tanko nina 2.9.2015 - university of primorska...ključne besede: mikroskop, delo z mikroskopom,...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

KOPER 2015

DIPLOMSKO DELO

NINA TANKO

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Univerzitetni študijski program prve stopnje

Razredni pouk

Diplomsko delo

MIKROSKOPIRANJE

Nina Tanko

Koper 2015

Mentor: doc. dr. Darjo Zuljan

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju, doc. dr. Darju Zuljanu, za pomoč in podporo pri pisanju

diplomskega dela. Hkrati se zahvaljujem profesorici Slavki Tanko in učencem 5.

razreda devetletne Osnovne šole dr. Ivan Prijatelj Sodražica, ki so mi omogočili

izpeljavo raziskave.

Zahvaljujem se še družini, prijateljem in vsem, ki so mi kakorkoli pomagali in mi

med študijem stali ob strani.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Nina Tanko, študentka univerzitetnega študijskega programa prve

stopnje Razredni pouk,

izjavljam,

da je diplomsko delo z naslovom Mikroskopiranje

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

______________________

V Kopru, dne

IZVLEČEK

V diplomskem delu z naslovom Mikroskopiranje je predstavljeno praktično delo

otrok z mikroskopom, katerega namen je bil spoznati mikroskopiranje in to doživeti kot

prijetno izkušnjo.

Diplomsko delo se deli na dva dela – teoretični in empirični del. V teoretičnem delu

so opisani predmet tehnika in tehnologija in mikroskopi. V empiričnem delu pa je

predstavljena raziskava, opravljena z učenci petega razreda devetletne osnovne šole,

in njeni izsledki.

Ključne besede: mikroskop, delo z mikroskopom, lupa, tehnika in tehnologija,

razredna stopnja.

ABSTRACT

Microscopy

In my thesis titled »Microscopy« special emphasis is placed on practical work

with children. My main aim was to acquaint children with work involving a

microscope and to make it a pleasant experience for them.

My thesis has been divided into two parts - a theoretical and an empirical

one. In the theoretical part the school subject Technics and technology and a

microscope are introduced and in the empirical part a survey which was carried

out with five-grade pupils of a nine-year primary school and its results are

presented.

Key words: microscope, working with a microscope, magnifying glass,

Technics and technology, lower primary classes.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD .................................................................................................................. 1

2 TEORETIČNI DEL ............................................................................................... 2

2.1 Tehnološka pismenost ................................................................................... 2

2.2 Tehnologija .................................................................................................... 3

2.2.1 Obravnava tehnologije v obdobju zgodnjega učenja ............................... 3

2.2.2 Področja tehnologije ................................................................................ 4

2.2.3 Odnosi in zveze med tehnologijo in ostalimi področji učenja ................... 5

2.2.4 Obravnava odnosov in zvez med tehnologijo in ostalimi področji učenja . 5

2.2.5 Vzajemni odnos med tehnologijo in družbo ............................................. 5

2.2.6 Zgodovina tehnologije ............................................................................. 6

2.3 Mikroskop....................................................................................................... 7

2.3.1 Mikroskopska povečava .......................................................................... 8

2.3.2 Optični deli (okular, objektiv) ................................................................... 8

2.3.3 Svetlobni viri ............................................................................................ 9

2.3.3 Zgodovina svetlobnega mikroskopa ........................................................ 9

2.3.4 Delo s svetlobnim mikroskopom .............................................................10

2.3.5 Opazovanje in risanje objektov ...............................................................11

2.3.6 Opazovanje v temnem polju ...................................................................12

2.3.7 Dodatki za projiciranje ............................................................................12

2.3.8 Stereomikroskop ....................................................................................12

3 EMPIRIČNI DEL ................................................................................................. 14

3.1 Problem, namen, cilji .....................................................................................14

3.2 Raziskovalne hipoteze in raziskovalna vprašanja ..........................................14

3.3 Metodologija ..................................................................................................14

3.3.1 Raziskovalne metode .............................................................................14

3.3.2 Raziskovalni vzorec ...............................................................................15

3.3.3 Pripomočki .............................................................................................15

3.3.4 Postopek zbiranja podatkov ...................................................................15

3.4 Zbiranje podatkov ..........................................................................................15

3.4.1 Spoznavanje mikroskopa in lupe ............................................................. 16

3.4.2 Mikroskopiranje ....................................................................................... 23

3.4.3 Delo v skupinah na terenu ...................................................................... 28

4 SKLEPNE UGOTOVITVE ................................................................................... 32

5 LITERATURA IN VIRI ......................................................................................... 33

6 PRILOGE ........................................................................................................... 34

KAZALO SLIK

Slika 1: Razstavljeni mikroskopi .................................................................................. 18

Slika 2: Spoznavanje sestavnih delov mikroskopa....................................................... 19

Slika 3: Učni list o sestavnih delih mikroskopa ............................................................. 20

Slika 4: Spoznavanje mikroskopa ................................................................................ 20

Slika 5: Ogled mikroskopa ........................................................................................... 21

Slika 6: Sestavni deli mikroskopa ................................................................................ 21

Slika 7: Predhodno poznavanje mikroskopa ................................................................ 22

Slika 8: Samostojno mikroskopiranje ........................................................................... 25

Slika 9: Pomoč pri mikroskopiranju .............................................................................. 25

Slika 10: Učenci čakajo na navodila. ........................................................................... 26

Slika 11: Upoštevanje navodil pri mikroskopiranju ....................................................... 26

Slika 12: V pripravljenosti na nadaljnje delo ................................................................ 27

Slika 13: Pomoč invalidnemu učencu .......................................................................... 27

Slika 14: Z različnimi dejavnostmi do samostojnega mikroskopiranja .......................... 28

Slika 15: Iskanje rastlin ................................................................................................ 30

Slika 16: Nabiranje vzorcev ......................................................................................... 30

Slika 17: Skupinska slika mladih raziskovalcev ........................................................... 31

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Anketni vprašalnik 1 .................................................................................... 34

Priloga 2: Anketni vprašalnik 2 .................................................................................... 35

Tanko, Nina (2015): Mikroskopiranje. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Kot otrok sem bila zelo radovedna. Zanimalo me je vse, kar se je dogajalo okoli

mene: zakaj določene stvari delujejo, kot delujejo, in kako so stvari in rastline

sestavljene. K sreči je moja mama učiteljica in mi je priskrbela lupo. Z njo sem

odkrivala nove stvari in želela izvedeti še več, zato sem dobila priložnost rokovanja z

mikroskopom. Šele takrat sem dejansko videla in dojela, koliko stvari je okoli mene, ki

jih sploh ne vidim. Zaradi svoje vedoželjnosti in radovednosti bi rada veselje, ko

odkriješ »neznani svet«, približala tudi drugim otrokom.

Mikroskop je zanimiva in nepogrešljiva naprava, ki nam omogoča videti stvari, ki jih

s prostim očesom ne moremo zaznati. Skozi zgodovino je pripomogel k odkrivanju

vzrokov za določene bolezni, ki so jih povzročali mikroorganizmi, prostemu očesu

seveda nevidni. Potreba po izumu naprave, ki bi povečala te nevidne organizme, je

pripeljala do izuma prvih mikroskopov. Mikroskopi so dandanes nepogrešljivi na

številnih področjih: v industriji, medicini itd., saj nam pomagajo razumeti nevidni svet.


2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Tehnološka pismenost

»Tehnološka pismenost je bolj zmožnost razumevanja širšega tehnološkega sveta

kot sposobnost za delo z njim« (Zuljan, 2014, str. 8). Osebe, ki so tehnološko pismene,

so sposobne uporabljati pojme z različnih področij z namenom razumevanja in vodenja

različnih tehnoloških sistemov. Tehnološko pismeno prebivalstvo je poleg

strokovnjakov pogoj za zdravo gospodarstvo (Zuljan, 2014).

Vpliv tehnologije na človeka se je začel, ko je človek prvič uporabil predmete iz

narave za lažje vsakdanje življenje. To so palica kot orodje, rezilo iz kamna, koščena

igla, koščena piščalka in prižig ognja. Razvoj tehnologije je neustavljiv. Današnji izumi

so brez primere s preteklostjo. »Ljudem tehnologija koristi na delovnem mestu, doma in

v prostem času« (Zuljan, 2014, str. 10). Poleg zabave, ki jo tehnologija ponuja, nam

nudi tudi informacije »kjerkoli in kadarkoli«, nam olajšuje življenje in omogoča, da

živimo bolj zdravo in dlje.

Naprave, stroje in pripomočke lahko delimo v naslednje skupine:

- »plug, letalo, traktor, avtomobil, kombajn, domača orodja in pripomočki človeku

povečajo mehansko moč;

- očala, mikroskop, daljnogled, ojačevalec, analizator kemičnih elementov in

telefon človeku okrepijo čutila;

- rezervoar, genska koruza, kontracepcijske tablete služijo izpolnjevanju različnih

človekovih potreb;

- knjiga, zemljevid, ura, pisalni stroj, GPS, internet, računalnik pa so pripomočki,

ki povečajo človekovo umsko moč« (Zuljan, 2014, str. 9).

Eden najpomembnejših tehnoloških izumov je vsekakor računalnik, ki mu z drugimi

besedami pravimo vsestranski informacijski stroj. Ta »lahko vidno predstavi skoraj vse:

stroje, naprave, naravo, umetno narejeno okolje in tudi ljudi, zato je […] tako uspešen.

Računalnik lahko uporabimo kot pisalni stroj, zemljevid, uro, telefon, pošto, knjižnico in

televizijo ter tako združimo svet v eno« (Zuljan, 2014, str. 9). Zaradi svoje

vsestranskosti in cenovne dostopnosti se uporablja množično. »Računalnik kot

vsestranski stroj zelo spreminja človeka in igra ključno vlogo pri odkrivanju novih

informacijskih tehnologij« (Zuljan, 2014, str. 9).


3

2.2 Tehnologija

»Tehnologija je veda o načinih izdelovanja česarkoli, je skupek postopkov od

začetnega do končnega stanja. Na svetu ni izdelka, ki ne bi nastal po neki tehnologiji«

(Zuljan, 2014, str. 10). Tehnologijo poimenujemo tudi motor družbe, ki to tudi

sooblikuje. Da zadosti človekovim željam in potrebam, je sposobna spreminjati in

prilagajati naravni svet. Zaradi vsega tega narašča potreba po seznanjenju s

tehnologijo tudi v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. »Strokovnjaki se zavedajo

vrednosti in pomena poučevanja tehnologije v šolah, kljub temu pa le malo šol

razpolaga s tehnološkimi laboratoriji« (Zuljan, 2014, str. 10). Ravno zato morajo biti

učitelji in vzgojitelji usposobljeni za poučevanje tehnologije.

Tehnologija ima velik vpliv na naše življenje, zato je njeno osnovno razumevanje

ključnega pomena za razumevanje današnjega sveta.

Tehnološka dejavnost je sicer naravnana načrtno in z določenimi cilji, vendar

rezultat ni vedno pričakovan. Na razvoj tehnologije imajo zato vpliv različni dejavniki, in

sicer:

- »potrebe posameznikov,

- potrebe skupin in družbe kot celote,

- želja po večji ekonomičnosti, racionalnosti,

- razvitost tehnoloških komponent in

- naprave in sistemi« (Zuljan, 2014, str. 11).

2.2.1 Obravnava tehnologije v obdobju zgodnjega učenja

»Otroci se zavedajo okolja, v katerem živijo, vendar pa na splošno ne poznajo

vpliva tehnologije [nanj]. Tudi ne vedo natančno, kako pridobivamo, prevažamo in

predelujemo hrano« (Zuljan, 2014, str. 12). Se pa z učenjem o nastanku tehnoloških

izumov začnejo zavedati, kako velik vpliv ima tehnologija na življenje.

Pomembno je, da otroci razumejo pomembnost ustvarjalnega mišljenja, s katerim

naravno okolje prilagodimo človeškim potrebam in željam. »Otroci začnejo raziskovati,

kako so ljudje razvili načine za oblikovanja okolja, za izboljšanje udobja, lažje delo in

povečanje prostega časa« (Zuljan, 2014, str. 12).

Poleg tega je pomembno tudi, da otroci poznajo razlike med naravnim in umetno

narejenim okoljem. Naravno okolje vsebuje vse živo in neživo, kar se pojavi naravno –

drevesa, kamni, živali itd., medtem ko je umetno narejeno okolje produkt človekovega

dela – zgradbe, prevozna sredstva, telefoni itd.


4

2.2.2 Področja tehnologije

Vsa področja so sestavni del področja tehnologije, ta pa ne smemo poučevati

ločeno. Ob vsaki priložnosti jih je treba vključiti v snov.

a. Sistemi

»Sistem je skupina medsebojno povezanih elementov, namenjenih za dosego

želenega cilja« (Zuljan, 2014, str. 14).

b. Viri

Vir je zahtevek tehnološke dejavnosti kot potreba, da je delo opravljeno. »Osnovni

tehnološki viri so stroji, materiali, energija, informacije, kapital, čas in ljudje« (Zuljan,

2014, str. 14).

c. Zahteve

»Zahteve so parametri, potrebni za razvoj izdelka ali sistema« (Zuljan, 2014, str.

14).

č. Optimizacija

»Optimizacija je postopek ali metodologija za oblikovanje ali izdelavo proizvoda,

postopka ali sistema do točke, na kateri je popolnoma funkcionalen, učinkovit ali čim

bliže popolnosti« (Zuljan, 2014, str. 14).

d. Postopek (proces)

»Postopek (proces) je sistematično zaporedje dejavnosti, ki se uporabljajo za

združevanje virov, za izpeljavo proizvodnje« (Zuljan, 2014, str. 14).

e. Kontrolniki

»Kontrolniki so mehanizmi in dejavnosti, ki uporabljajo informacije, za spremembo

sistema« (Zuljan, 2014, str. 14).

Z različnimi dejavnostmi učenci spoznajo, da tehnološke dejavnosti zahtevajo

orodja, materiale, gibanje, varnost in načrtovanje. Razumejo, koliko od teh področij se

nanaša na vsakdanje življenje. Spoznajo, da so sistemi sestavljeni iz komponent, ki

skupaj delujejo za dosego cilja. Primer za to je kolo, sestavljeno iz več delov, pri čemer

je vsak od njih pomemben za pravilno delovanje. Otroci tako tudi ugotovijo, da je orodje

pripomoček, ki olajšuje opravljanje naloge. Sem spadajo škarje, s katerimi otroci režejo


5

papir, lepilo, ki ga uporabljajo za pritrditev stvari, itd. Otroci razumejo, da so za izdelavo

stvari potrebne snovi in materiali, od tega so najpogosteje uporabljene naravne snovi,

kot so les, kamen, bombaž in volna. Od naravnih snovi se razlikujejo tehnološki

materiali, ki so s pomočjo tehnologije predelani v neko obliko. Otroci spoznajo tudi

pomen oblikovanja. Če želijo otroci izdelati voščilnico, jo morajo najprej načrtovati, sledi

oblikovanje, izdelava in upoštevanje datuma izročitve naslovniku.

2.2.3 Odnosi in zveze med tehnologijo in ostalimi področji učenja

»Naravoslovje, tehnologija in družba so neločljivo povezani, vendar imajo ločeno

identiteto« (Zuljan, 2014, str. 18). Naravoslovje vsebuje vede o naravnem svetu, ki je

podlaga za večino tehnoloških izdelkov, tehnološka orodja pa so naravoslovju v pomoč

pri raziskovanju sveta. Obe področji sta torej zelo povezani, razlika med njima pa je, da

naravoslovje skuša razumeti svet, ki že obstaja, tehnologija pa ustvarja nov svet.

»Matematika in tehnologija imata podobne, vendar bolj oddaljene povezave.

Matematika ponuja jezik, s katerim se izražajo povezave na področju naravoslovja in

tehnologije« (Zuljan, 2014, str. 18).Učenje dobi večji smisel, če lahko otrok pridobljeno

znanje poveže z izkušnjami iz vsakdanjega življenja. V tem smislu je zelo pomembna

tehnologija, saj ponuja veliko izkustvenega učenja. Z učenjem bodo namreč otroci

spoznali veliko povezav in tako tudi razumeli, kako velik vpliv ima tehnologija na naš

vsakdan.

2.2.4 Obravnava odnosov in zvez med tehnologijo in ostalimi področji

učenja

»Zgodba Trije prašički je lahko navdih za otroke za gradnjo modelov hiš, ki jih nato

ti preiskujejo glede na trdnost in vzdržljivost. Z razumevanjem, katera struktura je

najboljša, otroci razumejo pojme, kot so lastnosti materialov, gradbene tehnike,

merjenje in merila« (Zuljan, 2014, str. 19).

2.2.5 Vzajemni odnos med tehnologijo in družbo

Tehnologija zaznamuje družbo ali dobo, kar se kaže v poimenovanju časovnih

obdobji: kamena doba, bakrena doba, bronasta doba, železna doba, industrijska doba

in informacijsko-komunikacijska doba.

Da je tehnologija pravilno razumljena, jo je treba obravnavati s kulturo, družbo in

okoljem. Družba ima določene želje in potrebe, ki se poskušajo zadovoljevati z

uporabo tehnologije, ta pa ima velik vpliv na okolje in ljudi. Vpliv je lahko pozitiven ali

negativen. »Primer je uporaba jedrske energije za proizvodnjo električne energije ali pa


6

jedrskega orožja in vpliv jedrskih odpadkov na ljudi« (Zuljan, 2014, str. 21). Vpliv

tehnologije na družbo se v splošnem vrednoti kot pozitiven. Kljub vsemu pa je

tehnološki razvoj spremenil tradicionalni način življenja. V družbah, v katerih ima

manjšina nadzor nad večino svetovnih virov, se pojavlja trend ekonomske neenakosti.

Pojavlja pa se tudi socialna neenakost.

Otroci že zgodaj spoznajo različne komunikacijske naprave, aparate, gradbena

orodja in prevozna sredstva. Otroci z razmišljanjem o uporabi teh naprav izkustveno

spoznavajo tehnologijo. »Z vodeno raziskavo, z opazovanjem in razpravo lahko otroci

spoznajo tehnologije, ki jih uporabljajo v svojem življenju, in spoznavajo njihovo

učinkovito rabo« (Zuljan, 2014, str. 23). Čeprav so tehnološki izumi namenjeni

izboljšanju življenjskih pogojev, lahko ob nepravilni uporabi delujejo negativno, zato je

pomembno, da otroke seznanimo s pozitivnimi in negativnimi posledicami, ki jih prinaša

uporaba tehnologije.

Znanje otrok o svetu okoli sebe je le osnovno. Zajema neposredno okolico in

lastno življenje. Pomembno je, da otroci spoznajo, kakšen vpliv imajo njihova dejanja

na okolico. Tu se osredinimo na varčevanje in recikliranje, ki prinaša pozitivnejši vpliv

na okolje.

Otroke zanima, kako različne tehnologije zadovoljijo potrebe in želje ljudi.

Tehnologija pa sama po sebi vzbuja nove potrebe in želje. Otroci razumejo

prvotne/naravne potrebe in izpeljane potrebe. Med naravne potrebe spada potreba po

hrani, bivališču. »Na primer otroci lahko raziskujejo, kako je želja, da bi videl v temi, ko

se zmrači, vodila povpraševanje po čim bolj varnih, varčnih in zanesljivih virih svetlobe,

od uporabe sveče, oljne svetilke, plinske svetilke, električne žarnice do diodne

svetilke« (Zuljan, 2014, str. 27).

2.2.6 Zgodovina tehnologije

»Poznavanje zgodovine razvoja tehnologije (glavna obdobja, posebni dogodki in

mejniki, iznajdbe in inovacije) pomaga ljudem razumeti svet, kot ga poznamo danes.

Pri proučevanju preteklih dogodkov vidimo vzorce, ki nam lahko pomagajo pri

predvidevanju prihodnosti« (Zuljan, 2014, str. 29). Pomembno je, da se otroci spoznajo

z zgodovino tehnologije, saj na tak način dobijo osnovno razumevanje nastanka

današnjega tehnološkega sveta. »Otroci se bodo naučili, kako se je tehnologija

razvijala vse od zgodnjih civilizacij, ko so ljudje ustvarili preprosta orodja z robovi iz

kresilnih kamnov. Izdelava in uporaba orodij sta bili prvi tehnologiji, ki sta bili in sta še


7

vedno glavni sredstvi za širitev človekove sposobnosti in lažje delo« (Zuljan, 2014, str.

29).

2.3 Mikroskop

»Oko je optičen aparat, ki ima sposobnost prilagajanja, zato lahko opazujemo bolj

ali manj oddaljene predmete in jih vidimo ostro. Vendar s prostim očesom ne moremo

opazovati drobnih organizmov, ki žive v zraku, zemlji, vodi, skratka, povsod okoli nas«

(Povž in Čeček, 1977, str. 25). Predmet, oddaljen 25 cm, lahko oko še jasno razloči.

Kar je bliže, pa ne vidimo več ostro. To razdaljo lahko korigiramo s pripomočkom –

lečo.

Poznamo več različnih vrst mikroskopov, ki jih delimo na dva načina. Prvi način je

delitev mikroskopov na enostavne – ti imajo manjše povečave in en sistem leč – ter

sestavljene – vsebujejo vsaj dva sistema leč, kar nam daje večje povečave. Drugi

način delitve je na svetlobne in elektronske – elektronski mikroskopi nam zaradi snopa

elektronov namesto svetlobnega valovanja kot pri svetlobnih mikroskopih omogočajo

večje povečave (Oxlade in Stockley, 1990).

V šolah poznamo dva tipa mikroskopov, in sicer učenčevega in učiteljevega.

Učenčev mikroskop je preprostejši, s štiristokratno povečavo. Učiteljev mikroskop pa je

bolj kompliciran, opazovani predmet namreč poveča 1200-krat. Nanj je mogoče pritrditi

tudi dele za fotografiranje, projiciranje in risalni aparat. Navadno ima dva okularja in

svetilo.

»Vsak mikroskop je sestavljen iz mehaničnega in optičnega dela. Mehanični del

mikroskopa je stativ, ki je lahko trdno in gibljivo pritrjen na nogo. Na stativ je pritrjeno

držalo z zrcalom, mizica, ki se lahko premika ali ne, kondenzator in tubus. Kondenzator

je z gibljivim orodjem pritrjen na stativ in ga lahko s posebnim vijakom premikamo

navpično navzgor ali navzdol« (Povž in Čeček, 1977, str. 25).

Z odprtinami različnih velikosti je omogočeno naravnavanje svetlobe, ki pada na

opazovani predmet. V sredini mizice je plošča preluknjana, da lahko nanjo položimo

preparate. Nekatere mizice so opremljene z držali za preparate, druge pa imajo

posebno gibljivo orodje, v katerega pritrdimo preparat in ga premikamo. »Na zgornjem

delu stativa je nastavek, ki ima na spodnjem delu revolver. Vanj so priviti objektivi za

različne povečave. V zgornjem delu pa je tubus z vgrajenim sistemom leč, ki lomijo

svetlobne žarke tako, da skozi objektiv padajo v okular, ki je na zgornjem koncu

tubusa« (Povž in Čeček, 1977, str. 26).


8

V šolah poznamo dva tipa mikroskopov – pri prvem tipu je zgornji del stativa

gibljivo pritrjen na spodnjega, medtem ko je pri drugem tipu mizica gibljivo pritrjena na

spodnji del stativa. »Z makro- in mikrometrskim vijakom premikamo gibljivi del stativa

ali premično mizico, spreminjamo razdaljo med objektom in objektivom, in tako ostrimo

sliko« (Povž in Čeček, 1977, str. 27). Razlika med makro- in mikrometrskim vijakom je,

da z makrometrskim uravnavamo večje razdalje med objektivom in objektom, z

mikrometrskim pa le razdalje, ki znašajo nekaj mikronov.

Od sistema vdelanih leč je odvisno, kako različni mikroskopi povečujejo. Velikost

mikroskopske povečave je mogoče izračunati s pomočjo označb na okularjih in

objektivih.

Okular je bliže očesu, objektiv pa opazovanemu predmetu.

2.3.1 Mikroskopska povečava

»Velikost mikroskopske povečave izračunamo, če pomnožimo številko na

objektivu s številko na okularju. Število na objektivu nam pove, kolikokrat je slika, ki jo

pokaže objektiv, večja od opazovanega predmeta. Število na okularju nam pove,

kolikokrat je navidezna slika, ki jo vidimo skozi okular, večja od slike, ki jo pokaže

objektiv« (Povž in Čeček, 1977, str. 27).

Napake na leči pripomorejo k temu, da se ločljivost mikroskopa zelo zmanjša.

»Objektivi, ki jih uporabljamo v šolah, povečujejo 4-krat, 10-krat, 40-krat, okularji

pa navadno 10-krat, kar za šolski pouk povsem zadostuje, navadno pa imamo še take,

ki povečajo 15-krat, vendar jih le redko uporabljamo« (Povž in Čeček, 1977, str. 27).

2.3.2 Optični deli (okular, objektiv)

Najdražji in hkrati najpomembnejši del mikroskopa je objektiv, sestavljen iz več

prostih ali zlepljenih leč. Leče so v tubusu, na katerem so vtisnjeni tehnični podatki

objektiva. Pomembna je pravilna smer svetlobnih žarkov, ki vpliva na kakovost slike, ki

jo prikaže objektiv. Za osvetlitev preparata se uporabljajo ravna in konkavna ogledala

in kondenzatorji. Kondenzator ima pomembno vlogo za enakomerno in močno

osvetlitev objekta. Kadar imamo umeten vir svetlobe, uporabljamo ravna ogledala s

kondenzatorjem, kadar pa opazujemo predmete pri naravni svetlobi, uporabljamo

konkavno ogledalo. Pod spodnjim delom kondenzatorja je lamelasta zaslonka.

Kondenzator, opremljen na tak način, imenujemo aparat za osvetlitev predmeta.

Poseben vijak nam je v pomoč pri premikanju kondenzatorja, da ga postavimo v lego,


9

ki je najugodnejša za opazovanje objektov. Lamelasto zaslonko uporabljamo za

preciznejše naravnavanje svetlobnih žarkov, ki osvetljujejo predmet.

2.3.3 Svetlobni viri

»Najnovejši šolski mikroskopi imajo že vdelano svetilo, in s tem odpade

naravnavanje svetlobe, kar je zelo neprijetno in zamudno opravilo zlasti v šoli. Pri

preprostih šolskih mikroskopih brez kondenzatorjev uporabljamo lahko navadne

namizne svetilke ali mikroskopiramo ob dnevni svetlobi s pomočjo konkavnega zrcala«

(Povž in Čeček, 1977, str. 28).

2.3.3.1 Mikroskopske svetilke

Za mikroskopiranje se lahko uporabljajo navadne namizne svetilke s 40–60-

vatnimi žarnicami. Svetlobni žarki teh svetilk so zelo dolgi, rezultat tega pa je

neenakomerno osvetljeno vidno polje. Da se temu izognemo, uporabljamo mlečno

stekleno ploščico, ki jo namestimo pred žarnico. Določeni mikroskopi imajo pred

kondenzatorjem držalo, v katero se vstavi modro mlečno steklo – ta opravlja enako

nalogo kot mlečno steklo pred žarnico namizne svetilke. Tako dosežemo enakomerno

osvetlitev vidnega polja.

Učiteljev mikroskop je navadno binokularni. To je mikroskop z dvema okularjema,

kar omogoča opazovanje predmeta z obema očesoma. Globinska ostrina takih

mikroskopov je manjša. Z njimi lahko mikroskopiramo dlje, saj pri opazovanju ne

naprezamo oči. »Osvetlitev je precej manjša, ker se svetloba, ki gre pri navadnem

mikroskopu le skozi en okular našega očesa, pri tem mikroskopu prek sistema leč in

prizem razdeli in gre skozi dva okularja. Zato moramo pri mikroskopiranju z

binokularnim mikroskopom uporabljati samo dobre mikroskopske svetilke, če nima

mikroskop že vdelanega vira svetlobe« (Povž in Čeček, 1977, str. 29).

2.3.3 Zgodovina svetlobnega mikroskopa

Težnja k iznajdbi mikroskopa je segala že v čas pred našim štetjem. Aristotel je bil

namreč prepričan, da obstajajo nevidni živi organizmi, ki med drugim povzročajo tudi

bolezni. Zaradi tega prepričanja so si zamislili napravo, ki bi pomagala videti prostemu

očesu nevidne organizme.

Izdelavo prvega mikroskopa pripisujejo izdelovalcu očal Zachariasu Janssenu, ki

naj bi ga izdelal s pomočjo svojega očeta Hansa Janssena leta 1950. Omenjajo, da je k

razvoju mikroskopa pripomogel tudi Galileo Galilei. Leta 1665 je izumitelj Robert Hooke

ob opazovanju plute prvič omenil besedo celica. K napredku razvoja mikroskopa pa je


10

prispeval Hookov sodobnik Anton van Leeuwenhoek, ki je eden prvih z enostavnim

mikroskopom opazoval in opisoval bakterijske organizme (Biotehniška fakulteta,

oddelek za biologijo, 2015).

Prvi mikroskop naj bi leta 1590 izdelala danska izdelovalca očal Hans Janssen in

njegov sin Zacharias Janssen, k razvoju mikroskopa pa je pomembno prispeval tudi

Galileo Galilei. Za biološko znanost je pomemben mejnik leto 1665, ko je Robert Hooke

objavil zbirko mikroskopskih raziskav z naslovom Micrographia in ob opazovanju plute

skoval besedo celica. Njegov sodobnik Anton van Leeuwenhoek je bil izjemno

nadarjen izdelovalec mikroskopov in je omogočil napredek svetlobne mikroskopije,

opisal pa je tudi mnogo bioloških vzorcev. Od takrat sta se zasnova in kakovost

mikroskopov stalno izboljševali. Omejujoči dejavnik pri ločljivosti mikroskopov pa je bila

valovna dolžina svetlobe. Tako je bilo vse do leta 1931, ko je Ernst Ruska kot sredstvo

za tvorbo slike uporabil elektrone in izdelal prvi transmisijski elektronski mikroskop.

2.3.4 Delo s svetlobnim mikroskopom

Mikroskopiranje z mikroskopom, ki ima vdelano svetilo, je zelo preprosto. Vsi

šolski mikroskopi imajo že vdelane svetilke, zato je treba aparat le priključiti na

električno omrežje in premakniti stikalo. Če želimo večjo ali manjšo osvetlitev, to

korigiramo z zaslonko, ki je ekscentrično na mizico pritrjena okrogla plošča z

odprtinami različnih velikosti. Svetlejše vidno polje dobimo z obratom plošče tako, da

pada svetloba na preparat skozi večjo odprtino, medtem ko dobimo manjšo osvetlitev z

nastavljanjem manjše odprtine nad svetilko. Pomembno je vedeti, da se pri teh

mikroskopih premika mizica in ne zgornji del stativa. Mikroskopi imajo tudi zaporo, da

ostane mizica na še dopustni legi in se ne premakne bližje preparatu, kljub temu da

učenec še vedno vrti mikro- ali makrometrski vijak. Rezultat tega je manj poškodb

preparata in manjša možnost, da se poškodujejo leče s steklenimi drobci razbitih

preparatov.

Navodila za mikroskopiranje s šolskim mikroskopom so povsem preprosta. Pri

uporabi mikroskopa z vdelanim svetilom preprosto ne upoštevamo navodil, ki navajajo,

kako naravnati svetlobo.

- Mikroskop postavimo na sredino delovnega mesta, pri tem pa pazimo, da je

svetilka postavljena približno 20 cm proč. Usmerimo jo proti zrcalu na

mikroskopu. Ko ne mikroskopiramo, mora biti objektiv naravnan na malo

povečavo.


11

- Svetilko prižgemo in snop svetlobe naravnamo na ravno zrcalo. Če je okular

pritrjen v tubus, svetlobo naravnamo tako, da gledamo skozi okular in zrcalo

obračamo toliko časa, da je vidno polje osvetljeno enakomerno. Če okular ni

pritrjen, odpremo zaslonko pod kondenzorjem, snamemo okular, nato pa z enim

očesom gledamo z razdalje 5 cm skozi tubus. Zrcalo premikamo toliko časa, da

je zadnja leča, ki jo vidimo skozi tubus, enakomerno osvetljena. Če ima

mikroskop vdelano svetilo, vse prej našteto ni potrebno. Premočno svetlobo

zmanjšamo z bolj ali manj zaprto zaslonko pod kondenzatorjem. To počnemo

toliko časa, da dobimo jasno kontrastno sliko. Postopek je treba ponoviti, če pri

dvigovanju ne zagledamo slike. Pred tem nekoliko premaknemo preparat.

- Objektiv naj bo oddaljen približno 0,5 cm od preparata. Sliko izostrimo z

makrometrskim vijakom tako, da optični del počasi dvigamo, dokler se ne

prikaže slika. Sliko izostrimo še z mikrometrskim vijakom. Pri postavljanju

preparata na mizico moramo biti pozorni, da je krovno steklo vedno zgoraj.

Kadar sliko opazujemo v veliki povečavi, uporabljamo oba vijaka, medtem ko za

opazovanje predmeta v manjši povečavi vedno uporabljamo samo mikrometrski

vijak.

- Za opazovanje preparata v večji povečavi si v sredino vidnega polja namestimo

delček, ki ga želimo opazovati. Revolver z objektivom obrnemo, tako da

namestimo objektiv z večjo povečavo, ta znaša 10 x ali 40 x ali 100 x, in

izostrimo sliko z mikrometrskim vijakom.

- Če je slika pretemna, obrnemo zaslonko – tako dobimo kontrastno sliko. Če

opazujemo debelejši preparat, nekoliko vrtimo mikrometrski vijak in s tem

premikamo objektiv le malo gor in dol. Tako si lahko ogledamo vse plasti.

- Preparat z mizice mikroskopa vzamemo tako, da obrnemo revolver z objektivi

na manjšo povečavo in nekoliko dvignemo tubus.

- Ko končamo mikroskopirati, ga previdno obrišemo in pazimo, da na mikroskopu

ne ostanejo kisline, lug ali voda.

2.3.5 Opazovanje in risanje objektov

V mikroskop gledamo praviloma z levim očesom. Če je opazovanje daljše, to

počnemo izmenično z levim in desnim očesom. Odprti imamo obe očesi.

Mikroskopiramo tako, da vijake vrtimo z levo roko, z desno pa premikamo preparat,

uravnavamo zaslonko in rišemo preparat, ki ga vidimo skozi mikroskop. Ljudje, ki

nosijo očala, naj mikroskopirajo brez njih. Pri risanju smo pozorni na dobro ošiljeni

svinčnik, s katerim rišemo na beli papir A4-format. Vsak objekt rišemo na poseben list

in podrobnosti zaznamujemo.


12

2.3.6 Opazovanje v temnem polju

Za opazovanje v temnem polju uporabljamo posebne temu namenjene priprave, ki

svetlobo usmerjajo tako, da ne pada v objektiv, ampak mimo njega. V objektiv padajo

samo od objekta odbiti svetlobni žarki. Ob takem opazovanju imamo vtis, kot da objekti

svetijo sami in oddajajo svetlobo. Tako opazovanje je primerno pri drobnih organizmih,

ki se gibljejo, niso pa primerna za opazovanje močno in kontrastno obarvanih

preparatov.

2.3.7 Dodatki za projiciranje

»Mnogi mikroskopi imajo naprave za projiciranje preparatov na projekcijsko platno

ali na projekcijski zaslon. Take nastavke in dodatke lahko uporabljamo samo

skupaj s kompletnimi mikroskopskimi svetilkami. Demonstracijski dodatki se

navadno pritrjajo na tubus. Slika se pri takem mikroskopu odbija od ogledala in je

ne vidimo skozi okular, ampak pada na projekcijsko platno ali zaslon« (Povž in

Čeček, 1977, str. 32).

2.3.8 Stereomikroskop

»Stereomikroskop je dandanes nepogrešljiv optični instrument znanstvenikov,

posebno še biologov na področju zoologije, entomologije, botanike in raziskovalcev v

industriji. To je zelo izpopolnjena optična aparatura, ki jo v šoli uporabljamo namesto

ročne lupe« (Povž in Čeček, 1977, str. 34).

Stereomikroskop uporabljamo za le nekajkratno povečavo, na primer za določanje

spola vinskih mušic, pri preučevanju prebavila vretenčarjev, deževnika in številnih

drugih živali. Nepogrešljiv je tudi pri seciranju in prepariranju manjših objektov.

Tako kot mikroskop je tudi stereomikroskop sestavljen iz mehaničnega in

optičnega dela. Mehanični del je sestavljen iz masivne noge, v kateri je pod ploščo

nameščena svetilka iz mlečnega stekla. To uporabljamo, ko želimo opazovani objektiv

presvetliti in opazovati notranjo strukturo. Na nogo je pritrjen stativ, ta pa ima v

srednjem delu vdelano drugo svetilko, ki se uporablja za osvetljevanje opazovanega

objekta. Na zgornji strani noge je stikalo, s katerim prižigamo obe svetilki. Lahko sta

prižgani obe naenkrat oziroma vsaka zase, odvisno od delovnih potreb. Zgornji del

stativa ima odprtino, v katero je pritrjen optični del stereomikroskopa. Ob strani

zgornjega dela stativa je tudi vijak, s katerim lahko optični del pritrdimo trdno ali tako,

da ga premikamo levo in desno. »Spodnji del optike stereomikroskopa je revolver z

dvema objektivoma povečave 1 x in 3 x. Revolver obračamo levo in desno in rahel škrt


13

nam pove, kdaj je objektiv na mestu« (Povž in Čeček, 1977, str. 34). V zgornjem delu

sta nameščena dva gibljiva okularja z 10-kratno povečavo.

Glede na razmik oči osebe, ki uporablja stereomikroskop, po potrebi manjšamo ali

večamo razmik med okularjema. Sliko opazovanega objekta pa ostrimo z vsakim

okularjem posebej.


14

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Problem, namen, cilji

Namen raziskovalne naloge je otrokom približati nevidni svet, ki ga je mogoče

opazovati z mikroskopom. Otrokom sem delo z mikroskopom prikazala kot zanimivo

izkušnjo, hkrati pa me je zanimalo, koliko že sami vedo o mikroskopu in delu z njim.

V diplomskem delu sem si zastavila naslednje cilje:

- ugotoviti predznanje otrok o mikroskopu in delu z njim,

- ugotoviti, koliko izkušenj imajo otroci z mikroskopiranjem izven šole,

- ugotoviti, ali se lahko učenci naučijo samostojnega mikroskopiranja v treh

šolskih urah,

- ugotoviti, koliko zanimanja kažejo učenci za mikroskopiranje.

3.2 Raziskovalne hipoteze in raziskovalna vprašanja

V diplomski nalogi sem si zastavila naslednje hipoteze:

- 1. hipoteza: Učenci imajo predznanje o mikroskopiranju.

- 2. hipoteza: Učenci se z različnimi dejavnostmi naučijo samostojnega

mikroskopiranja.

- 3. hipoteza: Deklice imajo več teoretičnega znanja o mikroskopiranju kot dečki.

- 4. hipoteza: Dečki imajo več praktičnega znanja o mikroskopiranju kot deklice.

Raziskovalna vprašanja:

- Ali imajo učenci dovolj predznanja, da se v treh šolskih urah naučijo

samostojnega mikroskopiranja?

- Ali so učenci dovolj zainteresirani za mikroskopiranje?

- Ali se lahko učenci naučijo samostojnega mikroskopiranja v treh šolskih urah?

- Ali obstaja razlika v znanju o mikroskopiranju med deklicami in dečki?

3.3 Metodologija

3.3.1 Raziskovalne metode

Pri raziskovanju sem uporabila kvantitativno in kvalitativno empirično raziskavo.


15

3.3.2 Raziskovalni vzorec

Raziskavo sem opravljala na Osnovni šoli dr. Ivana Prijatelja Sodražica, v njej pa

so sodelovali učenci 5. razreda devetletne osnovne šole. V razredu je bilo 22 učencev,

od tega 12 dečkov in 10 deklic. Eden od dečkov je bil otrok s posebnimi potrebami in

potrebuje individualno pomoč, zato je bil v razredu še njegov spremljevalec. Deček za

gibanje potrebuje invalidski voziček. Ker ima omejeno fino motoriko zgornjih okončin in

le s težavo prime pisalo, namesto zvezkov uporablja računalnik. Zato sem mu

pripravila učni list v velikosti A3.

Pri raziskavi sem morala biti nanj še posebej pozorna, po potrebi pa sem mu

nudila individualno pomoč, saj so za delo z mikroskopom potrebni finejši gibi. Kljub

oviram, ki učencu preprečujejo normalno delovanje, sem bila presenečena nad njegovo

iznajdljivostjo, pripravljenostjo za sodelovanje in željo po novem znanju.

Kot v vsaki skupini učencev je bila tudi ta sestavljena iz bolj ali manj uspešnih

otrok, vendar so se vsi spodbujali in si pomagali. Delo z mikroskopom so sprejeli z

navdušenjem, kar me je prijetno presenetilo.

3.3.3 Pripomočki

Pri raziskovalnem delu sem uporabila dva anketna vprašalnika, ki sem ju kasneje

primerjala med seboj. Prvi vprašalnik je bil sestavljen iz štirih vprašanj, druga pa iz

šestih. Vsa so bila odprtega tipa.

3.3.4 Postopek zbiranja podatkov

Pri zbiranju podatkov sem v večji meri uporabljala metodo opazovanja in si

ugotovitve zapisovala sproti. Njihova razredničarka mi je prijazno ponudila pomoč pri

fotografiranju učencev pri delu, kar mi je kasneje omogočilo še podrobnejšo analizo. Pri

zbiranju podatkov sta mi pomagala tudi dva anketna vprašalnika: prvega so učenci

izpolnili na začetku prve šolske ure, medtem ko so drugega izpolnili ob koncu tretje.

3.4 Zbiranje podatkov

Raziskovanje sem opravljala v treh zaporednih šolskih urah. Dejavnosti so si

sledile sistematično, težavnost pa se je stopnjevala. Prvo šolsko uro sem namenila

kratkemu spoznavanju zgodovine mikroskopov in mikroskopiranja ter sestavnih delov

mikroskopa in čemu je namenjen. Drugo šolsko uro sem učencem približala delovanje

mikroskopa in jim podala navodila, nato so delali v skupinah in opravljali različne

praktične dejavnosti. Zadnjo uro so imeli še terensko delo pri bližnjem potoku – sledilo

je samostojno delo in opazovanje s pomočjo lup.


16

Da sem lažje ocenila njihovo prvotno znanje o mikroskopih in napredek po treh

šolskih urah, sem pripravila kratke vprašalnike, ki so jih izpolnili na začetku prve ure in

koncu tretje.

3.4.1 Spoznavanje mikroskopa in lupe

Razred: 5.

Šola: OŠ dr. Ivan Prijatelj Sodražica

Študentka: Nina Tanko

Mentorica v razredu: Slavka Tanko

Datum: 12. 5. 2015

Učni predmet: Naravoslovje in tehnika

Tematski sklop: Mikroskopiranje

Učna enota: Voda

Cilji:

Splošni:

Učenci:

- Vedo, da del svojega časa preživijo v naravi in jo

opazujejo z vsemi čutili.

- Spoznajo, da eksperimentiranje pomeni, da

spoznavajo potek pojavov in povezave med njimi v

znanih in nadzorovanih okoliščinah.

- Spoznajo, da z dejavnim delom pri pouku

(mikroskopiranjem) odkrivajo in razvijajo svoje

sposobnosti in znanje.

- Spoznajo, da morajo varčevati z naravnimi viri, kar

pomeni, da je treba ohranjati različnost in pestrost v

naravi.

- Oblikujejo pozitivni odnos do narave in tehnike ter

kritičen odnos do posegov v naravo.

Operativni:

- Spoznajo zgodovino mikroskopov.

- Samostojno uporabljajo mikroskope.

- Previdno uporabljajo preparate.

- Opišejo nevarnosti pitja onesnažene vode.

- Utemeljijo pomen varovanja vode in omejenost

vodnih zalog.


17

Učne metode: - pogovor

- razlaga

- demonstracija

- m. pisnih izdelkov

- m. praktičnega dela

Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska

Učna sredstva in

pripomočki:

- zvezek

- šestilo

- lupa

- mikroskop

- računalnik

Viri in literatura: - Fakin, M. idr. (2011). Učni načrt. Program osnovna

šola. Tehnika in tehnologija. Ljubljana: Ministrstvo za

šolstvo in šport. Zavod RS za šolstvo.

- Povž in Čeček (1977). Šolski bioliški laboratorij.

Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Predvideno število ur: 3

3.4.1.1 Didaktična izvedba

a) Uvodni del

V uvodnem delu učencem predstavim temo treh šolskih ur. Ugotovijo, da bomo

govorili o mikroskopu – kaj mikroskop sploh je, kako in za kaj ga lahko uporabljamo.

Vprašam jih, kakšna so njihova pričakovanja o teh treh šolskih urah. Sledi izpolnjevanje

prvih vprašalnikov, da lažje ocenim njihovo predznanje (druge vprašalnike bodo

izpolnjevali ob koncu zadnje ure, da bom lahko primerjala pridobljeno znanje).

b) Glavni del

V glavnem delu učencem s pomočjo predstavitve v powerpointu približam

zgodovino mikroskopov. Spoznajo, da se je zamisel o nevidnem svetu pojavila že za

časa Aristotela. Ljudje so že takrat vedeli, da obstajajo nevidni organizmi, ki povzročajo

bolezni, vendar jih s prostim očesom niso videli. To je spodbudilo ljudi k odkrivanju

naprave, s katero bi lahko te nevidne organizme tudi opazovali. Naučijo se, da je leta

1590 Zacharis Janssen, sicer nizozemski izdelovalec očal, s pomočjo svojega očeta

iznašel prvi mikroskop (Predavanja pri predmetu tehnika in tehnologija, 2014).


18

V 17. stoletju pa se pojavi izumitelj Robert Hooke, ki je delal s sestavljenim

mikroskopom in ob opazovanju tudi prvič uporabil besedo celica (Biotehniška fakulteta,

oddelek za biologijo, 2015).

Sledi spoznavanje sestavnih delov lupe in mikroskopa. Ugotovijo, da poznamo

enostavne in sestavljene mikroskope ter svetlobne in elektronske.

Če želimo opazovati, mikroskop ni dovolj, ampak potrebujemo še nekatere druge

pripomočke, kot so preparat, kapalka, objektivno in krovno steklo.

c) Zaključek in analiza

V zaključku ponovimo, kar so spoznali prvo učno uro.

3.4.1.2 Analiza in evalvacija

Prvo učno uro so se učenci s teoretičnega vidika pobližje seznanili z lupo in

mikroskopom. Spoznali so, kako se je skozi zgodovino razvijal mikroskop in kdo so

pomembni ljudje, ki so sodelovali pri njegovem izumu.

Slika 1: Razstavljeni mikroskopi

V uvodni motivaciji sem s sproščenim pogovorom poskušala izvedeti, kaj od treh

šolskih ur pričakujejo. Na klopi v zadnjem delu učilnice so bili že postavljeni mikroskopi,

tako so učenci lahko sklepali, kaj bomo počeli v nadaljevanju. Njihovi odgovori so bili

res zanimivi. Zapisala sem ji le nekaj:

- »Delali bomo z mikroskopom.«


19

- »V teh treh šolskih urah pričakujem, da bomo delali v skupinah.«

- »S pomočjo mikroskopa bomo opazovali rastline.«

- »Z mikroskopom bomo opazovali cvet jablane.«

- »Z mikroskopom bomo po skupinah opazovali fotosintezo.«

- »Pričakujem, da se bom v teh treh urah zabavala in naučila nekaj novega o

mikroskopih.«

Njihovo razredničarko sem nekaj dni prej prosila, naj jim naroči, da k učni uri

prinesejo cvet jablane, da bi ga opazovali z lupo. Zanimivo se mi je zdelo, kako so našli

povezave med listi, mikroskopiranjem in fotosintezo.

V razredu je bil tudi učenec s posebnimi potrebami, ki je anketni vprašalni

izpolnjeval na svojem računalniku.

Ko so učenci ugotovili, da bodo v naslednjih treh šolskih urah pobližje spoznali

mikroskop, so izpolnili vprašalnike (da sem lažje ocenila njihovo predznanje o lupi,

mikroskopu in mikroskopiranju) in mi jih vrnili.

Vprašalnik je bil anonimen. Zanimala sta me zgolj njihova starost in spol, kar sem

potrebovala pri preverjanju hipoteze, ali deklice poznajo teorijo o mikroskopu bolje kot

dečki.

V zvezek so si napisali naslov Mikroskopi in mikroskopiranje.

Sledil je glavni del ure. S pomočjo predstavitve v powerpointu, ki je bila podprta s

slikovnim gradivom, so učenci spoznali zgodovino mikroskopa, sestavne dele

mikroskopa in lupe ter potrebne pripomočke pri mikroskopiranju.

Slika 2: Spoznavanje sestavnih delov mikroskopa


20

Pri obravnavi sestavnih delov mikroskopa sem učencem razdelila učne liste s sliko

mikroskopa. Z mojo pomočjo in namigi so poimenovali dele in jih zapisali na ustrezno

mesto.

Slika 3: Učni list o sestavnih delih mikroskopa

Pozorna sem morala biti na učenca s posebnimi potrebami. Učni list sem mu

pripravila na večjem formatu in mu po potrebi nudila pomoč pri zapisovanju.

Slika 4: Spoznavanje mikroskopa


21

Po predstavitvi v powerpointu sem jih povabila pred tablo, nato so si mikroskop

ogledali še v živo.

Slika 5: Ogled mikroskopa

Pri predstavitvi mikroskopa so učenci sodelovali in bili zelo radovedni, vmes so tudi

z zanimanjem postavljali vprašanja.

Ob koncu prve šolske ure so v zvezek pod naslov prilepili učni list, ki so ga prej

izpolnili.

Slika 6: Sestavni deli mikroskopa


22

Ponovili so, kar so spoznali do konca prve ure, nato pa sem omenila nekaj pravil,

ki se jih je treba držati pri mikroskopiranju.

Učenci so že pred obravnavo poznali mikroskop. Vedeli so namreč, da ga

uporabljamo za stvari, nevidne prostemu očesu. Vedeli so torej, da poveča tisto, kar

sicer ne vidimo.

Slika 7: Predhodno poznavanje mikroskopa

Pri pouku je bilo 21 učencev. Od tega jih je 10 o mikroskopu in njegovemu namenu

vedelo veliko, 9 srednje (vedeli so, da naprava obstaja in čemu približno je

namenjena), 2 pa zelo malo.

Prvo hipotezo, ki pravi, da so otroci nekaj znanja o mikroskopu že imeli, lahko torej

potrdim.


23

3.4.2 Mikroskopiranje


a) Uvodna motivacija

S pomočjo učencev uredim prostor – mize postavimo za delo v skupinah.

Ponovimo pravila za delo z mikroskopom in jih tudi napišemo na tablo, tako jih imajo

ves čas pred očmi. Sledijo navodila za delo v skupinah. Vsaka skupina izbere svojo

vodjo – naloga vodje je prevzemanje preparatov in poročanje ter skrb za učinkovito

delo v skupini.

b) Glavni del

Učenci so že razdeljeni v skupine. V zvezek si narišejo šest krogov s polmerom tri

centimetre – medpredmetna povezava z matematiko (krogi jim služijo za risanje skic

videnega). Vodje skupin pridejo vsak po svoj mikroskop, ki ga previdno nesejo na mizo

k svoji skupini. Še enkrat pregledamo vse dele mikroskopa in ponovimo, kako se z njim

ravna, nato jim dam navodila za nadaljnje delo. Poleg mikroskopa so na mizo dobili

tudi lupo.

Opazovanje z lupo: cvet jablane, list orhideje, kos vate, kos blaga.

Opazovanje z mikroskopom: prerez lista orhideje, čebula, kos vate, kos blaga.

V zvezek narišejo predmete, opazovane z lupo: cvet jablane, list orhideje in po želji

kos vate oziroma blaga, nato pa še predmete, opazovane z mikroskopom: prerez lista

orhideje, čebulo in po želji kos vate oziroma blaga.

Preparate je treba pripraviti vnaprej. Vodje skupin jih hodijo iskat h katedru in po

končanem delu prinesejo nazaj.

c) Zaključek

V zaključku pregledamo izdelke in se pogovorimo, kaj jim je bilo pri delu z

mikroskopom in lupo všeč in kaj jim je povzročalo morebitne težave.


Drugo učno uro smo se posvetili praktičnemu delu. Najprej smo se pogovorili o

pravilih in jih zapisali na tablo, da so jih imeli ves čas pred očmi. Da je bilo vse skupaj

še bolj učinkovito, sem vsakega od učencev prosila, naj na tablo zapiše eno od pravil.


24

Poudarila sem, naj se teh pravil držijo ves čas rokovanja z mikroskopom, in izpostavila,

da lahko z mikroskopom dela samo eden hkrati in naj se ne prerivajo.

Prosila sem jih, naj v zvezek narišejo šest krogov s šestilom s polmerom tri

centimetre – tako smo ponovili še snov iz matematike – z namenom risanja videnih

skic.

Prerez lista orhideje in čebule sem pripravila že doma. Vse preparate sem imela

na katedru. Opazovali so enega po enega, ne vseh hkrati. Ko so končali opazovati

kakega od preparatov, ga je vodja skupine vrnil in vzel drugega. Povedala sem, da

vsako skico narišejo v svoj krog, nadenj napišejo povečavo, podenj pa ime preparata.

Naročila sem jim tudi, da skice rišejo z ošiljenim svinčnikom. Rišejo naj čitljivo in

poskusijo narisati vse, kar vidijo.

Vodje skupin so skrbele, da se otroci niso prerivali. Vsak je najprej pogledal z lupo

oz. mikroskopom, nato pa dal prostor drugemu in medtem narisal skico. Otroci so si

pomagali. Nad uporabo mikroskopa so bili resnično navdušeni. Med delom sem jih

spraševala po razlikah med opazovanjem z lupo in mikroskopom. Ugotovili so, da lupa

poveča stvari, ki jih vidimo tudi sicer, pod mikroskopom pa vidimo stvari, ki jih s prostim

očesom ne moremo. Samoiniciativno so otroci po končnem delu opazovali še kovanec,

las, prst ...

Nazadnje so vodje skupin pospravile mikroskope, vsi učenci pa so pomagali

postavitvi mize na prvotno mesto. Ko so se posedli in umirili, smo pregledali vse

izdelke. Najbolj so bili presenečeni nad prerezom lista in čebule, saj niso vedeli, da že

tako majhen del lista, vsebuje toliko manjših »delcev«, kot so jih poimenovali, ki so

prostemu očesu nevidni.


25

Slika 8: Samostojno mikroskopiranje

Slika 9: Pomoč pri mikroskopiranju


26

Slika 10: Učenci čakajo na navodila.

Slika 11: Upoštevanje navodil pri mikroskopiranju


27

Slika 12: V pripravljenosti na nadaljnje delo

Slika 13: Pomoč invalidnemu učencu

Otroci so se samostojnega mikroskopiranja hitro naučili. K delu so pristopili z

velikim zanimanjem. Nekateri posamezniki so sicer potrebovali spodbudo in pomoč pri

delu, večina pa se je samostojnega mikroskopiranja naučila.


28

Slika 14: Z različnimi dejavnostmi do samostojnega mikroskopiranja

Pri pouku je bilo 21 učencev, od tega jih je 17 uporabljalo mikroskop samostojno, 4

pa so potrebovali pomoč. To potrjuje tudi drugo hipotezo, ki pravi, da se otroci

mikroskopiranja naučijo hitro.

3.4.3 Delo v skupinah na terenu


a) Uvodna motivacija

Pred odhodom k bližnjemu potoku podam podrobna navodila za samostojno delo.

S seboj vzamejo zvezek iz naravoslovja in ošiljeni svinčnik. Vodja vsake skupine pride

po lupo. Vsako najdeno rastlino in žival, ki jo bodo opazovali z lupo, bodo tudi narisali.

Z živalmi morajo ravnati previdno in jih po opazovanju vrniti v okolje.

Učenci se odpravijo v garderobo in se primerno obujejo, nato se dobimo pri vhodu

v šolo, od koder se odpravimo k potoku.

b) Glavni del

Učence odpeljem k bližjem potoku. Vsaka skupina nabere različne vzorce rastlin in

jih opazuje z lupo. Opazujejo tudi živali, zato jih predhodno opozorim, naj z njimi

ravnajo previdno in jih kasneje vrnejo v naravo. Vse, kar opazujejo, tudi skicirajo v

zvezek.

Z različnimi dejavnostmi do samostojnega

mikroskopiranja

Samostojno mikroskopiranje

Pomoč pri mikroskopiranju


29

Invalidni učenec počaka na varnem mestu. S svojo skupino sodeluje tako, da mu

učenci nosijo različne vzorce in jih tako opazuje tudi on. Pri skiciranju mu nudim

pomoč.

c) Zaključek

Po vrnitvi v učilnico se pogovorimo o terenskem delu. Pregledamo njihove izdelke,

nato jim razdelim še drugi anketni vprašalnik, ki ga izpolnijo in mi ga vrnejo.


Tretja učna ura in delo na terenu jim je predstavljala še posebej zanimivo izkušnjo.

Samostojno so poiskali rastline in živalce ob potoku, v njem in na travniku, jih dali v

kozarec z lupo, opazovali, skicirali in nato spustili v naravo. Všeč mi je bila njihova

medsebojna povezanost, namreč tudi otroci iz drugih skupin so invalidnemu otroku

prinesli pokazat vse, kar so našli. Delo z invalidnim otrokom mi je predstavljalo

zanimivo izkušnjo in hkrati veliko odgovornost, saj čeprav je želel biti zelo samostojen

in je želel sodelovati, je še vedno potreboval ogromno pomoči, za katero včasih ni hotel

prositi, zaradi česar sem morala biti še posebej pozorna nanj. Učenci so našli

ogromno rastlin in živali in si jih med seboj izmenjevali. S pomočjo knjig, ki sem jih

imela s sabo, so najdene rastline in živali poimenovali. Z lupo so na primer podrobno

opazovali zgradbo pajka, mravlje ... Ko smo se vrnili v razred, sem jim razdelila še

drugi anketni vprašalnik, ki so mi ga izpolnjenega vrnili.

V zadnjem delu ure se jih vprašala, ali so bila izpolnjena vsa njihova pričakovanja.

Odgovor je bil pritrdilen. Povedali so, da so se med delom zelo zabavali in se veliko

novega naučili. Dejali so, da si v prihodnje želijo še več opazovanja z mikroskopom,

kar kaže na to, da je bilo mikroskopiranje zanje zelo pozitivna izkušnja.

Na podlagi vseh treh šolskih ur, v katerih sem otroke opazovala in budno

spremljala njihovo delo, in izpolnjenih anketnih vprašalnikov sem ovrgla zadnji dve

hipotezi, ki se glasita, da deklice bolj obvladajo mikroskopiranje s teoretičnega vidika,

dečki pa s praktičnega. Tako dečki kot deklice so namreč v približno enaki meri

obvladali teoretični in praktični del mikroskopiranja. Nekateri bolj, nekateri manj – ni pa

bilo posebnih odstopanj.

Ko sem primerjala prve in druge anketne vprašalnike, sem bila nad rezultatom

prijetno presenečena. Kljub predhodnemu znanju o mikroskopih so znanje zelo

dopolnili in se izkazali kot pravi mladi radovedni raziskovalci.


30

Slika 15: Iskanje rastlin

Slika 16: Nabiranje vzorcev


31

Slika 17: Skupinska slika mladih raziskovalcev


32

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

Med pisanjem diplomskega dela sem prišla do številnih spoznanj. Predmet tehnika

in tehnologija je za otroke zelo pomemben. Naučijo se marsičesa, kar jim bo koristilo

kasneje v življenju, a žal nekateri učitelji temu predmetu ne dajejo velikega pomena.

Za diplomsko delo z naslovom Mikroskopiranje sem se odločila, da otrokom

približam mikroskope in delo z njimi ter jim predstavim mikroskopiranje kot zanimivo in

poučno izkušnjo. Učenci so tako teoretični kot praktični del spremljali z veseljem in

zanimanjem. Kot po pričakovanjih je velik del učencev opravljal mikroskopiranje

samostojno.

Ker njihovih predhodnih izkušenj z mikroskopiranjem nisem poznala, sem jim

pripravila kratke anketne vprašalnike, ki so jih izpolnjevali na začetku prve ure. Na

koncu sem jih primerjala še z vprašalniki, ki so jih izpolnili ob koncu tretje šolske ure, in

tako preverila njihov napredek.

Od 21 učencev jih je 10 o mikroskopu predhodno vedelo veliko – vedeli so čemu je

namenjen in približno kako se uporablja. 9 jih je o mikroskopu vedelo srednje, torej so

poznali njegov namen, 2 učenca pa sta za mikroskop zgolj slišala.

Po pogovoru z učenci sem izvedela, da so večino izkušenj z mikroskopiranjem

dobili doma, pri prijateljih oziroma na raznih delavnicah.

Z različnimi dejavnostmi, ki so sledile v treh šolskih urah, je 17 otrok uporabljalo

mikroskop samostojno, 4 učenci pa so potrebovali pomoč.

Učenci so bili nad mikroskopiranjem navdušeni. Nove informacije so usvojili zelo

hitro in jih uporabili v naslednjih poskusih, ki so jih izvajali. Izrazili so tudi željo, da bi

imeli večkrat priložnost delati z mikroskopom.

Zaradi navdušenjem, ki so ga pokazali, sem jih poimenovala »mladi raziskovalci«.


33

5 LITERATURA IN VIRI

Biotehniška fakulteta, oddelek za biologijo. (2015). Svetlobni mikroskop. Pridobljeno 6.

7. 2015 s http://web.bf.uni-lj.si/bi/mikroskopija/mikroskop-sv.php#more.

Fakin, M. idr. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Tehnika in tehnologija.

Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.

Oxlade, C. in Stockey, C. (1990). Pogled skozi mikroskop. Ljubljana: Državna založba

Slovenije.

Povž, M. in Čeček, M. (1977). Šolski biološki laboratorij. Ljubljana: Državna založba

Slovenije.

Sojer, D. (2012). Osnovna šola Domžale (2011/2012). Naravoslovni dan. Mikroskop.

Pridobljeno 6. 7. 2015 s

https://www.google.si/search?q=mikroskopiranje+vaje+o%C5%A1+dom%C5%BE

ale&ie=utf-8&oe=utf-

8&gws_rd=cr&ei=47PgVdO9McbRywOOj6fYCQ#q=zgradba+mikroskopa.

Zuljan, D. (2013). Tehnološka pismenost v obdobju zgodnjega učenja. Koper: Založba

Pedagoška fakulteta.

Zuljan, D. (2014). Predavanja pri predmetu tehnika in tehnologija. Koper: Univerza na

Primorskem, Pedagoška fakulteta.


34

6 PRILOGE

Priloga 1: Anketni vprašalnik 1

ANKETNI VPRAŠALNIK 1

Razred:____

Datum:___________

Spol:________

1. Kaj je lupa?

______________________________________________________

______________________________________________________

2. Si jo že uporabljal/-a? __________________________________

Kolikokrat?_____________________________________________

Kaj si opazoval/-a?_______________________________________

3. Kaj je mikroskop?

______________________________________________________

______________________________________________________

4. Si ga že uporabljal/-a?_________________________________

Kolikokrat?_____________________________________________

Kaj si opazoval/-a?_______________________________________


35

Priloga 2: Anketni vprašalnik 2

ANKETNI VPRAŠALNIK 2

Razred:____

Datum:___________

Spol:________

1. Kaj je lupa?

______________________________________________________

______________________________________________________

2. Poimenuj označene dele:

3. Kaj si opazoval/-a z lupo?

______________________________________________________

______________________________________________________

4. Kaj je mikroskop?

______________________________________________________

______________________________________________________


36

5. Poimenuj označene dele:

6. Kaj si opazoval/-a z mikroskopom?

______________________________________________________

______________________________________________________

7. Kaj ti je bilo pri današnjem dnevu najbolj všeč?

______________________________________________________

______________________________________________________

tanko nina 2.9.2015 - university of primorska...ključne besede: mikroskop, delo z mikroskopom,...

Documents