UNIVERSITY AMERICAN COLLEGE - SKOPJE

Elektronsko bankarstvo

E-biznis

Mentor : Izrabotil :

Ilijana Petrovska Stojanovska Biljana ID 1197

Skopje, 2010

Sodr`ina:

Voved

Elektronsko bankarstvo

Internet bankarstvo

Bankomati

Platni karti~ki

Elektronsko pla}awe smetki

Elektronski pari

Garancii

Koristena literatura

2

Voved

Tehnolo{ki, bankarskoto rabotewe so korisnicite zapo~na so

avtomatizacijata na nivo na {altersko rabotewe.

Prvo, na {alterite se instaliraa kompjuteri so cel zabrzuvawe na rabotata so

gra|anite. Potoa se ostavuvaat bankomati so cel da se nadmine

ograni~enoto rabotno vreme na ekspoziturite i na korisnicite da im stavi na

raspolagawe set uslugi 24 ~asa dnevno.

Slednoto nivo e avtomatizacija na trgovskite transakcii so voveduvawe na

karti~ki i voveduvawe na POS (Point of sale) uredi koi se instalirani na

proda`ni mesta. So razvojot na tehnlogijta na golemite korisnici (kompanii)

ovozmo`en e direkten pristap i izvr{uvawe na rabotite preku iznajmuvawe na

linii i preku konekciii direktno so bankarskite aplikacii. So voveduvawe na

telefonski servisi e zaokru`ena avtomatizacijata na bankarskoto rabotewe,

no eden zna~aen segment ostana neavtomatiziran (stavawe na servisite na

raspolagawe na korisnicite preku Internet). Podocna, se razviva tehnologija

koja }e gi povrze Back office na bankite i korisnicite koi na bankata

pristapuvaat preku Internet. Toj del se vika Middle office i negova zada~a e da

go prifati korisnicite od Internetot i da gi servisira nivnite barawa. Middle

office komunicira so bankarskite aplikacii preku firewall sistemi (sistemi koi

spre~uvaat neavtoriziran vlez vo bankarskiot sistem).

Osnovnite pri~ini za koristewe na e-banking servisi za korisnikot e za{teda

na vreme, smaluvawe na naporite i tro{oci za doa|awe vo bankata.

Golem broj na raboti od finasiska priroda bara ~esto prisustvo vo banka ,

patuvawe do nea, ~ekawe vo red, vreme na izvr{uvawe na transakcijata ili

dobivawe na informacii a toa e napor, vreme i pari. Stavaj}i odredeni

bankarski servisi na Internet se rasteretuva {alterskoto rabotewe, se

reducira doa|aweto na korisnicite vo bankata, a voedno se sozdavaat uslovi

3

za zgolemuvawe na obemot na raboteweto bez potrebnite dopolnitelni

investicii

Elektronsko bankarstvo

Elektronsko bankarstvo ozna~uva tehnika na izvr{uvawe na bankarskite

raboti, odnosno na~in na isporaka na bankarskite proizvodi. Spored toa,

elektronskoto bankarstvo gi opfa}a bankarskite aktivnosti {to se izvr{uvaat

preku elektronski sredstva, kako {to se:

Kompjuteri

Bankomati

Magnetni karti~ki

^ipovi

TV-ekrani

Mobilni telefoni itn.

Tehnikata na isporakata na bankarskite proizvodi e ona {to gi razdvojuva

elektronskoto bankarstvo i tradicionalnoto bankarstvo.

Na primer, klientot na bankata mo`e da go izvr{i pla}aweto taka {to li~no

ke dojde na {alterot na bankata, pla}aj}i so gotovi pari, no mo`e da plat ii od

svojot dom ili kancelarija preku kompjuter, t.e. internet. Ovie dve mo`nosti

(preku {alter ili po elektronski pat) se javuvaat i kaj drugite uslugi na

bankite, kako {to se: proverka na sostojbata na smetkata, uplata ili isplata

na pari, podnesuvawe barawe za kredit itn. Iako sekoj bankarski proizvod

mo`e da se ispora~a preku elektronski sredstva, naj~esto elektronskoto

bankarstvo se odnesuva na platniot promet. Elekrtonskiot platen promet

prvenstveno go koristat pretprijataijata id r`avnite institucii, no vo ponovo

vreme i lu|eto se pove}e pla}aat so pomo{ na elektronski sredstva.

Elektronskoto bankarstvo do`ivuva golem podem niz celiot svet, pri {to

negovata promena i zastapenost se povrzani so razvojot na

4

informacisko-komunikaciskata tehnologija (kompjuteri, internet mre`a,

mobilna telefonija itn.).

Isto taka, resprostranetosta na elektronskoto bankatrstvo zavisi i od nekoi

drugi faktori kako {to se stepenot na urbanizacija na zemjata, nivoto na

obrazovanie na naselenieto, pomladite i gradskoto naselenie.

Vo sekoj slu~aj duri i vo razvienite zemji uslugite od elektronskoto

bankarstvo pove}e gi koristat pretprijatijata otkolku gra|anite.

Privle~nosta na elektronskot bankarstvo le`i vo udobnosta {to im ja nudi na

lu|eto i pretprijatijata:

- toa obezbeduva pristap do bankarskite uslugi od sekoe mesto, vo tekot

na 24 ~asa;

- potoa lu|eto i pretprijataijata ne gubat vreme i ne pravat tro{oci za

odewe do banka;

- transakciite se izvr{uvaat mnogu brzo i mnogu lesno;

- im obezbeduva privatnost na korisnicite na uslugite itn.

E-bankarstvo e od golema korist i za samite banki od pove}e pri~ini:

- Smaluvawe na tro{ocite na rabotewe;

- Smaluvawe na operstivnite tro{oci;

- Ekspozituri: tro{oci za odr`uvawe (greewe, ladewe, voda, struja, kadri,

obezbeduvawe,.) ;

- Bankomati – sakpi za nabavka, treba nivno odr`uvawe, golema

koli~ina na pari stoi zarobena, ~ekaj}i nekoj da ja prevzeme itn.

Istovremeno, elektronskoto bankarstvo im ovozmo`uva odredeni pridobivki

na bankite: pred se, toa se nabquduva kakoo na~in na kastrewe na tro{ocite

vo raboteweto, bidej}i ja namaluva ili celosno ja otstranuva potrebata od

iznajmuvawe na prostorii, vrabotuvawe bankarski slu`benici itn. Duri i koga

ne predizvikuva namaluvawe na tro{ocite, bankite nudat uslugi od oblasta

5

na elektronskoto bankarstvo za da ja odr`at konkurentskata polo`ba na

pazarot, odnosno zaradi odr`uvawe na postojnite i pridobivawe na novi

klienti.

Od druga strana pak, elektronskoto bankarstvo ima i nedostatoci: taka kako

bankarski proizvodi ne se pogodni za isporaka preku elektronski sredstva,

bidej}i potro{uva~ite pretpo~itaat li~ni odnosi so bankarskite slu`benici,

voveduvaweto , odr`uvaweto i osovremenuvaweto na na neophodnata

informacisko-komunikaciskata tehnologija predizvikuva zna~itelni finansiski

izdatoci; od pojavata na elektronskoto bankarstvo, postojano se nadvisuva

pra{aweto za sigurnosta na protokot na informaciite preku izvr{uvaweto ba

transakciite.

Rizici vo elektronskoto bankarstvo:

- Go zgolemuva vkupniot rizik za institucijata;

- Go zgolemuva nivoto na rizikot vrzan za tradicionalnite finasiski uslugi;

- Go zgolemuva operacionalniot, zakonskiot i rizikot na reputacija

- Briznata na tehnolo{kite promeni;

- Promenata na o~ekuvawata na korisnicite;

- Potrebata za integracija na e-bankarstvoto so postojnite kompjuterski

sistemi;

- Zavisnost od treti strani zaradi neophodnata tehni~ka ekspertiza;

- Zgolemuvawe na zakanite i ranlivosta zaradi mre`ite koi {iroko se

dostapni itn.

Internet bankarstvo

Vo poslednite desetina godini, bankite masovno zapo~naa da go koristat

internetot kako stredstvo za ispora~uvawe na svoite uslugi. Denes, sekoja

banka poseduva svoja internet stranica preku koja nudi informacii za sebe i

aktivnostite koi gi izvr{uva. Vsu{nost, primenata na internetot vo

6

bankarstvot e rolku ra{irena {to internet-bankarstvoto (internet banking) se

poistovetuva so elektronskoto bankarstvo, iako toa e samo del od nego.

Internet bankarstvoto ozna~uva pristap do bankarskite uslugi preku internet,

pri {to sekoj klient dobiva sopstveno korisni{ko ime (user ID) i lozinka

(password), koi{to treba da obezbedat privatnost vo koristeweto na uslugite i

za{tita od mo`ni zloupotrebi od strana na drugi lica.

Vo Makedonija, bankite nudat brojni uslugi preku internet, nameneti za

naselenieto i za pretprijatijata, kako {to se: uvid na sostojbata na smetkata,

uvid vo dnevni promeni na smetkite, dobivawe izvod od smetkite, pla}awe

kon drugi lica itn. Ovie uslugi se voobi~eno besplatni za naselenieto, dodeka

pretprijatijata pla}aat odreden mese~en nadomest.

Kruna na internet-bankarstvoto se internet bankite, koi{to voop{to ne

postojat vo fizi~ki oblik. Ovie banki nudat seopfatni finansiski uslugi (platen

promet, depozitni uslugi, potro{uva~ki i stambeni krediti itn.) iv o toj pogled

tie im konkuriraat na tradicionalnite banki.

Mo`e da se navedat pove}e pri~ini za bavniot razvoj na internet-

bankarstvoto. Za mnogu internet banki potrebno e fizi~ko prisustvo na

klientite vo bankite (toa osobeno se odnesuva na bankite na malo), za nekoi

sloevi od naselenieto internetot e nedostapen ili negovata upotreba e mnogu

slo`ena, mnogu lu|e se nedoverlivi kon internet bankarstvoto poradi

problemot so sigurnosta, tradicionalnite banki nudat internet bankarstvo,

taka {to nema potreba od internet bankite.

Bankomati

Za najgolem del od naselenieto, elektronskoto bankarstvo se sveduva na

povlekuvawe na gotovi pari od bankomatite (automated teller machines, ATM’s).

Stanuva zbor za avtomatski banki ili avtomatski {alteri koi{to ovozmo`uvaat

pristap do nekoja usluga bez ~ove~ko prisustvo. Bankomatite naj~esto se

7

postavuvaat na mesta koi{to se odlikuvaat so golema razdvi`enost kako:

prodavnici, trgovski centri, benziski pumpi, fakulteti, bolnici, aerodrome itn.)

Iako kaj nas slu`at samo za povlekuvawe gotovi pari, vo razvienite zemji

postojat bankomati koi{to nudat celosni bankarski uslugi od tipot na

vlo`uvawe pari, prefrlawe pari od edna na druga smetka itn. Bankomatite

u`ivaat golema popularnost, imaj}i predvid deka na lu|eto im ovozmo`uvaat

golema udobnost vo snabduvaweto so gotovi pari mo`nost za povlekuvawe

pari vo sekoe vreme in a razli~ni mesta, za{teda na tro{oci i vreme itn).

Istovremeno, tie se privle~ni i za bankite, bidej}i ovozmo`uvaat namaluvawe

na vrabotenite i soodvetno na tro{ocite.

Kako i drugite elementi na elektronskoto bankarstvo, taka i bankomatite

pretstavuvaat ponova pojava vo Makedonija, koja {to od godina vo godina

zazema pogolem se zamav.

Platni karti~ki

Platnite karti~ki (payment cards) se najrasprostraneta forma na elektronsko

pla}awe. Tie za prv pat se pojavile vo SAD vo 1968 godina, a vo Makedonija

nivnata primena se zgolemi vo poslednive godini. Vo toj pogled, osobeno

zna~ewe za podemot na platnite karti~ki ima{e najava za isplata na platite

na javnata administracija preku smetkipovrzani so bankarski karti~ki. Vo

sekoj slu~aj , nekolku godini po red, brojot na izdadeni karti~ki bele`i

isklu~itelno visoki stapki na raste` iv e}e vo april 2008 godina, re~isi 900

000 platni karti~ki bile vo upotreba. Karti~kite se {iroko rasprostraneti i

naj~seto se koristat za povlekuvawe gotovina od bankomatite i {alterite na

bankite, a pomal obem zap la}awe na proizvodite na trgovskite du}ani.

Platnite karti~ki pretstavuvaat elektronski sredstva zap la}awe, koi{to

sodr`at informacii za pari~nite sredstva na imatelot na karti~kata, ili pak, se

povrzani so kompjuterskiot centar vo bankata. Kaj nas, pozastapeni se

vtoriot vid na karti~ki koi sodr`at magnetna lenta i pri izvr{uvawe nap

8

la}aweto , informaciite direktno se prenesuvaat od uredot za ~itawe do

kompjuterskiot centar na bankata, taka {to vedna{ se namaluva sostojbata

na smetkata.

Pove}eto banki gi nudat poznatite me|unarodni karti~ki “viza” i

“masterkard”, dodeka nekoi izdavaat sopstveni karti~ki koi se prifateni samo

vo ograni~eni razmeri, i toa samo vo Makedonija.

Vo Makedonija najrasprostraneti se debitnite karti~ki koi{to na svoite

sopstvenici im ovozmouvaat da vr{at pla}awa samo ako imaat dovolno pari

na bankarskite smetki. Sepak, pove}eto banki davaat mo`nost za odredeno

pre~ekoruvawe na smetkata, odnosno im ovozmo`uvaat na sopstvenicite na

ovie karti~ki dap la}aat iako nemaat pari na smetkata (da vleguvaat vo

“minus” t.e. “vo crveno”), so {to vsu{nost koristat kredit od bankata.

Kreditnite karti~ki se sredstvo zap la}awe so ~isto kreditni karakteristiki,

za{to tie ne se povrzani so tekovnite smetki na lu|eto, tuku so nivnata

upotreba, sopstvenicite na karti~kite vedna{ koristat kredit od bankata.

Razlikuvame i drugi vidovi karti~ki kako na primer karti~ki so pretplata i

pametni karti~ki.

Preku izdavaweto karti~ki bankite privlekuvaat klienti koi{to potoa i koristat

drugi bankarski proizvodi i karti~kite pretstavuvaat zna`aen izvor na prihodi

itn.

Elektronsko pla}awe smetki

Vo ponovo vreme nekoi makedonski banki im ponudija na potro{uva~ite

mo`nost zap la}awe na smetkite po elektronski pat. Pritoa, pretprijatijata od

oblasta na snabduvaweto so voda, elektri~na energija ili greewe sklu~uvaat

dogovori so bankite so {to klientite dobivaat mo`nost da |i pla}aat smetkite

na brz i ednostaven na~in od svoite kompjuteri. Ova usluga gi namaluva

tro{ocite na komunalni pretprijatija zatoa {to ja otstranuva potrebata od

pe~atewe i isporaka na smetkite.

9

Elektronski pari

Poimot elektronski pari (e-money, e-cash) pretstavuva sinonim za edna

raznorodna grupa elektronski sredstva koi{to gi izvr{uvaat tradicionalnite

funkcii na parite t.e. slu`at kako sredstvo zap la}awe i kako sredstvo na

~uvawe na vrednosta. Elektronskite pari vo sebe gi vklu~uvaat:

Kreditni karti~ki

Pametni karti~ki

Karti~ki so pretplata

Parite koi se nao|aat na smetkite vo internet bankite ili na smetkite

povrzani so internet-bankarstvoto itn.

Elektronskite pari postojat samo vo elektronska forma, na primer, za~uvani

na magnetna lenta, kako elektronski zapis vo diskot na kompjuterot ili vo

~ipot na karti~kata.

Garancii

Izdavaweto na garancii e edna od naj~estite vonbilansni aktivnosti na

bankite. So ovoj instrument bankata garantira deka nejziniot klient ke ispolni

nekoja obvrska kon treto lice. Na primer, bankata mo`e da garantira deka

nejziniot klient ke go vrati kreditot ili deka ke izvr~i nekoja grade`na rabota,

onaka kako {to e predvideno so dogovorot. Vo prviot slu~aj stanuva zbor za

finansiska garancija (financial guarantee) i tuka bankata garantira deka

10

nalogodava~ot ke izvr{i nekoja pari~na obvrska. Vo vtoriot slu~aj se raboti

za ~inidbena garancija (performance bond guarantee|) kade{to bankata

garantira deka nalogodava~ot ke izvr{i odredena aktivnost (isporaka na

oprema, grade`na aktivnost itn).

Vo ramkite na me|unarodniot platen promet, vo ponovo vreme,

makedonskite banki zapo~naa da nudat edna nova usluga, nameneta za

naselenieto, a toa e t.n. brz prenos na pari. Pritoa, osven bankite, ova usluga

mo`e da ja izvr{uvaat i drugi trgovski dru{tva, koi{to ke gi ispolnat

propi{anite uslovi, a davatelite na ova usluga mo`at da sklu~at dogovori so

drugi trgovski dru{tva, koi deluvaat kako subagent. Stanuva zbor za usluga

koja{to im ovozmo`uva na lu|eto brzo, ednostavno da ispratat ili primat

odreden iznos gotovi pari (vo nekoja stranska valuta) vo ili od stranstvo, bez

nekoi posebni formalnosti, pri {to nema potreba nitu da poseduvaat

bankarska smetka. Me|utoa nasproti ovie povolnosti, za izvr{enata usluga,

bankite naplatuvaat prili~no visoki provizii koi{to se dvi`at i do 5%. Inaku, vo

svetot postojat dve golemi me|unarodni mre`i za brz prenos na pari od edna

do druga zemja: “Mani grem” (Money Gram) i “Vestern union” (Western Union).

Za bankite mo`e slobodno da se ka`e deka napravija zna~itelen napredok vo

implementiraweto na elektronskoto bankastvo i negovoto pomoviawe.

Mo`nosta za vremeto pominato na bankarskite {alteri da se iskoisti za ne{to

drugo za mnoguu poedinci i kompanii e od zna~ajna korist, odmana poznata

vo razvienite ekonomii.

Iako kaj nas se ogani~eni transakciite koi mo`at online da se zav{at, sepak

mnogu od bankite nuadt mo`nost za elektronsko izvr{uvawe na uplati po

razli~ni osnovi, pla}awe na smetki, elektronsa proverka na sostojba na

smetka, elektronsko potpie{uvawe na nalozi itn.

11

Zaklu~ok

Razvojot na informacionite i telekominikaciskite tehnologii pridonese

za razvoj na mnogu drugi sektori, kako i na bankarskiot i finansiskiot sektor.

Denes izvr{uvaweto odnosno realiziraweto na odredeni uslugi ne mo`e da

se zamisli bez koristewe na informacionite tehnologii. Tie ovozmo`uvaat

dostapnost do informaciite vo sekoe vreme nasekade vo svetot, so mnogu

mali tro{oci. Realiziraweto na platniot promet, transferot na pari,

kupoproda`ba na devizi, trguvaweto so hartii od vrednost nemo`e da se

izvr{i bez koristewe na internet. Razvojot i unapreduvaweto na bankarstvoto

e prosledeno so niza prednosti i za klientite i za bankite. Za klientite kako

edna od najzna~ajnite prednosti koi proizleguvaat od elktronskoto

bankarstvo e skratuvaweto na vremeto za izvr{uvawe na uslugite, kako i

dostapnosta na uslugite vo sekoe vreme vo odredeni slu~ai i 24 ~asa vo

tekot na denot. Za bankite pak, prednostite proizleguvaat od namaluvaweto

na tro{ocite za vraboteni i deloven prostor. Me|utoa elektronskoto

bankarstvo e prosledeno i so niza negatinovsti kako za klientite taka i za

bankite. Se pove}e se naglasuva somnevaweto za sigurnosta na podatocite

na klientite pri koristewe na elektronskite uslugi na bankite. Od druga strana

pak, odr`uvaweto i sledeweto na novi komunikaciski i informacioni

tehnologii, predizvikuva golemi to{oci za bankite, me|utoa to aim

12

ovozmo`uva da imaat konkurenskata prednost vo odnos na drugite banki.

Sepak odredeni oblasti od elektronskoto bankarstvo pobrzo se razvivaat

(bankomati, pla}aweto na smetki preku internet, proveruvawe na

finansiskata sostojba na klientite), dodeka pak vo drugite oblasti kako

razvojot na internet bankite i elektronskite pari ne gi ispolni predviduvawata.

Kni`nite pari seu{te vo golem obem se koristat i toa i vo najrazvienite

ekonomii, osobeno za malite pla}awa.

Koristena literatura

Komercijalna Banka

Narodna banka na Makedonija

“The usual channels”, A survey of international banking, The Economist, Vol.375,

NO. 8427, May 21”2005, str.16

Check Free

www.ebanking.com

www.kapital.com.mk

13

14