Šolski center Srečka Kosovela Sežana Stjenkova 3 Sežana

7. MEDNARODNI FESTIVAL VEČ ZNANJA ZA VEČ TURIZMA

RAZISKOVALNA NALOGA

BRKINI - ZREL SADEŽ

Dijakinje: Erika Božič Amela Gerzić Sara Grgič, Tina Hrovatin Tamara Kovačič Ines Krapež Mentorica: Lilijana Fabris Sežana, februar 2010

2

ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pri nalogi pomagali z informacijami, nasveti, strokovnimi napotki, prijaznim klepetom in nas vzpodbujali pri pripravi naloge. Za lektoriranje celotne naloge se zahvaljujemo prof. Nataliji Mikuletič, za lektoriranje angleškega besedila pa prof. Jani Bele Lutman. Posebej bi se radi zahvalili mentorici prof. Lilijani Fabris, ki nas je ves čas vodila, koordinirala, nam pomagala, budno spremljala naš napredek, nas spodbujala in skrbela za to, da je naše delo potekalo nemoteno. V veliko pomoč pri izdelavi naloge sta nam bila tudi gospod Slavko Gerželj in gospod Stanislav Renčelj. Obema se najlepše zahvaljujemo. Zahvala tudi vsem anketirancem, ki so sodelovali pri anketiranju. POVZETEK NALOGE Projektno nalogo BRKINI – ZREL SADEŽ smo pripravili na temo Moj kraj - moj ponos. V projektni nalogi smo predstavile Brkine, njihovo kulturno in naravno dediščino, sadjarstvo, kulinariko in turistično ponudbo. K razvoju Brkinov so pripomogli brkinski sadjarji, ki so leta 2003 začeli s projektom Brkinska sadna cesta. S tem projektom so Brkini postali bolj prepoznavni, zato smo v nalogi na kratko predstavile tudi to posebnost. Razvile smo idejo o turističnem proizvodu - vrečko s suhim sadjem, ki bi jo lahko ponujale trgovine na področju Brkinov in Krasa v tako imenovanem brkinskem kotičku, kjer bi poleg suhega sadja ponujali še ostale brkinske dobrote. S pomočjo ankete smo prišle do ugotovitve, da bi trgovine tak kotiček sprejele. Ta način promocije brkinskih dobrot se nam zdi smiseln in mislimo, da bi se na tak način več ljudi odločilo za nakup in obisk Brkinov.

3

KAZALO VSEBINE 1 UVOD ................................................................................................................................... 5

1.1 Predstavitev izbrane teme in strukture naloge ................................................................. 5 2 PREDSTAVITEV BRKINOV....................................................................................................... 6

2.1 Območje Brkinov ........................................................................................................... 6 2.2 Podnebje ....................................................................................................................... 6 2.3 Govorica v Brkinih .......................................................................................................... 7

3 NARAVNA DEDIŠČINA ............................................................................................................ 9

3.1 Brkinska tla ................................................................................................................... 9 3.2 Slepa dolina .................................................................................................................. 9 3.3 Odolina ......................................................................................................................... 9 3.4 Jame, brezna ................................................................................................................. 9 3.5 Jama Dimnica ................................................................................................................ 9 3.6 Škocjanske jame (na robu Brkinov) ............................................................................... 10

4 KULTURNA DEDIŠČINA ........................................................................................................ 11

4.1 Brkinska hiša z ognjiščem ............................................................................................. 11 4.2 Brkinski kotel ............................................................................................................... 11 4.3 Grad Švarcenek .......................................................................................................... 12 4.4 Grad Prem ................................................................................................................... 12 4.5 Šege in navade ............................................................................................................ 12

4.5.1 Barsko opasilo ..................................................................................................... 12 5 SADJARSTVO....................................................................................................................... 14

5.1 Sadjarstvo nekdaj ........................................................................................................ 14 5.2 Sušenje sadja .............................................................................................................. 15 5.3 Sadjarstvo danes ......................................................................................................... 15 5.4 Brkinska sadna cesta ................................................................................................... 15

6 BRKINSKE DOBROTE ........................................................................................................... 17

6.1 Brkini - dežela krompirja .............................................................................................. 17 6.2 »Češpovi njoki« ........................................................................................................... 17 6.3 Kostanj ....................................................................................................................... 17 6.4 Divjačina ..................................................................................................................... 18 6.5 Gobe ........................................................................................................................... 18 6.6 Štruklji ........................................................................................................................ 18 6.7 Jedi iz kolerabe ............................................................................................................ 18 6.8 Potica ......................................................................................................................... 18 6.9 Ribje jedi..................................................................................................................... 18 6.10 Brkinski slivovec .......................................................................................................... 19 6.11 Kraški brinjevec ........................................................................................................... 19 6.12 Sadni jabolčni kis in sok ............................................................................................... 19

7 TURISTIČNA PONUDBA ........................................................................................................ 20

8 RAZISKOVALNI DEL NALOGE ................................................................................................ 21

8.1 Vsebinska izhodišča raziskave ....................................................................................... 21 8.2 Raziskava - predvidene omejitve in potek ...................................................................... 21

9 OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA .......................................................................... 22

9.1 Opis turističnega proizvoda........................................................................................... 22 10 REZULTATI RAZISKAVE ........................................................................................................ 24

11 SKLEPNI DEL ....................................................................................................................... 26

12 VIRI IN LITERATURA ........................................................................................................... 27

13 PRILOGE ............................................................................................................................. 28

4

KAZALO GRAFIKONOV Graf 1: Ali bi bili pripravljeni odstopiti prostor za postavitev »brkinskega kotička« v svoji trgovini? ... 24 Graf 2: Kje bi postavili kotiček? ..................................................................................................... 24 Graf 3: Ali imate v trgovini že kakšen promocijski kotiček? ............................................................. 25 Graf 4: Ali se vam zdi smiselno, da bi promovirali proizvode z degustacijami? .................................. 25 Graf 5: Kako pogosto bi bilo smiselno imeti degustacije? ................................................................ 25

5

1 UVOD

V okviru projekta Več znanja za več turizma smo izdelale raziskovalno nalogo z naslovno temo »BRKINI ZREL - SADEŽ«, s katero želimo, da se ljudje bolje spoznajo z Brkini, njihovo kulturno in naravno dediščino, sadjarstvom, kulinariko in turistično ponudbo. Brkini so polni skrivnosti in lepot. Brkini so bili veliko časa nerazviti del Primorske, zato se nam zdi, da jih ljudje ne poznajo. Brkini so geografsko območje, ki se nahaja jugozahodno od predela slovenskega Krasa. Zaradi svoje lege so Brkini poznani predvsem po sadjarstvu. Delijo se na tri dele, in sicer na zahodne, osrednje in vzhodne. Severni del območja sicer predstavlja dolina ponikalne reke Reke. Pokrajina je prometno pomembna, saj prek nje vodita železniška in cestna povezava iz Kvarnerja v notranjost Slovenije in naprej v osrednjo Evropo, po njenem južnem obrobju pa je speljana cesta med Reko in Trstom, največjima pristaniščema v severnem delu Jadrana.

1.1 Predstavitev izbrane teme in strukture naloge Med naslovi projektne naloge smo želele izbrati nekaj resnično izvedljivega in atraktivnega. Na koncu smo se odločile za Brkine, ker mislimo da, ljudje premalo poznajo te kraje. V projektni nalogi smo predstavile kulturno in naravno dediščino, sadjarstvo, kulinariko, brkinsko sadno cesto in turistično ponudbo v Brkinih. S projektno nalogo smo želele ugotoviti, katera izmed mnogih jedi je tipična brkinska jed. Ugotoviti smo želele, če še v Brkinih obujajo stare običaje ter pustne šege. V knjižnici smo si sposodile knjige Stanislava Renčlja in Slavka Gerželja,, s katerimi smo si pomagale pri naši projektni nalogi. Odločile smo se, da bomo stopile v kontakt z avtorjema. Gospoda sta nas prijazno sprejela in nam priskočila na pomoč. Oblikovale smo tudi turistični proizvod. Odločile smo se za vrečko s suhim sadjem, ki bo zavita v celofan papir in blago. Nekatere vrečke pa bodo v košaricah. Izdelale smo tudi anketo, ki smo jo posredovale trgovinam na območju Krasa in Brkinov. V anketi smo spraševale poslovodje, če bi bili pripravljeni odstopiti svoj prostor za naš »brkinski kotiček« ter Brkinko (vrečko s suhim sadjem). Naloga je razdeljena na več delov. V prvem, uvodnem delu, želimo predstaviti naše cilje in kaj smo želele doseči s projektno nalogo. V drugem delu bomo povedale nekaj o zgodovini Brkinov, predstavile bomo njihove tradicionalne brkinske jedi, sadjarstvo nekoč in danes, pustne šege in navade ter podnebje. V zadnjem delu projektne naloge bomo na podlagi ankete, ki smo jo izvedle v trgovinah na območju Krasa in Brkinov, predstavile plan izvedbe »brkinskega kotička« v trgovinah.

6

2 PREDSTAVITEV BRKINOV

2.1 Območje Brkinov Meja Brkinov poteka na jugozahodni strani po magistralni cesti, ki poteka na stiku Matarskega podolja in Brkinov. Na severozahodni strani je meja začrtana na prehodu med pobočji z večjim naklonom in uravnana z manjšim naklonom. Na severni in severovzhodni strani je meja po celotni dolžini potegnjena na stiku pobočja Brkinov in dolinskega dna reke Reke. Na jugovzhodni strani pa mejo določa državna meja med Slovenijo in Hrvaško. Raznolikost, ki jo ponujata kraški apnenčasti in flišnati svet, se prepleta z neokrnjeno naravo. Na stiku Brkinov z apnenčastim podoljem lahko občudujete slikovno pokrajino s številnimi potoki, kraškimi pojavi in pestrostjo podzemnega sveta. Zaradi neokrnjene narave rečejo Brkinom tudi »zelena oaza« sredi krasa. Brkini so v notranjosti flišnato, na površju predvsem gozdnato sleme, ki od juga obroblja kraško planoto in dolino Reke. V zahodnem delu se sleme vzpne nad 800 metrov, dobrih 300 metrov nad Divaški prag. Po glavnem in stranskih slemenih, s katerih pritekajo številni potoki, so razporejene gručaste vasice, katerih okolico spomladi pobelijo cvetoča sadna drevesa. Vasi v Brkinih Najbolj znana, pa tudi zelo stara vas divaškega dela Brkinov je Barka, ki leži na širokem stranskem slemenu nad Vremsko dolino. V preteklosti je bila tu dobro razvita obrt, najstarejša je bila preja lana in volne. Vas je bila znana tudi po kovačih, čevljarjih, krojačih, izdelovalcih vozov ter mizarjih. Nekatere domačije še vedno hranijo stare predmete in stroje, ki pričajo o tedanjem načinu življenja, ohranjeno je tudi odprto ognjišče. Na sosednjem slemenu sta vasici Misliče in Vatovlje, na razgledni legi med njima pa cerkev sv. Jurija. Ob cesti, ki pelje na vrh brkinskega slemena, sta še vasici Vareje in Ostrovica. Na vrhu – sicer že v sosednji občini – je vas Artviže s cerkvijo sv. Socerba, od koder je čudovit pogled na Divaški prag, Kras in Alpe na obzorju. Redkejša pa so naselja v stranskih dolinah, ki brazdajo brkinska pobočja. Ob Sušici, ki izvira pod najvišjim vrhom in ob kateri je speljana lepa sprehajalna pot, se stiskata Potok in Podgrad pri Vremah, kjer se skrivajo razvaline gradu Švarcenek. Svet zase je stranska dolina Padeža, kjer se je nekdaj ob potoku, ob katerem so bili nanizani mlini, žage in kovačije, kar trlo življenje. Danes je to svet umirjenosti, ohranjene narave in čistih voda.

2.2 Podnebje Podnebje sredozemskega sveta se najpogosteje označuje kot submediteransko ali zmerno sredozemsko. Od pravega sredozemskega se loči po nekoliko nižjih povprečnih temperaturah ter drugačni razporeditvi in količini padavin. Za sredozemsko podnebje je značilna zgostitev padavin v zimskem delu leta, kar za večji del slovenskega sredozemskega sveta ne velja. Ima pa bistveno višje povprečne letne temperature, kot se pojavljajo v notranjosti Slovenije. Pomembno je predvsem, da so zimske temperature višje kot v notranjosti države. S tem se podaljšuje vegetacijska doba. Tudi povprečne julijske temperature praviloma presegajo 20° C. Sneg je v zimskih mesecih reden pojav, a se v smeri proti morju njegova pogostost zmanjšuje in debelina snežne odeje tanjša. Še posebno v Brkinih in Čičariji lahko zameti otežujejo promet. Ugodno podnebje za sadje Za sadjarstvo je najugodnejši višinski pas med 500 in 650 m, kjer je najmanj slane, zato v tem pasu na zahodni strani Brkinov najbolje uspevajo češnje. Zaradi vse večje zaraščenosti podeželja se množijo divje živali. Med njimi največ škode povzročajo številni divji prašiči, vendar pa tudi škoda, ki jo na drobnici povzročata volk in medved, ni nič nevsakdanjega v Brkinih, Čičariji in Podolju. Velikokrat njive ˝obdelajo˝ ravno divji prašiči. Ostro podnebje z velikimi temperaturnimi razlikami med dnevom in nočjo, primerna količina padavin, dovolj sonca in flišna tla z debelimi plastmi peščenjakov pripomorejo k temu, da je brkinsko sadje tako dobre kakovosti. Poleg hribovitega sveta k brkinskemu sadnemu okolišu spadajo tudi dolina reke Reke, Vremska dolina s košanskim podoljem na severovzhodu, divaški in kozinski kras na severu in

7

jugozahodu ter območje Čičarije. Med vetrovi prevladuje jugo, ki prinaša obilne padavine, ter pogostejša burja, ki piha iz vzhodne ali severovzhodne, celinske smeri. Rastje je submediteransko. Gozd porašča slabo tretjino površja, na začetku 20. stoletja pa ga je bilo še manj, le slaba četrtina. Kljub veliki količini padavin je to ugodno za sadje, ki raste na tem območju. Najbolj rodovitna prst je na temenih slemen, kjer se je razvila do pol metra debela plast peščene prsti, ki jo domačini imenujejo ˝prhlica˝. Z naraščanjem strmine se prst tanjša in na zelo strmih pobočjih postane skoraj skeletna. Nekdaj je bila verjetno cela pokrajina pokrita s sredozemskim gozdom. Zato so se ljudje borili že v preteklosti. Prenehali so pasti ovce, ogrožena pobočja so zasajali s sadnim drevjem ali gozdom. Žled Za Brkine je značilen tudi žled, ki povzroča ogromno škodo na različnih vodih in sadnem drevju. Skupaj z Blokami in Pivko so Brkini jedro žlednega pasu. Brkini so v t. i. žlednem pasu Slovenije, kjer lahko z veliko verjetnostjo pričakujemo hude žlede. Nad 5 cm debel žled se pojavlja vsakih 30 let, kar Brkine uvršča med z žledom najbolj ogrožene slovenske pokrajine. Starejši ljudje pomnijo kar štiri katastrofalne žlede, ki so zaradi hudih lomov drevja zahtevali obnovo sadovnjakov in gozdov.

2.3 Govorica v Brkinih Pri barski govorici (vas Barka) se k zmehča v ć in č v ć. Npr. MI ĆUHAMO NJOĆE Z DOMAĆE MUOĆE. Ljudje se v družini pogovarjajo v narečju, ker se tako počutijo bolj sproščene. Svoje otroke vedno opozarjajo, da morajo v družbi olojano govoriti. Otrokom prepovedujejo kleti, ker kleti je nekulturno, nekateri pa pravijo, da je to tudi pomanjkanje vzgoje, kajti iz otrokovega obnašanja je viden nauk staršev. Če kdo včasih česa ne razume prvi hip in vpraša: » Kaj?«, mu odgovorijo: »En drek nazaj!« Živalim ukazujejo na različne načine Priganjanje: ALLAA! Naprej: GEEJ! ali HIJA! (za konje) Ustavi se: WEGA! Levo: LEJ SEBI! Desno: GOUT SEBI! Nazaj: CURIK! ali ŠTI NAZAJ! Zmerljivke Si žleht ku ps, si trmast ku wuosu, trmasst ku mula, si zvit ku lisica Vsaka vas ima svoj glas Prva skupina: BARKA, MISLIČE, VAREJE, ARTVIŽE, POTOK, PODGRAD IN VATOVLJE, najbolj izstopata govor BARČANOV z izrazitim akanjem: paalegaa, to pomeni poglej ga. Druga skupina: TATRE, MRŠE, OREHEK. BARKA TATRE KNJIŽNO Šula Šola Šola Smuo delale Sma delale Smo delale Sprašavali Spraševali Spraševali Vuoni Vani Oni Ste wre pršlo Ste već pršli Ste že prišli Ne vem Ne znam Ne vem Puojem Pejem Pojem Brkini Ime Brkini izvira iz besede brki. Večina tamkajšnjih moških je nosila brke in so jim rekli brkači, pokrajini pa Brkini. Druga razlaga govori, da ime izvira iz besede brda – brdine. kopasti grebeni in številne grape ter struge potokov in hudournikov .

8

Barka Včasih ni bilo cest, zato so Barčani hodili peš k maši v Vreme, ker svoje cerkve na Barki niso imeli. Ko pa so prišli do reke Reke, niso mogli čez, ker ni bilo mostu. Zato so si naredili barko, s katero so se prepeljali na drugi breg. Ko so prišli do reke, so vpili: »Barka, barka!« Tako so priklicali čolnarja. Ko pa so jih slišali Vremci, so vpili: »Glejte, Barčani prihajajo!« Tako so jih začeli klicati Barčani, njihovi vasi pa so deli ime Barka. Misliče Davno tega so na Ostrovico prišli tuji ljudje in se tam naselili. Ostrovčanom pa to ni bilo po volji, zato so se začeli med njimi prepiri. Celo s kamenjem so se obmetavali. Ti ljudje so potem ubrali drugačno pot, in sicer na območje med Vatovljami in današnjimi Misličami. Toda tudi Vatovci so sprožili prepir, kajti življenjske razmere niso bile ravno rožnate. Ker niso mogli dobiti niti koščka zemlje, so se naselili na pusto pokrajino, kjer danes stojijo Misliče. Da bi lahko preživeli, so si morali priskrbeti hišo in seveda hrano. Trije so začeli razmišljati, kako bi jim to uspelo. Rekli so jim Mislevci. Od tod je vas dobila ime Misliče. Mrše Kjer so mrše, so pasli pastirji ovce, koze in krave. Živino so jim klali volkovi, pastirji pa so jih preganjali in odganjali z besedo »Mrš!« Kjer so hodili volkovi, zdaj leži vas. Volkovi so se kasneje umaknili in tu so se naselili pastirji. Kraj, kjer so pasli, pa se še danes imenuje Vovčina.

9

3 NARAVNA DEDIŠČINA

Naravna dediščina predstavlja skupek vrednot in dobrin, ki ji človek lahko razume, usvoji in upošteva. Gre za vezi med človekom in vse bolj odtujeno naravo ter fizičnim in metafizičnim svetom, v katerem človek živi. Pritok reke Reke, potok Posrtvica, je v brkinski fliš vrezal slikovito dolino Posrtvica, ki je zaradi miru in sveže klime idealna za sprehajanje in kolesarjenje. Svet zase je stranska dolina Padeža, kjer se je nekdaj ob potoku, ob katerem so bili nanizani mlini, žage in kovačije, kar trlo življenje. Danes je to svet umirjenosti, ohranjene narave in čistih voda.

3.1 Brkinska tla Tla, ki obdajajo Brkine, so tipično kraška. Na apnenčasti podlagi Matarskega podolja in Čičarije je prst zelo plitva. Več jo je v vrtačah in dolih. Naši predniki so prst iz nezaščitenih predelov prenašali v kotanje, kjer so bile njive zaščitene pred burjo in sušo. Na tak način so s svojimi rokami ustvarili debelejšo plast prsti. Kljub trudu je zemlja v teh predelih kot rešeto, kar pomeni, da padavine hitro izginejo v kraško podzemlje in obenem s seboj odnašajo rodovitno prst. Vse je podvrženo spreminjanju, zamiranju, pozabi in novemu rojstvu.

3.2 Slepa dolina Slepa dolina je sestavljena kraška oblika, ki nastane na prehodu vodnega toka s površja v kraško podzemlje. Sestavlja jo rečna dolina s stalnim vodotokom, ki se na apnencu, prekritem s plastjo slabo prepustne naplavine, razširi in nato nenadno, slepo sklene s strmim polkrožnim pobočjem nad ponorno jamo ali breznom, kamor ponikne vodotok. V krasoslovju velja slepa dolina za začetek nastajanja robnih kraških polj in ravnikov. Na ta način so razlagali tudi slepe doline ob stiku Brkinov z Matarskim ali Podgrajskim podoljem, kot mu nekateri pravijo.

3.3 Odolina Odolina je najbolj tipična slepa dolina na kontaktnem krasu ali na stiku med flišem in apnencem na južnem pobočju Brkinov. Dostopna je z glavne ceste Kozina- Rupa po cesti, ki se odcepi v Materiji. Na vzhodu jo zapira hrib Majnik, na severi Medvedje čelo in na zahodu Greben. Potok Brsnica ponikne v 120 metrov globoko brezno in se steka v izvir Rižane. V severnem delu doline stoji grajsko poslopje, ki je bilo last baronov Marenzi. Posestvo in grad so leta 1945 nacionalizirali in tu ustanovili kmetijsko posestvo. Odolina je danes opuščena. Severno od gradu stojijo ruševine cerkve sv. Petra z vklesano letnico 1636.

3.4 Jame, brezna Zaradi množičnosti je treba omeniti najznačilnejše kraške pojave. Delimo jih na površinske in podzemeljske. Na površju prevladujejo kraška polja, suhe doline, uvale, slepe in zatrepne doline ter vrtače. Čeprav je razjedeno površje najbolj na očeh, ga po zanimivosti prekaša podzemeljski svet, ki ga sestavljajo kraške jame in brezna s suhimi ali vodnimi rovi. Zlasti starejši suhi rovi so okrašeni s čudovitim sigovim okrasjem.

3.5 Jama Dimnica Med vasema Slivje in Markovščina, ob cesti Kozina- Reka, se nahajata dve okoli 40 m globoki brezni, povezani z rovom. Zunanji zrak se pozimi spusti v večje in skozi manjšega iztiska toplejšega jamskega. Slednji na stiku z zunanjim kondenzira, kar se kaže kot steber »dima«. Okoličani so domnevali, da izhaja iz hudičeve prekajevalnice mesa ali dimnice.

10

Dimnice je okoli šest kilometrov in preko 130 m globoka pretočna jama z rovi v dveh nadstropjih. Zgornji so suhi in lepo zakopani, z urejenimi turističnimi potmi. Po spodnjih se pretaka potok, ki ponika v slepi dolini Velike Loče in se steka v izvir Rižane. Največja izjemnost jame z okolico je »šolska zbirka« pojavov na stiku kraškega z normalnim reliefom in podzemlja s površjem. Po povratku iz jame se velja ustaviti v slivarski cerkvi s poslikavami Toneta Kralja, ki upodabljajo negativne like iz biblijskih zgodb kot fašistične. Z razgledne ceste proti Mršam se odpira pogled od brkinskih vasic, stisnjenih na rob slepih dolin, do kopastega krasa Čičarije. Okrepčate se lahko v bližnjih gostilnah, kmečkih turizmih in konjerejskih centrih, kot je vas Slope.

3.6 Škocjanske jame (na robu Brkinov) So edinstven naravni spomenik na območju matičnega Krasa, kjer je reka Reka na stiku fliša z apnencem v zemeljski zgodovini izoblikovala izjemen splet jam, udornic, ponorov in enega največjih podzemnih kanjonov v Evropi. Slednji predstavlja osrednji del podzemnih rovov sistema Škocjanskih jam, ki v celoti meri 6,5 km. Za turistični obisk je odprt le del Škocjanskih jam, jame v preostalem delu sistema, skupaj z desetimi jamami na ožjem območju parka, pa so za javnost zaprte.

11

4 KULTURNA DEDIŠČINA

Kulturna dediščina je vse tisto, kar je rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem prostoru. Čeprav so bili Brkini dolgo let nerazvit del Slovenije, so ohranili zelo bogato kulturno dediščino, ki jo bogati veliko število cerkva, kapelic in drugih znamenj. Ker so Brkini okoli obdani z apnencem, je brkinska arhitektura zelo podobna kraški. Vendar v Brkinih ta arhitektura vedno bolj izginja, saj je večina novih hiš oz. stavb zgrajena v novejšem slogu.

4.1 Brkinska hiša z ognjiščem V hiši je odprto ognjišče, ki so ga nekoč uporabljali za kuho in gretje prostora. Nad ognjiščem so sušili mesnine. V zimskih večerih pa je odprto ognjišče postalo prostor za zbiranje družine. Ob njem so se pogovarjali in prepevali, popravljali orodje, ličili koruzo, pletli in šivali. Okoli ognjišča je bila lesena klop in sklednik, v katerem so spravljali posode in krožnike. Na ognjišču je bil velik lonec ali kotel.

4.2 Brkinski kotel Brkinski kotel za kuhanje žganja ima več kot 150-letno tradicijo. Njegova uporaba je najbolj razširjena med Snežnikom, Slavnikom in Vremščico. Destilacija v brkinskem kotlu napolnjenem s češpovo drozgo. Nad kotlom, ki ima običajno od 80 do 100 litrov, je nameščena bakrena kapa, ki ima dve okrogli komori. Prva komora, ki se nahaja tik nad kotlom, ima nalogo ločevanja vodnih in alkoholnih hlapov. Vodni hlapi, ki so težji od alkoholnih hlapov, se po vrtinčenju vrnejo oziroma padejo nazaj v kotel. Alkoholni hlapi, ki so lažji, se dvignejo skozi vrat kape in se v destilacijski komori utekočinijo. Utekočinjeni hlapi nato kot žganje pritečejo po poševni cevi v posodo, na kateri je ponavadi nalepljen trak, ki nam pove, koliko litrov žganja se je že nateklo v posodo.

12

4.3 Grad Švarcenek Na 560 metrov visokem griču, tik nad vasjo Podgrad pri Vremah ležijo razvaline nekoč mogočnega gradu Švarcenek (Schwarzenegg Nigrignano). Od nekdanjega gradu so ostale le skromne razvaline stolpa v grajskem jedru, ki kažejo lepo ploskovito zidavo iz klesancev. Sam grad je omenjen leta 1249 kot castrum Swarcenek.

4.4 Grad Prem Grad Prem leži nad vasjo Prem. Zgrajen je bil okrog leta 1213 v obliki črke L. Prvič je bil omenjen v sredini 13. stoletja in izvira iz romanske dobe. Po letu 1991 je grad prešel v last Občine Ilirska Bistrica, ki si je prizadevala za njegovo obnovo. Tako je bil grad obnovljen leta 2008. V gradu sta najzanimivejša viteška dvorana, poslikana z mitološkimi prizori, in manjši vodnjak na notranjem dvorišču. Na gradu je konec septembra leta 2007 potekal Dan grofa Devinskega s srednjeveško tržnico. Na tržnici so ponujali najboljše lesene meče za najmlajše, kože ovac, koz in konjev in posušena zelišča. Letos pa je konec januarja na gradu potekala otvoritvena prireditev ob 33. mesecu kulture s spremljajočo in likovno razstavo Flora, Fauna et Vinum.

4.5 Šege in navade V Brkinih imajo običaje iz starih časov, ki so se ohranili vse do danes. Najbolj znana vaška navada je praznovanje vaškega svetnika. Praznovanju pravijo opasilo. Med najbolj znanimi in tipičnimi je opasilo v vasi Barka.

4.5.1 Barsko opasilo

Zadnjo nedeljo v avgustu praznujejo Barčani vaško opasilo. Ob deseti uri se vsi odpravijo k maši. Ob 12. uri je kosilo. Običajno se skuha pršutova juha, ponekod tudi kokošja. Kokošje meso so popeče. V juho so zakuhali domače rezance. Ob mesu se je krompir v kozici in radič zabeljen s panceto. Škoromati Škoromati veljajo danes za prve in najstarejše omenjene maske na Slovenskem. Tako kot včasih se škoromatija še danes začne dan po božiču, 26. decembra, na god sv. Štefana. Takrat se zberejo fantje in možje, se okvirno dogovorijo, kako bo potekala škoromatija in si razdelijo vloge. Dogovorijo se, kdo si bo pripravil kostum za katero masko. Pred prvim oblačenjem kostumov se sodelujoči po navadi dobijo še enkrat, nato pa določijo dogodke in dejavnosti, ki se jih bodo škoromati udeležili. Včasih so škoromati pobirali darove na pustni torek. Zaradi obveznosti sodobnega življenja pa seveda to ni več mogoče, zato so osredotočili na dneve ob koncu tedna. Škoromati so svojo domačo vas obiskali nazadnje in tam prejeli največ darov. Škoromatija je namreč priložnost, ko lahko fantje in možje nekoliko zrahljajo svoje vajeti, se prepustijo veselju in ušpičijo marsikaj, česar si brez maske ne bi nikoli upali. Še ne v tako oddaljeni preteklosti so bili škoromati pravi strah in trepet vaških otrok in neporočenih deklet, ki jih je škopiti lovil s kleščami, škoromati z zvonci pa so jih mazali po obrazu s sajami. Tako kot pri večini tradicionalnih mask se tudi pri škoromatih dekleta niso smela nikoli oblačiti v kostume škoromatov.

13

Brkinska ohcet Ohcet (poroka) v Brkinih ima izvirno dediščino. Domačini s ponosom pripovedujejo o nevestinem kolaču in o kolaču, ki so ga spekli za fantovščino in dekliščino. Kolač, ki so ga spekli za fantovščino, je moral biti dovolj velik. Premer je imel od 60 pa do 70 centimetrov. Na dnu kolača je bil pleten s kitami (prameni). Na vrhu je imel ptička iz testa. Postavljena sta bila v paru, kot da se kljunčkata. Kolač je bil okrašen s pentljo in trakom. Kasneje so kolače okrasili tudi s konfeti. V sredini kolača je bila steklenica z vinom. Ker poročne torte takrat niso poznali, so nevesti spekli nevestin kolač. Kot na vsaki ohceti postavijo poročno torto na mizo pred nevesto in ženina, so takrat postavili kolač. Navada, da sta fantovščina in dekliščina teden dni pred poroko, je zelo stara in izvirna. Dogajanje okrog ohceti je bilo ločeno na družabni dogodek, kjer so sodelovali sovrstniki, fantje in dekleta, in na poroko, kjer so sodelovali družinski člani, sorodniki in povabljenci mladoporočencev. Vse priprave na dekliščino in fantovščino so se dogajal na nevestinem domu. Na predvečer poroke so fantje prinesli nevesti darilo. Prišli so se tudi zahvalit za kolač. Fantje pa so se nato zbrali v gostilni. Ženin je moral na koncu plačati pijačo. Kolač so v gostilni razrezali. Nato so nadaljevali s pojedino in pitjem. Nevesta in ženin sta se za ohcet lepo svečano oblekla. Nevesto sta spremljali dve deklici, stari okrog pet let. Deklici sta nosili košarice, okrašene s cvetjem, ki so bile polne konfetov, s seboj so imel tudi venček, spleten iz cvetja. Na ohceti je bil pomembnejši kolač, ki je moral biti dovolj velik, da so lahko na ohceti pogostili vse prisotne. Pri nevesti so morale biti mize obložene z veliko jedmi, peciva ter pijačo. Na dan ohceti, ko pridejo po nevesto, je še v stari navadi, da zanjo barantajo. Ženinu najprej pokažejo dve grdi babi. Ko prestane preizkušnjo in ugotovi, katera je prava, mu pripeljejo njegovo nevesto. Pred poroko so domačini nosili darila na nevestin dom. Prinašali so moko, jajca, orehe, maslo ... Bodoči nevesti so prinašali tudi druga praktična darila: posodo in druge gospodinjske predmete.

14

5 SADJARSTVO

5.1 Sadjarstvo nekdaj Prvi zametki sadjarstva v Brkinih so znani šele proti koncu 18. stoletja. Pridelovanje sadja so pospeševali umni sadjarji, predvsem učitelji in župniki (Peter Aleš, Janez Bleiweis, Matija Rant, Ernest Kramar, Gustav Pirc, Anton Žnideršič). Zanimivo je, da so v severnem delu Brkinov prevladala jabolka šele proti koncu 19. stoletja. Pred prvo svetovno vojno zasajeni sadovnjaki so med obema vojnama polno rodili. V Brkinih so pridelovali presna jabolka in slive, ki so jih prodajali v Trst in na Reko. Ponujali so tudi suho sadje (krhlje, ki so jih imenovali brkinske fige) in žganje. Zelo znan in dragocen je bil več let star brkinski slivovec. Po drugi svetovni vojni so z večjimi obnovami pričeli v letu 1952, ko je Kmetijska zadruga v Ilirski Bistrica s sredstvi za poravnavo škoda zaradi snega in žleda zasadila prve nasade na Komeščini. V šestdesetih letih so sadovnjaki prešli v polno rodnost in dosegli zadovoljive ekonomske rezultate. To je vzbudilo zanimanje za sadjarstvo, vendar pa se pridelava sadja v tem obdobju ni razmahnila. Naslednji poskusi oživitve sadjarstva so se pričeli po leti 1970, ko so posamezni sadjarji, v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom in domačo Kmetijsko zadrugo, zasadili prva drevesa na šibkejših podlagah na različnih lokacijah v Vremski dolini. Rezultati so spodbudili razvoj sadjarstva na različnih ustreznih legah v Brkinih. Na desetih hektarjih so posadili 1200 srednjedebelnih dreves sorte bobovec, krivopecelj, mošancelj, jonatan in zlata parmena. V začetku je sadovnjak zadovoljivo oskrboval delavec Jagodnik, pozneje pa so se menjavali kvalificirani in nekvalificirani delavci. Zaradi velikih razdalj med drevesi so v letih 1954 in 1957 posadili polnilna drevesna sorte jonatan na šibkih podlogah. V šestdesetih letih so dobili polne pridelke, in sicer od 100 do 200 ton na hektar ter zadovoljive finančne rezultate, ki so vzbudili zanimanje občine in kmetijske zadruge za obnovo sadjarstva v Brkinih. Leta 1960 in 1961 so v Smrjah pri Premu posadili 34 ha jablan sorte jonatan, zlati in rdeči delišes. Nasad na dveh površinah se je ustrezno razvijal ter v času od 1966 do 1973 dajal zadovoljive pridelke. Zaradi menjave ter odhoda kvalificiranih sadjarjev je razvoj zastal, pridelki so se zmanjšali; drugače povedano: prvi poskus obnove brkinskega sadjarstva se ni posrečil. V tem obdobju je bil zgrajen tudi poskusni nasad češpelj v Vremski dolini na levem bregu reke Reke (Stranje), ki je žalostno propadel. Že pred prvo svetovno vojno je slovensko sadjarstvo doseglo raven kmečkega pridobitnega sadjarstva z visokimi presežki za trg, izvoz in domačo predelavo. Slovenska jabolka, češnje in druge vrste sadja so pridobili sloves na trgih takratne Avstro-Ogrske. Znatne količine sadja so neposredno pošiljali na ozemlje Nemčije in Rusije ter v Levant. Po prvi svetovni vojni se je položaj slovenskega sadjarstva poslabšal. Zaradi novih državnih meja in gospodarske krize v srednji Evropi ni bilo več tradicionalnih tržišč. Velik del pridelkov so predelali v jabolčnik ali pa v vaških sušilnicah posušili v krhlje. V letih 1965 - 1969 je bilo obnovljenih 343 ha sadovnjakov s 400 do 1200 sadikami na ha. Na posvetih sadjarjev v letih 1969, 1970 in 1972 so se dogovorili za sajenje 2000 do 2500 šibkorastočih sadik na ha. Intenzivirali so oskrbo in varstvo sadnega drevja. Za sajenje so izbirali najboljše lege, dopolnjevali so izbor podlag in sort ter vzgojenih oblik. Povečali so gostoto sajenja s ciljem povečanja rentabilnosti pridelave sadja. Na Češkoslovaško in v Nemčijo so izvozili letno od 3.000 do 20.000 ton jabolk, češenj in breskev. Najstarejši povedo, da so iz brkinskih vasi dnevno odhajali tovornjaki, polni sadja. Bilo je sadja za »ne vervat«. Dolina reke Reke je bila dolina jabolk in hrušk. Brkinska slemena so bila polna češpelj. Cesarsko–kraljevi okrajni komisariat v Podgradu (1883) je določil, da mora vsak kmet imeti vsaj 250 dreves. Ženin se je mora pred poroko zavezati, da bo vsako leto posadil vsaj 50 dreves, dokler ne bo dosegel številke 250. K pospešenemu sajenju sadnega drevja je pripomogla tudi trsna uš, ki je uničila vinograde. Odločitev za sadjarstvo je bila glede na naravne danosti povsem umestna. Lege na flišu, odprte proti J in JZ, so namenili sadjarstvu. Na Barki, Misličah in na Vatovljah so domače češplje bogato rodile. Trgovci so prihajali v vasi, si ogledali češpljeva drevesa in zakupili letino. Plačali so aro, kaparo in na ta račun so si lahko domačini ob barskem opasilu (zadnjo nedeljo v avgustu) privoščili priboljšek. Trgovci so pregovarjali domačine, naj sadijo češplje. Po letu 1929 so povečali število češpljevih dreves. Za časa Avstrije in Italije je bila plava češplja zelo cenjena. Najboljše češplje so prodajali, iz slabših so skuhali šnopc (žganje), nekaj pa so jih posušili. Slive bele barve so bile le za otroke. Češplje za svežo prodajo so morale imeti repke in mokco - poprh, sicer jih niso kupili. Češplje so zlagali v

15

sodčke ribarje. Sodčki ribarji (kupovali so jih od ribičev, ki so jih uporabljali za soljenje rib) so držali okrog 40 pa tudi do 70 litrov. Češplje so v sodčku rahlo potlačili s svitkom, da se med transportom niso premikale. Leta 1958 so iz Vremske doline zadnjič peljali češplje v ribarjih v Koper. Zlagali so jih tudi v zabojčke – kašete. Med plasti češpelj so dali otavo. Če so domačini utegnili, so peljali sami sadje v Trst. Prodali so ga hitro, težko pa je bilo zbrati embalažo. Če si se vrnil brez nje, si bil ob zaslužek. Zaslužek od prvih jabolk je šel za oblačila pred zimo, za shôd in za plačilo davkov. Večji kmetje so imeli pri hiši 2 do 3 pare volov ali pa konje. Dva sta bila vedno na poti proti Trstu ali Gorici, en par pa je počival. Na pot so šli dvakrat na teden. Za prevoz so poskrbeli tudi trgovci. Kasneje so vprege zamenjali tovornjaki. Češplje so vozili na železniško postajo v Divači, od tu pa so jih vozili v Avstrijo. V Brkinih najdemo še številne travniške nasade in posamične vrste sadnega drevja, ki so bile posajene v brežine ob njivah. Po statističnih ocenah je tako v Brkinih še približno 70 000 češpelj, 50 000 jablan, 6500 hrušk, 6200 češenj in 5270 orehov. Včasih je skoraj vsaka kmetija v Brkinih kuhala žganje, sušila sadje (jabolka, slice, hruške) in izdelovala domač jabolčni kis. Danes ponovno vse več kmetij predeluje sadje, tako da dobimo pri nas odličen jabolčni sok, jabolčni kis, suho sadje in sadna žganja.

5.2 Sušenje sadja V Brkinih se ponašajo s tradicijo sušenja sadja. O sušenju sadja je pisal že Janez Vajkard Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske leta 1689. Takrat so prevladovale sušilnice odprtega tipa. Sadje so sušili še med drugo svetovno vojno, nato so sušilnice postopoma ugašale. V obilnih letinah je bilo treba sadje predelati na vse načine: v suho sadje, žganje in v jabolčnik. V prodajo so šle le omejene količine sadja. Sušeno sadje je nadomeščalo kruh revnim. Sušeno sadje je bilo v dolgih zimskih večerih vir prehranjevanja in za priboljšek. Manjše količine sadja so posušili v hiši nad krušno pečjo, v krušni peči, nad štedilnikom in zunaj na soncu. Naravno sušenje je trajalo 10 do 20 dni, odvisno od vremena. Večje količine sadja so sušili v tako imenovanih pečinah - dimnih sušilnicah. Te pečine je imela vsaka kmetija, nekatere celo dve ali tri. Pečine so bile na parcelah v neposredni bližini hiš, na robu vrta ali sadovnjaka. Sušenje so stalno spremljali, skrbeli so za enakomernost gretja. Za kurjavo so uporabljali trd suh les, najraje bukove štore. Panji so počasi tleli in vzdrževali žerjavico, ki je dajala dovolj toplote in malo dima. Ob deževnem vremenu so sušenje prekinili in odnesli leso s sadjem pod streho. Šele po letu 1980 se je povečalo zanimanje za suho sadje. Suho sadje je postala specialiteta, zanimiva za trgovino in turizem. Povpraševanje po suhem sadju je tudi odraz dobrega življenjskega standarda in pozitivnega odnosa do sadja. Suho sadje je zanimiv in praktičen artikel. V Brkinih se s sušenjem sadja v sodobnih zaprtih sušilnicah ukvarjajo trije proizvajalci – eden v Harijah in dva v Bujah. Tržnost vzpodbujajo zadostne količine sadja, ugodna cena in tradicija. Predelava sadja spada v celovit program razvoja sadjarstva v Brkinih. Ponudba nekaterih dobrot terja tudi tehnološki napredek, standardno kakovost in stalno prisotnost na trgu. S podjetniško iniciativo je moč povečati proizvodnjo sadja, zelja, slivovca, brinjevca ter sirov, skute in mesa. Razvoj turizma je pogojen z napredkom v pridelavi in pridelavi hrane in v vabljivi domači kulinariki.

5.3 Sadjarstvo danes V brkinskem sadnem okolišu se s sadjarstvom ukvarja okoli 120 sadjarjev. Skupaj imajo zasajenih 153 ha sadovnjakov jablan, hrušk, češpelj, lesk, višenj, breskev in češenj. Glavnina sadjarskih kmetij ima od 0,5 do 3 ha nasada jablan, le nekaj kmetij ima nad 3 ha sadovnjaka jablan. Na 140 ha jablanovih nasadov je skupaj posajenih okoli 266 tisoč dreves, od tega predstavlja največji delež sorta idared, sledijo ji jonagold, zlati delišes, elstar, dala, gloster, braeburn, mutsu, melrose in druge novejše sorte. Brkini so poznani po pridelavi kakovostnega sadja, predvsem jabolk in češpelj, ter žganju – brkinskem slivovcu. So edino območje v Sloveniji, kjer uspeva sadje na tako visoki nadmorski višini. Tu so sadov-njaki tudi do 700 metrov nad morjem.

5.4 Brkinska sadna cesta Sadje, izdelki iz sadja in drugi kmetijski pridelki in izdelki morajo izhajati z območja Brkinske sadne ceste, biti ustrezne kakovosti in pridelani na naravi prijazen način. Ponudniki, ki so vključeni v

16

ponudbo, morajo zagotavljati estetsko primerno, prijetno in domačo ureditev prostorov in okolice objekta, v katerem se izvaja ponudba, v skladu s krajevno značilno arhitekturo. V okviru projekta so izvedli izobraževanje za kmetije, ki so se vključile v projekt. To izobraževanje je zajelo strokovno predavanje Ureditev kmetije, kjer so udeležence seznanili, kako morajo biti urejene kmetije, če želijo sprejemati goste oz. obiskovalce. Društvo brkinskih sadjarjev je leta 2005 začelo s projektom brkinska sadna cesta. Ta projekt so si zamislili zato, ker se Brkini lahko ponašajo s sadjarsko tradicijo v gojenju češp in jabolk. Leta 2008 pa so v vasi Vareje na turistični kmetiji Benčič uspešno zaključili ta projekt. Izdelali so tudi prospekte, v katerih nas seznanjajo s talnimi in podnebnimi razmerami v Brkinih. Izdelali so tudi informativne table, kjer se lahko obiskovalci Brkinske sadne poti seznanijo s kmetijami, ki so vključene v ta projekt. Kažipoti obiskovalce usmerjajo do izbrane kmetije, ki je označena s hišno tablo Brkinska sadna cesta. V Brkinsko sadno cesto je vključenih 67 kmetij, na katerih so bili opravljeni strokovni. V sadno cesto so vključene štiri občine in 67 kmetij, na katerih so bili opravljeni strokovni ogledi in ki izpolnjujejo pravilnik o vključenju v BSC. Ponudniki storitev in blaga na območju brkinske sadne ceste so lahko:

• kmetije, ki ponujajo lastno sadje in izdelke iz sadja, če obsegajo minimalno površino 0,3 ha in so vpisane v register nasadov,

• kmetije, ki ponujajo druge lastne kmetijske pridelke in izdelke, • turistične kmetije, • druge pravne in fizične osebe ob izpolnjevanju določb tega odloka.

Sloves brkinskega sadja, predvsem izjemen okus, je izoblikovalo mešanje sredozemskih in celinskih vplivov, ki se tepejo prav nad Brkini. Ostro podnebje z velikimi temperaturnimi razlikami med dnevom in nočjo, primerna količina padavin, dovolj sonca in ugodna sestava tal pripomorejo k vrhunski kakovosti sadja. Tu so ugodni pogoji za rast jablan, češpelj, hrušk in češenj. Narava človeku ne ponuja le slastnih plodov, ampak znajo domačini iz njih pripraviti tudi zdravilen kis, okusne sokove, suho sadje. Prava posebnost je brkinski slivovec, domače žganje odličnega okusa in arome, ki ga kuhajo v posebno oblikovanih bakrenih »brkinskih kotlih« s kapo za vodo.

17

6 BRKINSKE DOBROTE

Brkinska kuhinja je svojevrsten kulinaričen izziv. Zelje, koleraba, krompir in polenta zaživijo ob jetrni klobasi, gobah, skuti, domačem kisu. Priloge obogatijo jedi in jim dajo dušo. Vsaka jed ima svojo zgodbo. Potrebno je večje zaupanje v to, kar je domače. Skromnost je prispevala k iznajdljivosti gospodinj. Z izbiro preprostih jedi in z različnimi načini priprave znajo zvabiti prvinske izvirne okuse, zato so jedi dopadljive, polne kulinaričnih užitkov in prepoznavne. Brkini imajo kaj ponuditi. Za pripravo jedi je potrebno več kot le poznavanje sestavin in praktično učenje priprave jedi, kar je tudi pogoj za prenos izkušenj na mlajše rodove.

6.1 Brkini - dežela krompirja Ob sušnih letinah Kraševci zavidajo Brkincem, ki se zaradi talnih in podobnih pogojev lahko pohvalijo z dobro letino krompirja. Krompirja pridelalajo dovolj za eno leto. Bil je zanimivo tržno blago, z njim so oskrbovali Reko in Trst. V novejšem času sadijo krompir le za prehrano ljudi. Zelo pogosto je bil samostojna jed. Krompirjeve jedi so tudi zelo praktične in cenjene priloge številnim mesnim in zelenjavnim jedem. Krompir v »zevenci« Krompir v zevenci je prepoznavna jed. Vedno pogosteje jo ponujajo ob posebnih priložnostih. Krompir v zevenci odraža spoštljiv odnos tudi do tradicionalne pridelave krompirja in zelja. Ozimnica je bila bogata s krompirjem in kislim zeljem. Poseben okus daje krompirju zevenca. To je tekočina, ki se zbere na vrhu kisanega zelja. Posebej so skrbeli, da je bila zevenca vedno bistra in da se na njej ni naselila plesen. Kislo zelje in krompir v kosih so kuhali skupaj. Najprej dajo kuhat krompir. Ko voda zavre, mu dodajo še zelje, da se kuha nad krompirjem. Zevenca strdi krompir, da se ne razkuha. Če nimajo zevence, si pomagajo s kisom. Višek zevence odlijejo, krompirju in zelju dodajo poper, česen, po potrebi sol ter zabelijo s praščevno – z ocvirki, koščki mesene klobase, jetrne klobase ali oljem. Poleg ponudijo pečena rebrca, klobase, krvavice, kožne klobase, kuhan svinjski jezik, kos krače, včasih tudi mladi ovčji sir in kravji sir.

6.2 »Češpovi njoki« Ni jih čez »češpove njoke«. V Brkinih deželi češpelj in krompirja, so njoki zelo cenjena in priljubljena jed. V vasi Slivje v osrčju Brkinov so člani turističnega društva Dimnice »češpove njoke« povzdignili v kulinarično posebnost Brkinov. Opasilo in vaški praznik postajata odmevna turistična prireditev. Pripravijo jih s posebno ljubeznijo. Olupljen krompir skuhajo v slani vodi, ga odcedijo in dvakrat pretlačijo. Iz pretlačenega krompirja zamesijo testo spolovico ostre in polovico mehke moke. Testo zamesijo z oljem in jajci. Polovico jajc dodajo celih, drugo polovico pa le rumenjake. Testo dvakrat premesijo, zato so kuhani njoki rahli. Češplje posujejo s sladkorjem, jo obdajo s primerno količino testa in s sukanjem v dlaneh oblikujejo pravilne kroglice. Njoke kuhajo v vreli vodi približno deset minut. Njoke posujejo s kruhovimi drobtinicami, pripravljenimi na maslu in s sladkorjem.

6.3 Kostanj Kostanj raste na prisojnih flišnih legah. Rad ima topla poletja in mile zime in dovolj visoko zračno vlago. Kostanji obrodijo vsako leto, obilno pa vsake tri leta. Njegovo cvetje daje tudi veliko medu. Les je primeren za drogove in vinogradniško kolje. Srednje trd les je uporaben tudi za izdelavo pohištva, v sodarstvu, rezbarstvu, pri gradnji ladij in v gradbeništvu. Kostanje so imeli za domačo rabo. V času nabiranja so v Brkinih gozdovi s kostanjem polni obiskovalcev. Kostanja so se najbolj veselili otroci. V preteklosti so ga pekli na »plati« na štedilniku, včasih pa so ga tudi skuhali. Kuhan kostanj in mleko so pogosto jedli za večerjo. V sodobnem času nekateri kostanj pred pečenjem in kuhanjem olupijo. Mlajše gospodinje pripravijo celo vrsto sladic: rulado, kostanjevo torto, omlete …

18

6.4 Divjačina Podgrajsko podolje je bilo včasih bogato z zajci, zato je bil tudi ulov bogat. Poleg zajcev so včasih še najraje lovili srnjad. Danes so lovci organizirani na tem območju v petih Lovskih družinah, ki skrbijo za gojitev divjadi, pri tem pa jim pomagajo gozdarji. Stalež srnjadi se postopoma povečuje. Med visoko divjadjo prevladujejo jeleni. Obsežni gozdovi Mašuna in Snežnika so njihova domovina. Največ razburjenja med domačimi povzročajo divji prašiči, ki so stalni obiskovalci njiv in travnikov. Pred njimi nista varna ne krompir ne koruza. Stalen prebivalec lovišč je postal tudi medved. Srečanja z njim so vse pogostejša. Približujejo se vasem, privoščijo si sprehod po vasi. Radi se lotevajo čebeljih panjev.

6.5 Gobe Naravno bogastvo Brkinov so tudi gobe. Zaradi nekontroliranega ropanja naših gozdov, so gobe zaščite in je dovoljeno nabirati le majhne količine. Velik problem predstavljajo nedeljski turisti, v večini prišleki iz drugih krajev, predvsem Italije, ki delajo veliko škodo.

6.6 Štruklji Štruklji so glavna in slastna sladica. Kuhali so jih le ob praznikih. Vsi se spominjajo prijetnega okusa štrukljev. Bolj ko so bili štruklji bogati, boljši so bili, posebno če so gospodinje vanje zavile kruhove drobtinice. Štruklji po starem so iz krušnega testa. Kuhali so jih v beli krpi, ki so jo imeli posebej za te namene. Na konceh so jih močneje stisnili, nato dali v mrzlo vodo in kuhali. Če se je štrukelj med kuhanjem odprl, so ga vzeli iz posode in ga na ognjišču pod črepnjo popekli. Najbolj enostavni so gluhi štruklji, ker nimajo nadeva. Najbolj so se veselili štrukljev s svežo skuto iz kravjega in ovčjega mleka.

6.7 Jedi iz kolerabe Najpogostejša jed je mineštra iz kolerabe, krompirja in fižola. Dobra mineštra je pol iz krompirja in pol iz kolerabe ter fižola, z veliko česna, čebule, peteršilja in korenčka. K dobremu okusu mineštre prispevata korenček in ˝prašič, če stopi v lonec˝. Že med kuhanjem mineštre lahko jed zabelimo z ocvirki. Če se jed zgosti, jo razredčimo z juho. Mineštro jemo s kruhom.

6.8 Potica Potico so včasih pekli na velike praznike, kot so velika noč in bela nedelja. Najpogosteje so jo izdelovali iz orehov. Čas velike noči in bele nedelje so tudi na območju Krasa in Brkinov spoštljivo praznovali in do današnjih dni se je ohranilo več tradicionalnih navad. Še pred pol stoletja večinsko kmečko prebivalstvo je praznovalo oba praznika. Glavna praznična dobrota je bila potica, ki so ji na tem območju pravili tudi presenc, gobanca, u"vptica ali optica. Najpogosteje je bil nadev iz orehov. Te so lahko delno ali v celoti nadomestili z lešniki, mandeljni ali rožiči. Ta tradicionalna navada je ohranjena še dandanes.

6.9 Ribje jedi Domačini so najbolj ponosni na avtohtono potočno postrv. Teh je bilo vse do onesnaženja Reke največ. V majhnem številu so bile prisotne tudi soška postrv in postrv križanke. Ribiči ter domačini niso nikoli lovili rib za prodajo, ampak so jih lovili le za domačo uporabo in z njimi popestrili vsakdanji jedilnik. Na jedilniku so bili tudi krapi, manj pogosto pa ščuke. Ribe so pripravili na enostaven način s cvrtjem. Rib včasih niso ne kuhali in ne sušili. Najbolj značilne ribe v Brkinih so (bile): postrv, ščuka, sardele, krap.

19

6.10 Brkinski slivovec Brkinski sadjarji prisegajo, da je njihova avtohtona češplja nekaj posebnega. Razgibanost terena, prisojne lege in cirkulacija zraka odločilno vplivajo na kakovost češpljevih plodov. Žganjekuha je postala tradicija in poseben kotel del kulturne dediščine. Z veliko pozornostjo pripravijo drozgo. Z natančno destilacijo dobijo žganje odlične bistrosti, arome in mehkega sadnega okusa. Prepoznavna cvetlica in kakovost se s staranjem še povečata.

6.11 Kraški brinjevec Domačini nabirajo brinjeve jagode od druge polovice avgusta do začetka zime. Zrele mesnate jagode so temno modre barve, imajo intenziven aromatičen in osvežujoč vonj ter grenko-sladkast in smolnat okus. Alkoholno vrenje zmletih brinovih jagod poteka tri tedne, nato sledi dvojna destilacija. Bogat jagodni sestav prispeva k specifični aromi brinjevca, ki zaradi načina izdelave in zdravilnih sestavin uživa poseben sloves.

6.12 Sadni jabolčni kis in sok Ob obilnih letinah jabolk so bile kleti polne jabolčnika. Sodeč po sodih so pridelali tudi do 4000 litrov jabolčnika na posameznih kmetijah. Manj kakovostna jabolka so stisnili – strli za mošt. Največ mošta so dala jabolka sorte mošancel. V sodih je mošt prevrel v vino jabolčnik. Ko se je jabolčnik spreminjal v kis, je odlično praznil prebavni trakt in je marsikoga presenetil, zato mu upravičeno pravijo »driskouc«. Izdelavo jabolčnika so postopoma opuščali. Lotili so se pridelave jabolčnega soka, ki mu s pomočjo pasterizacije zagotovijo obstojnost. Jabolčni sok ugodno deluje na zdravje. Izdelava kakovostnega naravnega jabolčnega soka postaja vse večji izziv za brkinske sadjarje. Brkinci so ponosni na svoj kis. Okus po kislem zaznamo zelo hitro. Jedi s kisom postanejo okusne in užitnejše. Zaradi vsesplošne uporabnosti pri pripravi živil in tudi zdravilnih učinkov je postal nepogrešljiv v vsakdanjem življenju. Shranjevanje živil v kisu je eden najstarejši načinov konzerviranja živil. Največjo tradicijo ima vlaganje zelenjave v kis.

20

7 TURISTIČNA PONUDBA

Na širšem območju Brkinov deluje več turističnih društev. Od tujih gostov prevladujejo v glavnem Italijani; ti prihajajo individualno, neorganizirano. Med njimi so priljubljeni gostinski lokali z domačimi specialitetami. Zaradi prehodne lege Brkinov med Italijo in Hrvaško predstavljajo prehodni potniki po Matarskem podolju potencialni vir zaslužka za intenzivnejši razvoj turistično gostinskih dejavnosti. Italijanske goste pa bi lahko zadržali v Brkinih tudi z večjo promocijo turističnega lova na divjad. Brkinske ceste so v večini asfaltirane z zelo malo prometa in zato kot take zelo primerne za kolesarjenje. Po Brkinih vodita kolesarski poti št. 16 in 17. V Harijah obnavljajo ljudski običaj "žegnanja konj" pred vaško cerkvijo Sv. Štefana, ki goduje dan po Božiču, 26. decembra. V ljudskem izročilu je Sv. Štefan - mučenik tudi zaščitnik konj. Cerkev je daleč naokrog edina posvečena temu svetniku, zato je bila nekdaj na Štefanov god shajališče konjarjev in tudi njihovih konj. Starejši vaščani še pomnijo, kako živahno je bilo v Harijah na Štefanovo. Po veliki maši, ki so se je praviloma udeleževali konjarji iz Harij, vseh sosednjih vasi, Brkinov in Čičarije ter bistriške doline, je sledila blagoslovitev konj, ki so jih za to priložnosti še posebej lepo pripravili in okrasili. V novejšem času se na območju Brkinov uveljavljajo tudi kulturni dogodki, kot so Premska srečanja slovenskih pesnikov in pisateljev v Premu, kjer sta se rodila pesnik Dragotin Kette ter pesnik in esejist dr. Bogomil Fatur. V okviru turistične ponudbe je potrebno posebej poudariti promocijo in trženje posebnosti Brkinov. Primer vasi, kjer so se tega že lotili so Slivje. Na sedaj že tradicionalnih Češpovih dnevih, ki se začenjajo vsako prvo nedeljo v septembru in jih organizira Turistično društvo Slivje. Sicer pa se te osrednje vaške prireditve udeleži okoli 2000 ljudi od vsepovsod. Prireditev, ki se tri dni odvija od jutra do večera, domačini popestrijo z gledališkimi igrami v šotoru in v jami Dimnice. Goste pa postrežejo s "češpovimi njoki". Na Češpovih dnevih se poleg prikaza žganjekuhe odvija še ocenjevanje žganja tudi iz sosednjih vasi. Slivarci kuhajo žganje v kotlih (20 -30l), ki so značilni samo za Brkine. Tudi to so Slivarci znali vključiti v turistično ponudbo. Lesene modele t.i. brkinskega kotla prodajajo na Češpovih dnevih. Domačini si tudi zelo prizadevajo ohraniti tradicijo oglarjenja in jo ponovno oživiti na prireditvi t.i. Češpovem vikendu.

21

8 RAZISKOVALNI DEL NALOGE

Pri raziskovanju, ali bi si želeli imeti v trgovini brkinski kotiček, nam je večina trgovin pritrdila. Na našo pobudo bi lahko v trgovinah postavili brkinski kotiček in s tem spodbudili kupce, da kupijo brkinske dobrote.

8.1 Vsebinska izhodišča raziskave S projektom smo želele doseči, da bi Brkini postali bolj poznan del Slovenije in da bi Brkine obiskalo čim več turistov. Brkini so bili veliko časa nerazvit del Primorske, zato so širši Sloveniji manj poznani. Z našim projektom pa smo ljudem želele predstaviti zanimivo plat Brkinov, jih podučiti, s čim se ljudje v Brkinih največ ukvarjajo in kakšne so šege in navade v Brkinih. Rdeča nit projekta pa sta bila predvsem kulinarika in sadjarstvo v Brkinih. S projektno nalogo smo tudi želele trgovinam ponuditi brkinski kotiček, v katerem bi ponujali brkinske dobrote (jabolka, slive, slivovo žganje …). S pomočjo ankete smo tudi ugotovile, da večina trgovin nima prostora, kjer bi bili na enem mestu samo brkinski izdelki.

8.2 Raziskava - predvidene omejitve in potek Z anketo, ki smo jo posredovale trgovinam v okolici Brkinov in v Brkinih, smo ugotovile, da bi bile trgovine pripravljene imeti brkinski kotiček. V tem kotičku bi kupcem ponujale brkinske dobrote. Izdelale pa bi tudi vrečko z brkinskim suhim sadjem. V vrečki bi bila suha jabolka n slive. Vrečka bi tehtala 5 - 10 dag.

22

9 OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA

9.1 Opis turističnega proizvoda Namen našega turističnega proizvoda je, da bi obiskovalci Brkinov in kupci uživali v različnih brkinskih okusih. Doseči želimo večjo prepoznavnost Brkinov s pomočjo boljše promocije, zato bomo izdelale turistični proizvod: suho sadje v vrečkah - Brkinka. Brkinka s suhim sadjem bo vsebovala jabolka ter češplje. Suho sadje bomo ponujale v vrečki zavite v celofan papir, papir in blago. Nekateri proizvodi bodo v košaricah. Vrečke bodo tehtale od 5 do 10 dag. Turistični proizvod bo ponujen tudi na kilogram. Na vrečki bo logotip naše Brkinke. Brkinko (vrečko s suhim sadjem) bomo posredovali TIC-u (Turistični informativni center). Turistični proizvod bomo ponujale na turistični tržnici. Predlagali bomo, da bi naš turistični izdelek imel svoj kotiček v različnih trgovinah, kot so Tuš Divača, Sežana, Kozina, Spar Sežana, Fama Sežana, Divača in na turističnih kmetijah, ki so vključene v Brkinsko sadno cesto. V trgovinah bi ta izdelek lahko promovirale s kotičkom brkinskih dobrot, v katerem bi ponujale vrečke z brkinskim suhim sadjem (jabolka, slive). Kotiček bi lahko poimenovale »brkinski kotiček«. Kotiček bi se lahko nahajal tam, kjer se kupci največ časa zadržujejo. »Brkinski kotiček« bi bil lahko sestavljen iz zabojnikov, v katerih je bilo včasih shranjeno sadje. Na teh zabojnikih bi bile postavljene vrečke s suhim sadjem. Na turističnih kmetijah pa bi vrečke s suhim sadjem lahko lastniki ponujali svojim gostom. Turistični proizvod bomo tržile na način marketinškega spleta. Izdelek Na tržnici bi prodajali vrečke s suhim sadjem. Nekaj bi jih same naredile nekaj pa naš proizvajalec. Ponujali bomo 3 izdelke: vrečke s suhim sadjem, manjše košarice s suhim sadjem in suho sadje na kilogram. Vrečke bomo zavile v celofan, papir in blago. V njih bo 5 - 10 dag suhega sadja. Cena Ker vrečka s suhim sadjem ni velika in ne vsebuje pretirano dragih sestavin, tudi cena izdelka ne bi bila visoka. Ceno turističnega proizvoda bi lahko prilagodile glede na povpraševanje kupcev. Distribucija Vrečko s suhim sadjem bi lahko distribuirali tako, da bi sadjarji, ki so vključeni v projekt Brkinska sadna cesta razširili, svojo ponudbo. Glede na to, da sadjarji na Brkinski sadni cesti svoje izdelke že ponujajo na turističnih kmetijah, bi lahko to ponudbo razširili in svoj izdelek začeli prodajati v trgovinah na Krasu in Brkinih. V trgovinah bi izdelali kotiček, ki bi ga poimenovali ˝Brkinka˝. V njem bi ponujali suho sadje in brkinske dobrote. Promocija Izdelek bi promovirali tako, da bi ga v degustacijo ponudili več trgovinam. Kupci bi lahko proizvode kupili v »brkinskem kotičku« v tistih trgovinah, ki bi se odločile, da bi med svojo ponudbo vključile tudi našo. Vsako leto bi naš proizvod ponudili tudi na številnih turističnih sejmih: Narava zdravje, Turizem in prosti čas, na turističnih tržnicah in različnih prireditvah. Ker je v Brkinih veliko turističnih kmetij, bi naš izdelek ponudili tudi njim, predvsem turističnim kmetijam ki so vključene v projekt Brkinska sadna cesta. Naš izdelek bi ponudile tudi trgovini v Ljubljani, kjer imajo kraške izdelke. Za turistični proizvod smo si izbrale vrečko s suhim sadjem, ker je sadje v Brkinih velikega pomena. Vrečko s suhim sadjem in razne proizvode iz Brkinov bi začeli prodajati tudi v trgovinah, ki so na Krasu in Brkinih (Tuš Divača, Sežana, Kozina, Spar Sežana, Fama Sežana, Divača). Imeli bi svoj prodajni kotiček, kjer bi bili vsi proizvodi iz Brkinov. Naš proizvod bi ponudili tudi na sejmu, ki je enkrat mesečno v Sežani na sejmišču. Ljudje Za boljšo prodajo brkinskih dobrot v brkinskem kotičku bi poskrbeli tudi z usposabljanjem trgovcev, ki so zaposleni v trgovinah, kjer bi ponujali naš turistični proizvod - vrečko s suhim sadjem.

23

Organizirali bi lahko različna usposabljanja, kjer bi prodajalce poučili o prodaji oziroma promociji našega izdelka tako, da bi kupcem znali svetovati katero brkinsko dobroto naj kupijo. Enkrat mesečno bi lahko priredili tudi predavanja o načinu pridelovanja brkinskih dobrot, ki bi se ga udeležili kupci, ki kupujejo brkinske dobrote. Izvajanje Naš izdelek bi lahko prodajali v različnih trgovinah na Krasu in Brkinih ter na turističnih kmetijah, ki so vključene v projekt Brkinska sadna cesta. Za boljšo prepoznavnost turističnega proizvoda bi izdelale logotip, ki bi ga nalepile na vrečke s suhim sadjem. Kupce bi privabile tudi z brkinskim kotičkom, ki bi ga trgovci lahko imeli v trgovinah. Brkinski kotiček bi se nahajal tam, kjer se ljudje zadržujejo največ časa. Izdelale bi tudi maskoto, ki bi upodabljala žensko v brkinski noši. To maskoto bi lahko postavili tudi ob brkinskem kotičku. Fizični dokazi Za naš turistični proizvod bi lahko izdelale letake, na katerih bi kupcem predstavile novost v trgovinah na Krasu in Brkinih. Predstavile bi jim vrečko s suhim sadjem - Brkinko. Izdelale bi tudi plakate, ki bi jih lahko obesili v različnih krajih ali v trgovinah in bi kupce seznanjali z novostjo v trgovinah. Lahko bi izvedle različne akcije, v katerih bi kupcem ponudile več vrečk s suhim sadjem za nižjo ceno.

24

10 REZULTATI RAZISKAVE

V raziskovalni del naloge smo vključile šest trgovin na Krasu in v Brkinih. Povprašale smo jih, ali bi bili pripravljeni odstopiti (ponuditi) prostor za postavitev brkinskega kotička v njihovi trgovini. Vse trgovine so bile enotne, odgovorile so, da bi nam bile pripravljene odstopiti oz. ponuditi prostor za predstavitev brkinskega kotička. Glede vprašanja, kje bi postavili kotiček, so bila mnenja različna. Največ jih je bilo zato, da bi brkinski kotiček postavili ob vhodu v trgovino (3), takoj za njimi so bili tisti, ki menijo, da bi brkinski kotiček moral biti pri sadju (2), ena trgovina pa bila je mnenja, da bi brkinski kotiček postavila nekje v trgovini. Na vprašanje, ali imajo v trgovini že kakšen promocijski kotiček, so tri trgovine odgovorile pritrdilno, tri pa da v svoji trgovini še nimajo promocijskega kotička. Vsem trgovinam, ki so odgovarjale na našo anketo, se zdi, da bi bilo smiselno imeti degustacije. Pet trgovin je mnenja, da bi degustacije morale biti sezonsko, ena trgovina pa je mnenja da bi degustacije imeli sezonsko in ob spremljajočih prireditvah (češpovi dnevi, kostanjevi dnevi, pust, brkinska ohcet). Naše ugotovitve Menimo, da si glede na dobljene rezultate trgovine, želijo imeti v trgovini brkinski kotiček, kjer bi prodajali brkinske dobrote. Graf 1: Ali bi bili pripravljeni odstopiti prostor za postavitev »brkinskega kotička« v svoji trgovini? Graf 2: Kje bi postavili kotiček?

Da100%

Ne0%

Ob blagajni50%Prostor za

sadje33%

Nekje v trgovini17% 0%

25

Graf 3: Ali imate v trgovini že kakšen promocijski kotiček? Graf 4: Ali se vam zdi smiselno, da bi promovirali proizvode z degustacijami? Graf 5: Kako pogosto bi bilo smiselno imeti degustacije?

Ne50%

Da50%

Da

100%

Ne

0%

1-krat tedensko0%

1-krat mesečno0%

Sezonsko71%

Ob spremljajočih prireditvah

29%

26

11 SKLEPNI DEL

V projektni nalogi smo predstavile veliko idej, ki bi prispevale k večji prepoznavnosti Brkinov. Menimo, da smo se s projektno nalogo marsikaj novega naučile. Razširile smo znanje o Brkinih in o njihovih običajih ter jedeh, ki so prepoznavne v Brkinih. Spoznale smo, da za kvalitetno projektno nalogo potrebuješ veliko virov in literature, v veliko pomoč pa sta nam bila tudi avtorja knjig Stanislav Renčelj in Slavko Gerželj, ki sta nam priskočila na pomoč tako pri pisanju projektne naloge kot tudi pri opremljanju naloge s slikami. Za konec nas čaka še priprava na predstavitev stojnice, ki za nas predstavlja velik izziv. Z našo projektno nalogo BRKINI - ZREL SADEŽ bi rade dosegle, da bi ljudje bolje spoznali Brkine ter da bi jih večkrat obiskali. Doseči želimo, da bi sadjarji, ki so vključeni v projekt Brkinska sadna cesta, razširili svojo ponudbo. Glede na to, da sadjarji na Brkinski sadni cesti svoje izdelke že ponujajo na turističnih kmetijah, bi lahko to ponudbo razširili in svoj izdelek začeli prodajati v trgovinah na Krasu in Brkinih.

27

12 VIRI IN LITERATURA

INTERNET

• Filozofska fakulteta v Ljubljani: (Online), <citirano 12.1.2010 > dostopno na spletnem naslovu:

http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/publikacije/dela/files/dela_17/brkini.pdf • ČZD kmečki glas: (Online), <citirano 10.11.2009 > dostopno na spletnem naslovu:

http://www.kmeckiglas.com/index.php?option=com_content&task=view&id=1448&Itemid=125

• Občina Divača: (Online), <citirano 24.11.2009 > dostopno na spletnem naslovu:

http://www.tic-divaca.si/index.php?lng=slo&vie=cnt&go=trz&id=2006010310543118

• Hrušiški škoromati: (Online), <citirano 27.11.2009 > dostopno na spletnem naslovu: http://www.skoromati.si/obicaj_skoromatija.htm

• Brkini: (Online, <citirano 24.11.2009 > dostopno na spletnem naslovu: http://javor.pef.uni-

lj.si/~racki2003html/ingrid_skerjanc/BRKINI4PRAVA.htm

• Turistično društvo Dimnice Slivje: <citirano 27.11.2009 > dostopno na spletnem naslovu: http://www.slivje.si/index.php?option=com_content&task=view&id=14&Itemid=29

KNJIGE

• Perko, Drago (1998). Slovenija - pokrajine in ljudje. Ljubljana: Založba mladinska knjiga • Gerželj, Slavko (2008). Brkini in sosednji kraji. Nova Gorica: Grafika Soča • Volk, Danijela (2007). Brkinska sadna cesta. Ilirska Bistrica: Društvo brkinskih sadjarjev. • Renčelj, Stanislav (2006). Brkinske dobrote: an buot in danes. Koper: Libris

FOTOGRAFIJE Slavko Gerželj – zasebna last RISBA Urška Perčič

28

13 PRILOGE

ANKETA Spoštovani! Smo dijakinje 2. PTI Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana. Pri predmetu praktični pouk izdelujemo projektno nalogo na temo Brkini – zrel sadež, ki jo bomo predstavile v Celju, kjer bo potekal mednarodni festival Več znanja za več turizma. Za uspešno izvedbo projektne naloge potrebujemo Vašo pomoč. Vljudno Vas prosimo, da nam z realnimi in iskrenimi odgovori pomagate izoblikovati projektno nalogo. Za sodelovanje se Vam že vnaprej zahvaljujemo. V trgovinah bi promovirale kotiček brkinskih dobrot, v katerem bi ponujale vrečke z brkinskim suhim sadjem, kot so jabolka, slive in ostale tipične brkinske dobrote - brkinski slivovec in kraški brinjevec, jabolčni sok in kis. 1. Ali bi bili pripravljeni odstopiti (ponuditi) prostor za postavitev »brkinskega kotička« v svoji trgovini?

a) Da.

b) Ne.

c)

2. Kje bi postavili kotiček? a) Ob vhodu v trgovino.

b) Ob blagajni.

c) Drugo:_______________________

3. Ali imate v trgovini že kakšen promocijski kotiček? a) Ne. b) Da. 4. Ali se vam zdi smiselno, da bi promovirali proizvode z degustacijami ? a) Da. b) Ne. 5. Kako pogosto bi bilo smiselno imeti degustacije: a) 1-krat tedensko. b) 1-krat mesečno. c ) Sezonsko. d) Ob spremljajočih prireditvah (Češpovi dnevi, Kostanjevi dnevi, Pust, Brkinska ohcet).