UNIVERZA NA PRIMORSKEM

FAKULTETA ZA HUMANISTI�NE ŠTUDIJE KOPER

Sabina Žigon

OTRO�JA BIBLIJA SEBASTIJANA KRELJA

DIPLOMSKO DELO

KOPER, 2011

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

FAKULTETA ZA HUMANISTI�NE ŠTUDIJE KOPER

Sabina Žigon

OTRO�JA BIBLIJA SEBASTIJANA KRELJA

DIPLOMSKO DELO

Mentor: doc. dr. Jonatan Vinkler

Študijski program: Slovenistika

KOPER, 2011

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem svojemu mentorju dr. Jonatanu Vinklerju za navdušenje, ki ga je v meni vzbudil nad raziskovanjem in prebiranje stare slovenske književnosti in

seveda za strokovno pomo�, ki mi jo je nudil v procesu nastajanja tega diplomskega dela. Posebna zahvala gre bratu Roku, brez katerega bi bilo delo v programu

InDesign no�na mora, z njim pa je zadeva postala prijetna izkušnja. Niki Blagonja za dobro voljo, s katero me je spremljala v vseh letih študija. Velik hvala staršem za

spodbudo in vero vame, partnerju Roku pa za življenjske nasvete in ljube�o podporo.

POVZETEK

Diplomska naloga Otro�ja biblija Sebastijana Krelja je sestavljena iz dveh

delov. V prvem delu je predstavljeno zgodovinsko ozadje, ki je vplivalo na razvoj

slovenskega knjižnega jezika. V ospredje so postavljene razmere v 16. stoletju, ki so

botrovale k nastanku reformacije in kasnejših sprememb, tako na podro�ju cerkvene

uprave, kakor tudi na družbeno-kulturni podstavi. Predstavljen je duh �asa, ki se je iz

nemških dežel – kot centrom iz katerega sta se razvila protestantizem in reformacija

– prenesel tudi v slovenske dežele in pustil v njih pomemben pe�at, tako za razvoj

slovenskega knjižnega jezika, kakor tudi zametek za kasneje izpostavljene

narodnobuditeljske ideje.

Sledi opis življenja in dela Sebastijana Krelja, njegovega prizadevanja za

uvedbo pravopisne in jezikovne reforme ter predstavitev Otro�je biblije, iz katere je

mo� razbrati tesno sodelovanje Krelja s svojim u�iteljem Matijo Vla�i�em Ilirikom.

Zadnje poglavje prvega sklopa je tako namenjeno prav Kreljevemu u�itelju in po

njem imenovani najradikalnejši protestantski smeri – flacianizmu.

Drugi del diplomske naloge je rezultat prakti�nega dela na oblikovanju in

urejanju starih besedil, narejen v Adobe InDesignu, programu, ki je namenjen

predvsem digitalni grafi�ni pripravi. Pri�ne se z uredniškim poro�ilom in

bibliografskim opisom, nadaljuje pa z znanstveno-kriti�no transkripcijo Kreljeve

Otro�je biblije, ki poskuša tudi z likovno podobo knjižnega stavka posnemati izvirno

Kreljevo besedilo.

Klju�ne besede: protestantizem, reformacija, jezikovne reforme, flacianizem,

Otro�ja biblija.

SUMMARY

The dissertation, titled Otro�ja biblija Sebastijana Krelja, consists of two parts.

The first, theoretical part, presents the historical background, that influenced the

development of the Slovenian literary language. Circumstances in the 16th century,

that led to reformation and eventual changes within the church itself, as well as

changes on a social – cultural scale were emphasized. The “zeitgeist”, that moved

from Germany as centre in which evolved Protestantism and reformation to

Slovenian soil, left an important mark in the development of the literary language,

and set the very beginning of nation awakening ideas, was also presented.

The following part presents the life and opus of Sebastijan Krelj. I focused on

his effort to improve the quality of Slovenian literary language. His masterpiece,

titled Bible for kids, shows the close collaboration between Krelj and his tutor Matija

Vla�i� Ilirik. The last passage of the first part is also dedicated to Matija Vla�i� and

the protestant movement flacianism – named after him.

The second part of the dissertation is a result of practical work, based on

modeling and editing of old texts, made in Adobe InDesign, a program, made

substantially for digital graphic editing. It starts with an editorial report and

bibliographic description, followed by a scientific – critic transcription of Krelj’s

Bible for kids that tries, also with an artistic image of literary sentences, to copy

Krelj’s original text.

Key words: Protestantism, reformation, language reforms, flacianizem, Bible for

kids.

i

KAZALO

1� UVOD.................................................................................................................. 1�

2� DUH �ASA......................................................................................................... 3�

2.1� Veje protestantizma in druge oblike verovanj ................................................ 5�

3� RAZMAH NOVE VERE NA SLOVENSKEM............................................... 8�

3.1� Delovanje slovenskih protestantov ................................................................. 10�

3.2� Za�etek protireformacije na Slovenskem...................................................... 13�

4� O SEBASTIJANU KRELJU........................................................................... 15�

5� OTRO�JA BIBLIJA....................................................................................... 18�

5.1� Kreljev jezik ..................................................................................................... 20�

5.2� Jezik v stiku ...................................................................................................... 21�

6� FLACIANIZEM V SLOVENSKEM PROSTORU ...................................... 23�

6.1� Vplivi flacianizma v Otro�ji bibliji................................................................. 24�

7� O MATIJI VLA�I�U ILIRIKU.................................................................... 26�

7.1� Življenje v Wittenbergu .................................................................................. 28�

7.2� Vla�i�eva prizadevanja.................................................................................... 29�

8� ZAKLJU�EK................................................................................................... 31�

9� SEZNAM LITERATURE IN VIROV ........................................................... 33�

10� SPLOŠNA PREPISOVALNA NA�ELA....................................................... 35�

11� BIBLIOGRAFSKI OPIS OTRO�JE BIBLIJE............................................ 39�

12� TRANSKRIPCIJA OTRO�JE BIBLIJE ..................................................... 41�

1

1 UVOD

Proti koncu srednjega veka je nastal, predvsem zaradi novih odkritij in iznajdb,

nov življenjski ob�utek: »O stoletje! O znanost! Življenje je užitek!« je vzkliknil

humanist Ulrich von Hutten. (Bornstein et al., 1998, 214). Na podro�ju znanosti so

nova odkritja kot na primer: odkritje Amerike leta 1492, Kopernikova ugotovitev, da

Zemlja ni središ�e vesolja, Gutenbergov izum tiskanja knjig, iznajdba smodnika; na

družbenem pa po�asen razpad fevdalizma in uveljavljanje blagovno-denarnih

odnosov, ki so nadomestili naturalno gospodarstvo in omogo�ili, da se je tudi kmet

lahko – tako kot gospoda – vklju�eval v blagovni promet. Vse to je »sprožilo

preobrat v dotedanjih pojmovanjih Zemlje in �loveka v vesolju ter nasprotovalo

dotedanjim cerkvenim predstavam o odrešenjski zgodovini �loveštva« (Bornstein et

al., 1998, 214).

Kljub temu, da je novo gibanje humanistov s seboj prineslo svež val, ki si je

prizadeval za duhovne in moralne spremembe, se te niso rodile iz njega. Meš�anstvo

in izobraženci so še vedno ostajali pod okriljem papeške Cerkve, saj si niso upali

tvegati poti na grmado. Tudi takratni veliki humanist Erazem Rotterdamski, se je kot

filolog, zgodovinar in teolog bojeval »zoper sholasti�no teologijo, zoper preoblastno

hierarhijo, zoper osovraženo meništvo, zoper cerkvene ceremonije, zoper pogansko

vraževerstvo v Cerkvi. Bi�al je s prikritostjo, z zasmehom, ironijo in satiro (Hvala

norosti, 1509) in vendar je ostal ne le kristjan, temve� celo rimski katoli�an.«

(Rupel, 1956, 192).

Že v 14. in 15. stoletju sta bila prva moža, ki sta si upala javno kritizirati in

obsojati razmere v katoliški Cerkvi, Anglež John Wyclif (1320–1384) in �eh Jan

Hus (1369–1415). Nasprotovala sta bogatenju cerkva, trgovanju z odpustki,

opozarjala sta na nemoralno obnašanje duhovnikov ter si prizadevala za zmanjšanje

ugleda papeštva, saj se že takratna cerkvena organizacija ni ujemala s prvotno

katoliško skupnostjo in njenim delovanjem. In vendar so njuna prizadevanja zgorela

na grmadi.

2

Organizirani posamezniki – reformatorji, so se zbrali veliko kasneje in kot že

sama beseda »reformator« pove, so si želeli le sprememb oz. reform v okviru stare

Cerkve, nikakor pa si niso predstavljali, da se bodo njihove ideje tako zelo razširile

in s seboj prinesle globoke spremembe na vseh slojih �loveške družbe (Rupel, 1956).

»Mali narodi smo za�eli z reformacijo živeti. To je ves njen pomen za nas.

Odvezala nam je jezik, dala mu višjo sankcijo, dovolivši mu, da se sme razlegati pri

najsvetejših opravilih. Z reformacijo smo dobili svojo literaturo. Lahko re�emo

naravnost: literaturo; zakaj toliko slovenskih knjig se je natisnilo v razmeroma

kratkem �asu, da zaslužijo to ime. S temi knjigami je bil položen temelj vsej slovenski

kulturi.« (Prijatelj, 1908, 32). To so besede, s katerimi Ivan Prijatelj v svojem delu, O

kulturnem pomenu slovenske reformacije, izluš�i osrednji pomen, ki sta ga s seboj za

slovenske dežele prinesla reformacijsko gibanje in protestantska miselnost. Da pa bi

lažje razumeli, kako je do teh sprememb prišlo, se je potrebno seznaniti z razmerami,

ki so vplivale na nastanek in razvoj te nove ideologije.

3

2 DUH �ASA

Nemire, ki so vladali v 16. stoletju, so zaznamovali vpadi Turkov, kme�ki

punti in verska nesoglasja. Prav ta kaos pa je med drugim povzro�il tudi rojstvo prve

slovenske knjige in vplival na hitrejši razvoj slovenske literature.1

Preobrat v miselnosti 16. stoletja so sprožili razsvetljeni posamezniki, ki so v

takratni katoliški Cerkvi opazili prevelika odstopanja od primarnih nalog, ki naj bi jih

imela katoliška Cerkev pri širjenju Kristusovega nauka med ljudstvo. Razlog za to

lahko najdemo v razširitvi humanizma in renesanse, ki sta omajala takratno togo

srednjeveško družbeno podstavo, zlasti cerkveni monopol nad izobrazbo in

znanostjo. »V nasprotju z mrko obsodbo tostranskega življenja, ki jo je izrekel

srednji vek in s katero so silili �loveka v vdanost in molk, sta humanizem in

renesansa zaslutila mo� �loveškega duha, ki je pri starih Grkih ustvaril filozofijo,

pravo, politiko, znanost in umetnost.« (Rupel, 1956, 192). Meš�anstvo in papeštvo

sta se za�ela predajati lepotam renesan�ne arhitekture, slikarstva in besedne

umetnosti, a s to razliko, da so slednji na ta na�in hoteli vzdigniti mo� in ugled

Cerkve. Želeli so, da bi Rim skozi arhitekturo, kiparstvo in slikarstvo postal

umetnostno-kulturno središ�e, Cerkev pa zrcalo vsega lepega na Zemlji. Za�eli so

zanemarjati dušnopastirsko poslanstvo in se v zameno veliko raje predajali

posvetnim užitkom, ki so hitro preplavili sfero duhovnosti. Vedno bolj so se

pove�evala nasprotja med skromnimi duhovniki, ki so želeli dosledno slediti

krš�anskim naukom in med duhovniki, ki so pozabili na svoje duhovno poslanstvo in

se raje posve�ali posvetnim radostim. Ti so živeli v razkošnih pala�ah, uživali v

izbranih jedeh in se predajali mesenim užitkom. Do dobro pla�anih služb na visokih

položajih so prihajali neuki farji, ki so bili v krvnem sorodstvu z višjimi �lani

duhovš�ine. Prodajanje odpustkov pa je dobivalo vedno bolj bizarne razsežnosti.2

1 �eprav štejemo Brižinske spomenike (nastali okoli leta 1000 n. š.) za delo, v katerem je bila zapisana prva slovenska in slovanska beseda, le-teh ne moremo uvrstiti med dela, ki so posledica zavestne literarne tradicije, »saj so nastali po naklju�ju, brez slovstvenega izro�ila, brez urejenega pravopisa in so bili namenjeni zgolj posamezniku ali ožjemu krogu« (Rupel, 1966, 187). 2 Papež Sikst IV. (1471–1484) na primer, je denar za postavitev Sikstinske kapele (ime je dobila po njem) zbiral s pomo�jo množi�nega prodajanja vseh vrst odpustkov.

4

Višja duhovš�ina je izžemala ljudstvo prav tako, kakor je to delala posvetna gospoda.

To leglo napuha, neznanja, predvsem pa stremljenja k posvetnim stvarem, ki se je

zaredilo v rimskokatoliški Cerkvi, so želeli prekiniti protestantje.

Povod za preobrat v katoliški Cerkvi se je zgodil 31. oktobra 1517, ko je

nemški duhovnik Martin Luther na vrata Wittenberške cerkve pribil list s 95 tezami,

s katerimi je obsodil tedanje ravnanje rimskokatoliške Cerkve in pozval k javni

razpravi. T. i. sveta trgovina oz. kup�evanje z odpustki, prodajanje cerkvenih

beneficijev oz. simonija in nepotizem, so le ene izmed številnih problematik v katere

se je ujela katoliška Cerkev. Luther si je kmalu pridobil številne pristaše3 in

zagovornike �istega evangelija, ki so imeli namen prekiniti cerkvena prizadevanja po

vihtenju dveh me�ev: posvetnega in cerkvenega.

Osrednje zahteve protestantov so bile strnjene v izrekih: sola fide (za

zveli�anje niso potrebna dela, ki jih predpisuje Cerkev, ampak samo vera), sola

gratia (odrešenje �loveku podeljuje samo Božja milost), sola scriptura (dogme, ki so

jih razglasili papeži in cerkveni koncili niso obvezujo�e, pravo vero razkriva samo

Sveto pismo). Glavna ideja protestantov pa se je sklicevala na 14. poglavje prvega

Pavlovega lista Korin�anom, kjer je zapisano, »da bodi liturgi�ni jezik vsakomur

razumljiv« in naj vsak vernik bere Sveto pismo v svojem jeziku (Rupel, 1966, 6).

Novo Gutenbergovo odkritje je prišlo kot nalaš� na dan v �asu nastanka te nove

ideologije in pospešilo tiskarsko obrt do te mere, da so številni nemški tiski, v katerih

so bile zapisane zmote katoliške Cerkve in predlogi, kako jo izboljšati, morda še

najbolj pripomogli k širjenju nove protestantske vere.

Ideje osrednjih reformatorjev kot so bili: Martin Luther, Filip Melanchton,

Erazem Roterdamski idr., so med drugim srkali tudi ljudje, kakor tržaški škof

Bonomo in Trubar, ki sta po�asi za�ela opuš�ati katoliške obrede, za�ela sta obsojati

božja pota, �aš�enje svetnikov, gradnjo novih cerkva …, kljub temu pa so pristaši te

3 »Pristaši nove vere so dobili naziv protestanti, ker so na državnem zboru v Speyerju 1529 protestirali zoper sklepe tega zbora o cerkvenih reformah.« (Legiša, 1956, 188).

5

nove protestantske miselnosti še vedno verjeli, da gre le za spremembo v okviru stare

katoliške cerkve (Rupel, 1966).

S�asoma pa se je med ljudmi pojavila zahteva in potreba, po temeljitem in

nedvoumnem raz�iš�enju vsebin novega nauka, ki se je eksponentno širil med vsemi

sloji prebivalstva. V Augsburgu, leta 1530, so nemški protestanti jasno utrdili svoj

nauk in ostro pod�rtali poglavitne razlike med rimsko in svojo Cerkvijo. Melanchton

je sestavil, Luther pa potrdil temeljno veroizpoved luteranske reformacije, ki so jo

podpisali protestantski stanovi in mesta – nastala je Augsburška veroizpoved

(Confessio Augustana), katere pa cesar Karel ni sprejel. Ves nadaljnji »razvoj

reformacije na Nemškem je pravzaprav boj fevdalnih knezov zoper cesarja, ki se je

upiral njihovi osamosvojitvi« (Legiša, 1956, 188). Šele leta 1555 je prišlo v

Augsburgu do verske sprave, ki je predvidevala versko svobodo za protestantske

kneze in stanove, ne pa tudi za podložnike. Slednji so se morali ravnati po pravilu

»cuius regio, eius religio« (�igar zemlja, tega vera) ali pa se izseliti (Legiša, 1956).

Zanimivo je tudi dejstvo, da so razprave o cerkvenih reformah potekale predvsem

med posvetnimi vladarji, cerkveni predstavniki so v tem primeru imeli bolj malo

besede.

Leta 1558 je zasedel cesarski prestol Ferdinand I. V svojih dednih

notranjeavstrijskih deželah je vodil še zmernejšo politiko kot njegov predhodnik.

Ferdinandu se je odpor do rimskokatoliške Cerkve pojavil, ko papež ni priznal

njegovih cesarskih volitev, �eš da so ga na prestol postavili krivoverski knezi (Rupel,

1966). V tem �asu so bila tudi slovenskim protestantom odprta vsa vrata, da so lahko

mirno vzpostavili svoje organizirano delovanje.

2.1 Veje protestantizma in druge oblike verovanj

Po Lutrovi smrti (1546) so med reformatorji kmalu nastala notranja nesoglasja,

zato je vodstvo protestantov pod svoje okrilje vzel Melanchton, ki pa je v dolo�enih

pogledih odstopal od primarnih Lutrovih zahtev in si tako pridobil privržence, ki so

6

sledili njegovi zmernejši filipisti�ni smeri. Ta odstopanja so vodilni teologi, z

Melanchtonom na �elu, opravi�evali kot nebistvene, kot »adiaphora« (nevtralne

stvari). »Da pa bi prepre�ili nesoglasja v luteranski Cerkvi, je saški volilni knez dal

sestaviti tako imenovano Formulo concordiae. To Formulo in nekatere druge tekste

(npr. Augsburško veroizpoved) so razglasili za simbolne knjige; vsi protestantski

duhovniki so morali prise�i, da bodo u�ili v skladu z njimi (1580). Ker je Formula

tog in strog zakonik, naperjen proti vsakršnemu svobodnejšemu verskemu mišljenju

in nadziranju, je pomenila odstop od prvotnih reformacijskih na�el.« (Legiša, 1956,

190).

Odstop od prvotnih reformacijskih na�el sta povzro�ila tudi Zwingli in Kalvin,

ki sta bila, zaradi bivanja v Švici, naprednejša, saj je njuna dežela že takrat

predstavljala deželo demokracije in ni ve� poznala vezanosti posameznika na

zemljiškega gospoda, ki je še obstajala v nemških deželah. Zwingli, ki je deloval v

Zürichu, je v nasprotju z Lutrom, ki je trdil, da je »Kristus v obhajilu resni�no

prisoten, u�il, da je obhajilo samo simbol; to se lepo sklada z racionalizmom, ki

preveva Zwinglijev nauk« (Legiša, 1956, 191). V Baslu in Ženevi pa je deloval

Kalvin. Njegovo odstopanje od luteranstva se nanaša na nauk o predestinaciji oz. o

vnaprej dolo�eni usodi vsakega posameznika. Kalvin je u�il, da so nekateri ljudje

namenjeni zveli�anju, drugi pa pogubljenju. »Oba švicarska reformatorja sta

zagovarjala teokratsko državo, ki poleg javnih ureja tudi verske zadeve. Po

Zwinglijevi smrti se je nemški del Švice priklju�il kalvinizmu.« (Legiša, 1956, 191).

Verovanje v nauk o predestinaciji je verujo�emu prinesel vdanost v božjo voljo,

zaradi katere mu je posledi�no preostalo le še izpolnjevanje dolžnosti v posvetnem

poklicu. To pa je pripomoglo k ve�ji državotvornosti in gospodarskemu napredku

kalvinisti�no verujo�ih držav, kot sta bili Holandija in Anglija.

Radikalno vejo – flacianizem,4 ki je predstavlja predvsem nadaljevanje

Lutrovega nauka, je vzpostavil Matija Vla�i� Ilirik, po katerem se smer tudi imenuje.

Prav zaradi svojega doslednega sledenja Lutrovemu nauku, izhajajo�ega iz izvirnega

4 Ve� o flacianizmu je zapisanega v poglavju Flacianizem v slovenskem prostoru.

7

greha in �lovekovi nemo�i, predvsem pa zaradi brezkompromisnega zavra�anja

druga�e misle�ih, je Vla�i� postal preganjan in je do svoje smrti taval iz kraja v kraj

(Legiša, 1956). Njegov u�enec in prenašalec flacianisti�nih idej je bil Sebastijan

Krelj, ki je v besedah in dejanjih sledil svojemu mentorju, le s to razliko, da je bil v

svojem razmišljanju bolj prožen, na kar kaže njegovo prijateljevanje z druga�e

misle�imi oz. verujo�imi.

Kme�ke množice so se le redko priklju�ile uradni reformaciji, saj so bili del

luteranske Cerkve predvsem njihovi zemljiški gospodje, s katerimi pa si niso delili

enakih zahtev in pri�akovanj. Zato so se priklju�ili razli�nim verskim sektam; na

Slovenskem so se zlasti razpasle razli�ne lo�ine prekrš�evalcev. »Ti so zavrgli krst

otrok ter na novo krš�evali odrasle, �eš da je dovoljeno krstiti �loveka šele tedaj, ko

vero lahko izpoveduje. Urediti so hoteli Cerkev po stanju v �asu apostolov. Obhajilo

jim je bilo le spomin na Kristusovo trpljenje. Nekateri so zavrgli vsakršno oblast ter

zahtevali, naj bodo kristjani brez imetja, vse jim bodi skupna last.« (Legiša, 1956,

191). Prekrš�evalci so bili preganjani tako od protestantov kot od katolikov. Nanje je

pretila kazen s smrtjo, ali pa so jih pošiljali na galeje. Iz Nem�ije, Švice in Avstrije

so bili pregnani na Moravsko, kjer so si v mestecu Mikulov postavili svoje središ�e

in se obdržali vse tja do srede 17. st.

8

3 RAZMAH NOVE VERE NA SLOVENSKEM

Protestantizem se na Slovenskem ni širil preko laikov, z njim so se najprej

soo�ili izobraženci, ki so protestantske ideje ponesli med preproste ljudi. V slovenske

dežele so to ideologijo s seboj prinesli študentje, ki so študirali na nemških

protestantskih univerzah, vojaki, trgovci in rudarji. Izobražencem je že humanizem

omajal vero v okorelo sholastiko, zato so »marljivo segali po bogati protestantski

literaturi in si upali, spoznavajo� »�isti nauk« neposredno iz svetega pisma,

razmišljati s svojo glavo. Zro� na obupane razmere v rimski cerkvi, žalostni in jezni

zaradi njene posvetne usmerjenosti, zaradi njenih nevednih in neizobraženih

zastopnikov, so si želeli izboljšanja.« (Rupel, 1966, 6).

Celotno takratno slovensko govore�e ozemlje je bilo gospodarsko, politi�no in

kulturno odvisno od bogatih tujcev, ki so narekovali tempo življenja. Poleg tega je

bilo ozemlje razdeljeno na dežele: Kranjsko, Koroško in Štajersko, katerim je vladal

deželni knez Ferdinand. Zavest slovenske skupnosti se tako nikakor ni mogla razviti

(Legiša, 1956). Kme�ko prebivalstvo, ki je po ve�ini govorilo slovensko, je bilo

neuko, plemi�i, meš�ani in deloma celo duhovniki pa so bili tuji ali potuj�eni. »�e bi

bil torej kdo prijel za pero, da bi slovensko pisal – za koga neki in �emu? Gospoda

so segali po nemški in latinski knjigi, preprosti �lovek pa je duševno hrano, ki jo je

potrebovali, dobivali v cerkvi iz duhovnikovih ust.« (Rupel, 1966, 5). Prav »Cerkev

pa je bila še najbolj poklicana, da bi dvignila slovenš�ino med literarne jezike, kajti

potreba, da se cerkveni teksti pismeno ustale v ljudskem jeziku, je rastla od stoletja

do stoletja.« (Rupel, 1966, 5). 5

Pa vendar so se novega evangelija naprej oprijeli meš�ani, ki so takrat

predstavljali najnaprednejši sloj. Plemstvo se je reformaciji pridružilo razmeroma

pozno in je kasneje postalo njegova najmo�nejša opora. Protestantske nemške knjige

5»Tudi ustanovitev ljubljanske škofije, leta 1461, ni pomenila preloma s starim nazorom o neliterarnosti slovenskega jezika, �eprav gre za prvo slovensko škofijo s slovenskimi vladikami.« (Rupel, 1966, 5).

9

so tako že leta 1528 našle varen pristan med plemstvom, ki je bilo veš�e branja v

nemš�ini. Prav oni so bili tisti, ki so z najve�jim zanosom š�itili novo vero in s

svojim finan�nim zaledjem ter avtonomnostjo, tako na sodnem kakor na

administrativnem podro�ju, omogo�ali neposreden stik s cesarjem, ki je vedno

potreboval njihovo pomo� zoper Turke. V zameno za varovanje so seveda iztržili

dolo�eno mero tolerance do nove vere in tako postavili temelje za tisk slovenskih

protestantskih knjig (Prijatelj, 1908).

Med preprostim ljudstvom pa se protestantizem ni razvil v tako velikem

razmahu, kakor se je razvil med drugimi stanovi. Vzroka za to ne smemo iskati v

odporu kme�kega ljudstva, temve� v uradnih sredstvih, ki so se uporabljala s strani

cerkve in države proti razširjanju novega nauka. Kleriki, ki so znali le za silo brati in

pisati, so poredko opravljali svojo dušno pastirsko nalogo; o ljubljanskem škofu je

celo zapisano, da niti ob boži�u, niti ob veliki no�i in tudi ob binkoštih ni oznanjal

božje besede (Prijatelj, 1908). Še tiste latinske tekste, ki so jih sicer zaradi lažjega

izvajanja bogoslužja sproti slovenili, pa ob tako nizki izobraženosti nikakor ne gre

jemati resno. Navkljub vsesplošni duhovniški ležernosti je znano, da so v �asu, ko se

je za�ela širiti protestantska miselnost, vendarle skrbno prežali nad tem, da se nova

vera ni širila med preprostim kme�kim ljudstvom. »Leta 1555 je škof Urban Textor v

Kranju slovensko pridigal in dejal, da �e ne more deželanov izpreobrniti, pa ho�e

vsaj kmete obvarovati pred luteranstvom.« (Prijatelj, 1908, 15). Poleg tega so bili

takratni kmetje, po porazu v velikem slovensko-hrvaškem uporu (1573), veliko bolj

dojemljivi za štiftarstvo. »Štiftarji, znani tudi pod imenom skaka�i, martrarji ali

zamaknjenci, so ustanavljali cerkve in kapele po gorah in gozdovih ter prirejali

procesije v kraje, kjer so se po njihovem prikazovali Kristus, Marija in svetniki.

Delali so proti volji cerkvene in posvetne oblasti.« (Legiša, 1956, 203).6

Tako preprosti, kakor tudi izobraženi ljudje so za�eli verjeti, da sta razsajanje

kuge in nenehni turški vpadi kazen, ki jo narod pla�uje za grehe cerkvenih

predstavnikov, ki so do tedaj živeli v pohujšanju in nemoralnosti. Na tovrstno

6 O Trubarju vemo, da se je v svojih pridigah uprl takemu izkoriš�evalskemu nagnjenju neukih ljudi in obsojal ženske, ki so sprejemale skromne kme�ke darove namenjene zidavi cerkva.

10

mentaliteto kaže tudi naslednji odlomek: »To /slovensko/ ljudstvo je bilo mu�eno in

trpin�eno od ljudi in prirode. Pravic ni imelo drugih kakor pravico do dela, in ta

pravica je bila prokleta dolžnost. Pa niti te edine trpke pravice ni moglo vršiti v miru

in nemoteno. Leto za letom je prihajal Turek in pustošil v znoju obdelana polja.

�esar ni uni�il zakleti sovražnik Križa, so ugonabljale kobilice, slaba letina in kuga.

Za kmeta ni bilo na zemlji ne pravice in nobenega upanja ne. Ostala mu je edina

tolažba na nebesa in Boga. Odkar so bili zadušeni kme�ki upori, je mogel upati kmet

samo še na nadzemsko, nadnaravno pomo�. Slovenski kmet, ki je pri�akoval

odrešenje samo od nekega nadnaravnega razodetja, je bil povsem vzprejemljiv za

nove nauke.« (Prijatelj, 1908, 33).

Odobravanje in ukvarjanje z novimi verskimi smernicami pa je zmotilo

prokatoliško usmerjenega deželnega kneza Ferdinanda, ki je ukazal »smrt na grmadi

za tistega, ki zani�uje Kristusovo božanstvo z besedo ali pismom; zapor ob kruhu in

vodi za tistega, ki no�e k spovedi ali se ne drži cerkvenih zapovedi; požig Lutrovih

knjig« (Rupel, 1966, 7). Tovrstne grožnje in sankcije pa niso imele kaj velikega

vpliva, saj so se novemu gibanju v vedno ve�jem številu pridruževali plemi�i in

drugi mogotci, ki so se protestantizmu pridružili bodisi zaradi želje po prevzemu

bogatih cerkvenih posesti, bodisi zaradi iskrene želje po temeljiti spremembi

nevzdržnih cerkvenih razmer. Leta 1541 je plemstvo izrabilo vladarjevo stisko, ki je

pretila zaradi turške nevarnosti in v zameno, za obvarovanje vladarjevih dežel,

izsililo nemoteno protestantsko izpoved. Cesar Karel V. seveda ni v celoti ugodil

njihovi zahtevi, pa vendar so se zavedali, da imajo precej proste roke (Rupel, 1966).

3.1 Delovanje slovenskih protestantov

»Po letu 1558, ko je Ferdinand zasedel cesarski prestol, je v svojih dednih

deželah vodil zmernejšo politiko.« (Legiša, 1956, 201). Slovenski protestanti so tako

lahko v miru delali. Trubar, ki je prvi zoral ledino med Slovenci, je povzdignil

dolenjsko nare�je v knjižni jezik in se, bolj kot za �ist in lep jezik, zavzemal za

vsebino in �im širšo razumljivost (Legiša, 1956). Trubarjeva realisti�na in prakti�na

11

narava se izrazito kaže v obliki njegovih del; »stroge, do konca dognane konsekvence

Trubar ne iš�e niti v njegovem pravopisu, kjer rabi s in � mešano za z in s, ravnotako

sh in �h za ž in š. Kdor pozna besedo, bo že znal �itati, si misli. Tudi jezik njegov ni

bogve kako premišljena struktura.« (Prijatelj, 1908, 46). Zoper njegove napake in

pomanjkljivosti se je kasneje postavil jezikovno širše osveš�eni Krelj, katerega

jezikovne reforme za�no dobivati na veljavi šele z Dalmatinovim pisanjem.

Leta 1555 je Trubar vzpostavil novo cerkev imenovano »Cerkev slovenskega

jezika«. Pri opravljanju bogoslužja je temeljila na javni rabi slovenskega jezika.

Ustanovil pa je tudi šolo. Trubar je vodstvo (srednje) šole prepustil latinskemu

u�itelju Budinu, ki mu je pomagal tudi Krelj. V šoli, ki je sprva štela štiri, kasneje pa

pet razredov, so se u�enci u�ili latinš�ine, grš�ine, ra�unstva, petja, verouka in tudi

slovenš�ine.7 Protestantsko cerkev je tako postavil na trdno podlago šole in

izobrazbe. V ta namen sta bila zapisana in izdana Abecednik in Katekizem (1550), ki

sta bila prva priro�nika pri u�enju slovenskega jezika (Prijatelj, 1908; Rupel, 1966).

»Ko so protestantski pisci napisali že vrsto slovenskih knjig in z njimi utrdili

slovenski knjižni jezik, je postala zmeraj bolj ob�utna potreba, da se za ta jezik

napišejo v slovnici pravila, po katerih naj bi se slovenš�ina uporabljala v knjigi.«

(Legiša, 1956, 14). Prva slovenska slovnica, z naslovom Zimske urice, je tako, izpod

peresa Adama Bohori�a, izšla leta 1584. Slovnica je pomembna iz dveh vidikov, na

eni strani zato, ker je dokazala, da slovenski jezik ni zaostal jezik, ki bi bil vreden

pomilovanja in zani�evanja, temve� je primerljiv z ostalimi knjižnimi jeziki, po

drugi strani pa je pomembna, ker je Bohori� v njej utrdil Kreljev pravopis (Legiša,

1956). Prav tako pomembno delo, ki je še dodatno okrepilo zgoraj omenjena vidika,

je Dalmatinova Biblija (1584).

K hitrejšemu doprinosu protestantskih del je pripomogla tudi tiskarna Janža

Mandelca, ki je leta 1575 izdala prvi ljubljanski tisk. »Mandelc je v petih letih

7 »V protestantski šoli v Ljubljani je bil za�etni pouk slovenski. Seveda se je polagala važnost na to, da se oni, ki so nameravali dalje študirati (in to so bili bolj meš�anje in tržanje) nau�e tudi nemš�ine in latinš�ine.« (Prijatelj, 1908, 31).

12

obogatil slovensko pismenstvo z devetimi tiski.« (Rupel, 1966, 11). Po zaprtju

tiskarne je ljubljanskim protestantom v osemnajstih letih uspelo natisniti ravno toliko

knjig, kolikor jih je bilo prej natisnjenih v petih letih. V tem �asu dobimo tudi prvo

javno knjižnico, in sicer na ra�un Trubarja, ki je ob preselitvi na Nemško, moral v

Ljubljani pustiti ve�ji del svoje osebne knjižne zbirke. Le-to je prepustil cerkvi in

šoli. Knjižnica, ki je bila javnega zna�aja, je naraš�ala z nakupi zasebnih zbirk

protestantskih pridigarjev in posameznih veljakov.

Navkljub prepovedi razširjanja knjig, 8 za kar je bila predvidena kazen utopitev

prekup�evalca in zažig knjige, so se protestantske knjige širile kot gobe po dežju.

Slovenska protestantska knjiga pa ni bila namenjena zgolj protestantskim

pridigarjem, temve� so jo s pridom uporabljali tudi katoliški – latinskega jezika

neveš�i duhovniki, ki so preko prevodov prvi� prodrli v vsebino svetega pisma. O

ogromnem pomenu, ki so ga imeli ti prvi slovenski prevodi za razumevanje svetega

pisma, kaže tudi poro�ilo škofa Bizancija, ki piše: »Mnogi duhovniki namre�, ko sem

jih izpraševal in hotel ž njimi govoriti latinsko, me niso niti razumeli niti mi mogli

odgovoriti, ko sem jim pa ukazal razlagati evangelij, so ga razložili po tekstu. Temu

sem se zelo �udil. Dokler nisem zvedel, da imajo navado posluževati se (prevoda)

svetega pisma. In da bi v bodo�e ne mogli posluževati se tega na�ina, sem vni�il

knjige Martina Lutra, Trubarja in drugih heretikov, ki so mi prišla v roke na tej

vizitaciji. Vni�il sem jih ve� kot dva tiso� in rešil duše teh revežev, ki so �itali te

prestave in razlage po dnevu in po no�i brez strahu in ozira na papeško izob�enje.«

(Prijatelj, 1908, 27).

Ko so protestantske knjige že zdavnaj bile prepovedane in v ogenj zmetane, se

je Dalmatinov prevod Biblije le obdržal in imel posebno ter pomembno mesto pri

opravljanju katoliškega bogoslužja nadaljnjih 200 let. Dalmatinova Biblija je

predstavlja tudi enega izmed redkih priro�nikov, iz katerega so se kasnejše

generacije duhovš�ine u�ile pisati in brati v slovenskem jeziku. »Dalmatin je torej s

8 Najve�krat so knjige tihotapili v vinskih sodih.

13

svojim delom ustvaril pravi slovenski knjižni jezik, po njem šele je rodilo Trubarjevo

knjižno delo trajen sad.« (Legiša, 1956, 14).

3.2 Za�etek protireformacije na Slovenskem

»Po Ferdinandovi smrti (1564) je postal nemški cesar Maksimiljan II., v

Notranji Avstriji pa je zavladal nadvojvoda Karel II. Medtem, ko je bil Maksimilijan

naklonjen protestantom, je bil Karel zvest pristaš katolicizma. Kjer je le mogel, zlasti

v mestih in trgih, ki so bili deželnoknežji, je š�itil katoliško manjšino ter delal

novovercem težave. Vendar ni ni� opravil zoper protestantske deželne stanove, ker je

zaradi brambe proti Turkom potreboval njih denarne pomo�i.« (Legiša, 1956, 202).

Nadvojvoda Karel je leta 1572, po zgledu cesarja, z graško pacifikacijo svojima

stanovoma gospodov in vitezov dovolil versko svobodo, vendar mu je kmalu postalo

žal. Zato je dal poklicati jezuite in jim postavil kolegij v Gradcu. Tako jezuiti kot

njegova žena so ga prepri�ali, da mora ohraniti ugled in oblast v svojih deželah, zato

naj nikar ne popuš�a protestantom, temve� jim postopoma celo odvzame že

dodeljene svoboš�ine. Karel se svojih �istk ni lotil pri plemstvu, temve� je za�el po

mestih in trgih preganjati in zapirati predikante ter novoverce.

Leta 1590 je cesar Karel umrl. V njegovi oporoki pa je bilo izrecno zapisano,

da mora njegov dedi� v svojih deželah nadaljevati z ohranitvijo samo in edino

katoliške vere. Ferdinand, gojenec jezuitov in Karlov naslednik, je zavladal 1596, ta

letnica pa predstavlja tudi za�etek protireformacijskih ukrepov na Štajerskem,

Koroškem in Kranjskem. Ferdinand je izdal dekret »še pred soln�nim zahodom naj

luteranski pridigarji in u�itelji pod smrtno kaznijo zapuste mesto, avstrijske dežele

pa v roku treh dni« (Rupel, 1966, 12). Leto kasneje so bile ustanovljene

rekatolizacijske komisije s škofom Hrenom (na obmo�ju Štajerske) in škofom

Brennerjem (obmo�je Koroške) na �elu. »Kmetje in meš�ani so se morali pod

prisego odpovedati protestantizmu (ve�ina se je vrnila v katoliško cerkev, manjši del

pa se je izselil v Nem�ijo). Kdor se je upiral je bil izgnan, pa še deset odstotkov

svojega imetja je moral pla�ati. Rušili so protestantske cerkve, pokopališ�a in

14

sežigali protestantske knjige; v Ljubljani je zgorelo 11 voz krivoverskih knjig.«

(Legiša, 1956, 205).

S protireformacijskimi ukrepi je reformacija ostala ljudem tuja. Še plemi�e, ki so

do konca vztrajali pri širjenju in podpori protestantske miselnosti, je doletela usoda

meš�anov in kmetov. »Osemsto oseb plemenitega rodu se je izselilo iz

notranjeavstrijskih dežel. Zmagal je katolicizem.« (Rupel, 1966, 13). Protestantizem

se je na skrito obdržal le v Prekmurju in na Koroškem; zlasti v okolici Podkloštra, na

zahodnih delih Dobra�a in pri Osojah, kjer so skrivaj obdržali protestantsko vero.

15

4 O SEBASTIJANU KRELJU

Sebastijan Krelj, protestantski pisatelj in superintendent, je bil rojen leta 1538 v

Križu pri Vipavi. Z deli, ki jih je naredil, se je navkljub svoji mladosti zapisal med

velikane slovenskega protestantizma, ki so v takratnem �asu stremeli k temu, da bi

slovensko besedo ponesli med preproste, neizobražene ljudi, ki jim je bil skupen

slovenski jezik.

Ve�ino znanja si je mladi Krelj pridobil v �asu štiriletnega študija pri Vla�i�u v

Jeni, kjer je dosegel �ast magistrstva. Med svojim študijem je nadarjeni u�enec hitro

napredoval in tako že leta 1561 postal pomo�nik svojega u�itelja, Matije Vla�i�a

Ilirika ali Flaciusa, znanega tudi pod imenom Flaccij Illyrik. Leta 1563 sta mu tako

Krelj, kot njegov sošolec Melisander sledila na potovanju iz Regensburga po Istri in

Kranjskem. Tja in nazaj grede sta se mlada u�enca ustavila v Ljubljani, kjer je Krelj

ve�krat pridigal tako v slovenskem, kakor tudi v nemškem jeziku.

Prav zaradi svojega izrednega poznavanja jezikov; Krelj je namre� govoril

nemški, latinski, grški in hebrejski jezik, pri svojem u�itelju pa se je seznanil tudi z

glagolico in cirilico, je takrat že bolehni Primož Trubar v njem prepoznal dobrega

pomo�nika. Po Trubarjevem prizadevanju so deželni stanovi nastavili Krelja za

pridigarja ljubljanske cerkvene ob�ine in ga leta 1565 (po Trubarjevemu odhodu v

Nem�ijo) navkljub njegovi mladosti (star je bil 27 let), povišali na mesto prvega

pridigarja oz. superintendanta ljubljanske protestantske ob�ine.

Krelj je že ob nastopu službe v Ljubljani bolehal za jetiko, le dve leti po

njegovi postavitvi pa za službo ni bil ve� sposoben. »Stanovi so zato iskali

namestnika in Krelj sam se je obrnil na Nikolaja Gallusa (superintendenta v

Regensburgu in Flacijevega prijatelj), s katerim je bil ves �as v pismeni zvezi, naj mu

pošlje kakega moža »s �istim naukom t. j. flacianista.«

(http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:1282/VIEW/, 27. 7. 2010). Krelja je tik pred

smrtjo grela misel, da bo njegovo delo prevzel in naprej vodil njegov sošolec in

somišljenik Melisander, vendar temu ni bilo tako. Za superintendenta so postavili

16

Krištofa Spindlerja, ki je, kljub temu, da je bil nemške narodnosti, poskrbel za razvoj

stanovske šole in slovenski tisk. Krelj je umrl 25. decembra 1567 v Ljubljani, »kjer

je zapustil vdovo z enim otrokom« (http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:1282/VIEW/,

27. 7. 2010).

»Kreljeva protestantska miselnost se je izoblikovala med njegovim u�enjem v

Jeni. Osvojil si je predvsem radikalne nazore svojega u�itelja Flaccija Illyrika,

katerih pa zaradi zmernejšega zna�aja in telesne slabosti ni izvajal tako strogo kot

njegov u�itelj.« (http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:1282/VIEW/, 27. 7. 2010). Flacij

Ilirik oz. Matija Vla�i� iz Labina v Istri – protestantski teolog, je bil Luthrov in

Melanchtonov u�enec ter zastopnik najradikalnejše teološke smeri reformacije. Bil je

utemeljitelj �istega verskega nauka, ki je po njem dobil ime flacianizem. »Ilirik je šel

v boj za �isto Lutrovo izro�ilo (nauk o grehu, o veri in opravi�enju) v ideološko in

dogmati�no skrajnost in bil zato nenehno v sporu z Melanchtonovo zmernejšo

filipisti�no strujo.« (Enciklopedija Slovenije, 1989, 125). Flacij Ilirik pa ni bil samo

gore� zagovornik flacianizma, ampak tudi dober poznavalec jezikov, zato je imel na

mladega Krelja mo�an vpliv. Krelj je postal Flacijev pomo�nik ter zvesti prenašalec

njegovih idej.

Tako si je Krelj, poleg teološkega vedenja, pridobil tudi temeljito filološko

izobrazbo, zato ni naklju�je, da je Kreljeve literarne zmožnosti poleg Trubarja opazil

tudi Klombner. Klombner, ki je v tistem �asu veljal za pomembnega uradnika

deželnih stanov, je hotel s Kreljevo pomo�jo ustanoviti protestantsko cerkev v Križu

pri Vipavi, zato je mladega Krelja hotel pridobiti na stran proti Trubarju. Na

neomajno prijateljstvo med Kreljem in Trubarjem, navkljub razli�nim pogledom na

vero, kaže dejstvo, »da je imel Trubar pri Krelju spravljene svoje knjige, in da je v

Kreljevi hiši leta 1567 potekala zadnja Trubarjeva sinoda9 v Ljubljani. Tudi

izmenjavanje še neobjavljenih pesmi pri�a, da sta Krelj in Trubar kljub razlikam v

nazorih sporazumno delala za isti smoter.«

(http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:1282/VIEW/, 27. 7. 2010).

9 Zborovanje škofov, izbranih duhovnikov in laikov, na katerem se posvetujejo o zadevah cerkve ali škofije (povzeto po SSKJ).

17

Prvo Kreljevo delo je izšlo 1562 v Eislebnu in nosi naslov Christlich bedencken

… (Krš�anski premisleki, ali je in koliko je vsak kristjan dolžan soditi in

anatematizirati lo�ine in sekte, tudi vsakršne javne zmote in verske prepire, tako po

pravu kakor tudi dejansko). To delo sodi med spise, ki so bili po Vla�i�evem zgledu

namenjeni disputacijam z druga�e misle�imi teologi. Za slovenski jezik pa so veliko

pomembnejši spisi, v katerih je skušal izboljšati slovensko pisavo in knjižni jezik.

Krelj je za�el s pisanjem pesmi, vendar v njih ni uspel uvesti svojih pravopisnih in

jezikovnih reform, saj je bila ve�ina njegovih pesmi izdana v zbirkah, ki so jih uredili

drugi avtorji (v Klombner-Juri�i�evi pesmarici 1563 in v Trubarjevi 1567). Poleg

Postile slovenske, v kateri je dozorel Kreljev na�rt o jezikovni reformi, sodi med

pomembnejša dela Otro�ja biblija (Legiša, 1956).

18

5 OTRO�JA BIBLIJA

Eno najbolj poznanih del Sebastijana Krelja je nedvomno njegova Otro�ja

biblija, ki je bila izdana leta 1566 v Regensburgu. V takratnem slovenskem prostoru

je imela nadvse pomembno vlogo, saj je bila nepogrešljiv pripomo�ek tako v

šolstvu,10 pri u�enju »�istega nauka«, kakor tudi pri sami vzgoji otrok.

S svojim izredno didakti�nim na�inom pisanja, ki ga je Krelj zasnoval v

dialogu med o�etom in sinom, je u�encem, otrokom in ostalim vernikom poskušal

približati verske nauke na na�in, da so se jih le-ti lažje nau�ili na pamet. Da gre pri

Otro�ji bibliji za žanr u�benika oz. priro�nika, kaže tudi sama postavitev besedila, ki

je zasnovana tako, da si bralec lažje zapomni molitve, pesmi in tudi razli�na

pri�evanja. Primer namenske razporeditve besedila za lažje u�enje na pamet je

razdelitev odstavkov pri zapisu molitve O�e naš. Kakor pri�a že sam naslov dela, je

bila Otro�ja biblija namenjena predvsem mladim, ki so se seznanjali s protestantsko

veroizpovedjo.

Na samem za�etku knjige je Krelj zapisal in predstavil abecedo imenovano

Alphabetum Slavonicum. V njej so zapisane velike in male latinske �rke, njihova

slovenska imena, vokali, zlogi besed ter en latinski in štirje slovenski reki povzeti po

Janezovem evangeliju. Abecedi sledijo zgledi za osvajanje osnov tehnik branja.

Pomo� pri u�enju verskih naukov pa predstavlja tudi latinsko-slovenski slovar�ek, ki

s 24 klju�nimi besedami pripomore k razumevanju bibli�nih pojmov in simbolov.

V tem delu je narejen tudi pomemben preobrat med Trubarjevo abecedo,

zapisano v prvem slovenskem Abecedniku 1550, in Kreljevim Alphabetum

Slavonicum, v katerega je vnesel »stalne znake za si�nike in šumnike. Izpopolnil pa je

tudi glasoslovno sestavo z glasovnimi vrednostmi, ki jih je Trubar ob soo�enju z

latinskim sestavom ni zajel.« (Otro�ja biblija, 1987, 142). Sledijo slovenski, hrvaški,

10 Na ljubljanski protestantski stanovski šoli so se u�enci preko Otro�je biblije u�ili katekizma v materinem jeziku.

19

11 nemški, latinski in italijanski katekizem. Katekizemskemu besedilu v petih jezikih

sledita še dve vsebinski poglavji le v slovenš�ini: Božje postave in Antitezis (Otro�ja

biblija, 1987).

Katekizem je sestavljen iz šestih delov, in sicer prvi del zajema Deset božjih

zapovedi, v drugem delu je zapisana Apostolska vera, v tretjem molitev O�enaš,

Pridigarstvo ali klju�i od nebeškega kraljestva so zapisani v �etrtem delu, v petem

delu je Krst, šesti, zadnji del pa zajema Obhajilo. Tovrstna hierarhi�na razdelitev

katekizemskih delov na šest t. i. »štukov« oz. poglavij nedvomno spada med

posebnosti Kreljevega dela, saj ne ustreza nobeni porazdelitvi pred tem zapisanih

katekizmov namenjenim otrokom. V njih potekajo dialogi med o�etom in sinom, kjer

o�e – kot avtoriteta, vprašanja zastavlja, sin pa mu nanje odgovarja.

Protestantski nauki in ideje, ki se pojavljajo v Kreljevem katekizmu, se širijo

prakti�no na vsa družbena podro�ja. Tako lahko v knjigi zasledimo poglavje »Božie

postave«, v katerem so podani napotki »kako ima vsakateri v svoiem stanu inu

poklicaniu karšansku ter poštenu živeti«. V tem delu je zapisano vse od tega, kako se

mora kmet obnašati do svojega nadrejenega fevdalnega gospoda, pa do pravil

obnašanja, ki jih moreta spoštovati mož in žena, da bosta v slogi živela mirno in

dolgo življenje. Predstavljene so tudi karakteristi�ne lastnosti, ki bi jih moral imeti

vsak dober far. Poleg predlogov za boljše medosebne odnose je Krelj v svojem

katekizmu zapisal tudi marsikatero kritiko na ra�un nemoralnih cerkvenih

predstavnikov, ki se namesto sakralnemu življenju raje posve�ajo posvetnim

radostim. Bistveno pa je v poglavju »Antithesis« predstavljena razlika med

protestantsko in katoliško vero. »Evangelijski nauk je podkrepljen s PRI�AMI in

številnimi citati ustreznih mest iz biblije in prve cerkve katoliških o�akov. Gre za

tipi�en znanstveno-dokazovalni postopek kot dokaz za nezmotljivost dogme

evangeljskih.« (Otro�ja biblija, 1987, 144). Po drugi strani pa nas avtor seznani tudi s

11

»Hrvaškega teksta Krelj najbrž ni sam priredil; zelo verjetno je, da mu je bil avtor Kreljev u�itelj Flaccius Illyricus, ki je Krelju najbrž tudi omogo�il tisk v Regensburgu.« (http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:1282/VIEW/, 27. 7. 2010).

20

papisti�nimi12 nauki in nam ponudi možnost, da se na podlagi prebranega, sami

svobodno odlo�imo, kateremu nauku bomo sledili. V tem poglavju se posredno

skriva tudi neprestano rivalstvo med zmerno filipisti�no (predstavnik Melanchton) in

radikalnejšo flacianisti�no (predstavnik Matija Vla�i� Ilirik) protestantsko smerjo.

Krelj zato tudi pomenljivo zaklju�i Otro�jo biblijo s poglavjem »PESAM INU

MOLITOV, da Bog svojo cerkov pred Antikristusom ter posvetno silo ohrani (Otro�ja

biblija, 1987).

5.1 Kreljev jezik

Besedilo Otro�je biblije je za svoj �as napisano v skladenjsko zelo prožnem

jeziku, ki ga še toliko bolj popestri bogato slovensko besediš�e, zato ni dvoma, da je

Krelj spadal med peš�ico najbolj izobraženih ljudi tistega �asa. Na to kaže tudi

»na�in razlage verskih resnic – kratke, jedrnate, pretehtane definicije brez sledi

pogovorne zgovornosti, za katerim ti�i jasna teološko-znanstvena misel, logi�en in

zbran na�in mišljenja – vse to kaže izjemno teološko in filološko izobraženost,

samostojno opredeljene osebnosti« (Otro�ja biblija, 1987, 143).

Raba �istejše slovenš�ine, izogibanje nare�nim izrazom, manj germanizmov in

odprava rabe �lena po nemškem na�inu, so klju�ne prvine, ki Kreljeva besedila

razlikujejo od Trubarjevih. Vendar je tako kot pri Trubarju, ki se je opiral na

dolenjski jezikovni prostor, možno tudi pri Krelju posamezne pojave zemljepisno-

nare�no opredeliti. Dokaj dosledna pisava soglasnikov �, l in � itd. kažejo na

primorski jezikovni prostor (Otro�ja biblije, 1987). Ponekod pa so opazne sledi

notranjš�ine (voga) in hrvaš�ine (brataz). Krelj je za�el dosledno uporabljati �rkopis

za si�nike in šumnike, uvedel pa je tudi rabo naglasnih znamenj. K reformam je

Krelja utegnil navdihniti prav njegov u�itelj, Flaccij Illyrik, »vsekakor pa je ob

znanju cerkvenoslovanš�ine, cirilice in glagolice moral tudi sam ob�utiti možnost

doslednosti za slovenski pravopis in pomanjkljivost Trubarjevega pisanja«

(http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:1282/VIEW/, 27. 7. 2010).

12 V 16. stoletju slabšalni izraz protestantov za katolištvo. (Povzeto po SSKJ).

21

Krelj je sicer svojo pravopisno in jezikovno reformo dokon�no uveljavil v

prvem delu Postile slovenske (1567), ki je bila objavljena le leto za Otro�jo biblijo

in v kateri je Krelj postregel s poljudno razlago nedeljskih in prazni�nih evangelijev.

V uvodu Postile Krelj zagovarja svojo pravopisno reformo in se za svoje jezikovne

spremembe sklicuje »na ve� našiga imena inu jezika ljudi, kjir so okuli nas, Dolence,

Istrijane, Vipavce etc. kateri, skoraj povsod �isteši slovensko govore, kakor mi po

Kranju inu Koroški deželi, do polu nembški.« Obžaluje, da se zaradi uboštva in

turške sile ne more »�urilsko lepo pismo … spet v ljudi perpraviti«

(http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:1282/VIEW/, 27. 7. 2010). Dosledno je razlo�eval

»si�nika � in š, šumnika �h in sh, rabil poleg zh (=�) tudi ch, da bi z njim zaznamoval

mehko �, kakor se je ohranil v zahodnih nare�jih (mogoche=mogo�e), razlo�eval je

tudi u in v ter ozna�eval mehki lj in nj, piso� bodisi li, ni (liudi, ogniom), bodisi

posebno znamenje na naslednjem samoglasniku (lüdi, ognöm); uvedel je tudi

poudarna znamenja in rabil apostrofe pri nekaterih predlogih (v`kralev�tvo, s`moimi,

k`isvelizhaniu)« (Legiša, 1956, 235).

5.2 Jezik v stiku

»Slovenski jezik 16. st. je bil v trajnem stiku s sodobnimi jeziki sosedov

(hrvaš�ino, nemš�ino in italijanš�ino) in jezikom takratne humanisti�ne izobrazbe –

latinš�ino«, kar kaže na to, da so tako slovenski jezik kot slovenske dežele imeli

dolo�en prevladujo�i družbeno-jezikovni položaj v takratnem okolju, ki je lepo

sodeloval z mejnimi sosedami. (Otro�ja biblija, 1987, 143). Zato ni �udno, da se

katekizemski del Otro�je biblije pojavlja ravno v teh petih jezikih; italijanskem,

hrvaškem, nemškem, latinskem in slovenskem jeziku.

Znano je že, da so bili protestanti gore�i zagovorniki ideje, da je potrebno

biblijo brati v svojem materinem jeziku, vzporedno s to idejo pa je potekal tudi

poskus zedinjenja Slovencev in Hrvatov v skupnem pravopisu, ki bi bil zasnovan na

latinici. Ker v tistem �asu Hrvati še niso imeli docela prevedene Biblije, sta bila s

prevodom katekizma v hrvaš�ino zajeta tudi ta dva namena. Pri Hrvatih ni bilo

22

ve�jega odmeva na narejeno, pa tudi pri Slovencih je Kreljeva jezikovna reforma po

letu 1567 skorajda zamrla. Juri�i�, ki je leta 1578 skupaj s svojim »drugim in tretjim

delom izdal ponovno tudi Kreljev prvi del Postile, je po nalogu deželnih stanov sicer

priredil svojo izdajo v Kreljevem pravopisu, prav tako je pustil tudi revizor Bohori�,

a nekdo drugi, ki mu je tiskar Mandelc poveril pregled rokopisa, je prelil vse tri dele

Postile v Trubarjev pravopis. Od Kreljevih reform je ostalo samo ozna�evanje

palatalnega n in 1 pred vokali z ni in li. S�asoma pa se je Kreljeva pisava za�ela

uveljavljati pri Bohori�u in zlasti pri Dalmatinu ter je v revizijski komisiji leta 1581

vendarle prodrla. Pisava v Dalmatinovi bibliji in Bohori�evi slovnici bi se po pravici

morala imenovati »kreljica« in ne »bohori�ica«. Tudi v jezikovnem oziru je Kreljeva

Postila vršila svoje poslanstvo, saj je Trubar sam v Novi zavezi (1582) marsikaj

izboljšal po njej.« (http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:1282/VIEW/, 27. 7. 2010).

Kljub temu pa so si nekateri poznavalci še vedno neenotni, komu lahko

pripišejo avtorstvo te knjige (avtor ni nikjer izrecno zapisan).13 Glede na jezikovni

sestav, ki pri�a o rabi primorske nare�ne skupine, je vedno bolj priljubljena teorija,

da gre za delo zapisano s strani Vipavca Sebastijana Krelja. Zagotovo pa ne gre

zanemariti dejstva, da je njegov u�itelj – Flacij Ilirik, imel pomembno vlogo pri

nastanku in izdaji knjige. 14

Na svetu so ohranjeni le trije primerki Kreljeve Otro�je biblije, in sicer se prvi

nahaja v vatikanski knjižnici, drugi je shranjen v Ulmu, tretji primerek pa se nahaja v

britanskem muzeju v Londonu. 15

13 »Leta 1563 je Krelj poslal delo Summe christlicher Lehre namenjeno Ungnadu v Urachu, ki pa nikoli ni bilo natisnjeno. Domneva se, da je to delo zametek kasnejšega Kreljevega dela Otro�ja biblija, ki je bilo izdano leta 1566 v Regensburgu.« (http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:1282/VIEW/, 27. 7. 2010). 14 »Otro�ja biblija je kompilacija iz raznih virov; med drugim je Krelj uporabljal tudi nemško predelavo �eškobratskega katekizma Jana Jirka.« (http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:1282/VIEW/, 27. 7. 2010). 15 Ber�i� Branko v Jeziku in slovstvu (1965, letnik 2, št. 3) piše, da sta znani zgolj dve Kreljevi Otro�ji bibliji (1566), ki ju je Kidri� zabeležil v britanskem muzeju v Londonu in v vatikanski knjižnici v Rimu, o dveh neko� v katalogih antikvarjev navedenih primerkih pa ni sledu.

23

6 FLACIANIZEM16 V SLOVENSKEM PROSTORU

»Flacianizem kot protestantska verska struja se na slovenskih tleh omenja kot

zate�eno dejstvo, manj pa imamo razprav, ki bi potrjevale izpri�ane miselne tokove

pri posameznih avtorjih.« (Krajnc-Vre�ko, 2010, 111). Zagotovo pa lahko o

Vla�i�evem vplivu na slovensko reformacijo govorimo pri dveh avtorjih, Primožu

Trubarju in njegovi pridigi o veri v prvi slovenski knjigi 155017 ter pri Otro�ji bibliji

imenovani tudi Kreljev katekizem, ki velja za prvi zametek flacianizma v slovenski

protestantski književnosti.

»�e govorimo o Vla�i�evem vplivu v prvi slovenski knjigi, bi mogli re�i, da je

bil Trubar v Rothenburgu blizu flacianizmu in da je kot »exul Christi« (pregnan iz

domovine zaradi vere) razumel svoje poslanstvo v njegovem duhu. Pozneje se je kaj

hitro otresel Flacijeve na�elne zagrizenosti in se v württemberškem obdobju

(Kempten) sprijaznil z zmerom bolj adiafori�nim na�inom dela znotraj

protestantizma. Trubarjevo poznejše razmerje do flacianizma je mogo�e razumeti

tudi zaradi razmer, ki so vladale na Württemberškem, kjer je bil Flacijev vpliv

nezaželen.«18 (Krajnc-Vre�ko, 2010, 112).

Mo�nejšo vez in vpliv Vla�i�a je zaslediti pri Sebastijanu Krelju. »Kreljevo

teološko usmeritev lahko prepoznamo iz njegovih teoloških razprav, med katerimi je

gotovo najpomembnejši njegov prvenec v nemškem jeziku, z naslovom CHRISTLICH

BEDENKEN. Razprava je najverjetneje nastala v Regensburgu, ko je Krelj bival pri

Vla�i�u, izšla pa je leta 1562. Vse kaže, da jo je Krelj napisal kot obrambo svojega

u�itelja v tedanjih sporih med Vla�i�em in Justom Menijem.« (Vre�ko, 2001, 83). Na

16 Besedo je možno zapisati tudi kot flacijanizem ali flacijanstvo, vendar v svojem diplomskem delu dosledno uporaljam zapis flacianizem. 17 J. Rajhman. Teologija Primoža Trubarja. (Ur.) F. K. Vre�ko. Ljubljana: Teološka fakulteta 2008, 29; isti, Prva slovenska knjiga v lu�i literarnih, zgodovinskih, teoloških in literarnozgodovinskih raziskav. Ljubljana: Partizanska knjiga 1977. 18 �eprav je bil Filip Melanchton svoj �as Vla�i�ev u�itelj in prijatelj, je kasneje Vla�i�a, zaradi nenaklonjenosti strpnejši protestantski smeri – filipizmu, poimenoval kar ilirska ka�a (Vinkler, J. Ustno izporo�ilo).

24

podlagi Rajhmanove razprave19 naj bi poglavje Antithesis v Otro�ji bibliji bilo

nadaljevanje prvega spisa Christlich bedenke, hkrati pa dokaz ve�, da to ni Vla�i�evo

delo, kakor je želel dokazati hrvaški literarni zgodovinar Mijo Mirkovi�, temve�

pristno Kreljevo (Vre�ko, 2001).

Krelj v delu Christlich bedenke u�enim teologom o�ita, da ne napravijo ni�esar

proti boju s sektami, ki so se v tistem �asu razmahnile in še bolj zanetile nerešene

spore med katoliki in protestanti, zato so se jih oboji izogibali in jih preganjali. Z

razli�nimi citati iz svetega pisma podpira tipi�no flacianisti�no misel, da je potrebno

braniti in verovati v edinega Boga in da mora »�lovek vztrajati v pravi veri, hkrati pa

biti dolžan zatirati lo�ine in sekte ter zagovarjati �isti nauk« (Vre�ko, 2001, 87).

Da je Krelj snov za svoj prvi teološki traktat �rpal iz Vla�i�evih del, »je

mogo�e sklepati posredno na osnovi paralelnih mest, kjer govori o delih, ki naj jih

vzamejo v roko izobraženi verniki, da bi se mogli pou�iti o zmotah in pravilno braniti

svojo stvar« in pa iz formulacije besed, ki so tipi�no Vla�i�eve (Vre�ko, 2001, 87).

Fanika Kranjc-Vre�ko v svojem �lanku Sebastijan Krelj in flacianizem (V edinosti,

2001, 87) med drugim opozarja tudi na Kreljev odnos do u�enih filozofov, ki jih ne

uvrš�a v isto skupino vernikov, kamor je uvrstil teologe. V tem primeru je u�enec

povzel Vla�i�evo strogo lo�evanje filozofije in teologije.

6.1 Vplivi flacianizma v Otro�ji bibliji

Otro�ja biblija ni služila zgolj kot u�ni pripomo�ek na ljubljanski protestantski

stanovski šoli, temve� jo je Krelj zapisal in sestavil tako, da je bila primerna tako za

njegove somišljenike kakor tudi za nasprotnike, s katerimi bi se dalo preko nje

enakovredneje razpravljati. Ta ideja je najbolj razvidna v poglavju Antithesis, kjer

Krelj nadaljuje svoje razmišljanje o tem, da predstavi razlike v nauku med

19 Gl. J. Rajhman, Pomen Kreljevega Christlich bedenken in Dalmatinove De catholica et chatolicis disputatio za teološki razvoj slovenske reformacije, v: Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije, Ljubljana, SAZU, 1986, 42 sl.

25

»evangelijskimi« in »papisti« ter nakaže možnost, kako bi lahko tudi manj u�eni

razpravljali z drugoverci. Obenem pa lahko pri Krelju zasledimo tudi pisanje o

izvirnem grehu, svobodni volji in �lovekovi nemo�i. V sklepnem poglavju

Razloženia je celo zapisano, da je »�loveško srce že od malih nog nagnjeno k

hudemu. Iz vseh teh trditev veje Vla�i�eva misel o svobodni volji ali liberum

arbitrium, ki jo zapiše v Disputaciji leta 1562 in ponovi v znamenitem Clavisu:

�lovekova volja ni svobodna, �lovek lahko po svoji volji ravna le v nepomembnih

stvareh, kot so gibanje telesa in podobno. Kadar pa govorimo o sposobnosti v smislu

uma, volje, razsodnosti, �lovek ne obvladuje teh svojih sil, ker je mesen in ker so

njegove odlo�itve pogojene z mesenostjo. Materija, telo in �lovekova mesenost

vplivajo na �lovekove odlo�itve. Zaradi tega je �lovek vedno prej nagnjen k zlu kakor

k dobremu.« (Vre�ko, 2001,89; Vre�ko, 2010, 113).

Navkljub trdnemu in neizprosnemu zavzemanju za eno pravo vero, ki sta jo

zastopala tako Vla�i� kakor Krelj, je v Otro�ji bibliji, natan�neje v poglavju

Antithesis, kjer sta predstavljena papisti�ni in evangeljiski nauk, bralcu oz.

poslušalcu položeno na srce, naj sam, svobodno in na podlagi prebranega izbere ali

bo sledil protestantskim ali katoliškim verskim resnicam. »Miroljubni sklep v

utemeljevanju teoloških resnic med dvema veroizpovedma je sicer vla�i�evsko

odlo�en, vendar hkrati že trubarjansko spravljiv. Tukaj bi mogli zaslutiti Kreljevo

postopno prilagajanje ali vsaj pritrditev zmernejši Trubarjevi poti znotraj

slovenskega protestantizma.« (Vre�ko, 2001,89).

Flacianizem se na slovenskih tleh ni prijel. Po eni strani je bil preve� radikalen, po

drugi pa ni mogel izpodriniti že uveljavljene Trubarjeve verske strpnosti. »Med

Vla�i�eve privržence med slovenskimi protestanti Kuzmi� uvrš�a J. Juri�i�a, M.

Klombnerja in S. Krelja, poleg teh pa nekatera manj znana imena slovenskega 16.

stoletja.« (Vre�ko, 2010, 113). Po drugi strani pa dr. Fanika Kranjc-Vre�ko piše, da

»navkljub Vla�i�evemu vplivu ostaja Krelj znotraj slovenske protestantske Cerkve

zvest Trubarjevi viziji reformacije« (Vre�ko, 2001,90).

26

7 O MATIJI VLA�I�U ILIRIKU20

Matija Vla�i� Ilirik – mislec, filozof, zgodovinar, akademik in nenazadnje

protestant, ki je s svojimi nadzori pomembno vplival na razvoj protestantske

miselnosti v 16. stoletju.

Rodil se je leta 1520 v Labinu v Istri. Že v rani mladosti je ostal brez staršev in

tako pri 16 letih odšel na študij humanisti�nih znanosti v Benetke, kjer se je šolal pri

profesorju klasi�nih jezikov Giambattistu Aegnatiusu. Na pobudo svojega sorodnika,

in za tisti �as liberalnega fran�iškanskega duhovnika Balda Lupetina, je mladi Vla�i�

(leta 1539) zapustil Italijo in se odpravil študirat na Nemško. Njegovo prvo študijsko

postajališ�e je postal Augsburg, kjer se je tudi izoblikovala luteranska cerkev (1530)

in kjer je bilo glavno trgovsko-bankirsko središ�e, ki ga je vodila družina Fuger. Leto

kasneje je odšel v Basel, ki ga je še kako zaznamoval. To je bilo malo humanisti�no

mesto, ki je bilo naperjeno proti luteranstvu. Erazem Rotterdamski, ki je ostro

napadel Lutra, je tu ustanovil svojo šolo, ki je rodila kasnejšo švicarsko vejo

protestantizma.

Vla�i� je od doma odšel brez denarja, saj v revnem, ruralnem Labinu ni bilo

nikogar, ki bi ga lahko finan�no podpiral pri študiju, zato se je v šolo v Baslu vpisal

ne da bi pla�al šolnino. Najhuje pa je bilo to, da tudi nemškega jezika ni znal.

Oddaljenost od doma, samota, revš�ina in nepoznavanje jezika so bili dejavniki,

zaradi katerih se je mladi, nadarjeni in uka željni Matija po�util kakor v peklu.

Mu�na leta so v njem pustila pe�at, ki se je kasneje izrazil v njegovi pripadnosti in

strogosti do ohranjanja pravega, �istega nauka.

20 Njegovo ime najdemo zapisano v ve� oblikah, in sicer kot: Matthias Flaccius (Francovich) Illyricus, Matija (Frankovi�) Vla�i� Ilirik, Flacius Ilirik ipd.

27

Vla�i� je nadaljeval šolanje (1540) v na novo osnovanem protestantskem

vseu�iliš�u v Tübingenu, kjer ga njegov nekdanji mentor iz Basla (ki je pomagal

zgraditi to novo u�iliš�e) priporo�i Grbcu, da bi, zaradi pomanjkanja denarja, mogel

bivati v njegovi hiši. Tako je postal njegov mentor Matija Grbec,21 profesor grškega

jezika, grške književnosti in etike. Za Vla�i�a je bil Grbec �isto veselje, saj je z njim

lahko kon�no govoril v doma�em jeziku (predvideva se, da je bil Grbec prav tako kot

Vla�i� doma iz Istre).

Profesorji na vseu�iliš�ih so bili glavni nosilci protestantske ideje. Stremeli so

k temu, da so bili študentje njihove podaljšane roke in glasovi, ki bodo po kon�anem

študiju odnesli protestantski nauk v svoje dežele, ga tam gojili in razširjali. Študentje

si v teh šolah niso delali kariere, temve� so postali misijonarji, borci ter novi stebri

družbe. Naloge študentov so bile, da so prevajali in prepisovali knjige profesorjev ali

pisali po njihovem nareku.

Vla�i� je svojo pot iz Tübingena nadaljeval preko Regensburga v Wittenberg

(1541). Prva leta bivanja v Wittenbergu pa so ga popolnoma iz�rpala. Že v Baslu je

bil plašen in negotov, vendar je vedel, da so to prvi koraki, ki so najtežji, zato si je

dopovedoval, da jih bo premagal le z disciplino, strpnostjo in marljivostjo. Vendar je

življenje v Wittenbergu zanj predstavljalo hude muke. Še vedno se ni privadil jezika,

medtem ko se je predavalo in govorilo ve�inoma v nemš�ini ali v latinš�ini, v kateri

je bila zapisana tudi ve�ina knjig, se je on u�il hebrejskega in grškega jezika. Bil je

sam v svoji revš�ini in samoti. To mu�eniško življenje – za katerega je sam menil, da

ga je živel, je v njem pustilo notranje nemire, stisko in pomanjkanje samozavesti.

V �asu šolanja v Wittenbergu mu je ob strani, tako finan�no kakor tudi

intelektualno, stal Melanchton, ki je postal Vla�i�ev mentor. Le-ta mu je zagotavljal

študente, ki jih je namesto njega pou�eval grš�ino in hebrejš�ino. V tretjem letu

bivanja v Wittenbergu pa je Vla�i� hudo zbolel. Njegov vsakdanjik, ki je pred tem

zajemal gibanje med šolo, cerkvijo in sobico v kateri je bival, se je sedaj

21 »Matija Grbec je bil prvi poznani jugoslovanski protestant in prvi �loveka, ki je sam sebi nadel nadimek Ilirik.« (Mirkovi�, 1980, 74).

28

skoncentriralo na njegovo posteljo, v kateri je celo mislil, da bo umrl. Anksioznost in

depresija, ki sta ga pestila, sta onemogo�ila njegovo zmožnost u�enja. Dr. Friedrich

Backofen, pri katerem je Vla�i� živel, je opazil njegovo stisko, zato je preko vez

prosil, da bi Vla�i� lahko prišel v stik z Lutrom. Luther, ki je v Wittenbergu

preživljal zadnja leta življenja, je bodril, svetoval in molil k bolnemu Vla�i�u in ga

ob tem pobliže spoznaval. Prav to je bil povod, da je Luther po Vla�i�evi ozdravitvi,

položi nanj vse svoje upe in ga vzel za svojega u�enika. Vla�i� je postal magister in

kaj kmalu za tem tudi profesor hebrejskega in grškega jezika. Na tesno prijateljstvo

med Lutrom in Vla�i�em kaže tudi dejstvo, da je bil Luther prisoten na Vla�i�evi

poroki. Po Lutrovi smrti se je Vla�i� �util odgovornega, da nadaljuje njegovo delo,

zato je strogo zagovarjal in ohranjal Lutrov nauk ter si s tem pridobi ogromno

nasprotnikov. Prav Vla�i�eva osebna izkušnja z depresijo in tema�nostjo �loveške

narave pa je zaznamovala njegovo nadaljnjo teološko kariero, v kateri se je vedno

znova vra�al k razumevanju doktrine greha in k zagovarjanju odrešitve samo po veri

(Mirkovi�, 1980).

7.1 Življenje v Wittenbergu

Glavno orodje protestantske propagande in sredstvo za širitev novih idej sta

bila govorjena beseda in tisk. Vse to pa se je naprej za�elo v Wittenbergu, po

katerem so se kasneje zgledovala še druga notranjeavstrijska mesta.

Wittenberg je bil med leti 1517–1546 center protestantskih reformacij. »To je

bilo prvo mesto, kjer se je rušilo oltarje, odstranjevalo slike in prevra�alo kipce

svetnikov, bilo je prvo mesto, kjer so se duhovniki poro�ali, kjer se je obhajalo pod

obema podobama ob kruhu in vinu, kjer je bila maša ukinjena in se je ves cerkveni

obred skoncentriral na pridige in skupinsko petje.« (Mirkovi�, 1980, 79–80). Tu je

bil izvor luteranstva.

Okoli leta 1500, ko so v Wittenbergu delovali Luther, Melanchton, Grbec in

Vla�i�, je bilo v njem mo� našteti 392 hiš (v primerjavi z Labinom ni bil Wittenberg

29

niti dvakrat ve�ji), le 50 let kasneje pa že 446 hiš. Tako hiter porast hiš v pol stoletja

se prepisuje odprtju vseu�iliš�a in razmahu tiskarskih delavnic. Na podlagi podatka,

da je v takratni hiši v povpre�ju živelo 7–8 ljudi, pa dobimo število takratnega

prebivalstva v Wittenbergu, ki je znašalo približno 3–4.000 ljudi. Kljub temu je

Wittenberg v takratnem �asu predstavljal malo, ostudno, zaostalo in nemoralno

mesto. Luther sam pravi, da ga še njemu v 30-ih letih ni uspelo ne s knjigami ne s

šolami, niti za las spremeniti. »Ob koncu življenja Luther celo izjavi, da se nikoli ve�

ne bi rad vrnil v to Sodomo, kakršna je Wittenberg.« (Mirkovi�, 1980, 80–81).

Nedvomno so bili Luther, Melanchton in drugi, za tisti �as pomembni

posamezniki, u�eni ljudje, kljub temu pa so bili še vedno ujeti v miselnost srednjega

veka, na kar je kazala njihova vraževernost, ki je bila ugnezdena ravno v

Wittenbergu. Luther recimo, je navkljub svojim revolucionarnim pogledom na

celotno družbeno strukturo veroval v zle duhove, demone, v zaklete ljudi, v splavitev

otrok z zli pogledi, v �arovnice, v sanje in napovedovanje prihodnosti. Zapisano je

celo, da je Luther iz Wittenberške cerkvene skupnosti izklju�il neko žensko, ker jo je

imel za �arovnico. »Za razliko pa ne v Benetkah ne v Labinu ne v kateremkoli

drugem mestu, ki je spadal pod tedanjo beneško oblast, ni nikomur padlo na um, da

bi preganjal �arovnice in menil, da Judje povzro�ajo hladen veter, medtem ko je bilo

tako mišljenje v Wittenbergu stalnica.« (Mirkovi�, 1980, 92–93).

7.2 Vla�i�eva prizadevanja

V Vla�i�evih študijskih letih so mu kot mentorji pomagali Grinej v Baslu,

Grbec v Tübingenu in Melanchton v Wittenbergu. Prav na tak na�in je kasneje, ko je

Vla�i� postal profesor Nove zaveze, pomagal svojemu študentu v Jeni, Sebastijanu

Krelju.

Zaradi verovanja, da je greh sestavni del vsakega �loveka (miselnost o

izvirnem grehu je zna�ilna predvsem za luterane) in nasprotovanj takratnemu

fevdalnemu gospodu, ki je s pomo�jo cenzure budno spremljal izid vsakega dela, je

30

bil Vla�i� leta 1561 primoran zapustiti vseu�iliš�e v Jeni. Odpravil se je v

Regensburg, kjer je delal kot privatni u�itelj grškega in hebrejskega jezika, tam pa se

mu je porodila velikopotezna ideja. In sicer si je želel ustanoviti ve�je vseu�iliš�e v

Regensburgu, »da bi tja pritegnil �eške, avstrijske in jugoslovanske študente ter

napravil iz tega mesta idejno središ�e za slovansko reformacijo; zato naj bi se tja

preselil tudi biblijski zavod iz Uracha; manjše vseu�iliš�e naj bi se ustanovilo v

Celovcu. Tako je menil izpodkopati v vzhodnih deželah vpliv Rima in jih pridobiti za

novo vero. Toda �eprav mu je pomagal prijatelj in regensburški superintendent

Nikolaj Gallus, ki je bil važen posrednik med nemškim protestantizmom in

avstrijskimi deželami, ni uspel, ker je imel preve� mo�nih nasprotnikov.« (Legiša,

1956, 234). V sklopu tega projekta je Vla�i� pisal tudi Ivanu Ungnadu, Primožu

Trubarju in Matiji Klombnerju ter jim razloži idejo o osnovanju vseu�iliš�a v

Regensburgu, kjer bi se temeljne teološke predmete med drugim predavalo tudi v

jezikih južnoslovanskih narodov. Do realizacije te ideje nikoli ni prišlo, saj so ga

mestne oblasti, na pobudo Maksimilijana II., izgnale iz mesta.

V Regensburgu je Vla�i� dokon�al svoje delo, Klju� svetega pisma, v katerem

je zbral etimologijo štirih glavnih svetovnih jezikov, in sicer: grš�ine, latinš�ine,

nemš�ine in hrvaš�ine (ilirš�ine), nato pa zapusti mesto in s prijateljevim

posredovanjem vendarle dobil zato�iš�e v ženskem samostanu v Frankfurtu, kjer je

leta 1570 dokon�al delo Glossa compendiaria in Novum Testamentum ter kmalu za

tem, leta 1575, umrl.

V �asu svojega življenja se je bil Vla�i� primoran pogosto seliti (Antwerpen,

Frankfurt, Starsbourg, Mansfeld, Berlin, Basel ...), kljub temu pa mu je uspelo

napisal vsaj 140 spisov in mnogi od njih še vedno niso dostopni javnosti ter so

shranjeni v arhivu v Wolfenbüttelu. Le malo pa je znano, da je Vla�i� s skupino

u�encev delal tudi na preoblikovanju hrvaške abecede in pravopisa.

31

8 ZAKLJU�EK

Morda si še nikoli v teh 445 letih, od kar je bila zapisana Otro�ja biblija, �asi

niso bili tako zelo podobni, kot sta si podobna današnji �as in �as reformacije. Vpliv

gospode ostaja neomajan že pol stoletja. Njihova mo� nad posedovanjem posvetnega

in cerkvenega me�a pa je iz dneva v dan ve�ja. Cerkvena bogastva vendarle kopnijo,

kakor kopni tudi morala njihovih predstavnikov, ki so prodajanje odpustkov tokrat

zamenjali za prodajanje opti�nih kablov. Kapital, nakopi�en na transakcijskih

ra�unih posameznikov, ki jih pet sto let po Trubarju ne imenujemo ve� knezi temve�

tajkuni, pa igra še vedno isto vlogo onemogo�anja preprostih ljudi pri doseganju

mirnega in �loveka vrednega življenja, kakor ga je igral v �asu slovenskih

reformatorjev. Nekako smo iz krogotoka zgodovine navajeni, da kapital diktira

prakti�no ve�ino podro�ji tako javnega kakor tudi zasebnega življenja, in vedar smo

v današnjem �asu dosegli še eno dno, ob katerem bi se u�enjaki 16. stoletja le

zgražali, in sicer nad neavtonomnostjo univerz. Univerza, za katero je še nedavno

veljalo, da se za njenimi zidovi razpravlja o vsem, je postala le še nekakšen aparat,

kjer je širina misli zožana in kjer predstavlja število študentov zaslužek in ne obvezo,

da se v sleherniku odkrije vrelec kriti�nosti in znanja. Diploma pa že dolgo ni ve�

vstopnica za zaposlitev na strokovnem trgu dela. Paradoks današnje družbe

predstavljajo tudi Turki. �eprav se jih zahodne dežele že vrsto let otepajo, so ravno

oni tisti, ki nemalokrat rešujejo gospodarstvo srednje Evrope. Kje so torej razlike v

�asu? Kmet je postal delavec, vladar tajkun, Cerkev še nekako najbolj zvesta ostaja v

svojih sferah, a kaj ko še ona izgublja delež v teh recesijskih �asih.

Vsak Slovenec se zaveda, da je sedanja »moderna« država, in vse kar se pod

njeno konstrukcijo skriva, potrebna prenove – temeljite prenove. Ob tej misli, pa ni

boljšega vedenja, kakor je poznavanje ravno razmer 16. stoletja in posegov ter

sprememb, ki so bile za tisti �as tako revolucionarne. Peš�ica izobražencev je takrat

staknila glave skupaj in navkljub svojim raznolikim ideološkim pogledom, uspela

organizirati nekaj izjemnega o �emer se piše, govori in naslanja že 500 let po

njihovem delovanju. Temeljili so na preprostih predpostavkah, »da bodi liturgi�ni

32

jezik vsakomur razumljiv«, in �eprav nekateri o�itajo Trubarju površnost in

površinskost, ko je zagovarjal tezo, da oblika zapisa besedil ni toliko pomembna kot

je pomembena njihova vsebina, je bilo njegovo delovanje klju�nega pomena za

za�etek reformacije in protestantizma na Slovenskem. Vsak naslednji Trubarjev

somišljenik je imel že nekaj znanja ve� od predhodnika in je lahko stvarem dodajal

ostrino, za širino je skrbel Trubar. Najlepše pri preu�evanju slovenskih protestantov

pa je to, da so delovali na principu posnemanja in ponavljanja. Nekdo, ki je bil veš�

dolo�enega znanja, je to znanje nesebi�no prenesel na drugega, da je delo vedno

potekalo progresivno in kontinuirano. In le na tak na�in je uspeh zagotovljen. Uspelo

jim je ponesti in dvigniti slovenski jezik v korak z ostalimi evropskimi jeziki tistega

�asa. Uspeli so v uveljavitvi majhnega, do tedaja nepoznanega naroda in dokazali so,

da so vredni svoje slave. Njihova slava pa ni rezultat podobnih si mož, temve�

kopice raznovrstnih karakterjev, ki bi brez besednih dvobojev, podtikanj in zavisti

svojih nasprotnikov ne dosegli stopnje, ko se nau�iš vsemu temu tudi ogniti. Ta

ven�ek raznoterih osebnosti je v slovenstvu zanetil ob�utek zavesti in pripadnosti.

Res, da ta ob�utek ni dolgoro�no gorel, temve� plamtel, toda danes vidimo posledice

tega delovanja precej bolj jasno, kakor so ga videli takratni gospodje. �e je bila torej

knjiga tista, ki nas je v preteklosti ohranila, se poraja vprašanje, nas bo tudi v

prihodnje?

33

9 SEZNAM LITERATURE IN VIROV

Bornstein, U. et al. (1998): Kronika krš�anstva. Ljubljana, Mladinska knjiga.

Grdina, I. (1995): Starejša slovenska nabožna književnost. Ljubljana, Študentska

organizacija Univerze.

Grdina, I. (1999): Od brižinskih spomenikov do razsvetljenstva. Maribor, založba

Obzorja.

Grdina, I. (2002): Zbrana dela Primoža Trubarja 1. Ljubljana, Rokus.

Javornik, M. (1989): Enciklopedija Slovenije. Ljubljana, Mladinska knjiga.

Kranjc-Vre�ko, F. (2001): Sebastijan Krelj in . V edinosti, 56. Maribor, 82–90.

Kranjc-Vre�ko, F. (2010): Matija Klombner in Vla�i�ev vpliv na slovenske

protestante. Stati inu obstati – revija za vprašanja protestantizma, 10, 11-12/10.

Ljubljana, 111–119.

Krelj, S. (1987): Otrozhia biblia. Ljubljana, Mladinska knjiga.

Legiša, L. (1956): Zgodovina slovenskega slovstva 1. Ljubljana, Slovenska Matica.

Mirkovi�, M. (1960): Matija Vla�i� Ilirik. Zagreb, Jugoslovanska akademija znanosti

i umetnosti.

Poga�nik, J. (1973): Zgodovina slovenskega slovstva. Maribor, Obzorja.

Prijatelj, I. (1908): O kulturnem pomenu slovenske reformacije. Ljubljana, L.

Schwentner.

Rajhman, J. (1986): Pomen Kreljevega Christlich bedencken in Dalmatinove De

catholica et catholicis disputatio za teološki razvoj slovenske reformacije. V:

Dolinar, D: Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije. Slovenska

akademija znanosti in umetnosti. Ljubljana, str. 41–49.

34

Rajhman, J. (1997): Pisma slovenskih protestantov. Ljubljana,

Znanstvenoraziskovalni center.

Rupel, M. (1966): Slovenski protestantski pisci. Ljubljana, Državna založba

Slovenije. SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede.

Vinkler, J. (2006): Trden grad je naš gospod. V: Grdina, I.: Zbrana dela Primoža

Trubarja 4. Ljubljana, Rokus, 501–584.

Zweig, S. (1971): Erazem Rotterdamski: triumf in tragika. Maribor, Obzorja.

INTERNETNI VIRI

Biografije (2010-07): Matija Vla�i� Ilirik. http://www.biografije.org/vlacic.htm

Matija (Frankovi�) Vla�i� Ilirik (2010-07): Matija Vla�i� Ilirik.

http://www.flacius.net/index.php?option=com_content&view=section&layout=blog

&id=5&Itemid=63&lang=hr

Slovenski biografski leksikon (2010-07): Krelj Sebastijan.

http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:1282/VIEW/.

Svetopisemska družba Slovenije (2010-07): Sveto pismo na internetu.

http://www.biblija.net/biblija.cgi?lang=sl

35

10 SPLOŠNA PREPISOVALNA NA�ELA

Transkripcija Otro�je biblije skuša simulirati izviren Kreljev tisk in s tem

postati uporaben zapis poleg originala (shranjenega v vatikanski knjižnici) in redkih

faksimil. Prav zato so posegi v prilagoditev besedila današnjim potrebam tako zelo

rahlo�utne narave, da je v ta namen potrebno natan�no dolo�iti in zapisati

spremembe, ki so bile vnesene ob transkribiranju.

Sama postavitev besedila je naravnana tako, da po merilih, ki izhajajo že iz

obdobja renesanse, ustreza razmerjem, ki jih dolo�a pravilo zlatega reza. Zlati rez naj

bi v svoje proporcije skušal uloviti skladnost in na ta na�in izrazil vso lepoto in

vpadljivost, po kateri so stremeli in se še danes z njo spogledujejo tako umetniki,

arhitekti, matematiki, kakor tudi narava sama. V te proporcije je ujeta tudi Kreljeva

transkripcija.22

Pri transkripciji izvirnika sem se ravnala po transkripcijskih na�elih, ki veljajo

za zbirko prvih petih knjig Zbrana dela Primoža Trubarja; upoštevala sem na�elo

kriti�nega prepisa in skušala �im bolj slediti izvirniku (Grdina, 2002). Vstavljena

lo�ila in raba velike za�etnice se ravnata po današnji pravopisni rabi in so v

transkripcijo vnesena z obzirom do originalnega besedila. Potrebno pa je dodati, da

je razreševanje posameznih �rk lahko vplivalo na pomen besed, še zahtevneje pa je

bilo lo�evanje besed in postavljanje lo�il, ki je v ve�ini primerov predstavljalo

interpretativni poseg (Grdina, 2002, 552).

Delo Sebastijana Krelja je natisnjeno v latinski pisavi bohori�ici, v transkripciji

je bohori�ico zamenjala humanistika. Prvotna razdelitev teksta na strani se dosledno

ohranja tudi v prepisu.

22 Faksimile Otro�je biblije (1987), po katerih sem se zgledovala, niso bile oblikovane in natisnjene v zlatem rezu.

36

Ddr. Igor Grdina v knjigi Zbrana dela Primoža Trubarja I. opozarja, da so

»dolo�eno besedo avtorji ob zori evropskega novega veka zapisali na ve� na�inov

celo v isti knjigi, vendar to ni bila posledica nedoslednosti, pa� pa predstav o lepi

podobi natisnjenega besedila. Pravkar povedano še posebej velja za izmenjavanje

�rk u in v ter (v nekoliko manjši meri) i in j. /…/ V pisni slovenš�ini 16. stoletja sta

se �rki u in v še lahko izmenjevali. Le v zadnjem zlogu, v imenih (npr. Paul) in na

za�etku besede (vbiti, vmorjen, všlišan …) prihaja do odstopanja od tega pravila. Na

omenjenih mestih je transkripcija enako stanje kot v originalu«, drugje pa se

zapisovanje �rk u in v drži moderne distribucije. (Grdina, 2002, 543–544). V

primerih, kjer beseda ni bila zapisana enotno (item/idem, Iohannes/Ioannes,

olnim/ulnim) ali pa jo danes zapisujemo druga�e, je zapis enak zapisu v izvirniku. To

pa ne velja za zapis besede taushent oz. tavshent, ki sem ga dosledno transkribirala

kot tavžent. »Prepis dosledno vsebuje tudi vse tiskarske napake, izpuste �rk … kar pa

je vse razrešeno in dokumentirano v obliki opomb ob izvirnem tekstu.« (Vinkler,

2006, 567).

V transkripciji �rke na�eloma sledijo izvirniku, le zapis si�nikov in šumnikov

(c, �, s, š, z in ž) je prilagojen modernejšim predpisom. Zato so tudi besede, ki se jih

danes zapisuje in izgovarja s šumniki in si�niki, v originalnem besedilu pa so

zapisani brez njih (skodi, skofi), v robni opombi navedeni v sodobni razli�ici. »V

primerih, kadar ni mogo�e zanesljivo ugotoviti, ali je v izvirniku mišljen s ali z

oziroma š ali ž – že pri besedi Catechismus je tako –, transkripcija sledi podobi

originala (to v praksi pomeni zapis s s in š).« (Grdina, 2002, 543). Beseda

Catechismus je v svojem izvirnem zapisu napisana samo v imenovalniku, v vseh

ostalih oblikah sklanjatve pa namesto �rke s zapisujem �rko z, namesto c pa k

(Catechismus, katehizma, katehizmu …).

»Grafem � je dosledno transkribiran kot ii. Grafem j je zapisan na tistih

mestih, kjer se nahajajo tudi v izvirniku (Jezus, jogri …) in pri doslednem

zapisovanju nekaterih imen. Pravtako so ohranjene tudi podvojitve grafemov f, l, r in

s. Ohranjeni so grafemi q, x in c, ki zaznamujejo glas k.« (Vinkler, 2006, 566).

37

Pri podvojenih grafemih (najpogosteje podvojeni grafem u) se je situacija

reševala glede na takratno govorno podobo besede. V besedilu so dosledno ohranjeni

in v sprotni opombi prevedeni tudi nekateri latinski in nemški citati, citati iz Svetega

pisma pa so posebej ozna�eni v robnih opombah, kjer je dolo�eno tudi mesto iztržka

iz Biblije (Grdina, 2002; Vinkler 2006). Posamezni latinski citati, ki jih ni bilo

mogo�e razrešiti, so ostali nerazrešeni in zapisani zgolj v originalni obliki. V

transkripciji se torej nahajajo dvojni robni komentarji, tisti, ki so del originalnega

besedila (iztržki iz Biblije in drugi latinski oz. nemški citati) in so zato tudi zapisani z

enako tipografijo kakor originalno besedilo. Hkrati pa nekoliko bolj zabrisana pisava

nakazuje na moje posege v besedilo, kjer se nahajajo posamezni prevodi in drugi

komentarji posegov v izvirnik.

Posegi v Kreljev izvirnik so ozna�eni tudi z dvema vrstama oklepajev, in sicer

z oglatim [ ] ter s poševnim / / oklepajem. Prvi zaznamuje »mesto korekture, ki je v

izvirnem tisku ozna�eno z nadvrsti�nim znamenjen (~ ali ¬) ali navedeno v errati ob

koncu tiska; slednje vedno ozna�uje nadpisana �rka C, ki pomeni corrigendum. V

njem se nahaja emendacija manjkajo�ega; nadvrsti�no znamenje se je v izvirniku

nahajalo na prvem grafemu pred zadevnim mestom (v prepisu: na prvem pred

oglatim oklepajem). Na mestih kjer so zaradi izpada, umanjkanja �rke v besedilu

evidentne praznine, in tam, kjer je besedilo poškodovano do ne�itljivosti, se

uporabljajo poševni oklepaji, v katerih se nahaja emendacija poškodovanega mesta.

Tovrstne dopolnitve besed(il)nih vrzeli so povsod opremljene z nadpisano �rko E –

emendatio. Mesta, kjer je prišlo do razvidnih izpadov posamezne �rke oz. �rk, pa le-

ta niso niti korigirana niti ne gre za praznine v tekstu, so emendirana kot navadna

interpolacija v izvirno besedilo. Besede, kjer je razviden napa�ni vrstni red �rk,

napa�na tipografija ali napa�na pozicija �rk, so v integralnem besedilu transkripcije

puš�ene v izvirni podobi, njihove napake pa so razrešene v obrobni opombi.«

(Vinkler, 2006, 568–569).

Pridevnike Veliki, Vsemogo�i … Bog so glede na besedilno okolje razumljeni

kot ve�besedno osebno lastno ime, zato so vse sestavine (tudi levi prilastki, ki

predstavljajo prve/neprve sestavine lastnega imena) pisane z veliko za�etnico. Z

38

malo za�etnico je zapisana beseda jud, ko gre za pripadnika judovske religije, z

veliko za�etnico pa je Jud zapisano takrat, ko gre za poimenovanje �lana bibli�nega

ljudstva. (Vinkler, 2006, 570). Predlogi u in v, s in z ter k in h so prilagojeni današnji

rabi in so na pogostih mestih vneseni kot emendacija.

S predpisi, ki to�no dolo�ajo posamezne posege v Kreljev izvirnik in ga na ta

na�in naredijo dostopnejšega modernemu bralcu, dosežemo, da lahko transkribirano

– upoštevajo� pravila – ponovno vrnemo v originalno podobo. Še tako stara besedila

na ta na�in ohranijo duh �asa v katerem so nastala, hkrati pa s svojo preteklostjo,

tako na lingvisti�ni, kot na zgodovinski ravni, postrežejo sodobnemu bralcu.

39

11 BIBLIOGRAFSKI OPIS OTRO�JE BIBLIJE

DEVTERONOMY NA VI. INu te besede, kateri tebi danas zapovem, bodeš v

tvoiem sercu hranil: inu iie otrokom tvoim ostril, inu od nijh govoril, sede� doma v

hiši tvoii, alli po potu grede�: kadar ležeš inu vstaneš. [Vignette.] (DRVKANV

V`REGENSPVRGI SKVSI, IOANNESA Burgera.) ANNO M. D. L. X. V. I.

8�, 19 vrstic (stran S. A2a). 64 listov s signaturami od A8 do H8. Kustode. Robne

opombe. Naslovnica v �rni in rde�i barvi. Slovenš�ina, latiš�ina, hrvaš�ina v latinici,

nemš�ina v gotici. Robne opombe (z izjemo strani D2b-6a). Vprašanja in latinski citati

bibli�nih virov v slovenskem delu knjige, so kljub temu v gotici. Lesorez (stran H7b).

Verzalke so visoke dve vrstici. Vinieta (na straneh A1a, A3b, B1b, B7a, C5a, D1a, D6b,

E4a, H7a, H8a).

Stran A1a: [Naslovnice].

Stran A1b, vrstica 1: Katekizem petih jezikov.

Stran A2a, vrstica 1-3: ALPHABETUM SLAVONICUM.

Stran A4a, vrstica 1-3: ZA�ETEK KATEKIZMA KRANSKIGA.

Stran B2a, vrstica 1-2: HRVAŠKI KATEKIZEM.

S. B7a, z. 1-3: NEMŠKI KATEKIZEM.

S. C4b, Z. 1-2: LATINSKI KATEKIZEM.

S. D1b, Z. 1-3: ITALIJANSKI NAUK O KRŠ�ANSKI USMILJENOSTI.

S. D6b, Z. 1-7: BOŽIE POSTAVE INU PORO�ENIE KAKO IMA VSAKATERI V

svoeim stanu inu poklicaniu karšansku ter poštenu živeti.

S. B3b, Z. 1-2: ANTITHEZIS INU RAZLOŽENIE.

S. H5a, Z. 1-6: PESAM INU MOLITOV, DA BOG SVOIO CERKOV PRED

ANTIKristusovo ter posvetno syllo ohrani.

S. H7a, Z. 8; AMEN.

S. H7b, Z. 1: MATHEI NA XXIIII.

S. H8a: [VINJETA] DRVKANV V`REGENSPVRGI SKVSI, IOANNESA Burgera.

S. H8b: [PRAZNO]

40

Izvirnik so danes ohranjeni samo še v treh izvodih. Prvi se nahaja v londonskem The

British Museum (C. 53. b. 26), drugi se nahaja v rimski Apostolski knjižnici v

Vatikanu s signaturo 21383, tretji pa v Ulmu. Prepis je bil narejen po faksimilu iz

leta 1987, katere avtorja dodatnega besedila sta Martina Orožen in Bogomil Gerlanc.

41

12 TRANSKRIPCIJA OTRO�JE BIBLIJE

1

OTROČIA BIBLIA

Ein sandtbuchlein

Darinn ist onter anderm der Catechismus Don funfferlei

sprachen.1

DEVTERONOMY NA VI. 2

»Inu te besede, katere tebi danas zapovem, bodeš v tvoiem ser-cu hranil inu iie otrokom tvoim ostril inu od niih govoril; s/e/dečE doma, v hiši tvoii alli po potu gredeč, kadar

ležeš inu vsta-neš.«

!ANNO M.D.L .X.V.I.

2 5 Mz 6, 1∑2.

1 Knjižica v kateri se nahaja katekizem v petih jezikih.

2

ALPHABETUM SLAVONICUM3

A, B, V, G, D, E , SH, S, S, I, I, K, L , M, N, O, P, R , S, T, V, H, O, F, C, ZH, SH, CH, E , E , IA, IE, IV.

NOMINA LITERARUM4

AS, buki, vidi, glagolie, dobro, esti, živite, zelo, zemlia, iiše, i,

kako, liudi, mislite, naš, on, pokoi, reci, slovo, terdo, uk, hir, ot, fert, ci, červ, ša, sča, ier, iat, ia, ie, ius.

A, b, v, g, d, e, sh, s, s, ii, i, k, l, m, n, o, p, r, ∫, t, u, h, o, f, c, zh, ∫h, ∫ch, è, é, ia, ie, iu.

A a Vocales

3 Slovanska abece-da.

4 Imena črk.

3

VOCALES5

A, e, ii, i, o, u, o, è, é, ia, ie, iu.

SYLLABAE6

Ab, eb, ib, ob, ub, iab, iub. Bab, bev, boi, bui, beb. V nas, v nes, v nis, v nos, v nus. Daš, deš, diš, doš, duš. Plasč, plesč, plisč, plosč, plusč. Nia, nie, nii, nio, niu.

NOTA7

V siillabiciraniu imaš puhstabe imenovati koker Nembci alli La-tini, rekoč: a, ∫, r, nekar a∫ sl/o/voE reci. Zakai naši slovenski puhstabi imena imaio po iudovskiga inu gerskiga iezi-ka šegi. Nekar, da bi vsaki puhstab alli slovo v besedah tuliko, kako ena cela beseda alli siillaba moči imel. Exem-pel: BOG nemaš brati buko[v]C glago-lie, tamač Bog. Bog, koker Latini alli Nemci Gott.

Vocabula

5 Samoglasniki.

6 Zlogi.

7 Pomni.

4

VOCABULA8

DICTA9

Quod tibi non vis fieri alteri ne feceris.

IOAN III.10

Tako ie Bog svet lubil, da ie svoiga sa-moroieniga Syna dal, da vsaki, kiir v nega veroie, ne pogine, tamač ima več-ni leben.

A 3 Ioan

Deus BogCoelum NeboStella ZvezdaLuna LunaTerra ZemliaVita ŽivotMors SmertAnima Duša Domus HišaF a [m ]iliaC

Druž i -na

Vrbs MestoArx Grad

Aqua VodaMare MorieHomo ČlovikCorpus TeloPater OčaFilius SynMater MatiFilia HčiVilla VasRegio DeželaRex KralR e -gnum

Kralev-stvo

8 Slovar.

9 Izreci.

10 Jn 3, 16.

5

IOAN: XV., XVI.11

Za risnico vam povem, karkuli boste moiga Očeta prosili v moim imenu, to vam bode dal.

IOAN: III.12

Ako kdo ne bode preroien iz vode inu Svetiga Duha, ta ne poide v nebesko kralevstvo.

IOAN: NA VI.13

Kateri ieii moie mesu inu piie moio krii, ima večni leben, inu iest očo obu-diti ga na sodnii dan.

12 Jn 3, 5.

11 Jn 15, 7.Jn 16, 23.

13 Jn 6, 54.

6

ZAČETAK KATEHIZMA KRAN

skiga

OČA VPRAŠA,dete odgovaria.

OČA: »Kai si ti, moie dete?«

DETE: »Iest sam en christian.«

OČA: »Zakai si christian?«

DETE: »Zatu, kar to karšansko pravo vero imam, spoznam inu deržim.«

OČA

A 4 Koliku

7

»Kuliku stukov alli del ima karšanski Otročy nauk alli Catechismus?«

DETE:

»ŠEST. Pervi del so Deset zapovedi Božie. DRUGI del ie ta Apostoska vera. TRETII, Molitov gospodnia. ČETERTI, tu Predigarstvu alli kluči od nebeskiga kralevstva. PETI del, ta Zakrament svetiga karsta. ŠESTI del ie ta Zakrament večerie Christusove.«

PERVI DELDeset zapovedi Božie.

OČA:

»Povei ta pervi del našiga karšan-skiga katehizma − te Deset

zapovedi Božie.«

DETE:

Perva

2 Mz 19/, 5./2 Mz 20/, 2−5./5 Mz 5/, 6−9./

8

»PERVA ZAPOVED

IEST GOSpod sam tvoi Bog, kiir sam tebe izpelial iz Egypske deže-le, od doma te službe. Ne imei tuih Bo-gov pred mano. Ne sturi si oben pild alli kakovo znamanie, ni od tiga kar ie zgorai na nebesih, ni kar ie zdolai na zemli, ni kar ie v vodah pod zemlio. Ne moli ih inu iim ne služi.

DRUGA

Ne vzami v usta ime Gospoda ∑ Boga tvoiega, za marskai. Zakai Gospod oče strafati tiga, kiir niegovu ime za mar-skai v usta vzame.

TRETIA

Spomni, da sabbothni dan posvečuieš.

ČETERTA ZAPOVED

A 5 Spoštoi

Po tih deset zapove-dah inu Božy besedi, nekar človeski alli papeški, imamo Bogu služiti.

9

Spoštoi očeta tvoiga inu mater tvoio, da boš dolgu živil na zemlii.

PETA

Ne vbiiai.

ŠESTA

Ne prešuštovai.

SEDMA

Ne kradi.

OSMA

Ne govori krivu pričovanie zuper tvoimu bližnimu.

DEVETA

Ne želi tvoiga bližniga hiše.

DESETA

Ne želi tudi tvoiga bližniga žene, ne hlapca, ne dekle, ne vola, ne osla, ne kar ie kuli niegoviga.«

Drugi

Le hude želie so greh, zato oben postavo popolnoma ne derži. Oben skuzi nio tudi v nebesa ne pride.

10

DRUGI DELAPOSTOLSKA

vera

OČA: ≈Povei vše drugi del − Apostolsko vero.«

DETE:

»IEST VEROIEM V BOGA, Očeta vsigamogočiga, stvarnika nebes inu zemlie. INU V JEZUSA CHRISTUSA, Sinu nega ediniga, Gospoda našiga; kiir ie počet od Svetiga Duha, roien iz Marie Divice, terpil pod Ponciom Pilatom, križan umerl inu pokopan. Doli šal k paklom. Na tretii dan spet od smerti vstal, gori šal v nebesa. Sedi na desnici Boga, Očeta vsigamogoči-ga. Od unod ima priti soditi žive inu mertve.

Iest

Bog Oča, stvarnik.

1 Mz 1/, 1./1 Mz 2/, 1./

Bog Syn, odrešenik inu srednik.Lk 1/, 35./Lk 2/, 11./Mt 27/, 26∑63./Lk 23/, 25∑53./Rim 4/, 25./Jn 20/, 17./I. Kor 15/, 4./Apd 1/, 2∑3./ Ef 4/, 9∑10./Mt 25/, 31./

11

IEST VEROIEM v Svetiga Duha, edno sveto karšansko Cerkov − gma-ina tih svetnikov, odpusčanie grehov, vstaenie tiga mesa inu en večni leben.«

TRETII DEL

Molitov Gospodnia.

OČA:≈Povei tretii del − to molitov, katero nas

ie sam naš lubi Gospod Jezus učil moliti.«

DETE:

»OČE NAŠ kiir si v nebesih. Posvečenu bodi tvoie ime.Pridi k nam tvoie kralevstvu.Izidi se tvoia volia, koker na neby, taku tudi na zemlii.Dai nam danas naš vsakdani kruh,

inu

Bog, Sveti Duh, Po-svečenik.

Mt 6/, 9./

Boga samiga imamo moliti le v Christusovi imenu za vsako potre-bo.

Predgovor

i prošnia.

II.

III.

IIII.

12

inu nam odpusti naše dolge, koker mi tudi opdusčamo14 našim dolžnikom. Inu nas ne vpelai v izkušnio, tamač nas reši od zlega. ZAKAI tvoie ie tu kralevstvu inu

muč ter čast vekoma AMEN.«

ČETERTI DELTo predigarstvu alli kluči od nebeskiga kralevstva.

OČA:

»Povei četerti del od predigarstva inu klučev od nebeskiga kralevstva.«

DETE:

SAM JEZUS CHRISTUS je k vse-im svoim apostolom govoril le-taku: »Meni ie dana vsa oblast na nebu inu na zemlii, obto

poidite

V.

VI.VII.Zveršenie.

Mt 25/, 34./Mr 16/, 15./Lk 14/, 25./Jn 15/, 10./

14 odpusčamo

13

poidite po vseim sveitu inu učite vsake ludi inu karstite iih v tim imenu Očeta inu Synu ter Svetiga Duha. Inu učite iih deržati vse tu, kar sam IEST vam zapovedal inu pole ias sam z vami red vsaki čas noter do konca sveta inu su-seb k svetimu Petru. Iest očo tebi dati kluče od nebeskiga kralevstva. Karkuli zvežeš na zemlii, bode zvezanu v nebe-sih inu karkuli odvežeš na zemlii, bode v nebesih odvezanu.«

PETI DELZAKRAMENT SVETIGA

karsta

OČA:

»Povei

Iest, nekar papež, go-spod pozemalski, sta-riši alli koncilij.

Mt 19/, 6./Jn 20/, 23./

Velika oblast svetiga predigarstva.

14

»Povei peti del od zakramenta svetiga karsta.«

DETE:

TAko govori sam Christus proti svoiim jogrom: »Poidite po vseim

ulnim svetu inu predigoite ta evange-lion vseim ludem. Inu karstite iih v tim imenii, Očeta inu Sinu ter Svetiga Duha. Kateri bode veroval inu bo kar-ščen, ta bode izveličan. Kateri pak ne bo veroval, ta bode ferdaman.«

ŠESTI DELZAKRAMENT VEČERIE

Christusove

OČA:

»Povei

Mt 28/, 19./Mr 16/, 20./Jn 3/, 36./

Karstiti se imaio lu-die, nekar zgonove, z vodo, pres olia, slyn inu soli.Tit 3/, 5./Rim 6/, 23./

15

»Povei ta šesti − poslednii − del našiga karšanskiga katechizma; te besede od

večerie Christusove.«

DETE:

NAŠ GOSPOD, JEZUS Chri-stus, v tei noči, v kateri ie fera[h]

ta[n]C bil inu svoimi jogri večerial , vza-me kruh, zahvali, ga razlomi inu da svoiim jogrom rekoč: »Vzamite inu ie-ite, to ie moie telo, katero bode za vas danu. Le-to sturite k moimu spomi-nu.« RAVNU taku po večerii vzame kelih, zahvali inu pravi: »Vzamite inu pite iz niega vsi. Ta kelih ie ta novi testament v moii krii, katera za vas inu za niih do-sti prelita bode k odpusčaniu grehov. Le-to sturite, koker čestukrat boste piili, k moimu spominu.«

ZAHVALENIE

Mi smo

Mt 26/, 26∑28./ Mr 14/, 22∑24./ Lk 22/, 19∑20./ I. Kor 10/, 16./I. Kor 11/, 23∑25./

Christusovo telo inu kry se ima iesti niu15 piti k spominu, da nas ie Christus, /s/E svoiem ofro[m]C, po-polnoma rešil. Nekar ofrovati za mertve inu žive, koker da bi Chri-stus nas ne bil celu odrešil.

Heb 7/, 27./Heb 9/, 12./Heb 10/, 10./

15 inu

16

MI smo slišali inu zastopili vsih šest delov našiga karšanski-

ga katehizma. Natu vsi Boga Očeta ∑ Stvarnika, Jezusa Christusa ∑ Odreše-nika inu Svet/i/gaE Duha ∑ Posvečeni-ka našiga, sarcom častimo inu visoku zahvalimo. Kar ie v naših ∑ tudi slo-venskih deželah ∑ to zdravo luč sveti-ga evangelia užgal inu nam, svoiim ne-umnim mladim otrokom, tu rezodel, kar ie tim modrim /v/sigaE sveta za-kril. O lubi Vsigamogoči Oča, resve-ti iše več vbozih ludi serca, kiir v tam-mi prebivaio inu poterdi nas /s/E Sve-tim Duhom tvoiim, da v tei luči živi-mo inu vekoma ohranieni bodemo. AMEN.

Natu vsi /s/Esercom poimo:

Ne dai Oča, naš lubi Bog, da bi od nas se vzel tvoi uk. Zaterri

Turka, papeža, kiir zaspotuio16 Jezu-sa.

B Ti

Ps 8/, 1./Mt 11/, 25./II. Kor 12/, 19./Mt 4/, 16./Iz 9/, 2./Iz 12/, 4./Jn 21/, 19./

5 Mz 4/, 5./Ps 147/, 1./Ef 3/, 5./Kol 1/, 28./

16 zašpotuio

17

II.

Ti Jezus Christus naš Gospod, ti veš, da ta vrag ie nam hud. Vari, brani tu karšanstvu, zatu ti bode hvaležnu.

III.

Bog, Sveti Duh, naš včenik, bodi naš troštar pomočnik. Tadai kadar poiemlemo, da zdaici v nebo pridemo.

IIII.

Sveto Troiico prosimo, da presskušnio hudičevo bomo vsak čas ohranieni, v nebesih izveličani.

AMEN

A a

!

18

BOŽIE POSTAVE INU POROČENIEKAKO IMA VSAKATERIv svoeim stanu inu pokli-

caniu karšanskuter poštenu živeti.

GMAIN ZAPOVED INU poročenie vsem ludem.

»Lubi Gospoda, Boga tvoiga, iz celiga serca, iz cele duše, iz cele

pamete.« Tu ie ta perva inu naivekši za-poved. Ta druga tei glih ie: »Lubi tvo-iga bližniga, koker sam sebe.« Na teih dveiih zapovedah vissi vsa postava inu proroki. Matthæi na 22. Pokori-te se inu veroite evangeliu. Marci na 1. ITEM. »Očitna so dela tiga mesa,

koker

Mt 22/, 37∑40./

Gal 5/, 19∑21./

Mr 1/, 15./

19

koker prešustvo, kurbaria, nečistost, sramota, malikovanie, zavdanie, serd, klanie, boiovanie, zvade, nyd, vbiianie, piančovanie, komi, pustovanie, šlema-nie inu rakova dela ∑ več o katerih sam vam vže pravil inu iše povem. Kiir taku delaio, ne bodo Božiiga kralev-stva posedli.« Gal. na 5.

SUSEBPOSTAVA INU POROČE-nie episkopom inu predikan-

tom proti Cerkvi alligmaini.

»CErkovni varih ima biti: nedol-žliv, edne žene mož, trezov,

pohlevan, čist, gosti rad periemlioč, dobar k nauku, nekar pianacliv, kiir nei boiinik, ni sramotniga dobitka želi-an inu ie prav dobar, krotak inu nei la-

komen

EpiskopoeI. Tim /3/E/, 8∑12./

20

lakomen na denarie. Kateri svoie hi-štvu prav vmei rovnati.« I. Timoth. 3. »Kateri se terdnu derži risnične besede, kiir k nauku sliši. Da ie mogoč tudi opo-minati s ti zdravim naukom inu te kate-ri zoper govore premoči.« K Titu. na I.

Tako govori Bog k proroku Esehi-elu inu pruti vseim predikantom: »Ti človik, ia sam tebe postavil vahtaria čez moi folk Izrael, da imaš poslušati z moiih ust besedo inu iih opominiti. Inu kadar porečem k grešniku, ti smer-tio vmerieš inu mu tiga ne poveš inu ne veliš, da bi grešnik od greha svoiga pustil. Taku grešnik res v svoei krivini vmerie, alli krii niegovo očo od tvoih rok iskati. Ako pak grešniku veliš, da pusti od greha inu on se noče od greha svoiga inu kriviga pota odverniti, tako on sa svoiga greha volio vmerie, ti pak si dušo tvoio ohranil.« Eseh. 3., 33.

Ezk 3/, 17∑21./Ezk 33/, 12∑15./

Tit 1/, 9./

21

ZAPOVEDINU POROČENIE CER-

kvi alli gmaini, kako se ima protisvoim pravim duhovnim pasti-

rom inu predigarstvuderžati.

CHRISTUS govori proti svoeim jogrom: »Kateri vas posluša, ta

mene posluša inu kateri vas ferahta, ta mene ferahta.« Luk. na 10. Item. »Po-korni bodite tim, kiir va[m]C naprei stoie inu slušaite iih. Zakai oni čueio čez vaše duše koker ti, kiir bodo raitin-go dali. Da oni tu z veseliem sture inu nekar zdihovaniem, zakai tu vam nei dobru.« K Ebreom. na 13.Gospod ie poročil: »Kiir eva[n]

gelionC prediguio, da se od evangelia imaio živeti.« I. Kor. 9. »Stariši, kiir dobro služio, so dvuie časti vredni ∑ zlasti zvesti predigarii inu učeniki.« I. Timoth. na 5. Zapoved

I. Kor 9/, 14./5 Mz 25/, 4./I. Tim 5/, 17./

Lk 10/, 16./

Heb 13/, 17./

22

ZAPOVEDINU POROČENIE DE-želski gosposčini inu vsim

podložnim protieden drugimu.

»Vsaki človik ima pokoran biti oblastniko[m],C zakai oblasti

nei, tamuč od Boga. Inu kateri so obla-stniki, ti so od Boga postavlieni. Zatu kiir se gosposčini zuperstavi, ta se Bo-žii postavi zuperstavi, kateri pak zuper stoie, bodo si sami pogublenie sturili. Zakai gosposčina nei k strahu do-

brim delom, tamuč hudim. Ako pak nečeš, da bi se bal gosposčine, sturi do-bru, taku bodeš hvalo od nie imel. Za-kai ona ie služabnica tebi k dobrimu. Ako pak sturiš, kar nei dobru, taku se bui, zakai ona zabston meča ne nosi i/n/uE ie Božia služabnica. Enu ma-sčovanie k strafingi timu

kiir

Rim 13/, 1∑4./ I. Pt 2/, 13∑16./

23

kiir hudu dela. Obto morete pokorni biti, nekar le za straifinge volio, tamuč tudi za vesti volio. Zatu tudi pravdo daiete, zakai oni so služabniki Božii, ravnu k timu slušeoči.« K Rimlianom na 13., I. Pet. 2. »Daite cesaru kar cesa-ru sliši inu Bogu kar ie božiega.« M/a/tth.E 22.

ZAPOVEDINU POROČENIE ZA-konikom proti e/n/dru-

zimu.E

»Možie, lubite vaše ž/e/n/e/,E koker ie Christus gmaino

svoio lubil.« K Ephe. na 5. »Inu ne bo-dite zli proti niim.« H Kolo. na 3. »Pre-bivaite z vašimi ženami pametnu inu vosčite ženskimu telesu, koker naisla-bešimu svoie časti, koker z nami

E red

Mt 22/, 21./

Ef 5/, 25./

Kol 3/, 19./I. P/t/E /3/E/, 7./

24

red Erbom. Daru tiga života, da vaša molitov ne bode okračena.« I. Pet. na 3

»Žene pokorne bodite vašim mo-žom, koker Gospodu. Zakai

mož ie glava te žene, koker ie Chri-stus svoie gmaine glava.« K Ephe. na 5. »Žene imaio se učiti, svoie može inu otroke lubiti. Da so tudi pošte-ne, čiste, v hiši ročne, dobre, svoi-im možom pokorne, da se beseda Boiža17 ne psuie. Ravnu taku imaio

možie pošteni biti.« K Titu na 2.

POSTAVAINU POROČENIE STA-rišim inu otrokom proti

eden druzimu.

»INu te besede, katere tebi danas poročim, bodeš v tvoiim sercu hranil

Tit 2/, 5∑6./

Ef 5/, 22∑23./

5 Mz 6/, 6∑7./

17 Božia

25

hranili inu iih otrokom tvoiim oftril inu od niih govoril; sedeč doma, v hiši tvoii, alli po potu gredeč. Kadar ležeš inu vstaneš.« Deutero. na 6. »Kateri šibe spara, ta sovraži svoie dete. Kateri iie pak lubi, ta iie tadaici otepe.« Pro-verb. na 13.18

S Tatiči ne reziezite vaše otroke, da pameti ne zgube, tamuč i koiite iih z naukom ter opominaniem Go-spodniim. Otroci, bodite pokorni va-šim starišim za Gospodnio volio. Za-kai tu ie pravičnu. »Spoštui očeta inu mater (le-ta zapoved ie perva, katera oblubo ima), da ti dobro bode inu dol-gu živeš na zemlii.« K Ephe. na 6.,

h Kolos. na 3.

ZAPOVEDINU POROČENIE GO-spodariem inu hlapcom proti

eden druzimu.E 2 Hlapci

18 Prg 13, 24.

Ef /6/E/, 2∑3./

Kol 3/, 20./

26

»Hlapci slušaite vaše gospode te-lesne strahom inu trepetani-

em, s pravim sercom, koker Christu-sa. Nekar le z uči strešeoč koker ti, kiir se ludem raduio, tamuč koker hlapci Christusovi. Da vi serco[m]C radi stu-rite to volio Božio inu spomislite, da Gospodu služite, nekar človekom. Kar znate, da karkuli bode vsaki dobriga sturil, tu bode od Gospoda preiel, bo-disi hlapac alli slobodan.« K Ephe. na 6., Kolos. na 3. »Hlapci imaio svoeim gospodari-

om pokorni biti zo vseim strahom, ne-kar le samuč dobrim, tamuč tudi tim, kiir so čudne glave. Vseih rečih imaio iim streči. Nemaio odmurmurati, ni-star spodmikati, tamuč vso svesčino izkazati, da ta nauk, Boga Ohranienika našiga, časte povsod.« K Titu. na 2 inu I. Pet. na 2. »Gospodie, kar ie prav inu spodobnu, tu hlapcom tudi izkažite

inu

Ef 6/, 5∑8./ Kol 3/, 22∑25./

Tit na 2/, 9∑10./ I. Pt 2/, 18./

Ef 6/, 9./Kol 3/, 23./

27

inu pustite pritenie, kar znate, da ie tudi vaš Gospod v nebesih inu per niim nei periemlienia te persone.« K Ephe. na 6., Kol. na 3.

ZAKAI

»Razsvetila se ie milost Božia vsem ludem zdrava. Ta nas

uči, da imamo odpovedati se never-nosti inu posvetnim želiam inu pa-metnu, pravičnu inu karšansku žive-ti v sadaniim svetu. Inu streči na zdra-vu upanie inu častiti prihod tiga veli-kiga Boga inu Ohranienika ∑ našega Jezusa Christusa, kateri ie sam sebe dal za nas, da bi nas rešil od vsake ne-čistosti inu očistil sam sebe, en lastan folk, skerbnu želeči po dobrih delih. Le-to govori, opominai inu svari

s celo oblastio. Nihče te nema ferahtati.«

K Titu na 2. E 3 Antithesis

Tit 2/, 11∑15./

28

ANTITHE-SIS INU RAZLOČENIE

PRAVE CHRI-STIANSKE INU ANTI-christianske krive vere.

PREDGOVORENIE

DA ti pravo vero imaš, potreba ie, da krivo spoznaš inu zaveržeš.

Inu kadar se sada /t/iE karsčeniki nai-več nad papeško inu evangelisko vero dvoie ∑ kar mi le-to, uni drugo hvalio ∑ očmo šest artikulov postaviti, v ka-terih se ločio inu tako zaslišati obuih vero inu pustiti vsakimu risnico spo-znati inu soditi. Opominimo pak vsa-kiga, da ne gleda ni na tiga muč, sta-rost, sillo, pokoi, bogatstvo inu drugu

unanie.

29

unanie. Ni na tiga slabost, križ, vbu-štvo, etc. Tamač samo risnico Božio ter svetu vekoma stanovitu Pismu. »ZAKAI vse mesu ie sennu inu nie-ga naiveči dobrota, koker cveit polski, sennu posahne inu cveit uvene.

Beseda pak Boga naši-ga ostane veko-ma.« Govori Esaias.

Iz 40/, 6∑8./

30

PERVI AR-TIKUL OD BESEDE BO-

žie alli Svetiga pisma.

EVANGELISKI

TI v le-tim artikulu alli stuku učio, veruio inu spoznaio, da tu Svetu

Božie pismu ∑ tu ie ta verna pisma sta-riga inu noviga testamenta ∑ vse nam k izveličaniu potrebne stuke, prave karšanske katholiske vere, skuzi Sveti-ga Duha rezodivene inu zapisane ima. Inu da koker karsčeniki samuč imaio verovati inu deržati tu, kar ie v tim Bo-žiim Pismu (po katerim samim bode nas Bog na sodnii dan sodil) zapisanu, taku tudi nemaio nistar za karšansko vero alli Božii uk imeti, kar nei v tih is-tih buqvah postavlenu alli zapopade-nu.

Da taku

31

Da taku oni tu Svetu pismi visoku ča-stio inu za ta pravi fu[n]damentC inu edino regulo, žnoro inu luč karšanske vere inu vsiga Božiiga uka, vsih tudi cerkovnih pravih Božiih služby stavio, imaio inu deržio. Inu obenimu karsče-niku bra/n/igaE neprepoveduio.

PRIČE

NA pričo te svoie inu prave katho-liske cerkve vere stavio oni le-te

sentencie alli besede Svetiga pisma. V tih petih buqvih Moyzesovih govori Bog: »Ne sturi, kar se tebi v tvoih očih prav zdi, tamuč kar ti iest zapovem, tu ti samuč sturi.« Item. »Ne perstavi mi nistar k moei besedi inu ne odvza-mi nistar proč.« Esaias tudi piše inu zapovei rekoč; na postavo inu pričo E 5 (zastopi

Iz 8/, 20./

5 Mz 4/, 2./

32

(zastopi se ima gledati). »Ako ne bodo govorili po tei besedi, ne bodo beli-ga dne iimeli.« Samo Bog od nebes par svetim Matthevžu veli inu pravi: »HVNC AVDITE.19 Le-tiga moiga Sinu Christusa poslušaite«. Christus pak od sebe priča inu pravi: »Moie ovce moio besedo poslušaio inu za enim drugim tuim ne gredo. Za risnico čete biti moii jogri, aku bodete sturili, kar sam iest vam zapovedal.« David pro-rok tudi piše rekoč: »Gospod, tvoia be-seda ∑ ta moiim nogam sveiti.« Sveti Paval: »Da bi lih mi apostoli, alli bodi en nebeski angel vam en drugi evange-lion predigoval koker ta, kiir smo vam predigovali, ta bodi preklet.« K posle-dnimu sam gospod JEZUS od vsih človeskih postav, naukov inu službi govori inu pravi: »Zabston meni služe, kar postave človeske derže.« Tacih prič več tavžent v Pismu imamo.

Inu

Ps 119/, 59./

Mt 3/, 17./Mt 17/, 5./

Jn 14/, 12./

19 Njega poslušajte.

Gal 1/, 8./

Mt 15/, 9./

33

INU le-to vero nei samuč zdai učil inn spoznal Lutherus, Melanthon, Augu-stana Confessio, Brencius, Illyrikus20 inu mi, vbosi kranski predikanti, ta-mač vselei so taku pravi karsčeniki Pi-smu Božie častili, zlasti perve Cerkve catholiski očaki: Augustinus, Ambro-sius, Basilius, etc.21 Koker od tavžent prič nekatere samuč postavimo.

Basilius definitione 70.22

»Kar ie kuli gospod Christus zapo-vedal v evangeliu inu skuzi apostole, inu kar se gliha s tim i s tim, imaio učiti ti, katerim ie zaupanu to predi-garstvu.«

Basilius Epistola 80.23

»Stoimo par tim, kar Božie Pismu sodi inu pravi. Inu kateri uče glih po Božy besedi, ti so risnični učeniki.«

Basilius

20 Martin Luter, Filip Melanchton, Augs-burška veroizpoved, Johanes Brenc, Mati-ja Vlačić Ilirik.

21 Sv. Avguštin, sv. Ambrož, sv. Bazilij.

22 Bazilij de&nicija 70.

23 Bazilij v pismu 80.

34

Basilius homilia 10. hera24

»Ako bodem kai moiga pravil, ne vzamite iie, ako pak kai Gospodniiga naprei položim, tu veroite.«

Ambrosius 116., 3. de Virginib

»Mi vse tu novu, kar Christus nei učil, po pravdi ferdamamo. Zakai Christ[us]C ta ie tih vernih pot. Ako ta-dai nei Christus učil, kar učimo, ima-mo mi tudi to isto, koker eno gnusno zaverženo reč soditi.«

Augustinus lib. 3. contra cuncrascri-pta petiliani

»Zatu ako bi en angel od nebes, bodi od Christusa, bodi od niegove Cerkve alli od kakove reči kuli bode, katere slišio k veri inu k našimu karšanstuv,25 vam otel kai oznaniti ∑ češ tu kar ste v Svetih pismih preieli ∑ bodi preklet.«

Chrys-

24 Bazilij pridiga 10.

25 karšanstvu

35

Chrisostomus homilia 49. in Matthei 24. caput.26

»Obenim glatku se neima verovati tamač, da govore alli sture tu, kar se gliha /s/E Svetim pismom.«

Chrisostomus homilia de spiritussancto27

»Ako boste vidili kateriga, kiir bo dial: »Imam Svetiga Duha inu ne go-vori, kar ie po evangeliu, tamuč tu svo-ie«, ta od sam sebe govori inn nei par niim Sveti Duh, zakai Sveti Duh ie poslan, da nas opomini tih reči, kate-re ie Christus učil. Obtore kadar edan od tih, kiir se hvalio, da imaio Svetiga Duha, kai pravi od sam sebe inu nekar iz tih evangeliskih pismih, ne veriami-te.«

Isidorus28

»Ako kdo prepovei tu, kar ie od Gospoda zapovedanu alli zapo-

vei

28 Izidor

27 Pridiga Janeza Zlatousta o Svetem Duhu.

26 Pridiga Janeza Zla-tousta na 49. in Ma-teja 24. poglavje.

Jn 14/, 26./Jn 16/, 13∑14./

36

zapovei sturiti, kar Gospod prepovei, ta bodi ostudan inu preklet od vsaki-ga, kiir Boga lubiio. En far alli probst kadar kai govori alli zapovei, kar mu Bog nei velil ni Svetu pismu očitu za-povedalu, ta ima biti deržan za eno falš pričo Božio inu za Božiiga tatu. Obtu kadar karsčeniki bodo v pan položeni zatu, kar se ne puste k hudimu silliti. Ti sodbi alli urteilni nema /n/obedanE pokoran biti, zakai ni per Bogu ni per cerkvi obeniga ne veže inu mu ne sko-di29 ena kriva sodba alli pravda.«

Hieronymus30

»Quod scripturæ sacræ authorita-tem non habet, eadem facilitate conte-mnitur, qua recipitur.«

Ignatius in epistola ad phila-delphienses31

»Sam slišal edne kiir praviio: »Kadar ne naidem evangelium per

moieh

31 Pismo sv. Ignacija Filadel&jcem.

30 Hieronim

29 škodi

37

moeih stariših, nečem verovati.« Ta-kovi ludem pak iest rečem, da so meni moii stariši JEZUS Christus. Kateri

tiga ne sluša, ta bode vpričo prez vse gnade pogublen.«

PAPISTI

TI pak menio inu učio, da nei v Sve-tim pismu vse tu zapisanu, kar

k veri sliši inu kar ie nam ∑ karsčeni-kom, k izveličaniu našimu potreba. Tamuč, da ie stoprav iše več druzih ar-tikulov od maše, kadila, kropila, že-gna, križme, pildov, altariov, vic, od-pustkov za denarie, godovnih postav, coelibat,32 etc. Potle skuzi rimske sko-fe,33 papeže, skuzi koncilie, stare očan-ce inu učenike postavlenu, kateri bi se taku dobru imeli verovati inu bodo od niih šacani inu deržani za Božiio bese-do. Koker tu samu Svetu Božie pismu stariga alli noviga testame-

32 celibat33 škofe

38

testamenta menuioč, da oben izveli-čan nei, kiir iih ne derži. Iše več psu-eio Svetu Božie pismu inu pravio, da ie tamnu inu nezastopnu, zatu ye prepoveduio brati vsim, kiir plate ne briieio. Inu tu kar ie nam vernu inu stanovitnu, to hvalo bi imelu od pape-ža, od konciliov inu od rimske Cerkve. Obtore tudi ne ote dopustiti, da bi tu samu Božie pismu bilu sodac, rihtar, ta sama prava regula alli žnora prave karšanske vere inu religiona tamuč, da bi se iimelu od vere inu cerkovnih reči soditi inu verovati po dekretih inu postavah papeža rimskiga, očakov inu konciliov. Tih buqve inu pisma so niim prava, verna, risnična, stanovi-tna Božia beseda. Koker Stanislaus Hosius − en kardi-

nal − piše: »Mi papisti pak očmo Boži-io volio od nebes perstreči inu nekar sa-muč tim lutheranom (kiir sa svoio inu

nekar

In libro de expresso dei verbo.

39

nekar za tih pismou manungo se bes-sediio), tamuč tudi tim Sveti[m]C pi-smom (katerih tulikai drugake inu krive izlage se naprei perneso) zapo-vedat, vstopiti se inu kar nam bode vosčil, resoditi, uni nebeski Moister. Tu očmo, koker to risnično čisto bese-do Božio, s podobno častio gori vzeti inu očmo veliko več niega govorečiga poslušati.« Koker tudi prorok pravi: »Ias čo poslušati, kai v meni Gospod govori«. Koker, da bi se k tim prasnim elementom alli postavam deržali. Zakai nei potreba, da edan veliku na Pismu zna, tamač da ie od Boga učen. Zanikerna ie ta muia, kiir se na Pismu postavi. Zakai Pismu ie ena stvar inu prasan element alli reč. Ne spodobi se karsčeniku, da on veliku na stvari vissi. Boga imamo poslušati inu niega besede od nebes streči, da nas poduče. Srečan ie ta, pravi David, kateriga ti

F učiš

40

učiš. V glihi viži nas iše današni dan uči, koker nekadai te očance inu pro-roke. Prepovedal ie Christus, da neima več moistrov biti, kar ie edan sam naš Moister v nebesih. Zato poslušaimo poklonivši, kai Božie Veličastvo skuzi samiga proroka z nami govori inu za-verzimo ta mertvi element tiga Pisma.

PRIČENA pričo le-te svoie manu[n]geC

inu uka v le-tim artikulu, inu tudi v vsih druzih, peliaio le-ta svoi fundament, da so oni sami ta pra-va katholiska Božia Cerkov, kitera bi bila od samih apostosov34 inu niih jo-grov risničnu to vero z ustmi preie-la inu da ie taku sveta, Svetiga Duha polna, inu risnična, da ne more tudi nistar kai kriviga v veri postaviti, spoznati alli deržati. Da bi bil Chri-stus nie inu nih imenovane člove-

ske

34 apostolov

41

človeske postave meinil, kadar ie k svo-im jogrom govoril: »Iest bi vam imel iše več povedati, alli tu bi vam zdai pretežku bilu. Kadar pak pride Sveti risnični Duh, ta vas vse nauči inu vas bode na risnico pelial. On ne bode (merkai) nistar sam od sebe govoril, tamač kar sam iest va[m]C govoril, tiga vas bode opominal. On bode mene ča-stil, zakai bode od moiga vzel inu vam oznanil. Merkai niih duha, ako sam čez se ne priča«.

RAZLOŽENIE

NA tu vše ti, moi bratac, sam sp/o/misli,E aku se ti raiši oč s timi

evangeliskimi besede Božiie, katera le Božie časti isče inu po kateri sami nas bode Bog na sodnii dan sodil, alli s timi papisti, tih človeskih tudi marska-kih postav, ka/t/eriE le človeske časti

F 2 inu

42

inu imenia gledaio deržati. Očli ra-iši Bogu alli človeku verovati? Spo-misli, kdo te ie stvaril? Kdo odrešil? Kdo ti bode večni leben dal? Kdo ie vsigamogoč? Kdo risničan alli lažnik, Bog alli človik? Nei srede.

Edno alli drugu spomisli inu derži.

DRUGI AR-TIKUL OD PORODNIGA

greha inu človeskenemoči.

DE ORIGI-NALI PECCATO ET

libero arbitrio35

EVANGELISKI

Ti veruio

35 O izvirnem grehu in svobodni volji.

43

TI veruio, učio inu spoznaio, da smo vsi, kar nas ie pod solncom

(prez Jezusa Christusa), v Adamu inu od Adama greišni, krivični početi inu roieni. Tu ie, da nesmo samuč kri-vi alli dolžni inu tei smerti podverže-ni za tiga volio, kar so naši stariši v pa-radyžu Božio zapoved prestopili ta-muč, da ie tudi naša natura, porod alli sarce, v tim stanu inu dianiu alli slož-bah, proti Bogu skaženu inu od hudi-ča prevzetu. Taku, da vsi od Adamo-viga semena roieni, smo po eni stra-ni mertvi, tu ie, nistar ne premore-mo kai Bogu perietiga, dobriga, sveti-ga, iz sarca sami misliti, govoriti, stu-riti. Po ti drugi k vsimu hudimu na-reeni, nagnieni, živi inu divii; pre-dan bomo od Boga iz vode inu Sveti-ga Duha po Božii besedi preroeni. Inu iše po tim preroistvii inu perviniah Svetiga Duha, dotle se nas iše ta stara

F 3 koža

44

koža alli mesu derži, ostane v nas dosti slipote inu hudobe, kitera zuper Duha, Božio zapoved inu noviga človeka voi-skuie. Zatu ne bode inu ne more oben človik na tim svetu nikdar skuzi lastno svoio muč alli dobra dela. Malu ni veli-ku pred Bogom pravičan biti, v Božiio milost inu k večnimu lebnu priti.

PRIČE

NA pričo le-te vere oni le-ta pisma Božia stavio. V tih pervih buqvih

Moyzesovih sam Bog le-taku govori inu priča: »Človesku sarce ie le samuč hudu od mladih nog.« David, ta sveti prorok inu krall, sam Bogu toži inu od sebe pravi: »Pole iest sam celu krivičan počet inu grešnika me ie moia mati ro-dila. Tebi alli pred tabo sam zgul greh.«

Ieremias

1 Mz 6/, 5./1 Mz 8/, 21./

Ps 51/, 7./

45

Ieremias prorok piše: »Tu človesku sarce ie pregnanu, hudu inu celu zlo-mlienu, da se ne more zgru[n]tati.C« Inu David od vsih človekov govori: »Po risnici« pravi, »človeki neso celu nistar vredni, lažniki so veliaki. Da bi iih na vago alli peso postavil, bi manie koker nič potegnili«. Item. Sveti Paval k Ri/m/lianomE na 3. »Neiga« piše, »kiir bi pravičan bil, da bi ti le eniga, neiga, kiir bi razumel, nega, kiir bi po Bogu vprašal. Vsi so se zablodili, kma-lu so nistar vredni ratali. Neiga, kiir bi po dobruti delal, neiga, da bi ti le eni-ga. Ena odperta iama ie niih gerlu. Z iezikom so galufali, kačii strup ie pod niih gobcom. Niih usta so polna kletia inu zlosti hitri so na nogah kr/ii/E pre-livati. Zatrenie ter končanie ie, kar zač-neio inu sture. Inu pot tiga miru neso

spoznali.

Jer 17/, 9./

Ps 49/, 12./

Rim 3/, 10∑18./ Ps 15/, 3./Ps 53/, 4./

46

spoznali. Nei le straha Božiiga v niih očeih.« Item. »Človesku sarce ie enu sovraštvu proti Bogu. Zakai postavi Božii noče pokornu biti inu ne premo-re tudi pokornu biti.« Item. »En člo-vik po svoim rodu inu naturi ne more parieti nistar kar ie Božiiga Duha.« Sam Christus tudi priča: »Caro non prodest quidquam.36Messu ne val/i/aE nistar.« »Iest veim«, pravi sveti Paval ∑ vše karsčen od sebe, »da v meni alli v moim životu ne prebiva nistar dobri-ga.« Sine tuo numine nihil est in ho-mine.37 Prez gnade Svetiga Duha nei v človeku nistar dobriga ∑ se poie v cer-kvah. Inu verhu vsiga tiga priča Svetu pismu v dosti mestih, da vsi ludie alli neverniki so pod hudičovo oblastio, da iih hudič v svoiih rokah inu v strikih38 derži inu po svoei volii iezdi, slipi, dra-ži inu k hudimu poriva.

Inu

Rim 8/, 7./

Rim 2/, 1./

Rim 7/, 18./

Jn 6/, 63./36 Meso nič ne kori-sti.

37 Brez prisotnosti Svetega Duha ni v človeku ničesar.

38 štrikih

47

INU TAKO so tudi naši stari pervi očaki verovali

Justinus Martyr in Epist: ad zenam et serenum39

»Mi smo zgul mesu inu v dobrih tudi nistar dobriga ne prebiva. Zato očmo li zdravi biti, trebi ie, da arcata naprosimo, tako bomo zdravi.«

Augustinus de spiritu et litera40

»Človeska muč alli slobodsčina ne valia k druzimu, tamuč k grešeniu ako risnice pota griši.«

Item in sermone 1041

»Resan človik ie velike moči imel, ka-dar ie stvarien bil. Alli s teim kar ie gre-šil, iih ie zgubil. Ti ludie so nehvaležni proti milosti Božii, kateri veliku per-

F 5 sodiio.«

40 Sv. Avguštin v: O duhu in črki.

39 Sv. Justin − muče-nec, v pismu k Ze-numu o notranjem miru.

41 Enako v pridigi št. 10.

48

PAPISTI

TI pak učio inu pravio, da ta po-rodni greh ie le enu messenu po-

hotenie alli želia inu da ie tu sarce, ta duša, iše cela ater zdrava. Da taku en človik, iše predan ie od Svetiga Duha preroien, z lastno svoio močio alli frai volio se zna inu premore k milosti Bo-žii perpraviti, Božiio besedo zastopi-ti inu sai nekoliku dobru sturiti. Potle pak z darom Božiim, popolnoma po-stavo Božio inu iše več koker Bog veli sturiti inu dopernesti, inu tako nebesa sebi inu drugim zaslužiti. Iše huiši so ti stari papisti učili. Nai si ti sadašni novi veliku ote taiiti, popravliati inu se po-bulšati. Ex angelo tenebrarum in an-gelum lucis se transformando.42

RAZLOŽENIE

Natu

42 Ki se iz angela teme v angela sve-tlobe spremeni.

49

persodio tei vogi izkaženi naturi.

Augustinus Epistola 107843

»ODrešiti od hudičove oblasti ie en dar milosti Božie, ne-

kar človeske moči. Ena muči ie dem te gnade, katero nam ie pernesal Chri-stus, nekar Adam pervi, kateri ie vso milost v sebi zgubil. Moč ie milosti Božie, da greh proč vzame, nekar te postave, katera greh pokaže inu sai od greha ne pomaga.«

Chrysostomus dominica I. adventushomilia 3544

»Vsaki človik po naturi nei le samuč grešnik, tamač tudi

vase[n]C greh. Koker pravi apostol, smo bili pro45 naturi otroci tiga serda.«

Papisti

43 Avguštin v pismu 1078.

44 Janez Zlatoust, pridiga 35. Na 1. ne-deljo v adventu.

45 po

50

NA tu vše ti moi brat sam premi-sli, očli raiši Božii besedi vero-

vati alli tim, kateri prez vsiga Božii-ga pisma inu zuper tožbo vsih svetni-kov človeka taku hvalio inu povzdigu-io, da le en napohlevni farise[i]C osta-ne, nikar se za vboziga grešnika spo-zna. Christusu ∑ timu arcatu ∑ poda inu pravico ter večni leben dobi, h ka-teri oferti ie sice po naturi naklonien. Koker so ti iudovski farii proti Chri-stusu diali: »Smo li mi tudi slipi?« Inu mari ti ne bodi, kar pravio k nam. Ay vi Božie pismu ne zastopite, tu vam ie tamnu, vi ie krivu izkladate. Nistar nei reci, ie li tamnu alli krivu, kar sam Bog govori le-taku: »Človesku sarce ie le sa-

muč k hudimu nagnienu od mladih nog.«

Treti

Lk 16/, 25./

Jn 9/, 40./

1 Mz 6/, 5./1 Mz 8/, 21./

51

TRETII AR-TIKUL OD EVANGELIA

Christusa, vere inuopravičania

EVANGELISKI

TI učio, veruio inu spoznaio, da ko-ker ta postava sard Božii inu nie-

ga oftro pravico našo pak krivico inu smert nam razodeva, tako proti sam evangelion na znanie daie to gna-do inu veliko milost nebeskiga Oče-ta, kako da ie svoiga ediniga lubeznivi-ga Sinka, Jezusa Christusa, ob/l/ubilE inu na svet poslal. V tu mesu, kateri ie vše skuzi svoio pokorsčino inu terple-nie tukai na zemlii, vse ulnu človestvu (kateriga človestva greh ie bil nase vzel) rešil inu zdai sedi v nebesih, na disnici Boga vsigamogočiga, koker naš krall,

veliki far

52

veliki far inu srednik inu pošilaioč apo-stole, učenike inu predigarie; pusti po vsim svetu predigovati inu oznaniti pokuro inu odpusčanie grehov. Inu veli tim, kir ote Božiio milost, odpu-stak grehov inu ta večni leban imeti, da se karstio inu veruio na Jezusa Chri-stusa. Kateri všekuli grešnik veruie na Christusa, ta bode prez lastnih dobrih del zabston pred Bogom pravičan. Svet Sin Božii, erbič večniga lebna, preime Svetiga Duha, kateri niega vše ponovi k dobrim delom. Inu tadai vše more, koker ie sice dolža[n]C en karsče-nik Bogu inu bližnimu služiti.

PRIČE

NA pričo inu poterienie le-te svoie vere, pelaio oni le-te inu

druge

53

druge več besede inu priče Svetiga pi-sma. Karstnik IOHannes46 pravi: »Po-stava ie skuzi Moyzesa dana, a mylost inu risnica ie skuzi Christusa izkaza-na.« Sveti Paval: »Kar ie tei postavi ne-mogoče bilu (kar ie skuzi mesu bila šib-ka postala), to ie sturil Bog inu ie poslal svoiga Sina v ti stalti grešniga mesa inu ie greh pogubil v mesu skuzi greh, da bi pravica od postave teriena, v nas se do-polnila.« Christus sam priča: »Tako ie Bog svet lubil, da ie samoediniga Sinu dal, da vsakateri, kiir veroie na nega, ne bode pogublen, tamač ta večni leban imel.« Sveti Paval: »Bog ie bil s Chri-stusom inu se ie /s/E svetom spravil, kar nei iim nih greha parsodil inu ie meyu nami to besedo ∑ od tiga spravlenia ∑ postavil. Obto smo mi, koker ti posla-ni na Christusovim mestu, zakai Bog skuzi nas opomina. Zato prosimo na

Chri-

Jn 1/, 17./ 46 Janez Krstnik

Jn 3/, 16./

Rim 8/, 3∑4./

I. Kor 5,47 47 Evidentno je, da se je pisec zmotil. Stavek se nanaša na mesto I. Kor 11, 32.

54

Christusovim mestu, spravite se z Bogom, zakai on ie tiga, kiir nei gre-ha znal, k grehu sturil, da bi mi pravi-ca, katera pred Bogo[m]C valia, skuzi niega bili.« Item. Sveti Paval v tim lystu k tim Hebræeriom48: »Chri-stus ie peršal, da ie on Veliki far tiga prihodniga blaga, skuzi en vekši inu obilniši tabernakul, kateri nei z roka-mi sturien, tu ie, kiir nei tako sturien. On tudi nei skuzi kozlovo inu telečo krii, tamuč skuzi svoio krii enkrat v tu svetu notar šal inu ie enu večnu od-rešitvu dobil.« Ite[m]C. »Le -ta Veliki far kadar ie prinos alli offer za grehe prinosil, kateri vekoma terpi, sedi vše na desnici Božii inu čaka naprei taku dolgu, da negovi sovražniki pod noge negove bodo položeni. Zakai z ednim prinosom ie vekoma dopolnil te, ka-teri bodo posvečeni.« Item. »Chri-stus, zatu kar vekoma ostaia, ima enu večnu farstvu. Obtore tudi vselei

izveli-

Heb 9/, 11−12./

Heb 10/, 12−14./

48 Hebrejcem

Heb 7/, 25./

55

izveličati premorete, kiteri skuzi nega do Boga stopio, inu živi vselei inu prosi za nas.« Sveti Petar: »Jezusu Christusu vsi proroki pričo dado, da skuzi nega ime vsi ti, kiir na nega veruio, odpu-stak grehov dobio«. Sveti Paval: »Mi znamo, da človik skuzi dela te postave ne bo pravičan, tamuč le skuzi vero na Jezusa Christusa.« Item. »Iz gnade alli po milosti ste vi izveličani skuzi vero, inu tu nikar iz vas, Božii dar ie. Nikar po tih delih, da se nihče ne hvali.«

Inu tako so verovali, spoznali inu za to, nekar za papeško, vero martrani ti pervi stari očaki inu svetniki.

Ambrosius in Epistolam ad Romanos49

»Ti, kiir neso skuzi postavo mogli ohranieni biti, bodo po milosti Božii skuzi VERO izveličani.«

G In

Apd 10/, 43./

Gal 2/, 16./Rim 3/, 20./

Ef 2/, 8−9./

49 Ambrozij v pismu Rimljanom.

56

In cap: 11. Epistole ad Romanos50

»To ie Bog terdnu odločil inu posta-vil SAMO VERO, skuzi katero bodo vsih grehi zbrisani. Da kadar neso lu-die obeniga upania skuzi postavo ime-li, bi oni od milosti Božie ohranieni bili. Ravnu taku govori in I. Epistola ad Corinth: cap. I.«

Idem in Epistola ad Galatas51

»Apostol pravi, da nei oben človik pravičan spoznan zavolio dobrih del te postave. Zakai vsi ti kiir so kuli pravič-ni, ti so od Boga pravični, spoznani iz vere koker: Abraam, Izaak, Iakop inu vsi drugi svetniki.«

Chrysostomus in epistolam ad Galatas52

»Iudie so diali: »Kateri posta-vo ne derže, so pogubleniu pod-verženi.« Paulus pak priča, da ta, kiir postavo derži (tu ie, kiir oče skuzi svoia dobra dela pravičan

biti

50 V 11. poglavju pi-sma Rimljanom.

51 In v pismu Galača-nom.

52 Janez Zlatoust v pismu Galačanom.

57

biti) ie preklet. Proti pak, kiir ne der-ži postavo, ta ie diležan zdravia. Več so Iudie diali: »Kateri se na SAMO VERO zanese, ta ie preklet.« Paulus pak proti močnu spriča, da kiir se na samo VERO zanese, ta ie žegnan inu izveličan.«

Hieronimus (16.) aduersus Pelagion53

»Tadai smo pravični, kadar se za grešnike spoznamo inu kadar naša pravica nekar v našim lastnim zaslu-ženiu, tamač v Božii milosti stoii.«

Augustinus sermo. 60. de verbis Domini54

»Arcnia vsih duhovnih ran inu edi-nu odrišenie inu plača za grehe vsih ie verovati na Christusa. Idem. Toti9 fiduci æ certitudo mihi

est in pretioso sanguine Christi, qui pro me effusus est.«55

Augustinus56

»Svet sam, kar si me ti Bog pos-vetil, kar sam od tebe preiel. Nekar da bi sam bil imel, tamač kar si ti dal, kar iest neisam imel.«

G 2 Summa

53 Hieronim proti Pe-lagiju.

54 Sv. Avguštin pridi-ga 60: O božji bese-di.

55 Vse svoje sem pri-dobil s svojo drago-ceno krvjo.

56 Sv. Avguštin

58

SUMMA. Ambrosius pravi: »Tu ie od Boga terdnu postavlienu, da kyr veroie na Christusa, ta ie izveličan prez del skuzi SAMO VERO, katera zabston iz gnade preime odpusčanie grehov.« Edno takovo močno pričo imaš tudi Esaie na 45.57

PAPISTI

TI pak učio inu pravio, da ie Chri-stus res naš Odrešenik inu Izveli-

čar, kiir ie za našo inu za našiga zdra-via volio na sveit prišal inn terpil. Alli taku, da en, vsakateri po sebi, kate-ri oče od grehov reišen inu popolno-ma izveličan biti, more tudi polak te gnade inu zasluženia Christusovi-ga svoemi lastnimi dobrimi deli, al mošnio, molitvo, rumaniem, maša-mi inu zderžaniem tih ceremony inu postav, od te rimske cerkve postavle-nih, sy Božio milost inu ta večni leban

zaslužiti

57 Iz 45, 24.

59

zaslužiti. Inu zlasti za te pregrehe, po tim karstu sturiene, zadosti sturiti. Inu aku ie kateri kai zamudil, da si nei sam zadosti nebes zaslužil, ta bi imel od munihov inu fariov si kupiti niih dobra dela, katerih oni taku obylu ima-io, da kateri le denarie alli blagu k niih cerkvom inu klostrom pervoli začasa, ta popolnoma odpustak tudi za naprei dobode. Christusa res imaio za sredni-ka inu Velikiga Ierea alli taku, da tudi Divico Mario inu svetnike ∑ polak Christusa ∑ k srednikom mediatore stavio, skuzi katerih prošnie ter zaslu-ženie bi imeli vsi vbosi grešniki milost Božio, odpusčanie grehov inu ta večni leben si sprositi inu zadobiti. Inu sai par tulikai pomočnikih zbislati. So li v Božii gnadi alli ne? Bodo li izveličani alli ne? Koker so tu sada v niih konci-liu v Trentu spoznali inu vselei poprei učili.

G 3 Petrus

60

Petrus a Soto in affertatione fidei de bonis operibus58

»To se ima vedit po manungi te katho-liske cerkve, da ima se na dobra dela, katera se skuzi gnado Božio sture, tako upanie postaviti, da so celu potrebna inu pridna k timu, da ž nimi za naše grehe zadosti sturimo, serd Božii vto-lažimo inu večni leben dobimo.«

PRIČE

Prič nemaio druzih, tamač Moyze-sovo postavo inu Iakopovo episto-

lo, katera sai nistar iim ne pomaga, ko-ker sam niih B. Thomas priča.

RAZLOŽENIE

NA tu vše ti moi bratac gle-dai, očli raiši zo vsemi svetni-

ki, proroki, jogri, z Divico Mariio inu

58 Pedro de Soto v svojem poveličeva-nju vere o dobrih delih.

61

inu martiirniki eniga samiga, pravi-ga, od Boga izvoleniga, oblubleniga, postavleniga inu poslaniga Izveličaria JEZUSA CHRISTUSA, praviga Boga inu človeka spoznati inu imeti.Alli tuliku n/i/karE od Boga, tamač od papeža inu niegove rimske synagoge postavlen/i/hE zmislenih Izveličariev alli Jezusov iiskati, verovati inu moliti prez vsiga Svetiga pisma. »Ia zuper vse Božie pismo kateru priča inu pravi, da nei obeniga imena alli reči pod nebom, skuzi kateru bi mogli biti izveličani, ta-muč to ime JEZUS CHRISTUS. Kateri ne ostane par tim nauku inu veri Christusovi, ta Boga nema«, pravi Ioannes Evangelista.

ČETERTIARTIKUL

OD

Mt 24/, 4./Apd 4/, 12./

62

OD ZAKRAMENTA SVE-TIGA TELESA

Tu ieod večerie inu od MAŠE.

EVANGELISKI

TI učio, veruio inu spoznaio, da ie Jezus Christus, naš Gospod, pod

eno večerio postavil inu sam ob/ha/ialE zapovedaioč, da se ima taku do so-dniga dne deržati inu obhaiati. V kate-ri se s kruhom niega pravo telo za nas danu iei inu z vinom niega prava krii, za naših grehov volio prelita, pie. Inu taku ∑ s tim zakramentom, ta zavesa alli pund tiga noviga testamenta na-redi. Inu tu vse na pričo inu spomin te smetri59 Jezusove Christusove. Inu koker ta karst, taku le-ta zakrament se ima cel. Taku dobru tim, kiir neso fa-rii, koker farom deliti inu preieti.

Priče

59 smerti

63

PRIČE

NA pričo le-te vere stavio oni same te besede inu postavo Christuso-

vo, katero so terie evangelisti inu po-tle sveti Paval zvestu zapisali. Katero oben človik, koker druge Božie posta-ve, neima razvezati alli prestaviti.

Inu za risnico ti sice po vsim olnim Pismu Božiim ne bodeš nikeir našal to naimanši čarko alli besedico, da bi bila od Boga ta papeška maša postavlena alli deržana od Christusa, apostolov, pervih očakov te prave Cerkve tako inu s tim imenom, koker to zdai ti papeški farii derže alli služio. Ti stari karsčeni-ki inu očaki okuli 600 let po Christuso-vim roistvu neso drugako večerio der-žali alli mašovali, koker zdai ti evange-liski. Pričaio: Iustinus, Chrisostomus,

Dionysius

Mt 26/, 20./Mr 14/, 17./Lk 22/, 29./Mt 5/, 19./Gal 3/, 10./I. Kor 11/, 23./

64

Dionysius, Augustinus, Ireneus Plati-na, etc.60 Da bi predolgu ne bilu, bi ote-li zadosti prič postaviti.

PAPISTI

TI pak le-ta sveti zakrament dile na dva dela alli stuka61. Eda[n]C ime-

nuio maša, edan pak večerio alli ob-hailo. Inu le-taku v tim artikulu učio inu derže, da ie tudi zdai ∑ v tim no-vim testamentu ∑ eno farstvo, koker ie bilu pod starim zakonom inu da ie papež ∑ ta veliki far, summus sacer-dos aut Pontifex62 ∑ kiir ima pod sabo mašnike, farie inu levite. Te kadar on alli niega skoff63 žegna, pravi: »Iest tebi dam oblast ofrovati za žive inu mertve etc.« Inu da niih prinos alli offer ie niih maša, od katere zdai pišeio, koker so poprei vselei pisali, učili inu verovali, da ie en offer alli plačilu za grehe. Propi-

tiatorium

60 Justin, Zlatoust, Dionizij, sv. Avgu-štin, sveti Irenej Ly-onski.

62 Veliki duhovnik ali Pontifex

61 štuka

63 škof

65

tiatorium Sacrificium. Ein versan opffer. Taku, da koker ie sam Christus Jezus v kervavi stalti, cruento modo64 (koker sami govore), na križu grehe vsiga olniga sveta platil, zanie zadosti sturil, taku iše vsak dan vsakateri ma-šnik, in cruento modo,64 nikar v kerva-vi stalti v tei maši inu s to mašo plati te grehe, vsakateriga po sebi pomaga inu reši ludi od duhovnih inu telesnih na-dlog. Reši ih iz vic, pomaga za bolezni, dobru vreme, za živino etc. Od večerie pak taku govorio, da ie eno obhaiilo − communion,65 vsim karsčenikom, fariom, tudi gmain. Alli taku unar, da se ima v tei večerii samuč to telo v tei stalti kruha vzeti inu nekar v tei stalti tiga vina tudi ta krii

Christusa

64 Na krvav način.

65 obhajilo

66

Christusova. Sada pak oblubiio inu ote nam obedvei stalti dati inu iše več, da bi le oteli spet k niih maši inu veri sto-piti.

RAZLOŽENIE

NA tu vše moi karsčenik spomisli, očli raiši z Jezusom Christusom

inu svetim Pavlom deržati alli s timi, kateri prez vse oblasti inu zapovedi Bo-žiie eno tako veliko reč alli rešni offer, Propitiatorium sacrificium, smislio inu deržio. V kiterim inu s katerim ote stoprav ludem od grehov pomaga-ti zuper ta edini pravi opfer alli prinos Jezusa Christusa, kateri ie z enim pri-nosom svoim na križu en šlak vse po-polnama posvetil, kakor si v tim treti-im artikuly od svetiga Pavla slišal. En sacrilegium66, tatvina inu gnusnu šma-ganie Božie ie taiiti, da bi nas Christus sam popolnama bil odrešil.

PETI

66 bogoskrunstvo

67

PETI ARTI-KUL

OD ČASTI INU MOLE-NIA TIH SVETNIKOV

EVANGELISKI

TI učio, veruio inu spoznaio, da ie molitva ena reč, katera sliši sami-

mu Vsigamogočimu Stvarniku, Bogu. Koker tadai obedan človik na svetnike ne veroie, tako tudi neima na nie kli-cati alli niih moliti, od nih mertvih, inu kiir neso v pričo, pomuč zuper gre-he, serd Božii, večnu pogublenie, te-lesne bolesni, merzlico, žlezo prosi-ti etc. Tamač ima samuč Boga vsevi-dečiga inu mogočiga moliti inu nie-mu samimu zo vsemi Božiimi služ-bami služiti. Ima tudi samiga Jezu-sa Christusa za našiga srednika, p/a/žnikaE inu besendika67 imeti, skuzi

kateriga67 besednika

68

kateriga prosnihe68 ter zasluženie Bog nam milost izkaže.

PRIČE

NA pričo tiga imaio oni le-to Pismo Božie. Sveti Paval piše: »Kako

bodo molili tiga, na kateriga neso ve-rovali?« Sam Bog v tih petih buqvah Moyzesovih govori le-tako: »Moli Gospoda ∑ Boga tvoiga ∑ inu niemu samimu služi.« Skuzi Davida Bog tudi veli: »Kliči name kadar ti hudu gre, tako ti čo pomagati inu ti me bodeš za-hvalil.« Sveti Paval piše: »Christus za to, kar vekoma ostaia, ima enu večnu farstvo. Obto on tudi vedan izveliča-ti more te, kateri skuzi niega do Boga stopio. Inu on živi veda[n]C inu prosi za nas.« Inu Ioannes Evangelista piše: »Otroci moii, to vam pišem, da ne gre

šite

68 prošnie

Rim 10/, 14./

5 Mz 6/, 13./

Ps 96/, 2./

Heb 7/, 25./

1 Jn 2/, 12−14./

69

šite. Inu ako kateri pak bode grešil, tako imamo eniga Besednika per oče-tu ∑ Jezusa Christusa pravičniga ∑ inu on ie kiir zadosti sturil inu plati naše grehe.«

»Obedan ne pride k moimu Oče-tu, tamač le skuzi mene« pravi sam Christus. Ne stoii tudi nikeir po vsim ulnim Božiim Pismu, da bi mi imeli svetnike alli bodi lih Divico Mario moliti. Tiga nei tudi oben karsčenik nikoli sturil v tei viži, koker papisti.

Inu tako so ti stari karsčeniki ter učeniki verovali inu učili.

Epiphantus lib. 3. contra haereses69

Pravi, da so bili kecarii, katere on imenuie rollyridiane. Ti so učili,

da

Jn 14/, 10./

69 Epifant 3. knjiga proti herezijam.

70

da se ima Divica Maria moliti, nii ofrovati inu luči žgati. Katere on sva-ri inu očitu pravi, da se neima Divica Maria moliti. Beri samče noč verova-ti.

Ambrosius in epistolam ad Romi70

»Ta nekar le samuč prepovei sve-tnike moliti, tamač svari tudi ostro te, kiir pravio, da mi skuzi svetnike do Boga pridemo, koker skuzi služabnike k enimu kraliu. Inu pravi, da ie tu ena misera excusatio.«71

Lih taku tudi Augustinus in Libro de vera religione.72

Idem de heraesibus ad quod vult deus

SEctæ ipsius (scilicet Carpocra-tis) fuisse traditur socia quædam

Marcellina, quæ colebat imagi-nes Iesu etc. Pauli, et Homeri et Pythagore adorando in censumq

ponendo.

70 Ambrozij v pismu v Rim.

71 ponesrečeno opravičilo

72 Knjiga prave vere.

71

Zatu ie ena haidovska kriva nava-da inu gerdu malikovanie tako te sve-tnike, zlasti mertve, moliti. Inu tako malu bodo sve/t/nikiE s tim časčeni, da več bodo žmagani. Svetnike pak za verne priat/e/leE Božie inu izveličane spoznati inu častiti alli spoštovati po niih veri inu vernim delu sturiti. Kdo bi tako preklet bil, da bi to taiil?

PAPISTI

TI pak učio inu kratko ote imeti, da se ima Divica Maria suseb koker

pomočnica, srednica inu besednica par Bugi častiti inu koker kralica nebeska moliti. Inu potle vsi svetniki inu sve-tnice, koker tudi naši pomočniki, izve-ličarii inu prošniki. Zato iim tudi cer-kve zidaio, maše služio, pilde stavio, te iste tudi častio inu moliio, k ni/im/E ru-maio, molitve niim poio, postio; timu

H za

72

za to bolezan, unimu za drugo potre-bo, tei za večnu zdravie, drugi svetnici za telesnu. Celu po aydovskim gnu-snim malikovaniu služio, koker niih Salve Regina priča, kar povsod poio: »Zdrava o kralica Mati, te milosti

život. Sladkost inu upanie naše zdrava. K tebi vpiemo, strannici sinove Evini. K tebi vzdižemo tožeč inu iokaioč v tem solznim dolu. Nato tada, o ti naša Odvetnica, une tvoie milostive oči k nam oberni inu Jezusa, žnegani73 sad tvoiga telesa, po tim strannenii alli re-vii nam pokaži. O milostiva, o dobra, o sladka Divica mati Maria.« Inu na vsih svet v enim himnu poio

tako: »Chorus sacratus Martyrum, Confessio sacerdotum et Virginalis castitas. Nos a peccatis Abluat.«

RAZLOŽENIENatu

73 žegnani

73

Na tu vše ti moi bratac razmisli, očli raiši en aydovski malikovac biti s timi papisti, koker en pravi verni kar-sčenik, s timi evangeliskimi?

ŠESTI ARTIKUL OD PA-peža inu Cerkve

EVANGELISKI

TI pravio, učio inu spoznaio, da ie papež /s/E svoim dvorom; ta

pravi skuzi Daniela, Christusa, sveti-ga Pavla inu Ioannesa, oznanieni inu zdai skuzi sveti evangelion očitovani zupernik Christusovi, kateri se Chri-stusu inu niegovimu svetimu evan-geliu zuperstavi. Obtore ti, kateri sa-dai se niega z vero derže, niega posta-vom prav skuzi dade inu zagovaraio te evangeliske, kateri se samiga evange-lia inu Christusa derže, preganiaio inu moriio, ti neso več prava karsčanska cerkov. Stokrat manie imaio to moč,

H 2 daJn 16/, 32./

74

to moč, da bi ne mogli kai kriviga učiti alli postaviti tamuč, da so le-ti ta pra-va gmaina Božia inu Christusova, ter so li v Rimu alli Wittembersii, v Lu-blani alli v Konstantinopoly.74 Kateri Jezusovo stimo poslušaio, niega sami-ga za odrešenika inu srednika svoiga spoznaio, svete zakrame[n]teC čistu po Christusovi postavi obhaiaio, risnico ozihtu spoznaio inu zatu križ nossio alli terpe. »Ako ie lih dosti tudi hudih zmot mey niimi, koker lulke mey pše-nico.«

PAPISTI

Ti pak menio inu učio, da so oni ta sama edina katholiska Božia cer-kov, zunai katere bi ne bilu ni Boga ni izveličania. Inu da so ti evangeliski (kateri so papežu, koker Antichristu zuper) ta Antichrist, ta kriva Cer-kov, kecarii, kateri se imaio z mečom inu z ognom končati inu pomo-

rit

74 Wittenberg, Lju-bljana, Konstantino-pel.

I. Kor 10/, 14./

75

riti. Inu od vsiga karšanskiga inu ne-beskiga zdravia ločiti; koker tu, oni po Christusovim prerokovaniu ročnu sture.

RAZLOŽENIE

NA to vše ti, o karsčenik, razlo-či inu spomisli, h kateri gmai-

ni se oč perdružiti. Spomisli nazai na artikule vere. Spomisli kai Daniel, kai Christus, kai Paulus od Antichrista pravio. Inu premerkai, kateri del bulie ta znamania Antichristusova ima.

DAniel: »Antichristu le-ta znama-nia da:

I. Da bode vse po svoei misli stu-ril. II. Bogu zuper se stavil inu grozo-vitu mu zuper govoril. III. /V/E vseh svoih ričeh srečo imel. IIII. Za Boga svoih stariših

H 3 nistar

Jn 16, 2.

Dan 12/, 4./

76

nistar rodil.V. Za žensko lubezan ne maril.VI. Boga mausin /z/E zlatom ča-stil.VII. Svoie priatele inu pomočnike z blagom inu častio daroval.«Paval pak pravi, da bode:

»I. V Cerkvi Božii sedil inu se čez Boga vzdigoval inu da se ie vše par nie-ga času začel.II. Da pride z lažnivimi zaihni inu čudesami hudičovimi.III. Da mu ludie bodo silnu vero-vali.IIII. Da bode iidi prepovedal iest inu se ženiti, koker ie sturil kmalu Gre-gorius papež, sedmi tiga imena.V. Inu da k posledniimu času bode skuzi sveti evangelion očitovan.« Petrus tudi pravi, da bode: »I. Kurbarii inu nečistosti vdan. II. Da bodo zataiili Gospoda, kiir iih ie odrešil. III. Gospo-sčino ferahtali. III. Da bodo Simoniaci

inu

II. Tes 2/, 4./I. Tim 4/, 3./I. Tim 4/, 3./75

II. Pt 2/, 1−2./

75 Evidentno je, da je pisec ponovil zapis.

77

inu vero predaiali. Koker ie zdavnu edan papežnik od papežnih fariev dial: »Venalia nobis. Templa Sacerdo-te, altaria, sacra Coronæ. Ignis thura, prec/e/sE Coelum est venale Deusque.« Beri tudi kai sam Christus inu Evan-gelista Ioannes pišeta od Antichrista. Inu spomisli v Božiim strahu prez nida inu sovraštva, kateri del: eva[n]geliskiC alli papežniki ta znamania na sebi imaio.

ZAVERŽENIE

Slišal si moi karsčenik te naivekši poglavitniši artikule, zakaterih vo-lio se ti evangeliski karsčeniki s timi papeškimi stritaio inu prepiraio. Inu v katerih ne more obe[n]C človik neu-trališ biti. Druge veliku več, katere se le-tih, koker udi svoie glave derže, sam pustil, kar neso tako potrebni koker le--ti. Lohko pak bi bilu risnico spoznati inu se iz tih sadaniih zmot zrovnati,

da

76 Označeno mesto v izvirniku je neči-tljivo.

25 M/.../9 76

78

da bi ludie več na Boga, koker na člove-ka gledali. Da bi Christus na svetu /s/E svoio Cerkovio77 mogoč inu bogat bil, da bi prava vera sovraštva inu pr//ga-nania78 ne imela. Da bi tudi papež vsa-kimu svoio vest frai pustil inu nekar s takovo svoio inu siga sveta sillo, z me-čom inu ognom, svoie statute inu vero branil inu v ludi sillil; ni tudi z blagom siga sveta iih slepil. Inu koker se kuli našim ti piani Nembci inu nekatere sekte (katerih papeštvo desetkrat več ima, koker tudi pianih inu kurberskih fariev) v uči tičeio, tako sai le-tu inu drugu, nekar timu vekšimu delu ∑zla-sti modrim inu mogočim na potu leži, da več krivico za pokoia inu života vo-lio, koker risnico za križa volio lubiio.

Bog smili se vseih teih, kiir iše slepi v tami sede. AMEN

77 Cerkvio

78 Mesto v izvirniku je zabrisano.

79

PESAM INUMOLITOV, DA BOG SVO-IO CERKOV pRED ANTI-

christusovo ter po-svetno sylloohrani

I.

O Bog, Oča, nebeski Krall, kiir si nas k tvoiim sinom zbral, k tebi stari inu mladi, mi vsi, kiir smo zdai na zemlii, v nadlogah v skerbi kličemo, skuz Jezusa te prosimo.

II.

POmagai lubi Stvarnik naš, kiir nas v nadlogah naših znaš.

Nadloge zle so nas obšle, tvoio Cerkov zdai oblege. Sovražnik h t̀e rezdreti, nas ote žive požreti.

Za

80

III.

ZA volio besede tvoie, te svete evangelie,

to muč Božiio nam vsim vernim v’ pokuri izveličanim, katero milostivo si nam dal v tim lubim Jezusi.

IIII.

TU ni im žal, v sarcu težku dei, kar se iim risnica povei.

Da dianie misli človeske, postave stare papeške Bogu ne služe; so zabston, k pravici pred Bogom za lon.

V.

AMpak beseda Božia muč, ie prava sama svitla luč.

Ta nam sveiti v’ naši tammi, nas zvestu v sveti rai spremi. Nas trošta, viša, posveti, druguč rodi ter ponovi.

Inu

81

VI.

INu nas čistu vse uči, da nei par nas edne moči, da smo skaženi grešniki. V’ porodu, v’ delih krivični. Neiga, kiir bi prav Boga znal, po volii niega živil, dial.

VII.

ZAtu ie Bog Sinka poslal na svet, v’ tu človestvu, k’ nam

dal. Ta ie za nas martro terpil, nam vsim večni leben dobil. Kiir vše karsčen nain veroie, pravičan ie, živil bode.

VIII.

V Taki veri lubi Boga, moli ga koker očeta. Vero derži v dobrim ter zlim, služi Bogu iuu79 bližnim. V taki veri vesel zaspi, dušo, telo Bogu zroči.

Tiga

79 inu

82

IX.

TIga oni ne dopuste, tamač polak tudi stave

dela svoia zasluženie, maše mertvih, ludi prošnie,kadilu inu kropilu ote, da bi pomagalu.

X.

ZAtu nas zlu sovražio inu nas krivu dolžio,

da bi svetnike žmagali, dobru diat prepovedali. Gosposčini zoper bili, zmote, zvade začeniali.

XI.

OBtu Oča te prosimo, sarcom k’ tebi zdihuemo.

Ti veš, da syllo terpimo, syllo se tei ne vbranimo. Tvoio Cerkov ter sle tvoie, skuz muč tvoio obaroie.80

Ne80 obvaroie

83

XII.

NE dai, da bi naše mesu šibku pod križom zagalu,

da bi život več lubili, tebe dušo zapustili. Vsih, tudi tih Bog smili se, kiir še slipi v tammi side.

AMEN