osnovna šola november 2006 - national geographic · 2006-10-27 · brezplaČno otrok iz davnine...

BREZPLAČNO

Otrok iz davnine 2-5Od plavuti do peruti, Smrtonosna lepota 6-9Živi žabi se vse zgodi 10-13Mesto nad rudnikom 14-15

Kazalo

PRILOGA ZA UČITELJEosnovna šola

november 2006

Živi žabi se vse zgodi

Tak je naslov enega od člankov v novembrski številki revije National Geographic, ki je tokrat nekoliko bolj biološko obarvana. Zato smo za Vas in Vaše učence pripravili dve temi s tega področja, ki jih boste z lahkoto uporabili pri pouku naravoslovja ali biologije.

Slovenci smo prispevali članek o našem najstarejšem rudarskem mestu, Idriji, ki bo na nekoliko drugačen način približal učencem to predalpsko mesto. Delovni list je namenjen za uporabo pri različnih temah pri pouku geografije, lahko pa tudi zgodovine.

Za Vas smo poskusili poiskati tudi izvor človeka tam nekje v Afriki. Če nam je uspelo, presodite sami.

Še vedno si želimo Vaših odzivov na uporabnost priloge, pa naj bodo dobri ali slabi. Tudi na tak način nam lahko pomagate, da bo priloga še boljša in še uporabnejša. Pišite nam in svoje izkušnje z njo delite z nami.

Vsem skupaj želim veliko veselja pri delu in nasvidenje decembra!

Damjan SnojUrednik priloge za učiteljerevije National Geographic

Revija National Geographic Slovenijawww.nationalgeographic.sie-pošta: [email protected]

Revijo izdaja Založba Rokus d.o.o.,po licenci ameriške revijeNational Geographic.

Za Založbo Rokus: Rok Kvaternik, glavni direktore-pošta: [email protected]

Odgovorni urednik revije:dr. Miha KovaË

Urednik priloge:Damjan Snoj,e-poπta: [email protected]

Direktor produkcije:Klemen Fedran,e-poπta: [email protected]

Oblikovanje:Boštjan Brecelj,e-pošta: [email protected]

Lektoriranje: Cvetka Košir

NG Priloga za uËiteljeSestavljalci:dr. Marina DermastiaMitja KobaleDamjan Snoj

Založba Rokus d.o.o.Stegne 9b, 1000 LjubljanaTelefon: 01/513 46 00BrezplaËni telefon: 080 1922Telefaks: 01/513 46 99www.rokus.com

Copyright 2006 National Geographic Society, za Slovenijo Založba Rokus. Vse pravice pridržane.

NATIONAL GEOGRAPHIC in rumeni okvir stavarovani blagovni znamki .

Založba Rokus dovoljuje fotokopiranje Priloge.

11-06 NGM PRILOGA 1.indd 111-06 NGM PRILOGA 1.indd 1 10/26/06 8:41:43 AM10/26/06 8:41:43 AM

2

Otrok iz davnine (str. 48–59)

UPORABNOSTGeografi ja:• 8. razred (Tropska Afrika)• geografski krožek

Zgodovina:• 7. razred (Življenje prvih človeških skupin)• zgodovinski krožek

Biologija:• 8. razred (Evolucijski razvoj človeka)

Izbirni predmeti:• Življenje človeka na Zemlji• Multimedija

CILJIUčenec:• opredeli lego Etiopije v Afriki, ugotovi glavno

mesto države ter našteje njene sosednje države,

• umesti čas nastajanja prvih človeških homininov vrste Australopithecus afarensis ter opredeli lego arheološkega območja najstarejših fosilnih ostankov na območju Etiopije,

• primerja fosilne ostanke deklice iz Dikike z drugimi znanimi fosilnimi ostanki vrste Australopitecus afarensis, ki so jih odkrili arheologi na območju Etiopije,

• primerja fosilne ostanke dikiške deklice, ki kažejo njeno sorodnost z opicami, s fosilnimi ostanki, ki kažejo njeno podobnost s človekom,

• razvija različne oblike sporočanja,• razvija vzročno-posledično mišljenje.

MOŽNE AKTIVNOSTI• INDIVIDUALNO DELOUčenci rešujejo delovne liste, ki jih potem skupaj pregledamo ter se pogovorimo o nerazumljivih oz. o težje razumljivih stvareh. Na koncu rešijo izpolnjevanko, lahko pa jo sestavijo tudi sami.

• SODELOVALNO UČENJEUčence razdelimo v več skupin. Vsaka skupina obdela del besedila in na tabli, plakatu ali računalniku oblikuje miselni vzorec o vsebini članka. Skupine lahko sestavimo po naslednjem ključu.1. Geografska lega Etiopije v Afriki in geografska

primerjava z njenimi sosednjimi državami.2. Danakilska kotlina v Etiopiji – območje

obsežnih arheoloških odprav in izkopavanj živalskih in človeških fosilov.

3. Arheološka izkopavanja deklice iz Dikike. 4. Značilnosti vrste Australopithecus afarensis.5. Deklica iz Dikike – opica ali človek.

• RAZŠIRITEV IN POGLOBITEV VSEBINEZ učenci se napotimo v računalniško učilnico in ob brskanju spletnih strani poiščemo še več informacij, povezanih z arheološkimi izkopavanji na območju Etiopije.

• DELO V DVOJICAHUčenci v dvojicah sestavijo 10 vprašanj različnih tipov, ki jih potem lahko izpeljemo v obliki kviza.

• PROJEKTNO DELOUčenci v skupinah pripravijo projekt, v katerem predstavijo razvoj človeka od pojava prvih homininov do Homo sapiensa. Vsaka skupina poišče podatke za eno človeško vrsto. Poiščejo slikovne vire, na karti sveta označijo območja, na katerih so arheologi izkopali človeške fosile.

SPLETNE STRANIhttp://www.youtube.com/watch?v=vMpbnIHUNU

k&mode=related&search=http://www.eva.mpg.de/evolution/fi les/dikika.htmhttp://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/

5363328.stmhttp://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=

rnews&op=sections&func=read&c_menu=9&c_id=120570

http://www2.arnes.si/~ljprirodm6/

POVZETEK ČLANKA• Avtor opisuje arheološka izkopavanja v

Danakilski kotlini v Etiopiji, kjer so našli najstarejše in najbolje ohranjene fosilne ostanke avstralopitekov.

• Opisuje odkritje fosilnih ostankov deklice iz Dikike, ki je živela na tem območju Afrike pred 3,3 milijona let.

• Po preučevanju fosila najstarejšega otroka na svetu so arheologi našli odgovore na vprašanje, kako so naši zgodnji predniki zabrisali mejo med opico in človekom.


3

Delovni list 1 Otrok iz davnine

˚ Reši naloge ob zemljevidu.

• Pobarvaj Etiopijo in vpiši imena sosednjih držav.

• V karti označi glavno mesto.• Poimenuj in označi oceana ter morja, ki oblivajo Afriko.

˚ V atlasu poišči etiopsko zastavo in jo nariši.

˚ Dopolni stavke. Pomagaj si z besedilom na strani 50.

Na območju Etiopije so arheologi našli ___________________ ostanke otroka, ki je živel na tem

območju pred ___________________ leti. Ostanke so našli v pokrajini ___________________ .

Prištevamo ga med predstavnika vrste ______________________________________ .

˚ Preberi besedilo na strani 50 in 51.

Naštej tri najpomembnejše fosilne ostanke vrste avstralopitekov. ____________________________

__________________________________________________________________________________________

Po čem je fosilni ostanek deklice podoben opici in v čem se kaže njena podobnost s človekom?

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

˚ Oglej si slike najdišča v Dikiki na straneh 53, 54 in 55 in pojasni.

Kakšna je podoba pokrajine, ki jo vidiš na sliki?

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Kdaj so se začela izkopavanja v tej etiopski pokrajini?

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________


4

Naštej fosilne ostanke sesalcev, ki so jih našli v Danakilski kotlini. ___________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Poimenuj reko, ki teče skozi to etiopsko pokrajino. __________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Zakaj so se na tem območju lahko ohranili številni fosilni ostanki? ___________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

˚ Razmisli.

Kako bi pojasnil Zeresenayev stavek: “Kaj takšnega najdeš samo enkrat v življenju.”? ________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

˚ Odgovori z DA ali z NE

Pred odkritjem deklice iz Dikike je veljal za najbolje ohranjen fosilni ostanek ženska Lucy. ____

Deklico iz Dikike prištevamo k človeški vrsti Homo erectus. ____

Beseda dikika v afarskem jeziku pomeni “bradavička”. ____

Prostornina fosilnih ostankov možganov dikiške deklice je enaka prostornini odrasle opice. ____

˚ Preberi besedilo na strani 56.

Razloži, kakšna je razlika med nogami opic in nogami okostja pri dikiški deklici. ______________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

˚ Poveži ustrezne pare.

paleoantropologija okameneli ostanek iz preteklosti

fosil veda o izumrlih človečnjakih

peščenjak človekovi predniki ter njegovi izumrli najožji sorodniki

hominin kamnina


5

˚ Oglej si sliko na strani 59.

Napiši razlike, ki jih opaziš med lobanjo šimpanza in lobanjo človeka. Obe lobanji tudi skiciraj.

šimpanz človek

˚ Preberi tekst na strani 59 in razmisli.

V čem se kaže razlika med odraščanjem sesalcev (tudi primatov) in odraščanjem človeka?

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

˚ Reši izpolnjevanko.

celina, na kateri leži Etiopija

odnašanje zemeljskega površja

reka v Etiopiji

vrsta človeku podobne opice

huda bolezen, razširjena v tropskih predelih

Razloži izraz, ki si ga dobil na osenčenih poljih. _____________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Kje v Sloveniji jih najdemo največ? Zakaj je tako? __________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________


6

Od plavuti do peruti (128–153), Smrtonosna lepota (86–109)

UPORABNOSTBiologija:• 8. razred (Življenjska pestrost – sistematika in

evolucija)• 9. razred (Človek)

Fizika:• 8. razred (Mehanika)

Naravoslovje:• 7. razred (Optika)

Izbirni predmeti:• Organizmi v naravnem okolju

CILJIUčenec:• razume, kaj je evolucija,• spozna, kaj je evolucijska biologija,• razume osnove razvoja zapletenih struktur pri

organizmih,• spozna morske sesalce.

MOŽNE AKTIVNOSTI• NARAVOSLOVNI DANOrganizirajte izlet v ljubljanski živalski vrt. Pred odhodom se pozanimajte, kdaj imajo hranjenje in nastop kalifornijskih morskih levov. Skupaj z biologi v vrtu si oboje natančno oglejte. Še posebej bodite pozorni na različno uporabo prednjih plavuti. V povezavi s člankom Smrtonosna lepota si oglejte podobnosti in posebne prilagoditve kalifornijskega morskega leva in morskega leoparda.Če so učenci izdelali nalogo Živeti v vodi, naj v vrtu poiščejo sesalce iz naloge in si njihove prilagoditve na vodo podrobneje ogledajo.V živalskem vrtu naj učenci izpolnijo tabelo z delovnega lista Razvojno drevo mačk. V tabelo naj vpišejo vse živali, za katere mislijo, da so iz družine mačk. Popolnost seznama naj preverijo s strokovnjakom v živalskem vrtu.

• SODELOVALNO UČENJEV naravi se dobre rešitve ohranjajo, npr. stari geni se preoblikujejo za nove namene ali se celo uporabijo isti geni za nove načine doseganja zahtevnejših življenjskih oblik. Ker smo ljudje del narave, tudi v našem vsakdanjem življenju uporabljamo enake principe. To idejo, ki jo razlaga članek, lahko uporabite za interdisciplinarno povezavo fi zike in biologije. Pri optiki se učenci seznanijo s prehajanjem svetlobe skozi leče, kar lahko povežete s predlagano nalogo. Učence razdelite v skupine; vsaka zbere podatke o določenem tipu mikroskopa – od prvega iz 17. stoletja,

ki je temeljil na zelo preprosti povezavi leč, do današnjega svetlobnega mikroskopa in elektronskega mikroskopa. Ko učenci razumejo osnovni princip, ki velja tudi za najbolj zapletene oblike mikroskopov, skupaj z njimi razmislimo o povečavah – spet od najmanjših do največjih, ko lahko s sodobnimi vrhunskimi mikroskopi opazujemo strukture na molekulski ravni, prav do genov.

• INDIVIDUALNO DELOS pomočjo učitelja, knjižnice in svetovnega spleta učenci poiščejo čim več informacij o mačkah, njihovih evolucijskih prednikih, različnih skupinah. Izsledke pregledajo skupaj z učiteljem in na podlagi zbranih podatkov poskušajo sestaviti preprosto razvojno drevo družine mačk. Nalogo lahko povežete s strokovnim izletom v živalski vrt. Mačke iz seznama, ki ga v vrtu naredijo učenci, uporabijo za izdelavo razvojnega drevesa.

SPLETNE STRANIhttp://www.mundomar.es/gbmundomar/

sphome.asphttp://sl.wikipedia.org/wiki/Morski_levihttp://www.fabcats.org/evolution.htmlhttp://dspace.dial.pipex.com/agarman/

bco1.htmhttp://www.hdw-inc.com/

istorycultureofwildcats.htmhttp://www.tigerhomes.org/wild-cats/

wc-history-wild-cats.cfmhttp://www.angelfi re.com/il/watermammals/http://whozoo.org/mammals/

mammalianphylo.htm

POVZETEK ČLANKOVZapletene strukture organizmov se razvijajo po vrsti preprostejših vmesnih stopenj, pri čemer se uporabijo stari geni za nove namene.Morski leopard je resnično eden največjih plenilcev na vrhu prehranjevalne verige.


7

Delovni list 1 Od plavuti do peruti, Smrtonosna lepota

˚ Izpolni tabelo in odgovori na vprašanja.

Kljub različnostim med skupinami organizmov imajo ti neverjetno veliko število skupnih genov. S pomočjo učitelja in ustreznih virov poskušaj ugotoviti, kolikšen delež skupnih genov ima človek z organizmi v spodnji tabeli, in svoje ugotovitve zapiši.

Organizem % skupnih genov s človekom

vinska mušica (Drosophila melanogaster)

miš

gliva kvasovka

navadni repnjakovec (Arabidopsis)

bakterija Escherichia coli

šimpanz

podgana

Kolikšna je genetska podobnost (v %) med posameznimi osebki vrste Homo sapiens? ________

__________________________________________________________________________________________

Ali lahko na podlagi genskih analiz določimo, kateri rasi pripada posameznik vrste Homo

sapiens? Svoj odgovor utemelji! __________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

˚ Sestavi in razmisli.

S pomočjo slike v članku na strani 133 nariši v zgornje kvadrate slike zarodkov različnih vretenčarjev in ustrezne odrasle oblike živali v spodnje kvadrate. Razmisli, kaj je osnova za drugačen razvoj in končno obliko posameznega organizma, kljub temu, da so si v začetnih stopnjah razvoja zarodki zelo podobni. Svojo ugotovitev zapiši.


8

˚ Živeti v vodi

S pomočjo učitelja in ustreznih virov ugotovi, kateri sesalci so prilagojeni življenju v vodi. Ugotovi tudi, kakšno strategijo posamezni izmed teh vodnih sesalcev uporabljajo pri prehranjevanju – ali so plenilci, mesojedci, rastlinojedci ... Nadalje ugotovi, ali so te živali med seboj v tesnem sorodstvu ali pa pripadajo različnim in sorodstveno oddaljenim skupinam. Kot pomoč pri določanju sorodstvenih odnosov uporabi razvojno drevo sesalcev in bolj podrobno razdelani razvojni drevesi zveri in sodoprstih kopitarjev. Svoje ugotovitve zapiši v tabelo. Tabelo primerjaj s tabelami sošolcev in izdelaj miselni vzorec o povezanosti sorodstvenih odnosov in prilagoditev na poseben način življenja.

Vodni sesalec Način prehranjevanja Bližnji sorodnik živali v tabeli

Miselni vzorec

sodoprsti kopitarji

lihoprsti kopitarji

zveri

luskavci

netopirji

ježi, rovke

krtimorski prašički

ježevci

miši, podgane

bobri

talne veverice

kunci

prvaki

tupaje

lenivci

mravljinčarji

tenrek

podzemska svinjka

mišja rovka

vrečarji

pasavcimorske kraveslonipečinarji

RAZVOJNODREVO SESALCEV

LAURA

SIATH

ERIA

INSE

CTIVORA

REDONTIA

AFROTH

ERIA

XENART

HRA

GLIRE

S

mačke(velike mačke, manjše mačke, gepardi)

hijene

mungi

cibetovke

psi(psi, volkovi, lisice, kojoti, dingi, šakal)

podlasice

rakunimedvedi

kožuhasti tjulni

morski levi

mroži

tjulni

kiti

podvodni konji

vilorogi

žirafe

prašiči

kamele

govedo

jeleni

RAZVOJNO DREVO ZVERI

RAZVOJNODREVO SODOPRSTIHKOPITARJEV

VEJAPSI/MEDVEDI

VEJAMAČKE

RUMINANTS

SODOPR

STI

KOPITA

RJI


9

˚ Razvojno drevo družine mačk

S pomočjo učitelja, knjižnice, svetovnega spleta, obiska v živalskem vrtu poišči čim več informacij o mačkah, njihovih evolucijskih prednikih, različnih skupinah mačk in izpolni spodnjo tabelo. Izsledke preglej skupaj z učiteljem in poskušaj na podlagi zbranih podatkov dopolniti spodnje razvojno drevo družine mačk, ki je bolj podrobno nadaljevanje razvojnega drevesa zveri iz prejšnje naloge.

Rod mačke Latinsko ime Opombe

RAZVOJNODREVO DRUŽINEMAČK

MAČK

E


10

Živi žabi se vse zgodi (154–165)

UPORABNOSTBiologija:• 8. razred (Življenjska pestrost – sistematika

in evolucija)

Fizika:• Optika

Kemija:• Naravne spojine

Izbirni predmeti:• Organizmi v naravnem okolju

Likovni pouk:• Naravni vzorci in abstrakcija

Tekmovanje iz biologije 2006/2007:• Dvoživke

CILJIUčenec:• spozna, kakšen pomen imajo barve in vzorci

za preživetje v naravnem okolju,• razume pomen obrambnih snovi za preživetje,• spozna žabe kot skupino globalno ogroženih

organizmov.

MOŽNE AKTIVNOSTI• TERENSKO DELOPri terenskem delu poskušajte opredeliti okolja, kjer se zadržujejo žabe, ter poiskati možne razloge za ogroženost njihovega obstoja (promet, uporaba pesticidov na bližnjih poljih, izsuševanje močvirij, bolezni itd.).V okolici šole ali domačem okolju učenci naredijo popis habitatov, kjer se lahko zadržujejo žabe. Ugotovijo, katere vrste žab so najbolj pogoste. V času parjenja in odlaganja mresta lahko preštejejo, koliko povoženih žab je na lokalni cesti v bližini mlake ali ribnika. Ugotovijo, katere vrste so najpogostejše žrtve prometa.

• SODELOVALNO UČENJEZ učenci se pogovorite o pomenu žab za ekosisteme. Razpravo usmerite predvsem na strategije preživetja, ki so jih v evoluciji razvile žabe. Učenci naj razmislijo, ali imamo od žab kakšne koristi tudi ljudje. Razmislijo naj, zakaj imajo številne vrste žab take telesne barve in vzorce, da jih v naravi zelo težko opazimo, druge pa prav nasprotno, s kričečimi vzorci in živimi barvami prav oglašujejo svojo navzočnost. Ker lahko žabe vsaj pri nekaterih učencih sprožijo tudi odpor, jih vprašajte, zakaj jim žabe niso

všeč. Razmislijo naj, ali bi bile žabe primerne domače živali.

• INDIVIDUALNO DELOS pomočjo učitelja, knjižnice in svetovnega spleta učenci poiščejo čim več informacij o žabah, njihovih navadah in njihovem pomenu za človeka. Izsledke pregledajo skupaj z učiteljem in jih predstavijo drugim učencem v obliki plakatov.

SPLETNE STRANIKljučne besede: poison arrow dart frogswww.shoarns.com/Frogs.htmlhttp://animal.discovery.com/guides/reptiles/

frogs/poisonarrowfrog.htmlhttp://en.wikipedia.org/wiki/Dart_froghttp://www.belowwater.com/fish/

poison-arrow-frogs/index.htmlhttp://news.mongabay.com/

2005/0809-frogs.htmlhttp://www.tigerhomes.org/animal/

poison-dart-frogs.cfmhttp://chemweb.calpoly.edu/cbailey/377/

PapersF2000/Caroline/http://vedez.dzs.si/dokumenti/

dokument.asp?id=1071

POVZETEK ČLANKANačini, ki pomagajo preživeti žabicam rdečeokicam iz rodu Agalychnys, so prav neverjetni, vendar v žabjem svetu še zdaleč niso edini.Žive barve in pisani telesni vzorci so le ena od strategij preživetja žab v negostoljubnem okolju tropskega deževnega gozda.Rdečeokice so razvile še poseben način preživetja, ki je povezan z nenavadnim vedenjem njihovih paglavcev.


11

Delovni list 1 Živi žabi se vse zgodi

˚ Barve in vzorci v živalskem svetu.

Dobro si oglej vzorce na žabicah na spodnjih slikah. Vzorci so v resnici tudi zelo barviti, sestavljeni iz kombinacije rumene, črne, rdeče, turkizno modre, živo zelene in oranžne barve. Poskušaj odgovoriti, zakaj so te žabice tako pisane.

___________________________________________

___________________________________________

___________________________________________

___________________________________________

___________________________________________

___________________________________________

___________________________________________

___________________________________________

___________________________________________

___________________________________________

Živali izkoriščajo telesne barvne vzorce na dva glavna načina – za prikrivanje ali za oglaševanje. Večina uporablja prvi način, drugega pa le tiste, ki imajo zanj dober razlog. Hribski urh, katerega sliki si dobro oglej na spletni strani Prirodoslovnega društva Slovenije (http://www.proteus.si/rastzivleta.html), uporablja oboje. Hrbtna stran urhovega telesa je taka, da ga v okolju težko opazimo, nasprotno pa je trebušna stran prav kričeča. Razmisli in pojasni, kaj nam govore njegove barve.

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Telesni vzorci in barve močerada (sliko si oglej na spletni strani herpetološkega društva www.herpetolosko-drustvo.si), kuščarja bradavičarja (poišči na spletu sliko pod “gila monster”) in ose (poišči na spletu sliko pod “osa-Vespa germanica–wasp”) so podobni in drugim živalim dajejo jasno sporočilo. Ugotovi, katere barve prevladujejo na njihovih telesih. Kaj pomeni v naravi ta njihova skupna lastnost? Zakaj se te živali, v primerjavi s številnimi drugimi, ne skrivajo, ampak jasno sporočajo, da so tam? Ali so v naravi taki telesni vzorci in kombinacije barv redki ali pogosti?

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________


12

Dobro si oglej spodnji sliki. Kljub podobnemu barvnemu vzorcu je na njih muha, in ne čebela. Razmisli, zakaj imajo nekatere muhe prav take telesne vzorce kot čebele. Po kateri telesni značilnosti muh veš, da spodnja žival ni čebela?

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________


13

˚ Razmisli in odgovori.

Kljub zelo dobro razvitim obrambnim mehanizmom so dvoživke v naravi močno ogrožene – pri

čemer žabe niso izjema. Naštej dejavnike, ki vplivajo na zmanjševanje števila žab v Sloveniji in

v svetu. __________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Kaj lahko naredimo, da preprečimo zmanjševanja števila žab v domačem okolju? ____________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Številne vrste žabic iz tropskih deževnih gozdov so že izumrle ali pa se je njihovo število v

naravi močno zmanjšalo. Nekatere vrste lahko vidimo le še v živalskih vrtovih in akvarijih.

Kakšna je vloga teh ustanov pri varstvu ogroženih vrst žab? _________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________


14

Mesto nad rudnikom (str. 38–47)

UPORABNOSTGeografi ja:• 9. razred (Gospodarstvo Slovenije − rudarstvo

in energetika)• 9. razred (Alpske in predalpske pokrajine −

zahodno predalpsko hribovje)• geografski krožek

Zgodovina:• 8. razred (Slovenske dežele v času zgodnjega

kapitalizma)• zgodovinski krožek

Naravoslovje:• 7. razred (Minerali in kamnine)

Tehnika in tehnologija:• 8. razred (Osi)

Fizika:• 8. razred (Gibanje teles)

Izbirni predmeti:• Življenje človeka na Zemlji• Raziskovanje domačega kraja in varstvo

njegovega okolja• Eksperimenti v kemiji• Multimedija

CILJIUčenec:• opredeli lego Idrije v Sloveniji,• umesti čas nastajanja predalpskih hribovij v

geološki razvoj slovenskega površja,• pojasni nastajanje rudnin,• primerja rudnike v Sloveniji glede na vrsto

rude in ekonomičnost izkoriščanja le-te,• razloži vzroke za zaprtje idrijskega rudnika,• sklepa o gospodarskih, socialnih in ekoloških

posledicah dolgotrajnega rudarjenja in nato opustitve le-tega,

• razvija različne oblike sporočanja,• razvija vzročno-posledično mišljenje.

MOŽNE AKTIVNOSTI• INDIVIDUALNO DELOUčenci rešujejo delovne liste, ki jih potem skupaj pregledamo ter se pogovorimo o nerazumljivih oz. o težje razumljivih stvareh. Članek je lahko podlaga za geografski prosti spis, v katerem predstavijo gospodarske, socialne in ekološke posledice dolgotrajnega rudarjenja in nato opustitve le-tega.Učenci lahko samostojno raziskujejo tudi tako, da s pomočjo multimedijske predstavitve razložijo prej opisano problematiko in nato organizirajo debato o tem.

• SODELOVALNO UČENJEUčence razdelimo v več skupin. Vsaka skupina predstavi rudarjenje v enem izmed slovenskih rudnikov (in premogovnikov). Poiščejo skupne značilnosti rudarjenja in vzroke za opuščanje le-tega v večini primerov.

• RAZŠIRITEV IN POGLOBITEV VSEBINEOrganiziramo tehniški (kulturni, naravoslovni) dan ali si v okviru ekskurzije ogledamo Antonijev rov in kamšt v Idriji. Učenci še podrobneje raziščejo problematiko, ki je povezana z delovanjem rudnika, in predstavijo kamšt, ki je edinstven zgodovinsko-tehniški spomenik. Svoje ugotovitve v šoli oblikujejo v miselne vzorce, ki jih predstavijo bodisi v obliki plakata bodisi računalniške predstavitve (PowerPoint).

SPLETNE STRANIhttp://www.rzs-idrija.si/http://sl.wikipedia.org/wiki/Idrijahttp://www.muzej-idrija-cerkno.si/rmains.htmlhttp://www.idrija-turizem.si/content/view/17/34/http://www.muzej-idrija-cerkno.si/carmina/

kamsts.html

POVZETEK ČLANKA• Članek predstavi Idrijo in življenje v njej

v času, ko je prenehalo poltisočletno izkoriščanje živosrebrnega rudnika pod mestom.

• Pojasnjeni so vzroki za zaprtje rudnika in aktivnosti, ki se izvajajo ob tem.

• Na kratko so predstavljene gospodarske, ekološke in socialne posledice rudarjenja, pa tudi degradacija naravnega okolja.


15

Delovni list 1 Mesto nad rudnikom

˚ Na zemljevidu Slovenije označi, kje so bili nekdaj (ali pa so še danes) rudniki in premogovniki. Vsako rudo pobarvaj drugače in izdelaj ustrezno legendo.

LEGENDA:

˚ Pojasni, zakaj morajo idrijsko podzemlje znova zapolniti.

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

˚ Oglej si sliko kamšti na strani 44. Skiciraj jo in pojasni, kako je delovala.

___________________________________________

___________________________________________

___________________________________________

___________________________________________

___________________________________________

___________________________________________

___________________________________________

˚ Pozorno preberi stavke in na koncu tiste, ki niso pravilni, označi s križcem.

Karbonski skrilavec se ob stiku z vodo spremeni v glino. _______

V Idriji so nakopali 144.000 ton živega srebra na leto. _______

Veliko rudarjev je prizadela bolezen, ki se imenuje merkurializem. _______

Kamšt je v Idriji uspešno delovala več kot poldrugo stoletje. _______

Idrijski rudnik so zaprli, ker so izčrpali zaloge živega srebra. _______


POSTANITE POVERJENIK REVIJE

NATIONAL GEOGRAPHIC

SLOVENIJA

Če na šoli še nimate poverjenika za revijo National Geographic, Vas vabimo, da to postanete.

Vsak mesec boste prejeli to izjemno revijo brezplačno, deležni pa boste tudi drugih ugodnosti.

VSE INFORMACIJE V ZVEZI S POVERJENIŠTVOM IN NAROČILI NA REVIJO SO VAM NA VOLJO

NA BREZPLAČNI TELEFONSKI ŠTEVILKI 080 19 22.

Prijave za poverjeništvo revij National Geographic sprejema Matic Karlovšek po telefonu številka 01 513 46 43

ali e-pošti: [email protected].

UGODNOSTI POVERJENIŠTVA

¸ Če zberete do 5 naročnin, Vam bomo poslali darilo, rokovnik National Geographica,

¸ za zbranih 6 do 10 naročil boste leto dni brezplačno prejemali en izvod revije National Geographic,

¸ za vsakih dodatnih 10 zbranih naročil boste leto dni brezplačno dobivali še dodaten izvod revije National Geographic; lahko ga boste podarili prijateljem, sodelavcem ali sorodnikom.

KAKO DO REVIJE NATIONAL GEOGRAPHIC ALI IZVODA BREZPLAČNE PRILOGE NG ZA UČITELJE?

• Pokličite brezplačno številko 080 19 22,• izpolnite naročilnico na spletni strani

www.nationalgeographic.si.


osnovna šola november 2006 - national geographic · 2006-10-27 · brezplaČno otrok iz davnine...

Documents