gioacchino antonio rossini

italijanski operni skladatelj

GIOACCHINO ANTONIO ROSSINI


• Rojstvo

• 29. februar 1792, Pesaro, Italija


• Smrt

• † 13. november 1868, Passy pri Parizu, Francija.


Rossinijevi starši

- njegov oče Giuseppe je bil mestni hornist in

trobentač in javni izklicevalec mestne hiše

- njegova mati Anna, hči peka, je bila

nadarjena pevka pri popotni skupini.


• Gioacchino Rossini je že s šestimi leti igral na

triangel v očetovi glasbeni skupini.


• Kot otrok je pel pri cerkvenem pevskem zboru in

zaslužil nekaj denarja za družinski proračun.

• Ko je bil star deset let, se je naučil igrati na čembalo.


• Najprej je študiral v Lugu in nato v Bologni pri opatu

Mattei (iz plemenite rodbine). Leta 1806 se je vpisal na

Liceo musicale v Bologni.

LICEO MUSICALE DI BOLOGNA


• Tam je hodil na tečaj kontrapunkta, violončela

in klavirja.


• Leta 1806 sprejet na Filharmonično akademijo

(Academia filharmonica)

ROSSINIJEVA PRVA OPERA

ŽENITNA MENICA, 1810

https://www.youtube.com/watch?v=WeM27oc2uSI

https://www.youtube.com/watch?v=WeM27oc2uSI

GIOACCHINO ANTONIO ROSSINI – NEKAJ

NJEGOVIH NAJPOMEMBNEJŠIH OPER

ISABELA COLBRAN

• V Neaplju je spoznal pevko Isabelo Colbran (španska operna pevka,

sopranistka), za katero je napisal nekaj opernih vlog; z njo se je leta 1822

poročil (po 15. letih zakona pa sta se razšla) in odpotoval v London na

gostovanje …


• Pri dvajsetih je z opero Pietra del paragone osvojil

milansko Scalo, pri enaindvajsetih letih pa je z opero

Tancredi v Teatru Fenice izzval prvi rossinijevski

delirij.

• Njegovo slavno operno delo Seviljski brivec (1816) je

prišlo na odrske deske gledališča Argentino v Rimu .

SEVILJSKI BRIVEC

SEVILJSKI BRIVEC

• Seviljski brivec je komična opera v dveh dejanjih (štirih slikah).

• Krstna izvedba, ki jo je dirigiral sam avtor, je bila 20. februarja 1816 v rimskem gledališču

Argentina.

• Rossini pa naj bi Brivca skomponiral v vsega trinajstih dneh.

• Že po nekaj ponovitvah pa so gledalci opero vzljubili in postala je vedno bolj priljubljena.

Rossini je tako po uspešnih predstavah v Rimu o svoji novi operi in uspehu pisal pevki

Isabelli Colbran: „Moj Brivec žanje tu vsak dan večji uspeh. Podoknica Almavive odmeva

ponoči po vseh ulicah, Figarova velika arija je postala paradni konj vseh baritonistov,

kavatina Rozine "Una voce poco fa" pa večerna pesem, s katero gre tukaj vsaka lepotica

v posteljo, da bi se zjutraj zbudila z besedami "Lindoro mio sara"...”

• Opera z odmorom traja približno dve uri in pol. Dogaja se sredi 18. stoletja v španski

Sevilli. Najbolj prepoznaven odlomek iz opere in celotne operne literature nasploh je

kavatina Figara iz prvega dejanja.

ROSSINIJEVA ZADNJA OPERA

• Vrhunec Rossinijevega ustvarjanja je bila opera Viljem

Tell, in sicer v francoskem jeziku (uprizorjena 1829.

leta)


• Po uspehu Viljema Tella je odpotoval v Bologno, kjer je režiral svoje opere

v Teatro comunale. Zaradi gmotnih interesov v času francoske revolucije se

je vrnil v Pariz. Ludvik-Filip mu je ukinil rento in Rossini se je tožil celih pet

let. Med tem ga je podpiral seviljski bankir Alexandre Aguado, ki ga je leta

1832 povabil v Madrid. Tam so ga sprejeli na dvoru, bogat prelat don Manuel

Varela pa je naročil Stabat mater.

• Stabat Mater je rimskokatoliško besedilo (sekvenca), nastalo v 13. stoletju .

• Naslov izhaja iz prvega verza, Stabat mater dolorosa (»Mati žalostna je stala«).

• Ta himna, ena izmed najpomembnejših ohranjenih in v bogoslužju rabljenih srednjeveških

pesmi, je meditacija na temo trpljenja Marije, Jezusove matere, med njegovim križanjem.

GIOACCHINO ANTONIO ROSSINI IN OLYMPE PÉLISSIER

• Med zdravljenjem v Aix-les-bains je leta 1832 spoznal Olympe Pélissier, s katero je živel

po ločitvi od Isabelle Colbran. Po smrti prve žene se je z njo leta 1845 tudi poročil.


• Postal je borzijanec in živel od trgovskih špekulacij.

• Nekaj let je preživel v Milanu, kjer so ga obiskovali različni tedaj znani

umetniki.

• Leta 1840 je, kljub krizam depresije, prevzel vodenje bolonjskega Licea

Musicale.

• Po nekaj letih je odšel za sedem let v Firence, leta 1855 pa ponovno v Pariz.

Tudi tukaj je v svojem salonu sprejemal znane umetnike, ministre, vladarje in

finančnike. Gledališča sploh ni več obiskoval, večinoma je bil doma in prirejal

vsako soboto družabne večere s koncertom in imenitno večerjo.


• Po slovesu od opernih odrov je tako v svoji vili

komponiral niz krajših del, ki jim je ironično rekel

»starostni grehi«.

• Med temi deli je tudi Petit Messe Solennelle ali Mala

slavnostna maša, ki jo je napisal leta 1864 ob

posvetitvi na novo zgrajene zasebne kapele pariškega

prijatelja Adligena.


• Po 22 let prej napisani in bolj znani sekvenci Stabat Mater je ta

maša drugo Rossinijevo liturgično delo.

• Mašo je napisal je za harmonij in klavir, kot je bilo v navadi v

francoski liturgični tradiciji tistega časa, prijatelji in pariški kritiki

pa so ga prepričali, da je leta 1867 napisal tudi orkestrsko

različico.

• Rossiniju se to ni zdelo potrebno, zanj je bilo to zelo osebno

delo, ki ga je napisal predvsem zase. Pravijo, da je njegovi

odločitvi botrovala tudi misel, da se bo orkestracije tega dela

tako ali drugače po njegovi smrti lotil kak drug skladatelj ...


• Ko je živel v Parizu od leta 1855 do smrti, je k sebi je

vabil elito tedanjih umetnikov in jim stregel kot mojstrski

kuhar s kreacijami svoje izvrstne kuhinje.

• Rossini avtor več kot 1000 kuharskih receptov, njegova

najbolj znana jed se danes imenuje tournedos Rossini

(Rossinijevi turnedoji).

ROSSINIJEVI TURNEDOJI


• Zadnja leta je bil bolehen, silno nervozen in vraževeren.

• Bal se je smrti, petka in številke 13.

• Leta 1868 se je skladateljevo zdravje poslabšalo.

• 13. novembra 1868 je umrl v svoji hiši v Passyju v Parizu, star 76 let.

gioacchino antonio rossini

Education

javni izklicevalec mestne

dveh dejanjih tirih