlja povsem ogroženosti zaradi strupenih snovi v okolju.

Riziko (ogroženost) = f (koncentracija v okolju, izpostavljnost, škodljivi učinki).

Mejne vrednosti in maksimalno dovoljene koncentracije

Maksimalno dovoljene emisijske in imisij- ske koncentracije (MKD) v posameznih elementih okolja ne dajejo zadostne ga- rancije za dolgoročno ekološko varnost. Zakaj ?

Pri predpisovanju najvišjih dovoljenih koncentracij strupenih snovi v okolju gre za določevanje neke varnostne meje, ki ni garantirana, saj je v okolju preveč ne- znank in ni poskusov na človeku, temveč je ocenjena na osnovi poskusov na živalih in ekoloških modelih s točno določenimi spojinami (10-16).

V okolju imamo opraviti z mešanicami različnih snovi, in to v kompleksnem ekosistemu in v prehrambeni verigi. Poskusi se izvajajo predvsem na tistih živalskih vrstah - celicah in organih, ki so primer- ljive s človekom (psi - pljuča, mačke -

živčni sistem, opice - organi in mišice itd.), ter se rezultati ekstrapolirajo. Šele ko celica, organ ali biološki sistem pokaže škodljive klinične znake, se lahko primerja in ugotavlja kvantiteto in kvaliteto odziva glede na vsiljeni vpliv - vrsto strupov. Na osnovi teh ugotovitev se potem dajejo ocene in postavljajo normativi.

Doza. Najbolj pomembna pri strupih je doza (5, 4). Tu se ne upošteva splošnih kriterijev varstva okolja (npr. tehnološke- ga, družbenoekonomskega ipd.) in je po- stavljena znanstveno. Določa se s poskusi, pri tem pa se upošteva:

• spojino strupa (v različnih oblikah se namreč strupenost spreminja, npr. ko- vine v obliki ionov, soli, kompleksov idr.),

• agregatno stanje v okolju (raztopina, hlapi ipd.),

• koncentracije strupene snovi v različnih elementih okolja,

• čas izpostavljenosti tem koncentraci- jam.

Normativi. Za postavitev varnih normativov za neko strupeno snov je treba prido- biti še številne druge podatke, kot npr. kritične poti do človeka, bioakumulacijske faktorje, statistično signifikantno oz. ob- čutljivo populacijo, gibljivost populacije, biotransformacije, genetske podatke idr. Pridobivanje kvalitetnih tovrstnih podatkov je ena največjih težav pri določevanju normativov (3, 4).

Problematika strupenih snovi v okolju je torej celovita in različna, zato je ni možno posploševati. V napovedih je potrebna skrajna znanstvena natančnost in pred- vidljivost. Prav tako ni možno sprejeti razredčenja strupenih snovi v okolju pod dovoljene koncentracije kot zadostnega

Slika 5. Absorpcija Aroklora 1254 na različnih substratih (3).

pogoja nadzora, ne da bi natančno po- 99 znali razgradljivost in poti vnosa strupenih snovi v biološki cikel. Razsikave razgrad- Ijivosti, transporta in sprememb strupenih spojin v okolju so mnogokrat otežene prav zaradi zelo nizkih koncentracij, ki so pod mejo občutljivosti običajnih kemičnih analitskih metod; kar še posebno velja za spremljanje kritičnih poti vnosa v člove- kovo hrano.

Določitev mejnih koncentracij za strupene snovi v okolju. Za vsako strupeno organsko spojino v uporabi je treba opraviti znanstveno presojo po naslednjih prin- cipih (2, 3, 4):

• Ocena nevarnosti pri uporabi strupene snovi je možna samo ob primerjavi stopnje strupenosti, ki se izraža z le- talno koncentracijo ali dozo za dotično snov (LC50, LD50), koncentracij v elementih okolja in izpostavljenosti biolo- ških vrst v okolju. Tudi manj strupena snov z veliko izpostavljenostjo je lahko zelo nevarna (glej naslednje poglavje: PCB in problematika okolja).

• Zastrupitev elementov okolja (zrak, voda, zemlja) lahko predvidimo samo s testiranjem strupene snovi na modelih okolja ali z modelnimi napovedmi; ob čim boljšem približku realnim parame- trom okolja. Obstajajo torej metode za določitev koncentracij v okolju in izpostavljenosti, za natančnejšo napoved pa bi bilo potrebnih še vrsta ekološko toksikoloških raziskav.

• Mejne vrednosti oz. maksimalno dovoljene koncentracije (MDK) določimo na osnovi podatkov o vplivih in usodi strupenih snovi v okolju. Riziko ocenjujemo po naslednjih korakih testiranja na modelih okolja:

a) riziko je sprejemljiv in niso potrebni nadaljnji podatki;

b) riziko je okvirno sprejemljiv, vendar je potrebno nadaljnje preverjanje (več podatkov);

c) riziko ni sprejemljiv, uporaba ni dovo- ljena oz. le pogojno ob učinkovitih varnostnih sistemih.

V glavnem velja naslednje: bližje ko smo pri oceni učinkov strupene snovi pogojem realnega okolja, tem bolj točna bo ocena rizika. Za strupene snovi, katerih učinke ocenjujemo s preprostimi modeli, je treba postaviti večji faktor varnosti za maksimalno dovoljene koncentracije (MDK) v okolju.

Poliklorirani

bifenili (PCB) in

problematika

okolja

Proizvodnja in uporaba

Poliklorirani bifenili (PCB) so sintetske organske spojine, ki jih v svetu komer- cialno na široko proizvajamo od leta 1929 (prva sinteza pred 100 leti). Dobimo jih s

100 kloriranjem bifenila (difenila); pri tem na- stane zmes izomerov, ki v glavnem sestoji iz triklor bifenila, tetraklorbifenila, penta- klorbifenila in manjših množin diklorbife- nila ter heksaklorbifenila. Komercialni PCB so torej zmesi različno kloriranih bifenilov v različnih agregatnih stanjih: tekočine, voski, kristalinične zmesi, smo- le. PCB imajo v glavnem naslednje značil- nosti: visoko vrelišče (tališče) - so negor- ljivi oz. termično zelo obstojni in odporni proti oksidaciji (kemijsko inertni); so ne- topni v vodi, glicerinu, glikolu in topni v drugih organskih topilih; so električni ne- prevodniki in odlični dielektriki; strupenost je majhna do srednja, v okolju so prak- tično nerazgradljivi, bioakumulacija v okolju je zelo velika (17-24). Komercialni izdelki, ki jih karakterizira raz- lična stopnja kloriranja (% klora), lahko vsebujejo tudi različne množine polikloriranih benzenov, trifenilov, naftalenov in terpenov, v sledovih pa tudi poliklorirane dibenzofurane (PCDF). Največji svetovni proizvjalec je bila ameriška firma Mon- santo Industrial Chemical Co. (USA, GB), ki je proizvjala PCB pod komercialnim imenom Aroclor 12 (število 12 označuje bifenil; temu sledi število, ki označuje utežne procente klora v zmesi). Ostali glavni proizvajalci PCB in komercialna imena: (nekateri jih še proizvajajo): Bayer, ZRN (Clophen); Prodelec, Francija (Pyralen in Phenoclor); Kanegafuchi ir, Mitsubishi, Monsanto, Japonska (Kene- chlor in Santotherm); Caffaro, Italija (Fe- noclor); Sovjetska zveza in Češkoslova- ška.

Tekoči PCB z nizko vsebnostjo klora so se uporabljali kot hladilne tekočine v transformatorjih, v proizvodnji kondenzatorjev, termostatov in hidravličnih naprav (v zaprtih sistemih so še v uporabi). Zaradi vsestranskih dobrin lastnosti so PCB uporabljali tudi kot: mazalna olja, hladilne emulzije pri obdelavi kovin, plastifikatorji (mehčala) v proizvodnji plastičnih izdelkov (polistirenske posode, vrečke, embalaža za hrano, stekleničke za dojenčke itd.), nadalje v proizvodnji lepil, protivodnih in protipožarnih premazov, kot dodatki k as- faltom in livarskim smolam, v proizvodnji ogljikovih uporov, pri zaščiti električnih naprav, kot dodatki k številnim pesticidom itd.

PCB v okolju

Samo v ZDA so v obdobju 1929-1972 proizvedli prek 500000 t PCB (skupna komulativna proizvodnja v svetu je do danes prek 1 0000001). Po ocenah Ame- riške agencije za varstvo okolja (EPA - Environmental Protection Agency) so v ZDA znašale emisije PCB v okolje okoli 4500 t na leto (razlitja, odlaganje odpadkov, tehnološki izpusti idr.). Bolj kot kate- rakoli druga spojina so PCB (podobno kot DDT) »univerzalni« onesnaževalci. Naj- demo jih še vedno praktično povsod na zemeljski obli: v vseh elementih okolja (zrak, voda, zemlja, sedimenti), v mikroor- ganizmih, ribah, ptičih, živalih in človeku (zelo visoka bioakumulacija prek prehrambene verige; 17-24).

Preglednica 4. Nekatere fizikalne lastnosti PCB (17). Molekularna Parni tlak Topnost v vodi

masa (mm Hg) (25 °C) (PPM/ mg/l) PCB

Triklorbifenil Tetraklorbifenil Pentaklorbifenil Aroklor 1254

258 292 326 327

1,S-10^ 4,9 • 10 7,7 - 10"5

6,5- 10"5

0,2 0,03 0,01 0,05

Preglednica 5. Porazdelitev PCB v vodi, zraku in sedimentih v simuliranem ekosistemu (3). PCB Voda (%) Sediment (%) Zrak (%) Triklorbifenil Tetraklorbifenil Pentaklorbifenil

1,38 1,5 1,5

15,2 17 21

83 81 77

Preglednica 6. Maksimalno dovoljene koncentracije PCB v hrani, glede na dnevne količine zaužite hrane in dnevni vnos PCB - Japonska (v oklepaju mejne vrednosti FDA - Food and Drugs Administration U.S.; 25, 26).

Hrana Maks. dov. konc. (ppm)

Povpr. dnevna poraba (g/dan)

Dnevni vnos PCB (/Lig/dan)

Mleko (v celoti) Mlečni izdelki (v celoti) Meso (v celoti) Jajca (v celoti) Ribe (priobalne, jedilni del) Ribe (odobalne, jedilni del)

0,1 (1,5mašč.) 1,0 0,5 0,2(0,3)

3,0 (2)

0,5(2)

65,2 10,4 37,9 37,9

21.6

64.7

6.5 10,4 19,0 7.6

64,8

32,4 Skupaj 237,7 140,6

V letih 1960-1970 so identificirane prve ekološke posledice uporabe PCB. Leta 1966 so švedski biologi (Soren Jensen) ugotovili PCB v ribah kot interferenčni pik pri analitskih določitvah DDT. Zelo hitro so se razvile natančne analitske metode za ločeno določevanje PCB od ostalih kloriranih ogljikovodikov in tako so ugotovili, podobno kot za DDT, globalno one- snaženje okolja s PCB.

V letu 1968 je na Japonskem (Yusho) zbolelo nad tisoč ljudi, ki so več mesecev uživali riževo olje, onesnaženo s PCB (do 5 g/kg). Do onesnaženja jedilnega olja je prišlo v tehnološkem procesu ogrevanja in rafinacije z ogrevalno tekočino PCB. Sledila je vrsta akcidentalnih onesnaženj po svetu (okolje, hrana, krmila). Številne raziskave so kmalu potrdile tok- sično delovanje PCB, njegovo počasno razgradnjo v okolju in visok vnos prek prehrambene verige v človeka, kar je po letu 1975 v zvezi s PCB pospešilo sprejetje vrste ukrepov za varstvo okolja in zdravstveno varstvo v posameznih drža- vah in širši mednarodni skupnosti (EPA, WHO, OECD, ZDA, EGS, itd.): od omejit- ve do prepovedi proizvodnje, nadzor nad odpadki, ki vsebujejo PCB (skladiščenje, varna odlagališča, tehnologije in naprave za uničenje PCB), sprejetje stroge zako- nodaje in normativov za dovoljene maksimalne koncentracije PCB v okolju in pre- hrani. Pot širjenja in transportni mehanizmi PCB v okolju. Usoda PCB v okolju je kompleksna in odvisna tako od fizikalno- kemijskih parametrov (topnost, hlapnost, absorpcija/desorpcija, porazdelitveni koe-

ficienti, razgradnja - hidrolitične, fotoli- tične reakcije) kot od ekoloških in ostalih značilnosti okolja. Usoda PCB v okolju lahko razdelimo v naslednje faze: vir one- snaženja (emisija), transport v okolju (zrak, voda, sedimenti, biosfera: sliki 4, 5 in preglednici 4, 5.), fizikalno-kemijske in biološke spremembe (razgrandnja), biokoncentracija, biomagnifikacija in bioakumulacija, izpostavljenost (prehrambena veriga - kritične poti vnosa - doze; 2, 3, 4, 17).

»Ekološka nesreča« v Sloveniji na pri- meru PCB. Uporaba PCB je v Sloveniji naraščala po letu 1960. V letu 1962 so v tovarni kondenzatorjev Iskra v Semiču v Beli krajini začeli uporabljati PCB kot impregnante v kondenzatorjih (do leta 1970 Clophen A-50 in A-30, proizvajalec Bayer, ZRN; med letom 1970 do 1985 Pyralen 1550, proizvajalec Prodelec, Francija). Poraba vsega impregnanta PCB je znašala v letih 1962-1985 okrog 3,7 milijonov kg, pri čemer je znašal odpadek okoli 8 do 9% v obliki odpadnega impregnanta, kondenzatorjev in drugih emisij. Do leta 1974 je bilo na različnih odlagališčih (največ na tovarniškem) odlo- ženo okoli 120000-150000 kg različnih odpadkov, ki so vsebovali približno 70 000 kg čistega PCB. Po letu 1975 je tovarna kondenzatorjev začela odpadni PCB zbi- rati in ga vračati v Francijo na uničenje (168500 kg). Po bilanci uporabe PCB v tovarni od leta 1962 do leta 1985 je razvidno, da so emisije v okolju znašale približno 70000 do 75000 kg (računano na čisti PCB), kar je prikazano v naslednji preglednici (28):

Preglednica 7. Emisije PCB iz proizvodnje kondenzatorjev Iskre v Semiču v obdobju 1962-1985 (prenehanje proizvodnje).

Emisije Čisti PCB (t)

Emisije v zrak zaradi izhlapevanja v tehnološkem procesu 3-5 Razna razlitja, spiranja, izgube pri manipulaciji ipd. 3-5 Odvrženo na odlagališča 65-75 a) znotraj tovarniškega območja (velika deponija, vrtača ob cesti Semič-Strekljevec, vrtača, kjer stoji danes proizvodna hala (ocena 80-90 % = 55-601) b) ostala odlagališča: Lokve, Mladica, Vranoviči, zbirališča Romov (ocena 10-20% = 1-121) Skupaj 70-75

Prve GC-MS analize (plinska kromatogra- fija - masna spektrometrija) so po I. 1984 pokazale visoke koncentracije PCB v raz- ličnih elementih okolja kakor tudi v pre- hrani in tkivu živali in ljudi. Koncentracije PCB so bile še posebej visoke v območju

Slika 6. Izgradnja trajnega betonskega skladišča za onesnaženo zemljino s PCB ob tovarni kondenzatorjev Iskra v Semiču.

lacija) se PCB nabirajo v organizmih, najstrožjih norm v svetu za dovoljene predvsem v lipidih - maščobah (faktor koncentracije PCB v hrani (11, 15, 24, 25, biokoncentracije doseže pri nekaterih 26).

tovarne in reke KruDe (izvir s povprečnim P?B vredna3t nad 100000)- Zat° Sanacija. V začetku leta 1985 so v tovarni tovarne in reKe ^rupe (izvir s povprečnim nska agenC|ja za varstvo okolja (EPA) knndpnzatoriev Drenehali uDorabliati pritokom Oko I 1 rrr/s e Okoli 2 km Odda- nrjnnrnrila ndnrtp vnrlntnkp mak<?i- nSTr? w , T- . . 7. ' ■ Men r»H tnvamp- Vm i indip v tpm PnPoroclla za oaPrte voaotoke maksi- PQB v okolju so bila evidentirana in tipično kmetiiskem' območju uporabljali malno dovoljene koncetracije 1 rig/1, ki bi pregledana vsa odlagališča odpadkov Tipično KmeilJSKem OOITIOCJU upordUljdll /,0,<ir,tirQlQ ^halnn pknlnškn varnost (za b/-5 ,omliinQ vodo iz Krupe kot pitno vodo, za napajanje živine, zalivanje poljščin ipd. V spodnji preglednici so prikazane tipične vrednosti PCB v analiziranih vzorcih v okviru nadzornih ekoloških meritev iz leta 1984 (zemlja, sediment, voda, zrak, prehrana: mleko, jajca, meso, zelenjava, ribe). Iz poskusov (meritev) v simuliranih vodnih ekoloških sistemih (konstanten dotok PCB v vodo, meritve koncentracij PCB v vodi, sedimentu, zraku nad vodno gladi- no, v vodnih organizmih) so prišli do podatkov fazne porazdelitve PCB, ki jih podaja naslednja preglednica. Iz nekaterih zgornjih značilnosti PCB

garantirale globalno ekološko varnost (za pqb. Med sanacijo onesnažene zemljine pitno vodo je MDK PCB 100 ng/l; 11-16). (zgraditev trajnega skladišča posebnih

odpadkov) je bilo izkopane okoli 18000 Škodljivi vplivi PCB in normativi. V m3 onesnažene zemljine, ki je bila sorti- splošnem so PCB veljali v preteklosti za rana na »čisto« (pod 10 mg PCB/kg relativno neškodljive snovi, ki v nekaterih zemljine) in »nečisto« s sprotnimi analit- primerih vzdražljivo delujejo na človeško skimi preverjanji. Vsa onesnažena zem- kožo, kar pripisujejo bolj posrednemu ijina (»nečista«) v skupni količini okoli učinku - raztapljanju varovalnih maščob 7000 m3 je trajno odložena v pokritem na koži. Po najnovejših spoznanjih (pri- betonskem skladišču, ki je bilo zgrajeno merih zastrupitev in številnih dvajsetletnih po standardih maksimalne varnosti (vodo- raziskavah) je strupenost PCB srednja, tesnost, potresna varnost, dvojni varoval- (LD50 = 1-10 g/kg telesne teže) in povzro- ni, kontrolni in monitoring sistem z dre- čajo akutne ali kronične toksične okvare nažo pod betonsko skledo, ki vodi v zaprte na koži, jetrih, dihalih, presnovne motnje, kontrolne jaške itd.; 28, 29). znižanje odpornosti idr. Večja je vsebnost p0 oceni je v skladišču trajno izolirano

(hlapnost, absorpcija, porazdelitev PCB v klora, bolj so strupeni. Nekatere raziskave 30 000 do 50000 kg odpadnega PCB, to elementih okolja idr.) je razvidna komplek- potrjujejo sum, da so tudi kancerogeni, je količina, ki jo je bilo možno zajeti in snost možnih mehanizmov transporta v mutageni in teratogeni. Toda podobno kot fizično odstraniti z evidentiranih odlaga- okolju, ki prispevajo k dinamičnemu one- pesticidi so PCB v okolju zelo nevarni, ker mšč. Zaključimo lahko, da je bila sanacija snaževanju (prenosu) PCB v širšem oko- se z vnosom hrane nabirajo v organizmih onesnažene zemljine učinkovito izpelja- Iju daleč od izvora emisije. Prek prehram- (biokoncentracijski faktor tudi prek na; tudi nadaljnje meritve onesnaženosti bene verige (biokoncentracija, bioakumu- 100000). V nadaljevanju je podan pregled reke Krupe in drugih elementov okolja

kažejo počasno upadanje vsebnosti PCB. Preostale količine emitiranja PCB v okolju (20000-40 000 kg) v 20-letnem obdobju proizvodnje so in bodo še izpostavljene naravnim asimilacijskim procesom in prenosu v različne elemente okolja (zrak, voda, zemlja —> prehrambena veriga -» hrana). Monitoring PCB v okolju onesna- ženega območja se izvaja v okviru ekolo- ških nadzornih meritev in se bo nadaljeval še vrsto let. Vsekakor pa bi bilo treba s ciljnimi raziskavami kemizma in transport- nih mehanizmov preostalih množin PCB v okolju - sistemu reke Krupe (izplavljanje PCB iz kraškega podzemlja, vezave na sediment, raztapljanje v vodi, izhlapevanje, aerogeni prenos) določiti (napoveda- ti) možne nadaljnje spremembe koncen-

Preglednica 8. Nekatere tipične vrednosti koncentracij PCB v onesnaženem območju tovarne kondenzatorjev Vzorec Normativi Koncentracije Reka Krupa-voda Sediment Zrak Hrana - mleko - jajca - ribe (Krupa)

1 ng/1a (za pitno vodo -100 ng/l)

1 Mg/Ib

1,5 mg/kg (maščoba)0

0,3 mg/kg (total volume) 2,0 mg/kg (jedilni del)

10-1200 ng/l 2-810 mg/kg 1-43 /xg/m3

0,6-3,6 mg/kg 0,1-6,0 mg/kg 1-34 mg/kg (72 % > 2 mg/kg) 4 leta stara postrv 118 mg/kg

EPA - Environmental Protection Agency U.S. NOISH - National Intitut of Occ. Saf. and Health U.S. FDA - Food and Drugs Administration U.S.

102 tracij v posameznih elementih okolja. Ti podatki bi bili izhodišče za modelno napoved izpostavljenosti in za ocenitev zdravstvene ogroženosti prebivalcev območja Krupe.

Okolju prijazna

tehnologija

(proučitev

nastanka

ekoloških nesreč)

Celovito poznavanje problematike nevarnih (strupenih) snovi in ekoloških posledic (proizvodnja -» prostor oz. okolje) je šele izhodišče za reševanje konkretnih problemov, ki so v prvi vrsti vezani na določeno tehnologijo.

Praktično vsaka proizvodnja je obreme- njena z odpadnimi produkti, saj so tehno- loški postopki kompromis med tehničnimi in ekonomskimi možnostmi. Vsako proizvodnjo je v načelu mogoče povsem ločiti od okolice, vendar so stroški za takšne rešitve izredno visoki.

Vpliv tehnološkega postopka na okolje je treba obravnavati skupaj z načrtovanjem tehnološkega postopka samega, le tako je mogoče priti do rešitev, ki ustrezajo in so tudi ekonomsko sprejemljive. Vendar vsako zmanjšanje tehnološkega vpliva na okolje zahteva dodatna vlaganja, tako investicijska kakor v proizvodnjo. Jasno je torej, da je treba pri vsaki novi proizvodnji poznati in upoštevati tako lastnosti surovin, tržišča in proizvodnih postopkov kot tudi lastnosti okolja, kjer tehnologija je. Tu je treba omeniti predvsem ostrejše predpise glede zmanjševanja vplivov na okolje.

Preprečevanje onesnaževanja

Zadostiti zahtevam za varstvo okolja pomeni postaviti zelo drage čistilne naprave ali celo postrojenje (tovarne), neke vrste »črne hermetične skrinje« na koncu proi- zvodnega procesa.

Ob upoštevanju zakona o ohranitvi mase in energije onesnaževanja ne moremo uničiti, lahko ga le pretvorimo v eno izmed oblik! Tak način omejevanja onesnaževa- nja okolja je učinkovit samo, če emisije onesnaževanja nastajajo v proizvodnem postopku - prva »generacija onesnaževa- nja«. Druga »generacija onesanževanja« je v procesu porabe, ki ni razrešena s kontrolo v tovarni, s tem pa se onesnaže- vanje prenaša še na druga področja (uvoz PCB, predelava pri nas). Tretja »generacija onesnaževanja« pa je tista, ko do- brina - izdelek odsluži in konča v deponiji ali kako drugače. Zato konvencionalna metoda nadzora onesnaževanja pri sa- mem izvoru ne zadostuje (30, 31).

Okolju prijazne tehnologije

Konvencionalni pristop nadzora onesna- ževanja s »črno skrinjo« pomeni delno zamašiti luknjo. V poštev prideta prvi »generaciji onesnaževanja«, povsem neučinkovit je za drugo in tretjo. V preteklosti se je regulativa osredotočila zgolj na splošne parametre onesnaževanja, kot na primer pH, BPK, delci. Nova zakono- daja na tem področju daje vedno večji pomen vrsti strupenih (nevarnih) snovi, ki jih skuša omejiti, tako v proizvodnji kot v porabi ali odpadkih (npr. PCB).

To je povzročilo premik v reševanju problematike nevarnih odpadkov. Postalo je jasno, da mora učinkoviti program varstva okolja vsebovati rešitve za vse tri »gene- racije onesnaženja« (31, 32).

Nadzor nad onesnaževanjem s čistilnimi napravami postaja nepremostljivo breme za gopodarstvo in končno tudi ne zmanj- šuje skupne obremenitve okolja. Potrebni so torej novi pristopi v smeri uvajanja okolju prijaznih tehnologij (»čistih tehnologij«), s čimer dosežemo:

• izboljšavo kakovosti okolja, • zmanjšanje investicijskih in obratoval-

nih stroškov za čistilne naprave, • zmanjšanje porabe vhodnih surovin in

energije, s tem pa stroškov proizvodnje,

• povečanje povpraševanja (na tržišču) po tovrstnih izdelkih zaradi zmanjšane nevarnosti onesnaženja z odpadki,

• spodbudo tehnološkim in znanstvenim inovacijam za razvoj novih materialov in izdelkov.

Nevarni industrijski obrati

Pod pojmom nevarni industrijski obrati so mišljeni obrati (dejavnosti), kjer lahko pride do težjih posledic v okolju zaradi tehničnih nezgod (tehnološki proces, vse vrste transporta in skladiščenja oz. ravnanja s strupenimi snovmi in napravami) ter drugih dogodkov v obratu ali v okolici obrata, ki lahko povzročijo tovrstne posledice oz. nezgode (npr. malomarnost, nepazljivost, nestrokovnost - požari, eks- plozije, nekontrolirano iztekanje škodljivih oz. strupenih snovi ipd.), naravnih pojavov (potresi, plazovi, poplave ipd.), sabotaž ter drugih izrednih in težko predvidljivih dogodkov.

Kot težje so mišljene posledice, ki vplivajo na zdravje in počutje ljudi (življenjska ogroženost oz. smrt, negotovost, strah), socialni in sociopsihološki vplivi (organizi- ranost, komuniciranje idr.), izguba ali raz- vrednotenje naravnih virov (voda, tla- zemlja, zrak), vplivi na živali in rastline (rušenje stabilnosti ekosistema) itd.

Elementi varnostne analize (ocene varnosti). Da bi lahko preprečili ekološke nesreče, bi bilo treba za vse nevarne obrate (dejavnosti) izdelati oceno varnosti (Safety Assesment, Safety Analysis; 33, 34).

a) Varnostna analiza (Safety Analysis). Analiza varnosti za tehnične objekte, kjer se upoštevajo danosti lokacije, tehnične

rešitve, vsi možni naravni dogodki in dogodki, ki jih povzroči človek, ter zaščitni ukrepi. Rezultat analize je določitev tveganja oz. posledic za ljudi in okolje. Se- stavni del varnostne analize je po potrebi tudi načrt evakuacije.

b) Tveganje ali ocena tveganja (Risk Assessment). Je zmnožek verjetnosti nastopa določenega dogodka in posledic tega dogodka.

Tveganje (T) zaradi možnih nastopov raz- ličnih neodvisnih začetnih nezgodnih do- gokov je vsota tveganj zaradi posameznih dogodkov T,. Tveganje zaradi možnega nastopa posameznega začetnega ne- zgodnega dogodka T je enako zmnožku verjetnosti za nastop tega dogodka, P,, in njegovih posledic, POS,, tako da imamo T = 2 T, = 2 P, ' POSi.

Na tveganje (za posameznika oz. populacijo) v območju nekega tehničnega objekta in njegove okolice je torej možno vplivati tako, da bodisi zmanjšamo verjetnost za nastop zlasti tistih najbolj neugod- nih posamezni

1. Oblak tveganju največ prispevajo, bodisi zmanjšamo posledice »pripadajočih« nezgod.

Metode izdelave ocene tveganja pokrivajo tri glavna področja: 1. metode za identifikacijo vzrokov (izvo-

rov) za nastanek nezgode in poti njihovega nastajanja ter nadaljevanja (scenariji),

2. metode za oceno/izračun verjetnosti nasto- panja dogodka (nezgod),

3. metode za oceno možnih posledic, 4. metode, ki upoštevajo kombinacije verjetno-

sti nastopa dogodkov in njihovih posledic. Pri oceni možnih posledic (večjih) nezgod so naslednje stopnje: • določitev modela izteka; obseg in hitrost

iztekanja strupenih (nevarnih) snovi, • definiranje usode (obnašanja) iztečenih sno-

vi, • upoštevanje lastnosti iztečenih snovi in njiho-

vega vpliva na ljudi in okolje.

c) Riziko (Risk). Je verjetnost (Pi), da se neki dogodek zgodi na določenem mestu, v določenem času in v določenih okolišči- nah.

d) Nevarnot (Hazard). Okoliščine oz. si- tuacija, ki lahko pripeljejo do poškodb ali smrti človeka (ljudi), škode ali škodljivih vplivov v okolju ter škode na tehničnih sredstvih.

e) Ocena varnostne analize. Ocena ce- lovitosti in kvalitete varnostnega poročila. Ima predvsem upravno vlogo (podlaga za odločitev upravnega organa o obratova- nju objekta, naprave ipd.).

f) PVP - preliminarno varnostno poro- čilo (Preliminary Safety Analysis Re- port). Poročilo o varnosti, ko še ni vseh potrebnih podatkov za VA glede karakte- ristike lokacije, projektnih rešitev za objekt, varnostnih ukrepov itd.

g) KVP - končno varnostno poročilo (Final Safety Analysis Report). Poročilo o varnosti za zgrajeni objekt.

Zaključek

Iz prikaza usode strupenih snovi v okolju lahko ugotovimo, da je ekološka ogrože- nost zaradi kemizacije okolja velika tudi v Sloveniji. To potrjuje tudi primer nastanka ekološke nesreče zaradi dolgolet- nega onesnaževanja okolja, predvsem kot posledica neprimernega odlaganja nevarnih odpadkov z vsebnostjo polikloriranih bifenilov (PCB) v Beli krajini. Še vedno je pomanjkljiv nadzor nad transportom, proizvodnjo, uporabo in odlaganjem nevarnih (strupenih) snovi, zato je skrajni čas, da v tako občutljivem in majhnem prostoru, kot je Slovenija, preprečimo nadaljnje kopičenje kemikalij v okolju ter omejimo možnost nastanka ekoloških ne- sreč na minimum. To pa zahteva takojšnje organiziranje in sistemske rešitve predvsem na naslednjih področjih: vpeljava in zgraditev sistema za ravnanje s poseb- nimi odpadki (odlagališča, predelava, uni- čevanje); poostren in celovit nadzor (monitoring) strupenih snovi v okolju; organiziranje ekoloških laboratorijev (boljša opremljenost, kadri) za izvajanje strupe- nostnih testov in meritev v okolju ter raziskav na področju ekološke toksikolo- gije, kjer zelo zaostajamo za razvitim svetom; za vse nevarne industrijske obrate (tehnologije, dejavnosti) je treba izdelovati celovite varnostne analize in ocene varnosti; novelirati zakonodajo na tem področju in uporabljati učinkovit infor- macijski sistem.

1. Oblak-Lukač, A., 1985. Nevarne snovi. Za- ložba DDU Univerzum, Ljubljana.

2. Murty, A. S., 1986. Toxicity of Pesticides to Fish. CRC Press, Inc,. Boca Raton, Florida, U.S.

3. Rizwanul Haque, Dinamics, Exposure and Hazard Asessment of Toxic Chemicals. Ann Arbor Science, Michigan, USA, 1980.

4. Rizwanul Haque; Environmental Dynamics of Pesticides; Plenum Press, N.Y., 1975.

5. Tišlar, M., 1989. Kemizacija okolja. Slove- nija 88, str. 213-219. Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

6. Coulston, F., Korte, F., 1972-1976. Envi- ronmental Quality and Safety. Vol. 1-5, Academic Press, New York.

7. Po podatkih Splošnega združenja kemične in gumarske industrije Slovenije.

8. Marsel, J., 1985. Organske spojine v vodah in njihov vpliv na pitne vode. Vodni dnevi, Ljubljana.

9. Varstvo pred nesrečami z nevarnimi snovmi v SR Sloveniji, Rep. štab za civilno zaščito in Rep. sekretariat za ljudsko obrambo, Ljubljana 1985.

10. Mclntyre, A. D., 1978. Ecological Toxico- logy Research. Plenum Press, N.Y.

11. Health Advisory for PCBs: Office of Drin- king Water US EPA, Washington, D.C., 1982.

12. Hamon, J. L., junij 1982. Nouvelles noomes europeennes relatives aux eaux alimentai- res. Qualite et Suveillance des Eaux Pota- bles, 307.

13. Guidelines for Drinkig Water Quality, Vol. 1, WHO, Genova 1984.

14. Official Journal of the European Communi- ties: Council Directive (80/778/EEC); 1980.

15. US Environmental Protection Agency, Qua- lity Criteria for Water, Washington, DC, USA, 1976.

16. Bull. Environ. Cont. Toxical. 14: 13-18; 1975 Environmental Quality; Council on env., QuaL, 6th Report 1975.

17. John S. Waid, PCBs and the Environment, CRC Press, Inc., Boca Raton, Florida, U.S., 1986.

18. O. Hutzinger, S. Safe, V. Zitko, The Chemi- stry of PCBs, CRC Press, Inc. USA, 1976.

19. The Hazards of Health and Ecological Ef- fects of Persistent Substances in the Envi- ronment - PCB; WHO - World Health Organization, Copenhagen, 1975.

20. A. Karim Ahmed; PCBs in the Environment; Environment, March 1976.

21. J. Highland: PCBs in Food; Environment, March 1976.

22. Report on the Protection of the Environ- mental by control of PCB (Polychlorinated Biphenyles), OECD, ENV/CHEM/81.2 (1st

Revision), Paris, Nov. 1981. 23. Neely, W. B.; Preliminary Assessment of

the Environmental Exposure be Expected form the Addition of a Chemical to a Simu- lated Aquatic Ecosystem; Int. I. Environ- mental, Studies 13; 1979.

24. Polychlorinated Biphenyls and Terphenyls, Environmental Health Criteria 2, World Health Organisation, Genova, 1976.

25. MDK za PCB v hrani: US Federal Register 44:38340; 29. 6. 1979.

26. Environmental Standard - PCB, Japan So- ciety of Chemistry; Industry and Environ- mental, Special Issue - No. 4., 1983, UNEP.

27. S. Brumen, M. Medved, E. Vončina, J. Jan.: A Case of polychlorinated Biphenyl Contamination of Water and Sediment in the Slovenien Karst Region, Chemosphere 13 (12), 1984.

28. S. Polič, Report on PCB Remediation and monitoring program in Bela Krajina (Slove- nija, Yugoslavia), Institut »Jožef Stefan« - SEPO, Univerza E. Kardelja v Ljubljani, Yugoslavia, 1986, 1988.

29. D. G. Ackerman at all, Destruction and Disposal of PCBs by Thermal and Non- Thermal Methods, Noyes Data Corpora- tion, Park Ridge, New Yersey, U.S., 1983.

30. Rezultati meritev v okolju 1984—1989 (delna poročila); Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo, Ljubljana; Zavod SRS za varstvo pri delu, Ljubljana; Zavod za zdravstveno varstvo, Maribor; Zavod za socialno medicino in higieno, Novo mesto.

31. Conference Papers: CRE (Conversion of Refuse to Energy, First International Confe- rence, Montreux - Switzerland; Novembre 3-5, 1975.

32. Conference Papers: IRC (International Re- cycling Congress Berlin); Edited by K. J. Thome - Kozmiensky; E. Freitag Verlag fur Umwelttechnik, Berlin, 1979, 1983.

33. Major Hazards, The Preparation of Safety Cases, The 1988 European Summer School, Cambridge 1988.

34. Risk Management for Large Industrial Areas, The Inter Agency (IAEA/UNEP/ UNIDO/WHO) Technical Comittee Meeting, Athens, april 1989.

103

Svetozar Polič

Dynamics,

Exposure and

Hazard

Assessment of

Toxic

Chemicals

The development of modern techno- logy has brought a dramatic increase in the production and consumption of chemicals. In a few cases, the bene- fits of chemical use have been accom- pained by unexpected adverse ef- fects. The persistence and bioaccu- mulation of mercury, polychlorinated biphenyls, kepone, and dioxins are classic examples. Such cases have led to public concern that chemicals be fully evaluated in terms of potential risk before being approved for use: assessment of risk to human health or the environment.

In recent years, the widespread use, distribution, persistence, and accumulation of polychlorinated biphenyls (PCBs) in the environment and seve- ral incidents causing serious health problems in humans and animals have given rise to great concern. In Slovenia the major products containing PCBs still in wide use involving disposal problems related to hazard- ous waste are capacitors, transfor- mers, and other electrical equipment. In 1983 high concentrations of PCBs were found in the water and sedi- ments of the Krupa river in Bela Kra- jina. The Krupa river with a mean water flow of 1 m3 sec-1 is the main source of future water supply in a largely populated region. Within a 5 km radius of the water source a few improper waste sites were identified. They have been used since 1962 by an electrocapacitor plant located in the area of Bela Krajina for discharg- ing its wastes (capacitors) containing PCBs (Clophen, Pyralen). On sur- veying the distribution, persistence, and accumulation of PCBs in the environment of this area, high levels of PCBs were found in human and ani- mal tissues and in sampled food (milk, meat, eggs, fish). In 1984 the authori- ties and research institutes started a PCB remediation program (environmental monitoring program, health research, waste disposal project).

The paper presents dynamics, exposure, and hazard assessment of toxic chemicals and describes example of PCBs incidents in area of Bela Kraji- na.

drago perko poti Širjenja stru

Documents