ŠT. 10 — LETNIK 101 — OKTOBER 2009

AVEMARIA

NUMBER 10 VOLUME 101OCTOBER 2009

AVE MARIA is published monthly by Slovenian Franciscan Fathers of the Custody of the Holy Cross (USPS 038960)

14246 Main St., P. O. Box 608,Lemont, IL 604390608Phone (630) 2573106

email: bs1935@sbcglobal.netwww.avemariaizlemonta.com

Second Class Postage Paidat Bolingbrook, IL 60440

Subscription rates:USA $30; outside USA $35.

Editor and Manager:Fr. Bernardine Sušnik, OFM

Change of Address and Postmaster notices of undeliverable copies should be sent to:

Ave Maria14246 Main Street

P. O. Box 608Lemont, IL 60439-0608

Cerkev sv. nadangela Mihaela v Peških Kandršah (naslovna slika) je podružnica župnije Peče, izhaja pa iz pražupnije Moravče. Na tem kraju je cerkev omenjena že leta 1526, sedanja pa je bila zgrajena v drugi polovici 18. stoletja. Od glavne ceste, ki povezuje Moravče z Izlakami in Zagorjem je umaknjena kak kilometer in pol na sever. Je ena izmed tistih mnogih podružničnih cerkva na Slovenskem, ki so odraz vere naših prednikov: tudi manjša naselja so želela poleg svojih domov imeti v svoji sredi tudi Božjo hišo, kjer se je vsaj občasno obhajala najsvetejša daritev. Za razliko od mnogih drugih narodov so slovenske cerkve in cerkvice (razen redkih izjem) postavili preprosti ljudje, ne kaki bogataši ali graščaki. Zato so imeli do njih vedno odgovoren odnos ter so skrbeli in še danes skrbijo za njihovo lepoto in vzdrževanje. Slogovno so običajno čisto preproste in prav zaradi tega ljudem toliko bolj domače. Zanimiv je podatek, da je bilo ob osamosvojitvi leta 1991 v Sloveniji 2.887 cerkva (vštete so vse: župnijske, podružnice in samostanske), se je pa od takrat število nekoliko povečalo, saj je bilo zgrajenih nekaj novih.

Cel mesec oktober je posvečen molitvi rožnega venca, zato že v začetku praznujemo rožnovensko nedeljo (4.) in god rožnovenske Matere Božje (7.). Po slovenskem izročilu sta še dve nedelji v oktobru posvečeni posebnim namenom. Misijonska nedelja (18.) nas spominja na obveznosti, ki jih ima vsak kristjan za oznanjevanje veselega oznanila tistim, ki ga še niso bili deležni. Žegnanjska nedelja (25.) je spomin posvečenja vseh cerkva na slovenskem področju. To praznovanje je bilo uvedeno še v Avstriji, ker je do takrat vsaka cerkev praznovala obletnico posvečenja zase, pa je pri shodih prišlo do zlorab in pretepov. Poleg tega omenimo še nekaj godov: cerkvena učiteljica in zavetnica misijonov, karmeličanka Terezija od Deteta Jezusa (1.); spomin angelov varuhov (2.), ki bi se jim morali priporočati vsak dan; redovni ustanovitelj frančiškanov, minoritov, kapucinov, klaris in svetnega Tretjega reda Frančišek Asiški (4.); redovni ustanovitelj kartuzijanov Bruno (6.); duhovnik Janez Leonardi in očak Abraham (oba 9.); frančiškanski mučenci Danijel in tovariši (10.); škof Maksimilijan Celjski (12.); karmeličanka in cerkvena učiteljica Terezija Velika-Avilska (15.); pospeševateljica češčenja Srca Jezusovega Marjeta Marija Alacoque (16.); apostolski učenec, škof in mučenec Ignacij Antiohijski (17.); evangelist Luka (18.); redovni reformator Peter Alkantarski ter kanadski mučenci Izak Jogues in tovariši (vsi 19.); opat Vendelin ter univerzitetni profesor in tretjerednik Contardo Ferrini (oba 20.); mučenka Uršula (21.); frančiškanski pridigar Janez Kapistran (23.); ustanovitelj klaretincev in škof Anton Marija Claret (24.) ter apostola Simon in Juda Tadej (28.)

AVE MARIAVSEBINA – OKTOBER 2009

217 KOLEDAR217 UREDNIKVAM218 STAROJEPREŠLOINVSEJENASTALONOVO –sv. Andrej s Krete218 ROŽNOVENSKIKRALJICIPRISVATBINEBES–P. Vladimir Kos219 NEDELJSKEMISLI–P. Bernardin Sušnik220 IGNACIJKNOBLEHAR–Franc Jaklič221 BRALISMO…–razni viri222 SVETIBRUNO–neznan avtor223 POLŠJILOV–Niko Kuret224 Jezusovčas:ENNARODALIENAVERA?–Henri Daniel-Rops226 angelizadanes:ANGELHVALEŽNOSTI–P. Anzelm Grün227 svetiPavel:KRISTUSOVOVSTAJENJE–Benedikt XVI.228 ROŽNOVENSKAMATIBOŽJA–P. Andrej Kropej229 FRANČIŠKOVAUNIVERZA–P. Martin Perc230 našakultura:MIHAPOTOČNIK–Silvester Čuk231 islam:ŠIRJENJEISLAMA:MEČ,BESEDAINRODNOST –Drago K. Ocvirk233 misijoni:TRETJAPODMENA–P. Vladimir Kos233 KITAJSKASPODPOROSEVERNIKOREJIIZSILJUJE ZDRUŽENEDRŽAVE–Wei Jingsheng234 KOLUMBIJA,GVATEMALA–agencija Misna235 “zanarodovblagor”:DIMNAZAVESA–P. Bernardin Sušnik240 SPOMINI–Janko Mlakar3. stranplatnic:MISIJONSKIPOMENKI–Marica Lavriša4. stranplatnic:ROMANJAINPOBOŽNOSTI4. stranplatnic:DAROVI4. stranplatnic:RAJNI

2009 – AM – OKTOBER 217

UREDNIK VAMZmedenim piknikom30.avgustasmozaklju

čili uradno romarsko sezono v Lemontu, kar panepomeni,dasenebivečmoglizbiratinahribu.Posebno balinarji navadno potegnejo globoko vjesen,patudinekaterizasebnipiknikisešezvrstijo,kojeuradnesezonekonec,čelevremedopušča.Zamedenipikniknamjeletosvremešlozaresnaroko:lep,sončendan,pabrezkakehudevročine.Tudiobiskjebilkarlep.Sevedajebilotudiobičajnožrebanjesrečk,kistejihposlalivjulijuinavgustu.“Sreča”jenaklonilanaslednjedobitke:$500:Antonija Burger,FloralPark,NY;$250:M/M Ivan Buh,Bridgeview, IL; $100: Drago Velkavrh, Darien,IL; $100: Nežka Guardia, Zephyrhills, FL; $100:J. M. Dolinar, Imperial,PA;$50:Lidija Goršič,Elmhurst, IL; $50: Mimi Stefančič, WilloughbyHills,OH;$50:dr. Antonija Rozman,CrestHill,IL;$50:Ivana Hirschegger,Cleveland,OH;$50:Margaret Rems,Joliet,IL.

Glavnozaslugo,dajemedenipiknikkardobrouspel,imajosevedasodelavciindarovalci.Njihovseznamobčasu,kojetrebazaključitiredakcijoteštevilke,šenigotov.Njihovaimenabodoobjavljenavprihodnjištevilki.Kljubtemusepavsemžezdajiskrenozahvaljujemo.Hvalevrednajetudinjihovazavest,dalemontskoposestvo,kipotrebujevelikovzdrževanja,služivprvivrstizbiranjuinzabavinašeslovenskeskupnosti.

Rojstni dan praznuje oktobra P. Atanazij Lovrenčič(3.okt.1922).

Umrlisooktobra:P. Janez Vianney Trinko(10.okt.1969);P. Avguštin Svete(16.okt.1979);P. Ciril Shircel (17.okt.1959);P. Bernard Ambrožič (23.okt.1973vSydneyu,Avstralija)inP. Odilo Hajnšek(30.okt.1971priSv.TrojicivSlovenskihgoricah).Gospodnajjimnaklonivečnimir.

Kot lansko, je bilo tudi letošnje poletje karznosno.Tudiobičajnahudavročinanitrajaladolgo.Včasihsevprašujem,kajjepravzapravstemglobalnim segrevanjem, okaterem je toliko govorjenja.Imamnamrečvtis,daso–vsajprinas–zimevednodaljše,poletjapavednokrajša.Sicerpamoramobitihvaležni,danamjeprizanesenospožari,poplavamiin potresi, ki prizadevajo toliko ljudi po svetu intudivZdruženihdržavah.TudiSlovenijosozadnjaletavremenskeujmeprecejprizadele:viharji,kisorazkrivali strehe, toča, ki jeuničevala pridelke inpodobno.Včasihimamvtis,danamGospodBogstemsporoča,kdojepravikočijaž,kiimavajetivrokah.Bojimsele,davečinaljuditeganočerazumeti–doklerneboprepozno. P. Bernardin

Konec vinotoka dež –rodovitno leto.

Prej ko v kozoprsku listje odpade,rodovitnejše bo prihodnje leto.

Vinotoka deževanje –grudna bo vetrov divjanje.

Če vinotoka mraz in burja brije,prosinca in svečana sonce sije.

Naš slovenski jezik je božji dar, nam Slovencem izročen,ne zato, da bi ga zanemarjali, po nemarščini celo zgubili

in sebe s svojim narodom vred potujčili.bl. Anton Martin Slomšek

OKTOBER – VINOTOK

1 Č TerezijaDetetaJezusa,red.;Remigij,šk.;2 P Angelivaruhi;Teofil(Bogoljub),spok.;3 S Evald,muč.;Gerard,op.;Kandid,muč.;

4 N 27. NAVADNA NEDELJA;FrančišekAsiški,red.;5 P Placid,muč.;Marcelin,šk.;Apolinarij,šk.;6 T Bruno,red.ust.;Renato,šk.;Fides,dev.,muč.;7 S RožnovenskaMatibožja;MarkoI.,pap.;8 Č Demetrij,muč.;Marcel,muč.;Pelagija,spok.;9 P JanezLeonardi,duh.;Abraham,očak;10 S FrančišekBorgia,red.;Danijelintov.,muč.;

11 N 28. NAVADNA NEDELJA;Emilijan,šk.;12 P MaksimilijanCeljski,šk.;VilfridYorški,šk.;13 T Edvard,kralj;GeraldizAurillaca,vitez;14 S KalistI.,pap.,muč.;BurkhardWürzburški,šk.;15 Č TerezijaVelika(Avilska),red.,c.uč.;16 P MarjetaAlacoque,red.;GerardMajella,red.;17 S IgnacijAntiohijski,šk.,muč.;Viktor(Zmago),šk.;

18 N 29. NAVADNA NEDELJA;Luka,evangelist;19 P IzakJogues,duh.intov.kanadskimuč.;20 T Vendelin,op.;ContardoFerrini,tretjerednik.;21 S Uršula,muč.;Hilarion,op.;JakobizStrepe,šk.;22 Č MarijaSaloma,svetopisemskažena;Marko,šk.;23 P JanezKapistran,red.;JozefinaLeroux,red.,muč.;24 S AntonMarijaClaret,šk.,red.ust.;Martin,op.;

25 N 30. NAVADNA NEDELJA;KrizantinDarija,muč.;26 P BonaventuraizPotenze,red.;Lucija,muč.;27 T Sabina,muč.;Frumencij,šk.;Vincenc,muč:28 S SimoninJudaTadej,ap.;Fidel,muč.;Cirila,muč.,29 Č Narcis,šk.;ErmelindaBrabantska,dev.;30 P AlfonzRodriguez,red.;Marcel,muč.;31 S Volbenk(Bolfenk,Wolfgang),šk.;Kvintin,muč.

2009 – AM – OKTOBER 218

STARO JE PREŠLO IN VSE JE NASTALO NOVOsv. Andrej s Krete, škof (660-740)

Konec postave je Kristus. Še bolj kot nas rešuje črke postave, nas dvigne k Duhu. Dovršil je postavo s tem, da je kot postavodajalec črko privedel do duha, ko je vse povzel v sebi kakor v glavi in je starozavezno postavo povišal z milostjo. Del poostave si je podredil, del pa skladno povezal z milostjo. Značilnosti postave in milosti ni med seboj pomešal, temveč je z božjo močjo spremenil to, kar je bilo v postavi suženjsko breme in podložništvo, da je postalo lahko in svobodno. Tako naj bi, po besedah apostola Pavla, ne bi več zasužnjeni pod začetnimi nauki sveta niti ne vklenjeni v suženjski jarem črke postave.

Kristus nam je s tem podaril glavni dar, razodel nam je skrivnost, prenovil naravo, on, ki je Bog in človek ter je pobožanstvil privzetega človeka. Vendar je tako sijajni in očitni prihod Boga k nam vsekakor potreboval uvodno stopnjo v veselje, po kateri naj bi prejeli odlični dar odrešenja. Zato na današnji praznik slavimo rojstvo božje Matere, po kateri je božji načrt dosegel svoj višek: učlovečenje Besede. Danes se je rodila Devida, nato pa rasla in se vzgajala ter se pripravljala, da postane mati Boga,

ki je kralj vseh vekov.Iz nje nam izvira dvojna dobrina: najprej nas vodi

k resnici, potem pa nam rešuje življenje, zasužnjeno pod črko postave.

Kako in na kakšen način? S prihodom luči namreč se je senca umaknila in milost prinaša svobodo, kjer je bilo suženjstvo črke. Današnji praznik je mejnik, povezuje namreč resničnost z njenimi simboličnimi predpodobami in staro nadomešča z novim.

Vse stvarstvo naj torej poje in raja ter prispeva svoj delež k tej slovesnosti! Nebeščani in zemljani naj se zberejo v praznični zbor, vsa občestva vernikov na svetu in vsi zbori angelov v vesolju naj skupno praznujejo! Stvarnik je danes sezidal svoje tempelj, v katerem na čudovit način stvar postaja bivališče za svojega Stvarnika.

P. Vladimir Kos – Tokio

ROŽNOVENSKI KRALJICI PRI SVATBI NEBESZakaj teh vrtnic venec ne uvene?Pletén je s svetimi besedamiGospodovih dejanj neskončne cene:Ljubezen v njih na veke nas gostí.

Njegova Mama se jih vseh spominjain znova jo dogodki veselé.Ljubezni delo vsak od njih razgrinja,o, tudi trni kronane Glavé.

A vsi doné v vstajenjski simfoniji –Marija je čakála Nanj zvesto.Bilá je v blaženosti melodijis telesom, z dušo vzdignjena v nebo.

Preprosti molek moj je že obrabljen,in vendar se iskri od zrn zlatá!In vsak od nas je z molkom že povabljenh gostiji v krasni avli Jagnjeta.

O rožnovenska Mamica Kraljica!Po Tebi hvala Kralju Vstalemu –nobene duše ne zavračaš klica,podobna Njemu, Sinu svojemu.

Jesejeva korenina

2009 – AM – OKTOBER 219

NEDELJSKE MISLI4. oktober27. navadna nedeljaZAKONSKA ZVESTOBAMr 10,2-16

Kotodlomekprejšnjenedelje,jetuditasestavljeniz dveh delov: vprašanje ločitve zakona in ljubezendootrok.Gledeločitvejebilastarazavezadokajpopustljiva,vnovizavezipanihčenesmebitipreziran,poniževan, stiskanalicelozasužnjen, torejmanjvreden od drugega. Najbolj pa to velja za ženo, ki jomora z možem vezati ljubezen, v kateri ni prostorazakakršnokolisebičnost,daosocialnikriviciločitvenitinegovorimo.Medmožeminženomoravladatiobojestransko spoštovanje, kar izključuje pravicomoža, da bi ženo odpustil. Drugi zakon ločencev jeKristuspopolnomajasnoobsodilkotprešuštvo.Lahkogovoričimoospremenjenihčasihbrezkoncainkraja–neločljivostveljavnosklenjenegazakonajedejstvo,kiganimogočespremeniti.Edinonatanačinjemogočetudiotrokomzagotovititistoljubezeninskrb,okaterigovoridrugidelnašeganedeljskegaodlomka.Svetostzakonajenamrečsvetostdružine,kijeosnovnacelicadružbe.Inpropadmarsikateredružbenevrednote,kiseodraža tudiv svetovnigospodarskikrizi, je samoposledicapropadadružinskihvrednot.Kjernipoštenja v družini, ga tudi v poslih ne bo, posledice pačutimonalastnikoži.

11. oktober28. navadna nedeljaODPOVED ZARADI JEZUSAMr 10,17-30

Kristusopišenajprejrednopotzadosegovečnegaživljenja:spolnjevanjezapovedi.Obstojapašepotkijezahtevnejšainnamenjenatistim,kiseželijoBogupopolnomaposvetiti:odpovedimetjuindoslednahojazaKristusom.Kristustodrugopotpovežestežavami,kijihpovzročajomaterialnedobrine.Človeksenanjezlahkatakozelonaveže,damupostanejoprviinceloedinismotervživljenju,karpomeni,dajihpostavinamesto,kipripadasamoBogu.Čimsepatozgodi,ječlovek že odpadel od Boga, saj postavljati na mestoBoganekogaalinekajdrugega,pomenimalikovanje.Inprav temu smo priča vnašem času. Dosvetovnegospodarske krize je prišlo prav zaradi tega, ker jesorazmernomajhnošteviloljudi,kipasonaključnihpoložajih,popustilosvojemupohlepuinnenasitnostiindobesednoizbogastvanaredilosvojegaboga.Kristjani se neprestano soočamo s tem vprašanjem, sajnikakornilahkoskrbizamaterialnedobrinepodredititistemu,karmorabitiprvo:službiBogu.PravzatoJezusvodgovoruPetrunavprašanje,kajbonjihovdelež,kersozaradinjegavsezapustili,jasnonakaže,daplačilonisamovečnoživljenje,ampakdaseBožjaskrbraztezatudinavse,karjevtemživljenjupotrebno.

18. oktober29. navadna nedeljaBOŽJI SIN JE DAL SVOJE ŽIVLJENJE ZA NASMr 10,35-45

Učenci še vedno živijo v zemeljskih predstavahnebeškegakraljestva,odtodprošnjaZebedejevihsinovinnjunematere,dabijimbilavmesijanskemkraljestvuzagotovljenaprvasedeža,dabitorejbilanekajvečkotdrugi–kakordabituditamobstojalesocialnerazlikeinstopnjeoblasti,boljalimanjpomembnaministrstva(človeksinemorekaj,daseobtemnebiposmehljivospomnil,kakorsejeslovenskavladapolanskihvolitvah“cufala”zaraznaministrstva).KristusZebedejevimasinovomanajprejdopove,dajezasámodosegonebeškegakraljstvapotrebno»pitikelih,kigaonpije«,karpomeniodpovedatisezaradilastnegaposlanstvanelevsemumaterialnemu,ampaktudiživljenju,torejsprejetinasprotovanjeinnasilnosmrt,karjebilausodaneleapostolovinprvihučencev,ampakdolgevrstemučencevzaverovsedodanašnjihdni.Karpazadevaprvamestavmesijanskemkraljestvu,pripadaodločitevinpodelitevBogusamemu,torejjeotemnesmiselnorazpravljati.IstočasnopaJezuspokažetudinesmiselnjuneprošnje:tisti,kiveljajozavladarje,nadljudmigospodujejoinizvršujejooblast.Vnjegovidružbipajedrugače:kdorhočebitivelik,najbostrežnik,inkdorhočebitiprvi,najbovsemslužabnik.Zgledjeonsam:niprišel,dabimustregli,ampakdabionstregel,karnidokazalsamozumivanjemnogpredzadnjovečerjo,ampakpredvsemssvojosmrtjonakrižu.

25. oktober30. navadna nedeljaSLEPI PROSI JEZUSA, DA BI SPREGLEDALMr 10,46-52

PripovedoozdravljenjuslepegaBartimejajenekajpodobnegakotpripovedoozdravljenjugluhonemega,očemerjebilogovorana23.navadnonedeljo(6.septembra).Negresamozaenoodmnogihozdravljenj,okaterihnamporočajoevangeliji.Čudeži,kijihjeKristusdelal,nisovprvivrstipotrdilonjegovebožanskemoči,ampakpredvsemdejanjausmiljenja,jepavsakoozdravljenjejeistočasnotudioznanilo,kigajetrebaznati prebrati med vrsticami. Tudi pri Bartimeju jepripomba,dagajeozdravilanjegovavera,kijeobičajnipogojzaozdravljenje.Ševažnejšajepripomba,dajeozdravljeni»šelpopotizanjim«.Gretorejzavečkotlezatelesnoozdravljenje.Tojenamrečprineslotudispoznanje, katera je prava pot v življenju: hoditi zaJezusom.Bartimejjeprejsedelobpotiinberačil,kospregleda, pa nemudoma začne hoditi za Jezusom.Množica, ki je bila navzoča, pa kljub temu, da vidi,ostaneslepainnespoznanujnostihojezaKristusom.Tusejetrebavprašati,kajjeznami.Alismoverni,kismospregledaliinhodimozaKristusom?Somnogestopnjevere,patudimnogestopnjenevere.Odtistih,kisokristjanisamopoimenu,dotistih,kisizaresničnokrščanskoživljenjeprizadevajo.Nakateristopnjismomi?Alisivsajprizadevamopritiviše?

2009 – AM – OKTOBER 220

FrancJaklič

IGNACIJ KNOBLEHARPROTI KARTUMU

nadaljevanje

Glede prebivalcev Kartuma pravi v omenjenempismuDovjak:»Karjihjetukajgosposkegastanu,seoblačijopoturško.Nekateriimajovrhoblekešehaljo,kijimsegadokoleninšenižje.Drugisooblečenivkratkehlačeinširokosrajcočeznje;pokritisozrdečokapico.Ladjarjiindelavcinosijosamohlačedokolen;na glavi imajo belo kapico. Če je zjutraj ali zvečerhladno,sivržejočezplečaplatnenoogrinjalo;akopripekasonce,sistemogrinjalomovijejoglavo,ponočipajimslužizarjuho.«

»Použijesevtehkrajihvečovčjegainkozjegamesakakorpagovejega.Kuretineingolobovsemnogovidi.Nemanjkamaslaindobregamleka.Vsakdanjikruhjimjedura.Namočijojo,potemjoženskazmeljeskamnomnahrapavemkamnu;kojezadostinamlena,jozmesijo,položijonavročoželeznoploščo;obrnejojodvakratalitrikrat–inkruhjepečen.Kdorpremore,rajšiuživatakopripravljenkruhizpšenice,kisesejetuditukajinzorívmarcu.Namestonoža,vilicinžliceimajoprijedipetprstovnaroki,kiznjimisegajovskledo.«

Našimisijonarjisobilizeloutrujenioddolgegainnapornegapotovanja.Začasnososenastanilivhiši,kijimjojebildalnauporabokavkaškiČerkez,upravnikdongolskepokrajine.MaševalisovutinekegaEvropejca.Topajebilolezanekajdni.

16.februarjajeprovikarp.RyllopisalvRim,dasemujezdravjevrnilo.SKongregacijesomu3.julija,kojebilonžepodzemljo,kozdravljenjučestitali.Pismopravi,dasobilivskrbehzaradinjegainzaradinovegamisijona,kiKongregacijo»tolikostane«,inkisogaoninnjegovitovariši»zgorečnostjozačeli«.

Ryllo je kupil od mohamedanca Osman beja vrt,ležečobModremNilu,innanjemveliko,staroinnapolrazpadloposlopje.Oblastidaljčasanisopotrdilekupčije,kersotudioneimelemisijonarjezavohuneevropskih držav; grozile so jim in jih silile, naj sevrnejovEvropo.TudikartumskiupravnikHaledpašajimjenasprotoval;hujskalisoga,kakorbomovideli,propadliEvropejci,ki jim jebilmisijonzeloneljub.ŠkofCasolanijepaposlalupravnikuodločnopismoingavnjemopozoril,daboimelneprilikeskonzulatievropskih velesil, ki so misijonu dobile od vlade vEgiptuzagotovilovarnostiinnemotenegadelovanja.Natosooblastikupčijopotrdile,Haledpašajepaposlalmisijonarjemprijaznopismo.

Dne4.majaleta1848sosevselilivkupljenohišo.Tedaj je p. Ryllo spet zbolel za mrzlico in grižo.

Knoblehar,kijeopravljalnjegovodelo,jepisalškofuWolfu:»Sredivsehtrdihpreskušenjmejenajboljboleloupadanjepoguma,kisejevidelopovsodinkipritakihokolnostihpovročavečškodekakorokuženizrakinnalezljivebolezni.Bogpanipustil,dabimiugasnil

zadnjižarekupanja;krepilamejezavest,dajihnatisočepobožnomolizauspehtegamisijona.«

Okolibolniškeposteljep.Rylla sosedrugi štirjemisijonarji posvetovali, kako bi postavili kapelo instanovanjezaseinzabodočegojence.DabimogliKongregacijizaširjenjevereposlativsajkratkoporočiloorazmerahvdeželi,soseškofCasolani,KnobleharinVincoodpravilinakamelahvbližnjidelSenaarja.Zakakšnodaljše potovanje niso imelidovolj denarja. Misel na bolnegap.Ryllajihjehitropoklicalanazaj.

PovrnitvisobilirazenKnobleharja spet vsi malodušni.Vrhtegajimjesončnapripekapilamoči.Njihovaedinautehaje bila sveta maša; mogli sojo opravljati pa samo ob nedeljah. Véliki teden je bil žalosten, ker niso mogli imetisvetih obredov. VelikonočnonedeljojeKnobleharmaševalpoleg bolniške postelje p. Rylla na zasilnem oltarju,položenemčezdvazaboja.

Stanjeprovikarjap.Ryllasejevidnoslabšalo.ImenovaljesvojegadragegagojencaKnobleharjazasvojeganaslednika,zageneralnegavikarjamisijona,inmuizročilvsepravice,kijihjebilprejelodpapežainodKongregacije.Vedelje,daškofuCasolanijunidostizamisijonindasebokmaluvrnilnaMalto.

Odlok,kigajep.RyllonarekovalKnobleharjuinga na koncu pospisal, se začenja z besedami: »Ryllomoriente–koRylloumira«.Vedelje,komuizročanovimisijon.Knoblehar,kijeimelšele29let,jezeloneradprevzel silno težavno in odgovorno nalogo. Prevzeljojepa,kerjevedel,dasedrugačemisijonsplohnebozačel.Tudijeupal,dagabomodriindelavniškofCasolanitakodolgopodpiral,daboizRimaprišelnov,skušenprovikar.»Živosemzaupal,dameboGospodpodpiralvtejslužbi,kisemvnjej,boljkotkdajprej,potrebovalnjegovegavarstva;gledalsemzlastinato,da bi dvignil upadli pogum.« Tako je pozneje pisalškofuWolfu.

Nakupljenemsvetusozačeligraditikapelo,šoloinstanovanjezaseinzaprihodnjegojence.Potamkajšnjinavadisoilovicozaopekoizkopalipolegstavbišča;nasoncusejehitroposušila.Opekosopokladalidrugopolegdruge,nadtoplastdrugoitd.Potemsovsešeometali z blatom, na vrhu vodoravno položili kole,slamoinblato.Stavbajebilaenonadstropna,zasilnoinslabonarejena.

P. Ryllo

2009 – AM – OKTOBER 221

LJUBLJANA—Po podatkih Statističnega urada RS sobilelanivSlovenijisklenjene6.703 poroke,karje5,2%večkotvletu2007.Hkratijebilo2.246 ločitev,karje14,1%manjkotletopoprej.SlovenijajevEvropskiunijipo številu sklenitev zakonskih zvez na 1.000 prebivalcev na zadnjem mestu.TikprednjosošeBolgarija,LuksemburginMadžarska.DUNAJ — Papeška misijonska ustanova Missio je obzačetku leta duhovništva spomnila, da so Avstrijci v okviru programa botrstva v zadnjih tridesetih letih omogočili pripravo na duhovništvo kar 17.000 bogoslovcemvdržavahvrazvoju.Botri—posamezniki,skupineinžupnije—soštiriletaplačevalipo570evrovletno,toje47,50evramesečnozabogoslovce.Zdajvzdržujejo110bogoslovcevvAfriki,AzijiinLatinskiAmeriki.MADRID — Bagdadski nadškof Jean Benjamin SleimanjezašpanskoKaritaspoudaril,daje za nasilje v Iraku v večji meri kriva politika kot religija.Vzadnjemletujebiloza80%manjžrtev.Izrazilpajebojazen,dabinedavninapadinakatoliškecerkve»razbliniliupanje,dajeupadnasiljaprebivalce,mednjimištevilnekristjane,spodbudilkodločitvi,dabodoostalivsvojideželi«.KÖNIGSTEIN — Prva stvar, ki jo potrebujejo danes katoličani v Vietnamu, so cerkve,sozatrdilivietnam-ski škofjemedpotovanjempoEvropi,potemkosokončaliobiskad limina apostolorumpripapežuBenediktuXVI.innjegovihsodelavcih.Brezcerkvanemorejoopravljatipastoralnedejavnosti,karimaposledicetudizavseživljenjeindeloskupnosti,kiserazvijajoobsvetiščih.MANILA — Filipinski škofjesorazglasili “pastoralno leto molitve in dela za mir in sodelovanje laikov pri političnih spremembah”.Njihovevolitvesonepoštene,kandidatiporabijoogromnodenarjazavolilnokampanjo;politikisozrcalodelitvedružbenarevneinbogate,politikaprinekaterihveljazanekajslabega,medmladimijemogočeopazitivelikocinizmainbrezbrižnosti.NEW YORK — Iraškemu kaldejskemu nadškofu v Mo-sulu Paulosu Faraju Rahhu,kisogaugrabiliinubililani,jefundacija Pot k miru posmrtno dodelila letno nagrado.Tojepriznanjezanjegovoglobokoindragocenopričevanje s prizadevanjem za spoštovanje in krepitevtemeljnepravicedoverskesvobodepovsemsvetu.MOSKVA — V Ruski federacijisekažejoznamenja izboljšanja odnosov med katoliškimi skupnostmi in oblastminadržavniinkrajevniravni,kardajeupanjenaboljšoprihodnost,jepovedalmoskovskinadškofPaoloPezzivpogovoruzaL’OsservatoreRomano.DENVER — Mediji imajo velik vpliv na oblikovanje javnegamnenja,zatojenujno,da katoličani razumejo, kako deluje “četrta veja oblasti” in kdo stoji za njo,jepovedaldenverski nadškof Chales Chaput.RIM—John Henry Newman(1801–1890),edennajvečjihkrščanskihmislecev,kisejeizanglikanstvaspreobrnilvkatoliškovero,bo kmalu razglašen za blaženega.MADRID—Španijajekljubpovečanjuprebivalstva(čezsedemmilijonov)za Belgijo druga evropska država z največ ločitvami.Vzadnjihosmihletihješteviloporokupadloza10%inšeupada.Lansko leto jebilo131.012

razvez.Preddesetletjisejeoddvanajstihzakonovločileden, danes od treh dva. Do ločitev pogosteje prihajamedzakonci,kisoporočenimanjkotpetlet.NEW YORK — Po podatkih Odbora za zaščito novinar-jev (CPJ)jebilood1. januarja 1992 do 3. aprila letos po vsem svetu umorjenih 735 novinarjev.NajboljnevarnedržavesoIrak,Alžirija,Rusija,KolumbijainFilipini.VATIKAN—Benedikt XVI.jeposlanicozasvetovnidanmiru, 1. januarja 2010, posvetil temi “Če hočeš gojiti mir, varuj stvarstvo”.ZaZemljonosimoskupnoodgovornost;vsedržavemorajoskrbetizanjenousodo.TORONTO—Urad za življenje in družino pri Kanadski škofovski konferenci in glavni svet Kolumbovih vitezovstasprožilakampanjoproti uzakonitvi evtanazije kot pomoči pri samomoru.Škofjesopovabilikatoličane,najpišejoingovorijossvojimiposlanci,dabodotiizvedelizanasprotovanjekanadskihdržavljanov.MADRID — Prihodnji svetovni dan mladih z geslom “Ukoreninjeni in utemeljeni v Kristusu, trdni v veri”bo od 16. do 21. avgusta 2011 v Madridu. Logotipsrečanja,križnakronivoblikičrkeM,podnjopaskupinamladih,simboliziramladevsegasveta,kisezdružujejok praznovanju svoje vere ob papežu v znamenju Kristusovega križa in tako oblikujejo krono almudenskeDeviceMarije,zavetniceMadrida.ASSISI—V nedeljo, 2. avgusta,jeFrančiškovo mesto obhajalo “praznik odpuščanja”. Na ta dan, ki ga jesvetnik uvedel 2. avgusta 1216, se tradicionalno zberena tisoče romarjev v baziliki Porciunkuli k molitvi zaodpuščanjesvojihgrehov.PopoldneistegadnepajevAssisiprispelopoenotedenskempešromanjupodgeslom»OdBesedektvojimkorakom«šeokolitisočpetstomladihizItalije,HrvaškeinAvstrije.WASHINGTON — Ameriški zavod za raziskavo javnega mnenja Gallupjeugotovil,dasev ZDA povečuje število zagovornikov odločitve za rojstvo otroka (“pro life”),zmanjšujepatistih,kizagovarjajopravicomateredosvobodneizbire(“prochoice”).LAHORE—Nadškof John Lawrence SaldanhajevpogovoruzaAsiaNewspozval kristjane po vsem svetu k molitvi in solidarnosti s kristjani v Pakistanu.TojenaredilponapadumuslimanskihskrajneževnakristjanevmestuGojravPandžabu,kjersojihubiliosem,mednjimišestizenedružine.VodilnipredstavnikikrščanskihCerkvavPakistanupaso11.avgustrazglasilizadanprotestaprotinasiljumuslimanskihskrajneževnadkristjani.KOMPOSTELA — Znamenito božjo pot Santiago de Compostela so “odkrili” tudi v Hollywoodu. JesenibodonamrečzačelionjejsnematifilmznaslovomPot.Filmpripoveduječudovitozgodbootem,kakojeameriškioče,kijeprišelpopepelvŠpanijiumrlegasina,pritemodkrilJakobovopotinnjenduhovnipomen.BRUSELJ—Eurostat je objavil podatek,daštejeEvropska zveza več kot 500 milijonov prebivalcev,patudi,dase ještevilo rojstev v letu 2008 v vseh državah članicah, razen v Nemčiji, povečalo. Najbolj na Irskem,kjersejelaninatisočprebivalcevrodilosedemnajstotrok,sledilistajiFrancijainVelikaBritanija.

brali smo...

2009 – AM – OKTOBER 222

oktobrski svetnik

sveti Brunoustanovitelj kartuzijanov

ok. 1030 – 1101

V apostolski konstituciji “Umbratilem”, s kateroje leta 1924 Pij XI.znova potrdil Pravila kartuzijanskegareda,jezapisal:»Izrednovažnojebilo,dajesv.Brunoobnovilvsvojemprvotnemstanjutasamotarski

način življenja, ki jemed vsemi najboljsvet in so ga tolikostoletijgojiliinživelipo samostanih…, dabineprestanoprosiliBožje usmiljenje iznebes na ljudi, ki sepremalo menijo zasvojezveličanje…«

Sv.BrunojebilrojenvKölnuokolileta1030.Niznano,čejebilplemiškegarodu.Ker so imeli v tistihčasih šole samo samostaniincerkve,jehodilvtakošolotudisv.Bruno.Žezgodajjepokazalizrednonadarjenost,zatosoga

šečistomladegaposlalina tedajnajbolj slavnošolostolnicevReimsuvFranciji.Tamošnjegaduhasejetakonavzel,dasomupoznejenegledenanjegovnemškirodrekliFrancozBruno.

Njegovaosebnost jevReimsukmaluzbudilapozornost njegovih profesorjev. Iz ohranjenih zapisovvidimo, da se je odlikoval predvsem v modroslovjuin bogoslovju. Zaradi te izredne nadarjenosti je žekmalupokončanihštudijahpostalprofesorreimskekatedralnešole,okolileta1056pajebilže“summusdidascalus”,velikiučenik,nadzornikvsehreimskihšol.Nekakov istemčasu jepostal tudikanonikreimskestolnice,žeprejpagajeskanonikatomkolegiatnegakapitljaprisv.KunibertuodlikovalKöln.Bitičlanreimskegakapitlja jebilavelikačast,saj jeveljalaCerkevvReimsuzaprvovFrancijiinsonjeniškofjekronalifrancoskekralje.Kanonikovjebilo72insoživelipopravilih,kijihjeizdelalcerkvenizborvAixlaChapelleleta816.Kanonik jeohranil svojepremoženje, imeljesvojohišoinuživaldohodke,predpisanopajebilodoločenoskupnoživljenje.

Leta1068ali1069jespomočjokraljaFilipaI.postalreimski nadškof Manase de Gournay, ki je reimskoškofijo spravil na dno. Ljubil je orožje in zanemarjal škofijo ter predrzno segal po tujem imetju. Ker

je bil dvoličen in lažniv človek, je papeža GregorjaVII. dolgo vlekel za nos. Ker je hotel slepiti svet, jeza kanclerja postavil krepostnega Bruna, toda ta gajekmalu spregledal in sečástiodpovedal ter skušalznekaterimisodelavciizkapitljazačetibojprotipokvarjenemu nadškofu. Boj je bil dolg in so v njemizgubilivsepremoženjetersomoralibežati.Popustilipaniso.KončnojepapežGregorVII.ukazalreimskiduhovščini,najsenadškofuuproingaizženejotersispristankomnjegovegaodposlancaizberejonoveganadškofa.VsisohoteliBruna,onpasejezdaj,komujebilookrog50let,zdvemaprijateljemaodločil,dazapustisvetinsprejmeredovnoobleko.

VrnjenopremoženjejeBrunorazelilinstovarišemaPetrominLambertomšeliskatkrajmiru.NajprejsosezanekajčasakotpuščavnikinaselilivSecheFontaine,posestvu cistercijanske opatije Molesmes. Ko pa jeopatijaposestvopotrebovalazase,sošliiskatnovkrajvokolico300kilometrovoddaljenegaGrenobla,kamorjihjepritegnilslovestamkajšnjegaškofasv.Hugona.TajimjepokazaldolinoChartreusevDauphinejskihAlpah,kakih1000metrovnadmorjemsredigozdovinšedanesdalečodvsehnaselij.TamjimjepomagalzgraditiMarijinocerkvicoinposameznesamotarskecelice,kakorsojihuporabljalidrvarji.

Ker je Bruno dobro vedel, da so za puščavniškoživljenjesposobnilezeloredki,jeposrečenozdružilsamotarstvosskupnimživljenjem,kotgašedanesživi

Kartuzija Pleterje iz zraka

2009 – AM – OKTOBER 223

kartuzijanskired.Sejepaprvaskupnostskorajrazbila,kojepapežUrbanII.BrunapoklicalvRimkotsvetovalca.DolinaChartreusejezanekajčasaosamela,vendarBrunošenibildolgovRimu,kososenjegoviduhovnisinovispetvrnili.Odtlej so jozapustili samov letih17921816 in 19031940, ko jih je pregnala človeškazloba. Še danes je tam vrhovno vodstvo kartuzijanskegareda,kamorspadatudislovenskikartuzijanskisamostanPleterje.

Bruno ni dolgo ostal v Rimu. Papež Urban II. jespoznal,daboimelvečodBrunavsamoti,kotpačeganaredizakardinala,karjebilnjegovnamen.Zatomuje

dovolil,dasesmeumaknitivsamotoLaTorrevKalabriji,karsejezgodilonekakomedleti1090in1095.Brunojevseživljenjehrepenel,dabisevrnilvChartreuse,asejemoraltemuodreči.Umrljeleta1101vLaTorresredinovihsobratov,kisosezbraliokolinjega.

Slovenija je imela v zgodovini več kartuzijanskihsamostanov:Žičevletih11551782(ukinilgajeJožefII.); Bistra v letih 12551782 (ukinil ga je Jožef II.);Jurkloštervletih11671635(razpuščen,kerjeprišelpodvplivprotestantizma)inPleterje14031593(razpuščenzaradipropadaredovnediscipline),obnovljen1904inobstojašedanes.

Tlačannismelloviti.Biljekvečjemugonjačnalovihgrajskegospode.Seveda,branilsejemedvedovinvolkov,kisonapadalinjegainnjegovedomačeživali.Todakakobimoški,kiživisredinarave,mogelzatajitisvojolovskostrast?Kerniimelpravicedogosposkegalova,jebildivjilovec.

Nadobršnemdeluslovenskezemljepaježeodnekdajvnavadilov,kigajegospodaprepuščalakmetom,lov,kisejevnjemrazživelatudilovskastrastpreprostegačloveka,lovnapolhe.Zgodovinskiviriporočajožeodsrede13.stoletjadaljeolovunapolheprinas.Sicerjemoralkmetzatalovodrajtovatidavščinogosposki,ki jebila lastnicagozda.Zadobro luknjo, “polšino”,sodajaliv17.stoletjupodvagoldinarja,večalimanj,kakršnajepačbila,naKozjanskemv18.stoletjupoentolarnanočodpasti,pravtolikonaDolenjskem.

RajkoLožarželočiizrazitapolšjapodročjanaSlovenskem.Zeloprostranopodročjeobseganotranjskeinzahodnodolenjskegozdove,drugitakšnopodročjeso bukovi gozdovi v Savinjski dolini, nad Dreto inpod Menino, še tretje takšno področje je bilo svojedniKozjansko.Omembevrednojetuditolminskoin

kobariškopodročje.Vsakdove,dajeopolhihprvipisalprinasValva

sor,indajekototroksvojegačasazaresverjelgovoricam,češdapolhepasesamvrag(primitivnaljudstvapoznajo “gospodarja živali” kot posebno božanstvo,kiodloča,kolikoživalismečlovekupleniti).Kdorjekdajdoživel,kakopolhivmesečnihnočeh lezejo izsvojih duplin, gomaze po deblih, škrebljajo, kihajo,lomastijoinpokajo,senebočudilkranjskimkmetom,kisootempripovedovalipriljudnemubaronu.Kdorpapoznanjegovčas,setudibaronunebopomilovalnosmehljal.Kmetjesomuzatrjevali,daimavrag,kakršenseprikazuje,podobopolkozla,polčloveka,karsejezdelo baronu popolnoma verjetno. Vrag poka nadpolhizbičem.Kdorzaslišipokinživžg,najbržzbeži,kergavragsicerpodrenatla.Vragsvojepolhetudizaznamuje,kakorkmetzaznamujesvojodrobnico.Vsakpolhimabajenaenemušesuzarezo,kimujoskorajzatrdnonaredivrag…JosipuJurčičujestaripolharTrpekpovedalzgodboobrodnikunaKolpi,kijemoralvtemniinviharninočiposvetemSimonuinJudunahrvaškostranKolpeinsemujenagnetlovčolnvseživo

NikoKuret

v hladnih jesenskih jesenskih nočeh

polšji lov

Polh

Vrag polhe pase

2009 – AM – OKTOBER 224

sveta zgodovinaHenriDanielRops

VSAKDANJE ŽIVLJENJEV PALESTINI V JEZUSOVEM ČASU

Prvi delDEŽELA IN NJENO LJUDSTVO

II. poglavječloveška podoba

EN NAROD ALI ENA VERA?

VneposredizvezizizvoromljudstvaobljubeomenjaSvetopismošenekodrugo ime:Aramejci.TakojeMojzesovapostavazapovedovalavsakemuverniku,kijeprišeldarovatkJahvejevemuoltarju,najzakliče:»Mojoče jebilblodečAramejec…«Kdoso torejbiliAramejci? Gotovo semitsko ljudstvo, zelo nagnjenoknomadstvu,kise jenapragu2.tisočletjapredKr.ssvojimičredamiklatilopogornjiMezopotamijiobvznožjuAntiTaurusa.Toobmočje,kitvorisevernidel“rodovitnegapolmeseca”, imenujeSvetopismoPad-dan Aram,deželaočetov.NjegovoglavnomestojebilHarán, karavansko središče ob Evfratovem pritokuBalikhu.TukajsejeustavilAbrahamobsvojinavdihnjeni selitvi, tukaj se je ustalil njegov brat Nahór,semjeprišelJakobiskatsvojoženoRebeko,odtodjetudi prišel véliki vedeževalec Bileám sporočit svojevznemirljivo oznanilo. Ko je urejevalec Svete knjigesvoje ljudi naredil za potomce osebnosti po imenuArám,najmlajšegaSemovegasinu,jeverjetnopreložilvmitičnooblikonekogotovoresničnost.

Znarodnostnegavidikatorejizviraljudstvo,kijezasedloPalestino,izskupinearamejskihrodov,kisejekakihdvajsetstoletijpredKristusomboljalimanjodtrgalaodcelote.Tirodovisosepovezalispripadniki

ibrialihabiru–torejHebrejcev,kotsmovideli–kisoromaliodEvfratadoNilaprekoKanaana,pasliživino,patudiropali,čejenaneslo.Zdise,dasoprednikiIzraelaprevladalissvojoavtoritetonadtolpamihabiru,jimdaliprveosnoveorganizacijeinsekončnozliliznjimi.Dolgočasasosepamoraliborititudiprotidrugimaramejskimtolpam,kisosililevsmerinjihovihpašnikov.Mnogopozneje,v9.in8.stoletju,kojebilIzraelžestalnonaseljenoljudstvovSvetideželi,sosespetmoraliboritiprotisvojimdavnimbratom.Aramejcikisotakratdoživeliosupljivoobnovitevživljenjskemoči,sonarediliizDamaskaglavnomestoinustanovilikneževine tja do Perzijskega zaliva, so večkrat vdrliv Palestino. Iz tega časa je tudi upoštevanja vredenjezikovni pojav: aramejščina je prevladala skoraj povsem Bližnjem vzhodu, še posebno pa v Kanaanu,tampašetolikolaže,sajsobiliIzraelcikmalupotempregnaniizsvojedeželeobNabuhodonozorjevemizgnanstvu.KososeizgnancivrniliizBabilonije,sonašlitamaramejskeprebivalceinraboaramejščine,pasojoposvojili.Pravzanimiv“povratekkizvorom”…

Naj to pomeni, da so bili Judje Jezusovega časapreprostoinsamoAramejci?Ne.Svetopismopokaže,da so bila nekatera plemena v ozkem sorodstvu z

polhov.Poganjalojihje»nekajšeboljčrnegakakornoč«,biloje»nekajtacega,kakordabisebilkozelnazadnjenogepostavil«.Kojebrodnikvesprestrašenpriveslalnanašostran,jevendarzahtevalplačilo.Neznanecmujedovoliltolikopolhov,kolikorjihlahkopobijezenimzamahomvesla.Brodnikjeudaril–popraznihdeskah.»Obletelgajestrašenpuh,dabigabiloskoroznakvrglo,polhovinhudičapaženibilonikjer,leobKrki(tu ga je Jurčič polomil, saj v začetku govori o Kolpi)poskalovjusejeslišalodleskanjeinpokanje,dajebrodnikuskoziušesaletelo.Parecipotlej,«jedostavilstariTrpek,»dahudičrespolhovnepreganja.«

Ktejverisodidruga,tistanamreč,dasivraglastilisastepolhe.VokoliciSodražicesopolharjizaslišali,dajepastšklompnila.Skočilisopogledatinvideli,davisiiznje“lišček”,polhbeleinčrnebarve.Kosogahoteli vzeti, se je oglasilo iz gozda: »Dajte mi polha

nazaj,polhjemoj,nepavaš!«Fantjesojohitrihnogucvrli proti domu. Drugje beremo, da se je starček,strastenpolhar,nekočvračalssemnjadomov.Hodiljepogozduinopazilnanekemhrastupolha,kisejeujelvpast.Starecgaje–ena,dve–snelinstisnilpodsuknjo.Kosejepribližaldomu,jenenadomazaslišalzasebojglas:»Gričar,lisasteganazaj!«Todamožaksejezasmejalinodvrnil:»Kajboš,sajnivečživ!«Šejeklicalozanjim,astarecsezanjnimenil.Kopajebildomaženapraguinjehotelodpretivežnavrata,gajenekdostakosilopahnilvhrbet,dasejezvrnilpoveži.Stežavosejepobralinvidel,dapolhaninikjerveč…

Takeinpodobnezgodbepanašihkmečkihljudinisomotile,dabinelovilipolhov.Lovijojihdodanašnjihdni,čepravnevečtakovnetokakorsvojčas.Pustimoobstranipolšjemeso.Todakožuščki,sezdi,sošezmeromobrajtani.Žalpaizginjajopolhovke.Škoda!

2009 – AM – OKTOBER 225

AramejciAbrahamovegarodu,čepravsobilaznjimiv laseh:potomci Izmaela,kar smoževideli,pa tudiljudje iz Moába in dežele Amóncev, ki so izhajali izLota,torejizkrvoskrunstva,kistagazagrešilinjegovihčeri(prim.1Mz19,30).PodrugistranipaSvetaknjigagovori o “sedmih narodih”, ki so jih daljni prednikiIzraelauničiliinvečalimanjvsrkali(5Mz7,1).Medtemi,kisosevključili,jetrebaopozoritinadva.TosopoenistraniKanaanci,katerihimesmožesrečaliinsojihJozuetovetrumeobprihodunašlenaseljenev“Kanaanu”:tosomediteranskiinkavkaškielementi,pamočnosemitiziranizaradidotokanarodnostneskupine,kisojov18.stoletjunaobalahSirijepoznalipodimenovFeničani..Podrugistranipasotisti,kijihSvetopismoimenuje“Hetejce”,mipajimpravimoHetiti.Tojebilonesemitsko,predarijskoljudstvo,kigajedolgočasapoznalosamoSvetopismo.IzpozabejihjepotegnilHroznyvzačetku20.stoletja,poWinklerjevihodkritjihizjemnihtablicvBoghazköyuvTurčiji,pasopostaliedenodvélikihdogodkovarheologije.TisočletsoHetitigospodovalinadvsoAnatolijoinvdiralivvseokoliščedežele,tudivKanaan.VsinaporivélikegaegipčanskegafaraonaRamzesaII.,dabijihpregnal,soseizjalovilivneodločenibitkipriKádešuleta1290pr.Kr.NjihovištevilninaslednikisoživelivPalestinikojenjihovimeprijpropadelpodudarcivélikegaarijskegavdora.PolegKanaancevinHetitovsobilivpalestinskinarodnostnimešanici raztopljenišedrugielementi.Prekotezemeljskeožineješlošeinšeljudstev.Biliso,naprimer“Horim”,tistiHorejci,kismojihspoznaliiztablic,najdenihvRasŠamra,paAmorejci,kijihSvetopismoimenujeAmalečáne,Perizéjci,Gibeónci,pašedruga imenabližnjihsorodnikovtistihHiksov,kisobilizavzeliEgiptobMojzesovemrojstvu.

TopilniciljudstevnaIzraelovizemlji je pripomoglo velikozgodovinsko dejstvo, pravzapravdve:dvekazenskiodpraviAsircev pod Sargonom II. vGalilejoinSamarijo(722pr.Kr.)inKaldejcevpodNabuhodonozorjem v Judejo (586 pr. Kr.).V teh opustošenih pokrajinahje nastalo novo prebivalstvo izvseh vrst ljudstev: Aramejcev,Kanaancev, Feničanov, Anatolijcev inceloMezopotamcev, skaterimsosepomešaliostankiIzraelovih rodov. Ko so se izgnancivrniliisBabilonijeleta538pr. Kr., so morali hočeš nočešživetiskupajstemipritepenci.Velikopozneje,medleti165in105 so véliki makabejski zavojevalcissilonaredilideželospetjudovsko,karjimjepopolnomauspelo.Uspelojimjecelo “pojuditi”beduine juga,Edomce, tradicionalnesovražnikeJakobovihpotomcevodzgodbezlečodalje.Jepares,dasojimtileta40,malopredKristusovim

rojstvom, vrnili, saj je Edomec Heroddosegel pri rimskem senatu naslovkraljaJudeje–nedabiseodpovedalJahvejeviveri.

Ta judaizacija vse Palestine pani prevladala nad različnostjo izvora. Ta se je v Jezusovem času kazalavznačilnihrazlikahprebivalstvaprovinc. V negostoljubni deželi najugu se je okrog Jeruzalema stisnilomajhnotrdojedroizseljenskihpovratnikov–vglavnemJudovinBenjaminovrod–;tukajbinarodnostlahkoimelizačisto.Nasprotnopajebilanadobrizemljisevernihokrajev,kisojihnekočposedovalirodoviÁser,Néftali,IsahárinZábulon,naseljenosttujcevtakomočna,daseIzraelcitamnisoponovnonaselilikajprida.Družinastaregaizvora,kotjebilaJezusova,kijeizhajalaizkraljaDavida,jemoralabitikajredka.Dejstvojetakobilovoči,dasodeželopoimenovaliguélil-al-Goyim,“okrožjepoganov”;inpomakabejskijudaizacijisojireklisamoGuélil,Galileja.TodaprebivalciJudejesopreziraliGalilejce,tekmetavze,kisogovorilistakimnaglasom,danisimogelrazločitinjihoveizgovarjavebesedimmár(jagnje),hamár (vino) inhamór (osel), inki so jihsumili,dasegredoPostavonekamposvoje.

Nedasetorejgovoritionekijudovski rasi.Aliseje razvilnek rasni tip?To,karveljavnašihdnehzanajboljpogosto:velik,zakrivljennos,močneinzelordečeustnice,kodrastilasje,zelenealisvetlorjaveoči?Otemnevemonič.Novazavezaintalmudskispisio

tem molče. Niti ne moremo zgotovostjoreči,dasobiliJudjeJezusovegačasanizkerasti,kakorbisenamnajrajezdelo.Čenam Stara zaveza prikaže zelodobrodrobnegaIzraelcaDavidavpričovelikegaarijcaGoljata,pačni mogoče narediti nobenegasplošnegazaključkaizdejstva,dajebilcestninarZahej,okateremgovorievangelij, takopritlikav,danivmnožicividelnič,ali iztega, da sv. Pavel samega sebeimenuje“negodnika”.

Ljudem Svetega pisma, tudiJezusovim sonarodnjakom, jebilpojemrasetuj.Inšeboljtujajebilatistaizrojenostrazumainvesti,kijoimenujemorasizem.ČesoIzraelciimelikotljudstvonekneskončenskupenponos,

zatonikakornisobilisamizase.Zanjejebilverskividikprednarodnostnim.Nisopripadaliizvoljenirasi,kerbiizhajali izsvetihoseb–kajnibrezdvomašekupdrugihljudiizhajaloizAbrahama?–ampakzato,ker

Karikatura vzhodnoevropskega Judav začetku 20. stoletja

2009 – AM – OKTOBER 226

angeli za danesP.AnzelmGrün

angel hvaležnosti

sobilizvestizavezi,sklenjenimedBogominnjihovimipredniki.KajnepripovedujeSvetaknjiga skancemhumorjaoJonu,kinimaralitispreobračatodvratnihNinivljanovinjezatodobilpočitnicevmorskipošasti?Kotbomovideli,jeprihajalodoprozelitizmapovsod,kjersosenastaniliJudjeizvenPalestine.Jahvejevvernikjezaničevalinpreziralpogananezato,kerjepripadal

nekidrugirasi,ampakker jepripadalodvratniveri.ČejeparazglasilzasvojoverovenegaBoga,sprejelMojzesovopostavo, sprejelvseobveznosti,posebnoobrezo,znamenjezavezenamesu, jepostalbrat. Innasprotno:bratporasi,prebivalecSvetedežele,kinimaral spolnjevati zapovedivere, jepostal ipso factoizobčenecizzavezeinnivečpripadalizraelskirasi.

Hvaležnostjedandanespostalaredka.Ljudjeimajoneizmernezahteve.Zdisejim,dabodoprikrajšani,zatopotrebujejočedaljeveč.Postalisonenasitniintakosploh ne znajo več uživati. Francoski filozof PascalBruckneropisujedanašnjegačlovekakotvelikanskegadojenčkazneizmernimizahtevamidodružbe.Nikoli

nedobidovolj.Inčesemunegodidobro,sovednokrivi drugi. Kajti ne dajo mutega,karvendarneobhodnopotrebujezaživljenje.

Angelhvaležnostibiradvtvoježivljenjeprineselnovokus.Radbitenaučil,danavsezačnešgledatiznovimiočmi, z očmi hvaležnosti.Tedaj boš s hvaležnim pogledom objel novo jutro,ker lahko zdrav vstaneš inopazuješ,kakovzhajasonce.Hvaležensizadih,kitepreveva. Hvaležen si za dobredarovenarave,ki jihmorešuživatiprizajtrku.Živišboljzavestno.Hvaležnosttirazši

ri in razveseli srce. Nisi osredotočen na stvari, kibi te utegnile jeziti. Jutra ne začenjaš takoj s slabovoljozaradizoprnegavremena.Nisi takojzamorjen,četiprekipimleko.Nekateriljudjesisamiotežujejoživljenje,kervidijosamoslabestvari.Inboljkovidijoleslabo,boljjimtonjihovadoživetjapotrjujejo.Ssvojimpesimističnimnačinomgledanjanaravnostprivlačijonase majhne nezgode. Angel hvaležnosti bi te radnaučil,dabipravilno inzavestno razmišljal.Čebošzačelrazmišljati,bošlahkohvaležnospoznal,kajvsetijebilovživljenjupodarjeno.Hvaleženbošzasvojestarše,kisotipodariliživljenje.Nebošhvaleženlezapozitivnekorenine,kijihimašvnjih,marvečtudizaraneinpoškodbe,kisotijihprizadejalistarši.Tuditesotenamrečizoblikovale,dasizdajtakšen,kotsi.Breztehranbibilmordapresitinneobčutljiv.Spregledalbičlovekaobsebiinnjegovostisko.Angelhvaležnostibitiradodprloči,dabispoznal,kakotejevseživljenje

spremljalnekbožjiangel,datejeangelvaruhobvarovalpredmarsikateronesrečo,dajetvojangelvaruhtudiranespremenilvdragocenzaklad.

Angelhvaležnostitibopodariloči,dabošzavestnodojemallepotovstvarstvuinjohvaležnoužival,lepototravnikovingozdov,lepotogoraindolin,lepotomorja,rekinjezer.Občudovalbošvitkostgazeleinljubkostsrne.Nebošvečnezavednohodilskozistvarstvo,ampakbošrazmišljalinsezahvaljeval.Opazilboš,dasetevstvarstvudotikaljubečiBog,kibitiradpokazal,kakorazsipnoskrbizate.

Kdorhvaležnogledanasvoježivljenjesebospoprijaznilstem,karsemujezgodilo.Prenehalbobesnetinadsebojinsvojousodo.Spoznalbo,davsakdanznovavstopavnjegovoživljenjeangel,dabigavarovalprednesrečoinmudalčutitisvojoljubečoinozdravljajočobližino.Skušajnaslednjitedenprehoditiskupajzangelomhvaležnosti.Videlboš,kakobošvsespoznavalvnoviluči,kakobotvoježivljenjedobilonovokus.Svojegaangelahvaležnostibošlahkotudiprosil,najtenaučizahvaljevatisezaljudi,skaterimiživiš.Pogostomolimosamoza ljudi,kisozanaspomembni,ko jihželimospremenitialičesiželimo,dabijimBogpomagal,jihozdravilinpotolažil.Včasihjenašamolitevzadrugeprejmolitevprotinjim.Radibi,dabipostalitakšni,kakršnesiželimo,Čepasezahvaljujejmozanekegačloveka,tedajgabrezpogojnosprejemamo.Nisemutrebaspremeniti.Dragocenjetakšen,kotje.Pogostoljudjeopazijo,česezanjezahvaljujemo.Kajtiiznašegazahvaljevanjavejepozitivnanaravnanost,pritrditev,vkaterisečutijosprejetebrezpredsodkov.Nekameriškiduhovnikporočaozakonskemparu,kijedolgaletamolilzaženinegaočeta,dabisekončnoosvobodilodzasvojenostizalkoholom.Zapriprošnjosoprosilitudištevilnemolitveneskupine.Avsejebilozaman.Šelekosezbralipogum,dasezahvaljujejozaočeta,kerjetu,dajetak,kakršenje,somuomogočili,dasejelahkospremenil.Kernivečpodzavestnočutilzahteve,dasemoraspremeniti,sejelahkospremenil.Kerseječutilbrezpogojno sprejetega, ni več potreboval alkohola.Zatoprosisvojegaangelahvaležnbostizačudež,dabiseljudjezaraditvojegazahvaljevanjačutilibrezpogojnoljubljeneinbitakovtejljubezniozdraveli.

2009 – AM – OKTOBER 227

BenediktXVI.

SVETI PAVEL

Kristusovo vstajenje »ČepaKristusnibiobujen,jetudinašeoznanilo

prazno in prazna tudi vaša vera… in ste še v svojihgrehih«(1Kor15,14.17).Stemimočnimibesedamijesv.PavelvPrvempismuKorinčanomrazložil,kakšnoodločilnovažnostpripisujeJezusovemuvstajenju.Tadogodekjenamrečrešitevproblema,kigajepostaviladramakriža.Križsamnebimogelrazložitikrščanskevere,ševeč,ostalbisamotragedija,kipotrjujenesmiselbivanja.Velikonočnaskrivnost jevdejstvu,da jeKrižani»biltretjidanobujen,kakorjevPismih«(1Kor15,4)–takopričujeprakrščanskoizročilo.Tojeključnipreobratpavlinskekristologije:vsesesučeokrogtegatežnostnegasredišča.VseučenjeapostolaPavlaizhajainsevračavednokskrivnostiTistega,kigajeOčeobudil od mrtvih. Vstajenje je temeljno dejstvo, osnova(prim.1Kor15,12),nakaterijePavelmogelizoblikovatisvojezgoščenooznanilo(kerygma):tisti,kijebilkrižaninjetakopokazalneskončnoBožjoljubezendočloveka,jevstalinježivsredimednami.

ZelopomembnojevidetipovezavomedoznanilomvstajenjakakorgaoblikujePavelinkakorjebilvrabivkrščanskihskupnostihpredPavlom.Tukajjemogočevidetivažnostizročila,kijebilopredPavlom,inkigahočeonzvelikimspoštovanjeminpazljivostjooznanjatinaprej.Besediloovstajenjuv15,111PrvegapismaKorinčanimdobropoudarjapovezavomed»sprejeti«in»izročiti«.ZasvetegaPavlajebesednooblikovanjeizročilazelovažno;nakoncuodlomka,kigaimamopredočmi,poudarja:»Najbomtorejjazalioni,takóoznanjamo« (1 Kor 15,11). S tem poudari enotnostkerygme, oznanila za vse verne in za vse, ki bodooznanjevaliKristusovovstajenje.Izročilo,nakaterosenavezuje,jevir,izkateregajetrebazajemati.Izvirnostnjegovekristologijenegrenikolinaračunzvestobeizročilu.OznaniloapostolovimavednoprednostpredosebnoPavlovoobdelavo;vsenjegovoutemeljevanjeizhaja iz skupnega izročila,vkateremse izražaveravsehCerkva,kisoenasamaCerkev.TakonudisvetiPavelzavsečasevzor,kakooblikovatiteologijoinkakopridigati.Teolog,pridigarneustvarjanovihnazorovosvetuinživljenju,ampakjevslužbiizročeneresnice, v službi resničnega Kristusovega dejstva, križa,vstajenja.Njegovanaloga jepomagati,dabivstarihbesedahdanesrazumeliresničnost»Bogaznami«,torejresničnostpravegaživljenja.

Tukajjetrebanatančnopojasniti:prioznanjevanjuvstajenjasisvetiPavelneprizadevapredložitinekeorganskepredstavitvenauka–nočenapisatinekakšnegateološkega priročnika – ampak se sooča s temo koodgovarja na dvome in stvarna vprašanja, ki so mujihzastavljaliverniki.Tojetorejpriložnostninagovor,vendarpolnvereindoživeteteologije.Srečujemose

z osredotočenjemnabistveno:“opravičeni”smo, torej pravični,odrešeni po Kristusu,kijeumrlinvstalza nas. Poudarjenoje predvsem dejstvovstajenja,brezkaterega bi bilo krščanskoživljenje preprostobrez smisla. Tistegavelikonočnega jutrase je zgodilo nekajizrednega,novega,paistočasnozelostvarnegainzaznamovanegas točno določenimiznaki,kisojihzaznalemnogepriče.Kotzadrugenovozaveznepisce je tudizaPavlavstajenjevezanonapričevanjetistih,kisodoživelineposrednoizkušnjoz Vstalim. Gre za videti in čutiti ne samo z očmi indrugimičuti,ampaktudiznotranjolučjo,kiomogočispoznati to, kar zunanji čuti izpričujejo kot nepristranskipodatek.KotštirjeevangelijidajetudiPaveltemeljno pomembnost poročilom o prikazovanjih,kisoosnovnipogojzaverovVstalega,kijezapustilprazengrob.Tostadvevažnidejstvi:grobjeprazeninJezussejezaresprikazal.Takonastajaverižnoizročilo,ki bo preko pričevanja apostolov in prvih učencevprišloponaslednjihrodovihvsedonas.Prvaposledicaali prvi način izražanja tega pričevanja je, pridigatioKristusovemvstajenjukotpovzetkuevangeljskegaoznanila in kot vrhuncu odrešenjske poti. Vse to jePavelpočelobraznihpriložnosti:dovoljjepogledatiPismainApostolskadela,kjersevidi,dajezanjbistvenatočkavednopričevatiovstajenju.Radbinavedelsamoenobesedilo:Pavel,zaprtvJeruzalemu,stojikotobtoženecpredsinedrijem.Vtehokoliščinah,kogrezaživljenjeinsmrt,pokaže,kajjesmiselinvsebinanjegovegapridiganja:»Moralsempredsodišče,kerupamvvstajenjeodmrtvih!«(Apd23,6).PaveltoneprestanoponavljakotodmevvsvojihPismih(prim.1Tes1,9sl;4,1318;5,10),vkaterihsesklicujetudinasvojoosebnoizkušnjo,nasvojeosebnosrečanjezvstalimKristusom(prim.Gal1,1516;1Kor9,1).

Lahkosepavprašamo:kakšenjezasvetegaPavlaglobljismiseldogodkaJezusovegavstajenja?Kajpovenamvoddaljenostidvehtisočletij?Alijetrditev»Kristusjevstal«pomembnatudizanas?Zakajjevstajenjezanjinzanastakoodločilenpredmet?PavelslovesnoodgovarjanatovprašanjevzačetkuPismaRimljanom,kjer začenja s sklicevanjem na »Božji evangelij… o

2009 – AM – OKTOBER 228

njegovemSinu,kisejepomesurodilizDavidovegarodu,poduhusvetostipajepoobujenjuodmrtvihpostavljenzaBožjegaSinavmoči«(Rim1,34).Paveldobroveintudimnogokratpove,dajebilJezusBožjiSin vedno, od trenutka svojega učlovečenja. Novostvstajenja jevtem,da jeJezus,dvignjenizponižanjasvojegazemeljskegabivanja,postalBožjiSin»vmoči«.Jezus, ponižan do smrti na križu, lahko zdaj rečeEnajsterim: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in nazemlji«(Mt28,18).Uresničiloseje,karpravipsalm:»Zahtevaj od mene, in dam ti narode v dediščino, vlastninodokoncazemlje«(Ps2,8).Zatosezvstajenjemzačenja oznanjevanje Kristusovega evangelija vsemnarodom–začenjaseKristusovokraljestvo,tistonovokraljestvo,kinepoznadrugeoblastikotoblastresniceinljubezni.Vstajenjetorejdokončnoodkriva,kakšnajeresničnaistovetnostinizrednapodobaKrižanega.Neprimerljivoinnajvišjedostojanstvo:JezusjeBog!ZasvetegaPavlaseskritaJezusovaistovetnostrazodevav vstajenju še bolj kot v učlovečenju. Medtem koKristusovnaslov,toje‘Mesija’,‘Maziljenec’prisvetemPavlupostajaJezusovoosebnoimeinnaslov‘Gospod’označujenjegovosebniodnosdovernikov,zdajnaslov‘SinBožji’opredeljujenotranjiodnosJezusazBogom,odnoskisevpolnostirazodevavvelikonočnemdogodku.Takolahkorečemo,dajebilJezusobujenzatodaboGospodživihinmrtvih(prim.Rim14,9;2Kor5,15), ali z drugimi besedami: naš Odrešenik (prim.Rim4,25).

Vsetopaprinašavažneposledicezanašeživljenjev veri: poklicani smo k sodeležnosti vsega dogodkaKristusove smrti in vstajenja v najskritejši globininašegabitja.Apostolpravi,da»smosKristusomumrli.«inverujemo,»dabomoznjimtudiživeli,sajvemo,daKristus,potemkojebilobujenodmrtvih,večneumrje,smrtnadnjimnimavečoblasti«(Rim6,89).TopomenisodeležnostpriKristusovemtrpljenju,kijepredigratistegapopolnegapriličenjaNjemuprekovstajenja,vkateroupamo.Tosejezgodilotudisv.Pavlu.NjegovaosebnaizkušnjajeopisanavPismihzenakožalostnimi

kotstvarnimitoni:»…dabispoznalnjegainmočnjegovegavstajenjaterdeležprinjegovemtrpljenju,pritempapostajampodobennjegovismrti,dakakopridemdovstajenjaodmrtvih«(Flp3,10.11;prim.2Tim2,812).Teologijakrižaniteorija–jeresičnostkrščanskegaživljenja.ŽivetivverivJezusaKristusa,živetiresnicoinljubezenpomeniodrekanjevsakdan,pomenitrpljenje.Krščanstvoniživljenjelagodnosti,ampakjezahtevnovzpenjanje,vendarrazsvetljenosKristusovolučjoinzvélikimupanjem,kiserojevaizNjega.Sv.Avguštinpravi:trpljenjekristjanomniprihranjeno,celoševečso ga deležni, ker živeti vero izraža pogum, soočitiseboljglobokozživljenjeminzzgodovino.Vendarsamotako,obtrpljenju,spoznamoživljenjevnjegoviglobini, v njegovi lepoti, v vélikem upanju, ki ga jezbudilkrižaniinvstaliKristus.Zatosevernikznajdemeddvematežiščema:naenistranivstajenje,kijenaneknačinženavzočevnasindeluje(prim.Kol3,14;Ef2,6):nadrugistranipanujnost,vključitisevproces,kivodivseljudiinstvarikpolnostiopisanivPismuRimljanomzdrznopodobo:kakorvsestvarstvozdihujeintrpivporodnihbolečinah,takotudimizdihujemovvpričakovanjuodrešenjanašegatelesa,našegaodrešenjainvstajenja(prim.Rim8,1823).

SPavlomlahkopovzamemo,dapravivernikdosežeodrešenje,čezustiizpoveduje,dajeJezusGospod,inssrcemveruje,dagajeBogobudilodmrtvih(prim.Rim10,9).Važnojepredvsemsrce,kiverujevKristusainsevveri“dotakne”Vstalega;nipadostinositiverov srcu, ampak jo je treba izpovedovati in pričevatizanjozusti,ssvojimživljenje,datakoresnicakrižainvstajenjapostanenavzočavnašizgodovini.Natanačinsetorejkristjanvključivtistiproces,pokateremseprvi,zemeljski,trohnenjuinsmrtipodvrženiAdam,preoblikujevposlednjega,nebeškegainnetrohljivegaAdama(prim.1Kor15,2022.4249).TaprocesjestekelsKristusovimvstajenjem,vkateremtemeljiupanje,dabomomoglinekegadnevstopititudimisKristusomvnašoresničnodomovino,kijevnebesih.Podprtistemupanjemnadaljujmopogumnoinzveseljem.

SvetipapežPijX.jeleta1913določil,naj7.oktobravsaCerkevobhajapraznikrožnovenskeMatereBožje,prvanedeljavoktobrupanajborožnovenskanedelja.Pobožnostmolitverožnegavencainkoreninepraznikapasosevedavelikostarejše.

Navadavečkratponavljatiistomolitev(očenaš)injopreštevatispomočjokamenčkovalizrn,segaževprvastoletjakrščanstva.Žeod8.stoletjajebilazamolitevočenašavrabikratkavrvicazjagodami,imenovana“paternoster”injetorejnekakprednicarožnegavenca.Od11.stoletjadaljejemolitevobsegalatrikratpopetdesetočenašev,od12.stoletjanaprej,kosejekotvsakdanjamolitevizoblikovala“zdravamarija”,pasejepomnožila

v150zdravamarijinsezelorazširila.Ime“rožnivenec”prihajaodbesede“rosarium”innakazuje,dajemolitevvenecduhovnihrožvčastBožjiMateri,temeljipanalegendiiz13.stoletja,dasoizustnekegacistercijana,kijepogostomolilpopetdesetzdravamarij,izhajalerožeinoblikovalevenecnaMarijiniglavi.Dokončnooblikojerožnivenecdobilnazačetku15.stoletja,kosoobmolitvidesetihzdravamarijvpeljalipremišljevanjaoveselih,žalostnihinčastitljivihdogodkihJezusovegainMarijinegaživljenja.

PolegendinajbiMarijasv.Dominiku,kijojemedmisijonarjenjemmedAlbižaniprosilzapomoč,samaizročilarožniveneckotnovoinmogočnoorožjevboju

P.AndrejKropej

rožnovenska Mati Božja

2009 – AM – OKTOBER 229

protikriviveri.Podvplivomdominikanskegaredajepostalamolitevrožnegavencapriljubljenapobožnostvsehdružbenihplasti.Nastalesoštevilnebratovščinerožnegavencainskupnimolitvirožnegavencasopripisovalitudimnogauslišanja,meddrugimipomorskozmago nad Turki pri Lepantu na nedeljo 7. oktobra1571, kar je odločilno pripomoglo k priljubljenostitemolitve.Leta1883jepapežLeonXIII.določil,najbo oktober mesec rožnega venca in vključil vzklik»Kraljicapresvetegarožnegavenca«vlavretanskelitanije.NazadnjejedobilrožnivenecpomembnomestovMarijinihprikazovanjihv19.in20.stoletju.KosejeMarijavFatimisamapredstavilakotkraljicarožnegavenca, jetomočnoprispevaloknjegovipoživitviinrazširjenosti.

NajstarejšeupodobitverožnovenskeMatereBožjesegajov15.stoletje,razširilepasosev18.inzlastišev19.stoletju.Najpogostejšesotiste,nakaterihMarijaizročarožnivenecsv.Dominikualitudidrugimsvetnikom,pogostoKatariniSienski.V19.stoletjusobilezelo priljubljene upodobitve Marije z rožnim vencem,okolinjepasonanizanimedaljonispodobamirožnovenskihskrivnosti.Rožnovenska Mati Božja – Homec pri Slovenj Gradcu

Frančišekniimelvelikešolskeizobrazbe.Kotdečekjeobiskovalšolo,ki so jo imeliduhovnikiprimestnicerkvisvetegaJurija,doklerganiočevzelvtrgovinozapomočnika,inostalprinjem,doklergaBognivzelvsvojošolo,topavtakovisokošolo,dasoleredki,kibinatejfakultetitakoodličnopoložilidiplomo,kotjojesvetiFrančišek.

Zdvajsetimiletisejepovzpeltakovisoko,dasevišepovzpeti skoronimogoče– to je izrazil zbesedami:»MojBog inmojevse.«ZaFrančiškanimogočereči,dajeljubilBoganadvse,ampakBogmujevse.Kerpajevsestvarstvodelobožjihrok, jeljubilvsestvarinesamozato,kerjeto,karjeBogustvaril,dobro,ampakzato,kernimogoče ljubitiumetnika,nedabi ljubilitudinjegovadela.

Vtejvisokišolisejenaučiltistevelikeumetnosti,kijetakozeloredka:ljubitičlovekatakšnega,kakršenje;netakšnega,kakršnegabisimiželeli,nitinetakšnega,kakršnegahočeimetiBog.Takajebožjaljubezen,takamorabitinaša,čenajboprava.

Srečal jegobavca.Najprej jehotelpobegniti,kerje gobavost ostudna in nevarna bolezen. Toda pododvratnozunanjostjo se skrivačlovek,ki jeposebnabožjaumetnina.Kojevtakobednemstanju,ješeboljvredenljubezni.Frančišeksevrne,gaobjameinpoljubi–odvratnabolezennemorepreprečiti,danebiskozinjozasijalBogvsvojiumetnini.

Prelil jevdejanjeJezusovobesedo:Nisemprišelkzdravim,ampakkbolnim.

Karjegobavostzatelo,tojegrehzadušo.Kdonaj

ljubičloveka,kijejezljiv,maščevalen,prepirljiv,ošaben,razuzdan,pijanskiinkarjetemupodobnega?Takeljudiobsojamo.

NetakoFrančišek.PoKristusovemzgleduučisvojebratesovražitijezljivostinprejnaštetespodrsljaje,todaneobsojatičloveka,kijezagazilvtakonesrečo.Kdorsodi,nerešuje,kdorobsoja,pogublja.

FrančiškausmerjaKristusovabeseda:Sinčlovekovniprišelnasvet,dabisvetsodil,ampakdabisesvetponjemzveličal.Karjezasebespoznal,naročavVodilu svojimbratom:varovati se morajo,dasenebodo jeziliali razburjali zaradigrehakakegabrata,kerjezainrazburjenjeovirata ljubezenprinjihinpridrugih.ŽevzačetkuVodilapajihopominja,najnesodijoljudi,kijihvidijooblečenevmehkainbarvanaoblačilainuživatiizbranejediinpijače.

TakojeFrančišekzastaviluresničenjenačela:sovražitigreh,aljubitigrešnike.Od

P.MartinPerc

Frančiškova univerza

Frančišek v Gubbiu

2009 – AM – OKTOBER 230

todFrančiškovagorečnostiinuspehvapostolatu.Razumeljevceloti:Bogljubičlovekatakegakotje,pa

ganepuščatakega.Tosepravi:bolnikajetrebaljubititakegakotje,vendarganepustitivbolezni,ampakmupomagatidozdravja.Inkjerzabolnikaskrbijoljudje,ki

gaimajoradi,jetonajkrajšainnajlažjapotkzdravju.Bibilonarobe,akobisetuintampriporočilisvetemu

Frančišku,velikemudiplomatuvbožjiljubeznizamilost,dabiznalitudimiodklanjatigreh,grešnikapaobjetiinmupomagatidonotranjegazdravja?

Triglavski župnik – njegov prvi učiteljLučsvetajezagledalv

BelcipriMojstraninadansv. Mihaela nadangela,29.septembra1907,zatosomuprikrstudali imeMiha.Tamjepreživelsvojaotroškaleta,seseznanilz zakonitostmi gorjanskegaživljenjainsežekotdeček zagledal v “robé”–skalnesteneinvrhove.Skorajvsakdanjesrečeval“triglavskegažupnika” Jakoba Aljaža, ki je prišelza dušnega pastirja naDovjeleta1889injetam

ostalvsedosmrtileta1927.AljažječuječenadziralinusmerjalMihoveprvekorajžnekorakevgore.

VosnovnošolojehodilnaDovjemmedprvosvetovnovojsko.GimnazijojeobiskovalvKranju,kjerjeleta1927maturiral.Odleta1924do1927jepoboljalimanjuhojenihstezahspoznaldomalavesnašalpskisvet.,ponavadisstarejšimbratomFranjom.Leta1925seježeoglasilvPlaninskem vestniku inporočalosvojihprvihvzponih.IstegaletajebilnaGrossglocknerju,povrnitvipajepreplezalšenekajdomačihvrhov,kergajegnalaželjapospoznavanjuslovenskedomovine.

Mladegaštudentapravajeleta1927JožaČop,legenda slovenskega alpinizma, začel jemati s seboj vplezalskovisokošolo.MihaPotočnikjebildolgaletavvodstvujeseniškeSkale,planinskedruščine,vkaterijebilautelešenamiselKlementaJuga:»NanašihtlehimamoJulijskeAlpeznjihovimiznamenitimistenami

insramotaje,dasovsežeprednamitujcipreplezali.Misemoramodvignitinadnje.Človekzmoreveliko,čehoče.Inmimoramohoteti,čenajpostanejonašeplaninevvsakemoziruresnaše.«OtemobdobjujePotočnikzapisal:»Bilisotoveseliinrazigraničasi.«

Planine so visoka šola samovzgojeMihaPotočnikježevmladihletihvnetoprebiral

Planinski vestnik, mesečno glasilo slovenskih planincev,kijezačelizhajatileta1895.Prvičsejevnjemoglasilleta1925,poletu1928pajepostaledennjegovihnajzvestejšihsodelavcev.Vsvojihplaninskihspisihinopisihjeplaninstvopredstavilkotšolosamovzgoje.Njegove vodilne misli povzema Tine Orel v uvoduknjigeSrečanja z gorami(Cankarjevazaložbam,Ljubljana1968),kiprinašaizborPotočnikovihplaninskihspisov,takole:»Kdorsizasvojprostičasizberegore,najdevnjihsebiustreznookolje…,odkrivapačlovektudisamsebe,učisecenitipreprostostinužitke,kijihcivilizacijanenudi.Etičnavrednotaplaninstvasoizkušnjeinspoznanja,kibijihtežkokjedrugjedobil.Gora ne podarja ničesar, pač pa vzbuja v človekunajboljše,najboljnesebičnelastnosti.«Kdorzahajavplanine,ve,dasopraviplaninciljudjeodprtegasrca,vednopripravljenipomagati.

Po končanem študiju prava leta 1933 se je MihaPotočnik posvetil odvetniškemu poklicu v pisarnidr. Aleša Stanovnika na Jesenicah. Drugo svetovnovojskojeprebilvzaporih,internacijiinvpartizanih.Povojskijebilnekajčasadirektorjeseniškeželezarne,potempasejedaljčasaposvetilpolitiki.Vseskozipasobileplaninenjegovaprvaljubezen.Odleta1927jebilgorskireševalec,vletih1865–1979jebilpredsednik Planinske zveze Slovenije, zatem pa njen častni

naša kulturaSilvesterČuk

MIHA POTOČNIK29. septembra 1907 – 28. oktobra 1995

»Biti hribovec je zanj od vsega začetka pomenilo biti telesno usposobljen in duhovno zrel, iskati in zajemati najvišjo in najglobljo modrost v skalah, biti slovenski alpinist, in to je bil Miha Potočnik z dušo in srcem pa živeti, dihati z ljubimi domačimi gorami in slovenskim človekom ter si na vso moč prizadevati, d bi bili v njih vsaj enakovredni tujim alpinistom.« Tako je v knjigi Stoletje v gorah (Cankarjeva založba, Ljubljana 1992) zapisal France Vogelnik o Mihu Potočniku. Rodil se je v osrčju naših lepih gora in njim je posvetil vse svoje življenje. O tej svoji “nori” zalju-bljenosti pravi: »Ne razumejo nas, ki hodimo po prepadnih gorah, kajti težko je doumeti in še težje povedati, kaj nas tja žene in kaj imamo od tega. Doživlja človek in čuti, pa ne more povedati, kakor bi rad; beseda je kakor z verigo prikovana. Kdor pa zaide v naš svet, ta nas razume.

2009 – AM – OKTOBER 231

predsednik. Bil je soustanovitelj mednarodne zvezegorskihreševalcev(IKAR)terpobudnikuzakonjenjaTriglavskeganarodnegaparka(1981).

Film “Triglavske strmine”in poroka vrh TriglavaMihaPotočnikjebilmedustvarjalciprvegasloven

skegacelovečernegaigranegafilmaTriglavske strmine,kigajerežiralFerdoDelak,scenarijjenapisalpisateljJanezJalen(popoklicuduhovnik,kisejeslovenskimbralcempriljubilssvojimiknjigamiOvčar Marko, Trop brez zvoncev, Bobri),snemalapastaMetodBadjuraindr.StankoTominšek.Filmsoprvičpredvajali9.decembra1932.EdenodprizorovtegafilmajeporokaMihaPotočnikanavrhuTriglava.Osnemanjufilmaje“triglavskiženin”poročalvdrugištevilkiPlaninskega vestnika leta1933.Prisluhnimomu: »Začelismoob

koncu julija /1932/. Pisatelj Janez Jalen, gorenjskakoreninainsamnavdušenturist,kisejeposkušalževplezanju,namjeizročilrokopisspreprostimdejanjem,kifilmpoživiinrazgiba,daninikjerdolgočaseninenoličen,temvečzaokroženinvskladuznašim‘odrom’–gorenjskimiplaninami…Sedempolnihdelovnihdnismosemudiliodjutradovečerapotriglavskisteni…Dvakrat,trikratsmopotemoblezlišeMartuljkovoskupino…MnogosvojegačasasmoprebilipriprijaznihljudehvSrednjemvrhu,kjersmoimelipravi‘teater’;filmalismozvnemoinnavdušenjemprizoreizkmečkegaživljenjaobdelavnikihinpraznikih…Našnamenjebilpokazativfilmuvsepristnoinnaravno,zdomačimiljudmivdomačemkraju,skromnoinintimno…«

Hoja v gore, ki jim je ostal zvest do konca, ga jeohranjalakrepkegadopoznihlet.Dopolniljihjeoseminosemdeset:umrlje28.oktobra1995vLjubljani.

Priširjenjuverstevnimogočeprezretiosnovnerazlikemedlokalnoinuniverzalnoreligijo,kerseslednjaširinaračunlokalne.Prvotnaalispontanaverovanja,denimoverovanjastarihSlovenovalidanašnjihafriškihplemen,senanašajonaprednikeinkrajevneduhove,kijimjestvarnikprepustilupravljanjezdoločenoskupnostjo.Taverovanja,povezanazdoločenimteritorijemin skupino, lahkooznačimoza lokalna.Korodovnoskupnost zamenja državna, se pojavijo verovanja, vkaterihsepogledodlepiodprednikovinozemljainseusmerivneboknovimobzorjem.Izoblikujejoseverovanja,ki–podobnokotdržavaaliimperij–povezujejo ljudi onstran njihovih krvnih in teritorialnihpripadnosti.Sširjenjemnovedružbenopolitičnetvorbeseširi tudiverovanje,kidajenjenimpodanikomskupnoreligijskoobzorje.Toobzorjejezarazlikoodlokalnihverovanjuniverzalno:sprejmelahkoslehernegačloveka.Univerzalnaverovanjanisospontana,ampakjihjetrebasprejeti,seknjimspreobrniti.Univerzalnaverovanjapresegajoslehernodržavnoobliko,vkaterisosepojavilaalisojopomagalaustvariti,zatoseširijočeznjenemejeinjopreživijo.Tojemogočezato,kernosilec teh verovanj ni rodovna skupnost, marvečnova,“umetnaskupnost”,kijerazličnaoddružbenopolitičneorganizacije,čepravjeznjovboljalimanjtesnipovezavi.

Čeupoštevamoteantropološkedanosti,potemnebomopresenečeni,koodkrijemo,dasovsauniverzalna verstva ustvarjala svoje civilizacijske svetove odhindujskega inbudističnegadokonfucijanskega,odjudovskega do krščanskega in islamskega z mečem,besedoinrodnostjo.Vtemniislamnobenaizjema,jepavsemutemudalsvojlastniodtenek.Islamnaprimer

nepozna,zarazlikoodkrščansktva,kijenašicivilizacijidalorazlikovanjemedverskiminsvetnim,tedelitve.»Vislamuneobstojajodržavenacije.UmaIslamskaskupnost)jepovezanaprekdržavnihmeja,kerpripadnostdejansko ustvarja religijska privrženost. Zaradi tegase verska skupnost in politična povsem prekrivata.Obstojasamoenaoblast:božja,intopredstavljabožjiprerokinnjegovinasledniki.Mohamedalikalif imapolitičnooblastzato,kerjeverskivoditelj.Vislamskidržavi sta duhovno in časno neločljiva. Kalif, ki jenamestnikinnaslednik(dvojnipomenbesedekhalifa)preroka,nimazakonodajneoblasti,kipripadaBogu.Kalif mora postaviti izvršno oblast in to v pomenu,dajezadolženazaizvajanjebožjihpredpisov.Vernikimumorajoodrečipokorščino,čevladavnasprotjuzbožjimzakonom«(J.Rollet).

V okviru omenjenih antropoloških danosti seislamprisvojemširjenjuravnaposvoji logikiskladno z možnostmi in priložnostmi danega okolja inzgodovinskega trenutka. V tej razpravi bomo sledilidvemavprašanjema:kakoseislamširi(zgodovinskoin aktualno vprašanje) in kakšne uvide prinaša vednost o širjenju islama (analitično–interpretativnovprašanje).

1. Širjenje islamaod Mohameda do danesIslamimazasebojskorajštirinajststoletijrasti.Ta

rastjenajprejozemeljska,kitemeljinavojaškihosvajanjih,skaterimisevzpostavidar el islam–islamskidom, dežele, v katerih prevladuje islam. Kamor nistopilaislamskavojskainosvojiladeželezaislam,tamjedar el harb–območjevojske,kišečakanaislam.

islamDragoK.Ocvirk

širjenje islama:

meč, beseda in rodnost (1)

2009 – AM – OKTOBER 232

Natemmaniheizmugradijodanesfudamentalistiinteroristi,zmernimuslimanipapoznajošedar el suhlalidar el ahd–področjespravealipremirja,patudidar el dava–področjeklicanjakislamu,misijonskedežele.VzgodovinisobilitakšnapodročjaKitajska,Indonezija,delnoRusijainčrnaAfrika,danespaZahod,oziromaves svet. Islamne raste leozemeljsko,marvečtudištevilčno.Čejebilanekočštevilčnarastsad širjenja, pa je danes rezultat visoke rodnosti vislamskemsvetu.DoberprimertegavnašibližiniježeKosovo,kjer je islamskaalbanskapopulacijazvisokorodnostjopreplavilanekočvečinskepravoslavneSrbe. Tu bomo lahko potegnili le rdečo nit gradnjedar el islamavzgodovini,zatonajopozorim,dajetozelovečplastnoinsilapestrodogajanje,kiimasvojeznačilnostiinposebnostioddeželedodežele,odobdobjadoobdobja.

1.1PLIMAARABSKEGAISLAMA

Mohamedjebilprepričan,dasoJudjeinkristjanidobiliistorazodetjekoton,asogaskvarili,zatomujeBogšeenkratrazodelsvojovoljo,tokratzaArabce,ki bodo to razodetje končno ohranili v vsej njegovičistosti. Različne vidike širjenja islama najdemo žev Mohamedovem delovanju. Do leta 628 se moraprerok zaradi oznanjevanja svoje religije boriti zapreživetjeprotiKurajšemvMekiinJudomvMedini.Vtemčasupridobitakoprveverskeprivržencekakorvojaškezaveznike. Kozavlada vMedini indobi podsvojokontrolotrgovskepoti,preideleta628vnapad,zavzameMekoinzavladanaddelomArabije.Odarabskihmnogobožcevzahtevaprestopvislam,arabskimkristjanom in Judom pusti njihovo vero, vendar jihpodredi muslimanom, katerim morajo plačevatiposebendavek.Prvaislamskaskupnost,uma,ohranipredislamsko arabsko plemensko ureditev, vendarglavnadružbenaveznivečsorodstvo,ampakislam.KersomuslimaniArabciprepričani,dajerazodetjebožjevolje v arabščini dano prav njim, ne čutijo potrebe,dabigaširilimedNearabci.Svojimpredhodnikomav razodetju “islama”, Judom in kristjanom, želijo lepokazatitakonanjihovastranpotakotnavzvišenostin resničnost “islama”, ki je nazadnje ponovno danArabcem.Kakonajbistorilitoboljustreznokakorzvojaškoinpolitičnonadvlado?

Natakšnihidejnihosnovahsejeislamširilzvojaškopremočjo inpolitičnonadvladokarnekajstoletij.Vtemsmislujetrebareči,dajeislamskiuniverzalizemvsvojemzačetnemobdobjupresegelinnadgradilsamoarabskoplemenskoureditevinjidaldržavne,oziromaimperialnestrukture,nipašelčezokvirearabskosti(pašetosamopoliteistične,sajjearabskekristjanekotmanjvrednepodaniketoleriraldodanes.

Tovprašanjebizaslužiloposebnoobdelavotolikobolj,kersejeodnosdoarabskihkristjanovvarabskihislamskihdeželahkorenitospremenilponeodvisnosti,zakaterososezačeliboritiinjovglavnemizborilipravarabskikristjani.Danessotikristjaninatem,daizginejov svoji dvatisoč letni domovini zaradi zatiranja inprisiljenegaizseljevanjanaZahod,vglavnemvZDA.

PoPrerokovismrti(630)sosehotelanekateraplemenavrnitikstaremumnogoboštvuinplemenskisamostojnosti,ajihjeMohamedovnaslednikAbuBakrpremagalinrazširilislamskogospostvonavsoArabijo.Abubakrjevodelo,kijebiloosvajalnavojskainširjenjeislamahkrati,jepostalozgledzabolj širokopoteznepodvigeprotibizantinskemuinperzijskemusasanidskemucesarstvu.Arabskeislamskečetesovdvanajstihletih(633645)zavzeleMezopotamijo,Palestino,SirijoinEgipt,zaustavilesojihlenaravneovire:goreinpuščava.

Tehbliskovitihosvajanjnimogočerazložitisamozgorečnostjonovihvernikov,ampakjearabskebeduinespodbujalatudimiselnaplen.Respaje,dasejeizzmagevzmagozvečanjemizplenautrjevaloprepričanje,kakozmagujejopravzaradisvojevereinsovzmagahvidelipotrditevnjeneresničnosti.Vsetopajenjihovoverošekrepiloinjihpodžigaloknadaljnjimvojaškimpohodom.Podrugistranipanasprotniki,BizantinciinPerzijci,splohnisoopaziliarabskenevarnostiinsoseizčrpavalivmedsebojnihvojskah,njihovipodanikipasobilivseboljnezadovoljnizaradistalneogroženosti,težavinvisokihdajatev.VSiriji inEgiptu jenezadovoljstvoprotinadvladiBizancašedodatnospodbujaloHeraklijevopreganjanjekrivoverskihmonofizitovinjakobitov, ki so Arabce sprejeli kot osvoboditelje. VPerzijipasosebilinasledstveniboji,zatiranaplemenanajužnimejipasopotegnilazArabciintisojobreztežavzasedli.

Arabski muslimani so morali osvojena ozemljaupravljati,azatoninapotkovvKoranu,zatososezgledovalipoMohamedu,kijepremagancealipomorilalijimnaložilvisokedavke.Osvajalcisonanovihozemljihvglavnempustiliobstoječestrukture,leprilagodilisojih islamu.Vnastajajočemislamskemimperijusosemuslimani,tedajšesamoArabci,dojemalikotAlahovaelita in zato kot gospodarji nad osvojenimi ljudstvi,rajo.Pustilisojimnjihovoveroinverskevoditelje,kersobilialikristjanialiJudi,“ljudstvaknjige”torej,de factopasotakoobravnavalitudiperzijskezoroastre,kiimajosvetoknjigoAvesta.

Prviarabskival islamase jeustavilpodvanajstihletih(645),vmlademarabskemislamskemcesarstvupasejezačelbojzaoblast.Leta661sozavladaliUmajadi(sprestolnicovDamasku),kisosprožilidrugivalarabskegaširjenjaislama.Osvajalisovtrismeri:protiMali Aziji in Carigradu, proti Srednji Aziji in Indiji,protiseverniAfrikiinŠpaniji.Tuditokratjebilislamodločilen pri spodbujanju osvajalnih vojsk tako, dasospopadezBizancemprikazovalikotdžihad,kalifepa kot širitelje vere. Pod Umajadi so muslimani kartrikratoblegaliCarigrad(668718),osvojiliAfganistan(700),natonaseveruSrednjoAzijo,kjersotrčilinaturška ljudstva, na jugu pa Balučistan (710) in Sind(Pakistan)vsedoInda.SevernaAfrikajeprišlavrokeUmajadovdoleta708,maja711pajeTarikibnZijadstopilna iberijska tla inzasedelCordoboinToledo.Perletkasnejesobilimuslimanižegospodarjiskorajvsegaiberijskega(španskega)polotoka.

Na osvojenih ozemljih so je vse več podanikov

2009 – AM – OKTOBER 233

spreobračalo k islamu zaradi visokih davkov, ki sojihmoraliplačevati“neverniki”.Kersobilemnožicenovih,nearabskihmuslimanov(mavali = varovanci, klientikakšnegaarabskegaplemena)diskriminirane,soseupirale.KalifOmarII.(717720)jimjenaklonilnekajpravic,dasoserazlikovalioddimijev,kristjanovinJudov,kijimjepravicešeodvzel,davkepapovišal.KerUmajadom(661750)kljubtemuniuspeloreformiratiogromnegaimperija,sojihleta750zrušiliAbasidi,ki so mavale izenačili z Arabci. Kalifata niso razširiliozemeljsko,vojskovalisoselenamejahzBizanceminsTurki,prestolnicosoprenesliizDamaskavBagdad(762)vosrčjeimperija,kisejeraztezalodAtlantikado Inda in Kitajske, od Evroazije do Tihega oceana.Toje“zlatadoba”islama:trg,gospodarstvo,industrija,financetečejovvsesmeri,mordacelodoSkandinavije,kjersonašliabasidskekovance.Muslimaninisoimelinobenegatekmecaod8.do12.stoletja:arabščinajejezikimperija,arabskikristjaniprevajajogršketekstevarabščino; izBagdadaprekSicilije, južne Italije in

Španijeprihajaznanjev“krščanskisvet”.Kljubmogočnostiimperijasejenjegovaenotnost

krhalaod9.stoletjadalje,kersoseemirati,kisosicerpriznavaliduhovnooblastbagdadskegakalifa,borilizasamostojnost.Od11.stoletjadaljejearabskivplivv islamskem svetu vse bolj slabel. Dolgoročna sprememba, pomembna za širjenje islama, se je zgodilanaabasidskemvzhodu,kosovIranuzavladaliturškiSeldžukiindobilileta1055podsvojvplivbagdadskegakalifa.VAfrikisoArabceogrožaliBerberi,vŠpanijipasejezačelzatoncordobskegakalifata.ArabskapremočsejeobdržalaleševEgiptu,drugodpasovzelivajetivrokemavali,nearabskimuslimani.»ŠeleMongoli,večstoletijzagrizenisovražnikiislama,sozadalinajhujšeudarce temu sijajnemu talilnemu kotlu kultur in galeta 1258, ko je Džingiskanov vnuk Hulagu zravnalBagdadzzemljoinusmrtilzadnjegavladajočegaAbasida,tudiuničili«(Y.Thoraval).Abasidskadinastijajesvetovniislamvodilazvzponiinpadcikarpetstoletij(7501258).

misijoniP.VladimirKos–Tokio

iz mojega zakrpanega misijonskega cekarjatri podmene z različno učinkovitostjo

tretja podmenaLepegasončnegadnemeobiščeprečastitiprijatelj

izNewYorka.Ogromnepostaveje,aduhovniškikolarokrog vratu ne daje prostora – tesno se prilega debelemuvratu–sumničenju,dagrezačlanakakšnegaborbenegagibanja.Zanimagajaponski“Kabúki”tradicionalnojaponskodramskogledališče.Imavanajdražjasedežanekječistospredaj,znjegovopripombo,»dabomimellepspominnaprijateljazonstranoceana.«

Odčasadočasaizmenjavavprašanjainodgovorev slovenščini; jaz skušam ostati kar se da tih, on patega ne more tudi pri najboljši volji. Krasni prizori,čudovito igranje nastopajočih, spremljava tradicionalnihglasbilnisomogliobdržatiprijateljanastolu.Zmerajboljsejepremikalodlevenadesno,oddesnenalevo–nerazumevanjejezikagajemučilo.Pokakihpetnajstihminutahodideva,najbržvveseljegostov,kizaradiprijateljeveogromnepostavenisomoglisleditipotankostimnaodru.

Zunajgledališčajomahnevaprotigrmom,kitvorijonekevrstenaravnomejozatiste,kinočejotakojnazajv velemesto. Blizu meje se ustaviva, prijatelj pa se

naenkratobrneinrečeangleško:»Whatdoyouwant?«Šele zdaj opazim senco človeka za nama. Človek

senamaopravičuje;dajebilopazilduhovnikainbisiodnjegaželelpriporočilozakakšnocerkev,kerželipostatikristjan.Prijateljseozrename.Izžepapotegnemvizitkozanašemisijonarjepricerkvisv.Ignacija.Pomnogihbesedahzahvaleinglobokihpoklonihgapožremrak.

Prijateljrazlaga:»Že pri vhodu v gledališče sem ga opazil; sledil

namajepravdonajboljšihsedežev.Mordanajujeimelzaruskogovorečatujca,kisepogovarjataostvareh,važnihzaJaponsko.«

Insmehljajedoda:»Če je to, zakarga imam,bonocoj študiralatlas

jezikov, podobnih ruščini, in vendar Japoncu nerazumljivih.«

Iz žepa potegne žvečilni gumi in mi ga ponudi.Vljudno odklonim – naslednji dan moram zgodajzjutrajkzobozdravniku.Brrr!

WeiJingsheng

Kitajska s podporo Severni Koreji izsiljuje Združene države

Kitajska podpira režim Kim Jong-ila s hrano, energijo in industrijskim izdelki. Bejing uporablja Pyonyang, da bi prisilil Združene države h popuščanju, ki zagotavlje preživetje kitajske komunistične partije. To je ostro-umna analiza “očeta demokracije” Wei Jingshega, ki zdaj živi v pregnanstvu v Združenih državah.

2009 – AM – OKTOBER 234

“za narodov blagor”P. Bernardin Sušnik

DIMNA ZAVESA

Nidolgo,karjebilsvetpretresenzaradipodzemeljskih jedrskih poskusov Severne Koreje. Od takratjemednarodna skupnost povečala pritiske, kipa sopovzročili še večjo trmoglavost Severne Koreje prinačrtihzatretjipreizkusinizstrelitevraket.SevernaKorejanisamoignoriralamednarodnekritike,ampakjevstrahupredsankcijamiZdruženihnarodovzagrozila,dabovsakpregledsevernokorejskihladijnamorjuimelazavojnonapoved.

Tákoskrajnonoroobnašanjejemogočesamo,čeima“malivladarskihudodelec”zaslomboprisvojem“velikem hudodelskem bratu”. Dejanje zaničevanjamednarodneskupnostijesadpodporetegavelikegabrata.Takomalihudodelecdelauslugovelikemuinmupomagaizsiljevatinjegovetekmece,zatojepadeležendobrotbrezvsakegatveganja.

Tavrstahudodelstvaimanekatereznačilnosti.Najprej:malihudodelecpotrebujevelikega.Drugo:velikihudodelecsezoperstavljamočnimtekmecem,skaterimisejetežkopogajati.Tretje:malihudodelecjetrdnoprepričan,dagabovelikihudodelecvaroval.Četrto:velikihudodelecsedela,kakordanimaničzmalim,vresnicipapoznaalicelovodivsaknjegovpremik,dabigauporabljalpriprihodnjihpogajanjih.Inzadnje:čenajmalihudodelecprisili tekmecevsporazumzvelikim,moraimetimočnoorožje,takodatekmecinemorejokončatisitnosti,kijihmalipovzroča.

Take značilnosti so dobro znane vsakomur, ki jevidelzgolj filmopoliciji inhudodelcih,nedabi sesrečalzresničnimihudodelci.Vendarpajenekaj,česarvečinaneve:veliki inmali–dvahudodelskarežina–delujetakotensam.Razlikajesamovvelikosti,nepavbistvu.

VzemimokotzgledsedanjokrizoinSevernoKorejo.Kotjebilorečenovprvitočki“mali”KimJongilpotrebujepomoč“velikega”HuJintao.Kimdobivahrano,energijo,industrijskeizdelkeodkitajskekomunističnepartije.BreznjeKimnebimogelbitinaoblasti.Kitajskakomunističnapartijapanikdarnedadovolj.Pes,kidobivadostihrane,nikolinedelakajprida.Inčepespostanevolkinzačnelovitizase,nebovečnatančnoubogalukazov.Kitajskakomunističnapartijasivzgajadobregapsatako,damudajedovoljzapreživetje,večpane.

Karzadevadrugotočko,jejasno,dasoZdruženedržave, Evropa in Japonska močni tekmeci kitajskekomunistične partije, ki je poglavar svoje mafijske

skupine.Obtretjitočkijetrebareči,dasotimočnitekmeci

že mnogo let izvajali miroljubno politiko s kitajskokomunističnopartijo.Malihudodelectodobrove,vepatudi,datitekmecivsajzakrajšičasnebodotrdiskitajskokomunističnopartijo.TudičesoZdruženinarodi določili sankcije, so Kitajci takoj spodnesliosrednjopostavko.

Povrhusopartnerjikitajskekomunističnepartijenazapaduzačelidvigatiglasintrditi,danebonobenerešitveproblemaSeverneKorejebrezpomočikitajskekomunističnepartije.Takosonastavilizapadupopolnopast.

Trenutnapastje,daKimovegrožnjenisošala.Jedrskiposkusiinraketevelikegadometadelujejodobro.VočehpreprostihljudiimaSevernaKorejažejedrskoorožje, s katerim lahko udari. In kar je še slabše: temožnostiimavrokahKimJonil,kijeskorajnor.Obtehokoliščinahsomožnostikatastrofevisoke.Vzetovse skupaj pomeni, da se ljudje ne morejo izognititemu,dabiračunalispastjo.

IntakosoZdruženedržave–kisobiledolgočasazelospravljiveskitajskokomunističnopartijo–topotzavzelezelojasnostališčeinsooblikovaletočnesankcije Združenih narodov. Toda kitajska komunističnapartijainRusijavztrajnospodbijataosrednjepostavkesankcij,trdeč,dajihtonezadeva.Tojeobnašanje,kimuKitajcipravijo“sedetiingledatitigre,kiseboremedsabo”.TosiliZdruženedržavepogajatisezBejingominMoskvo,čenočejovojske.Možnostjecelo,dasebodoZdruženedržavepolitičnoumikaleinpostajalevednošibkejše.TopajeresničniciljKitajskeinRusije.

Topotjekitajskakomunističnapartijašlavvelikotveganje,kerjerazumela,dajeObamatrdvbesedah,dapajedoberzadialogindanimamoči,dabiseodločalkakorpredsednikKennedy.

Čebokitajskakomunističnapartijavtejtveganiigrizmagala,bolahkoprisililaZdruženedržave,dabodokitajski partiji pomagali premagati krizo tako, da sebodoznjopogajali.Natanačinjekitajskakomunističnapartija udarila Obamo v najšibkejšo točko, saj ga jeprisililakizbirialirešitiZdruženedržave,alipakitajskokomunističnopartijo.Toješeboljresdanes,kerkitajskakomunistične partija uporablja jedrsko orožje KimJongilakotprefriganoorodjegrožnje,sajodklanjavsakdogovorzZdruženimidržavami.

KOLUMBIJAveč kot pol prebivalcev v revščini

Bogotá, 25. avgusta 2009 – Najmanj 8 milijonovKolumbijcev živi v pomanjkanju, nadaljnjih 20 milijonovpavrevščini.Raziskaliso300občinodvsega1.098.Organizacija,kijeizvedlaraziskavo,sodi,dajeprimerrevščine,kadardružinaštirihljudiživizmanjkotdvemanajnižjimaplačamanamesec,karjemalovečkotmilijonpesosov($484),pomanjkanjepa,kadarenakadružinaživizmanjkotnajnižjoplačo,kije496.000pesosov($242).Agencija Misna.

GVATEMALA4.000 občin na robu lakote

GuatemalaCity,18.avgusta2009–Koruzainfižol,ki so glavna hrana večine kmetov, sta slabo obrodila, kar je ogrozilo prehrano v 4.059 občinah. Odprizadetih občin jih več kot tisoč ni dobilo nobenepomoči, čeprav je vlada dala na razpolago preko 6milijonovdolarjevzanajnujnejšepotrebe.Sušopripisujejometeorološkemupojavu“ElNino”vtropskemdeluPacifika,kijepovzročiltudibolezninarastlinah.Agencija Misna.

2009 – AM – OKTOBER 235

Seveda se človek pri tem takoj vpraša, kako je mogoče, da slovenski novinarji sodelujejo pri taki umazani gonji. Kako, da se niso pozanimali za dokaze? Kako je mogoče objaviti težke obtožbe proti takratnemu predsedniku vlade in ga mazati pred svetovno

Kot je znano, je časopis Dnevnik 8.avgusta poročal, da so dobili neuradno informacijo, po kateri so finski kriminalisti med zasliševanjem priprtih vodilnih uslužbencev Patrie pridobili izjavo, da se je z ljudmi iz vodstva Patrie sešel tudi nekdanji predsednik slovenske vlade Janez Janša. Glavni finski preiskovalec KajErik Björkqvist za Dnevnik informacije ni mogel potrditi, je pa za omenjeni časopis dejal, da so bila zaslišanja z vodilnimi ljudmi Patrie v priporu zelo obsežna in da je tako nastalo več kot 1.000 strani dokumentacije.

V SDS so zatrdili, da so medijska namigovanja glede sestankov nekdanjega premierja Janeza Janše z ljudmi iz vodstva finske Patrie »neresnična in absurdna« in jih v celoti zavračajo. Hkrati v sporočilu za javnost ugotavljajo, da »se tovrstna namigovanja znova pojavljajo pred prvo obletnico izbruha afere Patria«. »Morda z namenom, da se pozabijo navedbe tedaj glavnih akterjev o tem, da bodo sodni postopki na Finskem končani do aprila 2009? Morda pa gre za dimno zaveso, s katero se skuša prikriti nedejavnost vlade pri reševanju gospodarske krize,« se sprašujejo v stranki

V SDS so se odzvali tudi na izjave predsednika protikorupcijske komisije Draga Kosa glede afere Patria, ki so po njihovem mnenju »zmešnjava«. Pri tem so izpostavili, da je Kos minuli četrtek za STA dejal, da je na Finskem »zadeva zadosti trdna, da bo nekaj oseb na koncu obsojenih«, v isti sapi pa je trdil, da »ne ve, kaj imajo Finci«.

Björkqvist za STAGlavni finski preiskovalec KajErik Björkqvist je za STA po

jasnil, da bo policijska preiskava glede omenjene zadeve trajala še tri mesece, nadaljnji postopki pa bodo odvisni od finskega tožilca. Glede informacij, naj bi se jeseni začelo sojenje v zadevi Patria, je Björkqvist dejal, da je to odvisno od tega, »o katerem delu afere Patrie govorimo, egiptovskem ali slovenskem«. Kar zadeva preiskavo suma podkupovanja pri prodaji oklepnikov Sloveniji, je pojasnil, da jeseni ne bo sojenja, in dodal, se končuje policijska preiskava suma korupcije pri prodaji Patrijinih topov Egiptu, ne pa preiskava v zvezi s Slovenijo. Björkqvist je za STA tudi povedal, da si želijo, da bi v bližnji prihodnosti v zvezi s preiskavo suma podkupovanja pri prodaji oklepnikov opravili

zaslišanja v Sloveniji. Na vprašanje, koliko in katere osebe želijo zaslišati, je finski preiskovalec odgovoril, da si želijo zaslišati »manj kot deset oseb« in da njihovih imen ne sme povedati.

Del zadeve dokončno zastaralDel zadeve Patria pa naj bi že zastaral. Pregon tako po

poročanju Dnevnika ni več mogoč za sume kaznivih dejanj nevestnega dela v službi ter zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic. V zvezi s tem kaznivim dejanjem so kriminalisti preiskovali tudi nekdanjega obrambnega ministra Karla Erjavca. Časnik izpostavlja, da so se slovenski organi lotili preiskave zadeve Patria s 15mesečno zamudo, saj je slovenska policija za kar 15 mesecev »založila« ključne depeše v zadevi Patria in je preiskavo začela šele poleti 2008, ko so na Finskem izvajali že prve hišne preiskave in aretacije osumljenih. Zastaralni roki so torej v Sloveniji tekli že dve leti, preiskave pa še ni bilo.

Če bo zadeva zastarala, bo nekdanji obrabni minister Erjavec nezadovoljen, saj je prepričan, »da ni zlorabil nobenih službenih pooblastil ali prekoračil uradnega položaja«. Kot je dejal za STA, bi si sam želel v pravnem postopku dokazati, da je pri nakupu osemkolesnikov ravnal v skladu s predpisi in da je šlo za »politično usmerjeno zadevo«. Ves postopek v zvezi s patrijami je tekel v skladu s predpisi, opravljen je bil razpis in izbrana najboljša ponudba, je zatrdil Erjavec. »Ne nazadnje vidimo, da posel s patrijami tudi pod to vlado poteka povsem normalno, saj so bila vozila prevzeta,« je še dejal. Prepričan je, da suma kaznivega dejanja ni mogoče dokazati, saj to ni bilo storjeno. Kot pravi, je tudi na zaslišanju razbral, da »bi bilo iz tega postopka težko ugotoviti, da je bilo kar koli kaznivega«. Z njimi je policija opravila dve zaslišanji, ki sta trajali več kot pet ur, policija pa je bila korektna, je še pojasnil.

Da zastaranje kaznivih dejanj v zadevi Patria meče slabo luč na Slovenijo, meni vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik. Prepričan je, da bi bilo za Slovenijo najbolje, da bi bila preiskava o zadevi Patria hitro končana s primernimi sankcijami za vse odgovorne.

SLS tako vnovič poziva ministrstvo za notranje zadeve in druge pristojne organe, da pohitijo z obravnavo zadeve Patria in tako preprečijo, da bi zastaral še kakšen sum kaznivega dejanja.

Dimna zavesa v današnjem političnem in gospodarskem žargonu pomeni vreči v javnost in napihniti neko nepomembno ali celo neresnično zadevo, da bi pred j