_ninatanhofer

City Magazine objavljeno v letu: _2010

UVODNIK •• 05

_ MOBILNO: Giulietta se vrača: STR. 32_ MODA: Cvetoče novosti: STR. 34

2_

te nas pogrešali? V pričakovanju pogledovali proti našim sto-jalom in se spraševali, kdaj vas bo že čakala naslednja številkaCity Magazina. : ) Zadnji mesec sem preživela v Cape Townu

v Južni Afriki – ne zaradi nogometnega prvenstva, kot bi lahko naprvo žogo sklepali, ampak zaradi vetra in valov seveda. Številko,ki jo imate v rokah, sem ustvarjala tam daleč, v svoji pi-sarni ''pod palmo'', kakor v šali poimenujem zasilno bi-vakiranje in gostovanje v internet cafejih, kjer čakam,da se preko silno počasne internetne povezave naložijofotografije za revijo, kjer sem v stiku z ostalo ekipo inkjer ure in ure odgovarjam na maile, rešujem morebitnezaplete ... Ampak uživam. Definitivno uživam. In dejstvo,da uživam v tem, kar delam, me neizmerno osrečuje.Tisti, ki nas redno spremljate, veste, da redni 14-dnevniritem izidov revije razbijeta dve daljši pavzi: ena medpoletjem, druga med novim letom. Iskreno priznam, dapavzi prijata. Intenzivno neprekinjeno ustvarjanje revije,pri čemer je ena na stojalih, druga številka že poslanav Belgijo v tiskarno, tretja v lekturi, tematsko pa se ukvarjamo s če-trto, poskrbi, da ob koncu polletja moja lučka za energijo že ne-varno utripa. : ) Pavza. Čas za nabiranje nove energije, ki pa je primeni zaradi moje hiperaktivne narave izjemno kratek. Morda ne-

kaj dni, maksimalno en teden, potem pa moji možgani že potre-bujejo izzive. Kot se mi zdi, da je vsako novo leto priložnost za nekespremembe, možnost za nove obljube, za drugačne začetke, takose mi zdi, da vsaka nova sezona City Magazina potrebuje nekajsvežega. Tokrat vsebinsko ostajamo enaki, tudi layouta še ne bomo

spreminjali. Skupaj s partnerji in ostalo ekipo pa smo seodločili, da bomo letos dodali nekaj novega ob bok žeuveljavljenim City After Work Partyjem, in sicer City Ku-harsko akademijo. Zakaj? Ker smo prišli do zaključka, daradi kuhamo, da se radi družimo doma, da radi kaj do-brega postrežemo prijateljem. Ideja projekta PostaniteCity Chef je, da ob pomoči izkušenega kuharskega moj-stra izvemo majhne gurmanske skrivnosti, da se na-učimo preprostih spretnosti priprave okusnih jedi, pred-vsem pa je poudarek na prijetnem preživljanju prostegačasa, na druženju in nabiranju novih izkušenj. Kdaj?Kje? Kako? Začnemo konec februarja s kuhinjo v 30-ihminutah, prijave bodo možne preko interneta. Brez

skrbi, o vsem potrebnem, da se nam pridružite, boste pravočasnoobveščeni. Želim vam uspešen začetek leta, veliko novih idej, krea-tivnih izbruhov, uspešnih projektov, predvsem pa, da bi uživali v tem,kar delate, ker je to noro dobro!

SDobrodošli!

1_

� NINA TANHOFEROdgovorna urednica

UVODNIK •• 03

_ TEHNOLOGIJA: iPad: STR. 16_ FILMSKA PLATNA: Romanca na poziv: STR. 23

2_

rejšnjikrat sem imela res natrpan delovni dan in popoldan. Ko so se ob-veznosti bližale koncu, je moja lučka za energijo že pošteno rdeče utri-pala. Jaz v pisarni, zunaj pa prekrasen sončen zimski dan, vsepovsod še

debela zimska odeja. Ko sem se peljala proti domu, sem se spotoma še usta-vila v trgovini za male živali in kupila neko »žavbo«, ki naj bi moji kužki va-rovala stopala pred mrazom (Moram priznati, da je zadeva delovala, dase Seni na stopalih niso delale zamrznjene kepe in da se iz obupa ni metalaob tla ter se upirala nadaljevanju sprehoda, kot se sicer zgodi v podobnihsituacijah.). Doma sem samo vzela povodec in Seno ter se odpeljala še nazadnji potencialni sončni predel Ljubljane – PST ob koseškem bajerju. Ko semv Kosezah stopila iz avta in sva s Seno naredili prve metre spre-hoda po idlični zimski pokrajini, sem se v trenutku počutila, kotda sem na vrhu sveta. Vse okoli mene je bilo prekrito s čisto inmehko belo snežno odejo, ki je pod mojimi stopali prijetno škri-pala. Vsa drevesa so bila prekrita s snegom, v daljavi je počasizahajalo sonce, ki je čudovito osvetljevalo naravo, in goste me-glice, ki so se dvigale kakšen meter nad tlemi. Sena je okolimene navdušeno skakala, tekala, s smrčkom rila po snegu invzhičeno oblajala vsakega kužka, ki ji je prišel nasproti. Zdelase mi je tako smešna, da sem se ji nekajkrat kar morala na glaszasmejati. Okoli mene ljudje na tekaških smučeh ter dedki inbabice z vnuki na sankah in misli so nehote odtavale k odda-ljenemu spominu: v zimo, ko sem bila majhna (pojma nimam,kako majhna, vem le, da sem imela vodene koze), zunaj pa so se moji pri-jatelji smučali po potki mimo naše hiše. Ker sem tako nesrečno pritiskala nosob šipo in skoraj v solzah gledala prijatelje, so mi starši kljub mrazu in vode-nim kozam dovolili, da sem se s smučkami nekajkrat spustila po klancu, kiga zdaj, ko sem “velika”, sploh ne opazim. Spomin mi je na obraz priklical šeen nasmeh. Že pred novim letom mi je mami v Ljubljano prinesla posodicoz mahom in telohom. Skoraj nisem mogla verjeti, ko je bil teloh pred nekaj

dnevi še vedno lep in svež. In sem se spomnila nekega zimskega izleta, ko semse s starši odpravila nabirat teloh proti Kobaridu. Vse je prekrivala debelaplast snega. In medtem, ko sva se midva z očetom sankala po bližnjem hribu(OK, jaz sem se sankala, oče pa me je vlekel nazaj na vrh hriba.), je mamiizpod snega zmagoslavno izbrskala nekaj telohovih cvetov. Nasmeh. Mimoslaščičarne Mihalek v Šiški grem velikokrat peš; priznam, kar nekajkrat se tamtudi za kratek čas ustavim. Prejšnjič ko sem šla mimo, je pogled na “domačo”slaščičarno zbudil spomin na torto, ki jo je pogosto spekla moja pokojna ba-bica. Rekla ji je črna torta (pojma nimam, zakaj črna …), bila je narejena izveč plasti, z orehi in neko božansko kremo. Sicer nisem ljubitelj tort, ampak

tista je bila res dobra. Nasmeh. Ko sem bila nazadnje v trgovinis tehničnimi stvarmi, sem kupovala nek adapter pa ohišje za zu-nanji disk. V trgovini, v kateri mi na prodajnih policah ni bilo po-polnoma nič všeč ali zanimivo, sem se spomnila na trenutek, kosem dobila svoj prvi PC. Ko smo s starši naročali, koliko naj imadiska, koliko rama, kakšno grafično kartico … Nobeden od nasni imel pojma, kaj potrebujem, kaj bo dobro zame, vem samo,da je bil računalnik stacionarni pentium (ker so bili takrat 386in 486 že iz mode), ne vem, kakšno grafično kartico je imel, vemsamo, da je imel poleg še zunanji modem, ki je škripal in oddajalnenavadne zvoke, ko se je (večinoma sicer neuspešno) prikla-pljal na internet. Nasmeh. Zadnje čase je takšnih trenutkov inasociacij nešteto. Nepomembne vsakdanje situacije prikličejo na

dan skrite in že zdavnaj pozabljene spomine in z njimi nasmeh. : ) Ko bostenaslednjič morali napolniti svoje “baterije”, predlagam, da se peš odpraviteiz stanovanja. Vseeno kam – v naravo, sosednji park, v mesto ali le do naj-bližje pekarne – pomembno je le, da opazujete malenkosti okoli sebe. Pre-pričana sem, da vam bodo pred oči priklicale kakšen spomin, ki bo na obraznarisal velik iskren nasmeh. Četudi se boste na ves glas zasmejali, vas zago-tovo nihče ne bo postrani gledal. : )

PTrenutki za lepe spomine

1_

� NINA TANHOFEROdgovorna urednica

��� �����!���������������������������� ��� ����:���

��������������:�������Restavracija Salon, Barbado

��:�����Timezone

��:��� ����City Avto Test: Volvo S40 1,6 DRIVe

��:������������Zagreb: pokaži se in uživaj!

����������! �����: �������������Prestolnica

���: ���� �Pop & rock: Tokio Hotel

��: ����������!�����Opera: Madama Butterfly

���: ��������������Filmska poslastica: Nepremagljiv

��!�������:������Bivanje

���:��������Marko Lukič: Kvaliteta bivanja je živeti v sozvočju z okolico.

���:� �!!� �!!Drobne novosti iz vašega mesta

�"�."1,/4.)$)&/).=��573'*+73

�/4.'795;'�)+89'��'��������0:(20'4'�• $+2��������� �� �����• �'<��������� �� �����• E-3'/2��/4,5�)/9=�54�4+9�• �)0&+2/0)$"��!+97'�@:C9+7C/B�E������ �� �����E�6+97'�8:89+78/)�)/9=�54�4+9�• �%(/4/0."�30&%.)$"���/4'�$'4.5,+7�E���� �����E4/4'�9'4.5,+7�)/9=�54�4+9�• �/-/7.)$"�/%(/4/0.&�30&%.)$&���+2+4'�!+9+72/4�E���� �������.+2+4'�6+9+72/4�)/9=�54�4+9�• �(,"1./�209&.*&���'4'��2:3')�E������ �� ����E�0'4'�-2:3')�)/9=�54�4+9���40'��+2'7�E������ �� �����E'40'�)+2'7�)/9=�54�4+9���'*'��'4C'�E������ �� �����E�4'*'�0'48'�)/9=�54�4+9���/(/0'4'��+*;+*�E������ �� ��� �E�(/(/0'4'�3+*;+*�)/9=�54�4+9���'9+0'�%*5;/B/B�E������ �� �����E�3'9+0'�:*5;/)/)�)/9=�54�4+9�• �0&%.)824/� @6+2'��5(4/1'7��'83/4'��;57C+1��&'40'��5B+;'7���/.'��'7.� �'715��'89+2/)���'90'��5>2+;B'7���2'D��54*D'���:C'4��'9/B/B���/4'� 72/A�• �/2/(0"')*"� �4'�?+���'9+;D��'B+1�• �&+230"� #540'��'897'4�• �0&,/-���/75�#9'7'��0:(20'4'��*��5��5��• �)120)#3$)*"� �2+18'4*'7�'715;/A�E������ �� �����E�8'85�3'715;/)�)/9=�54�4+9�• �)1+� "5:2'79'�!7/49/4-���+/(5532''4����������"5+8+2'7+���+2-/0'�• �"5/32��8'35:7'/�,7�• �"+,"%"� ������/>;5*5;�• &�:7+*4/C9;:�4+�5*-5;'70'35�>'�867+3+3(+�;�675-7'3:�67/7+*/9+;�65>'120:B1:�7+*'1)/0+���+4'75B+4/.�-7'*/;�/4�3'9+7/'25;��(+8+*/2'��,595-7',/0+��4+�;7'B'35�

rejšnjikrat, ko sem se odpravljala na letalo, sem doma iskala pri-merno čtivo za teh nekaj uric v zraku. Pogled se mi je ustavil narumeno-roza platnicah knjige Paula Coelha Like the Flowing Ri-

ver, misli in razmišljanja. Spomnila sem se, da je bila v njej zgodba, kime je takrat, ko sem jo prvič prebrala, popolnoma prev-zela: The story of the Pencil (raje ne bi prevajala, ker sebojim, da bi se s prevodom kaj izgubilo). Sicer se vse sku-paj v slovenščini sliši precej manj globoko, ampak bi tovseeno rada delila z vami. Bistvo zgodbe je 5 lastnostisvinčnika, preprostih, a odlična šola za življenje:

1. Sposobni smo velikih stvari, a nikoli ne smemo poza-biti, da je nekje roka, ki vodi naše korake …

2. Sem in tja moramo nehati pisati in uporabiti šilček. Za-radi tega svinčnik malce trpi, a je potem precej ostrejši.Tudi mi se moramo naučiti prenašati nekatere bolečinein žalosti, ki nas bodo naredile ostrejše in močnejše …

3. Svinčnik vedno omogoča, da uporabimo radirko in pobrišemo vsenapake. To, da popravimo nekatera svoja dejanja, torej ni nujnoslabo ...

4. Pri svinčniku ni najpomembnejša lesena zunanjost,ampak njegovo grafitno jedro. Vedno moramo biti po-zorni na to, kar se dogaja v nas.

5. Svinčnik za seboj vedno pušča sled. Vse, kar naredimov življenju, za nami pušča sled in tega se moramo za-vedati pri vseh svojih dejanjih.

: ) Če ste se ob zgodbi vsaj za trenutek zamislili, potemsem dosegla svoj namen. In naslednjič, ko bi komu, ki gaimate radi, radi podarili nekaj majhnega, a kljub vsemuvelikega, mu lahko podarite … svinčnik. Sicer pa: PauloCoelho, Like the Flowing River … Morda najdete medzgodbicami še katero drugo, zase bolj uporabno. : )

P

Zgodba o svinčniku

� �����$��� ��"�%(/4/0."�30&%.)$"

��������������!����6��!��������������������������

�� � �����������������������������������

��

ra je nekaj čez enajst zvečer. Sedim na kavču, premišljujem, da bi se morala počasi pre-makniti kam drugam v stanovanju. Morda bo moja današnja kreativnost tam prido-bila kakšen odstotek. Pomivalni stroj je izpraznjen, kuhinjski pult pospravljen, Sena je jedla

že pred nekaj urami, vodo ima, spokojno spi, zvita v klobčič. Če dobro pomislim, sem opralaže vse perilo, obesila tudi, da bi ga likala, moram še malce počakati, saj še ni suho. Pometlasem danes dvakrat, rož ni potrebno zaliti, plan dela za jutri sem načeloma že naredila, v zad-nji uri sem se po skypu "četala" z vsaj petimi osebami, štirikrat sem preverila, kaj je novega naFacebooku, poklikala sem že vse možne spletne strani, ki jih sicer ne pogledam več mesecev.Na gumb pošlji/prejmi sem kliknila najmanj trikrat v zadnjih desetih minutah – najbrž res nepričakujem, da bom sredi noči dobila nujno pošto, na katero moram takoj odgovoriti? Ali pač?Eh, kje … Gre za tipični sindrom "najdisinekodrugozaposlitev", ki se pojavi v trenutkih, ko bi ne-kaj res MORALA narediti. Vem, da nisem edina, ki se srečuje z njim vedno, ko se odloči, da sebo začela učiti za izpite, se pripravljala na diplomo ali morda natipkala uvodnik, ki ga vednovedno, vedno (Pa zakaaaaj, nooooo??!?) tipkam zadnji dan/večer/noč. Nikoli me ne izuči! V14-ih dneh, kolikor imam časa, da natipkam novega, vedno dobim veliko novih idej, ki pa sijih seveda ne zapišem, čeprav se mi zdijo noro dobre. In kljub temu da so se mi zdele noro do-bre, ob poplavi drugih informacij v moji glavi na koncu nekako izpuhtijo v neznano. : S Pa sto-kanje na stran. Dobro vem, kaj sem tokrat hotela deliti z vami. Trenutke brez besed … Večinaljudi me pozna kot BOLJ komunikativno osebo. Že od malega sem baje veliko, ogromno, ne-skončno govorila. Sicer moram priznati, da se ta "dar" ni nikamor izgubil, kljub vsemu pa vsepogosteje cenim trenutke brez besed. Trenutke, ko lahko vse, kar si misliš, poveš s pogledom,ali trenutke povezanosti z nekom, ko ni potreben niti pogled, niti beseda, pa vseeno veš, kaj sidruga oseba misli, kaj občuti, kaj si želi … In obratno. Velikokrat se mi zdi nesmiselno "podoži-vljati" neke trenutke, sploh takšne, ki so bili zame nepozabni. Saj veste, sploh punce (morda imamzato običajno raje družbo moških prijateljev) naslednji dan zelo rade vsako besedo analiziramo,vsak trenutek obrnemo na glavo, ga pogledamo iz tega ali drugega kota, razpravljamo, kajse je dejansko zgodilo in obnavljamo neke situacije v stilu: "Ali pa tisto, ko je XY rekelXYDLJHFLGFIL …" Zdi se mi, da nekateri trenutki s tem izgubljajočarobnost, da se obrabijo in izgubljajo sijaj z vsakim razpra-vljanjem o njih. Prav je, da nepozabni trenutki ostanejo neokr-njeni, natančno takšni, kakršne smo si zapomnili: posebni, ma-gični, žareči, nasmejani, nagajivi, predrzni, presenečeni, spontani,… skratka trenutki brez besed. Morda bo zvenelo nenavadno,ampak ko sem v družbi z ljudmi, ki so mi najbolj blizu, pogostozavlada tišina; pa ne zato, ker bi bila drama in se ne bi imeli očem pogovarjati, tudi ne zato, ker bi bilo karkoli narobe, pre-prosto zato, ker ni potrebe po besedah. In tišina, ki nastane, nimučna tišina, ki jo je potrebno zapolniti s kakršnim koli vljud-nostnim pogovorom. Je prijetna tišina bližine. Dotik, nasmeh, po-gled. Druga orodja, s katerimi lahko povemo isto ali še več.Morda tudi tisto, česar z besedami nikoli ne bi mogli opisati, alitisto, česar si nikoli ne bi upali na glas povedati.

UTrenutki brez besed

� ������� ������������������� �

����� �� ��

���"�� � #������������ �� �������� ���� ������ ����� �<���

���������� ���<���� ��Po domače in Luna

���<���� Balmainija

���<����Diesel kot Diesel

���<�������Punčke Liv

��<��������City avto test: Ford Ka 1,2 TDCi Individual

��<������� ��� Milano: modni kvadrat Evrope

����������#������< �������� ���Alica spet v čudežni deželi

���< �� �� R & b: Alicia Keys

���< ��������� #�� �Gledališče: Ponudba in povpraševanje

��< ������ ��� �� Filmska poslastica: Kako izuriti svojega zmaja

�#� �����<������Svet po moško

��<����� ��Boštjan Gačnik:Najhitreje se izgubimov megli ali ponoči.

���<���##���##Drobne novosti iz vašega mesta

�$�0$3.160+&+�/+8+2

�/4.'795;'�)+89'��'��������0:(20'4'�• $+2��������� �� �����• �'<��������� �� �����• E-3'/2��/4,5�)/9=�54�4+9�• �+2(-412+&$��!+97'�@:C9+7C/B�E������ �� �����E�6+97'�8:89+78/)�)/9=�54�4+9�• �'*16120$�52('0+&$���/4'�$'4.5,+7�E���� �����E4/4'�9'4.5,+7�)/9=�54�4+9�• �1/190+&$�1'*16120(�52('0+&(���+2+4'�!+9+72/4�E���� �������.+2+4'�6+9+72/4�)/9=�54�4+9�• �*.$301�42;(0,(���'4'��2:3')�E������ �� ����E�0'4'�-2:3')�)/9=�54�4+9���40'��+2'7�E������ �� �����E'40'�)+2'7�)/9=�54�4+9���'*'��'4C'�E������ �� �����E�4'*'�0'48'�)/9=�54�4+9���/(/0'4'��+*;+*�E������ �� ��� �E�(/(/0'4'�3+*;+*�)/9=�54�4+9���'9+0'�%*5;/B/B�E������ �� �����E�3'9+0'�:*5;/)/)�)/9=�54�4+9�• �2('0+:461� @6+2'��5(4/1'7��'83/4'��;57C+1��&'40'��5B+;'7���/.'��'7.� �'715��'89+2/)���'90'��5>2+;B'7���2'D��54*D'���:C'4��'9/B/B���/4'� 72/A�• �141*2$)+,$� �4'�?+���'9+;D��'B+1�• �(-452$� #540'��'897'4�• �2(.1/���/75�#9'7'��0:(20'4'��*��5��5��• �+342+%5&+,$� �2+18'4*'7�'715;/A�E������ �� �����E�8'85�3'715;/)�)/9=�54�4+9�• �+3-� "5:2'79'�!7/49/4-���+/(5532''4����������"5+8+2'7+���+2-/0'�• �$7154��8'35:7'/�,7�• �$-.$'$� ������/>;5*5;�• &�:7+*4/C9;:�4+�5*-5;'70'35�>'�867+3+3(+�;�675-7'3:�67/7+*/9+;�65>'120:B1:�7+*'1)/0+���+4'75B+4/.�-7'*/;�/4�3'9+7/'25;��(+8+*/2'��,595-7',/0+��4+�;7'B'35�

eseda dneva: pričakovanja. Ljudje smo iz neznanega razloga na-ravnani tako, da želimo vedno živeti po nekih standardih, ki so vsajza odtenek višji od tega, kar nam je resnično dosegljivo. Vedno go-

jimo (Res prečudna besedna zveza – besedo gojiti si bolj predstavljam vpoljedelstvu kot v čustveni sferi, ampak OK …) do sebe in ljudi okoli nasneka pričakovanja, pa četudi si o njih na glas ne upamo govoriti in če-tudi (pre)pogosto niti sami sebi nočemo priznati, kaj odsebe/oseb okoli nas pričakujemo. Težava se pojavi že, ker pri-čakujemo nekaj, kar si morda resnično zelo zelo želimo, a jena žalost bolj ali manj nedosegljivo. Po eni strani je to lahkoodlično, če nam zagotavlja motivacijo in energijo, ki nasžene dalje, po drugi strani pa lahko na nas vpliva precej neu-godno, če prevečkrat pristanemo na trdih realnih tleh. Pri-čakovanja in razočaranja se začnejo že zelo zgodaj: starši pri-čakujejo, da bo njihov otrok prvi v generaciji shodil, pa ne;pričakujejo, da bo odličnjak in domov prinašal zlata Vegovain Cankarjeva priznanja … In potem razočaranja, ker nje-govo prvo dekle ni takšno, kakršno je mami pričakovala. Pri-čakovanja otrok, da bo Dedek Mraz prinesel smučke, in spetrazočaranje, ko prinese samo smučarska očala … Pričako-

vanje, da bo pri naslednjem izpitu na fakulteti padla desetka, in grenkorazočaranje, ker ga naredimo komaj s šestico (pa čeprav smo realno ve-deli, da smo se definitivno premalo učili); pričakovanje, da bo naslednjepotovanje najbolj noro in nepozabno, in hudo razočaranje, ko se že nazačetku poti zadeve zakomplicirajo … Pričakovanje rdečih vrtnic in lju-bezenskih pisem ter razočaranje, ko se nekdo na takšno romantiko pač

ne spomni. Vsi nenehoma nekaj pričakujemo, a bi nam bilovelikokrat lepše, če bi stopili iz svoje kože in se prepustili ži-vljenju in temu, kar pač prinese. Verjamem, da to ni lahko,ampak verjamem tudi, da se splača potruditi, saj potem ži-vljenje nenehoma prinaša neka pozitivna presenečenja. Inprvi otrokovi koraki, ki jih nismo pričakovali, nam noro po-lepšajo dan, mami je srečna, ker je imela čast spoznati prvodekle svojega sina, waaaw, nekdo dobi nova smučarskaočala, naredimo izpit, pa čeprav smo se minimalno učili, po-tovanje se zaradi začetnih zapletov spontano razvije v ne-pozabno avanturo in na pol uvele rožice, ki jo je nekdo utr-gal, tik preden je pozvonil na vrata, ne bomo nikoli pozabili.: ) Skratka, manj kot bomo pričakovali, več drobnih daril(beri: nepozabnih trenutkov), bomo v življenju dobili …

BPričakovanja

� �����$��� ��"�'*16120$�52('0+&$

8 �����# ����������� ���� ������� !�����������

����� �� ��

� ��� �������������� ���

rejšnjikrat sem se peljala v avtu in skozi okno opazovala mesto,ko me je naenkrat spreletel spomin na eno stvar, ki je na nek na-čin izginila iz našega okolja, kot bi jo kdo pobrisal z radirko. Se še

spomnite, ko je včasih na zelenici pred vsakim blokom kraljevala "in-štalacija" – iz železnih cevi zvarjeno stojalo/nosilo/rogovila (sploh ne vem,kako bi temu rekla), na katero so prebivalci bloka prine-sli stepat svojo preprogo? Danes tega ne vidimo več v no-beni sodobni blokovski soseski. Pa ne vem, zakaj. Mordazato, ker vsi uporabljamo sesalnike? Nimamo več pre-prog? Stepanje preprog ni več moderno? Kdo bi vedel …Ko sem to omenila nekaterim kolegom, se je iz nas kar na-enkrat usul plaz sentimentalnih spominov na stvari, kismo jih poznali kot otroci, danes pa jih (kljub temu, da bibila pri nekaterih uporabna vrednost še vedno visoka) ni-kjer ne zasledimo več. Podobno kot ta stojala za stepa-nje preprog so imeli v socializmu grajeni bloki v kleti obi-čajno skupne sušilnice. Danes jih najbrž nihče več neuporablja oz. jih vsaj ne uporablja v ta namen. Ne pred-stavljam si več skupinskega sušenja "gat" in nogavic … Enako kotskupne sušilnice so poniknila zaklonišča oziroma jaz ne vem, kje so … Da-lje: nepogrešljive tapete na stenah (OK, priznam, ta moda se počasivrača.) in na tleh nujno linolej. Če se najde kdo, ki doma ni imel niti koš-čka tal, pokritih z linolejem, je res nekaj posebnega. Včasih smo zaha-jali v veleblagovnice centrov mest. V njih smo lahko nakupili vse: od ma-tic do vijakov ali od spodnjega perila do čokoladic Životinjsko carstvo,

male, 3-centimetrske škatlice Viki kreme, žvečilne gumije, pakirane poen kos (recimo Bazooka ali kasneje Čunga Lunga). In te veleblagov-nice so običajno imele zanimiva imena: Manufaktura, Trgovska hiša,Centromerkur … Včasih so bile popularne delovne brigade in delovneakcije (Upam, da se bo podoben duh razvil v nas 17. aprila, ko smo vsi

toplo vabljeni k čiščenju svoje dežele: www.ocistimo.si.), patudi proslave, parade in prazniki. Slednji ne v smislu: praz-nik = dela prost dan = dodam dva dni dopusta in grem zaen teden nekam, ampak v smislu družinskih kosil, govejejuhe in tradicionalnih običajev. Potem je tukaj še nekajproizvodov, ki jih zagotovo ne bomo nikoli pozabili: mlekov vrečki, jogurt v trikotnem tetrapaku, sladoled v plastičnižogici, kava Proja in sok Pingo v mehkem pakiranju, kjerse je slamica uničila vedno, preden smo jo sploh uspelivtakniti v sok (Kasneje smo vsi slamico vtikali v dno em-balaže, ker se je ta tam lažje predrla.). Dalje: kalorifer v ko-palnici ali bojler na drva, ploščice s hipnotičnim vzorcem, kise je sestavljal, stroji, in naprave, ki so bile narejene za vedno

(pralni stroji, ki so delali tudi po 40 let), plastične košare za 6 steklenicin zavest, da je steklenice treba vračati … Prepričana sem, da se bomarsikdo zgražal ob tem uvodniku češ, saj pravega socializma splohne poznamo in da je bilo takrat veliko drugih, slabih strani te ureditve… Verjamem. Resnično verjamem. Ampak mene še vedno daje no-stalgija, ko se spomnim vseh zgoraj naštetih stvari in ob marsikateri mispomin na otroštvo na obraz nariše velik nasmeh.

PNostalgija

��

� ����������� ���������������� �

������������� �����������������"#� �������!��$����������

red dobrim tednom smo v službi zaključili z več projekti, napetostje popustila, nekako se je na mojem urniku pokazal teden bolj alimanj brez obveznosti, ki bi jih bilo nemogoče urediti “na daljavo”.

Samo en teden. Teden za nabiranje nove energije pred tedni, ki sledijo,kjer bom spet lovila samo sebe. Priložnost torej pred vrati, v Egipt se jeodpravljalo tudi nekaj prijateljev, nekaj jih je bilo že tam, napoved zaveter super – zvečer se odločim, da zjutraj grem. Teden dni srfanja šekar hitro mine, bolj ko se bliža konec tedna, več je tudi delovnih ob-veznosti, za katere sproti poskrbim. Ko to tipkam, sem še vedno v Egiptu… Doma bi morala biti že v soboto popoldan, pa kotkaže še kakšen dan zagotovo ne bom. V dneh, ko sem boljali manj brezskrbno uživala sonce in toploto, in se zave-dala, da je doma dež in mraz, je izbruhnil vulkan. Sevedasem nekaj novic spremljala, a vse bolj ali manj z rezervo.In ko mi je kolegica v petek rekla, da v soboto morda nebom letela, sem se za trenutek nasmehnila, pa si mislila, dabi bilo po eni strani fino, če bi imel avion malce zamude,saj je bila zjutraj dobra napoved za veter. Da aviona nebo, si nisem v sanjah mislila. Nikoli še nisem obtičala nekje.Pravzaprav mi je objektivno gledano fino: sem na toplem,piha, srfam, imam dobro družbo … Kljub vsemu, pa se ne-kako ne morem sprostiti in uživati. Ko sem se v soboto pri-pravila na to, da grem domov, sem hotela domov. Inpodzavestno me to, da ne morem ravnat po svoji volji, nekako muči.Morda se sliši smešno, ampak tu, pod palmami, na pesku soncu in ve-tru se počutim utesnjena – ker me muči dejstvo, da ne morem domov.In da ne vem, kdaj bom lahko šla domov in koliko časa bo to stanje

še trajalo. Vsaki dve uri dobivam nove informacije – spodbudne, ki seizkažejo za manj spodbudne. Da bomo leteli zjutraj, zjutraj pa izvem,da še en dan ne bom letela. Da bom letela jutri, pa potem da najbržše do srede ne bom letela. Da bom letela v Trst ali Benetke, pa potemda ne bom letela tja, ker je tudi tam letališče zaprto. Da bom letela ne-kam na Hrvaško, pa potem da ne bom letela na Hrvaško. Malce ko-mično, a precej zbegano in utrujajoče. Očitno sem narejena tako, dami nedefiniranost povzroča težave. Psihično sem se pripravila na tedendni počitka, teden dni brez svoje družine, partnerja, teden dni brez

kužka in svoje postelje ter teden dni brez domače kuhinje… in ne 8, 9 ali ne vem koliko sploh še dni. Poleg tega meskrbijo obveznosti, ki me čakajo, naslednjo soboto me čakaše en let, in upam, da ne bo odpovedan. Kar sem hotelapovedat pa je to, da se mi zdi v bistvu zanimivo, da spo-znavam sebe v novi luči – nisem panik, in si običajno ne de-lam nepotrebnega stresa, ampak prvič sem v taki situa-ciji, in se mi zdi blazno fascinantno, da lahko pri 28-ih letihsama sebe presenetim z novimi odzivi na življenje. Skratka– marsikdo v tem trenutku v podobni situaciji tiči na kakš-nem zakotnem letališču, marsikomu se je porušil marsika-teri plan, marsikdo ne more domov, in verjamem, da vsa-kdo na to situacijo reagira drugače. Upam, da bomokmalu vsi doma, da bo v trenutku, ko boste brali ta uvod-

nik vse pod kontrolo in v najlepšem redu … Jaz pa si bom za vse življe-nje zapomnila trenutek, ko sem sedela na plaži in si želela domov, naj-brž še posebej zato, ker to v tem trenutku ni bilo mogoče. Zakaj bičlovek vedno tisto, česar ne more imeti? : )

P

�� ��

� � ���������������������������

������� � �������� �

Ko obtičiš …�� ��

��� �� �� ��

����� �� ��

� �������� ��� ���������������� ���������������������

��

ivljenje me je naučilo že mnogo "modrosti" in naukov. Celo to-liko, da se mi včasih zdi, kakor da bi se morala sama odločati

oz. izbrati, po katerem se bom ravnala, kar se mi včasih ne zdi "fer".Ti nauki bi morali služiti temu, da se človek po njih orientira skozi ži-vljenje, ko je v dvomu, ko se znajde pred odločitvami, v katerih semu zdi, da ne zna pravilno ravnati oziroma ni prepričan,ali se zna pravilno odločiti. Včasih se zgodi, da se nam napoti do nekega cilja, na poti do uresničitve neke želje,predstave o prihodnosti, življenju na splošno ..., dogajajososledja dogodkov, ki so na prvi pogled ovire pri tem, karsi želimo. Na poti naprej se neprestano zaletavamo vneke zidove. Ko že mislimo, da smo splavali, nas nov valpotisne za nekaj metrov nazaj ... Na začetku se uspešnoupiramo, vsako oviro premagamo za šalo, a sčasoma sezačenja porajati občutek: "Pa dobro, ali lahko gre še kajnarobe? Ima življenje pripravljeno še kakšno preseneče-nje zame?" Takrat optimizem popusti in zazdi se nam, daže nekaj časa rinemo z glavo skozi zid. In sprašujem se,po katerem nauku naj se človek v takšnem trenutku ravna: ali ponauku "človek ne more z glavo skozi zid" in se tako preda, ali po "karne ubije, krepi" in gremo dalje po isti poti? Ali morda po nekem tret-jem, ki si ga izberemo glede na trenutno razpoloženje in glede na to,katera razlaga nam najbolj ustreza. Doslej je za moje življenjsko vo-dilo veljal nauk "vse v življenju se zgodi z razlogom". Sama poskušam

živeti tako, da temu nauku dodam to, da moram vedno poiskatinek pozitiven razlog ali pozitivno posledico sicer neprijetne situacije.Ta nauk mi sicer ne pomaga pri življenjskih odločitvah, a recimo, datako najdem razlago za nekatere dogodke, situacije, trenutke, v ka-terih se znajdem. Morda je tako, da moramo v življenju nekaj izgu-

biti, da znamo potem to ceniti, da nam ne sme biti vsepostreženo na srebrnem pladnju in se moramo na potido svojih ciljev krepko truditi in premagati marsikaterooviro, da ima to, za kar se borimo, na koncu za nas večjovrednost. Morda se mora nekaj končati, da se lahko za-čne, saj pravijo, da je včasih bolje začeti znova. Tudi naj-večji umetniki včasih sredi svojega ustvarjanja raztrgajosvojo mojstrovino, vzamejo sveže platno in začnejo znovain znova. Skratka ..., ob vsem «tuhtanju«, po kateri ljud-ski modrosti naj bi se človek ravnal in odločal, ostajam prisvojem starem "vse v življenju se zgodi z razlogom". Ktemu dodajam še misel srbskega kolumnista, ki piše zanašo revijo v Beogradu: "V življenju ni napačnih odloči-

tev. Ko pridemo do točke, kjer se nam zdi, da ne moremo več da-lje, je pravi trenutek, da se ustavimo in pogledamo nazaj. Ne zato,da bi videli, ali smo na napačni poti, ampak zato, da bi videli, kakodaleč smo po tej poti prišli. Da se spomnimo, kako je bilo nekoč in dase spomnimo, da kar naenkrat ni več pomembno to, kakšno jevreme zunaj, vse dokler smo tu, da ga lahko vidimo."

ŽVse v življenju se zgodi z razlogom

��

� �������������������� ��������

����� �� ��

� ���������������� ������������ �������� ������$#!"�! ����������

��

času svojega odraščanja in pubertete sem bila najbolj nesrečenčlovek na Zemlji, ker smo živeli na vasi. Takrat bi z največjim ve-seljem to, da živimo v hiši z velikim vrtom, zamenjala za življe-

nje v stanovanju nekega socialističnega bloka v Novi Gorici. Živeti vbloku, imeti svoj nabiralnik v neskončni vrsti drugih, neosebno stop-nišče …, vse to se mi je takrat zdelo strašno "kul". Zakaj zdaj to pišem?Prejšnjikrat sem stala na neki ulici v centru Ljubljane, ko je zapihal ve-ter in od ne vem kje prinesel vonj po cvetočih lipah. Ko sem prepo-znala vonj, ki me je rahlo vznemiril, sem pogledala na-okoli, do koder mi je segal pogled v mestu in ni bilo nitiene lipe. Kdo ve, od kod je veter prinesel vonj. In ko semprijateljem, ki so bili z mano, spontano rekla: "Lipa diši, vo-hate," so me samo debelo pogledali češ: "Kakšne pa imašti," in smo šli dalje. Sama pri sebi sem si mislila: "Škoda, neveste, kako diši, če cveti lipa …," in se hkrati spomnila, kakosva z mami sedeli na hlodu pred domačo hišo, oče panama je nosil veje lipe, s katerih sva obirali dišeče cvetove.In takrat sem se spomnila še mnogih drugih vonjev, ki sseboj prinesejo spomine. Spomnila sem se, kako diši pre-orana zemlja, kako dišijo sveže pokošena trava, seno(mokro ali suho), šmarnice, bezeg, topoli, drobne belecvetlice, katerih ne vem imena, a se ovijajo po raznem grmovju in dre-vesih, kakšen vonj veje po vaških ulicah na redkih predelih, kjer šeimajo v hlevih živino. Spomnila sem se, kakšen vonj imajo paradižniki(stebelca in listki, ne sami plodovi), kakšen vonj ima poletni vroči as-falt, na katerega padejo prve debele kaplje nevihtnega dežja, kadilov cerkvi, kakšen vonj imajo pomlad, poletje, jesen in zima; slednja še

posebej značilen, saj se iz prvič v sezoni zakurjenih dimnikov vije dims posebnim vonjem. Svoj vonj s spomini imajo tudi mlad grah, mah obpotoku, divje ciklame, gozd, ki diši po mnogih gobah, fige, temno groz-dje, ki mu na Primorskem pravimo "katanja", divje vrtnice ob hišah,turški nageljni, zvončki in marjetice, kislica, mlada koruza, mala trgo-vina s postrežnim pultom (mešanica vonja po belem kruhu in sveženarezani salami), vreče cementa, sveže požagan les ali žagovina, kiostane pod motorno žago … Najbrž bi lahko dovolila, da spomini od-

tavajo daleč stran in bi se to naštevanje nikoli ne končalo.Danes, ko živim v velikem mestu, lahko iskreno rečem, dasem vesela, da sem odraščala na vasi. Trenutno si tam ži-vljenja ne morem predstavljati, ker je morda zame pre-malo dinamično. Kljub vsemu pa sem vesela, da mi je vasdala življenjske izkušnje, ki jih v mestu ne bi mogla nabrati– da na daleč lahko zavoham, da nekje že cveti lipa. Ver-jamem, da bom, ko bom starejša in ko se bo življenje umi-rilo, tam ponovno našla neki notranji mir. Priznam, kakorme je mesto v mladosti navdajalo s hrepenenjem in mi jepredstavljalo neki ideal, neko obljubljeno deželo …, kot misedaj nudi popoln poligon za udejanjanje mojih želja, zapopolno, dinamično in aktivno življenje, tako si ne pred-

stavljam, da bi se v njem postarala. Verjamem, da bo nekoč spet čas,ko bo hrup z ulic moralo zamenjati šumenje bližnjega gozda, ko bodona vrtu peli ptički in ko bodo razne vonje, ki jih nosi mesto, ponovnozamenjali vonji, ki sem jih "nabrala" v svoji mladosti. Do takrat pa …No, saj grem kdaj pa kdaj domov, k staršem na obisk na vas, kjer meti vonji vedno čakajo. : )

VDišiiiiiiiii!

��

� ������������������� ��������

�� ���������������������������

e nekaj let je morje zame asociacija na veter – če ne piha, nekako nima smisla odri-niti proti Obali. Počitnice? Nujno nekje, kjer je dobra vetrovna statistika. Da moj naj-ljubši šport do popolnosti narekuje moje življenje, sem se zavedla, ko je nekdo od mo-

jih bližnjih omenil, da komaj čaka moooooorje : ), in takrat je kar od nekje priletel spomin namorje, kakor sem ga doživljala, ko sem bila majhna. S starši smo več let zapored hodili naCres. Ne spomnim se, da bi te dneve noro pričakovala in odštevala, kakor kdaj sedaj od-števam dneve do naslednjega norega windsurferskega potovanja, se pa popolnoma jasnospomnim, kako sem morala spat, potem pa iz postelje nemirna poslušala, kako moji staršipakirajo stvari v avto; takrat smo s seboj peljali praktično vse: od loncev, rjuh, brisač, hrane,nožev, pijače, nujno je bilo treba imeti s seboj sončnik za na plažo, napihljive blazine … Skratka,avto je bil poln do vsakega kotička in smo šli … Zdaj se mi zdi Cres blizu in če bi tam pihalo,bi se najbrž odpravila tja samo za popoldansko srfarijo. Takrat pa je bila to cela odprava.Ne vem točno, zakaj smo odrinili sredi noči. Najbrž zato, da ne vozimo po vročini? Zelo živose spomnim trenutkov, ko smo se po strmi ovinkasti cesti pripeljali proti Brestovi, kako smolovili trajekt in je ta včasih ravno odpeljal, neskončne vrste avtomobilov in ugibanja, ali bomolahko šli vsi na naslednjega, pa nemir ob približevanju ladji, pristaniški vonj in zvoki, v kate-rih se je mešalo brnenje ladijskih motorjev, kričanje pristaniških delavcev, ropot rampe, po ka-teri so avtomobili zapeljali na trajekt ... In potem prepihani trenutki na palubi, strmenje v morje,ki se zaletava ob ladjo in približevanje nasprotne obale. Vožnja čez otok, vsakič znova nav-duševanje nad vonjem zelišč, nad neskončnimi kamnitimi ograjami in prvim pogledom nazaliv pri Miholaščici in Martinščici. Zglasitev na recepciji, ključi, iskanje apartmaja in prvi tre-nutki v novem začasnem domu : ). In potem klasični rituali: zajtrk, pakiranje brisač, pijače, sadjain ostalih čudes pa pot pod noge in na plažo. Seveda vsak dan na isto skalo, če jebilo le mo-goče. Nameščanje blazin, brisač, sončnika in … in potem nimam pojma, kaj smo počeli. Resne. Samo vem, da je bilo treba okoli 12h, ko je bila "največja vročina", vse spakirati, se odpravitinazaj v apartma, kjer je mami skuhala kosilo, potem smo igrali karte in okoli 15h spet po-novili postopek pakiranja in "pohoda" na plažo. Vem, da je mami na plaži brala knjigo ter,da je tata reševal križanke. Vem, da sem imela blazno rada napihljive blazine in vonj po pla-stiki, ampak še vedno se sprašujem, kaj sem počela cele dneve na morju … : ) Trenutno si pred-stavljam, da bi lahko tako zdržala kakšen popoldan, morda dva, potem pa bi si MORALAomisliti kakšno animacijo. Spomini na morje prinesejo tudi idejo o najemu najbolj smešnegain najmanjšega možnega motornega čolna, s katerim smo se za nekaj uric odpeljali naokoli,zgodnje jutranje nakupovanje rib na pomolu, neposredno od lokalnih ribičev, pa lubenice inmelone ter največja možna katastrofa – dež in mraz. Preživeti nekaj dni v apartmaju v tre-nirkah, ko zunaj dežuje, ko je premrzlo za kopanje …, to je bilnajhujši možni scenarij za "morje". Danes se mi zdi morje blizu… Morda zato, ker sem "velika", morda zato, ker sem nava-jena potovati in ker mi nekaj sto kilometrov ne predstavljaovire, četudi se nekam zapeljem samo za nekaj uric. Upam,da je med vami še veliko takšnih, ki znate doživljati morjetudi v drugem pomenu – podobno, kot sem ga v mlado-sti doživljala sama. Ti spomini so me definitivno prepričali,da se bom letos vsaj za nekaj dni odpravila na morje. Brezsrfa, kolesa, brez prenosnega računalnika …, nekam pod di-šečo figo : ) Poletje je tu! Izkoristite ga na polno!

ŽKaj pa na morje?

� �������� ������������������ �

����� �� ��

��

����� �� ��

� ������������������!��������������� �������� ������������

��

ex v mestu 2. Videla, v kinu pogledala s super dobro družbo šeštirih deklet, bejb, žensk, dam … In če je koga med tistimi (zelo

verjamem, da pretežno ženskega spola), ki ste si film ogledali,morda prevzela Carriina zgodba o zdolgočasenem zakonu alimorda Charlottino stresno dojemanje materinstva, Samanthinazgroženost nad staranjem ali Mirandino nezadovoljstvov službi …, se je mene film dotaknil samo v eni točki: iz-let v Abu Dabi. 4 prijateljice, samo one. Sploh ne prestiž,ki so ga bile deležne, nakupovanje, razvajanje ali ek-sotika, ampak samo dejstvo, da so se skupaj odpravilenekam, kamorkoli. Ker … Čas beži. : ) Hehe, upam, dase to sedaj ni slišalo kot neka huda globoka življenjskamodrost, ampak v zadnjem času se mi je večkrat zgo-dilo, da sem se pogovarjala s kom, ki je nekaj razlagalin rekel: "… zadnjič sem …". In ko sem ga/jo vprašala:"Kdaj zadnjič,", se je v bistvu zavedel/-la, da je bilo topred pol leta, enim letom …, skratka pred že kar nekajčasa in ne "zadnjič". In tako sem ugotovila, da očitno časne leti z noro hitrostjo samo meni. Kljub temu da je se-kunda že tisoče let sekunda in da ima minuta 60 sekund in takodalje, se mi zdi, da v mojem primeru te sekunde kar precej hitijo : )In spet nazaj na Sex v mestu. Zadnjič (OK, priznam, pred kakšnimmesecem ali dvema) sem po dolgem času (zavedli sva se, da je šlomimo že eno leto …) šla na sprehod z eno od svojih prijateljic. V času,

ko se nisva videli, je ona prepotovala Indijo, odpotovala v Novo Ze-landijo in se nazaj vrnila noseča. Jaz sem v tem času prepotovala Ka-lifornijo, Mehiško Bajo, bila vsaj štirikrat v Egiptu, dvakrat v Maroku,preživela mesec dni v Cape Townu … Ampak kljub vsemu času, kose nisva videli, vsem življenjskim spremembam, ki so se nama zgo-

dile, sva se po ljubljanskem PST-ju sprehajali, kot da bibili ravno prejšnji dan ali nekaj dni pred tem tam nakavi. In takrat, na tistem sprehodu, sem dojela, daprave prijateljske in druge življenjske vezi lahko trajajoin trajajo. Ne dotaknejo se jih sekunde, ki so z nad-svetlobno hitrostjo zdrvele mimo nas, natrpani urniki,takšne ali drugače spremembe, ampak preprosto sotam in čakajo, da jih ponovno odkrijemo. Z njih obrišemoprah in spet lahko zasijejo, kot so nekoč. Sex v mestu 2?Zgolj opomin na to, da imamo vsi nekje tam zunaj pri-jatelje (in da smo tudi sami prijatelji), ki se spomnijo nanas, kljub temu da nas ne pokličejo, ki razmišljajo onas, čeprav se ne dobimo z njimi na kavi, ki nas ševedno poznajo, čeprav nas niso videli že mesece. Opo-

min na to, da si moramo prej ali slej na koledarček zabeležiti tak-šen ali drugačen samosvoj izlet v Abu Dabi. Če bi vse te vezi, ki naspovezujejo, kljub temu da se jih ne zavedamo, lahko sijale v temi,bi bila noč nad mestom čarobna pajkova mreža … Lupčka vsemvam, ki vas nisem videla že dolgo …

SSex v mestu, čas in punce.

��

� � ����������������� ��������

MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE OPOZARJA:

PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA

ŠKODUJE ZDRAVJU!

���� ����������"" ��

��

��

je nepreklicno tu! Prineslo nam bo: vroče dneve innoči, kratke oblekice, sandale in natikače, sončnaočala, mestni vrvež, željo po sladoledu, izlete na

morje in predvsem veliko dogajanja v mestih. V rokahdržite posebno številko City Magazina, v kateri že tre-tje poletje zapored združujemo napovedi poletnegadogajanja po Sloveniji in v bližnjih tujih krajih. Še več do-godkov najdete na naši spletni strani www.city-on.net.

Jeseni se vračamo sveži, kot se za vsako novo sezonospodobi, prežeti z novo energijo, polni novih idej in no-vih projektov. Naslednja redna številka City Magazinabo na stojalih 6. septembra, do takrat pa vam želim ve-liko norih in nepozabnih poletnih trenutkov!

to the coast and very importantly a lot of funthings happening on city streets. In your handsyou are holding a special issue of City Magazine

in which for the third summer in a row we have gat-hered a selection of summer happenings in Sloveniaand some foreign towns nearby. You can find moreevents (unfortunately only in Slovene) on our webpagewww.city-on.net.

The next regular issue of City Magazine will wait for youon our stands on 6th of September. Until then I wish youa lot of exciting and unforgettable summer moments!

...Poletje …/Summer …

��

� �����������������!����� ��������

��������������

...

�� ������&$!�%�!�%� � ������������ ������������!���"#����������� �����&�����!�%�"�������������

����� �� ��

��� ����� �����������������������������

�

teh dneh je zaživela akcija Srečni ljubljenčki (www.srecnilju-bljencki.org), preko katere so organizatorji želeli opozoriti, da hišni lju-bljenčki niso “potrošna roba”. In ker tudi sama kdaj poberem kakec

male pošastke iz zavetišča, bo tale uvodnik njena zgodba. Ko mi je umrlababica sem (kako zelo stereotipno) želela, dedku prinesti psa, ki mu bopopestril dni in misli popeljal stran od žalosti. In sem brskala po spletnihstraneh zavetišč, kje imajo kakšnega manjšega kužka, pri-mernega za v blok, mirnega, prijaznega, lepo vzgojenega …Seveda dedek o psu ni hotel nič slišati, v meni pa se je ob kli-kanju na fotografije kosmatincev zbujala želja po smrčku.Ko sem partnerja hotela prepričati, da bi imela psa, sem semorala precej namučiti – imel je veliko razlogov, zakaj psane moreva imeti, predvsem zato, ker veliko potujeva in najuveliko časa ni doma … Na koncu se je vdal mojim besedam:“a jo lahko greva samo pogledat?”. Seveda ni ostalo pritemu in še isti dan sva domov prinesla kosmato, popolnomaneurejeno, smrdljivo kokeršpanijelko. Z njo sva doživelamarsikaj – ker je bila zapuščena in se je bala, da jo bomotudi mi zavrgli, ni želela biti sama v stanovanju. Spraskalaje vrata, se polulala na tla, na kavč, na posteljo (večkrat), se pokakalana kavč, na posteljo, lajala do onemoglosti (non stop)… Na sprehodih jena plan prišla njena “samopodoba velikega psa” in se je želela tepsti znajvečjimi mrcinami, ki smo jih srečali. Nekajkrat je zbežala in se namaje podrl svet, dokler je nisva našla, edinkrat, ko sva želela biti dobra go-spodarja in sva jo peljala h pasjemu frizerju, sva bila okregana, ker svajo prej strigla in ne trimala … Naenkrat je dobila huda vnetja ušes, pri obi-skih veterinarja smo ugotovili, da je alergična na skoraj vso možno pa-sjo hrano in ji začeli kuhati obroke (ribo&riž, meso&polento, ribo&teste-nine …). Lani je dobila raka na seskih in so jo morali operirati, morala svajo negovati. Veliko potujeva in je jemljeva s seboj na letalo, zato rednoiščeva varstvo, kar je lahko včasih težava. A NIKOLI, NIKOLI, NIKOLI nisva

pomislila, da bi jo odpeljala nazaj. V zavetiščih po Sloveniji poznajo ve-liko drugačnih zgodb. Pasjih in mačjih daril, ki se jih ljudje naveličajo ali sojim v napoto, ko je treba na dopust, ko družina pričakuje novega člana… Sena je v sedmih letih odkar jo imava, poskrbela za toliko smeha, to-liko lepih trenutkov, da mi nikoli ni bilo žal za tisto pot v zavetišče v Dram-ljah. Z nama gre kamorkoli, rada se pelje v avtu – spredaj, zadaj, kjer-

koli, samo da se nekam zapeljemo. Obožuje plavanje inspomnim se, kako sva jo na začetku učila, kako naj skoči izpomola, kako je vedno skočila v vsako lužo/potok, kako svajo velikokrat vlekla iz velikega vodnjaka v parku Tivoli.Vedno, ko ima možnost, se povalja po mrtvem krtku alikakšni drugi crkovini, in njen zadovoljen pogled po tem de-janju je neprecenljiv (enako kot njen najbolj nesrečen poglediz tuša, ko se odločimo, da Eau de Krtek ni naša najljubša di-šava). Ima veliko različnih razpoloženj in smešno mi je, kovsako od teh razpoloženj prepoznam – ko ima dan za le-narjenje in zjutraj noče s svojega prostora; ko je čisto naspi-dirana in se hoče igrat kot mladiček; ko je užaljena in meni,da se ji je zgodila krivica; ko je prepričana “v svoj prav” in

odločno bevska in me odriva s tačko; ko ve, da midva nekam odhajavain one ne gre zraven in se iz obupa vedno tlači v potovalko; ko vneto raz-mišlja in naguba čelo; ko ji je res nerodno, ker ve, da je nekaj ušpičila …Neprecenljivi trenutki, ki prevladajo nad vsemi trenutki, ko laja in laja inlaja, pa si res želim malce tišine, ker delam; nad trenutki, ko jo moram sredinoči kopati, ker se je povaljala po nečem ogabnem; nad trenutki, ko binajraje šla spat, pa ji je treba še skuhati ribo, jo pohladiti in postreči … Pada ne bom predolga (res težko neham tipkat …): vsakogar, ki ima lju-bezen in ki želi ljubezen prejemati, bi poslala v zavetišče, kjer na svoj domčakajo kosmatinci različnih barv, velikosti, pasem in nepasem. Če/ko bo-ste posvojili žival pa imejte v mislih samo to, da mora biti vaša ljubezenbrezpogojna – v dobrem in v slabem in za vedno.

VSena.

�

� ����������������������������

����� �� ��

������������������� �����!#������������ ���������!��"���������

����

e imate v rokah tri dni staro številko City Magazina, potem ježe nastopila koledarska jesen. Ko sem to tipkala, je bilo "uradno"še poletje, a žal je narava, kot kaže, pohitela. Tega sem se za-

vedla na enem izmed sprehodov, ko sem ob poti opazila slivo.Opazila sem jo zato, ker na njej ni bilo niti enega samega listka več,samo nešteto modrih plodov. Ko sem videla to slivo, sem pomislila,kako narava poskrbi za vse: sliva je čez leto polna listja, ki daje sencocvetkom, ščiti svoje plodove in se razgali, ko le-ti dozorijo in jih kotna pladnju ponudi okolici. In takšnih primerov iz naraveje nešteto. Vse ima svoje mesto, vse se zgodi z razlogom,vse je lepo pospravljeno, vse teče, vse ima svoje zapo-redje, po spokojnem obdobju pride divje in nato spetspokojno, po soncu pride dež in nato spet sonce, po po-mladi pride poletje, po njem jesen, po jeseni zima in spetpomlad. Nobeno stanje ne traja večno, narava poskrbiza ravno prave odmerke določenih sestavin. Škoda je,ker ne znamo več živeti z naravo. Ne znamo sprejetitega, kar nam nudi, ko nam to nudi (sadov in plodov),ampak želimo imeti ves čas vse na voljo. Ne znamoopazovati (vremenskih pojavov), ampak mislimo, davse že vemo. Ne želimo se učiti (na izkušnjah našihpredhodnikov), ampak mislimo, da tega znanja ne potrebujemo. Nesprejmemo sprememb (letnih časov), ampak živimo skoraj tako, kotda se okoli nas nič ne dogaja. Ne vzamemo si časa za poslušanje (šu-menje vetra, žuborenje vode, trkanje dežja ...). Tudi ko si vzamemočas, da se odpravimo v naravo, gremo tja s ciljem, da v manj kotdveh urah pridemo na vrh tega in tega hriba, med hojo ne opa-

zujemo narave, ampak razmišljamo o tem, kaj moramo še narediti,ko se vrnemo domov. Ustavimo se samo ob naravnih lepotah, ki sooznačene morda s tablo ali v kakšni turistični brošuri in ne vidimomnogih, mimo katerih gremo. Name ima narava izjemen vpliv. Ane vreme v smislu visokega in nizkega zračnega pritiska ali v smi-slu "trganja" v kosteh. Moje razpoloženje je občutljivo na letne čase:spomladi sem vesela, poleti vzhičena, jeseni otožna in pozimi tiha ...Vznemiri me, ko vidim temno jesensko nebo pred nevihto, ko ve-

ter zavrtinči listke, ko zašumi v krošnji drevesa, ko mi načelo ali lice pade drobna kapljica. Ko to začutim, sevedno ustavim, četudi drvim skozi mesto, saj kot vednonekam zamujam. Ustavim se, pogledam okoli sebe in sezavem trenutka, tako kot se zavem vonjev (o nekate-rih sem že pisala): sveže pokošena trava, polsuho seno,hladne kaplje na toplem asfaltu, dež, dim iz dimnikovtam, kjer še kurijo na drva, dim odpadkov, ki so jih za-kurili na vrtovih, slive, ki so padle na tla in tam zgnile,hlad in smog v mestu, sneg, ko se jesen prevesi v zimo.Veselim se jeseni, veselim se tega, da se bom toplo oble-kla in se odpravila ven, veselim se trenutkov, ki jih bompreživela v naravi, trenutkov, ko bom poskusila odmi-

sliti vse, kar se je nabralo, vse, kar mi brni v glavi od trenutka, kose zbudim, do trenutka, ko zaspim. Ko bom pogledala okoli sebe inpred očmi ne bom imela načrtov, .doc dokumentov, svojega inboxa,neprebrane e-pošte, spiska dnevnih opravil ..., ampak samo to, karme obdaja – naravo, ki ve, kako je prav. In ... želim si, da bi me en-krat na sprehodu ujel dež : ); to sem si vedno želela.

ČSpet odpadajo listki …

� �������������������� ��������

������ ++ ��

������������������"����������������!��� �����#����� !������� ��

����

islim, da sem že kdaj prej napisala, da sem odraščala navasi. En od velikih fenomenov vasi je zame tudi vaškaklopca. To je klopca v “centru” vasi, na kateri se popoldan

zberejo upokojeni vaščani. Sedijo, se pogovarjajo, preživljajo čas sku-paj. Vsak dan, dan za dnem. Podobno navado imajo tudi ženskev vaseh bivše Jugoslavije. Sedijo na dvoriščih vsak dan in se pogo-varjajo. O čem, resnično nimam pojma. Velikokrat sem pomislila, kajza vraga si imajo toliko za povedat – če pol dneva tako ali takopreživijo skupaj, o čem se lahko pogovarjajo, kaj si povejo? Ampakdejstvo je, da se pogovarjajo. Najbrž o vsem možnem,kar jim pade na pamet. O globokih in površinskih stva-reh, o življenju in vremenu, o pomembnih in nepo-membnih dogodkih, se skupaj veselijo in skupaj žalostijo.In ko pomislim na moj svet, na moje okolje, me žalostidejstvo, da se ne pogovarjamo in da se ne poslušamo.Ja, se “kao” pogovarjamo in zares ne poslušamo in tudine delimo svojih misli. Zdi se mi, da bi bili odnosi velikobolj preprosti, čisti, enostavni in bolj močni, če bi pove-dali to kar mislimo, vprašali, če česa ne bi razumeli aliv kaj ne bi bli prepričani in poslušali. Namesto tega padomnevamo, da vemo kaj si osebe okoli nas mislijo,predvidevamo kaj si želijo, si ustvarimo sami neko slikoin nas ne zanima, ali je jasna ali ni. Velja za vse nivoje življenja. Nadelovnem mestu: poznam veliko ljudi, ki bi si želelo na dopust, a tegane povejo oz ne vprašajo, ker “jim ga šef itak ne bo odobrili”; ljudi,ki menijo, da dobro delajo, pa da njihovo delo ni cenjeno dovolj, insi želijo povišico, pa tega ne povejo nadrejenim, ker “itak ne bodonič dosegli”. Pa kdo ve … Mogoče bi šef odobril dopust in mogoče šef

ceni delo in je pripravljen razmisliti o povišici. Mogoče ne. Ampak stem, da stvari povemo, damo nasprotni osebi možnost, da o temrazmisli in nekaj naredi. V zvezi: ne znamo se pogovarjat, prema-lokrat vprašamo partnerja, kaj si globoko, skrito želi, ne pogovar-jamo se o prihodnosti, o stvareh, ki bi nas morda spravile v zadrego.Med prijatelji: kolikokrat se na nekoga spomnemo, pa on tega ni-koli ne ve? Kolikokrat pomislimo da nekdo dobro zgleda, da je ne-kdo nekaj dobro naredil, da imamo nekoga radi, da nam veliko po-meni, da je dobro skuhal kosilo … na tisoče drobnih situacij, ki gredo

mimo, ker smo tiho, pa bi najbrž lahko naredile za nasin ljudi okoli nas le nekaj pozitivnega, lepega … S tem kostvari povemo, vprašamo, lahko potencialno le prido-bivamo – dobimo nekaj, kar si želimo, ali razumemo ne-kaj, česar prej nismo. Izgubiti ne moremo. Če nas nekdozavrne smo samo na istem kot prej. Če nam ne morepojasnit česa, smo tudi na istem kot prej. Najbrž. Pa dase ne bi narobe razumeli: to, kar berete niso življenjskemodrosti, življenjski nasveti ali praktika za življenje. So lenatipkane misli raztresene, zamišljene, včasih odločne,navdušene, zaskrbljene, drugič hiperaktivne, odgovorne,tretjič morda naivne mene. Ki se mi včasih zdi, da ugo-tovim nekaj blazno novega, kot sem sedaj recimo ugo-

tovila to, da se moramo pogovarjati, da moramo govoriti, povedati,da moramo hkrati znati poslušati, razmišljati o tem, kar nam kdopove, ne soditi, ne predvidevati, vprašati … in s tem razumeti osebeki so nam blizu. Emmmm … V bistvu nisem ugotovila nič novega. Vseto ljudje, ki preživljajo čas na klopci v “centru” vasi vedo že gene-racije in leta …

MPovej mi.

� ������������ �!#&)&'%��('"!%$ �

��������������� �������� ����� ���������������������������������*������� ������������������ ���������������������������������������������������������������������������

����� �� ��

� ��������! �%��� ����#�#$�%��� �������������� ���������"!&�!�����������

��

čeraj je bila nedelja. Okoli treh popoldan sem dobila povabilo na spre-hod na Šmarno goro: sonček, toplota, dan, ki kliče po tem, da ga ne

preživim med štirimi stenami in se malce razmigam. Sicer se tudi med ted-nom kdaj pa kdaj odpravim na Šmarno goro, a nedeljsko doživetje tegahriba ob Ljubljani je res nekaj posebnega … Nekaj čez tretjo popoldan se pri-peljemo na parkirišče na Tacenski strani: Polno! Počakamo, da se štiričlan-ska družina "spakira" v avto s celjsko registracijo, parkiramo in se odpravimo"čez korenine". Nisem prava Ljubljančanka in ne poznam vseh N-poti na vrhŠmarne gore. Znam "čez korenine" in "čez peske", "čez Grmado" in še kje nimoje področje. : ) Medtem ko med prijetnim pogovorom sproščeno pre-magujemo klančke, korenine, stopnice, se začnem zavedati pestrosti življe-nja na Šmarki. Na ta 669 m visok vrh nad Ljubljano se (vsaj ob nedeljah)odpravi tako različen profil obiskovalcev, da sem se lahko samo čudila in na-smihala. Pot do vrha je skorajda turistična, na vsakih nekaj me-trov se umaknemo komu, ki hiti navzdol, ali komu, ki se mumudi navzgor. Skoraj polovica pohodnikov (ne vem, ali se jimlahko tako reče) ima v rokah pohodne palice, a mislim, da jihvečina samo nosi na vrh in nazaj, saj sem videla le redke po-sameznike, ki bi jih (pravilno) uporabljali. Za Šmarkin dress codebi naši južni sosedi preprosto rekli: SVAŠTA. Nekateri so oble-čeni udobno – v trenirki, udobni športni obutvi, drugi v gojzarjih,poseben profil obiskovalcev je napravljen v tehnična oblačila:Gore tex, hude »švic majice«, tekaške ali specializirane pohod-niške hlače, tehnične jakne … Potem so tu tisti, ki so šli naŠmarko "kar tako" – na nedeljski izlet, v kavbojkah, srajčki, le-pih čevljih, kot da so ravnokar z nedeljskega kosila in gredo po-tem še malce na hrib, ter tisti, ki so sicer oblečeni športno, a popolnoma bar-vno usklajeno in v zadnjih kolekcijah. Vonj po naravi? Le na redkih predelihmi nos napolni vonj po ciklamah. Vsepovsod drugje vonj po mehčalcu, potakšnem ali drugačnem parfumu, po potu … Pridemo na vrh, naredimo krogmimo bifeja, kjer gostilničarjem teče pot s čela, ko se trudijo oskrbeti vse pri-šleke. Vidim tablo, ki spodbuja ljudi, naj 20-krat obiščejo vrh in sodelujejo vnagradni igri. Še sprehod mimo teras, na katere lepo sije popoldansko sonce,in mimo zvonca želja (tokrat nisem pozvonila, ker so ga okupirali otroci, zakatere je bilo videti, kot da je njihov cilj zvonec odtrgati ali ga kako drugačeeliminirati) in počasi navzdol. Ker bi se še sprehajala, predlagam, da gremonavzdol kje drugje, kot po običajni poti "čez korenine", zato na nekem raz-

potju zavijemo levo. Že čez nekaj sto metrov Šmarna gora zaživi v popol-noma drugi luči. "Promet" se občutno zmanjša, le sem in tja še srečamo kak-šno osebo, ki, presenetljivo, pozdravi. Obkroža nas vonj po naravi, po mo-krem listju, po ciklamah, blatu … Zdi se mi, kot da sem šele sedaj resničnostopila v naravo. Začnem uživati v jesenskih barvah narave, zavem se, dapojma nimam , kod hodim in kam me bo pot pripeljala in sem navdušenanad tem dejstvom. Nekaj časa ne srečamo nikogar in resnično uživam v ob-jemu narave. Še nekaj sto metrov in se pot, po kateri smo hodili, priključi "tu-ristični vpadnici": kot bi z osamljenega vaškega kolovoza prišel naravnost naštiripasovno avtocesto. Še nekaj sto metrov in že smo na dnu poti. V bližnjem"potočku" si operemo čevlje, Sena si umije blatne tačke in odpravimo se protiavtu. Misli mi spet uidejo k paleti obiskovalcev Šmarne gore: razmišljam o nji-hovih motivih za izlet. Sama sem šla zato, ker sem dobila lepo povabilo in

sem želela dan preživeti vsaj malce v naravi ter izkoristiti enoredkih toplih sončnih nedelj. Verjamem, da je bil to tudi motivmarsikaterega obiskovalca, čeprav sem dobila občutek, da ne-kateri to počnejo zato, da lahko, preden grejo in ko pridejo do-mov, na Facebooku to naznanijo (takšnih postov je na Face-booku kar nekaj), drugi zato, ker je njihov imidž iti v nedeljo pokosilu na Šmarno goro. In se sprašujem …, koliko pohodnikov jeto nedeljo na poti na Šmarko zavohalo ciklame, koliko jih je vi-delo, da že rastejo štorovke, da so kostanjevi listi že rumeni,oranžni in najlepših jesenskih barv? Koliko se jih je zavedlo, daže več kot teden dni ni deževalo, a je ena od poti še vedno raz-močena in blatna, koliko jih je opazilo, da dejansko hodijo pokoreninah dreves, saj je pot

že tako razhojena, da je zemlja, kije včasih te korenineprekrivala, step-tana, in koliko, daso ob hiški podvrhom na ja-blani popol-noma rdečajabolka ... ?

VŠmarna gora

��

� �������� ����������� ��������

� ���������������������� � ������ �����������������������

��

o mi je pred leti umrl dedek je oče v spomin nanj na vrtu po-sadil drevo. Mali pritlikavi rdečelistni javor. Ko je nekaj let kas-

neje umrla moja babica, smo v spomin nanjo na vrtu posadili češnjo.Slišim, da imajo nekateri običaj, da posadijo drevo, ko se rodi otrok,spet drugi včasih objemajo drevesa in jim zaupajo svoje najgloblje mi-sli. Očitno je drevo na takšen ali drugačen način simbolživljenja. V svoj INBOX na dan dobim okoli 200 elek-tronskih sporočil, priznam, včasih gredo katera »mimomene«, včasih me katera res navdušijo in se me dotak-nejo. Tako me je pred kratkim navdušil projekt Labirintumetnosti. Ideja projekta je v Ljubljani iz dreves ustvaritilabirint, v sredini katerega je predviden bralni kotiček. Ato ni to, kar me je tako prevzelo – najbolj me je prevzelodejstvo, da lahko postanemo varuhi enega od 287 dre-ves, ki bodo sestavljala omenjeni labirint. Da je lahko nanjem ploščica z našim imenom, da se lahko z njim pove-žemo, zanj skrbimo, ga obiskujemo, mu zaupamo svojosrečo in žalost in se celo življenje vračamo k njemu. Dre-vesa se bodo sadila sredi novembra, labirint pa naj bi zaživel enkratv aprilu 2011. Med mnogimi projekti, ki jih ustvarja ekipa City Maga-zina, je tudi Kuharska akademija, preko katere smo v letu 2010zbrali nekaj sredstev, ki smo jih želeli najprej podariti v dobrodelne na-mene. Ko je do nas prišla zgodba o Umetnostnem labirintu, se namje zdelo več kot primerno, da omenjena sredstva namenimo naravi

in postanemo varuh vsaj enega drevesa. Naša revija se sicer tiska narecikliranem papirju, kljub temu, pa menimo, da s tem, ko smo po-stali varuh enega od dreves v Umetnostnem labirintu lahko naravivrnemo vsaj delček tega, kar nam nudi, da lahko na njenem »platnu«ustvarjamo revijo, ki jo vi berete. Več o samem projektu in o tem,

kako lahko postanete varuhi dreves si lahko preberetena www.labirint-umetnosti.si . Labirint bo imel še enoposebnost – do njegovega središča bo vodila tlakovanapot, na njenih tlakovcih bodo izpisane misli na temoumetnosti, hoje, knjig, življenja ..., ki jih zbirajo na že ome-njeni spletni strani. Moje, tvoje, vesele, nasmejane, globokeali otožne misli. Veliko možnosti da nekje pustimo en del-ček sebe. Dokler ta projekt ne bo uresničen pa vampredlagam, da se en konec tedna zapeljete do Sesljana,k morju. Tam parkirate avto in se odpravite na vrh pe-čin, po katerih vodi sprehajalna pot, ki ji domačini pravijoRilkejeva pot. Visoko nad morjem, med skalami in borovcise vije ozka potka, posvečena Reinerju Maria Rilke. Vča-

sih so na skalah in drevesih visele kovinske table z verzi njegove po-ezije. Danes mislim, da je zob časa table pošteno obdelal in poezijani več berljiva, kar pa naj vas vsekakor ne odvrne od priložnosti zakratek izlet, prekrasen pogled na morje, gojišča školjk in sončni zahod,ki je tudi v jesenskih mesecih lahko čudovit. Priložnost za rojstvo mi-sli in spoznavanje dreves ; ) ...

KDrevo

� ������������������ ��������

����� �� ��

��

����� �� ��

� ������� �!� ������������������ ���������������!�����������

��

božujem letališča. Občutke, ki jih misel na letališča vzbuja vmeni. Vznemirjenje, ko pomislim na let nekam daleč stran,nekam, kjer je toplo in kjer na plaži piha. Skrb o tem, ali

bomo na letalo spravili vso opremo, ki jo želimo peljati s seboj, terali bomo na letališču pravočasno: ali na poti doMünchna (od tam najpogosteje letimo) sneži, ali sokakšni zastoji … Rutino na check-inu: poiščemo pravookence, oddamo prtljago, windsurf opremo, poka-žemo potne liste in vozovnice, pospravimo boardingpass v nahrbtnik in se odpravimo proti vratom, skozicarino in rentgen, počakamo na vkrcanje in že le-timo. Vznemirjenje ob pristanku, ko pričakujem toplotoin vlago, ko stopimo na trdna tla, ko se prvič obrnemlevo in desno okoli sebe in si ogledam novi svet. Leta-lišča so polna čustev: pričakovanj in iskanja prvega po-gleda tistega, ki te pričaka, ko nekam priletiš, priča-kovanj in iskanja prvega pogleda, če ti nekogapričakaš na letališču. Objem, ko si vesel, da si tam, najsi bo to nekjena toplem ali doma. Rada opazujem ljudi na letališčih. Čeprav naj-

brž potujejo iz 1000 različnih razlogov, se meni vedno zdi, dagredo na počitnice. Včasih se kdo čudi nam, ko potujemo s 100-ki-logramskimi torbami, ki jih vlačimo po letališču gor in dol, včasihse jaz čudim družinam, ki potujejo s tremi otroki in se sprašujem,

kako zmorejo, starejšim ljudem, ki jih občudujem, kakose znajdejo na letališčih s številnimi izhodi, vrati, hodniki,urami, … Obožujem letališča, ker so skrbno organizirandelujoč sistem, ki nam omogoča, da lahko zapustimoneko okolje in zvedavo odletimo v drugo. Vedno, ko vsebi čutim notranji nemir, ko me polni občutek, damoram nekam daleč daleč stran, ko si želim, da ne bibila tu, kjer sem, ko si želim zbežati od vsega, kar meobdaja (za marsikoga morda strahopetno), me miselna letališče pomirja. Občutek, da imam izbiro, da semtu ali da grem stran, me navdaja z energijo, da se soo-čam z različnimi situacijami v življenju. Svet je velik, pre-govor, da je doma najlepše, je tudi izjemno močan. In

... slišala sem že, da te, ko se vrneš, vse počaka, tako kot je bilo, am-pak to je že druga zgodba ...

ODaleč proč

��

� � ����������������� ��������

��� �����!��������������� ��������������� �������� ��� ����:���

��������������:����Dizajn: Bon Bon

���:�����Moški: Fishbone proti mrazu

��:�6����Joga: Spoštujmo se

���:������������Smučajmo vsi! Na Avstrijskem Koroškem,Štajerskem in Salzburškem

����������! ����: �������Tomaž Štrucl:Med estrihi in ometi

���: ���� �Gospel: The Harlem Gospel Choir

��: ����������!�����Teater Licedej: Družina Semianyki

��: ��������������Filmska poslastica: Dogodivščine princa Ahmeda

��!�������:������Knjige: najboljše za v posteljo

���:��������Igor Prassel:Sedma Animateka

���:� �!!� �!!Drobne novosti iz vašega mesta

���:������Tehnologija

�"�."1,/4.)$)���

Rada imam:• sendvič s pršutom v Happy Pekovem double-deckerju, ko je zunaj že

črna tema, znotraj pa prijetna rumena svetloba;• neko posebno argentinsko juho z mletim mesom in koruzo, v restavraciji

Argentino, na voljo po nekem čudnem naključju, ki ga nikoli ne zadenem;• najboljši kafelatte (Segafredo kava) na Gradu Kodeljevo;• in tudi kavo iz svoje kafetiere v svoji posebni custom sko-

delici s pikami (ali njeni prijateljici);• radič z jajcem in pomfrit s česnom, ki mi ga pripravi mami

(no, ali pa še kdo) vedno, ko se vrnem s potovanja;• posebne zrezke, ki jih je znala pripraviti moja pokojna ba-

bica in jih sedaj pripravlja moj dedek, a me še ni povabil :) ;• sarmo brez sarme; nekateri že vedo, za kaj gre;• keks torto, ki jo zna najbolje pripraviti samo moj tata

(drugače tort sploh ne maram).Hmmm ..., veliko hrane očitno. A tudi druge stvari:• dneve, ko je vreme sivo, turobno, a suho, ko krošnje dre-

ves skoraj neslišno maje veter, ki sem in tja pihne tudi do-volj nizko, da mi razmrši lase in ga čutim na licih;

• letališča • Windguru – še posebej, ko ima veliko rumenih zvezdic;• svoje stvari, ki imajo imena: Smiljan II., Oswald, Milan, Mimi, Rudi ...• mojo kužko in njen smrček in na splošno vse možne smrčke vseh živali

ne morem se upreti, da se jih ne bi dotikala;• Božič. Čeprav bi kdaj raje videla, da bi bil na 15., 21. ali na kateri drugi

dan v decembru;• novoletno jelko in druge okraske, ki MORAJO biti v stanovanju, četudi

me od 6. decembra do 27. januarja ni doma; • Svečke.

Želim si ...... iti nekam s šotorom vsaj za eno noč in se zbuditi v hladno, a jasno ju-tro, ko je narava naokoli prekrita z meglicami;... tudi to zimo doživeti vsaj en dan na svežem »powderčku« s superdružbo prijateljev, ki me imajo radi;

... iti na koncert Jinxov, ker sem novembrskega zamudila;

... iti enkrat na čisto pravi gospel koncert, kjer poznam večinopesmi in lahko med koncertom na veeees glaaas pojem;... vzljubiti tek in pridobiti samodisciplino zanj;... še kdaj srfati na 5-metrskih valovih, kot sem lahko lani vCape Townu;... imeti eno mapico svojih fotografij, takšnih, ki bi jih nare-dil pravi profesionalec ;);... iti na vrtiljak – starinski, s sedeži na verigah, ki so bili vča-sih res zabavni;... še kdaj sedeti pred kamperjem v Baji Californii, na PuntiSan Carlos, kjer sem prvič, odkar pomnim, doživela popolnotemo. Črna noč in na milijone zvezd, prva javna razsvetljava,in še ta bolj revna, na desetine kilometrov daleč;

... imeti čudežno moč, da bi lahko v enem dnevu vsem najbližjim pove-dala, da jih imam rada, da mislim nanje in jim poslala poljubček;... nekega dne, ko bo zunaj slabo vreme, cel dan preživeti doma v pižamiin gledati trilogijo Gospodar prstanov (en del za drugim) ali Harry Pot-terja (en del za drugim), cel dan;... končno dojeti, za kaj točno gre v seriji Lost – napeto pogledala že vse se-zone, a mi še vedno ni popolnoma jasno, za kaj gre;... zbrati voljo za dokončanje svoje diplome (uh, še napišem blazno težko);... pogledati nekaj filmov na LIFFU, čeprav je sedaj že spet mimo;Razumeti.

Rada imam/Želim si …

� �����$��� ��"�%(/4/0."�30&%.)$"

�*783*�6*:./*�)�4�4��?2&68.370&�(*78&������������/9'1/&3&�• �&;���������������� ��• E-2&.1��.3+4�(.8<2&,&=.3*�7.�• �)0&+2/0)$"��!*86&�?9B8*6B.A�D������������� �D�5*86&�7978*67.(�(.8<2&,&=.3*�7.�•�%(/4/0."�30&%.)$"���.3&�$&3-4+*6�D���� �����D�3.3&�8&3-4+*6�(.8<2&,&=.3*�7.�• �/-/7.)$"�/%(/4/0.&�30&%.)$&���*1*3&�!*8*61.3�D���� �����D�-*1*3&�5*8*61.3�(.8<2&,&=.3*�7.�•�(,"1./�209&.*&���&3&��192&(�D����������� � ��D�/&3&�,192&(�(.8<2&,&=.3*�7.���3/&��*1&6�D����������� � ��D�&3/&�(*1&6�(.8<2&,&=.3*�7.���&)&��&3B&�D����������� � ��D�3&)&�/&37&�(.8<2&,&=.3*�7.�•�0&%.)824/� ?5*1&��4'3.0&6���&72.3&��:46B*0��%&3/&��4A*:&6���.-&��&6-���&604��&78*1.(���&8/&��4=1*:A&6���1&C��43)C&���9B&3��&8.A.A���.3&�%�� 61.@�• �/2/(0"')*"� �3&�>*���&8*:C��&A*0�• �&+230"�#43/&��&786&3�• �0&,/-���.64�#8&6&��/9'1/&3&��)��4��4��• �)120)#3$)*"� �1*07&3)&6��&604:.@�D������������� ��D�7&74�2&604:.(�(.8<2&,&=.3*�7.�• �)1+� "491&68&�!6.38.3,���*.'4421&&3���������"4*7*1&6*���*1,./&�• �"5/32��7&2496&.�+6�• �"+,"%"� ������.=:4)4:�• %�96*)3.B8:9�3*�4),4:&6/&24�=&�756*2*2'*�:�564,6&29�56.6*).8*:�54�=&01/9A09�6*)&0(./*���*3&64A*3.-�,6&).:�.3�2&8*6.&14:�'*7*).1&��+484,6&+./*��3*�:6&A&24�

red nami je december. Mesec praznovanj, želja, zaobljub … Mesec, ko lahko pogledamo nazaj v leto in naredimo nove plane. Mesec,ko si zapišemo svoje želje in nič ni narobe, če bo naš spisek dolg, najdaljši. Mesec, ko si vzamemo čas zase in zapišemo stvari, ki jih imamoradi, da vidimo, koliko se zares poznamo, koliko se spomnimo stvari, ki jih lahko sami zase naredimo, in se ob vsaki zapisani iskreno

nasmehnemo : ) Ampak da vam ne bo nerodno …, začenjam prva …

P

Se nadaljuje ...

���������� ��������� � �������������������������� �� ���6���

������� �����6�����Izbor idej za darila

���6�� �������Kam za novoletni večer?

����������������6 �������Meta Wraber:Med akvarelnimi nevihtami

���6 ���Pop: Katy Perry

���6 ������������� Izbor: Silvestrske predstave

���������6��� ��Silvestrovo

���6��������Drobne novosti iz vašega mesta

���+�.),1+&!&�'8'2/

em, da sem prejšnjikrat obljubila nadaljevanje spiska želja in stvari,ki jih imam rada, a življenje tok misli prepogosto usmeri drugam.Ko sem prejšnji teden z vrečkami nakupljene "špecerije" hodilamimo izložb večjega nakupovalnega centra, je mojo

pozornost pritegnil stavek na nekem izdelku: It’s not the sizeof the gift, that matters. It’s the love that is hidden inside. Lju-bezen, čustva, sreča, ki jo želimo z darilom pokloniti. Spo-ročilo. Ker želimo s tem nekomu povedati, da cenimo, daje tu, da smo veseli, da je del našega življenja, predvsem pa,da mislimo nanj. Ne obdarujmo zato, ker moramo ali kermislimo, da moramo, obdarujmo zato, ker želimo. Ne gledena praznike pred vrati - ti so samo na koledarju javno na-pisana priložnost, da se lahko spomnimo ljudi, ki nam kajpomenijo - priložnosti za obdarovanje so lahko vsak dan.Navodila za najboljše obdarovanje na svetu: vzamemosvinčnik in papir in napišemo imena oseb, ki jih želimo ob-darovati. Ko je spisek končan, si za vsako osebo vzamemonekaj minut časa in pomislimo: Kdaj je bila ta oseba ob ne-čem nazadnje nasmejana? Česa se je razveselila kot majhen otrok? Kajima rada? O katerih stvareh je govorila, ko sva se nazadnje videli? Kajji želim v življenju? In verjemite, če si boste vzeli teh nekaj minut, boste

vedeli, kaj podariti, četudi bo to paket kislih bombonov, ker jih ima rada,loterijska srečka, ker ji želite srečo, termo nogavice z "bremzicami", kerse nad njimi vedno navduši, ribica, ker lahko odplava svojo pot, vibra-

tor, ob katerem se s prijateljicami lahko do solz nasmeji, ze-lena ogrlica, ker ima pač rada zeleno barvo, svinčnik ali ke-mični svinčnik, ker veste, da rada piše …, ali pa si vzemite časin podarite najgloblje darilo na svetu. Ni nujno, da je veliko,drago, da ga je naredil priznani dizajner ali da je na top li-sti 10 stvari, ki si jih želi vsak na svetu. Lahko je preprosto, apolno malih sporočil, ki nekomu dajo vedeti, da ga poznate,da razmišljate o njem, da vam pomeni največ in da ga že-lite osrečiti, mu na obraz priklicati največji nasmeh na svetu.Če se vam kdaj zgodi, da vas situacija ujame nepripravljene,samo nasvet: darilo ima moč, da osreči, ali moč, da razo-čara. Raje, kot da podarite nekaj brezosebnega, poglejtev oči, objemite, povejte, da nimate darila, a da imate radi.Tudi besede in trenutki so lahko lepa darila … Naslednji CityMagazine izide 24. januarja naslednje leto, do takrat pa …

želim veliko lepih trenutkov (lahko si jih zapišete in jih podoživljate, kovam je hudo), nasmehov (pravijo, da smo vsi najlepši, ko se smejimo) insreče (majhne in velike).

Preprosto … Hvala.

�+894+�7+;/0+�*�5�5��@3'79/481'�)+89'������������0:(20'4'�• �'<���������������� ��• E-3'/2��/4,5�)/9=3'-'>/4+�8/�• �&-#(/,-&!���!+97'�@:C9+7C/B�E������������� �E�6+97'�8:89+78/)�)/9=3'-'>/4+�8/�•�"%,1,-+��0-#"+&!����/4'�$'4.5,+7�E���� �����E�4/4'�9'4.5,+7�)/9=3'-'>/4+�8/�• �,*,3+&!��,"%,1,-+#�0-#"+&!#���+2+4'�!+9+72/4�E���� �����E�.+2+4'�6+9+72/4�)/9=3'-'>/4+�8/�•�%)�.+,�/-5#+'#���'4'��2:3')�E����������� � ��E�0'4'�-2:3')�)/9=3'-'>/4+�8/���40'��+2'7�E����������� � ��E�'40'�)+2'7�)/9=3'-'>/4+�8/���'*'��'4C'�E����������� � ��E�4'*'�0'48'�)/9=3'-'>/4+�8/�•�-#"+&4/1,� @6+2'��5(4/1'7���'83/4'��;57C+1��&'40'��5B+;'7���/.'��'7.���'715��'89+2/)���'90'��5>2+;B'7���2'D��54*D'���:C'4��'9/B/B���/4'�&�� 72/A�• �,/,%-�$&'�� �4'�?+���'9+;D��'B+1�• �#(/0-��#540'��'897'4�• �-#),*���/75�#9'7'��0:(20'4'��*��5��5��• �&./-& 0!&'�� �2+18'4*'7��'715;/A�E������������� ��E�8'85�3'715;/)�)/9=3'-'>/4+�8/�• �&.(� "5:2'79'�!7/49/4-���+/(5532''4���������"5+8+2'7+���+2-/0'�• ��2,0/��8'35:7'/�,7�• ��()�"�� ������/>;5*5;�• &�:7+*4/C9;:�4+�5*-5;'70'35�>'�867+3+3(+�;�675-7'3:�67/7+*/9+;�65�>'120:B1:�7+*'1)/0+���+4'75B+4/.�-7'*/;�/4�3'9+7/'25;�(+8+*/2'��,595-7',/0+��4+�;7'B'35�

V

� �����$��� ��"�"%,1,-+��0-#"+&!�

%$"�!���#$��E���"�����#$"����������������

.