razumevanje mitoze v osnovni Šoli v...

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA

RAZUMEVANJE MITOZE V OSNOVNI ŠOLI V

SLOVENIJI

DIPLOMSKO DELO

Mentor: Kandidatka:

doc. dr. Jelka Strgar Kristina Pust Badovinac

Ljubljana, junij 2012

Pust Badovinac, K. Razumevanje mitoze v osnovni šoli v Sloveniji Dipl. delo, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2012

Diplomsko delo je zaključek univerzitetnega študija na Pedagoški fakulteti, smer

biologija in kemija. Opravljeno je bilo na Katedri za metodiko biološkega

izobraževanja Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Komisija za dodiplomski študij Oddelka za biologijo je za mentorico

diplomskega dela imenovala doc. dr. Jelko Strgar.

Komisija za oceno in zagovor:

Predsednica: prof. dr. Alenka Gaberščik

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo

Recenzent: doc. dr. Jerneja Ambrožič Avguštin


Mentorica: doc. dr. Jelka Strgar


Datum zagovora:

Podpisana se strinjam z objavo svoje naloge v polnem tekstu na spletni strani

Digitalne knjižnice Biotehniške fakultete. Izjavljam, da je naloga, ki sem jo

oddala v elektronski obliki, identična tiskani verziji.

Diplomsko delo je rezultat lastnega dela.

Kristina Pust Badovinac


I

KLJUČNA DOKUMENTACIJASKA INFORMACIJA

ŠD Dn

DK 575:576.353(043.2)=163.6

KG mitoza, genetika, celica, geni, DNA, kromosomi, osnovna šola

AV PUST BADOVINAC, Kristina

SA STRGAR, Jelka (mentor)

KZ SI- 1000 Ljubljana, Večna pot 111

ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo

LI 2012

IN RAZUMEVANJE MITOZE V OSNOVNI ŠOLI V SLOVENIJI

TD Diplomsko delo (univerzitetni študij)

OP VII

IJ sl

JI sl/en

AI Naša raziskava je pokazala, da je pri osnovnošolcih v Sloveniji

razumevanje mitoze in genetike šibko. Učenci sicer dobro poznajo

osnovno zgradbo celice, ki so se jo učili v šoli, slabše pa poznajo

njen pomen v živem bitju. Večina jih ne ve, da so vsa živa bitja

zgrajena iz celic in da pri vseh poteka celična delitev ter da tudi

spolne celice nastanejo z delitvijo. Vedo pa, da vsa živa bitja

dedujejo lastnosti. Iz različnih medijev so slišali za izraze, kot so

geni, DNA in kromosomi, ne poznajo pa razlik med njimi in

mehanizmov njihovega delovanja. Gene pogosto enačijo z

lastnostmi. Ne vedo, da je vsaka telesna celica nosilka kompletne

dedne informacije.

Metoda razvrščanja slik faz mitoze, ki smo jo povzeli po delu

Biology Inquiries (Schields, 2006), se je izkazala kot uspešen način

učenja mitoze, saj se je znanje o mitozi in vseh izbranih področij

genetike po naši učni uri bistveno izboljšalo. Štiri tedne po izvedeni

učni uri je test pokazal rahel upad znanja, ki pa je bilo še vedno

zelo dobro. Na ta način smo dokazali, da je znanje, ki so ga učenci

usvojili s to metodo, trajnejše, saj temelji na razumevanju.


II

KEYWORDS DOCUMENTATION

DN Dn

DC 575:576.353(043.2)=163.6

CX mitosis, genetics, cell, genes, DNA, chromosomes, middle school

AU PUST BADOVINAC, Kristina

AA STRGAR, Jelka (mentor)

PP SI- 1000 Ljubljana, Večna pot 111

PB University of Ljubljana, Biotechnical faculty, Department of Biology

PY 2012

TI UNDERSTANDING MITOSIS IN MIDDLE SCHOOL IN SLOVENIA

DT Graduation Thesis (University studies)

NO VII

LA sl

AL sl/en

AB The results of our research have shown that Slovenian middle

school students have a weak understanding of mitosis and

genetics. They have a solid knowledge of the basic cell structure

which they have learned at school, but the meaning of cells within

living organisms is poorly understood. Most of them don’t know that

all living beings are made of cells. Moreover, they don’t know that

division of cells takes place in all of them and that this is how

gametes are created as well. They do know, however, that living

beings inherit certain characteristics. They have heard of

expressions such as genes, DNA and chromosomes through

various media, but they can’t tell the difference between them or

understand the mechanisms through which they function. Genes

are frequently equated with characteristics. Students are unaware

of the fact that each body cell carries complete hereditary

information.

The method of classifying images of mitosis phases which we have

summarised from the Biology Inquiries (Schields, 2006) proved to

be a successful way of learning about mitosis, as the knowledge on


III

this subject matter, along with all chosen fields of genetics,

improved significantly after our lesson. Four weeks after the lesson

was carried out, a test showed a slight decrease of knowledge but

the results were still very good. We have thus proven that the

knowledge gained by the students through the method of

classifying images of mitosis phases was longer lasting, as it was

based on understanding.


IV

Kazalo

1 UVOD ...................................................................................................................................................... 1

1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA ........................................................................... 1 1.2 NAMEN, CILJI IN HIPOTEZE NALOGE ............................................................................................ 2 1.2.1 Namen: ................................................................................................................................................. 2 1.2.2 Cilji: ..................................................................................................................................................... 2 1.2.3 Hipoteze: .............................................................................................................................................. 2

2 TEORETIČNI DEL ................................................................................................................................ 3

2.1 MITOZA ................................................................................................................................................. 3 2.2 GENI, DNK IN KROMOSOMI .............................................................................................................. 5 2.3 ZGODOVINA OSNOVNOŠOLSKEGA POUČEVANJA GENETIKE V SLOVENIJI ........................ 6 2.4 TEŽAVE PRI POUČEVANJU IN RAZUMEVANJU GENETIKE V TUJINI TER PREDLOGI ZA

IZBOLJŠANJE POUČEVANJA .................................................................................................................. 8 2.5 UČNA NAČRTA ZA POUK NARAVOSLOVJA IN BIOLOGIJE V OSNOVNI ŠOLI, POTRJENA

LETA 2011 ................................................................................................................................................. 14

3 MATERIALI IN METODE ................................................................................................................. 19

3.1 TEST ZNANJA – PRED UČNO URO (PREDTEST) ......................................................................................... 19 3.2 TEST ZNANJA – OB KONCU UČNE URE (POTEST) TER ŠTIRI TEDNE PO IZVEDENI UČNI URI ....................... 19 3.3 RAZVRŠČANJE SLIK FAZ MITOZE ............................................................................................................ 19 3.4 UČENCI .................................................................................................................................................. 19 3.5 POTEK RAZISKAVE ................................................................................................................................. 20

4 REZULTATI IN RAZPRAVA ............................................................................................................ 21

4.1 RAZVRŠČANJE SLIK FAZ MITOZE ................................................................................................. 21 Slika 1 ......................................................................................................................................................... 21 Slika 2 ......................................................................................................................................................... 22 Slika 3 ......................................................................................................................................................... 23 Slika 4 ......................................................................................................................................................... 23 Slika 5 ......................................................................................................................................................... 24 Slika 6 ......................................................................................................................................................... 25 Slika 7 ......................................................................................................................................................... 26 Slika 8 ......................................................................................................................................................... 26 Slika 9 ......................................................................................................................................................... 27 Slika 10 ....................................................................................................................................................... 28 Slika 11 ....................................................................................................................................................... 29 Slika 12 ....................................................................................................................................................... 30 Slika 13 ....................................................................................................................................................... 31 Slika 14 ....................................................................................................................................................... 31 Slika 15 ....................................................................................................................................................... 32 4.1.1 PRIMERJAVA PRAVILNIH REZULTATOV RAZVRŠČANJA SLIK FAZ MITOZE MED

PREDTESTOM, POTESTOM IN TESTOM PO ŠTIRIH TEDNIH ............................................................. 33 4.1.2 STATISTIČNA POMEMBNOST RAZLIK PRI RAZVRŠČANJU SLIK FAZ MITOZE ....................... 34 4.2 TEST ZNANJA O IZBRANIH GENETSKIH VSEBINAH ................................................................. 37 1. Katera živa bitja so zgrajena iz celic? .................................................................................................... 37 2. Ali so vse celice v človeškem telesu enake? ............................................................................................ 38 3. Ali veš, kaj je mitoza? Če veš, napiši. ..................................................................................................... 39 4. Ali morda veš, kje poteka mitoza? Če veš, napiši. ................................................................................. 40 5. Ali morda veš, kdaj poteka mitoza? Če veš, napiši. ............................................................................... 41 6. Ali morda veš, zakaj je potrebna mitoza? Če veš, napiši. ...................................................................... 42 7. Nariši celico in označi njene dele. .......................................................................................................... 43 8. Kaj je celica? .......................................................................................................................................... 44 9. Katere razlike med rastlinsko in živalsko celico poznaš? ....................................................................... 44 10. Kakšen je pomen celice v živem bitju? .................................................................................................. 45 11. Celice se množijo. Nariši, kako si to predstavljaš. ................................................................................ 46 12. Kaj so spolne celice? ............................................................................................................................ 47 13. Kako nastanejo spolne celice? .............................................................................................................. 48


V

14. Kaj je DNK? Opiši ali nariši. ............................................................................................................... 48 15. Ali vsa živa bitja dedujejo lastnosti?..................................................................................................... 49 16. Kaj je kromosom? ................................................................................................................................. 50 17. Kaj je gen? ............................................................................................................................................ 51 18. Pri katerih živih bitjih poteka celična delitev? ..................................................................................... 52 19. Kako si predstavljaš, da se prenašajo lastnosti s staršev na potomce? ................................................ 53 20. Kje v celici se nahaja genetska informacija? ........................................................................................ 54 21. Kako to, da se ljudje med seboj razlikujemo po videzu in drugih lastnostih? ....................................... 54 22. V katerih celicah v tvojem telesu se nahajajo geni? ............................................................................. 55 23. Iz česa so zgrajeni kromosomi? ............................................................................................................ 56 24. Kje se nahajajo kromosomi v človeški celici? ....................................................................................... 56 25. Katera od celic vsebuje genetsko informacijo za barvo oči pri nekem živem bitju? ............................. 57 26. Kaj pomeni izraz »genetski kod«? ........................................................................................................ 58 27. Kaj odloča o tem, ali se bo rodila deklica ali deček? ........................................................................... 59 28. Ali imate zdaj ali pa ste imeli v preteklosti doma živali? ...................................................................... 60 29. Ali je mogoče, da ima črna mačka mladiče tigraste barve? Pojasni. ................................................... 60 30. Parila sta se pes in mačka. Katera trditev je pravilna? ........................................................................ 61 31. Čemu se celice v tvojem telesu delijo? .................................................................................................. 62 32. Če si raniš kožo, tako da krvavi, se po nekaj tednih zaraste. Zapiši, kako si predstavljaš zaraščanje

rane? ........................................................................................................................................................... 62 33. Kako se strinjaš z naslednjimi trditvami v zvezi z biologijo? Označi. .................................................. 63 34. Kako se strinjaš z naslednjima trditvama v zvezi s to raziskavo? ......................................................... 64 a) Vprašanja v tem vprašalniku so bila razumljiva. ................................................................................... 64 b) Všeč mi je bilo sodelovati v tej raziskavi. ............................................................................................... 65 4.2.1 STATISTIČNA POMEMBNOST RAZLIK MED ODGOVORI NA TESTU ZNANJA ......................... 67

5 ZAKLJUČEK ....................................................................................................................................... 73

6 LITERATURA IN VIRI ..................................................................................................................... 77

PRILOGE .................................................................................................................................................... I

PRILOGA 1: TEST ZNANJA – PRED UČNO URO (PREDTEST) .............................................................................. I PRILOGA 2: TEST ZNANJA – OB KONCU UČNE URE (POTEST) IN ŠTIRI TEDNE PO IZVEDENI UČNI URI .............. V PRILOGA 3: UČNI LIST - RAZVRŠČANJE SLIK FAZ MITOZE (SCHIELDS, 2006) .............................................. VII PRILOGA 4: PRIPRAVA UČNE URE .............................................................................................................. VIII


1

1 UVOD

1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA

Genetika velja za eno najbolj abstraktnih in posledično najtežjih področij v

biologiji. Mehanizmi v genetiki so težko razumljivi, ker je teme, kot je ugotovil

Mbajiorgu s sodelavci (Castro, 2009), težko predstaviti brez posebnih

inštrumentov. Lewis and Kattmann (Castro, 2009) ugotavljata, da je pri

pojasnjevanju, kako se lastnosti prenašajo iz ene generacije v naslednjo,

uporaba besed geni, DNA in kromosomi med seboj pogosto pomešana. Učenci

razumejo, na kakšen način geni sodelujejo pri prenašanju lastnosti, vendar

njihovo razumevanje ni v skladu z biološko teorijo, menijo na primer, da se geni

v celoti prenašajo s staršev in določajo enake lastnosti potomcev. Venville in

sodelavci (Castro, 2009) ugotavljajo, da znanje o dedovanju in DNA izhaja iz

nečesa, kar raziskovalci imenujejo »nižji kulturni viri«. Ti viri so filmi, stripi,

televizija in računalniške igrice, ki obravnavajo znanstveno fantastične vsebine.

Današnji mediji ne razlikujejo med geni in DNA, temveč besedi med seboj

zamenjujejo v različnih situacijah, z mehanizmi njihovega delovanja pa se v

zgodbi praviloma ne ukvarjajo. Na predstave otrok o genetiki vplivajo tudi

predstave ljudi, med katerimi živijo, le-te pa so pogosto napačne.

Rezultati raziskav tudi kažejo, da imajo učenci težave pri učenju faz bioloških

procesov. Kot učitelji moramo zato razmisliti, kako poučevati te procese in kako

pomagati učencem, da bodo bolje razumeli njihove posamezne faze in njihovo

logiko. Eden takih bioloških procesov je mitoza, ki se večini učencev zdi

zahtevna, zato se jo najpogosteje učijo na pamet in je ne povezujejo s

preostalimi biološkimi vsebinami, ki jih poznajo.


2

1.2 NAMEN, CILJI IN HIPOTEZE NALOGE

1.2.1 Namen:

Namen naloge je, da preverimo predznanje učencev o izbranih genetskih

vsebinah, analiziramo njihove odgovore in iz tega razberemo, v kakšni meri

učenci razumejo genetiko. Samo če učitelji poznajo predznanje in predstave

učencev, lahko učencem pomagajo do pravih, z znanostjo usklajenih predstav.

Problema poučevanja genetike v osnovni šoli v Sloveniji ni še nihče podrobneje

raziskal. Poleg tega se v šolskem letu 2011/2012 uvaja novi učni načrt za 8.

razred, v šolskem letu 2012/2013 pa za 9. razred osnovne šole, ki po daljšem

obdobju ponovno uvaja genetiko v osnovno šolo.

1.2.2 Cilji:

Ugotoviti želimo, kakšne predstave imajo osnovnošolci o izbranih vsebinah s

področja genetike, nato pa želimo preveriti, ali je metoda razvrščanje slik faz

mitoze, ki smo ga povzeli po delu Biology Inquiries (Shields, 2006), uspešen

način učenja procesa mitoze.

1.2.3 Hipoteze:

Postavili smo naslednje delovne hipoteze:

Odgovori učencev 8. in 9. razreda osnovne šole na izbrana vprašanja v zvezi

s celico in genetiko ne kažejo zadovoljivega znanja.

Metoda razvrščanja slik faz mitoze je uspešen način učenja mitoze.

Pokazatelj uspešnosti bo zmožnost učencev, da pravilno razvrstijo slike faz

mitoze, pa tudi napredek v znanju, ki ga bodo pokazali odgovori na vprašanja

v testu znanja.


3

2 TEORETIČNI DEL

2.1 MITOZA

Mitoza je del procesa delitve somatskih celic oziroma delitev jedra somatskih

celic. Ker dobimo ob koncu celične delitve iz ene materinske celice dve

popolnoma enaki hčerinski celici, se mora dedna informacija v materinski celici

natančno podvojiti in nato razporediti v obe novi celici (vsaka hčerinska celica

mora dobiti vse informacije). Delitev celice je osnova razmnoževanja

organizmov.

Slika 1: Celični cikel.

Vir: http://gaskinsanatomy.wikispaces.com/Cell+Cycle+diagram

Celični cikel je sestavljen iz dveh temeljnih faz. Prva temeljna faza je interfaza,

obdobje med celičnimi delitvami, v katerem celica raste in se razvija ter pripravi

na delitev. V obdobju interfaze potekajo sinteza DNA, RNA in proteinov ter

številne druge biokemijske reakcije, potrebne za nemoteno delovanje celice.

Interfaza vključuje mnoge kontrolne procese, ki uravnavajo celični cikel z


4

omogočanjem ali zaustavljanjem celične delitve. Sestavljena je iz treh podfaz

G1, S in G2:

- Faza G1 je prva faza rasti celice.

- Faza S je faza podvajanja DNA.

- Faza G2 je druga faza rasti celice, med katero poteka sinteza

beljakovin, potrebnih za proces mitoze.

Druga temeljna faza je faza M (mitotic phase), obdobje aktivne celične delitve.

Faza M vključuje mitozo, ki je proces delitve jedra, in citokinezo ali delitev

citoplazme.

Mitoza poteka v petih fazah: profaza, prometafaza, metafaza, anafaza in

telofaza.

1. Profaza: Kromosomi kondenzirajo, zato postanejo vidni pod svetlobnim

mikroskopom. Ker so se kromosomi podvojili v fazi S, je vsak izmed njih

sestavljen iz dveh kromatid, ki sta povezani v centromeri. Oblikuje se

delitveno vreteno, ki sodeluje pri organizaciji kromosomov.

2. Prometafaza: Začne se razpad jedrne membrane. Mikrotubuli vstopijo v

območje jedra, njihovi konci se pritrdijo na kromosome tako, da so

mikrotubuli z nasprotnih polov celice vezani na kinetohor sestrskih

kromatid. Na ta način je dvokromatidni kromosom povezan z obema

centrosomoma.

3. Metafaza: Kromosomi se poravnajo v ekvatorialni ravnini med dvema

centrosomoma. Centrosomi so v središču polov. Skupaj z mikrotubuli se

širijo navzven in se povezujejo z nasprotnim polom.

4. Anafaza: Sestrski kromatidi se ločita in potujeta proti nasprotnima

poloma celice. Mikrotubuli, ki povezujejo kromosome s poloma, so

sestavljeni iz proteinskih podenot (tubulinov). Gibanje kromosomov se

konča z razgradnjo tubulinske molekule na obeh kinetohorjih in niti

delitvenega vretena se pretrgajo. Posebni proteini – molekulski motorji –

razstavijo tubulinsko molekulo iz vretena in potegnejo kromosome proti

poloma.


5

5. Telofaza: Kromosomi prispejo na pola. Okrog vsakega kompleta

kromosomov se oblikuje jedrna membrana. Znotraj celice nastaneta dve

ločeni jedri. Kromosomi se odvijejo in podaljšajo.

Končani mitozi sledi citokineza (delitev citoplazme), v nekaterih celicah pa

citokineza poteka že istočasno s telofazo (Pierce, 2012).

2.2 GENI, DNK IN KROMOSOMI

Gen je osnovna materialna enota dedovanja ali nosilec dedne lastnosti. Na

molekularni ravni je gen del molekule DNA (deoksiribonukleinske kisline), ki se

prepiše v mRNA. Geni so navodila za delovanje živih bitij in se nahajajo v vseh

celicah. Največkrat en gen določa eno beljakovino.

Večina dednega materiala v celici se v obliki kromosomov nahaja v jedru celice.

Kromosom je sestavljen iz številnih proteinov in ene same linearne molekule

DNA. Geni so posamezni odseki molekule DNA in vse celice v organizmu

vsebujejo isti nabor genov.

Slika 2: Kromosomi so sestavljeni iz genov. (Vir: http://www.eurogentest.org/patient/leaflet/slovene/chromosome_translocations.xhtml) Vsa diploidna živa bitja imajo parno število kromosomov. Genetski material je v

vsaki telesni celici podvojen, ker en komplet kromosomov podedujemo od

http://www.eurogentest.org/patient/leaflet/slovene/chromosome_translocations.xhtml

http://www.eurogentest.org/patient/leaflet/slovene/chromosome_translocations.xhtml


6

vsakega od staršev, torej od njih podedujemo določene lastnosti. Določeno

lastnost lahko določa različno število genov (alelov). Na lastnosti, ki jih določa

več genov, ima vpliv okolje.

2.3 ZGODOVINA OSNOVNOŠOLSKEGA POUČEVANJA

GENETIKE V SLOVENIJI

V Sloveniji so bile vsebine iz genetike v osnovno šolo prvič uvedene z učnim

načrtom leta 1984 (Program življenja in dela osnovne šole).

V tem učnem načrtu se prvič srečamo z genetiko pri spoznavanju narave v 4.

razredu. V 5. poglavju je navedeno:

»5.4. Organizem se razvije po združitvi dveh spolnih celic: jajčeca, ki je delež

samice in semenčice, ki je delež samca.« (Program življenja in dela osnovne

šole, 1984, str. 46).

V 5. razredu so v 5. poglavju: Razmnoževanje (3 ure) opredeljene vsebine:

»5.1. Vegetativno razmnoževanje rastlin.

5.2. Spolno razmnoževanje rastlin: cvet – zgradba in naloge cvetnih delov.

Spolne celice … Oploditev , nastanek semena in plodu. Tudi živali in človek se

razmnožujejo spolno.« (Program življenja in dela osnovne šole, 1984, str. 51).

Zgradba celic je bila v učnem načrtu za 7. razred osemletke v poglavju 2

»Zgradba našega telesa:

2.1. Rastlinska, živalska in človeška celica. Delitev celice.

Vaja: Mikroskopiranje celic in delitve celic.« (Program življenja in dela osnovne

šole, 1984, str. 61).

Pod pojasnilom je opredeljeno: »Zgradbo človeške celice učenci primerjajo z

zgradbo rastlinske in živalske celice in pri tem spoznajo enotnost in raznolikost

organizmov.« (Program življenja in dela osnovne šole, 1984, str. 61).

V 8. razredu je v 1. poglavju: Enotnost in raznolikost narave pod pojasnilom

navedeno …«Prikažemo kemijsko enotnost nežive in žive narave in enotnost v


7

celični zgradbi organizmov …« (Program življenja in dela osnovne šole, 1984,

str. 65).

Vse navedeno je pokazatelj, da pri pouku ni bilo poudarkov na povezavi med

zgradbo celice, njeno delitvijo razmnoževanjem in funkcijo organskih sistemov.

V 8. razredu takratne osemletke so v poglavju 3 (Vzroki in pota razvoja)

navedene naslednje vsebine:

»3.1. Splošna spremenljivost živih bitij.

Vaja: Primerjava velikosti fižolovih semen.

3.2. Modifikacija. Modifikacije pri človeku.

Vaja: Deli istega gomolja v različnih vrstah tal in drugih življenjskih razmerah.

3.3. Kromosomi in geni

3.4. Dednost: pravila prenašanja lastnosti od staršev na potomce.

3.5. Dednost pri človeku. Dednost in okolje.

Vaja: Sposobnost zvijanja jezika.

3.6. Mutacije in vzroki mutacij.« (Program življenja in dela osnovne šole, 1984,

str. 66).

Temu učnemu načrtu je sledil učni načrt za devetletko, sprejet leta 1998

(Verčkovnik in sod.), v katerem pa so bile črtane praktično vse genetske

vsebine. Vse, kar se da v tem učnem načrtu najti, so posamezne vsebine, ki so

širše povezane z genetiko. Tako je na primer pri biologiji v 9. razredu pri učni

temi: Celice, tkiva, organi navedeno naslednje:

»Cilji:

Učenci:

- Spoznajo mikroskopsko zgradbo celice

- Znajo povezati zgradbo celice z njeno funkcijo

- Znajo skicirati celico

- Razlikujejo rastlinsko celico od živalske

- Spoznajo tipe delitve celic: celično delitev (mitozo) in redukcijsko delitev

(mejozo)


8

Dejavnosti: opazovanje rastlinskih in živalskih celic pod mikroskopom

Vsebine:

- Zgradba celice

- Razlika med živalsko in rastlinsko celico

- Delitev celice

Pojmi: celica, celična membrana, celična stena, protoplazma, citoplazma, jedro

in kromosomi, mejoza, mitoza, kloroplast in DNK, vakuola.« (Verčkovnik in sod.,

1998, str. 20).

S šolskim letom 2011/2012 je bil uveden prenovljeni učni načrt za biologijo za 8.

razred (Vilhar in sod., 2011), v naslednjem pa mu bo sledila uvedba novega

učnega načrta še v devetem razredu. S prenovljenim učnim načrtom se v

slovensko osnovnošolsko izobraževanje vrača genetika, tokrat v povečanem

vsebinskem in časovnem obsegu.

2.4 TEŽAVE PRI POUČEVANJU IN RAZUMEVANJU GENETIKE V

TUJINI TER PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE POUČEVANJA

Medtem so se v tujini pojavili različni članki in strokovne razprave o

razumevanju genetike in tudi samega procesa mitoze. Avtorji so zaskrbljeni

zaradi napačnih predstav, ki jih imajo učenci o genetskih vsebinah tudi še

potem, ko so pridobili znanje o genetiki na formalni ravni (Banet in Ayuso, 1999,

Lewis, 2004). Skupno vsem raziskavam in razpravam je, da si prizadevajo

odkriti vzrok takšnega nerazumevanja in ga z različnimi metodami poučevanja

tudi odpraviti.

Raziskave v Španiji potrjujejo, da je znanje genetike šibko in nepopolno (Banet

in Ayuso, 1999). Pri tradicionalnem načinu učenja (razlaga učiteljev in učenje s

pomočjo učbenikov) tudi pravilni odgovori na zastavljena vprašanja ne pomenijo

nujno, da dijaki snov zares razumejo. To so dokazali z zastavljanjem

podvprašanj, ki so zahtevala utemeljitev odgovorov učencev. Raziskave so bile

izvedene najprej pri skupini dijakov, starih od 15 do 16 let, preden so se le-ti v


9

šolah učili genetiko. Vprašanja so se nanašala na način prenosa dedne

informacije. Učenci so imeli predhodno usvojeno le znanje o značilnostih živih

organizmov in osnovno znanje o celici.

Da bi preverili vpliv tradicionalnega pouka v Španiji, so raziskavo izvedli še na

dijakih starih 16 do 17 let, ki so v šoli že usvojili osnove genetike: Mendlove

zakone dedovanja, dedovanje pri človeku in delitev celice.

Rezultati so pokazali, da se odgovori na vprašanja npr., ali so rastline ali

določen nevretenčar živ organizem in ali imajo kromosome, niso bistveno

razlikovali med dijaki, ki so genetiko že obravnavali in med tistimi, ki je še niso.

Dijaki tudi niso vedeli, kakšno dedno informacijo vsebujejo različne vrste že

diferenciranih celic, pomešali pa so tudi pomen pojmov kromosom, gen in alel.

Banet in Ayuso (1999) sta mnenja, da napake dijakov lahko usmerjajo

profesorje, na kaj naj bodo pri poučevanju pozorni. Kritična sta tudi do pristopa,

da se poučevanje genetike začne z Mendlovimi zakoni dedovanja, ker mnogi

dijaki takrat niti ne vedo, da so rastline sestavljene iz celic, da vsebujejo

kromosome in gene ter se razmnožujejo tudi spolno. Cavallo (cit. v Banet in

Ayuso, 1999) pravi da se učenje genetike v šolah le redko začne z mejozo, kot

da z njo sploh ne bila povezana. Dedovanje lastnosti pri človeku je pomembno

za uvod v genetiko, saj tako povečamo motivacijo dijakov. Razumevanje

genetike zahteva tudi določeno stopnjo abstraktnega mišljenja. Watts in Jofili

(cit. v Banet in Ayuso, 1999) sta mnenja, da bi pri poučevanju morali učitelji bolj

upoštevati kakovost naučenega kot pa količino.

Študije v ZDA so pokazale, da se pojavlja nerazumevanje osnovnih konceptov

genetike na različnih nivojih šolanja. Učenci pogosto menijo, da so DNA in

kromosomi narejeni iz proteinov, ne ločijo kromosomov od kromatid in ne

povezujejo alelov s kromatidami (Elrod, 2007). Učenci tudi menijo, da celice

nosijo le genski material, ki ga potrebujejo za opravljanje svojih funkcij in da le

gamete vsebujejo kromosome. Prav tako pa gene enačijo z lastnostmi.

Elrodova (2007) poudarja pomen učenja pravilnega in natančnega izražanja,

sicer učenci ne morejo sodelovati v razpravah ali usvajati bolj kompleksnega

znanja o temi, za katero ne poznajo pravih strokovnih izrazov. Poznavanje

terminologije in strukture sta ključnega pomena, da lahko učenci zgradijo višjo


10

raven razumevanja povezano s funkcijo določenih struktur. Pravi tudi, da če

govorimo o zmotah, gre za globoko ukoreninjene ideje, ki jih je težko

spremeniti, tudi ko imamo za to na voljo zelo prepričljive dokaze. Zato je zelo

pomembno, da so takšne napačne predstave natančno identificirane. Vendar

trdi, da takšnih napačnih predstav ni veliko. Več naj bi bilo nenatančnosti.

Izjave, kot je »gen je lastnost«, niso v celoti napačne, so pa nenatančne.

Študenti vedo, kakšna je funkcija genov, ne znajo pa pravilno oblikovati bolj

kompleksnega odgovora (Elrod, 2007). Pri interpretacijah rezultatov

vprašalnikov bi bilo potrebno upoštevati tudi korelacije med posameznimi

odgovori, preden iz nekega napačnega odgovora zaključimo, da gre pri učencih

zagotovo za nerazumevanje procesov (Elrod, 2007).

Raziskava o razumevanju koncepta gena je bila opravljena tudi pri nemških

dijakih, starih od 15 do 19 let, in primerjana z raziskavo v Angliji. Izkazalo se je,

da dijaki niso jasno razlikovali med genotipom in fenotipom, gen pa so enačili z

lastnostjo. Lastnost, ki se pojavi v eni generaciji, je obstajala v vsaj eni prejšnjih

generacij, le da je bila tam skrita. Tako priznavajo le prenos nespremenjenih

lastnosti iz generacije v generacijo, kot gre npr. pri dedovanju materialnih dobrin

(Lewis, 2004). Prav tako dijaki niso natančno vedeli za razlike med geni,

kromosomi in DNA. Več kot polovica dijakov je menila, da celice različnih vrst

istega osebka vsebujejo različno dedno informacijo, oziroma le tisto informacijo,

ki jo potrebuje za opravljanje svoje funkcije (Lewis, 2004). Učencem bi morali

pojasniti, da se geni vklopijo in izklopijo glede na potrebe celic. Tudi pri

poznavanju procesa delitve celice je bilo mnogo nejasnosti.

Osnovna predpostavka te študije je, da so vsakdanje predstave dijakov in

njihovi alternativni okvirji točka, iz katere je mogoče znanstveno razumevanje

razviti, ne le ovira, ki jo je treba odpraviti. Učenci morajo imeti možnost, da se

zavedajo svojih napačnih predstav in jih premišljeno uskladijo z znanstvenimi

razlagami (Lewis, 2004).

Ugotovitve kažejo, da dijaki ne razumejo razlike med geni kot kemičnim

zaporedjem in njegovim učinkom, ki se izrazi kot lastnost. Slabo je tudi

poznavanje razmerja med genetskimi procesi in biokemijo ter fiziologijo

celotnega organizma (Lewis, 2004).


11

V študiji, ki povzema različne avtorje, so izpostavljene skupne ugotovitve, da so

mnogi učenci prepričani, da se rastline sploh ne razmnožujejo spolno in da

evolucija velja samo za živali. Variacije pri sesalcih, tudi pri človeku, učenci

pripisujejo izključno dednosti, čeprav pogosto ne vedo za obstoj neke genetske

entitete, ki se prenaša iz ene generacije v drugo. Kargbo in sodelavci (cit. v

Wood-Robinson, 1994) pišejo, da so zlasti pri mlajših učencih, starih od 7 do 13

let, zasledili prepričanje, da delež dednega vpliva obeh staršev ni enak, saj so

mnogi prepričani o močnejših dednih povezavah med starši in potomci istega

spola (Wood-Robinson, 1994). Otroci verjamejo, da se pridobljene lastnosti

dedujejo. Slabo so poznali genski inženiring, odnos do biotehnologije pa se

razlikuje glede na organizme, za katere se uporablja. Bolj sprejemljiva se jim zdi

uporaba za rastline in mikroorganizme, kot za sesalce (Wood-Robinson, 1994).

Venville in sodelavci (2004) so v Avstraliji raziskovali razumevanje genetike pri

otrocih starih od 9 do 15 let, saj pravijo, da je v sodobnem svetu razumevanje

osnovnih pojmov genetike ključnega pomena za učinkovito naravoslovno

pismenost prihodnjih generacij. Za hitro širjenje znanja genetike in uporabo

biotehnologije so potrebni dovolj izobraženi ljudje, ki znajo odločati o

ekonomskih in etičnih vprašanjih te hitro rastoče znanosti, ki odpira nove

možnosti zdravljenja nekaterih bolezni, prinaša pa tudi omejitve in lahko

bistveno vpliva na naše okolje (Venville in sod., 2004). Avtor pogreša te teme v

uradnem kurikulu. Otroci medtem dobivajo informacije iz filmov, stripov,

televizije in računalniških igric. Nelkin in Lindee (Venville in sod., 2004) pravita,

da je gen postal kulturna ikona in močan socialni simbol, saj v popularni kulturi

predstavlja mnogo človeških značilnosti. DNA pa se predstavlja kot nekaj

nesmrtnega, nekaj kar absolutno in v celoti kroji našo usodo.

Študija temelji na dveh perspektivah: ontološki, ki obravnava osnovno naravo

sveta, zlasti dojemanje osnovne narave koncepta genetike pri otrocih, in na

epistemološki, ki obravnava naravo znanja, predvsem gre za medsebojno

povezanost znanja (Venville in sod., 2004). Wandersee in Fisher (cit. v Venville

in sod., 2004) pojasnjujeta, da lahko učne prakse, ki se osredotočajo na

podrobnosti, zabrišejo »celotno sliko« poznavanja biologije. Študenti se na

primer pogosto učijo podrobnosti o genetskem zapisu, transkripciji in translaciji,

vendar ne razumejo, da so to v molekularnem smislu mehanizmi, ki imajo vpliv


12

na fenotip (Venville in sod., 2004). Mintzes in Wandersee (cit. v Venville in sod.,

2004) ugotavljata, da je za smiselno učenje potreben razvoj močnih hierarhičnih

okvirnih konceptov, medtem ko je za učenje na pamet značilno naključje

izoliranih informacij.

Večina učencev v raziskavi je poznala t. i. teorijo sorodstva, saj so razlikovali

med vplivi okolja in gensko podedovanimi lastnostmi. To se ujema s študijo

Salomona in sodelavcev (cit. v Venville in sod., 2004), v kateri so ugotovili, da

so otroci od šestega leta dalje sposobni prepoznati to razliko. Devetletni otroci

so že slišali za gene in DNA, niso pa vedeli, kje geni so in kakšna je njihova

vloga, medtem ko starejši znajo pojasniti, da so geni in DNA odgovorni za

prenos lastnosti s staršev na potomce, ne vedo pa, kako se to zgodi. V svojih

predstavah pogosto enačijo gene in lastnosti. Še dijaki pogosto trdijo, da je

primarna funkcija DNA identifikacija oseb ali pa da je pomembna v forenziki,

predstavljajo si jo povsem abiotsko, kot nekakšno črtno kodo.

Le slaba tretjina otrok v vseh starostnih skupinah razlikuje živa bitja od nežive

narave in pravilno opredeli, ali vsebujejo DNA ali gene. Več kot polovica jih

meni, da rastline ne vsebujejo DNA. Zanimivo je, da so posamezni mlajši otroci

mnenja, da imajo npr. računalniški programi ali avtomobili DNA, ker vsebujejo

podatke. Kultura ima pomembno vlogo pri razumevanju dedovanja in lahko

predstavlja ontološko oviro nadaljnjega razumevanja narave genetike (Venville

in sod., 2004).

Če je v glavah študentov gen enak fizični lastnosti ali če slednji nimajo znanja o

vpletenosti genov v biokemijsko proizvodnjo beljakovin, ne morejo razumeti

hierarhije procesov, s katerimi lahko okolje vpliva na razvoj organizma. V skladu

z epistemološko perspektivo avtor spodbuja učitelje, naj izrecno poudarijo

povezave med živimi bitji in pojmi iz genetike. Prehod neformalnega nivoja

znanja o sorodstvu zagotavlja koristen okvir za načrtovanje konceptualne

spremembe v znanju.

Mbaijorgu (2007), ki je raziskoval predpostavke pri srednješolcih v Nigeriji,

pravi, da se raziskovalci vse bolj zavedajo vpliva predpostavk učencev pri

izgradnji znanstvenih konceptov. Pri tamkajšnjih ljudeh je še vedno močno

prisotna vera v mistične sile, s katero pojasnjujejo tudi mnoge, z


13

znanstvenega vidika dobro raziskane vidike dedovanja, kot je npr. pojav

gensko pogojenih bolezni.

Rezultati študije, ki sta jo opravila Wandersee in Fisher (cit. v Venville in sod.,

2004) kažejo, da poudarek pri biologiji ne sme biti le pomnjenje nepovezanih

informacij, pač pa razumevanje bioloških načel in teorije. Razumevanje

genetike ni zgolj ontološko, da študenti razumejo osnovno naravo stvari, kot so

geni in DNK, ampak tudi epistemološko, tako, da je znanje med seboj povezano

in strukturirano v večjih konceptualnih okvirih. Poleg tega je ta raziskava

pokazala na vpliv, ki ga ima popularna kultura o tem, kako otroci razumejo

znanost, zlasti kako razumejo genetiko in biotehnologijo (cit. v Venville in sod.,

2004).

Skupina raziskovalcev iz San Francisca se je ukvarjala s problematiko

povezanosti razumevanja dveh glavnih funkcij DNK: določanja lastnosti

organizma in prenosa dedne informacije iz ene generacije v drugo (Roseman in

sod., 2006). V svojem projektu so raziskovali uporabo pojmovnih mrež, ki so jih

študentje uporabljali za povezovanje pojmov, ki izhajajo iz obeh glavnih funkcij

DNA. Tak način prikaza povezovanja pojmov in možna nenehna nadgradnja

znanja sta se izkazala za zelo uporabna na različnih nivojih šolanja. Med

ustaljenimi vzorci poučevanja se je podajanje znanja v projektu razlokovalo v

dveh značilnostih: v tem, da so učenci spoznavali proteine pred DNA ter DNA

pred geni in kromosomi (Roseman in sod., 2006). Take mreže je možno

nenehno nadgrajevati, uporabne pa so tudi zaradi možnosti povezovanja

posameznih pojmov iz različnih nivojev genetike: od molekularnega pa vse do

genetike posameznega organizma ali celotne populacije.

Za korektno poučevanje genetike potrebujemo dovolj kompetentne učitelje.

Raziskave v Turčiji (Dikmenli, 2010) kažejo tudi na določen primanjkljaj znanja

o mitozi in mejozi pri študentih, bodočih učiteljih biologije. Polovica študentov je

naredila vsaj manjše napake pri risanju zaporedja procesa mitoze in mejoze

(Dikmenli, 2010).

Učiteljeva naloga je, da pomaga ustvariti celostno sliko o genih, DNK in

dedovanju na mikro, makro in simbolni ravni in s tem pripomore k odpravljanju

napačnega razumevanja. Učenci razumejo, na kakšen način geni sodelujejo pri

prenašanju lastnosti, vendar njihovo razumevanje ni v skladu z biološko teorijo,


14

menijo na primer, da se geni prenašajo s staršev kot celota in identično

določajo lastnosti.

Vse povzeto je za učitelje pri nas pomembno zlasti zato, ker so genetske

vsebine v novem učnem načrtu za osnovne šole precej obširne (vse vsebine v

povezavi z genetiko so citirane v naslednjem podpoglavju). Vse navedeno lahko

služi za premislek, kako se bodo učitelji lotili poučevanja teh vsebin.

2.5 UČNA NAČRTA ZA POUK NARAVOSLOVJA IN BIOLOGIJE

V OSNOVNI ŠOLI, POTRJENA LETA 2011

NARAVOSLOVJE

Poglavje Celica:

6. razred

»Učenci:

- razumejo, da so organizmi zgrajeni iz celic in da imajo celice notranjo zgradbo,

- spoznajo, da so celice zelo majhne in da so mnogi večcelični organizmi

(tudi človek) zgrajeni iz tisočev milijard celic,

- spoznajo osnovno zgradbo celice (rastlinske, živalske) …« (Skvarč in

sod., 2011, str. 12).

7. razred

»Učenci:

- spoznajo podobnosti in razlike med rastlinsko, živalsko, glivno in

bakterijsko celico (jedro, celična stena, mitohondrij, kloroplast, celična

membrana) in razumejo, da posamezni deli celice (celični organeli)

opravljajo različne naloge (delitev nalog znotraj celice),

- spoznajo, da v rastlinskih, živalskih in glivnih celicah poteka celično

dihanje (v mitohondrijih); samo v rastlinski celicah pa poteka fotosinteza

(v kloroplastih) …« (Skvarč in sod., 2011, str. 12).


15

Poglavje Razmnoževanje, rast in razvoj rastlin:

6. razred

»Učenci:

… - razumejo, da sta rast in razvoj rastline povezana z nastajanjem novih celic

(celična delitev), njihovo rastjo in diferenciacijo …« (Skvarč in sod., 2011, str.

15).

7. razred

»Učenci:

- razumejo osnovne značilnosti nespolnega in spolnega razmnoževanja

živali ter prednosti spolnega razmnoževanja živali,

- spoznajo na konkretnem primeru nespolno razmnoževanje pri

enoceličarjih …

- razumejo, da sta rast in razvoj živali povezana z nastajanjem novih celic

(celična delitev), njihovo rastjo in diferenciacijo …« (Skvarč in sod., 2011,

str. 15).

BIOLOGIJA

1. 1 »Operativni cilji in vsebina 8. razreda

C Celica in dedovanje

C1 Vsi organizmi so zgrajeni iz celic. Število celic v organizmu sega od ene

celice do več tisoč milijard celic. Celice imajo zapleteno notranjo zgradbo, ki jo

lahko opazujemo z mikroskopom.

Učenci:

1 spoznajo in uporabijo raziskovalne metode za preučevanje celic (npr.

mikroskopiranje)

2 prepoznajo, opišejo, skicirajo in označijo pod svetlobnim mikroskopom

razvidne dele celice,

3 primerjajo zgradbo in delovanje celice človeka s celicami drugih živali, rastlin,

gliv in bakterij,


16

4 razumejo vlogo celičnih organelov (jedro, membrana, kloroplast, mitohondrij)

in primerjajo njihovo delovanje v različnih tkivih in različnih organizmih,

5 razumejo, da imajo celice vseh organizmov enotno osnovno zgradbo in

delovanje,

6 razumejo, da celice izmenjujejo snovi z okoljem skozi celično membrano,

7 razumejo, da celice gliv, rastlin in živali v jedru vsebujejo molekule DNA, ki so

nosilci dedne informacije (genov),

8 razumejo, da je dedna informacija zapisana z zaporedjem osnovnih enot –

nukleotidov (model verižice)

9 razumejo, da je način zapisa dedne informacije enak pri vseh organizmih,

10 spoznajo, da so vse telesne celice večceličnega organizma (tudi človeka)

praviloma genetsko enake in vsebujejo dedne informacije očeta in matere,

11 spoznajo, da se razvoj večceličnega organizma začne iz ene oplojene jajčne

celice,

12 spoznajo, da se število celic povečuje s celično delitvijo (mitozo), pri kateri iz

ene celice nastaneta dve celici z enakim dednim materialom (kopijama DNA), in

da celična delitev prispeva k rasti tkiv in organizma,

13 razumejo, da celična delitev steče po obdobju rasti celice, v katerem se DNA

v jedru podvoji in se podvoji tudi število nekaterih organelov (mitohondrijev in

kloroplastov),

14 razložijo, da se med mitozo podvojena DNA razdeli med dve hčerinski celici,

tako da vsaka hčerinska celica prejme enako kopijo DNA.

D11 Razmnoževanje je značilnost vseh organizmov. Ker noben osebek ne živi

večno, je razmnoževanje temelj za nadaljevanje vsake vrste.

Učenci:

1 razumejo, da se človek razmnožuje samo spolno in da ima spolno

razmnoževanje dve vlogi: prenos dednih informacij na potomstvo in nastanek

novih kombinacij dednih informacij,

5 razumejo, zakaj je v nastajanje spolnih celic vključena mejoza (to povežejo s

količino dedne snovi in nastankom novih kombinacij dedne informacije) (Vilhar

in sod., 2011, str. 13).


17

»3.2 Operativni cilji in vsebine 9. razreda

H Dedovanje.

H1 Lastnosti organizmov določajo beljakovine, zgradba beljakovin pa je

zapisana v genih

Učenci:

1 ponovijo zgradbo celice in razumejo, da je v vsaki celici (celičnem jedru)

organizma dedni zapis za njegove lastnosti,

2 razumejo, da je v kromosomu vsa genetska informacija shranjena v molekuli

DNA, beljakovine pa pomagajo podpirati zgradbo in delovanje kromosoma

(opomba: kromosomi so kompleksi DNA in beljakovin),

3 razumejo, da je gen odsek molekule DNA,

4 na podlagi opazovanja celic z obarvanimi kromosomi spoznajo, da v fazi med

delitvami kromosomska DNA ni tesno zvita, zato pri opazovanju z mikroskopom

ne vidimo posameznih kromosomov, med celično delitvijo pa se kromosomska

DNA tesno zvije (zato pri opazovanju z mikroskopom lahko vidimo posamezne

kromosome),

5 spoznajo, da je genetska informacija organizirana v ločene enote –

kromosome,

6 razumejo pomen odkritja zgradbe DNA… za razvoj sodobne biologije…

7 razumejo pomen natančnega podvojevanja DNA za prenašanje

nespremenjenega genetskega zapisa iz celice v celico in iz roda v rod

(spoznajo, da se med mitozo podvojena kromosomska DNA razdeli med

hčerinski celici, tako da vsaka hčerinska celica prejme enako število

kromosomov istega tipa, torej enak genski zapis; pri diploidnem organizmu sta

dva kromosoma istega tipa v vsaki hčerinski celici),

8 spoznajo, da pri spolnem razmnoževanju nastajajo potomci, ki podedujejo po

pol genov od vsakega od staršev in da se pri tem kombinira genetski material

(diploidno število kromosomov) iz dveh različnih celic, od katerih vsaka izvira od

enega izmed staršev,

9 spoznajo, da pri oploditvi ženska in moška spolna celica prispevata po en

komplet kromosomov, tako da nastane spojek z dvema kompletoma

kromosomov,


18

10 razumejo pomen mejoze pri nastajanju spolnih celic (prepolovitev števila

kromosomov, nove kombinacije genov na kromosomih),

11 spoznajo, da lahko dedno lastnost določa eden ali več genov in da lahko en

gen vpliva na več kot eno lastnost organizma,

12 vedo, da zbiru vseh osebkovih genov rečemo genotip, zbiru lastnosti, ki jih ti

geni določajo (zgradba, podoba in delovanje osebka), pa fenotip,

13 spoznajo, da rastlinske in živalske celice vsebujejo več tisoč različnih genov,

da imajo običajno po dve kopiji vsakega gena (dva alela) in da sta lahko alela

enaka ali različna,

14 razumejo, da so posamezni geni na točno določenem mestu na kromosomu,

15 spoznajo, da so nekateri aleli dominantni, kar pomeni da pri določanju

fenotipa njihov vpliv prevlada nad vplivom drugih (recesivnih alelov)

16 spoznajo, da so dedne lastnosti osebka odvisne od tega, katere alele

osebek podeduje od vsakega od staršev in kako ti aleli delujejo skupaj,

17 razumejo osnovna načela prenašanja lastnosti od staršev na potomce

(homozigotnost, heterozigotnost, dominantnost, recesivnost, križanci, vmesni

znaki idr.),

18 razumejo, da tudi okolje vpliva na izražanje v genih zapisanih lastnosti

organizmov (zato se lahko isti genotip v različnih okoliščinah izrazi kot različen

fenotip),

19 razumejo prednosti in slabosti spolnega in nespolnega razmnoževanja v

povezavi s stabilnimi oziroma nestabilnimi okoljskimi razmerami,

20 spoznajo, da pri človeku nekatere dedne lastnosti določa samo en gen (npr.

priraslost ali nepriraslost ušesnih mečic), večino lastnosti pa določa več genov

(npr. barva las in oči), zato te lastnosti nimajo preprostih vzorcev dedovanja,

21 na podlagi primerov iz literature razumejo načine dedovanja pri človeku (npr.

barvna slepota, hemofilija) in znajo izdelati rodovnik,

22 spoznajo primere uporabe kromosomskih analiz v medicini (npr. prenatalna

diagnostika, downov sindrom).« (Vilhar in sod., 2011, str. 16).

»I Biotehnologija

Obravnava postopke in uporabo genske tehnologije v komercialne namene.«

(Vilhar in sod., 2011, str. 16).


19

3 MATERIALI IN METODE

3.1 Test znanja – pred učno uro (predtest)

Opis: Vprašalnik je vseboval 40 vprašanj izbirnega in odprtega tipa, s katerimi

smo preverili, kakšne predstave imajo osnovnošolci o izbranih genetskih

vsebinah. Vseboval je tudi vprašanja, pri katerih so učenci s pomočjo

petstopenjske Likertove lestvice (od 1 – popolnoma se strinjam do 5 – sploh

se ne strinjam) ocenili svoje strinjanje z danimi trditvami (priloga 1).

3.2 Test znanja – ob koncu učne ure (potest) ter štiri tedne po

izvedeni učni uri

Opis: Vprašalnik je vseboval izbor desetih vprašanj iz predtesta, s katerimi smo

želeli preveriti, v kakšni meri je učna ura vplivala na razumevanje različnih

genetskih vsebin. Vseboval je še vprašanja, pri katerih so učenci s pomočjo

petstopenjske Likertove lestvice lestvice (od 1 – popolnoma se strinjam do 5

– sploh se ne strinjam) ocenili svoje strinjanje z danimi trditvami (priloga 2).

3.3 Razvrščanje slik faz mitoze

Opis: Metodo smo povzeli po pripravi, ki je bila predstavljena v delu Biology

Inquiries (Schields, 2006) in je zasnovana na razvrščanju petnajstih slik

faz mitoze. Učenci v naši raziskavi so slike razvrščali trikrat, in sicer na

začetku učne ure (predtest) brez vsakršnega predznanja o mitozi, nato

so razvrščanje ponovili še ob koncu izvedene učne ure (potest) in štiri

tedne po izvedeni učni uri. Z zadnjim testom smo preverili, kako trajno je

znanje, ki so ga učenci usvojili z uporabljeno metodo (priloga 3).

3.4 Učenci

Raziskavo smo izvedli na učencih 8. in 9. razreda Osnovne šole Brinje

Grosuplje. V raziskavi so sodelovali 104 učenci. Od tega je bilo 46

učencev (44,2 %) osmega razreda in 58 učencev (55,8 %) devetega

razreda. Glede na spol je v raziskavi sodelovalo 50 fantov (48,1 %) in 54

(51,9 %) deklet.


20

3.5 Potek raziskave

Raziskava je potekala v naslednjih korakih:

Z učenci smo najprej opravili predtestiranje njihovega znanja o celici in

genetiki. Z dodatnim testom smo preverili tudi, v kolikšni meri poznajo

potek mitoze.

Nato je sledila učna ura, pri kateri so učenci z metodo dela z učnimi listi,

ki smo jo povzeli po delu Biology Inquiries (Shields, 2006), spoznavali

potek mitoze in njen pomen.

Sledilo je ponovno preverjanje znanja učencev s krajšim testom znanja

ob koncu učne ure (potest), da smo ugotovili, ali je bila metoda dela

uspešna.

Štiri tedne po izvedeni učni uri so učenci še enkrat reševali krajši test

znanja, s katerim smo preverili, kako trajno je njihovo pridobljeno znanje.

Rezultate smo statistično obdelali in interpretirali. Statistično

pomembnost razlik pri razvrščanju slik faz mitoze na začetku in na koncu

učne ure ter po štirih tednih smo ugotavljali z Wilcoxonovim preizkusom

predznačnih rangov. Statistično pomembnost razlik med odgovori na

testu znanja na začetku in na koncu učne ure ter po štirih tednih smo

prav tako ugotavljali z Wilcoxonovim preizkusom predznačnih rangov.

Statistično pomembnost razlik med odgovori na testu znanja glede na

spol in glede na razred smo ugotavljali z Mann-Whitneyevim preizkusom.

Tudi statistično pomembnost razlik pri razvrščanju slik faz mitoze glede

na spol in glede na razred smo ugotavljali z Mann-Whitneyevim

preizkusom.

V literaturi smo poiskali, s kakšnimi težavami se srečujejo drugod pri

poučevanju genetike in kako jih rešujejo. Poleg tega smo v diskusiji pri

vprašanjih, kjer je to mogoče, dodali primerjavo, kako so posamezne

vsebine opredeljene v učnem načrtu za osnovne šole, ki je bil potrjen leta

2011 (Vilhar in sod.).


21

4 REZULTATI IN RAZPRAVA

4.1 RAZVRŠČANJE SLIK FAZ MITOZE

Slika 1

Graf 1: Prikaz rezultatov razvrščanja slik faz mitoze za sliko 1.

V predtestu razvrščanja slik faz mitoze po Schieldsovi metodi je sliko 1 pravilno,

na mesto 1, razvrstilo 79,6 % učencev (graf 1).

V potestu so sliko 1 vsi učenci (100 %) razvrstili pravilno.

V testu, izvedenem po štirih tednih, je to sliko pravilno razvrstilo 97,9 %

učencev.

Sliko 1 je že pred učno uro največ učencev razvrstilo pravilno. Razviden pa je

napredek znanja od predtesta do potesta (za 20 %) in rahel padec znanja v

testu po štirih tednih (za 2 %), kar je značilno za razporejanje vseh slik.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

1 2 3 4 14 15

de

lež

od

govo

rov

(%)

zaporedno mesto slike

predtest

potest

test po 4 tednih


22

Slika 2


V predtestu je sliko 2 pravilno, na mesto 8, razvrstilo 27,5 % učencev (graf 2).

Pri tej sliki je treba izpostavili še 16,7 % učencev, ki so sliko razvrstili na mesto

7, in 5,9 % učencev, ki so jo razvrstili na mesto 9. Obe izbrani številki verjetno

kažeta na manjše napake v razvrščanju in ne pomenita nujno nerazumevanja

principa procesa.

V potestu je sliko 2 pravilno na mesto 8 razvrstilo 89,4 % učencev, kar pomeni

bistven napredek v znanju.

V testu po štirih tednih je 76 % učencev sliko 2 razvrstilo pravilno, iz česar

vidimo upad znanja, oziroma pozabljanje. 7,3 % učencev je sliko razvrstilo na

mesto 7 in 5,2 % na mesto 9, ki sta najbližje pravilni rešitvi.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 14 15

de

lež

od

govo

rov

(%)


predtest

potest

test po 4 tednih


23

Slika 3


V predtestu je sliko 3 pravilno razvrstilo 36,3 % učencev, na mesto 3, in 9,8 %

na mesto 2, ki je najbližje pravilni rešitvi (graf 3).

V potestu je 98,1 % učencev sliko 3 razvrstilo pravilno.

V testu po štirih tednih je 81,3 % učencev sliko 3 razvrstilo popolnoma pravilno

na mesto 3, 5,2 % pa na mesto 2 in 2,1 % na mesto 4.

Tudi to sliko so učenci najbolje razvrstili v potestu, sledi pa mu zadnji test.

Slika 4


0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

1 2 3 4 5 6 8 9 12 13 15

de

lež

od

govo

rov

(%)


predtest

potest

test po 4 tednih

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

de

lež

od

govo

rov

(%)


predtest

potest

test po 4 tednih


24

Pri predtestu je 30,7 % učencev sliko 4 pravilno razvrstilo na mesto 9, blizu

pravilne rešitve je bilo 10,9 % učencev, ki so jo razvrstili na mesto 8, in 2,2 % na

mesto 10 (graf 4).

V potestu je 92,3 % učencev razvrstilo sliko 4 pravilno, 3,8 % na mesto 8 in 1 %

na mesto 10.

V testu po štirih tednih je sliko razvrstilo 72,9 % učencev pravilno, 6,3 % pa na

mesto 8.

Slika 5


V predtestu je 31,1 % učencev sliko 5 razvrstilo pravilno na mesto 4, 7,8 % na

mesto 3 in 3,9 % na mesto 5 (graf 5).

V potestu je 94,2 % učencev sliko razvrstilo na mesto 4, 2,9 % na mesto 5 in

1,9 % na mesto 3.

V testu po štirih tednih je sliko 78,1 % učencev razvrstilo popolnoma pravilno,

7,3 % pa na mesto 3.

Sliko so učenci najbolje razvrstili v potestu, najslabše pa v predtestu.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13

de

lež

od

govo

rov

(%)


predtest

potest

test po 4 tednih


25

Slika 6


V predtestu je 24,5 % učencev sliko 6 razvrstilo pravilno, na mesto 5, 12,7 % na

mesto 4 in 6,9 % na mesto 6 (graf 6).

V potestu je sliko 94,2 % učencev razvrstilo na mesto 5, 3,8 % pa na mesto 4.

V testu po štirih tednih je sliko 81,3 % učencev razvrstilo na mesto 5, 4,2 % na

mesto 4 in 2,1 % na mesto 6.

Največ pravilnih rašitev slike 6 je bilo v potestu, sledi zadnji test, ko zaznamo

padec znanja, najslabše so sliko učenci razvrstili v predtestu.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

3 4 5 6 7 8 9 11 12 13 14

de

lež

od

govo

rov

(%)


predtest

potest

test po 4 tednih


26

Slika 7


Sliko 7 je v predtestu 21,4 % učencev razvrstilo pravilno, na mesto 6, 18,4 % na

mesto 5 in 3,9 % na 7 (graf 7).

V potestu je 98,1 % učencev sliko razvrstilo pravilno, kar pomeni bistven

napredek v znanju.

V testu po štirih tednih je 76 % učencev sliko razvrstilo pravilno in 6,3 % na

mesto 5.

Slika 8


0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

4 5 6 7 8 9 10 12 13 14

de

lež

od

govo

rov

(%)


predtest

potest

test po 4 tednih

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

1 2 3 6 7 8 9 10 11 14 15

de

lež

od

govo

rov

(%)


predtest

potest

test po 4 tednih


27

V predtestu je 23,8 % učencev razvrstilo sliko 8 pravilno, na mesto 2, 17,8 % na

mesto 3 in 9,9 % na 1 (graf 8).

V potestu so sliko 8 skoraj vsi učenci, oziroma 96,2 % razvrstili pravilno, na

mesto 2, kar potrjuje, da so učenci znatno pridobili na znanju.

V testu po štirih tednih je 85,4 % učencev izbralo mesto 2 in 5,2 % mesto 3, ki

je blizu pravi rešitvi.

Slika 9


V predtestu je sliko 9 razvrstilo pravilno 21,6 % učencev, na mesto 7, 13,7 % jo

je razvrstilo na mesto 8, in 8,8 % na mesto 6 (graf 9). Tukaj moramo omeniti, da

je visok odstotek (enak kot pri pravilnem odgovoru) učencev sliko razvrstilo na

mesto 9.

V potestu je 92,3 % učencev sliko razvrstilo na mesto 7, 4,8 % na 8 in 1% na

mesto 6.

V testu po štirih tednih je mesto 7 izbralo 75 % učencev, 6,3 % jih je izbralo 8

ter 1 % mesto 6.

Tudi to sliko so učenci najbolje označili v potestu, sledi zadnji test, najslabši

rezultat pa je bil v predtestu.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

4 5 6 7 8 9 10 11 12 15

de

lež

od

govo

rov

(%)


predtest

potest

test po 4 tednih


28

Slika 10


V predtestu je kar 43,7 % učencev sliko 10 razvrstilo napačno, na mesto 2, 24,3

% pa pravilno na mesto 15 (graf 10).

V potestu je 97,1 % učencev sliko razvrstilo na mesto 15.

V testu po štirih tednih je 85,4 % sliko razvrstilo na mesto 15, 4,2 % pa zopet

napačno na mesto 2.

Slika 10 je prva slika, ki jo je v predtestu največ učencev označilo z napačno

številko. Njihovo razmišljanje je verjetno zmotila enaka (le podvojena) struktura,

kot jo je prikazovala prva slika.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

1 2 3 4 10 14 15

de

lež

od

govo

rov

(%)


predtest

potest

test po 4 tednih


29

Slika 11


V predtestu je 27,5 % učencev sliko 11 razvrstilo pravilno, na mesto 10, 10,8 %

na mesto 11 in 5,9 % na mesto 9 (graf 11).

V potestu je 94,2 % učencev sliko 11 razvrstilo na mesto 10, 3,8 % na mesto 9

in 1 % na mesto 11.

V testu po štirih tednih je 79,2 % učencev sliko razvrstilo na mesto 10, 5,2 % na


Tudi pri sliki 11 so dosegli učenci daleč najboljši rezultat v razvrščanju pri

potestu, kar velja tudi za vse ostale slike, sledi mu test po štirih tednih, najslabši

rezultat pa so učenci dosegli v predtestu.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

4 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15

de

lež

od

govo

rov

(%)


predtest

potest

test po 4 tednih


30

Slika 12


V predtestu je 25,5 % učencev sliko 12 razvrstilo pravilno, na mesto 11, 10,8 %

na mesto 12, 9,8 % pa na mesto 10, kar je lahko posledica napake v postopku

določanja zaporedja (graf 12).

V potestu je 97,1 % učencev sliko razvrstilo pravilno, na mesto 11, 1,9 % na

mesto 12 ter 1 % na mesto 10.

V testu po štirih tednih je 79,2 % učencev sliko razvrstilo pravilno, 3,1 % na


0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

3 5 6 7 8 10 11 12 13 14

de

lež

od

govo

rov

(%)


predtest

potest

test po 4 tednih


31

Slika 13


Sliko 13 je v predtestu 29,4 % učencev razvrstilo pravilno, na mesto 12, 21,6 %

na mesto 13 in 8,8 % na mesto 11 (graf 13).

V potestu je sliko 13 na pravilno mesto razvrstilo 97,1 % učencev, ter po 1 % na

mesti 11 in 13.

V testu po štirih tednih je 82,35 % učencev sliko razvrstilo pravilno, 7,3 % pa na


Slika 14


0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

2 4 5 6 9 11 12 13 14

de

lež

od

govo

rov

(%)


predtest

potest

test po 4 tednih

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

3 4 5 6 7 8 10 11 12 13 14 15

de

lež

od

govo

rov

(%)


predtest

potest

test po 4 tednih


32

Sliko 14 je v predtestu 29 % učencev razvrstilo pravilno, na mesto 13, 19 % na

mesto 12 in 3 % na mesto 14 (graf 14).

Pri potestu je 97,1 % učencev sliko razvrstilo pravilno, 1,9 % pa na mesto14 in

1 % na mesto12.

Pri testu po štirih tednih je 78,1 % učencev sliko razvrstilo pravilno, na mesto

13, 5,2 % na mesto 12 in 2,1 % na mesto 14.

Slika 15


V predtestu je največ, 25,5 % učencev sliko 15 razvrstilo napačno, na mesto 15,

22,4 % pa pravilno, na mesto 14 (graf 15).

V potestu je 97,1 % učencev sliko razvrstilo na mesto 14 in 1 % na mesto 13.

V testu po štirih tednih je 83,3 % učencev sliko razvrstilo na mesto 14, 3,1 %

spet na mesto 15 in 2,1 % na mesto 13.

Slika 15 je bila poleg slike 10 v predtestu največkrat razvrščena na napačna

mesta. Visok odstotek razvrstitev na mesto 15 pripisujemo napačni predstavi,

da je slika 15 druga po vrsti, čeprav je zadnja (petnajsta). Temu ustrezno na

koncu razporejanja slik pride do zamika števil pri vseh ostalih slikah.

Ta pogosta napaka je bila tako pri sliki 10 kot pri sliki 15 v potestu odpravljena,

v majhnem (4,2 % in 3,1 %) deležu pa je zopet prisotna v zadnjem testu.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

2 3 4 10 11 13 14 15

de

lež

od

govo

rov

(%)


predtest

potest

test po 4 tednih


33

4.1.1 PRIMERJAVA PRAVILNIH REZULTATOV RAZVRŠČANJA SLIK FAZ

MITOZE MED PREDTESTOM, POTESTOM IN TESTOM PO ŠTIRIH TEDNIH

Graf 16: Prikaz odstotkov pravilnih rezultatov razvrščanja slik faz mitoze na

posameznem testu.

Rezultati testov kažejo, da je metoda razvrščanje slik faz mitoze, ki smo jo

povzeli po delu Biology Inquiries (Shields, 2006), uspešen način učenja procesa

mitoze, ob pogoju, da razvrščanje slik v začetni fazi učenja, ko so učenci še

brez vsakega predznanja, učitelj preveri in da učence skupaj skozi diskusijo

pripelje do pravega zaporedja faz s čisto poljubnim poimenovanjem struktur in

dogodkov na slikah. Iz grafa 16 je razvidno, da so učenci pri učni uri na ta način

v velikem deležu popolnoma usvojili logiko zaporedja (od 89,4 % do 100 %,

glede na posamezna vprašanja v potestu). Tudi rezultati po štirih tednih so bili

zelo dobri (od 72,9 % do 97,9 % pravilnih oznak v testu po 4 tednih), kar

potrjuje kakovost in večjo trajnost na tak način usvojenega znanja. Kljub

slabšim rezultatom v predtestu (od 21,1 % do 79,6 % pravilnih razvrstitev) je

smiselno še naprej obdržati tudi ta del učnega procesa, saj s tem pri učencih

spodbujamo aktivno vključevanje v reševanje problemov.

Omenimo naj še, da so učne liste s slikami faz mitoze v celoti rešili vsi učenci, ki

so bili prisotni pri urah, zato za razvrščanja slik ne predstavljamo posebej

odstotkov odgovorov in le-teh ne komentiramo, kot smo to storili pri testih

znanja.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15

de

lež

pra

viln

ih o

dgo

voro

v (%

)


predtest

potest

test po 4 tednih


34

4.1.2 STATISTIČNA POMEMBNOST RAZLIK PRI RAZVRŠČANJU SLIK FAZ

MITOZE

Tabela 1: Statistična pomembnost razlik med razvrščanjem slik faz mitoze na začetku in na koncu učne ure ter po štirih tednih. (Statistično pomembne razlike so zapisane v krepkem tisku.)

Statistična pomembnost razlik

Slike faz mitoze predtest - potest potest - test po 4 tednih

predtest – test po 4 tednih

slika 1 0,106 0,180 0,103 slika 2 0,000 0,893 0,002 slika 3 0,000 0,003 0,000 slika 4 0,000 0,006 0,001 slika 5 0,000 0,053 0,000 slika 6 0,000 0,003 0,000 slika 7 0,000 0,885 0,000 slika 8 0,000 0,038 0,000 slika 9 0,000 0,014 0,055

slika 10 0,000 0,001 0,000 slika 11 0,008 0,341 0,230 slika 12 0,037 0,713 0,224 slika 13 0,015 0,933 0,039 slika 14 0,000 0,006 0,000 slika 15 0,000 0,012 0,000

Wilcoxonov test nam je pokazal statistično pomembne razlike med odgovori pri

posameznih testih (tabela 1).

V primerjavi predtesta s potestom je izračun pokazal statistično pomembne

razlike pri vseh slikah razen pri prvi.

Kot je razvidno iz tabele 1 pa tudi iz primerjave pravilnih odgovorov med testi

(graf 16), so nekatere pomembne statistične razlike tudi med reševanjem

potesta in testa po štirih tednih, le da je razlika med tema testoma negativna

razlika (znanje pada).

Če pogledamo razliko med predtestom in testom po štirih tednih, pa so pri

enajstih slikah še vedno statistično pomembne pozitivne razlike v znanju. Prav

iz te primerjave lahko zaključimo, da je uporabljena metoda (Schields, 2006)

razvrščanja slik faz mitoze ustrezen način pridobivanja znanja o mitozi.


35

Tabela 2: Statistična pomembnost razlik pri razvrščanju slik faz mitoze

pred obravnavo snovi, takoj po obravnavi snovi in štiri tedne po obravnavi

snovi glede na spol. (Statistično pomembne razlike so zapisane v

krepkem tisku)


Slike faz mitoze Predtest Potest Test po 4 tednih

slika 1 0,193 1,000 0,123 slika 2 0,845 0,110 0,242 slika 3 0,908 1,000 0,597 slika 4 0,371 0,233 0,230 slika 5 0,862 0,089 0,448 slika 6 0,941 0,457 0,671 slika 7 0,821 0,904 0,660 slika 8 0,042 0,238 0,541 slika 9 0,340 0,889 0,020


Mann-Whitneyev test prikazuje statistično pomembne razlike med odgovori na

vprašanja glede na spol (tabela 2). Pri predtestu je bila pri sliki 8 izračunana

statistično pomembna razlika pri znanju v prid dekletom. V zadnjem testu so bili

pri sliki 9 boljši fantje, pri sliki 14 pa dekleta.


36

Tabela 3: Statistična pomembnost razlik pri razvrščanju slik faz mitoze

pred obravnavo snovi, takoj po obravnavi snovi in štiri tedne po obravnavi

snovi glede na razred. (Statistično pomembne razlike so zapisane v

krepkem tisku.)


Slike faz mitoze Predtest Potest Test po 4 tednih slika 1 0,059 1,000 0,243 slika 2 0,543 0,314 0,070 slika 3 0,226 1,000 0,147 slika 4 0,277 0,081 0,353 slika 5 0,262 0,008 0,769 slika 6 0,301 0,328 0,861 slika 7 0,230 0,784 0,724 slika 8 0,077 0,487 0,148 slika 9 0,871 0,741 0,418


Mann-Whitneyev test prikazuje statistično pomembne razlike med odgovori na

vprašanja glede na razred (tabela 3). Do statistično pomembnih razlik je prišlo

le pri sliki 15 v predtestu in pri sliki 5 v potestu. Pri razvrščanju obeh slik so bili

boljši učenci osmih razredov.


37

4.2 TEST ZNANJA O IZBRANIH GENETSKIH VSEBINAH

Na vprašanja v predtestu je pri različnih vprašanjih odgovarjalo različno število

učencev, zato smo odstotek odgovorov na vprašanja zabeležili v tabeli 4 ob

koncu podpoglavja. Pri komentarju posameznega vprašanja je še posebej

zabeleženo, če je bil odstotek odgovorov zelo nizek ali pa je zelo variiral med

testi.

V grafih so odgovori za predtest prikazani v modri barvi, za potest v rdeči in za

test, ki smo ga izvedli po štirih tednih v zeleni barvi.

Odgovori na vprašanja, ki so bila zastavljena samo v predtestu, so prikazani

samo v modri barvi. Izjema sta vprašanji 33 in 34, kjer so učenci odgovarjali s

pomočjo Likertove lestvice in so posamezne stopnje odgovorov barvno ločene.

1. Katera živa bitja so zgrajena iz celic? (Mogočih je več pravilnih odgovorov).

Graf 17 : Grafični prikaz odgovorov na 1. vprašanje.

Na vprašanje izbirnega tipa, pri katerem so bili vsi možni odgovori pravilni, so

učenci odgovarjali tako, kot je prikazano v grafu 17.

V predtestu je najmanj, 42,2 % učencev obkrožilo odgovor paramecij, največ

pa jih je izbralo odgovor človek (84,8 %).

53,3

67,4

84,8

51,1

42,2 47,8

73,4

98,9 100 96,8

67

89,4

69,5

87,4 94,7

86,3

52,6

67,4

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

bakterija čebela človek hrast paramecij rdeča mušnica

de

lež

od

govo

rov

(%)

odgovor

predtest

potest

test po 4 tednih


38

Tudi v potestu in testu po štirih tednih je najmanj učencev izbralo paramecija

(67 % in 52,6 %) in največ odgovor človek (100 % in 94,7 %). Sicer pa se v

potestu pri vseh možnih odgovorih zazna znaten napredek v znanju, čeprav

želenega znanja niso usvojili vsi učenci. V testu po štirih tednih je pri vseh

odgovorih zaznati rahel upad znanja. V splošnem je znanje učencev bolj

pomanjkljivo pri nižje razvitih organizmih. Največ učencev je izbralo odgovora

človek in čebela, skoraj za polovico se je po izvedeni učni uri izboljšal rezultat

pri izbiri hrasta in rdeče mušnice, čeprav ju med učno uro nismo omenjali.

V študiji, narejeni leta 2000 (Banet in Ayuso), smo zasledili ugotovitev, da

mnogi učenci niso vedeli, da so rastline sestavljene iz celic, kar je potrdil

predtest tudi v naši raziskavi, s tem da je pri nas malo učencev izbralo tudi

odgovore paramecij, mušnica, bakterija in čebela.

V novem učnem načrtu je že v 6. razredu pri naravoslovju v poglavju o celici

med cilji opredeljeno, da učenci razumejo, da so organizmi zgrajeni iz celic,

pridobljeno znanje iz 6. razreda ponovijo še pri biologiji v 8. razredu.

2. Ali so vse celice v človeškem telesu enake?


Na vprašanje je 95,7 % učencev odgovorilo pravilno (graf 18). To dokazuje, da

imajo učenci dobro predstavo o celicah in da povezujejo zgradbo celic s

funkcijami organov.

95,7

4,3

0

20

40

60

80

100

ne da

de

lež

od

govo

rov

(%)

odgovor


39

3. Ali veš, kaj je mitoza? Če veš, napiši.


Da je mitoza delitev celice (graf 19), je v predtestu (tabela 4) odgovoril le 1

učenec (oz. 100 %).

V potestu in testu po štirih tednih se je delež učencev, ki so odgovorili na

vprašanje, zelo povečal.

V potestu je 42,4 % učencev prav tako menilo, da je mitoza delitev celice, ostali

so bili bolj natančni, 34,8 % jih je menilo, da je to delitev jedra, 22,8 % pa, da je

del procesa delitve celice.

V testu po štirih tednih je 56,9 % učencev menilo, da je mitoza delitev celice,

22,2 %, da je delitev jedra, 20,8 % pa, da je del procesa delitve celice.

Čeprav graf prikazuje, da je bilo znanje v predtesu boljše, je to zgolj posledica

dejstva, da je v predtestu odgovarjal in pravilno odgovoril le en učenec. Zato

graf ne prikazuje realnega napredka v znanju.

Velik del učencev si je mitozo predstavljal kot delitev celotne celice. Verjetno bi

bila za razjasnitev potrebna bolj natančna razlaga, za katero pa bi potrebovali

več časa. V eni uri smo lahko predstavili samo definicijo, ki se lahko hitro

pozabi. Možno je, da so učence zmotile tudi slike faz mitoze, iz katerih je bila

razvidna tudi citokineza, torej so dejansko predstavljale delitev celotne celice.

Sicer pa so glede natančnosti definicije mitoze mnenja precej deljena.

Novi učni načrt za 8. razred znanje mitoze opredeljuje z naslednjimi cilji:

100

0 0

42,4 34,8

22,8

56,9

22,2 20,8

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

delitev celice delitev jedra del procesa delitve celice

de

lež

od

govo

rov

(%)

odgovor

predtest

potest

test po 4 tednih


40

»12 spoznajo, da se število celic povečuje s celično delitvijo (mitozo), pri kateri

iz ene celice nastaneta dve celici z enakim dednim materialom (kopijama DNA),

in da celična delitev prispeva k rasti tkiv in organizma,

13 razumejo, da celična delitev steče po obdobju rasti celice, v katerem se DNA

v jedru podvoji in se podvoji tudi število nekaterih organelov (mitohondrijev in

kloroplastov.« (Vilhar in sod., 2011, str. 13).

4. Ali morda veš, kje poteka mitoza? Če veš, napiši.


Na to vprašanje sta v predtestu odgovorila 2 učenca (tabela 4), eden (50 %)

meni, da mitoza poteka v celici, drugi pa, da pri praživalih, kar je zanimiv

odgovor, ki pomeni, da učenec povezuje pojme, kot so mitoza, celica in

enoceličar.

Po učni uri so učenci odgovarjali različno natančno, saj je tudi vprašanje

zastavljeno tako, da to dovoljuje: 25,3 % učencev meni, da mitoza poteka v

celici, 63,2 % da v jedru in 11,5 % je posplošeno odgovorilo, da v vseh živih

bitjih.

V testu po štirih tednih je 31,7 % učencev odgovorilo, da mitoza poteka v celici,

52,4 %, da v jedru in 15,9 %, da v vseh živih bitjih.

Po učni uri je pri 4. vprašanju zaznati bistven napredek v znanju učencev.

50

0 0

50

25,3

63,2

11,5

0

31,7

52,4

15,9

0 0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

v celici v jedru v vseh živih bitjih pri praživalih

de

lež

od

govo

rov

(%)

odgovor

predtest

potest

test po 4 tednih


41

5. Ali morda veš, kdaj poteka mitoza? Če veš, napiši.


V predtestu je na to vprašanje odgovoril 1 učenec (tabela 4), ki meni, da mitoza

poteka vse življenje (graf 21).

V testih po izvedeni učni uri so se učenci spet izrazili različno natančno, kar

potrjuje, da pri uri niso dobili enoznačnega odgovora in da z lastnim

razmišljanjem lahko pridejo do različnih pravilnih odgovorov.

V potestu je 47,8 % učencev podalo pravilen in najbolj natančen odgovor, da

mitoza poteka, ko se celica deli. 8,7 % jih meni, da vse življenje, 43,5 % pa, da

takrat, ko potrebujemo nove celice (za rast, razvoj, obnovo, celjenje ran).

V zadnjem testu 39,5 % učencev meni, da mitoza poteka, ko se celica deli, 21,1

% jih meni, da vse življenje, 39,5 % pa, da takrat, ko potrebujemo nove celice.

0

100

0

47,8

8,7

43,5 39,5

21,1

39,5

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

ko se celica deli vse življenje ko potrebujemo nove celice

de

lež

od

govo

rov

(%)

odgovor

predtest

potest

test po 4 tednih


42

6. Ali morda veš, zakaj je potrebna mitoza? Če veš, napiši.


Na 6. vprašanje (graf 22) sta v predtestu odgovorila dva učenca (tabela 4), oba

odgovora (100 %) pa sta bila: za rast, razvoj, obnovo, celjenje ran.

V potestu in testu po štirih tednih je bila razpršenost odgovorov večja, v obeh pa

je prednjačil odgovor za rast, razvoj in obnovo.

Cilj učne ure je bil, da bi učenci razumeli, da je namen mitoze podvojitev

oziroma delitev dedne informacije, a kot vidimo iz rezultatov, cilj ni bil čisto

dosežen. Učenci so si mitozo predstavljali bolj kot delitev celotne celice in so

razmišljali bolj o tem, zakaj potrebujemo novonastale celice. Verjetno bi bila za

razjasnitev potrebna bolj natančna razlaga, za katero pa bi potrebovali več

časa.

Novi učni načrt namen mitoze opredeljuje kot: »Se med mitozo podvojena DNA

razdeli med dve hčerinski celici, tako da vsaka hčerinska celica prejme enako

kopijo DNA.« (Vilhar in sod., 2011, str. 13).

0

100

0 0 0

19

65,5

3,6 6 6 14,5

58,2

3,6

20

3,6

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

nastanek novih celic

rast, razvoj, obnova

preživetje razmnoževanje prenos genov

de

lež

od

govo

rov

(%)

odgovor

predtest

potest

test po 4 tednih


43

7. Nariši celico in označi njene dele.


Predznanje učencev o celičnih strukturah je bilo dobro, saj je zgradbo celice

narisalo dobre tri četrtine učencev (tabela 4). Skoraj vsi so označili membrano,

jedro in citoplazmo (graf 23), sledijo ostale strukture. Učenci niso dobili

predhodnih usmeritev ali omejitev, naj rišejo rastlinsko, živalsko ali kako drugo

celico, zato se pri nekaterih risbah pojavljajo strukture iz rastlinske in pri drugih

iz živalske celice.

Zgradbo celice so učenci v šoli že obravnavali, kar se odraža na njihovem

znanju. Opazili smo, da je večina osmošolcev risala rastlinsko celico,

devetošolci pa so se v večini odločali za živalsko celico.

Po zahtevah novega učnega načrta bodo učenci že v 6. razredu spoznali

osnovno zgradbo rastlinske in živalske celice, v 7. razredu pa bodo obravnavali

še »živalsko, glivno in bakterijsko celico (jedro, celična stena, mitohondrij,

kloroplast, celična membrana) …« (Skvarč in sod., 2011, str. 12).

94,9 88,6

98,7

36,7

12,7 8,9

30,4 34,2

21,5 24,1

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100 d

ele

ž o

dgo

voro

v (%

)

odgovor


44

8. Kaj je celica?


Na to vprašanje je odgovarjalo 29,8 % učencev (tabela 4), največ jih je

odgovorilo (graf 24), da je celica najmanjši gradnik tkiv, organov ali organizma,

ostali so izpostavili funkcijo opravljanja življenjsko pomembnih procesov in

prenašanje genskih zasnov.

Zanimivo je, da je na to vprašanje odgovarjalo bistveno manj učencev kot na

vprašanji 7 in 9 (tabela 4). To dejstvo potrjuje v literaturi (Venville in sod., 2004)

omenjen problem, da se učenci velikokrat naučijo podrobnosti, nimajo pa

predstave o vključenosti teh podrobnosti v celoto.

9. Katere razlike med rastlinsko in živalsko celico poznaš?


83,9

12,9 3,2

0

20

40

60

80

100

najmanjši del/gradnik opravlja življenjsko pomembne procese

nosi genske zasnove

de

lež

od

govo

rov

(%)

odgovor

25,8

39,4

73,8

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90

100

R ima kloroplast/klorofil

R avtotrofna, Ž heterotrofna

R ima celično steno

de

lež

od

govo

rov

(%)

odgovor


45

Vprašanje je bilo odprtega tipa, odgovorilo je 63,5 % učencev (tabela 4).

Nekateri učenci so napisali po več razlik med rastlinsko in živalsko celico (graf

25). Najbolj poznana razlika je, da ima rastlinska celica poleg membrane tudi

celično steno, druga pa, da je rastlinska celica avtotrofna in ima kloroplaste s

klorofilom, ki jih živalske celice nimajo.

Znanje o razlikah med celicami je zadovoljivo in je bilo pričakovano, saj so ga

učenci že pridobivali pri pouku biologije.

10. Kakšen je pomen celice v živem bitju?


Na vprašanje je odgovorilo 28 % učencev (tabela 4). Največ učencev je

odgovorilo, da je pomen celice, da gradi organizem in da je odgovorna njegovo

za rast, obnovo in razvoj (graf 26). Nihče pa ni natančno opredelil, kako

organizem raste, se obnavlja in razvija s pomočjo celic. Našteli so še druge

funkcije, npr.: razmnoževanje, proizvodnja hrane in prenos dedne informacije.

Novi učni načrt v 7. razredu (Skvarč in sod., 2011) opredeljuje funkcijo

posameznih organelov, ki za celico opravljajo različne naloge, omenja pa tudi

proces celičnega dihanja in fotosinteze.

69

10,3 13,8 6,9

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

zgradba, obnova, rast, razvoj

razmnoževanje R proizvajajo hrano nosilka dedne informacije

de

lež

od

govo

rov

(%)

odgovor


46

11. Celice se množijo. Nariši, kako si to predstavljaš.


Kot je razvidno iz grafa 27, so učenci množenje celic označili različno natančno.

V predtestu je bila iz največ risb razvidna le struktura, ki se je razdelila na pol,

ob koncu učne ure, v potestu, so bile risbe najbolj kompleksne. Nekatere so bile

narejene prav po vzoru 15 slik mitoze. V testu po štirih tednih se je natančnost

odgovorov zmanjšala, vendar je iz vprašalnikov razvidno, da so učenci pridobili

znanje in si bolje predstavljajo, kako poteka proces mitoze.

Omenimo še, da je v predtestu na vprašanje odgovarjalo le 42,3 % učencev, v

potestu 85,6 % in zadnjem testu 73,1 %, kar dodatno potrjuje, da so učenci

napredovali v znanju (tabela 4).

50

34,1

15,9

0 0

12,4

28,1 19,1

4,5

36

23,7

31,6

17,1

5,3

22,4

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

1 2 3 4 5

de

lež

od

govo

rov

(%)

odgovor

predtest

potest

test po 4 tednih

1 = struktura se prepolovi 2 = prepolovi se celica z jedrom 3 = najprej se deli jedro, nato citoplazma 4 = najprej se podvoji dedni material, se razporedi po celotni celici, nato se celica prepolovi 5 =najprej se podvoji dedni material, razporedi po celotni celici, nato oddvoji na pola, zatem se celica prepolovi


47

12. Kaj so spolne celice?


Največ učencev je pravilno napisalo, da so spolne celice tiste celice, ki služijo

za razmnoževanje (tako rastlin kot živali ali človeka), 2,3 % pa, da so spolne

celice nosilke dedne informacije (graf 28).

Kar 18,1 % učencev ima napačne predstave o spolnih celicah. Prva napačna

prestava je, da so to celice, ki sestavljajo spolne organe, druga je, da so to

telesne celice, ki se razlikujejo pri moških in ženskah, tretja pa, da obstajajo

nekakšne »celice«, njihova funkcija je, da določajo spol potomca. Pri zadnji

trditvi je mogoče, da je učenec imel v mislih kromosom, ni pa poznal prave

terminologije.

79,5

2,3 6,8 9,1

2,3

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

celice za razmnoževanje

celice nosilke dedne

informacije

celice, ki gradijo spolne organe

telesne celice moškega in

ženske

"celice", ki določajo spol

de

lež

od

govo

rov

(%)

odgovor


48

13. Kako nastanejo spolne celice?


Na vprašanje je odgovorilo le 21,2 % učencev (tabela 4). Da nastanejo spolne

celice z delitvijo, je med njimi odgovorilo le 30 % (graf 29). Največ jih napačno

meni, da spolne celice nastanejo pri spolnih odnosih. Ni znano, ali so mislili na

zorenje ali »izločanje« spolnih celic ali pa so imeli v mislih zigoto. 15 % učencev

je odgovorilo, da spolne celice nastanejo takrat, ko odraščamo, kar ni bila

vsebina vprašanja.

14.1 Kaj je DNK? Opiši ali nariši.


1 Terminološka komisija Slovenskega biokemijskega društva zahteva uporabo oznake DNA, DNK naj bi

uporabljali samo v poljudnih besedilih. Ker pa je bil naš vprašalnik oblikovan za potrebe predhodnih raziskav, ko se je uporabljala oznaka DNK, smo oznako pustili. Pojavlja se od 14. vprašanja dalje pri vprašanjih in analizi odgovorov.

30

55

15

0

20

40

60

80

100

z delitvijo pri spolnih odnosih ko odraščamo

de

lež

od

govo

rov

(%)

odgovor

44,7

15,8

31,6

5,3 2,6

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90

100

genski zapis je pri vsakem človeku drugačna

nekaj, po čemer te prepoznajo:kri,

slina, lasje

podeduješ jo od staršev

nekaj iz kriminalk

de

lež

od

govo

rov

(%)

odgovor


49

Vse risbe in odgovore smo združili v pet kategorij (graf 30). Na vprašanje je

odgovarjalo le 36,5 % učencev (tabela 4). Skoraj 45 % odgovorov je bilo, da je

DNK genski zapis. Ostali odgovori so se nanašali na različne lastnosti DNK.

15,8 % učencev ve, da je DNK pri vsakem človeku drugačna, 5,3 % pa, da jo

podedujemo od staršev. Ostali odgovori so se nanašali na iz medijev bolj znano

forenziko, torej DNK analizo bioloških materialov. Podan je bil tudi zanimiv

odgovor, da je DNK nekaj, kar poznamo iz kriminalk.

Že Venville (2004) je v svoji študiji ugotavljal, da so dijaki pogosto prepričani, da

je primarna funkcija DNA identifikacija in je pomembna le za preiskavo

kriminalnih dejanj.

Novi učni načrt znanje o DNA opredeljuje:

»Učenci:

- razumejo, da celice gliv, rastlin in živali v jedru vsebujejo molekule DNA, ki so

nosilci dedne informacije (genov),

- razumejo, da je dedna informacija zapisana z zaporedjem osnovnih enot –

nukleotidov (model verižice)« (Vilhar in sod., 2011, str. 13).

15. Ali vsa živa bitja dedujejo lastnosti?


22,2

77,8

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90

100

ne da

de

lež

od

govo

rov

(%)

odgovor


50

77,8 % učencev ima pravo informacijo, da vsa živa bitja dedujejo lastnosti,

ostali pa so na vprašanje odgovorili napačno (graf 15).

16. Kaj je kromosom?


Frekvenca odgovorov na to vprašanje je bila komaj 16,3 % (tabela 4), kar

dokazuje, da so se učenci z izrazi iz genetike sicer že srečali, vendar jih velika

večina ne ve, kaj konkretno ti izrazi pomenijo.

Vsi učenci, ki so na vprašanje odgovorili, so navedli pravilne, vendar različne in

različno natančne informacije o kromosomu (graf 32). Največ učencev je

vedelo, da je kromosom nosilec dednih lastnosti, nekaj jih je vedelo, da se

nahaja v jedru, po en odgovor pa je bil: da jih je v človeškem telesu 46, da gre

za kromatin v paličasti obliki in da je kromatin sestavni del celice.

Podobno kot v nekaterih raziskavah v tujini (Wood-Robinson, 1994, Venville s

sod., 2004) tudi v naši ugotavljamo, da so se učenci z mnogimi izrazi iz

genetike že srečali, pogosto pa si ne predstavljajo in ne znajo pojasniti, kaj ti

izrazi dejansko pomenijo. Tako si lahko razložimo izredno nizek odstotek

odgovorov na vprašanje.

Novi učni načrt opredeljuje, naj učenci »razumejo, da je v kromosomu vsa

genetska informacija shranjena v molekuli DNA, beljakovine pa pomagajo

podpirati zgradbo in delovanje kromosoma (opomba: kromosomi so kompleksi

5,9

58,8

23,5

5,9 5,9

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90

100

v človeškem telesu jih je 46

nosilec dednih lastnosti

delec v jedru sestavni del celice

kromatin v paličasti obliki

de

lež

od

govo

rov

(%)

odgovor


51

DNA in beljakovin) in razumejo, da je gen odsek molekule DNA« (Vilhar in sod.,

2011, str. 15).

17. Kaj je gen?


Na vprašanje, kaj je gen, je odgovorilo dobrih 31 % učencev (tabela 4), kar je

približno enkrat več, kot pri vprašanju, kaj je kromosom.

Iz odgovorov lahko razberemo mnogo nejasnosti. Največ učencev je odgovorilo,

da je gen podedovana lastnost, nato da gre za podobnost med starši in potomci

ter da gre za lastnost osebka (graf 33). Pri vseh treh odgovorih je izraženo

enačenje gena z lastnostjo, pri čemer je to pogosta zmota oz. nepopolno in

posplošeno razumevanje genetskih pojmov, ki se pogosto pojavlja v širši družbi

in na kar opozarjajo mnoge študije v tujini (Lewis, 2004, Venville s sod., 2004,

Elrod, 2007). Gre za posplošeno uporabo strokovnih izrazov, katerih ozadja in

mehanizmov delovanja tisti, ki te izraze uporabljajo, ne poznajo.

En učenec je odgovoril, da gre za nekakšen zapis v celicah. Iz tega odgovora je

razbrati nekaj več poznavanja mehanizmov delovanja.

Novi učni načrt definira gen kot odsek molekule DNA (Vilhar in sod., 2011).

3

81,8

12,1 3

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

lastnost osebka podedovana lastnost

podobnost med starši in potomci

zapis v celicah

de

lež

od

govo

rov

(%)

odgovor


52

18. Pri katerih živih bitjih poteka celična delitev? (Mogočih je več pravilnih

odgovorov.)


Vprašanje je bilo izbirnega tipa.

V predtestu je največ učencev, 70,3 %, obkrožilo, da celična delitev poteka pri

bakteriji, sledile pa so glive, 59,3 %, in rastline, 48,4 % (graf 34). Za človeka in

živali se je odločilo najmanj učencev.

V potestu je opazen strm skok pri odgovorih: človek (98,9 %), rastlina (98,9 %)

in žival (95,8 %), pri glivi se ne poviša bistveno, pri odgovoru bakterija pa je

opazen celo odstotkovni upad odgovora v primerjavi s predtestom za 1,9 %.

Enakim trendom sledijo odgovori v testu po štirih tednih, le da je v primerjavi s

potestom, tako kot je razvidno skozi celoten test, odgovorilo manj učencev.

Zanimiv pa je rahel porast odgovora bakterija za 4,2 % v primerjavi s potestom.

Glede na rezultate predvidevamo, da so se učenci v šoli predhodno že srečali z

razlago, da se bakterije kot enoceličarji razmnožujejo z delitvijo. Medtem pa so

si celično delitev predvsem pri človeku in živalih (pri čemer mislijo na višje

sistematske kategorije), preden so se srečali s procesom mitoze, težje

predstavljali. V testih, ki so bili izvedeni po učni uri, so učenci zanemarili

70,3

37,4

59,3

48,4

29,7

68,4

98,9

75,8

98,9 95,8

72,6

93,7

63,2

89,5 91,6

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

bakterija človek gliva rastlina žival

de

lež

od

govo

rocv

(%

)

odgovor

predtest

potest

test po 4 tednih


53

odgovor bakterija, kar bi lahko pomenilo, da so se pod vtisom pridobljenega

znanja bolj osredotočili na večcelične organizme.

19. Kako si predstavljaš, da se prenašajo lastnosti s staršev na potomce?


Na vprašanje je odgovorilo le 39,4 % učencev (tabela 4). Od teh je 46,3 %

odgovorilo, da se lastnosti prenašajo s pomočjo DNA, genov ali kromosomov.

Da so prenašalke spolne celice, je odgovorilo 9,8 % učencev. 2,4 % pa jih meni,

da gre za kombinacijo lastnosti obeh staršev (graf 35).

17,1 % učencev ve, da lastnosti podedujemo, ne vedo pa, na kakšen način se

to zgodi. 12,2 % učencev meni, da so zato potrebne celice, ne vemo pa, ali so

imeli v mislih telesne celice.

Manjši delež učencev je odgovoril, da se lastnosti prenašajo s spolnimi odnosi,

kar ne bi mogli šteti za popolnoma napačen odgovor, kaže pa na

nerazumevanje procesov in široko posplošitev.

Nekaj učencev je imelo popolnoma napačne predstave, da se lastnosti

prenašajo s krvjo ali preko maternice.

Če gledamo celotni vzorec, je slaba petina učencev poznala izraze DNA, geni in

kromosomi ter, čeprav v šoli še niso obravnavali genetike, vedo, da so te

strukture pomembne za prenos dedne informacije, čeprav ne poznajo

mehanizma, kako se to zgodi. Prav tako tudi ne poznajo razlike med temi

46,3

17,1

2,4 9,8

4,9 12,2

2,4 4,9

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

z DNK, geni, kromosomi

podedujejo jih

kombinirajo se last. staršev

s spolnimi celicami

s spolnimi odnosi

s celicami s krvjo preko maternice

de

lež

od

govo

rov

(%)

odgovor


54

strukturami. Odgovor, da gre za kombinacijo lastnosti obeh staršev, je bil najbolj

natančen, predstavlja pa le slabe 4 % celotnega vzorca.

20. Kje v celici se nahaja genetska informacija?


Odgovorilo je le 24 % učencev (tabela 4), kar 92 % med njimi je podalo zelo

posplošen odgovor, da se genetska informacija nahaja v sredini celice, dva

odgovora: v jedru in v kromosomih pa sta bila natančnejša (graf 36).

Odgovori dokazujejo, da učenci pred učno uro še niso vedeli, da se genetska

informacija nahaja v celičnem jedru.

21. Kako to, da se ljudje med seboj razlikujemo po videzu in drugih

lastnostih?

92

4 4

0

20

40

60

80

100

v sredini celice v jedru v kromosomih

de

lež

od

govo

rov

(%)

odgovor

80,6

8,3 5,6 5,6

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

ker imamo različen DNA/gene

ker imamo različne starše

ker se takšni rodimo ker so naše celice različne

de

lež

od

govo

rov

(%)

odgovor


55


Le 34,6 % učencev je poskušalo odgovoriti na vprašanje (tabela 4).

Da se ljudje med seboj razlikujemo zaradi različne DNA oziroma genov, ve

dobrih 80 % učencev, ki so na vprašanje odgovarjali (graf 37).

8,3 % jih meni, da je to zaradi različnih staršev in 5,6 % da zato, ker imamo

različne celice. Pojavil se je tudi odgovor, da se takšni pač rodimo, kar kaže na

mišljenje otrok, da gre pri dedovanju zgolj za neko naključje oziroma – kot je

bilo v literaturi že omenjeno – za delovanje t. i. višjih sil (Mbaijorgu, 2007).

22. V katerih celicah v tvojem telesu se nahajajo geni? (Mogočih je več

pravilnih odgovorov.)


Vprašanje je bilo izbirnega tipa, vsi možni odgovori pa pravilni. Največ učencev,

65,5 %, se je odločilo za možganske celice, sledijo pa jim spolne celice s 63,1

% odgovorov (graf 38). Izbor pokaže, da so po mišljenju otrok možganske

celice najpomembnejše v telesu in kot takim jim pripada tudi vloga prenosa

genov. Sledijo krvne, srčne in očesne celice, ki jih je izbralo le dobrih 26 %

učencev. Zanimivo je, da so spolne celice šele na drugem mestu izbora

učencev.

Zelo malo učencev je vedelo, da vse celice v telesu vsebujejo gene.

65,5

53,6

26,2 28,6

63,1

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

možganskih krvnih očesnih srčnih spolnih

de

lež

od

govo

rov

(%)

odgovor


56

23. Iz česa so zgrajeni kromosomi?


Vprašanje je bilo izbirnega tipa. 41,9 % odgovorov na vprašanje je bilo pravilnih,

torej da so kromosomi zgrajeni iz DNA (graf 39). Ostali učenci so izbrali

napačne odgovore, da je DNA zgrajena iz celic (38,7 %) ali iz jedra (19,4 %).

Pri tem vprašanju je velika možnost, da so učenci odgovore izbirali naključno z

ugibanjem.

24. Kje se nahajajo kromosomi v človeški celici?

41,9 38,7

19,4

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

iz DNA iz celic iz jedra

de

lež

od

govo

rov

(%)

odgovor

18,1

47,2

34,7

7,5

87,1

5,4 13,6

60,2

26,1

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

v kromosomih v jedru v citoplazmi

de

lež

od

govo

rov

(%)

odgovor

predtest

potest

test po 4 tednih


57


Tudi 24. vprašanje je bilo izbirnega tipa. Pri vseh treh testih je največ učencev

izbralo pravilni odgovor (od 47, 2 % do 87,1 %), da se kromosomi nahajajo v

jedru, sledi pa mu odgovor v citoplazmi (graf 40). Najbolj presenetljiv je, sicer v

nizkem odstotku, a še vedno izbran, odgovor v kromosomih. Ta velja kot dokaz,

da učenci pogosto ne preberejo vprašanja, ampak samo slepo obkrožijo

odgovore.

Primerjalno med testi je tudi na to vprašanje največ učencev pravilno odgovorilo

v potestu (87,1 %), sledi opazen padec pravilnih odgovorov v testu po štirih

tednih (60,2 %), najmanj pravilnih odgovorov pa je bilo v predtestu (47,2 %).

25. Katera od celic vsebuje genetsko informacijo za barvo oči pri nekem

živem bitju? (Mogočih je več pravilnih odgovorov.)


Na vprašanje izbirnega tipa je po pričakovanjih največ učencev, in sicer 78,9 %

odgovorilo, da očesna celica vsebuje genetsko informacijo za barvo oči (graf

41). Sledijo ji možganska, krvna, spolna in srčna celica, ki so jih učenci

razvrščali po subjektivni presoji pomembnosti posameznih organov, podobno

kot pri vprašanju 22.

42,1

18,4

78,9

6,6 13,2

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

možganska krvna očesna srčna spolna

de

lež

od

govo

rov

(%)

odgovor


58

Tudi pri tem vprašanju je opazno, da le nizek odstotek učencev ve, da so vse

celice v telesu nosilke kompletne genetske informacije.

Podobno razmišljajo tudi učenci drugod, tako je Elrod (2007) ugotovila, da

učenci pogosto mislijo, da celica vsebuje le genski material, ki ga potrebuje za

opravljanje svoje funkcije.

26. Kaj pomeni izraz »genetski kod«?


Na vprašanje je odgovorilo le 5,8 % oziroma 6 učencev (tabela 4). Trije so

odgovorili, da je »genetski kod« zapis za lastnosti osebka, dva da je genski

zapis, eden pa se je poigral z besedami in zapisal da je »genetski kod« koda v

genih (graf 42).

Tako nizek odstotek odgovorov kot tudi dani odgovori so dokaz, da učenci s

tem pojmom še niso seznanjeni.

33,3

50

16,7

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

genski zapis zapis za lastnosti osebka koda v genih

de

lež

od

govo

rov

(%)

odgovor


59

27. Kaj odloča o tem, ali se bo rodila deklica ali deček?


Le 20,2 % učencev je odgovorilo na to vprašanje (tabela 4). Najbolj natančen je

bil odgovor moška spolna celica, ki ga je napisalo 19 % učencev, največ

učencev, 38,1 %, pa je odgovorilo, da gre za spolne celice (graf 43). 28,6 %

učencev meni, da je to odvisno od prevlade »ženskih ali moških genov«. Ta

odgovor je pokazal tako nerazumevanje osnov dedovanja kot tudi napačno rabo

strokovnih izrazov. Predvidevamo, da so ti učenci že slišali za spolne

kromosome, a se niso spomnili pravih izrazov. En napačen odgovor se je glasil,

da je za spol odgovoren 11. kromosom. Podan je bil tudi odgovor, da o tem

odloča položaj pri spolnem odnosu, to neresnico se da zaslediti tudi v nekaterih

sodobnih medijih.

19

38,1

9,5 4,8

28,6

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

moška spolna celica

spolne celice 11. kromosom položaj pri spolnem odnosu

odvisno ali prevladujejo

"ženski ali moški geni"

de

lež

od

govo

rv (

%)

odgovor


60

28. Ali imate zdaj ali pa ste imeli v preteklosti doma živali?


Večina otrok (88,4 %) je že imela doma hišne živali, manjši delež, 15,8 %, otrok

pa ima doma tudi rejne živali (graf 44).

29. Ali je mogoče, da ima črna mačka mladiče tigraste barve? Pojasni.


Da ima črna mačka lahko mladiče tigraste barve, je pritrdilno odgovorilo 91,7 %

učencev (graf 45). Kot utemeljitev so največkrat napisali, da zato, ker je bil

88,4

15,8

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90

100

hišne živali rejne živali

de

lež

od

govo

rov

(%)

odgovor

18,1

62,5

5,6 5,6 6,9 1,4

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Da Da, ker je samec tigrast

Da, če se pari z drugo vrsto

Da, ker so bili predniki tigrasti

Ne Ne, ker se barva ne

more tako spremeniti

de

lež

od

govo

rov

(%)

odgovor


61

samec tigraste barve, v manjšem številu pa tudi, da so bili njeni predniki tigrasti.

Podani so bili tudi pritrdilni odgovori z napačno utemeljitvijo, ki so omenjali

parjenje z drugo vrsto – tigrom. Prav tako napačni so bili negativni odgovori,

učenci pa so pojasnili, da se barva pri mladičih ne more tako spremeniti.

30. Parila sta se pes in mačka. Katera trditev je pravilna?


Večina učencev, 78,2 %, ve, da po paritvi osebkov različnih vrst ne pride do

oploditve, vendar je bila dobra petina odgovorov na vprašanje napačnih. Med

napačnimi odgovori je bil največkrat izbran odgovor (18,4 %), da bodo mladiči

na pol podobni mački in na pol podobni psu (graf 46).

78,2

1,1 2,3

18,4

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

mladičev ne bo mladiči bolj podobni mački

bolj podobni psu na pol podobni mački, na pol psu

de

lež

od

govo

rov

(%)

odgovor


62

31. Čemu se celice v tvojem telesu delijo?


Na vprašanje je odgovorilo 30,8 % učencev (tabela 4). Polovica učencev, ki so

odgovorili na vprašanje, je menila, da je celična delitev pomembna za obnovo,

nekaj manj pa za rast in razvoj (graf 47). 9,4 % učencev je podalo zelo splošen

odgovor, da se celice delijo za preživetje organizma, ne da bi tak odgovor

utemeljili.

32. Če si raniš kožo, tako da krvavi, se po nekaj tednih zaraste. Zapiši,

kako si predstavljaš zaraščanje rane?


40,6 50

9,4

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90

100

za rast in razvoj za obnovo za preživetje organizma de

lež

od

govo

rov

(%)

odgovor

46,3

19,5

9,8

19,5

4,9

78,1

8,2 2,7

11

0

58,9

12,5

1,8

26,8

0 0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

celice se delijo

pod krasto nastane koža

koža se zaceli rana/kri se posuši

rano zapolnijo krvničke

de

lež

od

govo

rov

(%)

odgovor

predtest

potest

test po 4 tednih


63

Največ učencev je v vseh treh testih pravilno zapisalo, da si zaraščanje rane

predstavljajo tako, da se delijo celice (graf 48). Naslednji pogosto navedeni

odgovori so bili, da se rana oz. kri posuši, da pod krasto nastane koža in da se

koža zaceli, v predtestu se je pojavil tudi odgovor, da rano zapolnijo krvničke.

V potestu se je povečal odstotek odgovorov, da se celice delijo za 31,8 %,

odstotek ostalih odgovorov pa je upadel.

V testu po štirih tednih se je povečal odstotek odgovorov, da se rana oziroma

kri posuši za 16,8 %, iz česar lahko sklepamo, da so učenci, ki so po učni uri o

mitozi znanje znali prenesti v različne situacije, po štirih tednih nekaj tega

znanja tudi pozabili. To potrjuje tudi podatek o deležu učencev, ki so na

vprašanja odgovarjali, saj je v predtestu odgovorilo 39,4 % učencev, v potestu

70,2 %, v zadnjem testu pa 53,8 % (tabela 4).

33. Kako se strinjaš z naslednjimi trditvami v zvezi z biologijo? Označi.


7,5

35

6

29

8,5 11

16

40

14

25

40

24,5 30

20

10

25,5

39

24

40

29 31 36 31 28

35,5

11 7

15 20

25,5

36

2 4 5,4 6

3

11 7,4 7,4

4

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

dober pri biologiji

želim več biologije

se mi zdi težja kot sošolcem

rad se jo učim

mi ne gre najbolje

hitro naučim

mi bo pomagala v življenju

služba s področja biologije

de

lež

od

govo

rov

(%)

odgovor

sploh se ne strinjam

ne strinjam se

ne morem se odločiti

strinjam se


64

Vprašanje je bilo učencem zastavljeno samo v predtestu. Učenci so pri tem

vprašanju ob posameznih trditvah v zvezi z biologijo označevali stopnjo

strinjanja.

Kot je razvidno iz grafa 49 se učenci najpogosteje držijo srednjih vrednosti

ocene, le pri trditvah, da želijo več biologije in da si želijo službo s področja

biologije, jih je največ odgovorilo, da se s trditvijo sploh ne strinjajo. Pri trditvi,

da se biologijo radi učijo, pa jih je enak odstotek odgovorilo, da se ne morejo

odločiti in da se sploh ne strinjajo. Pokazalo se je tudi, da se v povprečju

biologija zdi fantom težja kot dekletom (tabela 6).

34. Kako se strinjaš z naslednjima trditvama v zvezi s to raziskavo?

a) Vprašanja v tem vprašalniku so bila razumljiva.

Graf 50 : Grafični prikaz odgovorov na 34. a vprašanje.

Iz grafa 50 je razvidno, da je ocena o razumljivosti vprašanj najboljša v potestu,

v testu po štirih tednih rahlo pade, najslabšo oceno razumljivosti pa so učenci

podali v predtestu. Takšno oceno lahko povežemo z znanjem učencev. Takrat,

ko so znali odgovoriti na več vprašanj, so tudi vprašanja ocenili za bolj

razumljiva.

12,8

22,3

30,9 27,7

6,4 1,1 3,2

33,7

49,5

12,6

1,1

15,8

31,6 37,9

13,7

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100


ne strinjam se ne morem se odločiti

strinjam se popolnoma se strinjam

de

lež

od

govo

rov

(%)

odgovor

predtest

potest

test po 4 tednih


65

b) Všeč mi je bilo sodelovati v tej raziskavi.

Graf 51 : Grafični prikaz odgovorov na 34. b vprašanje.

V vseh treh testih je največ učencev odgovorilo, da se ne morejo odločiti, ali jim

je bilo všeč sodelovati v raziskavi, število takšnih odgovorov pa se je

povečevalo od predtesta do testa po štirih tednih, in sicer od 35,1 % do 49,5 %

(graf 51). Trditev, da se sploh ne strinjajo, je največ učencev izbralo v predtestu,

14,9 %, saj je bilo takrat njihovo znanje najslabše, v potestu in testu po štirih

tednih pa se je delež izbora te trditve znižal.

14,9 13,8

35,1

23,4

12,8 7,4

21,1

38,9

23,2

9,5 8,4

16,8

49,5

17,9

7,4

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100


ne strinjam se ne morem se odločiti

strinjam se popolnoma se strinjam

de

lež

od

govo

rov

(%)

odgovor

predtest

potest

test po 4 tednih


66

Tabela 4: Odstotki odgovorov na vprašanja – vprašalniki

odstotek odgovorov na vprašanja 2vprašanje predtest potest test po 4.

tednih

1 iz celic (vse možnosti) 88,5 90,4 91,3 2 celice enake 89,4 / / 3 mitoza kaj 1,1 88,5 69,2 4 mitoza kje 2,1 83,7 60,6 5 mitoza kdaj 1,1 66,3 36,5 6 mitoza zakaj 2,1 80,8 52,9 7 celica risba 76 / /

8 celica je 29,8 / / 9 rastlinska/živalska celica 63,5 / /

10 celica pomen 27,9 / / 11 celica se množi risba 42,3 85,6 73,1

12 spolna celica je 42,3 / / 13 spolna celica nastane 21,2 / /

14 kaj je DNK 36,5 / / 15 dedovanje lastnosti 86,5 / /

16 kromosom je 16,3 / / 17 gen je 31,7 / /

18 celična delitev 87,5 91,3 91,3 19 prenos lastnosti kako 39,4 / /

20 genetska informacija kje 24 / / 21 zakaj razlike med ljudmi 34,6 / /

22 geni kje 80,8 / / 23 kromosomi iz 59,6 / /

24 kromosomi kje 69,2 89,4 84,6 25 gen za barvo oči 73,1 / /

26 kaj je genetski kod 5,8 / / 27 kaj določa spol 20,2 / /

28 živali doma 90,4 / / 29 tigrasti mladiči 69,2 / /

30 parjenje psa in mačke 83,7 / / 31 celična delitev čemu 30,8 / /

32 zaraščanje rane 39,4 70,2 53,8 33 biologija trditve 90,4 / /

34 vprašalnik razumljivo 90,4 91,3 91,3 34 vprašalnik všeč 90,4 91,3 91,3

Tabela 4 predstavlja odstotke odgovorov na posamezna vprašanja. Iz nje lahko

razberemo, da se odstotki odgovorov zelo razlikujejo. Pri predtestu (vseboval je

34 vprašanj) so se odgovori pojavljali v razponu od 1,1 % do 90,4 %, pri potestu

(vseboval je samo 10 vprašanj iz predtesta) od 66,3 % do 91,3 %, pri testu po

2 Zaradi prostora smo vprašanje v tabeli skrajšali, celotna vprašanja so napisana v prilogi 1.


67

štirih tednih (vseboval je samo 10 vprašanj iz predtesta) pa od 36,5 % do 91,3

%. Tako kot je število odgovorov največje v potestu in najmanjše v predtestu,

velja tudi za odstotke pravilnih odgovorov na posamezna vprašanja (glej analizo

odgovorov na vprašanja). Za odgovore, pri katerih je bil odstotek odgovorov

zelo nizek ali pa so bile razlike med posameznimi testi velike, je to še posebej

zabeleženo v diskusiji pri posameznem vprašanju.

4.2.1 STATISTIČNA POMEMBNOST RAZLIK MED ODGOVORI NA TESTU

ZNANJA

Tabela 5: Statistična pomembnost razlik med odgovori na vprašanja v predtestu, na koncu učne ure ter po štirih tednih. (Statistično pomembne razlike so zapisane v krepkem tisku.)

statistična pomembnost razlik 3vprašanje predtest - potest potest - test po

4 tednih predtest - test

po 4 tednih

1 bakterija 0,001 0,450 0,016 1 čebela 0,000 0,002 0,000 1 človek 0,000 0,025 0,007 1 hrast 0,000 0,004 0,000

1 paramecij 0,000 0,011 0,041 1 rdeča mušnica 0,000 0,000 0,001

3 mitoza kaj 0,000 0,213 0,000 4 mitoza kje 0,000 0,372 0,000 5 mitoza kdaj 0,000 0,293 0,000 6 mitoza zakaj 0,000 0,370 0,000

11 celica množi risba 0,000 0,002 0,000 18 celična delitev

bakterija 0,853 0,433 0,724

18 delitev človek 0,000 0,059 0,000 18 delitev glive 0,015 0,019 0,602

18 delitev rastline 0,000 0,007 0,000 18 delitev živali 0,000 0,157 0,000

24 kromosomi kje 0,011 0,094 0,737 32 zaraščanje rane 0,002 0,015 0,399

34 vprašalnik razumljivo

0,000 0,013 0,000

34 vprašalnik všeč 0,994 0,576 0,844



68

Wilcoxonov test predznačnih rangov je narejen za ugotavljanje statistično

pomembnih razlik med odgovori na vprašanja, ki so bila vključena tako v

predtest kot v potest in test po štirih tednih (tabela 5).

Primerjava predtesta s potestom nam pokaže, da je prišlo do bistvenega

napredka v znanju pri vseh vprašanjih, razen pri vprašanju 18, ki se je nanašalo

na celično delitev bakterij. Kot je že navedeno pri vprašanju, je bil odstotek

učencev, ki so izbrali odgovor bakterija, že v predtestu sorazmerno visok

(približno 70 %), vendar se med različnimi testi ni bistveno spreminjal, kar bi

lahko pomenilo, da so učenci vse pridobljeno znanje o mitozi bolj povezali s

sistematsko višje uvrščenimi organizmi. Ob nadaljnji uporabi te metode za

poučevanje bi bilo potrebno to dejstvo upoštevati in ŠE natančneje razložiti, kaj

pomeni delitev celic pri vseh organizmih.

Statistično pomembne razlike ni niti pri vprašanju 34.b, ki se nanaša na

všečnost vprašalnika, kar pa smo lahko tudi pričakovali.

Če primerjamo potest in test po štirih tednih, je pri polovici odgovorov na

vprašanja ugotovljena statistično pomembna razlika, ki kaže na upad znanja

(pozabljanje), pri polovici odgovorov pa ni statistično pomembnih razlik.

Wilcoxonov test je pokazal tudi, da je kljub upadu pravilnih odgovorov pri

zadnjem testu, pri večini odgovorov na vprašanja še vedno statistično

pomembna razlika med predtestom in testom po štirih tednih v prid slednjega.

Tako lahko tudi iz statističnih podatkov zaključimo, da je uporabljena metoda

poučevanja (Schields, 2006) lahko uspešna podlaga za poučevanje različnih

genetskih vsebin in daje dobre rezultate že v eni učni uri, seveda pa bi bila

lahko še uspešnejša, če bi poučevanju namenili več ur, kar bo po novem učnem

načrtu tudi možno.


69

Tabela 6: Statistična pomembnost razlik med odgovori na vprašanja v

testu znanja pred obravnavo snovi, takoj po obravnavi snovi in štiri tedne

po obravnavi snovi glede na spol (Statistično pomembne razlike so

zapisane v krepkem tisku.)

statistična pomembnost razlik 4vprašanje predtest potest popotest

1 bakterija 0,647 0,793 0,113

1 čebela 0,008 0,276 0,132

1 človek 0,792 1,000 0,123

1 hrast 0,413 0,462 0,076

1paramecij 0,075 0,720 0,376

1 rdeča mušnica 0,814 0,105 0,249

2 celice enake 0,878 / /

3 mitoza kaj 0,296 0,791 0,254

4 mitoza kje 0,317 0,126 0,202

5 mitoza kdaj 0,286 0,096 0,471

6 mitoza zakaj 0,928 0,975 0,802

7 celica risba 1,000 / /

8 celica je 0,874 / /

9 rastlinska/živalska celica 1,000 / /

10 celica pomen 0,458 / /

11 celica se množi risba 0,536 0,035 0,408

12 spolna celica je 0,694 / /

14 kaj je DNK 0,087 / /

15 dedovanje lastnosti 0,955 / /

16 kromosom je 0,065 / /

17 gen je 0,321 / /

18 celična delitev bakterija 0,147 0,172 0,985

18 delitev človek 0,315 0,353 0,512

18 delitev glive 0,156 0,081 0,929

18 delitev rastline 0,444 0,282 0,806

18 delitev živali 0,702 0,881 0,209

19 prenos lastnosti kako 0,070 / /

20 genetska informacija kje 0,035 / /

21 zakaj razlike med ljudmi 0,020 / /

22 geni možgani 0,931 / /

22 geni kri 0,852 / /

22 geni oko 0,452 / /

22 geni srce 0,784 / /

22 geni spolne celice 0,032 / /

23 kromosomi iz 0,385 / /

24 kromosomi kje 0,912 0,003 0,480

25 gen za barvo oči možgani 0,421 / /

25 gen za barvo oči kri 0,792 / /

25 gen za barvo oči oko 0,836 / /



70

25gen za barvo oči srce 0,780 / /

25 gen za barvo oči sp. celice 0,789 / /

26 kaj je genetski kod 1,000 / /

27 kaj določa spol 0,336 / /

28 živali doma 0,882 / /

29 tigrasti mladiči 0,850 / /

30 parjenje psa in mačke 0,570 / /

31 celična delitev čemu 0,677 / /

32 zaraščanje rane 0,800 0,176 0,547

33 biologija dober 0,494 / /

33 biologija več 0,911 / /

33 biologija težja 0,011 / /

33 biologija rad 0,167 / /

33 biologija slabo 0,538 / /

33 biologija hitro 0,620 / /

33 biologija pomoč 0,110 / /

33 biologija služba 0,968 / /

34 vprašalnik razumljivo 0,027 0,769 0,845

34 vprašalnik všeč 0,633 0,193 0,885

Če pogledamo, kako so učenci odgovarjali na vprašanja glede na spol (tabela

6), smo v predtestu izračunali statistično pomembne razlike pri naslednjih

vprašanjih:

1.b – več deklet je izbralo odgovor, da je čebela zgrajena iz celic,

20. – več fantov je pravilno odgovorilo na vprašanje, kje se nahaja genetska

informacija,

21. – fantje so bolj pravilno odgovarjali na vprašanje, zakaj se ljudje med

seboj razlikujemo po videzu in drugih lastnostih,

22.e – več fantov kot deklet je odgovorilo, da se geni nahajajo v spolnih

celicah,

33.c – več fantov tudi meni, da se jim zdi biologija težja kot večini sošolk in

sošolcev,

34.a – več deklet je menilo, da so bila vprašanja v vprašalniku razumljiva.

V potestu je pri 11. vprašanju več deklet pravilno narisalo celično delitev.

Dekleta so tudi bolje odgovarjala na 24. vprašanje, več jih je izbralo možnost,

da se kromosomi nahajajo v jedru.

V testu, izvedenem po štirih tednih, ni bilo statistično pomembnih razlik med

spoloma.


71

Tabela 7: Statistična pomembnost razlik med odgovori na vprašanja v

testu znanja pred obravnavo snovi, takoj po obravnavi snovi in štiri tedne

po obravnavi snovi med učenci 8. In 9. razredov (Statistično pomembne

razlike so zapisane v krepkem tisku.)

statistična pomembnost razlik 5vprašanje predtest potest test po 4.

tednih

1 bakterija 0,025 0,039 0,622

1 čebela 0,186 0,400 0,055

1 človek 0,000 1,000 0,006

1 hrast 0,642 0,140 0,108

1 paramecij 0,322 0,951 0,526

1 rdeča mušnica 0,581 0,920 0,573

2 celice enake 0,173 / /

3 mitoza kaj 0,402 0,304 0,066

4 mitoza kje 0,349 0,789 0,247

5 mitoza kdaj 0,410 0,188 0,003

6 mitoza zakaj 0,781 0,506 0,806

7 celica risba 1,000 / /

8 celica je 0,098 / /

9 rastlinska/živalska celica 1,000 / /

10 celica pomen 0,310 / /

11 celica se množi risba 0,002 0,132 0,783

12 spolna celica je 0,256 / /

14 kaj je DNK 0,275 / /

15 dedovanje lastnosti 0,040 / /

16 kromosom je 0,565 / /

17 gen je 0,244 / /

18 celična delitev bakterija 0,737 0,139 0,279

18 celična delitev človek 0,007 0,231 0,030

18 celična delitev glive 0,127 0,085 0,015

18 celična delitev rastline 0,154 0,404 0,008

18 celična delitev živali 0,130 0,161 0,042

19 prenos lastnosti kako 0,455 / /

20 genetska inf. kje 0,529 / /

21 zakaj razlike med ljudmi 0,065 / /

22 geni možgani 0,154 / /

22 geni kri 0,581 / /

22 geni oko 0,055 / /

22 geni srce 1,000 / /

22 geni spolne celice 0,160 / /

23 kromosomi iz 0,677 / /

24 kromosomi kje 0,479 0,213 0,063

25 gen za barvo oči možgani 0,248 / /

25 gen za barvo oči kri 0,210 / /



72

25 gen za barvo oči oko 0,475 / /

25gen za barvo oči srce 0,922 / /

25 gen za barvo oči spolne celice 0,886 / /

26 kaj je genetski kod 0,637 / /

27 kaj določa spol 0,650 / /

28 živali doma 0,093 / /

29 tigrasti mladiči 0,786 / /

30 parjenje psa in mačke 0,574 / /

31 celična delitev čemu 0,544 / /

32 zaraščanje rane 0,026 0,078 0,005

33 biologija dober 0,852 / /

33 biologija več 0,240 / /

33 biologija težja 0,391 / /

33 biologija rad 0,221 / /

33 biologija slabo 0,553 / /

33 biologija hitro 0,050 / /

33 biologija pomoč 0,450 / /

33 biologija služba 0,929 / /

34 vprašalnik razumljivo 0,240 0,306 0,378

34 vprašalnik všeč 0,231 0,423 0,025

Glede na razred smo izračunali naslednje statistične razlike med odgovori

(tabela 7). V predtestu so bile statistično pomembne razlike pri vprašanjih:

1. a – več osmošolcev je pravilno odgovorilo, da je bakterija zgrajena iz celic,

1. c – več devetošolcev je pravilno odgovorilo, da je človek zgrajen iz celic,

11. – devetošolci so narisali več risb, kako se celica deli,

15. – več devetošolcev je pravilno odgovorilo, da vsa živa bitja dedujejo

lastnosti,

18. – več devetošolcev je odgovorilo, da pri človeku poteka celična delitev,

32. – več osmošolcev je odgovorilo, da se rana zarašča z delitvijo celic.

Tudi v potestu je na 1. a vprašanje pravilno odgovorilo več osmošolcev.

V zadnjem testu so bile statistično pomembne razlike pri naslednjih vprašanjih:

1. c – več devetošolcev je odgovorilo, da je človek zgrajen iz celic,

5. – več osmošolcev meni, da mitoza poteka, ko se celica deli,

18. b, c, d in e – več devetošolcev je vedelo, da celična delitev poteka pri

človeku, glivah, rastlinah in živalih,

32. – več osmošolcev je tudi odgovorilo, da se rana zarašča z delitvijo celic,

34. – devetošolcem je bilo bolj všeč sodelovati v raziskavi kot osmošolcem.


73

5 ZAKLJUČEK

1. hipoteza: Odgovori učencev 8. in 9. razreda osnovne šole na izbrana

vprašanja v zvezi s celico in genetiko ne kažejo zadovoljivega znanja.

Na temelju rezultatov vprašalnikov o izbranih genetskih vsebinah smo prvo

hipotezo sprejeli. Znanje o celici je sicer v nekaterih segmentih precej

boljše, kar je pričakovano, saj so ga učenci usvajali pri pouku biologije. Z

izrazi iz genetike pa so se učenci v glavnem srečevali le v različnih medijih,

ki pa izrazov ne znajo pravilno in strokovno uporabljati. Njihova uporaba je

zelo posplošena ali celo popačena, nekatere pojme, kot je na primer DNA,

pa predstavljajo kot nekakšno nesmrtno ikono, v kateri je praktično

zapisana naša celotna usoda.

Rezultati naše raziskave so pokazali, da so učenci dobro poznali osnovno

zgradbo celice, znali so narisati in označiti različne celične strukture, znali

so tudi našteti razlike med rastlinsko in živalsko celico. Skoraj 96 %

učencev je vedelo, da niso vse celice v našem telesu enake. Bistveno

manjši delež učencev je odgovoril na vprašanje, kaj je celica. Manj kot

tretjina učencev pa je poznala pomen celice v živem bitju.

Več kot polovica učencev ni vedela, da so vsa živa bitja zgrajena iz celic.

Najmanj učencev je vedelo, da je paramecij sestavljen iz celic, sledijo pa

mu rdeča mušnica, hrast in bakterija. Več učencev je izbralo odgovora

čebela in človek, a še pri slednjem odgovori v predtestu niso dosegli 85 %.

Na vprašanje, kako se celice množijo, je v predtestu odgovorilo le dobrih 40

% učencev, večina od njih je narisala le neko, največkrat okroglo strukturo,

ki so jo razdelili na dve polovici.

Prav tako je le dobrih 40 % učencev odgovorilo, kaj so spolne celice, petina

od njih je imela popolnoma napačne predstave, kot na primer, da so to

celice, ki gradijo spolne organe, ali »celice, ki določajo spol«. Manj kot

desetina učencev iz vzorca je vedela, da tudi spolne celice nastanejo z

delitvijo.


74

Pred našo učno uro je le malo učencev vedelo, pri katerih živih bitjih poteka

celična delitev. Najmanj učencev je izbralo možnosti žival in človek, kar je

presenetljivo glede na to, da so pri vprašanju, katera živa bitja so zgrajena iz

celic, največkrat obkrožili, da je to človek. Bakterijo pa je največ učencev

označilo kot bitje, pri katerem poteka celična delitev. Iz teh dejstev lahko

sklepamo, da so se učenci naučili, da se bakterija množi z delitvijo in da si

takšno delitev na nivoju celega osebka lažje predstavljajo, medtem, ko je

bila za njih delitev celic pri višje razvitih organizmih bolj abstraktna. Na

vprašanje, zakaj se delijo celice v telesu, je odgovorila slaba tretjina

učencev, večina teh je podala odgovore, da je to potrebno za rast, razvoj in

obnovo. In le slaba polovica učencev je že v predtestu vedela, da se rana

zarašča tako, da se delijo celice.

Učenci so, po pričakovanjih, v predtestu pokazali slabo poznavanje izrazov

iz genetike ter zakonov dedovanja, saj teh vsebin v šoli niso obravnavali.

Večina jih je vedela, da vsa živa bitja dedujejo lastnosti. Le dobrih 15 %

učencev iz vzorca je vedelo, da DNA predstavlja genski zapis, nekaj jih je

vedelo, da ima vsak človek drugačno DNA, nekateri so izpostavljali

forenzične lastnosti DNA, skoraj dve tretjini učencev pa ni podalo odgovora.

Kaj je kromosom, je odgovorilo le dobrih 16 % učencev, pa še mnogi od teh

so navajali le nekatere lastnosti kromosomov in niso neposredno odgovorili

na vprašanje. Podobno velja za izraz gen, le da je ta izraz poskušalo opisati

31 % učencev. Samo en učenec je vedel, da se genetska informacija

nahaja v celičnem jedru. Manj kot polovica učencev je izbrala pravilne

odgovore, da so kromosomi zgrajeni iz DNA in se nahajajo v jedru. Učenci

ne poznajo izraza genetski kod. Večina jih ne ve, da se geni nahajajo v

vseh celicah v telesu ter da so vse telesne celice nosilke kompletne dedne

informacije.

O prenosu lastnosti s staršev na potomce imajo učenci pomanjkljive

informacije. Približno 15 % jih trdi, da gre za prenos lastnosti preko DNA,

genov ali kromosomov, vendar ne poznajo razlike med temi izrazi. Zaznali

smo, da učenci gene enačijo z lastnostmi. Tudi pri vprašanju o prenosu


75

lastnosti na potomce je bilo mnogo nejasnosti. V predtestu je le en učenec

odgovoril, da je mitoza delitev celice, da je mitoza proces, ki poteka v celici,

ter da poteka vse življenje. Dva učenca pa sta vedela, da je mitoza

potrebna za rast, razvoj in obnovo organizma.

2. hipoteza: Metoda razvrščanja slik faz mitoze je uspešen način učenja

mitoze. Pokazatelj uspešnosti bo zmožnost učencev, da pravilno razvrstijo

slike faz mitoze, pa tudi napredek v znanju, ki ga bodo pokazali odgovori na

vprašanja v testu znanja.

Na temelju rezultatov razvrščanja slik faz mitoze in rezultatov testa znanja o

izbranih genetskih vsebinah smo drugo hipotezo sprejeli. Po naši učni uri, ki

je vključevala metodo razvrščanja slik faz mitoze (Schields, 2006), se je

znanje na vseh izbranih področjih genetike bistveno izboljšalo.

Že s samim razvrščanjem slik faz mitoze so po učni uri s preprosto razlago

procesov in struktur vsi učenci usvojili logiko zaporedja procesov. Prišlo je

le še do nekaj manjših zamenjav zaporedij posameznih slik. Štiri tedne po

izvedeni učni uri pa je bilo njihovo znanje razvrščanja še vedno zelo dobro.

To dokazuje, da je znanje, ki so ga učenci usvojili s to metodo, trajnejše, kot

bi bilo samo pomnjenje podatkov, saj temelji na razumevanju procesov.

Po izvedeni učni uri, pri kateri so učenci poleg zaporedja faz spoznavali

nove izraze, kot so: mitoza, kromosomi in geni, se je znatno popravilo tudi

znanje o samem procesu mitoze. Večina učencev je vedela, da je mitoza

del procesa delitve celice oziroma, da gre za delitev jedra, da poteka v jedru

in med delitvijo celice ter da je njen namen nastanek novih celic, ki so

potrebne za rast, razvoj in obnovo. Nekaj nejasnosti se je pokazalo pri

vprašanju, kaj je mitoza, nekateri učenci so napisali, da je mitoza delitev

celice, kar zasledimo tudi v strokovni literaturi, pa tudi novi učni načrt mitozo

definira kot celično delitev. Vse je odvisno od tega, kako natančne definicije

bi radi učence naučili. Če pogledamo rezultate testa po štirih tednih, je v


76

njem še večji odstotek učencev mitozo definiralo kot delitev celice, kar kaže,

da si takšno »definicijo« učenci lažje zapomnijo.

Napredek se je pokazal v znanju pri vseh odgovorih na naključno izbrana

vprašanja iz predtesta, ki smo jim jih zastavili v potestu. Izjema je bilo

vprašanje 18, možnost a, pri katerem učenci niso pokazali napredka v

znanju, da tudi pri bakterijah poteka celična delitev. Pri pouku bi bilo tako

potrebno sproti in bolj natančno preverjati razumevanje učencev. V množici

novih podatkov ene učne ure učenci namreč niso uspeli sami prenesti

pridobljenega znanja na vse organizme, tudi enocelične.

V testu, ki smo ga izvajali štiri tedne po izvedeni učni uri, je opazno slabše

znanje, vendar smo pri večini odgovorov še vedno ugotovili statistično

pomembno pozitivno razliko v znanju v primerjavi s predtestom.

Metoda razvrščanja slik faz mitoze, ki smo jo povzeli po delu Biology

Inquiries (Schields, 2006) je torej uspešen način učenja procesa mitoze.

Naša raziskava je namreč pokazala, da je metoda uspešna, če učitelj po

samostojnih poskusih učencev v razvrščanju še skozi diskusijo pripelje

učence do pravilne razvrstitve. Razvrščanje slik faz mitoze je lahko osnova

za nadgradnjo znanja o mitozi do različnih zahtevnostnih nivojev. Osnovni

namen je lahko le usvojitev logike zaporedja procesov, ki je razumljiva

otrokom in si jo, kot smo dokazali z raziskavo, tudi hitro in dolgoročno

zapomnijo. Iz te osnove lahko izhajamo kadarkoli, ko želimo znanje dodatno

nadgraditi tudi z zahtevnejšim poimenovanjem struktur in dogodkov v

celotnem procesu mitoze. Poleg tega pa lahko obravnavamo širše znanje z

različnih področij genetike.


77

6 LITERATURA IN VIRI

1. Banet, E., Ayuso, E. (2000). Teaching Genetics at Secondary School: A

Strategy for Teaching about the Location of Inheritance Information.

Journal of Science Education, 84 (3) 313.

2. Dikmenli, M. (2010).Misconceptions of cell division held by student

teachers in biology: A drawing analysis. Scientific Research and Essay, 5

(2), 235–247.

3. Lewis, J. (2004). Traits, Genes, Particles and Information: Re-visting

Students Understandings of Genetic. Journal of Science Education, 26,

195–206.

4. Pierce, B. A. (2012). Genetics, A Conceptual Approach. New York. W. H.

Freeman and Company. 21–25.

5. Shields, M. (2006). Biology Inquiries. San francisco, CA, Yossey-Bass.

6. Skvarč M., Glažar, S. A., Marhl, M., Skribe Dimec, D., Zupan, A., Cvahte,

M., Gričnik, K., Volčini, D., Sabolič, G., Šorgo, A., Vilhar, B., Zupančič,

G., Gilčvert Berdnik, D., Vičar, M. (2011). Program osnovna šola,

Naravoslovje, Učni načrt. Ljubljana. Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod

RS za šolstvo.

7. Verčkovnik, T., Zupan, A., Mršič, H., Novak, T., Novak, B., Škornik, M.,

(1998). Osnovna šola, Učni načrt Biologija.

8. Vilhar B., Zupančič, G., Gilčvert Berdnik, D., Vičar, M., Zupan, A.,

Sobočan, V., Devetak, B., Sojar, A. (2011). Program osnovna šola,

Biologija, Učni načrt. Ljubljana. Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod RS

za šolstvo.

9. Wood-Robinson, C. (1994). Young people's ideas about inheritance and

evolution. Studies in Science Education, 24, 29–47.

10. Zavod SR Slovenije za šolstvo (1984). Program življenja in dela osnovne

šole, 4. Zvezek. Ljubljana. (str. 46–66).

11. Castro, J. Misconceptions in Genetics: Genes nad Inheritance.


78

(http://www.csun.edu/~jcc62330/coursework/690/Assignments/castro_mi

sconception.pdf; dostop 15. 4. 2011).

12. Elrod, S. (2007). Genetics Concepts Inventory.

(http://bioliteracy.colorado.edu/Readings/papersSubmittedPDF/Elrod.pdf;

dostop 15. 4. 2011).

13. Mbaijorgu, N. M., Ezechi, N. G., Idoko, E. C. (2007). Addressing

Nonscientific Presuppositions in Genetics Using a Conceptual Change

Strategy. (http://www.interscience.wiley.com; dostop 10. 1. 2012).

14. Roseman, J. E., Caldwell, A., Gogos, A., Kurth, L. (2006). Mapping a

Coherent Learning Progression for the Molecular Basis of Heredity.

(http://www.project2061.org/publications/articles/papers/narst2006.htm;

dostop 15. 10. 2011).

15. Venville, G., Gribble, S. J., Donovan, J. (2004). An Exploration of Young

Children’s Understandings of Genetics Concepts from Ontological and

Epistemological Perspectives. (www.interscience.wiley.com; dostop 10.

1. 2012).

16. http://images.yourdictionary.com/mitosis; dostop 12. 4. 2012

17. http://gaskinsanatomy.wikispaces.com/Cell+Cycle+diagram; dostop 16.

6. 2012

http://www.csun.edu/~jcc62330/coursework/690/Assignments/castro_misconception.pdf

http://www.csun.edu/~jcc62330/coursework/690/Assignments/castro_misconception.pdf

http://www.interscience.wiley.com/

http://www.project2061.org/publications/articles/papers/narst2006.htm

http://www.interscience.wiley.com/

http://images.yourdictionary.com/mitosis

http://gaskinsanatomy.wikispaces.com/Cell+Cycle+diagram


I

PRILOGE

Priloga 1: Test znanja – pred učno uro (predtest)

VPRAŠALNIK

1. Katera živa bitja so zgrajena iz celic? (Mogočih je več pravilnih odgovorov.)

a. Bakterija

b. Čebela

c. Človek

d. Hrast

e. Paramecij

f. Rdeča mušnica

2. Vse celice v človeškem telesu so enake. DA NE

3. Ali veš, kaj je mitoza? DA NE

Če veš, napiši.

4. Ali veš, kje poteka mitoza? DA NE

Če veš, napiši.

5. Ali veš, kdaj poteka mitoza? DA NE

Če veš, napiši.

6. Ali veš, zakaj je potrebna mitoza? DA NE

Če veš, napiši.

7. Nariši celico in označi njene dele.

8. Kaj je celica?

9. Katere razlike med rastlinsko in živalsko celico poznaš?

10. Kakšen je pomen celice v živem bitju?

11.Celice se množijo. Nariši, kako si to predstavljaš.

12. Kaj so spolne celice?

Razred 8 9

Spol Ž M


II

13. Kako nastanejo spolne celice?

14. Kaj je DNK? Opiši ali nariši.

15. Ali vsa živa bitja dedujejo lastnosti? DA NE

16. Kaj je kromosom?

17. Kaj je gen?

18. Pri katerih živih bitjih poteka celična delitev? (Mogočih je več pravilnih odgovorov.)

a. Pri bakterijah

b. Pri človeku

c. Pri glivah

d. Pri rastlinah.

e. Pri živalih

19. Kako si predstavljaš, da se prenašajo lastnosti s staršev na potomce?

20. Kje v celici se nahaja genetska informacija?

21. Kako to, da se ljudje razlikujemo med seboj po videzu in drugih lastnostih?

22. V katerih celicah v tvojem telesu se nahajajo geni? (Mogočih je več pravilnih odgovorov.)

a. Pri bakterijah

b. Pri človeku

c. Pri glivah

d. Pri rastlinah

e. Pri živalih

23. Iz česa so zgrajeni kromosomi?

a. Iz DNA

b. Iz celic

c. Iz jedra

24. Kje se nahajajo kromosomi v človeški celici?

a. V kromosomih

b. V jedru

c. V citoplazmi


III

25. Katera od celic vsebuje genetsko informacijo za barvo oči pri nekem živem bitju? (Mogočih je več

pravilnih odgovorov.)

a. Možganska

b. Krvna

c. Očesna

d. Srčna

e. Spolna

26. Kaj pomeni izraz »genetski kod«?

27. Kaj odloča o tem, ali se bo rodila deklica ali deček?

28. Ali imate zdaj ali pa ste imeli v preteklosti doma živali? DA NE

Katere živali?

a. hišne živali (mačke, papige, hrčke, ribe, kače, …)

b. rejne živali (krave, konje, prašiče, kokoši, ovce, koze, …)

29. Ali je mogoče, da ima črna mačka mladiče tigraste barve? Pojasni.

30. Parila sta se pes in mačka. Katera trditev je pravilna?

a. Mladičev ne bo.

b. Mladiči bodo bolj podobni mački.

c. Mladiči bodo bolj podobni psu.

d. Mladiči bodo na pol podobni mački, na pol podobni psu.

31. Čemu se celice v tvojem telesu množijo?

32. Če si raniš kožo, tako da krvavi, se po nekaj tednih zaraste. Zapiši, kako si predstavljaš zaraščanje

rane?

33. Kako se strinjaš z naslednjimi trditvami v zvezi z biologijo?

V vsaki vrstici označi samo eno možnost.

TRDITEV Popolnoma

se strinjam

Strinjam

se

Ne

morem se

odločiti

Ne

strinjam

se

Sploh se

ne

strinjam

a) Pri biologiji sem ponavadi dober.

b) Rad bi, da bi se v šoli učili več

biologije.

c) Biologija je zame težja, kot za večino

mojih sošolcev in sošolk.

d) Rad se učim biologijo.

e) Biologija mi ne gre ravno najbolje.

f) Snovi pri biologiji se hitro naučim.

g) Mislim, da mi bo znanje biologije

pomagalo v vsakdanjem življenju.

h) Rad bi imel službo, v kateri bi

uporabljal biologijo.


IV

34. Kako se strinjaš z naslednjima trditvama v zvezi s to raziskavo?

TRDITEV Popolnoma

se strinjam

Strinjam

se

Ne morem

se odločiti

Ne

strinjam

se

Sploh se

ne

strinjam

a) Vprašanja v tem vprašalniku so bila

razumljiva.

b) Všeč mi je bilo sodelovati v tej

raziskavi.

Če nam želiš še kaj sporočiti, lahko napišeš tukaj.

Hvala za sodelovanje.


V

Priloga 2: Test znanja – ob koncu učne ure (potest) in štiri

tedne po izvedeni učni uri

VPRAŠALNIK

1. Katera živa bitja so zgrajena iz celic? (Mogočih je več pravilnih odgovorov.)

g. Bakterija

h. Čebela

i. Človek

j. Hrast

k. Paramecij

l. Rdeča mušnica

3 Kaj je mitoza?

4 Kje poteka mitoza?

5 Kdaj poteka mitoza?

6 Zakaj je potrebna mitoza?

7 Celice se množijo. Nariši, kako si to predstavljaš.

8 Pri katerih živih bitjih poteka celična delitev? (Mogočih je več pravilnih odgovorov.)

a. Pri bakterijah

b. Pri človeku

c. Pri glivah

d. Pri rastlinah.

e. Pri živalih

9 Kje se nahajajo kromosomi v človeški celici?

a. V kromosomih

d. V jedru

e. V citoplazmi

10 Če si raniš kožo, tako da krvavi, se po nekaj tednih zaraste. Zapiši, kako si predstavljaš zaraščanje

rane?

Razred 8 9

Spol Ž M


VI

11 Koliko se strinjaš z naslednjima trditvama v zvezi s to raziskavo?

TRDITEV Popolnoma

se strinjam

Strinjam

se

Ne

morem

se

odločiti

Ne

strinjam

se

Sploh

se ne

strinjam

a) Vprašanja v tem vprašalniku so bila

razumljiva.

b) Všeč mi je bilo sodelovati v tej raziskavi.

Če nam želiš še kaj sporočiti, lahko napišeš tukaj.

Hvala za sodelovanje.


VII

Priloga 3: Učni list - razvrščanje slik faz mitoze (Schields, 2006)


VIII

Priloga 4: Priprava učne ure

PRIPRAVA UČNE URE

Razred: 8., 9. Učna tema: CELICA Učna vsebina: MITOZA Učne oblike: frontalna, individualna, delo v dvojicah. Učne metode: razlaga, razgovor, samostojno delo. Učna sredstva in pripomočki: učni listi, svinčnik, radirka, prosojnica, grafoskop, alkoholni flomaster. Učni cilji:

Učenci: - poznajo in razumejo zaporedje faz pri mitozi, - vedo, kaj je mitoza, - vedo, kje in kdaj poteka mitoza, - razumejo, kaj so kromosomi, - razumejo, zakaj je potrebna delitev celic in zakaj je potrebna mitoza.

Potek učne ure:

čas

(min)

učiteljica učenci

3 Uvod: učence pozdravim, povem ,da bomo obravnavali novo snov s pomočjo slikovnega materiala na učnih listih.

2 Učencem razdelim po dva učna lista (15 slik mitoze). Povem, naj najprej VSAK SAM poskuša določiti zaporedje dogodkov, ki jih predstavljajo slike, ne da bi vedeli, kaj le-te predstavljajo. Rešujejo naj z navadnim svinčnikom, da bodo lahko popravljali. Rešijo naj en list, na koncu pa rešitve natančno prepišejo. Na list, ki ima oznako Pred zapišejo šifro in mi ga oddajo

5 Posamezno rešujejo učni list. Na koncu rešitve prepišejo na drug list, na katerega napišejo šifro in mi ga oddajo.

5 Učence razdelim v pare in jim povem, naj med seboj primerjajo rešitve ter se skušajo dogovoriti, kakšne rešitve

V parih pregledajo rešitve in se med seboj pogovorijo, zakaj je taka razporeditev


IX

so pravilne in zakaj. smiselna.

5 Ob prosojnici (učni list) vodim diskusijo vsega razreda o slikah na prvem in zadnjem mestu in zakaj so te na teh mestih (enakost). Slike označim s številkama 1 in 15.

5 Vodim pogovor o slikah na ostalih mestih. Za dogodke uporabljamo poljubna izraze; gmota, pentlje, kačice,…

Po potrebi popravijo oznake slik na svojem listu. Na črto napišejo naslov: Mitoza = del procesa delitve celic (delitev jedra).

10 Razlaga ob prosojnici:

V jedru se nahajajo kromosomi, ki so nosilci dedne informacije. Sestavljeni so iz več genov. Pri mitozi iz ene celice nastaneta dve popolnoma enaki hčerinski celici. Dedna informacija se mora natančno razporediti v obe novo nastali celici (vsaka mora dobiti vse informacije – pentlje na slikah se prepolovijo). Torej mitoza poteka med delitvijo celic. Pogovor:

- kdaj v organizmu nastajajo nove celice? Obnova odmrlih in poškodovanih celic, rast,

- Kako si iz dojenčka zrasel do sedanje velikosti? Rast je množenje celic.

Primeri organizmov: trava – košnja, potaknjenci, morska zvezda (klon iz ene celice).

Navajajo svoje primere.

10 Potest - učencem razdelim: - učni list- slike mitoze, - krajši vprašalnik

Z MIZE POSPRAVIJO SVOJE ŽE REŠENE UČNE LISTE! Izpolnijo lista, nanju napišejo šifro in ju oddajo.

Gen je osnovna materialna enota dedovanja, nosilec dedne lastnosti. Na molekularmi ravni je gen del molekule DNA.

Kromosom je sestavljen iz številnih proteinov in ene same molekule DNA.

Opombe:

Učenci so v prejšnji učni uri že rešili daljši vprašalnik – predtest.

Po štirih tednih bodo učenci ponovno reševali krajši vprašalnik in učni list-

razporejanje slik 15 faz mitoze (lista sta enaka kot v tej učni uri).

razumevanje mitoze v osnovni Šoli v...

Documents