e-javna uprava s poudarkom na e- javnih naro ilih e ... · univerza v mariboru ekonomsko-poslovna...

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO E-JAVNA UPRAVA S POUDARKOM NA E-

JAVNIH NARO�ILIH

E-GOVERNMENT WITH ACCENTUATION ON E-PUBLIC PROCUREMENT

Kandidat: Uroš Ostrež Študent izrednega študija Številka indeksa: 81537266 Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Finance in ban�ništvo Mentor: dr. Samo Bobek

Maribor, oktober, 2009

2

PREDGOVOR V Sloveniji je konec leta 2003 javna uprava na svetovnem spletu prvi� objavila enotno vstopno to�ko e-uprava (http://www.e-uprava.gov.si/), ki predstavlja enega klju�nih medijev za e-poslovanje med javno upravo in državljani, med javno upravo in podjetji ter med organi znotraj javne uprave. Za u�inkovito delovanje javne uprave na elektronski na�in je potrebno zagotoviti ustrezno tehni�no in tudi pravno varnost. Glede na interakcije med subjekti v elektronskem poslovanju so se v teoriji in praksi oblikovale razli�ne vrste poslovanja med subjekti: javno upravo, poslovnimi subjekti (podjetji) in potrošniki (državljani). Javna naro�ila predstavljajo pomemben instrument države pri spodbujanju gospodarstva. Ve� kot desetina nacionalnega prihodka se porabi skozi postopke javnega naro�anja. Pri tem ne gre zanemariti dejstva, da so tudi stroški vodenja teh postopkov precejšnji. Konec junija 2007 je za�el delovati portal javnih naro�il ministrstva za finance, kamor naro�niki neposredno pošiljajo v objavo obvestila o javnih naro�ilih in razpisne dokumentacije v skladu z Zakonom o javnem naro�anju in Zakonom o javnem naro�anju na vodnem, energetskem, transportnem podro�ju in podro�ju poštnih storitev. Namen in prednosti vzpostavitve portala so predvsem: Portal je elektronski medij za objave v zvezi z javnim naro�anjem in predstavlja enega od segmentov e-uprave. Tako kot je zamišljen in vzpostavljen zagotavlja sprotno objavljanje vseh obvestil, ki jih dolo�a zakonodaja.. V letu 2005 je bila v Manchestru sprejeta ministrska deklaracija, ki zavezuje vse �lanice evropske unije, da do leta 2010 oddajo kar 50 % vseh javnih naro�il v elektronski obliki. V Sloveniji so aktivnosti za pripravo aplikacije, ki bo omogo�ala oddajo javnih naro�il v elektronski obliki v polnem teku.

3

KAZALO 2 E-POSLOVANJE .................................................................................................................. 7

2.1 Vrste e-poslovanja............................................................................................................ 8 2.2 Varnost e-poslovanja........................................................................................................ 9

2.2.1 Tehni�na varnost ....................................................................................................... 9 2.2.2 Pravna varnost ......................................................................................................... 11

3 E-JAVNA UPRAVA ........................................................................................................... 13

3.1 Sestava e-uprave............................................................................................................. 13 3.2 Vidik e-uprave................................................................................................................ 13 3.3 PSPN analiza e-uprave ................................................................................................... 14

3.3.1 Prednosti e-uprave................................................................................................... 14 3.3.2 Slabosti e-uprave ..................................................................................................... 18 3.3.3 Priložnosti e-uprave................................................................................................. 18 3.3.4 Nevarnosti e-uprave ................................................................................................ 20

4 E-UPRAVA V SLOVENIJI................................................................................................ 22

4.1 Poslanstvo e-uprave........................................................................................................ 22 4.2 Ocena stanja e-uprave v Sloveniji .................................................................................. 22 4.3 Stanje slovenske e-uprave .............................................................................................. 23

4.3.1 Storitve in rešitve za državljane (G2C) ................................................................... 24 4.3.2 Storitve in rešitve za poslovne subjekte (G2B) ....................................................... 24 4.3.3 Storitve in rešitve za organe javne uprave (G2G) ................................................... 25

4.4 Usmeritve in cilji do leta 2010 ....................................................................................... 25 4.4.1 Strateške usmeritve za RS pri razvoju e-uprave...................................................... 25 4.4.2 Namenski cilji e-uprave RS do leta 2010................................................................ 27 4.4.3 Objektivni cilji e-uprave.......................................................................................... 28

5 ELEKTRONSKO POSLOVANJE NA PODRO�JU ODDAJE JAVNIH NARO�IL 31

5.1 Splošne zna�ilnosti Zakona o javnih naro�ilih............................................................... 31 5.2 Postopki naro�anja ......................................................................................................... 32 5.3 Elektronska oblika oddaje javnih naro�il ....................................................................... 33 5.4 Postopek oddaje e-javnega naro�ila ............................................................................... 34

5.4.1 Priprava razpisne dokumentacije in objava............................................................. 34 5.4.2 Objava javnega naro�ila in razpisne dokumentacije ............................................... 34 5.4.3 Oddaja ponudbe....................................................................................................... 35 5.4.4 Odpiranje in ocenjevanje ponudb............................................................................ 35 5.4.5 Odlo�itev o oddaji javnega naro�ila in pogodba..................................................... 35

6 SKLEP.................................................................................................................................. 37 7 POVZETEK......................................................................................................................... 39 8 ABSTRACT ......................................................................................................................... 40 9 SEZNAM VIROV ............................................................................................................... 41

4

1 UVOD Danes živimo v svetu, v katerem zelo hitro prihajamo v tisto stopnjo razvoja, ki jo poznamo pod imenom informacijska družba. Ozna�uje jo »odprta uporaba obnovljivih virov in visokih tehnologij, ki uporabljajo skromne koli�ine energije in vsebujejo prakti�no neomejene razvojne možnosti« (Haywood 1997, str. 3). Razvite države so se na napredek na podro�ju elektronskega poslovanja (v nadaljnjem besedilu: e-poslovanje) in elektronskega podpisovanja (v nadaljnjem besedilu: e-podpisovanje) odzvale tako, da so podatke, zapisane v elektronski obliki, ki izpolnjujejo posebne tehni�ne pogoje, pravno priznale kot enakovredne drugim, predvsem pisnim oblikam zapisa podatkov. Ta korak je prinesel novo, nesluteno obdobje razmaha pravne informatike. V Sloveniji je konec leta 2003 javna uprava na svetovnem spletu prvi� objavila enotno vstopno to�ko e-uprava (http://www.e-uprava.gov.si/), ki predstavlja enega klju�nih medijev za e-poslovanje med javno upravo in državljani, med javno upravo in podjetji ter med organi znotraj javne uprave. Država si je z vzpostavitvijo spletne strani e-uprava zastavila tri pomembne strateške cilje. Prvi cilje je dvig preglednosti delovanja javna uprave s predstavitvijo njenega delovanja na svetovnem spletu, s posredovanjem informacij o sestavi, vlogi in delovanju organov javne uprave. Drugi cilj je u�inkovito in enostavno posredovanje storitev javne uprave �im ve�jemu številu državljanov in podjetij ter dvig u�inkovitosti delovanja z uvajanjem elektronskih storitev (v nadaljnjem besedilu: e-storitve) javne uprave. V prihodnosti naj bi bile vse e-storitve javne uprave oblikovane tako, da jih bo mogo�e v celoti opravljati po elektronski poti, servis storitev pa naj bi bil posebej prilagojen posameznim ciljnim skupinam uporabnikov: državljanom, podjetjem in organom javne uprave. Uporabnikom bo omogo�eno opravljanje storitev z enega mesta brez poznavanja formalno-pravne strukture organov javne uprave ter ustroja in odgovornosti posameznih organov znotraj nje. Tretji cilj je dvig demokrati�nosti delovanja javne uprave in vzpostavitev elektronskega vladanja za vzpodbujanje in vklju�evanje državljanov k javnem delovanju in aktivnem vklju�evanju v proces javne uprave. Vsak fizi�na ali pravna oseba bo lahko prek svetovnega spleta stopila neposredno v stik z javno upravo in podala svoje mnenje in stališ�a o aktualnih državno relevantnih temah, imela bo možnost udeležbe, svetovanja in odlo�anja, kar bo posledi�no pove�alo interes za delo javne uprave ter dvignilo zaupanje v njeno delovanje. Javna naro�ila predstavljajo pomemben instrument države pri spodbujanju gospodarstva. Ve� kot desetina nacionalnega prihodka se porabi skozi postopke javnega naro�anja. Pri tem ne gre zanemariti dejstva, da so tudi stroški vodenja teh postopkov precejšnji. Zato ni nenavadno, da želi vsaka država zagotoviti legitimnost in preglednost postopkov porabljanja prora�unskega denarja. Cilje zagotavlja s sprejemom in nadzorom postopkovno orientirane zakonodaje. Praksa na podro�ju javnega naro�anja se je v zadnjih letih v ve�ini razvitih držav že izoblikovala do te mere, da lahko govorimo o ustaljenih pravnih razmerah na podro�ju javnega naro�anja. Konec junija 2007 je za�el delovati portal javnih naro�il ministrstva za finance, kamor naro�niki neposredno pošiljajo v objavo obvestila o javnih naro�ilih in razpisne dokumentacije v skladu z Zakonom o javnem naro�anju in Zakonom o javnem naro�anju na vodnem, energetskem, transportnem podro�ju in podro�ju poštnih storitev. Namen in prednosti vzpostavitve portala so predvsem:

5

� zmanjšanje administrativnih ovir in posodobitev na�ina poslovanja pri javnem naro�anju,

� zagotoviti na enem mestu objavo in dostopnost informacij v zvezi z javnim naro�anjem,

� zmanjšanje stroškov za naro�nike, ki so bili vezani na objave, � možnost skrajšanja rokov za oddajo ponudb.

Portal je elektronski medij za objave v zvezi z javnim naro�anjem in predstavlja enega od segmentov e-uprave. Tako kot je zamišljen in vzpostavljen zagotavlja sprotno objavljanje vseh obvestil, ki jih dolo�ata zakona. Namen diplomskega dela je prikazati strategijo delovanja e-poslovanja javne uprave v Sloveniji ter orisati pravne podlage in opredeliti tehni�ne vidike e-poslovanja na podro�ju javnih naro�il in pripraviti izhodiš�a za nadaljnji razvoj tega podro�ja v Sloveniji. Cilj diplomskega dela je priti do novih spoznanj, ki bodo snovalcem strategije razvoja e-uprave v Sloveniji pomagala dopolniti nadaljnjo strategijo. Prav tako je cilj diplomskega dela uporabiti dosedanja spoznanja glede izvajanja javnih naro�il v elektronski obliki, jih analizirati in s tem prispevati k izboljšavam, ki bodo zagotavljala bolj kvalitetno storitev, in s tem pripomogla k bolj preglednem, enostavnem, uporabniku prijaznem in bolj u�inkovitem izvajanju postopkov. Slovenija je v letu 2007 prilagodila zakonodajo s podro�ja javnega naro�anja zakonodaji Evropske unije. Elektronsko izvajanje javnih naro�il pomeni bolj gospodarno in u�inkovito porabo javnih sredstev, s tem pa posledi�no ve�jo konkuren�nost doma�ega gospodarstva pri nastopanju na doma�em in tujem tržiš�u. Uporaba sistema elektronske podpore javnemu naro�anju v Republiki Sloveniji bo zaradi globalizacijskega u�inka e-poslovanja ter podobnosti zakonodaje zagotovo imela velik vpliv tudi na države Evropske unije. U�inki pove�ane možnosti nastopanja na tujem trgu bodo za države Evropske unije pomenili pospešeno prilagajanje razmeram na tržiš�u elektronskega poslovanja, to pa bo prispevalo k sinergijskim u�inkom, bodo imeli za posledico globalizacijo držav Evropske unije. Države, ki bodo prve prestopile prag e-poslovanja, bodo imele na tem podro�ju vodilno vlogo. Republika Slovenija je tako s strani državljanov kot tudi tujcev zaradi svoje majhnosti postavljena v vlogo stranskega igralca. Po drugi strani pa ji majhnost zagotavlja možnost hitrega prilagajanja novemu na�inu poslovanja, ki povrh vsega izni�uje fizi�no velikost posamezne države. Možnosti e-poslovanja so zato prakti�no neomejene. Diplomsko delo bom razdelil na 5 poglavij. V uvodu je napisana problematika, namen in cilj diplomskega dela. V drugem poglavju so pojasnjeni osnovni pojmi glede e-poslovanja, vrste e-poslovanja z javno upravo, vprašanja glede pravne in tehni�ne varnosti pri e-poslovanju ter zahteve glede izgradnje informacijske infrastrukture. V nadaljevanju je natan�neje opisan pojem e-uprava z analizo prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti. V �etrtem poglavju je opredeljen pojem javna uprav in opisan razvoj e-uprave v Sloveniji. Predstavljena je strategija, poslanstvo, cilji, politika delovanja in naloge e-uprave.

6

V petem poglavju so predstavljene bistvene zna�ilnosti Zakona o javnih naro�ilih, postopki naro�anja in postopek oddaje javnega naro�ila v elektronski obliki ter primerjavo z dosedanjim klasi�nim na�inom oddaje javnih naro�il.

7

2 E-POSLOVANJE Pojem e-poslovanja izhaja iz angleškega izraza »Electronic Commerce« ali »e-Commerce« in je nastal v trgovini in industriji. V za�etku se je nanašal na vsa gospodarska podro�ja in je obsegal elektronski na�in dela, predvsem izmenjavo podatkov. S�asoma se je e-poslovanje razširilo na druga negospodarska podro�ja, izraz e-poslovanje pa je ostal, kljub temu, da ni ve� odražal prvotne mišljene vsebine (Toplišek 1998, str. 4). V literaturi obstaja množica definicij e-poslovanja, ki opredeljujejo e-poslovanje v širšem in ožjem pomenu. Širši pomen zajema elektronsko trgovanje, skupno trgovanje in e-poslovanje v ožjem pomenu besede. Prav te razli�ne pojavne oblike e-poslovanja so vzrok za razli�ne definicije, ki jih je najbolje obravnavati s pomo�jo petih vidikov (Holsapple in Singh 2000, 152):

� Transakcijski vidik: e-poslovanje je ra�unalniško podprto opravljanje komercialnih transakcij (nakup, prodaja blaga in storitev) znotraj elektronskega omrežja.

� Vidik izmenjave informacij: e-poslovanje zajema tiste poslovne aktivnosti, ki jih opravljamo s pomo�jo elektronske izmenjave informacij pred transakcijo, med transakcijo ali po njej. Informacija je lahko samo dobrina, ki se prodaja in kupuje.

� Vidik aktivnosti: e-poslovanje je katerakoli oblika ekonomske aktivnosti, ki jo opravljamo prek elektronskih povezav. S tem smo e-poslovanje razširili na tiste aktivnosti, ki niso neposredno povezane s trgovanjem.

� Vidik u�inkov: e-poslovanje je moderna metodologija, ki s pomo�jo informacijskih in komunikacijskih tehnologij skuša izboljšati kvaliteto proizvodov in storitev, zmanjšati transakcijske in druge stroške, skrajšati poslovni cikel itd. ter s tem pridobiti konkuren�ne prednosti.

� Vidik vrednostne verige: e-poslovanje je poslovanje, ki vklju�uje uporabo modernih tehnologij vzdolž celotne vrednostne verige elektronsko podprtega poslovnega procesa, od dobaviteljev surovin do kon�nih kupcev.

Navedena opredelitev je smiselna vsaj iz dveh razlogov. Je zelo sistemati�na in pregledna, saj vsak naslednji vidik vsebinsko razširja prejšnjega. Poleg tega nam omogo�a, da e-poslovanje v širšem smislu povežemo z vsakim od ožjih pojmov, saj vsakemu ustreza vsaj eden od obravnavanih vidikov. Najožji pomen ima elektronsko trgovanje, saj zajema elektronsko opravljanje transakcij. Skupno trgovanje dodatno zaznamujeta vidik aktivnosti izmenjave informacij, medtem ko sta za e-poslovanje (v ožjem pomenu besede) pomembna tudi vidika u�inkov in vrednostne verige.

Evropska komisija opredeljuje e-poslovanje kot katerokoli obliko poslovne transakcije, pri kateri stranke sodelujejo elektronsko, namesto da bi si fizi�no izmenjevale dokumente. E-poslovanje sloni na obdelavi in prenosu podatkov, vklju�no s tekstom, zvokom in sliko. Pokriva razli�ne dejavnosti: elektronsko trženje blaga in storitev, elektronsko dostavo digitalnih vsebin, elektronski prenos denarja, itd. (Electronic Commerce 2002).

E-poslovanje pomeni predvsem poslovati »elektronsko«, in sicer na naslednjih podro�jih (Jerman-Blaži� et al. 2001, str. 13):

� povezovanju med potrošniki in organizacijami, � notranjem poslovanju v organizaciji, � poslovanju med organizacijami, � poslovanju znotraj državne administracije in � poslovanju s pravnimi in fizi�nimi osebami.

8

2.1 Vrste e-poslovanja Glede na interakcije med subjekti v e-poslovanju so se v teoriji in praksi oblikovale razli�ne vrste poslovanja med subjekti: javno upravo, poslovnimi subjekti (podjetji) in potrošniki (državljani). Iz spodnje slike je razvidna kombinacija vrst interakcij, ki jih lahko imenujemo tudi elektronske tržne poti (v nadaljnjem besedilu: e-tržne poti). Slika 1: Glavne vrste e-poslovanja

JAVNA UPRAVA

(angl. Government)

POSLOVNI SUBJEKTI

(angl. Business)

POTROŠNIKI/ DRŽAVLJANI

(angl. Costumers/ Citizens)

JAVNA UPRAVA

(angl. Government)

G2G npr. koordinacija

G2B npr. informiranje

G2C npr. informiranje

POSLOVNI SUBJEKTI

(angl. Business)

B2G

npr. oskrba

B2B npr. e-trgovina

B2C npr. e-trgovina

POTROŠNIKI/ DRŽAVLJANI

(angl. Costumers/ Citizens)

C2G npr. davki

C2B npr. primerjava cen

C2C npr. dražbe

Vir: Penger 2001, str. 65. Pri e-poslovanju v javni upravi med glavne tri e-tržne poti štejemo naslednje: � G2G (angl. Government to Government): javna uprava – javna uprava

(horizontalna povezanost): G2G predstavlja osnovno hrbtenico e-poslovanja javne uprave in pomeni upravljanje s podatki in elektronske interakcije tako znotraj istega organa kot tudi med organi na lokalni, regionalni in državni ravni.

� G2B (angl. Government to Business): javna uprava – poslovni subjekti (vertikalna povezanost):

Ta del javne uprave dobiva vedno ve�jo vlogo zaradi pri�akovanj podjetij, možnosti zmanjševanja stroškov, izboljšanja delovanja sistema javnih naro�il (izboljšanja preglednost avkcij v realnem �asu), cenovne u�inkovitosti, manjših stroškov, razvoja aplikacij za izpolnjevanje obrazcev, pove�ane konkuren�nosti in preglednosti procesa državnega nadzora nad poslovanjem podjetij.

� G2C (ang. Government to Citizen) javna uprava – državljani (vertikalna povezanost):

Ta del javne uprave je oblikovan z namenom spodbujanja interakcij med državljani in javno upravo, kar je eden izmed glavnih namenov nastanka e-poslovanja javne uprave. Spodbude so usmerjene v hitrejše, enostavnejše in preglednejše opravljanje raznih elektronskih storitev (podaljšanje dokumentov, pridobitev dovoljenj, pla�ilo davkov). Razvoj interakcij med državljani in javno upravo gre v smeri, kjer bi državljani iz enega

9

mesta (osebnega ra�unalnika, posebnih kioskov) dostopali do razli�nih organov javne uprave.

Tem trem pa se bo v prihodnosti gotovo pridružila še �etrta: G2EU (angl. Government to European Union); javna uprava – Evropska unija.

2.2 Varnost e-poslovanja Poslovanje mora biti varno, ne glede na to, v kakšni obliki poteka, klasi�ni ali elektronski. Ker v svetu e-poslovanja prežijo na uporabnike druga�ne nevarnosti kot pri klasi�nem, je treba uvesti tudi druga�ne varnostne ukrepe. Prvi pomislek uporabnikov e-poslovanja je varnost oziroma zaš�ita podatkov. Možnost zlorab je na internetu velika, zato je treba ustvarjati nove in posodobiti že obstoje�e varnostne ventile in sita, ki lahko omogo�ijo varno poslovanje kljub preže�im nevarnostim. Zaš�ititi je torej treba podatke oziroma informacije pri prenosu, strojno in programsko opremo, dokumentacijo o postopkih, o omrežjih itd. Lokalni sistemi in viri, ki so dostopni v javnem omrežju, morajo biti zaš�iteni pred uni�enjem ali nepooblaš�eno uporabo. Pri prenosu ali med hranjenjem morajo biti zaš�iteni pred nepooblaš�enimi spremembami. Zagotoviti je treba tudi razpoložljivost in stabilnost storitev e-poslovanja. Pomembno je, da poleg zunanje zaš�ite poskrbimo za varovanje znotraj svojega omrežja (Jerman-Blaži�, Klobu�ar, Perše, 2001, str. 99-100). Obvladovanje varnosti omrežja mora zagotoviti varnost podatkov pri prenosu in dovoljenje pooblaš�enim uporabnikom za dostop in pravico do uporabe le izrecno dovoljenih storitev in podatkov. Pogosto, ko govorimo o informacijski varnosti in zaš�iti podatkov, uporabljamo oba izraza enopomensko (Toplišek 1998, str. 103):

� tehni�no zaš�ito podatkov, za katero morajo predvsem poskrbeti podjetja oziroma razli�ne organizacije in

� pravno zaš�ito, ki jo vzpostavljajo zakonodajni organi.

2.2.1 Tehni�na varnost Zaš�ita prepre�uje neregistriranim uporabnikom dostop do virov sistema (programov, podatkov), prepre�uje notranjim uporabnikom izvajanje nelegalnih posegov v sistem ter prepre�uje izvajanje raznih sumljivih storitev, ki bi lahko škodovale sistemu (npr. virusi). Mehanizmi, ki omogo�ajo vzdrževanje varnosti so (Gu�ek 2005, str. 6-7):

- overitev (ang. Authentication): brez poprejšnje overitve (preko registracije, prijave) uporabnik ne more dostopati do virov sistema. Uporabnik se lahko prijavi z uporabniškim imenom ter geslom, digitalnim potrdilom, šiframi PIN, z žetoni, pametnimi karticami in podobnimi na�ini.

- avtorizacija (preverjanje upravi�enosti dostopa): registriranim uporabnikom se dodeli nivo dostopa, dolo�i se, do katerih objektov in virov smejo dostopati in do katerih ne. Avtorizacija se omogo�i s kontrolo dostopa do dolo�enega vira na podlagi seznamov pooblaš�enih ali pa tudi s filtriranjem in šifriranjem podatkov.

10

- spremljanje, sledenje in nadzor uporabnikov: omogo�a spremljati kdo ob dolo�enem �asu dostopa do sistema in kaj po�ne ter omogo�a odkrivati nedovoljene posege v sistem. Izvaja se na nivoju operacijskega sistema z orodji za spremljanje in z dnevniki transakcij.

- varovanje omrežja in prepre�evanje vdorov z odkrivanjem vdorov in poskusov vdora: izvaja se z uvedbo požarnega zidu, z dnevniki, poro�ili in alarmiranjem ob nevarnostih vdora.

- zaš�ita proti virusom s protivirusnimi programi: omogo�a odkrivanje, odstranjevanje virusov, pregledovanje in filtriranje vsebine, ki prihaja v sistem iz svetovnega spleta ter dobro odzivnost in podporo uporabnikom (nadgradnjo z novimi profili virusov).

- administracija in vzdrževanje nivoja zaš�ite: vzdrževanje varnostnih kopij podatkov omogo�a možnost restavriranja na stanje pred izpadom ali pojavom napak v sistemu.

- šifriranje podatkov na nivoju aplikacije: omogo�a zaš�ito vsebine spletnih strani ter zaš�ito in šifriranje sporo�il ob prenosu skozi medije. Sporo�ila se šifrirajo z uporabo javnih in zasebnih klju�ev, digitalnim potrdilom oziroma se opremijo z digitalnim podpisom.

Poglejmo si še nekaj tehnologij za varne in nadzorovane transakcije (Gu�ek 2005 str. 7):

- kriptografija (šifriranje in dešifriranje): šifriranje je pretvorba podatkov v obliko, ki je nepooblaš�ena oseba ne more razumeti, dešifriranje pa je obratni proces, ki pretvori šifrirane podatke v originale, ki je razumljiv vsakomur. Kriptografija se uporablja ob prenosu pomembnih podatkov, kot so podatki o kreditni kartici.

- zasebni in javni klju�i: pri šifriranju in dešifriranju z zasebnim klju�em morata pošiljatelj in prejemnik uporabljati isti zasebni klju� za šifriranje in dešifriranje. Sam prenos klju�a s strani pošiljatelja do prejemnika pa ni varen. Pri šifriranju in dešifriranju z javnim klju�em prejemnik in pošiljatelj uporabljata tako zasebni kot javni klju�. Do javnega klju�a ima vpogled vsakdo, zasebni klju� pa hrani le njegov lastnik. Pošiljatelj šifrira sporo�ilo s prejemnikovim javnim klju�em, prejemnik pa nato s svojim zasebnim klju�em sporo�ila dešifrira. Podobno se uporabljajo asimetri�ni algoritmi za digitalno podpisovanje, kjer je zasebni klju� namenjen podpisovanju, javni klju� pa overjanju podpisnika.

- digitalni podpis: �e želimo poslati neko sporo�ilo, moramo imeti posebni program, ki iz sporo�ila z matemati�nim postopkom pripravi izvle�ek. Takšen izvle�ek se s pomo�jo zasebnega klju�a šifrira v naš digitalni podpis. Digitalni podpis vklju�imo v dokument in vse skupaj šifriramo po postopku javnega klju�a. Prejemnik nato s pomo�jo svojega zasebnega klju�a dešifrira dokument.

- digitalno potrdilo (angl. Digital Certificate): digitalno potrdilo je elektronski ekvivalent osebni izkaznici. S pomo�jo digitalnega potrdila se prepri�amo ali je dokument res poslal pošiljatelj. Digitalno potrdilo omogo�a izvajanje poslovnih aktivnosti ter izkazovanje identitete na svetovnem spletu. Vsebuje naše ime, naslov, serijsko številko, rok uporabe, kopijo našega javnega klju�a in digitalni podpis izdajatelja kartice. Pri digitalnem potrdilu ne potrebujemo svojega zasebnega in javnega klju�a, ampak le javni klju� overavitelja digitalnih potrdil.

- pametna kartica: je plasti�na kartica z vgrajenim mikroprocesorjem in spominom, namenjena univerzalni uporabi – identifikaciji, finan�nim transakcijam, telefoniranju, itd. Ko jo vstavimo v bralnik, prenese podatke v ra�unalnik. Je bolj varna od magnetne kartice, ker se lahko sama uni�i, �e preve�krat vnesemo napa�no geslo.

11

- prepoznavanje obraza: Je ena najboljših in najbolj zanesljivih tehnologij za registracijo osebe. Najnovejša tehnologije že razlikujejo obraz od trenutnega videza osebe – oseba lahko nosi o�ala ali pa zamenja pri�esko, pa program obraz prepozna.

- požarni zid: požarni zid se uporablja kot vmesnik za komunikacijo iz zunanjega sveta navznoter v sistem. Omogo�a zaš�ito zasebnega omrežja in podatkov pred uporabniki drugih omrežij, blokiranje dolo�enih zunanjih dostopov oziroma domen, filtriranje vsebine, ki jo uporabniki zahtevajo in dolo�anje o tem ali jo posredovati naprej ali ne. Omogo�a filtriranje podatkov, anonimnost uporabnikov za zunanji svet, omogo�a varen dostop do zunanjih virov (svetovnega spleta), presoja do �esa uporabniki smejo dostopati in do �esa ne.

2.2.2 Pravna varnost Hiter tehnološki razvoj in pospešeno uvajanje e-poslovanja ureja Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (v nadaljnjem besedilu: ZEPEP) in iz njega izhajajo�a Uredba o pogojih za elektronsko poslovanje in elektronsko podpisovanje. ZEPEP je pravno izena�il elektronsko obliko poslovanja z dosedanjim klasi�nim papirnatem poslovanjem, razen v nekaterih primerih za katere je potrebna strožja obli�nost in jih ZEPEP posebej našteval. Prav tako je pod posebnimi pogoji elektronskemu podpisu (v nadaljnjem besedilu: e-popisu) priznal veljavo, kot jo ima lastnoro�ni podpis na papirju ali na kakšnem drugem mediju podobne namembnosti. Zakonodajalec je v ZEPEP dolo�il, da e-poslovanje zajema poslovanje v elektronski obliki na daljavo z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije in uporabo e-podpisa v pravnem prometu. Pojmi in izrazi o e-podpisovanju in overiteljstvu, ki so uporabljeni v ZEPEP:

� e-podpis je niz podatkov v elektronski obliki, ki je vsebovan, dodan ali logi�no povezan z drugimi podatki in je namenjen preverjanju pristnosti teh podatkov in identifikaciji podpisnika,

� varen e-podpis je e-podpis, ki izpolnjuje štiri predpisane zahteve: povezan je izklju�no s podpisnikom, iz njega je mogo�e zanesljivo ugotoviti podpisnika, ustvarjen je s sredstvi za varno e-podpisovanje, ki so izklju�no pod podpisnikovim nadzorom, povezan je s podatki, na katere se nanaša, tako da je opazna vsaka kasnejša sprememba teh podatkov ali povezave z njim,

� podatki za e-podpisovanje so edinstveni podatki, kot so šifre ali zasebni šifrirni klju�i, ki jih podpisnik uporablja za oblikovanje e-podpisa,

� sredstvo za e-podpisovanje je nastavljena programska ali strojna oprema, ki jo podpisnik uporablja za oblikovanje e-podpisa,

� podatki za preverjanje e-podpisa so edinstveni podatki, kot so šifre ali javni šifrirni klju�i, ki se uporabljajo za preverjanje e-podpisa,

� sredstvo za preverjanje e-podpisa je nastavljena programska ali strojna oprema, ki se uporablja za preverjanje e-podpisa,

� potrdilo je potrdilo v elektronski obliki, ki povezuje podatke za preverjanje e-podpisa z dolo�eno osebo (imetnikom potrdila) ter potrjuje njeno identiteto,

� overitelj je fizi�na ali pravna oseba, ki izdaja potrdila ali opravlja druge storitve v zvezi z overjanjem ali e-podpisi (angl. Certification Authority).

12

Nih�e se ne more sklicevati, da e-podpis ni veljaven oziroma nima dokazne vrednosti, samo zaradi tega, ker je v elektronski obliki, ker ne temelji na kvalificiranem potrdilu ali potrdilu akreditiranega overitelja ali ker ni oblikovan s sredstvom za varno e-poslovanje. Kljub temu pa nima vsak e-podpis enake vrednosti kot lastnoro�ni podpis, temve� le e-podpis overjen s kvalificiranim potrdilom. Iz takega potrdila mora biti razvidno vse kar dolo�a ZEPEP v 28. �lenu (npr. navedba, da gre za kvalificirano potrdilo, ime oziroma psevdonim imetnika potrdila, podatki za preverjanje e-podpisa, za�etek in konec veljavnosti potrdila, varen e-podpis overitelja, ki je potrdilo izdal, itd.). Podatke ali sredstva za e-podpisovanje je prepovedano uporabljati brez vednosti podpisnika ali imetnika potrdila. Ena izmed tehnologij e-podpisovanja je digitalni podpis, ki ga ustvarimo in preverjamo s pomo�jo šifriranja. Digitalni podpis uporablja asimetri�no šifriranje in potrebuje za šifriranje in dešifriranje dva klju�a. Zaradi tega je uporaben tako za dokazovanje celovitosti in izvora podatkov, kakor tudi za varovanje zaupnosti podatkov. Klju�a, ki se uporabljata za digitalno podpisovanje in se medsebojno dopolnjujeta sta zasebni in javni klju�. Zasebni klju� uporablja izklju�no podpisnik in z njim ustvari digitalni podpis. Drugi klju� je javni klju� in je navadno poznan širši skupini oseb in ga le-te uporabljajo za preverjanje digitalnega podpisa. Za podpisnika je nujno, da skrbno varuje svoj zasebni klju�, ki ga v�asih niti ne pozna. Navadno pozna samo postopek in geslo, ki ga omogo�ata, da lahko prebere klju� s pametne kartice ali podobnega varnega medija za shranjevanje podatkov. V zvezi s tovrstnim šifriranjem se uporablja tudi izraz sistem javnih klju�ev. Da bi lahko udeleženci e-poslovanja preverili podpisnikov digitalni podpis, mora biti njegov javni klju� dostopen ali posredovan vsakemu od njih. To se lahko doseže z objavo v posebnih evidencah oziroma v imenikih. Overitelj potrdil izda digitalno potrdilo (certifikat), s katerim poveže javnih klju�ev in ime oziroma naziv imetnika potrdila (podpisnika). Bistvena vloga potrdila v sistemu javnih klju�ev je vzpostavitev zveze med javnimi klju�em in dolo�enim podpisnikom (Gu�ek 2005, str. 5-6).

13

3 E-JAVNA UPRAVA S pojmom elektronska uprava ali e-uprava (angl. Electronic Government) (v nadalnjnem besedilu: e-uprava) mislimo intenzivno uvajanje uporabe svetovnega spleta in e-poslovanje v upravo, znotraj javne uprave med organi, navzven z državljani, podjetji in drugimi organizaciji. To pomeni, da bodo državljani, podjetja in ostali nevladni sektor, ko bo e-uprava v resnici delovala, ve�ino uradnih zadev, dovoljenj in dokumentov pridobila preko svojega ra�unalnika oziroma svetovnega spleta, interaktivnih kioskov, mobilnih telefonov in drugih naprav (Vintar 2001, str 177). Pojem e-uprava ima svoj ožji in širši pomen (Sili� et al. 2001, str. 157). V ožjem smislu gre za nabor upravnih storitev za fizi�ne in pravne osebe, vezanih na informacijsko tehnologijo. Širše pa je e-uprava javna uprava kot združba, ki v svoje ute�eno poslovanje na�rtno vklju�uje na�ela e-poslovanja za izboljšanje u�inkovitosti storitev preko informacijsko podprte javne uprave, infrastrukture, e-poslovanja, sodelovanja z delavci z znanjem in sodobno tehni�no industrijo ter višanjem življenjskega standarda. Minister za javno upravo pravi, da v e-upravi ne vidi zgolj elektronske podpore za obstoje�e procese, ampak predvsem priložnost, da se obstoje�i procesi, naloge in tudi na�ini razmišljanja spremenijo v smeri bolj u�inkovitega dela v javni upravi in bolj prijaznega obraza do strank, državljanov in poslovnih subjektov. V izrazu e-uprava so zajete tudi stalne aktivnosti prilagajanja organizacijskih, pravnih in tehni�nih okvirov za �im u�inkovitejše izvajanje tovrstnih poslovnih procesov. E-uprava bo omogo�ala dosegljivost storitve na enem mestu, brez nepotrebne izgube delovnih ur in slabe volje, povezovanje uradnih evidenc, odpravljala bo administrativne ovire in dosegla visoko stopnjo preglednosti delovanja javne uprave ter izboljšala zaupanje v njeno delovanje (Strategija e-uprave RS za obdobje od leta 2006 do leta 2010 – SEP-2010, 2006). V Strategija e-uprave RS za obdobje od leta 2006 do leta 2010 – SEP-2010 je zapisana naslednja vizija: »Državljanom in poslovnim subjektom v vseh življenjskih dogodkih zagotoviti prijazne, enostavne, dostopne in varne elektronske upravne storitve, aplikacije e-demokracije in informacije, ki bodo po internetu na voljo kadar koli in kjer koli«.

3.1 Sestava e-uprave Gre za nabor informacij javne narave in upravnih storitev za fizi�ne in pravne osebe, posredovanje s pomo�jo informacijske tehnologije. Nabor se deli v 4 dimenzije (Trkman 2006):

� e-storitve: 24/T, vidik uporabnikov; � e-trgovanje: e-davki, državni nakupi; � e-demokracija: uporaba informacijske tehnologije za odlo�itve; � e-management: izboljšava managementa, poenostavitev in integracija procesov.

3.2 Vidik e-uprave E-upravo lahko preu�ujemo iz 4-ih razli�nih vidikov (Trkman 2006):

� tehnološki vidik: s tem se je e-uprava morala za�eti. Gre za pripravo infrastrukture pa tudi razširjenost tehnologije med uporabniki, razvoj spletnih strani itd.

14

� pravni vidik: tudi izvajan takoj na za�etku. Gre za pripravo in sprejetje ustreznih zakonov. V Sloveniji so bili to: Zakon o elektronskem poslovanju in digitalnem podpisu, Zakon o splošnem upravnem postopku, Zakon o varstvu osebnih podatkov, Uredba o pisarniškem poslovanju, Uredba o pogojih za elektronsko poslovanje in elektronsko podpisovanje, Zakon o dostopu do informacij javnega zna�aja.

� organizacijski vidik: gre za najradikalnejšo prenovo uprave. Spreminja se notranji ustroj upravnih sistemov in tehnološke osnove, še bolj pa gre za spreminjanje na�ina komuniciranja uprave z uporabniki. Vse to pove�uje u�inkovitost, preglednost, dostopnost in odzivnost javne uprave.

� procesni vidik: je najbolj kompleksen vidik. Gre za prenovo procesov in postopkov znotraj ministrstev in upravnih organov zaradi prilagajanja možnostim in pogojem tehnologije in zakonov. Vsebuje prenovo baz podatkov in celotnih informacijskih sistemov.

3.3 PSPN analiza e-uprave V tem poglavju bo delovanje e-uprave predstavljeno z PSPN analizo (P-prednosti, S-slabosti, P-priložnosti, N-nevarnosti) (angl. SWOT, S-Strenghts, W-Weaknesses, O-Oportunities, T-Threats). Kako javna uprava definira in upravi�i uvedbo e-uprave ponuja vpogled v to, kako skuša država vplivati na vlogo državljanov. Motivi so razli�ni. Države, kjer je demokracija visoko razvita, se ponavadi usmerjajo v notranje in zunanje dejavnike, ki spodbujajo boljšo u�inkovitost in uvedbo boljših praks poslovanja, medtem ko tranzicijske države, ki še nimajo visoko razvite demokracije, usmerjajo svoje napore v odprtost in dostopnost države do svojih državljanom, z namenom da se utrdi vloga in obstoj države ter da se poudari vloga reforme v smeri preglednosti in spodbujanja gospodarskega razvoja (Seifert in Bonham, 2003, str. 3-5).

3.3.1 Prednosti e-uprave Študije kažejo, da lahko javna uprava prihrani do 70% stroškov z uvedbo e-storitev v primerjavi z obi�ajnim na�inom ponudbe storitev na okencu. Pri tem niso upoštevani stroški posameznih strank – njihova pot, nujnost koriš�enja letnega dopusta, vožnja in prometni zastoji, iskanje parkirnega prostora in �akanje v vrsti (Strategija e-poslovanja v javni upravi RS za obdobje od leta 2001 do leta 2004, 2004, str. 25). Prednosti, ki jih prinaša e-uprava (Schware in Arsala 2003, str. 11):

� ve�ja neposredna vrednost za državljane: boljši dostop državljanov do ve�jega števila storitev iz enega mesta, manjši zaostanki pri reševanju zadev, bolj kakovostne storitve, manjše število interakcij s številnimi organi,

� ve�ja družbena vrednost: ve�je zaupanje državljanov v delovanje javne uprave, boljši dostop do informacij, ve�ja preglednost, boljši nadzor nad delovanjem v skladu s predpisi,

� ve�ja vrednost poslovanja javne uprave: izboljšanje delovanja in boljša priprava na prihodnje zahteve, hitrejše reševanje zadev, ve�ja stopnja uspešnosti reševanja zadev, manj odve�nih in nepotrebnih aktivnosti, ve�ja fleksibilnost,

� ve�ja finan�na vrednost javne uprave: manjši stroški in manj transakcij za eno storitev, manjši stroški materiala, manjši stroški odpravljanja napak.

15

E-uprava prinaša tudi naslednje prednosti (The E-Government Imperative 2003, str. 2):

� ve�ja u�inkovitost javne uprave: ve�ja kontrola nad notranjimi stroški poslovanja (manjši stroški finan�nih sistemov, papirja in vodenja knjig), manjši stroški administracije (avtomatsko vnašanje podatkov v baze, sprotna kontrola vpisanih podatkov), boljši notranji informacijski sistem (hitrejši prenos in obdelava podatkom uporaba ene baze podatkov s strani razli�nih organov javne uprave).

� boljša kvaliteta storitev: izboljšanje storitev v smislu približevanja zahtevam in pri�akovanjem državljanom, natan�no ciljanje podatkov (angl. Targeting), ki omogo�a, da lahko državljani ali podjetje na enem mestu dostopa do to�no dolo�ene informacije za to�no dolo�eno temo ali podro�je, ki ga zanima,

� boljša dostopnost do storitev: manjši stroški distribucije z elektronsko dostopnimi pisnimi publikacijami, dostop do informacij iz enega mesta (angl. One-Stop-Office), boljši dostop do storitev na podro�ju zdravstva, izobraževanja, varnosti in blaginje državljanov, dostop do najnovejših informacij preko spletnih strani, uporaba liste naro�nikov za pošiljanje e-informacij (angl. e-Mail Listings),

� daje osnovo za izboljšanje storitev na drugih podro�jih ekonomije: vpliv na izboljšanje informacijske in komunikacijske tehnologije, spodbujanje e-poslovanja in podjetniške produktivnosti, zmanjšanje administrativnih ovir za spodbujanje podjetništva (pristop VEM - vse na enem mestu), demonstracijski u�inek na spodbujanje e-poslovanja in uporabe svetovnega spleta s strani podjetij, daje osnovo za standardizacijo dostopa do razli�nih sistemov (npr. uporaba istega digitalnega potrdila za vstop v e-upravo in vstop v ban�ni sistem Klik-NLB),

� daje osnovo za spodbujanje novih storitev na podro�ju javnega dobra: e-demokracija in e-volitve, dajanje predlogov in komentarjev s strani državljanov na predloge zakonov in podzakonskih aktov pred sprejetjem le-teh,

� vzpodbuja povezanost državljanov z javno upravo: spodbuja aktivno udeležbo državljanov, krepitev zaupanja, pove�uje preglednost delovanja javne uprave in prepre�evanje korupcije.

V tabeli št. 1 so opisane prednosti uvedbe e-uprave za uporabnike in za javno upravo. Tabela 1: Prednosti e-uprave za javno upravo in uporabnike

Prednosti za javno upravo Prednosti za uporabnike - nižji stroški (manj zaposlenih) - nižji stroški administracije (avtomatsko

vnašanje podatkov v baze, enkratno vnašanje podatkov v baze, sprotna kontrola vpisnih podatkov, nižji stroški odpravljanja napak, nižjih stroški finan�nih sistemov, nižji stroški papirja in vodenja knjig)

- nižji stroški oglaševanja (nižji stroški distribucije publikacij, uporaba liste naro�nikov za pošiljanje e-informacij)

- nižji režijski stroški, boljši notranji informacijski sistem

- krajši �as procesov (manj transakcij za eno storitev, manj podvajanja dela med oddelki, hitrejši prenos in obdelava podatkov,

- dostop do ve�jega števila informacij iz enega mesta (ni potrebno �akati pred ve�jim številom okenc, ni potrebno obiskati ve� institucij)

- dostop do storitev na razli�ne na�ine (ve� tržnih poti: preko okenca, telefonskega centra, svetovnega spleta, e-to�k)

- ve�ja udobnost za uporabnike (dostop do storitve 24 ur na dan)

- manjše število interakcij s številnimi institucijami

- možnost za aktivno vklju�evanje uporabnikov v oblikovanje storitev in izboljšave

- boljša kakovost storitve in ve�je

16

uporaba ene baze podatkov s strani razli�nih državnih inštitucij)

- boljši odnos z uporabniki (to�nost podatkov, ve� rešenih zadev, enakopravna obravnava, spodbujanje aktivne udeležbe uporabnikov in zaupanje)

- ve�ja preglednost delovanja (prepre�evanje korupcije)

- boljši ugled javne uprave, - ve�ja u�inkovitost (izpolnjene zakonodajne

smernice) - demonstracijski u�inek spodbujanja razvoja

informacijske in komunikacijske tehnologije v družbi

- spodbuja e-poslovanje, razvoj novih izdelkov in storitve na podro�ju javnega dobra

- omogo�a boljšo pripravo na prihodnje zahteve spodbuja ve�jo fleksibilnost

zadovoljstvo uporabnikov (personalizacija storitev-prilagajanje storitev posameznim ciljnim skupinam)

- hitrejše reševanje zadev in pritožb - nižji stroški poslovanja za podjetja - manj administrativnih ovir za razvoj

podjetništva - manj odve�nih in nepotrebnih aktivnosti - manjša možnost korupcije in podkupovanj - ve�je zaupanje v institucije (ve�ja

preglednost in nadzor nad delovanjem v skladu s predpisi)

Vir: Zbrano iz besedila V tabeli št. 2 so predstavljene prednosti e-uprave z vidika ekonomskih in družbenih u�inkov ter u�inkov na upravljanje v javni upravi. Tabela 2: Razli�ni u�inki delovanja e-uprave

Ekonomski u�inki Stroškovno u�inkovitejši dostop do storitev Razvoj in preoblikovanje storitev Manjši transakcijski stroški Boljša promocija lastnih in tujih investicij Boljše mednarodno trgovanje in poslovanje Boljše gospodarsko sodelovanje Boljše finan�no upravljanje Podjetniško usmerjeno planiranje pri vseh ve�jih projektih Povezan razvoj na�rtovanih kapacitet s finan�nimi viri Boljša izterjava davkov in drugih davš�in Ve�ja gospodarska rast Zmanjšanje brezposelnosti

Družbeni u�inki Ve�ja enakopravnost spolov Ve�ja informacijsko tehnološka pismenost in zmanjšanje digitalnega razkoraka Boljši dostop do zdravstvenih storitev Boljše socialno varstvo in blaginja Ve�ja integracija in koordinacija socialnih in gospodarskih politik Bolj racionalna distribucija javnih sredstev Premik k bolj razvojno usmerjenim in ljudem po meri izdelanih storitev Zmanjšanje revš�ine

U�inki na upravljanje v javni

Ve�ja odgovornost in preglednost v javni administraciji Boljša koordinacija in sodelovanje med vladnimi organizacijami

17

upravi Povezave in partnerstvo javnega z zasebnim sektorjem Boljša komunikacija in odnosi z javnostmi Osveš�anje o �lovekovih pravicah in obveznostih javne uprave do družbe Ve�ja udeležba državljanov pri odlo�anju Decentralizacija in nova vloga javne uprave Ve�ja promocija regionalne in mednarodne integracije

Vir: Plan of Action E-Government For Development 2002, str. 17-18. V tabeli št. 3 je predstavljenih nekaj konkretnih primerov e-storitev in njihovi ekonomski in družbeni u�inki ter u�inki na upravljanje v javni upravi. Tabela 3: Primeri ekonomskega in družbenega u�inka ter u�inka na upravljanje v javni upravi pri nekaterih e-storitvah e-uprave

Ekonomski u�inek Družbeni u�inek U�inek na upravljanje v javni

upravi G2G e-storitve Medsebojno povezan sistem ra�unovodstva

Manjši transakcijski stroški

Lažji na�in pla�evanja Ve�ja preglednost

Vodenje e-zemljiške knjige

Bolj u�inkovita izterjava davka od lastništva nepremi�nin

Uradno vrednotenje pove�a možnost vstopa na kapitalski trg

Ve�ja preglednost pri obdav�enju

Integriran dostop do elektronske baze podatkov

Dostopnost podatkov iz razli�nih to�k vodi do zmanjšanja stroškov dostopa, manjši stroški obdelave in vzdrževanja baze podatkov

Boljša dostopnost do podatkov, manjše število napak pri obdelavi, hitrejši procesi

Ve�ja varnost osebnih in drugih podatkov, ve�ja preglednost

G2B e-storitve E-registracija avtomobila

Manjši transakcijski stroški

Manjši stroški za podjetje in enostavnejša registracija

Ve�ja preglednost

Elektronski dostop do socio-demografskih podatkov in ostalih baz podatkov

Nova poslovna priložnost za podjetje

Boljša uporaba informacij pri planiranju

Ve�ja preglednost

E-socialno zavarovanje zaposlenih

Manjši transakcijski stroški, pla�evanje in obra�un, ve�ja pokritost

Enakopravnejša obravnava in »on-line« pomo�

Ve�ja preglednost

G2C e-storitve E-zaposlitev Manjši stroški objave

prostih delovnih mest, manjši transakcijski stroški

Boljša dostopnost do prostih delovnih mest in lažja, standardizirana aplikacija, ve�je zaposlitvene priložnosti

Ve�ja odprtost in ve�ja stopnja preglednosti

E-volitve Manjši stroški poro�anja in zbiranje preliminarnih podatkov

Lažja udeležba pri volitvah

Ve�ja demokrati�nost, ve�ja vklju�enost

18

o izidu volitev E-državljani Hitrejše zbiranje in

obdelava podatkov, manjši transakcijski stroški, ciljno usmerjanje storitev

Pristop »vse na enem mestu«, uporabniško oblikovanje storitve, možnost ponovne uporabe istih podatkov

Ve�ja demokrati�nost, ve�ja vklju�enost, ve�je zaupanje v javno upravo, ve�ja varnost podatkov

Vir: Plan Of Action E-Government For Development 2002, str 20-23.

3.3.2 Slabosti e-uprave Med slabosti e-uprave štejemo:

� možnost izkoriš�anja slabe varnosti podatkov, � kršenje zasebnosti podatkov in pomanjkljivo varovanje osebnih podatkov, � pomanjkanje zaupanja uporabnikov v elektronske transakcije, � pomanjkanje razumevanja e-poslovanja s strani državljanov in podjetij, � nejasno pravno dolo�eni posamezni elementi e-poslovanja, � neskladnost e-poslovanja z obi�aji in navadami v nekaterih državah, � socialna izlo�enost, povezana z nizko ra�unalniško pismenostjo ter pomanjkanjem

opreme za dostop do spletnih storitev uprave (digitalni razkorak), � neosebni pristop izvajanja storitev, � napake in zamude pri vpeljevanju informacijske in komunikacijske tehnologije.

3.3.3 Priložnosti e-uprave V raziskavi, ki jo je opravilo podjetje Accenture je ugotovljeno, da 75% vseh ljudi in 69% vseh podjetij vidi e-poslovanje kot priložnost razvoja poslovanja, 55% vseh ljudi in 48% vseh podjetij pa se strinja, da bodo zaradi e-poslovanja morali spremeniti svoje obnašanje in poslovanje (Jupp in Domenech 2001 str. 10). Naloga e-uprave torej je, da se soo�i z izzivom kako prepri�ati ljudi in podjetja, da v svoje poslovanje vklju�ijo elemente e-poslovanja. Center za razvoj demokracije in tehnologije izpostavlja naslednje izzive in priložnosti, ki jih prinaša uvedba e-uprave (The e-Government Handbook For Developing Countries 2003, str. 11-22 ):

� razvoj informacijske infrastrukture: spodbujanje konkurence na tistih podro�jih informacijske in telekomunikacijske infrastrukture, ki bo zagotavljal razvoj, spodbujanje razvoja informacijske infrastrukture na mikro podjetniški ravni, sprotno ocenjevanje trenutne uporabe tehnologije javne uprave in u�enje na podlagi preteklih izkušenj in napak, oblikovanje na�rta aktivnosti, ki bo že v samem za�etku zagotavljal racionalno in koordinirano nadaljnje investiranje, zagotovitev spodbud za vklju�itev zasebnega sektorja pri sofinanciranju opreme in izobraževanja,

� pregled nad zakonodajo in politiko: možnost sprotnega ocenjevanja delovanja zakonodaje v praksi in opozarjanje na morebitne probleme s strani uporabnikov, elektronski dostop do zakonodajnih predlogov in možnost aktivnega sodelovanja pri oblikovanju zakonodajnih predlogov, preoblikovanje procesov v smislu poenostavitve postopkov in regulativ,

� zaupanje varnosti osebnih podatkov in tehni�ne varnosti: kadrovanje primernih vodij, ki lahko pomembno okrepijo zaupanje v projekte e-uprave, izobraževanje in

19

usposabljanje javnih uslužbencev glede pomembnost varstva osebnih podatkov, oblikovanje aplikacij in rešitev, ki varstvo zagotavlja, nadzor nad pretekom procesov in transakcij, dolo�itev vodje projekta ra�unalniške varnosti, sprotno ocenjevanje sistemov glede zagotavljanje varnosti,

� razlika v digitalni razvitosti, e-pismenosti in dostopnosti: možnost za boljšo dostopnost do e-storitev za tiste uporabnike, ki so na geografskih podro�jih, kjer je dostopnost do svetovnega spleta manjša (razvoj kioskov, mobilnih centrov), vklju�itev svetovanja in pomo�i za uporabnike, poudarjanje pomembnosti lokalnih posebnosti in vsebin, zagotovitev, da so vsebine lahke za uporabo, aplikacije dobre oblikovane (tekst, slike, video), da vklju�ujejo izobraževalne komponente, da je tehnologija povezana s tradicionalnimi mediji (televizijo in �asopisi), da so s pomo�jo posebnih aplikacij vklju�eni tudi starejši, invalidi in migranti,

� možnosti za aktivno udeležbi pri odlo�anju: možnost udejstvovanja državljanov v procesih odlo�anja ima za posledico ve�jo udeležbo na volitvah, ve�je sodelovanje v procesih odlo�anja in druge oblike participacije, spodbujanje mladih, da se vklju�ujejo v procese s pomo�jo spletnih klepetalnic (forumov), kjer bi se vzpostavila interakcija C2C, ki bi omogo�ila izmenjavo mnenj in informacij med skupinami, ki imajo podobne interese,

� nove storitve: poseben pritisk na razvoj novih proizvodov predstavljajo zahteve mlajših državljanov, ki so že seznanjeni s sistemom izvajanja spletnih storitev (npr. iz ban�nega poslovanja),

� upravljanje s podatki: boljše spremljanje administrativnih procesov, boljši in hitrejši dostop do podatkov o državljanih, ki služijo kot osnova za nadaljnje analize, pove�an nadzor nad administracijo lahko zmanjša korupcijo, zmanjša morebitne neu�inkovitosti v poslovanju in pove�a in okrepi vlogo država,

� gospodarski razvoj: zavzetost javne uprave za gospodarski razvoj, privabljanje novih investitorjev, ponudba novih e-storitev, ve�ja preglednost, ki onemogo�a korupcijo, e-uprava kot orodje za zmanjšanje iskanja rent v sistemu birokracije, ve�ja politi�na in gospodarska preglednost, decentraliziran nadzor, odprava ozkih grl pri rutinskih transakcijah, ve�ja zanesljivost in predvidevanje aktivnosti,

� trženje: uvedba trženjskih na�inov poslovanja iz zasebnega sektorja v e-upravo, identifikacija in uvedba dobrih praks iz drugih držav in zasebnega sektorja, razmišljanje o državljanih ko o potrošnikih e-storitev, uporabniško prilagojene e-storitve, stroškovno u�inkovite transakcije (npr. naro�ila, prodaja, najem),

� upravljanje s �loveškimi viri: poudarjena vloga kakovosti zaposlenih, ve�ja stopnja zavzetosti strani vodilnih, ve�ja motivacija na nižjih ravneh vodenja, podpora pri vklju�evanju zunanjih partnerjev, ve�ja koordinacija in usklajeno delovanje zaposlenih me razli�nimi ministrstvi in drugimi organi,

� stroškovna u�inkovitost: standardizacija nalog, manjši stroški na vseh ravneh procesov, ki te�ejo znotraj organizacije, reinženiring procesov z namenom zmanjšati preveliko birokracijo, manj stroškov za iskanje in odpravljanje napak, odprava podvajanja dela in procesov, zmanjševanje �asa izvajanja,

� »benchmarking/kvalitativne analize«: stalno samoocenjevanje in kontrola projektov na vseh ravneh delovanja, pomembnost u�enja od najboljših, sprotno pridobivanje podatkov o delovanju e-uprave v drugih državah.

Shcware in Arsala med priložnosti e-uprave navajata še (Schware in Arsala 2003, str.10):

� takšno modernizacijo storitev javne uprave, da organi med seboj komunicirajo in delujejo bolj u�inkovito in zmogljivo,

20

� možnosti za bolj u�inkovito izterjavo davkov, prispevkov, kazni in drugih finan�nih sredstev,

� boljši mehanizem, ki zagotavlja preglednost in u�inkovitost javne uprave. Modernizacija javne uprave pomeni, da le-ta pri�ne v svoje delovanje uvajati prvine zasebnega sektorja z namenom spodbujanja kakovostnejšega in u�inkovitejšega delovanja organizacije. Tak na�in delovanja predstavlja model novega upravljanja javnega sektorja (angl. New Public Management Model), ki ga ve�ina razvitih držav že poskuša uvesti v delovanje javne uprave. Pozitivni elementi upravljanja in delovanja zasebnega sektorja se nanašajo na ekonomijo in ekonomiko poslovanja, pristope in metodologijo upravljanja in vodenja, delovne metode in tehnike, organizacijske oblike ter podjetniški na�in delovanja in razmišljanja (Žurga 2001, str. 49-50), na primer:

� usmerjenost k uporabnikom, � usmerjenost k rezultatom, � prenova delovnih procesov, � nova organiziranost in novi na�in vodenja, � uvajanje novih delovnih metod in preoblikovanje delovnih mest, � pove�anje u�inkovitosti in uspešnosti, � delegiranje in pove�evanje avtonomije, � prenos izvajanja posameznih nalog zunanjim izvajalcem (angl. Outsourcing), � opredelitev in razmejitev odgovornosti ter � vzpostavljanje tekmovalnosti.

3.3.4 Nevarnosti e-uprave Ve�ina javnih uprav se pri uvajanju informacijske tehnologije soo�a s problemom prekora�itve finan�nih planov, s prekora�itvijo rokov, s slabšo kvaliteto kot je bila planirana, itd. Vsa tveganja je zato potrebno v �im ve�ji meri predvideti že pri samem na�rtovanju projekta e-uprava (The Hidden Threat to E-Government 2001, str. 1-6):

� ve�ji nadzor nad tveganji: veliki projekti se lahko razdelijo v posamezne dele, ki so bolj obvladljivi in se lahko pravo�asno spreminjajo glede na trenutno situacijo, tveganje neuspeha uvedbe popolnoma novih projektov se lahko zamenja s postopnim prilagajanjem že poznane in standardizirane informacijske tehnologije,

� neodvisni zunanji svetovalci: javna uprava lahko najame neodvisne zunanje svetovalce, ki lahko pripomorejo k identifikaciji tveganja, pri zavarovanju tveganj se lahko javna uprava posluži pogodbenih kazni, ki pa jih danes zamenjujejo pozitivne spodbude v obliki nagrad v primeru bolj u�inkovitega delovanja, funkcionalnosti in pravo�asnosti,

� jasna razdelitev odgovornosti: je nujni pogoj za upravljanje projektov, potrebno je izobraževati in stalno usposabljati vse zaposlene v javni upravi, ki imajo stik z informacijsko tehnologijo,

� upravljanje sprememb: mora postati pomemben del že pri za�etnem na�rtovanju, potrebno je usmerjeno komuniciranje ter uvesti programe za seznanjanje sodelujo�ih na možne spremembe, ki se lahko pojavijo pri izvajanju projektov.

Med najpomembnejše nevarnosti pri uvedbi e-uprave štejemo politiko zagotavljanja varnosti zasebnih podatkov, standardov, na�inov pla�ila storitev in e-poslovanja. Študija, ki jo je opravilo podjetje Accenture, kaže, da 84% vseh ljudi in 74% vseh podjetij vidi politiko zagotavljanja varnosti zasebnih podatkov kot nevarnost, medtem ko vidi standarde, na�in

21

pla�ila ter varnost e-poslovanja kot nevarnost 66% vseh ljudi in 61% vseh podjetij (Jupp in Domenech 2001, str. 9). Nevarnosti pri uvedbi e-uprave predstavljajo še naslednji dejavniki (The E-Government Imperative 2003, str. 4):

� kršitev zasebnosti in varstva osebnih podatkov (ker ustrezna zakonodaja ni sprejeta oziroma je kršena),

� visoki stroški vzpostavitve informacijske tehnologije za ustrezno tehni�no delovanje (predvsem na lokalnem nivoju),

� neusklajeno sodelovanje med razli�nimi organi (nedore�ena delitev pristojnosti izvajanja e-storitev, pravice dostopa do baz podatkov, delitve podatkov),

� drug na�in financiranja investicij (glej tabelo št. 4), � hitre spremembe na podro�ju razvoja informacijske tehnologije in e-storitev, � slaba penetracija (slab dostop do svetovnega spleta s strani uporabnikov).

Tabela 4: Razlike med tradicionalnim financiranjem in financiranjem v informacijsko in komunikacijsko tehnologijo

Zna�ilnosti tradicionalnega prora�unskega financiranja

Zna�ilnosti financiranja v informacijsko in komunikacijsko tehnologijo

Financiranje na osnovi enega leta (pri sprejemu prora�una), ni želje po vezanju sredstev na dolgi rok

Ve�letno planiranje investicij, vra�anje sredstev je izra�unljivo

Planiranje od programa do programa, samo en vir financiranja – prora�un

Delovanje na ravni podjetja, razli�ni viri financiranja

Finan�ni stroški/koristi težko opredeljivi Finan�ni in nefinan�ni stroški/koristi se lahko ocenijo

Teko�e delovanje, brez konkretnih prilagajanj

Spremembe pri teko�em delovanju

Neprestane aktivnosti Za�etne aktivnosti Kontrola, projekti ne smejo biti tvegani Inoviranje, lahko ve�je tveganje pri

delovanju Vir: Eight Imperatives for Leaders in a Networked World 2001.

22

4 E-UPRAVA V SLOVENIJI O javni upravi lahko govorimo v dveh smislih, in sicer v materialnem in formalnem smislu. Javna uprava v materialnem smislu pomeni proces odlo�anja o javnih zadevah, javna uprava v formalnem smislu pa je sistem organov, ki odlo�ajo o javnih zadevah, torej o uresni�evanju družbenih koristi (�ebulj in Strmecki 2000, str. 25-26). Državna uprava obsega naslednje organe: Vlado RS, vladne službe, ministrstva z organi v sestavi in upravne enote. Javna uprava obsega: Državni zbor, Državni svet, Predsednik RS, državno upravo (Vlado RS, vladne službe, ministrstva z organi v sestavi in upravne enote), obrambni sistem (Slovensko vojsko in civilno zaš�ito, pravosodni sistem (sodiš�a, državno tožilstvo in državno pravobranilstvo) Ustavno sodiš�e RS, Ra�unsko sodiš�e RS, Varuh �lovekovih pravic, Banko Slovenije ter lokalno samoupravo (pokrajine in lokalne samoupravne skupnosti). Pojem javne uprave je torej širši od pojma državne uprave. V nadaljevanju bom pod pojmom javna uprava razumel opredelitev Ferfila in Kova�eve (2000, str. 152), ki vklju�uje elemente državne uprave, lokalne samouprave in javnih služb (zagotavljanje javnih dobrin in storitev, potrebnih za delovanje družbe, ki jih ni mo� zagotoviti na trgu.

4.1 Poslanstvo e-uprave Poslanstvo e-uprave je pove�ati dostop in izrabo informacij ter storitve javne uprave z ustreznim, k uporabniku usmerjenim uvajanjem novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij v procese delovanja javne uprave ter pri tem zagotoviti univerzalen dostop do informacij in storitev javne uprave na svetovnem spletu za vse državljane ter poskrbeti za visoko stopnjo varnosti in zasebnosti pri izmenjavi in prenosu podatkov (Strategija delovanja in razvoja državne uprave Republike Slovenije na svetovnem spletu 2004, str. 10). V obdobju 2001 do 2006 je slovenska javna uprava doživela številne organizacijske spremembe. Vzporedno in skladno z njimi, pa tudi možnostmi se je razvijala e-uprava, ki so jo v tem obdobju zaznamovali strateški in programski dokumenti, kakršni so: Strategija e-poslovanja v javni upravi RS za obdobje od leta 2001 do leta 2004 – SEP-2004, Strategija elektronskega poslovanja v lokalni samoupravi, Strategija Slovenije v informacijski družbi in drugi. Do leta 2006 so bili doseženi številni uspehi, hkrati pa so se vsi udeleženi sre�evali z novimi izzivi in tudi neuspehi pri projektih e-uprave. Kriti�no ovrednotenje, skupek vseh izkušenj in pridobljenega znanja predstavlja zagon za novo obdobje Strategije e-uprave RS za obdobje od leta 2006 do leta 2010 – SEP-2010.

4.2 Ocena stanja e-uprave v Sloveniji Podro�ja in dejavnosti e-uprave do leta 2006, ki so bili uspešni ter dosegajo cilje strategij in programov (Strategije e-uprave RS za obdobje od leta 2006 do leta 2010 2006, str. 7):

� portal e-uprave s storitvami in informacijami za državljane, poslovne subjekte, pa tudi za notranje poslovanje uprave,

� vzpostavitev centralnega mehanizma za spremljanje projektov e-uprave in Akcijski na�rt e-uprave,

23

� zanesljiva informacijsko-telekomunikacijska infrastruktura državne uprave, � izvedba kompleksnih medresorskih projektov (npr. Vse na enem mestu – e-VEM,

Centralni register prebivalstva – e-CRP, povezovanje evidenc, MDDSZ-CVI-CRP), � vzpostavitev in delovanje infrastrukturnih gradnikov e-uprave (hitro komunikacijsko

omrežje javne uprave – HKOM, Podatkovni center – PDC, skupne informacijske rešitve, centralni moduli, centralne informacijske rešitve – CIS, centralni registri, itd.),

� primerljiv napredek e-uprave z drugimi državami EU, � vidni prihranki v javni upravi zaradi u�inkov sodobnih e-storitev (npr. zmanjšanje

števila izdanih potrdil) in medresorskih informacijskih projektov, � vklju�evanje vseh resornih organov v usklajevalno skupino e-uprave za boljšo

informiranost in enotnejši razvoj e-uprave.

Podro�ja, dejavnosti in izkušnje e-uprave do leta 2006, pri katerih so priložnosti za izboljšave in ki jih lahko upoštevamo v prihodnjem obdobju, v strategiji do leta 2010 (Strategije e-uprave RS za obdobje od leta 2006 do leta 2010 2006, str. 7-8):

� pomanjkanje mehanizmov ukrepanja ob slabi odzivnosti udeleženih pri projektih e-uprave in nejasne pristojnosti,

� prenova poslovnih procesov ni sledila razvoju e-uprave, � pomanjkanje promocije e-uprave in posledi�no prenizka stopnja uporabe e-storitev, � odlo�anje o prednostih projektov ni vedno potekalo skladno s strategijo, ampak je bilo

odvisno od trenutnih razmer, možnosti in okolja, � težavno usklajevanje v medresorskih projektih e-uprave, � pomanjkanje skupne enotne arhitekture e-uprave, interoperabilnostnega okvirja in

odprtih standardov za projekte e-uprave, � pomanjkanje organizacijskih, semanti�nih in tehni�nih standardov za povezovanje

podatkovnih zbirk, aplikacij in informacijskih sistemov – interoperabilnostni okvir, � razli�ne tehnološke platforme za rešitve e-uprave, � zaostanki v za�etku izvajanja projektov e-uprave zaradi zapletov pri postopkih javnega

naro�anja in zapoznelega sprejemanja zakonskih podlag, ki so pogoj za sodobne e-storitve,

� u�inki rešitev in storitev e-uprave niso redno spremljani.

4.3 Stanje slovenske e-uprave V nadaljevanju so navedeni bistveni rezultati uresni�evanja e-uprave. Dosežene rezultate v tem obdobju je namre� treba opazovati tudi iz razli�nih zornih kotov in ne samo po rezultatih meritev EU. Uveljavljena EU-metodologija za ugotavljanje razvitosti storitev e-uprave na primer ne upošteva e-storitev na podro�ju G2G (e-storitve znotraj javne uprave), na katerem je Slovenija zaradi svojih primerjalnih prednosti (centralni registri, centralni moduli e-uprave, enotni identifikatorji, itd.) zelo dejavna. V preteklosti so se v Sloveniji že izvajale e-storitve G2G, ki so omogo�ile racionalizacijo javne uprave na posameznih podro�jih. S temi storitvami so bili doseženi tudi prvi vidnejši prihranki v e-upravi (npr. zmanjšanje števila izdanih potrdil za ve� kakor 30 % na leto) (Strategije e-uprave RS za obdobje od leta 2006 do leta 2010 2006, str. 8). Slovenija ima državni portal e-uprava (http://www.e-uprava.gov.si), ki ponuja širok spekter informacij in storitev na spletu. Lo�ene so storitve in informacije za državljane, pravne osebe in zaposlene v javni upravi. Ponuja 17 sklopov življenjskih dogodkov za državljane (družina

24

in otroci, smrt in žalovanje, itd.) in 4 sklope za pravne osebe (samostojni podjetniki, delujo�e pravne osebe, itd.). Lo�eno v javni upravi deluje še 9 informacijskih in storitvenih portalov. Za ve�ino elektronskih storitev s spletnim vpogledom pa tudi za oddajo vlog mora uporabnik imeti digitalno potrdilo. To lahko pridobi na Ministrstvu za javno upravo, Novi Ljubljanski banki d.d., Pošti Slovenije ali podjetju Halcom.

4.3.1 Storitve in rešitve za državljane (G2C) Elektronske storitve s spletnim vpogledom: Zemljiška knjiga, Kataster – Ra�unalniški dostop do geodetskih podatkov, VLOP – Vpogled v lastne osebne podatke, eRKG – register kmetisjkih gospodarstev, Sodni register, Podatki javne uprave (ISPO), Informacije javnega zna�aja, Klasje, Interaktivni atlas. Na spletnem portalu Elektronske storitve javne uprave (http://www.e-uprava.gov.si/storitve/vstop.esju) lahko uporabnik z uporabo digitalnega potrdila odda številne elektronske vloge (npr. podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja vozila), nekatere pa lahko le natisne. Na portalu eDavki (http://www.edavki.durs.si/) lahko fizi�ne osebe oddajo razli�ne dav�ne obrazce (npr. Ugovor zoper informativni izra�un dohodnine). Na državnem portalu e-uprava pa kot pomembnejše storitve izpostavljajo e-demokracija (sodelovanje državljanov pri oblikovanju predpisov) in e-zaposlitve (namenjeno iskalcem in ponudnikom delovnih mest). Uporabnikom je na voljo virtualna dav�na svetovalka VIDA, ki odgovarja na vprašanja s podro�ja odmere dohodnine. Naj omenim, da je DURS državljanom za dohodninsko napoved v letu 2007 že poslal pred izpolnjene obrazce, tako je imel z dav�no administracijo opravka le tisti, ki se s podatki ni strinjal. Elektronska vloga oddaje dohodninske napovedi v Sloveniji ni ve� potrebna. Med elektronske storitve za državljane sodi poleg e-davkov za fizi�ne osebe tudi 36 e-storitev, ki se opravljajo po centralnem informacijskem sistemu za sprejem vlog, vro�anje in obveš�anje (CIS).

4.3.2 Storitve in rešitve za poslovne subjekte (G2B) Elektronske storitve za poslovne subjekte so: Zemljiška knjiga, Kataster, Kataster stavb, RPE, Evidenca trga nepremi�nin, Sodni register, E-carina, Interaktivni atlas, Register predpisov, eDavki za poslovne subjekte, e-letna poro�ila AJPES, E-zaposlitev za poslovne subjekte, Elektronske storitve za notarje, e-vloge, ki se opravljajo preko centralnega informacijskega sistema za sprejem vlog, vro�anje in obveš�anje. Posebej za pravne subjekte je osnovan portal e-VEM (http://www.evem.gov.si/), ki omogo�a vpis družbe oziroma podjetnika v Poslovni register in s tem pridobiti možnost izvajanja dejavnosti. Subjekti lahko sporo�ajo spremembe podatkov firme oziroma izbris vseh podatkov.

25

4.3.3 Storitve in rešitve za organe javne uprave (G2G) Izvedeni so bili številni projekti G2G za vzpostavitev povezav med državnimi organi, drugimi institucijami in njihovimi evidencami ter rešitvami, na primer: povezava med informacijsko rešitvijo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Centrom Vlade RS za informatiko in Centralnim registrom prebivalstva – ZPIZ-CVI-CRP; povezava med evidencami Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Centrom Vlade RS za informatiko in Centralnim registrom prebivalstva – MDDSZ-CVI-CRP, povezava zemljiškega katastra s CRP; povezava CRP in Agencije za javnopravne evidence in storitve ter Statisti�nega urada RS in Ministrstva za finance in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z Registrom prostorskih enot (RPE). Z navedenimi in sorodnimi projekti so bile dosežene številne koristi: ve� kakor 900.000 vpogledov v CRP na leto; povezava ve�jih uporabnikov z RPE in zemljiškim katastrom; zmanjšujejo se potrebe po potrdilih – za ve� kakor 30 % na leto; zaposlenim v javni upravi so na voljo elektronske seje vlade.

4.4 Usmeritve in cilji do leta 2010

4.4.1 Strateške usmeritve za RS pri razvoju e-uprave Najpomembnejše strateške usmeritve e-uprave do leta 2010, ki sledijo iz vizije, poslanstva e-uprave in navedenih strateških dokumentov ter so vodilo pri dolo�anju nadaljnjih ciljev e-uprave, nalog, projektov in dejavnosti e-uprave v Sloveniji, so naslednje (Strategije e-uprave RS za obdobje od leta 2006 do leta 2010 2006, str. 18-19):

� E-uprava po meri uporabnikov Razvoj e-uprave bo sledil dejanskim potrebam, pri �emer pojem uporabnika zajema tri skupine:

o državljane in druge fizi�ne osebe, ki potrebujejo storitve e-uprave, o poslovne subjekte in druge pravne osebe in o zaposlene v upravi.

Bistveni mehanizem približevanja uprave uporabnikom bo stalno ugotavljanje njihovih potreb in zadovoljstva.

� Vse na enem mestu

Razvoj e-uprave bo potekal v smeri združevanja informacij ter povezovanja (odpiranja, lažjega dostopa) informacijskih virov v upravi in e-storitev v eno osrednjo informacijsko storitveno to�ko – skupni portal e-uprave. Enotna to�ka bo odpirala poti do vseh življenjskih situacij uporabnikov in do celotne ponudbe uprave. Državljani bodo za dostop do nje lahko izrabili prednosti varnostnih mehanizmov in elektronske identitete, s katerimi bodo lažje uporabljali želene vsebine in storitve. Izrednega pomena pa je tudi enotna vstopna to�ka za pomo� (telefonska številka, e-pošta), ki bo uporabnikom zagotavljala hitro in kakovostno pomo�.

26

� Enostavno Predstavitev informacij in e-storitev na skupni vstopni to�ki za uporabnike bo jasna in logi�na. Sledenje tej usmeritvi jim bo zagotavljalo, da bodo svoj �as kakovostno porabili za namene, zaradi katerih so obiskali portal e-uprave. Enostavnost bo zagotovljena tudi na ravni pridobivanja podatkov, pri �emer se bodo vsi podatki, ki so nujni za za�etek nekega postopka (npr. ob izpolnitvi elektronske vloge oziroma obrazca), ob informacijski podpori samodejno pridobili iz obstoje�ih virov v upravi (npr. podatki iz Centralnega registra prebivalcev, Registra dav�nih zavezancev, dohodnine).

� Enotno Javna uprava bo delovala kot usklajen mehanizem na državni in na lokalni ravni. Slednje bo uporabnikom zagotavljalo, da bodo svoje pravice uveljavljali enako kakovostno, hitro in po enakih medijih ne glede na to, ali sodi reševanje njihove storitve v pristojnost vlade ali ob�ine. Vlada bo s svojimi dejavnostmi spodbujala pripravo rešitev, ki bodo vsesplošno uporabljive tudi na lokalni ravni.

� Kakovostno Informacije, pridobljene na osrednjem portalu e-uprave, bodo kakovostne in preverjene. Ravno tako bo zagotovljena kakovost izvedenih e-storitev s pravimi in jasnimi rezultati, enotnimi obvestili in zagotovljenim vro�anjem.

� Pregledno E-uprava bo z nadaljnjo uporabo sodobnih informacijsko-telekomunikacijskih tehnologij omogo�ala pregledno izvajanje postopkov in sledljivost le-tem. V vsakem trenutku bo omogo�en vpogled v stanje zadev uporabnika, v pretekle zadeve v arhivu in osebna obvestila.

� Varno �edalje bolj izpostavljena tema varnosti in njeno zagotavljanje, kjer je to potrebno, bo v e-upravi postala vsakdanja praksa. Za varnost osebnih in drugih podatkov, dolo�enih z zakonodajo, ter elektronskih transakcij bo poskrbljeno na razli�nih ravneh (storitve, infrastruktura, protokoli, itd.). Dosledno izvajanje varnostnih politik bo pri uporabnikih pove�evalo zaupanje v e-upravo.

� Kjer koli in kadar koli Bistvena prednost e-uprave bo njeno delovanje 24 ur na dan in vse dni v letu. Uporabniki bodo sami izbirali �as sre�anja z e-upravo in tako še kakovostneje razporejali svoj dragoceni �as. Do e-storitev in informacij bodo dostopali iz številnih najsodobnejših naprav in komunikacijskih kanalov (ve�-kanalni dostop), pa tudi tistih, ki so že uveljavljene in preizkušene.

� Hitro, u�inkovito in poceni Hitrost izvajanja storitev in hitrost pridobivanja informacij sta vse bolj pomembni za uporabnike. E-uprava bo z uporabo sodobnih informacijsko-telekomunikacijskih tehnologij in organizacijskih rešitev zagotavljala to hitrost. Z ve�anjem u�inkovitosti delovanja celotne uprave bodo e-storitve in informacije za uporabnike cenejše od storitev po klasi�nih komunikacijskih kanalih (okenca, telefon) oziroma bo za isto ceno zagotovljena ve�ja kakovost in hitrejši odziv.

27

� Osebno in za vse E-uprava se bo glede na želje uporabnikov prilagodila njegovim osebnim potrebam, življenjskemu slogu in življenjskim dogodkom. Zagotavljala bo osebno prilagojene informacije in e-storitve, omogo�eno bo osebno obveš�anje o pomembnih zadevah za posameznika.

� Znanje in usposobljenost Znanje in usposobljenost za uporabo e-uprave je pomemben korak k uspešnejšemu in u�inkovitejšemu sistemu le-te. Postaviti bo treba obsežne temelje znanja in dobro prakse v pomo� vsakdanjemu delu zaposlenih v upravi in u�inkovito na�rtovati nadaljnji razvoj e-uprave. Za pove�anje znanja in usposobljenosti bodo uporabnikom na voljo razli�no usposabljanje, te�aji in konference po internetu in v klasi�nih oblikah.

� Soodlo�anje – e-demokracija

Upoštevanje državljanov, nevladnih organizacij in drugih institucij, njihovih potreb in volje ter vklju�evanje vseh uporabnikov v e-upravo (npr. ljudje s posebni potrebami, starejši, neodvisno od socialnega stanja) sta bistveni usmeritvi e-uprave. Ta naj bo enotno sti�iš�e za demokrati�no, razmišljevalno in vzajemno izmenjavo e-mnenj in predlogov z aplikacijami e-posvetovanj, tematskih diskusijskih spletnih strani, e-forumov, e-glasovanja, e-klepetalnic in e-peticij, v prihodnje pa naj omogo�a izvajanje e-referendumov in e-volitev.

4.4.2 Namenski cilji e-uprave RS do leta 2010 Uresni�evanje e-uprave ima jasno dolo�ene namenske cilje, ki sledijo viziji in predstavljenim usmeritvam e-uprave, hkrati pa poslovnim strategijam in programom Vlade RS in države (Strategije e-uprave RS za obdobje od leta 2006 do leta 2010 2006, str. 20-21):

� Usmeriti delovanje javne uprave k potrebam uporabnikov Usmeriti delovanje javne uprave k potrebam uporabnikov po sodobnih komunikacijskih kanalih in s storitvami e-uprave, pri �emer bodo vzpostavljene vse tiste elektronske storitve, ki jih potrebujejo v svojih klju�nih življenjskih situacijah. Uporaba le teh mora biti enostavna in pregledna s pomo�jo enotne vstopne to�ke, mehanizmov elektronske identitete, elektronskega pla�evanja in elektronskega obveš�anja.

� Pove�ati kakovost in u�inkovitost poslovanja javne uprave Pove�ati kakovost in u�inkovitost poslovanja javne uprave ter pove�ati prihranke iz tega naslova. To bo zagotovljeno s hitrejšo izvedbo postopkov zaradi boljšega dostopa do podatkov iz klju�nih registrov in njihove povezanosti, z optimizacijo procesov in informacijske tehnologije, horizontalnimi povezavami med informacijskimi rešitvami in usposabljanjem uporabnikov.

� Pove�ati zadovoljstvo uporabnikov storitev Pove�ati zadovoljstvo uporabnikov storitev z zagotavljanjem enostavnih, hitrih in poceni e-storitev ugotavljalo pa se bo z ustreznimi meritvami.

28

� Zmanjšati administrativne ovire Zmanjšati administrativne ovire za poslovno okolje in državljane, tako da bo dostop do podatkov iz klju�nih registrov enostaven, podatki in storitve pa na voljo na enem mestu in po nezapletenih postopkih.

� Pove�ati preglednost poslovanja javne uprave Pove�ati preglednost poslovanja javne uprave z vidika državljanov, pa tudi zaposlenih v njej. Pri tem bo omogo�en vpogled v stanje lastnih zadev v katerem koli trenutku prek portala e-uprave in vzpostavljena bo tudi enotna vstopna to�ka.

� Dosegati sinergijske u�inke na vseh ravneh javne uprave z uporabo e-uprave Na vseh ravneh javne uprave je treba dose�i sinergijske u�inke z uporabo e-uprave. Doseženi bodo z izvedbo klju�nih projektov informatizacije in optimizacije poslovanja, katerih rezultati bodo uporabni za obe, državno upravo in lokalno samoupravo.

� Vklju�iti najširši krog uporabnikov v procese odlo�anja Z vklju�itvijo najširšega kroga uporabnikov v procese odlo�anja o pomembnih aktualnih temah za državo se omogo�i posredovanje pomembnih informacij, stališ� in mnenj za izdelavo bolj sprejemljivih vladnih predlogov in politik. Ti bodo osnovani na množici razli�nih pogledov z uporabo e-demokracije (npr. vzpostaviti aplikacije za e-demokracijo na portalu e-uprave, e-volitve, spremljanje sprejemanja zakonodaje, e-forume, e-peticije, e-glasovanje, tematske diskusijske spletne strani itn.).

� Optimizirati porabo finan�nih sredstev na podro�ju e-uprave Kar najboljša poraba finan�nih sredstev za e-upravo bo dosežena s skupnimi nabavami na podro�ju informatike, z optimizacijo poslovanja in izdelavo generi�nih rešitev, ki bodo ponovno uporabljive.

� Zmanjšati obremenitev kadrovskih virov pri administrativnih postopkih Zmanjšanje obremenitev kadrovskih virov pri administrativnih postopkih in usmeritev v strokovne naloge bosta dosežena z avtomatizacijo in informatizacijo postopkov ter z usposabljanjem.

� Ohraniti stopnjo razvoja e-uprave Za ohranitev stopnje razvoja e-uprave, ki je primerljiva z drugimi državami EU, bo treba stalno spremljati in primerjati ta razvoj v EU ter pospeševati tista podro�ja, ki po merilih EU in Slovenije prinašajo najve�je koristi za vse vpletene v e-upravo.

4.4.3 Objektivni cilji e-uprave Za izpolnitev navedenih namenskih ciljev, ki sledijo iz vizije in usmeritev e-uprave, bodo dolo�eni številni njeni merljivi objektni in projektni cilji. Globalno sliko ali povzetek ciljnega stanja e-uprave lahko prikažemo skozi tri obdobja do leta 2010 (Strategije e-uprave RS za obdobje od leta 2006 do leta 2010 2006, str. 22-23):

29

V letu 2006 Zagotovljen bo celovitejši nabor e-storitev za državljane in poslovne subjekte, hkrati bodo izvedena številna usposabljanja in promocijske aktivnosti za aktivnejšo uporabo e-uprave. V prvem obdobju bodo obstoje�e e-storitve izpopolnjene, razvite bodo nove e-storitve ter zagotovljena bo celovita podpora uporabnikom. Storitve, ki bodo na voljo v letu 2006, bodo enostavno dostopne na enem mestu preko enotnega spletnega portala e-uprave.

V letu 2007 in 2008 Dosežen bo bistven napredek v smeri u�inkovitejšega internega delovanja uprave ob podpori e-uprave. Poudarek bo na prenovi, integraciji in informatizaciji internih procesov uprave ter uvajanju enotnih horizontalnih in vertikalnih rešitev, na uvajanju enotnih informacijsko tehnoloških platform, interoperabilnosti rešitev in storitev e-uprave, novih modelih poslovanja, usposabljanju uporabnikov ter uvajanju enotne arhitekture e-uprave. Posebnega pomena za uspešen razvoj e-uprave je prenova poslovnih procesov in informatizacij ter povezovanje baz podatkov v upravi. Poslovni procesi morajo biti u�inkoviti, transparentni, med seboj povezani in usmerjeni v potrebe strank e-uprave. Prenovljeni poslovni procesi predstavljajo temelj za doseganje ciljev e-uprave. Na koncu obdobja bo e-uprava dosegla celovitost in enotnost ter ve�je zadovoljstvo uporabnikov, ki bo posledica izboljšanja e-storitev in novih e-storitev.

V letu 2009 in 2010 S pomo�jo e-uprave bo pove�ana povezljivost vseh treh vej oblasti. Napori v tem obdobju bodo usmerjeni v dokon�no integriranje informacijsko telekomunikacijske infrastrukture, prenovo poslovnih procesov na ravni celotne e-uprave in integracijo razli�nih e-storitev v enoten sistem za celovito reševanje življenjskih dogodkov državljanov in poslovnih subjektov. Na koncu obdobja bo Slovenija postala ena vodilnih držav v EU z vidika e-uprave in njenih neposrednih in posrednih koristi. Država Slovenija je med 10-imi najbolj razvitimi državami na podro�ju e-demokracije na svetu.

Za uresni�itev ciljnega stanja e-uprave skozi navedena obdobja bodo izvedeni številni projekti in aktivnosti. Med njimi je treba izpostaviti naslednje:

� 2006: o Enotna vstopna to�ka za pravne osebe, enostavne elektronske storitve,

racionalizacija in informacijska podpora postopkom, dostopi do podatkov v podsistemih in izmenjava podatkov, e-podpis, e-vro�anje ter zagotavljanje pregledne, cenejše in odzivne javne uprave. Povezovanje državne uprave za pridobivanje potrdil za za�etek poslovanja pravnih oseb, avtomatska izmenjava podatkov s pravnimi osebami in njihovimi podsistemi.

30

� 2007 in 2008: o Vzpostavitev centralne evidence socialnih transferjev. o Povezovanje podatkovnih baz socialnih transferjev in baz podatkov, ki so

pomembni za odlo�anje o pravicah. o Informacijska podpora odlo�anju pri socialnih transferjih: e-odlo�be, e-sklepi,

e-vro�ilnice). o Ena vstopna to�ka (portal) – eno mesto uveljavljanja in odlo�anja o socialnih

pravicah. o Združevanje zemljiške knjige, zemljiškega katastra in katastra stavb

(medsebojna izmenjava podatkov). o Vzpostavitev elektronskih arhivov (informacijske rešitve za arhiviranje spletne

vsebine in klju�ne vsebine ki nastaja v e-obliki v okviru projektov za podporo ustanavljanja pravnih oseb).

� 2009 in 2010: o Izmenjava podatkov z institucijami Evropske unije, ki bo zagotavljala

povezljivost med registri in drugimi uradnimi evidencami v RS, elektronsko izmenjavo podatkov med ustanovami javne uprave RS in ustanovami v ostalih državah �lanicah EU - odzivna in interoperabilna javna uprava RS nasproti EU.

o Integracija procesov, informacij in storitev znotraj javne uprave med vsemi tremi vejami oblasti.

31

5 ELEKTRONSKO POSLOVANJE NA PODRO�JU ODDAJE JAVNIH NARO�IL

5.1 Splošne zna�ilnosti Zakona o javnih naro�ilih Javna naro�ila predstavljajo oskrbo javnega sektorja z blagom, storitvami in gradbenimi deli. Gre za širši pojem kot le nakup, in sicer za ugotavljanje potreb, zagotavljanje sredstev, dobave, izvedbe storitev, vse do uporabe in spremljanje le-teh v prihodnje. Javno naro�anje mora vzpodbujati pošteno konkurenco med ponudniki, omogo�ati naro�niku, da nabavlja blago in storitve najboljše kakovosti in glede na zahtevano kakovost po najnižji ceni (Primec 2001, str. 42). Republika Slovenija je v letu 1997 dobila prvi Zakon o javnih naro�ilih (ZJN-1), ki je bil v maju leta 2000 popravljen in malo dopolnjen v delih, ki so obravnavali razpisno in ponudbeno dokumentacijo, in v delih, kjer so bila obravnavana finan�na zavarovanja ponudnikov. Vendar pa se je zakon skozi leta dopolnjeval, kar pa je zna�ilno za vsak zakon, saj v svojem za�etku ne moremo predvidevati kasnejših okoliš�in oziroma situacij izvajanja. V za�etku leta 2004 sta bili v Evropski uniji sprejeti novi direktivi s podro�ja javnega naro�anja. Ena ureja klasi�no podro�je javnega naro�anja (Direktiva 2004/18/EC), druga ureja oddajo naro�ila na vodnem, energetskem, transportnem sektorju in na sektorju poštnih storitev (Direktiva 2004/17/EC). Z reformo javnega naro�anja v Evropski uniji ostaja na�elna ureditev javnega naro�anja nespremenjena, spreminjajo se le izvedbena pravila. Države �lanice bi morale vsebino direktiv v nacionalno zakonodajo prenesti do konca januarja 2006, kar pa se je v Sloveniji zgodilo leto dni kasneje, in sicer je Zakon o javnem naro�anju (ZJN-2) stopil v veljavo 23.12.2006. Novi Zakon o javnem naro�anju sledi besedilu smernic Evropske unije o javnem naro�anju. Zakon o javnem naro�anju (ZJN-2) predvideva poenostavitev postopka in zmanjšuje birokracije. V njem so predstavljeni novi izrazi pojmovanj, dopolnjena in spremenjena so nekatera na�ela, predstavljene so nove mejne vrednosti. Med drugim je cilj zakona modernizacija. Uvaja se elektronsko naro�anja z elektronsko dražbo, sistemsko se ureja skupno javno naro�anje. Prav tako zakon zajema posebne na�ine naro�anje, izdelavo tehni�ne specifikacij, jasneje opredeljuje pogoje za udeležbo in merila za ocenjevanje, kar omogo�a ve�jo fleksibilnost pri javnem naro�anju in odpravo nejasnosti dotedanjih pravil. Naro�nik mora sam izbrati dokazila iz uradnih evidenc, prav tako so spremenjeni obvezni pogoji, krajši so roki objave. Zakon dolo�a dodatni rok za dopolnitev ponudb, vpeljuje strokovni dialog v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti. Naro�nik mora po pregledu ponudb v roku 60-ih dni sprejeti odlo�itev o oddaji naro�ila. Novi zakon prav tako dolo�a, da lahko naro�nik kadarkoli prekine postopek javnega naro�anja in zavrne vse ponudbe. Zakon o javnem naro�anju ZJN-2 opredeljuje Urad za javna naro�ila, kot centralno institucijo v okviru Vlade Republike Slovenije, katere prvenstveno delo je skrb za takšen razvoj sistema javnega naro�anja, ki bo z vidika porabe javnih sredstev zagotavljal gospodarnost, u�inkovitost in preglednost. Poleg tega mora njegovo delovanje zagotavljati enakost ponudnikov in vzpodbujati konkurenco. Cilj javnega naro�anja je pridobiti na podlagi vnaprej dolo�enega postopka in ve� konkuren�nih ponudb najugodnejšo ponudbo. Za javno naro�ilo

32

je v celoti odgovoren naro�nik, ki dolo�i obseg naro�ila, pogoje in merila za izbiro ponudnika, sklene pogodbo in nadzira izvrševanje naro�ila do prenehanja pogodbenega razmerja oziroma garancijske dobe. Naro�nik je dolžan nabavljati blago, naro�ati storitve in gradnje v skladu s pravili, ki so dolo�ene v zakonu in na njegovi osnovi izdanih predpisov. Naro�nik sme pri�eti s postopkom oddaje javnega naro�ila, �e je javno naro�ilo predvideno v na�rtu dobav in �e so v prora�unu Republike Slovenije, prora�unu lokalne skupnosti ali v finan�nem na�rtu predvidena sredstva. Sredstva za posamezno javno naro�ilo ne smejo presegati zneska, dolo�enega s predpisom, ki ureja izvrševanje prora�una in javno financiranje. �e traja izvajanje naro�ila ve� let, morajo biti obveznosti, ki bodo terjale pla�ilo v naslednjih letih, dogovorjene v višini, ki jih dolo�a predpis o izvrševanju prora�una za posamezno leto. Posebno pomembno je, da razpisna dokumentacija vsebuje natan�en opis naro�ila oziroma zadostno obrazložitev naro�enih storitev ali blaga, vse ustrezne tehni�ne opise, kot tudi ustrezne pogoje in razumljiva merila za izbiro najugodnejšega ponudnika.

5.2 Postopki naro�anja Zakon o javnem naro�anju ZJN-2 ne opredeljuje pojma oddaje naro�il male vrednosti in zaradi poenostavitve ter ve�je fleksibilnosti za nabavo blaga in storitev do vrednosti 10.000 evrov in za gradnje v vrednosti 20.000 evrov ne predpisuje postopka. Dolo�be zakona se za te postopke ne uporabljajo. Naro�niki so pri nabavah manjše vrednosti dolžni voditi le evidenco o njihovi oddaji, ki obsega navedbo predmeta in vrednost javnega naro�ila. Nad temi vrednostmi pa natan�no opredeljuje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se uporabi posamezen postopek. Prav tako izbira postopka ni prepuš�ena naro�niku. Za nabavo blaga in storitev v vrednosti od 10.000 do 40.000 evrov in gradnje v vrednosti od 20.000 do 80.000 evrov, mora naro�nik izvesti obi�ajen postopek zbiranja ponudb. Naro�nik k predložitvi ponudb pozove najmanj tri ponudnike, pod pogojem, da je na relevantnem trgu zadostno število ponudnikov. Naro�nik mora pisno obrazložiti in dokumentirati izbiro najugodnejše ponudbe in ponudnika. Prednosti takšnih postopkov javnih naro�il je predvsem v hitrosti oddaje naro�ila. Pomembno je omeniti, da v postopku zbiranja ponudb, naro�niku ni potrebno objaviti naro�ilo na portalu javnih naro�il. Pomembna pa je tudi zakonska prepoved, da naro�nik ne sme deliti enega javnega naro�ila na ve� manjših zato, da bi se ognil mejnim vrednostim. Ko vrednost blaga in storitev preseže mejo 40.000 evrov oziroma 80.000 evrov za gradnje, se mora javno naro�ilo poslati v objavo na portal javnih naro�il. Pri tem se lahko javno naro�ilo odda po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi oziroma po postopkih, ki jih zakon dolo�a za naro�ila ve�jih vrednosti. Naro�nik lahko vklju�i tudi pogajanja. Pri tem je potrebno omeniti, da je obvezno javno odpiranje ponudb. Ko vrednost blaga in storitev preseže mejo 133.000 evrov oziroma 5.150.000 evrov za gradnje, se mora javno naro�ilo poslati v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti in na portal javnih naro�il. Izbira postopka oddaje javnega naro�ila je enaka kot pri vrednostih iz prejšnjega odstavka.

33

5.3 Elektronska oblika oddaje javnih naro�il V letu 2005 je bila v Manchestru sprejeta ministrska deklaracija, ki zavezuje vse �lanice evropske unije, da do leta 2010 oddajo kar 50 % vseh javnih naro�il v elektronski obliki. Javni sektor porabi preko javnih naro�il približno 15-20% BDP-ja. Oddaja javnih naro�il v elektronski obliki naj bi znižala stroške postopkov za približno 5 %. V Sloveniji že deluje portal javnih naro�il, kamor naro�niki neposredno pošiljajo v objavo obvestila o javnih naro�ilih in razpisne dokumentacije. Z vzpostavitvijo portala so podane nekatere možnosti tudi za lažje poro�anje podatkov o oddanih javnih naro�ilih, kar so dolžni storiti naro�niki v skladu z dolo�bo 106. �lena ZJN-2. Vsa obvestila v zvezi z javnimi naro�ili se namre� objavljajo na portalu javnih naro�il, kar omogo�a tudi avtomatizirano zbiranje podatkov o oddanih javnih naro�ilih. Vlada RS pa je dolo�ila tudi obvezo Javnemu podjetju Uradni list Republike Slovenije d.o.o., da ob strokovni podpori ministrstva, pristojnega za javno upravo in ministrstva, pristojnega za finance, zagotovi vzpostavitev sistema za elektronsko javno naro�anje, ki omogo�a osnovno funkcionalnost elektronskega naro�anja. Namen in cilj izgradnje informacijskega sistema za javna naro�ila so:

� zagotavljanje doseganja temeljnih na�el javnega naro�anja (na�elo gospodarnosti, u�inkovitosti in uspešnosti, na�elo zagotavljanja konkuren�nosti, na�elo transparentnosti, na�elo enakopravne obravnave med ponudniki, na�elo sorazmernosti),

� zagotoviti enoten na�in izvajanja postopkov nabave, pospešiti njihovo izvedbo ter posledi�no zmanjšanje stroškov javnih nabav,

� poenotiti delovanje javne uprave nasproti gospodarstvu, � vzpostaviti centralni informacijski sistem nabav, � pospeševanje elektronskega poslovanja na segmentu G2B in v družbi nasploh.

Zakon o javnem naro�anju v 67. �lenu opredeljuje oddajo ponudbe v elektronski obliki, in sicer:

� ponudnik lahko odda ponudbo v elektronski obliki, �e to omogo�a informacijski sistem, ki ga uporablja naro�nik,

� naro�nik mora ponudnike o možnosti oddaje ponudb v elektronski obliki seznaniti v razpisni dokumentaciji. Informacijski sistem naro�nika mora zagotoviti tehnološko neodvisen sprejem,

� naro�nikov informacijski sistem mora biti zgrajen tako, da omogo�a odpiranje in vpogled v ponudbe šele po izteku roka za prejem ponudb. Informacijski sistem pri naro�niku mora o tem voditi elektronski zapis o vseh aktivnostih, ki potekajo na informacijskem sistemu naro�nika tako, da tega ni mogo�e kasneje spremeniti,

� ponudba v elektronski obliki mora biti varno elektronsko podpisana in podpis overjen s kvalificiranim potrdilom,

� elektronski ponudbi mora biti dodan �asovni žig, � v nobenem primeru naro�nik ne sme z zahtevo po prejemu ponudb v elektronski obliki

prepre�iti ali druga�e omejiti konkurence med ponudniki. Naro�nikov informacijski sistem mora omogo�ati pošiljanje povratnice o prejemu elektronske ponudbe ponudniku,

� naro�nikov informacijski sistem mora zagotoviti prepre�itev zanikanja (nezatajljivost) identitete ponudnika,

� naro�nikov informacijski sistem mora omogo�ati arhiviranje elektronskih ponudb na na�in, kot to dolo�a ta zakon, zakon, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis in zakon, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivov.

34

5.4 Postopek oddaje e-javnega naro�ila V nadaljevanju bom v grobem predstavil postopek oddaje e-javnega naro�ila, primerjavo s dosedanjim na�inom oddaje javnih naro�il ter težave s katerimi se bodo soo�ili tako naro�niki kot ponudniki. Vsi uporabniki bodo morali na ra�unalnike namestiti aplikacijo eNaro�anje, ki bo brezpla�no dostopna na spletni strani Uradnega lista. Za prijavo v sistem bodo uporabniki potrebovali digitalno potrdilo. Uporabniki bodo lahko v vsakem trenutku pregledovali vsa nova javna naro�ila, ki so bila objavljena na Portalu javnih naro�il in za katere je naro�nik dolo�il, da se ponudbe lahko oddajo elektronsko.

5.4.1 Priprava razpisne dokumentacije in objava Vsebino razpisne dokumentacije lahko sestavljajo, razen v primerih, ko zakon dolo�a druga�e, naslednji elementi:

� povabilo k oddaji ponudbe, � navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, � pogoji za ugotavljanje sposobnosti in navodila o na�inu dokazovanja sposobnosti

ponudnika, � splošni in posebni pogoji, ki bodo sestavni del pogodbe, � pogoji za pripravo predra�una z navodilom o izpolnitvi, � morebitna finan�na ali druga zavarovanja.

Razpisna dokumentacija lahko vsebuje tudi druge listine, ki so glede na predmet naro�ila, potrebne pri izdelavi ponudbe. Razpisno dokumentacijo ponavadi pripravljajo strokovnjaki s podro�ja predmetnega javnega naro�ila v sodelovanju s strokovnjaki s podro�ja javnega naro�anja. Nih�e od teh zaposlenih obi�ajno ni vodstveni kader pri naro�niku. Ker javna uprava temelji na hierarhi�nosti to posledi�no pomeni, da se vsa dokumentacija tiska na papir in posreduje vodstvenemu kadru v pregled ter odobritev. V tej fazi oddaje javnega naro�ila torej težko govorimo o e-naro�anju.

5.4.2 Objava javnega naro�ila in razpisne dokumentacije Ko naro�nik pripravi razpisno dokumentacijo sledi objava javnega naro�ila na portalu javnih naro�il. Do te faze se oddaja javnega naro�ila po dosedanjem sistemu in oddaja e-javnega naro�ila bistveno ne razlikujeta. Naro�niki so v dosedanjem na�inu obi�ajno razpisno dokumentacijo objavili na spletni strani, pri e-javnem naro�ilu pa jo bodo morali vpisati v aplikacijo eNaro�anje. Prakti�no to pomeni dvojno delo za naro�nika, posledi�no pa obstaja možnost napake pri vnosu razpisne dokumentacije v aplikacijo. Naro�nik bo lahko pri objavi razpisne dokumentacije dolo�il ali je dopustno oddati ponudbo tudi v klasi�ni papirnati obliki.

35

5.4.3 Oddaja ponudbe Ko ponudnik v aplikaciji eNaro�anje zasledi javno naro�ilo, za katero bi želel oddati ponudbo sledi priprava ponudbene dokumentacije. Obi�ajno zaposleni, ki so zadolženi za pripravo ponudbe v podjetju niso vodstveni kader. Tako bodo razpisno dokumentacijo natisnili na papir in jo posredovali v pregled vodstvenemu kadru, ki se bo odlo�ilo ali bo podjetje oddalo ponudbo za dolo�eno javno naro�ilo. Nato zaposleni pripravijo ponudbeno dokumentacijo in jo ponovno posredujejo v odobritev vodstvenemu kadru. Po pripravi ponudbe je v dosedanjem na�inu oddaje ponudbe ponudnik le-to posredoval po pošti na sedež naro�nika, pri e-naro�anju pa jo bo moral vnesti v aplikacijo eNaro�anje. Prakti�no to pomeni dvojno delo za ponudnika, posledi�no pa tudi tukaj obstaja možnost napake pri vnosu ponudbene dokumentacije v aplikacijo. Pri oddaji ponudbe v elektronski obliki pa obstaja še en problem. Naro�niki obi�ajno v razpisni dokumentaciji zahtevajo, da ponudniki v ponudbi predložijo finan�na ali druga zavarovanja. Banke ban�nih garancij ne izdajajo v elektronski obliki, kar pomeni, da bo moral ponudnik ban�no garancijo vseeno posredovati na klasi�ni na�in preko pošte.

5.4.4 Odpiranje in ocenjevanje ponudb Po preteku roka za oddajo ponudb sledi odpiranje in ocenjevanje ponudb. Pri dosedanjem na�inu je naro�nik v prvi fazi pregledal �e so vse ponudbe pravo�asne, vsebujejo vse zahtevane dokumenta in nato pri�el z ocenjevanjem ponudb v skladu z merili, ki so bila dolo�ena v razpisni dokumentaciji. Pri e-javnem naro�ilu pregled pravo�asnosti ponudb ne bo potreben, saj sistem ne bo dopuš�al oddaje ponudbe po preteku roka za oddajo ponudbe. �e bo ponudnik dovolil oddajo ponudbe tudi v klasi�ni obliki bo moral najprej te ponudbe spraviti v elektronsko obliko, kar pomeni vnos ponudbene dokumentacije v aplikacijo eNaro�anje. Zopet se pojavi problem možnost napake pri vnosu in ve� dela za naro�nika. �e je odpiranje ponudb po zakonu javno, mora naro�nik dopustiti, da se ga udeležijo vsi zainteresirani v postopku oddaje javnega naro�ila. Ponudniki, ki so oddali ponudbe v e-obliki bodo odpiranje ponudb lahko spremljali preko aplikacije, ostali ponudniki pa bodo lahko fizi�no prisotni pri odpiranju ponudb. Pri zapisnikih o odpiranju in ocenjevanju ponudb pa se zopet pojavi problem, in sicer odgovornost. Pri klasi�nih zapisnikih v papirnati obliki se na zapisnike podpišejo �lani komisije. Pri e-javnem naro�ilu pa se v aplikacijo z elektronskem potrdilom prijavi eden izmed �lanov komisije, obi�ajno tisti, ki je vnesel predmetno javno naro�ilo v aplikacijo. Ta �lan komisije tudi s svojim elektronski podpisom podpiše zapisnike, ostalim �lanom komisije pa aplikacija tega ne omogo�a. Tako bo verjetno zopet prišlo do tiskanja zapisnikov v papirnato obliko in klasi�no podpisovanje zapisnikov.

5.4.5 Odlo�itev o oddaji javnega naro�ila in pogodba Po odpiranju in ocenjevanju ponudb sledi odlo�itev naro�nika, komu bo oddal predmetno javno naro�ilo. Celotno dokumentacijo o postopku v papirnati obliki zopet pregleda vodstveni kader, ki tudi podpiše predlagano odlo�itev komisije. Odlo�itev o oddaji javnega naro�ila se ponudnikom posreduje po pošti v pisni obliki, saj od prejema odlo�itve pri�ne te�i rok za

36

vložitev revizije postopka oddaje javnega naro�ila in drugi roki vezani na dolo�ila Zakona o javnem naro�anju. Pogodba se prav tako pripravi v klasi�ni papirnati obliki.

37

6 SKLEP Pojem elektronskega poslovanja (e-poslovanje) izhaja iz angleškega izraza »Electronic Commerce« ali »e-Commerce« in je nastal v trgovini in industriji. V za�etku se je nanašal na vsa gospodarska podro�ja in je obsegal elektronski na�in dela, predvsem izmenjavo podatkov, s�asoma se je e-poslovanje razširilo tudi na negospodarska podro�ja, izraz e-poslovanje pa je ostal, kljub temu, da ni ve� odražal prvotne mišljene vsebine. V literaturi obstaja množica definicij e-poslovanja, ki opredeljujejo e-poslovanje v širšem in ožjem pomenu, definicija pa se spreminja v �asu tako kot se spreminja tehnologija. E-poslovanje danes pomeni poslovati »elektronsko« na razli�nih podro�jih: povezovanje med potrošniki in organizacijami, notranjem poslovanju v organizaciji, poslovanju med organizacijami, poslovanju znotraj državne administracije in poslovanju s pravnimi in fizi�nimi osebami. Pojem elektronska javna uprava (e-Uprava) pomeni intenzivno uvajanje uporabe svetovnega spleta in e-poslovanja v javno upravo, znotraj uprave med njenimi organi (G«G), navzven z državljani (G2C), podjetji in drugimi organizacijami (G2B). Poleg pomembnih družbenih u�inkov uvedb e-uprave, kot so: boljši ugled in ve�je zaupanje v delovanje organov javne uprave, ve�ja vklju�enost v procese javnega upravljanja, ve�ja preglednost in nadzor nad delovanjem, niso ni� manj pomembni ekonomski u�inki, med katere štejemo: zmanjšanje stroškov za javno upravo in za uporabnike, manjše število odve�nih in nepotrebnih interakcij/transakcij ter s tem krajši procesi in manjši zaostanki pri reševanju zadev, ve�ja personalizacija storitev, boljši dostop do informacij iz enega mesta, boljša kakovost storitev in ve�je zadovoljstvo uporabnikov, ve�ja u�inkovitost javne uprave, itd. Slovenija ima državni portal e-uprava (http://e-uprava.gov.si), ki ponuja širok spekter informacij in storitev na spletu. Lo�ene so storitve in informacije za državljane, pravne osebe in zaposlene v javni upravi. Ponuja 17 sklopov življenjskih dogodkov za državljane (družina in otroci, smrt in žalovanje, itd.) in 4 sklope za pravne osebe (samostojni podjetniki, delujo�e pravne osebe, itd.). Lo�eno v javni upravi deluje še 9 informacijskih in storitvenih portalov. Za ve�ino elektronskih storitev s spletnim vpogledom pa tudi za oddajo vlog mora uporabnik imeti digitalno potrdilo. To lahko pridobi na Ministrstvu za javno upravo, Novi Ljubljanski banki d.d., Pošti Slovenije ali podjetju Halcom. Zelo zahtevno pa bo uvajanje kompleksnejših, transakcijskih storitev, ki bodo omogo�ale, da se vse faz izbranega postopka izvedejo po e-poti., vklju�no z avtentikacijo, pla�evanjem upravnih taks, povezavo med razli�nimi podatkovnimi viri, itd. Vlada RS je dolo�ila obvezo Javnemu podjetju Uradni list Republike Slovenije d.o.o., da ob strokovni podpori ministrstva, pristojnega za javno upravo in ministrstva, pristojnega za finance, zagotovi vzpostavitev sistema za elektronsko javno naro�anje, ki sodi med eno izmed kompleksnejših storitev e-uprave. Kot je bilo predstavljeno na osnovnem postopku oddaje e-javnega naro�ila bo potrebno izvesti reorganizacijo poslovnih procesov in postopkov znotraj uprave kot tudi znotraj gospodarskih subjektov. Brez e-poslovanja znotraj uprave in znotraj gospodarskih subjektov na vseh ravneh odlo�anja, bo oddaja e-javnih naro�il povsem neracionalna in ne bo pripomogla k zniževanju stroškov, nasprotno menim, da se bodo stroški

38

oddaje javnih naro�il še pove�evali, saj bo oddaja posameznega javnega naro�ila zahtevala ve�je število opravljenih ur zaposlenih tako v upravi kot tudi pri gospodarskih subjektih. Za takšno reorganizacijo poslovnih procesov in e-poslovanja znotraj vseh udeleženih v postopkih oddaje javnega naro�ila pa bo potrebna predvsem sprememba v miselnosti vseh udeležencev. Rek »papir prenese vse« bo potrebno nadgraditi, in sicer v »ra�unalniški zaslon prenese vse«.

39

7 POVZETEK E-uprava v Sloveniji je že v polnem razmahu. Državljanom in podjetjem ponuja vrsto storitev, katere je mogo�e opraviti prek spleta. Se pa pojavlja še vedno veliko nezaupanja oziroma neznanja državljanov kako uporabljati te storitve. Pri oddaji javnih naro�il v elektronski obliki je še vedno precej težav. Saj se tako znotraj podjetij kot znotraj javne uprave ne posluje na elektronski na�in. Lahko pa re�emo, da se bo z generacijo ki prihaja to bistveno spremenilo. Saj jim je elektronski na�in dela bližje in povsem vsakdanji. Klju�ne besede: e-poslovanje, javna uprava, e-uprava, e-podpis, javna naro�ila, e-javna naro�ila.

40

8 ABSTRACT E-government is in Slovenia already in full swing. It offers a range of online services to its citizens and businesses. However, there is much distrust and ignorance regarding the usage of this service among the citizens. There are still many difficulties when it comes to online public procurement procedure, because there are no online operations within businesses or public government. But we can say that this will change with the upcoming generation, since the online way of working is closer and more common to them. Klju�ne besede: e-business, public government, e-government, e-signature, public procuremente, e-public procuremente.

41

9 SEZNAM VIROV 1. �EBULJ, Janez, in Mik STRMICKI. 2000. Upravno pravo. Ljubljana: Visoka upravna

šola. 2. Eight Imperatives for Leaders in a Networked World. 2001. Harvard: Kennedy School for

Government 3. Electronic Commerce. 2002. [Online] Available:

http://www.europa.eu.int/ISPO/ecommerce/answers/introduction.html, [Januar 23, 2009].

4. FERFILA, Bogomir, in Polonca KOVA�. 2000. Javne politike in javna ekonomika. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

5. GU�EK, Alja. 2005. Elektronsko poslovanje javne uprave (eUprava) in storitve

eDohodnina. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 6. HAYWOOD, Trevor. 1997. Info-bogataši – info-reveži. Maribor: Institut informacijskih

znanosti. 7. HOLSAPPLE, Clyde W., in Meenu SINGH. 2000. Electronic Commerce: From a

Definitional Taxonomy Toward a Knowledge-Managemente View. Journal of Organizational Computing and Electronic Commerce 10: 149-170.

8. JERMAN BLAŽI� B, T. KLOBU�AR, in Z. PERŠE. 2001. Elektronsko poslovanje na

internetu. Ljubljana: Gospodarski vestnik. 9. JUPP Vivienne, in Juan DOMENECH. 2001. EGoverment, Connecting the Dots?

[Online] Available: http://www.accenture.com/xdoc/en/industries/government/eGovernmentA4.pdf [December 4, 2008].

10. PENGER, Sandra. 2001. Vpliv nove ekonomije na temeljne funkcije managementa v organizaciji 21. stoletja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

11. Plan Of Action E-Government for Developmnet, International Conference on E-

Government and Development in Palermo. Government of Italy, Ministry for Inovation and Technologies. 2002. [Online] Available: http://www.itu.int/wsis/docs/background/themes/egov/action_plan_it_un.doc [Januar 23, 2009].

12. PRIMEC, Blanka. 2001. Zakon o javnem naro�anju (ZJN-1) s komentarjem. Ljubljana: Gospodarski vestnik Založba.

13. SCHWARE, Robert, in Deane ARSALE. 2003. Deploying E-government Programs: The

Strategic Importance of »I« before »E«. [Online] Available: http://rru.worldbank.org/Documents/I-Before-the-E.pdf [December 13, 2008].

14. SEIFERT, Jeffrey W., in Matthew G. BONHAM. The Transformative Potential of E-Government in Transitional Democracies. 2003. [Online] Available:

42

http://faculty.maxwell.syr.edu/gmbonham/Transformative_Potential_of_E-Government.pdf [Januar 18, 2009].

15. SILI�, M., M. COLNAR, M. KRISPER, M. VINTAR, S. NOVAKOVI�, R. TOMAŽI�,

I. INTIHAR, in P. GAMBERGER 2001. E-poslovanje v javni upravi RS za obdobje od leta 2001 do leta 2004. Ljubljana: Vlada Republike Slovenije, Center Vlade za informatiko.

16. Spletna stran E-Davk [Online] Available:

http://edavki.durs.si/OpenPortal/Pages/StartPage/StartPage.aspx [Januar 18, 2009].

17. Spletna stran E-VEM. [Online] Available: http://evem.gov.si/evem/ Januar 18, 2009]. 18. Spletna stran E-Urava. [Online] Available: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/ [Januar 18,

2009]. 19. Strategija delovanja in razvoj državne uprave Republike Slovenije na svetovnem spletu.

2004. Ljubljana: Vlada Republike Slovenije, interno gradivo. 20. Strategija e-poslovanja v javni upravi RS za obdobje od leta 2001 do leta 2004. 2001.

Ljubljana: Vlada Republike Slovenije, Center Vlade za informatiko. 21. Strategija e-uprave RS za obdobje od leta 2006 do leta 2010 – SEP-2010. 2006. Ljubljana:

Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za javno upravo. 22. The e-Government Handbook For Developing Countries. A Project of InfoDev and The

Center for DemocacryQTechnology. 2003. [Online] Available: http://www.cdt.org/egov/handbook/2002-11-14egovhandbook.pdf [Januar 18, 2009].

23. The E-Government Imperative. 2003. OECD Publication Service. [Online] Available:

http://www.oecd.org/dataoecd/60/60/2502539.pdf [Januar 18, 2009]. 24. The Hidden Threat to E-Government. Avoiding large government IT failures. OECD

Public Management Policy Brief. 2001. [Online] Available: http://www.oecd.org/404notfound/default.asp [December 13, 2008].

25. TOPLIŠEK, Janez, 2001. Elektronsko poslovanje. Ljubljana: Atlantis. 26. TRKMAN, Peter. 2006. E-uprava. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, interno gradivo. 27. VINTAR, Mirko. 2001. E-uprava deset milisekund po velikem poku. Ljubljana: Uporabna

informatika 4: 176-183. 28. Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisovanju (Uradni list Republike

Slovenije št. 98/2004 – Uradno pre�iš�eno besedilo). 29. Zakon o javnem naro�anju (Uradni list Republike Slovenije št. 128/2006 in 16/2008). 30. ŽURGA, Gordana. 2001. Kakovost državne uprave. Pristopi in rešitve. Ljubljana:

Fakulteta za družbene vede.