Četrtek, 29. avgusta 2013, št. 166 www.finance.si o

gl

as

na

PR

Ilo

ga

IKT informator

Interaktivno multimedijsko izobraževanje uspešno razvijamo tudi v Sloveniji

Varčevanje podjetij pozitivno vpli-va na interaktivno multimedijsko iz-obraževanje (IMI), pravi prof. dr. Ja-nez Bešter, predstojnik Laboratori-ja za telekomunikacije Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (LTFE). Mnoga podjetja so v taki obli-ki izobraževanja že prepoznala pri-ložnost za optimizacijo časa, kad-rovskih virov in predvsem stroškov ob hkratni povečani sposobnosti od-zivanja na poslovne spremembe.

Janez Bešter razlaga, da do prerazporeditve sredstev od klasičnih oblik izobraževanja – to so tečaji, seminarji, delavnice, konference in treningi – k IMI prihaja tudi v mednarodnem akademskem prostoru. V univerzitetnih oko-ljih se močno uveljavlja ponudba tako imeno-vanih odprtih spletnih tečajev (angl. Massive Open Online Courses, MOOC). Pripravljajo jih največje svetovne univerze, ki uporabnikom z vsega sveta ponujajo brezplačen dostop do zanimivih interaktivnih vsebin, mentorske podpore in preverjanja znanja. »Študentje iz katerekoli države lahko tako pridobijo znanje najuglednješih akademskih ustanov kar na svetovnem spletu. Prenos znanja se globali-zira, univerzitetna in šolska okolja pa so res-no vstopila na trg IMI,« pravi Bešter.

Vse pomembnejša strategija virov izobraževalnih vsebinNovosti, trendov in tehnoloških smernic na področju IMI je veliko. »Na tehnološki rav-ni še vedno močno pridobivajo multimedij-

ske interaktivne vsebine, saj je dokazano, da sta kakovost pomnjenja in učinkovitost izo-braževalnih vsebin bistveno izboljšani, če je snov tudi videna in slišana, hkrati pa je upo-rabnik ves čas spodbujan k udejstvovanju, sodelovanju in preverjanju razumevanja in znanja,« pojasnjuje Bešter. Dodaja, da mora-jo najnovejši sistemi upravljanja IMI omogo-čati tudi popolno povezljivost s kadrovskimi informacijskimi sistemi, kar omogoča stalen pregled, sprotno evidenco in vpogled v izo-braževalni proces. Za uspešen in sodoben iz-obraževalni sistem je čedalje pomembnejša strategija virov izobraževalnih vsebin (angl. Curriculum Resource Strategy, CRS), ki mo-

ra biti prava kombinacija lastnih znanj in iz-branih zunanjih vsebin.

Selitev informacijske infrastrukture v oblakSogovornik poudarja, da mora biti izobraže-valna tehnološka platforma čim bolj odprta, da bi omogočala dodajanje najrazličnejših vsebin in oblik izobraževanja ter hkrati de-lovala na vseh napravah, ki so danes v upora-bi. »Pomembna težnja, ki je ne smemo spre-gledati, je selitev informacijske infrastruktu-re ter storitev v poslovnih in drugih okoljih v računalniški oblak. Okolja upravljanja in iz-vedbe IMI morajo biti temu prilagojena ter s

Izobraževalna tehnološka platforma mora biti čim bolj odprta, da bi omogočala dodajanje najrazličnejših vsebin in oblik izobraževanja ter hkrati delovala na vseh napravah, ki so danes v uporabi

PR VRTEC

Napovedujemo prilogo:

[ D O DA J A MO V R E D N O S T ]

Izid:

12. september 2013

Igre na srečo

Informacije za oglaševanje:

Klemen Koštrun, tel.: 01 513 08 26,klemen.kostrun@finance.si

Najbolj žalostno je, da imamo dovolj lastnega znanja in delujoče plat-forme IMI, ki bi povsem zadostovale za vzposta-vitev naprednega pod-pornega okolja za uči-telje, učence in dijake, z javnimi sredstvi pa se spet odkriva topla voda.

" Prof. dr. Janez Bešter, predstojnik Laboratorija za telekomunikacije Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani

V formalnem izobraževalnem sistemu še vedno nimamo enotne strategije in celostnega pristopa k digitalizaciji šolstva.

Četrtek, 29. avgusta 2013, št. 166 www.finance.si

tem tudi manjšim poslovnim okoljem in uni-verzitetnim ustanovam omogočati cenovno ugoden dostop do sodobnih oblik izvedbe usposabljanja in izobraževanja.«

Celostne rešitve za poslovna in izobraževalna okolja»V Sloveniji smo v koraku s svetovnimi težnja-mi in v stalnem stiku z napredkom,« ocenjuje Bešter. Kot pravi, so v LTFE lasten sistem za IMI nadgradili v edinstveno multimedijsko platformo E-CHO 3.0 (www.e-cho.org), ki v celoti ustreza opisanim novostim in smerni-cam. »Sodelujemo z odličnimi partnerji iz go-spodarstva, ki so vodilni na področju razvo-

ja interaktivnih multimedijskih vsebin in uč-benikov ter implementacije podpornih kad-rovskih informacijskih sistemov z namenom zagotavljanja celostnih rešitev za poslovna, šolska in univerzitetna okolja. S sodelova-njem v izbranih razvojno-raziskovalnih pro-jektih najnovejše težnje analiziramo, imple-mentiramo in uvajamo tako v šolskih in aka-demskih kot poslovnih okoljih.«

Trg IMI se razvija tudi v SlovenijiTrg IMI v Sloveniji se razvija, naprednejša podjetja pa vse bolj prepoznavajo ekonom-ske in druge prednosti tega področja. »Gre za postopen proces, katerega uspešnost je od-

visna od uvajanja primerov dobre prakse,« meni Bešter. »Ti primeri ne pomenijo le ob-časne uporabe za izvedbo enkratnih spletnih usposabljanj, temveč tesnejše povezovanje s poslovnimi procesi, razširitev uporabe med vse zaposlene, partnerje in tudi stranke ter vzpostavitev celotnega kroga prenosa zna-nja, ki vključuje identifikacijo potreb in vi-rov znanja, razvoj multimedijskih interak-tivnih vsebin ter izvedbo in evalvacijo učin-kov,« poudarja sogovornik in dodaja, da če-dalje več delodajalcev od bodočih kadrov pričakuje know-how in konkretne sposob-nosti ter vse manj samo formalno izobrazbo.

Znanje in platforme namesto odkrivanja tople vodeSogovornik meni, da je slovenski univerzite-tni in izobraževalni prostor v precejšnji me-ri tehnološko zaspal. Brez korenitih tehno-loških prilagoditev in organizacijskih spre-memb je prihodnost klasičnih izobraževal-nih ustanov po njegovem negotova. »Ko go-vorimo o uvedbi IMI v slovenska akadem-ska okolja, gre večinoma za individualne poskuse na ravni posameznih organizacij-skih enot, le redko na ravni fakultet, ven-dar se tudi na tem področju kaže miselni preskok. Upoštevajoč predhodno opisane težnje glede odprtih spletnih tečajev, lahko rečem, da današnje klasične univerze, ki še niso naredile digitalnega multimedijskega preskoka, zdaj lovijo zadnji vlak.«

Formalni izobraževalni sistem brez enotne strategijeV formalnem izobraževalnem sistemu pri nas po Beštrovem mnenju še vedno ni enotne strategije in celostnega pristopa k digitaliza-ciji oziroma tehnološkemu razvoju šolstva.« Kot pravi, je skrb zbujajoče, da je bilo na tem področju porabljenih že precej državnih in evropskih milijonov, ki pa za zdaj niso prines-li pričakovanih rezultatov do končnih upo-rabnikov – učencev in dijakov. »Najbolj ža-lostno je, da imamo v Sloveniji dovolj lastne-ga znanja in delujoče platforme IMI, ki bi pov-sem zadostovale za vzpostavitev napredne-ga podpornega okolja za učitelje, učence in dijake, z javnimi sredstvi pa se spet odkri-va topla voda,« je kritičen Bešter. Poudarja, da sta potrebni skupna strategija in volja, da stvari premaknemo na bolje, dokler imamo še čas. Ko bo razlika med znanjem in vešči-nami naših ter tujih učencev in dijakov pre-velika, bo prepozno.

Interaktivno multimedijsko izobraževanje uspešno razvijamo tudi v Sloveniji

Urednik priloge: Branko Žnidaršič Tel.: (01) 30 91 526 E-pošta: branko.znidarsic@finance.si Stalna zunanja sodelavca: Esad JakupovićTel.: 040 296 184E-pošta: esad.jakupovic@guest.arnes.si Miran VargaTel.: 040 427 333E-pošta: miran.varga@gmail.com

Trženje:Boris Savić Tel.: (01) 30 91 534 E-pošta: boris.savic@finance.si Prelom: Finance Lektoriranje: Julija Klančišar Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič

IKT informator je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja enkrat na mesec.

Naslednji IKT informator bo izšel 19. septembra 2013.

Sodobna tehnologija se želi dokazati tudi na področ-ju izobraževanja. Pri tem ni prav nič izbirčna, saj si ponudniki najrazličnejših rešitev na vse kriplje pri-zadevajo na svojo stran dobiti bodisi izobraževalne

ustanove, učitelje bodisi kar same učence. Takšen pristop, ki sicer vodi k veliki heterogenosti rešitev, ni nujno slab, saj spodbuja konkurenčnost. A prej ali slej bo na vrsti po-enotenje in povezovanje rešitev. In tudi pri tem bo najbrž tehnologija imela zadnjo besedo.

Vsaj z današnjimi tehnološkimi očali gledano, lahko vidimo le en pravi skupni imenovalec – računalniški oblak. Ta bo šolam ponujal celotno platformo za njihove izobraževalne dejavnosti; v oblaku bodo namreč shranjene vse vsebine, ki jih bodo učitelji učencem namenili v pedagoškem procesu. V oblak se bodo povezovali prav vsi akterji – tako ponudniki vsebin, aplikacij in drugih rešitev, učitelji kot snovalci izo-braževalnih programov, učenci kot udeleženci teh progra-mov in ne nazadnje starši, ki bodo prek spleta preprosto spremljali izobraževalni napredek svojih potomcev.

Dobro, ta vidik smo, vsaj v teoriji, rešili. Še vedno pa ostane vrsta drugih pedagoških izzivov, s katerimi se bo treba spopasti. Eden izmed njih je pozornost učencev. Za generacijo današnjih učencev pedagoški delavci pravijo, da so težko dalj časa pozorni na posamezno snov, saj po-zornost zelo hitro preusmerijo drugam. Ta težava se delno odpravlja s prepovedjo vnosa lastnih mobilnih naprav v razrede, delno pa s pripravo za digitalne domorodce privlačnejših vsebin. Pri tem se zdijo še najbolj uspešne različne elektronske in predvsem interaktivne vsebine, s katerimi se sodobni učenci še najlažje poistovetijo.

Sam menim, da je ključ do uspeha v pravilnem razumeva-nju posamezne situacije v procesu izobraževanja. Konec dneva tehnologija vendarle pomeni le orodje za doseganje cilja – v našem primeru prenašanje znanja z učitelja na učenca. Pretirano osredotočanje na tehnologijo, še poseb-no zgolj naprave, je lahko nevarno in napačno. Praksa nas vedno znova uči, da lahko digitalni pripomočki pomagajo na različnih področjih, še večkrat pa nam dokaže, da le niso vsemogočni. Ljudje pa moramo od tega odnesti spoz-nanje, kdaj uporabiti kakšen pripomoček. Za nekatere naloge bosta še vedno najprimernejša papir in svinčnik, za druge škarje in lepilo, za tretje prenosnik in tiskalnik, za četrte pa le dobra knjiga in mir. Učitelji, učenci in starši se moramo zavedati, da kaže sodobno tehnologijo uporablja-ti le na področjih, kjer se dokaže kot najboljši pripomoček za prenašanje, ustvarjanje, dodajanje ali plemenitenje zna-nja. Res je, takšnih primerov je iz dneva v dan več.

A na spremembe v oblikah poučevanja in šolskih progra-mih se morajo najprej privaditi učitelji, šele nato lahko pričakujemo bolj kakovosten prenos znanj na mlajšo ge-neracijo. In v tem grmu tiči ne le zajec, temveč kar (doslej speči) medved.

Je izobraževanje res tehnološki izziv?

UvodnikMiran Vargaikt@finance.si

Th

ink

sTo

ck

Nina Božičnik, strokovnjakinja za kadre v S & T SlovenijaZaposleni se morajo zavedati pomena učinkovite komunikacije za poslovanje. Brez tega podjetju tudi najboljša IT-podpora ne pomaga.

20

www.finance.si Četrtek, 29. avgusta 2013, št. 16616 oglasna priloga

Fakulteta za elektrotehni-ko, računalništvo in infor-matiko Univerze v Mari-boru predstavlja študijska programa Računalništvo in informacijske tehnolo-gije (R-IT) ter Informatika in tehnologije komunici-ranja (ITK).

Oba študijska programa prip-ravita diplomante za sodob-na, v informacijsko tehnolo-gijo usmerjena delovna mesta prihodnosti, ki zahtevajo zna-nja razvoja spletnih storitev, mobilnih in pametnih apli-kacij, analize poslovnih pro-cesov, IT-svetovanja, podat-kovnega skladiščenja, načr-tovanja in upravljanja omrežij ter vodenja projektov. Ponuja-ta organizacijska in poslovna znanja, učinkovito izrabo teh-noloških rešitev v praksi ter znanja veščin komuniciranja, vodenja in skupinskega dela.

Znanja pri programu R-IT so usmerjena v razvoj pro-gramskih rešitev, pametnih informacijskih tehnologij, ra-čunalniških metodologij in aplikacij kakor tudi v računal-

niško grafiko, animacijo, ra-čunalniške igre, umetno inte-ligenco, evolucijske algoritme ter obdelavo signalov in slik.

Pri programu ITK se štu-denti usmerijo v načrtovanje,

razvoj in vzdrževanje infor-macijskih in komunikacijskih rešitev, v razvoj naprednih programskih rešitev ter v po-vezovanje sodobnih tehnolo-ških rešitev z ljudmi in vsak-

danjo prakso. Predmetnika združujeta industrijsko pra-kso s teorijo in ponujata tako temeljne koncepte kot speci-fična tehnična, komunikacij-ska in organizacijska znanja, s katerimi lahko študentke in študenti učinkovito gradijo svojo kariero.

Oba programa študentom zagotavljata osebnostno rast z možnostjo izbire prostih izbirnih predmetov, opra-vljanjem posameznih štu-dijskih obveznosti v tujini, možnost udeležbe na največ-jih mednarodnih tekmova-njih in strokovnih ekskurzi-jah ter vključevanje v obštu-dijske dejavnosti. Programa sta zgrajena na sinergiji in-dustrijskega in akademske-ga pogleda, podprta z aktiv-no vlogo gospodarstva, kar zagotavlja primerne sposob-nosti za delovna mesta doma in v tujini. Pridobljeno zna-

nje diplomantom daje prilož-nost za uspešno kariero, saj je povpraševanje gospodarstva po teh kadrih veliko.

Več informacij je na voljo na spletnih straneh http://www.cs.feri.uni-mb.si in http://ii.uni-mb.si.

Študijska programa za delovna mesta prihodnosti

INŠTITUT ZA RAČUNALNIŠTVO

Vsebina je pomembnejša od medijaSlovenske šole le potiho razmišljajo o uvedbi so-dobnih tehnologij v uč-ne procese. Zakaj? Naj-več zaradi pomanjka-nja sredstev, pa tudi zara-di neznanja in celo strahu pred tehničnimi novostmi. A elektronske rešitve, še posebno pa vsebine, se zdijo kot naročene za čas, v katerem živimo.

Več desetletij je trajalo, da so se računalniki v šolah vsaj malce uveljavili. Zakaj malce? Ker še vedno niso temeljno orodje za pedagoško delo, temveč obča-sen pripomoček pri nekaterih predmetih (z izjemo računal-

ništva in informatike). S tem sicer ni nič narobe, saj se raču-nalnik, kljub pridevniku oseb-ni, v šoli zdi bolj skupinski pri-pomoček. Nasprotno pa tablič-ni računalniki kažejo povsem drugačne možnosti. Že zaradi svoje oblike, velikosti in teže so sodobne tablice precej bolj po-dobne učbenikom in knjigam ter zvezkom. Zakaj jih torej ne bi nadomestile? So namreč iz-redno primerne ne le za absor-biranje (branje) vsebin, temveč tudi za njihovo ustvarjanje (pi-sanje). Za dotik občutljivi za-sloni pa za nameček omogo-čajo bistveno večjo ustvarjal-nost kot zgolj tipkovnica in mi-ška. Prav tako so vsebine na ta-

blicah dostopne praktično tre-nutek po vklopu.

Izgovori večinoma ne zdržijoOd »nasprotnikov« tablic v šolah lahko najpogosteje sli-šimo izgovore o pomanjka-nju sredstev (saj naj bi bile šo-le tiste, ki bi morale zagotavlja-ti vso opremo, potrebno za uč-ni proces) ter skrbi o morebi-tnem vandalizmu in krajah. Bolj tehtni sogovorniki uteg-nejo omeniti še vidik hitrega zastarevanja tehnološke opre-me. Cena napredka? Mogoče, a vse omenjene rešitve na dolgi rok stanejo celo manj kot klasič-ni učbeniki in delovni zvezki, s

katerimi se pouk v šolah izva-ja danes.

E-vsebine so bogatejšeA še bolj kot sam medij – v tem primeru tablica – se zdi po-membna vsebina. So elektron-ski učbeniki res prava zamenja-va za tiskane? Po našem mne-nju vsekakor so, saj imajo šte-vilne prednosti. Vsebine so po zaslugi digitalnih tehnolo-gij lahko veliko bogatejše, saj ne vsebujejo zgolj besedila in slik, temveč jih lahko ustvar-jalci opremijo z videoposnetki in celo 3D-vsebinami. Tudi če pogledamo z vidika interakci-je, je možnosti za »bogate« zapi-ske, vprašalnike, kvize ali pre-

izkuse znanj bistveno več. Ne nazadnje so elektronski učbe-niki za učence tudi cenejši, saj odpade cela vrsta posrednikov, kot so založniki, tiskarji, distri-buterji in prodajalci. Vsem naš-tetim e-učbeniki torej niso pre-tirano všeč, a 21. stoletje se že na drugih področjih nanje prav veliko ne ozira in tudi v šolstvu se bo prej ali slej sprožil plaz, ki bo jeziček na tehtnici nagnil na stran elektronskih vsebin.

Naj šole dokažejo, da razumejo časV tem primeru bi najrazličnej-še subvencije, namenjene na-kupu učbenikov, preprosto prenesli v tehnično opremo

in dobili kombinacijo za so-dobno poučevanje. Ne nazad-nje so elektronski učbeniki tu-di odporni proti zastarevanju informacij – enostavno jih po-sodobimo prek spleta. Sodob-na tehnologija torej na vsakem koraku dokazuje, da lahko več kot ustrezno nadomesti in celo nadgradi papirna šolska gradi-va. Z e-šolami in digitalizirani-mi vsebinami v šolskih progra-mih pa bi se tudi slovenske šo-le postavile na pravo stran di-gitalne ločnice – med bolj in-formatizirane šole in nasploh naprednejšo družbo. Naj tudi šole v praksi dokažejo, da de-jansko razumejo čas, v kate-rem delujejo.

Večletna materialna pod-pora uvajanju osebnih ra-čunalnikov v šole in na fa-kultete v posameznih raz-vitih državah in državah v razvoju se je lani in letos precej zmanjšala. Pone-kod javna uprava še nap-rej podpira uvajanje poce-ni miniprenosnikov (net-books), zadnje čase pa vse več tudi poceni tablic.

Analitsko podjetje ABI Re-search ocenjuje, da bodo le-tos po svetu prodali 15 milijo-nov računalniških naprav, na-menjenih izobraževanju. Naj-več, šest milijonov, bo minip-renosnikov, čeprav jih na trgu intenzivno izpodrivajo tablice, ultralahki prenosniki in pame-tni telefoni. Dell, HP in Samsu-ng so denimo proizvodnjo mi-niprenosnikov ustavili lani, le-tos pa sta podobno storila še Acer in Asus.

Letos se bo proizvodnja mi-niprenosnikov v primerjavi z le-tom 2012 zmanjšala za več kot polovico. Glavni trg zanje osta-ja izobraževanje, vendar v ABI Research napovedujejo, da bo-do čez nekaj let tudi na tem po-dročju miniprenosnike pov-sem izpodrinile tablice in dru-ge mobilne naprave.

Podvojena rast prodaje tablicPo podatkih analitske hiše IDC se je lani v ZDA število namiz-nih in prenosnih računalnikov ter tablic, prodanih izobraže-valnemu sektorju (vanj uvršča-jo javne in zasebne šole, šolske uprave in učitelje ter učence in dijake), povečalo za 15,3 odstot-ka – prodanih je bilo 8,5 milijo-na naprav v vrednosti približ-no pet milijard dolarjev. Naj-bolj, za 103 odstotke, se je pove-čala prodaja tablic, katerih de-lež se je v izobraževalnem sek-

torju v ZDA s predlanskih 19,4 odstotka lani povečal na 35 od-stotkov, konec tega leta pa bo ta delež še precej večji. Podobno težnjo IDC opaža tudi v Avstra-liji. Tudi tam se delež osebnih računalnikov hitro zmanjšuje, medtem ko hitro raste delež ta-blic. Te po mnenju IDC vse bolj postajajo digitalne šolske torbe.

Miniprenosniki za revne učenceNavajamo še primer Malezije, kjer so, kot poroča analitsko podjetje Gartner, v lanskem zadnjem tromesečju za potre-be izobraževanja prodali 768 ti-soč računalnikov, kar je 22 od-stotkov več kot v istem obdobju leto prej. Rast je predvsem pos-ledica izvajanja nekaj let traja-jočega projekta MCMC malezij-skega ministrstva za izobraže-vanje, ki poleg uvajanja široko-pasovnih povezav vključuje tu-di nakup milijona minipreno-

snikov za revne dijake in štu-dente. V lanskem zadnjem tro-

mesečju so v okviru tega pro-jekta kupili 120 tisoč minipre-

nosnikov za učence in 40 tisoč namiznih računalnikov za šole.

Digitalne šolske torbe vse bolj ndomeščajo računalnike

Th

ink

sTo

ck

" Doslej so države za potrebe izobraževanja spodbujale nakup miniprenosnikov, zdaj pa se bolj usmerjajo na tablice in druge mobilne naprave.

www.finance.si Četrtek, 29. avgusta 2013, št. 166 ikt informator 17

Najnovejši dokument evropske komisije DIGCOMP: A Framework for Developing and Un-derstanding Digital Com-petence in Europe (2013) določa, kako naj bi vsem državljanom Evrope omo-gočali doseganje e-kompe-tentnosti. To hkrati pome-ni, da je tovrstno izobra-ževanje za učence nujno, saj bodo po končanem šo-lanju v življenju opravljali različne poklice.

V projektu E-šolstvo (2009–2013) smo z doseženimi rezul-tati že veliko pripomogli k ra-zvoju izobraževalnega sistema na področju novih možnosti uporabe informacijsko-komu-nikacijskih tehnologij (IKT). Z zgrajenim modelom Pot do e-kompetentnosti za učitelje, ravnatelje in koordinatorje IKT dvigujemo digitalno pismenost zaposlenih v vzgoji in izobraže-vanju, ki bodo tako lahko sledi-li smernicam Šole 21. stoletja.

Konec projekta E-šolstvo, aktivnosti se nadaljujejoProjekt E-šolstvo se je iztekel, na Zavodu RS za šolstvo (ZRSŠ) pa nadaljujemo aktivnosti v različnih projektih in delo na tem področju. Trudimo se, da bi vzpostavili pogoje za nada-ljevanje izobraževanja za do-seganje e-kompetentnosti, saj imamo pripravljene semi-narje in usposobljene izvajal-ce. Vodenje razvoja na področ-ju uporabe sodobnih tehnolo-gij nadaljujemo s timi zavodo-vih svetovalcev in učiteljev z različnih predmetnih podro-čij, ki sodelujejo v e-razvojnih skupinah. Te na ZRSŠ delujejo že od leta 1997 in so utrle pot ce-lotnemu razvoju in delu na po-dročju uporabe sodobnih teh-nologij v šolstvu. Prihodnje le-to bomo tudi organizirali že tra-dicionalno mednarodno konfe-renco SIRikt 2014.

Številni projekti pod skupnim imenom e-UPMožnost za to imamo v okviru številnih projektov pod skup-nim imenom E-učenje in po-učevanje (e-UP). V njih se po-vezujemo s konzorcijskimi par-tnerji in šolami oziroma učite-lji. Izkušnje in storitve, ki smo jih že pridobili in ustvarili v mi-nulih letih in v projektu E-šol-stvo, tako prenašamo in nad-grajujemo na vseh novih pod-ročjih dela.

Projekt e-Šolska torba (2013–2015) izvaja ZRSŠ v kon-zorcijskem partnerstvu z Ar-nesom. Temelji na vzpostavi-tvi e-kompetentne šole, zato v projektu razvijamo sodobne e-storitve in e-vsebine ter za-gotavljamo podporo njihove uporabe pri pedagoškem pro-

cesu in vodenju z namenom dviga ravni e-kompetenc in znanja naših učiteljev. Ob pod-pori svetovalcev in strokovnja-kov jih bomo preizkusili v pra-ksi na pilotni mreži vključenih vzgojno-izobraževalnih zavo-dov ter v nadaljevanju omogo-čili uporabo razvitih e-storitev in e-vsebin vsem vzgojno-izo-braževalnim zavodom v slo-venskem šolskem prostoru.

E-učbeniki bodo enakovredni klasičnimProjekt želi omogočiti lažji dostop do kakovostnih učnih e-gradiv ter prihranek pri do-stopu učencev, dijakov in učite-ljev do potrebnih e-storitev ter uporabi e-vsebin (e-učbenikov). Zato bomo razvili e-učbenike za področje družboslovja in je-zikov v 8. in 9. razredu osnov-ne sole (OŠ) ter prvem letni-ku gimnazije. Učbeniki, razvi-ti v projektu, bodo potrjeni na Strokovnem svetu RS za sploš-no izobraževanje in zato enako-vredni klasičnim učbenikom.

E-učbeniki s področja nara-voslovja in matematike že na-stajajo oziroma so štirje že iz-delani ter potrjeni na strokov-nem svetu v projektu E-učbe-niki s poudarkom na nara-voslovnih predmetih v OŠ (2011–2014). S pomočjo učiteljev

pilotnih šol jih bomo tudi pre-izkusili pri pouku in evalvirali.

Z razvojem e-učbenikov bo vzpostavljeno okolje, ki bo spodbujalo tudi nastanek no-vih e-vsebin. Eden izmed ciljev projekta e-Šolska torba je ra-zvoj enotnega avtorskega upo-rabniškega vmesnika za sple-tno pripravo e-vsebin.

Razvoj enotne platforme za dostop do e-vsebinV slovenskem prostoru še ni-mamo enotne platforme za ra-zvoj in uporabo e-vsebin. Raz-vita so bila posamezna e-gra-diva, osnutki strategij učenja s pomočjo sodobnih e-storitev in e-vsebin ter posamezni prime-ri dobrih praks. Cilj projekta je zato razvoj enotne platforme za dostop do e-vsebine – eduSto-re. S tem bomo izpolnili pogo-je za rabo IKT pri učenju in po-učevanju. Šole, ki bodo sodelo-vale pri pilotnem projektu, bo-mo opremili s tabličnimi raču-nalniki in jim omogočili prehod z IPV4 na IPV6, kar je v skladu s politiko evropske komisije (di-rektorat za informacijsko druž-bo in medije).

Uporaba in uvajanje e-vsebin in e-storitevPilotni projekt Uporaba in uvajanje e-vsebin in e-sto-

ritev (2013–2015) sodi med sklope projektov E-učbeniki s poudarkom na naravoslov-nih predmetih v OŠ in e-Šol-ska torba, v katerem se načr-tujeta podpora in svetovanje za uporabo razvitih e-storitev in e-vsebin sodelujočim učite-ljem. Glavna namena pilotne-ga projekta sta uvajanje e-vse-bin in e-storitev v poučevanje in učenje na ravni posamezne-ga vzgojno-izobraževalnega za-voda in evalvacija. Za sodelova-nje pri projektu je zato izbranih deset OŠ in štiri gimnazije. Vsa-ka izbrana šola je za sodelova-nje v projektu prijavila en odde-lek – od 4. razreda OŠ z vključno 2. letnikom gimnazije.

Sodelujoči učitelji z izbranih šol bodo v pilotnem projektu ra-zvojno delovali – načrtovali, izva-jali, spremljali in vrednotili pouk ter znanje in veščine učencev ob uporabi e-storitev in e-vsebin. Pri tem bodo razvili oziroma nadgradili zdajšnje modele po-učevanja in učenja, podprte z in-formacijsko tehnologijo, z željo, da opolnomočijo učence lastne šole in širše, med drugim tudi za veščine 21. stoletja.

Rezultat bo širok nabor primerov kakovostne prakseZ namenom podpore bodo uči-teljem v okviru različnih oblik izobraževanja predstavljeni te-oretična izhodišča o sodobnih oblikah poučevanja in učenja ter različni primeri kakovostne prakse uporabe e-vsebin in e-storitev na različnih napravah (tablice, telefoni, prenosni raču-nalniki...), ki spodbujajo razvoj raznovrstnih znanj in veščin učečih se, kot so na primer di-gitalna pismenost, učenje uče-nja, sodelovanje in komunikaci-ja, ustvarjalnost, samorefleksi-ja, delo z e-viri, reševanje pro-blemov in kritično mišljenje.

Rezultati pilotnega projek-ta bodo širok nabor prime-rov kakovostne prakse uva-janja in sistematične upora-be e-vsebin in e-storitev pri pouku različnih predmetov, primeri kakovostne prakse di-seminacije rešitev v celotnem kolektivu ter v drugih vzgojno--izobraževalnih zavodih in ne nazadnje raznovrstne evalvaci-je nekaterih učinkov projekta.

Pedagogika ena na enaV projektu Inovativna peda-gogika 1: 1 v luči kompetenc 21. stoletja (2013–2015), ki ga vodi Zavod Antona Martina Slomška Maribor, razvijamo sistemske mehanizme in pe-dagoške strategije poučevanja in učenja, ki zagotavljajo uspe-šnejše vključevanje učencev iz ranljivih skupin ter jih pre-izkušamo v pilotnih razredih. S pomočjo izdelanih izvedbe-nih kurikulov bomo preizku-šali inovativne strategije, mo-dele in pristope poučevanja in učenja v razredu ter pri tem učinkovito uporabiti rezultate in primere dobrih praks.

Kreativna učilnicaCreative Classrooms (2013–2015) je evropski projekt Eu-ropean Schoolnet, v katerem bomo skupaj z izbranimi uči-telji izvedenci v pilotnih šolah v Sloveniji in drugih evrop-skih državah (devet evropskih držav, vsaka država vključu-je pet učiteljev/oddelkov) raz-vijali, preizkušali in evalvira-li inovativne učne scenari-je za uporabo sodobne teh-nologije v pedagogiki 1: 1. Glavni namen je pripraviti in razviti preizkušene primere dejavnosti za pouk, ki omogo-čajo individualizacijo, sodelo-vanje, interaktivnost, inova-tivnost uporabe IKT, časov-no in krajevno odprtost uče-nja … Še posebej je pomemb-na sistematična evalvacija do-seganja postavljenih kazalni-kov: kaj želimo z dejavnostmi, ki so načrtovane z IKT, dose-či, v čem je dodana didaktič-na vrednost uporabe IKT – na primer lažje (hitrejše) dosega-nje načrtovanih ciljev in pri-čakovanih dosežkov, dosega-nje višjih taksonomskih ravni znanja, večja aktivnost dija-kov, lažje spremljanje dosež-kov, razvijanje kompetenc 21. stoletja. V projektu kot pridru-ženi partnerji sodelujejo tudi podjetja, ki se ukvarjajo z ra-zvojem in proizvodnjo IKT. V Sloveniji je to podjetje Micros-ft. Učni scenariji, ki jih bo iz-brala zunanja strokovna sku-pina na evropski ravni, bodo objavljeni in prosto dostopni na spletnem portalu.

Spodbujanje petih ključnih veščinElektronski listovnik učen-ca in učitelja, EU Classroom ePortfolios – Eufolio (2013–2015) je evropski projekt Euro-pean Schoolnet, v katerem bo-mo načrtovali, izvajali, spre-mljali in vrednotili pouk ter znanja in veščine učencev v skladu s filozofijo razvojnega elektronskega listovnika. Ob tem bomo oblikovali in siste-matično uporabljali razvoj-ni e-listovnik za načrtova-

nje, spremljanje in vredno-tenje lastnega strokovne-ga napredka in razvoja v so-delovanju s pilotnimi šolami v Sloveniji in drugih evropskih državah. Učitelji bodo osredi-njeni predvsem na spodbuja-nje petih ključnih veščin, ki so večkrat ubesedene kot veščine 21. stoletja: kritično mišljenje, sodelovanje in komunikacija, delo z viri, ustvarjalnost ter sa-mouravnavanje.

Informatizacija slovenskega šolstvaV okviru Informatizacije slo-venskega šolstva vodimo ali koordiniramo delo na področ-ju uporabe IKT v stalnih pro-jektih, del česar so tudi e-ra-zvojne skupine, ki sodeluje-jo v vseh nalogah tega področ-ja. Iz tega razvojnega dela tudi uporabljamo nabrana znanja in izkušnje, ki jih potrebujemo v vseh preostalih projektih. Že 20 let delujemo v mednarodni organizaciji iEARN. Koordini-ramo tiste šole, ki se vključuje-jo v mednarodne projekte, in jim ponujamo strokovno pod-poro pri tem. Projekt Sloven-ski učni krogi nadaljujemo tudi v novem šolskem letu. Po-memben del je tudi že večlet-no strokovno sodelovanje z Gi-mnazijo Jože Plečnik v Ljublja-ni (projekt Uresničevanje ku-rikularnih ciljev ob podpori IKT/1:1 pedagogika), s katero razvijamo nove pristope pou-čevanja »ena na ena« – kakšen je pouk, če ima vsak učenec pri pouku svojo napravo (na primer računalnik) ves čas pri vseh predmetih.

Z zavzetim strokovnim delom nad izziveDolgoletno razvojno delo pri uporabi sodobnih tehnolo-gij prinaša vedno nove izzive in samo s trajnim in zavzetim strokovnim delom na tem po-dročju smo lahko kos neneh-nim spremembam, ki jih pri-naša današnji čas. Digitalni državljani smo vsi, vprašanje je le, kako dobro smo priprav-ljeni na tako državljanstvo. Na ZRSŠ se trudimo, da bi bili na-ši učitelji in s tem tudi naši ot-roci kos vsem tovrstnim no-vim izzivom.

Kaj lahko naredimo v šolstvu za digitalne državljane?

a k t i V n o St i Z aVo Da r S Z a Š o L St Vo na P o D r o Č J U E - Š o L St Va

PROJEKTI E-UP(e-učenje in poučevanje)

SIRikt 2014

CREATIVE CLASSROOM

E-UČBENIKI

INFORMATIZACIJA ŠOLSTVA

MinglEUiEARNSLOVENSKI UČNI KROGIUresničevanje kurikularnih ciljev ob podpori IKT / 1:1 pedagogikaVIVID 2013E-razvojne skupine

EUFOLIO

PEDAGOGIKA 1:1 V LUČI KOMPETENC 21. STOLETJA

E-ŠOLSKA TORBA

UVAJANJE IN UPORABA E-VSEBIN IN E-STORITEV

" Na Zavodu RS za šolstvo pod skupnim imenom E-učenje in poučevanje (e-UP) izvajajo številne projekte.

Am

el

A S

. B.

" Projekt E-šolstvo, ki se letos izteka, je veliko pripomogel k razvoju in uvedbi novih možnosti uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij v izobraževanju.

www.finance.si Četrtek, 29. avgusta 2013, št. 16618 oglasna priloga

Sedmega oktobra bo v ho-telu Plaza v Ljubljani zno-va potekala konferenca o agilnosti, ki jo organizira-ta podjetji Agilspot in Pla-net GV. Enodnevni dogo-dek bo združil strokovnja-ke iz vse regije ter jim po-nudil priložnost za izme-njavo idej in izkušenj gle-de uporabe agilnih meto-dologij v projektih razvoja programske opreme.

»V globalni konkurenčni bitki so najbolj uspešna agilna in vit­ka podjetja,« poudarja direktor podjetja Agilspot Voranc Kutnik, strokovnjak za metode agilne miselnosti, certificirani Scrum­Master in edini trener Manage­ment 3.0 v Sloveniji. Agilne me­tode so v državah zahodne Evro­pe in ZDA predvsem med IT­pod­jetji in zagonskimi podjetji že ze­lo razširjene, postopoma pa se uveljavljajo tudi v Sloveniji. Ne­kateri slovenski start­upi (na pri­mer Zemanta) in nekatera pod­jetja, katerih menedžment pod­pira pregledno delo (denimo Op­tilab, Marand, ComTrade in Eu­ro Plus), že uporabljajo agilne metode. Najbolj uveljavljene so scrum, kanban in lean. Scrum je na primer najbolj razširjena agil­na metoda za razvoj program­ske opreme, ki ne predpisuje na­tančno, kako je treba projekt iz­vajati, ampak izbiro načina pre­pušča razvojni ekipi.

Največja vrednost ljudi je v učinkovitem sodelovanju»Podjetja, ki delujejo po agilnih načelih, obravnavajo ljudi kot edinstvene posameznike, ne zgolj kot zamenljive vire, in pri­znavajo, da je največja vrednost ljudi v njihovem učinkovitem medsebojnem sodelovanju,« razlaga Voranc Kutnik. Agilne ekipe so majhne in samoorga­nizirane. V njih se odločanje in vsa druga odgovornost poraz­delita med vse člane. Vodstvo

podjetja ekipi popolnoma zau­pa, da bo dosegla zastavljeni cilj na način, za katerega meni, da je najboljši.

Osem vrhunskih tujih strokovnjakovKutnik pojasnjuje, da je glavni namen konference Agile Slo­venia 2013 v Slovenijo prines­ti znanje o agilnih metodologi­jah, ki izboljšujejo učinkovitost projektov razvoja programske opreme. Letošnja konferenca bo že druga, na njej pa bo preda­valo osem vrhunskih tujih stro­kovnjakov s področja agilnosti. Uvodno predavanje bo imel Stephen Parry iz Anglije, avtor knjige Sense and Respond: The Journey to Customer Purpose. Udeleženci bodo prisluhnili še drugim svetovno znanim stro­kovnjakom, kot so Vasco Duar­te, Rachel Laycock, Andrea Pro­vaglio, Zuzana Sochova in Wik­tor Žolnowski, ki bodo govori­li predvsem o tem, kako agilne pristope nadgraditi in kako se bodo razvijali v prihodnje. Kon­ferenco bo s predavanjem o ek­sperimentalni evoluciji sklenil Claudio Perrone iz Irske.

Agilnost izboljšuje produktivnost

" »Glavni namen konference Agile Slovenia 2013 je v Slovenijo prinesti znanje o agilnih metodologijah, ki izboljšujejo učinkovitost projektov razvoja programske opreme,« pravi Voranc Kutnik, direktor podjetja Agilspot.

Ponudniki izobraževanj o IKT ugotavljajo, da je rece-sija precej globoko zareza-la v proračune, ki jih pod-jetja namenjajo za šolanje svojih zaposlenih. Manj znanja se kratkoročno morda ne pozna, dolgoroč-no pa zagotovo vpliva na konkurenčnost podjetij.

Nove tehnologije prihajajo ves čas, kompleksnost današnje informatike pa je neprimer­ljivo večja kot pred petimi ali desetimi leti. Vsaka aktivnost je danes informacijsko pod­prta, zato podjetja potrebuje­jo bistveno več informatike, s tem pa tudi več znanja. Dina­mika prihajanja novih različic programske opreme, povsem novih tehnologij in pristopov terja od zaposlenih v oddel­kih IT še bolj intenzivno in po­gosto izobraževanje. Brez tega podjetja tehnološko zaostaja­jo in postajajo vse manj kon­kurenčna.

Po mnenju Gregorja Jemca, direktorja Housinga, je težnja na tem področju koncentrira­no izobraževanje in usmerje­nost v certificiranje oziroma pridobivanje prepoznavnih mednarodnih strokovnih na­zivov, ki prinašajo boljše kari­erne priložnosti. »V zadnjih le­tih je pomembno pridobiti tu­

di več možnosti za delo v tuji­ni,« dodaja Jemec.

Mladi obvladajo internet, pisarniških programov pa ne»Menedžerji pozabljajo, da so za programsko opremo odšteli ogromno denarja, ta pa ostaja praktično neizkoriščena. Veči­noma nevlaganje v izobraževa­nje opravičujejo s tem, da zapo­slujejo mlade, ki naj bi računal­nike obvladali, kar pa je daleč od resnice,« opozarja Branka Slin­kar, direktorica podjetja Kom­pas Xnet. Mladina res obvlada družbena omrežja in internet, pisarniških programov pa še zdaleč ne – razen redkih izjem.

»Še posebno kritično je, da svoje zaposlene še najmanj iz­obražujejo prav ponudniki sto­ritev IKT, to je tisti, katerim so storitve IKT osnovna dejavnost! Bi šli k nizkocenovnemu letal­skemu prevozniku, če ne bi re­dno vzdrževal letal? Jaz zago­tovo ne!« poudarja Slinkarjeva.

Človek in učilnica prinašata boljše rezultateIzobraževanje na daljavo olaj­ša dostop do znanja, učilnica in neposreden človeški stik pa pri­našata boljše rezultate, poudar­jajo ponudniki izobraževanj. Udeleženci velikokrat pridejo na tečaj tudi z namenom, da

se bodo s predavateljem pos­vetovali o težavah, ki jih ima­jo v svojem delovnem okolju, ali pa o tem, kako naj se lotijo načrtovanega projekta. Sicer pa je na voljo tudi veliko dru­gih možnosti, kot so webinar­ji, vodeni e­tečaji in virtualne učilnice z multimedijskimi in interaktivnimi e­gradivi, v ka­terih udeleženci predelajo uč­no snov s pomočjo in pod vod­stvom strokovnjaka, mentorja.

Ukrojeno po meri»Tako kot drugje je potreba po individualni prilagoditvi vse večja tudi pri izobraževanju o IKT, kar je prava usmeritev,« poudarja Helena Miš Šmalc iz podjetja B2. Smiselno se je na­mreč učiti tiste stvari, ki jih pri delu dejansko potrebujemo. Tako je na primer za skupino prodajnikov smiselno pripra­viti tak izobraževalni program, ki jih bo naučil delati kalkulaci­je in prodajne analize v Excelu, pripravljati in oblikovati ponud­be v Wordu in izdelovati pri­vlačne prodajne predstavitve v PowerPointu.

Slinkarjeva dodaja, da je tehnična predavanja težko in­dividualno prilagoditi, ker v Sloveniji običajno ne gre za za­ključene skupine. Poleg tega je za osebje IKT pomembno, da znanje pridobiva sistematično,

saj le tako lahko razume delo­vanje svojega sistema, kar pa je pogoj za preprečevanje, pa tu­di odkrivanje in odpravljanje tehničnih težav. V takih prime­rih se dogovorijo za svetovanje. Stranka opredeli teme, ki jih že­li predelati v določenem času, ob tem pa tudi pregledajo in op­timizirajo njihovo okolje. »Če gre za uporabniška orodja, pa v svojem izobraževalnem cen­tru prilagodimo program prak­tično za vsako skupino, saj je odvisen od predznanja ude­ležencev in njihovih delovnih potreb. Če gre za zaključene skupine ali celo inštrukcije, na­ročniku predlagamo, da izvaja­mo usposabljanje na primerih iz njihove delovne prakse. In takšno šolanje je tudi najbolj učinkovito,« meni Slinkarjeva.

Črno-bela prihodnostJemec vidi prihodnost optimi­stično, saj v letu 2014 pričaku­jejo vnovičen zagon po zaslu­gi sredstev za izobraževanje iz EU, Slinkarjeva pa se boji, da prihodnost ni prav rožnata, vsaj še leto ali dve ne. »Kot kaže, se bodo podjetja pomembnosti usposabljanja zavedela na bolj trd način in jih bodo prepriča­le šele vse pogostejše in dražje težave, ki se jim bodo dogajale zaradi neznanja upravljavcev sistemov IKT,« meni.

IKT-izobraževanje še vedno aktualno

Th

ink

sTo

ck

" Izobraževanje je vse bolj ukrojeno po meri slušateljev, kljub modernim e-oblikam poučevanja pa še vedno največ odnesejo tisti, ki pridejo v učilnico in so s predavateljem ena na ena.

Dell in Iniciative Start:up Slovenija predstavila IT-natečaj za start-upePodjetje Dell in Iniciativa Start:up Slovenija sta podpisala pogodbo o partnerskem sodelovanju in predstavila IT-natečaj za startupe, katere-ga namen je spodbujanje mladih podjetnikov v razvoju poslovanja pri opremljanju pisarne z IT-opremo. Spodbujanje podjetništva je v skla-du z Dellovo mednarodno pobudo Powering the Possible, s katero želi Dell tehnologijo in znanje postaviti v službo ljudi. »Dell je bil pred več kot 28 leti ustanovljen v študentskem domu in pozna pomen spod-bujanja novih idej,« je spomnila Filipa Petrović, vodja trženja za jugo-vzhodno Evropo. Natečaj Della in Iniciative Start:up za mlade sloven-ske podjetnike je bil odprt julija in avgusta, zdaj pa bo Dell podjetni-kom na podlagi njihovih poslovnih načrtov razdelil svojo IT-opremo.

PARTNERSTVO

Novo merilo konkurenčnostiGlobalno omrežje povezanih naprav, procesov, ljudi, podat-kov in stvari, ki ga imenujejo internet vsega (IoE), bo podje-tjem prineslo večjo učinkovitost, naprednejše storitve za uporabnike, boljše sodelovanje in več inovacij. To je ugoto-vitev študije IoE Value Index podjetja Cisco Systems, ki so jo izvedli med 7.500 poslovnimi vodji iz 12 držav. Cisco napo-veduje, da bodo letos podjetja, ki že uporabljajo IoE, doseg-la 630 milijard dolarjev skupnih prihodkov. Višji podpredse-dnik Cisca za srednjo Evropo Michael Ganser meni, da vsto-pamo v obdobje četrte generacije interneta, v katerem se bo konkurenčnost merila po stopnji razumevanja in uporabe in-terneta vsega.

INTERNET VSEGA

www.finance.si Četrtek, 29. avgusta 2013, št. 166 ikt informator 19

Evropsko računalniško spričevalo

Pza začetnike, vsakodnevne uporabnike in strokovnjakePobvladovanje osnovnih računalniških programovPprilagodljivost izpitov glede na potrebe podjetja

Paktualna računalniška znanja in veščinePdokazljivo povečanje učinkovitostiPmednarodno veljavno spričevaloPpreko 13 milijonov uporabnikov

Pcenovna ugodnost

www.ecdl.si info@ecdl.si

Evropsko računalniško spričevalo ECDL (Euro­pean Computer Driving Li­cence) je mednarodna po­buda, namenjena širjenju dokazljive računalniške pismenosti po vsem svetu.

Programe razvijajo mednaro-dni strokovnjaki skladno s po-trebami trga in tehnološkim napredkom. Certificiranje je povsem neodvisno od ponu-dnikov programske opreme in računalniških naprav. Kan-didati se tako lahko svobodno odločijo, katere digitalne vešči-ne bodo pridobili in na kateri programski opremi.

Najbolj razširjen program je ECDL, ki je namenjen vsem, ki se želijo popolnoma usposobiti za uporabo računalnika in naj-pogostejših aplikacij. Sestavljen je iz sedmih modulov, znanja, pridobljena v njihovem okvi-ru, pa so ovrednotena s konč-nim testom. Moduli so: Kon-

cepti informacijske in komu-nikacijske tehnologije, Upora-ba računalnika in uporabljanje datotek, Obdelava besedil, Pre-glednice, Uporaba podatkov-nih baz, Predstavitve ter Sple-tno brskanje in komunikacije. Kandidati, ki opravijo izpite iz vseh sedmih modulov, prejme-jo spričevalo ECDL, kandidati, ki opravijo vsaj štiri izpite, pa prejmejo osnovno spričevalo ECDL Start.

ECDL Advanced za zahtevnejše uporabnikeZahtevnejši uporabniki bodo posegli po programu ECDL Ad-vanced, ki je sestavljen iz štirih modulov (Napredna obdelava besedil, Napredne preglednice, Napredne podatkovne baze in Napredne predstavitve) in daje posamezniku možnost, da pri-dobi spričevalo, ki je dokazilo za uporabo specifične aplika-cije na ravni strokovnjaka, pri tem pa osvoji spretnosti in zna-

nja, ki presegajo običajno upo-rabo informacijske tehnologije. Pri tehničnih strokovnjakih je zelo priljubljen program ECDL CAD, s katerim se dokaže zna-nje dvodimenzionalnega raču-nalniškega projektiranja.

Certificiranje je mednarodno priznanoV Sloveniji se certificiranje ECDL pod nadzorom Sloven-skega društva INFORMATIKA izvaja že od leta 2000. Izpite kandidati opravljajo ročno ali avtomatsko, v slovenskem ali angleškem jeziku, na poljubni programski opremi (na primer Microsoft Windows & Office, Open Office). Certificiranje je mednarodno priznano, saj ga je do danes v 148 državah sve-ta opravljalo že več kot 13 mili-jonov kandidatov. V Sloveniji je izpite opravljalo skoraj 17 tisoč kandidatov, ki so opravili več kot 84 tisoč izpitov. Spričevala so prepoznavna tudi v naši oko-

lici, saj je certificiranje ECDL v Italiji opravljalo dva milijona kandidatov, v Avstriji 550 ti-soč, na Madžarskem 430 tisoč, na Hrvaškem 60 tisoč in v Srbi-ji 38 tisoč kandidatov.

Uporablja ga čedalje več podjetijCertificiranje ECDL vse bolj ce-nijo tudi delodajalci, saj prina-

ša otipljive poslovne rezultate. Italijanska raziskava Cena nez-nanja je ugotovila, da prinaša certificiranje ECDL povrači-lo na naložbe v znesku 2.261 evrov na osebo na leto ter da se je usposobljenost povečala kar za 47 odstotkov glede na raven pred usposabljanjem. Po raziskavi nizozemske uni-verze Twente pa nizozemski

zaposleni v povprečju skoraj osem odstotkov svojega de-lovnega dne porabijo za reše-vanje težav pri uporabi infor-macijske tehnologije na delov-nem mestu.

Vse več podjetij uporab-lja certificiranje ECDL za do-seganje informacijskih spret-nosti višje ravni. Glavni raz-logi, ki jih navajajo delodajal-ci, da med primerljivimi pro-grami izberejo ECDL, so mož-nost prilagajanja potrebam podjetja, sodobna znanja, ce-novna ugodnost glede na kon-kurenco, mednarodna veljav-nost ter neodvisnost od ponu-dnika programske opreme. S spričevalom ECDL pridobi imetnik mednarodno veljav-no dokazilo o digitalni kom-petenci in s tem konkurenčno prednost na trgu dela, delo-dajalec pa objektivno potrdi-lo, da zaposleni obvladajo de-lo s splošnimi računalniškimi programi.

ECDL – evropsko računalniško spričevalo

V Sloveniji sedem akreditiranih izpitnih centrov

" V Sloveniji lahko kandidati opravljajo izpite ECDL pri več akre-ditiranih izpitnih centrih: Agora, d. o. o., ISER, Andrej Krajnc, s. p., Ljudska univerza Celje, Ljudska univerza Murska Sobota, Micro Team, d. o. o., SPIN, d. o. o., in Šolski center Novo mesto. Naj dodamo, da Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije brezposelnim ose-bam omogoča brezplačno računalniško usposabljanje in opravlja-nje izpitov ECDL.

Microsoft bo vodil Robert Trnovec Sašo Berger na čelu S & T Slovenija Uspeh slovenskih študentov

Prvega septembra bo vodenje slovenske podružnice Micro-softa prevzel novi generalni direktor Robert Trnovec, ki sodi med najprepoznavnejše slovenske IT-menedžerje. Prihaja iz podjetja S & T Slovenija, kjer je bil od leta 2007 predsednik uprave. Pred tem je bil direktor prodaje in poslovnega razvo-ja v družbi ATR Computers (1994–2000) in generalni direk-tor podjetje Hewlett-Packard Slovenija (2004–2007). Ima bo-gate izkušnje z delom v IT-panogi in vodenjem najzahtevnej-ših projektov. Dosedanja generalna direktorica slovenskega Microsofta Biljana Weber bo odslej vodila Microsoftovo češko podružnico.

Sašo Berger je novi predsednik uprave S & T Slovenija, položaj bo uradno prevzel 1. septembra. V S & T Slovenija je sicer zapo-slen že 14 let, opravljal je funkcijo podpredsednika uprave in iz-vršnega direktorja za področje financ. Odgovornosti je v zad-njem letu razširil tudi na področje razvoja rešitev za vojaško in-dustrijo. Vsa leta je bil vključen v razvoj novih poslovnih reši-tev in storitev, ki jih podjetje redno uvaja na trg. Druga dva čla-na uprave sta Matjaž Kureš – odgovoren bo za prodajo in razvoj infrastrukturnih rešitev ter IT-svetovanje – ter Aleksander An-tič, ki bo odgovoren za zagotavljanje razvoja tehničnih znanj in kakovostno izvedbo projektov.

V svetovnem finalu Microsoft Imagine Cup 2013 v Sankt Peter-burgu se je med najboljšimi znašla tudi slovenska ekipa DORA. Z rešitvijo, ki bo zdravstvenim ustanovam pomagala poveča-ti učinkovitost in optimizirati operacijske posege, je zasedla drugo mesto v najbolj prestižni kategoriji Inovacije. Zmagoval-ni projekti so bili razglašeni v treh kategorijah – Inovacije, Igre in Svetovno državljanstvo – in v treh izzivih ter osmih poseb-nih nagradnih kategorijah. V finalu največjega svetovnega tek-movanja študentov tehnologov, razvijalcev in bodočih podje-tnikov je sodelovalo 87 študentskih ekip iz 71 držav, ki so pred tem zmagale na lokalnih in spletnih izborih.

MENJAVA ŠTEVILKA 1 MENJAVA ŠTEVILKA 2 IMAGINE CUP

www.finance.si Četrtek, 29. avgusta 2013, št. 16620 oglasna priloga

SAE Institute je svetovna šola, ki ponuja izobraževa-nje na področju kreativnih medijev. S skoraj 40 leti iz-kušenj in več kot 50 šolami po vsem svetu je SAE pri-marna izbira za tisoče štu-dentov.

Najpomembnejša prednost študija na SAE je poudarek na praktičnem izobraževanju, za-radi česar študentje pridobijo dragocene delovne izkušnje že med študijem.

Programi, ki jih SAE izvaja kot globalna ustanova, so av-dioinženiring, 3D-animacija, spletno oblikovanje in razvi-janje, razvijanje iger, razvija-nje mobilnih aplikacij, digi-talni film in digitalno novi-narstvo.

SAE Institute Ljubljana po-nuja dodiplomsko in visoko-šolsko stopnjo izobraževanja za avdioinženiring, poleg tega pa izvaja tudi kratke tečaje za sple-tni razvoj, razvoj na podlagi iOS in Android ter 3D-animacijo.

Kljub praktični usmeritvi ustvarjalnost ni zapostavljenaTečaji so praktično usmerje-ni. To pomeni, da študentje že med študijem delajo v praktič-nih projektih, ki jih izpopolnju-jejo, dokler ne dobijo končne-ga izdelka. Odvisno od temati-ke tečaja je projekt lahko izde-lava spletne strani, animaci-ja objektov v 3D-tehnologiji ali osnovna aplikacija, ki se lahko uporablja na platformi Andro-id in/ali iOS.

Seveda ne smemo zapostav-ljati in pozabljati ustvarjalnosti posameznika. To spodbujajo od samega začetka in študen-tom dovoljujejo, da si sami iz-berejo svoj projekt in kaj bo iz njega nastalo.

Vabljeni na dan odprtih vratSAE Ljubljana vabi na dan od-prtih vrat, ki bo v soboto, 14. septembra, ob 11. uri. Tako bo-do vsi zainteresirani lahko do-bili informacije o celotnem po-teku študija na SAE in odgovo-re na morebitna vprašanja. Ne bo manjkalo tudi zanimivih brezplačnih delavnic, za pod-poro pa bo skrbel strokovni tim.

Več infromacij o SAE Insti-tutu najdete na spletni strani http://ljubljana.sae.edu.

Izobraževanje na področju kreativnih medijev

Pošta Slovenije in HP v oblaku

Nova generacija sistema eDocs

Pošta Slovenije in Hewlett-Packard sta podpisala pogodbo o sodelova-nju pri razvoju informacijskih sto-ritev, ki temeljijo na računalništvu v oblaku. HP bo zagotavljal znanje, izkušnje, vire in poslovne prakse z globalnega trga, Pošta Slovenije pa bo tako nadgradila svojo ponud-bo informacijskih storitev za upo-rabnike, podjetja in javne ustano-ve. »Gre za nov model sodelovanja, ki temelji na partnerskem progra-mu HP CloudAgile, ki partnerjema omogoča izmenjavo izkušenj, upo-rabo skupnega tržnega prostora in dostop do baze znanj,« je pove-dal Xavier Poisson Gouyou Beau-champs, podpredsednik HP. »Zas-tavili smo si ambiciozen cilj, da v partnerstvu s podjetjem HP posta-nemo vodilni ponudnik informa-cijskih storitev v Sloveniji in regiji,« je dejal Boris Novak, generalni di-rektor Pošte Slovenije.

Podjetje Gama System je predsta-vilo novo generacijo akreditirane-ga dokumentnega sistema Gama System eDocs (ver. 5). Ta prinaša povsem prenovljen uporabniški vmesnik, s katerim so radikalno spremenili interakcijo uporabni-ka z aplikacijo. Poudarek je na pri-kazu za posameznega uporabni-ka pomembnih informacij, kar bo pri večini uporabnikov pomenilo zmanjšanje količine prikazanih in-formacij in povečalo njihovo pre-glednost. Obvladovanje elektron-skih dokumentov v celoti je bilo že doslej ena glavnih prednosti siste-ma eDocs, nova različica pa še iz-boljšuje njihovo vpetost v delov-ne tokove in procese. Rešitev eDo-cs 5 namreč na enem mestu ponu-ja vse povezane informacije o po-sameznem dokumentu in njegovi poti v podjetju. Novost je tudi obve-ščanja uporabnika, ki deluje kot hi-bridna rešitev interakcij med upo-rabniki in dokumentnimi tokovi .

SODELOVANJE

GAMA SYSTEM

na k r at k o

IT-projekti pravzaprav ne obstajajo. Obstajajo le po-slovni projekti, ki jih omo-goča IT. IT-strokovnjaki vse več pozornosti name-njajo osvajanju poslov-nih znanj in vidiku konč-nih uporabnikov IT-reši-tev. Podjetja bodo mora-la več sredstev namenja-ti razvoju človeških virov, denimo stalnemu izobra-ževanju uporabnikov, ko-munikacijskim načrtom in organizaciji kakovostne podpore.

Tako kot v splošnem velja rek »posel so ljudje«, bi tudi za po-dročje IT lahko dejali, da se za vsemi sistemi, aplikacijami in podatki še vedno skriva člo-veški obraz. Drži, ta morebiti na prvi pogled ni očiten, a še vedno gre za rešitve, ki jih je ustvaril in jih uporablja pred-vsem človek. Hkrati so zapos-leni tudi ogledalo podjetja, za-to bi morala ta skrbeti za ra-zvoj znanj in drugih veščin pri njih.

Informatiki morajo dobro razumeti poslovno okoljeKakšni zaposleni pa pravza-prav so povprečni informa-tiki in kako skrbijo za razvoj svojih znanj? Področje infor-matike je zaradi dinamike ra-zvoja vedno novih rešitev z vi-dika izobraževanja zahtevnej-še od večine drugih področij poslovanja. Informatiki so po-gosto tisti, ki nove rešitve im-plementirajo v lastnem pod-jetju ali jih prenašajo v čeda-lje zahtevnejše poslovne pro-cese naročnikov. Večina pod-jetij s področja informacijskih tehnologij namreč deluje ta-

Tudi za informatiko se skrivajo ljudje

Zaposleni se morajo zavedati pomena učinkovite komunikacije, torej sprejemanja in prenašanja informacij, za poslovanje. Brez tega podjetju tudi najboljša IT-podpora ne pomaga.

" Nina Božičnik, strokovnjakinja za kadre v S & T Slovenija

s a E i n s t i t u t E

ko, da na zahteve naročnika in naročnikovega trga odgo-varja z vedno novimi tehnolo-gijami in rešitvami. Posledice takšnega pristopa se poznajo tudi na strani IT-podjetij, kjer delo od zaposlenih terja pred-vsem več stalnega izobraže-vanja, to pa od podjetij zahte-va čas in denar. Danes za dob-rega informatika ne šteje več posameznik, ki dobro pozna tehnične rešitve, temveč mora zelo dobro razumeti tudi po-slovno okolje, v katero te re-šitve umešča. Na tej stopnič-ki pa stvari že postanejo zah-tevnejše, saj niso vsi informa-tiki enako uspešni pri osvaja-nju poslovnih znanj.

Imajo jih za dobre učenceKadrovski strokovnjaki za in-formatike pravijo, da so dob-ri učenci, saj že njihovo vsa-kodnevno delo zahteva stal-no učenje. Nekateri celo meni-jo, da je želja po učenju osebna lastnost večine informatikov. Prav zato se splača željo po uče-nju in nadgrajevanju znanja za-poslenih usmerjati – naprednej-ša podjetja to že počnejo s kad-rovskimi strokovnjaki, ki sku-paj z zaposlenimi sestavljajo ra-zvojne načrte.

»V S & T Slovenija poseb-no pozornost namenjamo ta-ko imenovanim razvojnim pogovorom, ki jih izvede-mo dvakrat na leto. Finanč-ne in osebne cilje določimo na letni ravni, medtem ko ob polletju posebno pozor-nost namenimo kompeten-cam in preverjanju dosega-nja zastavljenih ciljev. Tako posamezniki s svojimi nad-rejenimi na podlagi pogovo-ra in na podlagi potrebnih

kompetenc določijo razvoj-ni načrt osebnega ali stro-kovnega razvoja,« je pove-dala Nina Božičnik, strokov-njakinja za kadre v omenje-nem podjetju.

Razvojni načrt posamezni-kov se oblikuje za tiste kompe-tence, ki so pri zaposlenem slabše izražene. Na podlagi kataloga izobraževanj si za-posleni za nadgradnjo svojih znanj izberejo potrebna izo-braževanja ali certificiranja. Izobraževanja se lahko izva-jajo pri specializiranih po-nudnikih, med podjetji pa so vse bolj priljubljeni tudi notranji prenosi znanj, saj so praktični primeri in razlage v lastnem poslovnem okolju hit-reje osvojljivi.

»Poleg formalnih izobraže-vanj spodbujamo tudi notranji prenos znanja v obliki internih izobraževanj. Posebej ponosni pa smo na to, da ima večina na-ših informatikov močno izraže-no željo po samoizobraževanju oziroma nadgrajevanju znanj na lastno pobudo,« dodaja Bo-žičnikova.

Informatiki in komunikacijaIT- in drugim ožje specializira-nim strokovnjakom se pogos-to očita manko komunikacij-skih veščin, še posebno če za-sedejo vodilne položaje, ki od njih zahtevajo komunikacijo z različnimi javnostmi. S tem izzivom se prej ali slej spopa-de vsako večje podjetje. Vsaka izbira vodstvenega kadra mo-ra biti celostna, pri oceni kan-didatov se močno upoštevajo njihove komunikacijske spo-sobnosti, medtem ko je more-bitno tehnološko ozadje manj-

šega pomena. Kadrovski stro-kovnjaki so sicer prepričani, da se je z usmerjenim izobra-ževanjem ob zavedanju po-membnosti dobre komunika-cije te mogoče naučiti.

Sama tehnologija je podje-tjem v pomoč pri skrbi tako za notranjo kot zunanjo komuni-kacijo. Je pa tehnologija vedno zgolj orodje za doseganje ci-ljev, zelo priročna postane de-nimo pri geografsko razprše-nih podjetjih.

»Če želiš dobro komunika-cijo, jo moraš vgraditi v kultu-ro podjetja. Zaposleni se mora-jo zavedati pomena učinkovite komunikacije, torej sprejema-nja in prenašanja informacij, za poslovanje. Brez tega podje-tju tudi najboljša IT-podpora ne pomaga,« pravi Božičnikova.

Človeškost informatikePodročju IT se v praksi večkrat očita, da ni človeško. To nujno ne drži, takšni vtisi med zaposlenimi pa nastane-jo zaradi manjšega poznava-nja področja informatike in manjše ozaveščenosti o nje-nem vplivu na sodobno po-slovanje. Zaposlene pri njiho-vem delu s tehnologijami po-gosto zanima le uporabniška izkušnja, od kakovosti kadrov v podjetju pa je odvisno, ka-ko se poslovne potrebe pre-nesejo v IT-okolje in tam ob-likuje rešitev. Nekateri infor-matiki uporabnike takoj razu-mejo v celoti, spet drugi za to potrebujejo tolmača. Preple-tanju informatike, tehnologi-je in življenja se danes ni mo-goče izogniti, zato morajo vsi zaposleni odpreti oči in ušesa ter spoznati delo sodelavcev z drugih področij.

www.finance.si Četrtek, 29. avgusta 2013, št. 166 ikt informator 21

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na spletni strani za-varovanec.zzzs.si ponuja vpogled v podrobne podatke o zdravstvenem zavarovanju in storitvah za uporab-nike. O razvoju in prihodnjih načrtih v zvezi z razvojem naprednih dveri smo se pogovarjali s Tomažem Mar-čunom, vodjo oddelka za razvoj v In-formacijskem centru ZZZS.

" ZZZS je letos povsem prenovil svoje spletne dveri, namenjene uporabnikom zdravstvenih storitev. Zakaj ste se odlo-čili za to res temeljito prenovo?Cilj je bil na enem mestu zbrati in sodob-no prikazati informacije in storitve iz ob-veznega zdravstvenega zavarovanja. Tako smo uvedli elektronske storitve za preverja-nje urejenosti zavarovanja in varen dostop do osebnih podatkov zdravstvenega zava-rovanja. Predvsem smo s tem želeli okre-piti vlogo zavarovanih oseb, saj lahko zdaj uporabniki sami preverijo, ali imajo ureje-no zdravstveno zavarovanje, in to storijo nadvse preprosto – z nekaj kliki prek spleta.

" Kaj vse so z napredno spletno stranjo pridobili uporabniki?V prvi vrsti je to sodoben elektronski medij, ki jim ponuja hiter in stalen dostop do in-formacij, obrazcev, opisov postopkov vklju-čevanja v zavarovanje in uporabe pravic. Poleg možnosti hitrega preverjanja obve-znega in dopolnilnih zavarovanj je ena iz-med najbolj aktualnih storitev tudi naro-čanje evropske kartice zdravstvenega za-varovanja. Z digitalnim potrdilom je upo-rabnikom omogočen tudi vpogled v osebne podatke, kjer lahko vidijo podrobne infor-macije o urejenosti zavarovanja za sebe in po sebi zavarovane družinske člane, infor-macije o svojih izbranih osebnih zdravni-kih, zdravilih, medicinskih pripomočkih, listinah za tujino ... Lahko tudi vidijo, ko-likšen je bil strošek zdravil in medicinskih pripomočkov. Sistem uporabnika opozori, če mu na primer v kratkem potečejo pogoji za urejenost zavarovanja – če bo na primer oseba dopolnila 26 let in ne more več biti zavarovana kot družinski član.

" Ena izmed zelo pomembnih novosti je tudi elektronska izmenjava podatkov z izvajalci zdravstvenih storitev. Kako so ti sprejeli vse novosti?Drži, od začetka tekočega leta veljajo nova pravila, kako morajo izvajalci obračunava-ti svoje storitve, predvsem morajo k računu vsakokrat priložiti bolj podrobne podatke. Te lahko posredujejo prek spletnih dveri za izvajalce, kjer lahko spremljajo tudi obde-lavo računov na strani zavoda, prevzamejo povratne podatke in podobno. Izvajalci so z rešitvijo zelo zadovoljni, saj jim omogoča hitrejše delo ter ponuja celovitejši pregled in spremljanje obračunov – več interakci-je z ZZZS imajo na enem mestu.

" Kako ste izbrali ponudnika strojne in programske opreme nove rešitve, kakšnim zahtevam je moral ustrezati?Po strojni plati nismo ničesar dodajali, saj je zadoščala že uveljavljena infrastruktura. Za programsko rešitev smo iskali partnerja z znanjem in izkušnjami na področju zah-

Zdravstveno zavarovanje in storitve, dostopne na klikTomaž Marčun o prenovi spletnih dveri ZZZS, namenjenih uporabnikom zdravstvenih storitev

tevnih dveri, pri čemer se je programska rešitev Websphere Portal Server podjetja IBM izkazala za najbolj napredno, kakovo-stno in zanesljivo.

" Kako dolgo in v kakšnem okolju ste razvijali programsko rešitev?Omenjeni projekt je zahteval dobro leto dni dela, veliko je bilo skrbnega načrtova-nja in preizkušanja pred uvedbo. Vendar-le gre za zahtevno rešitev, ki ima opravka z osebnimi podatki, zato napake ne pride-jo v poštev. Najprej smo zato postavili te-stno okolje in v tem preizkušali vse vidike rešitve. Pri razvoju smo uporabljali orodje IBM Rational Application Developer, veči-na programske opreme pa je razvita v pro-gramskem jeziku java.

" Je razvoj novih dveri zahteval uved-bo kakšnih novih rešitev?Da, dodali smo dva programska paketa, in sicer imenik uporabnikov in portalski strežnik. Oba pomenita kakovostno reši-tev, na kateri bomo gradili tudi v prihod-nje, saj omogočata napredno urejanje vse-bin in razvoj novih storitev.

" Ali dosegate želene cilje v zvezi z raz-položljivostjo rešitve?Razpoložljivost je ustrezna, infrastruktu-ra deluje zanesljivo. Postavili smo namreč arhitekturo, ki deluje tudi ob vzdrževal-nih posegih. Rešitev je skalabilna, velika rast uporabe ne pomeni ovir. Celo ob na-povedi rešitve, ko smo pričakovali in do-živeli večji naval uporabnikov, ni bilo niti najmanjših težav.

" Pri projektu ste sodelovali z zunanji-mi strokovnjaki. Kako ste si razdelili projektne naloge?Sami smo poskrbeli za pripravo infrastruk-ture, tako mrežne kot sistemske, in za ra-zvoj dela programske opreme. Sami na-mreč najbolje poznamo področje pripra-ve poslovnih procesov in pravil, medtem

ko smo področji grafične podobe in inte-rakcije z uporabnikom raje zaupali zuna-njim izvajalcem, ki imajo na teh področjih bogate izkušnje.

" Pri rešitvah, ki so povezane z vrsto osebnih podatkov uporabnikov, je iz-jemnega pomena tudi ustrezna var-nost. Katerim varnostnim vidikom mo-ra ustrezati rešitev, kako ste sicer pos-krbeli za varnost?Varnost je bila vsekakor ena izmed prioritet novih rešitev, pri čemer smo v celoti upo-števali zdajšnjo zakonodajo in strokovna priporočila varnostnih strokovnjakov. Vse varnostne rešitve, ki so del spletnih dveri in zalednih sistemov, stalno posodabljamo in nadgrajujemo. Pri izvedbi smo poskrbeli, da so v dveri vgrajene vse priporočene kon-trole. Pred zagonom novih dveri smo najeli tudi zunanjega presojevalca varnosti IT-re-šitev, ki je naše dveri natančno pregledal in jih pozitivno ocenil. Morebitni zunanji na-padalci tako ne morejo priti do osrednjega dela sistema niti do osebnih podatkov za-varovanih oseb. Tudi naši sistemski admi-nistratorji nimajo vpogleda v osebne po-datke uporabnikov – le v delovanje sistema.

" Koliko uporabnikov danes že uporab-lja spletne storitve dveri ZZZS?Skozi vse leto opažamo stalen obisk apli-kacije za preverjanje stanja zavarovanja, in sicer v povprečju okoli 500 dostopov na dan. V poletnem času se močno poveča tu-di naročanje evropskih kartic zdravstve-nega zavarovanja, ki lahko v posameznem dnevu tudi preseže številko tisoč.

" Kakšni so vaši načrti v zvezi s prihod-njim razvojem dveri in programskih re-šitev? Načrtujete dodajanje novih funk-cionalnosti?Vsekakor imamo med načrti širitev funk-cionalnosti. Zavarovanim osebam bomo omogočili še boljši vpogled v njihove podat-ke, povezane z zdravstvenimi storitvami.

Želimo si, da bi državljani imeli elektronski pregled nad svojimi obiski pri zdravnikih, morebitnimi hospitalizacijami in drugimi podatki. Tudi na spletnih straneh za izva-jalce je že v pripravi sodoben način objave navodil in drugih gradiv, ki jih ti potrebuje-jo pri sodelovanju z ZZZS. Delamo pri izme-njavi dodatnih podatkov ter objavi drugih za izvajalce zanimivih podatkov.

" Večina spletih aplikacij danes naj-de svojo pot tudi na mobilne napra-ve. Lahko kaj takega pričakujemo tu-di od ZZZS?Na ZZZS spremljamo najrazličnejša priča-kovanja uporabnikov. Trenutne vsebine so spletne narave in seveda dostopne tu-di prek mobilnih naprav. Sami že zremo v prihodnost in razmišljamo, kako bi v sa-me storitve vgradili funkcionalnosti mo-bilnih naprav. Če bi denimo mobilni tele-fon sporočil lokacijo uporabnika, bi ga laž-je usmerili do najbližje zdravstvene usta-nove ali lekarne. Idej je veliko.

" Bi morebiti tudi sorodnim rešitvam s področja eZdravja omogočili soupo-rabo novih dveri?Povezave, ki jih omenjate, so tehnično vse-kakor možne, druga plat pa so poslovni do-govori. Z ministrstvom za zdravje že so-delujemo pri nekaterih rešitvah, denimo na področju elektronskega recepta. Ver-jamem, da bomo sodelovanje v prihod-nje še okrepili.

" Vsi poudarjajo pomembnost upo-rabniške izkušnje. Kako spremljate od-ziv uporabnikov in kako hitro se lah-ko prilagodite novim zahtevam upo-rabnikov?V dveri je vgrajeno spremljanje uporabe, saj dnevno spremljamo obiskanost sple-tnih strani. Vsebine, ki jih uporabniki v določenem obdobju najpogosteje pregle-dujejo, nato vstavimo v hitre povezave, da jih uporabniki še hitreje najdejo.

" Tomaž Marčun, vodja oddelka za razvoj v Informacijskem centru ZZZS

Želimo si, da bi državljani imeli elektronski pregled nad svojimi obiski pri zdravnikih, morebitnimi hospitalizacijami in drugimi podatki. Tudi na spletnih straneh za izvajalce je že v pripravi sodoben način objave navodil in drugih gradiv.

www.finance.si Četrtek, 29. avgusta 2013, št. 16622 oglasna priloga

KOLEDAR DOGODKOV

OD 29. AVGustA DO 11. OKtObRA

Navedeni so naziv in opis, organizator, kraj, datum in prizorišče dogodka ter sple-tna stran za dodatne infor-macije.

IFA 2013, mednarodni se-jem potrošniške elektroni-ke in hišnih aparatov, Messe Berlin in gfu, Berlin, 6.–11. september, Messe Berlin (www.ifa-berlin.com)Sales Controlling, delavni-ca, namenjena tistim, ki zau-pajo učinkovitim in v praksi preverjenim metodam kon-trolinga, CRMT, Ljubljana, 11. in 12. september, hotel Still (www.crmt.com)IBC 2013, svetovna konfe-renca in razstava o ustvarja-nju, upravljanju in dostavlja-nju vsebin v zabavni indu-striji, IBC London, Amster-dam, 12.–17. september, RAI Amsterdam (www.ibc.org)6. mednarodna konferen-ca o prenosu tehnologij, konferenca o prenosu zna-nja in tehnologij za razisko-valne organizacije, podjetja in zasebne inovatorje (sku-paj z Dnevom inovativnosti 2013 v organizaciji GZS), In-stitut Jožefa Stefana, Brdo pri Kranju, 17. september, Kongresni center Brdo (teh-nologije.ijs.si/6ittc)IT business TALK , prvo to-vrstno poslovno srečanje, NIL v sodelovanju z Micro-softom Slovenija, Ljublja-na, 17. september, Klub CD (www.nil.si)Varnost mobilnih telefo-nov in tabličnih računal-nikov, konferenca o prav-nih, tehničnih in organiza-cijskih vprašanjih varnos-ti pri vse večji uporabi tab-ličnih računalnikov in dru-gih prenosnih naprav, Palsit, Ljubljana, 19. september, GZS (www.palsit.com)Futura, sejem zabavne elek tronike, gospodinjskih tehnologij in telekomuni-kacij, Reed Messe Salzburg, Salzburg, 19.–22. sep-tember, Messezentrum Salzburg (www.futurames-se.at)IDC Cloud Leadership Fo-rum 2013, konferenca o učinkoviti rabi novih teh-nologij in doseganju uspe-ha v turbulentnih razme-rah na trgu, IDC, Ljublja-na, 19. september, Austria Trend hotel (www.idc-adria-tics.com)Oracle OpenWorld 2013, svetovno srečanje strokov-njakov in uporabnikov pro-gramske opreme Oracle, Oracle Corporation, San Francisco, 22.–26. septem-ber, Moscone Center (www.oracle.com)MobilityDay 2013, 7. kon-ferenca za regijske profesio-nalce iz sveta mobilnih teh-nologij in rešitev, Moben-do in Citus, Zagreb, 26. sep-tember (www.mobendo.hr)EXPP Summit 2013, 9. kon-ferenca o elektronskem fak-

turiranju, plačevanju in iz-menjavi dokumentov, Bil-letnis in Vereon, Varšava, 23. in 24. september, Mar-riott Warsaw (www.expp--summit.com)Where IT Works, skupni dogodek IT Business, CRM Expo in DMS Expo, Messe Stuttgart, Stuttgart, 24.–26. september, Messe Stuttgart (www.messe-stuttgart.de)ICT Summit Now, IK-T-dogodek za udeležen-ce iz držav Evrope, Azije in Afrike, Interpromedia, Is-tanbul, 24.–26. septem-ber, Haliç Congress Center (www.ictsummitnow.com)21. mednarodna konfe-renca o revidiranju in nadzoru informacijskih sistemov, konferenca, na-menjena revizorjem IS, no-tranjim revizorjem in re-vizorjem, strokovnjakom s področja varovanja infor-macij in vodenja IT ter dru-gim strokovnjakom IT, Slo-venski odsek ISACA, Zreče, 24.–26. september, Terme Zreče (www.isaca.si)Netfork 2013, akademija za poslovni internet, E-labo-rat, Ljubljana, 24. septem-ber–21. november (www.netfork-akademija.si)Astec dan odprtih vrat, 10. srečanje, Astec, Ljublja-na, 25. september (www.astec.si)Smartdoc by media.doc 2013 – pametno upravlja-nje dokumentov, 22. po-svetovanje z mednarodno udeležbo, Ljubljana, 24. in 25. september, Domus Medi-ca (www.smartdoc.si)3. CE & HA , sejem dosež-kov na področju IT-industri-je, telekomunikacij, avdio-, video- in fototehnike, hišne zabave, interneta, videoiger in hišnih aparatov, Duke & Peterson, Beograd, 26.–29. september, Beogradski sa-jam (www.sajam.co.rs)Interop, poslovna konfe-renca o tehnologijah, ki za-gotavljajo znanje in razu-mevanje uporabe IT v pro-cesu odločanja v podjetjih, UBM TechWeb, New York, 30. september–4. oktober, Javits Center (www.interop.com)Prihodnost omrežnega shranjevanja podatkov, predstavitev prednosti in slabosti shranjevalnih pro-tokolov, CHS, Ljubljana, 1. oktober, Tehnološki park (www.chs.si)Agile Slovenia 2013, kon-ferenca o agilnih metodo-logijah, Agilspot in Planet GV, Ljubljana, 7. oktober, Tehnološki park Ljubljana (www.agilspot.si)Informacijska družba 2013, 16. mednarodna mul-tikonferenca o vzgoji in izo-braževanju v informacijski družbi, Institut Jožefa Ste-fana (Odsek za inteligentne sisteme), Ljubljana, 7.–11. oktober, Institut Jožefa Ste-fana (is.ijs.si)

uporabniki se niti ne za-vedamo, koliko pame-tnih naprav nas obkro-ža. Med drugim so prodr-le v tako rekoč vsa sodob-na gospodinjstva. Koliko umetne pameti je vgraje-ne v sodobne gospodinj-ske aparate, smo preveri-li v Gorenju, največjem slo-venskem proizvajalcu be-le tehnike.

Začnimo s kuhanjem. Prever-jeni in zanesljivi IQ-senzorji samodejno uravnavajo delo-vanje sodobnega kuhališča, zato nam ni treba stalno sta-ti ob loncu in paziti, da se jed ne bo prismodila. IQ-senzor, nameščen na pokrovki poso-de, nadzira dogajanje v loncu in skupaj s senzorjem, vgraje-nim v kuhalni coni, samodej-no uravnava temperaturo in moč delovanja kuhališča. Pos-ledica je tako rekoč stoodsto-tna varnost pred prekipeva-njem in prismoditvijo vsebine, do 40 odstotkov pa je manjša tudi poraba energije. S takšno rešitvijo uporabnik pridobi še možnost kuhanja v pari, ki ohranja hranilne snovi in pol-nost okusa.

Hladilnik, ki pozna navade svojega lastnikaV Gorenju so prvi predstavi-li tudi hladilnike, ki se prila-gajajo uporabniku. Hladilni-ki ION generation namreč s pametno tehnologijo Adap-tCool zaznavajo uporabniko-ve navade in nato na podlagi teh uravnavajo temperature notranjih predelov. Primer: v času »učenja« oziroma sne-manja navad elek tronika za-zna, da uporabnik uporablja hladilnik vsak dan med 17. in 19. uro. Ker aparat odslej v tem času pričakuje večjo pogostost odpiranja vrat, bo pred začet-kom omenjenega časovne-ga obdobja samodejno znižal temperaturo za stopinjo Celzi-ja, da bi ohranil idealno ozra-čje za vzdrževanje kakovosti hrane. Hrana tako ostane sve-ža petino časa dlje, hkrati pa se omeji tudi poraba električ-ne energije, potrebne za ohla-jevanje notranjosti.

Preprosto pametnejša kopalnicaDigitalna pamet je doseg-la tudi na pogled tako prep-roste izdelke, kot so grelni-ki vode. Grelniki iz družine Smart na podlagi snemanja navad uporabnika po dolo-

čenem obdobju sami izraču-najo optimalni režim delova-nja, ki omogoča minimalno porabo električne energije, potrebno za zadovoljitev po-treb uporabnika (nastavlje-na temperatura vode). V na-činu pametnega delovanja lahko grelnik vode prihrani kar do 30 odstotkov električ-ne energije.

V novo generacijo pralnih in sušilnih strojev je prav tako vgrajena pametna senzorska tehnologija SensorIQ. Ta s šte-vilnimi vgrajenimi senzorji poskrbi za vedno optimalno porabo energije, vode in ča-sa. Na podlagi zbranih podat-kov rešitev SensorIQ samodej-no prilagaja in optimizira pro-ces pranja in sušenja glede na izbrani program ter vrsto in težo perila.

Poleg razvoja je najpomembnejša patentna zaščitaV Gorenju ideje, kakšne vrste pamet vgraditi v gospodinj-ske aparate, črpajo iz različ-nih virov. Sami denimo or-ganizirajo inovativne delav-nice, veliko idej pa prinesejo še sejmi, sodelovanje z doba-vitelji in razvojnimi partnerji pa tudi različne uporabne re-šitve z drugih, na videz nepo-vezanih področij.

Večino pametne program-ske opreme v Gorenju razvije-

jo sami, nekaj pa je prispevajo razvojni partnerji. Na tem po-dročju razvoja, v katerega si-cer družba vlaga približno 10 odstotkov svojih prihodkov, deluje okoli 20 inženirjev. Programsko opremo razvija-jo večinoma v programskem jeziku C. Kot pomoč pri razvo-ju algoritmov umetne pameti uporabljajo tudi programska orodja, kot so MatLab, Lab-View in podobna.

»Izdelava kar najpametnej-ših aparatov je seveda konku-renčna prednost podjetja, za-to moramo vse novosti v Go-renju čim prej ustrezno za-ščititi, saj konkurenca neu-smiljeno spremlja prav vsa-ko inovacijo in jo poskuša bo-disi skopirati bodisi izboljša-ti. Večino novih rešitev v Go-renju zaščitimo s patentnimi prijavami. Je pa samo obna-šanje sodobnih aparatov ve-likokrat težko kopirati, saj so upravljani s kompleksnimi adaptivnimi algoritmi,« pra-vi Boštjan Pečnik, izvršni di-rektor za področje razvoja v Gorenju.

Pot v svet dotika in celo govoraUporabniško izkušnjo poleg umetne pameti dopolnjuje tu-di stik z aparatom. Gorenje je prve zaslone na dotik v svoje aparate uvedlo že leta 2004. Leta 2009 je uporabnike nav-

dušila pametna pečica HO-MEChef, kjer je za upravlja-nje skrbel barvni zaslon na dotik. Govorno upravljanje zaradi kompleksne izvedbe prepoznavanja govora za zdaj še ni doživelo serijske aplika-cije v Gorenjevih aparatih, se pa vse bolj uveljavlja možnost upravljanja aparatov prek pa-metnih mobilnih naprav.

»Smernice razvoja ume-tne pameti aparatov so jasne. Aparati poskušajo vse bolj ra-zumeti navade uporabnikov in se jim prilagajati. Poleg tega poskušajo biti čim bolj prep-rosti in prijazni za uporabo,« dodaja Timotej Globačnik, vodja razvoja elektronike v Gorenju.

Uporabnike bo tako v pri-hodnje navduševala lahkot-nost upravljanja pametnih naprav, ki se iz sveta zabav-ne elektronike nezadržno se-li na področje gospodinjskih aparatov. Tu je Gorenje eden najprodornejših proizvajal-cev. V prihodnje si bodo pri-zadevali za izdelavo gospo-dinjskih aparatov, ki bodo namesto uporabnika samo-dejno opravljali vse več opra-vil. Novih aparatov uporabni-ku ne bo treba ves čas nadzo-rovati, saj bodo imeli vgraje-ne številne varnostne meha-nizme, ki bodo v navezi z av-tomatizacijo odpravili potre-bo po podrobnem nadzoru.

Obkroža nas čedalje več umetne pameti

" V Gorenju ideje, katero pamet vgraditi v gospodinjske aparate, črpajo iz različnih virov. Večino pametne programske opreme razvijejo sami.

www.finance.si Četrtek, 29. avgusta 2013, št. 166 ikt informator 23

Vse od izuma pisave, si prizadevamo iznajti način za ohranitev pisane besede. Danes pišemo več kot kdajkoli in ustvarjamo ter prejemamo na tisoče dokumentov vsak mesec.

Spremljanje, beleženje, distribucija, oblikovanje in dostopanje so naloge bistvenega pomena, saj tok teh dokumentov predstavlja življenjsko moč podjetja. Ker se zavedamo pomembnosti in vrednosti vaših dokumentov, smo pripravili rešitve in sisteme, ki zagotavljajo, da vam bodo vedno dosegljivi na pravem mestu.

Za več informacij obiščite: XENON FORTE d.o.o. – www.xenon-forte.si

KYOCERA Document Solutions Europe B.V. – www.kyoceradocumentsolutions.si

KYOCERA Document Solutions Inc. – www.kyoceradocumentsolutions.com

skrbno ravnamo s pisano besedo.

SLO_KYO_Image_AZ_210x297_news_Finance.indd 1 22.5.2013 10:47:54

Poslovna okolja od tiskal-niških rešitev pričakujejo stroškovno učinkovitost, varno tiskanje in zajema-nje dokumentov, upravlja-nje tiskalniških nalog, nadzor nad tiskalniki in večopravilnimi naprava-mi, napredna poročila in številne druge malenkos-ti. Le malo pa je rešitev, ki lahko izpolnijo vse zahte-ve in pregledno oklestijo stroške, povezane s tiska-njem in zajemanjem doku-mentov.

V tiskalniškem svetu se je v zadnjih letih uveljavila rešitev MyQ. Zagotavlja celostno zašči-to dokumentov, poleg varnega tiskanja pa omogoča še odloži-tev tiskalniških nalog, njihovo ponavljanje, avtomatiziranje, pripravo poročil in druge na-predne funkcije. Rešitev je pri-merna tako za majhne kot tudi velike organizacije z večjim šte-vilom tiskalnikov. Uporabnik lahko proces tiskanja izvede na kateremkoli v sistem MyQ po-vezanem tiskalniku s prepro-stim dotikom identifikacijske kartice (možna je tudi upora-

ba brezkontaktnih rešitev) ali kar prek aplikacije na mobilni napravi. Dokumenti uporabni-ka lahko tako potujejo nepos-redno v tiskalnik ali pa čakajo na ukaz za tiskanje na varnem tiskalniškem strežniku MyQ.

Avgusta na trg prišla nova različicaAvgusta je češko podjetje Ja-nus svoj sistem za nadzor in

upravljanje tiskanja dokumen-tov MyQ še nadgradilo. Nova različica z oznako 4.3 prinaša vrsto novosti, zanimivih pred-vsem za večja podjetja in usta-nove. Dodana je namreč mož-nost upravljanja več strežni-kov MyQ znotraj posamezne-ga podjetja, kar je dobrodoš-lo takrat, ko organizacija pre-more več večjih fizičnih loka-cij z vrsto tiskalniških naprav.

Za še lažje obvladovanje hete-rogenih tiskalniških okolij pa skrbi novost, ki omogoča do-deljevanje kvot za tiskanje z uporabo rešitev drugih proi-zvajalcev.

Upravljanje z enega mestaCentralno upravljanje siste-ma MyQ na glavnem strežni-ku omogoča poenostavljeno prijavljanje v sistem, uvaža-nje uporabnikov iz baze po-datkov glavnega strežnika ter popoln pregled nad doga-janjem na področju tiskalni-ške infrastrukture in njenih obremenitev. Celostne pre-nove je bil deležen tudi re-plikator statističnih podat-kov, med novimi funkcijami pa izstopa še distribucija se-znama lokacij za funkcijo go-stovanja naročil tiskanja. Po-polna avtomatizacija replika-cije podatkov glavnega stre-žnika prinaša občutno po-spešeno delovanje. Za zado-voljevanje potreb uporabni-kov z razvejeno infrastruktu-ro je število strežnikov LDAP za sinhronizacijo povečano na pet (le za imetnike licence Business PRO).

Gonilnike in tiskalniška pravila lahko upravlja ponudnikSamodejno ustvarjanje vr-stnega reda tiskanja v MyQ in pripadajočih gonilnikih tiskanja v operacijskem sis-temu Windows je še ena iz-med novosti. Upravitelj pod-ročja tiskanja tako lahko prek različnih filtrov nasta-vi posamezne funkcije gle-de na velikost tiskalniškega omrežja, zahteve uporabni-kov in še glede na številne druge parametre, na primer, tip naprav (barvne ali črno--bele) ali model. Če podjetje uporablja storitve zunanje-ga izvajanja tiskanja, rešitev MyQ močno poenostavlja de-lo ponudnika.

Upravitelj lahko kadarkoli prejme poročila o tiskanju na zahtevo. Najpogosteje upora-bljane filtre za poročanje lah-ko shrani in nato ponudi dru-gim uporabnikom (na primer vodstvom podjetja).

Vse, kar želimo natisniti, pošljemo po e-poštiPriljubljena funkcija tiskanja brez uporabe gonilnika tiska-

nja prek e-pošte ali spletne-ga vmesnika je po novem na voljo za številne vrste doku-mentov, denimo formate za-pisa, kot so: doc, docx, xls, xlsx, ppt, pptx (seveda mora za uporabo teh datotek podje-tje imeti nameščeno ustrezno programsko opremo na strež-niku). Tiskanje prek e-pošte pozna tudi možnost uporabe komunikacijskih protokolov POP3 in IMAP.

Dodeljevanje stroškov ne more biti bolj preprostoIntegrirani terminal MyQ 4.3, sicer prilagojen posa-meznim proizvajalcem ti-skalniških naprav, podpira tudi sisteme za dodeljevanje stroškov drugih proizvajal-cev. Tako postane stroškov-na plat tiskanja še bolj pre-gledna, čemur v praksi po-gosto sledi omejevanje tiska-nja. Če gre to predaleč ali pa vrsta projektnega dela upo-rabnikov zahteva pogostej-šo uporabo tiskalnikov, jim upravitelj lahko dodeli raz-lične kupone, ki jim omogo-čijo začasno povečanje dovo-ljene količine tiskanja.

Z upravljanjem tiskanja do obvladovanja stroškov

Mala podjetja se odločajo za spletno računovodstvo

Brezplačno v spletni trgovini Office Store

Trije novi modeli serije TASKalfa

Srečanje uporabnikov programa Mastercam

Vse več malih podjetij in samostojnih podjetnikov prevzema vodenje poslovanja v svoje roke, kažejo prodajni rezultati podjetja SAOP. Uporabniška skupina podjetnikov, ki sami vodijo po-slovanje, se je namreč v zadnjem letu povečala kar za 51 odstotkov in zdaj obsega 30 odstot-kov uporabnikov miniMAXa. Hitro se povečuje tudi število podjetnikov, ki naročajo podlicen-ce za poslovni program pri svojem računovodskem servisu. Takih uporabnikov je več za 63 odstotkov, kar pomeni, da tako podjetniki kot računovodski servisi prepoznavajo prednosti, ki jih v poslovanju omogoča e-računovodstvo.

Rešitev podjetja Agito za učinkovitejše upravljanje sestankov in nalog Agito Outlook Meeting Organizer (OMO) je odslej brezplačno na voljo v spletni trgovini Office Store. Agito OMO zelo po-enostavi organizacijo sestankov in nalog, pripravo potrebnih gradiv in nadzor nad izvajanjem nalog. Rešitev podpira celoten življenjski cikel sestankov in nalog, tako da nobena naloga ne os-tane spregledana in so vsi sestanki vnaprej pripravljeni z gradivi ter končani z razdeljenimi na-logami. Agito OMO je odlična razširitev za podjetja, ki uporabljajo e-poštni strežnik Microsoft Exchange Server 2013, e-poštne odjemalce Outlook 2013 ali storitve v oblaku Office 365.

Kyocera Document Solutions je predstavila tri nove črno-bele večopravilne naprave, ki nada-ljujejo tradicijo prestižnih modelov serije TASKalfa. Nove naprave TASKalfa 3501i, 4501i in 5501i nadgrajujejo svoje predhodnike z naborom novih lastnosti za podporo vse bolj preplete-nih delovnih tokov v podjetjih. Naprave ponujajo enotno tehnologijo, združljivo s celotnim de-lovnim procesom, njihova uporaba pa je preprosta, tako kot tudi upravljanje in integracija z na-pravami, ki jih podjetja že uporabljajo. Nove naprave podjetjem pomagajo dosegati kar največ-jo učinkovitost, tako v manjših kot tudi v velikih delovnih skupinah.

Podjetje A-CAM inženiring je pripravilo že tradicionalno srečanje uporabnikov CAD/CAM-pro-grama Mastercam podjetja CNC Software. Na srečanju so predstavili številne novosti v novi različici Mastercam X7 in nova produkta Mastercam Mill-Turn, namenjen programiranju ve-čopravilnih stružnic, in Mastercam Productivity+ za avtomatsko izvedbo merilnih protoko-lov na CNC-obdelovalnih strojih (CNC – računalniško numerično krmiljenje). Prikazane so bile tudi nekatere izboljšave oziroma zamenjave starejših produktov, kot je povsem novo okolje za 3D-simulacije obdelav in obstoječih obdelovalnih strategij, predvsem pri 3D-obdelavah.

SAOP

REŠITEV AGITO OMO

KYOCERA

A-CAM INŽENIRING