ŠT. 9 — LETNIK 102 — SEPTEMBER 2010

AVEMARIA

NUMBER 9VOLUME 102SEPTEMBER 2010

AVE MARIA is publishedmonthly by the Slovenian

Franciscan Fathers of the Custody of the Holy Cross, 14246 Main St.,

Lemont, IL 60439-0608Subscription rates:

USA $30; outside USA $35Editor and Manager:

Fr. Bernardine Sušnik, OFMPhone (630) 257-3106

e-mail: bs1935@sbcglobal.netwww.avemaria-izlemonta.com

Change of Address and Postmasternotices of undeliverable copies

should be sent to:Ave Maria Magazine14246 Main Street

P. O. Box 608Lemont, IL 60439-0608

Sv. Jurij ob Ščavnici je na poti iz Maribora v Ljutomer prva župnija v vinorodni Prlekiji. Župnija obsega kar lepo število naselij. Vikarija je omenjena že v 13. stoletju, župnija pa je od leta 1546. Cerkev sv. Jurija je bila kot gotska stavba s pravokotno ladjo in lesenim stropom sezidana leta 1336 in prezidana v 16. stoletju. Takrat so prezbiterij povečali, ladjo gotsko obokali z rebrastimi polji, prezbiterij pa pokrili z zvezdasto mrežo reber. V ta čas spada tudi kropilnik z letnico 1546. Cerkev je imela taborsko obzidje, ki je dobro služilo ob času turških vpadov. Leta 1837 so ga zamenjali s pokopališkim zidom. Župnija je imela v bližnji preteklosti bogato bero duhovnih poklicev, med katerimi naj bodo omenjeni: politik v prvi Jugoslaviji dr. Anton Korošec, škof dr. Vekoslav Grmič in dolgoletni rektor bazilike na Brezjah p. Feliks Anžel; od kulturnikov pa književnika Edvard Kocbek in Bratko Kreft.

Letošnja angelska nedelja, ki je prva v tem mesecu, pade na 5. september. Na slovenskem podeželju so jo nekoč precej slovesno praznovali, saj je pomenila konec napornega poljskega dela in je bila že nekakšen začetek kmečke jeseni. Septembra je tudi več Marijinih godov in spominov: Marijino rojstvo ali Mali šmaren (8.); Marijino ime (12.); Žalostna Mati Božja (15.) in Marija, rešiteljica jetnikov (24.). Ta zadnji spomin ima danes komaj še kak pomen, važen pa je bil v preteklih časih, ko so mnogi kristjani postali ujetniki muslimanov, kar se je pri nas posebno pogosto dogajalo v času turških vpadov na ozemlje današnje Slovenije med leti 1408, ko so vpadli v Belo Krajino in izropali okolico Metlike, pa do 22. junija 1593, ko so bili premagani v bitki pri Sisku, kjer so imele glavno zaslugo za zmago slovenske čete pod poveljstvom Andreja Turjaškega (Auersperga). V skoraj 200 letih so Turki v Sloveniji pobili ali odpeljali v ujetništvo skoraj 200.000 ljudi, zato je bila Marija, rešiteljica jetnikov takrat v veliki časti. God slovenske frančiškanske province, kamor spadata tudi naša samostana v Ameriki, je na praznik Povišanja sv. Križa (14.), frančiškani pa praznujemo tudi spominj Vtisnjenja ran sv. Frančiška (17.) v spomin na ta dan leta 1224, ko je sv. Frančišek na gori La Verni dve leti pred smrtjo prejel Kristusove rane. Septembra goduje tudi naš prvi blaženi Anton Martin Slomšek (24.) pa tudi italijanski kapucin p. Pij iz Pietrelcine (23.). Še nekaj drugih septembrskih godov: papež in cerkveni učitelj Gregor Veliki (3.); španski jezuit in misijonar v Kolumbiji Peter Claver (9.); carigrajski patriarh Janez Krizostom-Zlatousti (13.); kardinal in cerkveni učitelj Robert Bellarmin (17.); ustanovitelj lazaristov Vincencij Pavelski (27.); nadangeli Mihael, Gabriel in Rafael (29.) ter cerkveni učitelj in prevajalec Svetega pisma Hieronim (30.), ki je bil verjetno doma iz okolice Ilirske Bistrice, večino življenja pa je preživel v Rimu in nazadnje Betlehemu, kjer je tudi umrl.

AVE MARIAVSEBINA – SEPTEMBER 2010

241 KOLEDAR241 UREDNIKVAM–P. Bernardin Sušnik242 KRISTUSOVKRIŽ–REŠENJELJUDI–sv. Efrem Sirski242 NEBEŠKO–POŠTNO–LEŽEČE–P. Vladimir Kos243 NEDELJSKEMISLI–P. Bernardin Sušnik244 BRALISMO.. .–razni viri246 IGNACIJKNOBLEHAR–Franc Jaklič247 MIHÉLOVO–Niko Kuret248 svetazgodovina:MESTOBOŽJEGAVESELJA249 POLOŽAJINKRAJ250 TISOČLETZGODOVINE–Henri Daniel-Rops253 angelizadanes:ANGELODPRTOSTI–P. Anzelm Grün253 MOLITVENINAMENIZASEPTEMBER254 papeževverouk:APOSTOLI–KRISTUSOVEPRIČEINPOSLANCI– Benedikt XVI.255 ŽALOSTNAMATIBOŽJA–Anton Strle257 MOLIJOVJEZUSOVEMJEZIKU–Egidio Picucci258 POROKEINLOČITVEVSLOVENIJI259 BODOČNOSTKRŠČANSTVA–Giandomenico Mucci260 našakultura:MIHAELNAPOTNIK–Silvester Čuk261 islam:FATVAPROTIISLAMSKEMUTERORIZMU–P. Samir Khalil Samir263 preganjanjekristjanov:UZBEKISTAN264 SAVDSKAARABIJA264 sledovirevolucije: ODPRTOBREZNOKONFIN1265 ODKRITONOVOGROBIŠČE265 misijoni:ČLOVEKVSEDMIRAZSEŽNOSTI–P. Vladimir Kos266 MYANMAR–Agencija AsiaNews267 INDIJA,TURKMENISTAN,AFRIKA,INDIJA,SEVERNAKOREJA268 DR.KONGO,IZRAEL–agencija AsiaNews, MisnainFides268 MISIJONSKIPOMENKI–Marica Lavriša268 “zanarodovblagor”:ALIRESPODGANEBEŽEZLADJE,KISEPOTAPLJA?– P. Bernardin Sušnik271 SPOMINI–Janko Mlakar 4. stranplatnic:ROMANJAINPOBOŽNOSTI2010 4. stranplatnic:OKOLI2.500JEZIKOVNASVETUJEOGROŽENIH4. stranplatnic:DAROVI

2010 – AM – SEPTEMBER 241

Ali nas mar ne uči žalostna izkušnja, da postaja učeča se mladinaz vsakim letom svojega napredovanja tudi čedalje bolj brezverna

in da vse prepogosto versko prepričanje in pobožno življenjetembolj gineta, kolikor več se množijo znanosti uma?

bl. Anton Martin Slomšek

Kakršno vreme prvi dan kane,rado ves mesec ostane.

Til (1.) oblačen, meglen:grda, deževna jesen.

Mala maša –v vsakem grmu paša.

Ako je na malo mašo lepo,potem bo dva meseca suho.

SEPTEMBER – KIMOVEC1 S Egidij(Tilen),op.;Jozue,prerok;2 Č Antonin,muč.;3 P PRVIPETEK;GregorVel.,pap.,c.uč;4 S PRVASOBOTA;RozaizViterba,dev.; Mojzes,prerok;

5 N 23. NAVADNA NEDELJA;Viktorin,šk.,muč.;LovrencGiustiniani,patriarh;

6 P Petronij,šk.;Favst,Makarijintov.,muč.;Zaharija,prerok:

7 T MarkoKriževčanintov.,muč.;8 S MARIJINOROJSTVO(MALIŠMAREN);9 Č PeterKlaver,red.;SerafinaSforza,red.;10 P NikolajTolentinski,spok.;Otokar,red.;11 S ProtinHiacint,muč.;Emilijan,šk.;

12N 24. NAVADNA NEDELJA;Elbij,šk.;13 P JanezZlatousti(Krizostom),šk.,c.uč.;14 T Povišanjesv.Križa;Krescencij,muč.;15 S ŽalostnaMatibožja(Dolores);16 Č Kornelij,pap.inCiprijan,šk.,muč.;17 P Ranesv.Frančiška;HildegardaizBingena,

red.;RobertBellarmino,šk.,c.uč.;18 S JožefKupertinski,red.;Irena(Mira),muč.;

19N 25. NAVADNA NEDELJA;Januarij,šk.,muč.;20 P Korejskimučenci;Evstahij,šk.;21 T Matej,ap.,evangelist;22 S TomažVillanovski,šk.;23 Č P.PijizPietrellcine,red.,duh.;Lin,pap.;24 P AntonMartinSlomšek,šk.;MarijaDevica

Rešiteljicajetnikov;25 S Avrelija(Zlatka,Zora),dev.;

26N 26. NAVADNA NEDELJA;27 P VincencPavelski,red.ust.;Eleazar,prerok;28 T Venčeslav(Vaclav),muč.;29 S Mihael,Gabrijel,Rafael,nadangeli;30 Č Hieronim,duh.,c.uč.;MihaelKijevski,šk.

UREDNIK VAMMalo pred zaključkom redakcije te številke sem

medpismidobileno,vkateremjebilapripomba:»Nerazumem,kakodadobivamAveMariaizSlovenije.«Češekdoteganerazume,najponovnopojasnim,dasemvsetorazložilvrubrikiUrednik vam,kijevednopolegKoledarja,insicervmarčevi,aprilskiinmajskištevilkiletošnjega letnikaAveMaria.Kdorteganiprebral, jetopačnjegovazadeva,vsekakorpateganemislimšeenkrat pojasnjevati. Lahko ste pa medtem ugotovili,dasmonačinnaslavljanjanekolikospremenili,inkotkaže,odjulijskedaljevsakoštevilkodokajvredupre­jemate.Vkolikorkdonebikakeštevilkedobil,najmisporoči,damupošljemnadomestenizvod.Telefonskoštevilkoimatenadrugistraniplatnic.Vednojevključenodzivnik,nakateremlahkopustitesporočilo,pritempanepozabitenavestisvojeime,priimekinpošto,nakaterodobivateAM.Čepričakujeteodgovor,naveditetudisvojotelefonskoštevilko.

Kotsemženapisalvjulijskištevilki,bodoBaragovi dneviletosvsoboto25.innedeljo26.septembravSt.Ignace,Michigan.Programjeobičajen:vsobotozvečerslovenskamašainvečerja,vnedeljopopoldneangleškamašainkosiloterobičajnosrečanjeBaragovezveze.

VLemontusmoimeliod31.julijado4.avgustaobisk iz Maribora:dvaduhovnika,enegabogoslovcaintrištudente. So dobri pevci in s svojimi nastopi zbirajoprispevkezacerkev,ki jogradijovnovoustanovljenižupnijivmariborskempredmestjuKošaki.Vnedeljo1. avgusta so prevzeli slovensko mašo (maševanje inpetje),popoldnepasonastopilivKulturnemcentruoblepemobisku.Upajmo,dajenabirkadostojnopovrnilanjihovkvalitetninastop.

TednismoprekoljubljanskegaprovincialatadobiliobvestiloizRima,dajespremenjenpravnistatusnašihsamostanovvAmeriki.Žepredletisejekustodijapre­oblikovalavfundacijo,zdajpajefundacija ukinjena.LemontskisamostanspadanaravnostpodprovincialatvLjubljani,NewYorkjefilialnahišalemontskegasamo­stana,cerkevinžupniščevJohnstownupastaprešlavškofijskolast.Župnijošeupravljanašp.BernardKar­manocky.Spremembazadevasamopravnostanje,prinašemdelusepaneboničpoznala.

Septembra ne godujenihčeodslovenskihfranči­škanov,kidelujejovZdruženihdržavah.Pačpagoduje14. septembra (Povišanje sv. Križa) Slovenska franči-škanska provinca s sedežem v Ljubljani.

Umrli so v septembru: P. Alojzij Madic (12. sept.1979);P. Benvenut Winkler(15.sept.1960naBrezjah);P. Robert Mazovec(24.sept.1992);Br. Viktorijan Žni-daršič(30.sept.1959)inP. Fortunat Zorman(30.sept.1998).Gospodnajjimnaklonivečnimir!

P. Bernardin

2010 – AM – SEPTEMBER 242

3. govor, 4–9Našega Gospoda je teptala smrt, potem pa je on

steptal smrt kot pohojeno cesto. Sam se je izročil smrti in jo prostovoljno pretrpel, da bi uničil tisto smrt, ki ni marala umreti. Nesoč križ je Gospod šel iz mesta, ker je smrt tako hotela; na križu pa je klical in je priklical mrtve iz predpekla, čeprav se je smrt zoperstavljala.

Glede na telo, ki ga je imel, ga je smrt umorila; z istim orožjem pa je on zmagal nad smrtjo. Skrival je božanstvo pod človeško naravo in se približal smrti, ki ga je umorila, a je bila sama umorjena. Smrt je umorila naravno življenje, njo pa je umorilo nadnaravno življenje.

Ker ga torej smrt ni mogla požreti brez telesa, niti priti do predpekla brez mesa, je prišel v Devico in od nje sprejel telo, da je v njem prišel do predpekla. Ko pa je s privzetim telesom prišel tja, je uničil vse zaklade pekla in raztresel vse njegovo bogastvo.

Prišel je k Evi, materi vseh živih. Bila je vinograd, katere ograjo je odprla smrt z rokami same Eve, da bi uživala njen sad; tako je Eva, mati vseh živih, postala izvor smrti vsem živim.

Vzbrstela pa je Marija, nova trta glede na staro trto Evo, in v njej je zaživel Kristus, da bi, ko se je smrt po svojem običaju pasla in brezskrbno bližala, v smrtonosnem sadu skrito življenje uničilo smrt. Ko ga je torej smrt brez bojazni pogoltnila, je rešil življenje in mnoge z njim.

Izreden je bil namreč v svoji moči tesarjev sin; šel je s svojim križem nad vsemi brezni, ki so požirala vse, in prepeljal človeški rod v hišo življenja. Ker pa je človeški rod zaradi drevesa padel v te podzem-ske nižine, je tudi na lesu prešel v dom življenja. Drevesu v raju je bila vcepljena grenka mladika; zato je bilo treba vcepiti drugo, sladko vejico, da bi v njem spoznali tistega, ki mu ne more nasprotovati nobena stvar.

Slava tebi, ki si s svojim križem zgradil most nad smrtjo, da po njem duše prehajajo iz kraljestva smrti v kraljestvo življenja.

Slava tebi, ki si nadel telo umrljivega človeka in si iz njega vsem umrljivim naredil studenec življenja.

Ti si živ, ti živiš. Tvoji ubijalci so namreč ravnali s tvojim življenjem kakor poljedelci; vrgli so ga v globino, kakor sejejo zrna žita, da od tam vstanejo in z njim zrastejo mnoga druga.

Pridite, darujmo svojo ljubezen kot veliko in splošno daritev, dvignimo slovesne speve in mo-litve njemu, ki je prinesel v dar Bogu svoj križ, da bi po njem nas vse obogatil.

KRISTUSOV KRIŽ – REŠENJE LJUDIsv. Efrem Sirski (306-373)

P. Vladimir Kos – Tokio

NEBEŠKO – POŠTNO – LEŽEČEPozdravljena, sveta in ljuba Helena!Še danes, ko več kakor dvatisoč letje Kedron dolina od oljke zelena…in Golgota grič – nepriljubljen poet.

A Ti si ga čula pod cedrami Rima,in šla si poslušat ga daleč na vzhod:o Bogu ljubezni, ki s Križem se rima,s krvavim odkupom vseh naših zablod.

O sveta Helena, imamo Te radi,saj ljubimo s Tabo na križu Boga,ki vstal je od mrtvih z življenja zakladi –ker v Križu ljubezni je večnost srcá.

O Kri, ki krog Njega vse ljubljence zbiraš,z Marijo med nami, ki z Nji so-trpi!Brez Njega na križu pekel se odpira –s sovraštva neskončne podzemske noči.

2010 – AM – SEPTEMBER 243

NEDELJSKE MISLI5. september23. navadna nedeljaODPOVED PRINAŠA SVOBODOLk 14,25-33

Nedeljski odlomek je zbirka krajših Jezusovihizjav,kijihjeevangelistvključilvpripovedonjegovipotivJeruzalem.Najprejpogojzatistega,kihočebitiKristusovučenec:moraseosvoboditivsehčloveškihvezi,tudidružinskih.Zavračatiočeta,mater,ženo,otroke,brate,sestreincelosvoježivljenjejezelotrdizraz,kigapanegrenapakrazumeti,sajnenepome­ni,dajezaživljenjepoevangelijutrebavsetozapu­stiti,pačpapostavitinapravomestonavrednostnilestvici: zahteve evangelija so vedno najvažnejše,njimsemorapodreditivse,tudinajožjedružinskevezi.Potemjetuopozorilo,dabodomoraliKristu­soviučencinositikriž,kakorgajenosilonsam.Breztrpljenjatorejniživljenja;tosicerčloveštvožedavnove, toda edino evangelij daje trpljenju tudi smisel.Primerjavaočloveku,kijezačelzidatistolp,pasejeosmešil,kerganimogeldokončati,inokralju,kiprejpresodisvojesile,predensespustivvojsko,komajdapotrebujetašekakorazlago.Vbistvugreprivsehtehnaukihzaugotovitev,dajeveranajvišjavrednota,dajezahtevnaindapredrznegazaupanjavlastnomočneprenese,karjerazumljivo,čeupoštevamo,dajeveramilost,skaterojetrebasodelovati.Sodelovanjepajemogočesamo,doklerječloveksamoslužabnikBožjegadaruvere,neskušapabitinjegovgospodar.

12. september24. navadna nedeljaVESELJE OB SPREOBRNJENIHLk 15,1-32

Vevangelijusotriprilike,skaterimijeJezusod­govorilnafarizejskeočitke,češdasprejemagrešnikein jé z njimi. Prilika o izgubljeni ovci, ki jo pastirnajde,inoizgubljenidrahmi,kijogospodinjapo­išče,stapačvzetiizvsakdanjegaživljenja.Prilikaoizgubljenemsinupajeletosnavrstižedrugič:prvičjebilana4.postnonedeljo.Zanjenopravilnorazu­mevanje je treba upoštevati, da je Jezus odklanjal“legalistični” odnos tistih, ki so odklanjali stike zgrešniki,sajjesprejemalvse,kisoseobračalinanj,nedabinajprejzahtevalznamenjakesanja–pravkakoročeizgubljenegasina.Jezusoznanjapokoronanovnačin:pokoranivezanananekočloveškodejanje,nitinezahtevanekihzunanjihznakovkotpogojevzaodpuščanje.SpreobrnjenjesepokaževpriznavanjuJezusainposlušanjunjegovebesedetervverivanjo.Božjegausmiljenjanimogočepridobitiznekimidejanji,kerjemilostindar,zakarjetrebabitiodprt.Gostija,kijoočeprirediizgubljenemusinu,jepodobaevharističnegostije,kisledimilostiindaruBožjega usmiljenja. Njeni udeleženci sprejemajospokorjencabrezomejitev,čepravnebomanjkalotudi protestnikov, ki jih upodablja jezni sin zunaj.Veljatorej:neobsojajmotistih,kijihjesprejelOče!

Negrepapozabiti,dajeočeizgubljenegasinesprejelšele,kojetaspoznalinzapustilsvojgreh.

19. september25. navadna nedeljaIZBIRA: BOG ALI BOGASTVOLk 16,1-13

Prilikoooskrbniku,kijevstrahu,daboodpuščen,bržgoljufivoodpustildolžnikomsvojegagospodar­jadelnjihovihdolgovinsitakozagotovilnjihovonaklonjenost, je bila povedana učencem. To, dagospodarpohvalioskrbnikovoravnanje,čepravjebilovnjegovoškodo,jasnokaže,danegrezaopra­vičevanje dejanja samega, ampak za oskrbnikovospretnost,dasizagotoviprihodnost.Vbistvujetorejoskrbnik»otroktegasveta«,kiznagospodovatipolo­žaju,čepravjenjegovnačinzakristjananesprejem­ljiv.Pačpamorakristjaniskatinačin,kakobosamznalgospodovativsakemupoložaju,nedabiobtemkršilsvojemoralneobveznosti.Od»otroktegasveta«sekristjaninaučimovsajenergičnegadelovanjazasvojalastnanačela.Prilikaooskrbnikuopozarjatudinapravilnorabodenarja:jekotnož,skaterimlahkoodrežeškruhsebiinlačnemu,patudiranišsebeinbližnjega.Neverjamem,daječloveštvokdajimeloboljšoprilikovideti,kamvodinapačnarabaalicelozlorabadenarja,kottolahkovididanesvkrizi,kijezajelavessvet.Vprašanjejele,česoseodgovorninašegačasapritemkajnaučili–razniznakikažejo,daBožjibičšenidovoljmočnoudaril.Najgretukajzaošabnewallstreetskebankirje,kispetnavelikograbijo,alipazadomačepohlepneže,kijimnikolinidosti–udarcevjebilošepremalo.

26. september26. navadna nedeljaVREDNOSTI SO V VEČNOSTI DRUGAČNELk 16,19-31

PrilikaobogatašuinubogemLazarjuspadamedbesedila,skaterimijeJezuspoučevalsvojeopravil­nirabibogastvainimetjanasploh.Istočasnojetaprilikatudipoukotem,dajevtemživljenjuzastonjiskatipravicoinenakost:vvsehčasihčloveškezgo­dovinesosepojavljali“odrešeniki”,kisoobljubljalienakostinpravicozavseinvsisopropadli.Svetjekrivičeninboostalkrivičen,doklerboobstajal,alibolje, dokle ne bo po napovedi v Knjigi razodetjanastalo »novo nebo in nova zemlja«. Na resničnopovračilo,kiniodvisnooddobrealislabevoljetre­nutnegaoblastnika,jemogočeračunatišelevtemnovemsvetu,kiježeustvarjeninnamjevratavanjodprloKristusovovstajenje.Jepaistočasnoprilikatudiopozorilovsemtistim,kiodklanjajomiselnaprihodnostintrdovratnovztrajajoprisvojem:kobousodaposameznikadokončnodoločena,nebovečnobenemožnostizakakepopravkezanazaj:medenimiindrugimijeprepad,ki jenepremostljiv.Innezahtevajmoizrednihznamenj.Abrahamjerekel:»ImajoMojzesainpreroke,tenajposlušajo!«Kristuspajepribil,čepravnečistodobesedno:»Imajomojevangelij, tega naj poslušajo!« Dokler ga ne bodoposlušali,bokakorobbabilonskemstolpu:ljudjesenerazumejoveč,kergledavsaklenasvojžep.

2010 – AM – SEPTEMBER 244

BRALI SMO...VALETTA —Maltajeenaredkihevropskihdržav,vkaterihsplavnizakonskodovoljen.Kljubštevilnimmednarodnim pritiskom se je v nedavni raziskavi93%prebivalstvaizrekloprotisplavu.Življenjuodspočetjadaljesotorejnaklonjeni,saj jezanjevre­dnota življenja na prvem mestu. Malta tudi nimazakona,kibiomogočalločitev.ZIPPORI —Arheologisovtemgalilejskemmestu,nekdanjem Sephorisu, pod ostanki bizantinskecerkvenaletelinazidoverimskegatemplja.MestosejezelorazširilozačasaRimljanov,vnjemježive­lojudovsko­poganskoprebivalstvo,poznejejepo­stalotudisedežškofije.ŽENEVA —“GlobalTrends”je15.junijaobjaville­tnoporočiloVisokegakomisariatazabeguncepriZN(UNHCR).Iznjegajerazvidno,dajebilolanipovsem svetu na begu zaradi vojsk, sporov in prega­njanja 43,3 milijona ljudi. To je največ od sredinedevetdesetihletprejšnjegastoletja.Podrugistranipasejevistemčasunasvojenekdanjedomovevr­nilonajmanjbeguncev.ANKARA —VTurčijiseje15.junijazačelsodnipro­cesprotiadmiraluKadirjuSagdicuin32vojakom.Osumljeniso,dasonačrtovaliumorekristjanovinjudovvletih2006in2007.Tenajbinatonaprtiliis­lamskikonservativnivladiministrskegapredsedni­kaRecepaTayyipaErdogana,dabijotakodestabili­zirali.Sodnipostopeksejezačeltako,dasovojaki,ko se je admiral Sagdic pojavil na sodišču, stali insalutirali,sedlisošele,kojimjedalznakzato.YI CHANG —Vtorek,29.junija,jebilovpolnika­tedralitegakitajskegamestaposvečenihpetnovihduhovnikov.Njihovduhovniškipoklicjedozorelvletuduhovništva,kise jepredkratkimkončalo.Znjimijesedajvtejškofijidvaindvajsetduhovnikov,prištetipajetrebatudienajstredovnic,kiskrbijozadvajsettisočvernihvšestnajstihžupnijah.HANOJ — Cerkev v Vietnamu je začela praznova­ti dve obletnici: ustanovitev prvega apostolskegavikariata pred 350 leti in vzpostavitev cerkvenehierarhije pred 50 leti. Škof škofije Da Lat PierreNguyen Van Nhon je ob tem praznovanju povabilVietnamce—slovesnostisoseudeležilitudivisokipredstavniki oblasti –, naj bodo »dobri državljani,dejavniprigraditvipravičnedružbe.VATIKAN —PrefektKongregacijezazadevesvetni­kov, nadškof Angelo Amato, je članom zastopstvaiz Južne Koreje, ki so mu prinesli dokumentacijoo 125 mučencih iz 18. in 19. stoletja, izjavil, da sinakongregacijiželijovečnovihblaženihizAzijeinAfrike. Trenutno je pri kongregaciji kar 2.000 po­stopkovzarazglasitevnovihblaženih.HUE —Vtejvietnamskinadškofijijeprišlodona­petostimedoblastmiinžupljanižupnijeVinhAn,sajoblastigrozijo,dabodopodrlecerkvico,posta­vljenonazemljišču,kigajepredletiumrlilastnikpodaril Cerkvi. Župnik Peter Nguyeb Huu Giai jeizjavil,dahočejooblastistemprestrašitižupljane.

Katoličani v Vietnamu se tudi sicer bojijo novegavalazastraševalnihakcijinpreganjanja,zlastivboljodročnihkrajih.VATIKAN — 1.julija,jepapežBenediktXVI.pisnovoščilvatikanskemudržavnemutajnikukardinaluTarcisijuBertonejuobnjegovi50.obletniciduhov­niškegaposvečenja.Obtemmujeizrazilsvojezau­panjeinhvaležnost.ESZTERGOM —Od1.do4.julija,jebilovtemmad­žarskemmestuletnosrečanjeSvetaevropskihško­fovskihkonferenc.Razpravljalisoovlogiduhovni­kavdozorevanjuduhovniškepoklicanosti.NaslovjeizbralaEvropskaslužbazaduhovnepoklice.VATIKAN —5.julijajepapežBenediktXVI.vvati­kanskih vrtovih blagoslovil nov vodnjak svetegaJožefa, ki ga je v čast njegovemu krstnemu zave­tnikudalpostavitivatikanskiguvernorat.Bronasteploščice na vodnjaku, delo umetnika Franca Mu­rerjaizBelluna,pripovedujejooključnihtrenutkihJožefovegaživljenja.SPLIT — Zaradi segrevanja morja ter negativnihučinkovčlovekanaokoljesosevJadranskemmor­jupojavilevrsterib, rakov inškoljk,kisicerživijozgoljvtoplejšihmorjih.Istočasnozaradispremembv ravnotežju prehrambene verige nekatere avtoh­toneoz.prilagojenevrstemorskihživaliizginjajo.BRATISLAVA —SvetovnakulturnazakladnicaUne­scabovprihodnjebogatejšazaosemslovaškihle­senihcerkva,kersote»primerbogategakrajevnegaizročila verske arhitekture, kjer se srečujeta latin­skainbizantinskakultura«.LONDON — Sveto pismo za otroke bo prevedenovnovihosemafriškihjezikov,natopabobrezplač­norazdeljeno–polegtegatudiposterjisslikamiizSvetega pisma – v Zambiji, Gani, Mozambiku, Ke­niji, Beninu in Sudanu. Pobudo je finančno omo­gočila angleška pisarna mednarodnega združenjaPomočCerkvivpotrebi.Odprveizdajevnemškemjezikuleta1979jebilaknjiganatisnjenažev48mi­lijonihizvodovterrazdeljenav140državah.MADRID —1.julijasozačelizbiratiprijavezasve­tovni dan mladih, ki bo v glavnem mestu Španijeod16.do21.avgusta2011.PrvisejeprijavilpapežBenediktXVI.Izpreteklihizkušenjprispevajodvetretjinipotrebnihsredstevsamimladi.DAMASK —VbližiniprestolniceSirijesoodkriliobgrobuotrokapetčloveškihlobanj,starihmed9.000in9.500let.Zglinoinbarvamisookrašenetako,dapredstavljajozelorealističnečloveškeobraze.Rea­lizemtehlobanjjeneverjeten.Presenečajospravil­nostjoingladkostjopotez.MADRID —Železniškipredor,dolg39km–odtega28kmpodmorjem–najbizdružilEvropoinAfrikodo leta 2025, sta se dogovorili Španija in Maroko.Gibraltarsko ožino naj bi prečkal v globini okrog400 metrov. Pri izdelavi projekta sodelujejo špan­ske,maroške,švicarskeinitalijanskedružbe.BERLIN —Medizkopavanjizaširitevpokopališča

2010 – AM – SEPTEMBER 245

v Landshutu na Bavarskem so odkrili ostanke na­selja,staregaokoli7.000let,kisogapovsejverje­tnostiustanovilipriseljenciizBohemije(današnjeČeške).Arheologisoodkrilikloakeizobdobjaokoli4.900letpredKristusomindeleposodterkamni­tega orodja. Na istem nahajališču so znanstvenikiodkrilisledistavbizkasnejšegaobdobja,medkate­rimijebiltudikeltskigrob,starokoli2.200let.WASHINGTON —Najužnemtečajusoodkrilioko­stjemladičapleziozavra.Velikoizumrlomorskoži­valopisujejokotkačonatelesuželve.Pleziozavrisoživelipred70milijoniletvtoplemoceanu,kijeob­krožalAntarktiko.Tamorskiplazilecjelahkovdol­žinomeriltudido10metrov.Samovratjebildolgokolidvametra.Pleziozavrisozdolgimvratomse­galinadnomorjainsehranilizmehkužci,kisotamživeli,ssvojimidolgimiplavutmipaso“leteli”skozivodokotdanašnjipingvini.NEW YORK — Pave the Way Foundation je sporo­čilaodkritjepomembnihvatikanskihdokumentovizčasadrugesvetovnevojskeovatikanskihukrepihzarešitevJudovodleta1938.Nasvojispletnistrani(www.ptwf.org)jeobjavila40.000stranidokumen­tovspričevanjiočividcevinčlankov,kibodovpo­močzgodovinarjemzaraziskavotegaobdobja.DURBAN — Durbanski nadškof kardinal WilfridFoxNapierjeizjavil,dajesvetovnoprvenstvovno­gometuvJužnoafriškirepublikinaredilovečzaedi­nostAfrikekotpolitikissvojimibesedami.Posebejjebilovažnozačrnskidelprebivalstva,zakateregajenogometprvišport.Sedajječas,daseJužnoafri­škarepublikaizkažešenadrugihpodročjih.OUAGADOUGOU —ŠkofškofijeKayja,ThomasKa­bore,jezaKathpresspovedal,daseštevilokatoliča­novvBurkinaFasupovečuje,Cerkevpaimaveliketežave,kakobitidenarnokospotrebam,povezanimstorastjo.Vnjegoviškofijiseještevilovernikovvzadnjihdesetih letihpovečalos60.000na90.000.Vsakoletokrstijonastotineodraslihkatehumenov,zakrščanstvosezanimajotuditisti,kiživijovtra­dicionalnih poligamskih zvezah. Tudi ti obiskuje­jotečajepripravenakrst,čepravvedo,danebodomogliprejetineteganedrugihzakramentov.DUNAJ —Mons.RobertVitillo,priMednarodniKa­ritas pooblaščen za pomoč okuženim in obolelimza aidsom, je posvaril pred zamolčevanjem te bo­leznioziromapredbrezbrižnostjodonje.Nanjojetrebašenaprejopozarjati,sajjezvirusomHIVoku­ženihvečkot33milijonovljudi,samovAfrikijuž­noodSahare23milijonov.Zaradiaidsajenačrnicelini14milijonovotrokizgubilostarše.DEGGENDORF —Nemškavrhovnadržavnatožil­kajepotrdila,dajeustavljenpreiskovalnipostopekzoper osebje benediktinske opatije Metten na Ba­varskem v zvezi s sumom spolnih zlorab ter tele­sneganasiljanadotrokiinmladoletniki.Preiskavesotrajalevečmesecev,prekrškipasoalizastaralialipasobiliočitki»zeloposplošeni«.BERLIN —TibetanskiduhovnipoglavardalajlamajevpogovoruzanemškičasopisBildobsvojem75.rojstnemdnevuizjavilosvojemcelibatu:»Kotme­nihselahkoboljposvetimsvojimvernikom.«

BERLIN — Nekdanja nemška evangeličanska ško­finja Margot Kässmann je pohvalila nošnjo križaokrog vratu ne kot okrasek, marveč kot potrdiloverevKristusa.Zaokraseksiljudjelahkoizberejokajdrugega,sajjetehokraskovvelikonavoljo.Križokrogvratuizražaponižnost.VATIKAN —PapežBenediktXVI.jevoditeljapape­ške prefekture za gospodarske zadeve, 74­letneganadškofaVelasiaDePaolisa,imenovalzaposebne­gapooblaščencazaureditevrazmervreduKristu­sovih legionarjev. Sveti sedež hoče narediti red inmirpoškandaluinnjegovihposledicah,šeposebejtistih,kijihjepovzročilustanoviteljp.MarcialDe­gollado(1920–2008).VATIKAN — Nemški zgodovinar Michael Hese­mannjevvatikanskemtajnemarhivu,našelpismo,kikaže,dasejemons.EugenioPacelli,poznejšipa­pežPijXII. (1939–1958),žetakojponacističnempogromunadJudileta1938osebnozavzelzareše­vanjeJudovvNemčiji.Kotdržavnitajnikjekardi­nalPacelliprosil64nadškofovposvetu,najpreskr­bijovizumezanajmanj200.000ljudiizNemčije.HAITI —RazmerenaHaitijusotudipolletaporu­šilnempotresuševednodramatične.Velikohaitij­skihotrokjeostalosirot,številnipasoprisiljenivsuženjstvoalispolnoizkoriščani.Trgovinazotrokisenizaustavilanitivprvihdnehpopotresu,kosobilimnogihaitskiotrociprepeljanivdrugedržavetudibrezdovoljenja.NEW DELHI — Škof indijske škofije Brahmapur,Sarat­ChandraNayak,jeizjavil,daprištetjuprebi­valstvavIndijizagovarjapripadnostkasti,sajtakoalitakovsetemeljinanjej.Kosebodoljudjezačeliboljzavedati,kakomajhnepraviceimajo,sebodotudi začeli odločneje potegovati za večje politič­neindrugepravice.ŠkofNayakjedalit,pripadnikdružbenegadnaindijskedružbe.LONDON — Katoliški škofje “na Otoku” so ostroodgovorili na napoved nove britanske vlade, dakatoličan tudi v prihodnje ne bo smel zasesti bri­tanskega trona. Predsednik Škotske škofovskekonference,kardinalKeithO’Brien,jeizjavil:»Pravironičnoje,dastatistidvekoalicijskistranki,kisepredstavljatakotprviborkibojazaenakopravnost,svojeobdobjezačeliravnozjasnimsporočilomka­toličanom,dasoizjemaprienakopravnosti.«JERUZALEM — Po treh letih arheoloških izkopa­vanj pod cerkvijo Kristusa Odrešenika bodo obi­skovalcempokazali,kajsonašliizJezusovegačasainpozneje.Tosibodolahkoogledalispomočjoso­dobnegavodenjainnačinaogleda;delnajdbbodorazstavilitudivbližnjemmuzeju.Projektjeizdatnodenarnopodprlatudinemškavlada.GAZA — Argentinski redovnik p. Guillermo JavierFabregajezaKNApovedal,dasokristjanivGaziza­postavljeni in da doživljajo razne krivice. Policistimlade kristjane brez razloga nadzorujejo in zača­snozapirajo,delodajalcijihpriiskanjudelaneva­bijonapredhodnepogovore,muslimanskavečinajihsilikprestopuvislam.Odnosdokristjanovsejeposlabšal,odkarje leta2007prevzelooblastpale­stinskogibanjeHamasinpoizraelskiblokadiGaze.

2010 – AM – SEPTEMBER 246

FrancJaklič

IGNACIJ KNOBLEHARPRVO POTOVANJE PO BELEM NILU

P.PedemonteinVincostasebilaževKartumuodločila,dabostazmisijonstvomzačelamedBarijci.Vincobipotovalinraziskovalkraje,šegeinjezike,Pedemonte bi pa Barijce na postaji učil umnegapoljedelstva.Žesijepreskrbelnekajsemen.ZdajjepatudiKnobleharkotgeneralnivikarodločil:tukajmedBarijcibodiprvamisijonskapostaja.Otejna­merijegovoriltudispoglavarjemaNigíloinŠióbo,kistabilazadovoljna.Trgovcisopamisijonarjemazeloodsvetovali,češdabodozmeromvnevarnosti.Tosoparekli,kersovedeli,dapotemnebodomogličrncevvečtakozlorabljati.

14.januarjasoladjepripluledootokaCanker,kiležina4.stopinjiin50minut.Malonaprejjemočnabrzica,nadkateroseBeliNilustavljavvelikem,plit­vem jezeru. Pogumni Knobleharjev krmar, BerberAbuZaid,sejezladjospustilvbrzicoinsrečnodose­geljezero.Znjostašlišedvedrugiladji.Raztovorilisoblagoinsepeljaliprekoplitvegajezera.Nigílajeostalnaladji.

P.Pedemonteješelodtuiskatkrajzamisijonskopostajo.TudinjemujeNigílaobljubilzanjovarstvoinpomoč.ZdajmujedalnekajspremljevalcevdosvojegabivališčanagričevjuBelenján;tamsinajpo­iščeprimerenprostor.Pedemontejespremljevalcetežkodohajal,kertizamorcizelohitrohodijo.Čejihjeprosil,najgredoboljpočasi,sozanekajčasarespridržalikorak,kmalusopanehotespetprišlivobičajnitek.Sonceseježenagibalikzatonu,kosoprišlišelepodBelenján;doNigílovekočejebilošedaleč.Zatosejemisijonarvrnil.Sprevidelje,dasepodBelenjánomnekaženaseljevati,kerjekrajpre­večizpostavljensončnipripekiintudinimadobrevode.Spotomamujojenekaženadalapitiizbuče,ajebilavodabelkastainzoprna;ponjejsejedvadnislabopočutil.

Izpraznjenetriladjesoseprepeljaleprekoplitve­gajezera,potemjepašlozlahkotonaprej.Prispeliso

podnovo,visokobrzico,kiprekonješenišlanobenaladja;vsadotedanjapotovanjapoBelemNilusoseprednjonehavala.Prekozelonagnjenestrugevodasilnodere,vnjejsopaskritečeri.Iskaliso,kjebisevendarle dalo priti naprej. Knobleharjev krmar jeladjopočasiinprevidnoobračal;drugidveladjistaplulizanjo.Kososrečnoprišlinadbrzico,sojadralidalje. Po nekaj kilometrih so reko zaprle peščeneplitvine. Spretni Knobleharjev berberski krmar jepanašelprehod:nanekemmestuoblevembregujebilavodadovoljgloboka,dasomoglinaprej.

Deželajetuditukajgostonaseljena.PrispelisodovasiTokiman.PrebivalcišenikolinisovideliladjeinsozdajhiteligledatKnobleharjevo.Obelihljudehsobiližeslišali,videlipanisošenobenega.Zatososiodblizunatančnoogledovalimisijonarje,njihovebrade,obleko,čevljeintakodalje.Premišljevaliso,kakonekimorejotakotežkeželezneladjeostatinavodni površini in kako jih napeto platno (jadro)ženestakohitrico.

Najboljsojihpapresenetiliglasoviharmonike,ki jojeKnobleharimelsseboj.Odnjegovihgibovz rokami in prsti niso mogli odtrgati oči. Ugibaliso,kakonastanejotimočni,čisti,lepiglasovi.Edenizmedpoglavarjevjebiltakoprevzet,dajezaprosilKnobleharja,najzazmeromostaneprinjih,dajimboukazovalin–godel.

16. januarja so spet razpeli jadra. Popoldne soobstalivvasi,kijodomačiniBarijciimenujejoLog­vek, Arabci pa Redžaf. Obe imeni je vas dobila posamotnemstožcuiztrdegakamnagranita,visokemkakšnih 160 metrov. Knoblehar je mislil, da gričstojina4.stopinji,10minutin32sekund;vresnicipastojina4.stopinjiin40minut.Knobleharješelznekaterimispremljevalcinavrh.Odprlsemuješirenrazgled:vsaravanjeposeljena,vidiseneštetovasiinosamljenihkoč.

Brzica na Nilu

Logvek – Redžaf

2010 – AM – SEPTEMBER 247

t

NadangelMihael(“KdokakorBog”)namjeznanzneštetihpodob:kotbleščečvojščakpeháSatanavpeklenskobrezno;takeganampredstavljaSvetopismo(Dan12,1;Raz12,7­9).Ževprvihčasihkr­ščanstvajebilazatomogočenzavetnikzopersatanainmalikovalstvo,neprekosljivvaruhsvetevere.Zato

mujebilaževDio­klecijanovem času(284­305) posveče­nacerkevvNikome­diji; cesar Konstan­tin(312­337)mujesezidal v Carigradusvetišče Mihaelion;pod Justinijanom(527­565) je bilo vCarigradu kar petcerkva sv. Mihaela;inpapežGelazijmuje postavil v Rimulepocerkevleta493.Posebno je cveteločeščenje nadangelaMihaela v 6. in 7.stoletju.

Kerjebilnadan­

gelMihaelbojevnikzopersatana, poganstvopajebiloponaziranjuprvihkristjanovčeščenjesatanovo,somedpokristjanjevanjemnarazvalinahpoganskihsvetiščzeloradipostavljalicerkvevčastnadangeluMihaelu.TakojebilotudinaSlovenskemv8.in9.stoletju.NajznamenitejšatakacerkevjebilacerkevvdanašnjemŠmihelunaGosposvetskempolju(“incamposolio”)naKoroškem,sezidananarazvalinahmestaVirunum.DolgajevrstacerkvanaSlovenskem,kisojihvtistihinpoznejšihčasihposvetilinadan­geluMihaelu:naŠtajerskemSv.MihaelpriVidmuinSv.MihaelnadLaškim,naKranjskemŠmihelpriPo­stojni,Blike,MalnicepriKrškem,ŠmihelpriNovemmestu, Dolenji Ze­monpriIlirskiBistri­ci, na PrimorskemŠmihelsko gradiščepri Postojni, Sv. Mi­haelnadOzeljanomnaVipavskem,danespodrtacerkevsv.Mi­haela med Šturjamiin Kazljami. MnogonekdanjihstarihMi­haelovih svetišč jeobprezidavimenjalopatrona; Sveta gorapri Gorici in StaraGora pri Čedadu staimeli svoje dni tudikapeli sv. Mihaela.Ker se nadangel Mi­hael po nekdanjihpredstavahborishu­dobnimi duhovi vzrakuinjihnatopehavglobino,somu–čenibilozgodovinskegarazloga–žezatozidalicerkvenajrajšina hribih (prim. Sv. Mihael nad Laškim). Na vsemSlovenskemimaalijeimelnadangelMihaelnad100farnihinpodružničnihcerkva.

Duše,kijihjenadangelMihaelssvojozmagoiztr­galduhovominpeklenskegabrezna,jekrstprivedelvnaročjeCerkve.Zatosovprvihčasihkrstnecerkvealikapele(baptisterije)obpotokih,rekahalijezerihzeloradiposvečalinadangeluMihaelu.Povzgledusv.Rupertajebilotodokajpogostovsalzburškinad­škofiji.Teprvotnolesenestavbenisobiletrajneinjihdanesniveč,vendarpazavetništvosv.Mihaelapridanašnjifarnicerkvipriča,dajebilanatistemkrajukrstnacerkevzavsookolico.Sporočenonamje,dajenadškofAdalvinleta864posvetilnaozemljuknezaKocljakrstnocerkevvčastsv.Mihaelu.

TakšnekrstnecerkvesobilenaŠtajerskem,posta­

NikoKuret

septembrski god

MIHÉLOVO29. kimavec

Šmihel nad Laškim

Šmihel naGosposvetskem polju

2010 – AM – SEPTEMBER 248

vim,cerkevvPišecah;naKranjskemvMengšu(njenokolišjesegaldoZagorjainČemšenika)inŠmihelupriNovemmestu;iz9.stoletjasocerkvesv.MihaelavBlatogradu,vRožekuinvŠmihelunadPliberkomnaKoroškem,istestarostistanaPrimorskemžupnicerkvivKamnjahinvBiljanivBrdih,kjerjesplohnajstarejšabriškažupnija.

NadangeluMihaelupajebiloizročenotudivar­stvoumrlihvernikov;njegovanalogajebila,dapo-spremi dušerajnihnaonisvet(glejJud9).Zatosoradipostavljalikapelicealicerkvicenapokopališčih.Valvasor jih našteva na tedanjem Kranjskem lepovrsto: Kamnik, Dob, Leskovec, Trebelno, ŠkocijanpriTurjaku,Radovljica,Begunje,ŠmartinpriKranju,ŠmartnopriLitiji,StaritrgpriPoljanah,Prem,Zagor­je.Vsenajbržnestojeveč.Nekateretehpokopališkihkapelsv.Mihaelasozanimivetudizato,kersozidane

vkrogu,všestero­aliosmerokotnemtlorisu.Vspod­njemdelu(kripti)sospravljalikostiizprekopanihgrobov.Zatojihimenujemokostnice(kárnerjealiosárije).NaKranjskemstoji takakostnicapriTre­belnem,naŠtajerskemvRajhenburgu(Brestanici)inLaškem,naKoro­škempriŠt.Lenartuin v Velikovcu indrugod. Cerkvicete vrste so nastalevečinoma v 13. in14.stoletju.

Kosov10.stole­tjuprenehaliogrskiroparski napadi insejezačelaorgani­zacijafara,sojeliobnovizidanihfarnihcerkvahpostavljatitudiokroglekrstnekapele sv. Mihaela,če niso nove far­ne cerkve sezidalikar ob stari krstnikapeli. Toda v 12.in 13. stoletju sonehali krščevati spotapljanjem, zatosokrstnekapeleizgubilesvojprvotninameninsoposlejrabilelekotkostnice.NajznamenitejšakrstnakapelastojišedanespolegGospeSvetenaKoroškem.Legendatrdi,dajevnjejkrščevalžeškofModest,kojezavojvodeHotimira(754­770?)oznanjalevangelijmedkarantanskimiSlovenci.Spodnjidel jedaneskostnica.

Šmihel nad Mozirjem

Šmihel pri Novem mestu

sveta zgodovinaHenriDaniel­Rops

VSAKDANJE ŽIVLJENJE V PALESTINI V JEZUSOVEM ČASUPrvi del

DEŽELA IN NJENO LJUDSTVOIII. poglavjeJeruzalem

MESTO BOŽJEGA VESELJA

Nemogočejeizrisatislikojudovskegaživljenjanedabiseustaviliobtistemedinstvenemmestu,naka­terojebilocelotisočletjenerazvezljivovezanausodaIzraela.Kotglavnomestopokrajine,nesporenkraljSvetedežele,kotkraj,kjerjeutripalosrceljudstvaObljube,jepomenilvelikoveč,kotParizpomenizaFrancozealipaLondonzanekdanjibritanskiimpe­rij.Vsiodmevi,kijihslišikatoličan,kadarizgovoriimeRima,vsatistamogočnačustva,kijihodkriva,jeizkusilJud,kojetolikokratvsvojihvsakdanjihmoli­

tvahokušalzlogeneizrekljivebesede,»mogočnekothrumtrobenteinmilekotzvokpastirskepiščalke.«

Jeruzalem…Romarji,kisosevzpenjaliknjegovimsvetim dvorom, so prepevali njegovo slavo s tisti­mistopniškimi psalmi,kiso jihponavljalipopoti:»Veselil sem se, ko so mi rekli: ‘V Gospodovo hišopojdemo.’Našenogesoseustavileobtvojihvratih,Jeruzalem.Jeruzalem,pozidankotmesto,popolno­mapovezanomedsabo,tjasevzpenjajorodovi,Go­spodovirodovi«(Ps122,1­3).Ititja,obiskatigavsaj

2010 – AM – SEPTEMBER 249

t

enkratvživljenju,sobilenajdražjesanjevsehJudov,raztresenihpovsehvetrovihsveta:»PrihodnjeletovJeruzalemu!«Taznanipozdravsejeohranilizdavnihstoletij.Tuditisti,kinisonikolimogliuresničititehsanj,somislilinaSvetomestokotnakrajsrečeinslave,kjerjevselepo,bogato,obkroženoznadna­ravnimbleskom.Takosose»obrekahbabilonskih«včrnihčasihizgnanstvapreseljencissolzamispo­minjaliSionainjeodmevalapesem,katerebesedenisonehalevznemirjatinjihovihsrc:»Čepozabimtebe,Jeruzalem,najsemojadesnicaposuši.Jeziknajseprilepiknebu,česetenebomspominjal,čenebompovzdignilJeruzalemanadvrhsvojegaveselja«(Ps137,5­6).

ZaresjebilJeruzalemzaJudevsekajdrugegakotneko zemeljsko mesto, mesto med vsemi drugimimesti.Biljebistvenidelodrešenjskeganačrta,neloč­

ljivodrazodetja.VIzaijeviknjigiberemo:»Takogo­voriGospodBog:‘ustvarilbomJeruzalemzaradost,njegovoljudstvozaveselje’«(Iz65,13.18).Bogmujedalimeinukazal,najbonaseljen(Iz44,26).Izbraljetomesto,dagabodovnjemčastili(prim.2Krn6,6).EdinipraviBogjetisti,kimuvJeruzalemuobhajajobogoslužje(prim.Ezr1,3).Svetomestojeimelosvojovlogovvsehdogodkihsvetezgodovineintakobotudiobkoncučasov,kosebodovsaljudstvazbralataminvidelaizpolnitevobljub.»VrataJeruzalemabodo zgrajena is safirja in smaragda, vse njegovoobzidjebosezidanoizdragihkamnovinvsinjegovinadzidki iz čistega zlata. Jeruzalemske ceste bodotlakovanezgranitominzdragimikamniizOfirja.Jeruzalemskavratabodoprepevalapesmiveseljamvsetamkajšnjehišebodoprepevale:Aleluja,slavljenBogIzraelov!«(Tob13,17­18).

Postavljenvsrcujudejskegavišavja,kijefizičnainmoralnatrdnjavaPalestinejeJeruzalemzavzemalpoložaj,kigarazložizemljepisinkijevvelikimerivirnjegoveveličastneusode.Čejevsepodročjepasstikov stalnih naseljencev ravnine in stepskih no­madov,jemaliokraj,kjersejeizoblikovalomesto,šeposebejpripravenkotprehodnikraj.Najjužnejšapot,ki lahkoprečkaGorpredenjoprekineMrtvomorje,vodiknjegovimvratom.Tamsestikaznjopot,kivodiizGalilejeinSamarijevzdolžhrbtenicedežele.Jesrcezvezde,kijotvorijopotaprotiGazi,protiJafi,kakortudiprotiJerihialiSihemu.DvanajsturhodajebilodovoljdoSredozemskegamorja,šesturdoJordana.Takojelahkorazumetinjegovovlogoglavnegamestakottrdnjaveinkottržnice.

Natejtočkiseosrednjigrebenpalestinskihgorarazširivravnicokakihosemstometrovnadmorjem,ki jo je načelo divje izpodkopavanje hudournikovinjorazdelilonadvojehrbtov,kistausmerjenaodseveraprotijugo­jugo­vzhoduinjudelinepreglobokused imenovan“Dolinasirarjev”aliTyropeion.NajužnemdelutehdvehhrbtovsejedvigalJeruzalmekottrdnjava,kistajobraniliglobokigrapi:Hinom

na zahodu in Kedron na vzhodu. To sta vadija spresihajočovodo,pogostosuha,kjerpavodadivjenaraščainzaslužitaobmočnihzimskihnalivih,kosevhudihvalovihzlivaponjih,ime“motnihudo­urnik”,karKedrontudipomeni.Zahodnihrbet jevišjiprisvojih787metrihingaoblikujeGareb,kiso ga kristjani imenovali “sionska četrt”, ki pa nihebrejskiSion:tojegornjemesto,kjersoimelisvojepalačebogatini.Vzhodnihrbetjeožjiinrazdeljennatrimajhneravnice.NajvišjajeMórija,750metrovvisoka,kijevsozasedaltempelj,držalistasejepaostalidve:naseveru735metrovvisokaBezetha,najugupa650metrovvisokiOfel.RazlagaSvetegapis­mainarheologijapostavljataprvotniJeruzalemnaOfel.TojeDavidovSion,insicerboljtočnoobstrani“Deviškegastudenca”,Ain sitty MaryamaliGihona,kateregavodejezajelkraljEzekijav7.stoletjupredKr.insobilespeljanepo600metrovdolgempredoruprotiribnikuSiloe,dabislužilekotvodnarezervavčasuobleganja.NadrugistranigrapeKedronsejedvigal dolg grič, katerega ime odmeva v srcu vsehkristjanov:Oljskagora,kjerjevstaliKristusizginilizpredočiučencev(prim.Lk24,50;Apd1,9).Njenpodaljšek na jug se imenuje Gora pohujšanja, kerje na njem Salomon, Gospodov maziljenec, pustilzgraditimalikovalskioltarsvojimpoganskimženam

POLOŽAJ IN KRAJ

Dolina Kedron

Gihon

2010 – AM – SEPTEMBER 250

(prim.1Kr1,7).ObnjegovemkoncusosezdružilevsetrijeruzalemskedolineinizoblikovalevadiEn­Nar,čigargrapasespuščaprotiMrtvemumorju.

Takšen je položaj Jeruzalema, tak je bil v Jezu­sovem času. Ob približevanju po cesti je dajal vtistrdnjave,»mestanavišini«,kakorpravipodoba,kiseneprestanoponavljavSvetempismu.Gledanoddaleč, ali danes, ko človek leti nad njim, pa se zdi

mestonadnukotline,obdanozgriči.Spuščavo,zAzijo ga povezuje ena sama razpoka, vadi En­Nar,kidajeprehodzoprnemuhamsinu.Njegovavišinapagapodnevihsvinčeneganebaobdarujezvečeribreskovebarveinnočmiprijetnesvežine.Dajemutuditakopričakovanemočnenaliveizzahoda,kijihprinašajovalovioblakov,včasihpatudisneg,kajtizimavJeruzalemunisamopraznabeseda.

KrajJeruzalemasozasedaliljudježedolgočasa.Če verjamemu psalmistu, naj bi se Sveto mesto vzačetku imenovalo Salem, saj pravi: »V Salemu jebilnjegovšotor,naSionunjegovoprebivališče«(Ps76,3). Vsekakor je to ime, ki ga ima v 1 Mojzesoviknjigi ob skrivnostnem dogodku, ko Melkizedek,»salemski kralj in duhovnik Najvišjega« (prim. 1Mz14,18­19)prineseAbrahamukruhinvinoinjublagoslovi.PravegaBoganajbitorejpoznaližepredOčakom… Rabini so takole razlagali sprememboimena: dolgo preden se je rodil Abraham, je Sem,Noetovsin imenovaltomestoSalem,mordazato,ker je ta beseda pomenila “Blaginja”. Toda OčakgajehotelimenovatiJerualiJireh;inBognimaralrazočaratineeneganedrugega,pajevzkliknil:»Dalmubomtorejobojeimen!«

Arheologijaninašlaničboljšega,kotjetomalonaivnoizročilo.Žev3.tisočletjupredKr.jebilonatemkrajuprebivalstvo,kiježivelovjamahvsosešči­ni“Marijinega”izvira.Napragu2.tisočletjajenaseljepostalo oppidum, podobno tistim, ki so jih Liguripostavljali na Zapadu: našli so obrambne jarke inpreprostosvetiščezizdolbenimivdolbinami.V15.stoletjujebilotomogočnomesto,obdanozmoč­nimobzidjemnačičkanemsstolpi.Predor,sinnor,skorajtisoč letstarejšiodpodzemeljskegakanala,dagajedalizdolbstikraljEzekija,jevodildoizvira.TomočnomestojebiloznanotjadoMezopotamije,kjergadokumentiimenujejoUrusalim–karbilahkobiločudenpribližekimenuUr,kaldejskemumestu,odkodersejeAbrahampodalnasvojonavdihnjenopot.Ljudstvo,kigajetakratnaseljevalo,jepripadalo

Kanaancem,skaterimiso imeletolikohudihbitkizraelsketrume,kijihjeMojzesizpeljalizEgiptainsosevrglevzavzetjeobljubljenedežele.Kanaancisobiliizvedenivutrjevanju.Povsodjenajtinjihovesle­dove,naprimervJerihi,kjernjihovatehnikavzbujaobčudovanjeizvedencev.KljubvsejpomočiJahvejainnjegovihčudeževstabilipotrebniskorajdvesto­letji,dasoizraelskivpadnikiprišlinakrajznjihovimodporom.Urusalimjebiledenzadnjihkrajev,kisejeupiralnjihovimnapadom.Kanaanski“Jebusejci”,kisoganaseljevali,sobilitakogotovimočinjegovegaobzidja,dajebilmednjimipregovor:»Zaobrambo

TISOČ LET ZGODOVINE

Kraljevski grobovi

Sneg v Jeruzalemu

Jeruzalemski tempelj

2010 – AM – SEPTEMBER 251

t

mestabizadoščalislepciinhromci.«KraljDavidsejeokrogleta1000odelsslavo,da

se jepolastilnezavzetnegamesta.Osebnojevodilobleganje in se najprej lotil trdnjave Sion, posta­vljenenaOfelu,kijepokrivaljugmesta,zgrajeneganaMóriji.Tistemu,kibovstopilprvi,jeobljubil,daboimenovanzapoveljnikanjegovevojske.Joabujeuspelpodvig.Spustilsejevpodzemeljskipredor,pokateremjeteklavodainpresenetilposadko.KraljjezapustilHebrón,staroizraelskoglavnomesto,kipajebilopredalečodsredišča,insetakojnaselilvme­stu,kigajezavzel.NavrhuSionasejedvignilo“Davi­dovomesto”inponačrtihfeničanskiharhitektovjezraslaizzemljeprvakraljevskapalača.Kakšensijaj!TodavsetojehotelBog,njegovamočjedalazma­

gonjegovemuljudstvuvskladuznjegovoobljubo.Davidteganipozabil:povedaljetovsvojemnajboljgorečem psalmu (2 Kr 22), in da bi pokazal svojohvaležnost,jedalprinestivJeruzalemskrinjozaveze,prenosni šotor po puščavi blodečih, sveto skrinjotabelzapovedi,zakaterojepostavilnaMórijišotor,prvitempelj.Odličnapolitičnazamisel:kraljevskoglavnomestojepostaloverskametropola.Intakosolahkovidelinadantegaslavnegavhoda:samkraljDavid »je na vso moč rajal pred Gospodom. Bil jeopasansplatnenimefodom«(2Sam6,15).

VKristusovemčasujebiltorejJeruzalemžedesetstoletijsvetosrediščeBožjegaljudstva.Svetabesedilasoskrbnobeležilanjegovopostopnorast.KakojeodličniSalomon,Davidovsin,zvezalmestosvojegaočeta z nasipom z Mórijo; kako je zavaroval svojeglavnomestozobzidjemnazapadnemgriču,»prvizid«,nakateremsoEfraimovavratainVogelnistolpoznačevalasevernostran;inkakosejeobpomočisvojega feničanskega prijatelja, tirskega kralja Hi­ramainzvpoklicem153.000delavcev–tukajnav­dihnjeniurednikniskoparilspodrobnostmi–lotilgradnjenajvečjega,najlepšegainnajboljrazkošnookrašenegatemplja,karjihjekdajbilo.

OdtedajdaljeNajvišjemestoninehalorasti.Izvenobzidjasoseoblikovalapredmestja,novotrgovskomesto,okaterembrezprizanašanjagovoriprerokSofonija,kjerjebilov8.stoletjupodkraljemaOzijeminEzekijemzgrajenodrugoobzidje,kimuRibjavrataohranjajospomin.

Kerjebil“Sinnor”neuporaben,sotakratizklesalitudipodzemeljskipredor,dasopripeljalivodovrib­nikSiloe;ojačilisotudiutrdbonaOfeluzmasivnimokroglimstolpom,kateregatemeljesoarheologina­šli,takratsoobvznožjuobzidjatudizgradilikraljevegrobnice.Vsetojetvorilolepoceloto:Nehemijevaknjiganamdajejasenvpogled,koopisuje,kakosopokatastrofivseobnavljali.

ZakajBožjemestojedoživelokatastrofo,katerespominješepopretekupetihstoletijbolečeoble­

Tempeljski grič

Največji kamen v obzidju tehta okrog 570 ton

Tempeljsko obzidje

Temelji obzidja – danes zid objokovanja

2010 – AM – SEPTEMBER 252

žal v spominu. JetorejJahvepozabilzavezo in umak­nil svoje obljube?Ne, ne on, pač panjegovoljudstvo.VčasihzadnjihJudo­vih kraljev so se vJeruzalemusamemdogajale gnusobe.Zaman so prerokiopozarjalinatesra­mote.Oltarjikrivihbogov so bili po­stavljeni prav donotranjostitempljaEdinega; na vsehtempeljskihpristo­pih se je na velikodogajala prostitu­

cija,kisojoBabilonciimenovalisveto;videtijebilocelo kralja, Gospodovega maziljenca Manaseja včast feničanskemu Baal­Molohu sežgati fante indekletavdolini,kijenisovečimenovaliTofetinGeBen Hinón, ampak Dolina morije (Jer 7,32). Zatoso v moči kaznovanja leta 586 NebukadnezarjeviKaldejcizavzelimesto,kisogapodivjemobleganjupredali zaradi lakote in kuge zdesetkani branilci.»ŽeneoskrunjajonaSionu,devicevJudovihmestih.Knezisobiliobešeniznjihovoroko,starešinenisobilispoštovani«(Žal5,11­12).Vsemestospalačamiintempljemvredjepogorelo.Spogledomnatogro­zosoIzraelci,izseljenivBabilon,zapustilisvojesvetomesto(prim.2Kr25).

Tako po izgnanstvu, ko je leta 538 dobrohotniKir,perzijskikraljkraljevdovolilpovratek,»rešeniostanek«izvoljenegaljudstvaniimelničnujnejšegain nič svetejšega kot ponovno zgraditi Jeruzalem.Intojebilaobčudovanjavrednapustolovščinazve­stobeinenergije,kijojemoralaNehemijevaknjigaposredovatiprihodnjimrodovom.PotemkojeEzraobnovilMestoDuha,Gospodovopostavo,jebilotre­batočnonakrajumestaočetovzgraditinovomesto.Pred pol stoletja razrušeno obzidje je bilo znovapostavljeno.Vseprebivalstvojebilovpoklicano.Podvarstvom straž je na tisoče ljudi »opravljalo z enorokodelo,zdrugopadržaloorožje«(Neh4,11)invdvainštiridesetihdnehskončalotosvetonalogo.Napragu5.stoletjajebiltorejJeruzalemznovalepoinvzvišenomesto;gotovoboljskromnaprestolnicakotSalomonova,vendarspetvrednaJahveja.

Odtedajdaljesemestoninehalovečati.Gospo­stvogrško­sirskihprincevSelevkidovmujepoma­galodovelikeganapredka.Njegovavlogatrgovskegainkaravanskegasrediščasejerazvila.Pritekalisovsiizdelkihelenističnegasvetainvzhoda.Novečetrtiso

rastlepredvsemnaravniciBezethasevernoodtem­plja,kijojepozneje,pravkmalupoJezusovismrtiHerodAgripaI.utrdilstretjimobzidjem.Jasno,vsenišlotakoposreči.ZanesenjaškiAntionIV.Epifan– tisti, ki so mu dali nadimek Epiman, to je “pri­smojeni”–sejelotilrušenjaNehemijevihzidovinskorajgotovonaobronkuzapadnegagričagradnjeAkre,trdnjave,kinajbivarovalamesto,medtempasejezačelopreganjanje,kijevzbudiloosvobodilnonavdušenje in upor Makabejcev. Ko so ti zmagali,so pohiteli razrušiti Akro in obnoviti obzidje, pašezgraditinovo,ki ješeboljebranilotrdnjavonamestnistrani.

ZadnjepotezejeJeruzalemukončnododalHe­rod.Čimjetavelikigraditeljpostalkralj,sejelotilza­varovatigornjemestozmočnotrdnjavo­palačo,kisojokronalitrijeogromnistolpi,templjunasprotipajepostavilmočnotrdnjavoAntonijo.Predvsempasejeodločilkljubnekemunezaupanjufarizejskegaindu­hovniškegaklanaponovnozgradititempelj.PodvojiljepovršinoMórijezogromnimipodpornimizidoviinnasipitako,dajeposlalnagradbiščenajprejdeset

tisoč,potempaosemnajsttisočdelavcev.Zgradbijedalvsetistorazkošje,karjehelenističnaumetnostimelasijaja.Mogočniostanki,kisotemeljsedanjega“Davidovegastolpa”,delakraljevepalačeintemeljitempeljskeploščadi–tam,kjerJudjehodijoobjo­kovatsvojopreteklost–dajejoznačilenvpogledvherodovsko arhitekturo. V gornjem mestu so bilezgrajenemnogepalače.Tyropeionjebilvsrednjemdelupokrit.Bezetha,Gareb,OljskagorainceloGorapohujšanjasobilepokriteznovimičetrtmi.TakjebilJeruzalem,kigajepoznalJezus.

Ostanek trdnjave Antonie

Načrt Jeruzalema v Jezusovem času

Jeruzalem, Jeruzalem, ki moriš preroke in kamnaš tiste, ki so poslani k tebi!Kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke kakor koklja svoja piščeta pod peruti, pa niste hoteli.

Glejte, vaša hiša je zapuščena. In povem vam: Ne boste me videli, dokler ne porečete:»Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!« (Lk 13,33-35)

2010 – AM – SEPTEMBER 253

angeli za danesP.AnzelmGrün

ANGEL ODPRTOSTI

Sštevilnimiljudmisenemorešsrečati,kersoza­prtivase.Obdalisosezoklepom,kernočejonikogarspustitiksebi.Skrilisosezamasko,izstrahu,danebikdoodkrilnjihovegapravegaobraza.Nočejosepokazati, ker so bojijo resničnega srečanja. Bojijoselastneresnice.Angelodprtostibiteradodprlzaskrivnost srečanja. Drugega lahko srečaš le, če sizanjodprt,čeodprešsvojesrceindovolišdrugemu,davstopi.PrapodobatakšnegaodprtegasrečanjajezamesrečanjeMarijeinElizabete,kotnamotempo­ročaLukav1.poglavjusvojegaevangelija.Marijaseodpravinapot.Odideizsvojehiše,izvarnegaokolja,insepodačezhribe.Stopačezhribepredsodkov,kinam pogosto preprečujejo pravo srečanje, čez go­rovjezavor,kinajodvračajo,dabisepodaliizsebe.Vstopi v Elizabetino hišo in jopozdravi. Svoje sorodnice neobiščelenazunaj,ampakvstopivnjenohišo,vnjenosrce.Obesta odprti druga do druge. Intakosemorezgoditiskrivnostsrečanja, ki spremeni obe, koobepridetavstikssvojoprvo­bitnopodobo,kisojojeonjijuzamislilBog.VElizabetiposkočidete,ki jospomninanepopa­čeno božjo podobo v njej. Inv Mariji spozna mater svojegaGospoda. Marija pa v hvalniciMagnificat spozna skrivnostsvojegaživljenja.Spozna,dasejeOnozrlnanizkostsvojeslu­žabniceinjistorilvelikereči.Česebomosrečevalitakoodprti,kotnamkažeMarijininEliza­betinvzor,tedajbosrečanjetudinasspremeniloinnamodprloočizaskrivnostnašegaživljenja.

Angelodprtostinajteodprezaprihodnost,dabošspoznal,kakšennamenimastebojBog.Marsikdosijetakouredilživljenje,danivečodprtzanovo,kigaOnodnjegapričakuje.Vsenajostanepostarem.Tak­šniljudjesopogostoodreveneli.Bodiodprtzanovemožnosti,kibitijihOnradpodaril.Novosevtebilahkorazvijele,česizanjodprt,čenisipriklenjennastaro,čenisiotrpnilvtem,karpravzdajživiš.Ta

odprtostsekaževpripravljenosti,dasprejemašnoveideje,seučišnovihnačinovvedenja,dasevednozno­vapodajašnovimizzivomnaproti:nadelu,vdružiniinvdružbi.Odprtiljudjesosepripravljeninaučitivednočesanovegavsvojempoklicu,seseznanjatiznovimidelovnimipostopki,dovoljevatinovrazvoj.Odprtiljudjeostanejoživahniinbudni.

Odprtostvobčevanjuzdrugimiljudmipomenitudiiskrenost/poštenostinodkritost.Čedrugemuodkritopovešsvojemnenje,tedajčlovekve,pričemje.Takšniodprtiljudjesozanasblagoslov.Nebodonasopravljalizanašimhrbtom.Vnjihovibližiniselahko tudi odpremo. Kajti njihova iskrenost namdobrodene.Četudinampovedokajneprijetnega,vemo, da nam hočejo dobro. Svojih pridržkov in

predsodkovneskrivajozaprija­znofasado.Pokažejosetakšni,kot so. Upajo si nam povedatiresnico,kersečutijosvobodne.Nisoodvisniodnašegasoglas­ja. Ker so trdni v sebi, lahko ssvojo iskrenostjo vzamejo vzakuptudito,dasekdo,kinemore prenesti njihove kritike,odnjihodvrne.Angelodprtostinaj ti podari takšno iskrenostintakoodkritost,dabošzaradisvoje notranje svobode mogelpovedatidrugemuto,karčutišv svojem srcu. Seveda sta zatakšnoodkritostpotrebnitudirazumnost in rahločutnost.Čutiti moraš, kaj lahko rečešdrugemuinsčimbigasamoponepotrebnem prizadel. Ker pa

nisiodvisenodtega,dabibilbrezpogojnopriljub­ljenprivseh,sisvoboden,da lahkopovešresnico.PoglejangelaGabriela,kakoMarijioznanirojstvonjenegasina.Umetnikisovtemangeluupodobiliodprtostsamo.Tujeangelodkritdožene,hkaterivstopi.Oznanijinekajnovegainnezaslišanega.InssvojoodprtostjoodpretudiMarijozato,karsezdinemogoče. Angel odprtosti naj tudi tebe odpre zaskrivnost človeškega srečanja in za novo, ki se odtebepričakuje.

MOLITVENI NAMENI ZA SEPTEMBERSplošni:DabioznanjevanjeBožjebesedevmanjrazvitihpodročjihobnovilosrcaljudiinjihopogumilo,

dabipostalinosilcipristnegadružbeneganapredka.Misijonski:Dabizodprtimisrcizaljubezennaredilikonectolikimvojskaminspopadom,kiševedno

skrvjooblivajosvet.

2010 – AM – SEPTEMBER 254

papežev veroukBenediktXVI.

APOSTOLI –KRISTUSOVE PRIČE IN POSLANCI

Pismo Efežanom nam predstavlja Cerkev kotzgradbo,postavljeno»natemeljuapostolovinpre­rokov.Vogalnikamenpa jesamKristusJezus«(Ef2,20).VRazodetjujevlogaapostolov,posebejozna­čenihkotDvanajsteri,pojasnjenaobeshatološkem

pogledu na nebe­ški Jeruzalem, kijepredstavljenkotmesto, kateregaobzidje»jeslonelona dvanajstih te­meljnih kamnih,na njih pa je bilod va n a j s t i m e ndvanajstihJagnje­tovih apostolov«(Raz21,14).Evan­geliji se skladajov poročilu, da jepoklicanjeaposto­lovpomeniloprvekorake Jezusoveslužbepokrstu,kiga je od Krstnika

prejelvvodahJordana.PopripovediMarka(1,16­20)inMateja(4,18­22)

je okolje poklicanja prvih apostolov Genezareškojezero. Jezus je pred kratkim začel s pridiganjemoBožjemkraljestvu,kosejenjegovpogledustavilnadvehparihbratov:SimonainAndreja,JakobainJaneza.Tosoribiči,zaposlenissvojimvsakdanjimdelom.Mečejomreže,jihpopravljajo.Todadrugačenribolovjihčaka.Jezusjihpokličeodločno,onipamusledijospripravljenostjo:odzdajbodo»ribičiljudi«(prim.Mr1,17;Mt4,19).Lukasesicerdržiistetra­dicije,jepanjegovapripovedboljizdelana(5,1­11).Kažehojovereprvihučencevinpoudari,dajepova­bilokpridruženjuprišlopotem,kosoposlušaliprvoJezusovopridigoindoživeliprvačudežnaznamenja,kijihjestoril.Posebnočudežniribjilovpomenine­posrednookoljeinnudisimbolposlanstvaribičevljudi,kijimjezaupano.Usodateh“poklicanih”boodsedeajdaljenotranjepovezanazJezusovousodo.Apostoljeposlanec,šeprejpaJezusov“izvedenec”.

Prav ta vidik je poudaril evangelist Janez že odprvega srečanja Jezusa z bodočimi apostoli. Tukajjeokoljedrugačno.DosrečanjapridenabreguJor­dana.Navzočnostbodočihučencev,kisokotJezusprišliizGalileje,dabidoživeliizkušnjokrsta,kigajepodeljevalJanez,vrželučnanjihovduhovnisvet.BilisomožjepričakovanjaBožjegakraljestva,kisože­lelispoznatiMesija,kateregaprihodjebiloznanjen

kotskorajšen.ZanjihjebiladovoljkretnjaJanezaKrstnika,kijepokazalnaJezusaJagnjeBožje(prim.Jn1,36),dasejevnjihvzbudilaželjapoosebnemsrečanjuzUčiteljem.PogovorJezusasprvimadvemaapostolomajezeloznačilen.Navprašanje:»Kajišče­ta«odgovoritazvprašanjem:»Rabi(karvprevodupomeni učitelj), kje stanuješ?« Jezusov odgovor jepovabilo: »Pridita in bosta videla« (prim. Jn 1,38­39). Dogodivščina apostolov se začenja tako, kotsrečanjeljudi,kiseodprodrugdrugemi.ZaučencasezačenjaneposrednospoznavanjeUčitelja,sajnebostaoznanjevalcanekezamisli,ampakpričinekeosebe. Preden bosta poslana oznanjat evangelij,bostamorala»bitiznjim«(prim.Mr3,14) intakovzpostavitiosebenodnosdonjega.Natemtemeljuevangelizacijaneboničdrugegakotoznanilotega,karstaizkusilainpovabilo,vstopitivskrivnostsku­pnostisKristusom(prim.1Jn1,3).

Komubodoposlaniapostoli?Zdise,daJezusvevangelijuomejujesvojeposlanstvozgoljnaIzrael:»PoslansemlekizgubljenimovcamIzraelovehiše«(Mt 15,24). Zdi se, da na enak način opisuje po­slanstvo, zaupanoDvanajsterim: »Tehdvanajst je Jezusposlal in jim naro­čil: ‘Ne hodíte napot k poganom innevstopajtevnobe­no samarijsko me­sto! Pojdite rajši kizgubljenimovcamIzraelovehiše’«(Mt10,5­6). Neka mo­derna, racionali­stičnonavdahnjenakritika, je videla vtehizrazihNazare­čanovo pomanjka­njeuniverzalističnezavesti.Vresnicipajihjetrebarazume­ti v luči njegovegaodnosa do Izraela,skupnostizaveze.PomesijanskempričakovanjubiseBožjeobljubeizpolnile,kobiBogsamprekosvojegaIzvoljencazbralsvojeljudstvo,kakortostoripastirsčredo:»Rešilbomsvojočredo,danebovečplen…Postavilbomčeznjeenegapastirja,dajihbopasel,svojegaslužabnikaDavida.Tajihbopasel,tajimbopastir.Jaz,Gospod,bomnjihovBoginmojslužabnikDavidboknezsredimednjimi«(Ezk34,22­24).Jezus

Simon Peter in Andrej

Jakob in Janez

2010 – AM – SEPTEMBER 255

t

jeeshatološkipastir,kizbiraizgubljeneovceIzraelo­vehišeinjihgreiskat,kerjihpoznainjihljubi(prim.Lk15,4­7inMt18,12­14;prim.tudipodobodobregapastirja v Jn 10,11 sled.). Preko tega “zbiranja” seBožjekraljestvooznanjavsemnarodom:»Vzpostavilbomsvojeveličastvomednarodi.Vsinarodibodovidelimojosodbo,kisemjoizvršil,inmojoroko,kisemjopoložilnanje«(Ez39,21).

TakoDvanajsteri,sprejetikdeležnostiprisamemJezusovemposlanstvu,sodelujejosPastirjemposled­njihčasov,gredočpredvsemtudionipoizgubljene

ovceIzraelovehiše:obračajosenaljudstvoobljube,kateregazborjeznamenjeodrešenjavsehnarodov.ZačetnozoženjeposlanstvaDvanajsterihnaIzraelnikakornizanikanjevesoljneodprtostiNazarečano­vegamesijanskegadelovanja,ampakpostanetakoboljučinkovitopreroškoznamenje.PoKristusovemtrpljenju in vstajenju bo to znamenje pojasnjeno:vsesplošniznačajapostolskegaposlanstvapostaneizrečen.Kristusboposlalapostole»povsemsvetu«(Mr 16,15), »vsem narodom« (Mt 28,19; Lk 24,47)»doskrajnihmejsveta«(Apd1,8).

God Žalostne Matere Božje je 15. septembra, takoj za praznikom povišanja svetega križa. Tu smo priča jasnih, miselno zelo bogatih črt liturgije: Kristus in Marija sta neločljivo pove-zana med seboj, drugi Adam z drugo Evo v najbolj odločilnem trenutku zgodovine, »mož bolečin« (Iz 53,3) z ženo, ki je ob vznožju križa postala »kraljica mučencev«, ko je šlo za sodelovanje pri izvršitvi najodločilnejšega odrešenjskega dejanja. Pot do povišanja je bilo pri Kristusu trpljenje in smrt na križu, pri njegovi sveti Materi pa je bila pot k povišanju, pot k vnebovzetju vztrajanje ob Kristusu skozi vse življenje, posebej še pod križem. In kakor je bil Kristus »povišan« zato, da bi »vse pritegnil k sebi« (Jn 12,32), tako naj bi obenem s Kristusom, drugim Adamom, trpela in po poti največjega trpljenja v pridruženju Kristusu dosegla povišanje tudi druga Eva – Marija s tem namenom, da bi nas čimbolj učinkovito pritegovala na pot hoje za Kristusom skozi zemeljsko trpljenje v poveličanje k Očetu.

Glede dneva, na katerega se spominjamo Marijinega duhovnega mučeništva pod križem, je pomenljivo tudi tole: god Žalostne Matere Božje s svojo pretresljivo resnobo je obenem tudi osmi dan (osmina) po njenem rojstvu. Kaj hoče liturgija pokazati s tem drugega kakor to, da vse Marijino bivanje, njen obstoj in njena veličina, prejema svoj pravi smisel od Kristusovega križa? Biti odrešenikova mati in materinska družica pri njegovem odrešenjskem delu – v tem je ves Marijin poklic.

AntonStrle

ŽALOSTNA MATI BOŽJA15. septembra

NapraznikŽalostneMatereBožjesenespomi­njamosamotistebridkosti,kijojeMarijadoživljalanaKalvarijitjadopokopasvojegaSina,marvečce­lotnega njenega duhovnega mučeništva skozi vsenjenoživljenje.ČeščenjeMarijinihžalosti,obkaterihpremišljevanjunajkristjanzajemahranozarastvveri,upanjuinljubezni,seopiranasvetopisemskamestaoMariji,čejihberemovlučiidejeMarija­Eva(jasnoizraženonajdemotoidejožeprisv.Justinusredi2.stoletja).Tamestaso:Marijazavestnopri­voli(Lk1,38)v to,dapostaneOdrešenikovamati(Mt1,21)indabostemdeležnatrpljenja,kiboponapovedihStarezaveze(prim.zlasti Iz53)zadeloprihodnjega Mesija; napovedano ji je, da bo mečbolečinprebodelnjenodušo,njenosrce(Lk2,35);Svetopismotudigovoriožalosti,kakršnojeMarijaobčutilaobJezusovemnepričakovanemzaostankuvtemplju(Lk2,41­50);inpripoveduje,kakoMarijastoji pod križem, ko njen Sin umira za odrešenjesveta(Jn19,25­37).

Marijosoposebejkotstoječovbolečinahpodkri­žemnaVzhodugotovočastiližev4.stoletju,naZa­

hodupavsajod9.stoletjanaprej.Marijinosotrplje­njeinsočustvovanjesKristusom,zlastipodkrižem,odOrigenadalje(prvapolovica3.stoletja)najdemovsaj kratko omenjeno pri zelo mnogih cerkvenihočetih,kinakazujejotudipomenpremišljevanjategatrpljenjazakristjanovoduhovnoživljenje.Sv.opatPoimen(+ok.450)imavzbirki187duhovnihmisli,kisonamohranjene,tuditole“misel”:»Mojadušaješlanakraj,kjerjevidelasvetoMarijo,BožjoMater,kakojokaobvznožjukriža.Hotelbivednotakojo­kati«(PG65,358).Bizantinski“Pevec”Romanos(roj.ok.560)pavpesniškipodobiopisuje,kakojeMarijasrečalasvojegaSina,koješel,skrižemobložen,naKalvarijo;tedajsejespomnilanačudežvKani:»Ka­korovcajegledalasvojejagnje,peljanozato,dabibiloumorjeno;Marijajeskupajzdrugimiženamišlazabridkimsprevodom,govorečvsažalostna:'Kamgreš,mojSin?Zakajvtemtrenutkupospešuješsvojkorak?AlijeznovaženitninavKani,kamorhitiš,dabispremenilvodovvinozasvatbo?'«

RomanosovamiseljeglobokoskladnazmislijoJanezovega evangelija. Kristusovo trpljenje je res

ČEŠČENJE ŽALOSTNE MATERE BOŽJE IN NASTANEK PRAZNIKA

2010 – AM – SEPTEMBER 256

novaKana.Jezusovaurajeprišla;inOdrešenikovamatijespettam,dabiznjimobhajalaženitninonovezaveze. V Kani je Gospod na Marijino priprošnjozačelsvojejavnodelovanje;naKalvarijigadovršujeobsoglasjusvojematere;sedajspreminjavodo,kijerabilazaočiščevanjeJudov;inssvojokrvjodajepečatnovizavezisčloveštvom.ČudežvKanijevkalivsebovalkalvarijskodaritev;biljepodobainpredigratega,karnajsenekegadnerazvijedopolnosti;kojeGospodnaMarijinorahlopriprošnjovKanistorilprvičudež,jenepreklicnostopilnapot,kijepeljalanaKalvarijo.

Marija zdaj ve, da je Jezusova ura prišla. NjenavlogavKanijeobstajalavtem,dajenagnilaGospodak pospešitvi uresničevanja odrešenjskega poslan­stva.KopajesedajnjenSindospeldokonca,jospetnajdemoobnjem,dabigaspremljalavzadnjeminnajodločilnejšemtrenutkucelotne zgodovine odre­šenja.

Motilibise,čebimislili,da je pobožnost do Žalo­stne Matere Božje nekaj,karimasvojzačetekvza­hodnjaškičustvenostisre­dnjegaveka,kovelikitokliturgije ni več zadostnonahranjalljudskihmnožic.Na Vzhodu je že zdavnajprej pod imenov sv. Efre­ma (+ 373) krožilo večslavospevov (himen), na­našajočih se na Marijinežalosti.Enaodtehpsenitevjetakotopločustvena,kogre za opevanje Marijinebridkosti,dasojonazvaliStabat (Mati žalostna je stala) krščanske staro­davnosti.NjenavsebinajezelopodobnosrednjeveškimTožbam (Planctus),kisosepoznejepojavilevdeželahlatinskogovorečihkristjanov.Sv.JanezKrizostomjepripomnil,daso­bileMarijipoposebniBožjiprevidnostiprihranjenebolečinedeviškeroditve,pačpajeMarijapoznalaporodnebolečineobvznožjukriža.MiselnaMarijinotrpljenjejevbizantinskiliturgijiobilnonavzoča.Resje,danimajotamposebnegapraznika,kibibilpo­svečenMarijinimžalostim;todavliturgijipostnegačasa,zlastiprotikoncu,jeMarijiposvečengamnogovečmestakakorpavzahodniliturgiji.“SpevevčastMateriBožjipodkrižem”najdemovvzhodniliturgijikarskozivespostničas,posebejšenanedelje,sredeinpetke.VeneodtehspevovgovoriMarija:»Omojotrok!Kajsitorejstoril?Ti,kisinajlepšimedvsemičloveškimiotroki,tisibrezdihainbrezlepote. . .O,mojaluč,nemoremprenašati,dabitegledalaumr­lega;ranjenasemdodnasvojegabitjainstrašenmečmiprebadasrce.«

Na Zahodu se pojavijo sledovi pobožnosti doŽalostneMatereBožjev9.stoletju;močnejšitokpanastopišelev11.stoletju,npr.prisv.Anzelmu,Abe­

lardu,sv.Bernarduitd.VraznihzbirkahmolitevinvdnevnicahsosedajJezusovimbridkostimvednoboljpridruževaliMarijine.V13.stoletjusonastalemnogeljudskeHvalnice (Laudi)inTožbe (Planctus)včastMarijinim bridkostim. Zelo priljubljena je postalaStabat Mater,ki jovečinomapripisujejoJacoponudaTodi(*1306).Pobožnostmedvernimljudstvomjesprožilagibanje,ki jeprivedlozlastidoustano­vitve reda »servitov«, to je »Služabnikov blaženeDeviceMarije«(l.1233).NastalesotudibratovščinesedmetihMarijinihžalostiinsenaglorazširile.Prvoje ustanovil duhovnik Joannes iz Coudenberga vFlandriji(1495).

V13.stoletjusonastalioltarji,posvečeniposebejMarijinimsedmerimžalostim(1221)vsamostanuSchönauobEnsi,kmaluzatemšedrugod).Upodab­ljanjaŽalostneMatereBožjesejeopiralonamiselo

Marijinem sočustvovanjuz Jezusom, kakor so gaumevaligrškicerkvenigo­vornikiod6.do8.stoletja,pozenejetudisv.Bonaven­turaindrugimistikinaZa­hodu.Kojenastopilolitur­gičnoobhajanjeMarijinihžalosti – v Kölnu vsaj že1423–seserazennami­niaturah,kisonastopiležeprej,pojavilevečjepodobeŽalostne Matere božje, insicernevečzenimsamimmečemnaprsih,marvečspetimialisedmimimečivsrcu. Nekoliko pozneje jevisokaumetnostustvarilakipeŽalostneMarije;mednjimijetudislovitaMiche­langelovaPieta.

Češčenje,kisejenajprejnanašalonaMarijinobole­

činopodkrižem,sejezačelokmalunanašatitudinaostaleMarijinebridkosti.PoraznihspreminjanjihsovskladuspravtolikerimiMarijinimiradostmiprišlidoustaljenegaštevilasedem:napovedstarčkaSime­ona;begpredHerodom;tridnevnaizgubitevJezusav templju; srečanja z Jezusom na križevem potu,križanje (Jn 19,25­26); položitev Jezusa, snetega skriža,vMarijinonaročje;položitevvgrob.Okolileta1500jetopostalosplošnalast.Številosedemsoiz­bralitudizato,kerimavSvetempismuzelopogostosimboličenpomen:pomenvesoljnosti.Obenemjevplivalitudidejstvo,dajeposedemtistihstvari,kisovažnezanašezveličanje:sedemzakramentov,sedemdarovSvetegaDuha,sedemkreposti(tribožje,štiriglavne),sedemglavnihnapak.

Posameznikraji,redovisoskupajzmnogoterimibratovščinamipraznikvčastŽalostniMateriBožjiobhajaliževsajv15.stoletjuinimamoodtedajob­hranjentudiposebenmašniobrazec.TapraznikjepapežBenediktXIII.(1724­1730)nastavil(1727)natihialicvetnipetek(petekpredcvetnonedeljo),kisogaponekodimenovalipetek Marijinih žalostiin

Žalostna Mati Božja (Adriaen Isenbrant ok. 1370)

2010 – AM – SEPTEMBER 257

t

sogaodtedajnaprej–do1969–daljeobhajalivvsejzahodniCerkvi.Apolegtegasoservitiodleta1668daljeobhajalispominMarijinihžalostitudina3.ne­deljovseptembru.PapežPijVII.jenekajmesecevposvojivrnitviizNapoleonovegaujetništvaseptembr­skoobhajanje,kiseježeprejodservitovrazširilotudidrugam,raztegnilnavsoCerkevrimskegaobreda.Sv.PijX.pajedoločil,najbogodŽalostneMatereBožje15.septembra.Intojeostalotudišeponoviuredbi

cerkvenegakoledarja.V16.stoletjusejezačeluveljavljatitudirožnive­

necsedmerihMarijihžalosti,pozneje(19.stoletje)živirožnivenecinnekakšenMarijinkriževpot(ViaMatris) s premišljevanjem Marijinih bridkosti, patudipobožnostsedmerihpetkovmedobemapra­znikoma Žalostne Gospe. Ponekod so uvedli tudiobhajanjecelotnemesecaseptembrakotŽalostniMateriBožjiposvečenega.

Jezusov jezik aramejščino so nekoč govorili navsem Bližnjem vzhodu, toda od 8. stoletja dalje jeljudstvo ni več uporabljajo, ampak se je ohranilanadaljnjihpetstoletijvkulturnihkrogih,danespaseševednouporabljakotbogoslužnijezik.“Otoki”,na katerih se še ohranja, so v okolici Tur Abdina,goratepokrajinenajudovzhoduTurčije,kiobsegavzhodnopolovicoprovinceMardininzapadnidelTigrisavprovinciSirnak,kimejonaSirijo.Vvsak­danjemživljenjugovorearabsko,todavbogoslužjusirskikristjaniuporabljajoaramejščinoobvelikemponosumenihov,kineskrivajoprednosti,dalahkoedininasvetuposvetekruhinvinozistimibesedami,kijihjeuporabljalJezus.NapodročjuMardin–“din”pomenivero,“mar”papomenisvet–jekrščanstvoše vedno del skupnosti in del zgodovine. Mesto jestraža, varno spravljena nad prepadom, ki ločujeanatolskovišavjeodbabilonskeravnineingledavAbrahamovodeželo.Obnjenihnogahjetorejnaj­starejšacivilizacijavzgodovini.

Tur Abdin, kjer je krščanstvo najbolj opaziti,prihaja iz sirščine in pomeni “gora Božjih služab­nikov”,sajjebilnekočpolncerkva,danespaštrlijovnebosamonegibniminaretivpekočemvetruinneskončnemmolku.Pačnačlovekanaredivtiskovidi,kakosemednjiminamejiTurčije,Irana,IrakainSirijevisokodvigajotisočletnikrščanskizvoniki.Vzrokjeiskativizročilu,pokateremjetakojpoprvihbinkoštih prišel učenec Addai (Tadej) v Nisibis inEdeso,kjerjepoznejenastalauniverza,nakaterijepoučevalsvetiEfreminnakaterijeosemstoučencevprepisaloSvetopismovaramejščino,kijevnarečjuturoyošedanesgovorijovvasehtevetrovneplanotevisokeMezopotamije.Visokiplanoti,kijeosamljenavtejskalnatizemljepisnisamoti,soseizognilevsevelikepovezovalneceste,takodasejenitiporobunidotaknilahelenskakultura, injetakopreživelakultura, ki se je rodila med ljudmi in v številnihsamostanih,kisozraslivsenciuniverze,kakortudivmeništvurazličnihoblikpuščavniškegaživljenja,kišedanesodlikujejosirsko­pravoslavnoCerkev,kivzbujapozornostvsehdrugihCerkva.

OkrogTurAbdinaležinekajkrščanskihvasi,kisopreživeleviharjezgodovineinškodo,kisojodelali

ljudje,karjepanažalostspravilopročmnogedru­žine.Nekateresopavztrajale,čepravsespominjajo,kajsejezgodilonapredvečerprvesvetovnevojske:pokol,podobenarmenskemu.Kaže,dajezdrugimizaistoveroumrlookrog500.000sirskihkristjanov(po sirsko­pravoslavnih zapiskih jih je 90.000 pri­padalonjihoviskupnosti.Tosobiližalostničasi,kosouničevaliživljenja,imetja,cerkve(spremenjenevmošeje),ženskeinotroke.Potemjeprišlagverilja,kijovsipoznamoinkišetraja.Topazaraditega,kerjezarazlikoodtrehnemuslimanskihmanjšin,kijihjezavarovalalausannskapogodba(Grke,Armencein Jude), njihova ostala brez vsakega jamstva svo­bodevereinizražanja.»Nimamosvojegaozemlja,«pravijo,»raztresenismoposvetu,vendarsmozelozdruženizaradinašejezikovne,družbeneinkultur­neistovetnosti.Zgodovinauči,dajebilaveravednoodločujočidelcivilizacije.Našeljudstvojezelovernoinponosnismo,dagovorimoJezusovjezik.«Duhov­nosrediščejepravTurAbdin,(imenovantudi“goraAthos sirsko­pravoslavnih), ki je znana po svojihsamostanih,kibilahkobilinaravnipodaljšekskal,čejihnebiizdajalaarhitektura,kisezgledujeboljpoasirsko­babilonskihtempljihkotpokrščanskihbazilikah.Šeenodejstvo,kipotrjuje,kakojekrščan­stvo v tej deželi tudi v arhitekturi ohranilo ozkopovezanostznajstarejšimikrajevnimiizročili.

Doleta1970jebilosamostanovštirideset,danes

EgidioPicucci

MOLIJO V JEZUSOVEM JEZIKUsirsko-pravoslavna skupnost uporablja v bogoslužju aramejščino

Tur Abdin

2010 – AM – SEPTEMBER 258

DanesživiTurAbdinodspominov,todastemisenedapreživeti.Varovati lepecerkveindragocenepergamentezminiaturamijelahkoprivilegijinza­vidanjavrednobogastvo,todanevarnost,dabivsemoglokončatinanačininvčasu,kiganimogočepredvideti,povzročarazumljivotesnobo.Maleskup­nostisicersvobodnoživeposvojiveri,vendarpasoprisiljenevhudaodpovedovanja,kotjepoučevanjesirščineinnjenauporaba.Verskipoukmorabitivnarodnemjeziku. Invendar jesirski jezik imelte­meljnovlogovprenašanjugrškeinarabskekulture:vesgrškiznanstvenizakladjebil(od7.do10.stolet­ja)prevedenvarabščinosposredovanjemsirščine.Prevajalci,kotslavniIsaIbnIshaq,sobiliSirciinsopopolnoma obvladali arabščino, delovali pa nisosamovsamostanskemokolju,ampaktudivslužbiabasidskih kalifov. Poleg tega je sirščina preneslamnogevzhodnevire,kotjeKalilawaisma,kiizhajaizzbirkeindijskihmoralizirajočihpravljic,znanihpodimenomPanchatantra.ZatososemenihivTurAbdimuinsiro­kadim,kisoodšliizsvojedomovine,odločili,dajenebodopustiliumreti.Medtemkose

nekaterizanimajozato,dabisenaučilimaloštevilnifantje,kisoostaliblizunjih,jodrugipoučujejovsakonedeljoposlovesnimašiinsiprizadevajo,dabijogovoriligladkoinpravilno.Zaodrasleizseljencevtu­jinitiskajodvačasopisavHolandijiinnaŠvedskem,zareševanjeteganeizmernegabogastva,kibilahkoizginilo,pajebiloustanovljenovMilanuvItalijiinvLinzuvAvstrijizdruženje“PrijateljiTurAbdina”.Danessejetrebaodločiti,aliboohranjenanekatisočšeststoletstarakultura,alipabodouničenizadnjiostanki nekega nemuslimanskega izročila. To jevprašanjemultikulturnosti,kijevednooznačevalatanarododčasovotomanskega(turškega)imperija.

Samostan Deyr ul Zafarán (Mor Hannanyo)

jihnizaprstenaeniroki.Zzaporednimiodhodi–ponekaterihcenitvahimasirskaCerkevdanesposve­turaztresenih2,250.000vernikov–jeizginilatudikultura,kiizhajaizzačetkovkrščanstvainodkaterejemogočeševidetikakoiskrovnekaterihdelih,kijihljubosumnočuvajosamostani,posebnoKirklarKilisesi(cerkev40mučencev)vMardinu,ustanovlje­naleta569inšeprednekajletipatriarhalnacerkev.Danesjoupravljaneki“papas”,kiučiaramejščinonekajmladih,mednjimitrinajstsvojihsinov,kisenočejosprijaznitizmožnostjo,dabiizginilakuturanjihovega ljudstva. Med raznimi dragocenimi delihrani slavno Mardinsko Biblijo, delo iz leta 1200,vezanovgazeljeusnje,kiješeboljdragocenozaradiminiaturprepisovalcaDioskuraTeodorja.Trenutnojeodprtihpetsamostanov,insicerMarGabriel,DeirulZafarán,MarMekel,Merymana,MarYacoup.Tu­ristomjedostopensamoulZafarán(Žefran),ime­novantakozaradirumenkastebarvesvojihkamnov.Izhajaizčasovsv.JanezaKrizostoma(397).Najvaž­nejšisamostanpajeMarGabriel,120kmoddaljenodMardina,pravljičnikraj,ustanovljenleta397inodtakratstalnonaseljen.MeterinpoldebeloobzidjemudajevideztrdnjaveinjezavarovalomenihepredTurki,Arabci,križarji,Perzijci,MongoliinBizantinci.Kljubvsemujeostalvednotam,nanajboljrazbeljenitočki Bližnjega vzhoda. Tukaj živi metropolit TurAbdinaMorTimotejSamuelAktasvtremimenihi,štirinajstimi nunami in petintridesetimi mladimištudenti:zatojeosrednjaverskainkulturnatočkavsem sirsko­pravoslavnim kristjanom, ki še ohra­njajo,kotjebilorečeno,staroaramejščino,Jezusovjezik.OdMardinapadotodkaže,daimajokristjanienosamostrast:ohranitinajstarejšijezikkrščanstva,kigajecentralističnaAtatürkovaTurčijaskorajcelostoletjeprepovedovalevkakršnikolipisaniobliki.

Samostan Deyr ul Zafarán v Mardinu

VSlovenijijebiloleta2009sklenjenih6.542za­konskihzvez,karje2,4odstotkamanjkotletopo­prej,kosmopoletu2003zabeležilinajvečsklenitevzakonov,insicer6.703.

Kar2,3odstotkavečzakoncevkotletopoprejpa

sejerazvezalo,insicer2.297,navajadržavnistati­stičniurad.Predštirimidesetletjijebilosklenjenihnekajvečkot14.000zakonskihzvezletno,toje8,2sklenitvezakonskezvezena1.000prebivalcev.Vletu2009jebilo3,2sklenitvezakonskezvezena1.000

POROKE IN LOČITVE V SLOVENIJI

2010 – AM – SEPTEMBER 259

t

prebivalcev.Okoli 90 odstotkov vseh sklenjenihzakonskihzvezseobičajnosklepaprvič.Povprečnastarostženinovjebilavletu200933,1leta,nevestpa30,3leta.

Vsaka šesta porokaje sklenjena v mesecu majuTudipovprečnastarostobsklenitviprvezakonske

zvezejevsevišja.Lanijebilapovprečnastarostženi­novobsklenitviprvezakonskezveze30,7,nevestpa28,3leta.Vsakašestaporokajebilavmaju,najmanjporokjebilojanuarja.Večina,80odstotkovvletu2009sklenjenihzakonskihzvez,jebilosklenjenihmedslovenskimidržavljani.Odzakonskihzvez,kisojihdržavljaniSlovenijesklepalistujimidržavljani,jihjebilo8,6odstotkasklenjenihmedženinom,kijebildržavljanSlovenije,innevesto,kijebiladržavljankakakedrugedržave.Skoraj50odstotkovtehnevestje bilo državljank katere izmed držav z območjanekdanjeJugoslavije.

Na 1.000 sklenjenih zakonskih zvez51 razvezLanisejevprimerjavizletompoprejkarza2,3

odstotkapovečaloštevilorazvezzakoncev.Na1.000sklenjenihzakonskihzvezjebilo351razvez.Možjebilobrazvezistarpovprečno44,4leta,ženapa41,2leta oziroma tri leta mlajša. Razvezane zakonskezvezetrajalepredrazvezopovprečno13,3leta.

Vsevečzakonskihzvezsepopodatkihuradaraz­vežepodaljčasatrajajočizakonskiskupnosti.Medzakonskimizvezami,razvezanimivletu2009,jebilo47,8odstotkatakih,kisoserazvezalepovečkot15letih,15,6odstotkapatakih,kisoserazvezalepomanjkotpetihletih.V43,1odstotkatehzakonovobrazvezinibilovzdrževanihotrok.V1.308zakon­skihzvezah,kisoserazvezalevletu2009,pajepredrazvezostarševživelo2.023vzdrževanihotrok.Medtemisobilenajštevilnejšetiste,vkaterihježivelenvzdrževaniotrok.

Bodočnost krščanstva je bila predmet razmiš­ljanja dveh odličnih francoskih zgodovinarjev,katoličanov, članov Francoske akademije, ki stabila ordinarija uglednih univerzitetnih kateder inpisca mednarodno znanih del: Jean Delumeau inRenéRémond.Delumeaujezaskrbljenzapotek,pokateremgrerazkristjanjenje,vendarupavevange­lizacijo,kiboznalazdružititrisestavinemodernemiselnosti:verskodedišči­no, znanstveno­tehničnepridobitve in željo po so­delovanju,kigajemogočeuresničiti na političnempodročjupluralističnede­mokracije. Krščanstvo to­rej v resnici ne bo umrlopodpogojem,daboznalougotoviti, da danes v zgo­doviničloveštvaobstojatadve veliki kulturi napred­ka: krščanstvo samo inrazsvetljenstvo. Ni slučaj,dasovrednotečlovekovihpravic strpnosti, plurali­stičnedemokracije,kijihpospešujerazsvetljenskakultura,zrasleinprišlenadannaznačilennačinvkrščanskizemlji.

Negrepodcenjevativažnostpogoja,kipostavljameje v bistvu optimističnemu pojmovanju Delu­meauja o bodočnosti krščanstva. To pojmovanjeizhajaiznegativnesodbeo»nekdanjemkrščanstvu,kijebilopogostokarikaturakrščanstva«:»kadarjebilonaoblasti,jezanikaloevangelij«.Zatojetreba

pomesti»strdovratnopravljicookrščanstvu«.Tedajboupanjepokazalo,dajesedanjostmanjtemnakotsi pogosto predstavljamo, da je bodočnost odprtanekemukrščanstvu,kigajemogočeoblikovati»kotsvobodno zbiranje skupin delnega krščanstva, kisoraztresenevdružbi,ki jeverskobrezbrižna(alisovražna)«.Zdisenam,dajetoupanjenaskrivnemdolžniktrdovratnepravljiceorazsvetljenstvu.Kako

ne bi v tem avtorjevembesedilubrali skritegane­katoliškeganačrtanekegakrščanstva, skrčenega vmejezasebnosti,najbotaosebnaaliskupna,inoro­panoznačilnosti,kijepravvesoljnost?

Z Rémondom smo načistodrugem,globljemcer­kvenempodročju.NjegovaanalizaizhajaizspoznanjazmanjšanegavplivaverskedejavnostiinavtoriteteCer­kve,vendarpatakojpoudarirazlikomedsekularizacijo

civilne družbe in razkristjanjenjem. Sekularizacijasenedotikavnaprejosebnihčustevinverovanjapo­sameznikov.Razkristjanjenjepasezasekavzasebnaverovanjainosebnoobnašanjeinpomeni,dasovmoderni družbi velike množice ljudi brez odnosadokakršnekolivere.

Protiklerikalni sovražnosti prejšnjih časov staslediliravnodušnostinnezanimanje.Rémondobto­žujeduhovništvo,daništudiraloinpravilnoocenilo

GiandomenicoMucci

BODOČNOST KRŠČANSTVAvsakdo ima svojo vlogo v večni drami

2010 – AM – SEPTEMBER 260

mislimodernedobe.Vendarpaodličnizgodovinarmeni,datonipreprečilo,dabiverskodejstvošena­prejnebiloskupniizrazmnogihdružb,tuditistih,v katerih so skozi desetletja skušali uničiti njegovvpliv.Vseto»nedokazujesamo,dadejstvovernostinireklozadnjebesede,ampakdašeohranjadruž­beno pomembnost in ima še vedno svojo vlogo vpolitičnih družbah. Na podlagi nekaterih znakovbisecelolahkovprašali,čenebosčasomazasedloširšiprostorvkolektivnizavesti:todokazujeuspehverskegaobveščanja«.Topanivse.Rémondopozarja,dasicernazahodunazadujeverskapraksa,todavsvetovnemmeriluCerkvenisoizgubileničodsvo­jegavpliva.»VerskodejstvoostajaveliksestavnidelživljenjačloveštvainCerkvesosevzadnjihtridesetihletihvključilevelikoboljneposredovpribliževanjeljudstvominrazvoju,predvsemkatoliškaCerkevpoII.vatikanskemkoncilu.Svetovnimladinskidneviso največji mladinski shodi vsake rase in naroda«.Rémondovo razglabljanje postane bolj natančno,boljkritično,kovsplošnopodobodanašnjegaver­skega dejstva vključi primer krščanstva. Njegovapozornostsezaskrbljenoosredotočinapojav,kisejedogodilvzahodnihkrščanskihdružbahvšestde­setihletihprejšnjegastoletja:prenehanjeprenašanjaspoznanj,idejinvrednotizenegeneracijevdrugo.Dotlejjebilaversko­kulturnadediščinazvsopravicodel splošne kulture. Kot taki ji niso ugovarjali nitiprotiklerikalci.Književnost,filozofijainzgodovinasoposrednotekmovale,dajebilvduhuotrokainmlade­ničadoločenprostorzaduhovnoprvino.Cerkevsejelahkonaslonilanašolo,dajezagotovilaprenossvojihvrednot.DanesjeCerkevsama.Todakrščanstvoinkatoličanstvokljubsedanjimtežavamnedoživljatasvojegazaključnegaživljenjskegarazdobja.Razvilasebosta,sepreoblikovala,kakorsejeskozistoletja

žetolikokratzgodilo.Najbodočasiinokoliščineka­kršnekoli,bodoljudješevednoskušaliodpretinovapotasvobodeinupanja.»Zakajnebismelitegapočetipospodbudiinnavdihnjenjukrščanstva?«

Pred petdesetimi leti niso bila pomembna nitivprašanja,kijihjepostavilDelumeauvzačetkusvojeknjige,neanalizeinpredvidevanjaRémonda.Čepravjebilakulturatistegačasaboljprotiklerikalnakotjedanašnja,parazvojznanostiinzačetkitehnološkedobenisobilitaki,dabivernikupostavljaliproblemprihodnosti krščanstva v taki dramatični obliki,kakorsetodogajadanes.TodatojeslutilFrancoisMauriac,kijespominjalkristjane,damoraCerkevvvsakemzgodovinskemrazdobjuponekiskrivnostnipotrebinasebiponovitiGospodovotrpljenje,kijojepostavilo,odrešiloinnaredilozaznamenjemedljudmi.Pravegavernikaspodbuja,danjegovaverasicernibrezskušnjav,dapajetrdnavpremišljeva­njuupanja,kinemoreumreti,kergledaCerkevkotnadaljevanjeinrazgrnitevzmagoslavneKristusovebolečinesvetu.Tulejezanašebralce:

»Kajhranizanasprihodnost?KadargrezaCerkev,besedizmagainporaznimatavečsvojegaobičajnegapomena.Nikolijeneobčutimotakobrezmoči,kotvnjenihzmagoslavjih,innikolitakomočne,kotvnjenihponižanjih.Dokoncačasovboobkrižuistivrišč,istikvasžalitevinposmeha,predvsempaistabrezbrižnost Pilata, isti udarec sulice v Kristusovosrce, ki ga bo zadala katera koli roka; bo pa tudiistaponižnaprošnjaspokorjenegarazbojnika,isteMagdaleninesolze; inpredumirajočimKristusombodejanjevereskesanegastotnikaintihaljubezennajljubšegaučenca.Vsakdoizmednasmorapoznativlogo,kijoimavtehvečnidrami.Nikomurnidovo­ljenoizognitisetejvlogi.Kdornočeizbrati,pomeni,daježeizbral.« L’Osservatore Romano, 3. aprila 2010.

Deček Mihael v šoli matere NežeVpesmiznaslovomMaterijemladiMihaelNa­

potnikzapisal:»Gledalsemte:predmenojsistala,/vočehljubeznibilesosolze;/dragesiminaukedajala/insadilavmladojihsrce.«Posvečenajenje­govimateriNežiSolar,kijebilapopostavinizka,poduhupavisoka:delovna,vztrajnainduhovnažena,srceLipakovedomačijenaTepanjskemVrhuvžup­nijiSlovenskeKonjice,kjerje20.septembra1850zasvetila luč življenja kasnejšemu škofu Mihaelu.

BiljedrugiotrokvdrugemzakonumatereNeže,kijepokratkotrajnemzakonusFrancemJerovškom,v katerem sta se jima rodila dva sinova, postalavdovanavelikikmetiji,kijeklicalapogospodarju.Poročila se je z Jurijem Napotnikom, ki ga je kotsosedapoznalaodotroškihlet.Vsrečnemzakonusejimajerodilopetotrok:tridekliceindvadečka(škofovbratFrancjepostalgospodarnakmetiji).Vzgojavdomačihišijebilazdrava,okoljemočnoversko,primernozarastduhovnorazgibanegamla­

naša kulturaSilvesterČuk

MIHAEL NAPOTNIK20. septembra 1850 – 28. marca 1922

»Slomšek je bil, kakor da bi ga med ljudstvo dalo nebo od zgoraj, z drugega sveta, zato so o njem govorili s svetim spoštovanjem, res kakor o svetniku. Napotnik pa je bil s tega sveta, dvig njen viso-ko nad ljudstvo, zato so govorili o njem s tresočim spoštovanjem,« je zapisal dr. Anton Trstenjak, ko je kot psiholog presojal osebnost mariborskega škofa Mihaela Napotnika (1889-1922), drugega naslednika bl. Antona Martina Slomška, ki je bil po značaju njegovo nasprotje.

2010 – AM – SEPTEMBER 261

t

dega Mihaela. Že vnjegovem ranemotroštvu se je mo­litev prepletala zdelom,ljubezenpas spoštovanjem dostaršev in rojakov.Globoko v srce sijezapisal,kargajeučila mati Neža zbesedo,šeboljpazzgledom.

Mladadušaježezgodaj močno za­hrepenela po zna­njuinvednosti.Šo­lojenajprejobisko­valvKonjicah,natopavCelju,kjergaje

sprejelpodstrehoopatMatijaVodušek.Poodličnokončanimaturisejeodločilzamariborskobogoslov­je.Šeprejpajemoral“odslužiticesarja”.Poenemletuvojaščinesejevrnilvbogoslovjeinbilpokončanemtretjemletniku25.julija1875posvečenvduhovnika.

Protirimskoin protislovensko ozračjeKojedokončalbogoslovneštudije,jeleta1876

postalkaplanvVojniku,kjerjeostalledvameseca,kerjeodšelnaDunajnadaljevatštudijbogoslovja.Kojeleta1878AvstrijaokupiralaBosno,jemoralitikotvojaškikuratvSarajevo,kjerječasporabiltudizapreučevanjebosanskegaljudstva,njegovezgodo­vineinknjiževnosti.Jesenileta1880jebilnaDunajupromoviran za doktorja bogoslovja. Po kratkemkaplanovanjuvSevnicijepostalprofesorcerkvenezgodovineincerkvenegapravavmariborskibogo­slovnišoli.Leta1885jebilpoklicannaDunaj,kjerjedelovaldosvojegaimenovanjazaškofakotdvornikaplaninravnateljbogoslovnegazavodaAvguštinej.

PosmrtiškofaStepišnika(1862­1889)sosinem­škiinvladnikrogiprizadevalispravitinaškofovskisedežvMariborumožaposvojemokusu.TrdNemecbibilnemogočvškofiji,kijeimelanad90%Sloven­cev,zatosoiskaliNemca,kibizasilolomilsloven­ščino,aliSlovenca,kibibilnemškegamišljenja.NapriporočilocesarjaFrancaJožefajesalzburškinad­

škofinmetropolitEgerzaStepišnikoveganaslednikaimenoval39­letnegaMihaelaNapotnika.Posvečenjebil27.oktobra,vodstvoškofijepajeprevzel17.novembra1889.

VAvstrijiintudinaozemljulavantinske/mariborskeškofijejebilotedajmočnoprotirimskogibanje,kisogapodpiralinemškiprotestantskikrogi.TojesprožilohudogonjoprotiSlovencem,posebejprotislovenskiduhovščini,zvestiRimu.ŠkofNapotnikjenasinodileta1901kotnadnaravnosredstvozaohranitevverepriporočalmolitev,hkaterinajljudiopominjavelikizvonobsobotahvvsehžupnijskihcerkvah.

Tri odlike“jeklenega” škofa NapotnikaVsvojemprispevku“Napotnikovaosebnost”za

NapotnikovsimpozijvRimuleta1988jedr.AntonTrstenjakpoudariltriNapotnikovelastnosti,skateri­mijeizstopalvtakratnemcerkveneminkulturnemsvetu.»Predvsetrisembilpostavljentakoj,kosemprišelštudiratnauniverzovInnsbrucku.Šeletamsemsepravzavedelnjegovepomembnosti,sajdomamedSlovencinibilnikoliprav‘ljudski’inposebnoobčudovan.« Ko se je prikazal pred ravnateljeminnsbruškegabogoslovnegazavodainmupovedal,odkodje,mujetatakojodgovoril:»VisteimelivMa­riboruimenitnegaškofa,dr.MihaelaNapotnika,kijebilveličastencerkvenigovornik,sajjeimelslovesnigovornadunajskemkatoliškemshoduvimenuvsegaavstrijskega episkopata. To se pravi, da je veljal zanajboljšegagovornikamedvsemitakratnimiškofi.«

Kojeobiskovalseminarcerkvenegaprava,jepro­fesorobravnavalškofijskesinodeinprineselssebojvsedvojezičneizdaje(5knjig,skupno3.622strani)petih Napotnikovih sinod in dejal: »To so vzornesinode,vsemdrugimsinodamzazgled!«

NatretjoodlikoškofaNapotnikapagajeopozori­laknjigaSedmeridaroviSvetegaDuha(vnemščini),kijojeizdalabibliofilskazaložbaArssacra.Obtemjespoznal,dajebilNapotniktudiodličenteološkipisatelj,nesamojuristingovornik.

Napotnikjemariborskoškofijovodilskoraj33let.Žejeseni1920sejezačelaoglašatismrtonosnabole­zen,kiseježedolgopripravljala,inmuje28.marca1922pretrgalanitživljenja.Pokopalisogavkriptipodprezbiterijemfrančiškanskecerkve,kijojeonposvetilinkjersijesamizbralzadnjepočivališče.

Pakistanski šejk sufi Tahir ul­Qadri je 2. marcanaznanilnaBBC,dajeizdelal600stranidolgdoku­ment,skaterimovržeideologijoterorističnihsku­

pin,kisesklicujejonaKoraninnaSuno.Pravi,dajeAlKaida»starozloznovimimenom«.Fatvakljubujeverskimrazlogomsamomorilcev,kisanjajooraju,

islamP.SamirKhalilSamirSJ

FATVA PROTI ISLAMSKEMU TERORIZMU600 strani obsegajoča knjiga profesorja Tahirja ul-Qadri proti nasilju odpira novo razdobje v islamskem svetu. Kot papež v Regensburgu tudi on trdi, da je Bog Razum in je proti nasilju. Zdaj je potrebno ljudsko

gibanje, ki naj očisti popačeni obraz islama.

2010 – AM – SEPTEMBER 262

obljubljenemmučencem.Oninikakornisomučenci,pačpanavadnizločinci.

Organizacijadr.QadrijaMinhajul­QuranInterna­tional,kiimaokrog5.000članovin10mošejvAngli­ji,sijezadalanalogorazšitiritadokumentinzamiselduhovnegaučitelja.

Boguhvala!Al­Haduli­llah!Končnosejedvignilanekaavtoritetaternaglasinnaučennačinrazglasi­la to, kar vsakdo čuti na dnu srca, to je, da nasiljanimogočeopravičevativimenuBogaindakrivicasicerlahkorazložinekaterereakcije,nikdarjihpanemoreopravičiti.

Je nasilje značilnost islama?Sevedanasiljeobstoja,odkarječloveknazemlji.

Vse kulture in mitologije so se ga posluževale natakalidrugačennačin.PripovedoAdamuinEvivSvetempismukaže,dajeharmonijavbistvupod­vrženost/pokorščina Bogu, ki vodi k “rajskemu”življenju, medtem ko ima nasilje svoje korenine vuporu/nepokorščiniBogu.

ZbesedamiKoranaislamvodivsalam(podvrže­nostBogurodimirinharmonijo),medtemko‘isyan(upor)vodivneredinnasilje.

ZgodbaoKajnuinAbelu(Qabilwa­Habil),kistavSvetempismuoznačenakotsinovaAdamainEve,razlagatodejstvo:skrajnonasilje,umor,stazapisanavčlovekovemsrcuinstazavrženjeBoga,kivodiknašemulastnemuzavrženjučloveka.

IstipristopnajdemovKoranu,čepravvdrugačniobliki, insicervsurioMa’idah(Obloženamiza)znaslednjimzaključkom,kidobropokažepovezavoshebrejskimizročilom:

»ZatosmopredpisaliIzraelovimotrokom,dabovsak,kiubiječloveka,kisamniubilnikogaraliniširilpohujšanjanazemlji,kakorbiubilvsečloveštvo.Inkdorborešilenega,bokakorbirešilvsečloveštvo.Naši Poslanci so prišli z dokazi! In vendar so mnogi zagrešili skrajnosti.«

Dejstvoje,daječlovekvvsakikulturnialiverskitradicijiizvrševalnasiljeingaskušalopravičiticelov imenu Boga. Nobena vera in nobena kultura niizvzeta.

Zatorej v teku zgodovine nasilje ni značilno zaislam. Raje bi rekel, da je značilnost človeka, ki jeedini zmožen izvrševati nasilje tudi takrat, kadarzanjniživljenjskepotrebe.

Nenasilje kot programVsekakor je značilno za duhovno razmišljanje

prizadevanjeprotinasiljutakodolgo,dapostavivsrediščekultureodklonitevnasilja,“nenasilje”.

Vnašemčasu jezaslugaMahatmaGandhija(2.oktobra1869–30.januarja1949,dajepostavilne­nasiljenelekotetičnonačelo,ampaktudikotpoli­tičenprogram.Nibilonprvi,kigajeizbral,bilpaje,mislim,prvi,kijeotempoučevalmnožiceintudizdejanjidokazovalpraktičnouspešnosttegaideala.In vemo, da je on sam plačal ceno te miroljubnepolitičnerevolucijezlastnimmučeništvom.

Nenasilje v islamu?MuhammadTahirul­Qadrisijedrznilupretiuni­

čujočemu toku terorizma, da bi mu iztrgal vsako

prilaščanjeverskeosnove:vimenuislamaalivimenuBoga–najsegaimenujeAlah,Bogalikakodrugače.Nihčesinesmedomišljati,dabodosegeldobroinpravičnost z nasiljem. Bog se ne more izenačiti znasiljem,negledenato,kakosogaopisaliljudje(kiveljajozapreroke).

Qadriniprvi,kiobsojaislamskiterorizem:prednjimjetostorilovečmuslimanskihverskihosebno­sti, med njimi veliki rektor univerze Al­Azhar šejkMuhammadSayyedTantawi(umrlmarca2010).JepaQadribrezdvomaprvivislamu,kisejetegalotilna tako podroben način, da je napisal 600 stranidolgorazpravo,vkaterijeodgovorilnavseugovore,kibijihnavdihnilKoranaliislamskatradicijaSuna.

Zaislamskiterorizemjeznalično,daopravičujesvojodejavnostznaslanjanjemnavrsticeKoranainnastvari,kijihobravnavaSuna.Topapočnosamo,kosodobilizatofatvo,sajhočejobitigotovi,dasosterorističnimdejanjemdeležninajvišjegausmiljenja.

NasprotnopazaQadrijanasiljeninikolisprejem­ljivo,kerjeprotiBogusamemu.

PravtojenasvojnačinrazvilBenediktXVI.vzna­nemgovoru12.septembra2006vRegensburgu,kojepovedal,dajenasiljenerazumnodejanjeintorejna­sprotnoBogu,kijeRazum.Nasiljejenasprotnoveri.

Ali krivica res opravičuje nasilje?Pogosto je slišati, da islamski terorizem ni nič

drugegakotreakcijanakrivico,kijojemusliman­skemu svetu storil kolonializem in imperializem.NavajajoustanovitevdržaveIzraelleta1948vDeželiislama(Dar al-Islam),interorizem,kisogaizvaja­le zahodne dežele, posebno Združene države nadmuslimanskimsvetom.ZadokazprotiZdruženimdržavam uporabljajo posebno to, da je George W.BushovojskivIrakugovorilkoto“križarskivojski”.

Je pa temeljna razlika med “islamskim teroriz­mom” in “terorizmom Združenih držav”: prvi senaslanjajonaKoraninnafatveverskihvoditeljev,drugipasenenaslanjanjonaevangelijalinacer­kveneočeteintudinenaučenjeverskihvoditeljev,ampaktopočnovimenusvojecivilizacije.Zatonepreseneča,dajesvetuodvratnaveraprvihincivili­zacijadrugih.

Zatojevažno,daAmerikancigredovjavnostpro­testiratprotiterorizmu,kiseizvajavimenunjihovecivilizacije,indagredomuslimanivjavnostprotesti­ratprotiterorizmu,kiseizvajavimenunjihovevere.

Itivjavnostnepomeni,dasespoznavamzakri­vega,ampakdaprotestiramprotizlorabi,storjenivimenumojevere,torejvmojemimenu.Vnobenemprimerunisemjazodgovorenzatisto,karpočnejodrugi.Vsakdojeodgovorenzalastnadejanjainnihčeniodgovorenzadruge.KakorpraviKoran(6/164):»Vsakdogrešiprotisamemusebi:nihčenebonosiltujebutare.«

Nasiljevimenuislamajepolegtegatakorazšir­jeno, da gre zdaj bolj proti drugim muslimanomkotpaproti“krivovercem”(kuffar):pomislimonaAlžirijovletih1992­2002,kjerjebilovečkot100.000muslimanov(poocenahod60­150.000)ubitih,po­gostozadavljenihalipasoživimrazparalitrebuhe;

2010 – AM – SEPTEMBER 263

t

pomislimonaklavnicemedsunitiinšiitivIrakualivPakistanu.

Pogosto je slišati, da vlade manipulirajo svojefanatičnemnožice,kerhočejoodvrnitipozornostsvojihpodložnikovodresničnihproblemov.Jeres!

Kakojevendarto,dazakajtakegavladauporabljaislam?Dejstvoje,dajeprevečmuslimanov,kiseradipustijomanipulirativimenuislama.

Kot vedno, je treba tudi tukaj dobro označitirazliko:veranimaničopravitizobrambozemljeinpojem“Muslimanskazemlja”(Dar al-Islam)jedaneszastarelinnesprejemljivvmednarodnempravu.Čejenekadržavanapadena,jobombranil,katerakolije že, to pa v imenu mednarodnega prava in pra­vičnosti,nepavimenunekevere,razenčevera,kipomagakobčutljivostizamednarodnopravoinzapravičnost.

Nažaloststanasiljeinterorizemislamistovpo­stala skoraj običajno sredstvo za urejanje našihproblemov.Šeslabšepaje,datoopravičujejozza­tekanjemkveri.

SklepQadrijevafatvajevažnapoteza.Lahkojeluknjav

vodo,lahkopatudizačeteknekegagibanjamisliindejanja.Fatvanebospremenilastvari.Kotpravijo:enalastovkaneprinesepomladi,takoenafatvanenaredinauka.Tolikobolj,kergredofatvevsakoletovtisočeonajboljrazličnihinzastarelihzadevah.

Kotprimer:vnedeljo,7.marca2010,jelibanonskidnevnikAl­Naharobjavilnastrani11spodpisomPa­lestincaJawwadal­Bashitijapovzetekzadnjefatvesav­dijskegašejkaAbdal­Rahmanaal­Barraka,kizagovarjausmrtitevvsakegačloveka,kibiodobrilmešanešole.

NavsaknačinjeQadrijevafatvapreroškodejanje.

Fatva,kiobsega600strani(vresnicijetorazprava),bi lahko vzbudila razpravljanja med razumniki inverniki. Je dejanje razuma, sad razmišljanja, ki jezorelocelaleta.

Odvisno bo od muslimanskih razumnikov inmuslimanskihmnožic(patudiodnasvseh),čeboto dejanje postalo neka premišljena usmeritev indejavnost,dabiočistilaislam(invsakoverskostrujo)sramote,dajeBogupripisovalavirabsoltnegaZla.Svetpotrebujepozitivnadejanja.

Ni dovolj ponavljati da »Islam pomeni salam,mir!«:tojeprelahko.Potrebnasodejanja.Takokotsomanifestacijemnožic–kijihpodpihujejogovoriulemov – proti “danskim karikaturam”, ali protigovoruBenediktaXVI.vRegensburgu,ali–nedol­gotega–protiosebiinmislimTalimaNasreenavindijskiKarnataki,takosopotrebnemanifestacijeljudizanenasilje.

PredčasomjelibijskipredsednikGadafirazglasil“jihad”(svetovojsko)protiŠvici,dabireševalčastsvojegasinaHanibala!Kakojemogoče,dajeneke­mu državnemu voditelju prišla na misel edino tareakcija?

Muslimanskisvetježevečdesetletijsredikrize.Muslimaniseneupajosoočitizmodernostjo,dabiponovnorazmisliliosebi,dabiločilipozitivnoodnegativnega in predložili reforme, ki ne bodo po­vratekvpreteklost,vnekonamišljenozlatodobo“dobro vodenih kalifov” (al-khulafa ar rashidun),kosotrijeodštirihumrliumorjeni.

Uresničitijetrebareforme,dabiznovanašlisvojedostojanstvovtemarabsko­muslimanskemsvetu.Mordajihbopotemzapadvidelnadrugnačin.

Policijskeracijemedmolitvenimisrečanji,grož­nje, visoke kazni, zaplemba in uničenje verskegamateriala,celoverskihbesedil.VmnogihdelihUz­bekistanapolicijainoblastnadaljujetasistematičnopreganjanjekristjanov,kiso“krivi”,dasosezbralivzasebnihišikmolitvi.Togretakodaleč,dajecelopraznovanjerojstnegadneoznačenokot»protiza­konitoshajanje«.Toomogočazakon,kiprepovedujevse,karniposebejdovoljeno.

Preganjanjejevednohujšenaseverozahodude­želevpokrajiniKarakalpakstan.VglavnemmestuNukus je policija zasliševala protestanta AimurataKhajburahmanovainzahtevala,najpodpišeizjavo,dasenedružizdrugimikristjaniindanimakrščan­skihknjigvhiši.Kojeodklonil,somugrozili,dabozatestvarisojen.Možjebilže3mesecevzaporu,kernajbi»učilveroukbrezdovoljenja«injeprišelizzaporazaradiamnestijeseptembra2008.Krajevniviriporočajo,dasogrozilimnogimkristjanomna

preganjanje kristjanov

UZBEKISTANprepovedano praznovati rojstni dan

podobennačinvmočičl.244­3Kazenskegazako­nika, ki predvideva zapor do treh let za »ilegalnoizdelovanje,posedovanje,uvažanjeinrazdeljevanjeverskeliterature«.Povedocelo,dapolicijanesamodo podrobnosti išče versko literaturo po hišah inprijavlja lastnika, ampak da jo celo sama podtikavhišekristjanov,dajihpotemlahkoovadi.Verskeknjigesevedazaplenijoinsežgejo.

Posebejnadzirajoštudente,katerimzapoveduje­jo,najsenespuščajov»vere,kisotujenašitradiciji,podvplivskrajneževinvmnožičnenizkekulture«.Kdortopočne,tvega,daboizključenizšole,lahkogapazadenetudičl.240­2Upravnegazakonika,kiprepoveduje »podpirati vernike k prestopu iz eneverevdrugo(prozelitizem)indrugemisijonarskedejavnosti.«Zaleto2010sovnačrtusrečanjazmla­dimi,dabijimrazložilislabvplivtujihver.

Kristjane kaznuejo celo če organizirajo igranjenogometa ali košarke, ali kakršenkoli dogodek s

2010 – AM – SEPTEMBER 264

številnejšoudeležbo.Takoje10.aprila2010policijaprekinilavvasiBarajmlade,kisosezbraliinigralinogomet in košarko. Policaji so jih 43 odvlekli vvojašnico, jih zasliševali, fotografirali in jim vzeliprstneodtise.Mnogiodnjihsobilikaznovani,češdasoorganiziralimnožičnedogodkebrezpredhodnegadovoljenjaindasoseukvarjalizverskodejavnostjo,čepravješlozgoljzašport.

Policijaje12.aprilavdrlavprostoreprotestant­ske cerkve v Taškentu, kjer delijo hrano revežeminbrezdomcem.Navzočesozasliševali,pastorjainostaleodgovornepasoodvleklinapolicijoinjihob­tožili,dasoseukvarjalizdejavnostjo,»kinivskladuznjihovimpotrjenimstatutom«.

Praktično je mogoče kaznovati vsako zbiranjevernikov.Agencija AsiaNews.

Filipinskabolničarka,kiježedesetletvtejarabskidržavi,pripovedujeodramatičnempoložajukrščan­skihdelavcev,kisoprisiljenisprejetiislamizstrahu,dabodoizgubilidelo.Vendarzlorabeinnasiljenezaustavljajo priseljencev, ki še naprej prihajajo vdeželeSrednjegaVzhodazaradizaposlitve,kijojelahkodobiti.

»V Savdski Arabiji živim deset let in v tem časusemvidelamnogefilipinskekatoličaneinkristjane,kisosprejeliislamzaradinjihovegatežkegapoloža­japriseljenihdelavcevvarabskihdeželah,kjerživiokrog600.000Filipincev;samovSavdskiArabijinasje200.000,«pripovedujeJoselynCabrera,filipinskakatoliškabolničarka,kijezaposlenavnekibolniš­nicivRiadu.

SAVDSKA ARABIJA»Čezkakmesec,«pripovedujeJoselyn,»tideloda­

jalcipostavijoultimat:alipostanešmusliman,alipateodpustijo.Izbirajevnašempoložajutežka.Čenesprejmemo,postanemožrtvezlorab.«Pravi,dajevtehletihvidelanajmanj50prisiljenihspreobrnjenjnadelovnemmestu.»Tudinamesomuslimanskiso­delavcipritiskali,pasemvednoodklonilainrekla,darajeostanemkatoličanka.Zazdajsenizgodilošenič.«

Po podatkih Philippine Overseas EmploymentAdministrationjeod2007do2008izseljevanjevSre­dnjiVzhodnarasloza29,5%,sajjezaradizaposlitve,kijojelahkodobiti,naprvemmestumedizseljenci.Vse to se dogaja kljub težkim delovnim pogojem,tveganjuzaprisiljenespreobrnitveinspolnezlorabenadženskami.Agencija AsiaNews.

PredstojnikInštitutazasodnomedicinodr.JožeBalažicjenaspominskislovesnostiob65.obletnicipovojnihpomorov28.majavZavodusv.Stanislavav Šentvidu javnosti posredoval podatek o začetkuizkopavanjavbreznuKonfin2vbližiniGrčaric,kigajeodrediloljubljanskookrožnosodišče.

Leta2006soslovenskojavnostpretresleugotovit­ve,dokaterihjepripeljalaodločitevvladnekomisijezagrobiščapodvodstvomJožetaDežmana.Tako­misijajenamrečsprejelasklepoizkopuposmrtnihostankovizbreznaKonfin1,zakaterosostrokovnja­kidomnevali,dasovanjzmetaniposmrtniostanki88zapornikov,kisobili,kot jedokazovalnajdeniseznamizzaporniškeknjige,24.junija1945ponočiodpeljani iz centralnih zaporov Ozne v Ljubljani.Mednjimijebilovelikoranjencev,karjebilopotr­jenotudipriizkopavanju.

IzkopbreznaKonfin1jebilvmarsičemprelomen,sajjebilnapodlagiseznama,torejkonkretnihimeninpriimkovžrtev,kisejepougotovitvaharheologovinantropologovujemalstem,karsojamarjivizre­dnotežavnihrazmerahprinesliizbrezna,poznejeobjavljenpozivzaidentifikacijskipostopek,kisejevnekajprimerihkončalpozitivno.Nekajsvojcev,kidesetletjanisomoglidostojnopokopatipokojnih,jevendarlemoglouresničititocivilizacijskopravico.

Žepoimenovanjeleta2006odprtegabreznakot

sledovi revolucije

ODPRTO BREZNO KONFIN 240-metrsko brezno razkriva strašljivo vsebino

Iz teme zamolčanosti na dan resniceprihajajo posmrtni ostanki še enega povojnega množičnega morišča –

brezna Konfin 2 v bližini Grčaric.

2010 – AM – SEPTEMBER 265

t

Konfin1dajejasnovedeti,dajevnjegovibližiniše(vsaj)enobrezno,torejKonfin2.Tudizanjsoobsta­jaliutemeljenipodatki(npr.vknjigiBrez milosti,kijojeuredildr.LovroŠturm,posvečenapajeusodiranjenih,invalidnihinbolnihpovojnihujetnikovnaSlovenskem),davglobiniskrivaposmrtneostankepovojnipobitihljudi.Obstajaseznam,pokateremnajbižedvadnevapredtransportomranjencev,22.junijaponoči,izcentralnihzaporovOznevLjubljanihkonfinskimbreznomodpeljaliskupino45oseb,medkateriminajbibilo38nemškihpolicistovinžandarjev (med njimi naj bi bili tudi Kočevarji inKorošci)tersedemslovenskihpolicistov.

Po odločitvi ljubljanskega okrožnega sodiščajebilizdansklepoizkopuKonfina2,kisejezačelprvednijunija.Izkazaloseje,dajetuditobreznopodobnoglobokokotKonfin1,torejokoli40me­trov. Iz brezna so odstranili nekaj deset kubičnihmetrov materiala (tudi večstokilogramske skale),podvodstvomstrokovnjakovzasodnomedicinopatudiposmrtneostankeštevilnihžrtev,kisojihzbralivplastičnezabojeinvreče.Obkoncujunija2010,kojebilizkopkončan,sobiliprepeljaninaInštitutzasodnomedicino,kjernajdenekostitednirazvrščajo.

Poprvihneuradnihpodatkihnajbišloza50do

60okostijmoškihtrupel,kisobiliusmrčenipozna­čilnemlikvidacijskempostopku(strelvnizkozati­lje).Priizkopavanjunisonašlitakorekočnobenihpredmetov(izjemasoočala,svetinjica,nekajzlatihzobinkovinskihprotez)alioblačil,kardajevedeti,dasožrtvepredusmrtitvijoslekli.

Za pojasnila smo se obrnili tudi na ljubljanskookrožnotožilstvo,kjersonampotrdili,dasomed7.in13.junijemdelavciInštitutazasodnomedicinopo odredbi preiskovalnega sodnika opravili izkopbrezna Konfin 2. »Zadeva je tako, glede na obstojsumakaznivegadejanjavojnegahudodelstvazopervojneujetnikepo376.členukazenskegazakonika,v fazi preiskovanja; za podrobnejše ugotovitve bopotrebno počakati na izsledke Inštituta za sodnomedicinoinpodanomnenje,«sonamšesporočilistožilstva.

ŽupnijaDolenjavasženekajletnadandržavnostipripravljaspominskoslovesnostzažrtvekonfinskihbrezen.Takojebilotudiletos.Mašaprižeurejenemprvembreznujebilavpetek,25.junija,ob10.uri.Maševal je prelat Anton Markelj. Sledil je kulturniprogram, ki ga je pripravil KUD France Zbašnik,govornik pa je bil prof. Justin Stanovnik. Poroča Družina 25/2010.

VKošnicipriCeljusejezačelapreiskavapovojne­gagrobišča.Obstojsopotrdili,kosookolipolmetrapodpovršjemodkriliokostjainostankežrtev.

»Koliko je tu okostij, se samo s tem ne da ugotoviti, vendar je glede na velikost tega groba število veliko. Nekaj sto v enem grobu. To je šele začetek dela. Do-mnevamo, da je na drugi strani tega križa še eno, malo večje grobišče,« je o začetku preiskave dejalMarkoŠtrovs,vodjaslužbezavojnagrobiščaprimi­nistrstvuzadelo,družinoinsocialnezadeve.

Poporočanjupričnajbipreiskovalcinašli tudiostankežice,skateronajbiimeležrtvezvezaneroke,

ODKRITO NOVO GROBIŠČE

inostankenabojev.Poroča RTV Slovenija.

KadarsenaJaponskembližapomlad,posebnoko odcvetijo slive in zacvetijo belorožnate češnje,začutimvsebiželjo,daseodzovemsvežemuvetru.Dapospravimzazimskootopelostjo.Ponavadisestarega cekarja ne dotaknem; naj počiva v miru.Kadarbotreba,gabomšelodpirat,semsirekelingapostavilnarobstenskeomare.Potemsemzgrabilnekajknjig,kijihnikolineberem,dajihodnesemvpritličje,kjerimamsobo,kineznabratiinjeodpornaprotidolgočasnimknjigam.Vsvojivnemibutnem

obcekar,kizdrsne–pade,jeboljpravilnorečeno–natla.Cekarobležinegiben,aiznjegaseizmuznenekajorumenelihlistkovzmojimibesedaminanjih.Nekajbesed,danepozabimdogodkovnatehizred­nihoceanskihotokih.Natlehležirumenkastlističzvelikosedmiconalevemrobu.Zanimame.Knjigeodložimtja,kjersopočivaledozdaj.Poberemlističssedmicordečebarve.Nadsedmicoberem“dimens.”insespomnim.

Spetsemnanašitokijskiuniverziintokratučim

misijoniP.VladimirKos–Tokio

iz mojega precej zakrpanega misijonskega cekarja

ČLOVEK V SEDMI RAZSEŽNOSTI

2010 – AM – SEPTEMBER 266

pogovornonemščino.Pogovorno,kijeboljpraktič­nakotknjižnanemščina.Čeobvladašpogovorno,jeprehodvknjižnosorazmernolahek.Podobnosedogajazučenjemangleščine,anarobe:Japonciznajobratitudiznanstveneknjigeinvisokoliteraturo,ačejihvpogovorniangleščinivprašašzapotkželezniškipostaji,odgovornebonehiternelahek–možganskiračunalnikšenivajenprilagoditve…

Pred sabo imam preprosto nemško besedilo onaših zvezdah in ozvezdjih, ki jih (več ali manj)dobro poznamo. Vprašanja z ozirom na besedilosoenostavna.Oblikovanasotako,kotjihjelahkoslišatikjerkolivNemčiji,AvstrijialiŠvici.Nobenihznanstvenih izrazov. Proti koncu akademske urevprašamštudentepočasiinzžeznanimibesedami,alilahkorečemo,daječlovekustvarilvesttakrasnisvet zvezd. »Nein!« je bilo lahko slišati. »So zvezdesebenapravile?«–»Nein!«jebilospetslišati.»Kdorjihjenapravil,morabitikrasenfizikinmatematikinumetnik–imenujemogaBog.«Inkoizgovorimbesedo“Bog”,senekjesredirazredadvigneštudent–česepravspominjam,kakih25let–inzakričivangleščini:»NoGod!NoGod!NoGod!«Obrazsemuječudnozverižil,vpiljeinponavljal:»NoGod!«vča­sihrazločno,včasihznekakšnopenonaustih.Nimibilotrebaodgovarjeti:električnizvonecjenaznanilkonecure.Potemsemčul,dasonekaterištudentjeporočali o incidentu ravnatelju; ker se sam nisempritožil,univerzaniničesarpodvzela.

Čez nekaj dni grem čez cesto sredi univerzitet­nega zemljišča. Pred menoj stoji isti študent, ki jebilvpil“NoGod!”srditihočiinveszelenvobraz.Inmizasikavobraz:»NoGod!«Gledamgabrezbesednaravnostvvročičneoči.Šeenkratzažugaspestjoinizginevmnožicištudentov.

Medtremirazsežnostmisečutimodoma;pravijo,dajeEinsteinovčasčetrtarazsežnost(pravijo,kernilahkozreduciratinegibniprostornagibljivičas);nekjesembral,da jetrebaračunatitudispetoali

šestorazsežnosjo:seveda,kojubodospremeniliizmožnostivresničnost.Recimo,damiselotehdvehrazsežnostih ni popolnoma brez podlage. Potemmiostanesedmarazsežnost;menim,dasejevnjejnahajalubogi”No­God­študent”.Dagajeobladovalasila, ki ni mogla prenašati besede “Bog” odnosno“BogStvarnikzvezd”.Sajjesicerobvladovalostalepredmeteučnegaprogama.

Katoličani–innasplošnokristjani–vemo,daobstajapekelinnjegoviemisarji.Indajimnekateriljudje–takokotvKristusovemčasu–dovolijovstopvsrce.Povsodnasvetusetolahkodogaja;vmisijonihpašelažje,kerseljudjenemorejozatečihKristusuOdrešeniku–nepoznajoGa.

Spominjam se, da me je katoliška žena prosila,najpomagamtežkobolnemu,umirajočemumožukveri.Stopimvšotor,kisogaposebejzanjpostavili,damuolajšajodihanjevjaponskivročini.

»GospodT.!AliVassmemnapravitikristjanakotje Vaša draga žena, Da bosta lahko oba skupaj vNebesih?«

»Glejte, – tu okrog moje postelje stojijo bogovimojihdedov;kakostrašniso;bojimsejih.«

»NašKristusjemočnejšiodnjih.Odmrtvihjevstal,kerjenelečlovek,ampakBožjiSin.KrstboodgnaltebogoveinVamolajšalbolečine.Česetonezgodi,umaknemsvojebesedeoresničnostinaševere.«

»Prosim,krstiteme!«Vhipu,kojekrstnavodazdrselatihočezizmučen

obraz,sejenasmehnil:»Tistihstrašnihbogovnivečnikjer;pljučameveč

nebolijo.Hvalavam!InhvalaKristusu!«Šeistidanje–takorekočsmehljaje–umrl.IzNebesmezdajvidi,kakopišemonjem.Vem,dasibovastisnilaroke,kosebovatamsrečala.Sajsvasizmerajstisnilaroke,kosemgabilobiskalnazemljijaponskihotokov.Sstiskomrokemijedalvedeti,dajepripravljenpo­magatiotrokomnašegazavetišča–sčekom.Alinisvetikrsttudinekevrste–ček?

MYANMAR nažrta vojaška hunta

nadaljuje z oboroževanjemPolitičnevolitvevMyanmaru,kisobiledolgode­

ležnepropagandeinpolneprevelikihpričakovanj,so prišle v slepo ulico, pa tudi drugih olajševalnihelementovni.Huntasepožvižganavse,sajsoposkr­beli,dasebodovolitveizšle,kakoronihočejo.Tudigospodarskakrizajihnebriga,čepravsosekitajskavlaganja zmanjšala za dve tretjini, izvoz riža pa jevprvipolovicileta2010dosegelsamo27.000ton,karjevelikomanj,kotprejšnjaleta.Medtempajeeden od ključnih poslovnežev hunte in nabiralecdenarnih fondov, izgubil sodno bitko proti sank­cijam,kijihjenaložilaEvropskaunija.Voditeljan­gleškihlaburistovDavidMilibandjeosebnosprejelWanHinPwintThon,hčerkoenegaodburmanskihpolitičnihzapornikov,injiobljubilnajvečjomožnopodporozademokracijovMyanmaru.Kljubtemupamyanmarskivojaškirežimzanimasamoizdelava

strateškihraketobpomočiSeverneKoreje.Istočasnopaje“Phi­Khaing­Phyo”,takoimenovana“socialnaorganizacija” pod pokroviteljstvom generalisimaThanShwe,natem,dasebopreoblikovalavpoli­tično stranko. Ogromno bogastvo tega združenjaboprešlovlaststranke,kiseboudeležilajesenskihvolitev.Predsednikstrankejesedanjiprviminister.Natanačinhočejonavolitvahzmagati.Vendarpabi zadeva lahko spominjala na pričakovanja predsvetovnim nogometnim prvenstvom, ko se je vsevrtelookrogBrazilije,palenizmagala. . .Myanmar­skoljudstvojeprepričano,dabospetvsepadlodo­sedanjimvrokevslogu,kisogaževideli.Ljudjeseukvarjajosproblemi,kisevlečejožedolgo,kotsotootroci­vojaki,naprodajdekleta,ustrahovanjainzlo­rabe.GeneralisimjepakonecjulijaobiskalIndijozanekoromanje,intotikpredpresenetljivimobiskomsevernokorejskegazunanjegaministra.Tokaže,dasevojaškirežimčistodobropočutispričonajvečjedemokracijenasvetu,kakortudispričonajslabšegatirana.Agencija AsiaNews.

2010 – AM – SEPTEMBER 267

t

INDIJAsvetovni center

za trgovino z ljudmiIndija je največji svetovni center za trgovino z

ljudmi,povezanosprostitucijoinprisilnimdelom.Poporočiluameriškegazunanjegaministrstvajevsa­koleto1,2milijonaotrokugrabljenihzaprostitucijo,medtemkojeokrog100milijonovljudiprisiljenihdelatipodsuženjskimipogoji.90%tegaprometajeznotrajdržave.Vanjsovmešanepredvsemnajrev­nejše zvezne države Indije kot Orisa, Jharkhand,MadhyaPradeshinChhattisgarh.Krščanskiaktivistza človekove pravice Madhu Chanda pravi: »Trgo­vina z ljudmi in diskriminacija med spoli v Indijiraste.Vključujemoške,ženskeinotroke,kisožrtvespolnihzlorab,prisiljenihzakonov,prisilnegadela,prisilnega odvzema organov, prisilnega beračenjainpreprodajemamil.«Žrtvesopredvsemženskeinotrocinajnižjihkastindalit(izvenkast),kidoživljajonasiljeindiskriminacijovlastnihvaseh.Seksualniturizemjeglavnivirdobičkasprometom,kijeleta2009dosegelmilijardodolarjev,karje30%večkotprejšnjaleta.GlavnosrediščeprostitucijejeMumbai,kjerjecenaosemdodevetletnedeklicesvetlekože$2.500 za noč, deklica temne kože pa je naprodajza$2.000zanoč.Zvodnikižrtvamnedajohraneinvode, če ne izvršijo vseh zahtev stranke. Agencija AsiaNews.

TURKMENISTANkatoliška Cerkev priznana

VbivšisovjetskirepublikiOsrednjeAzije,kišteje5milijonovprebivalcev,med90%muslimanovživitudi100krščenihkatoličanov,okrog30katehume­novinskupina“simpatizerjevkrščanskevere”.Kotdruge dežele Osrednje Azije je tudi Turkmenistandežela“začetneevangelizacije”:vdeželinikatoliškihcerkva,kersojihporušilisovjetskirevolucionarjiodleta1920dalje.Dozdajstabilipriznanidveverskiskupnosti: sunitska islamska in ruska pravoslavnaCerkev. Zdaj je to priznanje dobila tudi katoliškaCerkev, ker je predstojnik tamkajšnjega misijonaoznačilkot»odločilenkorakzazgodovinoCerkvevtejdeželi.«Cerkevsejezapriznanjeborila13let.Odklonilniodgovorisobilimotiviranizrazlogomčešdamorabitivoditeljverskeskupnostiturkme­nistanskidržavljan.Tojezdajmimo.Naslednjastop­nja bo gradnja prve katoliške cerkve. Istočasno siprizadevajodobitiedinopreostaloarmenskocerkev,kijepreživelasovjetskorazdobjeinmalocerkvicovSerdarju,kijezdajspremenjenavtočilnico.MašesoimelidozdajnaozemljununciaturevAšhabadu,zbiralisosepavzasebnihstanovanjih.Katoličanivtejdeželisopovečinipoljskegainnemškegaizvora.Mednjimidelujetadvaduhovnikainendiakon.Re­dovnicezaenkratninobene.Agencija Fides.

AFRIKAprehrambena negotovost

Ustvaritiprehrambenozaščitosskladiščizažita­ricejeodgovorMednarodnegafondazarazvojpo­

ljedelstva(Ifad)ZdruženihnarodovnadramatičnoprehrambenokrizoSahelavZapadniAfriki.Milijoniljudi,kiživetam,pogostotrpijopomanjkanjehranein prodiranje puščave, kar je tudi posledica spre­membpodnebja.SaheljeozekpasjužnoodSahare,kamor spadajo Burkina Faso Čad, Eritreja, Mali,Mavretanija,Niger,Nigerija,SenegalinSudaninjebilprizoriščehudesušeinprehrambenekrizemedkoncemleta1960padozačetka1980,pašeponovnoleta2005.Pomanjkanjejepomorilomilijonljudiinjenaraznenačineprizadelošedrugih50milijonov.Lanijepomanjkanjepadavinpovzročilozadnjokri­zo,kijenajboljprizadelaNiger:približno7milijonovprebivalcev,karje86%družinnapoljedelskihpodro­čjih.Prvirezultatiskladiščžitaricsosežepokazali,sajjetakomogočepridelkeporazdelitinaceloleto,posebnozačas,ko jihnatržiščuzmanjka incenenarastejo.Ifadseskupajzdrugimihumanitarnimipartnerjiprizadevaomilitipomanjkanjepredvsemzizboljšanjempoljedelstva:namakanje,pridobivanjeboljšihsemen,gnojila,patudivzgojodomačinovkboljšimnačinompoljedelstva.PomnenjudirektorjaoddelkaIfadzaZapadnoAfriko,dosedanjiuspehika­žejo,daimaAfrikavsemožnosti,dapostanežitnicazavsečloveštvo.Agencija Misna.

INDIJAtransfuzija okužene krvije vzrok otroškega aidsa

Statistike kažejo, da je v zadnjih petih letih natisočeotrokzbolelozaaidsom,kersojimvbolnišni­cahdalitransfuzijozokuženokrvjo.Vbolnišnicahtrdijo,dasosenatančnodržalinavodilNationalAidsControlOrganizationpripreiskavikrvi.Problempaje,dakrvnitestinisozanesljivi.Edenodzdravnikov,kijetudičlanPapeškegasvetazaživljenje,jepovedal,dabibilpotrebnemNucleicAcidTesting(Nat),kijepadraginganeopravljajovedno.NamestotegaopravijotestElisa,kistanesamo1.000rupij($20),vendarpapogostoneodkrijevirusaHiv,posebnozato,kergalahkoodkriješeletrimesecepotem,kojevirusževkrvidarovalca.Indijskozdravstvosicerpoznanajnovejšetehnologije,vendarničnevlagav izboljšanje.AparatizazanesljivitestNatstanejo400.000 rupij ($8.500), vsak test pa še 1.000 rupij($20),tegasiparevnipacientinemorejoprivoščiti.Največotrok,kipotrebujejotransfuzijo,pajepraviz revnih družin. Eden od misijonarjev, ki je tudizdravnik,pravi:»ŠtevilorevnihjevIndijiogromnoinsilahkoprivoščijosamojavnozdravstvo,kjerjemalozdravnikovzaogromnomnožicopacientov.Nimogočereči,davladaničnenaredi:zdravljenjejetikeingobavostijezastonj.Tudinires,daIndijimanjkadenar.Denarje,todapogostogazveznedržaveslabouporabljajo.«Agencija AsiaNews.

SEVERNA KOREJA»bombe za izsiljevanje«

To so besede nekdanjega sekretarja severnoko­rejskeDelavskestranke,kijepobegnilvJužnoKo­rejo.PonjegovemmnenjuimadiktatorKimJong­il

2010 – AM – SEPTEMBER 268

Med 5. in 10. julijem je slovensko javnost presenetil minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Najprej je izstopil iz stranke Zares (Golobič), pri kateri je bil eden od ustanovnih članov. Nekaj dni zatem je odstopil še kot minister. V svojem pismu predsedniku vlade Pahorju je razložil, da je glavni vzrok njegovega odstopa dejstvo, da se na državne razpise javljajo družbe, v katerih je solastnik (večinski?) minister Gregor Golobič, kar je proti zakonu o integriteti, vlada pa to mirno gleda.

Pahorjeva vlada, ki je prišla na oblast septembra 2008, torej še ni niti na polovici svojega mandata (4 leta), pa se je zamenjalo že pet ministrov. To je kaj slabo priporočilo, če ugotovimo, da se je v celotnem mandatu Janševe vlade (2004-2008) zamenjali šest ministrov.

O Lahovniku in njegovem delu so ocene zelo različne. Nekateri menijo, da je bil edini poštenjak med ministri, in da je svoje delo v času gospodarske krize odlično opravljal. Drugi ga spet razglašajo za čisto nesposobnega. Dejstvo pa je, da sem proti njegovemu poštenju zasledil samo eno oceno: Golobič je namreč označil Lahovnikovo pismo Pahorju ob odstopu kot “fašistoidno” dejanje. Ker je torej Lahovnik razgalil Golobiča kot kršitelja zakona, je njegovo veličanstvo užaljeno in se je poslužilo stare taktike, ki so jo do zdaj uporabljali do političnih nasprotnikov, zdaj pa so jo prenesli kar v svoje vrste: umazati in obtožiti je treba tistega, ki je umazanijo razkril, ne pa tistega, ki jo je zagrešil.

V zadnjih številkah sem posredoval kar nekaj ocen sedanjega stanja v Sloveniji. Zadnji, zgoraj omenjeni dogodek pa kaže, da je stanje še veliko bolj zaskrbljujoče. Najboljšo sintezo vseh pokazateljev in s tem najboljšo oceno Slovenije z vseh vidikov sem odkril v reviji “Ampak” 2010/5-6 izpod peresa Zorka Vičarja. Članek je dolg, je pa vreden branja.

“za narodov blagor”P. Bernardin Sušnik

ALI RES PODGANE BEŽE Z LADJE, KI SE POTAPLJA?

MISIJONSKI POMENKIIzBrazilijesejeoglasilmisijonarErnestSaksida

inpiše:»Spoštovana!ZvelikimveseljemsemprejelVašepismozvoščili

inprepotrebnimdarilom.Lepa,prisrčnahvala.Sajmejepeklavest,kosemtakodolgoodlašalspisa­njem. Imel sem velike težave: devetdesetletnico,slabo vidim, slabo silišim, noga je bila zlomljenja,velika vročina, neverjetna revščina, pomanjkanjedobrovoljcev.Nemoreteverjeti,kolikojedela,odgo­vornosti.Sempasrečen,dasemostalzvestsvojemumisijonskemu poklicu. Petnajstleten sem zapustilsvojdom,seodpovedalljubeznistarševinvsepoložilvrešitevrevnihotrok.MojzlatiBogmešeohranjapriživljenjuinprimisijonskemdelu.HvalaVamzavsopomočinvsoskrb.

Sprejmitemojemolitveinvoščila,hvaležniErnestSaksida.«

IskrenmisijonskipozdravvsehsodelavcevinMarice Lavriša

jedrskoorožjesamozaizsiljevanjezapada,nimapaganamenauporabiti.Razlagatudi,odkodrevščinaprebivalstva. Gre za razdelitev sredstev državneblagajne: 50% gre za vojaško področje, 20% je narazpolagoosebnodiktatorju,sčemerlahkopočne,karhoče,nedabikomuodgovarjal,odostalih30%panajživivseprebivalstvo.Zatodiktatordovoljujesamosvojimnajzvestejšim,dasevključujejovpo­litiko. Diktatura je desetkrat slabša, kot je bila zanjenega začetnika, očeta sedanjega diktatorja. Zanjegovrojstnidanjevladameddrugimkupila100ki­tajskihrazkošnihavtomobilov,kijihbodouporabilipriparadiobKimovemmavzoleju,natopapodarilidiktatorjevimnajzvestejšim.Vdržavi,kjerprebivalcimnožičnoumirajoodlakote,postavljajonaraznihkrajihobeliskevčastdržavnemupredsednikuKimIl­sungu,kizahtevazaseinzasvojodružinoskorajbožječeščenje,kotsoganekdajdajaliposmrtirim­skimcesarjem.Novškandal jepovzročilskoraj20metrovvisokobelisk,kisogapostavilinapodročjuuniverzevglavnemmestuinsicerzdenarjem,kisogakotpomočdobiliodJužneKoreje.Tobisevedalahkopovzročilo,daJužnaKorejaustavivsakopo­močSeverni,karbibilozanjousodno,sajbreztujepodporenemorepreživeti.Agencija AsiaNews.

IZRAELmladi Afričani

pobiti na meji z EgiptomOdzačetkaletajeegipčanskapolicijanaSinajuob

mejizIzraelomubilanajmanj18prebežnikov.Leta2009jihjebilo19.VerjetnojetoposledicaizraelskihpritiskovnaKairoinodsevaprizadevanjebogatejšihsredozemskihdržavnarevnejše,najzaustavijobe­gunskitok,kiprihajaizpodsaharskeAfrike.Zadnježrtve,kisosiprizadevalepritidoboljšeprihodnostivIzraelu,sobileizEritreje.Agencija Misna.

DR KONGOkilometri do vode

VMbuji­MayivvzhodniKasaijenastotisočeljudiževečtednovprisiljenihhoditivsakdantudi20kilo­metrovdalečpovodovrekeinpotokeizvenmestazaradiplazu,kijemarcauničilmestnivodovod,karjepovzročilošpekulacijeindvigcen.Trgovciproda­jajo20­litrskeposodezvodopo500frankov,zelovelikogledenatamkajšnjizaslužek.Agencija Misna.

2010 – AM – SEPTEMBER 269

t

Česa si je – poleg vrnitve na oblast – zelo želela današnja dekadentna koalicija, ko je bila v letih 2004-2008 vsaj formalno opozicija?

Kaj vse je takratna opozicija klicala nad državljane, kaj so morali pisati in poročati mnogi njej podrejeni novinarji, ki jih danes ti isti politikanti zavrženo imenujejo mrhovinarji, ljudje iz “kanalizacije”? Kdo je klical nadloge v našo starodavno deželo? Kdo je pisal prevzemne strategije družbenega premoženja Šrotom in drugim, kdo je z njimi od-ločno in cinično nazdravljal, pil pivo v Laškem, danes pa igra Petra Klepca in poštenjaka? Kdo se je norčeval iz Slovencev v šentviškem predoru, kdo nam je posmehljivo varil pivo “tajkun”, kdo je to dopuščal? Kdo za vsako ceno brez finančnega kritja gradi stadione, čeprav so že obstoječi prazni, zdravstvene centre pa površno gradimo že desetletje ali več? Kdo je nesramno višal cene, kdo je dajal prevzemna posojila brez kritja, na lepe oči? Delnice namreč ne morejo biti resna in edina garancija.

Če pregledamo novinarske prispevke iz let 2006 in 2007 ter iz prve polovice leta 2008, iz časa največje konjunkture (do leta 2007 dokaj vzdržnih cen), največje zaposlenosti, bomo protislovno ugotovili, da so mnogi novinarji in garažni politiki histerično klicali v Slovenijo draginjo, lakoto, strah, afere, poročali so o množičnih pojavih revščine, apatije itd. Hkrati pa so ti isti politikanti (mnogi redni gostje garažne klinike) v zakulisju višali cene živil, nepremičnin, grabili posojila za prevzeme, si po volitvah v zakotnih časopisih kupovali osebnosti in obraze leta, lagali, da nimajo nobenih deležev v podjetjih.

Z “garažno kliniko” pisec namiguje na afero z bulmastifi, ki so spolno zlorabljeni raztrgali lastnika, ki je bil tudi lastnik klinike, v kateri se je, tako kot v njegovi “pasji” garaži, zbiral lep del slovenske politične elite. Kot vse kaže, je bila garaža nekakšen bordel, v katerem so imeli trije psi vlogo bordelskih prostitutk. Vse kaže tudi, da so bili uporabniki tega “bordela” iz vrhov slovenske politike. Ti so seveda preiskavo vzeli pod kontrolo in jo brž spravili s sveta, moral pa je zaradi nje odstopiti kmetijski minister Pogačnik, ki so ga pravi krivci naredili za grešnega kozla (op. ur.).

In kaj se je zgodilo? S prevarami in lažmi so prevzeli oblast, a to še ni vse. Na žalost vseh Slovenk in Slovencev, vseh državljanov – kot se to dogaja, če se neodgovorno igraš z ognjem, če psihopatsko trpinčiš lasten narod z namenom prevzema oblasti –, so v resnici v deželo priklicali ogenj trpljenja, revščine, strahu, ovaduštva, brezposelnosti, apatijo, ne moralnost, morbidnost. Bojimo se, da je to šele začetek. In to se ni zgodilo prvič – prek trupel lastnih bratov in sester priti na oblast. To se je dogajalo že med drugo vojsko, v letih 1942-1946, ko smo Slovenci plačali strašen krvni in kulturni davek uvoženim ideologijam smrti in delitev. In to pod geslom oblikovanja novega človeka in novega sveta. Kako naj se zdaj rešimo iz lastne zanke v času svetovne recesije? Cene so višali, zdaj pa morajo višati še plače (tudi tisti, ki ne nosijo nobene krivde za višanje življenjskih stroškov); a kaj, ko ni dovolj naročil, pa še cene na svetovnih trgih padajo. S tem se dodatno povečuje število nezaposleniih. Na pohodu so negotovost, strah, izključenost, revščina. Smetana, predvsem blizu hov-hov združbe, je živela čez mero.

O hov-hov združbi glej gornjo opombo! (op. ur).

Predragih novogradenj ni mogoče prodati, ogromnih posojil ni mo-

goče vrniti, posojil za prevzeme podjetij tudi ne. Takrat, ob prevzemih, je KGB-združba državljanom zamolčala prevzemne kredite, zdaj pa jih bomo morali vsi, že drugič, vračati pred dokapitalizacij bank.

Kratica KGB je v Sloveniji precej splošna oznaka za vladajočo koalicijo: Katarina-Gregor-Borut = Kresal-Golobič-Pahor. Obenem je to posmehljiva iluzija na sovjetsko tajno policijo KGB (op. ur.).

Ali bi ljudje lahko preprečili te nadloge? Težko; ljudi, sploh takih, ki so navajeni živeti od lastnega dela in nimajo časa za politiko, ni težko medijsko naplahtati. Janševa vlada je sicer želela nekaj spremeniti, a so ji očitali, da ruši uspešna slovenska podjetja, menedžerje; dejansko ni imela moči. Bila pa je vsekakor naivna in predvsem prepozna, tako da nosi del odgovornosti predvsem zaradi neodločnosti in lahkomiselnosti; po vladi so se ji prosto sprehajali kadri SDV (udbaši), enako kot danes po Pahorjevi. Sicer pa je v Sloveniji po drugi vojski težko zbrati skupino dobromeslečih, da se pri tem ne bi vrinili sodelavci bivše in prednovljene SDV (Udbe), za katere sta prevara in laž vrlini – zanju si lahko celo odli-kovan. To – ovaduštvo – je nočna mora, rak rana Slovenije in Vzhodne Evrope. Prej ali slej spoznaš, da si zaupal sodelavcu, ki je ves čas deloval proti tebi, zlorabljal tvoje zaupanje. Včasih celo otroke naščuvajo proti lastnim staršem, Kocbeka so še na smrtni postelji politično nadzirali t. i. negovalci. Paradoks nezrele demokracije je, da lahko še tako sprevržen politični sistem ali politikant, navidezno poražen (takoj po porazu zaigra žrtev revanšizma), znova zaživi na demokratičnih volitvah, če le ima podporo medijev, ki bivše žrtve spet ukloni prek pogojnega refleksa. Stare evropske parlamentarne demokracije so to sicer slutile in naložile Vzhodni Evropi, da onemogočijo bivšim rabljem politično delovanje, a tega niso dosledno zahtevale. Evropski uniji se še sanja ne, v kaj se spušča. Einstein pravi: »Svet je nevaren. Pa ne le zaradi zlobnih ljudi, temveč zaradi tistih, ki nič ne storijo zoper nje.«

V Slovenijo zelo lahkomiselno in na veliko kličejo, umetno oživljajo nacionalsocializem, saj KGB-stranke brez njega ne znajo vladati (na-cionalsocializem in realsocializem sta dvojčka bradatega očeta iz 19. stoletja (Karla Marxa, op. ur). A v Sloveniji ga je težko oživeti, ker ni nikoli zares pognal korenin, razen med drugo vojsko pri delu nemške manjšine in nekaterih revežih, ki so bili zavedeni s socialnimi obljubami in goro živil; danes se je to navdušenje preselilo v nakupovalna središča.

A če sovražnika ni, si ga izmislimo. Denimo dan po predvajanju filma o Angeli Vode – gre za tako imenovani neonacistični napad na Filozofski fakulteti 9. aprila 2009 (a glej ga, zlomka, nobenega neonacista niso ujeli). Kakšno naključje – da bomo Angelo Vode še enkrat simbolno zaprli, utišali in preusmerili pozornost javnosti v insceniran dogodek; kot požig Reichtaga leta 1933. Nekaj podobnega je slutiti tudi ob izzivanjih, napadih na geje: ali niso bili ti fantje z baklami plačanci KGB, ob tem pa so zavedli nekaj naivnežev, revežev (kdo od njih bo sedel mnoga leta, ker je bil zaveden)? Podobno kot to počne tako imenovana SNS s tako imenovano SSN. Nestrpnost je treba kaznovati, še bolj pa provokatorje iz KGB. Policija zagotovo spremlja marginalne skupine in zagotovo bi lahko preprečila napad na geje. Preveč je bilo dogodkov, ki sovpadajo z javno obravnavo družinske zakonodaje, da bi bili ti dogodki zgolj naključni. Kot bi ZDA lahko preprečile napad na dvojčka in ne začele vojske ali pa Rusija napad na stanovanjske bloke, za kar so okrivili Čečene in jih

2010 – AM – SEPTEMBER 270

K temu je komajda še mogoče kaj pripommiti. Morebiti samo tisto, kar je zapisal zgodovinar dr. Stane Granda v “Naši luči” 2010/7: »‘Slovenija je razklana!’ bruhajo vladni mediji. Pri tem se ne sprašujejo, kdo jo je razklal. Krivdo bodo, tako kot vselej doslej, prevalili na žrtev. Pri tem so zaradi slovenske miselne lenobe tako spretni, da je njen velik del prepričan, da so svoje usode krivi tudi po drugi svetovni vojski pobiti. O njihovih dejan-skih in miselnih rabljih pa vse najboljše.«

Kljub temu pa upam, da Bog Slovenije ne bo zapustil. Ne zaradi naših zaslug, ampak zaradi zaslug naših prednikov, ki so našo domovino pridobili s svojo vernostjo in zvestobo, kar izpričujejo vse tiste Božje hiše in hišice, ki nas pozdravljajo na vsakem koraku s hribov in ravnine.

kruto napadli, zdesetkali. Te stare prozorne trike zelo očitno izvaja tudi slovenska KGB, a noben medij ji ne nastavi zrcala.

Egipčane so prizadele nadloge, ker niso izpustili Izraelcev iz suženj-stva. Slovence pa tlačijo nadloge, ker se še zmeraj vedemo kot sužnji beograjskih oprod, njihovih metastaz, smo lakaji lastne nesamozavesti, sužnji medijskih laži, lastne preteklosti, slovenskih “Katinov”, sužnji manipulacije, pogojnega refleksa, janičarske prevzgoje, ki še kar traja; državljani pa smo brez moči. Domovino smo spet izročili rabljem.

Človek težko razume rušilno strategijo KGB-koalicije. Najprej v opo-ziciji poteptaš lasten narod, da prideš na oblast; nato mu, utrujenemu in ponižanemu, hočeš vladati. Kako boš dobro vladal lačnim in prestraše-nim državljanom? Ali pa ta KGB-bratovščina morebiti nima cilja, ki si ga želijo vsi normalni ljudje – pravičnost, sočutje, ustvarjalnost, svoboda v lastni domovini, »na svoji zemlji«? Mogoče pa cilj KGB-koalicije sploh ni rešitev Slovenije iz krize, ampak jo želi še globlje potisniti v kaos, jo na vseh področjih dokončno zlomiti in na koncu poklicati na pomoč “brate” iz Šumadije, da nas spet zasedejo, po njihovo “osvobodijo”? Strategija iz druge vojske se zdi grozljiva, a zgledi in očitno tudi vzvodi iz Belorusije, Ukrajine in drugod vlečejo. Ruski veleposlanik v Sloveniji je nekoč že našel končno rešitev čečenskega vprašanja (»vsje postreljot«); ali smo mi naslednji na vrsti? Podeljevanje odlikovanj ljudem, ki so ideološko in z bombami strašili po avstrijskem Koroškem in v domovini, stražili kraje lastnega zločina, danes pa se vedejo, kot da ne vedo, kje so masovna grobišča. Poimenovanja ulic po diktatorjih; slovenskih zvezdnikov skorajda ni več na domačih odrih, še v manjše kraje, kjer je bilo še pred kratkim slišati slovensko glasbo, uvažajo zgolj balkanske glasbenike. Paradržavne službe so že pred mnogimi leti, nekatere že leta 1919, prevzele šolstvo, kulturo, šport (podpirajo se samo določene panoge), medije ter se leta 1991 iz njih niso umaknile. Vsa ta dejanja in zlorabe nas postavljajo ob zid izvršenih dejstev, k vprašanju, kakšna je sploh razlika med Miloševićevo vizijo “velike Srbije” in slovensko realnostjo?

Če že formalno ne bomo okupirani, priključeni k tretji Srboslaviji (tretjemu balkanskemu “kraljestvu”), pa smo zagotovo kulturno, gospodarsko in s strani tajnih služb že okupirani. No, preden bomo Slovenci to ugotovili (če sploh bomo), bodo razmere najbrž že zelo kritične, vsekakor pa zelo tragične.

Danes je biti Slovenec v Ljubljani enako težko, kot biti Slovenec v Celovcu, če ne še težje. Tako nam je vrli mladenič, nagrajenec Prešer-novega sklada, v “lepi” slovenščini napisal knjigo “modrosti”. Nekateri se zgražajo nad to provokacijo, jezikom, a to so neuki preprosteži, ki menda ne vedo, kaj je umetniška beseda, sleng, svoboda izražanja. Ta mladenič nam je prerokoval, napovedal, dopovedal: »Slovenija je v pizdi.« Še dobro, da nam je razkril to “modrost”, ker ljudje sami tega ne

bi zmogli. A glede na nagrade, vedenje in izjave ga ta resnica ne skrbi preveč. Ga celo umetniško navdihuje: spoznal je, da bolj ko pljuvaš po gostitelju, raje te bere, občuduje. A vendar, ali je norčevanje iz “norcev“ res umetniški dosežek, še posebej, če te ti isti “norci” menda hvalijo?

Pisec namiguje na mladega Gorana Vojnovića, po rodu “južnjaka” iz bivše Jugoslavije, ki se z dvomljivim slangom, pomešanim s kvantami in norčevanjem iz vsega po vrsti “prislužil” celo Prešernovo nagrado – jasen primer propadanja slovenske kulture, saj si ga kot “pisatelja” drznejo po-stavljati v isto skupino kot kakega Draga Jančarja ali Alojza Rebulo. Očitno velik del slovenske literarne kritike ne zna več razlikovati med pisatelji in pisuni (op. ur.).

Vrnimo se k nadlogam. KGB nas torej vrača v čase potujčevanja, popolnega nadzora sočloveka (očitno prisluškujejo vsem po vrsti, drug drugemu), usmerjajo naše misli, čustvovanja, kot da let slovenske pomladi v obdobju 1988-1992 nikoli ni bilo. Morebiti mi, ki smo bili naučeni ponižnosti, pomanjkanja, hlapčevstva in medijskih laži pod diktaturo najboljšega Stalinovega učenca iz Kumrovca, ne bomo imeli večjih težav v novi diktaturi. Več težav bodo imeli mladi in tisti, ki danes brez samokritike poveličujejo balkanskega diktatorja in balkanski način vladanja. Kmalu bodo spoznali prevaro in prejeli račun za lastno naivnost (Severna Koreja, Kitajska, Kuba, Srbija – zakaj se ljudje ne zatekajo v te države, ampak prav nasprotno, iz njih bežijo?). Nekaterim je že žal za to, koga so izvolili, a marsikaj je šlo predaleč, slovenski “Slobodan” še ni razkrit; preden ga bo večina prepoznala, bomo doživeli še veliko “bulmastifov”. No, tudi ti so se menda uprli zlorabi; vsaj nekaj dobrega v tej žalostni zgodbi.

Tragično je, da ponujamo bonitete tistim, ki ne marajo Slovenije; iz tistih, ki so Slovenijo sprejeli kot svojo državo, pa se norčujemo. Poza-bljamo tudi na uboge kmečke ženice in može, ki so stoletja vse držali pokonci in danes živijo v pomanjkanju, daleč od modernih gladiatorskih amfiteatrov, pozabljeni od vseh. A ljudje, ki se danes veselijo Slovenije kot novega plena, uvažajo v naše kraje prav to, pred čemer so bežali. Ali bodo to zablodo spoznali šele, ko bodo še zadnji “bedaki” nehali delati, ker je menda mogoče živeti zgolj na “lizing”, ki ga odplačuje država?

Slovenija je kot majhna, marljiva, čedna in naivna deklica, ki vsako-mur, ki pride mimo, naivno pomaga, večino jo v zahvalo zlorabi, in ko deklica spozna to prevaro in naslednjič reče vsiljivcu ne, jo to ozmerja z nestrpnico, pocestnico. A ker deklica ne želi biti nestrpna in lahkoživka, mu še enkrat podleže, ta ritual se ponavlja že sto let in več. Otroci te deklice (mi) večinoma nastopajo zelo sovražno proti svoji materi, pri-haja celo do incesta in naša dežela se tako iz stoletja v stoletje manjša, duhovno in geografsko; s tem pa se danes celo hvalimo. Blagor ubogim na duhu, čeprav se hvalijo, da vedo, kaj delajo.

2010 – AM – SEPTEMBER 271

JankoMlakar(1874–1953)

SPOMINI

t

AkobiVodnikneimeltakomočnihživcev,bibilžedavnozbežalssvojegatrgainsepostavilnakakmirnejšiinprimernejšiprostor.Zakaj,kdorposlušadan na dan tisto prepiranje, vpitje in pričkanje, skaterimsetamnatržniciprodajainkupuje,moraimetiresbronasteživce.

SvoječasejeimelVodnikzasvojimhrbtomdru­gačno,aničmanjkričavodružbo.

Naprostorusedanjetržnicejestalavelikastav­ba,kijevečkratmenjalagospodarja.Najprejsopo

Mi smo vedno pritiskali na te gumbe. Zato jeIndofovFranceljnekočpustilnekajlasvrokahraz­jarjenegahišnika, insicer izpodobnegavzroka, izkakršnegasemjazprevzelZavodónjemunamenje­nokneftranje.

Latermanovdrevoredjesegalpoimenudo“No­vihhiš”,kostanjipasamododanašnjePrešernoveceste.Naobehstranehdrevoredasoserazprostiralitravniki.NaTržaškocestosmohodilipopoljskipoti,kisejevilaobziduuršulinskegavrta.Medtostezointivolskimgozdomsejerazprostirala“neskončnaprerija”,pokaterismokot“Indijanci”hodilipovoj­nihpotih,iskalisledovesovražnih“belokožcev”injedlikislico,katerejebilotodvserdeče.

Priželezniškemprelazusmosenavadnotudine­kolikopomudili;čakalismonavlak,kinajbizmlelkamenčke na tiru v moko. Ker smo te kamenčkepolagali mi, nismo živeli z ondotnim železniškimčuvajem baš v preveč prijaznih odnošajih. Včasihnasjepodilnoterdogozda.

Priprelazih,kisosezapiralizdrogom,smoimelidrugačnozabavo.Kosejezačeldrogdvigati,jehitrotaalionisnelpokrivalo–panesvojega–ingana­taknilnadrog.Včasihjepotemdolgotrajalo,predensmozbiliskamenjemslamnik,alikarježeviselonadrogu,natla.

Ako je bil v “Praterju” kak vrtiljak, zlasti pa šezverinjak,smokrenilitakojtja.Največjozabavosmoimelipriopicah,kisosenampačilepredvhodomvmenažerijo.Gosposkiotrocisojimdajalihruškeinjabolka.Mibijihradiposnemali,pajihnismomogli.Tistomrvosadja,kigajebilkdodobildomazajužino,jepačsnedelrajšivsaksam.

VinirjevDolfajebilpazelomehkegasrca.Kerniimelsadja,sklatinekočdivjikostanj,ganasadinapalicoingaponudivelikimorskimački.Opicazgrabihlastnokostanj,kiješetičalvbodičastiluščini,ingapravtakohitrozopetspustinatla.Akobinebilapriklenjena,bisebilaDolfigotovotakojoddolžila.Takosijepanajbržmislila:»odloženošenizamuje­no«,inječakalaugodnopriliko.

Tasejijekmaluponudila.VsplošnemprerivanjujeDolfaprišelvobmočjeopice,kimujebilassvojimikoščenimirokamimahomavlaseh.Fantjepotem

šedolgonosilvidnesledovenjenihopičjihobjemovinpoljubov.

PotakihinenakihprigodahsmoprišlislednjičvTivolina“Kinderspielplatz”,kisejepapotem,kojeprišelna“rotovž”slovenskižupanzlaškimimenomGrasselli,prekrstilv“Otroškoigrišče”.Taprostorjetamobrobugozda,kjersešedanesvečkratžogajodeklice,oprostite,mladedame,kižeobiskujejoplesnevajeinvčasihtudibolehajonanjihovihposledicah.

Pod Otroškim igriščem, kjer je danes s peskomposutprostor,jetakratsanjaltemenribnik,včigargladinisosikošatadrevesaogledovalasvojevrhove.Vanjsejeiztekalstudeneczizvrstnovodo.Tusmoimelivse,karsmopoželeli:zrak,vodo,sonce,pesekingozd.

Vjesenismopridnonabiralikostanj.Pritemvaž­nemopravilujeprišlodoveljavekrstnosorodstvo.Dajenamrečostalplenvrodbini,smokostanjnabi­ralibratjeinsestreskupaj.Samonagozdnegačuvajasmomoralipaziti;kajtimožjeimelpuškonabasanosščetinami.

Kadarvidimtakolevoktobruvtivolskemgozduotrokeinupokojencespaličicamibrskatipolistju,sevselejspomnim,kakosmoMlakarjevištirjehodilipokostanj.Paganismosamomedlistjemiskali,ampakgaklatilitudizdreves,navzlicgrozečimščetinam.

Neko jesen nam je pomagal tudi bratranec Ja­nez,kijetistikratprinasstanovalinhodilzbratomskupajvgimnazijo.Znaljejakodobroplezati.Zlezeljenanajvišjikostanj,mismopaspodajvpili:»Janez,potresi!«

InJanezjetakopotresel,dajesamegasebestresel.Kojepriletelnatla,nimogelpritidosape,samode­belojegledal.Silnosmoseprestrašiliinnismovedeli,kajbistorili.Iztezadregenasjerešilgozdar,kisejeprikazalnekolikonadnami.Takojsespustimovbeg,panebrezJaneza.Zbratomgaprimevavsakzaenonogoingatakovlečegapogozdunavzdol.Tedajpadobimtakobrco,dasemsekaropotekel.

Janezjebilprišelmed“veselovožnjo”zopetdosapeinmočiterjotuditakojuporabil.Kerjepahitrospoznaldejanskipoložaj,jeustavilsovražnostiindrlismosložnonaprejvvednemstrahu,kdajbozanamipočilo.Sajveste,ščetine. . .

POTRJEN ZA GIMNAZIJOnjenihširokihhodnikihhodilibosiavguštinci,dis­kalceati,potemsosevsamostanvselilifrančiškani,zanjimi jepaprišel“up”prebujajočegasesloven­skeganaroda,dijaki.Tihisamostanjepostalživahenlicejinslednjičgimnazija.

Medpočitnicami jeogromnoposlopjesameva­lo,inčebisebilVodnikmogelozreti,bibilgotovopogledal,kajpomenitatihotazanjegovimhrbtom.

Vselej pa, ko so se lastovice pripravljale na potv svoja zimovališča, se je mladina vrnila in okrog

2010 – AM – SEPTEMBER 272

pesnikaod“Kamnitemize”jepostalozeloživahno.NabronastaušesasomuzačelaudarjatiznanadragaimenaodKornelijaNepotadoCicerona,odHero­dotadoPlatona.Tuintamsejeizšumadvignilglas,kinibilnetenornesopran:»Cezarzdebelopalico«(Debellogalico,ogalskivojski),kateremujetakojodgovorildrug,mordadebelejši,apravtakonedolo­čen:»Cezardebelocvilizačetrtooo«(Debellocivili,održavljanskivojski).

Študentjeodprlsvojsemenj.Prvikratsemseuvrstilmedprodajalcežepodo­

vršenemprvemrazreduljudskešole.Vrgelsempana trg samo računico, ker je abecednika polovicomanjkalo.Kotizklicnoceno sem določil dvakrajcarja. Ker je bilopa premalo povpra­ševanja in preveč po­nujanja, sem slednjičmoralpustitiknjigozapolovicoizklicnecene.

Vsakzačetekjepačtežak. Polagoma semse v trgovskih poslihtakospopolnil,dasemv gimnaziji vedno sskupičkomzaprodaneknjigeprejšnjegarazredanakupildruge,kisemjihrabilvnaslednjem;da,včasihsem“zabeležil”celopravlepprebitek.Ževtretjijebilamojabilancatakovisoko aktivna, da sem lahko naklonil “Krajcarskidružbi”,kijepobiralamiledarovezaNarodnidom,celeštirikrajcarje.

Otvoritevšolskegasemnjavletu1885poKristu­sovemrojstvujebilapazamešeposebnopomenljiva.Takratsemnamrečdelalsprejemniizpitzagimna­zijo.

Dne 16. septembra sem stopil s spoštovanjemvprvoc,sedelnaprazenprostorvbližnjoklopinčakalprihodnjereči.Fantovjebilozeloveliko,parazendevetih,desetihnisemnikogarpoznal.Bilisovečinomazdežele.

Najprej smo pisali slovenščino. Profesor Šeganamjeprebralberilo,mismogapamoralissvojimibesedaminapisati.Tonamjebiloigrača.

Prinemškinaloginamjeprebralberilodvakrat.Mi bi tudi proti tretjemu branju, ki je običajno vparlamentih,ničneugovarjali,pajetuditakošlo.Prianalizisemjopamoralnekajpolomiti.Vprašanisobilinamrečsamotisti,kinisodobropisali,injazsembiltudimednjimi.

Ko smo drugo jutro čakali na izpit, je prišel vrazredprofesorMarn,kijepoučevalverouk.Osornojevprašal,kjesotistitrije,kimorajodelatiizpitizverouka.Šedanesjihimampredočmi,kakosošlizanjim,sstrahominspovešenimiglavami,kakorbibilislutili,dajihničdobreganečaka.OMarnusonamrečgovorili, da pri sprejemnem izpitu vse pomeče, inmendanepokrivici.Padlisovsitrije.

Poznejesmoslišali,davsiskupajnisozmoglinitiapostolskevere,česarpajaznisemverjel.Drugisopatrdili,dajihjeMarnsamozatovrgel,kerjemoral

zaradinjihpritipredčasomspočitnic.Patuditojebilogotovolegrdoobrekovanje.Kosembilnamrečpozneje kot katehet večkrat pri izpitu, seveda vtvorniinnevtrpniobliki,semvidel,davržejotiste,ki prinesejo slab red v verouku, “viribus unitis” (zzdruženimimočmi),kertakisplohničneznajo.

Naslednjejutrosemzvedel,dasemizpitnaredil.Zelosemserazveselil tevesti. Izdvojnegavzroka.Najprejzato,kersemserešilGrabna,potempa,kermi jebilaŠmarnagoragotova.Obljubilsemsebilnamrečnabožjopot,čebomprestalskušnjo.

Prinasdomanisobiliposebnovnetizabožjapota,paneizomalovaževanjatepobožnosti,marvečizfi­

nančnihozirov.Kadarsmootrocistaršepro­sili,dabišlinaŠmarnogoroalinaBrezje,namje rekla mati: »Kar kfrančiškanom pojditev kapelo za veliki ol­tar. Tam je prav tistaMati Božja kakor naBrezjah.«

Sedajseveda,kosembil dolžan zaobljubospolniti, mi ni moglabraniti na božjo pot,

zlastiše,kernisoprišlenjene“finance”vpoštev.Šelsemnamrečnalastnestroške.Imelsemsvojdenar,srebrnodesetico,kimijojepodarilTomažPotočnik,poznejši moj očetovski prijatelj, ko sem mu neselkovčeknakolodvor.

Intakosemsetakojnaslednjidanpozačetnišol­skimašiodpravilna“Gorenjsko”.Zatrikrajcarjesemsikupildvežemlji,zadvapaposebnevrstesira,kismomurekli“kvargel”.ŠtirikrajcarjesemnamenilzamostninočezSavo,enegasempasklenilprihraniti,kajtičlovekvendarnemorebitibrezdenarja,zlastiše,čeještudent.

Mimo“Novihhiš”semšelmirnoindostojno,nedabibilpritisnilnakakšengumb.Čutilsemsežepopolnega gimnazijca, za katerega niso več takeotročarije.Navzlictemumejeprizadnjihišizmetlooplazil hišnik, ki je pometal pločnik; spoznal je vmenienegaizmedtistih,kisomuhodilizvonit.

Starigrehihodijopačvednozačlovekom.PriprvihišivŠt.Vidusotresli jabolka.Nekako

podzavestnomijeseglarokapozadnjikrajcar.»Fant,stoj,«simislim,»brezdenarjanesmešhoditi

posvetu.«Pajabolkasosetakoleposmehljalavtraviinme

vabila,dasenisemmogelskušnjaviustaviti.Dalsemtorejzadnjirazpoložljivikrajcarvpromet,zatopadobilpolnklobuklepihrumenihšpičkarjev.Zavezalbijihbilvrobec,pasemgabilpozabilvnedeljskihhlačah.Nosilsemjihtorejkarvklobuku.

Iz Tacna jo mahnem naravnost navzgor. Kljublepemu razgledu se med potjo nisem dosti mudil,tako me je gnalo na vrh. Celo pri Sv. Antonu semle mimogrede nekoliko potegnil za zvonec; daljšezvonjenjeinželjesemodložilzapoznejšičas.

Kopridemnavrh,stopimnajprejvcerkevspol­

nitobljubo.Mislim,dajeBogmilostnosprejelmojokratkomolitev,sajmolitev,kijonarekujehvaležnost,leredkosliši.Nastenijeviselvelikkriž.Jezusovotelojeimelovsastopalaobrezana,takodaprstovževečni bilo. Vsak romar si je menda odrezal trščico zaspomin.Jazsemsijotudi.

Natogreizcerkvenajužnostrangore,senaslo­nimnaograjoingledam,gledam,gledam.. .Biljetomojprvipoglediztakevisočine.NaGradusemsicerbilvečkrat,todaGradinŠmarnagora,tosepomojemmnenjunidaloprimerjati.

Šmartno,kijeležalotikpodmenoj,semijezde­lokakortistehišice,ki jih jeobmojemčasunosilMiklavžotrokom.Pojesenskempoljusosevilebelecestekakorkače,Savasemijezdelapodobnaširo­kemusrebrnemutraku,kisejeizgubljalpolagomavdaljavo.KosemzagledalLjubljano,semsedomislilJezusoveprispodobeokokljiinpiščetih;kajtizdelosemije,kakorbisetiščalaGraduinprinjemiskala

Ljubljanskagimnazijajebilapravzapravnemška,čeprav je imela v prvih štirih razredih slovenskevzporednice.Uradnijezikjebilnemški,dobivalismonemškaspričevalainizvestja.Zatojetudiumljivo,dasmoseposluževalivečinomanemškihizrazov.

Vvsakemsemestrusmobililahkopritreh“glas­nih”konferencah“benenani”(imenovani),čenismoznali.Kosembilvprvi,jebilnajboljšired“ausgeze­ichnet”(izborno),pasogaženaslednjeletoodpra­vili,kergaotrociministrovinsekcijskihnačelnikovnikdar niso dosegli. Ostalo je pa še vedno dovoljredovnaizbiro.Za“ganzungenügend”(popolnomanezadostno) in “nichtgenügend” (nezadostno) seninihčetrgal.Za“genügend”(zadostno)jemarsi­kateriprofesoržeprecejzahteval.Doberredjebil“befriedigend” (povoljno), še boljši “lobenswert”(hvalno),za“vorzüglich”(odlično)sejebilopatrebazelo,zelotruditi.

Šolninajeznašalavsakopolletjedesetgoldinarjev.V prvi smo jo morali prvo polletje vsi brez izjemeplačati, potem smo bili pa lahko oproščeni. S sla­bimredomvvedenju,pridnostialinapredkusejeoproščenjespetizgubilo.Tosenamjezdelosamoobsebiumljivo.Kdornagajaalissvojolenobozadržujepouk,najplača.

Zelo smo pa zamerili ministru Gautschu, ko jebrezvsakegatehtnegavzrokapodvojilšolnino.Bra­tovsoučenecDermastijajevsvojiogorčenosti,kerjemoralplačatipodvojenošolnino,daldomačemupsuime“Gauč”,gavodilvZvezdonapromenado,gatambrezpotrebeklicalinbrezpovodagrajal,sevedavednovzvezizministrovimimenom.

Nemški a­razredi so bili po številu in znanjušibkejšiodslovenskihb­inc­vzporednic.–Bilibipašešibkejši,danislovenskagospodapošiljalavanjesvojihsinov.Toso“gosposki”mendazatodelali,kernisohoteli,dabinjihnežnadecaprišlavdotikos“kmetom”.

Vb­inc­oddlekihjenamrečprevladovaltipslo­venskegaštudena,kivednoboljizumira,akonižepo­polnomaizumrl.“Ljubljanskihsrajc”nasjebilopravmalo,intakosoimelikmečkisinoviogromnovečino.

Splošnosobilitonadarjeni,pridniinčestozelorevnifantje.Staršisokvečjemuutrpelimesečnodvagoldinarjazastanovanje,alipaješetodalžupnikalikakdrugdobrotnik.Zazajtrkso imelikossuhegakruha,obedovalisopanarazličnihkrajih.Nekateripriuršulinkahalifrančiškanih,drugisohodilijestv“luknjo”(Ljudskakuhinja)nastroške“Dijaškeku­hinje”,zopetdrugipohišahkakorobčinskireveži.

Nekatere ljubljanske rodbine so imele redno“svoje študente”, ki so določene dni hodili k njimobedovat.Temfantomsejevčasihšedostidobrogo­dilo.Akosojedlizrodbinopriistimizi,sosenaučiliolikanega vedenja in prav rabiti namizno orodje.Žal,dasobiletakeresfinedružine,kinisopokazaleštudentu,da“zastonj”jé,zeloredkosejane.

Akojebila“kuhinjskavila”usmiljenegasrca,seješeprecejdobrogodilotuditakim,kisojedlivpred­sobialikuhinji.Poznalsemgospode,katerimsopravkuharicepomagale,dasoprišlidocilja.

Gorjepaštudentu,kateremujepostavljaloskledonamizoženskobitjetrdegasrcainostregajezika.TakfantjedobilzazabelopikreopazkeinšepredenjebralGoetheja,ježeobčutilnalastnikožiresniconjegovihbesedi:

»WernieseinBrotmitTränenaß,Derkennteuchnicht,ihrhimmlischenMächte«(»Kdornikdarnijedelkruhassolzami,vasnepozna,venebeškemoči.«)Koseještudentprikopaldovišjegimnazije,semu

jezačelonekolikoboljegoditi.Prideninnadarjen,kakorjebilnavadno,sijeposkalinštrukcijeinjetakolažezadihal.Čedanjenavadno“štrberal”,zvečerinponočisejepazaseučil.Takojepozimipresedelvnezakurjenisobi,vodejozavit,večkratpoceleure.

zavetja.Kakodolgosemsloneltamobograji,nevemveč.

Samotegasešespominjam,dasemimelrazgledssevernestraniprikosiluzazabeloindamišenobenobed ni tako dišal, kakor tisti na travi pod zidomšmarnogorske cerkve, čeprav je bil sestavljen le iztrehjedi:izžemlje,siraindvehjabolk,kistašeostaliceli,palezato,kerstasebilipreseliliizklobukavžep.

Sonce,kiseježeprecejnagniločezgoro,mejeslednjičopomnilo,dasebotrebavrniti.

PriSv.Antonusemdolgozvonilinprosildobrotlji­vegasvetnika,najmipomaganadolgemintežkempotu skozi gimnazijo. Tedaj se spomnim besedi, skaterimimijeučiteljŠepecočitalbrezsrčnost:»Pravničnimašsrca,kosetinesmilioče. . .«

»Ljubisv.Anton,«semvzdihnilizdnasrca,»daj,daneboočezastonjplačalšolnine,kotakotežkoslužidenar. Vsak dan, poleti in pozimi, vstane ob štirihzjutraj,čenešiva,papiše. . .«

GIMNAZIJEC

ŠTUDENT

NEDELJA, 7. NOVEMBRA – Spomin naših rajnih, Verne duše.Ob2:30sv.mašazavse,kipočivajonanašempokopališču,zarajnesobrate,sorodnikeindobrotnike.

Skozi ves mesec november opravljamo sv. maše za vse pokojne, ki nam jih priporočite, spomi-njamo se jih tudi v skupnih in zasebnih molitvah.

Spremembe v programu bomo pravočasno objavili.

ROMANJA IN POBOŽNOSTI 2010

ZA SVETE MAŠE:$120:J.Ivanetic,J.Meglic$100:J.Jarc;$90:F.Markun;$80:S.Vidmar;$70:K.Dreu,J.Jakopic;$60:I.Hauptman,M.Rems;$50:W.Kocinec,A.Burger,C.Kermavner,F.Petrovic,A.Babnik,J.Berkopec,J.Vinkler,M.Mejac;$45:M.Kramar(CAD);$40:M.Fabian,I.Cenkar,L.Sivec,V.Kaplan,I.Stupica,F.Kramar,F.Rigler;$30:A.Vegel,E.Gobec,F.Vavpotic,F.Kosir,J.Dolinar,M.Kosir(MI),M.Komljanec,R.Drensek,A.Pecelin­Novak,M.Ste­fancic,J.Kacin,M.Martincic,F.Vasle,R.M.Novak­Leger(CAD);$20: I.Kosir,M.Simcic,M.Tiedman,V.Jakomin,C.Leskovar,R.Likozar,M.Vagrin,M.Tominc,F.Urankar,A.Nemec,J.Smole,M.Strukelj,M.Stanonik,J.Zalar,M.Skubitz,M.Stropnik,A.Oblak,R.Hocevar,dr.V.Mersol,J.Divjak,B.Markun,I.Jakomin,M.Ilc,M.Zakelj,P.Remec,P.Knaus;$15:J.Kosir,R.Novak­SmejCAD;$10:E.Bajuk,M.Grahor,M.Strancar,I.Modic,M.Ovsenik,I.Man­freda,I.Matic,M.Ferkul,L.Kranjcic,M.Klemenc,M.Cugelj,M.Dular,J.Bevec,D.Androjna,M.Celestina,T.Pristov,I.Sparovec,J.Lomshek,S.Grm,F.Kosir,A.Cendol,F.Rote.ZA CERKEV:$50:F.Vavpotic,S.Intihar,J.Zalar,A.Mavec;$30:M.Simcic,I.Modic,S.Vidmar,A.Nemec,F.Gaser,J.Zele,H.Klesin;$25:I.Hauptman,F.Urankar,J.Jarc,dr.V.Mersol;$20:R.Likozar,F.Sega,M.Vagrin,M.Rems,R.Drensek,L.Rozman,S.Grm,F.Mar­kun,J.Grah;$10:K.Kodrin,M.Strancar,M.Tiedman,W.Kocinec,R.Pintar,A.Bucik,F.Petrovic,M.Klemenc,M.Peterson,M.Ko­stelec,I.Sparovec,J.Kaluza,J.Berkopec,M.Martincic,F.Vasle,P.Knaus;$5.50:M.Celestina;$5:M.Strukelj.ZA SAMOSTAN:$160:R.Kolaric;$50:S.Intihar;$40:J.Zalar,M.Taucher;$20:F.Mavec,M.Kosir(MI),K.Zorjan,A.Bolha;$17:B.Markun;$15:R.Likozar;$10:J.Ivanetic,M.Rigler,M.Menchak,I.Hauptman,I.Buh,M.Klemenc,M.Celestina,E.Modic,S.Ferkul,M.Zakelj,P.Knaus.

ZA APOSTOLAT SV. FRANČIŠKA:$15:R.Likozar;$10:I.Kosir,L.Rozman.ZA LUČKE:$15:I.Hauptman,F.Urankar;$12:M.Kosir(MI);$10:A.Bucik,M.Rigler,L.Sivec,J.Zele,R.Drensek;$6:M.Stefancic,J.Berkopec;$5:M.Vagrin,J.Ivanetic,J.Samsa,J.Zalar,A.Sever;$4.50:M.Tiedman,F.Vavpotič,M.Kramar;$3:M.Grahor,V.Grah,B.Markun,F.Vasle;$1.50:M.Celestina,J.Lomshek;$1:A.Oblak.ZA MISIJONE:$100:J.Jakopic;$50:M.Mejac;$30:A.Burger,N.Puc;$20:M.Turk,S.Intihar,J.Berkopec,F.Rigler;$10:A.Lekan,J.Dolinar,L.Rozman,S.Grm,F.Kramer,P.Knaus.ZA BARAGOVO ZVEZO: $50: M. Muhic; $25: I. Hauptman; $20:M.Strancar,M.Turk,M.Rems,L.Rozman,J.Berkopec,F.Markun;$15:R.Likozar;$13:M.Celestina;$10:J.Ivanetic,IManfreda,K.Dreu,S.Intihar,P.Knaus;$5.50:M.Tiedman.DAR LISTU AM:$50:C.Plut$30:M.Turk,M.Komljanec(CAD);$25:A.Vegel,J.Zalar,J.Jarc,E.Jursic;$20:J.Majcan,A.Nemec,S.Intihar,A.Babnik,K.Zorjan,M.Stefancic,F.Markun;$15:M.Muhic,R.Likozar,M.Klemenc,S.Ritlop(CAD);$10:E.Bajuk,T.Glavac, I.Hauptman,M.Rigler,K.Kodrin, I.Kosir,M.Tiedman,A. Selak, J. Ivanetic, F. Urankar, A. Burger, M. Kosir, S. Vuksinic,K. Dreu, F. Gaser, J. Bevec, M. Dular, H. Klesin, D. Androjna, M.Celestina, F. Cepon, M. Hocevar, A. Oblak, J. Tegel, M. Virant, L.Rozman, T. Pristov, J. Kacin, M. Martincic, S. Vlasic, R. Knez, V.Tominc, J. Grah, O. Knaus , F. Ritlop (CAD); $5: A. Kompare, J.Samsa,M.Strukelj,J.Berkopec,M.Klement.

BOG POVRNINAŠIM DOBROTNIKOM!

DAROVI

Unescojeobjavilnovorazličicozemljevidaogro­ženih svetovnih jezikov, ki kaže, da je ogroženihokoli2.500odpribližno6.000jezikovvsvetu.

Vminulihtrehgeneracijahjeizumrlovečkot200od približno 6.000 jezikov; 538 jezikov je kritičnoogroženih,502jezikastamočnoogrožena,632jezi­kovjezagotovoogroženih,607pajihjevnevarnosti.Zemljevid tudi kaže, da obstaja 199 jezikov, ki jihgovorimanjkotdesetljudi,178jezikovpajetakšnih,kijihgovorioddesetdo50ljudi.

Z jezikom umrejo tudipesmi, legende, pregovori in šale»Smrtjezikavodidoizginotjavečobliknesnovne

kulturnedediščine,predvsemneprecenljivededišči­netradicijinustnegaizražanjaskupnosti,kijejezikgovorila–odpesmiinlegenddopregovorovinšal,«jeobtempoudarilgeneralnidirektorUnescaKoičiroMatsuura indodal,daso jezikipomembnitudizarazumevanjebiološkeraznovrstnostisveta.

Prioblikovanjuomenjenegazemljevidajesode­

lovalovečkot30jezikoslovcev,njihovodelopajepokazalotudi,dajepojavizumiranjajezikovzazna­venvvsehregijahinvzelorazličnihgospodarskihpogojih.VpodsaharskiAfriki,kjergovorijopribližno2.000jezikov,takoobstajavelikaverjetnost,dabovstoletihizginilanajmanjdesetinajezikov.

Največ ogroženih jezikovv Indiji, ZDA, Braziliji, Indoneziji in MehikiZemljevid ogroženih jezikov pa kaže tudi, da

imajoIndija,ZDA,Brazilija, Indonezija inMehika,zakaterejesicerznačilnavelikalingvističnarazno­vrstnost, največ ogroženih jezikov. V Avstraliji jeogroženih108jezikov,vFrancijipa26.

Na Papui Novi Gvineji naj bi govoriliveč kot 800 jezikovVendarparazmerenisopovsodtakozaskrbljujo­

če.NaPapuiNoviGvineji,državiznajvečjojezikov­noraznovrstnostjonasvetu, jenamrečogroženihsorazmernomalojezikov.Vtejdržavinajbigovorilivečkot800jezikov,ogroženihpajihje88.

OKOLI 2.500 JEZIKOV NA SVETU JE OGROŽENIH

NAŠI RAJNI: FRANJO MEJAC,Milwaukee,WI