prevare v obliki piramidnih shem in njihov …pyramid scheme. in such scheme the individuals may...

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Magistrsko delo

PREVARE V OBLIKI PIRAMIDNIH SHEM IN NJIHOV VPLIV NA OŠKODOVANCE

November 2014 Anja Rajher

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Magistrsko delo

PREVARE V OBLIKI PIRAMIDNIH SHEM IN NJIHOV VPLIV NA OŠKODOVANCE

Pyramid Schemes of Fraud and Their Effect on Victims Kandidatka: Anja Rajher, dipl. ekon (UN)

Študijski program 2. stopnje: Ekonomske in poslovne vede

Študijska usmeritev: Računovodstvo, revizija in davščine

Mentor: doc. dr. Iztok Kolar

Študijsko leto: 2013/2014

Maribor, november 2014

Kdor s sposojenimi očmi gleda in s sposojenimi ušesi posluša, ni nikoli varen pred prevaro.

(nemški pregovor)

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorju profesorju dr. Iztok Kolarju za strokovno pomoč, nasvete in usmerjanje pri izdelavi magistrskega dela. Zahvaljujem se tudi svoji družini, ki me je v času študija spodbujala, mi moralno stala ob strani, finančno pomagala in vedno verjela vame, da mi bo uspelo. Zahvaljujem se tudi vsem intervjuvancem, ki so mi s svojimi zgodbami pomagali pri analizi raziskovalnega področja.

POVZETEK

Spretni posamezniki iščejo vse mogoče poti, kako si pridobiti čim več denarja na škodo drugih. Pri tem izkoriščajo lahkovernost, pomanjkanje znanja in naivnost malega človeka. Tako so spretni posamezniki ugotovili način, kako priti do denarja, seveda s prevaro. Omislili so si prevaro v obliki piramidne sheme. Piramidna shema deluje na način, da posamezniki vstopajo s svojimi investicijskimi vložki v sam sistem. Pri tem je seveda nujno, da pripeljejo čim več novih vlagateljev, da se sistem enormno poveča. Organizatorji takšne prevare prepričujejo posamezne vlagatelje, da bodo brez posebnega truda zaslužili ogromne vsote denarja. Na začetku sistema organizatorji resnično izplačujejo donose prvim vlagateljem, saj le tako lahko zagotovijo, da se bo vse več in več novih vključilo v delujoč sistem. Dlje kot prevara deluje, več vlagateljev se priključi v sistem, ker pričakujejo donose. Ko organizatorji ne uspejo poplačati pričakovane in obljubljene donose vlagateljem, sistem propade, kot hišica iz kart. Veliko vlagateljev ostane brez svojega vložka, obljubljenih donosov in z izigranim zaupanjem. Seveda pa prevare v obliki piramidnih shem ne moremo enačiti z mrežnim marketingom. Sistema sta si zelo podobna, vendar je potrebno poznati tudi njune razlike. Velikokrat je njihova razlika zelo majhna in gre le za vprašanje njihovega namena delovanja. Če je cilj delovanja družbe prodaja in oglaševanje izdelkov, je mrežni marketing zakonit. Če pa je cilj te družbe le pobrati denar naivnih vlagateljev, je piramidna shema kaznivo dejanje. Prevare v obliki piramidnih shem so v Sloveniji opredeljene kot kaznivo dejanje in so organizatorji kazensko odgovorni. V zdajšnjem veljavnem zakonu KZ – 1 je organiziranje denarnih verig in nedovoljeno prirejanje iger opredeljeno v 212. členu. Ena izmed najbolj poznanih prevar v obliki piramidnih shem v zgodovini je nedvomno piramida Italijana Charlesa Ponzi, tako imenovana Ponzijeva piramida. Drugi največji goljuf vseh časov, s katerim je »čudežno izginilo« 50 milijard ameriških dolarjev, je bil Bernard Madoff. Na prevarantski način je uspel ustvariti največjo piramidno prevaro v zgodovini človeštva, katero je gradil in uspešno vodil kar 30 let. Njegova prevara je vključevala organizacije in posameznike iz celega sveta. Tudi v Sloveniji so potekale prevare v obliki piramidnih iger. Nekatere so k nam prinesli organizatorji iz tujine, druge so priredili naši spretni Slovenci. Delovale so naslednje: Fair Play, Catch the cash, Magic Gold, Hoff Design, Euro Success, Remius, Finanzas Forex, Profit Club, Future Trade Investment Holding. V magistrskem delu smo se poglobili v predstavitev in analizo prevar v obliki piramidnih shem in njihov vpliv na oškodovance. Z intervjuji smo želeli preveriti, kako so prevare v obliki piramidnih shem v Sloveniji vplivale na življenje oškodovancev. Ključne besede: piramidne sheme, denarne verige, prevare, mrežni marketing, Ponzijeva shema.

ABSTRACT

Inventive individuals are constantly searching for ways to acquire as much money as possible to the detriment of others. In doing so, they take advantage of people’s gullibility, lack of knowledge and naivety. Eventually they found a way to make money by using a clever financial scam. Con men came up with a financial fraud in a form of a pyramid scheme. In such scheme the individuals may only enter by investing in the system itself. It is, of course, necessary that they bring as many new investors along, so that the whole system grows enormously. The organizers of this kind of deception are convincing the potential investors that they will surely earn huge amounts of money without any effort. At the beginning the organizers actually pay out yields to the first investors, since this is the only way they can assure that new investors will want to take part. Gradually, more and more people are involved, and every one of them is expecting a pay-off. However, once the organizers are no longer capable of paying out the expected and promised revenues, the system collapses like a house of cards. Many financiers are left without the initial input, the promised returns and are double-crossed. Pyramid schemes should not be equated with network marketing. The systems may seem very alike; however, one should understand the differences. The variance between the two is sometimes very small and perhaps only a matter of the sole purpose of the operation. In network marketing, the organization’s aim is to advertise and sell products, which is a legitimate purpose. Contrary, if the sole purpose of the operation is to collect money from naïve investors, the matter in question is a criminal offence. Frauds in the form of pyramid schemes are considered an act of crime in Slovenia, for which organizers are consequently held criminally liable. Article 212 of the act KZ – 1 (penal code) defines organizing money chains and unlawful gambling as forbidden by law. One of the most widely recognized pyramid scheme type of fraud in history is undoubtedly the Ponzi scheme, named after the Italian Charles Ponzi. Another famous crook who made 50 billion US dollars magically disappear was Bernard Madoff. He managed to create the biggest pyramid scheme in history, which he successfully built and ran for 30 years. His operation included organizations and individuals from all over the world. Likewise, Slovenia had its share of pyramid scheme frauds. Some were imported from abroad, others invented by our clever Slovenes. Here is a list of known schemes: Fair Play, Catch the cash, Magic Gold, Hoff Design, Euro Success, Remius, Finanzas Forex, Profit Club, Future Trade Investment Holding. The focus of this master thesis is in-depth presentation and analysis of pyramid schemes and their impact on people who are suffering the damage. Interviews gave us

an insight into how the pyramid scheme scams influenced the peopled involved in Slovenia. Keywords: pyramid schemes, money chains, financial scams, network marketing, Ponzi scheme.

i

KAZALO

1 Uvod ---------------------------------------------------------------------------------------------------------- 1

1.1 Opredelitev področja in opis problema -------------------------------------------------------------------------------- 1

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ------------------------------------------------------------------------------------------- 1

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ------------------------------------------------------------------------------------- 2

1.4 Metode raziskovanja --------------------------------------------------------------------------------------------------------- 2

2 Piramidne sheme ------------------------------------------------------------------------------------------ 4

2.1 Definicija prevar v obliki piramidnih shem ---------------------------------------------------------------------------- 4

2.2 Značilni znaki prevar v obliki piramidnih shem ---------------------------------------------------------------------- 6

2.2.1 Vlagatelji, ki se težko uprejo obljubam ponudnikov ---------------------------------------------------------- 7

2.3 Potek prevare v obliki piramidne sheme ------------------------------------------------------------------------------- 7

2.4 Osnovni napotki ravnanja, če menite, da ste vključeni v piramidno shemo -------------------------------- 8

3 Piramidne sheme, mrežni marketing in drugi podobni načini mreženja -------------------- 9

3.1 Podobnosti med piramidnimi shemami in drugimi načini mreženja ------------------------------------------ 9

3.2 Razlike med piramidnimi shemami in drugimi načini mreženja ----------------------------------------------- 10

4 Znane prevare v obliki piramidnih shem drugje-------------------------------------------------- 13

4.1 Charles Ponzi ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 13

4.2 Bernard Madoff -------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 15

4.2.1 Prevara in zlom največje finančne piramide ------------------------------------------------------------------ 16

4.3 Prevara 419 ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 20

4.3.1 Zakaj Nigerija? --------------------------------------------------------------------------------------------------------- 20

4.3.2 Glavne značilnosti te prevare ------------------------------------------------------------------------------------- 22

4.3.3 Možne različice pisem z vsebino: -------------------------------------------------------------------------------- 24

4.4 Prevara na Japonskem ----------------------------------------------------------------------------------------------------- 25

5 Prevare v obliki piramidnih shem v Sloveniji ----------------------------------------------------- 28

5.1 Fair Play ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ 29

5.2 Catch the cash ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 30

5.3 Magic Gold -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 32

5.4 Gem Collection --------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 32

5.5 Hof Design --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 34

5.6 Euro Success ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ 35

5.7 Remius -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 37

5.8 Finanzas Forex --------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 39

ii

5.9 Profit Club---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 43

5.10 Future Trade Investment Holdingu ------------------------------------------------------------------------------------- 47

5.11 LiveSmart 360 ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 48

6 Skupne značilnosti opisanih prevar ----------------------------------------------------------------- 53

7 Raziskava: Prevare v obliki piramidnih shem in njihov vpliv na oškodovance ----------- 54

7.1 Analiza intervjujev ---------------------------------------------------------------------------------------------------------- 55

7.1.1 Vpliv prevare na življenje oškodovancev ----------------------------------------------------------------------- 63

7.2 Zaključki intervjujev -------------------------------------------------------------------------------------------------------- 63

8 Sklep -------------------------------------------------------------------------------------------------------- 66

9 Literatura in viri ------------------------------------------------------------------------------------------ 69

10 Priloge -------------------------------------------------------------------------------------------------------- 1

10.1 Priloga 1: Primer prevare elektronskega pisma ----------------------------------------------------------------------1

10.2 Priloga 2: Anketni vprašalnik -----------------------------------------------------------------------------------------------3

iii

KAZALO SLIK

Slika 1: Prikaz piramidne sheme ------------------------------------------------------------------------------------------------ 5

Slika 2: Charles Ponzi (rojstvo 1882 leta – smrt 1949 leta) ------------------------------------------------------------- 14

Slika 3: Charles Ponzi med delom v svoji pisarni v Bostonu ------------------------------------------------------------ 14

Slika 4: Bernard Madoff---------------------------------------------------------------------------------------------------------- 15

Slika 5: Indeks percipirane korupcije v svetu 2013 ----------------------------------------------------------------------- 22

Slika 6: Kazutsugi Nami ---------------------------------------------------------------------------------------------------------- 26

Slika 7: Margareta Tomažič – Megi na enem izmed svojih predavanj----------------------------------------------- 30

Slika 8: Na sredini na sliki Ciril Gradišar, direktor Exocoma ------------------------------------------------------------ 31

Slika 9: Paket nakita in ure M&M --------------------------------------------------------------------------------------------- 35

Slika 10: Nello Marconi ---------------------------------------------------------------------------------------------------------- 37

Slika 11: Poslovneža Urša Šprah in Mitja Petrič --------------------------------------------------------------------------- 44

Slika 12: Dejan Zavec je promoviral to družbo z napisom na hrbtu na eni izmed svojih tekem -------------- 45

Slika 13: Reklamna slika, za izvedeno nagradno igro, ki je potekala na medmrežju FB ------------------------ 46

Slika 14: Ena izmed njihovih reklamnih slik za promocijo -------------------------------------------------------------- 46

Slika 15: Prvi korak do zaslužka ------------------------------------------------------------------------------------------------ 49

Slika 16: Drugi korak do zaslužka ---------------------------------------------------------------------------------------------- 49

Slika 17: Tretji korak do zaslužka ---------------------------------------------------------------------------------------------- 50

Slika 18: Tik pod vrhom milijonarja ------------------------------------------------------------------------------------------- 50

Slika 19: Osnovni paket – vrednost 199€.----------------------------------------------------------------------------------- 51

Slika 20: Builder paket – vrednost 599€ ------------------------------------------------------------------------------------- 51

Slika 21: Leader paket – vrednost 1.299€ ----------------------------------------------------------------------------------- 51

KAZALO TABEL

Tabela 1: Razlike med mrežnim marketingom in denarnimi piramidami .................................................. 10

Tabela 2: Starost v letih ............................................................................................................................. 55

Tabela 3: Piramidne sheme, ki jih intervjuvanci poznajo ........................................................................... 56

Tabela 4: Pomembnost razloga za vstop v piramidno shemo ................................................................... 57

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Prikaz statusa intervjuvancev ........................................................................................................ 59

Graf 2: Prikaz intervjuvančevega stanu ..................................................................................................... 59

Graf 3: Prikaz, kje so intervjuvanci živeli pred vstopom v piramidno shemo ............................................ 60

Graf 4: Prikaz, koliko organizatorjev je prirejalo seminarje ....................................................................... 60

1

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema V času 21. stoletja, v katerem živimo, so piramidne sheme1 stalnica našega življenja. Vsak posameznik se na svoj način trudi, da bi lahko zaslužil več in bolje živel. Zaradi želje po večjih zaslužkih se ljudje različno odločajo, po kateri poti bodo dosegli svoje zastavljene cilje. Posamezni goljufi, ki tržijo svojo piramidno shemo, kot možnost hitrega zaslužka in boljšega življenja, pa pridejo na svoj račun. Ko posameznik išče nove priložnosti za življenje, se lahko poslužuje najrazličnejših informacij, ki so mu na voljo na internetu, časopisu, knjigah in tako lahko dostopa do virov informacij po celem svetu. Največ informacij mu vsekakor nudi internet, iz katerega mora posameznik izluščiti, katere informacije so resnične, prave zanj in katere ne. Pri tem pa lahko posameznik zapade v splet piramidne sheme, za katero niti ne ve, da to dejansko je. Glavna informacija mu je bila predstavljena tako, da mu obljubljajo ogromne dobičke in boljše življenje v kratkem času. A žal je resnica o piramidnih shemah drugačna, kot jo prikazujejo njihovi predstavniki. Večina piramidnih shem se je v doglednem času porušila in za seboj pustila ogromno ljudi z izgubljenim denarjem. Zaradi osebnega zanimanja, kako prepoznati prevaro v obliki piramidne sheme, zakaj se eni odločajo za vstop v takšne sheme in kako so propadle sheme vplivale na življenje teh ljudi, smo se odločili, da o tem raziščemo in napišemo magistrsko delo.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Glavni namen magistrskega dela je raziskati prevare v obliki piramidnih shem in kako le-te vplivajo na življenje oškodovancev. Podrobneje smo raziskali vpliv prevar v obliki piramidnih shem na življenje oškodovancev v Sloveniji. Za tujino pa smo predstavili njihove prevare v obliki piramidnih shem in značilnosti le teh. Cilji magistrskega dela so:

• raziskati značilnosti prevar v obliki piramidnih shem,

• raziskati načine izvajanja prevar v obliki piramidnih shem in njihove bistvene značilnosti, po katerih lahko ugotavljamo, da gre za prevaro,

• raziskati lastnosti oškodovancev v Sloveniji, ki so bili vključeni v eno izmed prevar v obliki piramidnih shem,

1 Piramidne sheme so sistemi, v katerih se udeleženci povežejo v hierarhično piramido in so to

največkrat tako imenovane denarne sheme.

2

• raziskati vzroke vstopa oškodovancev v prevare v obliki piramidnih shem,

• raziskati posledice vstopa oškodovancev v prevare v obliki piramidnih shem na njihovo življenje.

Magistrsko delo temelji na naslednjih osnovnih trditvah (hipotezah): H 1: V piramidne sheme v Sloveniji se ljudje vključujejo zaradi zaupanja o poštenosti ustanovitelja tega podjetja; tako kot je Bernard L. Madoff svoje stranke prepričeval o njegovi poštenosti in pravičnosti2. H 2: V piramidne sheme v Sloveniji se ljudje vključujejo zaradi pomanjkanja denarja za normalno življenje. H 3: 80% Slovencev, ki investirajo v prevaro v obliki piramidne sheme, izgubi svoj vložek. V Združenih državah Amerike predpostavljajo, da 90% ljudi, ki vložijo denar v prevaro v obliki piramidne sheme, izgubi svoje premoženje.3

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljamo, da se je v času pisanja magistrskega dela pojavila na trgu kakšna nova piramidna shema, za katero še ne vemo in je ne moremo vključiti v raziskavo. Predpostavljamo da piramidnih shem v prihodnosti ne bomo mogli nikakor izkoreniniti, zato je ta tema lahko vedno predmet raziskav. V teoretičnem delu smo se omejili na raziskave, mnenja in stališča različnih avtorjev, ki so raziskovali piramidne sheme v 20. in 21. stoletju, tako v slovenskem kot tujem jeziku. Zavedamo se, da je literature zelo malo, zato smo informacije črpali tudi iz najrazličnejših domačih in tujih člankov, ki so objavljeni v revijah, časopisih in v različnih internetnih bazah podatkov. Omejitev empirične raziskave pa je v pridobivanju oškodovancev, ki so sodelovali v eni izmed prevar v obliki piramidnih shem. Veliko ljudi ne želi govoriti o takšnih stvareh, drugi si zatiskajo oči, da so bili vpleteni v propadlo piramidno shemo. Poskušali smo pridobiti čim več oškodovancev, da smo lahko naredili pravilne zaključke. Končne ugotovitve raziskave so omejene samo na vzorec raziskave.

1.4 Metode raziskovanja V teoretičnem delu magistrske naloge smo uporabili deskriptivni način proučevanja z metodo deskripcije, s katero smo opisali teorijo, ugotovljena dejstva ter pojme z domačo in tujo strokovno literaturo. Z metodo komparacije smo primerjali mnenja različnih avtorjev. V svojo raziskavo smo vključili tudi številne članke.

2 Vir: Sander. P. Afera Madoff: Prevara ter zlom največje finančne piramide

3 Vir: http://www.investopedia.com/articles/04/042104.asp

3

V empiričnem delu magistrske naloge pa smo vse zastavljene hipoteze preverjali s pomočjo metode intervjuja. Poiskali smo oškodovance, ki so bili vključeni v prevaro v obliki piramidne sheme. Skozi osebni intervju smo preverjali ali so se vključevali v piramidno shemo zaradi zaupanja o poštenosti ustanovitelja te piramidne sheme in ali so se vključevali zaradi pomanjkanja denarja za normalno življenje. Skozi intervju smo poskušali pridobiti podatke, koliko premoženja so izgubili v teh naložbah, oziroma, če so morda tudi kaj zaslužili.

4

2 PIRAMIDNE SHEME

2.1 Definicija prevar v obliki piramidnih shem Pojem piramidne sheme v različnih literaturah lahko zasledimo z različnimi izrazi. So lahko tako imenovane, piramidne prevare, denarne piramide ali finančne piramide, Ponzijeve sheme (»Ponzi scheme«), denarne oziroma finančne verige itd. Skupni pojem lahko opredelimo kot finančni inženiring ali z nadpomenko gospodarski kriminal. Vsem je skupno, da gre za sistem, v katerem so udeleženci povezani v hierarhično strukturo – piramido. V nadaljevanju povzemamo nekatere definicije posameznih avtorjev o piramidnih shemah. O piramidnih shemam govorimo takrat, kadar se za izvrševanje kaznivih dejanj poveže več storilcev in je njihova organiziranost prepoznavna kot piramidno urejena, kar pomeni, da so v organizaciji določeni medsebojni statusni odnosi (vodje, nadzorniki, izvrševalci). Ustanovitelji na vrhu piramide dobijo denar s pridobivanjem ljudi. V svoj žep pospravijo pristopne takse in druga plačila, ki jih plačujejo tisti, ki vstopijo v shemo pod njimi (Jeras 2009, str. 30-31). Piramidna, denarna, verižna igra je denarni sistem, kjer se udeleženci povežejo v t.i. hierarhično piramido. Piramidna igra temelji na pobiranju denarja ljudem, vse ostale razlage so zgolj zavijanje kamna v celofan. Ker pa je tovrstna shema preveč očitna, guruji denarne goljufije navadno ponudijo nekaj enkratnega, kot je posel tisočletja, odlični izobraževalni seminarji, tečaji, ekskluzivni izdelki, ki niso nikjer drugje dostopni, videl pa ga ni pravzaprav še nihče (Ličen 2011). Kot že samo ime pove, je piramidna shema strukturirana v obliki piramide. Ta se običajno začne z eno samo osebo – začetni investitor / zaposlovalec- kateri je na vrhu te piramide. Ta oseba začne zaposlovati druge, ki so pripravljeni investirati določen znesek, ki je nujno potreben za začetno zaposlitev / sodelovanje. V kolikor si nova pridobljena oseba želi povrniti vložek, mora prepričati nove ljudi za vstop in za plačilo investiranja. Če si oseba pridobi vsaj 10 ljudi ali več pod sebe, si bo tako iz malega vložka ustvarila profit (Investopedia staff 2014). Nadalje novi ljudje postanejo investitorji / zaposlovalci in vsak teži k temu, da bi svoj investiran znesek pridobil nazaj. V zameno tega želi pridobiti novih 10 ali več ljudi pod sebe, seveda z njihovimi investicijami. V takšni piramidi lahko v treh korakih pridemo do več kot 100 vpletenih ljudi v mrežo. Ti investitorji / zaposlovalci imajo profit od vseh vložkov ljudi pod seboj, minus njihov začetni vložek, ki so ga plačali osebi, ki ga je vključila v piramidno shemo. Ta piramidna shema raste tako dolgo, dokler ne postane piramidna shema na dnu šibka in ne more več pokrivati najvišje ravni strukture oziroma, ko zmanjka novih ljudi za vstop (ibid.,).

5

Za lažje razumevanje zgornje definicije pomena piramidna shema, prikazujemo sliko 1. Iz slike lahko vidimo, kako hitro se lahko razširi število ljudi iz 1 osebe v prvem nivoju, v 1.000 vključenih oseb že v 4 nivoju in tako naprej.

Slika 1: Prikaz piramidne sheme

Prirejeno po: (Investopedia staff 2014)

Problem pri piramidni shemi predstavlja dejstvo, da ne more potekati v nedogled, saj na svetu obstaja končno število ljudi, ki bi se lahko pridružili. Ljudje upajo, da bodo denar, ki ga investirajo v vključitev v piramidno shemo, dobili povrnjenega z dobički. Kljub temu nobeno bogastvo ni bilo samo ustvarjeno, noben produkt ni bil sam prodan, nobena investicija se ni sama naredila in nobena storitev ni bila sama storjena. Goljufija je v dejstvu, da je za takšen cikel nemogoče, da se sam obdrži. Iz tega lahko povzamemo, da je zagotovo, da bodo ljudje od spodaj navzgor začeli izgubljati svoje vložke. Takšna vrsta piramide je nezakonita tako v Združenih državah Amerike, kot po večini držav po vsem svetu. Ocenjuje se, da 90% ljudi, ki investira denar v takšne piramidne sheme, izgubi svoj vložek (ibid.). Definicija, ki jo uporablja ameriška Agencija za trg vrednostnih papirjev –SEC (Sander 2010, str. 2): V klasičnem »piramidnem« sistemu skušajo udeleženci zaslužiti denar izključno z rekrutiranjem novih udeležencev v svoj program. Bistvo teh sistemov so obljube o visokih dobičkih v kratkem času, pri čemer ni treba narediti ničesar drugega kot to, da nekomu predamo svoj denar in ostale nagovarjamo, naj storijo enako. Goljufi, ki organizirajo piramidni sistem, včasih storijo vse za to, da program prikažejo kot legalno oglaševanje na več nivojih. Toda čeprav ti ustanovitelji trdijo, da se prodajajo zakoniti izdelki ali storitve, pa ti goljufi denarne prilive s strani novih udeležencev preprosto porabijo za izplačila zgodnjih vlagateljev. Piramida se slej kot prej sesuje, saj na neki točki piramida postane prevelika. Ustanovitelj ne more pridobiti toliko novih vlagateljev, da bi izplačal stare in na koncu ljudje ostanejo brez denarja (Sander 2010, str. 2).

1

10

100

1.000

10.000

100.000

In tako naprej, dokler...

10.000.000.000 ....dokler niso vključeni vsi prebivalci sveta!

6

2.2 Značilni znaki prevar v obliki piramidnih shem V nadaljevanju povzemamo nekaj bistvenih značilnih znakov prevar v obliki piramidnih shem.

• Priključitev v shemo prepričujejo znanci, prijatelji ali prepričljivi ponudniki – organizatorji te sheme,

• Organizatorji ponujajo priložnost priključitve zelo profitni shemi,

• Zagotavljajo visoke dobičke v zameno pridobitve novih članov,

• Zagotavljajo izjemno visoke donose na vložen kapital (vse od 10% pa do 100% donosa na vložen kapital), pod krinko, da bo vložen denar na različnih valutnih trgih,

• Če se posameznik želi pridružiti taki shemi, le vplača začetni kapital in kasneje žanje dobičke,

• Začetni vložki niso majhnih vrednosti (običajno nad 1.000€), lahko so tudi mesečni vložki,

• Po večini organizatorji ne ponujajo storitev ali blaga, le začetni kapitalski vložek,

• Organizatorji zmeraj trdijo, da to ni piramidna shema in da je vse popolnoma legalno, ter da so donosi zelo malo tvegani,

• Podjetja so velikokrat s sedežem v tujini, kamor se tudi nakaže začetni vložen kapital,

• Včasih je potrebno začetno prijavnino ali vložen kapital plačati kar v gotovini,

• Vrhovno poslovodstvo ni poznano,

• Zelo težko se pridobijo pomembne informacije o samem delovanju sheme,

• V naprej vzpodbujajo, da se dobički investirajo ponovno v shemo,

• Privabljajo potencialne nove vlagatelje z besedami: brez dela si lahko prislužite nov avto, novo hišo, luksuzno ladjo, brezskrbne počitnice, odplačilo kreditov…

• Za vstop se je potrebno odločiti čim prej (saj, ko ima posameznik več časa za razmislek, si običajno premisli),

• Nekateri organizatorji organizirajo tudi seminarje, za katerega je potrebno vplačati pristopnino,

• »Prevarantsko podjetje« velikokrat menja stalen naslov, ali pa stalen naslov dejansko ne obstaja. Velikokrat se menjajo tudi transakcijski računi pri različnih bankah, ali se mesečno menjujejo banke.

• Njihov naslov spletne strani lahko pogostokrat zamenja domeno (spletni naslov), ali pa je na obstoječem velikokrat tehnična napaka in tako nedosegljiva spletna stran.

V zgoraj naštetih alinejah smo na kratko povzeli bistvene značilnosti, ki se pojavljajo pri prevarah v obliki piramidnih shem. Prevare so si med seboj vsekakor zelo podobne, saj podobno delujejo. Vsekakor pa je organizatorjem prevare skupen en interes, da si pridobijo čim več denarja od naivnih vlagateljev.

7

2.2.1 Vlagatelji, ki se težko uprejo obljubam ponudnikov Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) v svoji zloženki (ki je dostopna na njihovi spletni strani) svetuje, kako se lahko vlagatelji uprejo obljubam ponudnikov o bodočih donosih na vložen kapital v prevarantsko obliko piramidne sheme, pod pretvezo, da to ni (ATVP, 2014):

• Predhodno poiščite vse potrebne informacije,

• Seznanite se z vsemi vrstami tveganj takšnega poslovanja,

• Pridobite čim več informacij o ponudnikih storitev,

• Ne nasedajte priporočilom znancev in sosedov,

• Ne podpisujte nikakršnih pogodb, ki vas spravljajo v podrejen položaj,

• Od posrednikov zahtevajte izpis vseh zanje opravljenih poslov, ki morajo vsebovati njihovo ime in priimek, številko računa, oznako finančnega instrumenta, količino, ceno, vrsto posla, vse stroške in podobno.

Agencija za trg vrednostnih papirjev tako želi s svojo zloženko poučiti svoje državljane, kako se naj zavarujejo pred prevarantskimi piramidnimi shemami in na kaj morajo paziti, ko se odločajo za svoje bodoče investicije.

2.3 Potek prevare v obliki piramidne sheme Organizator takšne sheme deluje neposredno s strankami in ponuja fantastične naložbe, ki so zasnovane na skrivnostnih poslovnih podvigih, insajderskih informacijah in nejasnih pojasnilih o naložbah. Tipične žrtve »ponzijeve« sheme so sorazmerno premožni ljudje, ki dalj časa ne potrebujejo vloženega denarja. Kot vsaka prevara je tudi tovrstna zasnovana na psihologiji. Organizator sheme mora s svojimi strankami namreč najprej zgraditi oseben odnos, poln zaupanja. Pomembno je, da mu stranka verjame in zaupa (Milivojevič 2009). Prevarant gradi zaupanje v več korakih. Prvi je, da tisti, ki na začetku vstopajo v shemo, redno dobivajo izplačane svoje donose. Če so bili sprva bolj zadržani, tako spoznajo, da stvar deluje. Prva logična psihološka posledica takšnega zaupanja je, da isti ljudje vložijo še več denarja. Organizator sheme navadno zahteva, da je stvar tajna, češ da bi konkurenca lahko uničila posel. Dejansko pa je tajnost potrebna zato, da finančni poznavalci prevare ne razkrijejo prehitro. Zato zgodnji vlagatelji, ki zaupajo v sistem, v posle najprej vključujejo svoje znance in prijatelje (ibid.). Tako se povečuje število vlagateljev v shemi. Ko se pri vlagateljih ustvari dovolj veliko zaupanje, organizator ponudi možnost, da svoje vloge reinvestirajo, oziroma da svoj vložek in zaslužek obdržijo v shemi in še dodatno zaslužijo. Seveda pa, da bi obdržal zaupanje vlagateljev, ki želijo izplačilo denarja, tega tudi korektno dobijo. Če mu uspe, da večina denar spet vloži, organizator svoji »ponzijevi« shemi zagotovi delovanje za dlje časa (ibid.).

8

Piramidna shema pa se lahko konča na tri zelo podobne scenarije:

• Lahko organizator sheme popolnoma izgine iz »sveta« z vsem denarnim premoženjem,

• Lahko se sama shema sesuje pod svojo lastno težo (Ko zmanjka novih naivnih vlagateljev in tako organizator ne more zagotoviti izplačil obljubljenega. Pri tem velikokrat zavlada panika pri investitorjih, ki si želijo na hitro »dvigniti« investiran denar, ki ga v resnici ni.),

• Ali pa shemo, kot prevaro, razkrijejo mediji. Točen potek, kako so prevare v obliki piramidnih shem potekale v tujini in v Sloveniji, so predstavljene pod poglavjem številka 4. in 5.

2.4 Osnovni napotki ravnanja, če menite, da ste vključeni v piramidno shemo

Če posameznik, ki je vložil del svojih sredstev v določeno denarno piramido, začne dvomiti o legalnosti poslov, oziroma če sumi, da je njegova naložba del prevare, naj to nemudoma sporoči za to usposobljenim organom. V Sloveniji se lahko to sporoči direktno policiji (na številko 113), ki posreduje informacije za to usposobljenim sodnim organom, ki začnejo s postopkom preiskave. Po sporočilu policiji pa Agencija za trg vrednostnih papirjev priporoča (ATVP, 2014):

• »Takoj ustavite vsa nadaljnja vplačila v takšne sheme,

• Poskušajte pridobiti čim več podatkov o osebi, ki vas je vključila v takšno shemo,

• Zapisujte si telefonske klice oziroma druge oblike komuniciranja ter vsebino pogovorov,

• Poskušajte pridobiti svoj vložek nazaj,

• Zberite vso razpoložljivo dokumentacijo, povezano s takšno naložbo,

• Natisnite si vse spletne strani, ki so povezane s to verigo,

• Pripravite pisno kronologijo dogodkov in oseb, povezanih s shemo, v katero ste vključeni.«

Agencija za trg vrednostnih papirjev na svojih spletnih straneh priporoča vsem državljanom, kakšni naj bodo nadaljnji koraki po ugotovitvi oziroma po sumu, da gre za njihovo investicijo v prevarantsko piramidno shemo. S takšnimi ukrepi želi Agencija za trg vrednostnih papirjev ozavestiti ljudi, kako je pomembno spremljati, kam smo naložili svoje investicije in da si o lastni investiciji pridobimo čim več podatkov. V nadaljevanju magistrskega dela smo predstavili ločevanje pojma piramidne sheme in mrežni marketing. Menimo, da še velika večina ljudi ta dva pojma zamenjuje, saj je med njima majhna, a ključna razlika.

9

3 PIRAMIDNE SHEME, MREŽNI MARKETING IN DRUGI PODOBNI NAČINI MREŽENJA

Definicije piramidnih shem, prevar v obliki piramidnih shem, značilnosti ter potek teh shem smo opredelili že v predhodnem poglavju (poglavje številka 2) zato na tem mestu ne bomo ponovno obravnavali te teme. V tem delu bomo seznanili samo z definicijo mrežnega marketinga in v nadaljevanju opredelili, v čem so si piramidne sheme in mrežni marketing podobni in kje so razlike. Podrobneje se v teh temah mrežnega marketinga in ostalih možnih oblik prodaje ne bomo poglabljali, saj menimo, da je ta tema možnost poglobljene obravnave kot nova raziskovalna naloga. Po besedah Tomc-a (2007, str. 616) je mrežni marketing način trženja in neposredne prodaje blaga za široko porabo, ki jo mrežne marketinške organizacije in njihovi člani opravljajo namesto grosistov in maloprodajnih trgovcev. Te organizacije in njihovi člani opravljajo funkcijo distribucije izdelkov končnim porabnikom. Mrežni marketing je nastal kot rezultat ugotovitve proizvajalcev, da je njihov proizvod na trgu manj dostopen potrošnikom, ker je med proizvajalcem in končnim porabnikom vrsta posrednikov, ki si v končni ceni proizvoda vzamejo svoj del pogače. Za mrežno marketinško prodajo je značilno, da se tako prodajajo tako imenovani izdelki široke porabe, namenjeni predvsem vsakdanji rabi. Bistvo mrežnega marketinga je aktivnost potrošnika, da drugim potrošnikom sporoča svoje pozitivne izkušnje s proizvodom, tako da posreduje podatke o kakovosti in prednostih proizvoda pred drugimi primerljivimi proizvodi. Potrošnik kot uporabnik tako sam reklamira proizvod, ki ga uporablja, z mrežnim marketingom pa lahko nastopa tudi kot prodajni zastopnik proizvajalca. Proizvajalec deli del tako dobljenega dobička po strukturi aktivnih uporabnikov, sorazmerno njihovemu prispevku k povečani prodaji. Aktivnim potrošnikom daje nagrado – v obliki udeležbe pri delitvi povečanega dobička, ki ga ima od večje prodaje. Kolikor več kupcev pripelje posamezen potrošnik, toliko več provizije dobi od povečanja dobička proizvajalca (ibid., str. 616).

3.1 Podobnosti med piramidnimi shemami in drugimi načini mreženja

Podobnosti med prevarami v obliki piramidnih shem in drugimi načini mreženja; za kar mislimo mrežni marketing, so v tem, da so zgrajeni na enak način – piramidno. Vse oblike težijo k temu, da se z novimi investitorji oziroma kupci veča njihova piramida. Nesporno je tudi dejstvo več kupcev / investitorjev kot jih posameznik pripelje v piramidno shemo, več provizije dobi glede na njegov položaj v piramidni shemi.

10

3.2 Razlike med piramidnimi shemami in drugimi načini mreženja

Bistvena razlika med prevarami v obliki piramidnih sistemov in ostalimi načini mreženja sistemov je ta, da so prevare nezakonite in po večini držav preganjane. V Sloveniji so piramidne sheme kazensko opredeljene v Kazenskem zakoniku. Drugi načini mreženja, kot je npr. mrežni marketing pa so legalne oblike prodaje izdelkov na tržišču. Vendar je potrebno paziti, ko se vključujemo v takšne piramidne sheme, saj je zelo majhna meja med legalno shemo in nelegalno. Posamezniki lahko opazijo ali gre za legalno ali nelegalno shemo že na začetku, ko se vključujejo. Saj je po besedah Tomc –a (2007, str. 622-623) članarina tista, ki jo potrošnik plača za vstop v multilevel (več nivojsko) marketinško organizacijo (v nadaljevanju MLM) mrežo in v nobenem pogledu ne sme biti protivrednost proizvoda ali prikrita oblika kupnine za nakup le-tega. Niti ne sme pomeniti drugovrstnega vira dobička MLM organizacije, temveč je lahko zgolj ekvivalent administrativnih stroškov organizatorja (to so npr. stroški vnosa v računalniško bazo članov MLM mreže, stroški izdelave članske izkaznice itd). V kolikor zahtevajo za vstop v priključitev take piramidne strukture visoke stroške oziroma visoko investicijo ali postavljajo pogoj, da je za vstop potreben nakup izdelka visoke vrednosti, potem je to najverjetneje, da gre v ozadju za prevaro v obliki piramidne sheme, ki je pod krinko te organizacije. Ob tem tudi velikokrat poudarjajo, da si lahko vstopni nakup zelo hitro povrneš, saj je za to potrebno le včlaniti nove člane in na podlagi njihovih vplačil prejmeš provizijo. Tudi ob takšnih besedah lahko sklepamo, da gre za prevaro v obliki piramidne sheme. Le kadar se proizvod v mrežnem marketingu prodaja potrošnikom, ki lahko ta proizvod kupijo brez obveznosti (aktivnega) sodelovanja v MLM mreži, je podano jamstvo, da takšna piramidna struktura ni nezakonita denarna veriga (Tomc 2007, str. 623). Kadar pa se proizvod prodaja večinoma kupcem, ki so hkrati tudi člani piramidne sheme, je sam produkt kot krinka za piramidno prevaro. Tak »izdelek« je lahko le krinka in dejansko ne obstaja - in je samo v obliki članarine- ali pa se izdelek prodaja po izjemno visoki ceni. Poglejmo še ključne razlike med mrežnim marketingom in denarnimi piramidami, ki jih navaja Perhavec (2012, str. 16-17; Povzeto po Spartak 2012):

Tabela 1: Razlike med mrežnim marketingom in denarnimi piramidami

Mrežni marketing Denarna piramida

Poudarek poslovanja Gre za prodajo izdelkov

oziroma storitev končnemu potrošniku in pridobivanje

novih sodelavcev.

Gre le za pridobivanje novih članov, podjetje nima izdelka oziroma ga ima in je

le navidezen, stranka ga nikoli ne dobi v roke.

11


Dobiček

Osnovna za izplačilo je odvisna od prodaje izdelka

in storitev končnemu porabniku. Torej od dobička svoje lastne prodaje in prodaje

sodelavcev, ki smo jih sami pripeljali v sistem.

Dobiček« je odvisen od števila vpisanih članov. Po

navadi se izplača delež vpisnine od vsakega, ki ga

pripeljete, ali v obliki »nagrad« za dosego cilja.

Predmet prodaje

Gre za prodajo dobrin, ki se uporabljajo v vsakdanjem

življenju, njihova cena pa je primerljiva s cenami v

navadni prodaji.

Gre za prodajo »čudežnih izdelkov«, po katerih na

trgu niti ni veliko povpraševanja, cene so po

navadi precej višje od sorodnih izdelkov v

klasičnem načinu prodaje. »Piramide« v največ

primerih nimajo izdelka.

Vstopni stroški

So minimalni ali jih sploh ni. Včasih je potreben

zakup paketa izdelkov, ki ga podjetje prodaja, včasih

ne.

Vstopni stroški so relativno visoki, pogosto skriti pod

stroški za članarino, izobraževanje, literaturo in

oglaševanje.

Podpora nadrejenih

Ni pretiranega pritiska na »podrejene«. Mentorji so

vedno dosegljivi in na razpolago za kakršno koli

pomoč. Z veseljem odgovarjajo na naša

vprašanja in nam pomagajo pri sestankih in

predstavitvah naših izdelkov.

Gre za konstanten pritisk s poudarkom na

pridobivanju novih članov. Težko so nam dosegljivi, ko se pojavi vprašanje, pa se raje izmuznejo odgovoru, saj nam negativnih plati

posla nihče ne želi prikazati.

Trženje

So jasni, točni načrti dela, brez obljub o ogromnem

zaslužku in finančni neodvisnosti na podlagi

brezdelja. Taktika visokega pritiska po navadi ni

prisotna.

Pogosto slišimo obljube, kot so: »zasluži ogromno

denarja z minimalnim delom« in fraze, ki so vedno prisotne: »to je življenjska priložnost«,

»omejeno število mest / izdelkov / storitev« ali

»priložnost, ki je ne smete zamuditi«.

12


Dostopnost informacij

Mrežno marketinško podjetje je registrirano pri Trgovski zbornici Slovenije. Podatke o sedežu podjetja,

delovanju, poslovanju in dejavnosti je lahko najti.

Podatki o podjetju so pomanjkljivi. Velikokrat je neregistriran sistem. Težko

dobimo kakršno koli informacijo.

Odkup zalog

Podjetja imajo sistem, kjer lahko vrnemo zakupljene

zaloge izdelkov po vsaj 90% cene, včasih imajo celo 30

dnevi rok vračila.

Piramida vračila nakupa blaga ne ponuja ali pa je odkup po bistveno nižji

ceni od nabavne.

Izstop iz sistema

Možen je brez kakršnih koli težav.

V piramidnem sistemu je izstop bolj težaven.

Največkrat temu sledi motivacijski govor, da je potrebno več investirati

vase in opraviti še kakšno dodatno izobraževanje, ki

je seveda plačljivo.

Razdelitev zaslužka

Zastopniki, ki so v podjetju mrežnega marketinga prišli kasneje in so zato vpisani nižje v sistemu, lahko brez

težav zaslužijo več kot njihovi višji.

V piramidi pa služijo le tisti, ki so na vrhu, in z vsako

nadaljnjo ravnjo dobiček pada ali pa ga ni in je vse

samo en velik strošek.

Vir podatkov: (Perhavec 2012, str. 16-17; Povzeto po Spartak 2012)

Vidimo, da je razlika med mrežnim marketingom in piramidnimi shemami zelo majhna. Velikokrat gre le za vprašanje namena. Če je cilj družbe prodaja in oglaševanje izdelkov, je zakonit mrežni marketing. Če je pa le namen organizatorjev pobrati denar naivnih vlagateljev, je piramidna shema kaznivo dejanje.

13

4 ZNANE PREVARE V OBLIKI PIRAMIDNIH SHEM DRUGJE Zavedamo se, da vseh piramidnih shem, ki obstajajo v svetu, ne moremo predstaviti. Dejstvo je, da znova in znova nastajajo, z vidika sodnih organov pa je, da jih vnovič odkrivajo. V nadaljevanju prikazujemo najbolj odmevne prevare v obliki piramidnih shem, ki so se razvile v svetu in ki so za seboj pustile ogromno ljudi s praznimi denarnicami. Zanimivo je dejstvo, da ogromno izobraženih in premožnih ljudi verjame v takšne »naložbe«.

4.1 Charles Ponzi Ena izmed najbolj poznanih prevar v obliki piramidnih shem v zgodovini je nedvomno piramida Charlesa Ponzi, tako imenovana Ponzijeva piramida. Ponzi se je rodil leta 1882 v mestu Parma v Italiji. Po domnevanjih bi naj obiskoval univerzo v Rimu La Sapienza. Leta 1903 je prispel v Boston v Ameriko, kjer je opravljal priložnostna dela, vključno s pomivanjem posode v eni izmed restavraciji. Leta 1907 se je preselil v Montreal, kjer si je našel delo blagajnika v banki Zarossi. Cilji banke so bili, da zadovolji potrebe in interese italijanskih emigrantov. V času, ko je banka šla v stečaj zaradi slabih posojil, je Ponzi ostal brez denarja. Zraven tega je bil obsojen na tri leta zapora v Quebec-u, zaradi slabega danega posojila. Po prestani kazni je bil Ponzi vključen v še en kazenski prekršek, saj je tihotapil italijanske priseljence iz Kanade v Združene države Amerike. Zaradi tega tihotapljenja je pristal za dve leti v zaporu v Atlanti (BIO 2014). Kasneje se je vrnil nazaj v Boston in se leta 1918 poročil z Rose Gnecco. Delal je priložnostna dela, vendar nobenega dela ni opravljal dolgo. V tistem času se mu je porajala velika ideja o piramidni shemi, s katero se je želel zapisati v zgodovino. Ideje se je domislil takrat, ko je prejel pismo iz Španije, ki je vsebovala mednarodni poštni kupon (tako imenovan IRC – international reply coupon). Takšen kupon je bilo možno zamenjati za nekaj domačih poštnih znamk. Tako je prišel na idejo, da bi lahko kupoval te IRC poštne kupone v eni državi in jih prodajal dražje v drugi državi (ibid.). Tako je kasneje tudi deloval. Pošiljal je denar posameznim poznanim agentom v tujo državo, ki so zanj kupovali IRC kupone in mu jih pošiljali nazaj v Združene države Amerike. V domači državi jih je Ponzi zamenjal za domače poštne znamke in jih tako prodajal dražje, kot jih je sam kupil (ibid.). Kasneje tudi s takšnim zaslužkom ni bil najbolj zadovoljen, zato si je umislil, da bi v svojo mrežo povabil vlagatelje, za katera bi jim obljubil določen donos na vložena sredstva. Tako je v Bostonu obljubljal svojim vlagateljem več kot 200% letni donos na vložena sredstva, če bodo vlagali v njegov sistem, oziroma v piramido. Takšen letni donos je obljubljal, saj naj bi nastal v nakupih kot razlika v ceni med italijanskimi in ameriškimi

14

poštnimi kuponi. Po Ponzijevih besedah je poštne kupone kupoval tam, kjer so bili cenejši in prodajal tam kjer so bili dražji (Glining 1997, str. 56).

Slika 2: Charles Ponzi (rojstvo 1882 leta – smrt 1949 leta)

Vir: (BIO, 2014)

Ponziju je uspelo, da je v pol leta pridobil okoli 30.000 vlagateljev. Naenkrat je postal slaven, kar se je pokazalo v skupni zbrani vsoti 15 milijonov ameriških dolarjev. Množice so drle pred vplačilna okenca, tako da je morala policija vsak dan skrbeti za red in zakon. Vlagatelji so bili nad donosom tako navdušeni, da so zapirali svoje bančne račune, prodali vse svoje imetje in ga skupaj z življenjskimi prihranki vložili v piramido Charlesa Ponzija. Čeprav so se po nekaj mesecih pojavili prvi kritični odmevi v časopisu Boston Post, vlagatelji niso dovolili, da bi jih prestrašil. Ponzija so slavili kot dobrega človeka. Med drugim je brez obotavljanja vsakemu vlagatelju, ki je to zahteval, takoj izplačal vložek in obresti (Glining 1997, str. 56). Obresti so se izplačevale iz vložkov novih vlagateljev, posel s poštnimi kuponi pa je služil samo za krinko in zavajanje vlagateljev. Ker vlagatelji tega niso vedeli oziroma niso hoteli vedeti, je večina vlagateljev po izplačilu obresti in vložka z novo pogodbo vložila spet v piramido (Lamberger 2009, str. 95)

Slika 3: Charles Ponzi med delom v svoji pisarni v Bostonu

Vir: (Wikipedia, 2014)

15

Sin izdajatelja časopisa Boston Post, Richard Grozier, pa je bil nezaupljiv. Julija 1920 je začel objavljati serijo člankov, v katerih je dokazal, da se bo sistem Charlesa Ponzija nekega dne neusmiljeno zrušil. Omogočil je, da so na straneh časopisa povedali svoje mnenje tudi profesorji matematike in drugi strokovnjaki. V odgovor na te članke, za katere je Grozier čez nekaj let prejel Pulitzerjevo nagrado, je sodnik prepovedal Ponziju sprejemanje novih vložkov in odredil skrčenje celotnega poslovanja (Glining 1997, str. 57). Med vlagatelji je izbruhnil preplah, toda Ponzi jim je izplačeval noč in dan, tako da se je po nekaj dnevih stanje umirilo. V začetku avgusta pa je moral priznati nesolventnost. Nekaj dni kasneje je Boston Post poročal, da je Ponzi kriminalec, ki je bil v Kanadi že dve leti v ječi zaradi prevar. Aretirali so ga in obsodili na pet let zapora. Nato so ga leta 1925 spet prijeli zaradi novih prevar, leta 1934 pa končno izgnali v Italijo. Od takrat je bil sistem snežne kepe v angloameriških državah poznan kot Ponzijev sistem oziroma Ponzijeva piramida (ibid., 57).

4.2 Bernard Madoff Madoffova skrbno načrtovana piramidna shema je trajala kar 30 let in tako prerastla v največjo piramidno prevaro vseh časov. Večinoma je delovala v Združenih državah Amerike in v času sesutja polnila časopise po vsem svetu ter hkrati vplivala na svetovne borze. Po sesutju je zapustila okoli 50 milijard dolarjev dolgov okoli 11.000 upnikom. Zanimivo je, da so med upniki bile banke, zavarovalnice, razni skladi, dobrodelne fundacije, šole in druge različne organizacije. Vsi vlagatelji so zaupali, da so njihova sredstva pri Madoffu varno naložena.

Slika 4: Bernard Madoff

Vir: (Wikimedia, 2014)

Na sliki 4 vidimo Madoffa iz časa, ko je njegova piramidna shema dobivala sodni epilog. Bernard Lawrence Madoff se je rodil 29. aprila 1938 v delu Queensa v New Yorku, v povprečni judovski družini. Madoff je v svoji mladosti veliko časa prebil na ulicah ob igranju baseballa, poleti pa se je kopal na obali Atlantskega oceana. O njegovem značaju ni veliko znanega. Naj bi bil sramežljiv, a tekmovalen fant, vendar po besedah

16

predstojnice gimnazije ni v ničemer izstopal. Izhajal je iz tipične judovske družine srednjega razreda, ki so prišli iz Rusije. Starša sta bila Ralph in Sylvia. Po nekaterih podatkih bi naj svojo družino Ralph preživljal preko svojega podjetja, v katerem je bil borzni posrednik. Tako obstaja velika verjetnost, da se je Bernard Madoff z delnicami prvič srečal v zvezi s posli njegovih staršev (Sander 2010, str. 16-18). Med svojimi študentskimi leti se je Madoff srečal s svojo ljubeznijo in kasnejšo ženo Ruth, ki je po zaključku študija pisateljevala in skrbela za domače gospodinjstvo. Vzgojila sta dva sinova Marka in Andrewa, ki sta bila rojena sredi 60-ih let. Oba sta diplomirala in se po diplomi zaposlila v očetovem podjetju. Mark je bil specializiran za področje vrednostnih papirjev, uvrščenih v uradno borzno kotacijo, s katerimi se je trgovalo na njujorški borzi. Andrew pa je bil specializiran v družinskem podjetju za podjetja iz indeksa NASDAQ4, kjer je bil tudi član posvetovalnega sveta. Vloga obeh sinov je bila zgolj v opravljanju trgovanja in ne v upravljanju denarja ali investicij, ki so se na koncu sesule kot hišica iz kart (ibid., 24-29). V nadaljevanju prikazujemo začetne zametke in kasnejše delovanje Madoffovega imperija piramidne sheme. 4.2.1 Prevara in zlom največje finančne piramide Večina virov pravi, da je Madoff svoje lastno investicijsko podjetje ustanovil leta 1960. Za ustanovitveni kapital je vložil 5000 dolarjev, ki bi jih naj zaslužil med gimnazijskimi leti in študijem na kolidžu, ko je delal kot kopališki reševalec. Z borznimi posli se je tako začel ukvarjati hitro. Na začetku se je podjetje imenovalo Bernard L. Madoff Investment Securities (v nadaljevanju BMIS). Na začetku je bilo družinsko podjetje, ki sta ga vodila Bernard in Ruth. Kasneje sta se podjetju pridružila njuna dva sinova in ostali člani družine tako po rodni stani Bernarda, kot tudi po strani Ruth (Sander 2010, str. 27-30). Podjetje BMIS je sprva trgovalo z delnicami. Cilji so bili kupovati delnice po nižjih in prodajati po višjih cenah. Kasneje je Madoff ustanovil elektronski borzni trg, tako imenovan NASDAQ, ki je na začetku zajemal delnice tehnoloških podjetij. Preden je nastopilo elektronsko trgovanje na NASDAQ, so se posli sklepali s trgovci, objavljenimi na rožnatih straneh. Sistem je deloval tako, da v kolikor je želel kupec A kupiti 100 delnic podjetja A, je poklical borznega posrednika. Ko se je kupec dogovoril z borznim posrednikom o bistvenih zadevah, je slednji izpolnil obrazec z naročilom za nakup 100 delnic A in ga poslal po vakuumski cevi v sosednjo sobo. Uradnik v sosednji sobi je prevzel naročilo in ugotovil, kje je mogoče od posamičnih trgovcev kupiti vrednostni papir. Če je šlo za bolj likvidno delnico, je uradnik morda pregledal seznam velikih trgovcev in enega od njih poklical po telefonu ter povprašal po ceni. Če pa je šlo za manj likvidno delnico, je uslužbenec vzel v roke rožnate strani, pogledal ceno in jo

4 NASDAQ je bil elektronski borzni sistem. Pravzaprav je bila to ogromna elektronska tabla, na katero so

vsi trgovci vpisovali cene, po katerih so pripravljeni kupovati ali prodajati za njihove stranke. Če so se uspeli dogovoriti za ceno, je bil posel sklenjen.

17

preveril prek telefona. Potem je poslal naročilo do trgovca in običajno je bil posel sklenjen (ibid., 38). V tistih časih so bile rožnate strani legitimen in pogost način trgovanja z delnicami manjših podjetij, ki so bila premajhna za uradno kotacijo na njujorški borzi. Takih podjetij je bilo precej. Sčasoma, z elektronsko borzno kotacijo in elektronskimi borznimi naročili, je trgovanje z aktivnejšimi delnicami postalo avtomatizirano. Rožnate strani so uporabljali le še za zelo neaktivne delnice. Madoff se je s trgovanjem s papirji iz teh seznamov začel ukvarjati že takoj na začetku svoje kariere, saj je zaznal priložnost zaslužka, ki jih utegne prinesti kasneje masovna uporaba elektronike (ibid., 39). Tako je v naslednjih letih Madoff ustvaril elektronsko trgovanje vrednostnih papirjev; tako imenovan elektronsko podprt borzni trg NASDAQ. Omenjeni borzni trg se je hitro izkazal za uspešen trg, na katerem so se za kotacije odločila tudi največja podjetja, kot so Microsoft, Intel, Oracle, Google in drugi. Da si je Madoff pridobil zaupanje o poštenosti pri ljudeh, se je vključeval v številna različna združenja. Bil je član in donator različnih dobrodelnih organizacij, pokrovitelj demokratske stranke, član uprave znanega gledališča v New York-u, finančni podpornik posameznih šol in univerz, donator raznim zdravstvenim ustanovam, član in sponzor golf klubov (v slednjem si je pridobil ogromno bogatih vlagateljev) itd. Madoff je s svojim zasebnim investicijskim skladom posloval kot hedge sklad. Hedge sklad je po svoji sestavi precej nereguliran, vanj pa vlagajo zasebni vlagatelji, ki se hočejo zaščititi pred borznimi padci (Sander 2010, str. 54). Namigovanja so bila, da so premožni ljudje komaj čakali, da lahko vložijo v njegov sklad, vendar niso vedeli, kaj dejansko njegov hedge sklad kupuje in prodaja. Po podatkih Madoffovih strank je za vstop v njegov sklad najprej znašal minimalni znesek 1 milijon dolarjev, nato 5 milijonov in kasneje 10 milijonov dolarjev. Vsi so mu verjeli in zavedali so se, da jih je doletela velika čast, če so lahko vložili svojo investicijo v Madoffov sistem. Zaupanje o njegovem poštenem skladu se je širilo od ust do ust, kakor tudi da njegov sklad prinaša stabilne in zmerne donose. Svojim vlagateljem ni jamčil za nadpovprečne donose, ampak jim je obljubljal med 10-15 odstotkov letnega donosa. Če bi svojim vlagateljem obljubljal višje letne donose, bi ljudje najbrž kar se da hitro posumili, da je sistem napačen in bi se sistem zagotovo zrušil mnogo prej. Vsekakor si je Madoff zgradil svoj lastni imperij na svojem zaupanju. Na kakršni koli zabavi se je pojavil, je bil občudovanja vreden mož in kjer so vsi želeli spregovoriti besede z njim. Rad se je pogovarjal in vsem je dajal občutek o njegovem poštenem prijaznem delovanju. V svojem poslovanju nikoli ni želel prodati stvari za vsako ceno. Svoje stranke je včasih pustil čakati par tednov, preden je od njih vzel denar za investiranje v njegov sklad. Vse je delal povsem premišljeno in njegova tržna strategija je bila izjemno učinkovita.

18

Njegovi investitorji v skladu so bili iz vsega sveta. Vlagatelji so bili iz Združenih držav Amerike, iz Francije, iz Južne Amerike, Avstrije in na splošno iz Evrope. Največji vlagatelji so bili banke, zavarovalnice in razni oskrbovalni skladi in drugi. Dejstvo je, da ljudje niso imeli pojma, kam vlagajo, vedeli so le, da investirajo v nekaj dobrega (Sander 2010, str 78). Po propadu piramidne sheme so mnogi pisali, kako ameriška Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju SEC5) ni odkrila prevare. Po poročanju ameriškega časopisa The Wall Street Journal je bil Madoff v zadnjih šestnajstih letih svojega delovanja vsaj osemkrat obravnavan s strani SEC in drugih regulatorjev. Dvakrat je bil pri SEC tudi na zaslišanju (Sander 2010, str. 79). Pa kljub temu niso odkrili njegove prevare. Z zagotovostjo lahko rečemo, da je bil spreten pri komuniciranju in prelisičenju glavnih ameriških organov. Vsekakor lahko zapišemo, da se je med Madoffom in SEC v dolgih letih vzpostavil prijateljski odnos. Kot predsednik enega od odborov NASDAQ je pogosto sodeloval s SEC. Nekateri poudarjajo, za dobre medsebojne odnose, tudi poroko med njegovo nečakinjo Shano, ki je vodila Madoffove pravne zadeve in Ericom Swansonom, bivšim pomočnikom direktorja SEC. Madoff je bil nedvomno simpatični sogovornik in sposoben graditelj medosebnih odnosov in prav mogoče je, da je SEC zavajal, ali pa njihovo pozornost preusmerjal drugam (ibid., 80). Madoffov piramidni imperij se je zamajal od leta 2004 naprej. Omenjenega leta so že pisali časniki o nepravilnem delovanju njegovega poslovanja z delnicami. Vendar še do resne obravnave preiskovanja iz strani SEC-a ni prišlo. Leta 2005 je Markopolos (bil je zgleden matematik in računovodja z magisterijem iz financ na bostonskem kolidžu, ki je delal za manjšo vlagateljsko družbo v Bostonu) zapisal svoje dvome o pravilnem delovanju Madoffovega podjetja. Izjavil je, da Madoffovo podjetje krši zakon v dveh točkah: »Prva manj verjetna goljufija naj bi se nanašala na to, da je vlagateljem prikazoval nerealno visoke donose z nerealnimi cenami, s pomočjo front-runninga. Front running je kvalificiran kot insajdersko trgovanje, saj bazira na nejavnih informacijah, kar gre potem v korist ene in v škodo druge stranke. Druga verjetnejša prevara pa je, da gre v primeru Madoff Securities za največjo Ponzijevo shemo na svetu. Čeprav Markopolos ve, da naloga SEC ni, da z žvižganjem opozarja na take pojave, a ta primer vseeno vzpostavlja zato, ker misli, da je tako prav. Mnogo bolje se mu zdi, da SEC že zdaj ustavi to obsežno Ponzijevo shemo, kot pa da to stori kasneje, ko bo prepozno.« (Sander 2010, str. 91) V tem znamenitem članku je imel Markopolis popolnoma prav, vendar mu takrat ni uspelo prepričati SEC in ostale javnosti. Vendar je v kasnejših letih nastal škandal o nepravilnostih delovanja Medoffovega podjetja.

5 Glavne naloge SEC organizacije so, da nadzira glavne borzne udeležence, borzne trge, borzne

posrednike in trgovce, investicijske svetovalce in vzajemne sklade. SEC si prizadeva za objavljanje vseh pomembnih borznih informacij, s čimer vzdržuje pošteno trgovanje in vlagatelje ščiti pred prevarami (Sander 2010, str. 82).

19

Razmajan borzni trg v letu 2007 in posebej v 2008 ni le ustavil stalnih donosov, ki so bili običajni do leta 2006, temveč je spodkopal tudi zaupanje Madoffovih vlagateljev. Po seriji izstopov iz sklada v vrednosti 7 milijard dolarjev je počil sistem (ibid., 105). Na začetku decembra 2008, le deset dni pred škadalom, je Madoff svojega starega tovariša 95-letnega modnega magnata Carla Shapira prosil, naj mu posodi 250 milijonov dolarjev. Ta mu je seveda v dobri veri posodil. Denarja mu ni nikoli vrnil. S posojilom je ubogi gospod Shapiro podvojil svoje izgube, ki so končno nanesle pol milijarde dolarjev, kar je največja izguba posameznega vlagatelja v tej zadevi (ibid., 111). Bernarda Madoffa sta ovadila lastna sinova, po tem ko jima je doma priznal, da je njegovo bogastvo zgrajeno na veliki goljufiji. Sam Madoff je priznal, da je njegovo delovanje v resnici bilo zgrajeno kot Ponzijeva piramida. Določenim vlagateljem je leta in leta izplačeval dobičke od nakazil, ki jih je prejemal od drugih vlagatelje. Medoff je sinovoma tudi priznal, da te prevare znašajo vsaj 50 milijard dolarjev. Dodal je, da se sam želi predati oblastem v naslednjih 7 dneh, vendar še pred tem želi razdeliti 200 do 300 milijonov dolarjev, kolikor je še ostalo, svojim izbranim zaposlenim, družinskim članom in prijateljem (ibid., 113). Tako so ga oblasti 11 decembra 2008 aretirale in se je tako še istega dne prvič pojavil na zveznem sodišču na Manhattnu. Tako se je začelo sojenje. Za njegovo podjetje BMIS je bila odrejena likvidacija ter začasna zamrznitev sredstev. Seveda je sodišče pod drobnogled preverilo vse njegove družinske člane in zaposlene v nekdanjem podjetju, saj niso verjeli, da je vso prevaro gradil sam Madoff. Madoffov je proti plačilu 10 milijonov dolarjev varščine pridobil možnost, da do odločitve sodišča sme živeti v svojem luksuznem stanovanju. Leta 2009 je bil obsojen na 150 let zaporne kazni za vodenje največje piramidne sheme v zgodovini Združenih držav Amerike. Bil je obtožen za 11 goljufij, pranja denarja, krive prisege in kraje (Yang 2014). Propad njegove piramidne prevare je vplival na svetovno tržišče. Vpliv niso čutili le posamezniki (filmski igralci, scenografi, znani holivudski pari, poslovneži, pisatelji…), ampak tudi oskrbovalni skladi, mednarodne banke, hadge skladi, dobrodelne organizacije, pokojninski skladi, šole, univerze, zavarovalnice. Njegov propad je vplival tudi na vse ostale borze in močan vpliv je imel na zamajanje nepremičninskega trga. Veliko fundacij je moralo zapreti svoja vrata, saj so bile odvisne od Madoffovih donatorskih sredstev in nekatere povezane s prevaro Madoffovih strategij. Eden izmed večjih vlagateljev Rene-Thierry de la Villehuchet, ki je vodil družbo Access International Advisors, je zaradi izgub v poslu z Madoffom naredil celo samomor, potem ko je izgubil kar 1,4 milijarde dolarjev (Milivojević 2008). To je le ena izmed žalostnih zgodb ogoljufanih vlagateljev.

20

4.3 Prevara 419 Prevara 419 je v svetu poznana pod različnimi imeni, kot so »Nigerijska pisma«, »nigerijske ponudbe«, »nigerijska prevara s predujmom (»Nigerrian Advance Fee Fraud«)», ali samo »4-1-9« ali »419« in v Evropi kot »nigerijska naveza (Nigerian Connection«)«. Kot že samo ime pove so vsem skupna pisma, ki izvirajo iz Nigerije. Po določenih raziskavah je v zadnjem času prešlo kar 80 odstotkov vseh pisem v elektronsko obliko, kar povzroča še dodatne težave pri pregonu te vrste prevare v obliki piramidne sheme (Peršak 2003 str. VI). Prevarati teh pisem (ki so običajno državni uslužbenci in drugi pripadniki elit, iz katerih se je izoblikovala mnogokatera nigerijska vlada) se bodisi dejansko nahajajo v Nigeriji bodisi gre za nigerijske izseljence. Družbeno, ekonomsko in politično dogajanje v Nigeriji je bilo v pomoč v 80-ih letih 20. stoletja, da se je povečala prepričljivost ter kredibilnost nigerijskih pisem. Ta pisma so želela prepričati svoje naslovnike, da se v Nigeriji nahaja določeno premoženje, ki ga je potrebno prenesti v zahodne države, ker bo v nasprotnem primeru kmalu zaseženo ali drugače razvrednoteno premoženje (ibid., VII). Kot zanimivost naj omenimo, da nigerijska prevarantska pisma sicer segajo še pred masovno uporabo elektronske pošte – leta 1998 so Ameriške oblasti na letališču JFK (New York) zasegle in uničile skoraj dva in pol milijona nigerijskih prevarantskih pisem v 3 mesecih (Dyrud 2005, povzeto po Modic 2010, str. 2). Po Lambergerju (2009, str 147) so nigerijska pisma brez dvoma najbolj poznane oblike mednarodnih finančnih goljufij (prevar). Pisma so se v klasični obliki poštnega pisma začele pojavljati tudi v Sloveniji že kmalu po letu 1990. V zadnjih dveh desetletjih, ko se je informacijska tehnologija in svetovni splet močno razcvetel, pa takšna pisma prihajajo kar na spletne poštne predalnike. Z elektronskimi poštnimi predalniki jim je omogočeno preprostejše pošiljanje ponudb po celotnem svetu ter z minimalnimi stroški pošiljanja in vložki v kriminalno dejanje. Menimo, da je skoraj vsak prejel v svojem življenju že kakšno takšno pismo na svoj elektronski naslov. V Prilogi 1 prikazujemo takšno prejeto pismo, ki smo ga dobili na elektronski naslov, kar med časom pisanja magistrskega dela. 4.3.1 Zakaj Nigerija? Prva pisma so goljufi dejansko začeli pošiljati iz Nigerije, zato se je za ta način goljufij udomačilo ime »Nigerijske goljufije«. Sledile so pisemske pošiljke s podobnimi vsebinami iz drugih držav (Južnoafriška Republika, Zimbabve, Južna Koreja, Sierra Leone, Kongo, Senegal) (Lamberger 2009, str. 147). Oyesanya (2004, povzeto po Modic 2010, str. 2) trdi, da so na makroekonomskem nivoju prebivalci Nigerije reveži. Nigerija izvaža nafto in njene derivate – naftni koncerni so v lasti tujih korporacij, tako da so avtohtoni prebivalci izločeni iz krogov, ki žanjejo dobiček. Zato so si revni Nigerijci umislili ta Nigerijska pisma izključno zato, da

21

lahko preživijo. Še več, največji tuji prilivi, ki jih letno zasluži Nigerija, pridejo iz naslova nigerijskih prevarantskih pisem. Na mikroekonomskem nivoju gre za početje, ki je zelo dobro plačano, opravlja pa ga kader, ki je visoko izobražen. Pisma so napisana v polomljeni angleščini, zato da verjamemo, da imamo opravka z nepismenimi norci, ki niso dovolj inteligentni, da bi nas prinašali okoli (Zuckoff 2005, povzeto po Modic 2010, str. 2-3). Prevare so se masovno začele izvajati v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je Nigerija obubožala zaradi izjemno nizkih cen nafte na svetovnih trgih. Tuje korporacije so kupovala naftna podjetja in na cesti se je znašel visoko izobražen kader, ki se je soočal z realno možnostjo, da postane brezdomec in umre od lakote (ibid., 2-3). Ta univerzitetno izobražen kader se je organiziral in pričel izdelovati in pošiljati nigerijska prevarantska pisma po vsem svetu. Raziskave kažejo, da je to organiziran kriminal, ki ga vodijo odvetniki, računovodje in diplomirani kemiki (Dyrud 2005, povzeto po Modic 2010, str 3). Dodatna olajševalna okoliščina za storilce je, da Nigerijska vlada običajno ne preganja storilcev. Vsakih nekaj let, kakšen izmed vladnih uradnikov zatrdi, da bodo tokrat res pričeli s pregonom, vendar do sedaj kakšnega večjega učinka ali obsežne akcije ni bilo (ibid., 3). Drugi pomembni dejavnik, da pisma prihajajo iz Nigerije, pa je, da Nigerija kotira pri vrhu svetovne korupcijske lestvice. Spletna stran Transparency International6 predstavlja krovno organizacijo, ki se ukvarja s pridobivanjem podatkov, katere države so bolj koruptivne in katere ne. Po podatkih te spletne strani je Nigerija bila v letih od 2001-2005 med državami z najbolj razvejano korupcijo na svetu, saj je zanj znašal indeks 1-1,9 ( na lestvici, kjer 1 predstavlja najvišjo raven korupcije, 10 pa najmanjšo raven oziroma tako imenovano »čistost«). Kot zanimivost naj dodamo, da je v teh omenjenih letih bila Slovenija z indeksom med 5,2 in 6,1 in je zasedla nekje 30. mesto izmed vseh držav. Na samem vrhu »čistosti« korupcije pa zaseda mesto Finska država, z indeksom med 9,6-9,9. Med leti 2006 – 2013 pa na omenjeni spletni strani zasledimo porast boja proti korupciji v Nigeriji in s tem lahko povežemo, da je najverjetneje, da so se ta Nigerijska pisma »preselila« v okoliške države, čeprav se verjetno njihova glavna pisarna kljub temu nahaja v Nigeriji. Nigerijski indeks korupcije v državi v teh letih se je dvignil na 2,2 – 2,7 oziroma leta 2012 je indeks 27 in 2013 25 (od leta 2012 so lestvico spremenili od 1 – 100, ima pa enak pomen, kot zgoraj pojasnjena lestvica). V povprečju pa v teh letih Nigerija zaseda 137 mesto od vseh povprečno 178 držav. Na samem vrhu »čistosti« se pojavljajo države Danska, Finska, Nova Zelandija, Singapur in Švedska. Kot zanimivost za Slovenijo, ki je bila med leti 2006 -2010 na 26 – 27 mestu

6 Več podatkov lahko bralec pridobi na spletni strani: http://www.transparency.org/.

22

s povprečnim indeksom 6,54. Od leta 2011 pa Slovenija pada po lestvici koruptivnih držav, tako da je bila v letu 2013 že na 43 mestu z indeksom 57. Na samem dnu z najvišjim indeksom koruptivnosti že od leta 2007 do danes zaseda država Somalija, njen indeks je 1, oziroma od leta 2012 je po novi lestvici indeks 8. V nadaljevanju prikazujemo sliko indeksa percipirane korupcije v svetu 2013 (Slika 5), na kateri so države obarvane tako kot predstavlja njihov indeks koruptivnosti. Če je država obarvana rumeno pomeni, da je najmanj koruptivna oziroma tako imenovano »čista« z indeksom 90 – 100. Če pa gledamo po lestvici navzdol, bolj kot je država rdeča bolj je koruptivna.

Slika 5: Indeks percipirane korupcije v svetu 2013

Vir: (Transparency international, 2014)

4.3.2 Glavne značilnosti te prevare Zuckoff (2005, povzeto po Modic 2010, str. 3 ) meni, da so ta pisma enaka kot kateri drug posel, le da so nezakonita. Zaposleni so organizirani v piramidni shemi, kjer tisti pri vrhu dobro zaslužijo, tisti, ki pa so šele začeli, pa upajo na zaslužek v prihodnje. Vodilni kader si pridobi potencialne novince tako, da jih pričakajo pred univerzami v črnih mercedesih, odpeljejo v svojo vilo na obali in jim zagotovijo, da vse kar vidijo, je lahko njihovo, le če bodo trdo delali za vodilne. Tako novinci masovno pošiljajo elektronsko pošto in ko jim nekdo odgovori, o tem obvestijo nadrejene, ki prevzamejo prevaro. Večina vseh pisem je napisanih v polomljeni angleščini. Običajno so prevedena kar na podlagi kakih spletnih prevajalnikov, ki ne upoštevajo vseh pravopisnih pravil posameznega jezika. Po drugi strani pa je tudi možnost, da takšna pisma vzpodbudijo pri prejemniku občutek lažne varnosti, da ga pošiljatelj, glede na svojo polomljeno angleščino, pa res ne bo prinesel naokrog. Po veliki večini so si ta pisma in elektronska sporočila nadvse podobna. Večinoma zajemajo naslednje elemente (Peršak 2003, str. VII):

23

• Po vsebini gre za povabilo k poslovnemu sodelovanju, ki je označeno kot »nujno« in »(strogo) zaupno«,

• Pošiljatelj je pred časom ali podedoval ali kako drugače pridobil (preko zlorab naročilnic, lažnega zaračunavanja stroškov ipd) veliko premoženje in zdaj potrebuje zunanjega partnerja, da mu pomaga pri finančni transakciji,

• Ker mu država prepoveduje odpiranje bančnih računov pri tujih bankah, pošiljatelj prosi, da mu zunanji partner omogoči, da ta denar - običajno od 10 do 25 milijonov dolarjev – položi na partnerjev račun,

• Pošiljatelj za pomoč zunanjemu partnerju obljubi provizijo v višini od 10 do 30 odstotkov celotne vsote, ki se nahaja v Centralni banki Nigerije in čaka na prenos,

• Za dokončanje transakcije pošiljatelj prosi zunanjega partnerja, da mu pošlje osebne podatke (poleg popolnega imena in priimka, še številko faksa in številko zasebnega telefona) ter bančne podatke (ime in naslov banke, ime dediča, in seveda številko bančnega računa).

Lamberger (2009, str. 148) še dodaja naslednje značilnosti:

• Za podkrepitev svojih namenov si pošiljatelji izmišljajo vedno nove razloge, s katerimi opravičujejo transakcijo tako velikih vsot denarja,

• Izkoriščajo politične, športne, gospodarske, borzne in druge okoliščine,

• Napišejo nekaj kontaktnih naslovov in telefonskih številk in prejemnika vljudno pozovejo, naj se jim javi,

• Delujejo skrajno resni in vljudno, ažurno se odzivajo na povratna pisma naslovnikov.

Po formalni plati se kažejo posebnosti prevare v tem, da je pošiljateljev elektronski naslov vedno »neuraden«, torej s končnicami enega od brezplačnih ponudnikov e-pošte (npr. hotmail, yahoo…) in se lahko večkrat zamenja. Prevaranti pogosto omenjajo boga in nosijo razne titule, kot so npr. dr., prof., minister, princ, žena pomembnega politika in podobno (Peršak 2003, str. VII). Ko žrtev sporoči zahtevane podatke, se začne klobčič prevare šele zares odmotavati. Prevarant bodisi izprazni oškodovančev bančni račun, ker ga nič hudega sluteč oškodovanec nanj pooblasti, bodisi prosi žrtev (ko sta že nekaj časa v komunikaciji, ki pogosto sčasoma postane tudi zelo osebna, prijateljska, zaupna), da plača vmes nastale stroške, podkupnine uradnikov (pred izplačilom njegove provizije, ki jo seveda nikoli zares ne prejme). Pogosto so žrtve za dokončanje transakcije povabljene v Nigerijo ali kako drugo državo (Nizozemsko), kjer jih oropajo ali celo ugrabijo zaradi odkupnine, nekateri pa se tudi nikoli več ne vrnejo domov (ibid., VII). Stranska škoda, ki nastane tistim, ki so imeli dovolj sreče, da so ostali le brez denarja, pa se odraža tudi nematerialno. Izgubo dostojanstva spremljajo močni občutki ponižanja in sramu, ki deluje destruktivno in lahko vodi v izgubo službe, družine, prijateljev ter celo v samomor. Občutek sramu pa je prav tako morda najpomembnejši od vzrokov za veliko temno polje tovrstne kriminalitete (ibid., VII).

24

4.3.3 Možne različice pisem z vsebino: V nadaljevanju prikazujemo možne različice zgodb, ki se pojavljajo v Nigerijskih pismih, ki jih je zapisal in zbral Lamberger (2009, str. 148-149): a) Sem gospod SOLOMON OKEKE, vodja nadzora v Afriški banki za razvoj iz Nigerije. Ugotovil sem, da je bil v naši banki v letu 1983 odprt račun, na katerem se stanje ni spremenilo že od leta 1989. Lastnik računa gospod Smith, izvoznik nafte, je umrl leta 1990. Račun nima pooblaščencev, na njem pa se nahaja 52 mio USD. Za uslugo, da mi omogočite varen transfer denarja preko vašega računa, vam ponujam 20% zneska. Odgovorite na moj privatni mail naslov [email protected]. b) Sem gospa FRANKA KABILA, zadnja žena Predsednika Demokratične Republike Kongo, Laurenta Kabile. Posedujem 18 mio USD na računu in vas prosim, da mi omogočite varen račun, preko katerega bi izvedla transfer denarja. Denar izhaja iz varnostnega sklada, ki ga je moj mož namenil zaradi varnosti. Žal ga je šestega januarja 2001 ubil njegov varnostnik. Za vse informacije pokličite mojega brata Mrmuhammad Aisha, ki se nahaja v Johannesburgu, Južni Afriki na satelitski telefon št. 27-73 2169 959. Za uslugo sem vam pripravljena dati 20% zneska, ostalih 80% pa bom investirala v vaši državi. c) Moje ime je STEVEN GREENE. Star sem 65 let, Britanec in živim v Dakarju, Senegal. Bil sem poročen in imel dva otroka. Žena in otroka so umrli v prometni nesreči. Imam nekaj podjetij in sem prišel do denarja v višini 10,5 mio USD. Zdravniki so pri pregledu ugotovili, da imam raka na prostati in bom umrl v roku šestih mesecev. Denar, ki ga imam, bi rad podaril humanitarnim organizacijam. Za transfer na vaš račun, vam dam za uslugo 10% denarja, ostanek pa nakažite na račune humanitarnih organizacij. In bog naj blagoslovi vas in vašo družino. Odgovorite mi na moj mail naslov [email protected], saj lahko komuniciram s svetom le preko prenosnega računalnika, ki ga imam v bolnici. To je le nekaj zgodb, ki so in še krožijo po elektronskih sporočilih. Seveda se tudi ti goljufi zmeraj bolj zavedajo da čas gre naprej, in da je vedno več ljudi ozaveščenih o teh zadevah, zato si venomer izmišljujejo nove in nove zgodbe. Povzemamo še nekaj teh novejših zgodb, ki jih je zbral Modic (2005, str. 5). a) Ena od različic se pojavljajo pisma nigerijskih »lepotic«, ki po zmenkarskih spletnih straneh iščejo osamljene, premožne samske moške in se dogovarjajo za zmenke. V primeru, da žrtev v vabo zagrize, mu povedo, da bi se rade dobile z njim v njegovi državi, kar pa pomeni, da rabijo denar za letalsko karto, vizo, najemnino za stanovanje, podkupnine uradnikov in tako naprej. Slike, ki jih prevaranti uporabljajo so po navadi nigerijske manekenke ali tv voditeljice. b) Druga različica, še posebej veliko uporabljana v letu 2008 je, da nekdo dobi elektronsko pošto prijatelja, ki naj bi bil na poslovnem popotovanju v Nigeriji ali na Nizozemskem. Gre dejansko za osebo, ki jo žrtev pozna. Ta prijatelj naj bi bil okraden,

25

izgubil je denarnico, prenosni računalnik, potni list, letalsko karto… Tudi mobilni telefon, zato res nima smisla, da bi ga poskušali priklicati. Sedaj prosi za pomoč žrtev, ki naj mu pošlje manjšo vsoto denarja, za letalsko karto in nadomestilo potnega lista. Ker sam nima nobenih osebnih dokumentov, je srečal prijaznega Nigerijca, ki mu je dovolil, da uporabi njegov bančni račun ali pa naslov za potovalne čeke. Zgodba je lahko tudi resnična, do te mere, da so prijatelja res okradli in v primeru, da ga poskušate priklicati nihče ne dviga telefona, ali pa telefon dvigne storilec. Vendar denar ali potovalni čeki po navadi ne pridejo do prijatelja. Storilci torej igrajo na karto čustev, bodisi religioznih (…sama Božja volja je bila, da sem vas našel…), bodisi zaščitniških (…pomagajte mi, ubogi osamljeni in zapuščeni vdovi…), bodisi grabežljivih (…denar bova delila 50:50. Pomislite, že naslednji teden imate na računu lahko 50 milijonov dolarjev…), bodisi odrešitvenih (…nikoli več ne boste revni niti vi, niti vaši otroci…) ali pa povsem mesenih (…tako rada bi se te dotaknila in s prsti šla skozi tvoje lase….) (ibid., 7). Periferne poti prepričevanja so problematične ravno zato, ker zapeljejo žrtev stran od racionalnega odločanja. V teh primerih je njihov cilj, da se žrtev nikoli ne vpraša, zakaj je bila izbrana ravno ona in kako to, da do danes ni še nikoli slišala za svojega bogatega preminulega nigerijskega sorodnika (ibid., 7). Sama nigerijska prevara je zasnovana tako, da pokrije čim več faktorjev, zato je v resnici znotraj sebe manj kot konsistentna. Tisti posamezniki, ki tako nekonsistentnost odkrijejo, običajno odstopijo od prevare, razen v primeru, kjer verjamejo, da lahko prevarajo prevaranta (kar pa je v resnici v nekaterih primerih cilj prevaranta. Torej ne, da bo na koncu sam prevaran, ampak, da žrtev misli, da ji bo uspelo). Raziskave kažejo, da je pretirana samozavest najpomembnejši faktor uspešnosti prevare (ibid., 7).

4.4 Prevara na Japonskem Med pisanjem magistrskega dela smo odkrili prevaro, ki je delovala na Japonskem, vendar se o njej v Sloveniji ni veliko pisalo. Po pregledu različnih spletnih člankov znanih časnikov (Forbes, The Guardian, The Japan Times) v tujini in slovenskega časnika Dnevnik, nadalje povzemamo značilnosti te razkrinkane piramidne prevare. V slovenskem časniku Dnevnik (Dnevnik 2009) je neimenovan novinar leta 2009 pisal o dogodku na Japonskem. Zgodilo se je, da je japonska policija februarja 2009 aretirala moškega s skorajda kultnim statusom med tisoči investitorji, ki pa jih je po poročanju japonskih medijev opeharil za skupno najmanj 126 milijard jenov oziroma 1,4 milijarde dolarjev. Japonski prevarant je bil Kazutsugi Nami. Bil je predsednik bankrotiranega podjetja posteljnine L&G K.K., ki je v okviru svoje piramidne sheme vlagateljem obljubljal 36-odstotni letni donos, vloženi denar pa naj bi nato pospravil v lastni žep (ibid.).

26

Slika 6: Kazutsugi Nami

Vir: (Bloomberg Businessweek, 2009)

Nami je ustanovil podjetje že leta 1987 z namenom prodajati posteljnino, kot zelo dober zdravstveni proizvod za ljudi. Podjetje je uspešno delo, vendar Nami-ju to ni bilo dovolj, zato je iskal novo idejo. Začel je z lastno investicijsko shemo (piramidno shemo), ki se je začela leta 2001 in istega leta so uvedli tudi elektronski denar Enten (The Japan Time, 2009). Kazutsugi Nami bi naj ogoljufal približno 37.000 investitorjev za skupno 126 milijard jenov, oziroma 1,4 milijarde dolarjev. Vlagateljem je obljubljal 36% donos letno na njihove prve naložbe. Večina ogoljufanih investitorjev je bilo starejših občanov, ki so se med drugim tudi udeleževali promocijskih sejmov, ki so bili organizirani s strani Nami-ja. Karizmatični Nami je vlagatelje, predvsem starejše osebe in gospodinje, pridobival s pomočjo izgradnje lastnega kulta osebnosti - nekateri so ga imeli celo za božanskega. Vlagateljem je namreč obljubljal raj na Zemlji, brez revščine, vojn in konfliktov, organiziral je tudi posebne zabavne prireditve s priljubljenimi glasbeniki (Dnevnik, 2009). Nami je bil zelo spreten pri svojem delu, saj je med drugim tudi uvedel svoj lasten elektronski denar. Denar se je imenoval Enten oziroma Paradise Yen (božanski Yen). Beseda Enten bi naj izvirala iz kombinacije japonskih besed za domačo valuto jen in paradiž (Dnevnik, 2009). Tisti, ki so vplačali svojo naložbo v višini 100.000 jenov, so prejeli enakovredno vsoto v elektronskem denarju Enten. Nakazali so ga na mobilne telefone, ki so ga lahko investitorji porabili za nakupe od zelenjave in oblačil do nakita in drugih izdelkov na bazarjih in L&G spletni trgovini. Nami je v svojih govorih tudi napovedoval, da bo elektronski denar Eten pravi hit med svetovno gospodarsko krizo, in da ga bodo poznali po vsem svetu (The Guardian - McCurry, 2009). Tik preden je policija aretirala 75 letnega Nami-ja, je bil vprašan, če mu je žal za svoje vlagateljsko goljufanje. Dejal je: »Ni mi žal, saj sem sam dal svoje življenje v to igro in sem tako jaz najrevnejša žrtev«. Dejal je tudi: «Nihče ni izgubil več kot jaz. Morate se zavedati, da visoki donosi prihajajo z visokim tveganjem« (ibid.).

27

Do omenjene aretacije Nami- ja in še 21 drugih vpletenih oseb je prišlo februarja 2009, torej natanko po dveh mesecih, ko so v ZDA aretirali največjega piramidnega prevaranta vseh časov, Bernarda Madoffa, katerega delo smo opisali pod točko 4.2. Po razkrinkani piramidni prevari so povprašali tudi investitorje o njihovem mnenju. 65 let stara ženska, ki je vodila svojo lastno restavracijo v kraju Hokkaido, je dejala, da si je izposodila 5,5 milijonov jenov za investicijo v Nami- jevo piramidno prevaro. Najprej ni zaupala v shemo, vendar je verjela v uspešno podjetje, ki je delovalo že več kot 10 let. Zavedala se je, da je to njena lastna krivda, da mu je verjela (The Japan Time, 2009).

28

5 PREVARE V OBLIKI PIRAMIDNIH SHEM V SLOVENIJI Iz različne literature lahko povzamemo ugotovitve, da so se prevare v obliki piramidnih shem v Sloveniji, ki so se skrivale za imeni piramidnih iger, razcvetele v času osamosvajanja Slovenije, saj je bila takratna zakonodaja šele v povojih. Piramidne sheme so bile zelo preproste, udeležba pa je bila prostovoljna. Naivni posamezniki, ki so šli zavestno v takšno shemo, z željo po ustvarjanju dobička in ki so nasedli obljubam spretnih govorcev, so vplačali določeni znesek denarja in kasneje privabljali nove člane. Zavedati se je potrebno, da je Slovenski trg premajhen za delovanje piramidne sheme in da so piramidne sheme k nam »prišle« iz drugih sosednjih držav. Največ jih je »prišlo« iz Avstrije in Hrvaške. Po besedah Zakrajška (2013) je v shemah sodelovalo več deset tisoč Slovencev, organizatorji in tisti, ki so med prvimi pristavili lonček, pa so z lažnivimi obljubami lepo obogateli. Kot po čudežu v nezakonitem zbiranju milijonov mark nihče ni videl prevare. Vrabci na strehi pa so čivkali, da so s piramidnimi shemami služili tudi mnogi, recimo temu vplivni ali ugledni državljani, za varovanje prenosov denarja pa so honorarno skrbeli tudi posamezniki iz policijskih vrst. Toda na notranjem ministrstvu so le okrcali policiste in kriminaliste, ki so z nadurami v prostem času dodatno služili z varovanjem organizatorjev množičnih srečanj. V takratnem času osamosvajanja Slovenije še nismo imeli v Kazenskem zakoniku opredeljenega kaznivega dejanja, ki bi posebej opredeljeval organiziranje denarnih verig in piramidnih shem. To je pomenilo, da so lahko storilce preganjali samo za sum storitve kaznivega dejanja goljufije, katerega pa je izredno težko dokazovati, posebej še pri velikem številu oškodovancev (Lamberger 2009, str. 96) V letu 1994, ko je Državni zbor sprejel Kazenski zakonik Republike Slovenije, še ni bilo opredeljenega člena, ki bi se nanašal na organiziranje denarnih verig in piramidnih shem. Kasneje je Državni zbor 23. marca 1999 sprejel dopolnitev Kazanskega zakonika in uvedel kazniva dejanja poslovne goljufije in organiziranje denarnih verig ter nedovoljenih iger na srečo, ki se nanašajo na naložbene goljufije in igre na srečo. S tem so dokazovanje naložbenih goljufij poenostavili, saj v bodoče ni več potrebno dokazovanje elementa zavajanja vlagateljev, ampak je za obstoj kaznivega dejanja že dovolj, da se ugotovi verižna ali piramidna struktura. V zdajšnjem veljavnem zakonu KZ – 1 je organiziranje denarnih verig in nedovoljeno prirejanje iger na srečo opredeljeno v 212. členu. Člen opredeljuje (KZ-1): (1) Kdor organizira, sodeluje ali pomaga pri organiziranju ali izvajanju denarnih verig, pri katerih udeleženci vplačujejo določene denarne zneske organizatorjem ali drugim udeležencem, ki so se pred njimi vključili v igro ali dejavnost in pričakujejo plačilo določenih denarnih zneskov od udeležencev, ki naj bi se za njimi vključili v tako igro ali dejavnost, se kaznuje z zaporom do treh let.

29

(2) Enako se kaznuje, kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, priredi, sodeluje ali pomaga pri prirejanju iger na srečo, za katere ni bilo izdano dovoljenje ali koncesija pristojnega organa. (3) Če si je z dejanji iz prejšnjih odstavkov sam ali kdo drug pridobil večjo premoženjsko korist ali povzročil drugemu večjo premoženjsko škodo, se storilec kaznuje z zaporom do petih let. (4) Če si je z dejanji iz prvega ali drugega odstavka tega člena sam ali kdo drug pridobil veliko premoženjsko korist ali povzročil drugemu veliko premoženjsko škodo, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let. Vidimo lahko, da je slovenska zakonodaja od leta 1999 primerno zapisala kazni za vse, ki so prirejali piramidne sheme. Zavedati pa se moramo, da so bile piramidne sheme v Sloveniji ustanovljene že pred zakonodajo in da so si prevaranti do takrat že napolnili svoje »žepe«.

5.1 Fair Play Fair Play je bila denarna piramidna shema v 90 letih 20 stoletja, ki je bila razširjena tako v tujini, kot tudi pri nas v Sloveniji. Veliko Slovenskih naivnežev je sodelovalo v tej prevari. Izgubili so na milijone nemških mark. Streznitev je za veliko večino prišla prepozno, organizatorji pa so pobrali denar in se brez kazni potuhnili. Gospa Margareta Tomažič – Megi, doma iz okolice Maribora, je bila ene izmed najuspešnejših informatork oziroma voditeljev te sheme. Po pisanju različnih časnikov (predvsem Slovenskih novic) takratnega časa je bila Megi na vrhu te igralske piramidne sheme. Njena srečanja z vlagatelji so potekala po celi Sloveniji kot predavanja o prednostih vlaganja denarja v sistem, ki bi naj zagotavljal velik dobiček. Najbolj vplivna predavanja so bila v pivnici Jama na Kodeljevem. Bila so dobro obiskana in tudi dobro varovana. Megi je na svoja predavanja o vlaganjih vedno prihajala s kovčkom, saj je bila javna skrivnost, da se v omenjeni shemi posluje le z gotovino. Piramidna shema je potekala na ta način, da so se naivni posamezniki udeležili teh srečanj govorcev, na katerih so nasedli izrečenim obljubam. Vplačali so določen znesek denarja, ob tem pa so se obvezali, da bodo igro širili naprej med znanci in prijatelji. Obljubljena izplačila vlagateljem so vsaj v začetku potekala dokaj nemoteno, kajti shema je bila zasnovana na rednem pritoku svežega denarja. Po določenem času so posamezni vlagatelji le sprevideli mamljive obljube o bajnem zaslužku in tako ostali praznih žepov. Sumili so, da je nekaj narobe s sistemom shemo, saj je začelo primanjkovati sredstev za obljubljena izplačila, kljub temu da so se še nekateri javno hvalili z bajnimi zaslužki.

30

Slika 7: Margareta Tomažič – Megi na enem izmed svojih predavanj

Vir: (Slovenske novice, 2013)

Vrhunec te piramidne sheme je bil decembra 1991, ko je na enem izmed predavanj gospe Magi o prednostih vlaganj v shemo izgubil življenje njen šofer Danijel Berglez. Po končanem predavanju gospe Megi, ki je skupaj s svojo ekipo zapuščala pivnico Jama na Kodeljevem, so jih napadli roparji in odtujili kovček. Danijel Berglez je odločno stekel za roparjem. Pretekel je nekaj metrov, ko so ga ustrelili. Skoraj je že ujel neznanca, potem pa se je zgrudil in obležal. Krogle so ga zadele v bližino srca. Danijela so še isto noč v ljubljanskem kliničnem centru operirali, toda njegovo stanje je bilo kritično. Krogla je prebila arterijo in obstala ob hrbtenici. Umrl je 24. decembra istega leta. Z morilskimi roparji je izginil kovček z dokumentacijo in pogodbami za igro Fair play (Zakrajšek 2013). Pri tem so se zastavljala vprašanja, ali so roparji želeli odtujiti prav dokumentacijo in pogodbe o tej shemi, ali so mislili da je v njem denar. Po pisanju časnikov storilcev še niso našli. Nekateri celo namigujejo, da naj bi v to piramidno shemo bila delno vključena tudi policija.

5.2 Catch the cash Piramidna shema (v nadaljevanju piramidna igra7) Catch the Cash je dobesedno obnorela Slovence v letih 1991 in 1992 in 1993. Pri tej igri Catch the Cash se je kupovalo certifikate, za katere so investitorji v zameno prejeli pet kuponov za iskanje

7 V Sloveniji se je za to prevaro v obliki piramidne sheme oblikovalo ime piramidna igra, oziroma krajše

samo igra. Vsi, ki so bili vlagatelji, so verjeli da se igrajo posebne igre, kjer bodo zaslužili ogromne donose.

31

novih strank. Ko so unovčili kupon, za pridobljeno novo stranko, jim je pripadala provizija. Podjetje Exocom, ki je vodilo igro Catch the Cash v Sloveniji, je začelo delovati jeseni 1991. Igro so vodili uspešni informatorji, za katere je bilo najplodnejše leto 1992, ko je se je igri priključilo okoli 120.000 naivnih vlagateljev. Po ocenah so vsi skupaj vložili 105 milijonov takratnih nemških mark. Uspešnost prepričevanja vlagateljev je temeljila na sposobnih predavateljih, saj jih je v zlatem obdobju te prevare delalo za podjetje Exocom 35. Predavatelji so zaslužili ogromne vsote denarja preko honorarjev, za predavanja. Srečanja z voditelji so se organizirala v Union-u, Pivnici Jama, v kranjski Creino in drugod. Vsa vlaganja so potekala v gotovini in so se skrbno prenašala v poslovnih kovčkih iz rok v roke, tudi v tujino in tuje banke (Zakrajšek 2013-a). Po nekaj mesecih obračanja velikih vsot denarja se je sistem, ki so ga reklamirali z geslom »Sistem, ki veliko daje in nič ne vzame«, sesul. Verižno bogatenje posameznikov, ki so izdatno izkoristili na deset tisoče naivnežev, se je ustavilo (ibid.). Tako odmevna igra pa ni imela odmevnega sodnega epiloga. Postopek je trajal nekaj let, in ker je šlo za povezavo med organi pregona, policijo in storilci, zadeva ni bila odkrita, čeprav so bile vložene ovadbe in dani trdni dokazi, da je šlo za goljufijo in pranje denarja(Nidorfer, Milič 2008-a). V zadevi Catch the Cash so bile na pristojno državno tožilstvo podane kazenske ovadbe zoper 22 osumljencev, vendar le za kazniva dejanja davčnih zatajitev v skupnem znesku 128 milijonov takratnih tolarjev (po tečaju 239,64 je to 534.134€). Osumljenim so bile izrečene sodbe, ki jih je v pritožbenem postopku potrdilo tudi Vrhovno sodišče RS (ibid.). Močne so bile govorice, da je Catch the Cash pravzaprav igra, ki jo je organizirala država. Takih obtožb seveda ni nihče dokazal, precej bolj oprijemljivi so bili očitki, da so sodelovali posamezni državni uslužbenci, največ iz policijskih in kriminalističnih vrst. Dokaz zato je, da so morali nekateri zapustiti notranje ministrstvo, toda zaradi dokazane udeležbe ni odgovarjal nihče (Zakrajšek 2013-a).

Slika 8: Na sredini na sliki Ciril Gradišar, direktor Exocoma

Vir: (Zakrajšek 2013-a)

32

Slika 8 je nastala sredi leta 1993 v Domžalah, kjer je Gradišar, direktor Exocoma, sredi množice besnih in naplahtanih vlagateljev moral podpisati obljubo o vračilu vloženega denarja. Obljube ni izpolnil. Ciril je umrl novembra 1999, saj naj bi storil samomor (Zakrajšek 2013-a).

5.3 Magic Gold Koncept piramidne sheme Magic Golda je bil takšen, da je moral novi član plačati 30, 90, 170 ali 330 dolarjev v tolarski protivrednosti in še 10 dolarjev za registracijo. Za ta denar je »zakupil« določeno število »profitnih centrov«, pod katere je nato vpisoval nove člane, sam pa je na piramidi podobni shemi uvrščen pod enega od centrov, torej pod osebo, ki ga je vpisala v dejavnost. Za vsakih 9 centrov, ki jih član vpiše pod sabo ali pa jih vpišejo osebe pod njim, naj bi dobil po 15 dolarjev. Denar naj bi mu banka nakazovala s posebno kartico, ki naj bi jo prejel po pošti. Vsako leto je bilo potrebno obnoviti članstvo in plačati 20 dolarjev za vsak center. V sistem so se lahko vključili tudi novorojenčki ali vnuki (Zorman 2007).

5.4 Gem Collection Organizator in idejni izvor piramidne sheme Gem Collection je družba Fit for sucess Academy s sedežem v Gibraltarju (v nadaljevanju F.F.S.A). Družba F.F.S.A je ta sistem Gem Collection ustanovila z namenom organiziranja denarne verige ter po vsej verjetnosti tudi sama izbrala metode delovanja v obliki tako imenovanih izobraževalnih srečanj ter domnevnega tečaja »uspešna pot« (Tomc 2007, str. 663). Na območju Slovenije je kot krovni organizator in izvajalec te sheme bila družba Vendo d.o.o., s sedežem na Hrvaškem v Splitu. Denarna piramidna shema Gem Collection je tako delovala po celotni Hrvaški, v Bosni in Hercegovini, v Srbiji, v Črni gori ter tudi v Sloveniji. Shema ni predvidela prodaje izdelkov, ampak samo navidezno prodajo »izdelka«, kot investiranje, ter pridobivanje novih v shemo. Član te sheme nisi mogel postati kar tako, saj te je v shemo lahko vključil samo član, ki je že bil del te piramidne sheme. Srečanja, ki so jih pripravljali organizatorji in vodilni te sheme, so bila (Tomc 2007, str 633):

• Redna tedenska srečanja lokalnih skupin (npr vsi, ki so povezani v denarno piramidno shemo z vodilnimi člani skupine iz Kranja – so bila v Kranju),

• »Trgovački treningi« - ki so bili praviloma na Hrvaškem (npr. Duga Resa, na otoku Krku itd.). Po svoji vsebini in namenu so bila vsakokrat »predstavitvena srečanja za nove udeležence«. Kot navidezno predstavitveno srečanje je v tem pomenu prezentirano le prvo tovrstno srečanje, vsa nadaljnja srečanja se v resnici po svojem namenu ter vsebini od prvega niso razlikovala. Razlika med prvim in naslednjimi tovrstnimi srečanji je bila v resnici le v tem, da jih že včlanjeni posameznik ni več obiskal prvič.

33

Agenti te sheme so za srečanja zahtevali od novincev »poslovno« obleko (elegantne hlače, srajco…). S takšnim dejanjem so poskušali doseči vtis prestižnosti udeležbe na predstavitvenem srečanju in kasneje njihovega članstva v tej mrežni strukturi – piramidni shemi. Srečanja so potekala ob koncu tedna ves dan, člani so bili predvsem moški, ob prihodu jih je pričakala moderna, včasih tehno, včasih disko glasba. Pozdravljali so se z desno roko, iztegnjeno v zrak, in levo proti tlom, s kazalcem leve roke pa so delali gibe, kot da rišejo krožnico – simbol mešanja v polni vrečki denarja. Med tem pozdravljanjem so vsi vzklikali in bili precej evforični (Jeras 2009, str. 34). Organizatorji so uporabljali tudi prijem »konspirativnost8«. To pomeni, da je posamezni kandidat – udeleženec srečanja moral na srečanju podpisati »izjavo o molčečnosti«, kjer je za kršitev bila zagrožena globa 10.000€. S tem so poskušali dodatno vplivati na posameznika, da je dobil občutek o »resnosti sistema«, ter da posameznik posledično dejansko ni govoril o tej organizaciji in se v dvomu o smiselnosti včlanitve v piramidno shemo ni posvetoval z osebami, ki jim je sicer zaupal. Seveda pa taka poteza (z grožnjo visoke globe za kršitev molka) ni imela prav nobene podlage, da bi se lahko dejansko uresničila. Po navadi pa so zaradi tega o tem nepoučeni ljudje zapadli pod še večji vtis o »verodostojnosti sistema Gem Collection« (Tomc 2007, str 637). Vsak novi udeleženec je za vstop v piramidno shemo moral plačati okoli 2200 evrov. Znesek so zagovarjali kot vložek v sistem izobraževanja za eno leto, s katerim bi naj nove člane izobrazili, kako si zagotoviti osebno srečo in uspeh. Izobraževanja bi naj temeljila na vsebinah iz managementa in marketinga, oziroma naučili bi se naj spretnosti in veščine, ki jih obvladujejo »poslovneži«. Mnoge, ki so se vključili v piramidno shemo, so prepričale obljube, da bodo v »enoletnem « tečaju deležni izobraževanja iz managementa in marketinga in da bodo prejeli »strokovno literaturo«. Dejstvo pa je, da na predstavitvenih srečanjih kandidatom v resnici ni bilo predstavljeno, za kakšno izobraževanje naj bi v resnici šlo. Predstavniki Gem Colleciona pri tej obljubi očitno namerno niso razlagali, kaj naj bi bila resnična vsebina »managementa in marketinga«. Očitno je, da so hoteli organizatorji te denarne piramidne sheme prikriti, da se je »izobraževanje« v resnici nanašalo zgolj na pridobivanje spretnosti za novačenje novih vplačnikov v shemo Gem Collection, na obvladovanje spretnosti s področja mrežnega marketinga oziroma na graditev lastne mrežne strukture podrejenih vplačnikov v sistem Gem Collection – ne pa na vsebino »managementa in marketinga«, kot je ta poznana po splošnem pojmovanju stroke (Tomc 2007, str. 641). Prav tako je pomenljivo tudi, da se kandidati z vsebino »strokovne literature« v resnici sploh niso mogli seznaniti. »Strokovno literaturo o managementu in marketingu (4 rumene knjižice!)« je moderator na predstavitvenih srečanjih samo pokazal občinstvu, ni pa omogočil, da bi se kandidati neposredno – z vpogledom – lahko seznanili z dejansko vsebino teh knjižic. Način njihove distribucije je bil tak, da je posamezen

8 Konspirativnost je po SSKJ (2000, str. 427) lastnost, značilnost tajnega – prikritega delovanja (velikokrat

gre za prikrito delovanje za dosego političnega cilja).

34

vplačnik vplačal vložek v Gem Collection in šele nato prvo od teh knjig prejel po nekajtedenskem obiskovanju srečanj in je nato v nadaljnjih časovnih intervalih dobil še preostale. Takšna distribucija seveda ni bila naključna, saj bi seznanitev s pravo vsebino knjižic posamezniku hitro omogočila spoznanje, da njihova vsebina nima nič skupnega z vsebino managementa in marketinga, kakor je le-ta splošno razumljena: torej kot strokovna veda o upravljanju podjetij in poslovanju gospodarskih subjektov (ibid., 641). Po nekaterih podatkih bi se naj na teh izobraževanjih učili tudi o znanju o razvijanju oziroma ohranjanju harmoničnih medosebnih in uspešnih ljubezenskih odnosih (ibid., 643). Po neuradnih informacijah so organizatorji Gem Collectiona v Sloveniji po aretaciji prvih osumljencev leta 2002 v Celju uvedli sistem plačevanja denarnih vložkov »neposredno v roke«. Enako je bil organiziran sistem izplačil provizij, ki se je z neposrednimi gotovinskimi plačili delil med udeležence po piramidni shemi od zgoraj navzdol. Pred tem so se vplačila denarnih vložkov v Sloveniji opravljala preko banke na račun, ki ga je določil organizator (ibid., 653). Ko so bila leta 2004 v medijih objavljena opozorila, ki so javnost obveščala o tej denarni piramidni shemi, so se organizatorji (vodilni udeleženci v piramidni shemi) Gem Collectiona v Sloveniji temu prilagodili tako, da so začeli isto denarno piramidno shemo promovirati pod imenom Hof design, katero prikazujemo v nadaljevanju (ibid., 663).

5.5 Hof Design Konec leta 2004 se je v Sloveniji razvila tudi piramidna shema, ki si je za prikritje prevare v obliki piramidne sheme izmislila prodajo produkta – cenen nakit in tri ure. Komplet pod znamko M&M si lahko kupil za 650.000 takratnih tolarjev (po tečaju 239,64 je to 2.712,40 €). Vendar po ocenah strokovnjakov bi naj bil ta nakit vreden le okoli par deset tisoč takratnih tolarjev (Seme 2005). Glavni organizatorji te sheme so bili doma iz Celja in so že bili v preteklosti vključeni v piramidni denarni shemi Gem Collection, ki smo ga v prejšnji točki omenjali. Organizatorji bi naj v slabih 8 mesecih zaslužili 236 milijonov tolarjev, vpletenih je bilo okoli 700 ljudi, od katerih 150 ljudi ni prejelo niti tolarja dobička (ibid.). Denarna piramidna shema je potekala na način, da je za vstop v shemo novinec vplačal 650.000 tolarjev in v zameno za to prejel darilo M&M (nakit in tri ure, ta nakit prikazujemo pod sliko 9). Kasneje je bila naloga novinca, da pripelje in vključi v shemo nove člane, tako da ponovno proda nakit in tako zasluži od provizije. Prva provizija je znašala 550€, druga provizija 550 € + 400 €, tretja provizija 550 € + 400 € + 210 € (ibid.).

35

Slika 9: Paket nakita in ure M&M

Vir: (Seme 2005)

Naivni ljudje ki so vstopali v to shemo pod prepričanjem, da bodo služili ogromne vsote denarja, so ostali brez svojih vložkov. Pri tem so bogateli le trije glavni organizatorji podjetja Hof design d.o.o. Po mnenju intervjuvanca (ki ga je intervjuval novinar Seme) nobeden od poznanih, ki so bili vpleteni v to igro, ni zaslužil skoraj nič, oziroma zelo malo, ko odštejemo začetni vložen denar (ibid.). Policija Republike Slovenije je leta 2005 aretirala glavne organizatorje igre Hof Design, vendar pa je bil le izdan sklep o zavrženju kazenske ovadbe zoper osumljencev in pravno osebo Hof Design, saj dejanje ni bilo kaznivo dejanje, ki bi se preganjalo po državni dolžnosti (Seme 2006).

5.6 Euro Success Tudi Euro Succes je bila takšna nelegalna piramidna shema. Tako imenovano podjetje je Slovence privabljalo na finančna izobraževanja v Avstrijo (malo čez slovensko mejo, mimo Šentilja v IBC poslovno cono), kjer so potekali vikend seminarji, na temo »Kako obogateti«. Slušatelji so poslušali predavanja od 4-5ur, kako rokovati z denarjem in kako postati premožen. Za članstvo v tej shemi, seminar in nekaj knjig je bilo potrebno odšteti okrog 5.500€. Vendar se lahko po prepričevanju organizatorjev seminarja, investitorjem ta znesek zelo hitro povrne. Več ljudi kot pripeljejo, ki bodo vplačali znesek za vstop, hitreje lahko zaslužijo. Odmevna dva člana v Sloveniji sta bila Pavla in Pavel Planinšek9, ki so jih na skrivaj posneli pri prepričevanju novinarke (ki je bila pod krinko), za vstop v njihovo piramidno shemo. Organizatorji so pri prepričevanju ljudi trdili (Tibaot Ciringer, 2008):

• Da je ta »posel« prišel iz Nemčije v Avstrijo in nato k nam v Slovenijo. Kakšen je ta »posel«, pa niso želeli povedati.

9 Video posnetek si posameznik lahko ogleda na spletni strani Youtuba

(https://www.youtube.com/watch?v=0IpxzdJDp6Y).

36

• Da je podjetje legalno, registrirano in delajo tudi v tujini.

• Da se vsak posameznik mora udeležiti srečanj v Avstriji, kjer bo o tem »poslu« poučen.

• Da na teh organiziranih srečanjih organizatorji predstavijo svoje plačilne iste, da dejansko služijo, in da nič ne ostane ljudem prikrito.

Če se je novinec želel udeležiti tega srečanja (seminarja), je moral spoštovati zahtevan poslovni kodeks oblačenja (obvezno elegantne hlače z robom, poslovni čevlji s trdim podplatom – niso smeli biti iz gume, potrebna je bila srajca dolg rokav, kravata je sicer bila priporočljiva ni pa bila obvezna, ter suknjič) (ibid.). Srečanja pa seveda niso bila zastonj. Vstopnica za srečanje (seminar) je bila 20€ (Za to vrednost, so udeleženci dobili vse informacije o tem, kako zaslužiti denar. Za plačilo so prejeli tudi original račun.). Potek srečanja (ibid.):

• Srečanja so potekala vsak konec tedna, za vikend.

• Vsi ljudje so bili poslovno oblečeni s poslovnimi kovčki ter lepimi avtomobili. Vse z razlogom, da bi prepričali čim večje število ljudi o njihovi uspešnosti.

• Na srečanjih je bilo mogoče videti veliko fotografij na stenah, kjer so udeleženci lahko prepoznali uspeh, bogastvo in razkošje.

• Vsi udeleženci so imeli možnost zaužiti posebne energijske pijače, ki je imela poseben ovitek, ki je nakazoval na »pitje denarja«.

• Med predavanjem, se je zmeraj glasno ploskalo, pozdravljalo, vzklikalo in glasno smejalo.

• Na sekunde natančno so imeli razdeljeno posedanje v prostore in kasneje tudi odmore. S tem so želeli poudariti, da prisegajo na red in disciplino.

• Po dolgih dveh urah predavanj (pranja možganov) o uspešnosti, še vedno udeleženci niso vedeli, s čim se dejansko ukvarjajo.

• Šele tretjo uro so jim predavatelji povedali za seminar, ki jih bo lahko naučil pravilnega ravnanja z denarjem in šele 4 uro so izvedeli, da je potrebno ta seminar priporočat svojim prijateljem, za kar bi prejeli določeno provizijo.

• Med predavanjem so se udeleženci ločili tudi po skupinah, kjer so jih v manjših skupinah posamezniki prepričevali o njihovih uspehih in dobičkih ter jim prikazovali plačilne liste.

• Za udeležbo na seminarju, kjer bi se naj učili rokovanja z denarjem, je bil pogoj da prepričaš tri osebe oziroma lahko tudi več. Več kot bi jih pripeljal, več bi lahko zaslužil.

• V zadnjih nekaj minutah tega izobraževanja so udeleženci izvedeli znesek, koliko je potrebno odšteti za ta seminar in nekaj knjig. Znesek je bil 5.500€, ki ga je bilo potrebno vplačati v 5 dneh, saj so organizatorji udeležence prepričevali, da kasneje te izvrstne priložnosti ne bo več.

• Za konec predavanj so jim povedali, da se za vplačan znesek lahko mirno zadolžijo, saj bodo znesek kaj hitro dobili povrnjen.

Če se je posameznik po uvodnem seminarju odločil za vstop in udeležbo na »strokovnem« seminarju, z vsebino kako rokovati z denarjem, in ko je prepričal tri

37

osebe ter jih pripeljal na seminar, je na svoj račun dobil 500€ in tako postal »advisor«. Postati »advisor« je pomenilo biti svetovalec novim članom. »Advisor« je imel bonus, da ko je vsakega naslednjega pripeljal na seminar (seveda je nova oseba X vplačala 5.500€), je od njega prejel provizijo 1.500€. V kolikor je ta nova oseba X pripeljala 3 nove osebe, kot je bil pogoj, da jih seveda pripelje, je od teh treh novih oseb »advisor« prejel provizijo še dodatnih 500€ po osebi. Tako je »advisor« pridobil povrnjen znesek svojega vložka v shemo šele od 5 osebe naprej, ki jo je pripeljal v piramidno shemo (ibid.). Dejstvo je, da takšna piramidna shema ni dolgo trajala, tekom pisanja tega magistrskega dela, pa nismo uspeli pridobiti podatka, ali so dejansko bili posamezniki sodno preganjani ali ne.

5.7 Remius V letu 2009 se je končala še ena denarna piramidna shema v Sloveniji. V oktobru istega leta so po pisanju različnih člankov v časnikih, kriminalisti kazensko ovadili 42-letnega Nella Marconija (slika 10) iz Kočevja, lastnika in direktorja podjetja Remius.

Slika 10: Nello Marconi

Vir: (Zupanc, 2013)

Marconijevo delo je temeljilo na sklepanju posojilnih in investicijskih pogodb že od konca leta 2006. Seveda se je za temi sklenjenimi pogodbami skrivala prevara v obliki piramidne sheme. Marconi je svojim vlagateljem obljubljal donose od 5 do 10 odstotkov. Po spletnih forumih so anonimneži pisali, da so bili obljubljeni donosi odvisni od višine vložka, največkrat pa se omenja 10-odstotni mesečni donos (Milič, 2009). Kakorkoli, več kot 400 vlagateljev naj bi skupaj vložilo prek 22 milijonov evrov. Vplačila posameznikov so bila od pet do 300 tisoč evrov. Na podlagi poslovne dokumentacije in računalniških podatkov, ki so bili zaseženi v okviru 12 hišnih preiskav, so kriminalisti ugotovili, da je Marconi vlagateljem lažnivo prikazoval, da bo vložena sredstva uporabil

38

za vlaganje v sistem valutnega trgovanja oziroma forex. Iz ustvarjenih dobičkov pa bi jim vračal vložena sredstva skupaj z obrestmi (ibid.). Kriminalisti so ugotovili, da so bili dobički vlagateljem, ki so v piramidno shemo vstopili med prvimi, res izplačani. Torej, izplačila so bila pogojena s stalnimi vplačili novih vlagateljev (ibid.). Nello Marconi je pred ustanovitvijo družbe Remius ustanovil družbo Macromel na Hrvaškem z enim hrvaškim državljanom. Marconi je na Hrvaškem ustanovil podjetje tako, da je kot kapital vložil patent za zdravljenje raka brez kemoterapije, ki naj bi bil vreden 1,5 milijarde kun (dobrih 200 milijonov evrov) in mu ga je celo uspelo registrirati pri slovenskem uradu za intelektualno lastnino. Po poročanju medijev je bil načrt, da najprej pri bankah pridobi posojila v višini četrtine osnovnega kapitala, pozneje pa ponudi delnice vlagateljem na zagrebški borzi (ibid.). Zataknilo se je pri izdelavi prospekta, ki bi ga morala potrditi hrvaška agencija za trg vrednostnih papirjev. Primer je zaradi nepravilnosti preiskovala tudi hrvaška policija, vendar neuspešno, zato je bil končan brez sodnega epiloga. Omenimo še, da je patent nehal veljati aprila 2007, ker menda niso bili plačani stroški vzdrževanja v vrednosti 34 evrov (ibid.). Podatke glede finančnega poslovanja družbe Remius smo preverili v AJPES-ovi spletni bazi podatkov. V Ajpes-ovi spletni bazi podatkov o registriranih poslovnih subjektih družba Remius ne obstaja več. Ko smo preverili v omenjenem sistemu še javno objavo letnih poročil, lahko zasledimo, da je družba v letih 2010 in 2011 še oddajala letna bilanco stanja in izkaz poslovnega izida. Ker se je javna objava letnih poročil v Ajpes-ov sistem začela v letu 2010, podatki o starejših poročilih niso javno dostopni. Družba Remius, poslovno svetovanje d.d., je bila organizirana kot delniška družba, ki jo je ustanovil in vodil Nello Marconi. Po besedah ga. Marje Milič je bila družba najprej ustanovljena kot d.o.o., nato se je konec leta 2008 preoblikovala v delniško družbo. Izvedena je bila dokapitalizacija, s katero se je osnovni kapital z zakonsko določenih minimalnih 7.500 evrov povzpel na 2,5 milijona evrov (Milič, 2009). Iz finančnih10 podatkov bilance stanja lahko vidimo, da je imela družba v letu 2009 in 2010 največ kratkoročnih finančnih naložb (13.558.093€), osnovnega kapitala le 2.500.000€, ter za okoli 11.300.000€ kratkoročnih finančnih obveznosti. Najbolj je zanimiv izkaz poslovnega izida, ki v letu 2009 in 2010 ne izkazuje nobenih prihodkov od prodaje. Opredeljenih je le nekaj stroškov in drugih odhodkov. Zato je v letu 2009 izkazana izguba v višini 144.032€ in v letu 2010 še povečana za 39.362€ (torej na izgubo v višini 160.002€). V letu 2011 se bilanca stanja in izkaz poslovnega izida

10

Finančni podatki so bili pridobljeni iz spletne aplikacije Ajpes, iz javne objave letnih poročil omenjene družbe.

39

skorajda nista nič spremenila. V pojasnilih k izkazu pa lahko zasledimo pomemben stavek, da družba ni imela odprtih TRR računov v letu 2010 in 2011, zato ji je bilo poslovanje v omenjenih letih onemogočeno. Sojenje, zoper organizatorja tega podjetja in organizirane prevare v obliki piramidne sheme, se je začelo leta 2009 in trajalo vse do leta 2013. Marconi je bil najprej obsojen na osem let in pol zapora, ker je opeharil 14 ljudi, ki so mu s posojilnimi pogodbami zaupali 727.000 evrov, saj je obljubljal visoke donose, za denarjem pa se je potem izgubila vsaka sled. Nato so sledile še druge obtožbe goljufije, saj je na enem izmed sojenj Marconi priznal, da je opeharil kar 600 vlagateljev, ki pa vsi niso vložili kazenske ovadbe. Kasneje se je Marconi, da bi se izognil maratonskemu sojenju za še 146 opeharjenih upnikov, dogovoril s tožilcem Edvardom Ermencem, da je v zameno za priznanje privolil v enotno kazen 12 let zapora in da bo plačal 360 dnevnih zneskov kazni ter da bo naivnežem vrnil denar, ki so mu ga dali oziroma tako rekoč vrgli stran. Sodnica Dejana Fekonja je Marconija obsodila na dogovorjenih 12 let zapora. Izračunala pa je tudi, koliko je v njegovem primeru vredna kazen v obliki dnevnega zneska. Dejala je, da je omejitev navzgor 1.000 evrov, in ker so v igri bili visoki zneski, se je odločila za najvišjo možnost. Če 360.000 evrov Marconi ne plača v treh mesecih, bodo šli v prisilno izterjavo. Če ne bo šlo niti tako, pa se bosta vsaka dva tisočaka spremenila v en dan dodatnega zapora. Izračunala je, da je Marconi 146 oškodovancem dolžan 3.872.000 evrov (Celec, 2013).

5.8 Finanzas Forex Leta 2008 so v jesenskem času Finance pisale o evforiji Forex11, ki je zavladal v Sloveniji. Takrat je veliko Slovencev začelo drugače razmišljati. Na veliko so začeli vlagati v Finanzas Forex, ter verjeli, da bodo dobili do 20 odstotkov donosov na mesec oziroma do 800 odstotkov na leto. Nekateri so zapustili svoje službe, drugi so se spraševali zakaj še sploh hodijo v službo. Seveda pa kot pravi slovenski pregovor »Ni zlato, vse kar se sveti«. Prelepo bi seveda bilo, če bi takšen sistem dolgo trajal. Celoten sistem Finanzas Forex je izviral iz države Paname. V takratnem času se je v Sloveniji, kot tudi v nekaterih drugih državah, pojavilo kar nekaj promotorjev naložbenega programa s komercialnim imenom Finanzas Forex (FFX), ki so ga ponujali prek panamskega podjetja Evolution Market Group (v nadaljevanju EMG). Zadeva se je

11

Kratica FOREX (ali okrajšava FX) v dobesednem prevodu pomeni mednarodno menjavo (FOReign EXchange). Prvotno se je ta pojem uveljavil za medbančno trgovanje s tujimi valutami. Takšno trgovanje je sprva potekalo prek telefonskih klicev in faks povezavah med bankami. S pojavom interneta se je možnost trgovanja s tujimi valutami ponudila tudi malim vlagateljem. Nekatere banke oziroma posredniki so vzpostavili lastne t.i. forex trgovalne platforme, na katerih lahko mali vlagatelji trgujejo z valutnimi pari (nekateri upravljavci platform uporabljajo tudi izraz valutni križi). Dopustnost trgovanja, vrste poslov in subjekti, ki lahko ponujajo te storitve, so urejeni z nacionalno zakonodajo. Čeprav se v oglasih ponuja trgovanje na forex trgu, praviloma mali vlagatelj sklepa posel zgolj z upravljavcem t.i. forex trgovalne platforme (ATVP Forex 2014). Pri Finanzas Forex piramidni shemi je bilo ključno to, da so denar obdržali organizatorji piramidne sheme zase in niso nalagali v tuje trge. Po določenem času pa so izginili iz spletnih brskalnikov.

40

pojavila na trgu od marca 2007. Obljubljala je sanjske donose, ki bi se naj povzpeli tudi do 20 odstotkov na mesec. Preračunano na letno raven ob predpostavki reinvestiranja dobičkov to pomeni pravljičnih 792 odstotkov (Moje finance 2008). Obljubljeni donosi naj bi bili sicer odvisni od višine vloženega zneska in naložbenega programa oziroma tveganja, ki ga je izbrala stranka. Poenostavljeno rečeno, logika je delovala po sistemu: več vložiš in tvegaš, večji je donos. Donosi sicer niso bili zajamčeni, a kot je trdil eden od promotorjev sistema, naj v praksi ne bi odstopali za več kot dve odstotni točki od obljubljenega (ibid.). Kako je sistem deloval? V sistem vas je povabil promotor, ki vam je na spletni strani (www.finanzasforex.com)12 odprl račun. Nato je vlagatelj preko svoje banke nakazal denar na račun posrednih družb in ne neposredno njim. Denar je bil viden na računu po približno dveh tednih. Vlagatelji so imeli vložek vezan vsaj pol leta. Če so se zaradi kakršnegakoli razloga odločili izstopiti prej, so lahko to storili po dveh mesecih, a so bili za to kaznovani s 15-odstotno izstopno provizijo (ibid.). Največje tveganje, na katero so vlagatelji pozabili razmišljati, je bila možnost, da spletna stran naenkrat izgine. Dejansko so vlagatelji množično zaupali in nakazovali denar v tujino nekomu, ki je deloval brez svojih poslovalnic, poslovnih prostorov, le prek promotorjev in spleta, kjer ni bilo navedenih niti imen in priimkov promotorjev, pogosto niti kontaktnih podatkov (ibid.). EMG ni obljubljal le bajnih zaslužkov na valutnem trgu, ampak je vlagateljem ponujal tudi možnost dodatnih zaslužkov, če so se sami podali v lov za morebitnimi vlagatelji. Vlagatelj, ki je širil mrežo, je tako postal promotor. S pridnim lovljenjem novih vlagateljev se je njegov naziv stopnjeval vse do internacionalnega direktorja, kar je bila zadnja stopnička v sedem-stopenjski lestvici (ibid.). Vsi, ki so bili v tej mreži, so dobili 0,5 odstotka provizije od vsakega novega člana, vendar ne iz vložka novega vlagatelja, ampak iz ustvarjenega donosa. Več si imel ljudi pod sabo, več denarja si ustvaril s provizijami. Zato so promotorjem, ki so na dnu lestvice, ljubši vlagatelji, ki širijo mrežo. Vendar pa v druščino nov vlagatelj ni mogel brez povabila. Tega sicer ni bilo težko dobiti, saj se je novica o tako velikih donosih širila izjemno hitro. Tisti najbolj zagrizeni promotorji, ki so veselo lezli po lestvici navzgor, pa naj bi bili nagrajeni še z dodatnimi denarnimi bonusi in luksuznimi dobrinami, kot so avtomobili, prenosni računalniki, ure priznanih znamk, eksotična potovanja in podobno (ibid.). Sredi novembra leta 2007 je bil organiziran prvi brezplačni seminar, na katerem naj bi se zbralo približno 450 možnih vlagateljev, prišli naj bi tudi lastniki iz Paname. Zadnji seminarji, ki so jih organizirali slovenski promotorji, ki so delovali pod imenom Extra

12

Spletno stran smo preverili na internetu in v času pisanja magistrskega dela stran več ni obstajala.

41

donos (imeli so svojo spletno stran http://www.extra-donos.com; katero smo preverili in več ne deluje), so bili pa v začetku septembra 2008. Povprečno število udeležencev naj bi bilo 25. Nekateri njihovi promotorji so se teh seminarjev izogibali, saj so se bali da bi se med občinstvo pomešali davkarji ali kriminalisti. Zakaj je bila zadeva za davkarje sploh zanimiva? Zaslužek se je lahko vlagatelju izplačal preko bank, kar je v povprečju trajalo teden dni, hitreje pa je šlo "na roko" (ibid.). Vlagatelj, ki je želel zapustiti mrežo, je lahko svoje točke, ki jih je ustvaril na FFX, prenesel na promotorja. Promotor, ki ima odprt bančni račun v tujini, je dvignil denar in vlagatelja izplačal v gotovini. Za to je moral vlagatelj plačati promotorju pet odstotkov provizije (ibid.). Pri celotni zgodbi je bilo zanimivo tudi to, da je EMG redno zamenjeval bančne račune in banke. Tako se denar vlagateljev preprosto ni stekal neposredno na račun panamske matične družbe EMG ali njihove švicarske podružnice TradexWorld SA. Očitno je, da je EMG svoje poslovanje zastavil zelo nepregledno. Organiziral je mrežo posredniških družb, v katere se je stekal denar vlagateljev (ibid.). Med večje slovenske promotorje, ki so tržili FFX, so www.zlata-jama.com13 ali www.extra-donos.com14, www.siforex.biz15, www.dober-biznis.com16 ter drugi, ki so iskali nove vlagatelje preko blogov, forumov in podobno (ibid.). Njihova vnema in iskanje potencialnih vlagateljev za naložbe v Finanzas Forex trge, po pisanju v časniku Moje finance, se je kar hitro umirila. Na koncu leta 2008 so zgoraj omenjene spletne strani že umaknile svoj dostop do Finanzas Forex trge in tako vlaganje v te trge ni bilo mogoče. Začeli so z oglaševanjem izboljšanih različic investicijskih trgov (Nidorfer, Milič, 2008). Moje finance (Moje finance 2008) so objavile ekskluzivni intervju z gospodom Robertom, lastnikom spletne domene www.zlata-jama.com. Gospod Robert je povedal, da donosi niso nikakor bili garantirani na vložena sredstva, ki si jih lahko teoretično tudi popolnoma izgubil. Po njegovih besedah naj ne bi bil Finanzas Forex piramidna shema, ni pa mogel garantirati, sam je le verjel, da gre za trgovanje na valutnih trgih (forex). Po vprašanju novinarja Moje finance ali tudi sam vlaga denar in ali je njegova spletna domena Zlata jama kot registrirano podjetje, pa je Robert odgovoril, da vlaga svoj denar. Pri tem je dodal, da podjetje ni registrirano in da je to čisto zasebno društvo vlagateljev, pri katerem je šlo le za skupino prijateljev, ki so se neformalno organizirali. Domeno spletne strani pa je registriral sam.

13

Ta spletna stran še obstaja in išče potencialne nove vlagatelje. 14

Spletna stran, v času pisanja magistrskega dela, ne obstaja več. 15

Spletna stran, v času pisanja magistrskega dela, ne obstaja več. 16

Spletna stran, v času pisanja magistrskega dela, ne obstaja več.

42

Po vprašanju, če je možno, da spletna stran popolnoma izgine iz spleta, pa je odgovoril, da je teoretično možno, vendar je sam nima namena umakniti, ker je zelo priljubljena in donosna. Iz omenjenega intervjuja, ki je bil narejen leta 2008, lahko izluščimo bistvo, da še sam organizator spletne domene, kamor je vlagal svoj denar in denar drugih investitorjev, ni vedel (ali ni želel izdati resnice) ali je Finanzas Forex dejansko prevarantska finančna piramida ali ne. V letu 2009 se je piramidna shema Finanzas Forex začela podirati kot hišica iz kart. Tako so se oškodovani vlagatelji v Sloveniji in iz tujine povezali skupaj v Društvo za mednarodno povezovanje in sodelovanje naložbenih programov, ki ga je vodila predsednica Polona Bajc. Bajčeva je v Španiji vložila tožbo zoper glavne organizatorje s prvim človekom denarne verige Finanzas Forex Germanom Cordono na čelu. V tožbi bi naj sodelovalo okoli 15.000 naplahtanih slovenskih vlagateljev. Bajčeva je pojasnila, da so se odločili za ustanovitev društva štirje večji vlagatelji, saj ima skupina večjo moč in tožba je lahko bolj kakovostna. Za vložitev tožbe v Španiji pa so se odločili zato, ker so jim v odvetniški pisarni pri nas povedali, da v Sloveniji ne bodo veliko dosegli, saj so glavni organizatorji iz Španije. Med drugim bi bili tudi stroški odvetnikov in celotnega postopka v Sloveniji veliko višji, kot je cena procesa v Španiji. Zraven tega bi pri nas tak sodni postopek trajal veliko dlje, oni pa želijo priti do denarja po čim krajši poti (Nidorfer, 2010). Po podatkih, ki so jih Bajčevi zaupali promotorji v Sloveniji, naj bi bilo Slovencev, ki so vložili denar v to piramido, okoli 15 tisoč. Vložili bi naj približno 200 milijonov evrov, Hrvati bi naj vložili 50 milijonov, v svetovnem merilu pa se znesek giblje okoli 1,2 milijarde evrov. Seveda pa so to le ocene (ibid.). Po podatkih iz revije Moje Finance je Bajčeva najela najprej španskega odvetnika Jesúsa Fernándeza Pedrera Correa v letu 2010 in ga že v letu 2011 zamenjala za drugega odvetnika, katerega imena ni želela razkriti. Po nekaterih špekulacijah časnik Moje Finance namiguje, da je Bajčeva ponovno naplahtala bivše vlagatelje Finanzas Forexa. Saj je vsak, ki se je želel vključit v njeno društvo, ki bi se naj zavzemalo za tožbo proti organizatorjem Finanzas Forexa, vplačal 350€. Ta znesek bi po besedah Bajčeve bil namenjen za plačilo stroškov odvetnika, administracije, prevajanja dokumentov, vključno s kreditnimi polami in podobnimi zadevami. Drugi pa namigujejo, da je Bajčeva slabo zgodbo izkoristila za pridobivanje denarja zase (Milič, 2011). Nekateri izračuni kažejo, da so zbrali približno 130 tisoč evrov, medtem ko španski odvetnik trdi, da so zbrali več kot 200 tisoč evrov. Ta znesek je Bajčeva zanikala, saj ni vedela, od kod odvetniku ta podatek, saj obstajajo za vsa prejeta vplačila tudi bančna potrdila. Koliko dejansko je bilo pobranega denarja, ni podatka. Bajčeva pa številke 130 tisoč evrov (ki bi naj bil pobran denar) ni komentirala (ibid.).

43

V primeru gre za številne nesporazume. Vprašanje pa je, ali oškodovanci res lahko pričakujejo, da bo španski odvetnik za 350 evrov na osebo dosegel poplačilo okrog 40 milijonov dolarjev (to pomeni v povprečju 36 tisoč dolarjev na osebo, saj se je slovenskih vlagateljev v to društvo vključilo okoli 1.100), kolikor zahtevajo (ibid.). Društvo mednarodnih vlagateljev smo preverili tudi na njihovi spletni strani, kjer imajo le od 20. maja 2014 objavljen prevod sodbe zoper odvetnika Jesus Fernandez Pedrera Correa. Po pisanju te sodbe je omenjen odvetnik v Španiji dobil obsodbo za zaporno kazen treh let in šestih mesecev, dodatno tudi posebno na prepoved opravljanja odvetniškega poklica v času obsodbe in na globo devet-mesečnega plačevanja kvote v višini 6€ na dan. V primeru, da tega ne bo izpolnjeval, pa se mu za vsaki dve kvoti neplačane globe ali dela globe odvzame en dan prostosti. Obsodili so ga tudi na to, da mora Association for International Cooperation and Investment Cooperation Programs (Društvu za mednarodno povezovanje in sodelovanje naložbenih programov) vrniti 78.506,77€, Dragu Dujmoviću 3.100€ in Ciblič Vasiliju 350€. Med drugim tudi plačilo stroškov sodnega postopka, ki so nastali v tem primeru, vključno s stroški privatne obtožbe (Spletna stran Društva mednarodnih vlagateljev). Drugega podatka na njihovi spletni strani ne moremo pridobiti, zato smo jim v času pisanja magistrskega dela, poslali mail s prošnjo, če nam za potrebe magistrskega dela, lahko posredujejo sveže informacije o razpletu finančne piramide Finanzas Forex. Na žalost smo prejeli sporočilo nazaj, da e-mail naslov ne obstaja. Kljub temu smo se želeli povezati z gospo Bajc, in ji tako poslali sporočilo še preko medmrežja Facebook, vendar nam na naše sporočilo ni želela odgovoriti. Podatke tega društva smo preverili tudi na AJPES-ovi spletni bazi podatkov, kjer zasledimo vpisano društvo v sodni register že od leta 2010 in njeno zastopnico Polonco Bajc. Tudi letni izkazi društva so bili predloženi v letih 2011, 2012 in 2013. Kako se je dokončno razpletlo s slovenskimi vlagatelji v finančno piramidno shemo Finanzas Forex s sodbami v Španiji nismo uspeli izvedeti. Lahko le sklepamo, da primer še poteka na sodiščih v Španiji, saj če bi bil zaključen, bi verjetno časnik Moje Finance o tem tudi zvesto pisal.

5.9 Profit Club Med pisanjem tega magistrskega dela in iskanju intervjujev s prevaranimi udeleženci smo se sestali z eno osebo, ki je želela biti anonimna. Ker ni bila udeležena v nobeni piramidni shemi, nam ankete seveda ni mogla izpolniti, povedala pa nam je pomembne informacije, saj so jo želeli vključiti v eno piramidno shemo, ki se je pojavila ne dolgo let nazaj v Sloveniji. Govorimo o tako imenovanem investicijskem skladu Profit Club. Bila je lažna denarna piramidna shema, za katero sta stala ptujski podjetnik Mitja Petrič in njegova partnerka Urša Šprah (omenjena dva lahko vidite tudi na sliki 11). Omenjena dvojica je že leta 2004 ustanovila Info Profit Club, ki je bil registriran kot društvo, čeprav je deloval kot investicijski sklad.

44

Po pogovoru smo situacijo preverili tudi na internetnem spletnem brskalniku in odkrili številne članke povezane s to piramidno shemo.

Slika 11: Poslovneža Urša Šprah in Mitja Petrič

Vir: (Divković Milanović, 2013)

Policija je pojasnila, da naj bi se panamska družba že od leta 2005 ukvarjala z različnimi naložbami v nepremičninske in podjetniške sklade, Forex posli in z nakupi delnic. Pri tem so bili obljubljeni letni donosi tudi do 39 odstotkov z možnostjo predčasnega izplačila glavnice in obresti ter donosa v obliki rente. Osumljeni pa vloženega denarja niso investirali v skladu s sklenjenimi pogodbami, ampak so denar porabili za druge namene, torej zase. Zato tudi vlagatelji vloženih denarnih sredstev in donosov niso prejeli (B. V., G. C., 2013). S takšnim dejanjem si je združba pridobila protipravno premoženjsko korist v vrednosti najmanj 1,8 milijona evrov od oškodovanih 36 vlagateljev. Policija je sicer razpolagala s podatkom, da naj bi bilo vseh oškodovanih več kot 800 vlagateljev, združba pa naj bi pridobila kar za 15 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi (ibid.). Ker Profit Club ni bil registriran za opravljanje dejavnosti investicijskih skladov, na kar je leta 2010 opozorila Agencija za trg vrednostnih papirjev17 (ATVP), so prispevke vlagateljev zakrili kot "članarino". Teh pa niso nalagali v delnice, kot so prikazovali ljudem, temveč v številne "off-shore družbe" v Panami, Švici in Dubaju, ki jih je Petriču pomagal ustanoviti v ZDA živeči poslovnež Jure Valant, sin znanega poslovneža Staneta Valanta (U.Z, in V.L., 2013). Petrič je deloval kot arhitekt celotne strukture, Šprahova pa je kot diplomirana pravnica usklajevala odnose z vlagatelji (Jager, 2014).

17 Agencija za trg vrednostnih papirjev je objavila 21.12.2010 opozorilo za javnost v zvezi z delovanjem

družbe Profit Club S.A. iz Paname, ki je delovalo preko spletne strani, ki se je nahajalo na URL naslovu http://profitclubgroup.com/. ATVP je tistega dne navajala: »Družba Profit Club S.A. iz Paname (v nadaljevanju Profit Club Investments), nima dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev za opravljanje investicijskih storitev in poslov v zvezi s finančnimi instrumenti v Republiki Sloveniji, prav tako Agencija do dneva objave tega opozorila ni prejela zahteve za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice navedene družbe ali notifikacije v zvezi z omenjeno družbo, ki lahko v skladu z direktivo MiFID neposredno opravlja investicijske storitve in posle v zvezi s finančnimi instrumenti na območju Republike Slovenije. Agencija za trg vrednostnih papirjev investitorjem odsvetuje sklepanje poslov z družbo Profit Club Investments, v primeru prejema njihove ponudbe pa naj ravnajo zelo previdno in upoštevajo vsebino tega javnega opozorila.« (ATVP Opozorila agencije, 2014)

45

Precej vlagateljev je najelo celo kredite in vplačalo po nekaj 100.000 evrov, na koncu pa so ostali brez vsega. "Ni šlo za davek na neumnost, saj smo verjeli, da vlagamo denar v pravi investicijski sklad. Vse je bilo vrhunsko pripravljeno, dokumenti, pogodbe, projekcije donosa in naložb," je povedal eden od opeharjenih (ibid.). Spletne mreže in domene so očitno imele pomembno vlogo pri prevari, zato ne preseneča, da je Petrič na svoje ime s ptujskim domačim naslovom registriral osem spletnih domen, med drugim fresall-life.com, fressal-wayoflife.com in logro-limited.com. Zadnja je obenem tudi naziv njegove ciprske družbe, ki je bila 25. oktobra 2006 vpisana kot stoodstotna lastnica njegove družbe s sedežem v Trzinu – Logro svetovanje. Domena je bila registrirana za online kredite in druge spletne finančne storitve, tudi zavarovanje. Logro Limited je bil naziv tudi Petričeve hrvaške družbe, ki je bila likvidirana 2012. Družbo je 5. decembra 2006 ustanovil ravno tako njegov Logro Ltd. iz Nikozije, sedež pa je bil v zagrebški Maksimirski ulici. Begunec Petrič je ustanovil tudi družbe v Švici: iz tamkajšnjega trgovskega registra lahko izvemo, da je Logro Capital Arg s sedežem v Zugu ravno tako likvidiran; temeljni kapital pa je znašal 100.000 švicarskih frankov, posloval je od aprila 2008 do novembra 2011. Poleg Petriča so bili zastopniki še Ptujčana Marjeta Vaupotič in Robert Vnuk ter Martin Muller iz Züricha. Vaupotičeva je po Ajpesovi evidenci na istem naslovu v Nikoziji ustanovila Big Rose Investment Ltd. Petrič je poleg vsega naštetega vodil še klub Mito Sport Klub na Ptuju, ki je na seznamu Teniške zveze Slovenije (Divković Milanović, 2013). In kot se spodobi za uspešnega učenca zaprtega Bernarda Madoffa, kot se je predstavljal na enem od profilov linkedIn, je imel tudi pisarno v New Yorku. Tam je bil Mitja Petric, CEO, Logro Consulting Inc. – Greater New York Area (ibid.). Vidimo, da je bila piramidna shema in z njo povezana podjetja skrbno načrtovana. Po pregledu spletnega medmrežja Facebook (v nadaljevanju FB), lahko tudi na tem omrežju zasledimo skupnost imenovano Free$al – WAY OF LIFE. Pod to znamo se je investicijski klub Profit Club promoviral. Bil je sponzor Slovenskemu boksarju Dejanu Zavcu (na sliki 12), sponzor prireditve Bazenov energije na Ptuju leta 2009 in leta 2010, sponzor državnemu prvenstvu v plavanju za mlajše dečke in deklice 2010 ter sponzor motoristu Miranu Stanovniku.

Slika 12: Dejan Zavec je promoviral to družbo z napisom na hrbtu na eni izmed svojih tekem

Vir: (Free$al – WAY OF LIFE, Facebook)

46

Med svojim reklamiranjem preko medmrežja FB so priredili tudi nagradno igro pod imenom FLY DUBAI! (slika 13). Kot velika nagradna igra za sanjski oddih v Dubaju.

Slika 13: Reklamna slika, za izvedeno nagradno igro, ki je potekala na medmrežju FB


Med drugim so na svoji FB spletni strani neprestano delili pozitivne in uspešne zgodbe, ki so se dogajale v Dubaju. Objavljali so razne misli o uspešnosti v življenju, pozitivnem razmišljanju itd. 30. decembra 2011 zasledimo zadnje obvestilo na njihovi FB strani z voščilnico za novo leto (slika 14).

Slika 14: Ena izmed njihovih reklamnih slik za promocijo


Kot lahko vidimo na sliki 14 gesla, ki so jih imeli na raznih letakih in sponzorskih panojih, je za organizatorja te piramidne sheme zagotovo držalo. Živela sta svoje življenje na račun drugih naivnih vlagateljev.

47

To je bila zadnja objava na spletnem medmrežju, saj so nato začeli z obsežno policijsko raziskavo zoper te prevarantske piramidne sheme. Aprila 2013 je 110 kriminalistov po celi Sloveniji izvedlo 40 hišnih preiskav, med katerimi so pridržali štiri posameznike. A Petriča in Šprahove ni bilo med njimi. Po Večerovih informacijah sta se ves čas gibala po svetu; med drugim naj bi nekaj časa bila v Bolgariji, pa v Dubaju, posebno močne sledi pa so vodile iz ZDA, od koder se je njunim opeharjenim strankam oglašala kar izvršna direktorica pri svetovno znani investicijski banki JP Morgan Mary Erdoes. Izkazalo se je namreč, da Erdoesova ni imela niti najmanjšega pojma o slovenskih poslih, temveč da ji je identiteto prevzel kar Mitja Petrič, ki je z njenim imenom skušal pomiriti jezne vlagatelje, o čemer so bili hitro obveščeni ameriški organi pregona (Jager, 2014). Po pisanju dnevnega časopisa Večer je piramidna shema tako dobila sodni epilog v mesecu juliju 2014 leta, saj so z mednarodno tiralico (Interpol) prijeli Uršo Šprah v Dubaju, kjer se je tudi skrivala zadnjih nekaj let in kjer sta imela s partnerjem Mitja Petričem ogromno vilo. Oba sta bila na begu vsaj od jeseni 2012, ko se je pričela sesedati njuna poslovna mreža, opeharjeni vlagatelji pa so se obrnili na policijo (ibid.).

5.10 Future Trade Investment Holdingu Med intervjuvanci smo se srečali tudi z osebo, ki je bila v piramidni shemi Future Trade Investment Holding (v nadaljevanju FTIH). Raziskali smo področje, vendar nismo uspeli zbrati veliko podatkov, saj ni bila tako odmevna piramidna shema v Sloveniji in tudi ni polnila časopisnih strani. FTIH je bila naslednica propadle piramidne sheme družbe Mat Project. Obe sta pod pretvezo upravljanja premoženja na valutnih trgih in z obljubo letnih donosov od 120 do 150 odstotkov vabili vlagatelje predvsem na Hrvaškem, na Reki in v Opatiji, od koder naj bi bili tudi organizatorji verige. Lovke verige pa so segale tudi v Slovenijo. V Sloveniji je piramidna shema bila najbolj razširjena na štajerskem koncu, slovenski vlagatelji pa bi naj vanjo vložili tudi po več sto tisoč evrov. Družba FTIH je prihajala iz Hongkonga, vendar je imela narejeno spletno stran tudi v slovenščini in tako privabljala Slovence (Ugovšek 2010). V začetku delovanja leta 2007 je shema prinašala tudi 400-odstotne donose. Leta 2010 se je izplačevanje donosov končalo, izgubila pa se je tudi sled za glavnicami. Brez denarja so ostali tako posredniki kot njihove stranke (ibid.). Tudi ta piramidna shema je dobila sodni epilog. Časnik Finance je v avgustu 2013 pisal o predkazenskem postopku. Na podlagi prijav 42 oškodovancev so ugotovili, da je hrvaški državljan z lažnimi obljubami o visokih donosih investicijskega vlaganja z njegovim posredovanjem zgolj od znanih oškodovancev osebno ali preko posrednikov, v obdobju od 2007 do 2009, prejel skupno 1,15 milijona evrov gotovine. Ovadeni hrvaški državljan pa omenjenih sredstev ni vložil v projekte, ki bi omogočili obljubljene donose, temveč je sredstva porabil za lastne potrebe v tujini (Perčič 2013).

48

Vlagatelje je tudi zavajal z lažnimi pozitivnimi informacijami na spletni strani in preko elektronske pošte, s čemer je zavlačeval vračilo denarja in podaljševal upanje vlagateljev glede vračila vloženih sredstev. Kriminalisti so ovadili tudi slovenskega državljana, ki si je kot posrednik pri omenjenem poslovanju prilastil sredstva enega od prijaviteljev v višini 10.500 evrov (ibid.).

5.11 LiveSmart 360 V svetu in tudi v Sloveniji so se pojavile nove tako imenovane čokolade 360. Če pogledamo njihovo spletno stran, direktno s pomočjo mrežnega marketinga prodajajo posebne čokolade, ki bi naj izboljšale zdravje in življenje ljudi. Na spletni strani imajo objavljene video posnetke, kako zdrave so te čokoladice in predvsem predstavljen sistem, kako lahko posameznik zasluži s prodajo teh čokolad in s pridobivanjem novih članov, ki bodo kupovali te čokolade. Sklepamo lahko, da je to nova prevara v obliki piramidne sheme. Tudi ugibanja, da je to nova ponzijeva piramidna shema, se pojavljajo v posameznih novicah. Tako lahko zasledimo v Slovenskih novicah, da je novinar Aleksander Brudar 31.5.2014 že pisal članek, o teh čokoladicah in možnostjo, da je to nov mrežni nateg. Ali je to nova prevara v obliki piramidne sheme, ki se bo porušila, bo pokazal čas. Dejstvo pa je, da do pisanja tega magistrskega dela na tržnem inšpektoratu še niso dobili prijave o nepravilnostih. Dokler na tržnem inšpektoratu ne dobijo prijave, tudi ne ukrepajo in tako ne moremo z gotovostjo trditi, da je to nova prevar v obliki piramidne sheme. Lahko le sklepamo po njenih značilnostih delovanja. Ljudje se morajo zavedati, da posamezniki iščejo veliko poti, kako priti do denarja. Tako so posamezne piramidne sheme novega časa lahko tudi prevarantske vendar na spreten prikrit način, ki pa jih, dokler ne bodo sodno preganjane, tudi nihče ne bo razkrinkal. Tako lahko samo domnevamo, da so takšni načini tudi prevarantski. V nadaljevanju prikazujemo s kakšnimi besedami podjetje 360stars preko video posnetka ljudi prepričujejo za nakup in vstop v njihovo mrežo prodajalcev (Predstavitev 360 Chocolates SLO2).

• Na začetku njihovega videa prepričujejo, kako zdrave so njihove čokolade z veliko vsebnostjo hranilnih snovi in z nizko kaloričnim indeksom, tako da jih lahko brez slabe vesti zaužijemo.

• Zraven tega predstavijo tudi dva tuja zdravnika, ki sta sodelovala v razvoju teh posebnih zdravih čokoladic.

• In kar hitro začnejo nagovarjati, kako se jim lahko pridružite in zaslužite. Celo začetni paket čokoladic se da dobiti brezplačno. Samo prirediti je potrebno čokoladno veselo urico, kamor povabimo svoje prijatelje, in če po predstavitvi trije prijatelji kupijo paket čokoladic, lahko prireditelj dobi svoj paket

49

brezplačno in še dodatni nakupi v prihodnosti bodo brezplačni ob pogoju, da tri osebe »pod« nami mesečno kupujejo produkte.

• Med prepričevanjem se sklicujejo, da je to mednarodno podjetje, ki deluje že od leta 2010 in je eno od najhitreje rastočih podjetij na svetu s 300% letno rastjo posluje v ZDA, Evropi in na Japonskem ter z izkušenim vodstvom.

Osnovna članarina za vstop v podjetje LiveSmart 360 je 50€. S prepričevanjem nas poslušalcev želijo prepričati, kako lahko pridemo do zelo hitrega in velikega zaslužka. Vse kar moremo storiti je, da se odločimo za nakup osnovnega paketa (Builder ali Leader paket), po tem priredimo čokoladno urico, kjer nam tudi oni pomagajo pri pridobivanju novih treh članov, da bodo v prihodnje kupovali te izdelke. In že tako se lahko začetno zasluži. Na sliki 15 prikazujemo izsek iz video posnetka, kjer nam nadrobno predstavijo, kako začeti.

Slika 15: Prvi korak do zaslužka

Vir: (Predstavitev 360 Chocolates SLO2)

Ko se vključite v globalni sistem »360 zvezda«, se tedensko izplačujejo 5% provizije vsem, ki so si že pridobili naziv »360 zvezda«. In v prepričevanju, kako priti v ta globalni sistem »360 zvezda«, vidimo korake piramidnega sistema (prikaz na sliki 16).

Slika 16: Drugi korak do zaslužka


50

Nujno je da v 30 dneh tri pripeljemo v sistem (tore pod tistega, ki jih je pripeljal v sistem). Ti bodo seveda v nadaljevanju tudi želeli nekaj zaslužit in bodo ponovno pripeljali tri pod okrilje sebe itd. Tako se množično razširi piramida. Vidimo lahko da v prvem nivoju pripeljemo samo 3 ljudi, ki jih nato naučimo, da tudi oni pod sebe pripeljejo vsak po tri osebe. Jih torej imamo novih 9, katere ponovno prepričamo, da vsak izmed njih pod sebe pripelje le tri kupce. In tako se piramida poveča za dodatnih 27 ljudi. Torej kot vidimo lahko imamo v treh nivojih kar 39 ljudi pod seboj, ki kupujejo izdelke, in tako posledično mi kot prvi v tej piramidni shemi največ pridobimo od provizij. Takšno piramidno podvajanje prikazujemo na sliki 17.

Slika 17: Tretji korak do zaslužka


Če seveda posameznik doseže to stopnjo, da toliko oseb prepriča v vstop v piramidno shemo in da hkrati kupujejo čokoladice, nam organizatorji ponujajo še veliko dodatnih bonusov mesečno in letno (predstavljeno na sliki 18). Ob vsem tem se vsakomur, zasveti v očeh, da bi lahko mesečno zaslužil velike vsote denarja.

Slika 18: Tik pod vrhom milijonarja


51

Cene osnovnih paketov prikazujemo na slikah od številke 19-21. Menimo, da so cene resnično previsoke, glede na količino čokolad, ki je predstavljena, da jo dobimo za to vrednost.

Slika 19: Osnovni paket – vrednost 199€.


Slika 20: Builder paket – vrednost 599€


Slika 21: Leader paket – vrednost 1.299€


52

Iz navedenih podatkov lahko sumimo, da gre za prevarantsko denarno piramido, saj je zelo težko reči, da so te »posebne« čokolade resnično vredne, kot njihovi paketi Basic, Builder ali Leader paket. To presojo o kvaliteti in vrednosti teh čokolad ne moremo trditi, saj za to nismo specializirani, lahko pa je to ena izmed tem magistrskih ali doktorskih nalog, kjer bi dejansko presojali kvaliteto in ceno teh čokoladic. Vemo pa dejstvo, da je za uspeh v tej piramidni shemi potrebno prepričati kar ogromno število ljudi, da se včlanijo in da kasneje vpisujejo nove in nove člane. Novi tako plačujejo članarino in hkrati kupujejo pakete teh čokoladic, jih uživajo in tako pomagajo k uresničitvi sanj o velikih zaslužkih najvišjih v tej piramidni strukturi. V nadaljevanju povzemamo bistvene značilnosti vseh prevar, ki smo jih opisali v tem magistrskem delu.

53

6 SKUPNE ZNAČILNOSTI OPISANIH PREVAR V nadaljevanju povzemamo skupne značilnosti vseh prevar, ki smo jih opisali v tem magistrskem delu, ki so se pojavljale tako v tujini kot tudi v Sloveniji. Prva najpomembnejša in največja značilnost vseh opisanih prevar v obliki piramidnih shem je ta, da so temeljile na investicijskih vložkih. Po investiciji pa je vlagatelj pričakoval velike donose. Seveda je velike donose pridobila le peščica, ki so v sistem vstopili med prvimi. Največji donosi pa so odšli v žepe organizatorjev posamezne prevare. Vsaka prevara v obliki piramidne sheme, ki so jo »odkrili«, da je prevarantska, se je v hitrem času sesula in ostala dolžna (obveznosti iz naslova vloženih sredstev) do velikega števila vlagateljev. Izmed opisanih prevar v tem magistrskem delu je le poslovnež Charles Ponzi izplačeval noč in dan svojim vlagateljem, ko se je razvedelo, da je njegov sistem ena velika prevara. Po nekaj dnevih se je seveda splošni preplah med ljudmi umiril, vendar je moral kar hitro priznati nesolventnost. Zanimivo je, da so predvsem piramidne sheme, ki so se pojavljale v Sloveniji, temeljile na investicijskih vlogah in vključevanju novih in novih ljudi v sistem. Pri tem so spretni organizatorji prepričevali svoje vlagatelje, da preko sorodstvenih in prijateljskih vezi, poskušajo včlanit nove ljudi. Na podlagi novih vlagateljev, pa bodo pridobili obljubljene visoke donose. Začetni vložek, da se je posameznik vključil v piramidno shemo, ni v nobeni piramidni shemi majhen. Organizatorji so zmeraj trdili, da to ni piramidna shema in da je vse popolnoma legalno, ter da so donosi zelo malo tvegani. Organizatorji so privabljali potencialne nove vlagatelje z besedami: brez dela si lahko prislužite nov avto, novo hišo, luksuzno ladjo, brezskrbne počitnice, odplačilo kreditov… Za vstop se je potrebno v sistem odločiti čim prej in niso priporočali posvetovanja s prijatelji ali sorodniki. Vsi organizatorji prevar v obliki piramidnih shem so pihali na dušo malemu človeku, po iskanju idealnega brezskrbnega življenja, ki mu nikoli ne bo primanjkovalo denarja in si bo lahko privoščil, kar si bo želel. Zaključimo lahko le z dejstvom, da so organizatorji z »okradenimi« vložki malega človeka dejansko res lahko brezskrbno živeli do sojenja ali še zmeraj živijo, ker niso doživeli sodnega epiloga.

54

7 RAZISKAVA: PREVARE V OBLIKI PIRAMIDNIH SHEM IN NJIHOV VPLIV NA OŠKODOVANCE

V empiričnem delu raziskave smo se odločili, da izvedemo intervjuje s posamezniki, ki so bili vključeni v eni izmed prevar v obliki piramidnih shem. Skozi osebni intervju smo preverjali, zakaj so se posamezniki vključevali v piramidno shemo. Kakšen je bil tisti motiv, ki jih je vlekel, da se priključijo piramidni shemi. Seveda pa nas je najbolj zanimalo, kako je piramidna shema delovala, kako so motivirali ljudi za vstop in kako velike zneske so vplačevali v samo shemo. Kot smo že na začetku magistrskega dela omenjali, da je omejitev empirične raziskave v pridobivanju oškodovancev, torej oseb, ki so bili vključeni v piramidno shemo. Skozi proces iskanja oškodovancev smo resnično naleteli na veliko oviro, kot smo jo predpostavljali. Veliko ljudi, predvsem Slovencev, je bilo vključenih v najrazličnejše piramidne sheme, vendar o tem ne želijo govoriti. Dobili smo odgovore, da so te zgodbe poteptali v svojih glava in da ne želijo odpirati globokih ran. Teh odgovorov je bilo mnogo in tako nam niso želeli odgovoriti na pripravljena vprašanja za intervju. Za nekatere smo vedeli, da so bili vpleteni v piramidno shemo, pa nam niso želeli priznati. Zagotavljali so nam, da nikakor niso bili vključeni v nobeni piramidni shemi. Intervjuvanci niso želeli sodelovati v intervjujih, čeprav smo zmeraj zagotavljali, da bo intervju popolnoma anonimen, in da se njihova identiteta ne bo razkrila. Ena izmed takšnih zgodb je naslednja. Ko smo intervjuvali enega gospoda, nam je uspešno rešil anketo in smo se lahko odkrito pogovarjal o njegovi življenjski izkušnji s piramidnimi shemami. Na koncu intervjuja nam je zaupal kontakt od njegovega znanca, ki je bil tudi v podobni piramidni igri. Nato smo stopili v stik z njegovim znancem, vendar nam ni želel pomagati pri raziskavi, a nam je zaupal številko od njegove znanke, za katero je menil, da nam bo pripovedovala o piramidnih shemah, ker je bolj odprte narave. Ta gospa je od začetka bila zelo prijazna po telefonu, nato smo se že dogovorili za termin. Tik pred terminom nam je napisala telefonsko sporočilo, da se ne bo mogla udeležiti srečanja. Pri tem nas je vljudno prosila, da ji kljub temu pošljemo anketo po internetu in da nam bo rešila anketo. Seveda ustrežemo zahtevi. Ko je anketo videla in preverila vprašanja, se na klice ni več odzvala in ni vrnila izpolnjene ankete. Torej ni želela sodelovati, ko je ugotovila vprašanja. Po več neuspelih poskusih pridobivanja intervjuvancev po telefonu, smo prišli na idejo, da bi morda poskusili preko interneta. Na spletu smo našli portal »1KA«, ki omogoča skrbno reševanje in zbiranje anket. Tako smo celotno anketo vnesli v ta spletni portal in nato preko elektronske pošte in preko družbenega omrežja Facebook razposlali prošnje ljudem. Prosili smo jih, naj razpošljejo velikemu številu ljudi in upali, da se v množici le najde nekdo, ki bo pripravljen rešiti anketo in sodelovati v intervjuju z nami. S pomočjo tega portala 1KA smo dobili še 4 uspešno rešene ankete, vendar nam niso pustili nobenega kontakta, da bi lahko opravili še intervju. Na nagovor ankete (kjer je bilo opisano, da potrebujemo samo osebe, ki so bili v piramidni shemi) je kliknilo 188 ljudi. Od teh je bilo primernih 81 ljudi, ki so tudi kliknili v nadaljevanje za reševanje

55

ankete. Po pregledu vprašanj, pa so nam uspešno zaključili anketo le štirje. Nato smo v ta portal še sami vnesli 3 ankete, ki smo jih naredili fizično z intervjuvanci. Tako smo imeli na enem mestu zbrane vse podatke, iz katerih smo nato prišli do zaključkov, ki jih prikazujemo v nadaljevanju. Zaradi lažje predstavitve podatkov in da zagotovimo anonimnost (katero smo zagotovili tudi intervjuvancev, da njihovih osebnih podatkov ne razkrivamo) smo v analizi opredelili intervjuvance kot: Intervjuvanec 1 Intervjuvanec 2 Intervjuvanec 3 Intervjuvanec 4 Intervjuvanec 5 Intervjuvanec 6 Intervjuvanec 7 Podatke smo prikazali skupno, kjer pa so opredeljena vprašanja odprtega tipa in v kolikor so se odgovori bistveno razlikovali med seboj, pa smo opredelili odgovore posameznega intervjuvanca s številko.

7.1 Analiza intervjujev Nekaj vprašanj smo si sestavili zaprtega tipa, za lažje analiziranje, nekaj pomembnih vprašanj pa smo zastavili odprtega tipa, kjer so se lahko intervjuvanci razgovorili. Anketni vprašalnik prilagamo v prilogi 2. Vprašanje 1 V intervjuju smo anketirali 5 moških (71% celote) in 2 ženski(29% celote). Vprašanje 2 Starost intervjuvancev je bila med 30 in 61 let. Torej smo zajeli starost odraslih. Povprečna starost je bila 44,4 let.

Tabela 2: Starost v letih

Starost v letih

30

38

42

44

45

51

61

56

Vprašanje 3 Pod vprašanjem, v kateri regiji živijo, smo dobili naslednja odgovora:

• v podravski regiji živi 5 (71% celote) intervjuvancev,

• v osrednjeslovenski regiji živita 2 (29% celote) intervjuvanca. Ker smo tudi mi iz področja podravske regije, je dejstvo, da smo intervjuvali večinoma v domači okolici, kjer smo izkoriščali prednosti vez in poznanstev. Vprašanje 4 Kljub temu smo na začetku intervjuja ponovno vprašali, če so sodelovali v kakšni piramidni shemi in vsi intervjuvanci so kot pričakovano odgovorili pritrdilo. Vprašanje 5 Naslednje nas je zanimalo, v kateri piramidni shemi so bili vključeni. Dobili smo zanimive odgovore. Intervjuvanec 1: Vključen v Finanzas Forex Intervjuvanec 2: Vključen v Fair Play Intervjuvanec 3: Se nikakor ne spomni imena piramidne sheme, varčevalo se je v takratnih avstrijskih šilingih. Intervjuvanec 4: Se nikakor ne spomni imena piramidne sheme, ki je bila pred približno 25 leti. Torej lahko sklepamo, da je bilo ta shema okoli leta 1990, takrat sta bili popularni Catch the Cash in Fair Play. Intervjuvanec 5: Vključen v Future Trade Investment Holding (FTIH) Intervjuvanec 6: Vključen v Free sall Intervjuvanec 7: Vključen v shemi Catch the Cash, Finanzas Forex ter Fair Play (vključen intervjuvanec in njegova žena). Vprašanje 6 Zanimalo nas je, katere piramidne sheme so intervjuvanci poznali in vedeli, da delujejo. Možnih je bilo več odgovorov.

Tabela 3: Piramidne sheme, ki jih intervjuvanci poznajo

Odgovorov %

Catch the Cash 3 30%

Fair Play 2 20%

Gem Collection 0 0%

Megic Gold 0 0%

Remius 0 0%

Finanzas Forex 3 30%

Nigerijska pisma (419) 1 10%

Drugo: FTIH 1 10%

SKUPAJ 10 100%

57

Zaključujemo lahko, da so intervjuvanci poznali po večini le svoje piramidne sheme in še mogoče kakšno zraven. Vsi intervjuvanci so priznali, da po propadlih teh piramidnih shemah se več niso želeli vključevati in slišati za nobene nove piramidne sheme, zato jih tudi niso in ne poznajo. Izjema je le intervjuvanec 7, ki je bil vključen kar v treh piramidnih shemah. Najprej je bil vključen in aktivno deloval v Catch the Cash, nato je samo vložil svoj znesek v Fair Play, v kateri shemi je bolj delovala njegova žena. Ko sta obe omenjeni shemi propadli, več ni želel vlagati v nove sheme. Shema Finanzas Forex ga je prepričala, ko je videl razstavni prostor na Mednarodno obrtnem sejmu, ki se je odvijal v Celju. Predpostavljal je, da če imajo najet prostor za oglaševanje tega podjetja oziroma te piramidne sheme na javnem prostoru, potem to ne more bit ilegalno. Takrat se je intervjuvanec le včlanil v sistem. Vprašanje 7 Prosili smo intervjuvance, da nam odgovorijo na lestvici od 1-5, kako so bili posamezni razlogi pomembni dejavniki pri odločitvi za vstop v piramidno shemo.

Tabela 4: Pomembnost razloga za vstop v piramidno shemo

Podvprašanja Odgovori

1 – zelo malo

pomembno 2 – malo

pomembno 3- srednje

pomembno 4 -

pomembno 5 – zelo

pomembno Skupaj

Pov-

prečje Hiter in velik zaslužek

1 1 2 1 2 7 3,3

14% 14% 29% 14% 29% 100%

Enostaven zaslužek

1 1 0 2 3 7 3,7

14% 14% 0% 29% 43% 100%

Zaradi primanjkovanja denarja za normalno življenje

5 1 0 1 0 7 1,6

71% 14% 0% 14% 0% 100%

Zaradi osebnega zanimanja

1 2 4 0 0 7 2,4

14% 29% 57% 0% 0% 100%

Zaradi predhodne izgube službe

7 0 0 0 0 7 1

100% 0% 0% 0% 0% 100%

Ker vas je prepričal prijatelj, sorodnik…

0 0 1 4 2 7 4,1

0% 0% 14% 57% 29% 100%

Ker vas je prepričal dober ponudnik

3 1 2 1 0 7 2,1

43% 14% 29% 14% 0% 100%

Ker vas je pritegnila spletna stran na internetu

6 1 0 0 0 7 1,1

86% 14% 0% 0% 0% 100%

58

1 – zelo malo

pomembno 2 – malo

pomembno 3- srednje

pomembno 4 -

pomembno 5 – zelo

pomembno Skupaj

Pov-

prečje Ker so vas prepričali o poštenosti ustanovitelja te igre

1 2 0 2 2 7 3,3

14% 29% 0% 29% 29% 100%

Ker je ustanovitelj te igre pravičen

4 1 0 2 0 7 2

57% 14% 0% 29% 0% 100%

Drugo: - 0 0 0 0 0 0 0

0% 0% 0% 0% 0% 100%

Iz podatkov iz tabele 4 in intervjujev smo prišli do naslednjih ugotovitev:

• Hiter in velik zaslužek je intervjuvancem v povprečju srednje pomemben.

• Enostaven zaslužek je 3 intervjuvancem (kar predstavlja 43%) zelo pomemben razlog za vstop v piramidno shemo, dvema pomemben razlog in dvema malo pomemben oziroma zelo malo pomemben.

• Kar 5 intervjuvancem je zelo malo pomemben razlog primanjkovanje denarja za normalno življenje, da bi se odločili za vstop v piramidno shemo.

• Zanimiv je podatek, da je srednje pomemben razlog za vstop v shemo, zaradi osebnega zanimanja, kar jih je odgovorilo kar 4. Dvema je manj pomemben ta razlog. Osebno se nam zdi ta podatek zanimiv, saj v današnjem času predvsem poudarjajo, da nas mora osebno zanimati stvar, v katero se želimo podati. V preteklosti temu ni bilo tako.

• Noben izmed intervjuvancev ni predhodno izgubil službe, da bi se vključil v piramidno shemo, saj so vsi odgovorili, da jim je zelo malo pomemben razlog za vstop, zaradi predhodne izgube službe.

• Večini (6 osebam) je bil pomemben razlog za vstop v piramidno shemo, da jih je prepričal prijatelj, sorodnik…

• Tako je pričakovan naslednji odgovor, da jim je malo pomemben razlog bil, da bi jih prepričal dober ponudnik.

• Tudi naslednji razlog je zanimiv, saj je bil nekako pričakovan. Zelo malo je bilo intervjuvancem pomemben razlog za vstop v piramidno shemo, da bi jih pritegnila spletna stran na internetu. Vemo, da v času 90-tih let prejšnjega stoletja, je bil internet še v povojih, zato še niso bile ustvarjene internetne strani teh piramidnih shem.

• Razlog za vstop o poštenosti ustanovitelja te piramidne sheme je intervjuvancem bil v povprečju srednje pomemben.

• Hkrati je intervjuvancem bil v povprečju malo pomemben razlog, za vstop v piramidno shemo, da je ustanovitelj te igre pravičen.

Zraven zgornjih ugotovitev je bilo za nas nadvse pomembno, kateri je bil glavni razlog, da so vstopili v piramidno shemo.

59

Kar trem intervjuvancem je bil najbolj pomemben razlog enostaven zaslužek, dvema hiter in velik zaslužek, enemu je bilo pomembno, da je bil lastnik podjetja zelo prepričljiv in drugemu zaupanje v prijatelja. Vprašanje 8 Vsi intervjuvanci so skupno pritrdili, da jih je včlanil v piramidno shemo prijatelj, sorodnik. Vprašanje 9 Vprašanje 9 je bilo sestavljeno iz treh vprašanj, ker smo želeli izvedeti v kakšnih odnosih so bili intervjuvanci v času vstopa v piramidno shemo in kje so živeli.

Graf 1: Prikaz statusa intervjuvancev

4 intervjuvanci so bili že zaposleni, ko so vstopili v piramidno shemo, 3 intervjuvanci so bili dijaki oziroma študentje.

Graf 2: Prikaz intervjuvančevega stanu

3 intervjuvanci so bili samski, dva sta bila v zvezi in dva poročena, ko so vstopili v piramidno shemo.

43%

0%

57%

Ko ste vstopili v piramidno shemo ste bili:

Dijak, študent

Brezposeln

Zaposlen

Upokojenec

Drugo

43%

29%

29%0%0%0%

Ko ste vstopili v piramidno shemo ste bili:

Samski

V zvezi

Poročen

Samohranilec

Ločen

Drugo

60

Graf 3: Prikaz, kje so intervjuvanci živeli pred vstopom v piramidno shemo

Kar 6 intervjuvancev je živeli pri starših, ko so se odločili za vstop v piramidno shemo. Pri tem lahko zaključimo, da so imeli tudi motiv, da bi šli živet za sebe in jih je tako želja po tem silila, da vstopijo v piramidno shemo in si tako ustvarijo lastno premoženje za odcepitev od staršev. Vprašanje 10 Vprašanje 10 je bilo odprtega tipa, vendar so se vsi intervjuvanci soglasno strinjali in dejali, da je pogoj za vstop v piramidno shemo bila investicija oziroma finančni vložek. Vprašanje 11 Pri vprašanju 11 nas je zanimalo, če so organizatorji piramidnih iger prirejali seminarje ali srečanja. 4 intervjuvanci so odgovorili z ne, torej organizatorji niso prirejali srečanj, trije so odgovorili pritrdilno. Podatki so predstavljeni tudi grafu .

Graf 4: Prikaz, koliko organizatorjev je prirejalo seminarje

Ker so trije intervjuvanci odgovorili z DA, da so organizatorji prirejali seminarje, smo jih v nadaljevanju povprašali, če so se teh seminarjev tudi udeležili. Dva intervjuvanca sta se udeležila teh srečanj, eden pa ne. Piramidne sheme, ki so prirejale seminarje in na katerih sta bila ta dva intervjuvanca, so bile Catch the Cash in Free sall.

86%

0%

14%

Ko ste vstopili v piramidno shemo ste živeli:

Živel pri starših

Živel kot podnajemnik

Živel v lastnemstanovanju / hišiDrugo

43%57%

Ali (so) organizatorji piramidne sheme pripravljajo (-li) seminarje, srečanja?

DA NE

61

Srečanja so potekala v pisarnah pri Free sall piramidni shemi. Intervjuvanec 7, ki je bil na srečanjih Catch the Cash pa se ni mogel spomniti kje točno so potekala ta srečanja, ve da se je nekaj dogajalo na mariborskem letališču, kaj točno pa se več ne spomni. Srečanja, ki se jih je udeležil intervjuvanec 7 so potekala tako, da so jim po uvodnem nagovoru risali potek igre in delali izračune, ter prepričevali, da ko najdejo nove vlagatelje tudi sami dobijo denar. Intervjuvanec 7 ni verjel 100% vsem obljubam na srečanjih, ker kot pravi, mu ni šlo skupaj s kmečko logiko. Najbolj pa so ga le prepričali z argumentom , da se je igra Catch the Cash komaj začela, in da tisti ki vstopajo v igro med prvimi zagotovo ne morejo nič izgubiti. Zato je vstopil tudi on. Vprašanje 12 Vstopni pogoji za vstop v piramidno shemo je pri vseh 7 intervjuvancih bil denarni vložek. Iz tega lahko trdimo, da so bile piramidne sheme že na daleč vidne, da gre za prevaro. Organizatorji teh shem niso skrivali prevare preko določenih izdelkov. Vprašanje 13 Pri vprašanju 13 smo želeli od intervjuvancev pridobiti podatke, koliko denarja je bilo potrebno plačati za vstop v piramidno shemo. Zneski so zelo različni zato jih prikazujemo po posameznem intervjuvancu.

• Intervjuvanec 1 je vložil 5.000 dolarjev; za vstop je bilo potrebno vložiti od 100 dolarjev naprej,

• Intervjuvanec 2 je vložil 100 dolarjev,

• Intervjuvanec 3 je vložil 1.000 šilingov,

• Intervjuvanec 4 je vložil 500 dinarjev,

• Intervjuvanec 5 je vložil 10.000 €,

• Intervjuvanec 6 je vložil 800 €,

• Intervjuvanec 7 je vložil okrog 3.500 nemških mark (okoli 1.800€). Zneski intervjuvanec, ki so jih vložili, niso zelo visoki. Glede na pisanja časnikov, da so nekateri vlagali tudi po nekaj deset tisoč evrov svojih prihrankov, oziroma da so drugi najemali kredite, da so lahko vložili v sistem. Vprašanje 14 Vsi intervjuvanci so imeli prihranke, da so lahko vložili denar v piramidno shemo. Vprašanje 15 Pri vprašanju 15 nas je zanimalo, kakšno je bilo delo intervjuvanca po tem, ko se je včlanil v piramidno shemo. Ali je moral pridobivati nove člane, ali je moral prodajati izdelke… 4-je izmed intervjuvancev so dejali, da je njihovo delo temeljilo na tem, da pridobivajo nove člane.

62

3-je intervjuvanci pa so dejali, da niso imeli dela po vstopu v piramidno shemo. Ti trije intervjuvanci so bili v naslednjih piramidnih shemah: Finanzas Forex, FTIH in Free sall. Za te piramidne sheme je bilo značilno, da so prepričevale ljudi samo za naložbo svojega denarja v njihov sistem. Niso pogojevale, da je potrebno nujno včlanjevanje novih ljudi. Vprašanje 16 Intervjuvanci so bili različno dolgo včlanjeni v izbrani piramidni shemi. Njihovo trajanje v piramidni shemi je trajalo:

• 2 meseca,

• 6 mesecev (sta bila vključena 2 intervjuvanca),

• 1,5 leta,

• 2 leti,

• 5 let,

• En intervjuvanec se ni spomnil, kako dolgo je bil v piramidni shemi. Predvideva, da nekje 1 leto.

Iz podatkov lahko zaključimo, da so bili intervjuvanci različno dolgo vpleteni v piramidni shemi, od 2 mesecev do 5 let. Dolžina trajanja vpletenosti v piramidni shemi je bila seveda pogojena s tem, dokler niso izvedeli da je piramidna shema ena sama velika prevara. Vprašanje 17 Dva intervjuvanca sta uspela pri svoji piramidni shemi tudi zaslužiti. Intervjuvanca, ki sta uspela pridobiti tudi zaslužek, sta bila vključena v piramidni shemi Catch the Cash (intervjuvanec 7) in intervjuvanec 4, ki se nikakor ne spomni imena piramidne sheme, ki je bila pred približno 25 leti (po naših podatkih predvidevamo, da je bila to igra Catch the Cash ali Fair Play). Ostalih 5 intervjuvancev pa je žal izgubilo celotni investicijski vložek v piramidno shemo. Izgubili so:

• intervjuvanec 1 v piramidno shemo Finanzas Forex 5.000USD,

• intervjuvanec 2 v piramidno shemo Fair Play 100DEM,

• intervjuvanec 3 v piramidno shemo, katero ime se ne spomni, 1.000 šilingov,

• intervjuvanec 5 v piramidno shemo FTIH 10.000 €,

• intervjuvanec 6 v piramidno shemo Free sall 2.300€. Vprašanje 18 Oba zgoraj imenovana intervjuvanca, ki sta zaslužila v piramidni shemi, smo povprašali, koliko sta pri svoji piramidni shemi zaslužila:

63

• Intervjuvanec 4 je zaslužil le toliko, da si je pokril svoje stroške vstopa v piramidno shemo (približno 2000 dinarjev),

• Intervjuvanec 7 pa je z zaslužkom pokril stroške vstopa in zaslužil kakšnih 1.000€ (Približno 1800 € je potreboval za vstop v piramidno shemo Catch the Cash).

Vprašanje 19 Pri vprašanju 19 nas je zanimalo, če je intervjuvanec še vključen v piramidni shemi. 6 intervjuvancev v času intervjuja ni bilo več vključenih v piramidni shemi. Intervjuvanec 5, ki pa je bil vključen v piramidni shemi FTIH, pa je povedal, da ima denar naložen, vendar se ne dogaja nič. Povedali smo mu, da smo piramidno shemo preverili in da je v lanskem letu dobila sodni epilog, in da je propadla. Vedel za to seveda ni, saj ga ni nihče obvestil. Vidno je bil razočaran. Vprašanje 20 Pri zadnjem vprašanju nas je zanimalo, zakaj intervjuvanci niso več člani piramidne sheme. Dobili smo seveda pričakovane odgovore, da niso našli novih članov, da je piramidna shema propadla ali pa da so se pojavili negativni članki v medijih in se je igra posledično pretrgala. 7.1.1 Vpliv prevare na življenje oškodovancev Iz zgornjih vprašanj, narejenih intervjujev lahko zaključimo, da bistvenih sprememb v življenju oškodovancev, s katerimi smo opravili intervju, propadle piramidne sheme niso pustile. Dejstvo je da ti ljudje, s katerimi smo opravili intervjuje, niso vložili ogromnih vsot denarja v piramidne sheme. Vse je zanimalo, kako piramidne sheme delujejo in so vložili denar, ki so ga imeli trenutno v prihrankih. Za vložen denar niso najeli kredita ali prodajali svojega premoženja. Tako da velikih negativnih sprememb na življenje omenjenih ljudi ne moremo zaslediti. Seveda pa je vsem bilo zelo žal, da so vložili denar in se tako dali naplahtati »dobrim« prijateljem.

7.2 Zaključki intervjujev Pri zbiranju teme magistrskega dela, si nikakor nismo predstavljali, da bo tako zelo težko pridobiti oškodovance, ki so kdajkoli bili udeleženi v kakšni prevari v obliki piramidne sheme. Skozi proces zbiranja potencialnih oškodovancev nas je presenetilo dejstvo, da so nam nekateri zaupali, kdo je bil vključen v kakšno prevaro in ko smo prišli v stik s to osebo, nam tega nikakor ni potrdila. Trdili so, da niso bili nikoli vključeni v piramidno shemo. Včasih smo se počutili resnično izigrane, vendar nikakor ne moreš biti osoren, do teh ljudi, ki so preživeli težke čase, ob novici, da njihovega investicijskega vložka v piramidno shemo ni več. Trdimo lahko, da si marsikdo ne želi priznati, da je bil vključen v kakšno piramidno shemo. Nekateri so ta izigrana leta potlačili v svojih mislih in ne želijo govoriti o teh

64

temah. Od nekaterih izmed potencialnih intervjuvancev smo prejeli tudi odgovor, da se ne želijo opominjat teh let, saj so takrat preživljali tudi osebnostno krizo in se iz te izkušnje zdravili s psihiatričnimi nasveti. Tako smo bili prisiljeni napisati analizo intervjujev le s 7 intervjuvanci. Ti so bili eni bolj eni manj zgovorni. Pridobili smo podatke, ki kažejo na to, da omenjeni intervjuvanci so bili željni nekaj novega in so tako vstopili v piramidno shemo. Zavedajo se, da se iz vsake situacije nekaj novega naučiš. Tukaj jih je prizadela zgodba le z grenkim priokusom. Med vsemi intervjuvanci je bil najbolj zgovoren in željan povedati svojo zgodbo le intervjuvanec 7. Pri vseh ostalih smo med intervjujem dobili občutek, da ne želijo govorit o tem in da čim hitreje zaključijo pogovor z nami. Seveda jih nismo silili v pogovor. Intervjuvanec 7 pa nam je povedal zanimivo zgodbo, kako je se je znašel kar v treh prevarah v obliki piramidnih shem. Najprej je vstopil v piramidno shemo Catch the Cash, katero je resno spremljal in deloval (pri tem nam ni želel sporočiti podatka, katere ljudi je on včlanil v piramidno shemo). V piramidno shemo Fair Play je bil vključen posredno preko svoje žene. Njegovo ženo so uspešno pregovorili zaposleni v službi. Takoj po včlanitvi je njegova žena včlanila dva nova člana in tako prejela vplačan znesek povrnjen. Naš intervjuvanec (njen mož) pa je po izkupiček od dveh novih članov v Fair Play šel iskat denar nekam v Avstrijo. Drugih stvari se v tej piramidni shemi nista udeleževala in tudi ponovno nista nič investirala, ter iskala novih članov. Zanimiva pa je zgodba, kako se je omenjen intervjuvanec vključil v Finanzas Forex. Najprej ga je prepričal prijatelj, da se je udeležil predavanja (povsem neobvezujoče in prostovoljno). Na tem srečanju so seveda prikazovali ogromne številke možnega zaslužka po vplačilu določene količine denarja v naložben sistem. Intervjuvanec 7 jim ni verjel in tako tudi zapustil seminar. Nato se je čez čas udeležil Mednarodnega obrtnega sejma v Celju, kjer je na enem izmed razstavnih prostorov zasledil oglaševanje sistema Finanzas Forex (legalno, javno so oglaševali, da sistem vlaga v tuje trge). Spretni promotorji so uspešno prepričevali ljudi, da bi investirali svoj vložek v njihov naložben sistem. En izmed njihovih promotorjev je pristopil tudi do našega intervjuvanca 7. Uspel ga je pregovoriti, da se je intervjuvanec 7 samo včlanil v sistem. Izpolnil je pristopno izjavo, kjer je med izpolnjenimi osebnimi podatki izpolnil tudi vprašanje, koliko prihrankov ima in koliko bi bil pripravljen vložit v ta sistem. Za vstop v njihov sistem naš intervjuvanec 7 ni plačal nobene članarine ali kakršnega drugega denarnega zneska. Čez dober mesec je na svoj transakcijski račun na banki prejel okoli 300€ denarja. Čudil se je, od kje bi lahko dobil donos, saj ni nikjer nič investiral. Tudi drugi mesec je prejel podoben znesek približno 300€, ampak nekaj manj kot prvi mesec. Tako je začel verjeti, da ta sistem dejansko deluje. Poklical je svojega agenta (tistega, ki ga je včlanil v sistem) in vložil kar nekaj svojih prihrankov (zneska nam ni hotel razkriti). Povedal nam je, da je prve 4 mesece še prejemal določene donose na vložena sredstva, kasneje nič več. Glede na svoj vložek je prejel nazaj polovico vloženega zneska. Iz Finanzas Forexa so mu poslali pismo, v katerem so investitorje

65

obvestili, da je Finanzas Forex vložil svoja sredstva v neko družbo v Združenih državah Amerike, kjer so delnice padle za 92% in so tako izgubili vložena sredstva. Kasneje obvestil intervjuvanec 7 ni prejeli, kakor tudi ni dobil nazaj vloženih sredstev. Od takrat naprej se je odločil, da v prihodnje resnično več ne bo vlagal v kakršne koli sisteme ali piramidne sheme. V nadaljevanju še preverimo zastavljene hipoteze, če jih lahko potrdimo ali ovržemo. H 1: V piramidne sheme v Sloveniji se ljudje vključujejo zaradi zaupanja o poštenosti ustanovitelja tega podjetja; tako kot je Bernard L. Madoff svoje stranke prepričeval o njegovi poštenosti in pravičnosti18. Hipoteze 1 ne moremo ne potrditi in ne ovreči, ker zbran vzorec respondentov ne omogoča posplošitve na celotno populacijo Slovenije. Glede na pridobljene podatke naših intervjuvancev pa lahko sprejmemo trditev za zbran vzorec, da v vzorec zajetim intervjuvancem, ni bil glavni razlog za vključitev v piramidno shemo poštenost ustanovitelja. Najpomembnejši razlog za vstop, intervjuvancev zajetih v vzorec, v piramidno shemo, je bila misel na enostaven zaslužek in ker so jih prepričali prijatelji ali sorodniki, katerim so v življenju zaupali. H 2: V piramidne sheme v Sloveniji se ljudje vključujejo zaradi pomanjkanja denarja za normalno življenje. Tudi hipoteze 2 ne moremo ne potrditi in ne ovreči, ker zbran vzorec respondentov ne omogoča posplošitve na celotno populacijo Slovenije. Glede na pridobljene podatke naših intervjuvancev pa lahko sprejmemo trditev za zbran vzorec, da so v vzorec zajeti intervjuvanci imeli lastne prihranke, ki so jih lahko namenili za investicijo. Tako jim ni primanjkovalo denarja za normalno življenje, saj so tudi 4 intervjuvanci bili v času vstopa v piramidno shemo že v službi. Ostali 3 so sicer bili študentje, vendar s prihranki. H 3: 80% Slovencev, ki investirajo v prevaro v obliki piramidne sheme, izgubi svoj vložek. V Združenih državah Amerike predpostavljajo, da 90% ljudi, ki vložijo denar v prevaro v obliki piramidne sheme, izgubi svoje premoženje. Hipoteze 3 prav tako ne moremo ne potrditi in ne ovreči, ker zbran vzorec respondentov ne omogoča posplošitve na celotno populacijo Slovenije. Glede na pridobljene podatke naših intervjuvancev pa lahko za zbran vzorec ugotovimo, da so nekateri v vzorcu zajeti intervjuvanci izgubili svoj vložek, 5 od 7 in 2 od 7 sta uspela prejeti nekaj donosov od vloženih sredstev. Noben od intervjuvancev ni obogatel, oziroma si kakorkoli izboljšal svoje premoženjsko stanje.

18

Vir: Sander. P. Afera Madoff: Prevara ter zlom največje finančne piramide

66

8 SKLEP Če se ozremo okoli sebe, lahko vidimo polno organizacij in drugih sistemov, ki so piramidno narejene. Od piramidno postavljene vlade, piramidno strukturirane ravni v podjetju (od direktorja, do najnižjih delavcev), do piramidne verige prodajalcev, ki prodajajo različne produkte in storitve. Vsi izdelki se današnji čas prodajajo preko piramidne sheme: od proizvajalcev, preko posrednikov, do končnega uporabnika. Veliko je teh vmesnih členov, ki vsak po malo zasluži. S tem ni popolnoma nič narobe. Torej si lahko razlagamo, da je piramidna shema nekaj povsem naravnega in v družbi sprejemljiva. Seveda je, vendar le do te mere, dokler je namen in interes tega posla etičen, legalen in moralen. Zagotovo lahko trdimo, da so bile piramidne sheme rak rana našemu narodu, ki želi te zgodbe čim prej pozabiti in na novo zaživeti. Upamo, da se je iz teh zgodb veliko ljudi naučilo, da je potrebno podrobno preverjati, kam nalagati denar in zmeraj imeti v mislih, da je možnost, da naložba izgine. V magistrskem delu smo prikazali, katere prevare v obliki piramidnih shem so se pojavljale v Sloveniji in v tujini. Videli smo, da so prevare v obliki piramidnih shem Slovence pritegnile že ob osamosvojitvi države; torej v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Slovenci so se vključevali v te piramidne sheme vse do današnjih dni, saj je zadnja prevara v obliki piramidne sheme propadla in doživela sodni epilog poleti 2014. Govorimo o tako imenovanem podjetju Profit Club. Ogromno število Slovencev je vlagalo svoje prihranke v te prevare in upalo na boljšo prihodnost z ogromnimi donosi brez pretiranega dela. Vse omenjene prevare v tem magistrskem delu so delovale dokaj preprosto in na enak način. Ljudje, ki so se vključili v prevaro, so vplačevali svoje prihranke misleč, da bodo prejeli ogromne dobičke v prihodnosti. Njihovi vložki pa so bili namenjeni za poplačilo vložkov oseb v prevari že pred njimi. Vsaka prevara v obliki piramidne sheme je delovala tako dolgo, dokler je vanjo vstopalo dovolj novih članov, ki so investirali svoje prihranke. Da so nekateri spretni organizatorji svojo prevaro malo prikrili, so ljudi prepričevali, da so za svoj vložek prejeli kakšen izdelek po zelo visoki ceni. Hkrati so jim obljubljali visoke nagrade v zameno, da pripeljejo nove člane. Druge prevare so delovale samo na principu vlaganja svojih prihrankov in pričakovanju bodočih donosov s privabljanjem novih članov. Težave nastanejo takrat, ko zmanjka novih članov, ki bi se včlanili in investirali svoje prihranke v piramidno shemo. Piramidna shema je takrat obsojena na propad. Opeharjenih oškodovancev pa ostane ogromno. Žrtve teh piramidnih shem niso bili le nepismeni in neizobraženi ljudje. Ogromno je bilo premožnih in visoko izobraženih ljudi. V prevari vseh časov (Madoff-ovi prevari) so bili oškodovanci svetovno znane osebnosti, bančne in druge finančne inštitucije, razni oskrbovalni in drugi skladi ter drugi.

67

Menimo, da smo zadane cilje v tem magistrskem delu tudi izpolnili. Raziskali smo značilnosti prevar v obliki piramidnih shem, opredelili njihove bistvene značilnosti s katerimi lahko ugotovimo, da gre za prevaro. Pri raziskavi lastnosti slovenskih oškodovancev smo se omejili samo na 7 intervjuvancev, saj nam več oškodovancev ni bilo pripravljenih, da nam zaupajo svojo zgodbo prevare v obliki piramidne sheme. Njihov glavni vzrok, da so se pridružili v piramidno shemo, je bil zasnovan na želji spoznat nekaj novega in pri tem tudi zaslužiti. Ker smo pridobili za intervju samo takšne osebe, ki niso vložili pretirano visokih zneskov v piramidno shemo, tudi niso ogrozili svojega življenja in življenja svojih najbližjih z njihovo izgubo vloženih sredstev. V času procesa zbiranja oškodovancev, s katerimi bi lahko opravili intervju, smo spoznali, da je resnično težko priznati tem oškodovancem, da so bili izigrani in prevarani v piramidni shemi, v katero so vložili svoje prihranke. Neradi priznajo ta poraz, oziroma zelo težko govorijo o teh izkušnjah. Magistrsko delo je temeljilo na naslednjih osnovnih trditvah (hipotezah): H 1: V piramidne sheme v Sloveniji se ljudje vključujejo zaradi zaupanja o poštenosti ustanovitelja tega podjetja; tako kot je Bernard L. Madoff svoje stranke prepričeval o njegovi poštenosti in pravičnosti19. Hipoteze 1 ne moremo ne potrditi in ne ovreči, ker zbran vzorec respondentov ne omogoča posplošitve na celotno populacijo Slovenije. Glede na pridobljene podatke naših intervjuvancev pa lahko sprejmemo trditev za zbran vzorec, da v vzorec zajetim intervjuvancem, ni bil glavni razlog za vključitev v piramidno shemo poštenost ustanovitelja. Najpomembnejši razlog za vstop, intervjuvancev zajetih v vzorec, v piramidno shemo, je bila misel na enostaven zaslužek in ker so jih prepričali prijatelji ali sorodniki, katerim so v življenju zaupali. H 2: V piramidne sheme v Sloveniji se ljudje vključujejo zaradi pomanjkanja denarja za normalno življenje. Tudi hipoteze 2 ne moremo ne potrditi in ne ovreči, ker zbran vzorec respondentov ne omogoča posplošitve na celotno populacijo Slovenije. Glede na pridobljene podatke naših intervjuvancev pa lahko sprejmemo trditev za zbran vzorec, da so v vzorec zajeti intervjuvanci imeli lastne prihranke, ki so jih lahko namenili za investicijo. Tako jim ni primanjkovalo denarja za normalno življenje, saj so tudi 4 intervjuvanci bili v času vstopa v piramidno shemo že v službi. Ostali 3 so sicer bili študentje, vendar s prihranki.

19

Vir: Sander. P. Afera Madoff: Prevara ter zlom največje finančne piramide

68

H 3: 80% Slovencev, ki investirajo v prevaro v obliki piramidne sheme, izgubi svoj vložek. V Združenih državah Amerike predpostavljajo, da 90% ljudi, ki vložijo denar v prevaro v obliki piramidne sheme, izgubi svoje premoženje. Hipoteze 3 prav tako ne moremo ne potrditi in ne ovreči, ker zbran vzorec respondentov ne omogoča posplošitve na celotno populacijo Slovenije. Glede na pridobljene podatke naših intervjuvancev pa lahko za zbran vzorec ugotovimo, da so nekateri v vzorcu zajeti intervjuvanci izgubili svoj vložek, 5 od 7 in 2 od 7 sta uspela prejeti nekaj donosov od vloženih sredstev. Noben od intervjuvancev ni obogatel, oziroma si kakorkoli izboljšal svoje premoženjsko stanje. Zavedamo se, da če bi uspeli pridobiti več intervjujev oškodovancev, bi lahko hipoteze tudi posplošili na celotno populacijo Slovenije, vendar v našem primeru lahko samo določena dejstva trdimo na podlagi pridobljenih intervjujev 7 oškodovancev. Opozorimo lahko tudi na možnost nadaljnjega raziskovanja na področju posameznih piramidnih shem, ki prodajajo različne izdelke visokih vrednosti. V magistrskem delu smo tako opisali primer posebnih čokolad (podjetje LiveSmart 360), ki bi naj imele zdravstvene učinke na telo. Podrobnosti teh učinkov čokolad seveda nismo analizirali, saj nismo usposobljeni za takšna dejanja. Iz njihovih spletnih video posnetkov, ko nagovarjajo ljudi, kako se jim naj pridružijo v piramidno shemo in da bodo s tem ogromno zaslužili, pa lahko sumimo na prevaro v obliki piramidne sheme, ki se skriva za prodajo teh posebnih čokoladic. Nadaljnje raziskovanje bi lahko temeljijo na smeri, ali te čokolade resnično zdravstveno pomagajo ljudem, ali se za čokoladami skriva le dober marketinški nateg. Dejstvo je, da so posamezniki željni po nečem novem, po eksperimentiranju, po dobičkih, po poslovnih avanturah. S takšnim zagonom posameznika ni nič narobe in je seveda dobrodošlo. Le tako se lahko družba razvija v pravo smer. Vendar pa je potrebno vedeti, kaj je resnično dobro za ljudi, kaj je pa le vsesplošni nateg za hlastanjem svojih lastnih interesov blagostanja. Tistim ljudem, ki pa imajo velike količine denarja in bi ga radi investirali na različne načine, pa svetujemo, da se pred kakršno koli novo naložbo pregleda spletna stran Agencija za trg vrednostnih papirjev, kjer ažurno posodabljajo »Opozorila agencije«. Izdajajo tako imenovana »opozorila javnosti zoper družbe XY.« Na tem mestu lahko najdemo različna opozorila, ki so povezana z denarnimi piramidnimi shemami in smo jih omenjali tudi v tem magistrskem delu.

69

9 LITERATURA IN VIRI

Literatura: 1. Glinig, M. (1997). Mednarodno finančno sleparstvo. Ljubljana: Združenje bank

Slovenije.

2. Jeras, A. (2009). Mrežni marketing ali goljufije potrošnikov. Diplomsko delo. Maribor: Fakulteta za varnostne vede.

3. KZ-1. (2012). Kazenski zakonik. Uradni list RS, 50/2012.

4. Lamberger, I. (2009). Gospodarski kriminal. Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.

5. Perhavec Hvala, M. (2012). Zaznavanje in stališča ljudi do mrežnega marketinga. Diplomsko delo. Koper: Fakulteta za management.

6. Peršak, N. (2003). Prevara 419 ali (r)evolucija neke goljufije. Pravna praksa: časopis za pravna vprašanja. Leto 22/605, št.30.

7. Sander, P. (2010). Afera Madoff: prevara ter zlom največje finančne piramide. Ljubljana: Soleco.

8. Slovar slovenskega knjižnega jezik – SSKJ. (2000). DZS. Ljubljana.

9. Tomc, M. (2007). Merila zakonitosti in razmejitev sistemov mrežnega marketinga in denarnih verig v praksi. Podjetje in delo: revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo. Letnik 33, št.3/4.

Viri: 1. ATVP. (2014). Verjetno gre za denarne verige. Zloženka. Ljubljana. Pridobljeno 16.

september 2014 iz spletnega portala ATVP: http://www.a-tvp.si/documents/ Denarne_Verige.pdf

2. ATVP Forex. (2014). Forex Kaj je potrebno vedeti? Opozorilo Agencije za trg vrednostnih papirjev. Pridobljeno 26. september 2014 iz spletnega portala ATVP: http://www.a-tvp.si/documents/forex.pdf.

3. ATVP Opozorila agencije. (2014). Opozorilo zoper družbo Profit Club Investments. Pridobljeno 16. september 2014 iz spletnega portala ATVP: http://www.a-tvp.si/default.aspx?id=194.

4. Bio. (2014). Charles Ponzi biography. Pridobljeno 31. julij 2014 iz spletnega portala Bio: http://www.biography.com/people/charles-ponzi-20650909#synopsis.

70

5. Bloomberg Businessweek. (2009). The Greatest Financial Scandals. Pridobljeno 2. september 2014 iz spletnega portala Businessweek: http://images.businessweek. com/ss/09/03/0311_madoff/9.htm.

6. Brudar. A. (2013). Nov mrežni nateg: čokoladke proti raku. Pridobljeno 15. september 2014 iz spletnega portala Slovenske novice: http://www.slovenske novice.si/novice/slovenija/nov-mrezni-nateg-cokoladke-proti-raku.

7. B.V. in G.C. (2013). Z lažnim investicijskim skladom ogoljufali veliko ljudi. MMC RTV SLO. Črna kronika. Pridobljeno 9. september 2014 iz spletnega portala RTV SLO: http://www.rtvslo.si/crna-kronika/z-laznim-investicijskim-skladom-ogoljufali-veliko-ljudi/305771.

8. Celec, B. (2013). Za milijone nategnil 600 rojakov, ne le 160. Pridobljeno 5. september 2014 iz spletnega portala Slovenske novice: http://www.slovenske novice.si/crni-scenarij/doma/za-milijone-nategnil-600-rojakov-ne-le-160.

9. Divković Milanović, I. (2013). Razvpiti Petrič izginil v Dubaj. Pridobljeno 9. september 2014 iz spletnega portala Slovenske novice: http://www.slovenske novice.si/novice/slovenija/razvpiti-petric-izginil-v-dubaj.

10. Dnevnik. (2009). Razkrita piramidna shema: Na Japonskem so aretirali moškega, osumljenega milijardne prevare. Pridobljeno 2. september 2014 iz spletnega portala Dnevnik: http://www.dnevnik.si/kronika/1042242413.

11. Društvo mednarodnih vlagateljev. (2014). Pridobljeno 16. september 2014 iz spletnega portala: https://www.associationffx.org/.

12. Dyrud, M. A. (2005). I Brought You a Good News: An Analysis of Nigerian 419 Letters. Paper presented at the 70th Annual Convention of The Association for Business Communication. Pridobljeno 23. julij 2014 iz spletnega portala Business communication: http://www.businesscommunication.org/conventions/ Proceedings/2005/PDFs/07ABC05.pdf.

13. Euro Success Pyramid; vir skrite kamere. Pridobljeno 15. avgust 2014 iz spletnega portala Youtube: http://www.youtube.com/watch?v=0IpxzdJDp6Y.

14. Free$al – WAY OF LIFE. Pridobljeno 9. september 2014 iz spletnega portala Facebook: https://www.facebook.com/freesal?fref=ts.

15. Investopedia. (2014). What is a pyramid scheme. Pridobljeno 23. julij 2014 iz spletnega portala Investopedia: http://www.investopedia.com/articles/ 04/042104.asp.

16. Jager, V. (2014). Interpol prijel organizatorko Profit Cluba. Časnik Večer. 15. Julij 2014. Pridobljeno 11. september 2014 iz spletnega portala Večer: http://nov.vecer.com/clanek.aspx?id=201407156044043.

71

17. Kelly, T. (2009). Japan's Bernie Madoff. Pridobljeno 2. september 2014 iz spletnega portala Forbes: http://www.forbes.com/2009/02/22/dispatch-japan-fraud-markets_0223_tokyo_dispatch.html.

18. Ličen, M. (2011). Piramidna igra ali kako obogateti brez tveganja. Pridobljeno 23 julij 2014 iz spletnega portala Finančni trgi: http://www.financnitrgi.com/ blog/piramidna-igra-ali-kako-obogateti-brez-tveganja.

19. McCurry, J. (2009). Arrests made in what could be biggest investment scam in Japanese history. Pridobljeno 2. september 2014 iz spletnega portala The Guardian: http://www.theguardian.com/business/2009/feb/05/japan-kazutsugi-nami-ladies-gentlemen.

20. Milič, M. (2009). Je Slovenija dobila svojega Madoffa? Pridobljeno 3. september 2014 iz spletnega portala Finance.si: http://www.finance.si/266855/Je-Slovenija-dobila-svojega-Madoffa.

21. Milič, M. (2011). Dramatični razplet zgodbe o Finanzas Forexu. Moje finance februar 2011. Pridobljeno 16. september 2014 iz spletnega portala Finance.si: http://www.finance.si/311735/Dramati%C4%8Dni-zaplet-zgodbe-o-Finanzas-Forexu.

22. Milivojević, Z. (2009). Kaj je Ponzijeva shema in kdo so njene žrtve. Pridobljeno 23. julij 2014 iz spletnega portala Moje finance: http://www.finance.si/237757/Kaj-je-ponzijeva-shema-in-kdo-so-njene-%C5%BErtve.

23. Modic, D. (2010). Nigerijska prevarantska pisma. Pridobljeno 23. julij 2014 iz spletnega portala Academia.edu: https://www.academia.edu/512369/Nigerijska _prevarantska_pisma.

24. Moje finance. (2008). Finanzas Forex - celotna zgodba o donosih in nategih. Pridobljeno 15, september 2014 iz spletnega portala Moje Finance: http://www.finance.si/224445.

25. Nidorfer, M. (2010). Opeharjeni vlagatelji Finanzas Forexa gredo v Španijo. Moje Finance. Pridobljeno 15. september 2014 iz spletnega portala Moje Finance: http://www.finance.si/285416/Opeharjeni-vlagatelji-Finanzas-Forexa-gredo-v-%C5%A0panijo.

26. Nidorfer, M in Milič, M. (2008). Finanzas Forex, 3. Del. Pridobljeno 15. september 2014 iz spletnega portala Moje Finance: http://www.finance.si/231308/Finanzas-Forex-3.-del.

27. Oyesanya, F. (2004). Nigerian Internet 419 on the Loose. Pridobljeno 28. september 2009 iz spletnega portala: http://www.nigeriavillagesquare.com /articles/femi-oyesanya/nigerian-internet-419-on-the-loose-13.html.

72

28. Perčič, A. (2013). Kriminalisti ovadili ''arhitekta'' ponzijeve sheme FTIH. Pridobljeno 25. september 2014 iz spletnega portala Finance.si: http://www.finance. si/8345539/Kriminalisti-ovadili-arhitekta-ponzijeve-sheme-FTIH.

29. Predstavitev 360 Chocolates SLO2. (2014). Pridobljeno 15. september 2014 iz spletnega portala: http://www.360stars.com/si/s-priporocili-do-zasluzka/.

30. Seme, D. (2005). Konec denarne verige? Pridobljeno 24. julij 2014 iz spletnega portala 24UR.si: http://www.24ur.com/novice/slovenija/konec-denarne-verige.html.

31. Seme, D. (2006). Goljufi zaslužili milijone. Pridobljeno 24. julij 2014 iz spletnega portala 24UR.si: http://www.24ur.com/novice/slovenija/goljufi-zasluzili-milijone.html.

32. Spartak. (2012). Mrežni marketing vs. denarna piramida. Pridobljeno 29. julij 2014 iz spletnega portala Spartak: http://spartak.neki.si/posrednistvo/mrezni-marketing-vs-denarna-piramida.html.

33. The Japan Time. (2009). L&G execs arrested over investor fraud. Pridobljeno 2. september 2009 iz spletnega portala Japan Time: http://www.japantimes.co.jp/ne ws/2009/02/06/national/lg-execs-arrested-over-investor-raud/#.VAWMTsV_u-Z.

34. Tibaot Ciringer, T. (2008). Preverjeno: (Z)nova denarna piramida! Pridobljeno 2. september 2014 iz spletnega portala 24UR.com: http://www.24ur.com/novice /crna-kronika/z-nova-denarna-piramida.html.

35. Transparency international. (2014) Corruption perceptions index 2013. Pridobljeno 23. julij 2014 iz spletnega portala Transparency: http://cpi.transparency.org /cpi2013/results/.

36. Ugovšek, J. (2010). (Hiti tedna) V balkanski piramidi izginila milijarda. Pridobljeno 25. september 2014 iz spletnega portala Redakcije financ: http://www.finance.si/289660/%28Hiti-tedna%29-V-balkanski-piramidi-izginila-milijarda.

37. U.Z in V.L. (2013). Preiskave v zvezi z finančnimi goljufijami končane, štiri osebe pridržane. Pridobljeno 9. september 2014 iz spletnega portala 24ur.com: http://www.24ur.com/novice/crna-kronika/npu-zaradi-financnih-goljufij-izvaja-40-hisnih-preiskav.html.

38. Wikimedia. Pridobljena slika na dan 30. julij 2014 iz spletnega portala Wikimedia: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a4/BernardMadoff.jpg.

39. Wikipedia. Ponzi scheme. Pridobljeno 31. julij 2014 iz spletnega portala Wikipedia: http://en.wikipedia.org/wiki/Ponzi_scheme.

73

40. Yang, S. (2014). 5 Years Ago Bernie Madoff Was Sentenced to 150 Years In Prison – Here's How His Scheme Worked. Pridobljeno 8. oktobra 2014 iz spletnega portala Business Insider: http://www.businessinsider.com/how-bernie-madoffs-ponzi-scheme-worked-2014-7.

41. Zakrajšek, V. (2013). Je umorjeni Berglez res vedel preveč? Pridobljeno 23. julij 2014 iz spletnega portala Slovenske novice: http://www.slovenskenovice.si/crni-scenarij/doma/je-umorjeni-berglez-res-vedel-prevec.

42. Zakrajšek, V. (2013-a). Catch the cash: 20 let od prvih tajkunov. Pridobljeno 23. julij 2014 iz spletnega portala Slovenske novice: http://www.slovenskenovice.si/crni-scenarij/doma/catch-cash-20-let-od-prvih-tajkunov.

43. Zorman, E. (2007) Članek za preventivo hendikepiranih pred lahkovernimi zaslužki in pred kaznovanjem. Pridobljeno 23. julij 2014 iz spletnega portala: http://www.handyworld-si.com/slo/article.php/20070219104447289.

44. Zuckoff, M. (2005 ). Annals of Crime: The Perfect Mark. The New Yorker. Pridobljeno 23. julij 2014 iz spletnega portala New Yorker: http://www.newyorker. com/archive/2006/05/15/060515fa_fact?currentPage=all.

45. Zupanc, A. (2013). Banke so denar kar nakazovale. Pridobljeno 5. september 2014 iz spletnega portala Žurnal24.si: http://www.zurnal24.si/banke-so-denar-kar-nakazovale-clanek-204836.

1

10 PRILOGE

10.1 Priloga 1: Primer prevare elektronskega pisma V nadaljevanju prikazujemo dobesedno poslano elektronsko sporočilo, ki smo ga prejeli na elektronski naslov v času pisanja tega magistrskega dela. Slovničnih napak je ogromno in jih nismo popravljali, saj želimo prikazati tudi to, da so ta pisma najverjetneje prevedena kar z navadnimi prevajalniki, ki jih je moč najti na različnih spletnih straneh in ne upoštevajo posameznih pravopisnih zakonitosti jezikov. -----Original Message----- From: MR. HUNG AU [mailto:[email protected]] Sent: Monday, June 23, 2014 2:00 PM To: undisclosed-recipients: Subject: Nujna zadeva Nujna zadeva V vednost: Predsednik / CEO Spoštovani, Nujno telegrafski / Swift Prenos: USD $ 35.000.000,00 (petintrideset milijonov ameriški dolar samo) Jaz sem G. Hung Au Skupina direktor (GMD) / predsednik Dolg Sprava Odbor Hong Kong Ministrstvo za ceste (HKHD); Imam vaše kontaktne od januarja 2010 svetovni baze podatkov in rumene strani enciklopedijo po preučitvi sum, ste zelo spoštovana osebnost. Čeprav, ne vem, v kolikšni meri ste seznanjeni z dogodki, zato sem stik z vami. Prvič, moram nagovarjanje vaših strogo zaupno v tej transakciji; to je po svoji naravi kot skrajno zaupno in "STROGO TAJNO" z velikim obsegom vključuje čakajoče transakcije, ki zahteva maksimalno zaupanje, sem prepričan, in imeti zaupanje v vaše sposobnosti in zanesljivosti za pregon to veličastno transakcijo. Nova vlada me je predvsem nalogo, da preuči in izravnavo neporavnanih zapadlih plačil, vseh pogodbenikov "o pogodbah, dodeljenih od maja 1998, junija 2009 pod režimom nekdanjih voditeljev držav. Oziroma, v maju 2001, pogodba vredna USD $ 285,000,000.00 (dvesto & petinosemdeset milijonov ameriški dolar Only) je bila nagrajena za tuje podjetje, ki ga Hong Kong ministrstva za ceste (HKHD) za vzdrževanje inženirskih konstrukcij v Hong Kong Island, Kowloon in Novi teritoriji 2002-2005. Namenoma sem preveč zaračunani pogodbo z USD $ 35.000.000,00 (trideset pet milijonov ameriških dolarjev samo). Pravzaprav je bilo podjetje, ki se izvajajo pogodbe v celoti vplačane in projekti so bili uradno naročena.

2

Zato je zaradi epigrammatic odločitev, da se ponovno opredeli za neporavnana plačila sem vam predstavi kot upravičenec, ki bo predstavil originalni račun za ponovno uporabo in za tuje podjetje namestnika, ki ob svoji predstavitvi na centralne banke v Hong Kongu (CBHK) vaš bančni račun bo odobren brezpogojno. Po prejemu vašega takojšen odziv, bomo razpravljali obvezne načine. Imam vse potrebne dokumente / soglasij za zagotovitev prenosa v vašo korist. Opomba kot obvezen, želim, da bi pojasnila takole: To vas bo upravičen deliti 25% vseh sredstev. Uradniki, 70%, medtem ko se bo za 5% v prahi za prevzemanje kakršnih koli domačih in tujih dodatnih stroškov. Zato prosim za vašo največjo pomoč in soglasij za lažji prenos zgoraj navedenih sredstev iz centralne banke v Hong Kongu (CBHK), kjer se ta sredstva položena. po potrditvi vaše pripravljenosti, da se bo ta čudovit posel z mano, vas bo nujno potrebno, da predložijo svoje Podjetja pismo papirju z glavo je bil podpisan in žigosan, zasebne telefonske in faks številke, Banka ime in naslov, številke bančnega računa podjetij. Na koncu sem zagotovilo, da bo ta operacija izvedena v okviru zakonite dogovor, ki nas bo varoval pred kakršno koli kršitev prava. Prosimo, upoštevajte; Zunaj sem Hongkongu trenutno zaradi nujne mednarodne konference v Londonu in hočem, da se zagotovi vse potrebne priprave storiti, medtem ko jaz sem proč od moje države. Želim si, da takoj pokažete svoje zanimanje za mene, tako da sem lahko stopijo v stik z vami, medtem ko sem v Londonu in dobili potrebne informacije, da se sklad prenese na vas. Zato me prosim kontaktirajte na tej zasebni e-pošto za nadaljnje podrobnosti v zvezi s tem predlogom. Prosimo, vključujejo naslednje kontaktne podatke; 1. Polno ime in naslov 2. IME PODJETJA 3. POKLIC 4. AGE / številke telefona in faksa. 5. Bančne podatke Lep pozdrav, Hung Au Hong Kong ceste Department HKHD +44 704 5757 815

3

10.2 Priloga 2: Anketni vprašalnik

1. Spol • Moški • Ženski

2. Starost: Prosim, da s številko napišete vašo starost v letih: _________

3. V kateri regiji živite: • Pomurska • Podravska • Koroška • Savinjska • Spodnjeposavska • Zasavska • Osrednjeslovenska • Gorenjska • Dolenjska (Jugovzhodna Slovenija) • Notranjsko - kraška • Goriška • Obalno – kraška

4. Ali ste bili kdaj oziroma ste še udeleženi v piramidni shemi?

• DA • NE

5. V kateri piramidni shemi ste bili oziroma ste vključeni?

6. Ali poznate naslednje piramidne sheme, ki so se oziroma se pojavljajo v Sloveniji (možnih je več odgovorov)?

• Catch the Cash • Fair Play • Gem Collection • Megic Gold • Remius • Finanzas Forex • Nigerijska pisma (419) • Drugo: ___________________

4

7. Ocenite razloge za vstop v piramidno shemo na lestvici od 1 – 5 (1 zelo malo pomembno in 5 zelo pomembno), na koncu izpolnjevanja spodnje tabele, vas prosim, da v prvem stolpcu označite tudi , kateri razlog (izberite le enega) je bil ključen , da ste se vključili v igro)

Ključen razlog

označite s

številko 1

Razlog

1 – zelo malo

pomembno

2 – malo pomembno

3- srednje pomembno

4 - pomembno

5 – zelo pomembno

Hiter in velik zaslužek

1 2 3 4 5

Enostaven zaslužek

1 2 3 4 5

Zaradi primanjkovanja denarja za normalno življenje

1 2 3 4 5

Zaradi osebnega zanimanja

1 2 3 4 5

Zaradi predhodne izgube službe

1 2 3 4 5

Ker vas je prepričal prijatelj, sorodnik…

1 2 3 4 5

Ker vas je prepričal dober ponudnik

1 2 3 4 5

Ker vas je pritegnila spletna stran na internetu

1 2 3 4 5

Ker so vas prepričali o poštenosti ustanovitelja te igre

1 2 3 4 5

Ker je ustanovitelj te igre pravičen

1 2 3 4 5

Drugo:

1 2 3 4 5

5

8. Kako ste vstopili v piramidno shemo?

• Včlanil me je prijatelj, sorodnik… • Včlanil me je dober pregovornik • Drugo: _______________

9. Ko ste vstopili v piramidno shemo ste bili / ste živeli: A)

• Dijak, študent • Brezposeln • Zaposlen • Upokojenec • Drugo: __________

B) • Samski • V zvezi • Poročen • Samohranilec • Ločen • Drugo: ______________

C) • Živel pri starših • Živel kot podnajemnik • Živel v lastnem stanovanju / hiši • Drugo: __________________

10. Kakšne vstopne pogoje ste morali izpolniti, da ste se lahko vključili v piramidno shemo:

11. Ali (so) organizatorji piramidne sheme pripravljajo (-li) seminarje, srečanja?

• Da • Ne

Če ste na prejšnje vprašanj odgovorili z DA:

Ali ste se udeležili teh srečanj?

• Da • Ne

6

Kje so potekala ta srečanja?

Kako so potekala ta srečanja? (Prosila bi, da se čim bolje izrazite in napišete).

Če ste se udeležili teh srečanj, me zanima kakšni so bili tam vaši občutki (ste verjeli vsemu kar so predavatelji govorili, ste razmišljali če bo vam tudi uspelo, s katerimi besedami so vas najbolje prepričali)?

12. Kakšni so bili VSTOPNI pogoji za priključitev v piramidno shemo (igro)?

• Nakup izdelka • Denarni vložek • Drugo: ____________________________________

13. Koliko denarja je bilo potrebno plačati za vstop (ali za nakup izdelka, ali samo denarni vložek)?

Prosim, da napišete čim bolj točen znesek za vstop.

14. Kako ste dobili denar za vstop?

• Imel sem prihranke • Najel sem kredit • Izposodil sem si pri sorodnikih, prijateljih • Drugo: __________________________

15. Kakšno je bilo vaše delo naprej? Ste morali pridobivat nove člane? Ste morali prodajat izdelke tretjim osebam, ki niso bili vključeni v piramidni sistem?

7

16. Kako dolgo ste bili oziroma ste vključeni v piramidno shemo (do danes)? Napišite približen čas v letih: ________________________________

17. Ste pri svojem delu v piramidni shemi zaslužili?

• Da, približno koliko? ____________________v EUR • Ne, izgubil sem, približno koliko?___________v EUR

18. Če ste odgovorili z DA, me zanima koliko ste zaslužili?

• Toliko, da sem si pokril stroške vstopa • Pokril sem stroške vstopa v sistem in mesečno služil do 500€ • Pokril sem stroške vstopa in mesečno služil do 1.000€ • Pokril sem stroške vstopa in mesečno služil do 2.000€ • Pokril sem stroške vstopa in mesečno služil nad 2.000€ • Drugo: _____________________________________________

19. Ste še vedno v piramidni shemi in aktivno delate?

• Da sem član, ampak ne delam nič, a žanjem dobičke • Da sem član in aktivno delam • Nisem več član • Drugo: __________________________

20. Če niste več člani piramidne igre, me zanima, zakaj ste jo zapustili?

prevare v obliki piramidnih shem in njihov …pyramid scheme. in such scheme the individuals may...

Documents