konČno poroČilo - greenpeace

Stran i

KONČNO POROČILO

priprava dolgoročnih energetskih bilanc do leta 2035 in okvirno do leta

2055

Naročnik: Ministrstvo za infrastrukturo

April 2017

Stran ii

Kazalo I Povzetek...................................................................................................................................................... 1 II Uvod ........................................................................................................................................................... 2

II.1 Vsebina končnega poročila .................................................................................................................. 2 II.2 Vodnik glede strukture predloženih datotek v programu Excel ........................................................... 2 II.3 Podroben seznam predloženih listov v programu Excel in razlag ....................................................... 4 II.4 Kratice in okrajšave ............................................................................................................................. 8

III Opredelitev scenarijev energetske strategije, vključenih v poročilo ......................................................... 13 III.1 Uvod .................................................................................................................................................. 13 III.2 Cilji na ravni EU ................................................................................................................................ 14 III.3 Opis politik, ki se izvajajo za glavna scenarija EUCO ...................................................................... 15 III.4 Referenčni scenarij (RMa) ................................................................................................................. 18 III.5 Scenarij A: Politike za leto 2030 (EUCO27SNr) ............................................................................... 21 III.6 Scenarij B: Politike za leto 2030, večja učinkovitost (EUCO30SNr) ................................................ 22 III.7 Scenariji občutljivosti ........................................................................................................................ 23

IV Pregled predpostavk za scenarije energetske strategije............................................................................. 26 IV.1 Uvod .................................................................................................................................................. 26 IV.2 Umerjanje na podatke za leto 2015 ................................................................................................... 26 IV.3 Gospodarska rast ............................................................................................................................... 26 IV.4 Industrijska dejavnost ........................................................................................................................ 28 IV.1 Cene fosilnih goriv ............................................................................................................................ 30 IV.2 Trg EU za trgovanje z emisijami ....................................................................................................... 32 IV.3 Domače cene goriv ............................................................................................................................ 34 IV.4 Demografski in stanovanjski podatki ................................................................................................ 35 IV.5 Podatki za sektor prometa .................................................................................................................. 38 IV.6 Elektrarne .......................................................................................................................................... 39 IV.7 Elektroenergetska omrežja ................................................................................................................. 40 IV.8 Plinska infrastruktura ......................................................................................................................... 40 IV.9 Daljinsko ogrevanje ........................................................................................................................... 40 IV.10 Podatki o SPTE.................................................................................................................................. 41 IV.11 Potencial obnovljivih virov energije .................................................................................................. 41 IV.12 Podpora za obnovljive vire energije .................................................................................................. 42 IV.13 Izgube v omrežju ............................................................................................................................... 42 IV.14 Možnosti proizvodnje primarne energije ........................................................................................... 43 IV.15 Obrestne mere .................................................................................................................................... 43

V Rezultati .................................................................................................................................................... 44 V.1 Referenčni scenarij (RMa) za leto 2055 ............................................................................................ 44 V.2 Povzetek kazalnikov razogljičenja .................................................................................................... 47 V.3 Povzetek stroškov energetskega sistema ........................................................................................... 49 V.4 Energetske bilance ............................................................................................................................. 53 V.5 Poraba končne energije po sektorjih .................................................................................................. 76 V.6 Proizvodnja električne energije ......................................................................................................... 79 V.7 Industrijski sektor ............................................................................................................................ 101 V.8 Gospodinjstva .................................................................................................................................. 107 V.9 Sektor prometa ................................................................................................................................. 113

VI Makroekonomsko modeliranje ............................................................................................................... 121 VI.1 Uvod ................................................................................................................................................ 121 VI.2 Metodologija modeliranja ................................................................................................................ 122

Tehnična izvedba referenčnega scenarija .................................................................................... 122 VI.2.1

Energetski sistem ........................................................................................................................ 122 VI.2.2

Shema financiranja ..................................................................................................................... 123 VI.2.3

VI.3 Scenariji politike .............................................................................................................................. 123 VI.4 Rezultati modela .............................................................................................................................. 124

Stran iii

Učinek na BDP ........................................................................................................................... 124 VI.4.1

Sektorski učinki .......................................................................................................................... 127 VI.4.2

VI.5 Zaposlenost ...................................................................................................................................... 129 VII Priloga ..................................................................................................................................................... 131

Stran iv

TABELE

TABELA 1: PREDLOŽKI V EXCELOVIH DATOTEKAH, KI VSEBUJEJO REZULTATE MODELA IN PRIMERJAVO V SKLADU Z

ZAHTEVAMI IZ NAROČILA ....................................................................................................................................... 2

TABELA 2: PODROBNA RAZLAGA VSEBINE EXCELOVIH DATOTEK, KI VSEBUJEJO REZULTATE MODELOV ......................... 4

TABELA3: MERSKE ENOTE .............................................................................................................................................. 8

TABELA4: KRATICE IN OKRAJŠAVE ................................................................................................................................. 9

TABELA5: KRATICE V ENERGETSKIH BILANCAH ............................................................................................................ 10

TABELA 6: PREDPOSTAVKE O POLITIKAH V SCENARIJIH EUCO ..................................................................................................... 16

TABELA 7: KVALITATIVNI POVZETEK STOPNJE IZVAJANJA POLITIK GLEDE NA GLAVNI SCENARIJ IN SCENARIJ OBČUTLJIVOSTI ........................ 24

TABELA 8: GLAVNE MAKROEKONOMSKE IN SEKTORSKE PROJEKCIJE, UPORABLJENE V VSEH ENERGETSKIH SCENARIJIH

............................................................................................................................................................................. 27

TABELA 9: POVZETEK PROJEKCIJE INDUSTRIJSKE DEJAVNOSTI ...................................................................................... 29

TABELA 10: CENE V SISTEMU EU ZA TRGOVANJE Z EMISIJAMI (EUR'2013/T CO2) ZA VSE SCENARIJE ........................................ 33

TABELA 11: OBDAVČITEV ENERGETSKIH PROIZVODOV, PREDPOSTAVLJENA V SCENARIJIH ........................................... 34

TABELA 12: EKSOGENE PREDPOSTAVKE O PREOSTALIH ELEKTRARNIŠKIH ZMOGLJIVOSTIH V PRIHODNOSTI, BREZ

PRENOV ALI Z ENDOGENIMI PODALJŠANJI ŽIVLJENJSKE DOBE OBRATOV V MODELU .............................................. 39

TABELA 13: EKSOGENA NALOŽBA V ELEKTRARNO NA OBNOVLJIVE VIRE ...................................................................... 40

TABELA 14: POVZETEK ZA ELEKTROENERGETSKE POVEZAVE MED SISTEMI .................................................................. 40

TABELA 15: NAJVEČJI NALOŽBENI POTENCIAL KUMULATIVNO POLEG ZMOGLJIVOSTI IZ LETA 2015 ............................. 41

TABELA 16: NAJVEČJI POTENCIAL BIOMASE IN ODPADKOV ZA LETNO PORABO ............................................................. 42

TABELA 17: STOPNJE IZGUB V OMREŽJU ........................................................................................................................ 43

TABELA 18: POVZETEK REFERENČNEGA SCENARIJA (RM) DO LETA 2055 ...................................................................................... 45

TABELA 19: SPREMEMBA SKUPNIH EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV GLEDE NA GLAVNI SCENARIJ IN SCENARIJ OBČUTLJIVOSTI ZA LETI 2030

IN 2050 ................................................................................................................................................................. 47

TABELA 20: DELEŽ OBNOVLJIVIH VIROV (%) GLEDE NA GLAVNI SCENARIJ IN SCENARIJ OBČUTLJIVOSTI ZA LETI 2030 IN 2050 .................. 47

TABELA 21: PRIHRANKI PRI PORABI PRIMARNE ENERGIJE GLEDE NA GLAVNI SCENARIJ IN SCENARIJ OBČUTLJIVOSTI OB UPOŠTEVANJU

IZHODIŠČIH PROJEKCIJ PRIMES 2007. ......................................................................................................................... 48

TABELA 22: POVPREČEN STROŠEK ELEKTRIKE (EUR'13/MWH) ................................................................................................. 49

TABELA 23: SKUPNI STROŠKI SISTEMA V MIO EUR'13 IN STROŠKI, POVEZANI Z IZDATKI ZA NAKUP ENERGIJE ........................................ 51

TABELA 24: UČINKI NA BDP V SLOVENIJI ............................................................................................................................. 124

TABELA 25: PROIZVODNI UČINKI PO SEKTORJIH ...................................................................................................................... 128

TABELA 26: UČINKI NA ZAPOSLENOST V SLOVENIJI LETA 2030 IN 2050 ............................................................................ 129

Slike

SLIKA IV-1: LETNE STOPNJE SPREMEMBE BDP IN PREBIVALSTVA ................................................................................ 28

SLIKA IV-2: PROJEKCIJA SVETOVNIH CEN FOSILNIH GORIV (EUR'2013 NA MWH GLEDE NA KURILNOST GORIVA) ....... 32

SLIKA IV-3: OSNOVNE DEMOGRAFSKE PREDPOSTAVKE ................................................................................................ 36

SLIKA IV-4: ŠTEVILO GOSPODINJSTEV, RAZVRŠČENIH PO VZORCU GLAVNE OGREVALNE TEHNOLOGIJE ('000

GOSPODINJSTEV) ................................................................................................................................................... 37

SLIKA V-1: SKUPNI STROŠKI SISTEMA GLEDE NA SEKTOR V MIO EUR'13 ZA VSE SCENARIJE ............................................................... 52

SLIKA V-2: BRUTO NACIONALNA PORABA ZA TRI GLAVNE SCENARIJE ............................................................................................. 53

SLIKA V-3: SESTAVA PROIZVODNJE ZA TRI GLAVNE SCENARIJE ..................................................................................................... 60

SLIKA V-4: NETO UVOZ ENERGIJE ZA TRI GLAVNE SCENARIJE ....................................................................................................... 67

Stran v

SLIKA V-5: ENERGIJSKA INTENZIVNOST BDP V SLOVENIJI PO VSEH SCENARIJIH ............................................................................... 74

SLIKA V-6: OGLJIČNA INTENZIVNOST BDP V SLOVENIJI PO VSEH SCENARIJIH .................................................................................. 74

SLIKA V-7: ODVISNOST SLOVENIJE OD UVOZA PO VSEH SCENARIJIH .............................................................................................. 75

SLIKA V-8: PORABA KONČNE ENERGIJE V ENERGETSKEM SEKTORJU ZA VSE SCENARIJE ...................................................................... 76

SLIKA V-9: PORABA KONČNE ENERGIJE V INDUSTRIJI ZA VSE SCENARIJE ......................................................................................... 76

SLIKA V-10: PORABA KONČNE ENERGIJE V GOSPODINJSTVIH ZA VSE SCENARIJE ............................................................................... 77

SLIKA V-11: PORABA KONČNE ENERGIJE V SEKTORJU OSTALE RABE ZA VSE SCENARIJE ...................................................................... 77

SLIKA V-12: PORABA KONČNE ENERGIJE V SEKTORJU PROMETA ZA VSE SCENARIJE .......................................................................... 78

SLIKA V-13: PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE GLEDE NA SCENARIJ .......................................................................................... 79

SLIKA V-14: NETO PROIZVODNA ZMOGLJIVOST ZA VSE SCENARIJE ............................................................................................... 79

SLIKA V-15: NETO PROIZVODNA ZMOGLJIVOST HIDROELEKTRARN ZA VSE SCENARIJE ....................................................................... 80

SLIKA V-16: NETO PROIZVODNA ZMOGLJIVOST VETRNIH ELEKTRARN ZA VSE SCENARIJE .................................................................... 80

SLIKA V-17: NETO PROIZVODNA ZMOGLJIVOST SONČNE FOTOVOLTAIKE ZA VSE SCENARIJE ............................................................... 81

SLIKA V-18: PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE PO GORIVIH ZA VSE SCENARIJE ............................................................................ 82

SLIKA V-19: NAMEŠČENA NETO PROIZVODNA ZMOGLJIVOST ZA VSE SCENARIJE .............................................................................. 88

SLIKA V-20: PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE PO SEKTORJIH ZA VSE SCENARIJE ................................................................................. 94

SLIKA V-21: POVPREČNE CENE ELEKTRIČNE ENERGIJE ZA VSE SEKTORJE IN SCENARIJE ..................................................................... 100

SLIKA V-22: POVPREČNE CENE ELEKTRIČNE ENERGIJE ZA GOSPODINJSTVA ZA VSE SCENARIJE ........................................................... 100

SLIKA V-23: PORABA KONČNE ENERGIJE V INDUSTRIJI ZA VSE SCENARIJE ..................................................................................... 101

SLIKA V-24: PORABA KONČNE ENERGIJE V GOSPODINJSTVIH ZA VSE SCENARIJE ............................................................................. 107

SLIKA V-25: OBSEG DEJAVNOSTI POTNIŠKEGA PROMETA ZA VSE SCENARIJE ................................................................................. 113

SLIKA V-26: OBSEG DEJAVNOSTI TOVORNEGA PROMETA ZA VSE SCENARIJE ................................................................................. 113

SLIKA V-27: DELEŽ ELEKTRIČNIH OSEBNIH VOZIL ZA VSE SCENARIJE ............................................................................................ 114

SLIKA V-28: PORABA KONČNE ENERGIJE V PROMETU ZA VSE SCENARIJE ...................................................................................... 115

SLIKA VI-1: DELEŽ UVOZA ................................................................................................................................................. 125

SLIKA VI-2: ČASOVNA PRILAGODITEV BDP ........................................................................................................................... 126

SLIKA VI-3: RAZČLENITEV UČINKOV NA BDP ZA SCENARIJA EU27SNR IN EU30SNR ........................................................ 126

SLIKA VI-4: TRGOVINSKA ODPRTOST IN ENERGIJSKA INTENTIVNOST KOT % PROIZVODNJE PO KLJUČNIH SEKTORJIH ................ 127

SLIKA VI-5: PROIZVODNI UČINKI, EUCO27SNR .............................................................................................................. 128

Stran 1

I Povzetek

V podporo razpravam o energetskem konceptu do leta 2030 oziroma 2055 je bilo treba uporabiti komplek-

sno matematično modeliranje energetskega in prometnega sistema ter sistema emisij, s čimer je bilo

mogoče količinsko opredeliti alternativne scenarije, ki zajemajo različne politike in težnje.

V ta namen je bil model PRIMES za Republiko Slovenijo v celoti posodobljen na podlagi podatkov za leto

2015, ki sta jih zagotovila nacionalni Statistični urad in Eurostat in ki so bili uporabljeni za količinsko

opredelitev treh glavnih scenarijev in devetih različic le-teh. Rezultati modela določajo za posamezen sce-

narij številne kazalnike učinkovitosti slovenskega energetskega sistema z vidika emisij, obnovljivih virov

energije in energijske učinkovitosti, ki so povezani s cilji Evropske unije, določenimi za leta 2020, 2030 in

2050. Kazalniki, izračunani na podlagi projekcij modela za vsak posamezen scenarij, so uporabljeni za

oceno učinkov posameznega scenarija in občutljivosti z vidika stroškov energetskega sistema za končne

potrošnike, potrebe po investicijskih izdatkih v vseh sektorjih in potrebe po uvozu energije, ki so uporab-

ljene kot nadomestni kazalnik za oceno zanesljivosti oskrbe z energijo.

Da bi bilo mogoče podpreti energetsko zasnovo, je bilo treba izdelati tudi oceno učinka energetskih scena-

rijev na makroekonomske agregate, industrijsko proizvodnjo in zaposlenost. V ta namen je bil uporabljen

model GEME3, ki je bil posodobljen in uporabljen za količinsko opredelitev učinkov glavnih scenarijev.

Stran 2

II Uvod

II.1 Vsebina končnega poročila

Končno poročilo vključuje številne datoteke v programu Excel, ki vsebujejo projekcije, izdelane z mode-

lom PRIMES, za vse scenarije in različice energetske bilance Slovenije za obdobje med letoma 2015 in

2055.

Vendar pa so projekcije za leto 2055 izdelane le za referenčni scenarij, da bi se tako upošteval predviden

iztek obratovanja enote na lignit TEŠ (Šoštanj6) leta 2053, medtem ko izhajajo vsi ostali uporabljeni poda-

tki iz leta 2050. Z modelom PRIMES so bile izdelane projekcije za obdobje do leta 2050, in sicer na petle-

tni osnovi, saj gre za medčasovne projekcije, tj. izračuni so izdelani za celotno obdobje med letoma 2015

in 2050. V skladu z vsemi drugimi scenariji razen referenčnega je predvideno, da se bo obratovanje enote

Šoštanj6 zaradi visokih cen v sistemu za trgovanje z emisijami (ETS) končalo veliko pred letom 2055.

Končno poročilo vključuje naslednje:

celotne rezultate izračunov po modelih PRIMES za Slovenijo, ki so namenjeni količinski opredeli-

tvi treh (3) glavnih scenarijev. Datoteke v programu Excel vključujejo standardni nabor datotek s

projekcijami za 5-letna obdobja, izdelanimi s pomočjo modela PRIMES;

celotne rezultate izračunov po modelih PRIMES za Slovenijo, ki so namenjeni količinski opredeli-

tvi devetih (9) scenarijev občutljivosti, za katere je predložen celovit nabor izidov v programu

Excel;

datoteke v programu Excel, ki podpirajo primerjavo izračunov scenarijev in različic v grafični in

tabelarični obliki.

II.2 Vodnik glede strukture predloženih datotek v programu Excel

Vodnik glede strukture predloženih datotek v programu Excel je prikazan v tabeli spodaj, ki sledi navodi-

lom iz specifikacij javnega razpisa. Znatno več podrobnih informacij je na voljo tudi v datotekah v pro-

gramu Excel, ki so predložene s končnimi rezultati.

Tabela 1: Predložki v Excelovih datotekah, ki vsebujejo rezultate modela in primerjavo v skladu z zahtevami iz naročila

Opis predloženih projekcij za glavne elemente energet-

skih bilanc

EXCELOVE DATOTEKE, izdelane z modelom PRIMES,

za vsak glavni scenarij in scenarij občutljivosti

a) Projekcije domače proizvodnje energije in za naslednje

podsektorje energetskega sektorja: jedrska energija, obnov-

ljivi viri energije (hidroenergija – ločeno za postroje s

posamično močjo nad oziroma pod 10 MW, biomasa in

odpadki, vetrna energija, fotovoltaična energija, geotermal-

na energija), energija iz fosilnih goriv (zemeljski plin, pre-

mog in lignit, nafta);

VSN<ime_scenarija>bal.xlsx, list PPROD, vse vrstice

Prepanl_<ime_scenarija>SN.xlsx, list Summary, vrstice 6–16,

list power generation, vrstice 37–50

b) Projekcije neto izvoza energije in za naslednje podsektor-

je energetskega sektorja: premog (črni premog in lignit),

nafta (surova nafta in naftni derivati), zemeljski plin in

električna energija;

VSN<ime_scenarija>bal.xlsx, list NIMP, vse vrstice

Prepanl_<ime_scenarija>SN.xlsx, list Summary, vrstice 18–25

c) Projekcije za porabo primarne energije glede na vrsto

goriva: premog (razčlenjeno po vrstah), nafta in derivati

(razčlenjeno po vrstah), zemeljski plin, biomasa (razčlenje-

no po vrstah: trdna, tekoča in plinasta), električna energija

in druge oblike energije iz obnovljivih virov;

VSN<ime_scenarija>bal.xlsx, list GIC, vse vrstice

Prepanl_<ime_scenarija>SN.xlsx, list Summary, vrstice 27–33

d) Projekcije porabe končne energije po gospodarskih sek-

torjih – industrija, promet, gospodinjstva, kmetijstvo, storit-

ve in drugo;

VSN<ime_scenarija>bal.xlsx, listi CFNEN, CPCH, CONE,

CF, CIN, CIS, CNF, CCH, CBM, CPP, CFDT, CTEX, CENG,

COTH, CTR, CRT, CAT, CTO, CTT, CNI, CDM, CHOU,

CTER, CSER, CAGR, vrstici 4 in 45 za skupno vrednost in e) Projekcije porabe končne energije glede na vrsto goriva:

Stran 3


skih bilanc



premog (razčlenjeno po vrstah), nafta in derivati (razčlenje-

no po vrstah), zemeljski plin, biomasa (razčlenjeno po

vrstah: trdna, tekoča in plinasta goriva), električna energija

(glede na mešanico virov električne energije), toplota, dru-

go;

vrstice 6–40, 45–81, 86–105 za razdelitev po vrstah goriva, z

bolj podrobno razdelitvijo, kot je zahtevano

Prepanl_<ime_scenarija>SN.xlsx, listi industry, industry (2),

industry (3), industry-IS, industry-NF, industry-CH, industry-

NMM, industry-PP, industry-FDT, industry-ENG, industry-

TEX, industry-OI, domestic, residential, tertiary, transport,

transport (2), vse vrstice tako za skupno vrednost kot razdelit-

ve po vrstah goriva in druge vrste razdelitev in kazalnikov

f) Projekcije za skupno proizvodnjo električne energije:

premog (razčlenjeno po vrstah), nafta in derivati, zemeljski

plin, jedrska energija, obnovljivi viri energije (hidroenergija

– ločeno za postroje s posamično močjo nad oziroma pod 10

MW, trdna in tekoča biogoriva, bioplin, odpadki, vetrna

energija, fotovoltaična energija, geotermalna energija);

VSN<ime_scenarija>bal.xlsx, listi TIPGT, TIPGN, TRANS

Prepanl_<ime_scenarija>SN.xlsx, listi power generation, pg-

detail, pg-input, vse vrstice

REPORT_SN_sensitivities_final_2.xls na listih z imeni scenari-

jev, vrstice 575–1160

g) Projekcije končne porabe električne energije po gospo-

darskih sektorjih – industrija, promet, gospodinjstva, kme-

tijstvo, storitve in drugo;

VSN<ime_scenarija>bal.xlsx, listi CFNEN, CPCH, CONE,

CF, CIN, CIS, CNF, CCH, CBM, CPP, CFDT, CTEX, CENG,

COTH, CTR, CRT, CAT, CTO, CTT, CNI, CDM, CHOU,

CTER, CSER, CAGR, vrstici 4 in 45 za skupno vrednost in

vrstice 6–40, 45–81, 86–105 za razdelitev po vrstah goriva, z

bolj podrobno razčlenitvijo, kot je zahtevano






ve po vrstah goriva in druge vrste razdelitev in kazalnikov, ter


Vse zgoraj naštete datoteke vsebujejo kazalnike energijske

intenzivnosti in list residential per income ali per capita

VSN<ime_scenarija>detinfo.xlsx, list detresidential, več vrstic

h) Projekcije povpraševanja domačih potrošnikov po energi-

ji: po vrsti uporabljenega goriva; po vrsti uporabe končne

energije; glede na mesta/podeželje – ob prikazu energijske

intenzivnosti in ogljične intenzivnosti (izračunanih glede na

dohodek na prebivalca na enoto in na enoto porabljene

energije);

i) Ocenjeno povpraševanje po gorivih za proizvodnjo toplo-

tne energije: premogu (razčlenjeno po vrstah), kurilnem olju

in rafinerijskem plinu, zemeljskem plinu, biomasi in odpad-

kih, virih geotermalne toplote;

VSN<ime_scenarija>bal.xlsx, listi TIDH, vse vrstice,

Prepanl_<ime_scenarija>SN.xlsx, listi power generation, pg-

boilers, pg-input

VSN<ime_scenarija>detinfo.xlsx, listi detresidenital,

dettertiary in detindustry, več vrstic

j) Projekcije razvoja energijske intenzivnosti za vsak sektor

gospodarstva (industrija, stavbe, promet, kmetijstvo, storit-

ve), s podrobnostmi o vrstah dejavnosti;






ve po vrstah goriva in druge vrste razdelitev in kazalnikov, ter


Vse zgoraj naštete datoteke vsebujejo kazalnike energijske

intenzivnosti in list residential per income ali per capita

VSN<ime_scenarija>detinfo.xlsx, listi detresidenital,

dettertiary in detindustry, več vrstic

k) Ocenjene potrebe po naložbah v energetskem sektorju,

razčlenjeno po podsektorjih; vključno z oceno učinka spre-

membe cene goriva na usmeritev naložbenih tokov v ener-

getskem sektorju;

VCLIMA<ime_scenarija>.xlsx, list SN, vrstice 116–127

VGHG<ime_scenarija>_new.xlsx, list SN, vrstice 201–217

Prepanl_<ime_scenarija>SN.xlsx, lista pg-costs in costs

Učinek spremembe cene goriva, ocenjen s primerjanjem sce-

narijev z Low ali High v okrajšavi s scenariji z M v okrajšavi.

Primerjave so na voljo v Excelovi datoteki

REPORT_SN_sensitivities_final_2.xls

l) Projekcije emisij TGP (ekvivalent 𝑪𝑶𝟐) – tako v energet-

skem sektorju (proizvodnja električne energije, proizvodnja

toplotne energije, tehnološka poraba) kot v drugih gospo-

darskih sektorjih: industriji (vrste industrijskih dejavnosti),

stavbe (vrsta rabe), promet (po vrstah), storitve;

VCLIMA<ime_scenarija>.xlsx, list SN, vrstice 65–83 in 129–

189




Stran 4


skih bilanc




transport (2) in pg-indicators v vrsticah z oznako 𝑪𝑶𝟐 emissi-

ons in carbon intensity

m) Presoja vplivov na okolje (npr. zmanjšanje emisij) in

ekonomika (npr. stroški) shem v podporo zeleni energiji,

ukrepom za energijsko učinkovitost in zmanjšanju emisij

TGP, ki so predvidene v slovenski in evropski zakonodaji;

revidirana podporna shema bi lahko zagotavljala zeleni

certifikat za vse oblike energije iz obnovljivih virov, razen

na mikro ravni v sektorju gospodinjstev (kar bi bilo mogoče

upoštevati z dvigom tarife za oddajo v omrežje na evropsko

povprečje);

Vsa ta vprašanja so ocenjena z medsebojnim primerjanjem

scenarijev

Primerjave so na voljo v Excelovi datoteki

REPORT_SN_sensitivities_final_2.xls

Vir: E3Modelling

Rezultati procesa modeliranja, vključeni v ta dokument, temeljijo na izračunih po modelih PRIMES in

GEM - E3. Glavne zunanje predpostavke in podatki, uporabljeni za oblikovanje scenarijev, so bili analizi-

rani in dogovorjeni z ministrstvom, pristojnim za energetiko.

Poudarjamo, da bi bilo zbiranje vseh vhodnih podatkov, potrebnih za proces modeliranja, veliko težje, če

podatkovne zbirke PRIMES in GEM-3E ne bi že vključevale celoten nabor podatkov za Slovenijo. Za

točno in podrobno posodobitev potrebnih podatkov smo oblikovali niz vprašanj, ki je bil poslan strokov-

njakom in ministrstvu, pristojnemu za energetiko. Vprašanja so bila oblikovana tako, da so omogočala

zbiranje koristnih informacij za modele, bodisi s pridobitvijo novih podatkov bodisi z zagotovitvijo infor-

macij za prilagoditev obstoječih podatkov, da bi odražali trenutne razmere.

II.3 Podroben seznam predloženih listov v programu Excel in razlag

Naslednja tabela je vodnik glede vsebine oznak vseh predloženih Excelovih datotek, ki vsebujejo rezultate

modelov. Kjer je navedena beseda „scenarij“, jo mora bralec nadomestiti z ustrezno okrajšavo za zadevni

scenarij. Glejte drugi oddelek za okrajšave, ki se uporabljajo za scenarije in različice.

Tabela 2: podrobna razlaga vsebine Excelovih datotek, ki vsebujejo rezultate modelov

MAPA DATOTEKA LISTI OPIS VSEBINE

aggrreports Vappendix-scenarij Vsebuje kratek povzetek izložkov modela PRIMES: informacije

o bruto nacionalni porabi, primarni proizvodnji, neto uvozu,

bruto proizvodnji električne energije, vložkih goriv v termoelek-

trarnah, neto proizvodnih zmogljivostih, vložku goriv v procesih

pretvorbe, prometnem sektorju (dejavnostih in povpraševanju na

področju potnikov in tovora); porabi končne energije po sektor-

jih in gorivih, skupnih emisijah TGP, CO2 in snovi, ki niso CO2,

povprečnih stroških bruto proizvodnje električne energije in

povprečni ceni električne energije v sektorjih končne porabe. VGHGscenarij_new Vsebuje informacije o emisijah TGP in stroških. Emisije so

razčlenjene glede na sektorje in podsektorje. Stroški so na voljo

za skupne stroške energetskega sistema, dražbena plačila, sis-

temske stroške, popravljene za prihodke od dražb, investicijske

izdatke. Nadalje so skupni stroški sistema razčlenjeni glede na

sektor in za vsak sektor na: stroške kapitala, nakupe energije

glede na gorivo, neposredne stroške naložb v učinkovitost,

stroške neuporabe in dražbena plačila. Prikazani so tudi kumula-

tivni stroški sistema.

VGHGsscenarij Vsebuje razčlenjene informacije o emisijah CO2 in snovi, ki niso

CO2, ter o emisijah, povezanih oziroma nepovezanih z energijo.

balance Vdržava_scenarijbal Te Excelove tabele vsebujejo projekcije podrobnih energetskih

bilanc za posamezno državo na podlagi razvrstitve Eurostatovih

energetskih bilanc. Tabele zajemajo oskrbo s primarno energijo

Stran 5


(različne kategorije), bruto nacionalno porabo, vložek v tran-

sformacijo (več kategorij), izložek iz transformacije (več katego-

rij), porabo v energetskem sistemu (več kategorij), izgube, pre-

nose, neenergetsko rabo, razpoložljivo za končno porabo, konč-

no porabo (več sektorjev) in statistične razlike.

Listi so razdeljeni na spodnji in zgornji del, ki se navezuje na

različno obračunavanje goriv, uporabljenih za SPTE na indus-

trijski lokaciji (kar pomeni na industrijski lokaciji, kjer soproiz-

vodni obrat dobavlja paro samo za lastno rabo). Eurostat ne

razlikuje med gorivi za industrijo, ki se uporabijo za SPTE na

industrijski lokaciji, in drugimi uporabami goriv ter v tem prime-

ru ne navaja podatkov o proizvodnji pare. V nasprotju s tem

prikazuje Eurostat vložke goriv v SPTE in ustrezno proizvodnjo

pare ločeno samo, če industrijska SPTE prodaja paro drugim

industrijskim subjektom.

V modelu PRIMES je proizvodnja energije iz SPTE na industrij-

ski lokaciji prav tako izračunana ločeno, zato so bile statistične

energetske bilance Eurostata spremenjene tako, da so bila gori-

va, uporabljena v industriji, razdeljena na del, uporabljen kot

vložek v SPTE na industrijski lokaciji, in del, uporabljen za

druge namene zgorevanja v industriji. Dodana je tudi para,

proizvedena v SPTE na industrijski lokaciji. Projekcija energet-

skih bilanc prav tako ohranja to delitev.

Zgornji del bilančnih listov: prikazuje bilanco, v kateri so vložki

goriv v SPTE na industrijski lokaciji upoštevani kot vložki za

elektriko in SPTE, ki so del transformacijskega razdelka v bilan-

ci in niso del končne porabe.

Spodnji del bilančnih listov: prikazuje bilanco kot v izkazih

Eurostata, kjer so goriva, uporabljena za SPTE na industrijski

lokaciji, upoštevana v končni porabi industrijskih sektorjev in ne

v transformacijskem razdelku bilanc.

detinfo Vdrža-

va_scenarijdetinfo

detcosts Stroški sistema po sektorjih in podsektorjih; podrobna razčleni-

tev strukture izdatkov med gorivom, energetsko opremo, drugi-

mi spremenljivimi stroški energije in investicijskimi izdatki. Za

industrijske sektorje so navedeni tudi proizvodni stroški.

detfuelbugdet Skupni izdatki za goriva za vse sektorje in podsektorje: ti so

razčlenjeni na stroške glede na cene pred obdavčitvijo, stroške

trošarine, stroške DDV in stroške glede na cene za končne upo-

rabnike.

detfuelpri Cene goriv za goriva za vse sektorje in podsektorje, ki so razčle-

njene na ceno pred obdavčitvijo, trošarino, DDV in ceno za

končne uporabnike.

detmacro Podrobni makroekonomski podatki po sektorjih in podsektorjih:

dodana vrednost za posamezen sektor in industrijska proizvod-

nja.

dettransp Dejavnost glede na prevozno sredstvo, poraba končne energije

glede na gorivo in prevozno sredstvo.

detelcstm Izbrani podatki v zvezi s proizvodnjo električne energije: proiz-

vodna zmogljivost, neto proizvodnja elektrike, vložek goriva v

termoelektrarnah, vložek goriva v kotlih (industrija, rafinerije in

daljinsko ogrevanje), proizvodnja elektrike in pare glede na

starost; proizvodnja električne energije v obratih, opremljenih s

tehnologijo IGCC (kombiniran plinsko parni proces s predhod-

nim

uplinjanjem premoga) in CCS (zajem in shranjevanje ogljikove-

ga dioksida).

detCCS Podrobne informacije o obsegu obratov, opremljenih s CCS,

vključno z razčlenitvijo glede na vrsto tehnologije CCS.

detINDUSTRY Poraba končne energije po sektorjih in podsektorjih, vključno z

Stran 6


izboljšavami energijske učinkovitosti.

detRESIDEN-

TIAL

Poraba koristne in končne energije za gospodinjstva, glede na

gorivo in tip gospodinjstva; navedeni so tudi izboljšave učinko-

vitosti in kazalniki glede na prebivalca.

detTERTIARY Navedena je poraba koristne in končne energije za ostalo rabo

skupaj ter ločeno za storitve in kmetijstvo. Navedene so tudi

izboljšave učinkovitosti.

detTRAN-

SPORT

Navedene so obseg dejavnosti in poraba končne energije glede

na tehnologijo prevoznih sredstev in gorivo ter učinkovitost za

osebna vozila, letalstvo ter potniški in tovorni železniški promet.

prepanl PRe-

pAnl_država_scenarij

Aggregate Vsebuje glavne vložke in izložke za scenarije na agregatni ravni,

vključno z makroekonomskimi podatki, porabo končne energije,

stroški, emisijami itd., ter mednarodne cene goriv in cene ogljika

v sistemu ETS.

Summary Ta list vsebuje informacije o proizvodnji, neto uvozu, bruto

nacionalni porabi, bruto proizvodnji elektrike, porabi končne

energije in emisijah CO2 po sektorjih. Navedeni so tudi kazalni-

ki OVE v skladu z načeli Eurostata.

Indicators Ta list vsebuje kazalnike energijske intenzivnosti in ogljične

intenzivnosti. Vključuje neto proizvodne zmogljivosti, kazalnike

za bruto proizvodnjo elektrike, vključno s kazalniki za SPTE in

CCS, ter kazalnike za OVE. Nadalje vključuje obseg dejavnosti

prometa ter porabo končne energije in kazalnike učinkovitosti za

promet.

Listi za posame-

zne sektorje

Vsebujejo podrobne podatke o porabi končne energije in koristni

energiji po posameznih sektorjih ter povzetek glavnih kazalni-

kov za vsak sektor. Za vsak sektor so navedene naslednje infor-

macije: makroekonomske predpostavke, poraba končne energije,

poraba koristne energije (v odvisnosti od sektorja); emisije CO2,

kazalniki ogljične/energijske učinkovitosti (v odvisnosti od

sektorja).

Upoštevani industrijski sektorji so: železarne in jeklarne, indus-

trija neželeznih kovin, kemijska industrija, nekovinski minerali,

industrija papirja in celuloze, prehrambena industrija in industri-

ja pijač ter tobačna industrija, predelovalne dejavnosti in grad-

beništvo, tekstilna industrija ter ostala industrija.

Za industrijske podsektorje je poraba energije navedena glede na

končno rabo; to pomeni, da se vložki za SPTE na industrijski

lokaciji ne upoštevajo kot vložki goriv, temveč kot para in elek-

trika, drugače kot pri Eurostat, kjer se gorivo upošteva.

Poraba končne energije na listu „industry“ je skladna z Eurosta-

tom;

„Industry (2)“ sledi enakemu pristopu kot pri podsektorjih in

prikazuje končno rabo;;

„Industry (3)“ podaja informacije o porabi goriva v soproizvod-

nih obratih in industrijskih kotlih na industrijski lokaciji.

Nadaljnji sektorji: široka raba, gospodinjstva, ostala raba in

promet.

Kazalniki energijske učinkovitosti za posamezne podsektorje so

podani na ustreznih sektorskih listih.

Power generati-

on

Poraba elektrike in pare; bruto in neto proizvodnja elektrike

glede na vrsto goriva. Na različnih listih o proizvodnji elektrike

je proizvodnja razvrščena po gorivu ali vrsti obrata; ta razvrsti-

tev je potrebna, ker lahko nekatere vrste obratov obratujejo na

različna goriva ali mešanice goriv.

PG-input Vložek za proizvodnjo elektrike: vložek goriva v termoelektrar-

nah in SPTE na industrijski lokaciji za proizvodnjo pare; emisije

CO2.

PG-Detail Podrobnosti o proizvodnji elektrike: navedbe o obsegu instalira-

Stran 7


nih zmogljivosti za proizvodnjo elektrike in, ločeno, pare; neto

proizvodnja elektrike po vrsti obrata.

PG-boilers Proizvodnja pare; vložek goriva v daljinskem ogrevanju in

ločeno za industrijske kotle in kotle v rafinerijah; emisije CO2.

PG-costs Skupni stroški oskrbe z elektriko in paro, razdeljeni na letne

stroške kapitala, fiksne stroške obratovanja, spremenljive stroške

obratovanja, stroške goriva, davke in subvencije ter ostale stroš-

ke (ki vključujejo stroške distribucije); povprečni proizvodni

stroški; investicijski izdatki, povprečni efektivni investicijski

izdatki; razčlenitev stroškov proizvodnje elektrike in cen.

PG-indicators Kazalniki zmogljivosti, razmerja za elektriko in paro, kazalniki

za SPTE, emisije.

Costs Vsebuje skupne stroške po sektorjih in podsektorjih za industrij-

ske sektorje; prihodki od dražb in emisije v okviru sistema ETS.

Podrobne navedbe stroškov je mogoče najti z razkritjem skritih

vrstic na vrhu lista. Iste informacije v drugačni razvrstitvi so na

voljo tudi v datoteki VGHGscenarij_new .

RESShare Vsebuje podrobne informacije o deležu OVE pri ogrevanju in

hlajenju, elektriki in v prometu.

Tabele vključujejo vrednosti, ki so potrebne za izračun deležev,

npr. vrednost normalizirane hidro proizvodnje itd.

Explanation Vsebuje opombe, ki se nanašajo na druge liste.

PrepDet PRep-

Det_država_scenarij

Vsebuje izbiro listov iz datoteke PrepAnl.

Datoteke o prometu

TRAN-

SPORTn/Re

panl

drža-

va_TRANSPORT_sce

narij

Activity

Pbseg dejavnosti vseh prevoznih sredstev.

Avia_Det

Vsebuje podrobne informacije o letalskem sektorju. Poraba

energije, skupni obseg dejavnosti in emisije CO2, ločeno za

domača ter mednarodna potovanja znotraj EU in zunaj EU.

Listi o porabi

energije

Vsebujejo razčlenjene podatke o porabljenih gorivih v sektorju

prometa, v mestnem in medmestnem območju.

Listi o voznem

parku

V teh listih sta navedena vozni park vseh vozil in vozni park

osebnih vozil glede na kategorijo in starost.

Listi o stroških Vsebujejo skupne stroške glede na vozilo, kapitalske stroške,

fiksne stroške, spremenljive stroške, stroške goriva, povprečne

stroške, investicijske izdatke, letna plačila ter zunanje stroške,

razdeljene na stroške nesreč, hrupa, zastojev in onesnaževanja

zraka.

Listi o emisijah

CO2

Emisije CO2 so navedene glede na gorivo in vozilo v mestnem

in medmestnem območju.

Indicators Vsebujejo specifično porabo energije glede na vrsto goriva,

skupno prevoženo razdaljo in število vozil.

WTW_Emissio

ns

Skupne emisije CO2 od vrtine do kolesa glede na vozilo in vrsto

goriva.

Primary_Energy Skupna primarna energija, porabljena v sektorju prometa, glede

na vrsto goriva.

TRAN-

SPORTn/Rp

det

drža-

va_scenarij_Repdet

EconomyPrices Navedeni so prebivalstvo, BDP, vrednosti ogljika, mednarodne

cene goriv, cene goriv za končnega uporabnika v sektorju pro-

meta z in brez davkov, fiksni in spremenljivi stroški na enoto

glede na vrsto vozila.

Listi o voznem

parku

V teh listih sta navedena vozni park in nov vozni park za petlet-

na obdobja vseh vozil ter vozni park osebnih vozil glede na

kategorijo in starost.

Efficiency

NewEfficiency

Vsebujejo povprečno učinkovitost voznega parka za stare in

nove registracije ob razlikovanju med prevozom potnikov in

tovora.

Stran 8


Activitypkmtkm Vsebujejo obseg dejavnosti v gigapotniških kilometrih, razčlen-

jeno glede na vozilo in vrsto goriva.

Activityvkm Vsebujejo obseg dejavnosti v giga vozilo-kilometrih, razčlenje-

no glede na vozilo in vrsto goriva.

Energydemand_

1

Navedena je poraba končne energije glede na podrobne kategori-

je in goriva.

TWWCO2_1 Vsebuje emisije CO2 iz izpušne cevi glede na kategorijo vozil in

gorivo.

WTWCO2_1 Vsebuje emisije CO2 od vrtine do kolesa glede na kategorijo

vozil in gorivo.

Activityfuel Vsebujejo obseg dejavnosti v giga vozilo-kilometrih, razčlenje-

no glede na vozilo in bolj podrobno vrsto goriva.

Energyfuel Vsebujejo porabo končne energije po kategorijah vozil pri pod-

robni vrsti goriva.

TTWCO2fuel

Navedene so emisije CO2 iz izpušne cevi glede na kategorijo

vozil in podrobne kategorije goriva.

WTWCO2fuel Vsebujejo emisije CO2 od vrtine do kolesa glede na kategorijo

vozil in podrobne kategorije goriva.

AirPollutants Vsebujejo emisije CO2, CO, PM, NOx, SO2, ločeno za potniški

in tovorni promet.

TRAN-

SPORTn/Su

mmary

drža-

va_TRANSPORT_sce

narij_Summary

Summary1,2 Vsebuje kratek povzetek izložka modela PRIMES-TREMOVE

(model prometa).

Vir: E3M

II.4 Kratice in okrajšave

Tabela3: Merske enote

bbl sod

bcm milijarda kubičnih metrov

mrd milijarda

boe sod naftnega ekvivalenta

m3 kubični meter

Gpkm gigapotniški kilometer ali 109 potniških kilometrov

Gtkm gigatonski kilometer ali 109 tonskih kilometrov

GWh gigavatna ura ali 109 vatnih ur

km kilometer

ktoe 1000 toe

lt, klt liter oziroma tisoč litrov

J, MJ, GJ, TJ,

EJ joule, megajoule, gigajoule, terajoule in eksajoule

Mb/d milijon sodov na dan

Mcm milijon kubičnih metrov

mio EUR milijon evrov

Mt milijon metričnih ton

Mtoe milijon toe ali 106 toe

MW megavat ali 106 vatov

MWh megavatna ura ali 106 vatnih ur

pkm potniški kilometer (en potnik, prepeljan na razdalji en kilometer)

m2 kvadratni meter

t metrična tona

toe tona naftnega ekvivalenta

tkm tonski kilometer (ena tona, prepeljana na razdalji en kilometer)

Stran 9

TW teravat ali 1012

vatov

TWh teravatna ura ali 1012

vatnih ur

Vir: E3M

Tabela4: Kratice in okrajšave

AD aerobna presnova

BEV akumulatorsko električno vozilo

CAPEX kapitalski izdatek

CCS zajem in shranjevanje ogljikovega dioksida

SPTE soproizvodnja toplote in električne energije

SZP stisnjeni zemeljski plin

COP koeficient učinkovitosti

CO2 ogljikov dioksid

EE energijska učinkovitost

ETS sistem trgovanja z emisijami

EU Evropska unija

EV električno polnilno vozilo

FOD razpad prvega reda

FQD direktiva o kakovosti goriv

BDP bruto domači proizvod

TGP toplogredni plin

PGS potencial globalnega segrevanja

H2 vodik

HDV težko vozilo (težka motorna vozila in avtobusi)

HFC fluorirani ogljikovodiki

HGV težko motorno vozilo

ILUC posredna sprememba rabe zemljišč

IPPC celovito preprečevanje in nadzor onesnaževanja

LCV lahko gospodarsko vozilo

LDV lahko vozilo (LCV in osebna vozila)

UZP utekočinjeni zemeljski plin

UNP utekočinjeni naftni plin

LULUCF raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo

DČ država članica

MSR rezerva za tržno stabilnost

NREAP nacionalni načrt za energijo iz obnovljivih virov

NTC neto prenosne zmogljivosti

OPEX operativni izdatek

pa na leto

PES oskrba s primarno energijo

PHEV priklopno hibridno električno vozilo

PPA pogodba o nakupu električne energije

PV sončna fotovoltaika

OVE obnovljivi viri energije

OVE-E obnovljivi viri energije za elektriko

OVE-O in H obnovljivi viri energije za ogrevanje in hlajenje

OVE-T obnovljivi viri energije za promet

sončna PV sončna fotovoltaika

Stran 10

WACC tehtani povprečni strošek kapitala

Vir: E3M

Tabela5: Kratice v energetskih bilancah

AVFCO na voljo za končno porabo

CADJ poraba končne energije v drugih industrijah

CAGR poraba končne energije v kmetijstvu

CAT poraba končne energije v zračnem prometu

CBM poraba končne energije v industriji stekla, keramike in gradbenih materialov

CCH poraba končne energije v kemični industriji

CDM poraba končne energije v gospodinjstvih, trgovini, javnih zgradbah itd.

CEN skupna poraba energetskega sektorja

CENCBG poraba energetskega sektorja – koksarne in plinarne

CENEBGS poraba v obratih za uplinjanje za bioplin

CENEBS poraba energetskega sektorja – rudniki in obrati za briketiranje

CENECHR poraba v obratih za proizvodnjo oglja (energija)

CENECLP poraba v obratih za utekočinjanje premoga

CENEGAS poraba v plinskem sistemu (skladišče, UZP itd., razen plina v plinovodu)

CENEGS lastna raba obratih za proizvodnjo elektrike in toplote ter SPTE

CENEGTL poraba v obratih za utekočinjanje plina (GTL) (energija)

CENG poraba končne energije v strojegradnji in drugi kovinsko-predelovalni industriji

CENNUC poraba v jedrski industriji

CENOGE poraba v črpanju nafte in plina

CENoth poraba v energetskem sektorju – drugi sektorju

CENpg poraba v energetskem sektorju – lastna raba in črpanje pri reverzibilnih HE

CENPSB razlika za reverzibilne hidroelektrarne (izpeljan agregat)

CENrf poraba v energetskem sektorju – rafinerije

CF poraba končne energije

CFDT poraba končne energije v prehrambeni industriji in industriji pijač ter tobačni

industriji

CFNEN končna neenergetska poraba

CGPL poraba v transportu po cevovodih

CHOU poraba končne energije v gospodinjstvih

SPTE soproizvodnja toplote in električne energije

CIN poraba končne energije v industriji

CIS poraba končne energije v železarnah in jeklarnah

CNF poraba končne energije v industriji neželeznih kovin

SZP stisnjeni zemeljski plin

CNI poraba končne energije v celinski plovbi

CONE končna neenergetska poraba v drugih sektorjih

COTH poraba končne energije v drugih industrijah

CPCH končna neenergetska poraba v petrokemiji

CPP poraba končne energije v papirništvu in tiskarstvu

CRT poraba končne energije v cestnem prometu

CS sprememba zalog

CSER poraba končne energije v storitvah

CTER poraba končne energije v storitvah in kmetijstvu

CTEX poraba končne energije v tekstilni, usnjarski in oblačilni industriji

CTO poraba končne energije v neopredeljenem prometu

Stran 11

CTR poraba končne energije v prometu

CTT poraba končne energije v železniškem prometu

GIC bruto nacionalna poraba

LOS izgube pri distribuciji

NIMP neto uvoz

PPROD primarna proizvodnja

RECOBNG pridobivanje plina iz mešanja različnih metanov

RECOCLP pridobivanje iz obratov za utekočinjanje premoga

RECOGTL pridobivanje iz obratov za utekočinjanje plina

STDIF statistična razlika

TIBF transformacijski vložek v plavžih

TIBNG transformacijski vložek za mešan zemeljski plin

TICHR transformacijski vložek v proizvodnji oglja

TICK transformacijski vložek v koksarnah

TICLP transformacijski vložek v obratih za utekočinjanje premoga

TIDH transformacijski vložek v obratih za daljinsko ogrevanje

TIETH transformacijski vložek v proizvodnji etanola

TIGTL transformacijski vložek v obratih za utekočinjanje plina (GTL)

TIGW transformacijski vložek v plinarnah

TIH2F transformacijski vložek v proizvodnji vodika

TIMET transformacijski vložek v proizvodnji metanola

TINEW transformacijski vložek za proizvodnji vodika in biogoriv

TIPFBK transformacijski vložek v obratih za briketiranje

TIPGN transformacijski vložek v jedrskih elektrarnah

TIPGT transformacijski vložek v termoelektrarnah

TIRF transformacijski vložek v rafinerijah

TITOT celotni transformacijski vložek

TOBF transformacijski izložek iz plavžev

TOCHR transformacijski izložek iz proizvodnje oglja

TOCK transformacijski izložek iz koksarn

TODH transformacijski izložek iz obratov za daljinsko ogrevanje

TOETH transformacijski izložek iz proizvodnje etanola

TOGW transformacijski izložek iz plinarn

TOH2F transformacijski izložek iz proizvodnje vodika

TOMET transformacijski izložek iz proizvodnje metanola

TONEW transformacijski izložek vodika in biogoriv

TOPFBK transformacijski izložek obratov za briketiranje

TOPGN transformacijski izložek jedrskih elektrarn

TOPGT transformacijski izložek iz termoelektrarn

TORF transformacijski izložek iz rafinerij

TOTOT celotni transformacijski izložek

TRANS zamenjave in prenosi

Vir: E3M

Stran 12

(prazna stran)

Stran 13

III Opredelitev scenarijev energetske strategije, vključenih v poročilo

III.1 Uvod

Kot dogovorjeno z naročnikom, so bili posebej za ta projekt razviti trije (3) glavni scenariji in devet (9)

scenarijev za analizo občutljivosti.

V zvezi s politiko Evropske unije se ti scenariji navezujejo na referenčni scenarij (označen z okrajšavo, ki

se začne s črkami RMa), politike, ki so usmerjene v doseganje ciljev EU za leto 2030 (označene z okrajša-

vo, ki se začne z EUCO27SN), in na politike, ki so usmerjene v doseganje ciljev za leto 2030, z višjim

ciljem (30 %) glede energijske učinkovitosti (označene z okrajšavo, ki se začne z EUCO30SN).

Vsi glavni scenariji in scenariji občutljivosti temeljijo na enakih projekcijah BDP, prebivalstva in dejavno-

sti po sektorjih. Vsak scenarij uporablja različne politične predpostavke za energetsko strategijo.

V vseh scenarijih so uporabljene enake projekcije svetovnih cen fosilnih goriv, referenčni cenovni scenarij

pa je posodobljena različica cenovnega scenarija iz referenčnega scenarija Evropske komisije iz leta 2016,

da bi tako uporabljene cene odražale najnovejše razpoložljive informacije in trende glede mednarodnih cen

goriv.

Slovenija prispeva k doseganju tega cilja s sodelovanjem v sistemu EU za trgovanje z emisijami ter z izva-

janjem direktiv in uredb na ravni EU.

EU si je zastavila dolgoročni cilj zmanjšanja skupnih emisij toplogrednih plinov na ravni EU za najmanj

80 % do leta 2050 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Kljub temu je treba opozoriti, da cilj zmanjšanja

skupnih emisij toplogrednih plinov za 80 % do leta 2050 ni obvezen cilj na ravni EU, temveč je bil dolo-

čen za zagotovitev ustreznih smernic za razvoj stroškovno učinkovitih načinov za dosego ciljev za leto

2050 in za spodbujanje zgodnjih ukrepov, da ne bi prišlo do odlaganja politik z namenom, da bi kasnejša

prizadevanja tako postala cenovno ugodnejša in lažje izvedljiva.

Študija ocenjuje prispevek Slovenije k doseganju vseevropskega cilja zmanjšanja skupnih emisij toplogre-

dnih plinov za 80 % do leta 2050 v primerjavi z letom 1990. Možnost Slovenije, da sprejme nacionalni cilj

zmanjšanja lastnih skupnih emisij toplogrednih plinov za 80 % do leta 2050, terja znatno dražja prizadeva-

nja v primerjavi z njenimi prizadevanji, da bi pravično prispevala k doseganju vseevropskega skupnega

cilja. Evropska komisija je leta 2016 v oceni učinka že preučila dolgoročni cilj EU za zmanjšanje skupnih

emisij toplogrednih plinov za najmanj 80 %, ko sta bila z uporabo modela PRIMES ustvarjena dva ključna

politična scenarija, EUCO27 in EUCO30, pri čemer je izhodišče predstavljal referenčni scenarij EU 2016.

Ta preučevanja so zagotovila pomembne informacije o načinu, na katerega je mogoče doseči cilj za leto

2050, ter prikazala obsežna prizadevanja in naložbe, potrebne za ta namen na ravni EU. V skladu s to štu-

dijo je pravičen prispevek Slovenije k dosegi tega vseevropskega cilja manjše zmanjšanje skupnih emisij

toplogrednih plinov na nacionalni ravni v primerjavi s ciljem zmanjšanja za 80 % na ravni EU. Če se Slo-

venija odloči za določitev nacionalnega cilja zmanjšanja skupnih emisij toplogrednih plinov za 80 % na

nacionalni ravni, to pomeni, da bo k doseganju cilja EU prispevala več, medtem ko lahko nekatere druge

države članice prispevajo manj in s tem izkoristijo višji prispevek Slovenije. Brez težav je mogoče trditi –

kar bodo pokazali tudi rezultati –, da bo doseganje nacionalnega cilja zmanjšanja skupnih emisij toplogre-

dnih plinov za 80 % izjemno drago in bo povzročilo neupravičeno zvišanje cen energetskih proizvodov v

Sloveniji brez očitnih koristi.

Iz tega razloga so vsi glavni scenariji in scenariji občutljivosti za Slovenijo razviti ob predpostavki sodelo-

https://ec.europa.eu/clima/sites/clima/files/strategies/analysis/models/docs/primes_model_2013-2014_en.pdf

Stran 14

vanja med državami članicami za dosego vseevropskega cilja za leto 2050, pri čemer vsaka država članica

sama prispeva na pravičen in stroškovno učinkovit način, s politikami, ki se izvajajo na nacionalni ravni.

III.2 Cilji na ravni EU

Kot del ocene učinka Evropske komisije leta 2016 sta bila z uporabo modela PRIMES ustvarjena dva klju-

čna politična scenarija, EUCO27 in EUCO301

, pri čemer je izhodišče predstavljal referenčni scenarij EU

20162

. Ta dva scenarija oblikujeta doseganje podnebnih in energetskih ciljev za leto 2030, za katere se je

leta 2014 dogovoril Evropski svet (prvi scenarij s 27-odstotnim ciljem glede energijske učinkovitosti, drugi

pa s 30-odstotnim). Ta scenarija sta bila uporabljena v študijah o oceni učinka, potrebnih za podporo pred-

logom Evropske komisije za novo uredbo o porazdelitvi prizadevanj ter za spremembo direktive o energiji

iz obnovljivih virov in direktive o energetski učinkovitosti. Ocena učinka kaže, da glavni cilj zmanjšanja

emisij toplogrednih plinov predstavlja najcenejšo pot do nizkoogljičnega gospodarstva, ki bo samo po sebi

spodbujalo večji delež energije iz obnovljivih virov in prihranke energije v Uniji.

Ta ključna scenarija ocenjujeta verjeten učinek političnih predlogov na ravni EU za doseganje opredeljenih

ciljev ter potrebno raven izvajanja teh predlogov v vseh državah članicah za dosego gospodarske učinkovi-

tosti na nacionalni ravni in ravni EU. Vsaka država članica bi morala imeti možnost, da sama določi svojo

pot glede na svoje posebne okoliščine, prednostne mešanice virov energije in potrebe v zvezi z zanesljivos-

tjo oskrbe z energijo ter ohranjanjem najnižjih možnih stroškov. Ocena učinka Evropske komisije zagotav-

lja informacije o pravični porazdelitvi prizadevanj med državami članicami, ki odražajo njihove posebne

okoliščine in zmogljivosti, za dosego skupnih ciljev. Če je država članica pripravljena k doseganju skupnih

ciljev prispevati več, tako da v primerjavi s cilji, ki so ji bili dodeljeni s študijami v okviru ocene učinka,

določi višje nacionalne cilje, se je ta država članica odločila, da bo nosila znatno višje stroške ter izvajala

pritisk na konkurenčnost podjetij in dostopnost energije potrošnikom. V tem smislu se v okviru te študije

predvideva razumen pristop, v skladu s katerim vsaka država članica prispeva delež, podoben deležu, opi-

sanem v scenarijih EUCO27 in EUCO30 Evropske komisije, verjetno z izvajanjem različnih politik in

uporabo različnih mešanic tehnologij ob upoštevanju domačih posebnosti in nacionalnih teženj.

Ključna scenarija EU za blažitev sta:

• EUCO27: scenarij, po katerem se doseže najmanj 40-odstotni cilj zmanjšanja (v primerja-

vi z letom 1990) emisij toplogrednih plinov (pri čemer sektorji v sistemu ETS/zunaj siste-

ma ETS ustvarijo zmanjšanje za 43 % oziroma 30 % leta 2030 v primerjavi z letom 2005),

27-odstotni delež obnovljivih virov energije in 27-odstotni cilj glede energijske učinkovi-

tosti;

• EUCO30: scenarij, po katerem se doseže najmanj 40-odstotni cilj zmanjšanja emisij

toplogrednih plinov (pri čemer sektorji v sistemu ETS/zunaj sistema ETS ustvarijo zmanj-

šanje za 43 % oziroma 30 % leta 2030 v primerjavi z letom 2005), 27-odstotni delež

obnovljivih virov energije in 30-odstotni cilj glede energijske učinkovitosti.

1

https://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/20170125_-_technical_report_on_euco_scenarios_primes_corrected.pdf

2

https://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/ref2016_report_final-web.pdf

https://ec.europa.eu/clima/sites/clima/files/strategies/analysis/models/docs/primes_model_2013-2014_en.pdf

https://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/20170125_-_technical_report_on_euco_scenarios_primes_corrected.pdf

https://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/ref2016_report_final-web.pdf

Stran 15

Oba scenarija uresničujeta dolgoročni mejnik domačega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v EU za 80

%.

Pri modeliranju stroškovno učinkovitega doseganja ciljev za leto 2030 oba scenarija odražata sedanje obli-

kovanje politike EU. Na ta način zagotavljata podlago za skladno analizo učinkov ciljev glede energijske

učinkovitosti in obnovljivih virov energije, zlasti za emisije v sektorjih zunaj sistema ETS.

Pristop, ki se uporablja pri oblikovanju vseh scenarijev, predvideva uporabo kombinacije instrumentov

politike, ki vključujejo določanje cen za emisije ogljika za zmanjšanje emisij v sektorjih v sistemu ETS in

emisij, ki niso CO2, v sektorjih, za katere velja delitev prizadevanj, standarde, nekatere posebne prometne

politike, zmanjšanje ovir na trgu ter obsežne spodbude/obveze, povezane s politikami na področju obnov-

ljivih virov energije in energijske učinkovitosti, ki predstavljajo še ne določene politike. Vsi ti instrumenti

politike se uporabljajo tudi v Sloveniji, ob upoštevanju sedanjega političnega okvira (kot je razvit v refe-

renčnem scenariju EU 2016). Večina teh politik se med scenariji spreminja z vidika strogosti/intenzivnosti.

Medtem ko so nekatere politike popolnoma usklajene na ravni EU (standardi, določanje cen za emisije

ogljika), pa druge upoštevajo nacionalne pogoje.

Na splošno pa oba scenarija odražata stroškovno učinkovito doseganje zmanjšanja emisij toplogrednih

plinov v okviru različnih nizov ciljev glede energijske učinkovitosti in obnovljivih virov energije ter obsto-

ječe mešanice politik.

Pomembno je, da modeliranje temelji na stroškovno učinkovitem doseganju ciljev in pogosto poenostav-

ljeni ali združeni predstavitvi nacionalnih in evropskih politik in okoliščin. Nacionalne rezultate je treba

razumeti v tem okviru; ti nikakor ne posegajo v nacionalne načrte, ki jih je treba razviti v procesu državne-

ga upravljanja. Poleg tega je treba opozoriti, da scenarija ne upoštevata elementov porazdelitve v predlogih

uredbe o porazdelitvi prizadevanj ali spremembe sistema EU za trgovanje z emisijami.

III.3 Opis politik, ki se izvajajo za glavna scenarija EUCO

Scenarija EUCO27 in EUCO30 je na podlagi podrobnih smernic Evropske komisije razvila družba

E3Modelling ob sodelovanju Mednarodnega inštituta za uporabne sistemske analize (IIASA), ki je prispe-

val krivulje stroškov blažitev emisij toplogrednih plinov, ki niso CO2.

Oba scenarija za izhodišče uporabljata referenčni scenarij EU 2016 in dodajata cilje in politike, ki so pod-

robno opisane v nadaljevanju. Poleg tega predvidevata politike usklajevanja, ki omogočajo dolgoročno

razogljičenje gospodarstva. Politike usklajevanja so politike, ki zagotavljajo pogoje, potrebne za uresniče-

vanje razogljičenja v perspektivi do leta 2050. Nanašajo se na razvoj infrastrukture, ki bo omogočal večje

izkoriščanje stroškovno učinkovitih možnosti po letu 2020, kot so razvoj omrežij ter raziskave in razvoj in

sprejemanje s strani javnosti, za kar se pričakuje, da bo potrebno za izpolnitev dolgoročnih ciljev glede

razogljičenja. Politike usklajevanja so v scenarijih v celoti stroškovno ovrednotene.

Energijska učinkovitost v scenariju EUCO27 zagotavlja velik del zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v

sektorjih, ki niso vključeni v sistem ETS. To zmanjšanje dopolnjujejo stroškovno učinkovita zmanjšanja

emisij, ki niso CO2, v vseh sektorjih.

Scenarij EUCO30 je zasnovan podobno kot scenarij EUCO27, le da zvišuje raven ambicij politik energij-

ske učinkovitosti na stroškovno učinkovit način. Izvaja smernice Evropskega sveta o upoštevanju 30 % za

pregled zastavljenega cilja glede energijske učinkovitosti. Pomembna posledica je, da bolj ambiciozne

politike na področju energijske učinkovitosti zagotavljajo vsa potrebna zmanjšanja v sektorjih, za katere

velja delitev prizadevanj, in da v sektorjih z emisijami, ki niso CO2, ni zmanjšanj, ki presegajo referenčni

Stran 16

scenarij.

Spodnja Tabela 6 povzema predpostavke o politikah na področju podnebja, energije iz obnovljivih virov in

energijske učinkovitosti v oblikovanih scenarijih EUCO.

Tabela 6: Predpostavke o politikah v scenarijih EUCO

EUCO27 EUCO30

Ta scenarij je ustvarjen za izpolnitev vseh ciljev za leto

2030, ki jih je določil Evropski svet:

• najmanj 40-odstotno znižanje emisij toplogred-

nih plinov (v primerjavi z letom 1990);

• 43-odstotno znižanje emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki so vključeni v sistem ETS (v pri-merjavi z letom 2005);

• 30-odstotno znižanje emisij toplogrednih plinov

v sektorjih,

za katere velja delitev prizadevanj (v primerjavi

z letom 2005);

• najmanj 27-odstotni delež obnovljivih virov energije v porabi končne energije;

• 27-odstotno znižanje porabe primarne

energije (tj. doseganje 1369 Mtoe leta

2030) v primerjavi z izhodiščem iz PRIMES

2007 (1887 Mtoe leta 2030). To je enako

zmanjšanju porabe primarne energije za 20 % v

primerjavi s historičnimi vrednostmi porabe

primarne energije v letu 2005 (1713 Mtoe leta

2005);

Ta scenarij je ustvarjen za izpolnitev vseh ciljev za leto

2030, ki jih je določil Evropski svet:

• najmanj 40-odstotno znižanje emisij toplogred-

nih plinov (v primerjavi z letom 1990);

• 43-odstotno znižanje emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki so vključeni v sistem ETS (v pri-merjavi z letom 2005);

• 30-odstotno znižanje emisij toplogrednih plinov v sektorjih, za katere velja delitev prizadevanj (v primerjavi z letom 2005);

• najmanj 27-odstotni delež obnovljivih virov energije v porabi končne energije;

• 30-odstotno znižanje porabe primarne energije (tj. doseganje 1321 Mtoe leta 2030) v primerjavi z izhodiščem iz PRIMES 2007 (1887 Mtoe leta 2030). To je enako

zmanjšanju porabe primarne energije za 23 % v primerjavi s historičnimi vrednostmi porabe primarne energije v letu 2005 (1713 Mtoe leta 2005);

Glavne politike in spodbude, ki dopolnjujejo referenčni scenarij EU 2016:

Revidiran sistem EU za trgovanje z emisijami

• povišanje linearnega faktorja ETS na 2,2 % za obdobje 2021–2030;

• po letu 2030 omejitvena krivulja za dosego 90-

odstotnega zmanjšanja emisij leta 2050 v skla-

du z načrtom za nizkoogljično gospodarstvo.

• povišanje linearnega faktorja ETS na 2,2 % za obdobje 2021–2030;

• po letu 2030 omejitvena krivulja za dosego 90-

odstotnega zmanjšanja emisij leta 2050 v skla-

du z načrtom za nizkoogljično gospodarstvo.

Politike na področju obnovljivih virov energije

Stran 17

• politike na področju obnovljivih virov energije,

potrebne za dosego 27-odstotnega cilja, ki se

odraža v vrednostih OVE, uporabljenih v sek-

torjih električne energije, ogrevanja in hlajenja

ter v prometnih sektorjih;

• politike na področju obnovljivih virov energije,

potrebne za dosego 27-odstotnega cilja, ki se

odraža v vrednostih OVE, uporabljenih v sek-

torjih električne energije, ogrevanja in hlajenja

ter v prometnih sektorjih;

Politike energijske učinkovitosti:

Sektor gospodinjstev in storitveni sektor

• povečanje energijske učinkovitosti stavb s povečanjem stopnje in intenzivnosti prenov ter z vedenjskimi spremembami3. V tem modelu so boljše izvajanje direktive o energet-ski učinkovitosti stavb in direktive o energetski učinkovitosti, nadaljevanje člena 7 Direktive o energetski učinkovitosti in posebne nacionalne politike podani z uporabo vrednosti energijske učinkovitosti (EEV);

• finančni instrumenti in drugi finančni ukrepi na evropski ravni za lažji dostop do kapitala za naložbe v toplotno obnovo stavb. To je skupaj z nadaljnjimi politikami označevanja opreme za ogrevanje prikazano z znižanjem diskontnih ravni vedenja za gospodinjstva z 12 % na 11,5 %;

• strožji (kot referenčni scenarij 2016) standardi

ekološkega oblikovanja, ki prepovedujejo naj-

manj učinkovite tehnologije;

• dodatno povečanje energijske učinkovitosti s povečanjem stopnje in intenzivnosti prenov ter z vedenjskimi spremembami. V tem modelu so boljše izvajanje direktive o energetski učinkovi-tosti stavb in direktive o energetski učinkovito-sti, nadaljevanje člena 7 Direktive o energetski učinkovitosti in posebne nacionalne politike podani z uporabo vrednosti energijske učinko-vitosti (EEV); vrednosti EE so v primerjavi z EUCO27 višje;

• finančni instrumenti in drugi finančni ukrepi na evropski ravni za lažji dostop do kapitala za naložbe v toplotno obnovo stavb. To je skupaj z nadaljnjimi politikami označevanja opreme za ogrevanje prikazano z znižanjem diskontnih ravni vedenja za gospodinjstva z 12 % na 11,5 %;

• strožji (kot EUCO27) standardi ekološkega obli-

kovanja, ki prepovedujejo najmanj učinkovite

tehnologije;

• politike, ki pospešujejo uveljavitev toplotnih

črpalk;

Industrija

• strožji (kot referenčni scenarij) standardi eko-

loškega oblikovanja za motorje;

• strožji (kot EUCO27) standardi ekološkega obli-

kovanja za motorje;

• uporaba vrednosti energijske učinkovitosti v

industriji (del tistih, ki se uporabljajo v sektorju

gospodinjstev in storitvenem sektorju), kar

vodi v intenzivnejša prizadevanja za energijsko

učinkovitost in ponovni zajem toplote;

Promet

3 Vedenjski kazalnik je izračunan ex-post (po rezultatih modela), da se prikaže povratni učinek po obnovi. Vendar pa so spremembe referenčnega scenarija zanemarljive (za

EUCO27 in EUCO30).

Stran 18

• standard CO2 za osebna vozila; 85 g/km

leta 2025, 75 g/km leta 2030 in 25 g CO2/km leta

20504;

• standardi CO2 za dostavna vozila; 135 g/km

leta 2025, 120 g/km leta 2030 in 60 g/km leta

20505;

• 1,5-odstotno povprečno letno izboljšanje

energijske učinkovitosti za nova konvencionalna in

hibridna težka tovorna vozila med letoma 2010 in

2030 in 0,7-odstotno med letoma 2030 in 2050;

• ukrepi na področju upravljanja povpraševa-

nja v prometu:

- nedavno sprejeti ukrepi za cestni prevoz

tovora, železnice in celinsko plovbo6;

- postopna internalizacija lokalnih prometnih

zunanjih učinkov7 od leta 2025 in popolna

internalizacija do leta 2050 v medkrajevnem

omrežju;

• standard CO2 za osebna vozila; 80 g/km

leta 2025, 70 g/km leta 2030 in 25 g CO2/km leta

2050;

• standardi CO2 za dostavna vozila; 130 g/km

leta 2025, 110 g/km leta 2030 in 60 g/km leta

2050;

• 1,5-odstotno povprečno letno izboljšanje

energijske učinkovitosti za nova konvencionalna in

hibridna težka tovorna vozila med letoma 2010 in

2030 in 0,7-odstotno med letoma 2030 in 2050;

• ukrepi na področju upravljanja povpraševa-

nja v prometu:

- nedavno sprejeti ukrepi za cestni prevoz

tovora, železnice in celinsko plovbo;

- postopna internalizacija lokalnih prometnih

zunanjih učinkov od leta 2025 in popolna

internalizacija do leta 2050 v medkrajevnem

omrežju;

- diferenciacija uporabnin za infrastrukturo za

težka tovorna vozila v skladu z emisijami

CO2, kar vodi v hitrejšo obnovo voznega par-

ka;

- okolju prijazna vožnja;

- uporaba sodelovalnih inteligentnih promet-

nih sistemov;

Politike za emisije, ki niso

CO2

• leta 2030 vrednosti ogljika 0,05 EUR, ki se

uporabljajo za emisije toplogrednih plinov, ki niso

CO2, za doseganje stroškovno učinkovitega zmanj-

šanja emisij v teh sektorjih; ti ukrepi ustrezajo

vsem takšnim ukrepom brez stroškov. V letu 2025

se predvideva izbor takšnih ukrepov za postopno

zmanjšanje emisij v obdobju do leta 2030;

• nobene politične spodbude do leta 2030;

III.4 Referenčni scenarij (RMa)

Namen referenčnega scenarija je povzet v nadaljevanju:

4 V preskusnem ciklu NEDC.

5 V preskusnem ciklu NEDC.

6 Direktiva o merah in težah, četrti železniški sveženj, sveženj NAIADES II, pristaniški sveženj

7 Stroški obrabe infrastrukture, zastojev, onesnaževanja zraka in hrupa.

Stran 19

Ovrednotenje posledic že sprejetih ukrepov politike ob predpostavki, da v prihodnje ne bodo spre-

jete nobene dodatne politike; scenarij v bistvu obravnava vprašanje, kako daleč lahko obstoječe

politike privedejo energetski sistem v primerjavi s cilji na področju emisij, stroškov, tehnologij in

zanesljivosti oskrbe.

Ovrednotenje posledic dinamike trgov in tehnologij v obdobju po učinkih sedaj sprejetih politik.

Rezultati referenčnega scenarija naj bi na splošno nakazali, ali je za doseganje posameznih ciljev,

ki jih referenčni scenarij ne more doseči samo na podlagi že sprejetih politik, v prihodnosti treba

sprejeti nove politike.

Referenčni scenarij služi kot primerjalno merilo za ovrednotenje alternativnih političnih scenari-

jev.

Referenčni scenarij vključuje politike in ukrepe, sprejete na ravni EU in v Sloveniji do 1. septembra 2016.

„Sprejete“ pomeni, da se zakonodaja že uporablja in da ne obstaja noben dvom glede izvajanja.

Te politike so bile upoštevane v vrednostih parametrov modela PRIMES in tako je bil oblikovan scenarij,

ki je količinsko opredeljen z uporabo modela. Na ta način sprejete politike vplivajo na projekcije scenarija,

če le imajo trajne učinke. Ker scenarij v prihodnosti ne predvideva nobenih novih politik, je učinke sedaj

sprejetih politik večinoma mogoče videti v kratkoročnem in morda srednjeročnem obdobju.

Na ravni EU so vključena vsa zakonodajna besedila, sprejeta do konca leta 2015, še zlasti spremembe treh

direktiv, sprejete na začetku leta 2015. To so sprememba v zvezi s posrednimi spremembami rabe zemljišč

v direktivi o obnovljivih virih energije in direktivi o kakovosti goriv ter sklep o rezervi za stabilnost trga,

ki spreminja direktivo o sistemu ETS. Na nacionalni ravni se direktive izvajajo na podlagi nacionalnih

politik, ki so vključene v predpostavke modela in ki jih je treba oceniti. Politike, vključene v scenarij za

Slovenijo, so navedene v nacionalnem Akcijskem načrtu za obnovljive vire energije.

Referenčni scenarij predvideva, da Slovenija zavezujočih nacionalnih ciljev za leto 2020 dejansko ne

dosega v celoti, kar zadeva obnovljive vire energije. Ti cilji so:

doseganje najmanj 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije (v bruto končni energiji);

odločba o porazdelitvi prizadevanj (povečanje emisij v sektorju, ki ni vključen v sistem ETS, v

primerjavi z letom 2005 manjše od 4 %);

obnovljivi viri energije v sektorju prometa (najmanj 10-odstotni delež OVE v prometu);

Cilji glede energijske učinkovitosti za leto 2020 niso zavezujoči, vendar za Slovenijo določajo, da poraba

primarne energije (brez neenergetske rabe energetskih proizvodov) leta 2020 ne sme presegati 7125 Mtoe.

V ta namen je bilo sprejetih več zakonodajnih besedil, pri čemer direktiva o energetski učinkovitosti vodi

proces izvajanja nacionalnega Akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2014–2020.

Referenčni scenarij poleg tega predpostavlja, da so bile sprejete odločitve glede jedrske politike, ki so

pozitivno povezane s podaljšanjem življenjske dobe obstoječih jedrskih proizvodnih enot, vendar pa ni bila

sprejeta nobena odločitev glede namestitve novih jedrskih proizvodnih enot na mestu obstoječe elektrarne

po končni ustavitvi obstoječih enot leta 2040.

Navedeno bolj podrobno, pomembne ad hoc odločitve, vključene v referenčni scenarij, so:

obratovanje obstoječe jedrske elektrarne je od leta 2025 podaljšano do leta 2044;

sprejeta ni nobena odločitev glede izgradnje nove jedrske elektrarne, po letu 2045 ni jedrskih zmo-

gljivosti;

Stran 20

TEŠ 6 (Šoštanj 6) je edina elektrarna na lignit, ki polno obratuje in bo ustavljena leta 2053, TEŠ 5

ostaja v obratovanju do leta 2020 in v glavnem zagotavlja rezervne zmogljivosti ter bo nato ustav-

ljena;

zgradi se nova plinska elektrarna, ki bo nadomestila staro elektrarno na premog TETOL in zagota-

vljala energijo v ljubljanski regiji;

predpostavljena je izgradnja določenih hidroenergetskih zmogljivosti, ki zadeva že dolgo obravna-

vane projekte, za katere se predvideva, da so blizu faze izgradnje, kot na primer HE Brežice (41

MW) v letu 2018 in HE Mokrice (30 MW) v letu 2023. Drugi projekti kot na primer Suhadol (43

MW) so podobno, endogeno, vključeni v model, ki upošteva hidroenergetski potencial.

Vse zgornje predpostavke o razvoju proizvodnih zmogljivosti so predstavljene v Tabela 12.

Referenčni scenarij je podaljšan do leta 2055, čeprav je model PRIMES zasnovan za simulacijo energet-

skega sistema do leta 2050. Kar zadeva energetske bilance, temelji projekcija za leto 2055 na projekcijah

za leto 2050, vključno z oskrbo s primarno energijo, vrednostmi za industrijo, gospodinjstva in prometne

dejavnosti, cenami goriv ter cenami v sistemu ETS, in prikazuje samo ustavitev enote TEŠ 6, ki jo v mode-

lu endogeno nadomeščajo plinska zmogljivost in obnovljivi viri energije. V tem smislu je projekcija za leto

2055 v glavnem odraz projekcije za leto 2050 ob predpostavki ustavitve TEŠ 6. Ta ureditev pa je potrebna

samo za referenčni scenarij, saj je v vseh drugih scenarijih endogeno na podlagi modela predvidena zgod-

nejša ustavitev TEŠ 6 zaradi optimizacije mešanice virov energije za dosego opredeljenih ciljev zmanjšan-

ja emisij toplogrednih plinov na stroškovno učinkovit način. Kot v glavnih scenarijih za blažitev

(EUCO27SNr in EUCO30SNr) in vseh povezanih scenarijih občutljivosti, cena v sistemu ETS po letu

2035 strmo narašča (glej Tabela 10), da bi do leta 2050 na ravni EU dosegli cilj 80-odstotnega zmanjšanja

emisij toplogrednih plinov, kar je glavno gonilo pri izbiri tehnologij. S temi cenami v sistemu ETS se stro-

ški proizvodnje elektrarn na lignit močno povečajo in uporaba drugih tehnologij postane stroškovno učin-

kovitejša, tudi ob upoštevanju stroškov naložb v nove potrebne zmogljivosti in stroškov ustavitve elektrar-

ne na lignit pred koncem njene ekonomske življenjske dobe.

Referenčni scenarij v glavnem vodi cena v sistemu ETS, bistvenega pomena pa je tudi odločitev, da se

nova jedrska elektrarna ne zgradi. Sklep, ki se ponuja, je, da bo neobstoj jedrskih zmogljivosti Slovenijo iz

neto izvoznice pri proizvodnji elektrike spremenil v neto uvoznico električne energije, zlasti zaradi podpi-

ranja proizvodnega profila zmogljivosti na podlagi obnovljivih virov energije, predvsem sončne energije.

Čezmejno trgovanje z električno energijo bo v primerjavi s sedanjimi izkušnjami verjetno potekalo precej

drugače, ob upoštevanju nadaljnjih korakov za dokončanje notranjega energetskega trga. Upravičeno se

lahko pričakuje, da bodo po obdobju 2030–2035 vse države članice razvile znatne zmogljivosti na podlagi

obnovljivih virov energije, zaradi česar je razumno pričakovati, da bodo delovale po podobnem dnevnem

vzorcu v vseh državah v regiji. Razumno je predpostaviti, da bo ob vetru ali soncu proizvodnja elektrike v

celotni regiji velika, ob neugodnih razmerah za proizvodnjo vetrne ali sončne energije pa bodo imele vse

države primanjkljaj. Čezmejno trgovanje bo predvidoma zagotavljalo predvsem storitve izravnave, manj

pa bo tokov energije, kar pomeni, da bo do prenosa energije prihajalo v obdobjih pomanjkanja zaradi nes-

talne proizvodnje na podlagi obnovljivih virov energije, ki jih bodo občutile vse države v regiji, v manjši

meri pa bo šlo za redne in načrtovane energijske tokove na podlagi dolgoročnih dogovorov. V tem smislu

bo večina čezmejnih prenosov predvidoma zagotavljala izravnalno energijo, ki bo zaradi pomanjkanja

zagotavljanja potrebnih storitev verjetno precej draga. Izravnalna energija se bo z veliko verjetnostjo proi-

zvajala v elektrarnah na zemeljski plin, ki si bodo morale s ponudbo teh storitev povrniti svoje obratovalne

stroške in stroške kapitala. V tem smislu je upravičeno pričakovati, da razlika med stroški uvoza in stroški

izgradnje elektrarn na zemeljski plin ni velika, vendar pa ima negativen vpliv na uresničevanje ciljev zma-

Stran 21

njšanja emisij toplogrednih plinov v državi z elektrarno na zemeljski plin, po drugi strani pa zagotavlja

tudi pozitiven prispevek v smislu zanesljivosti oskrbe.

III.5 Scenarij A: Politike za leto 2030 (EUCO27SNr)

To je prvi od dveh glavnih scenarijev za ta projekt in predvideva, da Evropska unija ne bo uvedla obveznih

nacionalnih ciljev, temveč bodo morale vse države članice do leta 2030 kot celota doseči naslednje cilje:

zmanjšanje skupnih emisij toplogrednih plinov za 40 % v primerjavi z letom 1990;

zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki so zajeti v sistem ETS, za 43 % v primerjavi

z letom 2005;

zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso zajeti v sistem ETS, za 30 % v primerja-

vi z letom 2005;

zmanjšanje porabe primarne energije za 27 % v primerjavi s projekcijo v referenčnem scenariju

Evropske komisije PRIMES 2007;

doseganje 27-odstotnega deleža obnovljivih virov energije (OVE) v bruto porabi končne energije

na evropski ravni;

Slovenija se je poleg tega zavezala na nacionalni ravni in sprejela cilj, da bo do leta 2030 dosegla

15-odstotni delež električnih vozil v celotnem voznem parku;

Scenarij EUCO27SNr predvideva, da skupni cilji EU veljajo na način, ki Sloveniji ne določa nobenih

natančnih ciljev. Oblikovanje vseevropskih politik in projekcija porazdelitve prizadevanj po državah, prip-

ravljena z uporabo modela PRIMES, bosta pokazali, kakšno raven bodo v prihodnje dosegli kazalniki poli-

tike za Slovenijo, vključno z emisijami iz sektorjev, ki so vključeni v sistem ETS, emisijami iz sektorjev,

ki niso vključeni v sistem ETS, deleži obnovljivih virov energije in ciljem glede energijske učinkovitosti.

Gonilo predstavljajo posebni ukrepi evropske politike v posameznih sektorjih, kakor so predvideni za

doseganje ciljev za leto 2030 na ravni EU, ter posledične nacionalne politike, potrebne za izvajanje politik

EU.

Časovna meja nacionalnih politik za scenarij EUCO27SNr je leto 2030. Pri tem scenariju je predpostavlje-

no, da po letu 2030 na nacionalni ravni ne bodo sprejete nobene nove politike, razen predpisov in standar-

dov na ravni EU. Vplivi dogajanja na ravni EU na razvoj slovenskega sistema po letu 2030 bodo v glav-

nem temeljili na cenah v sistemu ETS, znižanju standardov za CO2 za osebna vozila in drugih podobnih

predpisih v sektorju prometa.

Glavni vložek tega scenarija je odločitev, da se na mestu obstoječe elektrarne, katere obratovanje je poda-

ljšano do leta 2043, ne bo gradila nova jedrska elektrarna. Kot v referenčnem scenariju, Slovenija tudi

tukaj postane neto uvoznica z vsemi posledicami in tveganji, opisanimi v prejšnjem poglavju.

Politike in ukrepi, ki bi se morali izvajati za dosego zavezujočih ciljev za leto 2030 v sodelovanju z vsemi

državami članicami in za dosego nezavezujočih ciljev za leto 2050, prav tako na ravni EU, so opisani v

prejšnjem poglavjuNapaka! Vira sklicevanja ni bilo mogoče najti.. Izbrane politike združujejo politike

za nadaljnjo uveljavitev obnovljivih virov energije in drugih tehnologij za zmanjšanje emisij toplogrednih

plinov, prizadevanja na področju prihrankov energije pa zagotavljajo manjšo končno porabo energije in

blažijo potrebo po večji uporabi dražjih tehnologij za doseganje ciljev brez zmanjšanja povpraševanja.

Mešanica politik je optimizirana v okviru modela PRIMES ob upoštevanju naklona in oblike krivulje mej-

nih stroškov izvajanja posamezne politike. Te krivulje stroškov na eni strani odražajo vrednost pomanjkan-

ja zaradi izčrpavanja vira, vključno z razpoložljivostjo zemljišč ter pravnimi, upravnimi in tehničnimi ovi-

rami, na drugi strani pa razvoj tehnologije in ekonomijo obsega. Za stroške uveljavitve obnovljivih virov

Stran 22

energije, npr. sonca, ne velja, da so stroški na nameščeno enoto enaki po celotnem potencialu nameščanja

sončnih zmogljivosti v državi. Višja kot je sončna zmogljivost, ki vstopa v energetski sistem, višji so stro-

ški na nameščen mejni MW. Višji stroški odražajo težave pri iskanju primernih mest za nameščanje novih

zmogljivosti, upravne in druge ovire, pravne omejitve ter stroške razširitve in obratovanja mnogo bolj

zapletenega sistema za prenos in distribucijo, ter v denarnem smislu prikazujejo stroške obsežnega izvajan-

ja politike in izkoriščanja razpoložljivega potenciala. Zmotno bi bilo predvidevati, da je strošek novega

MW sončne energije samo strošek uporabljenega fotovoltaičnega modula; treba je ugotoviti tudi stroške

namestitve in upravnih bremen. Model PRIMES optimira mešanico politik, ki jih je treba izvajati, glede na

krivuljo mejnih stroškov izvajanja posamezne politike. Nenazadnje je treba tudi opozoriti, da so te krivul-

je, ki upravne in pravne ovire pretvarjajo v denarne vrednosti, podvržene ustreznim spremembam zakono-

dajnega okvira, ki lahko zmanjša breme in tako tudi stroške izvajanja politike, kar lahko seveda znatno

vpliva na mešanico izbranih politik.

Scenarij EUCO27SNr predvideva v primerjavi z referenčnim scenarijem krivulje z manjšim naklonom in

dopušča cenejšo uveljavitev obnovljivih virov energije, ki jo seveda vodi tudi razvoj cen v sistemu ETS.

Podoben pristop je uporabljen za uveljavitev učinkovitejših aparatov, zlasti v sektorju široke rabe in terci-

arnem sektorju. Pospeševanje uveljavitve učinkovitejših aparatov vodi do boljšega doseganja prihrankov

energije. Uveljavitev učinkovitejših aparatov je odvisna od stopnje tržne sprejemljivosti uporabe učinkovi-

tejših aparatov, kar posledično ustvarja pritisk na proizvodna podjetja (po celem svetu), da proizvajajo

učinkovitejše, vendar relativno cenejše proizvode. Prva generacija toplotnih črpalk za hlajenje (klimatiza-

cijo) na primer ni uporabljala inverterske tehnologije, dandanes pa na trgu proizvodov brez inverterjev ni.

V odvisnosti od prizadevanj, potrebnih za dosego ciljev na področju energijske učinkovitosti, se faktor

tržne sprejemljivosti povečuje in omogoča zgodnejšo uveljavitev učinkovitejših aparatov. Scenarij

EUCO27SNr v primerjavi z referenčnim scenarijem predvideva višji faktor tržne sprejemljivosti.

III.6 Scenarij B: Politike za leto 2030, večja učinkovitost (EUCO30SNr)

Pri tem scenariju so predvideni enaki cilji, določeni za celotno EU, kot pri scenariju na podlagi politik za

leto 2030 in v ta namen upošteva sedanje in predvidene politike EU (sistem ETS, predpisi za razogljičenje

prometa itd.). Natančneje so skupni cilji EU za leto 2030 v tem scenariju naslednji:

zmanjšanje skupnih emisij toplogrednih plinov za 40 % do leta 2030 v primerjavi z letom 1990;

zmanjšanje skupnih emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki so vključeni v sistem ETS, za 43 %

do leta 2030 v primerjavi z letom 2005;

zmanjšanje skupnih emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vključeni v sistem ETS, za 30

% v primerjavi z letom 2005;

27-odstotni delež obnovljivih virov energije v bruto porabi energije;

30-odstotna energijska učinkovitost, izmerjena kot zmanjšanje zahtev po primarni energiji v pri-

merjavi z vrednostjo iz leta 2007 za celotno EU;

zmanjšanje skupnih emisij toplogrednih plinov za 80 % do leta 2050 v primerjavi z letom 1990;

Podobno kot v scenariju B se je Slovenija zavezala na nacionalni ravni in sprejela cilj, da bo do

leta 2030 dosegla 15-odstotni delež električnih vozil v celotnem voznem parku.

80-odstotno zmanjšanje skupnih emisij toplogrednih plinov v letu 2050 v primerjavi z letom 1990 šteje

tudi kot dolgoročni cilj, ki ga je treba doseči na ravni EU, in določa pravičen prispevek Slovenije k dose-

ganju tega cilja. Za dosego cilja za leto 2050 se uporablja enak pristop kot v scenariju EUCO27SNr.

Podobno kot scenarij EUCO27SNr tudi scenarij EUCO30SNr ne predvideva nobenega razvoja nove jedrs-

Stran 23

ke zmogljivosti po letu 2043, istočasno pa poglablja prizadevanja za dosego 30-odstotnih prihrankov ener-

gije do leta 2030 na ravni EU. Večja prizadevanja za dosego cilja energijske učinkovitosti zmanjšujejo

porabo končne energije in v tem smislu je potrebnih manj prizadevanj glede čistih tehnologij in zmogljivo-

sti na podlagi obnovljivih virov energije.

Scenarij EUCO30SNr predvideva podobne krivulje stroškov za čiste tehnologije kot scenarij EUCO27SNr,

vendar pa predpostavlja mnogo višji faktor tržne sprejemljivosti, ki spodbuja intenzivne politike za dosego

ambicioznejših ciljev glede energijske učinkovitosti za leto 2030.

III.7 Scenariji občutljivosti

Poleg zgoraj omenjenih dveh glavnih scenarijev za blažitev je količinsko opredeljenih še devet scenarijev

za analizo občutljivosti (različic), ki upoštevajo opredelitve scenarijev, kakor jih je določilo ministrstvo.

Scenariji za analizo občutljivosti so:

Scenarij občutljivosti A (EUCO27SN):

Ta scenarij je različica scenarija A, pri čemer je predpostavljeno, da je bila sprejeta pozitivna odločitev o

izgradnji nove jedrske proizvodne enote, ki bi začela obratovati do leta 2045. Vse druge predpostavke v

scenariju občutljivosti A, ki se nanašajo na različne politike, sprejete za doseganje opredeljenih ciljev,

ostajajo enake kot v scenariju A.

Scenarij občutljivosti B (EUCO30SN):

Ta scenarij je različica scenarija B, pri čemer je predpostavljeno, da je bila sprejeta pozitivna odločitev o

izgradnji nove jedrske proizvodne enote, ki bi začela obratovati do leta 2045. Vse druge predpostavke v

scenariju občutljivosti B, ki se nanašajo na različne politike, sprejete za doseganje opredeljenih ciljev,

ostajajo enake kot v scenariju B.

Scenarij občutljivosti C (EUCO27SNhr):

Ta scenarij je različica scenarija A, pri čemer je predpostavljeno, da je za dosego cilja zmanjšanja emisij za

80 % na ravni EU do leta 2050 v primerjavi z letom 1990 za proizvodnjo električne energije do leta 2050

določen nacionalni cilj 100-odstotnega kritja z obnovljivimi viri. V okviru tega scenarija se izvajajo politi-

ke spodbujanja nadaljnje uveljavitve obnovljivih virov energije, ki ustvarjajo privlačnejše okolje za uvel-

javljanje obnovljivih virov energije.

Scenarij občutljivosti D (EUCO30SNhr):

Ta scenarij je različica scenarija B, pri čemer je predpostavljeno, da je za dosego cilja zmanjšanja emisij za

80 % na ravni EU do leta 2050 v primerjavi z letom 1990 za proizvodnjo električne energije do leta 2050

določen nacionalni cilj 100-odstotnega kritja z obnovljivimi viri. Podobno kot pri prejšnjem scenariju se

tudi v okviru tega scenarija izvajajo politike spodbujanja nadaljnje uveljavitve obnovljivih virov energije,

ki ustvarjajo privlačnejše okolje za uveljavljanje obnovljivih virov energije.

Scenarij občutljivosti E (EUCOGREENSN):

Ta scenarij je različica scenarija D, pri čemer je predpostavljeno, da je za dosego cilja zmanjšanja emisij za

80 % na ravni EU do leta 2050 v primerjavi z letom 1990 določen najvišji delež obnovljivih virov energije

v vseh sektorjih. Ta scenarij izvaja politike za dosego zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za najmanj 80

% na nacionalni ravni do leta 2050.

Scenarij občutljivosti F (EUCO27SNdh):

Stran 24

Ta scenarij je različica scenarija A za ovrednotenje občutljivosti na nadomestitev ukrepov politike, ki se

nanašajo na izolacijo stavb, z večjo uveljavitvijo toplotnih črpalk za namene ogrevanja prostorov, kar

zadeva predvsem sektor gospodinjstev in sektor ostale rabe.

Scenarij občutljivosti G (EUCO30SNdh):

Ta scenarij je različica scenarija B za ovrednotenje občutljivosti na nadomestitev ukrepov politike, ki se

nanašajo na izolacijo stavb, z večjo uveljavitvijo toplotnih črpalk za namene ogrevanja prostorov, kar

zadeva predvsem sektor gospodinjstev in sektor ostale rabe.

Scenarij občutljivosti H (EUCO27SN_TR_rail):

Ta scenarij je različica scenarija A za ovrednotenje občutljivosti na nadomestitev tovornega prometa s

tovornjaki s povečano uporabo železnice, saj je predpostavljeno, da bo do leta 2020 začela komercialno

obratovati nova železniška proga med Koprom in Divačo.

Scenarij občutljivosti I (EUCO30_TRSN_rail):

Ta scenarij je različica scenarija B za ovrednotenje občutljivosti na nadomestitev tovornega prometa s

tovornjaki s povečano uporabo železnice, saj je predpostavljeno, da bo do leta 2020 začela komercialno

obratovati nova železniška proga med Koprom in Divačo.

Tabela 7 prikazuje povzetek stopnje izvajanja glavnih ukrepov politike v modelu PRIMES za vsak glavni

scenarij in scenarij občutljivosti. Stopnja izvajanja pomeni prilagoditev stroškov, povezanih z zgodnejšo in

obsežno uporabo potrebnih tehnologij za dosego ciljev glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in

energijske učinkovitosti.

Tabela 7: Kvalitativni povzetek stopnje izvajanja politik glede na glavni scenarij in scenarij občutljivosti

Scenarij/scenarij

občutljivosti

Posebne

politike

Cena v

sistemu

ETS

Krivulje

stroškov –

uveljavitev

čistih

tehnologij

in obnov-

ljivih virov

Izboljšanje

poslovnega

in finanč-

nega okolja

za obnov-

ljive vire

Faktor

tržne spre-

jemljivosti

– spodbu-

janje uvel-

javitve

energijsko

učinkovitih

aparatov

Kmetijske

politike,

naložbe v

raziskave

in inovacije

naprednih

biogoriv

Standardi

za proizva-

jalcev

avtomobi-

lov

Konkuren-

čnost žele-

zniškega

tovornega

prometa

RMa Brez jedrske

e. + + + + + + +

EUCO27SNr Brez jedrske

e. +++ ++ ++ ++ ++ ++ ++

EUCO27SN Nova jedrska

e. +++ ++ ++ ++ ++ ++ ++

EUCO27SNhr

Brez jedrske

e., velika

uveljavitev

OVE

+++ ++ +++ ++ ++ ++ ++

EUCO27SNdh

Brez jedrske

e., večja

uporaba

toplotnih

črpalk

+++ ++ ++ ++ ++ ++ ++

EUCO27SN_TR_

rail

Brez jedrske

e., nova žele-

zniška proga

+++ ++ ++ ++ ++ ++ +++

EUCO30SNr Brez jedrske

e. ++ ++ ++ +++ ++ +++ ++

Stran 25

EUCO30SN Nova jedrska

e. ++ ++ ++ +++ ++ +++ ++

EUCO30SNhr

Brez jedrske

e., velika

uveljavitev

OVE

++ ++ +++ +++ ++ +++ ++

EUCOGRE-

ENSN

Brez jedrske

e., večja

uporaba

toplotnih

črpalk

++ ++ +++ ++++ ++++ +++ ++

EUCO30SNdh Brez jedrske

e. ++ ++ ++ +++ ++ +++ ++

EUCO30SN_TR_

rail

Brez jedrske

e., nova žele-

zniška proga

++ ++ ++ +++ ++ +++ +++

Stran 26

IV Pregled predpostavk za scenarije energetske strategije

IV.1 Uvod

V tem poglavju je povzetek glavnih eksogenih predpostavk in podatkov, ki so bili uporabljeni za pripravo

scenarijev, količinsko opredeljenih z modelom PRIMES. Številne predpostavke so skupne vsem glavnim

scenarijem in scenarijem občutljivosti. Razlike v predpostavkah med scenariji so izrecno navedene.

IV.2 Umerjanje na podatke za leto 2015

V tem projektu se uporabljajo energetske bilance in preostale energetske statistike za leto 2015, ki so bile

na voljo pri izvajanju dela, kot so bile objavljene na uradni strani Statističnega urada RS konec novembra

2016.

Ministrstvo je zagotovilo podatke za leto 2015, ki so postali razpoložljivi med trajanjem projekta. Poleg

tega so svetovalci uporabljali tudi podatke Eurostata (objavljene januarja 2017), pretežno mesečne statisti-

čne podatke za glavne agregate v energetiki, kot so poraba električne energije, proizvodnja plina itd.

IV.3 Gospodarska rast

Scenarij gospodarske rasti do leta 2050 je ena od projekcij, ki je skupna vsem glavnim scenarijem in sce-

narijem občutljivosti. Podatki o gospodarski rasti vključujejo projekcijo BDP v stalnih cenah (in ob stal-

nem tečaju), dodano vrednost po sektorjih na podlagi razčlenitve na 23 sektorjev (med katerimi so štirje

sektorji storitveni in 16 industrijskih), izdatke gospodinjstev za zasebno potrošnjo (ki se uporabljajo kot

približek prihodka) in delovno silo.

Projekcija gospodarske rasti temelji na modelu GEM-E3. Projekcija, ki je bila uporabljena v tej študiji, se

razlikuje od projekcije, ki je bila uporabljena v nedavnem referenčnem scenariju EU iz leta 2016, ki ga je

objavila Evropska komisija, predvsem v letih pred letom 2020. Razlika se nanaša na BDP v letu 2015 in na

njegovo projekcijo ter zato tudi na projekcijo dodane vrednosti po sektorjih. Sedanja projekcija na splošno

kaže rahlo višje kratkoročne stopnje rasti in enake dolgoročne stopnje rasti kot referenčni scenarij iz leta

2016.

Projekcija, za katero je bil uporabljen model GEM-E3 za kratkoročno gospodarsko rast, upošteva poročilo

Evropska gospodarska napoved za jesen 2016 (izdaja v novembru 2016) in kratkoročne napovedi rasti

BDP, ki jih objavlja GD za gospodarske in finančne zadeve. V skladu z njo bo rast BDP v obdobju 2016–

2019 verjetno še naprej visoka (med 1,9 in 2,5 % letno).

Po obdobju globoke recesije v letih 2009–2010, ki mu je sledila počasna rast v letih 2010–2013, je v gos-

podarski rasti v Sloveniji opaziti močno dinamiko z izjemno pozitivno rastjo v več storitvenih in industrij-

skih sektorjih. Stopnje rasti BDP so po obsegu v povprečju dosegle skoraj 2,6 % letno v obdobju 2013–

2016, kar je izjemen uspeh, ki je v glavnem posledica večje domače porabe in bruto investicij v osnovna

sredstva. Pospešena rast ni prispevala k inflacijskim pritiskom, saj je inflacija ostala blizu nič ali v negati-

vnem območju. Hitra rast domačega povpraševanja je povzročila nekaj neravnovesja v trgovini, saj je uvoz

naraščal hitreje kot izvoz, kar je zmanjšalo trgovinski presežek. Rast domačih investicij podpira potencial-

no gospodarsko rast, ki se bo predvidoma kratkoročno nadaljevala najmanj do leta 2020. Večanje delniš-

kega kapitala in s tem povezana rast skupne faktorske produktivnosti sta glavna dejavnika potencialne

gospodarske rasti, medtem ko bo prispevek dela predvidoma sicer pozitiven, toda zelo majhen, saj se brez-

poselnost približuje naravni stopnji brezposelnosti, delovno sposobno prebivalstvo pa upada.

V naslednjih nekaj letih bo Slovenija po napovedih doživela rast, ki se bo približala največji potencialni

Stran 27

rasti. Dinamika rasti, ki ni le kratkoročna, se bo predvidoma opirala predvsem na investicije, ki lahko

povečajo potencialno rast z izboljšanjem produktivnosti primarnih proizvodnih dejavnikov. Zato se pred-

postavlja, da se bo ta dinamika rasti ohranila še desetletje in da bo rast sektorske dejavnosti prenesla tudi v

industrijo. Predpostavlja se, da bo prispevek kapitala in produktivnosti k potencialu gospodarske rasti tako,

kot je kratkoročno, tudi srednjeročno izravnal zmanjševanje prispevka delovne sile. Treba je opozoriti, da

scenarij gospodarske rasti ne šteje za verjetno, da bi se gospodarstvo v Sloveniji lahko vrnilo na stopnje

rasti iz obdobja pred krizo.

Po napovedih se bo gospodarska rast dolgoročno upočasnila in približala dolgoročni potencialni rasti, za

katero velja splošen trend upadanja zaradi napovedanega zmanjšanja števila prebivalcev in delovne sile.

BDP in zasebni prihodki na prebivalca se bodo predvidoma povečevali po višjih stopnjah kot skupni BDP,

saj število prebivalcev upada.

Projekcije glede prebivalstva temeljijo na poročilih EU o staranju prebivalstva, ki so bila uporabljena v

referenčnem scenariju iz leta 2016.

Tabela 8 povzema projekcijo gospodarske rasti.

Tabela 8: Glavne makroekonomske in sektorske projekcije, uporabljene v vseh energetskih scenarijih

Povprečne letne stopnje spremembe po

obsegu

2000–

2008

2009–

2013

2014–

2016

2017–

2023

2024–

2030

2031–

2050

Prebivalstvo 0,14 0,48 0,25 0,12 -0,03 -0,04

BDP 4,28 -2,02 2,55 1,93 1,43 1,30

Kmetijstvo 0,97 -2,02 8,05 0,42 0,18 0,18

Gradbeništvo 5,95 -11,67 3,04 0,96 1,01 1,30

Storitve 4,24 -0,67 2,45 2,06 1,49 1,32

Kovine 6,01 0,14 -0,32 1,51 1,01 0,92

Kemikalije 8,55 2,10 0,65 1,37 1,01 0,89

Gradbeni materiali 2,70 -7,33 1,54 1,16 1,05 0,77

Preostala industrija 3,78 -2,64 3,52 2,09 1,56 1,45

Zasebna potrošnja na prebivalca 2,96 -1,53 1,27 1,67 1,71 1,62

Deleži v skupni dodani vrednosti po

obsegu (%) 2000 2015 2020 2030 2040 2050

Kmetijstvo 3,26 2,93 2,70 2,39 2,14 1,91

Gradbeništvo 7,60 5,16 4,89 4,65 4,61 4,65

Storitve 66,00 68,95 69,52 69,98 70,38 70,29

Industrija in energetika 23,14 22,97 22,90 22,97 22,88 23,15

od tega kovine 0,62 0,72 0,70 0,67 0,65 0,62

od tega kemikalije 2,13 3,37 3,26 3,13 2,99 2,89

od tega gradbeni materiali 1,14 0,73 0,70 0,67 0,65 0,61

od tega preostala industrija 19,25 18,14 18,24 18,50 18,60 19,03

Vir: Model GEM-E3.

Opombe: Za prebivalstvo je stopnja spremembe izračunana kot sprememba števila ljudi.

Za BDP, zasebno potrošnjo in rezultate po sektorjih so stopnje spremembe izračunane kot spremembe v EUR v stalnih cenah in pri

stalnem tečaju.

Sektorski podatki predstavljajo stopnje spremembe dodane vrednosti v stalni vrednosti EUR in deleže dodane vrednosti v skupni

dodani vrednosti (BDP po faktorskih cenah), vse v stalni vrednosti EUR.

Za splošni sektorski vzorec rasti je značilno povečanje dejavnosti v storitvenih in industrijskih sektorjih z

možnostmi visoke dodane vrednosti. Delež storitev v skupni dodani vrednosti, ki je trenutno manjši od

deleža v članicah euroobmočja v EU, se bo po napovedih povečal, zato dolgoročno ni povsem usklajen s

Stran 28

povprečjem euroobmočja. Industrijski sektorji z možnostmi visoke dodane vrednosti, ki dokazano rastejo

hitreje kot velja v povprečju za industrijo, so industrija naložbene opreme, sektor živil in pijač ter sektor

drugih industrij. Po napovedih scenarija gospodarske rasti bo večina dejavnosti energetsko intenzivnih

panog ostala v Sloveniji kljub njihovemu prestrukturiranju na tiste vrste izdelkov in tehnike obdelave, ki

prinašajo večjo dodano vrednost (na primer večja uporaba recikliranih materialov). Dejavniki, ki to spod-

bujajo, so rast produktivnosti in medpanožno povezovanje za kovinsko industrijo v povezavi z industrijo

naložbene opreme ter stroški proizvodnje za industrijo gradbenih materialov, ki sledi rasti dejavnosti v

gradbenem sektorju. Stopnje rasti dejavnosti v gradbenem sektorju se bodo po napovedih dolgoročno

uskladile s stopnjami prihodka na prebivalca. Predvideni vzorec rasti je v skladu s stabilnostjo valute, saj

za Slovenijo zahteva stabilen in uravnotežen tekoči račun. Vzorec rasti omogoča ohranjanje nizkih stopenj

brezposelnosti. Predvidena je pozitivna dinamika rasti, kar velja tudi za stabilnost valute, to pa omogoča

enakomerno uravnavanje kapitalskih trgov in stabilnost obrestnih mer. Slika IV-1 prikazuje predvideno

rast BDP in prebivalstva s širšega zgodovinskega vidika.

Slika IV-1: Letne stopnje spremembe BDP in prebivalstva

Vir: GEM-E3.

Namen scenarija gospodarske rasti ni raziskovati makroekonomske politike ali omejitve. Scenarij gospo-

darske rasti namenoma zavzema optimistično stališče do razvoja gospodarstva, da bi se lahko razumno

ocenila rast povpraševanja po energiji. Toda scenarij vseeno vključuje prestrukturiranje gospodarstva, da

bi se zlasti v industriji izognili precenitvi povpraševanja po energiji.

IV.4 Industrijska dejavnost

Za proizvodnjo več energijsko intenzivnih industrijskih sektorjev se v modelu uporabljajo mere v fizikal-

nih enotah (npr. tonah), seveda tam, kjer so te mere smiselne. Sicer pa se v modelu uporablja dodano vred-

nost po obsegu kot približek za obseg proizvodnje. Razlog za uporabo dodane vrednosti in ne podatkov o

proizvodnji v stalnih cenah je ta, da so dolge časovne vrste slednjih le redko na razpolago kot uradni statis-

tični podatki. V modelu je proizvodnja energijsko intenzivnih panog razdeljena v več podsektorjev, da se

simulirajo določeni proizvodni procesi v teh podsektorjih.

Podatki o industrijski dejavnosti v letu 2015 izhajajo iz nacionalnih statističnih podatkov, objavljenih med

trajanjem študije. Drugi vir podatkov je tudi Eurostat (zbirke podatkov o statistiki podjetij in PRODCOM).

3.112.57

1.94 1.39

-10.0

-8.0

-6.0

-4.0

-2.0

0.0

2.0

4.0

6.0

8.0

1995

1998

2001

2004

2007

2010

2013

2016

2019

2022

2025

2028

2031

2034

2037

2040

2043

2046

2049

An

nu

al r

ate

of

chan

ce (

%)

GDP (volume in market prices)

0.240.21

0.15-0.05

-0.6

-0.4

-0.2

0.0

0.2

0.4

0.6

0.8

1.0

1.2

1995

1998

2001

2004

2007

2010

2013

2016

2019

2022

2025

2028

2031

2034

2037

2040

2043

2046

2049

An

nu

al r

ate

of

chan

ce (

%)

Population (000)

Stran 29

Projekcije obsega proizvodnje po sektorjih so ali enake projekciji dejavnosti po sektorjih, pridobljeni z

modelom GEM-E3, ali zelo blizu te projekcije. Slednje je opaziti pri energijsko intenzivni industrijski

proizvodnji, ki je razdeljena v več kategorij kot v modelu GEM-E3. V teh primerih projekcija temelji na

uporabi ekonometričnih ocen za korelacijo dejavnosti v podsektorjih in dejavnosti združenih sektorjev ter

upoštevanju dejstva, da v prihodnje verjetno lahko pričakujemo relativno zmanjšanje deleža proizvodnje

primarnih materialov in njihovo nadomestitev z večjo uporabo recikliranih materialov. To velja za sektor

železa in jekla, aluminija, bakra, stekla in papirja. V projekcijah je ta zamenjava predvidena kot počasen

proces in se kaže le kot dolgoročen trend. Projekcija predvideva, da se bo proizvodnja cementa še naprej

zanašala na proizvodnjo klinkerja, saj ni verjetno, da bi regija začela uvažati klinker.

Tabela 9 povzema predpostavke o razvoju industrijske proizvodnje v prihodnje. Za vse glavne scenarije in

scenarije občutljivosti je značilna enaka projekcija industrijske dejavnosti.

Tabela 9: Povzetek projekcije industrijske dejavnosti

‘000 ton (kt) ali drug kazalnik obsega 2010 2015 2020 2030 2040 2050

Integrirane jeklarne (kt) 0 0 0 0 0 0

Jeklo iz električnih obločnih peči (kt) 606 604 756 825 884 929

Primarni aluminij (kt) 40 85 90 100 114 127

Baker (kt) 0 0 0 0 0 0

Cink (kt) 0 0 0 0 0 0

Svinec (kt) 14 12 13 15 15 15

Sekundarni aluminij (kt) 17 15 20 27 37 52

Druge neželezne kovine 0 0 0 0 0 0

Osnovne kemikalije (kazalnik prostornine) 154 138 145 127 108 100

Drugi kemični proizvodi (kazalnik prostornine) 3 2 2 2 2 2

Farmacevtska sredstva\kozmetika (kazalnik prostornine) 8 7 8 9 8 9

Papir (kt) 931 944 1028 1156 1162 1154

Celuloza (kt) 43 90 91 92 88 86

Cement (kt) 799 970 1001 1091 1142 1142

Osnovno steklo (kt) 14 11 13 14 14 11

Reciklirano steklo (kt) 16 14 17 24 31 35

Keramika (kazalnik prostornine) 15 15 16 17 18 19

Drugi nekovinski minerali (kazalnik prostornine) 114 108 114 126 136 145

Živila, pijača in tobak (dodana vrednost v stalnih cenah) 478 522 584 700 789 887

Tekstil in usnje (dodana vrednost v stalnih cenah) 250 182 158 139 124 116

Oprema za predelavo kovin, električna, elektronska, transportna in druga naložbe-

na oprema (dodana vrednost v stalnih cenah) 2611 2840 3391 4288 5242 6451

Druge industrije, obdelava lesa, pohištvo, guma (dodana vrednost v stalnih cenah) 1144 1221 1281 1402 1496 1588

Vir: GEM-E3 in PRIMES.

Stran 30

IV.1 Cene fosilnih goriv

Predstavljeni cenovni scenarij je simulacija projekcij cen fosilnih goriv na svetovni ravni, in sicer za suro-

vo nafto (cena nafte Brent), zemeljski plin (evropska povprečna uvozna cena) in uvožen premog (povpreč-

na cena za uvoz v Evropo).

Projekcija cen fosilnih goriv po svetu za glavni cenovni scenarij temelji na modelu svetovne energetike

Prometheus družbe E3M. Ta model je bil uporabljen za izdelavo projekcije, uporabljene za referenčni sce-

narij iz leta 2016 Evropske komisije.

Podatki o cenah fosilnih goriv za zadnja leta so bili posodobljeni v teku te študije, opravljene pa so bile

tudi kratkoročne posodobitve projekcij cen, predvsem do leta 2020, v primerjavi z referenčnim scenarijem

iz leta 2016 Evropske komisije. Popravek kratkoročne projekcije je upošteval napovedi, ki so jih predložili

številni strokovnjaki. V ta namen so svetovalci zbrali vrsto novejših projekcij, zlasti Svetovne banke,

Ameriške agencije za energijo (EIA), Mednarodne agencije za energijo, MDS, OECD in več zasebnih

družb (Barclays, Deloitte, Morgan Stanley, Raymond James, Piper Jaffray, Goldman Sachs in drugih).

Svetovalci niso uporabili modela PROMETHEUS za kratkoročne projekcije cen, ker je PROMETHEUS

dolgoročni model. Kratkoročna napoved na splošno vključuje cene, ki so bistveno nižje od cen, ki jih vse-

buje referenčni scenarij iz leta 2016. Popravljena projekcija se približa projekciji iz referenčnega scenarija

iz leta 2016 predvsem od leta 2025 naprej.

Kratkoročna projekcija cen plina za cenovni scenarij predvideva zmerno zviševanje cen do leta 2025 po

stopnjah, ki so veliko nižje od stopenj zviševanja cen za nafto. Poleg tega kratkoročna projekcija vključuje

razmerje med ceno plina in premoga (v poročilu sta obe gorivi opredeljeni kot uvoz v EU, merjeno glede

na kurilnost in s ceno, določeno v stalnih cenah iz leta 2013), ki naj bi v povprečju znašalo 2,3, kar je manj

od razmerja, ki je vključeno v kratkoročno projekcijo iz referenčnega scenarija iz leta 2016. Razmerje med

ceno plina in premoga je pomemben kazalnik konkurenčnosti plina v primerjavi s premogom v proizvodnji

električne energije. Ekonomsko rangiranje ponudb je v proizvodnji električne energije odvisno od razmerja

med ceno plina in premoga, relativne energijske učinkovitosti elektrarn (plinske turbine s kombiniranim

ciklom imajo bistveno višje stopnje izkoristka kot elektrarne na premog) in cene ogljika na dražbah za

prodajo pravic v sistemu trgovanja z emisijami. Zmanjšanje razmerja med ceno plina in premoga pomeni,

da se lahko spremeni položaj elektrarn na plin in premog pri ekonomskem rangiranju ponudb.

Srednje- in dolgoročna projekcija za cenovni scenarij zavzema stališče, da bodo cene nafte kratkoročno

ostale nizke, ker bo organizacija OPEC težko zmanjšala proizvodnjo, da bi zvišala cene nafte. Pričakovati

je, da bo možnost zvišanja cen do leta 2020 odvisna predvsem od ponudbe in zalog nafte, in ne od povpra-

ševanja po nafti. Proizvodnja nafte iz skrilavca v ZDA s prelomno ceno 50–70 USD za nafto Brent je na

kritični točki. Predpostavlja se, da poteka počasen proces prilagajanja, pri čemer investicije za nov razvoj

na področju pridobivanja nafte iz skrilavca močno upadajo in neprijetnosti, ki jih nižje cene nafte povzro-

čajo članicam Opeca, postopoma izboljšujejo disciplino pri upoštevanju kvot znotraj te organizacije.

Zatem se bodo cene zaradi tega procesa pred letom 2020 ali po tem letu približale 60–65 USD, kolikor so

znašale leta 2013. Srednje- in dolgoročna projekcija vključuje ohranitev višjih cen nafte, deloma zaradi

neomejevanja svetovnega povpraševanja po nafti zaradi pozitivne rasti povpraševanja v regijah v razvoju

(ki jo podpirata rast BDP in hitra motorizacija). Glavni dejavnik za dolgoročnim zvišanjem cen nafte je

zmanjšanje razmerja med zalogami in proizvodnjo, zato se bo nadaljeval trend zviševanja cen. Ta trend je

izrazitejši v obdobju 2025–2035, sledi pa upočasnitev zvišanja cen nafte. Predpostavka o široki bazi virov

(vključno z nekonvencionalnimi viri) skupaj z upočasnitvijo rasti svetovnega povpraševanja po nafti bo

Stran 31

povzročila zmerno zviševanje cen po letu 2040.

Na podlagi projekcije se pričakuje, da bo pojav plina iz skrilavca v ZDA in njegov izvozni potencial v

obliki UZP povzročil kratkoročno znižanje cen UZP po svetu. Sprostitev pritiska na trgu UZP zaradi

ponovnega zagona jedrske energije na Japonskem (kar pomeni manjši uvoz plina) bo predvidoma zajezila

trend naraščajočih cen plina zaradi zaostrenih razmer na trgu plina v vzhodni Aziji. Poleg tega kratkoročno

vztrajno nizke cene nafte pomenijo nizke cene plina za dobavo plina na podlagi pogodb, indeksiranih na

cene nafte. Razvoj konkurence med ponudniki plina v evroazijskem območju vrši pritisk na srednjeročno

nadaljevanje pogodb za dobavo plina, indeksiranih na cene nafte, kar omogoča pojav nevezanosti cen med

plinom in nafto.

Vendar pa bo svetovno povpraševanje po plinu verjetno povzročilo srednjeročno in dolgoročno zviševanje

cen plina. V določenem obsegu pa lahko povečanje ponudbe plina zaradi razširjene proizvodnje iz dodat-

nih nekonvencionalnih virov plina, ki bodo zaradi povečanega povpraševanja po plinu v veliki meri na

razpolago po letu 2020, vendarle izravna zviševanje cen plina. Vendar so stroški pridobivanja plina iz

nekonvencionalnih virov višji v primerjavi s pridobivanjem plina iz konvencionalnih virov, zato bodo

morale cene plina ostati višje od teh stroškovnih ravni.

Nedolgo tega so se mednarodne cene premoga znižale zaradi presežka ponudbe, pri čemer se je rast pov-

praševanja na Kitajskem upočasnila, v ZDA pa je bila negativna. Cene premoga so trenutno nizke glede na

zgodovinske ravni. Na podlagi projekcije je predvideno počasno zviševanje cen premoga, ki naj bi se okoli

leta 2020 približale ravni cen iz leta 2014. Upočasnitev svetovnega povpraševanja po premogu zaradi pod-

nebnih zavez povzroča zniževanje cen premoga, hkrati pa sedanje prestrukturiranje premogovnikov v vseh

največjih proizvajalkah premoga zvišuje cene premoga. Iz projekcije je za dolgoročno obdobje razvidno,

da bo stopnja spremembe cen premoga pozitivna zaradi zvišanja cen nafte in plina v obdobju 2025–2050,

ta trend pa podpira vztrajno povpraševanje po premogu v regijah v razvoju, ki jih manj omejujejo politike

na področju zmanjševanja emisij ogljika.

V projekciji cen se razmerje med ceno plina in nafte zmerno zmanjšuje, in sicer z 0,78 leta 2015 na 0,60

leta 2030, nakar je skoraj ustaljeno do leta 2050. To razmerje je eno najmanjših od leta 1980. Zaradi pri-

dobivanja plina iz nekonvencionalnih virov (v glavnem skrilavca) in širjenja trgovine z UZP je opaziti

srednjeročno in dolgoročno relativno nevezanost cen plina na cene nafte. Razmerje med cenami plina in

premoga je odločilno za naložbe v proizvodnjo električne energije.

Leta 2013 je razmerje med uvozno ceno plina in premoga v EU prvič doseglo raven 3,75, kar je povzročilo

odmik od plina v proizvodnji električne energije. Po drugi strani je cena na podlagi indeksa Henry Hub za

plin nižja kot uvozna cena EU (zaradi pojava plina iz skrilavca), zato je plin prednostna možnost za nove

naložbe na področju električne energije v Severni Ameriki. V projekciji so navedene stopnje tega razmerja,

ki znašajo 2,3 ali manj do leta 2030, zaradi izkoriščanja nekonvencionalnih virov plina (v zelo velikem

obsegu zunaj EU). Po letu 2030 se to razmerje še zmanjšuje, čeprav zelo počasi, in leta 2050 doseže vred-

nost 2,0. Kljub temu zmanjšanju se konkurenčnost plina glede na premog v EU vztrajno ohranja skozi

celotno obdobje zaradi naraščanja cen ogljika v sistemu trgovanja z emisijami. Te se zvišujejo tako, da se

položaj elektrarn na plin in tistih na premog pri ekonomskem rangiranju ponudb po nekaterih scenarijih

obrne v korist plina pred letom 2030 ali celo pred letom 2025.

Slika IV-2 prikazuje cenovne scenarije za tri fosilna goriva in za primerjavo vključuje pretekle cene od leta

1980. Vse cene so v stalnih cenah iz leta 2013 na enoto energije glede na kurilnost.

Stran 32

Slika IV-2: Projekcija svetovnih cen fosilnih goriv (EUR'2013 na MWh glede na kurilnost goriva)

Vir: Model Prometheus in izračuni E3M.

IV.2 Trg EU za trgovanje z emisijami

Projekcije cen v sistemu EU za trgovanje z emisijami ogljikovega dioksida temeljijo na scenarijih, količin-

sko opredeljenih z uporabo modela PRIMES, ki zajema vse države članice Evropske unije v okviru več

scenarijev, pripravljenih leta 2016 za Evropsko komisijo. Predpostavlja se, da ima energetski razvoj v Slo-

veniji komajda kakšen vpliv na oblikovanje cen v sistemu EU za trgovanje z emisijami. Ker v tej študiji ni

predvideno, da bi se model PRIMES uporabil za celotno EU, je bilo treba za študijo uporabiti obstoječe

projekcije cen v sistemu EU za trgovanje z emisijami Evropske komisije. Na podlagi referenčnega scenari-

ja cene v sistemu EU za trgovanje z emisijami sledijo cenam v skladu z referenčnim scenarijem iz leta

2016. Za oba scenarija, EUCO27SNr in EUCO30SNr, cene v sistemu EU za trgovanje z emisijami sledijo

cenam iz novejših scenarijev Evropske komisije, namen tega pa je doseči cilje za leti 2030 in 2050.

Opozoriti je treba, da projekcija za ceno v sistemu trgovanja z emisijami za glavni scenarij in scenarije

občutljivosti EUCO27SN predvideva strmo rast cene v sistemu trgovanja z emisijami, ki naj bi dosegla

550 EUR/t CO2 v letu 2050. Gibanje cene v sistemu trgovanja z emisijami zagotavlja potrebne spodbude

za uresničitev ciljev zmanjšanja emisij s spodbujanjem OVE in drugih tehnologij. Glavni scenarij in scena-

riji občutljivosti EUCO30SN, ki predpostavljajo obsežna prizadevanja za večjo energijsko učinkovitost,

kar vodi k manjši porabi končne energije, predvidevajo manj strmo rast cene v sistemu trgovanja z emisi-

jami, in sicer na 522 EUR/t CO2 v letu 2050, saj del prizadevanj za uresničitev ciljev za zmanjšanje emisij

prispevajo večji prihranki energije. Ta razlika v projekcijah cen v sistemu trgovanja z emisijami med dve-

ma glavnima scenarijema blažitve in s tem povezanimi scenariji občutljivosti lahko povzroči razlike v

načinu uresničitve zastavljenih ciljev. Glavni scenarij in scenariji občutljivosti EUCO27SN predvidevajo

manj naložb v doseganje ciljev energijske učinkovitosti, zato morajo bolj spodbuditi tehnologije za zmanj-

šanje emisij, na primer večjo uveljavitev OVE, in sklepamo lahko, da imajo cene v sistemu trgovanja z

emisijami nanje večji vpliv v primerjavi z glavnim scenarijem in scenariji občutljivosti EUCO30SN, ki

spodbujajo ukrepe za energijsko učinkovitost, kar zmanjšuje porabo končne energije, a tudi potrebo po

uveljavitvi OVE ali drugih tehnologijah za zmanjšanje emisij TGP. V tem pogledu so scenariji

EUCO30SN manj odvisni od cene v sistemu trgovanja z emisijami v primerjavi s scenariji EUCO27SN,

0

10

20

30

40

50

60

701

98

0

19

83

19

86

19

89

19

92

19

95

19

98

20

01

20

04

20

07

20

10

20

13

20

16

20

19

20

22

20

25

20

28

20

31

20

34

20

37

20

40

20

43

20

46

20

49

EUR

'13

/MW

h

Coal

Crude Oil

Natural Gas

Stran 33

kot kaže Tabela 10.

Kljub temu je treba opozoriti, da oba glavna scenarija EUCO27SN in EUCO30SN zahtevata posebno

pozornost glede izvajanja simuliranih politik. Precejšnja uveljavitev obnovljivih virov energije ter široko

izvajanje politik energijske učinkovitosti zahtevata veliko bolj prožen in prilagodljiv upravni okvir, predv-

sem v povezavi s postopki izdaje dovoljenj in odobritev. Ta prilagodljivi okvir za izvajanje potrebnih poli-

tik v večjem obsegu je v modelu PRIMES upoštevan z ustrezno formulacijo stroškovnih krivulj, ki prika-

zujejo stroške izvajanja teh politik. Iz stroškovnih krivulj je razvidno postopno povečevanje težavnostne

stopnje izvajanja katere koli politike z upravnega in tehničnega vidika; njihov naklon je večji v referenč-

nem scenariju (RMa) v primerjavi s scenariji EUCO, po katerih se predpostavlja učinkovitejši okvir za

izvajanje politik.

Na trgu EU za trgovanje z emisijami je trenutno velik presežek pravic zaradi manjšega povpraševanja po

energiji od pričakovanega, tako zaradi gospodarske krize in upočasnjene rasti kot tudi zaradi hitrejšega

razvoja obnovljivih virov energije, kot je bilo pričakovano. Subjekti na trgu ta velik presežek pravic doje-

majo kot presežek ponudbe, zato ostajajo tržne cene nizke. Vztrajanje tega presežka pomeni, da se bodo

razmere na trgu s pravicami do emisij zaostrile z zamudo, zato imetniki pravic ne pričakujejo dobička iz

nadaljnjega imetja pravic, emisijski viri, ki pravice uporabljajo za upravičenje svojih emisij, pa ne pričaku-

jejo, da se bodo cene ogljika kmalu zvišale. Ta mehanizem model PRIMES nazorno simulira v modulu o

trgu za trgovanje z emisijami. Simulacije kažejo, da lahko znatno zmanjšanje presežka učinkovito zviša

cene ogljika v sistemu trgovanja z emisijami zaradi dveh sprememb: večjega kopičenja pravic s strani ime-

tnikov in večjega odkupa pravic s strani onesnaževalcev.

Predpostavljeno je, da se sklep o rezervi za stabilnost trga izvede v celoti. To pomeni prenos velikega

deleža pravic v rezervo v začetnih fazah pred letom 2020 in asimetrična pravila za prenos pravic v rezervo

ali za prenos pravic iz rezerve po letu 2021. Simulacija sistema trgovanja z emisijami z rezervo za stabil-

nost trga kaže, da se presežek lahko znatno zmanjša in da je verjetno, da bo stabilnost presežka dosežena

pred letom 2025. Stabilnost pomeni, da je presežek v območju med spodnjo in zgornjo mejo, ki ju določa

rezerva za stabilnost trga, na teh mejah pa se sproži prenos iz rezerve oziroma prenos v rezervo. Ker se

izdaja pravic linearno zmanjšuje do leta 2050, stabilnost presežka pomeni, da lahko imetniki pravic upra-

vičeno pričakujejo zvišanje cen ogljika, zato bodo morda obdržali svoje pravice, če bodo bodoči prihodki

višji od njihove subjektivne diskontne stopnje, pomeni pa tudi, da bodo onesnaževalci v pričakovanju zvi-

šanja cen ogljika pohiteli z odkupom pravic po sedanjih nižjih cenah, če bodo cene v prihodnje višje od

mejnega stroška zmanjšanja emisij. V simulaciji na podlagi modela PRIMES se ta metodologija uporablja

do leta 2050.

Tabela 10: Cene v sistemu EU za trgovanje z emisijami (EUR'2013/t CO2) za vse scenarije

Scenarij/Scenarij občut-ljivosti

2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Referenčni scenarij 11,2 7,5 15,0 22,5 33,5 42,0 50,0 69,0 88,0

EUCO27SNr 11 8 15 25 42 88 160 320 550

EUCO27SN 11,2 7,5 15,0 25,0 42,0 88,0 160,0 320,0 550,0

EUCO27SNhr 11,2 7,5 15,0 25,0 42,0 88,0 160,0 320,0 550,0

EUCO27SNdh 11,2 7,5 15,0 25,0 42,0 88,0 160,0 320,0 550,0

EUCO27SN_TR_rail 11,2 7,5 15,0 25,0 42,0 88,0 160,0 320,0 550,0

EUCO30SNr 11,2 7,5 15,0 23,5 27,0 80,0 156,0 290,0 522,0

EUCO30SN 11,2 7,5 15,0 23,5 27,0 80,0 156,0 290,0 522,0

Stran 34

EUCO30SNhr 11,2 7,5 15,0 23,5 27,0 80,0 156,0 290,0 522,0

EUCOGREENSN 11,2 7,5 15,0 23,5 27,0 80,0 156,0 290,0 522,0

EUCO30SNdh 11,2 7,5 15,0 23,5 27,0 80,0 156,0 290,0 522,0

EUCO30SN_TR_rail 11,2 7,5 15,0 23,5 27,0 80,0 156,0 290,0 522,0

Vir: PRIMES.

IV.3 Domače cene goriv

Projekcije cene goriv na domačem trgu se za vsak scenarij pripravijo z endogenimi mehanizmi modela.

Cene fosilnih goriv pred obdavčitvijo so odvisne od cen uvoženih goriv. Cene doma proizvedenih fosilnih

goriv pred obdavčitvijo se določijo na različne načine glede na vrsto goriva. Za doma proizvedeni premog

in lignit se cene določijo na podlagi pribitka na stroške z uporabo razpoložljivih informacij o potrebnih

prihodnjih naložbah v nahajališča lignita in gibanju obratovalnih stroškov, vključno s stroški dela. Zlasti v

primeru Slovenije je cena lignita določena s posebno klavzulo v kreditni pogodbi, ki se nanaša na največji

strošek lignita, ki ga bo porabila enota TEŠ6, največja (skoraj edina) porabnica lignita v energetskem sis-

temu v Sloveniji. V tej pogodbi piše, da cena lignita iz velenjskega premogovnika ne bi smela preseči

2,25 EUR/GJ v letu 2015 in ostaja skladna z najvišjimi cenami, in sicer do 2,73 EUR/GJ v letu 2053.

Cene električne energije pred obdavčitvijo so določene za vsak sektor potrošnje na podlagi kompleksne

metodologije, ki se opira na Ramsey-Boiteuxove metode. Po Boiteuxovi metodi cena električne energije za

prodajo določeni kategoriji strank, za katere je značilen skupen vzorec obremenitvenega profila na strani

porabe, odraža dolgoročni mejni strošek sistema za podpiranje obremenitvenega profila na strani porabe

dane kategorije strank. Z drugimi besedami ta metoda uporablja usklajevanje obremenitvenih profilov

proizvodnih enot z obremenitvenimi profili kategorij strank na podlagi vrstnega reda od pasovnega do

trapeznega in koničnega obremenitvenega profila strank. To metodo določanja cen lahko utemeljimo s

tem, da gre za stabilno dolgoročno metodo določanja cen, ki ima to prednost, da povrne stroške investicij-

skega vzdrževanja obratov ter hkrati spominja na sklenitev dolgoročnih dvostranskih pogodb med skupi-

nami obratov in skupinami strank, ki imajo skupen obremenitveni profil. Namen Ramseyjeve metode

določanja cen je, da fiksne in nepovrnjene stroške (na primer nasedle stroške ali pribitke glede na tržno

moč, če je primerno) porazdeli po kategorijah strank. Tu velja načelo, da se stroški porazdelijo obratno

sorazmerno s cenovno elastičnostjo povpraševanja strank. Primer uporabe Ramseyjeve metode je porazde-

litev povračila stroškov za podpiranje OVE.

Omrežne tarife so v tem modelu določene z metodo, ki posnema skupne prakse upravnih organov. Tarifa

je določena kot razmerje reguliranih osnovnih sredstev s pribitkom sedanje vrednosti prihodnjih stroškov

za naložbe in vzdrževanje ter sedanje vrednosti pričakovanega prihodnjega povpraševanja, ki uporablja

omrežno infrastrukturo. Ta metoda se uporablja za prenosno in distribucijsko električno omrežje, plinovo-

dna omrežja in omrežja za daljinsko ogrevanje. Pri oblikovanju tarif v prenosnem in distribucijskem elek-

tričnem omrežju se upošteva uveljavitev obnovljivih virov energije, katerih geografska porazdelitev lahko

zahteva znatno novo infrastrukturo, kar vpliva na stroške energetskih omrežij.

Vsi scenariji vsebujejo enake predpostavke o obdavčitvi iz Tabela 11.

Tabela 11: Obdavčitev energetskih proizvodov, predpostavljena v scenarijih

Trošarine (EUR/toe) 2005 2010 2015

Nafta 208,8 261,2 316,3

Bencin 530,7 629,8 685,2

Kurilno olje 63,3 73,1 66,1

UNP, razen za gospodinjstva 63,7 58,4 57,4

Stran 35

UPN za gospodinjstva 36,7 33,9 37,6

Gorivo za reakcijske motorje 0,0 0,0 0,0

Zemeljski plin v elektroenergetiki 7,0 6,6 6,3

Zemeljski plin v industriji 36,8 38,3 145,5*

Zemeljski plin v široki rabi 41,0 38,3 59,9*

Domači premog 0 0 0

Biomasa 0,0 0,0 0,0

Električna energija v industriji 0 9,1 35,7

Električna energija v široki rabi 0 12,2 35,7

Para – toplota 0,0 0,0 0,0

Stopnje DDV (%) 2005 2010 2015

Za gospodinjstva 20,0 20,0 22,0

*Davek od leta 2016

Vir: E3M za modela PRIMES in GEME3.

Cene toplotne energije, ki se distribuira po omrežju za daljinsko ogrevanje, temeljijo na skupnih stroških

proizvodnje toplotne energije. Tudi za toploto pare iz SPTE se določi cena, vendar je plačilo zanjo odvisno

od tega, ali je proizvajalec drug subjekt kot potrošnik proizvedene pare/toplote. Cena pare/toplote, proiz-

vedene v SPTE, je določena na podlagi višje od vrednosti med povprečnimi dolgoročnimi stroški ob upoš-

tevanju tega, da je to stranski proizvod, ki zahteva dodatne stroške za opremo, uporabljeno za proizvodnjo

pare, in dodatno gorivo, potrebno za proizvodnjo pare, ter oportunitetnimi stroški, ki odražajo skupne stro-

ške proizvodnje pare v kotlih.

Za cene po obdavčitvi se cenam pred obdavčitvijo dodajo trošarine in DDV, ki se uporablja samo za gori-

vo, uporabljeno v sektorju gospodinjstev in za zasebni prevoz. Podatki za obdavčitev izhajajo iz GD za

obdavčenje in carinsko unijo in zanje je predpostavljeno, da bodo v prihodnje ostali nespremenjeni (v real-

nih vrednostih).

IV.4 Demografski in stanovanjski podatki

Demografski in stanovanjski podatki so osnovani na podatkih popisov, raziskavi Eurostata o stanovanjskih

razmerah, podatkovni zbirki BIPE in informacijah ministrstva.

Model obravnava gospodinjstvo kot porabnika energije v sektorju gospodinjstev in ne stanovanje, torej ne

upošteva praznih stanovanj in počitniških hiš. Število gospodinjstev je odvisno od projekcije števila oseb

na gospodinjstvo, kar se šteje kot podatek, ki zrcali družbene trende. Število oseb na gospodinjstvo se v

razvitih gospodarstvih sčasoma na splošno zmanjša. Glede povprečne površine gospodinjstev se predpos-

tavlja, da bo močno povezana z rastjo zasebnega prihodka ob uporabi elastičnosti več kot ena. Slika IV-3

prikazuje projekcijo števila gospodinjstev za referenčni scenarij.

Stran 36

Slika IV-3: Osnovne demografske predpostavke

Vir: PRIMES.

Demografski in stanovanjski podatki razlikujejo med kategorijami na podlagi ravni prihodkov, starosti

stavbe, geografske lokacije (mestna, polmestna in podeželska območja) in glavnega tehnološkega vzorca

ogrevalnega sistema stavbe. Model endogeno določa možne prehode med kategorijami ogrevalnih vzor-

cev, ki so posledica stroškov energije in prihodka. Razlikovanje med kategorijami ogrevalnih vzorcev je

pomembna prvina tega modela, saj se pokažejo posebnosti in vztrajnost vsake kategorije glede možne

nadomestitve z drugimi gorivi, izbire opreme in ravni koristne energije za ogrevanje. S kategorizacijo gos-

podinjstev glede na glavni ogrevalni vzorec so le redka gospodinjstva uvrščena v kategorije individualnega

plinskega ogrevanja in ogrevanja z električno energijo. Glavne kategorije so delno ogrevanje, centralno

ogrevanje in daljinsko ogrevanje.

Rast zasebnega prihodka pomeni izboljšanje življenjskih razmer, zato naj bi se delež delno ogrevanih stavb

v prihodnje zmanjšal. Toda velik del teh stavb je na podeželskih območjih in večina nima dostopa do

omrežne infrastrukture, kot je zemeljski plin ali daljinsko ogrevanje. Preostale možnosti ogrevanja, in sicer

električna energija, UPN, kurilno olje in les, bodo še naprej dopuščale delno ogrevanje stavb. Zato velja

stališče, da bo zmanjšanje števila delno ogrevanih stavb manjše zaradi velikega deleža podeželskih hiš.

Slika IV-4 grafično prikazuje razdelitev gospodinjstev po vrsti glavne ogrevalne tehnologije, kot je bila

uporabljena za umerjanje modela.

1995 2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

1000

0.000

0.500

1.000

1.500

2.000

2.500

3.000

3.500

Tota

l num

ber o

f hou

seho

lds i

n th

ousa

nd

Num

ber o

f per

sons

per

hou

seho

ld

people per household Number of households

Stran 37

Slika IV-4: Število gospodinjstev, razvrščenih po vzorcu glavne ogrevalne tehnologije ('000 gospodinjstev)

Vir: PRIMES.

Koristna energija za ogrevanje stavbe je odvisna od obnove za namene prihranka energije, kar je endogeno

v modelu, in sicer kot posledica stroškov energije in določenih politik. Možnosti obnove stavbe za namene

prihranka energije upoštevajo različne neposredne in skrite stroške na kategorijo stavbe ter razlikujejo med

starostjo, med stanovanjskimi bloki in individualnimi hišami ter med mestnimi in drugimi območji. V

modelu se obnova obravnava kot poseg, ki presega običajno obnovo starih hiš, ki ponavadi vključuje šibke

izboljšave za prihranek energije. Običajne stopnje obnov ter stopnje rušenja in novogradenj so zgodovin-

sko nizke. Model razlikuje med vrstami obnov glede na stopnjo prihranka energije, ki se razlikuje z vidika

stroškov.

Splošni koncept vrednosti „energijske učinkovitosti“ (izražene kot prihranek EUR/toe) se šteje kot dejav-

nik politike, ki omogoča obnovo hiš in na splošno energijsko učinkovito izbiro opreme. Vrednost energij-

ske učinkovitosti se spreminja glede na scenarij in s tem odraža različne cilje in politike energijske učinko-

vitosti. Porabnik si vrednost energijske učinkovitosti razlaga kot virtualno korist na enoto prihranjene

energije zaradi obnove ali izbire učinkovite opreme. Uporabnik modela lahko s spreminjanjem vrednosti

energijske učinkovitosti doseže različne stopnje prihranka energije, zato si vrednost energijske učinkovito-

sti lahko razlagamo kot senčno (dualno) vrednost cilja prihranka energije ali ravnotežno ceno na trgu belih

certifikatov (certifikati, ki predstavljajo obveznost prihranka energije).

V okviru tega projekta so predpostavljene vrednosti energijske učinkovitosti za referenčne scenarije (RM)

in tudi za scenarije EUCO27SNr in EUCO30SNr ter vse scenarije občutljivosti zmanjšane v primerjavi z

vrednostmi energijske učinkovitosti v referenčnem scenariju EU iz leta 2016 za obdobje do leta 2030,

zatem pa se približajo vrednostim, uporabljenim v referenčnem scenariju iz leta 2016, ter zagotavljajo

stopnjevanje obveznosti prihranka energije.

Predpostavljeno je, da si nacionalne politike ustrezno prizadevajo izvesti direktive o energijski učinkovito-

sti v okviru teh scenarijev. Ker ni mogoče predvideti, kakšna bo oblika teh ambicioznih politik v prihod-

nje, model ravna drugače: upošteva želeni časovni potek prizadevanj za prihranek energije v hišah in

pisarnah, ki je reprezentativen za stopnjo zastavljenih ciljev politike EU, ter spreminja vrednost parametra

energijske učinkovitosti, dokler se sčasoma približno ne dosežejo stopnje prihranka energije. Model na ta

39% 39% 36% 36% 38% 39% 39% 39% 39% 40% 41%

4% 4% 5% 5% 5% 6% 5% 5% 5% 5% 5%

2% 2% 2% 2% 2% 3% 3% 3% 3% 3% 4%

12% 12% 11% 11%

12% 12% 12% 11% 11% 11% 11% 43% 43%

46% 46% 43% 40% 41% 42% 42% 41% 39%

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

1000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Number of Households by category of heating pattern - Scenario RMa ('000)

Non-full Heating

Distributed heatHeating

Direct gas Heating

Electricity Heating

Central Heating

Stran 38

način predvideva najboljši način porazdelitve prizadevanj za prihranek energije med razredi porabnikov,

saj so vrednosti energijske učinkovitosti senčne spremenljivke ciljev prihranka energije.

IV.5 Podatki za sektor prometa

Podatki v modelu, ki se nanašajo na razčlenitev voznega parka, (kategorija vozil, vrsta goriva, starost itd.)

za leti 2005 in 2010 izhajajo iz podatkovne zbirke TRACCS in EUROSTAT. Opravljena je bila validacija

rezultatov modela, ki se nanašajo na dodelitev vozil v kategorije vrst goriv in starostne kategorije za leto

2015; poskrbljeno je bilo, da se pridobi umerjanje, ki je zelo blizu najnovejšim statističnim podatkom.

PRIMES-TREMOVE je umerjen na najnovejše kratke statistične podatke EUROSTAT-a o obsegu dejav-

nosti prevoza za načine prevoza. V primeru težkih tovornih vozil se dejavnost meri na podlagi teritorialno-

sti. Dejavnosti tovornih vozil v tkm in tudi v vkm temelji na načelu teritorialnosti. Za namene umerjanja

modela so v dejavnosti, izraženi v vkm, upoštevane tudi prazne vožnje.

Dinamika dejavnosti prometa glede na način prevoza je ocenjena ekonometrično na podlagi dinamike

BDP, rasti prebivalstva, cene goriv, razvoja železniške in avtocestne infrastrukture (v km). Referenčni

scenarij dejansko predpostavlja izvedbo osrednjega omrežja TEN-T in celovitega omrežja. To je razvidno

iz pomembnega povečanja potniškega in, kar je najpomembneje, tovornega železniškega prometa v Slove-

niji. Slednji predstavlja pomemben steber tovorne prevozne dejavnosti v Sloveniji že v izhodiščnem letu

(tj. modalni delež 31 %). Potencialna nadaljnja gibanja v tovornem železniškem sistemu so upoštevana v

modeliranju s povečanimi faktorji obremenitve, skrajšanim časom prevoza (tj. zmanjšanimi stroški) in

znižanjem obratovalnih stroškov, kar je odvisno od predpostavke v scenariju. Takšno modeliranje se je

uporabilo za izbrane različice.

Tranzitni promet je pomembna posebnost prometnega sistema v Sloveniji, ki vpliva predvsem na segment

osebnih vozil in težkih tovornih vozil. V primeru tovornih vozil se vrednosti modela PRIMES (tj. iz podat-

kov Eurostata) o dejavnosti prometa nanašajo na domačo tovorno dejavnost tovornih vozil. To je očitno ob

primerjavi vrednosti Eurostata in ocen, ki izhajajo iz slovenskega poročila„Dolgoročne energetske bilance

Slovenije do leta 2030 in strokovne podlage za določanje nacionalnih energetskih ciljev“, na sliki 8). Vre-

dnosti Eurostata na podoben način v primeru osebnih vozil vključujejo samo domače prevoze z osebnimi

vozili. Glede na slovensko študijo bi tranzitni promet osebnih vozil pokazal za 24 % več prevozov.

PRIMES-TREMOVE in celotni PRIMES sta umerjena na energetske bilance Eurostata in jih upoštevata.

Povpraševanje po energiji v prometu običajno pomeni prodajo goriv na mestih točenja goriva, ki se lahko

razlikujejo od regije porabe. Pri primerjanju podatkov o energiji in prometu je treba upoštevati te razlike.

To velja še posebej za razmerja za dejavnost prevoza, kot sta energijska učinkovitost v tovornem oz. potni-

škem prometu, ki se merita s tonami naftnega ekvivalenta na milijon tonskih kilometrov oz. tonami naft-

nega ekvivalenta na milijon potniških kilometrov.

V primeru osebnih vozil se ob upoštevanju dodatnega tranzitnega prometa (+24 % za leto 2010) v razmer-

ju energijske učinkovitosti (toe/pkm) za osebna vozila nastalo razmerje zmanjša, kar pomeni, da je sloven-

ski vozni park učinkovitejši kot v primeru izvzetja tranzitne dejavnosti. Ta posebnost je bila vključena v

modeliranje. Pri izvajanju modela za pripravo referenčnega scenarija je bil upoštevan relativno omejen

potencial za izboljšanje energijske učinkovitosti slovenskega voznega parka, čeprav model v promet oseb-

nih vozil ne vključuje dodatnega dela o tranzitnem prometu. To je razvidno iz manjše stopnje napredka pri

učinkovitosti, ki se za osebna vozila začne od leta 2015 do 2030 in naprej. Napredek pri učinkovitosti je v

glavnem posledica Uredbe 443/2009, ki določa 95 g CO2/km za proizvajalce osebnih vozil do leta 2021.

http://e.tc/

Stran 39

IV.6 Elektrarne

Model vsebuje celoten nabor elektrarn. Obrati so v simulaciji dispečiranja opredeljeni posamično, upošte-

vana pa je tudi morebitna razgradnja ali podaljšanje življenjske dobe po prenovi. Oboje je v modelu v

osnovi endogeno. Nove naložbe v elektrarne so načeloma prav tako endogene, vendar pa je model omejen

tako, da izbira med vnaprej opredeljenimi možnimi naložbami v obrate, ki običajno zajemajo veliko število

tehnologij. Velikost novih obratov je prav tako vnaprej opredeljena in zajema niz velikosti, razen v prime-

ru majhnih obratov, ki so lahko kakršne koli velikosti. Velikosti so pomembne za ekonomije obsega in se v

modelu uporabljajo tudi za zajetje posebnosti naložbenih možnosti glede na geografsko lokacijo novega

obrata, ki je pomembna zlasti za elektrarne s soproizvodnjo, ki zagotavljajo industrijsko paro ali toploto za

daljinsko ogrevanje. Za zajem geografskih posebnosti so velikosti novih soproizvodnih obratov za indus-

trijo in daljinsko ogrevanje majhne in srednje.

Pomembno vprašanje je načrtovanje prenove ali ustavitve starih obratov na lignit in premog, ki niso sklad-

ni s sedanjo okoljsko zakonodajo za onesnaževanje zraka. Pri starih obratih je pogosto ekonomsko neupra-

vičeno vlagati v opremo za zmanjševanje emisij žveplovih ali dušikovih oksidov (DeSOx ali DeNOx), če

je preostala življenjska doba obrata kratka, razen če je bila opravljena večja prenova, ki jo podaljšuje, kar

pa je običajno drago. Te možnosti so zajete v modelu in usmerjajo endogeni rezultat glede ustavitve ali

prenove. Vendar pa je v primeru kratkoročnih projekcij ustavitev ali prenova v teku, zato je bila v model

vključena eksogeno. Neskladnost z okoljsko zakonodajo lahko privede do omejitve števila preostalih obra-

tovalnih ur obrata, če se ne izvede njegova prenova. Ker nekateri od teh starih obratov zagotavljajo toplo-

to za daljinsko ogrevanje, je bilo predpostavljeno, da se preostale obratovalne ure porazdelijo med več

prihodnjih let, da se tako izpolnijo obveznosti do sistema daljinskega ogrevanja. Omejitve glede obratova-

nja se določijo eksogeno.

Pri umerjanju modela dispečiranja električne energije za leto 2015 je prišlo do določenih težav, saj je v letu

2015 potekalo preizkusno obratovanje nove elektrarne na lignit (Šoštanj 6) in ne redno obratovanje. Vsee-

no pa je bil model dispečiranja električne energije umerjen na podlagi obratovanja novega obrata na lignit

(TEŠ – Šoštanj6) med letom 2016, pri čemer se upravičeno pričakuje, da bo ta elektrarna skupaj z jedrsko

pretežno obratovala kot pasovni proizvajalec, in se ne pričakuje, da bi obratovala z drugačnim obremenit-

venim profilom. Podobno je bilo mogoče opraviti umerjanje glede na podatke o proizvodnji za leto 2015

za hidroelektrarne in obnovljive vire energije. Umerjanje je zajemalo tudi proizvodnjo elektrike in pare v

industrijskih obratih in obratih, ki služijo za daljinsko ogrevanje.

Iz eksogenih predpostavk izhaja, da bo znaten del toplotnih zmogljivosti, predvsem na lignit, verjetno v

kratkem času prenehal obratovati. Prenova s podaljšanjem življenjske dobe je prejkone draga glede na

starost obratov in stroške okoljsko pogojenih nadgradenj. Zato so predpostavke glede starih obratov

pomembne z vidika zahtev po naložbah v nove elektrarne in z vidika razvoja mešanice virov elektrike pri

različnih scenarijih.

V Tabela 12 so povzete eksogene predpostavke o življenjski dobi sedanjih termoelektrarn in jedrske elek-

trarne. Vendar pa lahko model endogeno podaljša njihovo življenjsko dobo, če ugotovi, da je naložba v

prenovo ekonomsko upravičena. O vseh drugih vnosih odloči model endogeno.

Tabela 12: Eksogene predpostavke o preostalih elektrarniških zmogljivostih v prihodnosti, brez prenov ali z endogenimi

podaljšanji življenjske dobe obratov v modelu

MW-neto 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Jedrska 700 700 0 0 0 0 0 0

Na lignit/premog 1336 847 585 585 585 539 539 539

Stran 40

MW-neto 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Na plin (vklj. daljinsko

ogr.) 472 382 375 131 131 43 32 13

Na odpadno biomaso 37 37 37 37 37 37 35 33

Na naftne derivate 88 84 0 0 0 0 0 0

Drugi majhni obrati 0 0 0 0 0 0 0 0

Skupaj termoel. 2633 2050 997 753 753 619 606 585 Vir: PRIMES

V Tabela 13 so povzeti podatki in predpostavke o eksogeno sprejetih odločitvah za naložbe v tehnologije

za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov (biomasa je vključena pri termoelektrarnah). Model lahko

določi endogeno naložbo v obrat na obnovljive vire, glede na scenarij, pri čemer so gonilo sheme za podpi-

ranje OVE, cene v sistemu ETS, pa tudi dnevno delovanje trga z električno energijo, ki odraža potrebo po

rezervnih zmogljivostih.

Tabela 13: Eksogena naložba v elektrarno na obnovljive vire

MW-neto 2006–2010 2011–2015 2016–2020 2021–2025

Vetrne na kopnem 0 5 0 0

Sončne PV 12 227 158 0

Akumulacijske HE 58 39 0 0

Pretočne HE 37 6 41 30 Vir: PRIMES

IV.7 Elektroenergetska omrežja

Model eksogeno obravnava naložbe v nove elektroenergetske povezave med prenosnimi sistemi ali njiho-

vo razširitev. Podatki o teh naložbah so bili zbrani iz 10-letnega razvojnega načrta ENTSOE. Nove pove-

zave (glej Tabela 14) in nadgradnje omrežja (večinoma povezave na 400 kV) so namenjene odpravi preob-

remenitev na smeri vzhod-zahod na meji z Madžarsko in Srbijo ter na smeri sever-jug z okrepitvijo kori-

dorja.

Pri simulacijah elektroenergetskega sistema je za vse scenarije predpostavljeno, da se povezovalne zmog-

ljivosti med prenosnimi sistemi za uporabo dodeljujejo glede na pretoke moči zaradi spajanja trgov za dan

vnaprej na notranjem trgu z električno energijo v EU.

Tabela 14: Povzetek za elektroenergetske povezave med sistemi

MVA

Obstoje-

če Nove

Leto

Italija 2251 4121 2025

Avstrija 3041

Madžarska 0 1300 2020

Hrvaška 4344 5634 2025 Vir: PRIMES

IV.8 Plinska infrastruktura

Pri vseh scenarijih je predpostavljeno, da je obstoječa plinska infrastruktura v okviru plinovodnega preno-

snega omrežja že zmožna podpirati povečanje količin zaradi trgovanja.

IV.9 Daljinsko ogrevanje

Pri vseh scenarijih je predpostavljeno, da bodo omrežja daljinskega ogrevanja še naprej delovala na istih

Stran 41

geografskih območjih, medtem ko znatnejše spremembe števila potrošnikov glede na razvoj prebivalstva

in števila stanovanj niso predvidene. Za omrežje je predpostavljeno, da deluje sorazmerno učinkovito,

običajno vzdrževanje pa bo zagotovilo majhno povečanje učinkovitosti. Vseeno pa je predpostavljeno, da

bodo v letu 2020 opravljene nove naložbe, ki bodo nadomestile stare in manj učinkovite soproizvodnje,

vključno s srednje velikim učinkovitim obratom s kombiniranim plinsko-parnim procesom (CCGT) in

soproizvodnjo. Prav tako je na podlagi sedanje ravni cen za daljinsko ogrevanje predpostavljeno, da bodo

cene ostale nespremenjene za povrnitev stroškov vlaganj in obratovanja omrežja.

IV.10 Podatki o SPTE

Naložbe v soproizvodnjo elektrike ter toplote ali pare so v modelu endogene. Politika spodbujanja proiz-

vodnje v SPTE je v scenarije vključena kot subvencija na enoto elektrike, proizvedene v učinkovitih sopro-

izvodnih obratih. Učinkovitost se izračunava glede na tehnologijo (vrsta obrata) na podlagi projekcij

modela za vsak posamezen scenarij z uporabo matematične formule, ki jo predlaga Evropska komisija v

smernicah iz direktive o SPTE. Za raven subvencije za SPTE je predpostavljeno, da se sčasoma postopoma

zmanjšuje. Kljub temu znižanju spodbujajo soproizvodnjo tudi povpraševanje po toploti ali pari in cene v

sistemu ETS. Opozoriti je treba, da naj bi bil po pričakovanjih na območju Ljubljane nameščen nov, sred-

nje velik učinkovit obrat s kombiniranim plinsko-parnim procesom (CCGT) in soproizvodnjo, ki bi nado-

mestil stare enote v TE-TOL-u ter je zato vključen na seznam enot, ki se eksogeno dodajo v elektroener-

getski sistem.

IV.11 Potencial obnovljivih virov energije

Slovenski možni viri energije iz obnovljivih virov so raznoliki in pomembni. Podatki o potencialu OVE

večinoma temeljijo na nacionalnih študijah v Sloveniji, vendar pa tudi na posebnih študijah, ki jih je naro-

čila družba E3M v okviru prejšnjih projektov za Evropsko komisijo (npr. študije, ki so jih opravili ECN,

DLR, Observer in drugi), ali pa so zbrani iz literature. Potencial OVE je mišljen kot možnosti za nove

naložbe, ki so z vseh vidikov (okoljskega, lokalnega, uporaba zemljišč, infrastruktura) tehnično izvedljive

ter ekonomsko izvedljive (vendar nujno ekonomsko priporočljive pri širitvi elektroenergetskega sistema z

najmanjšimi stroški). Predpostavljeno je, da se potencial sčasoma spreminja zaradi razvoja dodatnih tehno-

loških in infrastrukturnih možnosti. Vetrni in sončni viri so razdeljeni na razrede glede na intenzivnost vira

energije, merjeno s faktorjem zmogljivosti (odstotni delež časa obratovanja z imensko zmogljivostjo v

letu). Vetrni viri se delijo na lokacije na kopnem in morju, sončni fotovoltaični sistemi pa na talne in streš-

ne. V Tabela 15 so povzeti podatki, ki so predpostavljeni za potencial obnovljivih virov, pri čemer ta velja

za vse scenarije.

Tabela 15: Največji naložbeni potencial kumulativno poleg zmogljivosti iz leta 2015

(v MW) Do 2030 Do 2050

Veter na kopnem 919 1032

Veter na morju 0 0

Sončni PV, talni 4321 5663

Sončni PV, strešni 9076 18132

Akumulacijske HE 362 502

Pretočne HE 175 459

Reverzibilne HE 1000 1000 Vir: PRIMES

Največji potencial biomase in odpadkov za bioenergetske namene je prav tako ocenjen z uporabo zgoraj

navedenih virov in poleg tega podatkov, pripravljenih v raziskovalnih projektih z udeležbo družbe E3M

(npr. Biomass future). Potencial biomase je odvisen od gozdarskih virov, ki so na voljo za bioenergijo v

Stran 42

obsegu, ki ne povzroča negativnih vplivov na emisije toplogrednih plinov zaradi krčenja gozdov, od kme-

tijskih ostankov in od novih energetskih rastlin. Slednje so v modelu razvrščene v več kategorij surovin,

vključno z rastlinami za pridelavo sladkorja, oljnicami in lesno celulozo. Lesna celuloza je v modelu raz-

vrščena kot trdna biomasa in ta potencial se prišteje potencialu lesa in lesnih odpadkov, ki je odvisen od

gozdarstva in na splošno sčasoma ne narašča. Omejitve za razvoj energetskih rastlin vključujejo določbe

zakonodaje (npr. ILUC) ter izogibanje negativnim učinkom na neenergetsko rabo biomase in na razpolož-

ljivost zemljišč. Razvoj energetskih rastlin je v modelu endogen in odvisen od okvira scenarija. Razpolož-

ljivost odpadkov, razdeljenih v več kategorij, se v projekciji v prihodnost kaže kot odvisna od razvoja sek-

torja, iz katerega odpadki izhajajo. Na splošno se prihodnja razpoložljivost odpadkov lahko zmanjša zaradi

sprejetja bolj kompleksnih procesov recikliranja ali tehnologij za upravljanje odpadkov. Proizvodnja bio-

goriv za uporabo v prometu (bodisi za mešanje ali zamenjavo) in trgovina z biogorivi sta v modelu enodo-

geni in se razlikujeta glede na scenarij. Tehnologije pretvorbe se prav tako razvijejo endogeno z dosegan-

jem različnega napredka ob delu v odvisnosti od okvira scenarija. Predpostavke o razpoložljivosti zemljišč

so povzete v Tabela 16.

Tabela 16: Največji potencial biomase in odpadkov za letno porabo

(v ktoe) 2020 2030 2050

Trdni odpadki 27 43 47

Odpadni plini 28 40 38

Bioplin 115 245 319

Trdna biomasa 240 612 768

Tekoča biogoriva 70 530 1127 Vir: PRIMES

IV.12 Podpora za obnovljive vire energije

Model uporablja koncept enakovrednih tarif za oddajo v omrežje za spodbujanje različnih shem subvenci-

oniranja OVE.

Na splošno je za večino scenarijev predpostavljeno, da se enakovredne tarife za oddajo v omrežje po letu

2016 postopoma opustijo. Za sončno fotovoltaiko je predpostavljeno, da se merjenje neto porabe razvija.

Neto merjenje porabe je posredna subvencija, saj potrošnikom elektrike omogoča, da količine na računu za

elektriko izravnajo, ne da bi bili proizvodnja iz sonca in poraba elektrike sočasni. Neto merjenje porabe je

tehnično težavno uporabiti pri vseh možnih sončnih instalacijah, korist pa je v vsakem primeru veliko

manjša kot pri tarifah za neposredno oddaji v omrežje. Tako se za enakovredno tarifo za oddajo v omrežje

uporablja majhna, vendar od nič različna vrednost.

IV.13 Izgube v omrežju

Izgube v omrežju se upoštevajo za elektroenergetska omrežja, plinovode in omrežja za daljinsko ogrevan-

je. Zgodovinsko so bile stopnje izgub nižje od povprečja v EU.

Za projekcije v prihodnost je na splošno predpostavljeno, da bodo opravljene naložbe za posodobitev

infrastrukture in s tem dodatno zmanjšanje izgub. Kar se tiče komercialnih izgub, je predpostavljeno, da jih

v prihodnosti ne bo.

Tudi izgube v plinskem omrežju so podobne povprečju v EU. Zato se predpostavlja, da bo napredek v

prihodnosti omejen. Tabela 17 povzema predpostavke glede stopnje izgub, kot je izračunana na podlagi

podatkov iz energetskih bilanc in projekcij za referenčni scenarij.

Stran 43

Tabela 17: Stopnje izgub v omrežju

2015 2020 2030 2050

Visokonapetostno omrežje 0,83% 0,83% 0,81% 0,80%

Srednjenapetostno omrežje 1,27% 1,23% 1,20% 1,07%

Nizkonapetostno omrežje 4,12% 3,90% 3,72% 2,98%

Izgube pri distribuciji pare 2,17% 2,17% 2,17% 2,16%

Izgube pri distribuciji toplote 21,72% 22,10% 16,60% 11,05% Vir: PRIMES

IV.14 Možnosti proizvodnje primarne energije

Razvoj domače proizvodnje premoga in lignita je odvisen od povpraševanja po premogu in lignitu, ki je

endogeno v modelu in se spreminja glede na scenarij. Ekonomika proizvodnje elektrike v termoelektrarnah

na premog ali lignit glede na druge vire je odvisna od cen v sistemu ETS in od mednarodnih cen plina.

Omejenost virov pri domačem premogu in lignitu ni obravnavana, saj povpraševanje v skladu z vsemi

scenariji sčasoma upada. Domača proizvodnja plina zagotavlja določeno oskrbo, ki pa je v primerjavi z

vso potrebno količino plina majhna.

IV.15 Obrestne mere

Referenčni scenarij obravnava strošek kapitala za različne energetske naložbe, ki je izražen s tehtanim

povprečjem stroškov kapitala (WACC), in je za Slovenijo določen različno za posamezen sektor. Za nalo-

žbe v proizvodnjo električne energije je na splošno predpostavljeno, da znaša stopnja WACC 8,5 %. Pred-

postavljeno je, da so naložbe v obnovljive vire razen z WACC v višini 6,5 %, če je naložba finančno pod-

prta, oziroma 8,5 %, če je tržna, obremenjene s pribitkom za tveganje, ki je različen od nič.

Stran 44

V Rezultati

V.1 Referenčni scenarij (RMa) za leto 2055

V referenčnem scenariju (RMa) so projekcije za energetski sistem, pri čemer se upoštevajo politike, ki se

že izvajajo, vključno z nekaterimi predpostavkami v zvezi z uvedbo ali ukinitvijo zmogljivosti za proizvo-

dnjo elektrike za projekte, o katerih se javno razpravlja in za katere je verjetneje, da se bodo izvajali. Kar

zadeva jedrsko elektrarno, model PRIMES endogeno podaljšuje življenjsko dobo obstoječe jedrske zmog-

ljivosti od leta 2025 do leta 2042, kar je v skladu s prevladujočim mnenjem iz javne razprave. Po referenč-

nem scenariju se izgradnja nove jedrske elektrarne leta 2045 ne obravnava kot možnost.

Pričakuje se, da bo elektrarna na lignit TEŠ 6 (Šoštanj) prenehala obratovati okoli leta 2053 po štiridesetih

letih obratovanja. Rezultati simulacij v različnih scenarijih kažejo, da elektrarna na lignit še naprej obratuje

samo pri referenčnem scenariju, saj raven cene v sistemu ETS elektrarnam na trdna goriva dejansko omo-

goča, da ostajajo konkurenčne v primerjavi z drugimi tehnologijami. Vseeno pa je treba po referenčnem

scenariju, razširjenem do leta 2055, v sistem vključiti elektrarne na plin, da se zagotovi zahtevana stopnja

rezerv za elektroenergetski sistem v Sloveniji. Kako je izračunana bilanca posebej za leto 2055, je navede-

no v poglavju III.4.

Rezultati za leto 2055 temeljijo na podatkih o povpraševanju za leto 2050, pri čemer pa se predpostavlja,

da elektrarna na lignit ne obratuje več. V izračunih v zvezi z energetsko bilanco je jasno predstavljena

mešanica virov energije v energetskem sistemu Slovenije brez obratujočih lignitnih zmogljivosti, vendar

rezultati konkurence, predvsem v zvezi s ceno elektrike, ne odražajo rezultatov optimizirane projekcije.

Lignitno zmogljivost nadomeščata zemeljski plin in sonce, kar povzroča veliko večjo odvisnost, ki se kaže

v neto uvozu.

Po referenčnem scenariju znaša skupni delež obnovljivih virov leta 2025 24,1 %, vendar dosežki pri ener-

gijski učinkovitosti že nekoliko olajšujejo doseganje postavljenih ciljev, in sicer celo z omejenimi prizade-

vanji iz referenčnega scenarija.

Povzetek projekcij za referenčni scenarij je na voljo v Tabela 18.

Stran 45

Tabela 18: Povzetek referenčnega scenarija (RM) do leta 2055

POVZETEK ENERGETSKE BILANCE IN INDIKATORJEV (A) Slovenia: Referencni scenarij

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050 2055

Population (in million) / Prebivalstvo (milijon) 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2

GDP (in 000 M€13) / BDP (in 000 M€13) 28 34 37 38 42 46 49 52 56 60 63 63

Gross Inland Consumption / Bruto celinska poraba (ktoe) 6451 7325 7343 6458 6966 7056 7056 7042 7107 6236 6176 5940

Solids / Trda goriva 1305 1539 1453 1010 1060 1048 1043 1016 921 890 571 8

Oil / Nafta in derivati 2419 2580 2600 2215 2246 2151 2056 2022 2031 2053 2083 2083

Natural gas / Naravni plin 826 929 863 666 978 1054 1165 1162 1242 1449 1546 1846

Nuclear / Jedrska energija 1228 1518 1459 1472 1485 1525 1525 1525 1525 0 0 0

Electricity / Elektrika -114 -28 -182 -4 -83 -49 -156 -156 -153 139 165 165

Renewable energy forms / Oblike obnovljive energije 788 787 1151 1099 1280 1327 1423 1473 1541 1705 1812 1839

Energy Branch Consumption / Raba v energetskem sektorju 107 100 112 90 96 112 122 124 125 107 92 67

Non-Energy Uses / Raba izven energetskega sektorja 238 310 209 143 150 152 158 164 172 176 188 188

SECURITY OF SUPPLY / VARNO OSKBRO

Production (incl.recovery of products) / Proizvodnja

(vključno z obnovljenimi proizvodi) (ktoe) 3085 3492 3782 3347 3595 3688 3783 3795 3855 2439 2215 1692




Nuclear / Jedrska energija 1228 1518 1459 1472 1485 1525 1525 1525 1525 0 0 0

Renewable energy sources / Obnovljivi viri energije 788 787 1121 1068 1203 1248 1335 1349 1408 1541 1630 1658

Hydro / Hidro 330 298 389 328 370 397 417 424 426 436 489 479

Biomass & Waste / Biomasa in odpadki 458 489 696 662 699 721 773 767 792 886 905 874

Wind / Veter 0 0 0 0 15 15 24 24 24 44 48 53

Solar and others / Sonce in drugo 0 0 9 35 57 63 73 86 120 130 141 204

Geothermal / Geotermalna 0 0 28 43 62 51 48 47 46 46 47 47

Net Imports / Neto uvoz (ktoe) 3415 3855 3579 3173 3434 3434 3337 3309 3313 3859 4023 4309



Crude oil and Feedstocks / Surova nafta in surovine 152 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Oil products / Naftni derivati 2314 2634 2596 2276 2309 2217 2120 2084 2091 2113 2143 2143


Electricity / Elektrika -114 -28 -182 -4 -83 -49 -156 -156 -153 139 165 165

Import Dependency / Uvozna odvisnost (%) 52.9 52.5 48.6 48.7 48.9 48.2 46.9 46.6 46.2 61.3 64.5 71.8

ELECTRICITY / ELEKTRIKA

Gross Electricity generation by fuel type / Bruto

proizvodnja električne energije glede na tip goriva (1) (GWhe)13624 15117 16255 14734 16987 18335 20199 20576 20933 17616 17644 17334

Nuclear energy / Jedrska energija 4761 5884 5657 5648 5643 5851 5851 5851 5851 0 0 0


Oil (including refinery gas) / Nafta in derivati (vključno s plinom

iz rafinerije)55 42 8 22 9 0 0 0 0 0 0 0

Gas / Plin 293 339 548 297 1344 2055 3397 3623 3712 5387 6138 7899


Hydro (pumping excluded) / Hidro (brez črpalnih hidroelektrarn)3834 3461 4518 3810 4307 4620 4851 4933 4954 5067 5689 5569

Wind / Veter 0 0 0 6 178 178 279 279 279 511 555 617

Solar / Sonce 0 0 13 274 422 504 554 582 863 875 891 1621

Geothermal and other renewables / Ostali obnovljivi viri 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Other fuels (hydrogen, methanol) / Ostala goriva (vodik,

metanol)0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Net Generation Capacity / Neto proizvodnja (MW e) 2955 3111 3186 3996 4385 4402 4275 4345 4508 4442 4851 5220

Nuclear energy / Jedrska energija 700 700 700 700 700 700 700 700 700 0 0 0

Renewable energy / Obnovljiva energija 843 979 1086 1363 1664 1785 1954 1998 2254 2435 2617 3296

Hydro (pumping excluded) / Hidro (brez črpalnih

hidroelektrarn)843 979 1074 1119 1160 1204 1259 1278 1284 1310 1465 1435

Wind / Veter 0 0 0 5 126 126 194 194 194 341 355 391

Solar / Sonce 0 0 12 239 378 455 502 527 777 785 797 1470

Other renewables (tidal etc.) / Ostali obnovljivi viri (plimovanje

itd.)0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Thermal power / Toplota 1412 1432 1400 1933 2020 1917 1621 1647 1554 2007 2234 1925

of which cogeneration units / od tega soproizvodnja 648 336 333 247 424 400 391 400 352 361 358 296

of which CCS units / od tega zajem in shranjevanje CO2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Solids fired / Kurjenje na trda goriva 923 923 792 1336 1152 890 585 585 539 539 539 0

Gas fired / Kurjenje na plin 278 284 372 467 703 945 953 953 905 1333 1554 1792

Oil fired / Kurjenje na olje 176 190 185 88 84 0 0 0 0 0 0 0

Biomass-waste fired / Kurjenje odpadne biomase 35 35 51 42 81 82 84 109 110 134 141 133

Hydrogen plants / Vodikove tehnologije 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Geothermal heat / Geotermalna toplota 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Avg. Load factor of net power capacity / Faktor obremenitve (2) (%) 49.4 51.9 54.6 39.7 42.0 45.2 51.4 51.5 50.6 43.4 40.1 37.2

Efficiency of gross thermal power generation / Učinkovitost

termoelektrarn (%)33.2 32.9 33.4 36.5 38.3 41.4 44.0 44.8 45.4 48.6 51.0 55.2

% of gross electricity from CHP / % bruto elektrike iz SPTE 7.3 7.3 6.9 8.4 9.4 8.8 7.8 7.6 8.2 9.4 8.2 8.1

% of electricity from CCS / % elektrike ob prisotnosti CCS

tehnologij0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0

% of carbon free (RES, nuclear) gross electricity generation /

Nefosilna goriva v proizvodnji elektrike (%)63.6 62.6 64.0 67.9 65.0 63.8 60.5 60.3 61.3 45.3 49.8 54.4

Fuel Inputs to Thermal Power Generation / Poraba goriv v

termoelektrarnah (ktoe)1302 1508 1562 1176 1447 1492 1693 1713 1703 1975 1773 1484


Oil (including refinery gas) / Nafta in derivati (vključno s plinom

iz rafinerije)13 9 3 5 2 0 0 0 0 0 0 0

Gas / Plin 59 58 113 78 302 346 529 541 604 788 866 1162


Geothermal heat / Geotermalna toplota 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Hydrogen - Methanol / Vodik - metanol 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Fuel Input to other conversion processes / Poraba goriv v

drugih procesih pretvorbe1479 1607 1562 1547 1612 1651 1656 1658 1665 145 143 143

Refineries / Rafinerije 171 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Biofuels and hydrogen production / Biogoriva in proizvodnja

vodika0 0 46 30 72 72 78 84 91 95 99 99

District heating / Daljinsko gretje 80 89 57 45 54 53 51 47 48 47 41 41

Others / Drugo 1228 1518 1459 1472 1486 1526 1526 1527 1527 2 2 2

Source: PRIMES

Stran 46

POVZETEK ENERGETSKE BILANCE IN INDIKATORJEV (B) Slovenia: Referencni scenarij

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050 2055*

TRANSPORT / PROMET

Passenger transport activity / Potniški Promet (Gpkm) 25 27 30 31 34 35 37 38 39 40 42 42

Public road transport / Javni cestni Promet 4 3 3 4 4 4 4 4 4 4 4 4

Private cars and motorcycles / Osebna vozila in motorna kolesa 20 23 26 26 29 30 31 32 33 34 35 35

Rail / Železniški Promet 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 2

Aviation / Letalstvo (3) 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1

Inland navigation / Celinska plovba 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Freight transport activity /Tovorni Promet (Gtkm) 6 11 11 12 16 18 21 22 24 26 27 27

Heavy goods and light commercial vehicles / Tovorna vozila 4 8 8 8 10 12 13 14 14 15 16 16



Energy demand in transport / Energetske potrebe v

Prometu (ktoe) (4)1249 1492 1806 1700 1807 1807 1792 1811 1854 1894 1935 1936

Public road transport / Javni cestni Promet 78 71 79 90 92 93 92 91 90 90 90 90

Private cars and motorcycles / Osebna vozila in motorna kolesa 1025 1047 1323 1196 1219 1164 1116 1104 1116 1131 1147 1147

Heavy goods and light commercial vehicles / Tovorna vozila 98 323 352 363 436 483 509 536 562 583 605 605


Aviation / Letalstvo 25 23 28 26 29 32 36 39 42 45 48 48


By transport activity / Glede na področje Prometa

Passenger transport / Potniški Promet 1132 1146 1435 1316 1345 1295 1251 1241 1256 1274 1293 1294

Freight transport / Tovorni Promet 117 346 370 384 461 512 541 570 598 620 642 642

Other indicators / Ostali indikatorji

Electricity in road transport / Elektrika v cestnem Prometu

(%)0.0 0.0 0.0 0.0 0.2 0.6 1.2 1.5 1.7 1.9 2.1 2.1

Biofuels in total fuels (excl.hydrogen and electricity) /

Biogoriva v celotni porabi goriv (brez vodika in elektrike) (%)0.0 0.0 2.6 1.8 4.1 4.1 4.5 4.9 5.1 5.2 5.3 5.3

ENERGY EFFICIENCY / ENERGIJSKE UĈINKOVITOSTI

Primary energy consumption 6214 7016 7134 6315 6816 6904 6898 6878 6935 6060 5989 5753

Final Energy Demand / Končna raba energije 4457 4897 5043 4602 4887 4960 4873 4848 4913 4994 5074 5073

by sector / glede na sektor

Industry / Industrija 1424 1644 1273 1238 1361 1390 1333 1297 1329 1365 1401 1400

Energy intensive industries / industrija z intenzivno rabo

energije836 1028 788 808 889 898 832 800 815 824 834 833

Other industrial sectors / drugi industrijski sektorji 588 616 485 431 471 493 501 497 514 541 567 567

Residential / Gospodinjstva 1077 1140 1287 1111 1123 1117 1117 1114 1117 1129 1128 1128

Tertiary / Ostala raba 697 620 676 553 597 646 632 626 613 607 609 609

Transport / Promet (5) 1259 1493 1807 1700 1807 1807 1792 1811 1854 1894 1935 1936

by fuel


Oil / nafta in derivati 2264 2409 2468 2080 2098 2007 1907 1867 1868 1885 1904 1904

Gas / Plin 569 665 620 557 649 663 589 579 596 616 639 637

Electricity / Elektrika 905 1096 1027 1102 1212 1346 1395 1426 1462 1491 1534 1537

Heat (from CHP and District Heating) / Toplota (iz SPTE in

daljinskega ogrevanja)195 196 192 170 191 201 202 192 184 182 165 172

Renewable energy forms / Oblike obnovljive energije 435 452 688 651 707 719 761 770 791 808 823 813

Other / Drugo 0 0 0 0 1 1 2 3 4 4 5 5

Energy intensity indicators / Kazalniki energetske intenzivnosti

Gross Inl. Cons./GDP / Bruto celinska raba/BDP (toe/M€13) 227 215 198 170 165 155 144 134 127 105 97 94

Industry (Energy on Value added) / Industrija (Energija glede na

dodano vrednost)100 93 70 64 63 58 52 47 45 43 41 41

Residential (Energy on Private Income) / Gospodinjstva (Energija

glede na osebni dohodek)100 93 92 83 77 70 64 59 55 51 47 47

Tertiary (Energy on Value added) / Ostala raba (Energija glede na

dodano vrednost)100 74 72 56 54 54 50 46 42 39 37 37

Passenger transport / Potniški Promet (toe/M pkm) (6) 45 42 47 41 39 36 33 32 31 30 30 30

Freight transport / Tovorni Promet (toe/M tkm) 18 32 34 31 29 28 26 25 25 24 24 24

DECARBONISATION / DEKARBONIZACIJE

TOTAL GHG emissions (Mt of CO2 eq.) / Skupne emisije toplogrednih plinov (v MT CO2)19.0 20.2 19.3 16.1 16.7 16.4 16.2 15.9 15.6 16.0 14.9 13.2

of which ETS sectors (2013 scope) GHG emissions / ETS sektorji 8.9 8.2 6.3 6.8 6.9 7.0 6.8 6.5 6.9 5.7 4.0

of which ESD sectors (2013 scope) GHG emissions / ESD

sektorji11.3 11.1 9.8 9.9 9.6 9.2 9.1 9.1 9.2 9.2 9.2

CO2 Emissions (energy related) / Z energijo povezane emisije CO214.1 15.5 15.4 12.4 13.2 13.0 13.0 12.7 12.5 12.9 11.8 10.2

Power generation/District heating / Proizvodnja elektrike/daljinsko

gretje 5.5 6.3 6.2 4.6 5.1 5.2 5.6 5.5 5.3 5.6 4.4 2.8

Energy Branch / Energetski sektor 0.1 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.1 0.1 0.1 0.1 0.1 0.1

Industry / Industrija 2.4 2.3 1.7 1.5 1.5 1.4 1.1 1.0 1.0 1.0 1.0 1.0

Residential / Gospodinjstva 1.3 1.5 1.2 0.7 0.7 0.6 0.6 0.6 0.6 0.6 0.6 0.6

Tertiary / Ostala raba 1.2 1.0 0.9 0.6 0.6 0.6 0.5 0.5 0.5 0.4 0.4 0.4

Transport / Promet 3.7 4.4 5.3 5.0 5.2 5.2 5.1 5.1 5.2 5.3 5.4 5.4

CO2 Emissions (non energy and non land use related) /

Emisije CO2, ki niso povezane z energijo in rabo zemljišč1.0 1.2 0.8 0.7 0.8 0.8 0.8 0.7 0.7 0.7 0.7 0.7

Non-CO2 GHG emissions / Emisije toplogrednih plinov, ki

niso CO23.9 3.5 3.0 3.0 2.7 2.6 2.5 2.5 2.4 2.4 2.4 2.4

TOTAL GHG emissions (excl. LULUCF) Index / Skupne

emisije toplogrednih plinov (brez RZSRZG) Indeks (1990=100)102.0 108.4 103.5 86.5 89.8 88.2 87.0 85.2 84.0 86.0 80.2 71.2

Carbon Intensity indicators / Kazalniki ogljične intenzitete

Electricity and Steam production / Proizvodnja elektrike in pare

(t CO2/MWh)0.34 0.35 0.33 0.27 0.26 0.25 0.24 0.24 0.23 0.28 0.23 0.14

Final energy demand / Potrebna končna energija (t CO2/toe) 1.91 1.88 1.82 1.70 1.65 1.57 1.50 1.47 1.46 1.45 1.45 1.45

Industry / Industrija 1.66 1.41 1.37 1.19 1.10 1.02 0.85 0.77 0.73 0.71 0.70 0.70

Residential / Gospodinjstva 1.24 1.28 0.94 0.64 0.66 0.58 0.52 0.51 0.50 0.50 0.51 0.51

Tertiary / Ostala raba 1.68 1.63 1.38 1.12 1.05 0.90 0.82 0.77 0.75 0.74 0.70 0.70

Transport / Promet 2.90 2.97 2.92 2.96 2.89 2.86 2.82 2.80 2.79 2.78 2.77 2.77

RES in Gross Final Energy Consumption / / Obnovljivi viri v

potrebni bruto končni energiji (7) (in%)11.0 12.0 19.0 21.5 23.3 23.9 26.1 26.9 27.8 29.8 31.4 32.1

RES-H&C share / RES-H&C delež 18.9 19.0 28.4 33.7 33.7 35.2 39.6 42.0 43.3 44.5 46.3 44.9

RES-E share / RES-E delež 6.3 12.9 25.4 29.7 33.8 33.0 34.8 35.1 36.7 41.7 45.1 49.2

RES-T share (based on ILUC formula) / RES-T delež 0.2 0.4 3.0 2.4 7.7 8.7 10.8 12.2 13.1 14.5 15.6 16.2

MARKETS AND COMPETITIVENESS / TRGE IN NA KONKURENĈNOST

Average Cost of Gross Electricity Generation / Povprečni stroški bruto proizvodnje elektrike (€'13/MWh)49 47 45 53 59 61 67 69 70 89 92 86

Average Price of Electricity in Final demand sectors / Povprečna

cena elektrike v sektorjih končnih potreb (€'13/MWh)109 80 113 99 101 105 108 111 110 120 123 120

Total energy-rel. and other mitigation costs / Skupni stroški (8) (in 000 M€13)3.8 4.6 6.2 6.2 6.7 7.4 7.9 8.2 8.5 8.8 9.2 9.3

as % of GDP / % BDP 13.3 13.5 16.8 16.3 15.9 16.1 16.1 15.6 15.2 14.8 14.5 14.7

Source: PRIMES

Stran 47

V.2 Povzetek kazalnikov razogljičenja

V Tabela 19 so povzeti kazalniki razogljičenja za vse glavne scenarije in scenarije občutljivosti za

leti 2030 in 2050, posebej tudi učinkovitost pri zmanjšanju skupnih emisij toplogrednih plinov v primerja-

vi z letom 1990. V tabelo so vključena dosežena zmanjšanja emisij, in sicer ločeno v sektorjih, vključenih

v sistem ETS, in sektorjih zunaj sistema ETS, v primerjavi s popisom iz leta 2005. Te podatke je treba

oceniti glede na cilje EU za leto 2030, ki jih morajo doseči vse države skupaj in ne vsaka posebej, kot je

bilo navedeno že v poglavju III.2.

Tabela 19: Sprememba skupnih emisij toplogrednih plinov glede na glavni scenarij in scenarij občutljivosti za leti 2030 in 2050

Scenarij SPREMEMBA SKUPNIH

EMISIJ TGP OD LETA 1990 (%)

SPREMEMBA EMISIJ TGP V SEKTORJIH V ETS

OD LETA 2005 (%)

SPREMEMBA EMISIJ TGP V SEKTORJIH ZUNAJ ETS

OD LETA 2005 (%) 2030 2050 2030 2050 2030 2050

RMa -13,0% -19,9% -20,7% -36,1% -18,9% -18,1%

EUCO27SNr -23,1% -70,5% -36,0% -91,8% -23,6% -57,9%

EUCO27SN -23,2% -71,7% -36,2% -94,1% -23,5% -58,0%

EUCO27SNhr -30,8% -71,9% -52,4% -94,7% -23,5% -57,9%

EUCO27SNdh -22,3% -70,3% -32,8% -91,3% -24,8% -57,9%

EUCO27SN_TR_rail -23,1% -70,6% -35,8% -91,8% -23,8% -57,9%

EUCO30SNr -20,6% -69,0% -29,3% -88,4% -24,6% -58,1%

EUCO30SN -20,2% -71,7% -29,5% -93,9% -23,9% -58,1%

EUCO30SNhr -30,3% -72,0% -51,0% -94,7% -23,7% -58,1%

EUCOGREENSN -39,5% -82,1% -67,7% -95,3% -25,8% -74,2%

EUCO30SNdh -20,8% -68,6% -29,6% -87,5% -24,9% -58,0%

EUCO30SN_TR_rail -20,2% -69,0% -29,3% -88,3% -24,1% -58,2%

V Tabela 20 je povzeta uveljavljenost tehnologij obnovljivih virov kot odstotkovni delež energije iz obno-

vljivih virov, ki se uporablja v vseh sektorjih in ločeno v elektroenergetskem sektorju (OVE-E), pri ogre-

vanju in hlajenju (OVE-O) in v prometu (OVE-T).

Tabela 20: Delež obnovljivih virov (%) glede na glavni scenarij in scenarij občutljivosti za leti 2030 in 2050

Scenarij Delež OVE (%) OVE-E (%) OVE-O (%) OVE-T (%)

2030 2050 2030 2050 2030 2050 2030 2050

RMa 26,1% 31,4% 34,8% 45,1% 39,6% 46,3% 10,8% 15,6%

EUCO27SNr 30,3% 60,5% 45,6% 87,5% 41,7% 54,9% 14,4% 117,6%

EUCO27SN 30,1% 51,7% 45,5% 67,3% 41,1% 51,6% 14,3% 101,3%

EUCO27SNhr 33,3% 62,6% 54,3% 95,1% 43,0% 55,7% 15,4% 123,6%

EUCO27SNdh 30,3% 60,5% 43,5% 87,1% 43,6% 54,7% 13,8% 116,9%

EUCO27SN_TR_rail 30,4% 60,5% 45,6% 87,5% 41,7% 54,7% 14,5% 117,7%

EUCO30SNr 26,8% 58,6% 39,2% 82,3% 37,5% 54,8% 14,6% 114,0%

EUCO30SN 26,8% 51,5% 39,1% 66,1% 37,6% 51,7% 14,6% 100,4%

EUCO30SNhr 31,4% 62,7% 53,8% 95,3% 38,3% 55,8% 16,7% 124,4%

EUCOGREENSN 39,9% 77,4% 68,7% 108,9% 51,1% 56,7% 18,6% 177,7%

EUCO30SNdh 28,1% 58,6% 43,0% 82,1% 37,5% 54,7% 14,8% 113,0%

EUCO30SN_TR_rail 26,9% 58,6% 39,3% 82,3% 37,5% 54,8% 14,7% 114,1%

Stran 48

Izračun za OVE-T temelji na revidirani direktivi o posredni spremembi rabe zemljišč.8

V Tabela 21 so povzeti dosežki v zvezi s prihranki pri porabi primarne energije v primerjavi s primerjal-

nim merilom, in sicer izhodiščno projekcijo PRIMES 2007, kot je navedena v European energy and tran-

sport trends to 2030 – edition 2007 (Trendi v evropski energetiki in prometa do leta 2030 – sedma izdaja)9

.

Treba je opozoriti, da je podatke za primerjavo med prihranki energije glede na zadevno leto, kot so nave-

deni v izhodiščni projekciji iz leta 2007, mogoče navesti le za leto 2030, saj sega projekcija iz leta 2007 do

leta 2030. Zaradi primerjave so dosežki pri prihrankih energije za leti 2030 in 2050 za vse glavne scenarije

in scenarije občutljivosti izračunani na podlagi primerjave porabe primarne energije leta 2030 in leta 2050

s porabo primarne energije leta 2020 iz izhodiščne projekcije iz leta 2007.

Tabela 21: Prihranki pri porabi primarne energije glede na glavni scenarij in scenarij občutljivosti ob upoštevanju izhodiščih projekcij PRIMES 2007.

Scenarij Prihranki primarne energije v pri-merjavi z vrednostjo v letu 2020 iz izhodiščnih projekcij PRIMES 2007

Prihranki primarne energije v primerjavi z vrednostjo v zadev-nem letu iz izhodiščnih projekcij

PRIMES 2007

2030 2050 2030*

RMa -21,4% -31,8% -25,7%

EUCO27SNr -25,9% -50,1% -30,0%

EUCO27SN -25,9% -37,4% -30,0%

EUCO27SNhr -28,5% -51,4% -32,5%

EUCO27SNdh -25,2% -49,7% -29,4%

EUCO27SN_TR_rail -25,9% -50,2% -30,0%

EUCO30SNr -27,3% -50,2% -31,3%

EUCO30SN -27,3% -37,7% -31,3%

EUCO30SNhr -30,5% -51,6% -34,4%

EUCOGREENSN -34,6% -48,4% -38,2%

EUCO30SNdh -27,1% -49,8% -31,1%

EUCO30SN_TR_rail -27,4% -50,2% -31,4%

8

To metodologijo je mogoče povzeti tako:

števec = izvor H2 ali OV + 2 ∙ napredna biogoriva, kot so opredeljena v Prilogi IX (vključno z živalsko maščobo in oljem za kuhanje) + druga

skladna biogoriva prve generacije (maksimalno 7 %) + 5 ∙ elektrika iz OV v cestnem prometu + 2,5 ∙ elektrika iz OV v železniškem prometu +

elektrika iz OV v drugih načinih prevoza + drugi OV

imenovalec = motorni bencin in dizelsko gorivo v vseh načinih prevoza + vsa tekoča biogoriva (skladna in neskladna) v cestnem in železniškem

prometu + vsa plinasta biogoriva v cestnem in železniškem prometu + 2,5 ∙ elektrika iz OV v železniškem prometu + vsa elektrika, ki se uporablja

pri prevozu (razen elektrike iz OV v železniškem prometu, vendar vključno z elektriko, ki ni iz OV, v železniškem prometu) + elektrika, ki se

uporablja za proizvodnjo obnovljivih tekočih in plinastih goriv nebiološkega izvora

V števcu je s faktorjem 5 pomnožena poraba elektrike v prometu, ki se v scenarijih razogljičenja znatno poveča v primerjavi s scenarijem RMA. V

imenovalcu se dvojno štejejo tudi količine naprednega goriva, ki se znatno uveljavi v scenarijih razogljičenja. 9

https://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/trends_to_2030_update_2007.pdf

https://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/trends_to_2030_update_2007.pdf

Stran 49

V.3 Povzetek stroškov energetskega sistema

Povprečni strošek elektrike v EUR’2013/MWh je glede na glavni scenarij in scenarij občutljivost povzet

v Tabela 22. Stroški vključujejo davke. Treba je ugotoviti, da vztrajno izvajanje politik v zvezi s prihranki

energije pozitivno vpliva na strošek elektrike zaradi zmanjšane porabe energije, kar vodi do nižjih izdatkov

za proizvodne zmogljivosti in nižjih stroškov za nakup elektrike (glej tudi Tabela 23). Na dolgi rok je naj-

cenejša možnost izgradnja nove jedrske elektrarne. Razlika med cenami pri drugih scenarijih je odvisna od

dejanskega stroška gradnje novega obrata, vendar sta glavna razloga za ta rezultat zvišan faktor obremenit-

ve, ki naj bi ga povzročila jedrska elektrarna, in dejstvo, da Slovenija ostaja država, ki izvaža električno

energijo in se tako izogiba dragemu uvozu. Velika uveljavitev OVE vse bolj vpliva na povprečen strošek

elektrike, saj so potrebni obsežne naložbe, vključno z naložbami v omrežje, ter znatni stroški za uravnote-

ženje uvoza energije, ker je vsakodnevna proizvodnja elektrike zelo nestanovitna.

Tabela 22: Povprečen strošek elektrike (EUR'13/MWh)

2020 2030 2040 2050

RMa 95,4 100,8 103,1 122,6

EUCO27SNr 93,5 102,8 120,4 181,3

EUCO27SN 93,5 102,9 114,4 112,3

EUCO27SNhr 93,2 105,6 131,6 190,1

EUCO27SNdh 93,4 104,7 121,9 180,2

EUCO27SN_TR_rail 93,4 102,9 120,5 180,8

EUCO30SNr 93,3 96,4 119,2 168,8

EUCO30SN 93,3 96,6 114,0 114,9

EUCO30SNhr 93,0 102,5 133,8 191,6

EUCOGREENSN 92,7 109,7 160,3 185,4

EUCO30SNdh 93,3 100,3 122,8 167,9

EUCO30SN_TR_rail 93,3 96,5 119,3 168,8

V Tabela 23 so povzeti skupni stroški energetskega sistema v mio EUR'13 za vse glavne scenarije in sce-

narije občutljivosti, pri čemer so podrobno navedeni vsi stroški za nakup proizvodov, vključno s stroški

goriva in maržami, plačanimi proizvajalcem energije, ki morajo plačati stroške servisiranja dolga. V

Excelovih datotekah so predstavljene podrobnosti o vseh drugih stroških poleg skupnih stroškov sistema.

Na Slika V-1 je razčlenjen skupni strošek sistemov glede na sektor (industrija, gospodinjstva, ostala raba

in promet) za leta 2020, 2030 in 2050.

Kot je opisano v poglavjih III.3 in III.7, so glavna gonila za določitev stroškov v zvezi z vsakim glavnim

scenarijem in scenarijem občutljivosti naslednja:

1. Cena v sistemu ETS (EUR/t) ima odločilen vpliv na izbrane tehnologije med skupinama scenarijev

EUCO27SN in EUCO 30SN. Zaradi večje učinkovitosti pri prihrankih energije je potrebnih manj

naložb v proizvodne zmogljivosti, kar vodi do nižjih skupnih stroškov. Glavni razlog za to je, da je

Slovenija v ugodnejšem položaju glede doseganja ciljev v zvezi s prihranki energije, medtem ko je

pri obnovljivih virih potrebnih več prizadevanj, kar ustvarja razmeroma višje stroške. Razlike med

scenarijema EUCO27SNr in EUCO 30SNr kažejo, da je dolgoročno (leta 2050), ko bodo imele

politike v zvezi s prihranki energije konkretne rezultate, strošek sistema nižji v sistemu

Stran 50

EUCO30SNr, medtem ko agresivnejše uveljavljanje obnovljivih virov kratkoročno (leta 2030)

zagotavlja določeno stroškovno učinkovitost, kot je prikazano v scenariju EUCO27SNr. Vendar

rezultati kažejo, da lahko nižji stroški v sistemu ETS nekoliko spodbudijo uporabo zemeljskega

plina v primerjavi z obnovljivimi viri, s čimer se povečuje odvisnost slovenskega sistema od več-

jega uvoza (zemeljskega plina).

2. Toda bistveni parameter, ki znatno vpliva na skupne stroške, je krivulja mejnih stroškov za nasle-

dnje MW zmogljivosti obnovljivih virov, ki vstopijo v sistem. Kot je že bilo opisano, je potencial

obnovljivih virov razporejen v „skupine glede na strošek razvoja“, pri čemer se predpostavlja, da

je pri prvih zmogljivostih obnovljivih virov, ki vstopijo, strošek nižji, medtem ko so zmogljivosti,

ki vstopajo jasneje, mnogo dražje, saj je precej težko namestiti dodaten MW tehnologije obnovlji-

vih virov, ko na razpoložljivih mestih že stoji prejšnji obrat. Zato je v scenarijih, v katerih se pred-

postavlja najlažji vstop obnovljivih virov (na primer EUCO27SNhr, EUCO30SNhr

in EUCOGREEN), povprečen strošek novih obnovljivih virov nižji, tudi če je uveljavljenost še

večja. Ker je v teh scenarijih strošek za nove obnovljive vire nižji, je razlika v stroških med

EUCO27SNhr in EUCO30SNhr manjša kot razlika med scenarijema EUCO27SN in EUCO30SN.

3. Strošek gradnje nove jedrske elektrarne (ki temelji na podatkih iz nekaterih jedrskih projektov, o

katerih se razpravlja na ravni EU) je nižji v primerjavi z drugimi tehnologijami. Poleg tega je stro-

šek za gradnjo nove jedrske elektrarne dodatno znižan, saj naj bi bila zgrajena na istem mestu kot

obstoječa elektrarna. Strošek razvoja vključuje strošek za razgradnjo in obdelavo odpadkov. Drugi

zunanji učinki v zvezi z jedrskimi objekti niso vključeni v izračune. Jedrska zmogljivost zagotavlja

najnižje stroške sistema, še zlasti v povezavi z močnimi prizadevanji za prihranek energije. Strošek

gradnje jedrske elektrarne je na podlagi izračuna nižji v primerjavi s potrebno množično uveljavit-

vijo obnovljivih virov. Z obseženim vstopom OVE se poveča povprečni strošek gradnje, saj je tre-

ba izčrpati potencial razpoložljivih obnovljivih virov in zgraditi zmogljivosti, ki spadajo v dražje

„skupine“ na krivulji stroškov.

4. Kot je predstavljeno v Tabela 23, so drugi stroški, vključeni v skupne stroške sistema, stroški za

nakup proizvodov (ki so prav tako vključeni v tabelo), stroški kapitala, ki jih nosijo potrošniki

(novi aparati, novi motorji v industriji, prenova), neposredne naložbe v učinkovitost, vključno s

podpornimi programi, dražbena plačila potrošnikov in negativen učinek na razpoložljiv prihodek

potrošnika.

Stran 51

Tabela 23: Skupni stroški sistema v mio EUR'13 in stroški, povezani z izdatki za nakup energije

RM

a

EUC

O2

7SN

r

EUC

O2

7SN

EUC

O2

7SN

hr

EUC

O2

7SN

dh

EUC

O2

7SN

_T

R_r

ail

EUC

O3

0SN

r

EUC

O3

0SN

EUC

O3

0SN

hr

EUC

OG

RE-

ENSN

EUC

O3

0SN

dh

EUC

O3

0SN

_T

R_r

ail

Skupni stroški sistema v mio EUR'13

2020 (letni strošek) 6.788 7.013 7.013 7.009 7.012 7.013 7.063 7.063 7.059 7.085 7.061 7.063

2030 (letni strošek) 8.104 8.629 8.628 8.668 8.756 8.620 8.709 8.712 8.815 8.958 8.701 8.703

2040 (letni strošek) 8.783 9.904 9.846 10.101 9.916 9.902 9.838 9.797 10.093 10.683 9.873 9.835

2050 (letni strošek) 9.645 11.669 10.554 11.834 11.592 11.654 11.371 10.519 11.771 12.609 11.304 11.368

Kumulativni stroški za obdobje 2015–2030

108.085 114.034 114.040 114.094 115.044 113.996 114.869 114.882 115.139 116.236 115.147 114.836


177.496 200.859 193.977 204.356 201.599 200.762 199.429 193.655 204.187 214.188 199.521 199.358


285.581 314.893 308.017 318.451 316.643 314.759 314.298 308.537 319.326 330.424 314.668 314.194

Stroški za nakup energetskih proizvodov

2020 (letni strošek) 5.217 5.405 5.405 5.401 5.404 5.404 5.396 5.397 5.392 5.419 5.396 5.396

2030 (letni strošek) 6.029 5.802 5.801 5.836 5.847 5.794 5.440 5.442 5.538 5.627 5.539 5.432

2040 (letni strošek) 6.439 5.818 5.774 5.989 5.879 5.816 5.769 5.741 5.990 6.314 5.857 5.766

2050 (letni strošek) 7.040 6.648 5.709 6.783 6.669 6.636 6.431 5.703 6.755 7.097 6.458 6.427


82.545 82.852 82.857 82.900 83.161 82.813 81.368 81.380 81.612 81.974 81.867 81.331


130.466 120.976 115.153 123.974 122.130 120.879 118.529 113.582 122.562 126.882 119.893 118.439


213.012 203.828 198.011 206.873 205.290 203.692 199.897 194.962 204.174 208.856 201.760 199.770

Stran 52

Slika V-1: Skupni stroški sistema glede na sektor v mio EUR'13 za vse scenarije

9.645

11.669

10.554

11.834

11.592

11.654

11.371

10.519

11.771

11.304

11.368

8.104

8.629

8.628

8.668

8.756

8.620

8.709

8.712

8.815

8.958

8.701

8.703

6.788

7.013

7.013

7.009

7.012

7.013

7.063

7.063

7.059

7.085

7.061

7.063

- 6.000 12.000

RMA

EUCO27SNR

EUCO27SN

EUCO27SNHR

EUCO27SNDH

EUCO27SN_TR_RAIL

EUCO30SNR

EUCO30SN

EUCO30SNHR

EUCOGREENSN

EUCO30SNDH

EUCO30SN_TR_RAIL

Key economic results System costs in M€'13 (including auction payments)

1.505

2.036

1.711

2.106

2.022

2.032

1.988

1.667

2.081

2.216

1.990

1.990

1.213

1.206

1.202

1.193

1.200

1.204

1.180

1.178

1.168

1.206

1.169

1.178

979

972

973

973

973

973

972

974

973

973

972

972

- 1.000 2.000 3.000

Key economic results Industry

2.879

3.820

3.454

3.868

3.805

3.817

3.711

3.479

3.862

4.044

3.687

3.710

2.368

2.476

2.479

2.509

2.617

2.477

2.623

2.626

2.698

2.788

2.640

2.624

2.035

2.033

2.032

2.030

2.031

2.032

2.084

2.083

2.081

2.090

2.083

2.084

- 2.000 4.000 6.000

Key economic results Residential

958

1.395

1.212

1.411

1.354

1.394

1.323

1.191

1.386

1.355

1.281

1.323

867

916

916

934

904

916

917

919

954

952

896

918

662

664

664

662

664

664

663

663

661

648

663

663

- 1.000 2.000 3.000

Key economic results Tertiary

958

1.395

1.212

1.411

1.354

1.394

1.323

1.191

1.386

1.355

1.281

1.323

867

916

916

934

904

916

917

919

954

952

896

918

662

664

664

662

664

664

663

663

661

648

663

663

- 1.000 2.000 3.000

Key economic results Tertiary

Stran 53

V.4 Energetske bilance

Na slikah v tem poglavju so grafično predstavljene poglavitne značilnosti in razvoj energetskih bilanc,

predvsem za tri glavne scenarije. Podrobne preglednice z vsemi glavnimi scenariji in scenariji občutljivosti

so predstavljene v Priloga. Na Slika V-2 je predstavljena bruto nacionalna poraba, ki je, glede na opredeli-

tev Eurostata, skupna poraba energije v državi in predstavlja količino energije, potrebne za zadovoljitev

nacionalne porabe, ter zajema a) porabo samega energetskega sektorja; b) izgube pri distribuciji in pret-

vorbi; c) porabo končne energije pri končnih uporabnikih in „statistične razlike“ (ki niso zajete v vrednos-

tih porabe primarne energije in porabe končne energije)10. V besedilih Mednarodne agencije za energijo

(IEA) je kratica GIG običajno opisana kot skupna dobava primarne energije (TPES). Leva os grafov pred-

stavlja obseg glede na porabljeno gorivo, stolpci pa delež posameznega goriva na leto.

Slika V-2: Bruto nacionalna poraba za tri glavne scenarije

10

http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Glossary:Gross_inland_energy_consumption

20% 21% 20% 16% 15% 15% 15% 14% 13% 14%

9%

37% 35% 35%

34% 32% 30% 29% 29% 29% 33% 34%

13%

13% 12%

10% 14% 15% 17% 17% 17% 23%

25%

19%

21% 20%

23%

21% 22% 22% 22% 21%

2% 3%

12%

11% 16%

17%

18% 19% 20% 21% 22%

27% 29%

-1000

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Gross Inland Consumption / Bruto celinska poraba - Scenario RMa (ktoe)

Renewables

Electricity

Nuclear

Natural gas

Oil

Solids

http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Glossary:Final_energy_consumption

Stran 54

20% 21% 20% 16% 16% 14% 14%

9% 0% 0% 0%

37% 35% 35%

34% 32% 30% 28%

26%

23% 24% 22%

13%

13% 12%

10% 12% 12%

13%

15%

14% 19%

8%

19%

21% 20%

23% 22%

22% 23%

24%

26%

4%

4%

12%

11% 16%

17%

19% 22% 24%

29%

39%

53%

66%

-1000

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Gross Inland Consumption / Bruto celinska poraba - Scenario EUCO27SNr (ktoe)

Renewables

Electricity

Nuclear

Natural gas

Oil

Solids

20% 21% 20% 16% 16% 15% 15%

9% 0% 0% 0%

37% 35% 35%

34% 32% 30% 28%

25%

22% 24% 22%

13%

13% 12%

10% 12% 12%

15%

17%

16% 20%

11%

19%

21% 20%

23% 22%

22% 23%

24%

26%

4%

4%

12%

11% 16%

17%

19% 21% 21%

27%

38%

52% 63%

-1000

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Gross Inland Consumption / Bruto celinska poraba - Scenario EUCO30SNr (ktoe)

Renewables

Electricity

Nuclear

Natural gas

Oil

Solids

Stran 55

20% 21% 20% 16% 16% 14% 14%

9% 1% 0% 0%

37% 35% 35%

34% 32% 30% 28%

26%

22% 19% 17%

13%

13% 12%

10% 12% 12%

13%

15%

18%

10% 5%

19%

21% 20%

23% 22%

22% 23%

24%

26%

34%

35%

12%

11% 16%

17%

19% 22% 24%

30%

37% 40% 45%

-1000

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Gross Inland Consumption / Bruto celinska poraba - Scenario EUCO27SN (ktoe)

Renewables

Electricity

Nuclear

Natural gas

Oil

Solids

20% 21% 20% 16% 16% 15% 15%

9% 0% 0% 0%

37% 35% 35%

34% 32% 30% 28%

25%

22% 19% 17%

13%

13% 12%

10% 12% 12%

15%

18%

20%

11% 5%

19%

21% 20%

23% 22%

22% 23%

24%

26%

34%

36%

12%

11% 16%

17%

19% 21% 21%

27%

36% 39%

44%

-1000

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Gross Inland Consumption / Bruto celinska poraba - Scenario EUCO30SN (ktoe)

Renewables

Electricity

Nuclear

Natural gas

Oil

Solids

Stran 56

20% 21% 20% 16% 16% 14%

9% 6% 0% 0% 0%

37% 35% 35%

34% 32% 30%

29% 26%

23% 24% 22%

13%

13% 12%

10% 13%

12%

14%

13%

11% 10%

6%

19%

21% 20%

23% 22%

22%

24%

24%

26%

4% 5%

12%

11% 16%

17%

19% 22%

27% 33%

43%

62% 67%

-1000

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Gross Inland Consumption / Bruto celinska poraba - Scenario EUCO27SNhr (ktoe)

Renewables

Electricity

Nuclear

Natural gas

Oil

Solids

20% 21% 20% 16% 16% 14%

10% 8% 0% 0% 0%

37% 35% 35%

34% 32% 30%

29% 26%

22% 24% 22%

13%

13% 12%

10% 13%

12%

14%

12%

11% 10%

6%

19%

21% 20%

23% 22%

22%

24%

24%

26%

4% 5%

12%

11% 16%

17%

19% 22%

25% 32%

43%

62% 67%

-1000

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Gross Inland Consumption / Bruto celinska poraba - Scenario EUCO30SNhr (ktoe)

Renewables

Electricity

Nuclear

Natural gas

Oil

Solids

Stran 57

20% 21% 20% 16% 16%

10% 6% 1% 0% 0% 0%

37% 35% 35%

34% 32%

31%

30%

25% 20%

15% 9%

13%

13% 12%

10% 12%

12%

12%

9%

10%

7% 3%

19%

21% 20%

23% 22%

24%

21%

24%

14%

4%

4%

12%

11% 16%

17% 19%

24%

34% 43%

58%

74% 83%

-1000

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Gross Inland Consumption / Bruto celinska poraba - Scenario eucogreensn (ktoe)

Renewables

Electricity

Nuclear

Natural gas

Oil

Solids

20% 21% 20% 16% 16% 14% 14%

9% 0% 0% 0%

37% 35% 35%

34% 32% 30% 28%

25%

23% 24% 22%

13%

13% 12%

10% 12% 13%

14%

16%

17% 20%

9%

19%

21% 20%

23% 22%

22% 23%

24%

26%

4%

4%

12%

11% 16%

17%

19% 22% 24%

28%

37%

52%

65%

-1000

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Gross Inland Consumption / Bruto celinska poraba - Scenario EUCO27SNdh (ktoe)

Renewables

Electricity

Nuclear

Natural gas

Oil

Solids

Stran 58

20% 21% 20% 16% 16% 14% 15%

9% 0% 0% 0%

37% 35% 35%

34% 32% 30% 28%

25%

22% 24% 22%

13%

13% 12%

10% 12% 13% 14%

17%

16% 20%

11%

19%

21% 20%

23% 22%

22% 23%

24%

26%

4%

4%

12%

11% 16%

17%

19% 22%

22% 28%

38%

52% 63%

-1000

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Gross Inland Consumption / Bruto celinska poraba - Scenario EUCO30SNdh (ktoe)

Renewables

Electricity

Nuclear

Natural gas

Oil

Solids

20% 21% 20% 16% 16% 14% 14%

9% 0% 0% 0%

37% 35% 35%

34% 32% 30% 28%

26%

23% 24% 22%

13%

13% 12%

10% 12% 12%

13%

15%

14% 19%

8%

19%

21% 20%

23% 22%

22% 23%

24%

26%

4%

4%

12%

11% 16%

17%

19% 22% 24%

30%

39%

53%

66%

-1000

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Gross Inland Consumption / Bruto celinska poraba - Scenario EUCO27SN_TR_rail (ktoe)

Renewables

Electricity

Nuclear

Natural gas

Oil

Solids

Stran 59

Na Slika V-3 je predstavljena proizvodnja (ki vključuje predelavo proizvodov), ki je skupaj z neto uvo-

zom, predstavljenim na Slika V-4, potrebna za zadovoljitev nacionalne porabe. Grafi imajo podobno obli-

ko kot prejšnji graf Bruto.

20% 21% 20% 16% 16% 15% 15%

9% 0% 0% 0%

37% 35% 35%

34% 32% 30% 28%

25%

22% 24% 21%

13%

13% 12%

10% 12% 12%

15%

18%

16% 20%

11%

19%

21% 20%

23% 22%

22% 23%

24%

26%

4%

4%

12%

11% 16%

17%

19% 21%

21% 27%

38%

52% 63%

-1000

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Gross Inland Consumption / Bruto celinska poraba - Scenario EUCO30SN_TR_rail (ktoe)

Renewables

Electricity

Nuclear

Natural gas

Oil

Solids

Stran 60

Slika V-3: Sestava proizvodnje za tri glavne scenarije

34% 34% 32% 24% 25% 24% 24% 24% 23% 36%

25%

0% 0% 0% 0%

0% 0% 0% 1% 1% 1% 1%

1%

40%

43% 39%

44% 41% 41% 40% 40% 40%

11%

9% 10%

10% 10% 11% 11% 11% 11%

18%

22%

15%

14% 18%

20% 19% 20% 20% 20% 21%

36%

41%

0% 0%

0% 1% 1% 1%

2%

2%

1%

2%

3% 3%

3% 4% 4%

7%

9%

-500

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

4500

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Production (incl.recovery of products) / Proizvod - Scenario RMa (ktoe)

Solar and others

Wind

Biomass &Waste

Hydro

Nuclear

Natural gas

Oil

Solids

Stran 61

34% 34% 32% 24% 24% 23% 23%

14%

0%

0% 0% 0% 0%

0% 0% 0% 0%

1%

1% 1% 1%

40%

43% 39%

44% 41% 40% 39%

41%

43%

11%

9% 10%

10% 10% 10% 11%

12%

14%

24% 22%

15%

14% 18%

20%

21% 22% 21%

26%

27%

49% 48%

0%

0% 0% 2%

2%

4%

6%

6%

1%

2%

3% 4% 5%

5%

11%

20%

23%

-500

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

4500

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Production (incl.recovery of products) / Proizvod - Scenario EUCO27SNr (ktoe)

Solar and others

Wind

Biomass & Waste

Hydro

Nuclear

Natural gas

Oil

Solids

34% 34% 32% 24% 24% 24% 24%

15%

0%

0% 0% 0% 0%

0% 0% 0% 1%

1%

1% 1% 1%

40%

43% 39%

44% 41% 40% 41%

42%

44%

11%

9% 10%

10% 10% 10% 11%

12%

14%

25% 23%

15%

14% 18%

20%

20% 22% 19% 25%

27%

49% 48%

0%

0% 0%

1% 1%

3%

6% 6%

1%

2%

3% 4%

4% 5%

11%

19%

22%

-500

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

4500

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Production (incl.recovery of products) / Proizvod - Scenario EUCO30SNr (ktoe)

Solar and others

Wind

Biomass & Waste

Hydro

Nuclear

Natural gas

Oil

Solids

Stran 62

34% 34% 32% 24% 24% 23% 23%

14%

1%

0% 0% 0% 0%

0% 0% 0% 0%

1%

1% 1% 0%

40%

43% 39%

44% 41% 40% 39%

40%

44% 50% 48%

11%

9% 10%

10% 10% 10% 11%

12%

14%

13% 13%

15%

14% 18%

20%

21% 22% 21%

25%

28%

24% 23% 0%

0% 0% 2%

2%

3%

3% 3% 1%

2%

3% 4% 5%

5%

9%

9% 12%

-500

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

4500

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Production (incl.recovery of products) / Proizvod - Scenario EUCO27SN (ktoe)

Solar and others

Wind

Biomass & Waste

Hydro

Nuclear

Natural gas

Oil

Solids

34% 34% 32% 24% 24% 24% 24%

15%

0% 0% 0% 0%

0% 0% 0% 1%

1%

1% 1% 1%

40%

43% 39%

44% 41% 40% 41%

42%

45%

51% 49%

11%

9% 10%

10% 10% 10% 11%

12%

15%

13% 14%

15%

14% 18%

20%

20% 22% 19% 25%

28%

24% 22% 0%

0% 0%

1% 1%

2%

3% 4% 1%

2%

3% 4% 4% 4%

8%

9% 11%

-500

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

4500

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Production (incl.recovery of products) / Proizvod - Scenario EUCO30SN (ktoe)

Solar and others

Wind

Biomass & Waste

Hydro

Nuclear

Natural gas

Oil

Solids

Stran 63

34% 34% 32% 24% 25% 23%

15% 10%

0% 0% 0% 0%

0% 0% 0%

1% 1%

1% 1% 1%

40%

43% 39%

44% 42% 40%

41% 41%

41%

11%

9% 10%

10% 10% 10%

11% 13%

13%

22% 22%

15%

14% 18%

20%

20% 22%

23% 26%

26%

43% 40%

0%

0% 0%

3% 3%

3%

6% 6%

1%

2%

3% 5%

7% 7% 16%

29% 32%

-500

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

4500

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Production (incl.recovery of products) / Proizvod - Scenario EUCO27SNhr (ktoe)

Solar and others

Wind

Biomass & Waste

Hydro

Nuclear

Natural gas

Oil

Solids

34% 34% 32% 24% 25% 23%

16% 12%

0% 0% 0% 0%

0% 0% 0%

1% 1%

1% 1% 1%

40%

43% 39%

44% 42% 40%

42% 40%

41%

11%

9% 10%

10% 10% 10%

12% 12%

13%

22% 22%

15%

14% 18%

20%

20% 21%

20% 25%

26%

43% 39%

0%

0% 0%

3% 3%

3%

6% 6%

1%

2%

3% 5%

7% 7%

16%

29% 32%

-500

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

4500

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Production (incl.recovery of products) / Proizvod - Scenario EUCO30SNhr (ktoe)

Solar and others

Wind

Biomass & Waste

Hydro

Nuclear

Natural gas

Oil

Solids

Stran 64

34% 34% 32%

24% 24% 15%

9% 1%

0% 0% 0% 0%

0% 0%

0%

1%

0% 1% 1% 1%

40%

43% 39%

44% 41%

43%

36%

37%

23%

11%

9% 10%

10% 10%

11%

12% 13%

15%

20% 21%

15%

14% 18%

20%

20%

22%

28% 32%

33%

39% 34%

0%

0%

0%

3% 3%

4%

5% 5%

1%

2%

4%

8% 10%

13%

25%

36% 39%

-500

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Production (incl.recovery of products) / Proizvod - Scenario eucogreensn (ktoe)

Solar and others

Wind

Biomass & Waste

Hydro

Nuclear

Natural gas

Oil

Solids

34% 34% 32% 24% 24% 23% 23%

14%

0% 0% 0% 0%

0% 0% 0% 0%

1%

1% 1% 1%

40%

43% 39%

44% 41% 40% 39%

41%

44%

11%

9% 10%

10% 10% 10% 11%

12%

14%

25% 22%

15%

14% 18%

20%

20% 22% 21%

24%

26%

48% 47%

0%

0% 0% 1%

2%

3%

6%

6%

1%

2%

3% 5%

5%

6%

11%

20%

24%

-500

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

4500

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Production (incl.recovery of products) / Proizvod - Scenario EUCO27SNdh (ktoe)

Solar and others

Wind

Biomass & Waste

Hydro

Nuclear

Natural gas

Oil

Solids

Stran 65

34% 34% 32% 24% 24% 23% 24%

15%

0%

0% 0% 0% 0%

0% 0% 0% 1%

1%

1% 1% 1%

40%

43% 39%

44% 41% 40% 40%

42%

44%

11%

9% 10%

10% 10% 10% 11%

12%

14%

25% 23%

15%

14% 18%

20%

20% 21% 18%

24%

26%

48% 47%

0%

0% 0%

1% 1%

4%

6% 6%

1%

2%

3% 5% 5%

6%

12%

20%

23%

-500

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

4500

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Production (incl.recovery of products) / Proizvod - Scenario EUCO30SNdh (ktoe)

Solar and others

Wind

Biomass & Waste

Hydro

Nuclear

Natural gas

Oil

Solids

34% 34% 32% 24% 24% 23% 23%

14%

0%

0% 0% 0% 0%

0% 0% 0% 0%

1%

1% 1% 1%

40%

43% 39%

44% 41% 40% 39%

41%

43%

11%

9% 10%

10% 10% 10% 11%

12%

14%

24% 22%

15%

14% 18%

20%

21% 22% 21%

26%

28%

49% 48%

0%

0% 0% 2%

2%

4%

6%

6%

1%

2%

3% 4% 5%

5%

11%

20%

23%

-500

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

4500

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Production (incl.recovery of products) / Proizvod - Scenario EUCO27SN_TR_rail (ktoe)

Solar and others

Wind

Biomass & Waste

Hydro

Nuclear

Natural gas

Oil

Solids

Stran 66

34% 34% 32% 24% 24% 24% 24%

15%

0%

0% 0% 0% 0%

0% 0% 0% 1%

1%

1% 1% 1%

40%

43% 39%

44% 41% 40% 41%

42%

44%

11%

9% 10%

10% 10% 10% 11%

12%

14%

25% 23%

15%

14% 18%

20%

20% 22% 19% 25%

27%

49% 48%

0%

0% 0%

1% 1%

4%

6% 6%

1%

2%

3% 4%

4% 5%

11%

19%

22%

-500

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

4500

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Production (incl.recovery of products) / Proizvod - Scenario EUCO30SN_TR_rail (ktoe)

Solar and others

Wind

Biomass & Waste

Hydro

Nuclear

Natural gas

Oil

Solids

Stran 67

Slika V-4: Neto uvoz energije za tri glavne scenarije

7% 8% 8% 6% 5% 4% 4% 4% 1% 1% 0%

4%

68% 68% 73% 72% 67% 65% 64% 63% 63% 55% 53%

24%

24% 24%

21% 28% 30% 34% 34% 37%

37% 38%

4% 4% 1%

1%

2% 2% 3% 4% 4%

4% 5%

-500

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

4500

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Imports / Neto uvoz - Scenario RMa (ktoe)

Biomass

Electricity

Natural gas

Oil products

Crude oil andFeedstocks

Solids

Stran 68

7% 8% 8% 6% 5% 2% 1% 1% 0% 0% 0%

4%

68% 68% 73% 72% 69%

70% 70%

63% 58%

45% 51%

24%

24% 24%

21% 26%

27% 31%

34%

35% 33%

18%

8%

10%

1%

1% 2%

3% 3%

7%

13% 14%

21%

-500

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

4500

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Imports / Neto uvoz - Scenario EUCO27SNr (ktoe)

Biomass

Electricity

Natural gas

Oil products


Solids

7% 8% 8% 6% 5% 4% 4% 1% 0% 0% 0%

4%

68% 68% 73% 72% 69%

69% 66%

59% 55%

44% 48%

24%

24% 24%

21% 26%

27% 32%

39%

38% 35%

23%

8%

9%

1%

1% 2%

3% 3%

7%

12% 14%

20%

-500

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

4500

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Imports / Neto uvoz - Scenario EUCO30SNr (ktoe)

Biomass

Electricity

Natural gas

Oil products


Solids

Stran 69

7% 8% 8% 6% 5% 2% 1% 1% 0% 0% 0%

4%

68% 68% 73% 72% 69%

70% 70%

63% 54%

61% 66%

24%

24% 24%

21% 26%

27% 31%

34%

40%

29%

17%

1%

1% 2%

3% 3%

7% 12%

19%

27%

-500

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

4500

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Imports / Neto uvoz - Scenario EUCO27SN (ktoe)

Biomass

Electricity

Natural gas

Oil products


Solids

7% 8% 8% 6% 5% 4% 3% 1% 0% 0% 0%

4%

68% 68% 73% 72% 69%

68% 66%

59% 51%

59% 65%

24%

24% 24%

21% 26% 27%

33%

39%

44%

31%

18%

1%

1% 2%

3% 3%

7% 11%

19%

26%

-500

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

4500

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Imports / Neto uvoz - Scenario EUCO30SN (ktoe)

Biomass

Electricity

Natural gas

Oil products


Solids

Stran 70

7% 8% 8% 6% 5% 3% 1% 1% 0% 0% 0%

4%

68% 68% 73% 72% 69%

70% 70%

66% 64%

53% 54%

24%

24% 24%

21% 26%

27% 31%

31%

28%

20%

13%

9%

11%

1%

1% 2%

3% 3%

8%

14% 17%

22%

-500

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

4500

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Imports / Neto uvoz - Scenario EUCO27SNhr (ktoe)

Biomass

Electricity

Natural gas

Oil products


Solids

7% 8% 8% 6% 5% 3% 1% 1% 0% 0% 0%

4%

68% 68% 73% 72% 69%

70% 70%

67% 64%

53% 54%

24%

24% 24%

21% 26%

27%

31%

30%

28%

20%

13%

9%

11%

1%

1% 2%

3% 3%

8%

14% 17%

22%

-500

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

4500

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Imports / Neto uvoz - Scenario EUCO30SNhr (ktoe)

Biomass

Electricity

Natural gas

Oil products


Solids

Stran 71

7% 8% 8% 6% 5% 3% 1% 0% 0% 0% 0%

4%

68% 68% 73% 72% 69%

70% 74%

69% 57%

38% 29%

24%

24% 24%

21% 26%

26%

27%

24%

25%

15%

8%

10%

12%

1%

1% 2%

3%

4%

12%

25%

36%

51%

-500

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

4500

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Imports / Neto uvoz - Scenario eucogreensn (ktoe)

Biomass

Electricity

Natural gas

Oil products


Solids

7% 8% 8% 6% 5% 1% 1% 1% 0% 0% 0%

4%

68% 68% 73% 72% 69%

69% 68% 61%

55% 44% 51%

24%

24% 24%

21% 26%

29% 32%

37%

38%

35%

18%

8%

10%

1%

1% 2%

3% 3%

7%

12% 14%

21%

-500

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

4500

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Imports / Neto uvoz - Scenario EUCO27SNdh (ktoe)

Biomass

Electricity

Natural gas

Oil products


Solids

Stran 72

7% 8% 8% 6% 5% 2% 4% 1% 0% 0% 0%

4%

68% 68% 73% 72% 69%

69% 67% 60%

55% 44% 48%

24%

24% 24%

21% 26%

29% 31%

38%

38% 35%

23%

8%

9%

1%

1% 2%

3% 3%

7%

12% 14%

20%

-500

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

4500

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Imports / Neto uvoz - Scenario EUCO30SNdh (ktoe)

Biomass

Electricity

Natural gas

Oil products


Solids

7% 8% 8% 6% 5% 2% 1% 1% 0% 0% 0%

4%

68% 68% 73% 72% 69%

70% 70%

63% 58%

45% 51%

24%

24% 24%

21% 26%

27% 31%

34%

35% 33%

18%

8%

10%

1%

1% 2%

3% 3%

7%

13% 14%

21%

-500

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

4500

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Imports / Neto uvoz - Scenario EUCO27SN_TR_rail (ktoe)

Biomass

Electricity

Natural gas

Oil products


Solids

Stran 73

Slika V-5 prikazuje razvoj energijske intenzivnosti BDP (toe/mio EUR’10), ki v skladu s pričakovanji

predvideva najučinkovitejši razvoj po scenariju EUCOGREEN, medtem ko scenariji, ki predvidevajo

odprtje nove jedrske elektrarne, predvidevajo višjo porabo energije za razvoj BDP. Kar zadeva ogljično

intenzivnost BDP, scenarij EUROGREEN ponovno predvideva največji upad; sledi mu scenarij z visoko

ravnjo obnovljivih virov energije (hr), jedrski scenariji občutljivosti pa se odrežejo bolje kot glavni scena-

riji EUCO.

7% 8% 8% 6% 5% 4% 4% 1% 0% 0% 0%

4%

68% 68% 73% 72% 69%

69% 66%

59% 55%

44% 48%

24%

24% 24%

21% 26%

27% 32%

39%

38% 35%

23%

8%

9%

1%

1% 2%

3% 3%

7%

12% 14%

20%

-500

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

4500

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Imports / Neto uvoz - Scenario EUCO30SN_TR_rail (ktoe)

Biomass

Electricity

Natural gas

Oil products


Solids

Stran 74

Slika V-5: Energijska intenzivnost BDP v Sloveniji po vseh scenarijih

Slika V-6: Ogljična intenzivnost BDP v Sloveniji po vseh scenarijih

Kar zadeva odvisnost od uvoza, jedrski scenariji občutljivosti ter scenarij z visoko ravnjo obnovljivih virov

energije in scenarij EUROGREEN predvidevajo manjši delež uvoza v mešanici virov energije, agresivna

zelena politika pa zmanjšuje odvisnost že kmalu po letu 2030.

50,0

70,0

90,0

110,0

130,0

150,0

170,0

190,0

210,0

2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Energy Intensity of GDP (toe/MEuro'10)

RMa

EUCO27SN

EUCO27SNhr

EUCO30SNhr

EUCO27SN_TR_rail

EUCO30SN_TR_rail

EUCO27SNdh

EUCO30SNdh

eucogreensn

EUCO30SNr

EUCO27SNr

EUCO30SN

0,0

50,0

100,0

150,0

200,0

250,0

300,0

350,0

400,0

450,0

2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Carbon Intensity of GDP (t of CO2/MEuro'10)

RMa

EUCO27SN

EUCO27SNhr

EUCO30SNhr

EUCO27SN_TR_rail

EUCO30SN_TR_rail

EUCO27SNdh

EUCO30SNdh

eucogreensn

EUCO30SNr

EUCO27SNr

EUCO30SN

Stran 75

Slika V-7: Odvisnost Slovenije od uvoza po vseh scenarijih

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Import Dependency %

RMa

EUCO27SN

EUCO27SNhr

EUCO30SNhr

EUCO27SN_TR_rail

EUCO30SN_TR_rail

EUCO27SNdh

EUCO30SNdh

eucogreensn

EUCO30SNr

EUCO27SNr

EUCO30SN

Stran 76

V.5 Poraba končne energije po sektorjih

Slika porabe končne energije po sektorjih predstavlja razvoj končne energije po sektorjih in glavnih scena-

rijih/scenarijih občutljivostih ter zagotavlja informacije o učinku politik na porabo energije, bodisi z izva-

janjem politik, ki spodbujajo prihranke energije, ali z razlikami v stroških energetskih proizvodov, in o

odzivu potrošnikov, ob upoštevanju njihove zmožnosti in pripravljenosti plačati račun za energijo.

Slika V-8: Poraba končne energije v energetskem sektorju za vse scenarije

Slika V-9: Poraba končne energije v industriji za vse scenarije

3,500

3,700

3,900

4,100

4,300

4,500

4,700

4,900

5,100

5,300

2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Final Energy Demand / Končna raba energije (Mtoe)

RMa

EUCO27SN

EUCO27SNhr

EUCO30SNhr

EUCO27SN_TR_rail

EUCO30SN_TR_rail

EUCO27SNdh

EUCO30SNdh

eucogreensn

EUCO30SNr

EUCO27SNr

EUCO30SN

1,150

1,200

1,250

1,300

1,350

1,400

1,450

2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Final Energy Demand in Industry / Industrija (Mtoe)

RMa

EUCO27SN

EUCO27SNhr

EUCO30SNhr

EUCO27SN_TR_rail

EUCO30SN_TR_rail

EUCO27SNdh

EUCO30SNdh

eucogreensn

EUCO30SNr

EUCO27SNr

EUCO30SN

Stran 77

Slika V-10: Poraba končne energije v gospodinjstvih za vse scenarije

Slika V-11: Poraba končne energije v sektorju ostale rabe za vse scenarije

0,600

0,700

0,800

0,900

1,000

1,100

1,200

1,300

1,400

2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Final Energy Demand in Residential / Gospodinjstva (Mtoe)

RMa

EUCO27SN

EUCO27SNhr

EUCO30SNhr

EUCO27SN_TR_rail

EUCO30SN_TR_rail

EUCO27SNdh

EUCO30SNdh

eucogreensn

EUCO30SNr

EUCO27SNr

EUCO30SN

0,000

0,100

0,200

0,300

0,400

0,500

0,600

0,700

0,800

2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Final Energy Demand in Tertiary / Ostala raba (Mtoe)

RMa

EUCO27SN

EUCO27SNhr

EUCO30SNhr

EUCO27SN_TR_rail

EUCO30SN_TR_rail

EUCO27SNdh

EUCO30SNdh

eucogreensn

EUCO30SNr

EUCO27SNr

EUCO30SN

Stran 78

Slika V-12: Poraba končne energije v sektorju prometa za vse scenarije

0,000

0,500

1,000

1,500

2,000

2,500

2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Final Energy Demand in Transport / Promet (Mtoe)

RMa

EUCO27SN

EUCO27SNhr

EUCO30SNhr

EUCO27SN_TR_rail

EUCO30SN_TR_rail

EUCO27SNdh

EUCO30SNdh

eucogreensn

EUCO30SNr

EUCO27SNr

EUCO30SN

Stran 79

V.6 Proizvodnja električne energije

To poglavje vsebuje posebne informacije o sektorju proizvodnje električne energije, vključno s proizvede-

no električno energijo v TWh, in o razvoju nameščenih zmogljivosti, pri čemer posebej navaja zmogljivos-

ti termo-, hidro-, sončnih in vetrnih elektrarn.

Slika V-13: Proizvodnja električne energije glede na scenarij

Slika V-14: Neto proizvodna zmogljivost za vse scenarije

10,000

12,000

14,000

16,000

18,000

20,000

22,000

24,000

26,000

2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Power Generation (TWh net)

RMa

EUCO27SN

EUCO27SNhr

EUCO30SNhr

EUCO27SN_TR_rail

EUCO30SN_TR_rail

EUCO27SNdh

EUCO30SNdh

eucogreensn

EUCO30SNr

EUCO27SNr

EUCO30SN

0

500

1000

1500

2000

2500

2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Generation Capacity in MWe / Neto proizvodnja v MWe - Thermal power / Toplota

RMa

EUCO27SN

EUCO27SNhr

EUCO30SNhr

EUCO27SN_TR_rail

EUCO30SN_TR_rail

EUCO27SNdh

EUCO30SNdh

eucogreensn

EUCO30SNr

EUCO27SNr

EUCO30SN

Stran 80

Slika V-15: Neto proizvodna zmogljivost hidroelektrarn za vse scenarije

Slika V-16: Neto proizvodna zmogljivost vetrnih elektrarn za vse scenarije

0

500

1000

1500

2000

2500

2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Generation Capacity in MWe / Neto proizvodnja v MWe - Hydro (pumping excluded) / Hidro (brez črpalnih hidroelektrarn)

RMa

EUCO27SN

EUCO27SNhr

EUCO30SNhr

EUCO27SN_TR_rail

EUCO30SN_TR_rail

EUCO27SNdh

EUCO30SNdh

eucogreensn

EUCO30SNr

EUCO27SNr

EUCO30SN

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Generation Capacity in MWe / Neto proizvodnja v MWe - Wind / Veter

RMa

EUCO27SN

EUCO27SNhr

EUCO30SNhr

EUCO27SN_TR_rail

EUCO30SN_TR_rail

EUCO27SNdh

EUCO30SNdh

eucogreensn

EUCO30SNr

EUCO27SNr

EUCO30SN

Stran 81

Slika V-17: Neto proizvodna zmogljivost sončne fotovoltaike za vse scenarije

Slika V-18 in Slika V-19 v nadaljevanju predstavljata proizvodnjo električne energije po gorivih in scena-

rijih ter nameščeno neto proizvodno zmogljivost za vse scenarije.

0

2000

4000

6000

8000

10000

12000

2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Generation Capacity in MWe / Neto proizvodnja v MWe - Solar / Sonce

RMa

EUCO27SN

EUCO27SNhr

EUCO30SNhr

EUCO27SN_TR_rail

EUCO30SN_TR_rail

EUCO27SNdh

EUCO30SNdh

eucogreensn

EUCO30SNr

EUCO27SNr

EUCO30SN

Stran 82

Slika V-18: Proizvodnja električne energije po gorivih za vse scenarije

0

5000

10000

15000

20000

25000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Electricity generation by plant type (in GWh) - Scenario RMa

Other RES

Solar

Wind power

Hydro

Biomass-waste fired

Gas fired

Oil fired

Solids fired

Nuclear

0

5000

10000

15000

20000

25000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Electricity generation by plant type (in GWh) - Scenario EUCO27SNr

Other RES

Solar

Wind power

Hydro

Biomass-waste fired

Gas fired

Oil fired

Solids fired

Nuclear

Stran 83

0

5000

10000

15000

20000

25000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Electricity generation by plant type (in GWh) - Scenario EUCO30SNr

Other RES

Solar

Wind power

Hydro

Biomass-waste fired

Gas fired

Oil fired

Solids fired

Nuclear

0

5000

10000

15000

20000

25000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Electricity generation by plant type (in GWh) - Scenario EUCO27SN

Other RES

Solar

Wind power

Hydro

Biomass-waste fired

Gas fired

Oil fired

Solids fired

Nuclear

Stran 84

0

5000

10000

15000

20000

25000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Electricity generation by plant type (in GWh) - Scenario EUCO30SN

Other RES

Solar

Wind power

Hydro

Biomass-waste fired

Gas fired

Oil fired

Solids fired

Nuclear

0

5000

10000

15000

20000

25000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Electricity generation by plant type (in GWh) - Scenario EUCO27SNhr

Other RES

Solar

Wind power

Hydro

Biomass-waste fired

Gas fired

Oil fired

Solids fired

Nuclear

Stran 85

0

5000

10000

15000

20000

25000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Electricity generation by plant type (in GWh) - Scenario EUCO30SNhr

Other RES

Solar

Wind power

Hydro

Biomass-waste fired

Gas fired

Oil fired

Solids fired

Nuclear

0

5000

10000

15000

20000

25000

30000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Electricity generation by plant type (in GWh) - Scenario eucogreensn

Other RES

Solar

Wind power

Hydro

Biomass-waste fired

Gas fired

Oil fired

Solids fired

Nuclear

Stran 86

0

5000

10000

15000

20000

25000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Electricity generation by plant type (in GWh) - Scenario EUCO27SNdh

Other RES

Solar

Wind power

Hydro

Biomass-waste fired

Gas fired

Oil fired

Solids fired

Nuclear

0

5000

10000

15000

20000

25000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Electricity generation by plant type (in GWh) - Scenario EUCO30SNdh

Other RES

Solar

Wind power

Hydro

Biomass-waste fired

Gas fired

Oil fired

Solids fired

Nuclear

Stran 87

0

5000

10000

15000

20000

25000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Electricity generation by plant type (in GWh) - Scenario EUCO27SN_TR_rail

Other RES

Solar

Wind power

Hydro

Biomass-waste fired

Gas fired

Oil fired

Solids fired

Nuclear

0

5000

10000

15000

20000

25000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Electricity generation by plant type (in GWh) - Scenario EUCO30SN_TR_rail

Other RES

Solar

Wind power

Hydro

Biomass-waste fired

Gas fired

Oil fired

Solids fired

Nuclear

Stran 88

Slika V-19: Nameščena neto proizvodna zmogljivost za vse scenarije

24% 23% 22% 18% 16% 16% 16% 16% 16%

31% 30% 25%

33% 26% 20%

14% 13% 12%

12% 11%

6% 6% 6%

2% 2% 9% 9% 12%

12% 16% 21%

22% 22% 20%

30% 32%

1% 1% 2%

1% 2% 2%

2% 3% 2% 3%

3%

29% 31% 34%

28% 26% 27%

29% 29% 28% 29%

30%

0% 3% 3%

5% 4% 4% 8%

7%

0%

6%

9% 10% 12% 12% 17% 18%

16%

0

2000

4000

6000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Installed Power Capacity (in MWe) Neto instal - Scenario RMa

Other RES

Solar

Wind power

Hydro

Biomass-waste fired

Gas fired

Oil fired

Solids fired

Nuclear

24% 23% 22% 18% 16% 15% 15% 13% 9%

31% 30% 25% 33% 27% 19% 12% 11% 7%

7% 5%

6% 6% 6% 2% 2% 9% 9% 12%

12% 15% 14%

9% 13% 8% 14% 10%

1% 1% 2%

1% 2% 2%

2% 4% 3%

3% 5%

29% 31% 34%

28% 27% 26%

26% 26% 20% 21%

18%

0% 2% 2%

11% 10%

13% 13% 12%

0%

6% 9% 22% 25%

23%

41% 43%

50%

0

2000

4000

6000

8000

10000

12000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Installed Power Capacity (in MWe) Neto instal - Scenario EUCO27SNr

Other RES

Solar

Wind power

Hydro

Biomass-waste fired

Gas fired

Oil fired

Solids fired

Nuclear

Stran 89

24% 23% 22% 18% 16% 16% 16% 15% 9%

31% 30% 25% 33% 27% 20% 14% 12% 7%

7% 6%

6% 6% 6%

2% 2% 9% 9% 12%

12% 15% 15%

15% 19% 11%

17% 13%

1% 1% 2%

1% 2% 2%

2% 4% 2%

3% 4%

29% 31% 34%

28% 27% 27%

28% 28% 20%

21% 18%

0% 2% 2%

5% 5%

12% 13% 12%

0%

6% 9% 19% 19%

18%

38% 40%

47%

0

2000

4000

6000

8000

10000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Installed Power Capacity (in MWe) Neto instal - Scenario EUCO30SNr

Other RES

Solar

Wind power

Hydro

Biomass-wastefired

Gas fired

Oil fired

Solids fired

Nuclear

24% 23% 22% 18% 16% 15% 15% 13% 10% 14% 12%

31% 30% 25% 33% 27% 19% 12% 11% 8%

7% 6% 6% 6% 6%

2% 2% 9% 9% 12% 12% 15%

15% 9% 13% 13%

10% 8% 1% 1% 2%

1% 2% 2%

2% 4% 3%

3% 3% 29% 31% 34%

28% 27% 26%

26% 26%

22% 20% 18% 0% 2%

2% 12%

11% 12%

12% 11%

0%

6% 9% 21% 24%

22%

33%

35%

43%

0

2000

4000

6000

8000

10000

12000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Installed Power Capacity (in MWe) Neto instal - Scenario EUCO27SN

Other RES

Solar

Wind power

Hydro

Biomass-waste fired

Gas fired

Oil fired

Solids fired

Nuclear

Stran 90

24% 23% 22% 18% 16% 16% 16% 15% 11% 14% 12%

31% 30% 25% 33% 27% 20% 14% 12% 8%

7% 6% 6% 6% 6%

2% 2% 9% 9% 12%

12% 15% 15%

16% 19% 17% 13% 11% 1% 1% 2%

1% 2% 2%

2% 3% 3%

3% 3% 29% 31% 34%

28% 27% 27%

28% 28%

23% 20% 18% 0% 2%

2% 6%

6%

10%

10% 12%

0%

6% 9% 18% 19%

17%

30%

33%

39%

0

2000

4000

6000

8000

10000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Installed Power Capacity (in MWe) Neto instal - Scenario EUCO30SN

Other RES

Solar

Wind power

Hydro

Biomass-waste fired

Gas fired

Oil fired

Solids fired

Nuclear

24% 23% 22% 18% 16% 15% 12% 11% 8%

31% 30% 25% 33% 27% 19% 10% 9% 6%

5% 5%

6% 6% 6% 2% 2% 9% 9% 12%

12% 16% 15%

8% 7% 4%

3% 3%

1% 1% 2% 1% 2%

2% 2% 4% 3%

3% 3%

29% 31% 34%

28% 27% 26%

22% 23% 16%

16% 16%

0% 2% 2% 15%

15% 11% 11% 11%

0%

6% 9% 22%

32% 32%

53% 61%

63%

0

2000

4000

6000

8000

10000

12000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Installed Power Capacity (in MWe) Neto instal - Scenario EUCO27SNhr

Other RES

Solar

Wind power

Hydro

Biomass-waste fired

Gas fired

Oil fired

Solids fired

Nuclear

Stran 91

24% 23% 22% 18% 16% 15% 12% 11% 7%

31% 30% 25% 33% 27% 19% 10% 9% 6%

5% 5%

6% 6% 6% 2% 2% 9% 9% 12%

12% 15% 14%

8% 7% 4%

3% 3%

1% 1% 2% 1% 2%

2% 2% 4% 3%

3% 3%

29% 31% 34%

28% 27% 26%

22% 23% 16%

16% 16%

0% 2% 2% 16%

15% 10% 11% 11%

0%

6% 9% 22%

31% 30%

54% 61%

63%

0

2000

4000

6000

8000

10000

12000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Installed Power Capacity (in MWe) Neto instal - Scenario EUCO30SNhr

Other RES

Solar

Wind power

Hydro

Biomass-waste fired

Gas fired

Oil fired

Solids fired

Nuclear

24% 23% 22% 18% 16% 12% 10% 8% 6%

31% 30% 25% 33% 27% 16% 9% 7% 5% 5% 4%

6% 6% 6% 2% 2% 9% 9% 12%

12% 15% 12%

6% 5% 3% 3% 3%

1% 1% 2% 1% 2%

2% 3% 3% 2%

3% 2%

29% 31% 34% 28% 27%

21% 19% 17% 13%

14% 14%

0% 2% 1% 13%

12% 9% 10%

8% 0%

6% 9% 35%

40%

46%

61% 65%

68%

0%

0%

0

2000

4000

6000

8000

10000

12000

14000

16000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Installed Power Capacity (in MWe) Neto instal - Scenario eucogreensn

Other RES

Solar

Wind power

Hydro

Biomass-waste fired

Gas fired

Oil fired

Solids fired

Nuclear

Stran 92

24% 23% 22% 18% 16% 15% 14% 13% 9%

31% 30% 25% 33% 27% 19% 11% 11% 7%

7% 5%

6% 6% 6% 2% 2% 9% 9% 12%

12% 15% 14%

13% 17% 14%

16% 12%

1% 1% 2% 1% 2%

2% 2%

3% 2% 3% 4%

29% 31% 34%

28% 27% 25%

25% 24%

19% 20%

17%

0% 2% 2% 9%

8% 11%

13% 11%

0%

6% 9% 24% 26%

24%

39% 41%

50%

0

2000

4000

6000

8000

10000

12000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Installed Power Capacity (in MWe) Neto instal - Scenario EUCO27SNdh

Other RES

Solar

Wind power

Hydro

Biomass-waste fired

Gas fired

Oil fired

Solids fired

Nuclear

24% 23% 22% 18% 16% 15% 14% 13% 9%

31% 30% 25% 33% 27% 19% 11% 11% 7%

7% 6%

6% 6% 6% 2% 2% 9% 9% 12%

12% 15% 14%

13% 17% 11% 16% 13%

1% 1% 2% 1% 2%

2% 2%

3% 2% 2% 4%

29% 31% 34%

28% 27% 25%

25% 24% 19% 20%

18%

0% 2% 2% 8%

8% 12% 12%

11%

0%

6% 9% 24% 26%

25%

41% 42%

48%

0

2000

4000

6000

8000

10000

12000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Installed Power Capacity (in MWe) Neto instal - Scenario EUCO30SNdh

Other RES

Solar

Wind power

Hydro

Biomass-waste fired

Gas fired

Oil fired

Solids fired

Nuclear

Stran 93

24% 23% 22% 18% 16% 15% 15% 13% 9%

31% 30% 25% 33% 27% 19% 12% 11% 7%

7% 5%

6% 6% 6% 2% 2% 9% 9% 12%

12% 15% 14%

9% 13% 8% 14% 10%

1% 1% 2% 1% 2%

2% 2%

4% 3% 3% 5%

29% 31% 34%

28% 27% 26%

26% 26% 20% 21%

18%

0% 2% 2%

11% 10%

13% 13% 12%

0%

6% 9% 22% 25%

23%

41% 43%

50%

0

2000

4000

6000

8000

10000

12000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Installed Power Capacity (in MWe) Neto instal - Scenario EUCO27SN_TR_rail

Other RES

Solar

Wind power

Hydro

Biomass-waste fired

Gas fired

Oil fired

Solids fired

Nuclear

24% 23% 22% 18% 16% 16% 16% 15% 9%

31% 30% 25% 33% 27% 20% 14% 12% 7%

7% 6%

6% 6% 6%

2% 2% 9% 9% 12%

12% 15% 15%

15% 19% 11%

17% 13%

1% 1% 2%

1% 2% 2%

2% 4% 2%

3% 4%

29% 31% 34%

28% 27% 27%

28% 28% 20%

21% 18%

0% 2% 2%

5% 5%

12% 13% 12%

0%

6% 9% 19% 19%

18%

38% 40%

47%

0

2000

4000

6000

8000

10000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Net Installed Power Capacity (in MWe) Neto instal - Scenario EUCO30SN_TR_rail

Other RES

Solar

Wind power

Hydro

Biomass-waste fired

Gas fired

Oil fired

Solids fired

Nuclear

Stran 94

Slika V-20: Poraba električne energije po sektorjih za vse scenarije

34% 42% 41% 37% 38% 44%

20% 22%

20% 19%

19% 22% 19%

22% 21%

22% 20%

21%

1% 1%

1%

3% 3%

5%

7% 6%

5%

5% 5%

3%

1% 1%

1%

1% 1%

1%

13% 0%

6%

9% 9%

6%

6%

5%

5% 5%

5%

0

5000

10000

15000

20000

25000

2010 2015 2020 2030 2040 2050

Electricity consumption (in GWh) Raba električne - Scenario RMa

Losses

Net Exports

Energy Branch

System Cons.

Transport

Tertiary

Residential

Industry

41% 47%

34% 42% 41% 41% 39% 39% 40% 43% 41%

19%

20%

20% 22%

19% 18% 17% 18% 18% 20% 19%

16%

16%

19% 22%

21% 23% 20% 19%

17% 16% 13%

2%

1% 1%

1% 1%

2% 4% 5% 8%

12% 14%

6%

6% 7%

6%

5% 6% 5%

4% 3%

3% 6%

1%

1% 1%

1%

1% 1% 1%

1% 1%

1%

1%

10%

2% 13% 0%

6% 3%

9% 8%

8%

6%

6%

6%

6%

5% 5%

5% 5% 5%

5%

5%

0

5000

10000

15000

20000

25000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Electricity consumption (in GWh) Raba električne - Scenario EUCO27SNr

Losses

Net Exports

Energy Branch

System Cons.

Transport

Tertiary

Residential

Industry

Stran 95

41% 47%

34% 42% 41% 41% 39% 39% 39% 42% 40%

19%

20%

20% 22%

19% 18% 18% 18% 19% 20% 20%

16%

16%

19% 22%

21% 24% 20%

19% 17% 16% 14%

2%

1% 1%

1% 1%

2% 4% 6%

8% 13% 14%

6%

6% 7%

6% 5%

6% 5% 5%

3% 2%

6%

1%

1% 1%

1% 1%

1% 1% 1%

1% 1%

1%

10%

2% 13% 0%

6% 3%

9% 8%

8%

6%

6%

6%

6%

5% 5%

5% 5%

5% 5%

5%

0

5000

10000

15000

20000

25000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Electricity consumption (in GWh) Raba električne - Scenario EUCO30SNr

Losses

Net Exports

Energy Branch

System Cons.

Transport

Tertiary

Residential

Industry

34% 42% 41% 39% 39% 37%

20% 22%

19% 17%

18% 18%

19% 22%

21% 20%

17%

13%

1% 1%

1% 4%

8%

13%

7% 6%

5% 5%

3%

7%

1% 1%

1%

1%

1%

1%

13% 0%

6%

9%

9%

7%

6%

6%

5%

5%

5%

4%

0

5000

10000

15000

20000

25000

30000

2010 2015 2020 2030 2040 2050

Electricity consumption (in GWh) Raba električne - Scenario EUCO27SN

Losses

Net Exports

Energy Branch

System Cons.

Transport

Tertiary

Residential

Industry

Stran 96

34% 42% 41% 39% 39% 37%

20% 22%

19% 18%

19% 18%

19% 22%

21% 20%

17% 13%

1% 1%

1% 4%

8%

13%

7% 6%

5%

5%

3%

6%

1% 1%

1%

1%

1%

1%

13% 0%

6%

9%

9%

7%

6%

6%

5%

5%

5%

4%

0

5000

10000

15000

20000

25000

30000

2010 2015 2020 2030 2040 2050

Electricity consumption (in GWh) Raba električne - Scenario EUCO30SN

Losses

Net Exports

Energy Branch

System Cons.

Transport

Tertiary

Residential

Industry

34% 42% 41% 40% 38% 40%

20% 22%

19% 18%

18% 19% 19%

22% 21%

20% 16%

13%

1% 1%

1% 4%

8% 14%

7% 6%

5% 4%

7%

9%

1% 1%

1% 1%

1%

1%

13% 0%

6%

9%

8%

6%

6%

5%

5%

5% 5%

0

5000

10000

15000

20000

25000

2010 2015 2020 2030 2040 2050

Electricity consumption (in GWh) Raba električne - Scenario EUCO27SNhr

Losses

Net Exports

Energy Branch

System Cons.

Transport

Tertiary

Residential

Industry

Stran 97

34% 42% 41% 40% 38% 39%

20% 22%

19% 18%

18% 19% 19%

22% 21%

19% 16%

13%

1% 1%

1% 4%

8% 14%

7% 6%

5% 4%

7%

9%

1% 1%

1% 1%

1%

1%

13% 0%

6%

9%

8%

6%

6%

5%

5%

5% 5%

0

5000

10000

15000

20000

25000

2010 2015 2020 2030 2040 2050

Electricity consumption (in GWh) Raba električne - Scenario EUCO30SNhr

Losses

Net Exports

Energy Branch

System Cons.

Transport

Tertiary

Residential

Industry

34% 42% 41% 42% 36% 30%

20% 22%

19% 17% 16%

14% 19% 22%

21% 18% 12%

8% 1%

1% 1% 4%

8% 10%

7% 6%

5% 4%

16%

25%

1% 1%

1% 1%

1%

9%

13% 0%

6% 10%

7%

6%

6%

5% 5%

4%

4%

0

5000

10000

15000

20000

25000

30000

2010 2015 2020 2030 2040 2050

Electricity consumption (in GWh) Raba električne - Scenario eucogreensn

Losses

Net Exports

Energy Branch

System Cons.

Transport

Tertiary

Residential

Industry

Stran 98

34% 42% 41% 37% 38% 40%

20% 22%

19% 20%

20% 20%

19% 22%

21%

21% 18% 14%

1% 1%

1%

3% 8%

14%

7% 6%

5%

5%

3%

6%

1% 1%

1%

1% 1%

1%

13% 0%

6%

8% 8%

6%

6%

5%

5% 5%

5%

0

5000

10000

15000

20000

25000

2010 2015 2020 2030 2040 2050

Electricity consumption (in GWh) Raba električne - Scenario EUCO27SNdh

Losses

Net Exports

Energy Branch

System Cons.

Transport

Tertiary

Residential

Industry

34% 42% 41% 37% 38% 39%

20% 22%

19% 20%

20% 20%

19% 22%

21%

20% 18% 14%

1% 1%

1%

4% 8%

14%

7% 6%

5%

5%

3%

6%

1% 1%

1%

1% 1%

1%

13% 0%

6%

8% 8%

6%

6%

5%

5% 5%

5%

0

5000

10000

15000

20000

25000

2010 2015 2020 2030 2040 2050

Electricity consumption (in GWh) Raba električne - Scenario EUCO30SNdh

Losses

Net Exports

Energy Branch

System Cons.

Transport

Tertiary

Residential

Industry

Stran 99

34% 42% 41% 39% 40% 41%

20% 22%

19% 17%

18% 19%

19% 22%

21% 20%

17% 13%

1% 1%

1% 4%

8% 14%

7% 6%

5%

5%

3%

6%

1% 1%

1%

1%

1%

1%

13% 0%

6%

9%

8%

6%

6%

5%

5%

5% 5%

0

5000

10000

15000

20000

25000

2010 2015 2020 2030 2040 2050

Electricity consumption (in GWh) Raba električne - Scenario EUCO27SN_TR_rail

Losses

Net Exports

Energy Branch

System Cons.

Transport

Tertiary

Residential

Industry

34% 42% 41% 39% 39% 40%

20% 22%

19% 18%

19% 20% 19%

22% 21%

20% 17%

14%

1% 1%

1% 4%

8% 15%

7% 6%

5%

5%

3%

6%

1% 1%

1%

1%

1%

1%

13% 0%

6%

9%

8%

6%

6%

5%

5%

5% 5%

0

5000

10000

15000

20000

25000

2010 2015 2020 2030 2040 2050

Electricity consumption (in GWh) Raba električne - Scenario EUCO30SN_TR_rail

Losses

Net Exports

Energy Branch

System Cons.

Transport

Tertiary

Residential

Industry

Stran 100

Povprečne cene električne energije in povprečne cene električne energije v gospodinjstvih, predstavljene

na Slika V-21 in Slika V-22, izhajajo predvsem iz uporabe Ramseyjevega pravila, ob upoštevanju skupnih

stroškov sistema glede na scenarij in porabo po sektorju. Za dosego ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih

plinov je nujno znatno zvišanje cen v obdobju do leta 2050. Vendar pa cene električne energije do leta

2035 nihajo v zelo ozkem pasu, kar je zlasti posledica časovnega okvira za izvajanje politik in s tem pove-

zanih potrebnih naložb. Hitrost izvajanja politik ima pomembno vlogo pri oblikovanju skupnih stroškov in

posledično na povprečne cene za potrošnike in gospodinjstva.

Slika V-21: Povprečne cene električne energije za vse sektorje in scenarije

Slika V-22: Povprečne cene električne energije za gospodinjstva za vse scenarije

0,0

50,0

100,0

150,0

200,0

250,0

2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Average electricity price (€'10/MWh)

RMa

EUCO27SN

EUCO27SNhr

EUCO30SNhr

EUCO27SN_TR_rail

EUCO30SN_TR_rail

EUCO27SNdh

EUCO30SNdh

eucogreensn

EUCO30SNr

0,0

50,0

100,0

150,0

200,0

250,0

300,0

2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Average electricity price households pre-tax (€'10/MWh)

RMa

EUCO27SN

EUCO27SNhr

EUCO30SNhr

EUCO27SN_TR_rail

EUCO30SN_TR_rail

EUCO27SNdh

EUCO30SNdh

eucogreensn

EUCO30SNr

EUCO27SNr

Stran 101

V.7 Industrijski sektor

Slika V-23: Poraba končne energije v industriji za vse scenarije

6% 5% 4% 3% 2% 2% 1% 1% 1% 0% 0%

19% 13% 10% 9% 8% 8% 7% 5% 4% 3% 3%

35% 33%

38% 32% 31% 29%

25% 24% 25% 25% 26%

33% 38%

37% 43%

44% 45%

48% 50% 51% 52% 52%

2%

4%

4% 4%

4% 5% 5%

6% 5% 5% 4%

5%

8%

7% 8%

10% 12% 14%

14% 14% 14% 15%

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Industrial Final Energy Demand (in ktoe) / Potrebna končna e - Scenario RMa (ktoe)

Biomass, waste &other

Heat (distributedCHP)

Electricity

Gas

Oil

Solids

6% 5% 4% 3% 3% 2% 1% 1% 0% 0% 0%

19% 13% 10% 9% 8% 7% 5% 3% 1% 1% 0%

35% 33%

38% 32% 30%

26% 25%

26% 26% 26% 26%

33% 38%

37% 43%

43% 45%

48% 50% 52% 53% 54%

2%

4%

4% 4%

4% 5%

5% 4% 4% 4% 3%

5%

8%

7% 8%

11% 16% 15% 17% 17% 16% 17%

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Industrial Final Energy Demand (in ktoe) / Potrebna končna e - Scenario EUCO27SNr (ktoe)



Electricity

Gas

Oil

Solids

Stran 102

6% 5% 4% 3% 3% 2% 1% 1% 0% 0% 0%

19% 13%

10% 9% 8% 7% 5% 3% 1% 1% 0%

35% 33%

38% 32% 30%

26% 25%

26% 26% 26% 26%

33% 38%

37% 43%

43% 45%

48% 50% 52% 53% 54%

2%

4%

4% 4%

4% 5%

5% 4% 4% 4% 4%

5%

8%

7% 8%

11% 16% 15% 17%

17% 17% 16%

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Industrial Final Energy Demand (in ktoe) / Potrebna končna e - Scenario EUCO30SNr (ktoe)



Electricity

Gas

Oil

Solids

6% 5% 4% 3% 3% 2% 1% 1% 0% 0% 0%

19% 13%

10% 9% 8% 7% 5% 3% 1% 1% 0%

35% 33%

38% 32% 30%

26% 25%

26% 26% 26% 26%

33% 38%

37% 43%

43% 45%

48% 50% 52% 54% 55%

2%

4%

4% 4%

4% 5%

6% 4% 4% 4%

5%

5%

8%

7% 8%

11% 15% 15% 17%

16% 15% 14%

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Industrial Final Energy Demand (in ktoe) / Potrebna končna e - Scenario EUCO27SN (ktoe)



Electricity

Gas

Oil

Solids

Stran 103

6% 5% 4% 3% 3% 2% 1% 1% 0% 0% 0%

19% 13%

10% 9% 8% 7% 5% 3% 1% 1% 0%

35% 33%

38% 32% 30%

26% 25%

26% 26% 26% 26%

33% 38%

37% 43%

43% 45%

48% 50% 52% 53% 55%

2%

4%

4% 4%

4% 5%

5% 4% 4% 4%

5%

5%

8%

7% 8%

11% 15% 16% 17%

16% 16% 14%

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Industrial Final Energy Demand (in ktoe) / Potrebna končna e - Scenario EUCO30SN (ktoe)



Electricity

Gas

Oil

Solids

6% 5% 4% 3% 3% 1% 1% 1% 0% 0% 0%

19% 13%

10% 9% 8% 7% 5% 3% 1% 1% 1%

35% 33%

38% 32% 30%

25% 25%

26% 26% 26% 26%

33% 38%

37% 43%

43% 45%

48% 50% 51% 52% 53%

2%

4%

4% 4%

4% 5%

4% 4% 2% 2% 3%

5%

8%

7% 8%

11% 16% 17% 17% 19% 19%

18%

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Industrial Final Energy Demand (in ktoe) / Potrebna končna e - Scenario EUCO27SNhr (ktoe)



Electricity

Gas

Oil

Solids

Stran 104

6% 5% 4% 3% 3% 2% 1% 1% 0% 0% 0%

19% 13%

10% 9% 8% 7% 5% 2% 1% 1% 0%

35% 33%

38% 32% 30%

26% 25%

26% 27% 27% 26%

33% 38%

37% 43%

43% 45%

48% 50% 51% 52% 53%

2%

4%

4% 4%

4% 5%

5% 4% 2% 2% 3%

5%

8%

7% 8%

11% 16% 16% 17% 19% 19% 18%

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Industrial Final Energy Demand (in ktoe) / Potrebna končna e - Scenario EUCO30SNhr (ktoe)



Electricity

Gas

Oil

Solids

6% 5% 4% 3% 3% 2% 1% 1% 0% 0% 0%

19% 13%

10% 9% 8% 7% 4% 2% 1% 0% 0%

35% 33%

38% 32% 30%

26% 25% 26% 26% 25% 23%

33% 38%

37% 43%

43% 45%

47% 49% 50% 52% 53%

2%

4%

4% 4%

4% 5%

3% 3% 4% 5% 5%

5%

8%

7% 8%

11% 16% 20% 20% 19% 18% 19%

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Industrial Final Energy Demand (in ktoe) / Potrebna končna e - Scenario eucogreensn (ktoe)



Electricity

Gas

Oil

Solids

Stran 105

6% 5% 4% 3% 3% 2% 1% 1% 0% 0% 0%

19% 13%

10% 9% 8% 7% 5% 3% 1% 1% 0%

35% 33%

38% 32% 30%

26% 25%

26% 26% 26% 26%

33% 38%

37% 43%

43% 45%

48% 50% 52% 53% 54%

2%

4%

4% 4%

4% 5%

4% 4% 4% 4% 3%

5%

8%

7% 8%

11% 16% 17% 17% 17% 16% 17%

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Industrial Final Energy Demand (in ktoe) / Potrebna končna e - Scenario EUCO27SNdh (ktoe)



Electricity

Gas

Oil

Solids

6% 5% 4% 3% 3% 2% 1% 1% 0% 0% 0%

19% 13%

10% 9% 8% 7% 5% 3% 1% 1% 0%

35% 33%

38% 32% 30%

26% 25%

26% 26% 26% 26%

33% 38%

37% 43%

43% 45%

48% 50% 52% 53% 54%

2%

4%

4% 4%

4% 5%

5% 4% 4% 4% 3%

5%

8%

7% 8%

11% 16% 15% 17%

17% 17% 16%

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Industrial Final Energy Demand (in ktoe) / Potrebna končna e - Scenario EUCO30SNdh (ktoe)



Electricity

Gas

Oil

Solids

Stran 106

6% 5% 4% 3% 3% 2% 1% 1% 0% 0% 0%

19% 13%

10% 9% 8% 7% 5% 3% 1% 1% 0%

35% 33%

38% 32% 30%

26% 25%

26% 26% 26% 26%

33% 38%

37% 43%

43% 45%

48% 50% 52% 53% 54%

2%

4%

4% 4%

4% 5%

5% 4% 4% 4% 3%

5%

8%

7% 8%

11% 16% 15% 17% 17% 16% 17%

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Industrial Final Energy Demand (in ktoe) / Potrebna končna e - Scenario EUCO27SN_TR_rail (ktoe)



Electricity

Gas

Oil

Solids

6% 5% 4% 3% 3% 2% 1% 1% 0% 0% 0%

19% 13% 10% 9% 8% 7% 5% 3% 1% 1% 0%

35% 33%

38% 32% 30%

26% 25%

26% 26% 26% 26%

33% 38%

37% 43%

43% 45%

48% 50% 52% 53% 54%

2%

4%

4% 4%

4% 5%

5% 4% 4% 4% 4%

5%

8%

7% 8%

11% 16% 15% 17% 17% 17% 16%

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Industrial Final Energy Demand (in ktoe) / Potrebna končna e - Scenario EUCO30SN_TR_rail (ktoe)



Electricity

Gas

Oil

Solids

Stran 107

V.8 Gospodinjstva

Slika V-24: Poraba končne energije v gospodinjstvih za vse scenarije

0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0%

43% 41% 30%

19% 16% 13% 11% 10% 10% 9% 8%

4% 7% 7%

9% 13% 13% 13% 13% 13% 13% 14%

23% 26% 28%

33% 35% 39% 40% 41% 42% 41% 42%

10% 8% 7%

7% 8%

8% 8% 7% 7% 7% 6%

20% 19% 28%

31% 29%

28% 29% 29% 30% 30% 30%

0

500

1000

1500

2000

2500

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Domestic Sector Final Energy Demand (in ktoe) Potrebe po končni e - Scenario RMa (ktoe)

Other

Heat

Electricity

Gas

Oil

Solids

0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0%

43% 41% 30%

19% 17% 13% 10% 8% 5% 4% 3%

4% 7% 7%

9% 13% 14%

15% 14%

12% 11% 10%

23% 26% 28%

33% 34% 37% 38%

40% 43%

44% 46%

10% 8% 7%

7% 8% 8%

8% 7%

7% 6%

6%

20% 19% 28%

31% 29% 28%

29% 31%

32% 34%

35%

0

500

1000

1500

2000

2500

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Domestic Sector Final Energy Demand (in ktoe) Potrebe po končni e - Scenario EUCO27SNr (ktoe)

Other

Heat

Electricity

Gas

Oil

Solids

Stran 108

0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0%

43% 41% 30%

19% 17% 13% 11% 7% 5% 4% 3%

4% 7%

7%

9% 13% 14%

16% 13%

12% 11% 10%

23% 26% 28%

33% 34% 38% 42%

42% 45%

45% 47%

10% 8% 7%

7% 8% 8%

7% 7%

7% 6%

6%

20% 19% 28%

31% 29% 28%

24% 30% 32%

33% 34%

0

500

1000

1500

2000

2500

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Domestic Sector Final Energy Demand (in ktoe) Potrebe po končni e - Scenario EUCO30SNr (ktoe)

Other

Heat

Electricity

Gas

Oil

Solids

0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0%

43% 41% 30%

19% 17% 13% 10% 8% 5% 4% 3%

4% 7%

7%

9% 13% 14%

15% 14%

12% 11% 10%

23% 26% 28%

33% 34% 37% 38%

40% 44% 47% 50%

10% 8% 7%

7% 8% 8%

8% 7%

7% 6% 6%

20% 19% 28%

31% 29% 28%

29% 31%

32% 32% 32%

0

500

1000

1500

2000

2500

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Domestic Sector Final Energy Demand (in ktoe) Potrebe po končni e - Scenario EUCO27SN (ktoe)

Other

Heat

Electricity

Gas

Oil

Solids

Stran 109

0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0%

43% 41% 30%

19% 17% 13% 11% 7% 5% 4% 3%

4% 7%

7%

9% 13% 14%

16% 13%

12% 11% 10%

23% 26% 28%

33% 34% 38% 42%

42% 45% 47% 49%

10% 8% 7%

7% 8% 8%

8% 7%

7% 6% 6%

20% 19% 28%

31% 29% 28%

24% 30% 31% 32%

32%

0

500

1000

1500

2000

2500

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Domestic Sector Final Energy Demand (in ktoe) Potrebe po končni e - Scenario EUCO30SN (ktoe)

Other

Heat

Electricity

Gas

Oil

Solids

0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0%

43% 41% 30%

19% 17% 13% 11% 8% 5% 4% 3%

4% 7%

7%

9% 13% 14%

15% 14%

12% 11% 10%

23% 26% 28%

33% 35% 37% 38%

40% 43%

44% 46%

10% 8% 7%

7% 8% 8%

8% 7%

7% 7%

6%

20% 19% 28%

31% 29% 29%

29% 31%

33% 35%

35%

0

500

1000

1500

2000

2500

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Domestic Sector Final Energy Demand (in ktoe) Potrebe po končni e - Scenario EUCO27SNhr (ktoe)

Other

Heat

Electricity

Gas

Oil

Solids

Stran 110

0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0%

43% 41% 30%

19% 17% 13% 11% 7% 5% 4% 3%

4% 7%

7%

9% 13% 14%

16% 13%

12% 11% 10%

23% 26% 28%

33% 34% 37% 40%

41% 44%

44% 46%

10% 8% 7%

7% 8% 8%

8% 7%

7% 7%

6%

20% 19% 28%

31% 29% 29%

25% 31% 32%

34% 35%

0

500

1000

1500

2000

2500

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Domestic Sector Final Energy Demand (in ktoe) Potrebe po končni e - Scenario EUCO30SNhr (ktoe)

Other

Heat

Electricity

Gas

Oil

Solids

0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0%

43% 41% 30%

19% 15% 11% 8% 4% 3% 2% 1%

4% 7%

7%

9% 12% 13%

13% 9% 9% 9% 8%

23% 26% 28%

33% 34% 37%

37% 37%

40% 43% 45%

10% 8% 7%

7% 7% 8%

7% 6%

6% 5% 5%

20% 19% 28%

31% 31% 31%

35% 42%

42% 41%

40%

0

500

1000

1500

2000

2500

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Domestic Sector Final Energy Demand (in ktoe) Potrebe po končni e - Scenario eucogreensn (ktoe)

Other

Heat

Electricity

Gas

Oil

Solids

Stran 111

0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0%

43% 41% 30%

19% 17% 12% 9% 7% 5% 4% 3%

4% 7%

7%

9% 13% 12%

12% 11% 10% 10% 9%

23% 26% 28%

33% 34% 41%

45% 47%

48% 48%

49%

10% 8% 7%

7% 8% 8%

7% 7%

6% 6%

6%

20% 19% 28%

31% 29% 27%

27% 28%

30% 32%

34%

0

500

1000

1500

2000

2500

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Domestic Sector Final Energy Demand (in ktoe) Potrebe po končni e - Scenario EUCO27SNdh (ktoe)

Other

Heat

Electricity

Gas

Oil

Solids

0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0%

43% 41% 30%

19% 17% 12% 10% 7% 5% 4% 3%

4% 7%

7%

9% 13% 12%

13% 10% 10% 10% 9%

23% 26% 28%

33% 34% 41%

48% 48%

49% 48% 50%

10% 8% 7%

7% 8% 8%

7% 7%

6% 6%

6%

20% 19% 28%

31% 29% 27%

22% 28% 30%

32% 33%

0

500

1000

1500

2000

2500

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Domestic Sector Final Energy Demand (in ktoe) Potrebe po končni e - Scenario EUCO30SNdh (ktoe)

Other

Heat

Electricity

Gas

Oil

Solids

Stran 112

0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0%

43% 41% 30%

19% 17% 13% 10% 8% 5% 4% 3%

4% 7%

7%

9% 13% 14%

15% 14%

12% 11% 10%

23% 26% 28%

33% 34% 37% 38%

40% 43%

44% 46%

10% 8% 7%

7% 8% 8%

8% 7%

7% 6%

6%

20% 19% 28%

31% 29% 28%

29% 31%

32% 34%

35%

0

500

1000

1500

2000

2500

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Domestic Sector Final Energy Demand (in ktoe) Potrebe po končni e - Scenario EUCO27SN_TR_rail (ktoe)

Other

Heat

Electricity

Gas

Oil

Solids

0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0%

43% 41% 30%

19% 17% 13% 11% 7% 5% 4% 3%

4% 7%

7%

9% 13% 14%

16% 13%

12% 11% 10%

23% 26% 28%

33% 34% 38% 42%

42% 44%

45% 47%

10% 8% 7%

7% 8% 8%

7% 7%

7% 6%

6%

20% 19% 28%

31% 29% 28%

24% 30% 32%

34% 34%

0

500

1000

1500

2000

2500

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Domestic Sector Final Energy Demand (in ktoe) Potrebe po končni e - Scenario EUCO30SN_TR_rail (ktoe)

Other

Heat

Electricity

Gas

Oil

Solids

Stran 113

V.9 Sektor prometa

Slika V-25: Obseg dejavnosti potniškega prometa za vse scenarije

Slika V-26: Obseg dejavnosti tovornega prometa za vse scenarije

15,00

20,00

25,00

30,00

35,00

40,00

45,00

50,00

2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Passenger transport / Potniški Promet (toe/Mpkm)

RMa

EUCO27SN

EUCO27SNhr

EUCO30SNhr

EUCO27SN_TR_rail

EUCO30SN_TR_rail

EUCO27SNdh

EUCO30SNdh

eucogreensn

EUCO30SNr

EUCO27SNr

15,00

17,00

19,00

21,00

23,00

25,00

27,00

29,00

31,00

33,00

35,00

2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Freight transport / Tovorni Promet (toe/Mtkm)

RMa

EUCO27SN

EUCO27SNhr

EUCO30SNhr

EUCO27SN_TR_rail

EUCO30SN_TR_rail

EUCO27SNdh

EUCO30SNdh

eucogreensn

EUCO30SNr

EUCO27SNr

Stran 114

Slika V-27: Delež električnih osebnih vozil za vse scenarije

0,00

10,00

20,00

30,00

40,00

50,00

60,00

70,00

2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Share of electricity driven cars in car mobility (%)

RMa

EUCO27SN

EUCO27SNhr

EUCO30SNhr

EUCO27SN_TR_rail

EUCO30SN_TR_rail

EUCO27SNdh

EUCO30SNdh

eucogreensn

EUCO30SNr

EUCO27SNr

Stran 115

Slika V-28: Poraba končne energije v prometu za vse scenarije

99%

99%

97% 97% 94% 92% 91% 90% 89% 89% 89%

3% 2%

4% 4% 4% 5% 5% 5% 5% 0% 0%

1% 2% 2% 3% 2% 2% 2%

0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0%

1%

1%

1% 1%

1% 2% 3% 3% 3% 4% 4%

0

500

1000

1500

2000

2500

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Transport Final Energy Demand (in ktoe) Potrebe po končni e - Scenario RMa (ktoe)

Electricity

Liquifiedhydrogen

Gas

Biofuels

Mineral Oil

Solids

99%

99%

97% 97% 94%

92% 88%

81%

70%

61% 53%

3%

2% 4%

4%

5%

8%

15%

20%

24%

0%

0% 1%

2% 4%

5%

5%

5%

4%

0% 0%

0% 0%

0%

0%

1%

1% 1%

1%

1%

1% 1%

2% 3%

5%

9%

14% 18%

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

2000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Transport Final Energy Demand (in ktoe) Potrebe po končni e - Scenario EUCO27SNr (ktoe)

Electricity

Liquifiedhydrogen

Gas

Biofuels

Mineral Oil

Solids

Stran 116

99%

99%

97% 97% 94%

92% 87%

80%

69%

60% 53%

3%

2% 4%

4%

5%

8%

15%

20%

24%

0%

0% 1%

2%

4%

5%

6%

5%

4%

0% 0%

0%

0% 0%

0%

1%

1% 1%

1%

1%

1% 1%

2% 4%

6%

10%

14% 18%

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

2000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Transport Final Energy Demand (in ktoe) Potrebe po končni e - Scenario EUCO30SNr (ktoe)

Electricity

Liquifiedhydrogen

Gas

Biofuels

Mineral Oil

Solids

99%

99%

97% 97% 94%

92% 88%

81%

70%

60% 53%

3%

2% 4%

4%

5%

8%

15%

20%

24%

0%

0% 1%

2% 4%

5%

5%

5%

4%

0% 0%

0% 0%

0%

0%

1%

1% 1%

1%

1%

1% 1%

2% 3%

5%

9%

14% 19%

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

2000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Transport Final Energy Demand (in ktoe) Potrebe po končni e - Scenario EUCO27SN (ktoe)

Electricity

Liquifiedhydrogen

Gas

Biofuels

Mineral Oil

Solids

Stran 117

99%

99%

97% 97% 94%

92% 87%

80%

69%

60% 53%

3%

2% 4%

4%

5%

8%

15%

20%

24%

0%

0% 1%

2%

4%

5%

6%

5%

4%

0% 0%

0%

0% 0%

0%

1%

1% 1%

1%

1%

1% 1%

2% 4%

6%

10%

14% 19%

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

2000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Transport Final Energy Demand (in ktoe) Potrebe po končni e - Scenario EUCO30SN (ktoe)

Electricity

Liquifiedhydrogen

Gas

Biofuels

Mineral Oil

Solids

99%

99%

97% 97% 94%

92% 88%

81%

70%

61% 53%

3%

2% 4%

4%

5%

8%

15%

21%

24%

0%

0% 1%

2% 4%

5%

5%

4%

3%

0% 0%

0% 0%

0%

0%

1%

1% 1%

1%

1%

1% 1%

2% 3%

5%

9%

14% 18%

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

2000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Transport Final Energy Demand (in ktoe) Potrebe po končni e - Scenario EUCO27SNhr (ktoe)

Electricity

Liquifiedhydrogen

Gas

Biofuels

Mineral Oil

Solids

Stran 118

99%

99%

97% 97% 94%

92% 87%

80%

69% 60%

53%

3%

2% 4%

4%

5%

9%

15%

20%

24%

0%

0% 1%

2%

4%

5%

6%

4%

3%

0% 0%

0%

0% 0%

0%

1%

1% 1%

1%

1%

1% 1%

2% 4%

6%

10%

14% 18%

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

2000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Transport Final Energy Demand (in ktoe) Potrebe po končni e - Scenario EUCO30SNhr (ktoe)

Electricity

Liquifiedhydrogen

Gas

Biofuels

Mineral Oil

Solids

99%

99%

97% 97% 94%

92% 87%

76%

57%

35%

16%

3%

2% 4%

4%

5%

13%

28%

45%

59%

0%

0% 1%

2%

4%

5%

6%

5%

4%

0% 0%

0% 0%

0%

0%

2%

3%

1%

1%

1%

1% 1%

2% 4%

5%

9%

14%

18%

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

2000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Transport Final Energy Demand (in ktoe) Potrebe po končni e - Scenario eucogreensn (ktoe)

Electricity

Liquifiedhydrogen

Gas

Biofuels

Mineral Oil

Solids

Stran 119

99%

99%

97% 97% 94%

92% 88%

81%

70%

61% 53%

3%

2% 4%

4%

5%

8%

15%

20%

24%

0%

0% 1%

2% 3%

5%

5%

4%

3%

0% 0%

0% 0%

0%

0%

1%

1% 1%

1%

1%

1% 1%

2% 3%

5%

9%

14% 18%

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

2000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Transport Final Energy Demand (in ktoe) Potrebe po končni e - Scenario EUCO27SNdh (ktoe)

Electricity

Liquifiedhydrogen

Gas

Biofuels

Mineral Oil

Solids

99%

99%

97% 97% 94%

92% 88%

81%

70%

60% 53%

3%

2% 4%

4%

5%

9%

15%

20%

24%

0%

0% 1%

2%

4%

5%

5%

5%

3%

0% 0%

0% 0%

0%

0%

1%

1% 1%

1%

1%

1% 1%

2% 4%

6%

9%

14% 18%

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

2000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Transport Final Energy Demand (in ktoe) Potrebe po končni e - Scenario EUCO30SNdh (ktoe)

Electricity

Liquifiedhydrogen

Gas

Biofuels

Mineral Oil

Solids

Stran 120

99%

99%

97% 97% 94%

92% 88%

81%

70%

61% 53%

3%

2% 4%

4%

5%

8%

15%

20%

24%

0%

0% 1%

2%

3%

5%

5%

4%

3%

0% 0%

0% 0%

0%

0%

1%

1% 1%

1%

1%

1% 1%

2% 4%

5%

9%

14% 18%

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

2000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Transport Final Energy Demand (in ktoe) Potrebe po končni e - Scenario EUCO27SN_TR_rail (ktoe)

Electricity

Liquifiedhydrogen

Gas

Biofuels

Mineral Oil

Solids

99%

99%

97% 97% 94%

92% 87%

80%

69%

60% 53%

3%

2% 4%

4%

5%

8%

15%

20%

24%

0%

0% 1%

2%

4%

5%

6%

5%

4%

0% 0%

0%

0% 0%

0%

1%

1%

1%

1%

1%

1% 1%

2% 4%

6%

10%

14% 19%

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

2000

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Transport Final Energy Demand (in ktoe) Potrebe po končni e - Scenario EUCO30SN_TR_rail (ktoe)

Electricity

Liquifiedhydrogen

Gas

Biofuels

Mineral Oil

Solids

Stran 121

VI Makroekonomsko modeliranje

VI.1 Uvod

Razogljičenje slovenskega energetskega sistema je kapitalsko intenziven proces. Ker izdatki, potrebni za

razogljičenje sistema, predstavljajo „novi denar“, ki bo vložen v gospodarstvo in usmerjen v domačo proi-

zvodnjo, bo slovenskemu gospodarstvu ta prehod koristil, še zlasti če bo „novi denar“ prišel iz neposrednih

tujih naložb. Vendar pa bo za spremembo energetskega sistema treba uvoziti opremo in dostopati do virov

financiranja, ki so lahko omejeni oziroma so na voljo ob visokih obrestnih merah. Nizkoogljični energetski

sistem lahko povzroči visoke stroške energije, ki negativno vplivajo na konkurenčnost sektorjev, izpostav-

ljenih mednarodni trgovini. Neto učinek na BDP je zato negotov, saj je odvisen od številnih dejavnikov.

Za dosledno oceno makroekonomskega učinka energetskih in podnebnih politik je treba upoštevati intera-

kcije in soodvisnosti med različnimi gospodarskimi subjekti ter njihov odziv na potrebe zunanjega sektor-

ja. Za ta namen uporabljamo obsežen, za Slovenijo značilen model splošnega ravnovesja (CGE), umerjen

na najnovejše slovenske statistične podatke, tj. model GEM-E3-SL. Z modelom smo količinsko opredelili

naslednje glavne scenarije11:

a) Scenarij A: Referenčni scenarij: RMA

b) Scenarij B: Politike EU 2030 (EUCO27SNR)

c) Scenarij C: Povečana učinkovitost politik EU 2030 (EUCO30SNR)

Razen za glavne scenarije smo model GEM-E3-SL uporabili za količinsko opredelitev naslednjih sce-

narijev občutljivosti:

1. EUCO27SN: kot scenarij EUCO27SNr, vendar predvideva možnost nove jedrske elektrar-

ne (endogena odločitev).

2. EUCO27SNhr: podoben scenariju EUCO27SNr, pri čemer je predpostavljeno, da se določi

nacionalni cilj 100-odstotnega deleža OVE pri proizvodnji električne energije do leta

2050 v okviru doseganja cilja 80-odstotnega zmanjšanja skupnih emisij toplogrednih pli-

nov do leta 2050 glede na leto 1990.

3. EUCO27SNdh: podoben scenariju EUCO27SNr, pri čemer se ocenjuje občutljivost na

nadomestitev ukrepov, povezanih z izolacijo, z večjo uveljavitvijo toplotnih črpalk.

4. EUCO27SN_TR-Rail: podoben scenariju EUCO27SNr, pri čemer se ocenjuje občutljivost

na nadomestitev tovornega prometa, ki ga opravijo tovornjaki, s povečano uporabo žele-

znice, saj je predpostavljeno, da bo do leta 2020 zgrajena nova železniška proga med

Koprom in Divačo.

5. EUCO30SN: kot scenarij EUCO30SNr, vendar predvideva možnost nove jedrske elektrar-

ne (endogena odločitev).

6. EUCO30SNhr: podoben scenariju EUCO30SNr, pri čemer je predpostavljeno, da se določi

nacionalni cilj 100-odstotnega deleža OVE pri proizvodnji električne energije do leta

2050 v okviru doseganja cilja 80-odstotnega zmanjšanja skupnih emisij toplogrednih pli-

nov do leta 2050 glede na leto 1990.

11 Za podrobnejši opis scenarijev glejte predhodna poglavja tega poročila.

Stran 122

7. EUCOGREENSN: temelji na scenariju EUCO30SNhr za obdobje do leta 2030 in največjem

možnem deležu OVE v končni porabi.

8. EUCO30SNdh: podoben scenariju EUCO30SNr, pri čemer se ocenjuje občutljivost na

nadomestitev ukrepov, povezanih z izolacijo, z večjo uveljavitvijo toplotnih črpalk.

9. EUCO30SN_TR-Rail: podoben scenariju EUCO30SNr, pri čemer se ocenjuje občutljivost

na nadomestitev tovornega prometa, ki ga opravijo tovornjaki, s povečano uporabo žele-

znice, saj je predpostavljeno, da bo do leta 2020 zgrajena nova železniška proga med

Koprom in Divačo.

VI.2 Metodologija modeliranja

V tem poglavju je predstavljena metodologija izvedbe scenarijev politike v modelu GEM-E3-SL, podrob-

neje pa so opisani tudi vhodni podatki za model, uporabljeni iz modela PRIMES.

Tehnična izvedba referenčnega scenarija VI.2.1

Dinamično umerjanje modela GEM-E3 (ki se opravi med pripravo referenčnega scenarija) na različne vire

se nadzira z vrednostmi za produktivnost (skupna faktorska produktivnost, samostojna energijska učinko-

vitost itd.). Vrednosti za produktivnosti so umerjene znotraj razpona vrednosti, izpričanih v ekonometrič-

nih študijah v razpoložljivi literaturi, s čimer je zagotovljena skladnost z empiričnimi dokazi o razvoju

produktivnosti. Dinamično umerjanje referenčnih makroekonomskih projekcij modela GEM-E3 temelji na

predpostavki, da države beležijo trajnostno stopnjo rasti proizvodnje, pri čemer se na primer čezmerni

primanjkljaji ali presežki tekočega računa ali javnega proračuna postopoma odpravljajo. Model upošteva

nepopolnosti trga dela, saj GEM-E3 izračunava neprostovoljno brezposelnost prek empirične plačne krivu-

lje. Dolgoročno se predpostavlja, da se gospodarstvo približuje svojemu celotnemu potencialu in nima

neizkoriščenih virov. Zasnova referenčnega scenarija temelji na predpostavki, da se bo stopnja brezposel-

nosti zmanjševala in na dolgi rok približala naravni stopnji brezposelnosti.

Vse spremenljivke v modelu se v scenarijih lahko prosto spreminjajo, razen če obstaja posebna omejitev,

ki odraža posamezno politiko (npr. cilj zmanjševanja emisij toplogrednih plinov). Brezposelnost se lahko v

vseh hipotetičnih scenarijih prosto spreminja glede na povpraševanje in ponudbo dela. V referenčnem sce-

nariju je funkcija ponudbe dela umerjena tako, da stopnja brezposelnosti GEM-E3 ustreza stopnji brezpo-

selnosti, napovedani v raziskavah trga dela (npr. Poročilo o staranju prebivalstva 201512).

Energetski sistem VI.2.2

GEM-E3-SL vključuje endogeni prikaz energetskega sistema, ne vključuje pa podrobnosti in tehničnih

informacij, ki so na voljo v modelu PRIMES. V tej študiji so bili moduli modela GEM-E3-SL za energet-

ski sistem prilagojeni tako, da ustrezajo izhodnim podatkom modela PRIMES za vsak scenarij politike. Na

izhodne podatke modela PRIMES so bili umerjeni naslednji moduli modela GEM-E3-SL:

1. Proizvodnja električne energije: GEM-E3-SL vključuje prikaz proizvodnje električne energije

„od spodaj navzgor“ z desetimi reprezentativnimi tehnologijami proizvodnje električne

energije. Mešanica virov za proizvodnjo elektrike je umerjena na izhodne podatke modela

12

DG-ECFIN (2015), „The 2015 Ageing Report: Economic and budgetary projections for the 28 EU member states (2013-2060)“ (Poročilo o staran-ju prebivalstva 2015: Ekonomske in proračunske napovedi za 28 držav članic EU (2013–2060)), Tehnično poročilo, Evropska komisija.

Stran 123

PRIMES z usklajevanjem naložb13 po modelih GEM-E3-SL in PRIMES za vsako proizvodno

tehnologijo posebej.

2. Energijska učinkovitost: Proračun za izdatke za energijsko učinkovitost in ustrezne prihran-

ke energije smo vzeli neposredno iz modela PRIMES in jih eksplicitno vpeljali v model. Pora-

ba za prihranek energije se šteje kot izdatek z vplivom na strani povpraševanja, saj so za

izvedbo potrebni proizvodi in storitve.

Shema financiranja VI.2.3

Pri količinski opredelitvi scenarijev za EU-27 in EU-30 smo upoštevali posebno shemo financiranja izdat-

kov za energijsko učinkovitost in nakup opreme v obsegu, večjem kot pri referenčnem scenariju. V tej

shemi subjekti uporabljajo mešanico lastnih sredstev in posojil za financiranje izdatkov.

Vsi subjekti prejmejo posojilo, ki pokrije 90 % njihovih izdatkov do leta 2040, ko prejmejo 70% izdatkov.

Posojilo traja 10 let, odplačevanje pa se začne eno obdobje po odobritvi. Posojilo – glavnica in obresti – se

odplačuje postopoma v enakih obrokih, obresti pa se obračunajo na podlagi tržnih klirinških obrestnih mer,

ki veljajo v letu plačila.

Posojila, prejeta do leta 2035, se v celoti (vključno z obrestmi) odplačajo do leta 2050. Posojila, prejeta

leta 2045, se delno odplačajo, za tista iz leta 2050 pa se predpostavlja, da tvorijo dolg po letu 2050.

VI.3 Scenariji politike

Izdatki, ki so potrebni, da se dosežejo cilji scenarijev glede podnebja in energije, vplivajo na gospodarstvo

prek:

i) multiplikacijskega učinka: gospodarski multiplikacijski učinek je odvisen od vsestranskih

soodvisnosti posameznih sektorjev;

ii) učinka izrinjanja14: v trenutnih scenarijih politike lahko subjekti dobijo posojila za finan-

ciranje svojih izdatkov/naložb ter jih odplačajo v vnaprej določenem obdobju in po vna-

prej določenih obrestnih merah.

iii) učinka sheme financiranja: med obdobjem izposojanja (ko subjekti beležijo primanjkljaj)

ima gospodarstvo korist od povečanega povpraševanja po proizvodih in storitvah. Med

obdobjem odplačevanja je razpoložljiv dohodek za potrošnjo/naložbe manjši, kar ima

negativen vpliv na končno povpraševanje;

iv) kratkoročnih in dolgoročnih koristi: izdatki za energijsko učinkovitost prinašajo na pri-

mer dolgoročne koristi (v obliki nizkih računov za energijo) subjektom, ki prevzamejo te

izdatke, kratkoročne koristi pa subjektom, ki proizvajajo in dobavljajo opremo in storitve

za energijsko učinkovitost.

13 Poleg parametrov prehoda pri usklajevanju naložb v proizvodnji elektrike se dinamično umerjajo proizvod-

ne funkcije, da bi se tako omogočilo, da model GEM-E3-SL posnema napovedi modela PRIMES.

14 „Izrinjanje“ se tu uporablja širše kot v akademski rabi. Nanaša se na opustitev enega projekta zasebnega vlaganja, da se pridobijo potre-

bna finančna sredstva za naložbe v drugi projekt;

Stran 124

Makroekonomski učinek scenarijev je neto rezultat naslednjih pozitivnih in negativnih učinkov:

i) pozitivnih učinkov na domačo dejavnost zaradi manjšega uvoza fosilnih goriv, ii) pozitivnih učinkov na domačo dejavnost zaradi večjega povpraševanja po proizvodih in

storitvah, ki zagotavljajo večjo energijsko učinkovitost in manjše emisije, iii) stroškovnih koristi zaradi visokih stopenj učenja pri določenih tehnologijah, iv) negativnih učinkov (manjša neenergetska potrošnje in slabša konkurenčnost industrije)

zaradi višjih povprečnih cen elektrike in na splošno zaradi višjih izravnani stroškov energetskih storitev in prevoza.

VI.4 Rezultati modela

Učinek na BDP VI.4.1

Rezultat BDP je neto učinek številnih prilagoditev, ki so prisotne v slovenskem gospodarstvu. Učinek na

BDP se sčasoma spreminja in je odvisen od tega, kdaj prihaja do izdatkov za zmanjšanje emisij toplogred-

nih plinov in kako se financirajo (kdaj poteka izposojanje in kdaj morajo biti posojila odplačana).

Izdatki, potrebni za razogljičenje slovenskega energetskega sistema, prinašajo slovenskemu gospodarstvu

neto koristi do leta 2030 v vseh obravnavanih scenarijih (Tabela 24). Tako dejavnost, ki je posledica izgra-

dnje projektov za razogljičenje, kot tudi dobiček zaradi prihrankov energije pozitivno vplivata na gospo-

darstvo, zato BDP narašča (predvsem zaradi naložb, manj zaradi povečane potrošnje).

Dolgoročno gledano (2050) je neto učinek na BDP negativen. Pozitiven učinek, ki ga imajo dodatne (glede

na referenčne) naložbe na BDP, zmanjšuje upad izvoza in zasebne potrošnje. Upad izvoza in zasebne pot-

rošnje gre pripisati naslednjim dejavnikom: i) vse večje zahteve po razogljičenju povečujejo potrebo po

finančnih virih in posledično dvigujejo obrestne mere; obenem se začenja odplačevanje posojil, ki so bila

odobrena v prejšnjih letih, kar zmanjšuje razpoložljive dohodke gospodinjstev za potrošnjo, ii) ko se mož-

nosti za razogljičenje energetskega sistema postopoma izrabljajo, se mejne koristi najdražjih možnosti

zmanjšujejo, njihovi mejni stroški pa povečujejo, iii) višje cene energije povečujejo proizvodne stroške

energijsko intenzivnih gospodarskih panog (in tako zmanjšujejo njihovo konkurenčnost) ter zmanjšujejo

razpoložljive dohodke gospodinjstev za neenergetsko potrošnjo.

Pozitivni učinki izboljšane energijske učinkovitosti in multiplikacijski učinki povečane gospodarske deja-

vnosti v sektorjih, ki ponujajo nizkoogljično opremo in storitve, so manjši od negativnih učinkov, ki so

posledica izgube konkurenčnosti in nižje zasebne potrošnje.

Tabela 24: Učinki na BDP v Sloveniji

(letne spremembe v %) (spremembe glede na referenco v %)

2020–2030 2030–2050 2020–2050 2030 2050 2020–2050

RMA 1,50 1,30 1,37

EUCO27SN 1,54 1,28 1,37 0,45 0,08 0,2%

EUCO30SN 1,58 1,26 1,37 0,89 0,10 0,2%

EUCO27SNHR 1,51 1,21 1,31 0,15 -1,71 -0,6%

EUCO30SNHR 1,54 1,18 1,30 0,57 -1,72 -0,7%

EUCO27SN_TR_Rail 1,54 1,23 1,33 0,45 -0,97 -0,1%

EUCO30SN_TR_Rail 1,57 1,21 1,33 0,88 -0,91 -0,2%

EUCO27SNdh 1,51 1,23 1,33 0,23 -1,09 -0,3%

EUCO30SNdh 1,54 1,22 1,32 0,50 -1,13 -0,4%

EUCO27SNR 1,54 1,23 1,33 0,46 -0,97 -0,1%

Stran 125

EUCO30SNR 1,57 1,21 1,33 0,88 -0,91 -0,2%

EUCOGREENSN 1,49 1,17 1,28 0,01 -2,53 -1,1%

Vir: GEM-E3-SL

Učinek scenarijev občutljivosti na BDP kaže na to, da je vključitev oziroma opustitev jedrske energije

odločilnega pomena. Vključitev jedrske energije v mešanico energetskih virov omogoča izvedbo razoglji-

čenja in zvišanje BDP za 0,2 %. Opustitev jedrske energije pa zviša stroškovno obremenitev BDP, ki je v

glavnem posledica zvišanja stroškov energije (povprečne cene elektrike se zvišajo za več kot 30 %). Višji

stroški energije vplivajo v glavnem na energijsko intenzivne gospodarske panoge (kemično, kovinsko in

papirno industrijo), ki izgubljajo tržni delež na domačem in mednarodnih trgih (povečanje uvoza in zmanj-

šanje izvoza v primerjavi z referenco). Slika VI-2 prikazuje časovno prilagoditev BDP za vse obravnavane

glavne scenarije in njihove scenarije občutljivosti. Scenarija z največjim deležem OVE (EUCO27SNhr in

EUCO30SNhr) povzročata visoke prilagoditvene stroške, saj je treba večino opreme, potrebne za zmanjša-

nje emisij, npr. vetrne turbine in fotovoltaične module, uvoziti (Slika VI-1), hkrati pa cena električne ener-

gije naraste bolj kot v kateremkoli drugem scenariju.

Slika VI-1: Delež uvoza

Vir: Podatki WIOD, 2014

Stran 126

Slika VI-2: Časovna prilagoditev BDP

Vir: GEM-E3-SL

Iz razčlenitve učinkov na BDP (Slika VI-3) je razvidno, da so v obeh obravnavanih scenarijih naložbe višje

od referenčnih ravni, kar je posledica domačega povpraševanja po opremi in storitvah za zmanjševanje

emisij toplogrednih plinov in porabe energije. Na dolgi rok izdatki za energijsko učinkovitost zmanjšajo

energetsko odvisnost države, zaradi česar se zmanjša uvoz energije. Leta 2050 je uvoz višji od referenčne-

ga scenarija, saj se oprema za uporabo OVE ter napredne ogrevalne in hladilne naprave večinoma uvažajo.

Slika VI-3: Razčlenitev15

učinkov na BDP za scenarija EU27SNR in EU30SNR

Vir: GEM-E3-SL

15 Posamezni stolpci predstavljajo prispevek posameznih sestavnih delov BDP k skupni izgubi BDP glede na referenčne ravni, tako da je

vsota sestavnih delov enaka spremembi BDP, izraženi v odstotkih.

Stran 127

Sektorski učinki VI.4.2

Sektorji, na katere energetska politika in politika na področju podnebnih sprememb pozitivno vpli-

vata, so tisti, ki ponujajo storitve in opremo za prehod na nizkoogljično gospodarstvo (gradbeništvo,

kmetijstvo, električna vozila). Zvišanje stroškov energetskih storitev vpliva v glavnem na sektorje, ki

so energijsko intenzivni in obenem izpostavljeni zunanji trgovini (Slika VI-4).

Kovinska in papirna industrija, ki sta energijsko intenzivna in zunanji trgovini izpostavljena sektorja,

izgubljata tržni delež na mednarodnih trgih, saj njuni proizvodni stroški naraščajo. Povečano pov-

praševanje po doma proizvedenih vozili ne zadošča za ohranjanje proizvodnje kovin na referenčni

ravni.

Slika VI-4: Trgovinska odprtost in energijska intentivnost kot % proizvodnje po ključnih sektorjih

Kmetijska proizvodnja je višja od reference zaradi povečanega povpraševanja po biogorivih in biomasi.

Gradbeništvo je ključni sektor pri projektih izboljševanja energijske učinkovitosti in njegova proizvodnja

je posledično višja v skoraj vseh obravnavanih primerih. Ključen v procesu razogljičenja je tudi sektor

proizvodnje opreme za prevoz, ki ga poganja vse večja uporaba električnih vozil.

Stran 128

Slika VI-5: Proizvodni učinki, EUCO27SNr

Vir: GEM-E3-SL

Tabela 25: Proizvodni učinki po sektorjih

Sprememba glede na referenco v % (2020–2050)

EUC

O2

7SN

EUC

O2

7SN

R

EUC

O2

7SN

HR

EUC

O2

7SN

DH

EUC

O2

7SN

_TR

_R

AIL

EUC

O3

0SN

EUC

O3

0SN

R

EUC

O3

0SN

HR

EUC

O3

0SN

DH

EUC

O3

0SN

_TR

_R

AIL

Kmetijstvo 1,32 1,76 1,21 1,06 1,75 1,00 1,48 0,76 0,84 1,48

Zračni prevoz -2,76 -2,78 -3,26 -2,91 -2,81 -2,67 -2,67 -3,24 -2,87 -2,70

Kemijski proizvodi -3,01 -3,36 -4,49 -3,55 -3,37 -3,11 -3,42 -4,69 -3,71 -3,44

Gradbeništvo 2,25 2,38 2,07 2,34 2,40 2,46 2,59 2,23 2,36 2,61

Industrije potrošniškega blaga -1,44 -1,41 -2,17 -1,60 -1,43 -1,49 -1,42 -2,32 -1,71 -1,44

Električna oprema -3,19 -3,46 -4,40 -3,80 -3,48 -3,58 -3,83 -4,92 -4,30 -3,86

Železne kovine -2,18 -3,43 -5,04 -3,88 -3,46 -2,31 -3,58 -5,19 -4,09 -3,60

Kopenski promet 0,09 -0,03 -0,56 -0,16 -0,07 0,10 -0,02 -0,60 -0,21 -0,05

Tržne storitve -0,78 -0,96 -1,58 -1,19 -0,97 -0,68 -0,83 -1,55 -1,13 -0,84

Netržne storitve 0,00 -0,05 -0,14 -0,11 -0,05 0,00 -0,04 -0,13 -0,11 -0,04

Neželezne kovine -2,02 -3,25 -5,12 -3,72 -3,28 -2,21 -3,43 -5,37 -3,95 -3,46

Nekovinski minerali -0,28 -0,49 -1,05 -0,57 -0,50 -0,05 -0,27 -0,86 -0,57 -0,27

Druga naložbena oprema 1,06 0,30 -0,94 0,01 0,28 0,51 -0,23 -1,52 -0,56 -0,25

Papirni proizvodi -3,58 -3,84 -4,54 -4,12 -3,86 -3,55 -3,80 -4,60 -4,18 -3,83

R in R 1,29 0,98 -0,54 0,82 1,00 1,64 1,43 -0,33 1,20 1,44

Prevozna sredstva in oprema -1,04 -0,92 -1,10 -0,88 -0,92 -1,02 -0,89 -1,12 -0,90 -0,89

Vodni promet 1,32 1,76 1,21 1,06 1,75 1,00 1,48 0,76 0,84 1,48

Vir: GEM-E3-SL

Stran 129

VI.5 Zaposlenost

Gonilo skupne zaposlenosti so multiplikacijski učinki za zaposlovanje in interakcije med sektorji, ki

se odvijajo v slovenskem gospodarstvu in jih sprožajo različne politično pogojene spremembe ener-

getskega sistema. Neto učinek na zaposlenost je odvisen od: i) učinka politik na gospodarsko dejav-

nost, ii) delovne intenzivnosti sektorjev, ki proizvajajo vložke za nizkoogljične projekte, v nasprotju z

energetskimi sektorji (katerih proizvodnja se zmanjša) ter iii) deleža doma proizvedenih vložkov v

primerjavi s skupnimi vložki, ki se uporabljajo v proizvodnem procesu.

Tabela 26: Učinki na zaposlenost v Sloveniji leta 2030 in 2050

(letne spremembe v %) (Sprememba glede na

referenco v %)

2020-

2030

2030-

2050

2020 -

2050 2030 2050

RMA -0,33 -0,98 -0,44 0,00 0,00

EUCO27SN -0,31 -1,01 -0,44 0,25 -0,06

EUCO30SN -0,28 -1,03 -0,44 0,61 0,11

EUCO27SNHR -0,34 -1,12 -0,49 -0,04 -1,49

EUCO30SNHR -0,31 -1,14 -0,49 0,33 -1,33

EUCO27SNR -0,31 -1,10 -0,47 0,26 -0,95

EUCO30SNR -0,28 -1,12 -0,47 0,61 -0,82

EUCO27SN_TR_Rail -0,31 -1,10 -0,47 0,26 -0,95

EUCO30SN_TR_Rail -0,28 -1,12 -0,47 0,61 -0,82

EUCO27SNdh -0,35 -1,07 -0,47 -0,09 -1,03

EUCO30SNdh -0,33 -1,09 -0,48 0,16 -0,98

Vir: GEM-E3-SL

V referenčnem scenariju se stopnja brezposelnosti zmanjša, in sicer z 9,1 % leta 2020 na 6,4 % leta

2050. Število brezposelnih oseb se sčasoma zmanjšuje skladno z demografskimi spremembami.

V vseh obravnavanih scenarijih je zaposlenost leta 2030 višja od referenčnih ravni. Na dolgi rok, tj.

leta 2050, je neto vpliv na zaposlenost negativen, čeprav se zaposlovanje v določenih sektorjih, ki jim

koristi izvajanje podnebne in energetske politike, na primer v gradbenem sektorju, še vedno poveču-

je.

Stran 130

Atene, 9. maj 2017

Za E3 Modelling PC

Leonidas Paroussos

Generalni direktor

Stran 131

VII Priloga

Tabele s podatki glede na glavni scenarij in scenarij občutljivosti, ki vključujejo energetske bilance, elek-

troenergetski sektor, promet in kazalnike razogljičenja

Stran 132

POVZETEK ENERGETSKE BILANCE IN INDIKATORJEV (A) Slovenia: Referencni scenarij2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050 '00-'10 '10-'20 '20-'30 '30-'50

Annual % Change /

Sprememba % letno

Population (in million) / Prebivalstvo (milijon) 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 0.3 0.2 0.0 0.0

GDP (in 000 M€13) / BDP (in 000 M€13) 28 34 37 38 42 46 49 52 56 60 63 2.7 1.3 1.5 1.3

Gross Inland Consumption / Bruto celinska poraba (ktoe) 6451 7325 7343 6458 6966 7056 7056 7042 7107 6236 6176 1.3 -0.5 0.1 -0.7

Solids / Trda goriva 1305 1539 1453 1010 1060 1048 1043 1016 921 890 571 1.1 -3.1 -0.2 -3.0

Oil / Nafta in derivati 2419 2580 2600 2215 2246 2151 2056 2022 2031 2053 2083 0.7 -1.5 -0.9 0.1

Natural gas / Naravni plin 826 929 863 666 978 1054 1165 1162 1242 1449 1546 0.4 1.3 1.8 1.4

Nuclear / Jedrska energija 1228 1518 1459 1472 1485 1525 1525 1525 1525 0 0 1.7 0.2 0.3 -100.0

Electricity / Elektrika -114 -28 -182 -4 -83 -49 -156 -156 -153 139 165 4.8 -7.6 6.5 0.0

Renewable energy forms / Oblike obnovljive energije 788 787 1151 1099 1280 1327 1423 1473 1541 1705 1812 3.9 1.1 1.1 1.2

Energy Branch Consumption / Raba v energetskem sektorju 107 100 112 90 96 112 122 124 125 107 92 0.5 -1.6 2.5 -1.4

Non-Energy Uses / Raba izven energetskega sektorja 238 310 209 143 150 152 158 164 172 176 188 -1.3 -3.2 0.5 0.9

SECURITY OF SUPPLY / VARNO OSKBROProduction (incl.recovery of products) / Proizvodnja

(vključno z obnovljenimi proizvodi) (ktoe) 3085 3492 3782 3347 3595 3688 3783 3795 3855 2439 2215 2.1 -0.5 0.5 -2.6

Solids / Trda goriva 1062 1184 1196 804 901 899 898 896 896 869 556 1.2 -2.8 0.0 -2.4

Oil / Nafta in derivati 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0.0 -100.0 0.0 0.0

Natural gas / Naravni plin 6 3 6 3 6 16 25 25 26 29 29 0.0 -0.6 15.8 0.8


Renewable energy sources / Obnovljivi viri energije 788 787 1121 1068 1203 1248 1335 1349 1408 1541 1630 3.6 0.7 1.0 1.0

Hydro / Hidro 330 298 389 328 370 397 417 424 426 436 489 1.7 -0.5 1.2 0.8

Biomass & Waste / Biomasa in odpadki 458 489 696 662 699 721 773 767 792 886 905 4.3 0.0 1.0 0.8

Wind / Veter 0 0 0 0 15 15 24 24 24 44 48 0.0 0.0 4.6 3.5

Solar and others / Sonce in drugo 0 0 9 35 57 63 73 86 120 130 141 0.0 19.9 2.5 3.3

Geothermal / Geotermalna 0 0 28 43 62 51 48 47 46 46 47 0.0 8.3 -2.5 -0.1

Net Imports / Neto uvoz (ktoe) 3415 3855 3579 3173 3434 3434 3337 3309 3313 3859 4023 0.5 -0.4 -0.3 0.9


Oil / Nafta in derivati 2466 2634 2596 2276 2309 2217 2120 2084 2091 2113 2143 0.5 -1.2 -0.9 0.1

Crude oil and Feedstocks / Surova nafta in surovine 152 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -100.0 0.0 0.0 0.0

Oil products / Naftni derivati 2314 2634 2596 2276 2309 2217 2120 2084 2091 2113 2143 1.2 -1.2 -0.9 0.1

Natural gas / Naravni plin 820 925 857 664 973 1038 1141 1138 1217 1421 1519 0.4 1.3 1.6 1.4


Import Dependency / Uvozna odvisnost (%) 52.9 52.5 48.6 48.7 48.9 48.2 46.9 46.6 46.2 61.3 64.5



proizvodnja električne energije glede na tip goriva (1) (GWhe) 13624 15117 16255 14734 16987 18335 20199 20576 20933 17616 17644 1.8 0.4 1.7 -0.7

Nuclear energy / Jedrska energija 4761 5884 5657 5648 5643 5851 5851 5851 5851 0 0 1.7 0.0 0.4 -100.0

Solids / Trda goriva 4611 5271 5288 4418 4594 4582 4582 4544 4381 4245 2716 1.4 -1.4 0.0 -2.6Oil (including refinery gas) / Nafta in derivati (vključno s

plinom iz rafinerije) 55 42 8 22 9 0 0 0 0 0 0 -17.5 1.2 -100.0 0.0

Gas / Plin 293 339 548 297 1344 2055 3397 3623 3712 5387 6138 6.5 9.4 9.7 3.0

Biomass & Waste / Biomasa in odpadki 70 120 223 259 491 545 683 764 893 1530 1655 12.3 8.2 3.4 4.5Hydro (pumping excluded) / Hidro (brez črpalnih

hidroelektrarn) 3834 3461 4518 3810 4307 4620 4851 4933 4954 5067 5689 1.7 -0.5 1.2 0.8

Wind / Veter 0 0 0 6 178 178 279 279 279 511 555 0.0 0.0 4.6 3.5

Solar / Sonce 0 0 13 274 422 504 554 582 863 875 891 0.0 41.9 2.8 2.4

Geothermal and other renewables / Ostali obnovljivi viri 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0.0 -100.0 0.0 0.0Other fuels (hydrogen, methanol) / Ostala goriva (vodik,

metanol) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0.0 0.0 0.0 0.0

Net Generation Capacity / Neto proizvodnja (MWe) 2955 3111 3186 3996 4385 4402 4275 4345 4508 4442 4851 0.8 3.2 -0.3 0.6


Renewable energy / Obnovljiva energija 843 979 1086 1363 1664 1785 1954 1998 2254 2435 2617 2.6 4.4 1.6 1.5Hydro (pumping excluded) / Hidro (brez črpalnih

hidroelektrarn) 843 979 1074 1119 1160 1204 1259 1278 1284 1310 1465 2.5 0.8 0.8 0.8

Wind / Veter 0 0 0 5 126 126 194 194 194 341 355 0.0 0.0 4.4 3.1

Solar / Sonce 0 0 12 239 378 455 502 527 777 785 797 0.0 41.2 2.9 2.3Other renewables (tidal etc.) / Ostali obnovljivi viri

(plimovanje itd.) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0.0 0.0 0.0 0.0

Thermal power / Toplota 1412 1432 1400 1933 2020 1917 1621 1647 1554 2007 2234 -0.1 3.7 -2.2 1.6

of which cogeneration units / od tega soproizvodnja 648 336 333 247 424 400 391 400 352 361 358 -6.4 2.5 -0.8 -0.4

of which CCS units / od tega zajem in shranjevanje CO2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0.0 0.0 0.0 0.0

Solids fired / Kurjenje na trda goriva 923 923 792 1336 1152 890 585 585 539 539 539 -1.5 3.8 -6.6 -0.4

Gas fired / Kurjenje na plin 278 284 372 467 703 945 953 953 905 1333 1554 3.0 6.6 3.1 2.5

Oil fired / Kurjenje na olje 176 190 185 88 84 0 0 0 0 0 0 0.5 -7.6 -100.0 0.0

Biomass-waste fired / Kurjenje odpadne biomase 35 35 51 42 81 82 84 109 110 134 141 3.9 4.7 0.3 2.6

Hydrogen plants / Vodikove tehnologije 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0.0 0.0 0.0 0.0

Geothermal heat / Geotermalna toplota 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0.0 0.0 0.0 0.0Avg. Load factor of net power capacity / Faktor obremenitve (2)

(%) 49.4 51.9 54.6 39.7 42.0 45.2 51.4 51.5 50.6 43.4 40.1Efficiency of gross thermal power generation / Učinkovitost

termoelektrarn (%) 33.2 32.9 33.4 36.5 38.3 41.4 44.0 44.8 45.4 48.6 51.0

% of gross electricity from CHP / % bruto elektrike iz SPTE 7.3 7.3 6.9 8.4 9.4 8.8 7.8 7.6 8.2 9.4 8.2% of electricity from CCS / % elektrike ob prisotnosti CCS

tehnologij 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0% of carbon free (RES, nuclear) gross electricity generation /

Nefosilna goriva v proizvodnji elektrike (%) 63.6 62.6 64.0 67.9 65.0 63.8 60.5 60.3 61.3 45.3 49.8


termoelektrarnah (ktoe) 1302 1508 1562 1176 1447 1492 1693 1713 1703 1975 1773 1.8 -0.8 1.6 0.2

Solids / Trda goriva 1215 1412 1381 1016 1025 1022 1022 1001 909 880 563 1.3 -2.9 0.0 -2.9Oil (including refinery gas) / Nafta in derivati (vključno s

plinom iz rafinerije) 13 9 3 5 2 0 0 0 0 0 0 -13.3 -3.3 -100.0 0.0

Gas / Plin 59 58 113 78 302 346 529 541 604 788 866 6.7 10.4 5.8 2.5


Geothermal heat / Geotermalna toplota 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0.0 0.0 0.0 0.0

Hydrogen - Methanol / Vodik - metanol 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0.0 0.0 0.0 0.0Fuel Input to other conversion processes / Poraba goriv v

drugih procesih pretvorbe 1479 1607 1562 1547 1612 1651 1656 1658 1665 145 143 0.6 0.3 0.3 -11.5

Refineries / Rafinerije 171 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -100.0 0.0 0.0 0.0Biofuels and hydrogen production / Biogoriva in proizvodnja

vodika 0 0 46 30 72 72 78 84 91 95 99 0.0 4.6 0.8 1.2

District heating / Daljinsko gretje 80 89 57 45 54 53 51 47 48 47 41 -3.2 -0.5 -0.6 -1.1

Others / Drugo 1228 1518 1459 1472 1486 1526 1526 1527 1527 2 2 1.7 0.2 0.3 -27.8

Source: PRIMES

Stran 133

POVZETEK ENERGETSKE BILANCE IN INDIKATORJEV (B) Slovenia: Referencni scenarij

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050 '00-'10 '10-'20 '20-'30 '30-'50

TRANSPORT / PROMET

Passenger transport activity / Potniški Promet (Gpkm) 25 27 30 31 34 35 37 38 39 40 42 1.9 1.1 0.9 0.6

Public road transport / Javni cestni Promet 4 3 3 4 4 4 4 4 4 4 4 -1.0 1.4 0.5 0.2

Private cars and motorcycles / Osebna vozila in motorna kolesa 20 23 26 26 29 30 31 32 33 34 35 2.4 1.0 0.8 0.6

Rail / Železniški Promet 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 0.3 2.5 3.4 2.0

Aviation / Letalstvo (3) 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 2.0 3.0 3.2 1.9

Inland navigation / Celinska plovba 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0.0 0.0 0.0 0.0

Freight transport activity /Tovorni Promet (Gtkm) 6 11 11 12 16 18 21 22 24 26 27 5.6 3.6 2.8 1.4

Heavy goods and light commercial vehicles / Tovorna vozila 4 8 8 8 10 12 13 14 14 15 16 7.9 3.0 2.1 1.1


Inland navigation / Celinska plovba 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0.0 0.0 0.0 0.0Energy demand in transport / Energetske potrebe v

Prometu (ktoe) (4) 1249 1492 1806 1700 1807 1807 1792 1811 1854 1894 1935 3.8 0.0 -0.1 0.4

Public road transport / Javni cestni Promet 78 71 79 90 92 93 92 91 90 90 90 0.2 1.5 0.0 -0.1

Private cars and motorcycles / Osebna vozila in motorna kolesa 1025 1047 1323 1196 1219 1164 1116 1104 1116 1131 1147 2.6 -0.8 -0.9 0.1


Rail / Železniški Promet 24 28 23 26 31 35 39 42 43 44 45 -0.3 2.8 2.4 0.8

Aviation / Letalstvo 25 23 28 26 29 32 36 39 42 45 48 1.3 0.3 2.1 1.5



Passenger transport / Potniški Promet 1132 1146 1435 1316 1345 1295 1251 1241 1256 1274 1293 2.4 -0.6 -0.7 0.2

Freight transport / Tovorni Promet 117 346 370 384 461 512 541 570 598 620 642 12.2 2.2 1.6 0.9

Other indicators / Ostali indikatorjiElectricity in road transport / Elektrika v cestnem Prometu

(%) 0.0 0.0 0.0 0.0 0.2 0.6 1.2 1.5 1.7 1.9 2.1Biofuels in total fuels (excl.hydrogen and electricity) /

Biogoriva v celotni porabi goriv (brez vodika in elektrike) 0.0 0.0 2.6 1.8 4.1 4.1 4.5 4.9 5.1 5.2 5.3


Primary energy consumption 6214 7016 7134 6315 6816 6904 6898 6878 6935 6060 5989 1.4 -0.5 0.1 -0.7

Final Energy Demand / Končna raba energije 4457 4897 5043 4602 4887 4960 4873 4848 4913 4994 5074 1.2 -0.3 0.0 0.2


Industry / Industrija 1424 1644 1273 1238 1361 1390 1333 1297 1329 1365 1401 -1.1 0.7 -0.2 0.2Energy intensive industries / industrija z intenzivno rabo

energije 836 1028 788 808 889 898 832 800 815 824 834 -0.6 1.2 -0.7 0.0

Other industrial sectors / drugi industrijski sektorji 588 616 485 431 471 493 501 497 514 541 567 -1.9 -0.3 0.6 0.6

Residential / Gospodinjstva 1077 1140 1287 1111 1123 1117 1117 1114 1117 1129 1128 1.8 -1.4 -0.1 0.1

Tertiary / Ostala raba 697 620 676 553 597 646 632 626 613 607 609 -0.3 -1.2 0.6 -0.2

Transport / Promet (5) 1259 1493 1807 1700 1807 1807 1792 1811 1854 1894 1935 3.7 0.0 -0.1 0.4

by fuel

Solids / Trda goriva 90 80 48 41 31 23 18 12 9 6 5 -6.1 -4.3 -5.3 -6.6

Oil / nafta in derivati 2264 2409 2468 2080 2098 2007 1907 1867 1868 1885 1904 0.9 -1.6 -1.0 0.0

Gas / Plin 569 665 620 557 649 663 589 579 596 616 639 0.9 0.4 -1.0 0.4

Electricity / Elektrika 905 1096 1027 1102 1212 1346 1395 1426 1462 1491 1534 1.3 1.7 1.4 0.5Heat (from CHP and District Heating) / Toplota (iz SPTE in

daljinskega ogrevanja) 195 196 192 170 191 201 202 192 184 182 165 -0.2 0.0 0.6 -1.0


Other / Drugo 0 0 0 0 1 1 2 3 4 4 5 0.0 0.0 12.5 5.0


Gross Inl. Cons./GDP / Bruto celinska raba/BDP (toe/M€13) 227 215 198 170 165 155 144 134 127 105 97 -1.3 -1.8 -1.3 -1.9Industry (Energy on Value added) / Industrija (Energija glede na

dodano vrednost) 100 93 70 64 63 58 52 47 45 43 41 -3.6 -1.1 -1.9 -1.2Residential (Energy on Private Income) / Gospodinjstva

(Energija glede na osebni dohodek) 100 93 92 83 77 70 64 59 55 51 47 -0.8 -1.9 -1.7 -1.5Tertiary (Energy on Value added) / Ostala raba (Energija glede

na dodano vrednost) 100 74 72 56 54 54 50 46 42 39 37 -3.3 -2.7 -0.9 -1.5

Passenger transport / Potniški Promet (toe/Mpkm) (6) 45 42 47 41 39 36 33 32 31 30 30 0.4 -1.8 -1.7 -0.5

Freight transport / Tovorni Promet (toe/Mtkm) 18 32 34 31 29 28 26 25 25 24 24 6.3 -1.3 -1.1 -0.5


TOTAL GHG emissions (Mt of CO2 eq.) / Skupne emisije toplogrednih plinov (v MT CO2)19.0 20.2 19.3 16.1 16.7 16.4 16.2 15.9 15.6 16.0 14.9 0.1 -1.4 -0.3 -0.4of which ETS sectors (2013 scope) GHG emissions / ETS

sektorji 8.9 8.2 6.3 6.8 6.9 7.0 6.8 6.5 6.9 5.7 -1.8 0.3 -1.1of which ESD sectors (2013 scope) GHG emissions / ESD

sektorji 11.3 11.1 9.8 9.9 9.6 9.2 9.1 9.1 9.2 9.2 -1.1 -0.8 0.0

CO2 Emissions (energy related) / Z energijo povezane emisije CO214.1 15.5 15.4 12.4 13.2 13.0 13.0 12.7 12.5 12.9 11.8 0.9 -1.5 -0.2 -0.4Power generation/District heating / Proizvodnja

elektrike/daljinsko gretje 5.5 6.3 6.2 4.6 5.1 5.2 5.6 5.5 5.3 5.6 4.4 1.3 -2.0 1.0 -1.2

Energy Branch / Energetski sektor 0.1 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.1 0.1 0.1 0.1 0.1 -14.9 -1.5 15.4 0.8

Industry / Industrija 2.4 2.3 1.7 1.5 1.5 1.4 1.1 1.0 1.0 1.0 1.0 -3.0 -1.5 -2.7 -0.7

Residential / Gospodinjstva 1.3 1.5 1.2 0.7 0.7 0.6 0.6 0.6 0.6 0.6 0.6 -1.0 -4.8 -2.3 -0.1

Tertiary / Ostala raba 1.2 1.0 0.9 0.6 0.6 0.6 0.5 0.5 0.5 0.4 0.4 -2.2 -3.9 -1.9 -0.9

Transport / Promet 3.7 4.4 5.3 5.0 5.2 5.2 5.1 5.1 5.2 5.3 5.4 3.8 -0.1 -0.3 0.3CO2 Emissions (non energy and non land use related) /

Emisije CO2, ki niso povezane z energijo in rabo zemljišč 1.0 1.2 0.8 0.7 0.8 0.8 0.8 0.7 0.7 0.7 0.7 -1.7 -0.7 0.0 -0.8Non-CO2 GHG emissions / Emisije toplogrednih plinov, ki

niso CO2 3.9 3.5 3.0 3.0 2.7 2.6 2.5 2.5 2.4 2.4 2.4 -2.6 -1.0 -1.0 -0.1TOTAL GHG emissions (excl. LULUCF) Index / Skupne

emisije toplogrednih plinov (brez RZSRZG) Indeks 102.0 108.4 103.5 86.5 89.8 88.2 87.0 85.2 84.0 86.0 80.2 0.1 -1.4 -0.3 -0.4

Carbon Intensity indicators / Kazalniki ogljične intenziteteElectricity and Steam production / Proizvodnja elektrike in pare

(t CO2/MWh) 0.34 0.35 0.33 0.27 0.26 0.25 0.24 0.24 0.23 0.28 0.23 -0.3 -2.4 -0.6 -0.4

Final energy demand / Potrebna končna energija (t CO2/toe) 1.91 1.88 1.82 1.70 1.65 1.57 1.50 1.47 1.46 1.45 1.45 -0.5 -0.9 -1.0 -0.2




Transport / Promet 2.90 2.97 2.92 2.96 2.89 2.86 2.82 2.80 2.79 2.78 2.77 0.1 -0.1 -0.2 -0.1RES in Gross Final Energy Consumption / / Obnovljivi viri v

potrebni bruto končni energiji (7) (in%) 11.0 12.0 19.0 21.5 23.3 23.9 26.1 26.9 27.8 29.8 31.4

RES-H&C share / RES-H&C delež 18.9 19.0 28.4 33.7 33.7 35.2 39.6 42.0 43.3 44.5 46.3

RES-E share / RES-E delež 6.3 12.9 25.4 29.7 33.8 33.0 34.8 35.1 36.7 41.7 45.1

RES-T share (based on ILUC formula) / RES-T delež 0.2 0.4 3.0 2.4 7.7 8.7 10.8 12.2 13.1 14.5 15.6


Average Cost of Gross Electricity Generation / Povprečni stroški bruto proizvodnje elektrike (€'13/MWh)49 47 45 53 59 61 67 69 70 89 92 -0.7 2.7 1.2 1.6Average Price of Electricity in Final demand sectors / Povprečna

cena elektrike v sektorjih končnih potreb (€'13/MWh) 109 80 113 99 101 105 108 111 110 120 123 0.3 -1.1 0.7 0.6

Total energy-rel. and other mitigation costs / Skupni stroški (8) (in 000 M€13)3.8 4.6 6.2 6.2 6.7 7.4 7.9 8.2 8.5 8.8 9.2 5.1 0.8 1.6 0.8

as % of GDP / % BDP 13.3 13.5 16.8 16.3 15.9 16.1 16.1 15.6 15.2 14.8 14.5

Source: PRIMES

Annual % Change /

Sprememba % letno

Stran 134

POVZETEK ENERGETSKE BILANCE IN INDIKATORJEV (A) Slovenia: Dekarbonizacije scenarij(EUCO27SN)

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050 '00-'10 '10-'20 '20-'30 '30-'50Annual % Change /

Sprememba % letno


GDP (in 000 M€13) / BDP (in 000 M€13) 28 34 37 38 42 46 49 52 56 60 63 2.7 1.3 1.5 1.3

Gross Inland Consumption / Bruto celinska poraba (ktoe)6451 7325 7343 6458 6904 6832 6657 6380 5963 5875 5680 1.3 -0.6 -0.4 -0.8


Oil / Nafta in derivati 2419 2580 2600 2215 2212 2066 1879 1631 1324 1122 981 0.7 -1.6 -1.6 -3.2

Natural gas / Naravni plin 826 929 863 666 851 847 890 931 1050 572 282 0.4 -0.1 0.4 -5.6

Nuclear / Jedrska energija 1228 1518 1459 1472 1525 1525 1525 1525 1525 2010 2010 1.7 0.4 0.0 1.4

Electricity / Elektrika -114 -28 -182 -4 -83 -49 -143 -156 -169 -182 -148 4.8 -7.6 5.6 0.2


Energy Branch Consumption / Raba v energetskem sektorju107 100 112 90 96 107 112 96 69 84 91 0.5 -1.5 1.6 -1.0


SECURITY OF SUPPLY / VARNO OSKBRO

Production (incl.recovery of products) / Proizvodnja

(vključno z obnovljenimi proizvodi) (ktoe) 3085 3492 3782 3347 3682 3842 3930 3779 3472 4008 4162 2.1 -0.3 0.7 0.3






Hydro / Hidro 330 298 389 328 370 392 413 459 501 524 558 1.7 -0.5 1.1 1.5


Wind / Veter 0 0 0 0 10 10 73 75 105 122 145 0.0 0.0 22.3 3.4


Geothermal / Geotermalna 0 0 28 43 60 52 50 54 53 57 55 0.0 8.1 -1.8 0.5

Net Imports / Neto uvoz (ktoe) 3415 3855 3579 3173 3284 3054 2790 2662 2551 1928 1578 0.5 -0.9 -1.6 -2.8




Oil products / Naftni derivati 2314 2634 2596 2276 2274 2130 1940 1690 1381 1178 1036 1.2 -1.3 -1.6 -3.1




ELECTRICITY / ELEKTRIKAGross Electricity generation by fuel type / Bruto

proizvodnja električne energije glede na tip goriva (1)

(GWhe)13624 15117 16255 14734 16797 17435 18828 19494 20766 22735 24406 1.8 0.3 1.1 1.3

Nuclear energy / Jedrska energija 4761 5884 5657 5648 5794 5851 5851 5851 5851 9377 9377 1.7 0.2 0.1 2.4

Solids / Trda goriva 4611 5271 5288 4418 4620 4424 4373 2656 191 0 0 1.4 -1.3 -0.5 -100.0Oil (including refinery gas) / Nafta in derivati (vključno

s plinom iz rafinerije) 55 42 8 22 9 0 0 0 0 0 0 -17.5 1.3 -100.0 0.0

Gas / Plin 293 339 548 297 890 637 831 1747 3080 762 316 6.5 5.0 -0.7 -4.7


hidroelektrarn) 3834 3461 4518 3810 4307 4560 4801 5339 5821 6091 6493 1.7 -0.5 1.1 1.5

Wind / Veter 0 0 0 6 114 114 854 873 1219 1417 1681 0.0 0.0 22.3 3.4

Solar / Sonce 0 0 13 274 422 1029 1262 1296 2528 3080 4448 0.0 41.9 11.6 6.5

Geothermal and other renewables / Ostali obnovljivi viri 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0.0 -100.0 0.0 0.0Other fuels (hydrogen, methanol) / Ostala goriva

(vodik, metanol) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 17 0.0 0.0 0.0 0.0

Net Generation Capacity / Neto proizvodnja (MWe) 2955 3111 3186 3996 4308 4583 4810 5317 6949 8084 9578 0.8 3.1 1.1 3.5



hidroelektrarn) 843 979 1074 1119 1160 1190 1247 1378 1512 1582 1683 2.5 0.8 0.7 1.5

Wind / Veter 0 0 0 5 81 81 575 587 810 939 1093 0.0 0.0 21.7 3.3


(plimovanje itd.) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0.0 0.0 0.0 0.0





Gas fired / Kurjenje na plin 278 284 372 467 661 673 438 678 870 817 798 3.0 5.9 -4.0 3.0





Avg. Load factor of net power capacity / Faktor obremenitve (2) (%)49.4 51.9 54.6 39.7 42.3 41.2 42.6 40.1 33.2 31.1 28.2Efficiency of gross thermal power generation /

Učinkovitost termoelektrarn (%) 33.2 32.9 33.4 36.5 38.3 38.3 38.8 43.7 49.6 41.1 38.5

% of gross electricity from CHP / % bruto elektrike iz SPTE 7.3 7.3 6.9 8.4 9.8 10.6 9.9 8.4 7.4 6.5 5.7% of electricity from CCS / % elektrike ob prisotnosti

CCS tehnologij 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0% of carbon free (RES, nuclear) gross electricity

generation / Nefosilna goriva v proizvodnji elektrike (%) 63.6 62.6 64.0 67.9 67.1 71.0 72.4 77.4 84.2 96.6 98.7

Fuel Inputs to Thermal Power Generation / Poraba

goriv v termoelektrarnah (ktoe)1302 1508 1562 1176 1383 1321 1344 1206 928 580 538 1.8 -1.2 -0.3 -4.5

Solids / Trda goriva 1215 1412 1381 1016 1027 933 906 548 39 0 0 1.3 -2.9 -1.2 -100.0Oil (including refinery gas) / Nafta in derivati (vključno

s plinom iz rafinerije) 13 9 3 5 2 0 0 0 0 0 0 -13.3 -3.5 -100.0 0.0

Gas / Plin 59 58 113 78 198 179 225 272 461 123 57 6.7 5.8 1.3 -6.6



Hydrogen - Methanol / Vodik - metanol 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0.0 0.0 0.0 0.0

Fuel Input to other conversion processes / Poraba

goriv v drugih procesih pretvorbe1479 1607 1562 1547 1650 1647 1654 1711 1799 2344 2450 0.6 0.5 0.0 2.0

Refineries / Rafinerije 171 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -100.0 0.0 0.0 0.0Biofuels and hydrogen production / Biogoriva in

proizvodnja vodika 0 0 46 30 71 69 78 140 235 302 415 0.0 4.5 0.9 8.7


Others / Drugo 1228 1518 1459 1472 1526 1527 1528 1530 1529 2013 2013 1.7 0.4 0.0 1.4

Source: PRIMES

Stran 135

POVZETEK ENERGETSKE BILANCE IN INDIKATORJEV (B) Slovenia: Dekarbonizacije scenarij(EUCO27SN)

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050 '00-'10 '10-'20 '20-'30 '30-'50

TRANSPORT / PROMET











Prometu (ktoe) (4) 1249 1492 1806 1700 1778 1742 1696 1635 1542 1480 1432 3.8 -0.2 -0.5 -0.8

Public road transport / Javni cestni Promet 78 71 79 90 90 92 88 84 80 74 70 0.2 1.3 -0.2 -1.2

Private cars and motorcycles / Osebna vozila in motorna kolesa 1025 1047 1323 1196 1203 1113 1041 960 853 786 729 2.6 -0.9 -1.4 -1.8






Passenger transport / Potniški Promet 1132 1146 1435 1316 1327 1243 1171 1091 983 913 855 2.4 -0.8 -1.2 -1.6






Primary energy consumption 6214 7016 7134 6315 6753 6679 6502 6217 5799 5700 5494 1.4 -0.5 -0.4 -0.8

Final Energy Demand / Končna raba energije 4457 4897 5043 4602 4837 4805 4615 4460 4309 4244 4164 1.2 -0.4 -0.5 -0.5



energije 836 1028 788 808 890 895 832 809 831 830 834 -0.6 1.2 -0.7 0.0


Residential / Gospodinjstva 1077 1140 1287 1111 1103 1044 1007 973 934 936 913 1.8 -1.5 -0.9 -0.5

Tertiary / Ostala raba 697 620 676 553 596 634 584 541 488 457 418 -0.3 -1.3 -0.2 -1.7

Transport / Promet (5) 1259 1493 1807 1700 1778 1742 1696 1635 1542 1480 1432 3.7 -0.2 -0.5 -0.8

by fuel


Oil / nafta in derivati 2264 2409 2468 2080 2067 1922 1731 1477 1167 954 802 0.9 -1.8 -1.8 -3.8

Gas / Plin 569 665 620 557 628 628 627 627 605 578 543 0.9 0.1 0.0 -0.7


daljinskega ogrevanja) 195 196 192 170 188 197 195 159 152 150 143 -0.2 -0.2 0.4 -1.5


Other / Drugo 0 0 0 0 1 2 6 9 10 12 18 0.0 0.0 23.7 5.8










sektorji 8.9 8.2 6.3 6.6 6.0 5.7 4.2 2.1 1.0 0.5 -2.2 -1.3 -11.3of which ESD sectors (2013 scope) GHG emissions / ESD

sektorji 11.3 11.1 9.8 9.8 9.3 8.6 7.6 6.4 5.5 4.7 -1.2 -1.3 -3.0


elektrike/daljinsko gretje 5.5 6.3 6.2 4.6 4.8 4.4 4.4 3.0 1.3 0.3 0.0 1.3 -2.5 -0.9 -20.5

Energy Branch / Energetski sektor 0.1 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 -14.9 -2.9 13.9 -2.5




Transport / Promet 3.7 4.4 5.3 5.0 5.1 5.0 4.7 4.2 3.5 2.9 2.4 3.8 -0.3 -0.9 -3.3CO2 Emissions (non energy and non land use related) /

Emisije CO2, ki niso povezane z energijo in rabo zemljišč 1.0 1.2 0.8 0.7 0.8 0.8 0.7 0.7 0.2 0.2 0.2 -1.7 -0.7 -1.2 -5.9Non-CO2 GHG emissions / Emisije toplogrednih plinov, ki




(t CO2/MWh) 0.34 0.35 0.33 0.27 0.25 0.22 0.21 0.14 0.06 0.01 0.00 -0.3 -2.7 -1.9 -21.3














as % of GDP / % BDP 13.3 13.5 16.8 16.3 16.4 16.5 16.4 16.1 16.3 16.0 15.9

Source: PRIMES

Annual % Change /

Sprememba % letno

Stran 136

POVZETEK ENERGETSKE BILANCE IN INDIKATORJEV (A) Slovenia: Dekarbonizacije scenarij(EUCO27SN_TR_rail)2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050 '00-'10 '10-'20 '20-'30 '30-'50

Annual % Change /

Sprememba % letno


GDP (in 000 M€13) / BDP (in 000 M€13) 28 34 37 38 42 46 49 52 56 60 63 2.7 1.3 1.5 1.3

Gross Inland Consumption / Bruto celinska poraba (ktoe) 6451 7325 7343 6458 6903 6822 6658 6368 5858 4727 4560 1.3 -0.6 -0.4 -1.9
















Hydro / Hidro 330 298 389 328 370 392 415 454 500 526 574 1.7 -0.5 1.1 1.6


Wind / Veter 0 0 0 0 10 10 66 66 127 132 155 0.0 0.0 21.0 4.4













proizvodnja električne energije glede na tip goriva (1) (GWhe)

13624 15117 16255 14734 16796 17447 18856 19281 20147 17163 18702 1.8 0.3 1.2 0.0


Solids / Trda goriva 4611 5271 5288 4418 4620 4423 4358 2593 18 0 0 1.4 -1.3 -0.6 -100.0Oil (including refinery gas) / Nafta in derivati (vključno s


Gas / Plin 293 339 548 297 890 599 835 1731 1639 3205 932 6.5 5.0 -0.6 0.6


hidroelektrarn) 3834 3461 4518 3810 4307 4560 4827 5281 5814 6115 6669 1.7 -0.5 1.1 1.6

Wind / Veter 0 0 0 6 114 114 765 765 1472 1529 1803 0.0 0.0 21.0 4.4

Solar / Sonce 0 0 13 274 422 1100 1318 1318 3397 3599 5451 0.0 41.9 12.1 7.4


metanol) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 66 0.0 0.0 0.0 0.0




hidroelektrarn) 843 979 1074 1119 1160 1190 1253 1361 1509 1591 1754 2.5 0.8 0.8 1.7

Wind / Veter 0 0 0 5 81 81 515 515 971 1007 1196 0.0 0.0 20.3 4.3


(plimovanje itd.) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0.0 0.0 0.0 0.0











termoelektrarn (%) 33.2 32.9 33.4 36.5 38.3 38.3 38.8 43.7 44.7 51.7 45.7


tehnologij 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0

% of carbon free (RES, nuclear) gross electricity generation /



termoelektrarnah (ktoe)1302 1508 1562 1176 1383 1307 1352 1194 695 985 900 1.8 -1.2 -0.2 -2.0



Gas / Plin 59 58 113 78 198 168 220 270 259 455 138 6.7 5.8 1.0 -2.3






vodika 0 0 46 30 71 69 77 139 235 320 406 0.0 4.5 0.8 8.7


Others / Drugo 1228 1518 1459 1472 1526 1527 1528 1529 1529 4 4 1.7 0.4 0.0 -26.2

Source: PRIMES

Stran 137

POVZETEK ENERGETSKE BILANCE IN INDIKATORJEV (B) Slovenia: Dekarbonizacije scenarij(EUCO27SN_TR_rail)2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050 '00-'10 '10-'20 '20-'30 '30-'50

TRANSPORT / PROMET

Passenger transport activity / Potniški Promet (Gpkm) 25 27 30 31 33 35 37 38 39 41 42 1.9 0.9 1.0 0.8Public road transport / Javni cestni Promet 4 3 3 4 4 4 4 4 4 4 4 -1.0 1.2 0.6 0.1Private cars and motorcycles / Osebna vozila in motorna kolesa20 23 26 26 28 29 31 32 33 34 36 2.4 0.8 0.9 0.7Rail / Železniški Promet 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 2 0.3 2.7 3.6 1.9Aviation / Letalstvo (3) 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 2.0 2.9 3.3 2.0Inland navigation / Celinska plovba 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0.0 0.0 0.0 0.0

Freight transport activity /Tovorni Promet (Gtkm) 6 11 11 12 15 18 21 23 25 26 28 5.6 3.5 3.1 1.4Heavy goods and light commercial vehicles / Tovorna vozila 4 8 8 8 10 11 12 13 14 14 15 7.9 2.8 2.0 1.1Rail / Železniški Promet 3 3 3 4 5 7 9 10 11 12 12 1.8 4.8 4.9 1.7Inland navigation / Celinska plovba 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0.0 0.0 0.0 0.0


Prometu (ktoe) (4) 1249 1492 1806 1700 1778 1740 1690 1633 1540 1476 1426 3.8 -0.2 -0.5 -0.8Public road transport / Javni cestni Promet 78 71 79 90 90 92 88 84 80 75 72 0.2 1.3 -0.2 -1.0Private cars and motorcycles / Osebna vozila in motorna kolesa1025 1047 1323 1196 1203 1113 1041 961 854 784 723 2.6 -0.9 -1.4 -1.8Heavy goods and light commercial vehicles / Tovorna vozila 98 323 352 363 426 467 484 504 517 524 535 13.7 1.9 1.3 0.5Rail / Železniški Promet 24 28 23 26 31 37 42 45 47 47 48 -0.3 2.9 3.1 0.7Aviation / Letalstvo 25 23 28 26 29 32 36 39 42 45 48 1.3 0.3 2.2 1.5Inland navigation / Celinska plovba 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0.0 0.0 0.0 0.0By transport activity / Glede na področje Prometa

Passenger transport / Potniški Promet 1132 1146 1435 1316 1327 1243 1172 1092 984 912 851 2.4 -0.8 -1.2 -1.6Freight transport / Tovorni Promet 117 346 370 384 451 497 519 541 556 564 575 12.2 2.0 1.4 0.5

Other indicators / Ostali indikatorjiElectricity in road transport / Elektrika v cestnem

Prometu (%) 0.0 0.0 0.0 0.0 0.2 0.8 2.0 3.6 7.5 12.3 16.7Biofuels in total fuels (excl.hydrogen and electricity) /

Biogoriva v celotni porabi goriv (brez vodika in

elektrike) (%) 0.0 0.0 2.6 1.8 4.1 4.1 4.7 9.0 16.6 23.7 29.7

ENERGY EFFICIENCY / ENERGIJSKE UĈINKOVITOSTIPrimary energy consumption 6214 7016 7134 6315 6753 6670 6503 6205 5694 4552 4375 1.4 -0.5 -0.4 -2.0Final Energy Demand / Končna raba energije 4457 4897 5043 4602 4837 4804 4610 4454 4290 4189 4088 1.2 -0.4 -0.5 -0.6by sector / glede na sektor

Industry / Industrija 1424 1644 1273 1238 1360 1385 1329 1306 1333 1358 1389 -1.1 0.7 -0.2 0.2Energy intensive industries / industrija z intenzivno

rabo energije 836 1028 788 808 890 897 833 806 824 823 827 -0.6 1.2 -0.7 0.0Other industrial sectors / drugi industrijski sektorji 588 616 485 431 470 489 496 501 509 535 562 -1.9 -0.3 0.5 0.6

Residential / Gospodinjstva 1077 1140 1287 1111 1103 1044 1007 973 932 921 890 1.8 -1.5 -0.9 -0.6Tertiary / Ostala raba 697 620 676 553 596 634 584 541 484 434 383 -0.3 -1.3 -0.2 -2.1Transport / Promet (5) 1259 1493 1807 1700 1778 1740 1690 1633 1540 1476 1426 3.7 -0.2 -0.5 -0.8

by fuelSolids / Trda goriva 90 80 48 41 42 21 13 8 4 1 0 -6.1 -1.3 -10.9 -15.6Oil / nafta in derivati 2264 2409 2468 2080 2067 1919 1725 1475 1167 957 805 0.9 -1.8 -1.8 -3.7Gas / Plin 569 665 620 557 628 622 624 624 602 570 535 0.9 0.1 -0.1 -0.8Electricity / Elektrika 905 1096 1027 1102 1196 1279 1304 1354 1450 1531 1594 1.3 1.5 0.9 1.0

Heat (from CHP and District Heating) / Toplota (iz SPTE

in daljinskega ogrevanja) 195 196 192 170 188 197 194 159 150 143 124 -0.2 -0.2 0.3 -2.2Renewable energy forms / Oblike obnovljive energije 435 452 688 651 716 763 745 825 908 976 1013 4.7 0.4 0.4 1.5Other / Drugo 0 0 0 0 1 2 6 9 10 12 17 0.0 0.0 23.7 5.6

Energy intensity indicators / Kazalniki energetske intenzivnostiGross Inl. Cons./GDP / Bruto celinska raba/BDP (toe/M€13) 227 215 198 170 164 149 136 121 105 79 72 -1.3 -1.9 -1.8 -3.1

Industry (Energy on Value added) / Industrija (Energija

glede na dodano vrednost) 100 93 70 64 63 58 52 47 45 43 41 -3.6 -1.1 -1.9 -1.2Residential (Energy on Private Income) / Gospodinjstva

(Energija glede na osebni dohodek) 100 93 92 83 75 65 58 52 46 42 37 -0.8 -2.0 -2.6 -2.2Tertiary (Energy on Value added) / Ostala raba (Energija

glede na dodano vrednost) 100 74 72 56 54 53 46 40 33 28 23 -3.3 -2.7 -1.7 -3.3Passenger transport / Potniški Promet (toe/Mpkm)

(6) 45 42 47 41 39 35 31 28 24 21 19 0.4 -1.7 -2.2 -2.4Freight transport / Tovorni Promet (toe/Mtkm) 18 32 34 31 29 27 25 24 22 22 21 6.3 -1.4 -1.7 -0.9

DECARBONISATION / DEKARBONIZACIJETOTAL GHG emissions (Mt of CO2 eq.) / Skupne emisije toplogrednih plinov (v MT CO2)19.0 20.2 19.3 16.1 16.3 15.2 14.3 11.8 7.8 7.2 5.5 0.1 -1.6 -1.3 -4.7

of which ETS sectors (2013 scope) GHG emissions /

ETS sektorji 8.9 8.2 6.3 6.6 5.9 5.7 4.1 1.4 1.7 0.7 -2.2 -1.4 -9.7of which ESD sectors (2013 scope) GHG emissions /

ESD sektorji 11.3 11.1 9.8 9.8 9.3 8.6 7.6 6.4 5.5 4.7 -1.2 -1.3 -2.9CO2 Emissions (energy related) / Z energijo povezane emisije CO214.1 15.5 15.4 12.4 12.8 11.9 11.2 9.0 5.6 5.0 3.4 0.9 -1.8 -1.3 -5.8

Power generation/District heating / Proizvodnja

elektrike/daljinsko gretje 5.5 6.3 6.2 4.6 4.8 4.4 4.4 2.9 0.6 1.1 0.3 1.3 -2.5 -1.0 -13.0Energy Branch / Energetski sektor 0.1 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 -14.9 -3.0 14.0 -2.4Industry / Industrija 2.4 2.3 1.7 1.5 1.5 1.3 1.1 0.9 0.8 0.7 0.4 -3.0 -1.5 -3.3 -4.6Residential / Gospodinjstva 1.3 1.5 1.2 0.7 0.7 0.6 0.5 0.4 0.3 0.2 0.1 -1.0 -4.9 -3.1 -7.2Tertiary / Ostala raba 1.2 1.0 0.9 0.6 0.6 0.6 0.5 0.4 0.3 0.2 0.1 -2.2 -4.0 -1.9 -6.8Transport / Promet 3.7 4.4 5.3 5.0 5.1 5.0 4.7 4.2 3.5 2.9 2.4 3.8 -0.3 -0.9 -3.3

CO2 Emissions (non energy and non land use

related) / Emisije CO2, ki niso povezane z energijo in

rabo zemljišč 1.0 1.2 0.8 0.7 0.8 0.8 0.7 0.7 0.2 0.2 0.2 -1.7 -0.7 -1.2 -5.9Non-CO2 GHG emissions / Emisije toplogrednih

plinov, ki niso CO2 3.9 3.5 3.0 3.0 2.7 2.6 2.4 2.1 2.0 1.9 1.9 -2.6 -1.0 -1.4 -1.1TOTAL GHG emissions (excl. LULUCF) Index /

Skupne emisije toplogrednih plinov (brez RZSRZG)

Indeks (1990=100) 102.0 108.4 103.5 86.5 87.8 81.9 76.8 63.3 41.9 38.5 29.5 0.1 -1.6 -1.3 -4.7Carbon Intensity indicators / Kazalniki ogljične intenzitete

Electricity and Steam production / Proizvodnja elektrike

in pare

(t CO2/MWh) 0.34 0.35 0.33 0.27 0.25 0.22 0.20 0.14 0.03 0.06 0.01 -0.3 -2.7 -1.9 -12.8Final energy demand / Potrebna končna energija (t

CO2/toe) 1.91 1.88 1.82 1.70 1.65 1.55 1.48 1.35 1.15 0.94 0.75 -0.5 -1.0 -1.1 -3.3Industry / Industrija 1.66 1.41 1.37 1.19 1.10 0.91 0.80 0.73 0.63 0.48 0.30 -1.9 -2.2 -3.1 -4.8Residential / Gospodinjstva 1.24 1.28 0.94 0.64 0.66 0.59 0.53 0.44 0.34 0.24 0.13 -2.7 -3.4 -2.2 -6.6Tertiary / Ostala raba 1.68 1.63 1.38 1.12 1.04 0.93 0.88 0.74 0.59 0.45 0.33 -2.0 -2.7 -1.7 -4.8Transport / Promet 2.90 2.97 2.92 2.96 2.89 2.86 2.78 2.59 2.26 1.95 1.70 0.1 -0.1 -0.4 -2.4

RES in Gross Final Energy Consumption / /

Obnovljivi viri v potrebni bruto končni energiji (7) (in%) 11.0 12.0 19.0 21.5 24.2 27.4 30.4 36.4 46.6 51.8 60.5

RES-H&C share / RES-H&C delež 18.9 19.0 28.4 33.7 35.1 39.6 41.7 48.4 51.4 53.1 54.7RES-E share / RES-E delež 6.3 12.9 25.4 29.7 34.8 39.1 45.6 51.8 68.4 72.4 87.5RES-T share (based on ILUC formula) / RES-T delež 0.2 0.4 3.0 2.4 7.8 9.6 14.5 27.1 56.7 84.3 117.7

MARKETS AND COMPETITIVENESS / TRGE IN NA KONKURENĈNOSTAverage Cost of Gross Electricity Generation / Povprečni stroški bruto proizvodnje elektrike (€'13/MWh)49 47 45 53 58 61 67 74 79 104 97 -0.7 2.5 1.4 1.9

Average Price of Electricity in Final demand sectors /

Povprečna cena elektrike v sektorjih končnih potreb (€'13/MWh) 109 80 113 99 99 106 112 123 133 163 184 0.3 -1.3 1.2 2.5


as % of GDP / % BDP 13.3 13.5 16.8 16.3 16.4 16.5 16.4 16.1 16.6 16.5 17.1

Source: PRIMES

Annual % Change /

Sprememba % letno

Stran 138

POVZETEK ENERGETSKE BILANCE IN INDIKATORJEV (A) Slovenia: Dekarbonizacije scenarij(EUCO27SNdh)2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050 '00-'10 '10-'20 '20-'30 '30-'50

Annual % Change /

Sprememba % letno


GDP (in 000 M€13) / BDP (in 000 M€13) 28 34 37 38 42 46 49 52 56 60 63 2.7 1.3 1.5 1.3

















Hydro / Hidro 330 298 389 328 370 399 423 439 489 526 574 1.7 -0.5 1.3 1.5


Wind / Veter 0 0 0 0 10 11 56 56 111 131 156 0.0 0.0 19.1 5.2

















Gas / Plin 293 339 548 297 892 1121 1934 3015 2958 3717 1101 6.5 5.0 8.0 -2.8


hidroelektrarn) 3834 3461 4518 3810 4307 4642 4920 5105 5683 6115 6669 1.7 -0.5 1.3 1.5

Wind / Veter 0 0 0 6 114 130 653 653 1287 1526 1810 0.0 0.0 19.1 5.2

Solar / Sonce 0 0 13 274 422 1227 1445 1445 3297 3494 5740 0.0 41.9 13.1 7.1


metanol) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 79 0.0 0.0 0.0 0.0




hidroelektrarn) 843 979 1074 1119 1160 1210 1275 1319 1472 1591 1754 2.5 0.8 1.0 1.6

Wind / Veter 0 0 0 5 81 92 441 441 850 1005 1196 0.0 0.0 18.5 5.1


(plimovanje itd.) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0.0 0.0 0.0 0.0











termoelektrarn (%) 33.2 32.9 33.4 36.5 38.3 38.9 42.6 46.8 50.4 52.8 46.5





termoelektrarnah (ktoe) 1302 1508 1562 1176 1383 1404 1481 1340 838 1058 925 1.8 -1.2 0.7 -2.3



Gas / Plin 59 58 113 78 199 275 320 448 434 528 162 6.7 5.8 4.9 -3.4






vodika 0 0 46 30 71 69 78 140 238 312 411 0.0 4.5 0.9 8.7


Others / Drugo 1228 1518 1459 1472 1526 1527 1528 1529 1529 3 3 1.7 0.4 0.0 -26.3

Source: PRIMES

Stran 139

POVZETEK ENERGETSKE BILANCE IN INDIKATORJEV (B) Slovenia: Dekarbonizacije scenarij(EUCO27SNdh)2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050 '00-'10 '10-'20 '20-'30 '30-'50

TRANSPORT / PROMET

Passenger transport activity / Potniški Promet (Gpkm) 25 27 30 31 33 35 37 38 39 41 42 1.9 0.9 1.0 0.8Public road transport / Javni cestni Promet 4 3 3 4 4 4 4 4 4 4 4 -1.0 1.2 0.6 0.1Private cars and motorcycles / Osebna vozila in motorna kolesa 20 23 26 26 28 29 31 32 33 34 36 2.4 0.8 0.9 0.7Rail / Železniški Promet 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 2 0.3 2.7 3.6 1.9Aviation / Letalstvo (3) 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 2.0 2.9 3.3 2.0Inland navigation / Celinska plovba 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0.0 0.0 0.0 0.0



Prometu (ktoe) (4) 1249 1492 1806 1700 1778 1742 1702 1642 1549 1486 1435 3.8 -0.2 -0.4 -0.8Public road transport / Javni cestni Promet 78 71 79 90 90 92 88 85 81 76 73 0.2 1.3 -0.2 -1.0Private cars and motorcycles / Osebna vozila in motorna kolesa 1025 1047 1323 1196 1203 1113 1045 964 857 786 725 2.6 -0.9 -1.4 -1.8Heavy goods and light commercial vehicles / Tovorna vozila 98 323 352 363 426 470 493 511 524 532 543 13.7 1.9 1.5 0.5Rail / Železniški Promet 24 28 23 26 31 36 39 43 45 46 46 -0.3 2.9 2.4 0.8Aviation / Letalstvo 25 23 28 26 29 32 36 39 42 45 48 1.3 0.3 2.2 1.5Inland navigation / Celinska plovba 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0.0 0.0 0.0 0.0By transport activity / Glede na področje Prometa







energije 836 1028 788 808 890 897 834 805 823 822 826 -0.6 1.2 -0.6 0.0Other industrial sectors / drugi industrijski sektorji 588 616 485 431 470 489 497 501 509 536 562 -1.9 -0.3 0.6 0.6




daljinskega ogrevanja) 195 196 192 170 188 191 166 150 144 140 122 -0.2 -0.2 -1.2 -1.6Renewable energy forms / Oblike obnovljive energije 435 452 688 651 716 737 718 779 878 962 1001 4.7 0.4 0.0 1.7Other / Drugo 0 0 0 0 1 2 5 9 10 11 16 0.0 0.0 23.0 5.6





na dodano vrednost) 100 74 72 56 54 53 46 39 34 29 24 -3.3 -2.7 -1.6 -3.2Passenger transport / Potniški Promet (toe/Mpkm)



of which ETS sectors (2013 scope) GHG emissions / ETS


sektorji 11.3 11.1 9.8 9.8 9.2 8.5 7.5 6.3 5.5 4.8 -1.2 -1.4 -2.9CO2 Emissions (energy related) / Z energijo povezane emisije CO214.1 15.5 15.4 12.4 12.8 11.9 11.4 9.3 5.9 5.2 3.4 0.9 -1.8 -1.2 -5.8






emisije toplogrednih plinov (brez RZSRZG) Indeks

(1990=100) 102.0 108.4 103.5 86.5 87.8 82.3 77.8 64.9 43.8 39.6 29.8 0.1 -1.6 -1.2 -4.7Carbon Intensity indicators / Kazalniki ogljične intenzitete


(t CO2/MWh) 0.34 0.35 0.33 0.27 0.25 0.22 0.21 0.15 0.05 0.06 0.02 -0.3 -2.7 -1.8 -12.1Final energy demand / Potrebna končna energija (t CO2/toe) 1.91 1.88 1.82 1.70 1.65 1.53 1.45 1.33 1.13 0.94 0.75 -0.5 -1.0 -1.3 -3.2

Industry / Industrija 1.66 1.41 1.37 1.19 1.10 0.91 0.81 0.73 0.63 0.49 0.30 -1.9 -2.2 -3.0 -4.8Residential / Gospodinjstva 1.24 1.28 0.94 0.64 0.66 0.56 0.48 0.39 0.31 0.23 0.13 -2.7 -3.4 -3.2 -6.5Tertiary / Ostala raba 1.68 1.63 1.38 1.12 1.04 0.80 0.70 0.59 0.51 0.40 0.30 -2.0 -2.7 -4.0 -4.1Transport / Promet 2.90 2.97 2.92 2.96 2.89 2.86 2.79 2.60 2.27 1.95 1.70 0.1 -0.1 -0.4 -2.4






cena elektrike v sektorjih končnih potreb (€'13/MWh) 109 80 113 99 99 109 113 127 134 164 183 0.3 -1.3 1.3 2.4Total energy-rel. and other mitigation costs / Skupni stroški (8)

(in 000 M€13)3.8 4.6 6.2 6.2 6.9 7.6 8.2 8.5 9.2 9.7 10.7 5.1 1.1 1.7 1.4as % of GDP / % BDP 13.3 13.5 16.8 16.3 16.4 16.7 16.7 16.2 16.5 16.4 16.9

Source: PRIMES

Annual % Change /

Sprememba % letno

Stran 140

POVZETEK ENERGETSKE BILANCE IN INDIKATORJEV (A) Slovenia: Dekarbonizacije scenarij(EUCO27SNhr)2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050 '00-'10 '10-'20 '20-'30 '30-'50

Annual % Change /

Sprememba % letno


GDP (in 000 M€13) / BDP (in 000 M€13) 28 34 37 38 42 46 49 52 56 60 63 2.7 1.3 1.5 1.3




Natural gas / Naravni plin 826 929 863 666 867 822 879 795 627 458 255 0.4 0.0 0.1 -6.0




Energy Branch Consumption / Raba v energetskem sektorju 107 100 112 90 95 107 92 83 77 94 96 0.5 -1.6 -0.3 0.2









Hydro / Hidro 330 298 389 328 370 392 421 478 501 541 580 1.7 -0.5 1.3 1.6


Wind / Veter 0 0 0 0 10 10 115 122 127 140 153 0.0 0.0 27.9 1.5













proizvodnja električne energije glede na tip goriva (1) (GWhe) 13624 15117 16255 14734 16800 17361 18393 18949 20769 17684 19145 1.8 0.3 0.9 0.2




Gas / Plin 293 339 548 297 951 598 781 550 365 249 228 6.5 5.7 -1.9 -6.0


hidroelektrarn) 3834 3461 4518 3810 4307 4560 4892 5558 5822 6294 6741 1.7 -0.5 1.3 1.6

Wind / Veter 0 0 0 6 114 114 1334 1417 1472 1624 1781 0.0 0.0 27.9 1.5

Solar / Sonce 0 0 13 274 422 1118 2029 2171 5566 7182 8131 0.0 41.9 17.0 7.2

Geothermal and other renewables / Ostali obnovljivi viri 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0.0 -100.0 0.0 -100.0Other fuels (hydrogen, methanol) / Ostala goriva (vodik,

metanol) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 0.0 0.0 0.0 0.0




hidroelektrarn) 843 979 1074 1119 1160 1190 1269 1441 1512 1663 1782 2.5 0.8 0.9 1.7

Wind / Veter 0 0 0 5 81 81 895 949 988 1105 1196 0.0 0.0 27.2 1.5


(plimovanje itd.) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0.0 0.0 0.0 0.0





Gas fired / Kurjenje na plin 278 284 372 467 673 677 445 445 396 346 327 3.0 6.1 -4.1 -1.5






termoelektrarn (%) 33.2 32.9 33.4 36.5 38.2 38.1 37.6 38.1 36.4 38.6 38.3





termoelektrarnah (ktoe) 1302 1508 1562 1176 1386 1290 979 891 487 576 559 1.8 -1.2 -3.4 -2.8



Gas / Plin 59 58 113 78 215 168 220 149 96 65 61 6.7 6.7 0.2 -6.2






vodika 0 0 46 30 71 69 78 140 300 362 447 0.0 4.5 0.9 9.1


Others / Drugo 1228 1518 1459 1472 1526 1527 1528 1530 1529 4 4 1.7 0.4 0.0 -26.1

Source: PRIMES

Stran 141

POVZETEK ENERGETSKE BILANCE IN INDIKATORJEV (B) Slovenia: Dekarbonizacije scenarij(EUCO27SNhr)2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050 '00-'10 '10-'20 '20-'30 '30-'50

TRANSPORT / PROMET











energije 836 1028 788 808 890 893 835 803 821 819 823 -0.6 1.2 -0.6 -0.1Other industrial sectors / drugi industrijski sektorji 588 616 485 431 470 489 497 498 514 533 559 -1.9 -0.3 0.5 0.6


by fuelSolids / Trda goriva 90 80 48 41 42 21 13 8 4 1 0 -6.1 -1.3 -10.8 -15.5Oil / nafta in derivati 2264 2409 2468 2080 2067 1916 1730 1478 1171 963 811 0.9 -1.8 -1.8 -3.7Gas / Plin 569 665 620 557 627 618 626 625 605 565 527 0.9 0.1 0.0 -0.9Electricity / Elektrika 905 1096 1027 1102 1197 1273 1285 1339 1428 1495 1574 1.3 1.5 0.7 1.0


daljinskega ogrevanja) 195 196 192 170 188 195 176 164 129 116 112 -0.2 -0.2 -0.6 -2.2Renewable energy forms / Oblike obnovljive energije 435 452 688 651 716 788 765 827 940 1021 1036 4.7 0.4 0.7 1.5Other / Drugo 0 0 0 0 1 2 6 9 10 11 16 0.0 0.0 23.8 5.3












elektrike/daljinsko gretje 5.5 6.3 6.2 4.6 4.9 4.5 2.9 1.9 0.1 0.1 0.0 1.3 -2.4 -5.0 0.0Energy Branch / Energetski sektor 0.1 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 -14.9 -2.8 14.0 -3.2Industry / Industrija 2.4 2.3 1.7 1.5 1.5 1.2 1.1 0.9 0.8 0.6 0.4 -3.0 -1.5 -3.4 -4.6Residential / Gospodinjstva 1.3 1.5 1.2 0.7 0.7 0.6 0.5 0.4 0.3 0.2 0.1 -1.0 -4.9 -3.1 -7.3Tertiary / Ostala raba 1.2 1.0 0.9 0.6 0.6 0.6 0.5 0.4 0.3 0.2 0.1 -2.2 -4.0 -1.8 -6.9Transport / Promet 3.7 4.4 5.3 5.0 5.1 5.0 4.7 4.2 3.5 2.9 2.4 3.8 -0.3 -0.8 -3.3







(t CO2/MWh) 0.34 0.35 0.33 0.27 0.25 0.22 0.14 0.09 0.01 0.00 0.00 -0.3 -2.6 -5.6 0.0Final energy demand / Potrebna končna energija (t CO2/toe) 1.91 1.88 1.82 1.70 1.65 1.54 1.48 1.35 1.14 0.94 0.76 -0.5 -1.0 -1.1 -3.3








(in 000 M€13)3.8 4.6 6.2 6.2 6.9 7.5 8.1 8.5 9.5 10.5 11.1 5.1 1.1 1.6 1.6as % of GDP / % BDP 13.3 13.5 16.8 16.3 16.4 16.5 16.6 16.2 17.0 17.6 17.6

Source: PRIMES

Annual % Change /

Sprememba % letno

Stran 142

POVZETEK ENERGETSKE BILANCE IN INDIKATORJEV (A) Slovenia: Dekarbonizacije scenarij(EUCO27SNr)2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050 '00-'10 '10-'20 '20-'30 '30-'50

Annual % Change /

Sprememba % letno


GDP (in 000 M€13) / BDP (in 000 M€13) 28 34 37 38 42 46 49 52 56 60 63 2.7 1.3 1.5 1.3

















Hydro / Hidro 330 298 389 328 370 392 415 454 500 526 574 1.7 -0.5 1.1 1.6


Wind / Veter 0 0 0 0 10 10 64 64 127 132 155 0.0 0.0 20.7 4.5

















Gas / Plin 293 339 548 297 889 599 840 1731 1635 3186 918 6.5 5.0 -0.6 0.4


hidroelektrarn) 3834 3461 4518 3810 4307 4560 4825 5281 5814 6115 6669 1.7 -0.5 1.1 1.6

Wind / Veter 0 0 0 6 114 114 748 748 1472 1530 1804 0.0 0.0 20.7 4.5

Solar / Sonce 0 0 13 274 422 1094 1311 1312 3383 3584 5426 0.0 41.9 12.0 7.4


metanol) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 65 0.0 0.0 0.0 0.0




hidroelektrarn) 843 979 1074 1119 1160 1190 1253 1361 1509 1591 1754 2.5 0.8 0.8 1.7

Wind / Veter 0 0 0 5 81 81 504 504 971 1007 1196 0.0 0.0 20.1 4.4


(plimovanje itd.) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0.0 0.0 0.0 0.0











termoelektrarn (%) 33.2 32.9 33.4 36.5 38.3 38.3 38.8 43.7 44.7 51.7 45.7





termoelektrarnah (ktoe) 1302 1508 1562 1176 1383 1307 1351 1194 693 983 898 1.8 -1.2 -0.2 -2.0



Gas / Plin 59 58 113 78 198 168 220 270 259 453 136 6.7 5.8 1.0 -2.4






vodika 0 0 46 30 71 69 78 140 236 321 408 0.0 4.5 0.9 8.6


Others / Drugo 1228 1518 1459 1472 1526 1527 1528 1529 1529 4 4 1.7 0.4 0.0 -26.2

Source: PRIMES

Stran 143

POVZETEK ENERGETSKE BILANCE IN INDIKATORJEV (B) Slovenia: Dekarbonizacije scenarij(EUCO27SNr)2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050 '00-'10 '10-'20 '20-'30 '30-'50

TRANSPORT / PROMET













by fuelSolids / Trda goriva 90 80 48 41 42 21 13 8 4 1 0 -6.1 -1.3 -10.9 -15.6Oil / nafta in derivati 2264 2409 2468 2080 2067 1922 1731 1478 1169 960 808 0.9 -1.8 -1.8 -3.7Gas / Plin 569 665 620 557 628 622 625 625 602 570 535 0.9 0.1 0.0 -0.8Electricity / Elektrika 905 1096 1027 1102 1196 1278 1302 1352 1448 1529 1591 1.3 1.5 0.9 1.0


daljinskega ogrevanja) 195 196 192 170 188 197 192 159 150 141 123 -0.2 -0.2 0.3 -2.2Renewable energy forms / Oblike obnovljive energije 435 452 688 651 716 763 745 826 909 979 1016 4.7 0.4 0.4 1.6Other / Drugo 0 0 0 0 1 2 6 9 10 12 17 0.0 0.0 23.7 5.6



























(in 000 M€13)3.8 4.6 6.2 6.2 6.9 7.5 8.0 8.4 9.3 9.8 10.8 5.1 1.1 1.5 1.5as % of GDP / % BDP 13.3 13.5 16.8 16.3 16.4 16.5 16.4 16.1 16.6 16.5 17.1

Source: PRIMES

Annual % Change /

Sprememba % letno

Stran 144

POVZETEK ENERGETSKE BILANCE IN INDIKATORJEV (A) Slovenia: Dekarbonizacije scenarij(EUCO30SN)2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050 '00-'10 '10-'20 '20-'30 '30-'50

Annual % Change /

Sprememba % letno


GDP (in 000 M€13) / BDP (in 000 M€13) 28 34 37 38 42 46 49 52 56 60 63 2.7 1.3 1.5 1.3











(vključno z obnovljenimi proizvodi) (ktoe) 3085 3492 3782 3347 3681 3803 3725 3646 3377 3955 4125 2.1 -0.3 0.1 0.5






Hydro / Hidro 330 298 389 328 370 392 392 445 498 521 558 1.7 -0.5 0.6 1.8

Biomass & Waste / Biomasa in odpadki 458 489 696 662 754 820 707 914 961 934 926 4.3 0.8 -0.6 1.4

Wind / Veter 0 0 0 0 10 10 33 33 82 108 147 0.0 0.0 13.0 7.7

















Gas / Plin 293 339 548 297 852 829 1852 3168 4027 1147 316 6.5 4.5 8.1 -8.5


hidroelektrarn) 3834 3461 4518 3810 4307 4560 4563 5172 5788 6056 6493 1.7 -0.5 0.6 1.8

Wind / Veter 0 0 0 6 114 114 388 388 957 1261 1704 0.0 0.0 13.0 7.7

Solar / Sonce 0 0 13 274 422 874 878 878 2181 2910 4084 0.0 41.9 7.6 8.0


metanol) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 18 0.0 0.0 0.0 0.0




hidroelektrarn) 843 979 1074 1119 1160 1190 1190 1335 1501 1573 1683 2.5 0.8 0.3 1.7

Wind / Veter 0 0 0 5 81 81 264 264 631 827 1093 0.0 0.0 12.5 7.4


(plimovanje itd.) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0.0 0.0 0.0 0.0











termoelektrarn (%) 33.2 32.9 33.4 36.5 38.3 38.3 42.3 47.1 52.5 44.3 38.7








Gas / Plin 59 58 113 78 190 189 296 468 585 173 56 6.7 5.4 4.5 -8.0




drugih procesih pretvorbe 1479 1607 1562 1547 1650 1647 1650 1709 1797 2343 2433 0.6 0.5 0.0 2.0


vodika 0 0 46 30 71 68 78 138 233 301 398 0.0 4.5 0.9 8.5


Others / Drugo 1228 1518 1459 1472 1526 1527 1528 1530 1529 2013 2013 1.7 0.4 0.0 1.4

Source: PRIMES

Stran 145

POVZETEK ENERGETSKE BILANCE IN INDIKATORJEV (B) Slovenia: Dekarbonizacije scenarij(EUCO30SN)2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050 '00-'10 '10-'20 '20-'30 '30-'50

TRANSPORT / PROMET












Residential / Gospodinjstva 1077 1140 1287 1111 1099 1024 905 958 931 934 913 1.8 -1.6 -1.9 0.0Tertiary / Ostala raba 697 620 676 553 596 632 549 540 497 463 423 -0.3 -1.3 -0.8 -1.3Transport / Promet (5) 1259 1493 1807 1700 1778 1730 1666 1613 1531 1474 1429 3.7 -0.2 -0.6 -0.8



daljinskega ogrevanja) 195 196 192 170 187 196 172 156 150 140 142 -0.2 -0.2 -0.8 -1.0Renewable energy forms / Oblike obnovljive energije 435 452 688 651 716 741 636 805 893 958 964 4.7 0.4 -1.2 2.1Other / Drugo 0 0 0 0 1 3 7 10 10 12 17 0.0 0.0 25.5 4.8












elektrike/daljinsko gretje 5.5 6.3 6.2 4.6 4.8 4.7 4.9 3.5 1.4 0.4 0.1 1.3 -2.5 0.1 -18.9Energy Branch / Energetski sektor 0.1 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 -14.9 -3.0 15.0 -2.6Industry / Industrija 2.4 2.3 1.7 1.5 1.5 1.3 1.1 1.0 0.8 0.7 0.4 -3.0 -1.5 -3.3 -4.7Residential / Gospodinjstva 1.3 1.5 1.2 0.7 0.7 0.6 0.6 0.4 0.3 0.2 0.1 -1.0 -4.9 -2.6 -7.3Tertiary / Ostala raba 1.2 1.0 0.9 0.6 0.6 0.6 0.4 0.4 0.3 0.2 0.1 -2.2 -3.9 -3.2 -6.3Transport / Promet 3.7 4.4 5.3 5.0 5.1 4.9 4.6 4.2 3.4 2.9 2.4 3.8 -0.3 -1.1 -3.2















(in 000 M€13)3.8 4.6 6.2 6.2 7.0 7.6 8.2 8.5 9.1 9.5 10.0 5.1 1.2 1.7 1.0as % of GDP / % BDP 13.3 13.5 16.8 16.3 16.5 16.6 16.8 16.1 16.2 15.9 15.8

Source: PRIMES

Annual % Change /

Sprememba % letno

Stran 146

POVZETEK ENERGETSKE BILANCE IN INDIKATORJEV (A) Slovenia: Dekarbonizacije scenarij(EUCO30SN_TR_rail)2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050 '00-'10 '10-'20 '20-'30 '30-'50

Annual % Change /

Sprememba % letno


GDP (in 000 M€13) / BDP (in 000 M€13) 28 34 37 38 42 46 49 52 56 60 63 2.7 1.3 1.5 1.3

















Hydro / Hidro 330 298 389 328 370 392 394 433 499 525 570 1.7 -0.5 0.6 1.9


Wind / Veter 0 0 0 0 10 10 28 28 122 127 146 0.0 0.0 11.2 8.5

















Gas / Plin 293 339 548 297 849 765 1832 3137 2373 3619 1923 6.5 4.5 8.0 0.2


hidroelektrarn) 3834 3461 4518 3810 4307 4560 4577 5040 5807 6099 6627 1.7 -0.5 0.6 1.9

Wind / Veter 0 0 0 6 114 114 330 330 1413 1482 1696 0.0 0.0 11.2 8.5

Solar / Sonce 0 0 13 274 422 913 913 913 3096 3270 4851 0.0 41.9 8.0 8.7


metanol) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 109 0.0 0.0 0.0 0.0




hidroelektrarn) 843 979 1074 1119 1160 1190 1193 1303 1506 1587 1737 2.5 0.8 0.3 1.9

Wind / Veter 0 0 0 5 81 81 225 225 924 971 1093 0.0 0.0 10.8 8.2


(plimovanje itd.) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0.0 0.0 0.0 0.0











termoelektrarn (%) 33.2 32.9 33.4 36.5 38.3 38.3 42.2 47.1 48.2 53.1 49.5








Gas / Plin 59 58 113 78 190 173 291 463 359 508 271 6.7 5.3 4.4 -0.3






vodika 0 0 46 30 71 68 77 138 232 307 410 0.0 4.5 0.8 8.7


Others / Drugo 1228 1518 1459 1472 1526 1527 1528 1530 1529 4 3 1.7 0.4 0.0 -26.3

Source: PRIMES

Stran 147

POVZETEK ENERGETSKE BILANCE IN INDIKATORJEV (B) Slovenia: Dekarbonizacije scenarij(EUCO30SN_TR_rail)

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050 '00-'10 '10-'20 '20-'30 '30-'50

TRANSPORT / PROMET











Prometu (ktoe) (4) 1249 1492 1806 1700 1778 1728 1661 1609 1525 1468 1424 3.8 -0.2 -0.7 -0.8


















energije 836 1028 788 808 890 896 823 801 818 818 817 -0.6 1.2 -0.8 0.0





by fuel



Gas / Plin 569 665 620 557 627 618 620 620 606 571 529 0.9 0.1 -0.1 -0.8


daljinskega ogrevanja) 195 196 192 170 187 196 178 154 148 137 127 -0.2 -0.2 -0.5 -1.7

Renewable energy forms / Oblike obnovljive energije 435 452 688 651 716 748 631 807 896 974 1003 4.7 0.4 -1.3 2.3

Other / Drugo 0 0 0 0 1 3 7 10 10 12 16 0.0 0.0 25.6 4.5











sektorji 11.3 11.1 9.8 9.8 9.2 8.6 7.5 6.3 5.4 4.7 -1.2 -1.3 -2.9












(t CO2/MWh) 0.34 0.35 0.33 0.27 0.25 0.23 0.23 0.16 0.04 0.06 0.03 -0.3 -2.8 -0.8 -9.9














as % of GDP / % BDP 13.3 13.5 16.8 16.3 16.5 16.6 16.8 16.1 16.4 16.3 16.5

Source: PRIMES

Annual % Change /

Sprememba % letno

Stran 148

POVZETEK ENERGETSKE BILANCE IN INDIKATORJEV (A) Slovenia: Dekarbonizacije scenarij(EUCO30SNdh)2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050 '00-'10 '10-'20 '20-'30 '30-'50

Annual % Change /

Sprememba % letno


GDP (in 000 M€13) / BDP (in 000 M€13) 28 34 37 38 42 46 49 52 56 60 63 2.7 1.3 1.5 1.3

















Hydro / Hidro 330 298 389 328 370 397 420 440 499 525 570 1.7 -0.5 1.3 1.5


Wind / Veter 0 0 0 0 10 13 53 53 124 129 147 0.0 0.0 18.4 5.2

















Gas / Plin 293 339 548 297 850 1027 1853 3172 2592 3806 2084 6.5 4.5 8.1 0.6


hidroelektrarn) 3834 3461 4518 3810 4307 4622 4884 5118 5807 6105 6627 1.7 -0.5 1.3 1.5

Wind / Veter 0 0 0 6 114 147 615 615 1437 1506 1708 0.0 0.0 18.4 5.2

Solar / Sonce 0 0 13 274 422 1227 1460 1460 3509 3661 5169 0.0 41.9 13.2 6.5


metanol) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 143 0.0 0.0 0.0 0.0




hidroelektrarn) 843 979 1074 1119 1160 1205 1267 1322 1506 1587 1737 2.5 0.8 0.9 1.6

Wind / Veter 0 0 0 5 81 103 416 416 946 993 1112 0.0 0.0 17.8 5.0


(plimovanje itd.) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0.0 0.0 0.0 0.0











termoelektrarn (%) 33.2 32.9 33.4 36.5 38.3 38.8 42.3 47.2 48.9 53.6 50.2








Gas / Plin 59 58 113 78 190 249 294 468 390 534 293 6.7 5.4 4.4 0.0






vodika 0 0 46 30 71 68 77 139 235 318 420 0.0 4.5 0.9 8.8


Others / Drugo 1228 1518 1459 1472 1526 1527 1528 1530 1529 3 3 1.7 0.4 0.0 -26.4

Source: PRIMES

Stran 149

POVZETEK ENERGETSKE BILANCE IN INDIKATORJEV (B) Slovenia: Dekarbonizacije scenarij(EUCO30SNdh)2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050 '00-'10 '10-'20 '20-'30 '30-'50

TRANSPORT / PROMET












Residential / Gospodinjstva 1077 1140 1287 1111 1098 1010 897 929 919 914 890 1.8 -1.6 -2.0 0.0Tertiary / Ostala raba 697 620 676 553 596 622 551 531 497 453 407 -0.3 -1.3 -0.8 -1.5Transport / Promet (5) 1259 1493 1807 1700 1778 1730 1675 1621 1536 1480 1434 3.7 -0.2 -0.6 -0.8















elektrike/daljinsko gretje 5.5 6.3 6.2 4.6 4.8 4.6 4.9 3.4 0.9 1.2 0.6 1.3 -2.5 0.1 -9.7Energy Branch / Energetski sektor 0.1 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 -14.9 -3.0 14.4 -2.3Industry / Industrija 2.4 2.3 1.7 1.5 1.5 1.3 1.1 1.0 0.8 0.7 0.4 -3.0 -1.5 -3.3 -4.7Residential / Gospodinjstva 1.3 1.5 1.2 0.7 0.7 0.6 0.5 0.4 0.3 0.2 0.1 -1.0 -4.9 -3.9 -7.2Tertiary / Ostala raba 1.2 1.0 0.9 0.6 0.6 0.5 0.4 0.3 0.3 0.2 0.1 -2.2 -3.9 -4.9 -5.6Transport / Promet 3.7 4.4 5.3 5.0 5.1 4.9 4.6 4.2 3.5 2.9 2.4 3.8 -0.3 -1.0 -3.2















(in 000 M€13)3.8 4.6 6.2 6.2 7.0 7.7 8.2 8.5 9.2 9.7 10.3 5.1 1.1 1.7 1.2as % of GDP / % BDP 13.3 13.5 16.8 16.3 16.5 16.8 16.8 16.2 16.4 16.3 16.3

Source: PRIMES

Annual % Change /

Sprememba % letno

Stran 150

POVZETEK ENERGETSKE BILANCE IN INDIKATORJEV (A) Slovenia: Dekarbonizacije scenarij(EUCO30SNhr)2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050 '00-'10 '10-'20 '20-'30 '30-'50Annual % Change /

Sprememba % letno


GDP (in 000 M€13) / BDP (in 000 M€13) 28 34 37 38 42 46 49 52 56 60 63 2.7 1.3 1.5 1.3











(vključno z obnovljenimi proizvodi) (ktoe) 3085 3492 3782 3347 3660 3836 3600 3828 3741 2506 2578 2.1 -0.3 -0.2 -1.7






Hydro / Hidro 330 298 389 328 370 392 417 478 501 541 579 1.7 -0.5 1.2 1.7


Wind / Veter 0 0 0 0 10 10 115 122 127 140 153 0.0 0.0 27.9 1.5








Natural gas / Naravni plin 820 925 857 664 859 805 851 738 604 450 243 0.4 0.0 -0.1 -6.1



ELECTRICITY / ELEKTRIKAGross Electricity generation by fuel type / Bruto





Gas / Plin 293 339 548 297 936 597 763 437 324 269 237 6.5 5.5 -2.0 -5.7


hidroelektrarn) 3834 3461 4518 3810 4307 4560 4850 5553 5822 6294 6731 1.7 -0.5 1.2 1.7

Wind / Veter 0 0 0 6 114 114 1334 1417 1475 1631 1781 0.0 0.0 27.9 1.5

Solar / Sonce 0 0 13 274 422 1130 1898 2032 5701 7226 8147 0.0 41.9 16.2 7.6


metanol) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 0.0 0.0 0.0 0.0




hidroelektrarn) 843 979 1074 1119 1160 1190 1259 1439 1512 1663 1779 2.5 0.8 0.8 1.7

Wind / Veter 0 0 0 5 81 81 895 949 990 1110 1196 0.0 0.0 27.2 1.5


(plimovanje itd.) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0.0 0.0 0.0 0.0










Avg. Load factor of net power capacity / Faktor obremenitve (2) (%) 49.4 51.9 54.6 39.7 42.2 40.4 35.0 34.0 24.7 19.3 18.9Efficiency of gross thermal power generation / Učinkovitost

termoelektrarn (%) 33.2 32.9 33.4 36.5 38.2 38.1 37.7 38.7 36.5 38.6 38.2



Nefosilna goriva v proizvodnji elektrike (%) 63.6 62.6 64.0 67.9 66.8 70.9 80.7 85.8 98.5 98.5 98.8Fuel Inputs to Thermal Power Generation / Poraba goriv v

termoelektrarnah (ktoe)1302 1508 1562 1176 1377 1298 992 968 490 579 551 1.8 -1.2 -3.2 -2.9



Gas / Plin 59 58 113 78 212 167 217 114 84 68 62 6.7 6.5 0.3 -6.0






vodika 0 0 46 30 71 68 78 139 297 360 447 0.0 4.5 0.9 9.1


Others / Drugo 1228 1518 1459 1472 1526 1527 1528 1530 1529 4 3 1.7 0.4 0.0 -26.2

Source: PRIMES

Stran 151

POVZETEK ENERGETSKE BILANCE IN INDIKATORJEV (B) Slovenia: Dekarbonizacije scenarij(EUCO30SNhr)2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050 '00-'10 '10-'20 '20-'30 '30-'50

TRANSPORT / PROMET










































(in 000 M€13)3.8 4.6 6.2 6.2 7.0 7.6 8.4 8.5 9.5 10.4 11.1 5.1 1.1 1.8 1.4as % of GDP / % BDP 13.3 13.5 16.8 16.3 16.5 16.6 17.1 16.3 17.0 17.5 17.4

Source: PRIMES

Annual % Change /

Sprememba % letno

Stran 152

POVZETEK ENERGETSKE BILANCE IN INDIKATORJEV (A) Slovenia: Dekarbonizacije scenarij(EUCO30SNr)2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050 '00-'10 '10-'20 '20-'30 '30-'50

Annual % Change /

Sprememba % letno


GDP (in 000 M€13) / BDP (in 000 M€13) 28 34 37 38 42 46 49 52 56 60 63 2.7 1.3 1.5 1.3

















Hydro / Hidro 330 298 389 328 370 392 392 433 499 525 570 1.7 -0.5 0.6 1.9


Wind / Veter 0 0 0 0 10 10 28 28 121 127 146 0.0 0.0 11.2 8.5

















Gas / Plin 293 339 548 297 848 757 1832 3120 2375 3624 1908 6.5 4.5 8.0 0.2


hidroelektrarn) 3834 3461 4518 3810 4307 4560 4563 5040 5807 6099 6627 1.7 -0.5 0.6 1.9

Wind / Veter 0 0 0 6 114 114 330 330 1403 1472 1696 0.0 0.0 11.2 8.5

Solar / Sonce 0 0 13 274 422 913 913 913 3089 3264 4851 0.0 41.9 8.0 8.7


metanol) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 109 0.0 0.0 0.0 0.0




hidroelektrarn) 843 979 1074 1119 1160 1190 1190 1303 1506 1587 1737 2.5 0.8 0.3 1.9

Wind / Veter 0 0 0 5 81 81 225 225 918 965 1093 0.0 0.0 10.8 8.2


(plimovanje itd.) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0.0 0.0 0.0 0.0











termoelektrarn (%) 33.2 32.9 33.4 36.5 38.3 38.3 42.2 47.1 48.2 53.1 49.5








Gas / Plin 59 58 113 78 190 172 291 460 359 509 269 6.7 5.3 4.4 -0.4






vodika 0 0 46 30 71 68 78 138 233 308 411 0.0 4.5 0.9 8.7


Others / Drugo 1228 1518 1459 1472 1526 1527 1528 1530 1529 4 3 1.7 0.4 0.0 -26.3

Source: PRIMES

Stran 153

POVZETEK ENERGETSKE BILANCE IN INDIKATORJEV (B) Slovenia: Dekarbonizacije scenarij(EUCO30SNr)

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050 '00-'10 '10-'20 '20-'30 '30-'50

TRANSPORT / PROMET











Prometu (ktoe) (4) 1249 1492 1806 1700 1778 1730 1666 1613 1529 1472 1427 3.8 -0.2 -0.6 -0.8


















energije 836 1028 788 808 890 896 823 801 818 818 817 -0.6 1.2 -0.8 0.0





by fuel



Gas / Plin 569 665 620 557 627 618 621 621 607 572 529 0.9 0.1 -0.1 -0.8



Renewable energy forms / Oblike obnovljive energije 435 452 688 651 716 748 631 808 897 975 1004 4.7 0.4 -1.3 2.4

Other / Drugo 0 0 0 0 1 3 7 10 10 12 16 0.0 0.0 25.5 4.5











sektorji 11.3 11.1 9.8 9.8 9.2 8.5 7.5 6.3 5.4 4.7 -1.2 -1.4 -2.9












(t CO2/MWh) 0.34 0.35 0.33 0.27 0.25 0.23 0.23 0.16 0.04 0.06 0.03 -0.3 -2.8 -0.8 -9.9














as % of GDP / % BDP 13.3 13.5 16.8 16.3 16.5 16.6 16.8 16.1 16.4 16.4 16.5

Source: PRIMES

Annual % Change /

Sprememba % letno

Stran 154

POVZETEK ENERGETSKE BILANCE IN INDIKATORJEV (A) Slovenia: Dekarbonizacije scenarij(EUCOGREENSN)2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050 '00-'10 '10-'20 '20-'30 '30-'50

Annual % Change /

Sprememba % letno


GDP (in 000 M€13) / BDP (in 000 M€13) 28 34 37 38 42 46 49 52 56 60 63 2.7 1.3 1.5 1.3




Natural gas / Naravni plin 826 929 863 666 846 798 678 555 510 324 148 0.4 -0.2 -2.2 -7.3

Nuclear / Jedrska energija 1228 1518 1459 1472 1525 1525 1238 1382 765 0 0 1.7 0.4 -2.1 -100.0






(vključno z obnovljenimi proizvodi) (ktoe) 3085 3492 3782 3347 3697 3567 3465 3704 3359 2764 3049 2.1 -0.2 -0.6 -0.6




Nuclear / Jedrska energija 1228 1518 1459 1472 1525 1525 1238 1382 765 0 0 1.7 0.4 -2.1 -100.0


Hydro / Hidro 330 298 389 328 370 392 432 479 502 544 634 1.7 -0.5 1.6 1.9


Wind / Veter 0 0 0 0 10 10 116 129 135 140 153 0.0 0.0 28.1 1.4








Natural gas / Naravni plin 820 925 857 664 841 786 662 540 494 308 132 0.4 -0.2 -2.4 -7.7






Nuclear energy / Jedrska energija 4761 5884 5657 5648 5794 5851 4751 5303 2936 0 0 1.7 0.2 -2.0 -100.0



Gas / Plin 293 339 548 297 883 602 257 251 805 1162 1728 6.5 4.9 -11.6 10.0


hidroelektrarn) 3834 3461 4518 3810 4307 4560 5024 5573 5841 6320 7374 1.7 -0.5 1.6 1.9

Wind / Veter 0 0 0 6 114 114 1354 1504 1565 1628 1777 0.0 0.0 28.1 1.4

Solar / Sonce 0 0 13 274 422 2138 2973 4250 8186 8633 10831 0.0 41.9 21.6 6.7


metanol) 0 0 0 0 0 0 0 5 32 55 86 0.0 0.0 0.0 0.0




hidroelektrarn) 843 979 1074 1119 1160 1190 1300 1447 1520 1674 2036 2.5 0.8 1.1 2.3

Wind / Veter 0 0 0 5 81 81 908 1025 1069 1110 1196 0.0 0.0 27.3 1.4


(plimovanje itd.) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0.0 0.0 0.0 0.0


of which cogeneration units / od tega soproizvodnja 648 336 333 247 406 390 437 194 194 185 191 -6.4 2.0 0.7 -4.1









termoelektrarn (%) 33.2 32.9 33.4 36.5 38.2 36.5 37.7 36.7 37.7 34.1 35.4





termoelektrarnah (ktoe) 1302 1508 1562 1176 1365 935 716 554 651 904 1052 1.8 -1.3 -6.2 1.9



Gas / Plin 59 58 113 78 199 166 75 64 172 260 367 6.7 5.9 -9.3 8.3




drugih procesih pretvorbe 1479 1607 1562 1547 1649 1645 1364 1756 1472 1057 1360 0.6 0.5 -1.9 0.0


vodika 0 0 46 30 71 68 78 325 667 1022 1330 0.0 4.5 1.0 15.2


Others / Drugo 1228 1518 1459 1472 1526 1527 1242 1387 769 3 2 1.7 0.4 -2.0 -28.4

Source: PRIMES

Stran 155

POVZETEK ENERGETSKE BILANCE IN INDIKATORJEV (B) Slovenia: Dekarbonizacije scenarij(EUCOGREENSN)

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050 '00-'10 '10-'20 '20-'30 '30-'50

TRANSPORT / PROMET


Public road transport / Javni cestni Promet 4 3 3 4 4 4 4 4 4 4 4 -1.0 1.2 0.6 -0.2









Prometu (ktoe) (4) 1249 1492 1806 1700 1773 1728 1673 1616 1527 1443 1353 3.8 -0.2 -0.6 -1.1

















Industry / Industrija 1424 1644 1273 1238 1361 1378 1330 1305 1328 1309 1311 -1.1 0.7 -0.2 -0.1Energy intensive industries / industrija z intenzivno rabo

energije 836 1028 788 808 891 891 839 807 821 798 794 -0.6 1.2 -0.6 -0.3


Residential / Gospodinjstva 1077 1140 1287 1111 1105 992 929 974 900 864 822 1.8 -1.5 -1.7 -0.6



by fuel



Gas / Plin 569 665 620 557 622 600 580 557 546 492 451 0.9 0.0 -0.7 -1.3




Other / Drugo 0 0 0 0 1 3 7 10 11 25 41 0.0 0.0 26.0 9.3











sektorji 11.3 11.1 9.8 9.7 9.1 8.4 7.0 5.5 4.1 2.9 -1.3 -1.4 -5.1


elektrike/daljinsko gretje 5.5 6.3 6.2 4.6 4.9 3.0 1.6 0.1 0.0 0.0 0.0 1.3 -2.4 -10.7 0.0

Energy Branch / Energetski sektor 0.1 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.2 -14.9 -3.0 13.7 7.6









(t CO2/MWh) 0.34 0.35 0.33 0.27 0.25 0.16 0.08 0.01 0.00 0.00 0.00 -0.3 -2.6 -10.6 0.0














as % of GDP / % BDP 13.3 13.5 16.8 16.3 16.6 16.8 17.5 17.3 18.2 18.4 18.6

Source: PRIMES

Annual % Change /

Sprememba % letno

konČno poroČilo - greenpeace

Documents