(third international mathematics and science study)za postigawata na u~enicite od osnovnoto...

Tre

ta i

nter

naci

onal

na s

tudi

ja p

o m

atem

atik

a i

prir

odna

ta g

rupa

pre

dmet

i(T

hird

Int

erna

tiona

l Mat

hem

atic

s an

d Sc

ienc

e St

udy)

MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKABIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO

ODDELENIE ZA OCENUVAWE

Izve{tajza postigawata na u~enicite

od osnovnoto obrazovanie vo Republika Makedonija

BiologijaHemija

MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO

ODDELENIE ZA OCENUVAWE

Izve{taj za postigawata na u~enicite

od osnovnoto obrazovanie vo Republika Makedonija

Biologija Hemija

Skopje, 2001 godina

Treta internacionalna studija po matematika i prirodnata grupa predmeti

Avtori: Nikola MITEVSKI, sovetnik za biologija Anica ALEKSOVA, nacionalen koordinator Stru~en odbor: Prof. d-r Nenad NOVKOVSKI, minister za obrazovanie i nauka Prof. d-r Magdalena GEORGIEVA, dekan na PMF Simeonka GU^EVA, direktor na BRO Anica ALEKSOVA, nacionalen koordinator Stru~na komisija: Prof. d-r Jordanka MITEVA, Institut za matematika - PMF Prof. d-r Zora MITRESKA, Institut za fizika - PMF Prof. d-r Zoran ZDRAVKOVSKI, Institut za hemija - PMF Doc. m-r Mitko KARADELEV, Institut za biologija - PMF Prof. d-r Dragan VASILESKI, Institut za geografija - PMF Prof. d-r Katerina ZDRAVKOVA, Institut za informatika - PMF Dimka RISTESKA, nastavnik, OU „Kiril Pej~inovi}” - Skopje Gordana DONEVA - ATANASOVA, sovetnik vo BRO - Skopje Goce [OPKOSKI, sovetnik vo BRO - Skopje Simeon GE[OSKI, sovetnik vo BRO - Prilep Jana~ko [TERJOV, sovetnik vo BRO - Kavadarci Nikola MITEVSKI, sovetnik vo BRO - Ko~ani

IZVE[TAJ za postigawata na u~enicite od osnovnoto obrazovanie

vo Republika Makedonija

BIOLOGIJA HEMIJA

CIP - Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski”, Skopje 373.312.6:57+54(497.7) (047.1) MITEVSKI, Nikola Izve{taj za postigawata na u~enicite od osnovnoto obrazovanie: biologija: hemija / Nikola Mitevski, Anica Aleksova. - Skopje: Biro za razvoj na obrazovanieto, 2001. - 63 str.; 29 sm ISBN 9989-723-94-X 1. Aleksova, Anica a) Biologija - U~eni~ki uspeh - Osnovno obrazovanie - Makedonija - izve{tai b) Hemija - U~eni~ki uspeh - Osnovno obrazovanie - Makedonija - izve{tai

RAZVOEN PROEKT:

REPUBLIKA MAKEDONIJA VO TIMSS – R

[to e TIMSS-R?

Kolkava e mo`nosta za sporeduvawe na rezultatite?

[to sodr`i internacionalniot izve{taj?

Koj go sproveduva{e Proektot TIMSS-R?

5

NAMESTO VOVED [to e TIMSS-R?

TIMSS-R poznata kako TIMSS 1999, e Me|unarodna studija za matematika i prirodnite predmeti, koja gi meri postignuvawata na u~enicite po matematika i prirodnite predmeti {irum niz svetot. Ovaa studija gi mere{e postignuvawa-ta po matematika i prirodnata grupa predmeti na pove}e od 180 000 u~enici, vo osmo oddelenie, vo pove}e od 6 000 u~ili{ta vo 38 dràvi (Tabela 1) i na 34 ja-zici.

TIMSS-R e prodolùvawe ili povtoruvawe na uspe{nata TIMSS 1995 stu-dija, koja be{e najgolema i najstru~na me|unarodna studija za postigawata po ma-tematika i prirodnata grupa predmeti koja do sega bila sprovedena. Vo TIMSS 1995 bea sporeduvani postignuvawata po matematika i prirodnata grupa predme-ti, na u~enicite od ~etvrto i osmo oddelenie vo 41 dràva, a TIMSS-R e povtoru-vawe na TIMSS 1995 vo osmo oddelenie.

TIMSS-R go mere{e nivoto na steknati znaewa i sposobnosti na u~enici-te na krajot od zadolìtelnoto obrazovanie. Vo matematika bea opfateni 5 so-drìnski podra~ja: broevi i operacii, merewe; rabota so podatoci, analiza, statistika i verojatnost; geometrija i algebra. Od prirodnite nauki bea opfateni sodrìni od podra~jata: fizika, hemija; ~ovek, rastenija i ìvot-ni; op{ta geografija; opkruùvaweto na ~ovekot; kako i nau~nite metodi, postapki i prirodata na naukite.

Pra{awata i zada~ite (ajtemite), vo testovite bea od razli~en tip: ajte-mi so pove}ekraten izbor, ajtemi so kratok odgovor i otvoreni ajtemi koi baraa u~enikot da re{i problem i da go obrazloì svojot odgovor. Bea koristeni to~-no 308 ajtemi (162 od matematika i 146 od prirodnite predmeti), sistematski rasporedeni vo test-kni{ki, a test-kni{kite po slu~aen izbor bea distribui-rani na u~enicite za re{avawe. Sekoj u~enik, od primerokot re{ava{e po edna test kni{ka vo koja ima{e okolu 80 ajtemi rasporedeni vo dve testira~ki sesii so traewe od 90 minuti. Vo testovite bea vklu~eni okolu 50% ajtemi koi bea koristeni vo TIMSS 1995, a drugite bea novi, no so sli~na sodrìna i nivo na teìna so ajtemite od 1995 koi bea dostapni na javnosta. Od TIMSS 1999, okolu polovinata od ajtemite, }e bidat oslobodeni i dostapni na javnosta.

TIMSS-R isto taka gi prou~uva uslovite za u~ewe matematika i prirod-nata grupa predmeti, vo dràvite vklu~eni vo studijata, preku odgovorite na pra{awata vo pra{alnicite za u~enici, nastavnici i direktori na u~ili{tata. Pribrani se informacii za obrazovnite sistemi, nastavnite programi, nastav-nata praktika, karakteristikite na u~enicite, nastavnicite i u~ili{tata, {to ovozmoùva podlaboko sogleduvawe na nastavniot proces i u~eweto matematika i prirodnata grupa predmeti. Rezultatite od TIMSS 1995 predizvikaa debati, zabrzaa procesi na reformi i im ovozmoìja dobivawe vredni informacii za

6

onie {to donesuvaat odluki za promeni vo obrazovnite sistemi i unapreduvawe na nastavata, za istraùva~ite vo obrazovanieto i za praktikata {irum niz sve-tot. Se o~ekuva deka i rezultatite od 1999, }e imaat sli~no ili pogolemo vli-janie.

Za da izlezat vo presret na podgotovkata na mladata populacija za teh-ni~ko-tehnolo{ki orientiraniot 21 vek, na kreatorite na obrazovnata politi-ka im se potrebni informacii za u~enikovoto razbirawe na matematikata i prirodnite nauki zaradi unapreduvawe na nastavata. Internacionalnoto spore-duvawe na u~eni~kite postignuvawa i faktorite koi vlijaat na postignuvawata, ovozmoùvaat gledawe na postignuvawata i od aspekt na sopstveniot obrazoven sistem sporeden so drugite. Ovaa studija ima potencijal da vlijae na unapredu-vaweto na nastavniot proces i u~eweto na matematikata i prirodnata grupa predmeti vo u~ili{tata. Kolkava e mo`nosta za sporeduvawe na rezultatite?

Postapkite {to se koristeni vo studijata, ovozmoùvaat sporeduvawe na postignatite rezultati me|u dràvite. Za da se osigura komparirawe na testovite, prezemeni se strogi postapki pri procesot na prevod i verifikacija na prevodot, procesot na testirawe i procesot na bodirawe na u~eni~kite odgo-vori. Be{e vospostaven sistem na me|unaroden monitoring na sproveduvaweto na studijata so obu~eni nabquduva~i koi dostavuvaa izve{tai do me|unarodniot studiski centar. Izborot na primerok, be{e vr{en vrz osnova na standardi i postapki dizajnirani taka {to sporeduvawata na postigawata i drugite poda-toci se mo`ni. Duri i vo po~etnata faza na analizirawe, podatocite od sekoja dràva bea podloèni na proverka za verodostojnost i konzistentnost. [to sodrì me|unarodniot izve{taj?

Rezultatite na 38 dràvi {to u~estvuvaa vo TIMSS-R, bea prezentirani vo me|unarodni izvetai: eden za matematika i eden za prirodnite nauki. Izve{taite sodràt sporeduvawe i rangirawe na dràvite po podra~ja, spore-duvawe na sekoja od dràvite so internacionalnite nivoa na postignuvawa i razlikite vo postignuvawa spored polot na u~enicite.

Za da moàt postigawata na u~enicite da se pretstavat kako skorovi na odredena skala, postignuvawata se opi{ani vo me|unarodni nivoa na postignu-vawe. Pri toa na skalata na postigawa na u~enicite, odredeni se 4 to~ki (90%, 75%, 50% i 25%), za koi se dadeni opisi za znaewata i sposobnostite na u~eni-cite vo sekoe nivo, a sekoj od opisite vo izve{taite e ilustriran so ajtem {to pokaùva kakov ajtem moàt to~no da re{at u~enicite od soodvetnoto podra~je so nivoto na znaewa i sposobnosti {to go poseduvaat. Koj go sproveduva{e TIMSS-R?

Me|unarodnoto zdruènie za vrednuvawe na postigawata vo obrazovanie-to (IEA), ja rakovode{e organizacijata i realizacijata na ovaa studija. IEA e sa-mostojno me|unarodno zdruènie na nacionalni istraùva~ki institucii, od-nosno dràvni istraùva~ki agencii, na poleto na obrazovanieto. Edna od naj-bitnite aktivnosti na IEA, e organizacija i realizacija na golemi komparativ-ni studii na postigawata vo obrazovanieto koi ovozmoùvaat podlaboko razbi-

7

rawe na efektite od obrazovnata politika i praktika vo razli~ni obrazovni sistemi i vlijanieto na postigawata na u~enicite.

Za stru~nata rabota i menaxment na studijata, be{e odgovoren me|una-rodniot studiski centar (ISC) vo Boston Kolex. ISC me|u drugoto, be{e zadol-èn za rabota so dràvite u~esni~ki vo gradewe konsenzus za site aspekti na studijata, a posebno za nejzinata implementacija soglasno me|unarodnite stan-dardi. ISC rabote{e zaedno so IEA Sekretarijatot vo Holandija, IEA Centarot za obrabotka na podatoci vo Germanija, Centarot za statistika vo Kanada i Slu`bata za testirawa vo obrazovanieto vo Wu Xersi na odredeni delovi i ak-tivnosti od studijata.

Studijata be{e finansirana od vladata na SAD, Svetskata banka i od dràvite u~esni~ki vo Proektot.

TIMSS-R VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

Dinamika na realizacija na studijata

Koi aktivnosti bea realizirani vo ramkite na studijata?

Primerok

Instrumenti za pribirawe podatoci

1

11

1. TIMSS-R VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

U~estvoto na Republika Makedonija vo TIMSS-R, be{e po preporaka i so finansiska poddr{ka od Svetska banka i Ministerstvoto za obrazovanie i nau-ka na Republika Makedonija.

TIMSS-R ovozmo`i dobivawe brojni podatoci za nastavniot proces, pos-tignuvawata na u~enicite, rabotata na nastavnicite, kako i sporeduvawe na pos-tignuvawata na u~enicite vo osmo oddelenie na me|unarodno nivo. Pokonkretno dobieni se odgovori na bitni pra{awa, me|u koi:

- kakvo e nivoto na postignuvawa na u~enicite po matematika i pri-rodnata grupa predmeti i kade e mestoto na Republika Makedonija vo me|unarodni ramki;

- kakov e nastavniot proces, podgotovkata na nastavnicite i nivniot profesionalen razvoj kaj nas i sporeduvawe so drugi dr`avi;

- kakvo e institucionalnoto organizirawe na vospitno-obrazovnata rabota vo obrazovni sistemi razli~ni od na{iot obrazoven sistem.

Dinamika na realizacija na studijata Ovaa studija zapo~na da se realizira vo dekemvri 1977 godina. So TIMSS-R (Third International Mathematics and Science Study), vo Republika Makedonija, bea opfateni:

- 174 osnovni u~ili{ta so nastava na makedonski i albanski nastaven jazik;

- 701 nastavnika po eden od predmetite: fizika, hemija, biologija ili geografija;

- 174 nastavnici po matematika i - 5347 u~enici od VIII oddelenie.

Koi aktivnosti bea realizirani vo ramkite na studijata? 1997 godina (Podgotvitelen period)

- podgotovka za probno testirawe; - me|unarodno odlu~uvawe za izbor na ajtemite; - pro~istuvawe na pra{awata za pra{alnicite; - podgotvuvawe na instrumentite za prevod; - izbor na 25 u~ili{ta u~esnici vo probnoto testirawe.

12

1998 godina (Probno pribirawe podatoci) - prevod na instrumentite i potrebnite upatstva za sproveduvawe na

studijata i nivna verifikacija; - izbor na primerok u~ili{ta-paralelki; - izbor i obuka na u~ili{ni koordinatori i testatori; - pribirawe podatoci za u~enicite i nastavnicite vklu~eni vo studi-

jata; - probno testirawe i anketirawe (pribirawe podatoci); - obuka za pregleduvawe na pra{awata od otvoren tip i pregleduvawe

na testovite; - vnesuvawe na podatocite dobieni od anketiraweto i testiraweto so

koristewe na statisti~kite programski paketi SPSS i SAS. - izbor na ajtemi i pra{awa za glavnoto testirawe i nivna podgotovka

za glavno testirawe. - izbor na 150 u~ili{ta za glavnoto testirawe; - podgotvuvawe na upatstvata za sproveduvawe na glavnoto pribirawe

podatoci. 1999 godina(Glavno pribirawe podatoci)

- izbor i obuka na u~ili{ni koordinatori i testatori; - pribirawe podatoci za paralelkite – u~enicite vo VIII oddelenie i

nastavnicite po matematika, fizika, hemija, biologija i geografija; - podgotovka na instrumentite za pe~atewe; - glavno pribirawe podatoci; - poseta na 10% od u~ili{tata od me|unarodna kontrola za kvalitetot

na sproveduvaweto na proektot; - izbor i obuka na pregleduva~i na ajtemite od otvoren tip i pregledu-

vawe na testovite; - vnesuvawe i pro~istuvawe na podatocite od testiraweto; - pro~istuvawe i dostavuvawe na statisti~kite podatoci vo

Me|unarodnite studiski centri; - podgotvuvawe nacionalen izve{taj za sproveduvaweto na studijata;

2000-2001 godina (Period na izve{tai)

- obrabotka na podatocite (kvantitativno i kvalitativno): statisti~ka (kalibrirawe) i psihometrisko skalirawe vrz osnova na IRT teorijata;

- podgotovka na standardi za postignuvawata na u~enicite; - podgotovka na internacionalni izve{tai; - podgotovka na internacionalna baza na podatoci; - podgotovka na nacionalni izve{tai; - sekundarna analiza na podatocite; - podgotovka za pe~atewe na oslobodenite ajtemi od studijata koi

mo`at da se upotrebuvaat za obrazovni merewa, vo forma na zbirka zada~i.

Primerok

Populacijata za ovaa studija, bea site osnovni u~ili{ta vo Republika Makedonija, odnosno site u~enici vo VIII oddelenie.

Primerok Probnoto testirawe se realizira{e vo 25 osnovni u~ili{ta i bea pri-

brani podatoci od sekoe u~ili{te po dve paralelki, odnosno okolu 1 300 u~e-

13

nici. So anketirawe bea opfateni okolu 130 nastavnici i 25 direktori na os-novnite u~ili{ta od primerokot.

Glavnoto testirawe se realizira{e vo 149 osnovni u~ili{ta so edna pa-ralelka od sekoe u~ili{te. Pribrani se podatoci od: 4047 u~enici, 149 nastav-nici po matematika, 596 nastavnici po prirodnite predmeti (fizika, hemija, biologija i geografija) i direktori od 149 u~ili{ta.

Izborot na u~ili{ta i paralelki, be{e izvr{en po metodologijata na slu~aen izbor od celata populacija, a bea izzemeni u~ili{tata i u~enicite so srpski i turski nastaven jazik, zaradi nivnata mala statisti~ka zna~ajnost (

POSTIGAWA PO BIOLOGIJA I HEMIJA

Rezultati na u~enicite po biologija i hemija

Razlika vo postigawata na u~enicite spored polot

Postigawa na u~enicite po predmeti

Postigawa na u~enicite po oblasti - predmeti i nivoa (primeri ajtemi)

2

17

2. POSTIGAWA PO BIOLOGIJA I HEMIJA Bidej}i vo R. Makedonija i u{te vo 14 drugi zemji (Holandija, Rusija, Un-garija, Slovenija, ê{ka Republika, Latvija, Finska, Bugarija, Belgija, Litva-nija, Slova~ka Republika, Moldova, Romanija i Maroko), oblasta nauka e pret-stavena so posebni predmeti, rezultatite po biologija i hemija, spored priroda-ta na obrabotkata, vo nekoi segmenti }e bidat prika`ni kako zaedni~ki za pri-rodnata grupa na predmeti, vo nekoi za dvata predmeta i kako posebni. Rezultati na u~enicite po biologija i hemija Rezultatite po prirodnata grupa na predmeti se dadeni na tri na~ini: - prose~en rezultat po u~enik na

skalata; - nivo na zna~ajnost na razlikata vo

rezultatite na u~enicite od Re-publika Makedonija, sporedeni so rezultatite od drugite dràvi;

- procent na u~enici {to gi postig-nale standardite definirani vo TIMSS vrz osnova na empiriskite pokazateli.

Prose~nata vozrast na u~enicite, vo osmo oddelenie, {to bea testirani vo Republika Makedonija be{e 14, 6 godini, dodeka na internacionalno nivo be{e 14, 4 godini. Razlikata na vozrasta na u~enicite vo osmo odde-leni vo Republika Makedonija i drugite dràvi, statisti~ki ne e zna~ajna. Prose~en rezultat Prose~niot rezultat na Republika Makedonija i drugite dràvi u~es-nici, vo Proektot se dadeni vo Ta-bela 2.1. Moè da se zabeleì deka prose~-niot skor na u~enicite vo Republi-ka Makedonija, e 458 na skalata za prirodnata grupa na predmeti. Internacionalniot prose~en skor e 488. Razlikata na uspehot na u~enicite vo Republika Makedonija, i interna-cionalniot prose~en skor po u~enik e statisti~ki zna~ajna. Spored ovie rezultati, Republika Makedonija e 29. od 38 dràvi.

Najvisoki se rezultatite na Kine-ski Tajpej, Singapur, Ungarija, Ja-ponija i Koreja. Tabela 2.1 Prose~en rezultat na skalata po prirodnata grupa na predmeti

Dràva Prose~en skor

Kineski Tajpej Singapur Ungarija Japonija Koreja Holandija Avstralija ê{ka republika Anglija Finska Republika Slova~ka Belgija (flamanski) Slovenija Kanada Hongkong Rusija Bugarija SAD Nov Zeland Latvija Italija Malezija Litvanija Aritmeti~ka sredina Tajland Romanija Izrael Kipar Moldavija Republika Makedonija Jordan Iran Indonezija Turcija Tunis île Filipini Maroko Ju`na Afrika

569 568 552 550 549 545 540 539 538 535 535 535 533 533 530 529 518 515 510 503* 493* 492* 488* 488 482* 472* 468 460 459 458 450 448 435 433 430 420 345 323 243

* Skorot na dràvata ne e zna~ajno razli~en od internacionalnata aritmeti~ka sredina

18

Nivo na zna~ajnost na razlikite Nivoto na zna~ajnost na razlikite vo postignatite rezultati, na u~enicite vo Republika Makedonija, sporedeni so drugite dràvi e dadeno vo Tabela 2.2. Postignatite rezultati na u~enici-te vo Republika Makedonija ne se statisti~ki zna~ajno razli~ni so rezultatite na Romanija, Izrael, Kipar, Moldova, Jordan i Iran. Zna~ajno poniski rezultati Repub-lika Makedonija ima od 24 dràvi, a zna~ajno povisoki rezultati ima od 7 dràvi. Tabela 2.2 Razlika na rezultatite na drugite dràvi i Republika Makedonija Zna~ajno povisoki rezultati na u~enici-te, od u~e-nicite vo Republika Makedonija

Kineski Tajpej, Singapur, Ungarija, Japonija, Korea, Holandija, Avstralija, ê{ka Republika, An-glija, Finska, Republika Slova~ka, Belgija (fla-manski), Slovenija, Ka-nada, Hon Kong, Rusija, Bugarija, SAD, Nov Ze-land, Latvija, Italija, Malezija, Litvanija, Taj-land

Nezna~ajna razlika vo rezultatite na u~enici-te

Romanija, Izrael, Kipar, Moldova, Jordan, Iran

Zna~ajno poniski re-zultati na u~enicite, od u~enici-te vo Repub-lika Make-donija

Indonezija, Turcija, Tu-nis, île, Filipini, Ma-roko, Ju`na Afrika

Nivoa na postigawa Rezultatite na u~enicite za re{e-nosta na ajtemite vo testot, se pret-staveni na skala na postignuvawa. So cel da se objasni {to zna~i mes-topolo`bata na skalata iskaàno kako znaewa i sposobnosti od pri-rodnata grupa na predmeti {to u~e-

nikot gi poseduva, vo TIMSS se iden-tifikuvani 4 to~ki (internacional-ni standardi na postigawa) na skala-ta: najvisoko nivo, gorna ~etvrtina, sredina i dolna ~etvrtina. Internacionalnoto najvisoko nivo e odredeno spored postignuva-wata na najdobrite u~enici od cela-ta testirana populacija vo TIMSS. Ova nivo se nao|a na 90% na skalata i odgovara na 616 poeni na skalata. U~enikot na ova nivo pokaùva deka sfa}a nekoi nau~ni kompleksni i apstraktni koncepti. Pokaùva raz-birawe za formiraweto na zemjata vo ciklusi, za sloènosta na ìvite organizmi, za dejstvoto na energija-ta, faznite promeni, toplinskoto {irewe, svojstvata na svetlinata, gravitacionite sili, osnovnata struktura na materijata i hemiski i fizi~ki promeni. Isto taka, poka-ùva detalni znaewa za ìvotnata sredina i prirodnite bogatstva. Gi razbira osnovite na nau~noto istra-ùvawe i moè da gi primeni osnov-nite fizi~ki principi vo re{ava-weto na nekoi kvantitativni prob-lemi. Moè da napi{e izve{taj i da gi koristi dijagramite za povrzuva-we na nau~nite znaewa. Gornata ~etvrtina se nao|a na 75% na skalata na postignuvawa {to e soodvetno na 558 poeni. U~enikot na ova nivo pokaùva idejno razbi-rawe na nekoi nau~ni ciklusi, sis-temi i principi. Ima odredeno raz-birawe za zemjinite procesi, bio-lo{kite sistemi i populacii, hemi-skite reakcii i sostavot na materi-jata. Re{ava fizi~ki problemi po-vrzani so svetlinata, brzinata, top-linata i temperaturata i pokaùva osnovni znaewa za zna~eweto na ì-votnata sredina. Pokaùva nekoi nau~no istraùva~ki ve{tini. Mo-è da gi povrzuva informaciite za izvlekuvawe na zaklu~ok, interpre-tira informacii od dijagrami, gra-fici i tabeli za re{avawe na prob-lemi, i pravi kratok izve{taj za nau~nite znaewa.

19

Sredinata na skalata se nao|a na 50% i odgovara na 488 poeni. Na ova nivo se u~enicite koi moàt da go prepoznaat i povrzat osnovnoto na-u~no znaewe preku redosledot na temite. Tie prepoznavaat nekoi karakteristiki na Son~eviot sis-tem, ekosistemite, ìvotnite i ras-tenijata, izvorite na energija, sila-ta i dvièweto, svetlosna reflek-sija, zvuk i vlijanieto na ~ovekot na ìvotnata sredina. Moàt da pri-menuvaat i so nekolku zbora da po-vrzuvaat odredeni znaewa, da koris-tat tabelarni informacii, izvleku-vaat podatoci od ednostavno prets-taveni linearni grafici i da inter-pretiraat pretstaveni dijagrami. Dolnata ~etvrtina e odredena na 25% na skalata i e soodvetna na skor od 410 poeni. Na ova nivo se u~eni-cite koi moàt da prepoznaat nekoi osnovni fakti od geografija, biolo-gija, a za fizi~kite nau~ni prezen-tacii koristat netehni~ki jazik. Tie moàt da identifikuvaat nekoi geografski i fizi~ki karakteris-tiki, imaat nekoe znaewe za ~ove~-koto telo, kako i da demonstriraat sekojdnevni – poznati fizi~ki fe-nomeni. Moàt da interpretiraat i da koristat informacii pretstave-ni na ednostavni dijagrami. Vo Tabela 2.3 se dadeni podatocite za procentot na u~enici {to go po-stignale sekoe od internacionalni-te nivoa na postignuvawa za nekoi od dràvite. Logi~no bi bilo 10% od u~enicite vo sekoja dràva da go postignat najvisokoto nivo, 25% da ja postignat gornata ~etvrtina, 50% da ja postignat sredinata, a 75% u~e-nici da ja postignat dolnata ~etvr-tina. No, nitu edna dràva ne ja sle-di to~no ovaa distribucija. Dràvi-te so visoki rezultati se nad ovie procenti, dodeka dràvite so ponis-ki rezultati se pod ovie procenti. Na primer, okolu edna tretina od u~enicite vo Singapur i Kineski Tajpej, go postignale najvisokoto nivo, a re~isi site u~enici (94 % Singapur, 95% Kineski Tajpej) ja

postignale dolnata ~etvrtina. Vo tabelata se dadeni procentite za: dràvata so najvisoki rezultati spored internacionalnite nivoa na postignuvawa (Singapur), dràvata so najniski rezultati (Maroko), edna razviena evropska dràva (Holandi-ja), tri Balkanski dràvi (Sloveni-ja, Bugarija i Turcija) i Republika Makedonija1. Tabela 2.3 Procent na u~enici {to gi dostignale TIMSS 1999 nivoata

Nivo (%) 90% 75% 50% 25% Nivo (skor) 616 558 488 410

Dràva

R. Makedonija

Singapur

Slovenija

Holandija

Bugarija

Turcija

Maroko

4

32

16

16

14 1 0

15

56

39

46

34 6 1

40

80

71

79

65

25 5

70

96

93

95

88

62

20

Razlika vo postigawata na u~enicite spored polot Vo Republika Makedonija, spored polot na u~enicite, ne postoi raz-lika vo prose~nite rezultati po prirodnata grupa na predmeti. De-voj~iwata prose~no imaat skor 458, kako i mom~iwata 458, odnosno apso-lutnata vrednost na razlikata e 1. Ne{to pogolema apsolutna vrednost na razlika 3, imaat samoTurcija i Tajland, a za ostanatite zemji e vo raspon od 7, koj zapo~nuva so Nov Zeland, pa s# do 33 kaj ê{kata Re-publika. Internacionalnata pro-se~na apsolutna vrednost na raz-likata e 15. Vo Tabela 2.4, dadeni se podatoci za razlikite na postigawata me|u mom-~iwata i devoj~iwata za nekoi od dràvite.

1 Vo ponatamo{nite tabeli kade {to }e se

koristat podatoci i od drugi dràvi, }e bidat prezentirani podatocite od navedenite dràvi

20

Tabela 2.4 Razlika vo postigawata na u~enicite spored polot

Dràva

Devoj~iwa (prose~en

skor)

Mom~iwa (prose~en

skor)

Razl. (aps)

R. Make-donija

Singapur

Slovenija

Holandija

Bugarija

Turcija

Maroko

458

557

527

536

511

431

312

458

578

540

554

525

434

330

1

20

13

18

14 3

18 Intern. prosek

480

495

15

Postigawa na u~enicite po predmeti Vo ovoj del se dadeni podatocite za podra~jata po oblasti - predmeti, brojot na ajtemite po predmeti, so prose~no postignat rezultat. Podra~ja od geografija: karakteristiki na Zemjata; Zemjini procesi i Zemjata vo univerzumot. Podra~ja od biologija:raznovidnost, organizacija i struktura na ìvite orga-nizmi; ìvotni procesi i sistemi koi gi ovozmoùvaat ìvotnite funkcii; ìvotni stadiumi; geneti~ki kotinuitet i razli~nost; interakcii me|u ìvite organizmi i ~ove~koto telo i negovoto zdravje. Podra~ja od fizika: fizi~ki svojstva i transformacii; energija i fizi~ki procesi i sili i dvièwe. Podra~ja od hemija: kasifikacija i struktura na materijata; hemiski svojstva i hemiski promeni. Podra~ja od ekologija: zagaduvawe; za{tita na po~vata, vodata i morskite re-sursi; za{tita na materijalnite i energetskite bogatstva; ~ovekovata popula-cija; obezbeduvawe i proizvotstvo na hrana; i efekti od zagaduvaweto na priro-data. Nau~no istraùvawe i zna~ewe na naukata: zna~eweto na nau~noto znaewe; na-u~ni potfati (otkritija); interakcija me|u naukite, tehnologijata, matemati-kata i op{testvoto; proceduri i koristeni postapki povrzani sa nau~noto is-traùvawe.

Od internacionalnite podatoci, za prose~en rezultat, po predmeti ima izrazit raspon i toj se dviì: geografija, od 560 za Ungarija do 348 za Ju`na Afrika; biologija, od 550 za Kineski Tajpej do 289 za Ju`na Afrika; fizika, od 570 za Singapur do 308 za Ju`na Afrika; hemija, od 563 za Kineski Tajpej do 350 za Ju`na Afrika;ekologija, od 577 za Singapur do 350 za Ju`na Afrika i nau~no

21

istraùvawe i zna~ewe na naukata od 550 za Singapur do 329 za Ju`na Afrika. A {to se odnesuva do podatocite za prose~niot rezultat2 na Republika Makedo-nija, po predmet, se dadeni vo Tabelata 2.5, zaedno so internacionalniot prose-~en rezultat, za sekoj predmet.

Tabela 2.5 Prose~en rezultat na Republika Makedonija, po predmeti

Predmeti - oblasti Broj na

ajtemi vo testot

Republika Makedonija (prose~en rezultat)

Internacionalen prose~en rezultat

Geografija Biologija Fizika Hemija Ekologija Nau~no istraùvawe i zna~ewe na naukata

22

40

39

20

13

12

464

468

463

481

432

464

488

Od tabelata moè da se zabeleì deka Republika Makedonija ima najvi-soki rezultati po podra~jata od hemija i tie statisti~ki ne se razlikuvaat od internacionalnit prose~en rezultat, a najniski se rezultatite po podra~jata od ekologija. Vo primerite 2.1 do 2.12 se dadeni ajtemi koristeni vo testot koi gi ilus-triraat nivoata na postignuvawa za podra~jata, od oblasta na biologija, hemija, ekologija, nau~noto istraùvawe. Pod sekoj ajtem dadena e tabela so procentot na u~enici koi to~no odgovorile na ajtemot, rangot (mestoto) na koe se nao|a dr-àvata za toj ajtem i prose~niot rezultat na ajtemot na internacionalno nivo.

2 Prose~en “rezultat” ne zna~i prose~en broj na osvoeni poeni. Podatocite se analizirani so koristewe na

Teorijata na odgovori na u~enicite (IRT) i za sekoja grupa analizirani podatoci skalata na rezultatite e posebna, odnosno razli~na. Na primer, ako se soberat prose~nite rezultati (skorovi) po u~enik po podra~-jata od biologija, za koja bilo dràva, nema da se dobie rezultatot (skorot) po biologija na dràvata (daden vo Tabela 2.1)

22

Postigawa na u~enicite po oblasti - predmeti i nivoa (primeri ajtemi)

Biologija

Internacionalno najvisoko nivo

U~enikot ~ii rezultati se vo internacionalnoto najvisoko nivo, po-kaùva razbirawe za nekoi sloèni i apstraktni nau~ni koncepti. Imeno, pokaùva razbirawe za sloènosta na ìvite organizmi i hier-arhijata vo nivnata organizacija, opredelena od tkivata, kako i adap-tivnite potrebi za niven opstanok, vklu~uvaj}i gi nivnite fizi~ki ka-rakteristiki i temperaturnata regulacija. Od listata na organizmi, u~enikot moè da identifikuva koi se najstari na zemjata, potoa poka-ùvaat razbirawe za rasteweto na rastenijata, odnosite me|u organiz-mite vo sinxirot na ishrana, kako i sposobnost da gi imenuva digestiv-nite supstanci {to se nao|aat vo èludnikot na ~ovekot i da ja opi{e nivnata funkcija.

23

Primer 2.1 Internacionalno najvisoko nivo Podra~je: @ivotni stadiumi AJTEM R3/test 8/ strana R -2

Dr`ava

% na re{enost na ajtemot∗

Mesto na internacionalnata skala

R. Makedonija Singapur Slovenija Holandija Bugarija Turcija Maroko

21

49

45

56

29

44

2

35

14

18

6

31

20

38

Internacionalen % na re{enost

41

∗Procent na u~enici {to dale to~en odgovor.

24

Internacionalna gorna ~etvrtina

U~enikot rangiran vo internacionalnata gorna ~etvrtina, ja razbira idejata na nekoi nau~ni ciklusi, sistemi i principi, odnosno ima raz-birawe za biolo{kite sistemi i populacii. Interpretira na pretsta-ven dijagram razmena na gasovite na {umski ekosistem i pokaùva zna-ewe za protok na energijata vo ekosistemot, pretstaven preku dijagram na sinxir na ishrana. Isto taka, u~enikot znae deka glavna funkcija na hlorofilot vo rastenijata e apsorpcija na son~evata energija i deka rastenijata moàt da gi izvlekuvaat mineralite od prirodnite |ubri-wa. Znae deka so spre~uvawe na spermalnata produkcija na {tetnite in-sekti, }e se namali nivnata populacija i deka insektite stanuvaat ot-porni na isekticidite. Moè da gi identifikuva razli~nite karakter-istiki na insektite i koristej}i opredeleni karakteristiki, gi podre-duva ìvotnite vo grupi. Pokaùva razbirawe za nekoi elementi na krvniot i imuniot sistem na ~ovekot i e sposoben da objasni, kako se regulira telesnata temperatura kaj ~ovekot.

25

Primer 2. 2 Internacionalna gorna ~etvrtina Podra~je: Interakcii me|u `ivite organizmi AJTEM L 8/test 4/ stran L-5

Dr`ava

% na re{enost na ajtemot



48

89

48

58

70

36

16

25

2

26

17

6

32

37


55

26

Internacionalna sredina

U~enikot od internacionalnata sredina ima osnovno razbirawe za eko-sistemite, moè da ja objasni ulogata na Sonceto za ekosistemite i mo-è da gi predvidi negativnite posledici so vnesuvaweto na novi vidovi vo ekosistemite. Ima odredeno znaewe za karakteristikite na ìvotni-te i rastenijata i znae deka cica~ite gi hranat svoite mladi so mleko, a volcite go koristat nivniot miris za odbeleùvawe na nivnata terito-rija i deka sadnicite vo {umata rastat povisoko za da dobijat pove}e svetlina za fotosintezata. Isto taka, moè da identifikuva nekoi funkcii na krvta.

27

Primer 2. 3 Internacionalna sredina Podra~je:Raznovidnost, organizacija i struktura na `ivite organizmi AJTEM F 1/test 2/ strana F-1

Dr`ava




70 77 89 62 85 65 45

21

14

1

32

3

26

37


70

28

Internacionalna dolna ~etvrtina

U~enikot rangiran vo internacionalnata dolna ~etvrtina, poka`uva osnovni znaewa za bolo{kite osobini na ~ovekot i rastenijata. Pre-poznava deka senzitivnite nervi gi prenesuvat porakite do mozokot, deka karakteristikite se nasleduvaat od dvata roditela, a se prenesuva-at preku spermatozoidite i jajcekletkite, deka fizi~kite ve`bi pre-dizvikuvaat zabrzano di{ewe i zabrzan puls i deka vitaminite se va`-ni za ishranata na ~ovekot. Isto taka, znaat deka semeto se razviva od cvetot na rastenieto i mo`e da navede edna od ulogite na rastenijata na do`dovnite {umi.

29

Primer 2. 4 Internacionalna dolna ~etvrtina Podra~je: ^ovekovoto telo i negovoto zdravje AJTEM B4/test 7/ strana B - 2

Dr`ava




86 96 95 95 92 79 58

28

3

7

4

18

34

37


87

30

Hemija


U~enikot od internacionalnoto najvisoko nivo, ja razbira strukturata na materijata preku hemiskite i fizi~kite promeni. Znae deka jadroto na atomot e izgradeno od protoni i neutroni i deka jon se dobiva koga neutralniot atom ispu{ti elektron. Mo`e da pravi razlika me|u hemi-ski i fizi~ki promeni i znae deka dobieniot proizvod e so reakcija na dva elementi. Znae deka kislorodot e gas, deka e pri~ina za obrazuvawe na ‘r|ata i objasnuva zo{to ~elikot treba da se galvanizira. Razlikuva koi se ~isti supstanci, a koi se smesi, identifikuva smesi i znae deka mo`at da se razdvojuvaat so filtracija, i znae deka molekulite na {e-}erot postojat iako toj e rastvoren vo voda.

31

Primer : 2.5. Internacionalno najvisoko nivo Podra~je: Klasifikacija i struktura na materijata AJTEM L 6 / test 4 / strana L – 4 Dr`ava


Mesto na internacional-nata skala


27 50 48 48 37 28 12

32 10 11 12 22 31 38


39

32


U~enikot od internacionalnata gorna ~etvrtina, ima razbirawe za he-miskite reakcii i sostavot na materijata. Toj mo`e da gi razlikuva go-reweto i ‘r|osuvaweto kako hemiski reakcii, znae deka so goreweto se osloboduva energija i deka golem del od hemiskata energija so goreweto na gorivoto vo motorot na kolata, se gubi kako toplina. Mo`e da ob-jasni koja sve}a }e izgasne prva vo zavisnost od koli~estvo na kislorod. Znae deka {e}erot e izgraden od molekuli, a molekulite od atomi i deka ni{to ne preostanuva od predmetot, ako site negovi atomi isparat.

33

Primer 2. 6. Internacionalno gorna ~etvrtina Podra~je: Hemiski svojstva i hemiski promeni AJTEM H6 / test 4 / strana H- 3 Dr`ava




74 68 57 64 63 58 17

4 7 23 14 15 21 38


55

34

Primer 2. 7. Internacionalna gorna ~etvrtina Podra~je:Hemiski svojsva i hemski procesi AJTEM N7 /test 6 / strana N-4 Dr`ava




40 64 54 64 54 32 30

27 5 16 6 14 33 36


49

35


U~enikot od internacionalnata sredina, primenuva osnovni znaewa za ulogata na vozduhot vo ‘r|osuvaweto i goreweto. Znae deka so boewe `e-lezoto se za{tituva od izlo`uvawe na kislorod i vlaga i deka sve}ata gori vo zatvoren sad, a potoa izgasnuva poradi nedostig na vozduh.

36

Primer: 2. 8. Internacionalna sredina Podra~je:Hemiski svojsva i hemski procesi AJTEM F6 /test 4 / strana F-2 Dr`ava




65 81 70 80 76 58 24

29 5 20 6 10 32 38


67

37

Ekologija


U~enikot od internacionalno najvisokoto nivo, pokaùva poznavawe za ìvotnata sredina i koristeweto na prirodnite bogatstva. Znae deka so globalnoto zatopluvawe }e se zgolemi nivoto na okeanite i moè da go objasni formiraweto na kiseliot do`d poradi sogorenoto fosilno gorivo. Osven toa, moè da dade dve objasnuvawa za pojavuvawe na glad.

38

Primer :2. 9. Internacionalno najvisoko nivo Podra~je: Efekti od zagaduvaweto na prirodata AJTEM R6/ test 8 / strana R-4

Dr`ava




25 56 28 33 49 15 22

26 5 25 19 7 34 29


33

39


U~enikot od intrnacionalnata gorna ~etvrtina, pokaùva osnovni zna-ewa za pova`nite bogatstva na ìvotnata sredina. Moè da objasni zo-{to o{tetuvaweto na ozonskiot sloj moè da bide {tetno za lu|eto, znae deka zgolemuvaweto na jaglerod dioksidot vo atmosferata moè da predizvika globalno zatopluvawe i moè da go identifikuva jaglenot kako i drugite neobnovlivi resursi. U~enikot moè da navede dve mis-lewa za{to nekoi lu|e nemaat duri ni voda za piewe.

40

Primer : 2. 10. Internacionalna gorna ~etvrtina Podra~je: Obezbeduvawe i proizvodstvo na hrana AJTEM L7/ test 4 / strana L-4

Dr`ava




37 69 57 61 50 43 20

30 4 12 8 19 25 38


48

41


U~enikot od internacionalnata sredina, poka`uva elementarno zanewe za vlijanieto na ~ovekot na `ivotnata sredina. Znae deka erozijata na zemjata e dosta sli~na so neplodna poplavena povr{ina. Opi{uva pozi-tivno vlijanie vrz zemjodelstvoto od izgradenite brani. Isto taka, iz-nesuva edno mislewe za pojava na glad.

42

Primer : 2. 11. Internacionalna sredina Podra~je: Obezbeduvawe i proizvodstvo na hrana AJTEM F4/ test 5 / strana F-2

Dr`ava




55 88 75 83 52 49 42

30 2 15 5 31 34 36


68

43

Nau~no istraùvawe i zna~ewe na naukata


U~enikot od internacionalnata gorna ~etvrtina, pokaùva osnovni nau~no istraùva~ki ve{tini. Vo eksperimentalna situacija znae koi promeni se kontroliraat, izvlekuva zaklu~ok od serijata na nabquduva-wa i go razlikuva nabquduvaweto od drugite tipovi na nau~no izlagawe. Moè da kombinira informacii za izvlekuvawe na zaklu~oci, da inter-pretira informacii od dijagrami, grafici i tabeli za re{avawe na problemi i preku kratko objasnuvawe go izrazuva nau~noto znaewe, po-sebno po biologija.

44

Primer : 2. 12. Internacionalna gorna ~etvrtina Podra~je: Proceduri i postapki povrzani so nau~noto istra`uvawe AJTEM N 4/ test 6 / strana N-3

Dr`ava




44 78 39 76 45 41 38

20 2 28 3 18 24 29


48

FAKTORI KOI VLIJAAT NA POSTIGNATITE REZULTATI

Socio-ekonomski parametri i naviki, stavovi i mislewa na u~enicite

za prirodnata grupa na predmeti

Nastavnici i nastaven proces

Uslovi vo koi e organiziran nastavniot proces

3

47

3. FAKTORI KOI VLIJAAT NA POSTIGNATITE

REZULTATI Vo ovoj materijal }e bidat prezentirani del od podatocite pribrani so pra{alnicite za u~enicite, nastavnicite i direktorot na u~ili{teto koi da-vaat dovolno informacii za da mo`e da se konstatira deka domot, u~ili{teto i nastavnikot imaat golemo vlijanie vrz postigawata na u~enikot3. 3.1 Socio-ekonomski parametri i naviki, stavovi i mislewa

na u~enicite za prirodnata grupa na predmeti Vo Tabela 3.1.1 do 3.1.7 se dadeni podatoci temeleni na odgovorite na u~enicite. Nekoi se dadeni poedine~no, a drugi se grupirani vo vo vid na indek-si. Vo sekoja tabela e daden procentot na u~enici {to dale konkreten odgovor ili procent na u~enici koi spa|aat vo odredena kategorija. Vo zagradata, do se-koj od procentite e daden prose~niot rezultat na testot na u~enicite od taa ka-tegorija. Vo tabelite se dadeni podatocite za Republika Makedonija i Inter-nacionalnite prose~ni vrednosti. Koi obrazovni resursi gi imaat u~enicite vo svojot dom?

• Najgolemiot procent u~enici vo Republika Makedonija, spa|aat vo kate-gorijata na sredno nivo na indeksot na obrazovni resursi vo domot, a naj-visoki postigawa na testot, imaat u~enicite {to imaat pove}e od 100 knigi vo domot, imaat kompjuter, sopstvena rabotna masa i re~nik, kako i eden od roditelite ima visoko obrazovanie (Tabela 3.1.1).

Tabela 3.1.1 Indeks na obrazovni resursi vo domot (OR)∗ Visoko nivo na OR

% na u~enici Sredno nivo na OR

% na u~enici Nisko nivo na OR

% na u~enici Republika Makedonija 4 (517) 73 (465) 23 (389) Internacionalen prosek 9 (559) 72 (487) 19 (431) ∗ Indeksot se bazira na odgovorite na u~enikot na tri pra{awa: brojot na knigi vo domot; predmeti za obra-

zovni potrebi vo domot: kompjuter, sopostvena rabotna masa, re~nik; stepenot na obrazovanie na roditelite. Visoko nivo zna~i: pove}e od 100 knigi, site tri predmeti i barem eden od roditelite so visoko obrazova-nie. Niskoto nivo zna~i: pomalku od 25 knigi, eden ili dva predmeti i najvisoko nivo na roditelite e sredno obrazovanie.

3 Pri obrabotkata na rezultatite, koristeni se razli~ni vidovi statistiki: IRT skali, centralni tendencii,

“plausible-values”, “jackknife” standardni gre{ki, Kronbah-alfa doverba na relijabilnost i dr. Rezultatite poka`uvaat deka postoi 95% interval na doverba za generalizirawe vrz populacijata.

48

• Pove}e od 50 % u~enici vo Republika Makedonija, o~ekuvaat daka }e za-vr{at nekoj fakultet, a soodvetno i nivniot rezultat na testot e najvi-sok sporedeno so drugite kategorii. Procentot na u~enici {to ne znaat do koj stepen }e prodolì nivnoto obrazovanie e 11, a nivniot skor e me-|u onie {to o~ekuvaat deka }e zavr{at sredno ~etirigodi{no i sredno stru~no (dve ili trigodi{no obrazovanie) (Tabela 3.1.2);

Tabela 3.1.2 O~ekuvawa na u~enicite za stepenot na obrazovanie {to }e go zavr{at Fakultet

% na u~enici

Vi{o % na

u~enici

Sredno∗ % na

u~enici

Sredno % na

u~enici

„Ne znam” % na

u~enici Republika Makedo-nija

53 (502)

11(462)

17 (429)

8(390)

11 (397)

Internacionalen prosek

52 (517)

17(469)

15 (442)

3(390)

14 (462)

∗Sredno ~etirigodi{no

Kolku vreme od nastavnata sedmica u~enicite pominuvaat vo u~ewe i pi{uvawe doma{na rabota?

• Spored Internacionalniot izve{taj, Republika Makedonija spa|a vo grupata dràvi (Iran, Malezija, Singapur, Italija, Jordan, Tunis, Tur-cija, Romanija, Moldova i Maroko), kade {to doma{nata rabota e vaèn del od obrazovnite „metodi” na nastavnikot. Gorenavedenite dràvi, spo-red postignatite rezultati na testot, se razli~no rangirani na skalata, {to naveduva na konstatacija deka vremeto pominato vo u~ewe doma i pi-{uvawe doma{na rabota nema golemo vlijanie na postignatite rezultati. Vo Republika Makedonija 55% od u~enicite pominuvaat vo u~ewe pove}e od 3 ~asa, a nivniot rezultat ne se razlikuva od onie vo srednoto nivo i e mnogu blizok do rezultatot na onie {to doma u~at ili pi{uvaat doma{na rabota 1~as ili pomalku od 1~as. Okolu 90% od u~enicite vo Republika Makedonija pominuvaat najmalku 1 ~as dnevno u~ej}i i pi{uvaj}i doma{-na rabota, a prose~noto vreme po u~enik iznesuva 3, 4 ~asa (Tabela 3.1.3).

Tabela 3.1.3 Indeks na u~ewe posle ~asovite vo u~ili{teto (UP^)∗ Visoko nivo UP^

% na u~enici Sredno nivo UP^

% na u~enici Nisko nivo UP^

% na u~enici Republika Makedonija 55 (475) 39 (471) 6 (445) Internacionalen prosek 38 (491) 48 (496) 14 (464) ∗ Indeksot se bazira na odgovorite na u~enikot na tri pra{awa za vremeto pominato vo u~ewe posle ~asovite

vo u~ili{teto: u~ewe matematika ili pi{uvawe doma{na rabota po matematika, u~ewe predmet/i od pri-rodnata grupa ili pi{uvawe doma{na rabota po predmet/i od prirodnata grupa i u~ewe drugi predmeti ili pi{uvawe doma{na rabota po drugi predmeti. Brojot na ~asovi e vo kategoriite: 0 ~asovi, pomalku od 1 ~as, 1-2 ~asa, 3-5 ~asa i pove}e od 5 ~asa. Visokoto nivo zna~i pove}e od 3 ~asa pominati vo u~ewe i pi{uvawe do-ma{ni raboti, vkupno (matematika, prirodna grupa predmeti i drugi predmeti), sredno nivo-2 ~asa i nisko nivo-1 ~as i pomalku.

Kakvo e misleweto na u~enicite za sopstvenite sposobnosti za biologija i nivnite stavovi kon biologijata?

• 45% od u~enicite vo Republika Makedonija, imaat visoko mislewe za sop-stvenite sposobnosti po biologija i smetaat deka biologijata ne e te{ka i soodvetno na toa i nivnite rezultati se visoki. Dodeka vo odnos na po-lot, kaj devoj~iwata preovladuva misleweto deka biologijata ne e te{ka, za razlika od mom~iwata i toa e zna~ajno i za trite nivoa na mislewe.

49

Tabela 3.1.4 Indeks na misleweto na u~enikot za sopstvenite sposobnosti po biologija (SSB)∗

Visoko mislewe za SSB

% na u~enici

Sredno mislewe za SSB

% na u~enici

Nisko mislewe za SSB

% na u~enici Republika Makedonija 45 (503) 42 (445) 12(386) Internacionalen prosek 45(524) 44 (495) 12(461) ∗ Indeksot se bazira na pet izjavi na u~enikot vo vrska so sopstvenite sposobnosti za biologija: 1) Bi sakal

biologija pove}e ako taa ne be{e tolku te{ka; 2) Iako mnogu se trudam, za mene biologijata e pote{ka ot-kolku za moite drugari; 3) Nikoj ne moè da bide dobar po site predmeti, a jas ne sum talentiran za biologija; 4) Nekoga{ mislam deka nikoga{ nema vistinski da razberam nekoja tema; 5) Biologijata ne mi e jaka strana. Visokoto nivo zna~i deka u~enikot voop{to ne se soglasuva, odnosno ne se soglasuva so nitu edna od izjavite, a niskoto nivo deka sosema se soglasuva ili se soglasuva so site izjavi.

Kakvo e misleweto na u~enicite za sopstvenite sposobnosti i stavovi kon hemijata?

• 30% od u~enicite vo Republika Makedonija, veruvat vo soite sposobnosti i smetaat deka hemijata ne e te{ka, no sepak nagolem del od u~enicite se so sredno mislewe za svoite sposobnosti po hemija. Vo odnos na polot, postoi samo zna~ajna razlika vo misleweto od niskoto nivo i taa se odne-suva na mom~iwata za razlika od devoj~iwata, a vo drugite dve nivoa ne postoi razlika.

Tabela 3.1.5 Indeks na misleweto na u~enikot za sopstvenite sposobnosti po hemija (SSH)∗ Visoko mislewe

za SSH % na u~enici

Sredno mislewe za SSH

% na u~enici

Nisko mislewe a SSH

% na u~enici Republika Makedonija 30 (498) 45 (464) 25(424) Internacionalen prosek 28 (523) 47(497) 24 (471) ∗ Indeksot se bazira na pet izjavi na u~enikot vo vrska so sopstvenite sposobnosti za hemija: 1) Bi sakal hemi-

ja pove}e, ako taa ne be{e tolku te{ka; 2) Iako mnogu se trudam, za mene hemijata e pote{ka otkolku za moite drugari; 3) Nikoj ne moè da bide dobar po site predmeti, a jas ne sum talentiran za hemija; 4) Ne-koga{ mislam deka nikoga{ nema vistinski da razberam nekoja tema; 5) Hemijata ne mi e jaka strana. Vi-sokoto nivo zna~i deka u~enikot voop{to ne se soglasuva odnosno ne se soglasuva so nitu edna od izjavite, a niskoto nivo deka sosema se soglasuva ili se soglasuva so site izjavi.

• 65% od u~enicite vo Republika Makedonija, imaat visok pozitiven stav

kon biologijata, 34% imaat sreden i samo 1% imaat negativen, a toa zna~i deka u~enicite imaat pozitiven odnos kon biologijata, zadovolstvo im e koga ja izu~uvaat i smetaat deka e va`na nauka za sekojdnevniot ìvot (Tabela 3.1.6).

Tabela 3.1.6 Indeks na pozitivniot stav na u~enikot sprema biologija (PSB)∗ Visok PSB

% na u~enici Sreden PSB % na u~enici

Nizok PSB % na u~enici

Republika Makedonija 65 (466) 34 (458) 1 -- Internacionalen prosek 32 (509) 58 (502) 10 (505) ∗ Indeksot se bazira na pet izjavi na u~enikot vo vrska so sopstveniot stav kon biologijata: 1) Ja sakam

biologijata; 2) Zadovolstvo mi e da u~am biologija; 3) Biologijata e dosadna; 4) Biologijata e va`na za se~ij ìvot; 5) Bi sakal vrabotuvawe povrzano so biologijata. Visokoto nivo zna~i deka u~enikot se soglasuva so izjavite 1, 2, 4 ili 5, a niskoto nivo deka sosema se soglasuva ili ne se soglasuva so izjavite 1, 2, 4 ili 5.

• Samo 8% od u~enicite vo Republika Makedonija, imaat negativen stav

kon hemijata, dodeka procentot na u~nicite koi imaat sreden stav e ne{to povisok od onie koi imaat pozitiven. Sepak, toa zna~i deka hemi-jata se u~i so zadovolstvo, ne e dosadna nauka i e va`na za sekojdnevniot ìvot (Tabela 3.1.7).

50

Tabela 3.1.7 Indeks na pozitivniot stav na u~enikot sprema hemija (PSH)∗ Visok PSH

% na u~enici Sreden PSH % na u~enici

Nizok PSH % na u~enici

Republika Makedonija 42 (458) 50 (467) 8 (481) Internacionalen prosek 23 (510) 60 (495) 17 (497) ∗ Indeksot se bazira na pet izjavi na u~enikot vo vrska so sopstveniot stav kon hemijata: 1) Ja sakam hemijata;

2) Zadovolstvo mi e da u~am hemija; 3) Hemijata e dosadna; 4) Hemijata e va`na za se~ij ìvot; 5) Bi sakal vrabotuvawe povrzano so hemijata. Visokoto nivo zna~i deka u~enikot se soglasuva so izjavite 1, 2, 4 ili 5, a niskoto nivo deka sosema se soglasuva ili ne se soglasuva so izjavite 1, 2, 4 ili 5.

3.2 Nastavnicite i nastavniot proces

Nastavnicite po biologija i hemija i nivnata rabota vo u~ilnicata mno-

gu vlijae na u~eweto kaj u~enicite. Nastavnicite gi voveduvaat u~enicite vo no-vite sodrìni, izbiraat i voveduvaat vo u~ilnicata razli~ni aktivnosti, go sledat razvojot na u~enikovoto razbirawe na biolo{kite i hemiskite poimi i vrskite me|u niv i go, razvivaat razbiraweto na nau~nite koncepti. Nastavni-cite im pomagaat na u~enicite da koristat tehniki i sredstva za nau~no istra-ùvawe na odredni idei, ja analiziraat nivnata pogre{na rabota, im davaat do-ma{ni raboti, ja analiziraat i vrednuvaat nivnata rabota i postigawa i gradat pozitivni stavovi kaj u~enicite kon biologijata i hemijata.

Bidej}i primerokot nastavnici po biologija i hemija be{e povrzan so primerokot u~enici, odnosno paralelki, odgovorite na nastavnicite ne se is-klu~ivo dovolni da se zaklu~uva za site nastavnici koi predavaat vo osmo od-delenie vo Republika Makedonija. Bidej}i vo Republika Makedonija ima okolu 350 osnovni u~ili{ta, a primerokot se sostoe{e od 149 vo glavnoto i 25 u~i-li{ta vo probnoto testirawe, pribranite podatoci se statisti~ki zna~ajni i dovolni za da moè da se donesuvaat relativni zaklu~oci. Kako i da e, edinica merka vo ovoj izve{taj e u~enikot, zatoa podatocite vo ovoj del od izve{tajot se odnesuvaat na procentot u~enici {to se u~eni od nastavnici so analiziranite karakteristiki. Vo Tabela 3.2.1 do 3.2.17, dadeni se del od podatocite dobieni od odgovor-ite na nastavnicite koi se povrzani so u~enikovite postignuvawa. Vo nekoi od tabelite vo zagrada se dadeni prose~nite rezultati na u~enicite, u~eni od nas-tavnici so analiziranata karakteristika. Vo tabelite se dadeni podatocite za Republika Makedonija i Internacionalnite prose~ni vrednosti. Kakva e stru~nata soodvetnost, vozrasta i sigurnosta vo sopstvenite sposobnosti na nastavnicite {to predavaat po prirodnata grupa predmeti

• Najgolem procent na u~enicite vo osmo oddelenie, vo Republika Make-donija, se u~eni od nastavnici po prirodnata grupa na predmeti koi se na vozrast od 50 i pove}e godini. Spored Internacionalniot izve{taj, za ovaa kategorija, Republika Makedonija e na prvo mesto. Procentot na u~enici vo osmo oddelenie, u~eni od nastavnici koi imat 29 godini ili pomalku e 3, {to e najmal posle Kipar i Italija (0%), sporeden so dru-gite dràvi {to u~estvuvaat vo Proektot, a so najgolem procent e Jor-dan (40%). Spored polovata struktura vo Republika Makedonija, testi-ranite u~enici se u~eni od nastavnici od koi 53% se èni, a 47% se maì (Tabela 3.2.1).

51

Tabela 3.2.1 Vozrast i pol na nastavnicite % na u~enici spored vozrasta

na nastavnicite % na u~enici spored

polot na nastavnicite

29 godini i pomalku

30-39 godini

40-49 godini

50 godini i pove}e èni maì

Republika Make-donija

3

19

29

49

53

47


19

31

30

21

58

42

• Spored stru~nata podgotovka na nastavnicite, 92 % po biologija i 96 %

po hemija, od testiranite u~enici, se u~eni od nastavnici ~ij vaèn pred-met vo nivnite studii bil biologija ili hemija. Deka imaat i soodvetna diploma za predavawe na predmetite, i po dvata predmeta se 99% od nas-tavnicite, a 90 % po biologija i 95% po hemija, u~enicite se u~eni od nas-tavnici koi imaat i drug predmet od prirodnite nauki (biologija, hemija, fizika). Na internacionalno nivo, vo zemjite vo koi prirodnite pred-meti se izu~uvaat kako posebni, procentot na u~enicite koi se u~eni od nastavnici ~ii vaèn predmet e biologija e 87%, a za hemija 89%, procen-tot za soodvetna diploma po biologija e 88%, a po hemija 85%, a deka imaat i drug predmet od prirodnite nauki, procentot e 77% i za dvata predmeta.

• Kako standardna merka, za toa kolku nastavnicite se sigurni vo sopstve-

nite sposobnosti, da gi predavaat podra~jata opfateni vo testot, po predmetite biologija i hemija, bea odgovorite na 10 pra{awa, a odgovo-rite bea grupirani vo tri grupi:„mnogu dobro se podgotvuvaat”, „prili~-no se podgotvuvaat” i „ne se dobro podgotvuvaat”. Za razlika od drugite zemji, pove}e od 50% od u~enicite od Republika Makedonija (53%) veruva-at deka se u~eni od nastavnici koi se mnogu dobro podgotveni i spored toa iskaùvawe sme na prvo mesto, a 12% koi veruvaat deka nastavnicite ne se dobro podgotveni. Spored ovoj indikator Republika Makedonija e vo grupa zaedno so ê{kata Republika (40%), Indonezija (39%), Turcija (36%) i Jordan (32%). Nastavnicite veruvaat deka vo golema mera kvali-tetot na nastavata e povrzan so nivnata stru~na soodvetnost. Ako se zeme predvid podatokot, za stru~nata podgotovka i misleweto na nastavnicite deka u~enicite treba da imaat priroden talent za predmetot, razbirlivo e zo{to 53% u~enici vo Republika Makedonija se u~eni od nastavnici so visok DPPN (Tabela 3.2.2.).

Tabela 3.2.2 Indeks na doverba na nastavnikot vo sopstvenata podgotovka za predavawe

(DSPP)∗ Visok DSPP Sreden DSPP Nizok DSPP % na u~enici % na u~enici % na u~enici

Republika Makedonija 53 (463) 35 (457) 12(442) Internacionalna sredina 20 (487) 41 (485) 39 (477) ∗ Indeksot se bazira na odgovorite na 12 pra{awa za toa kolku nastavnicite se sigurni vo sopstvenite spo-

sobnosti da go predavaat predmetot, odnosno podra~jata opfateni vo testot.

Kolku od nastavnoto vreme vo osmo oddelenie e posveteno na nastava po biologija?

• Vo Tabela 3.2.3 i Tabela 3.2.4, se dadeni podatoci za dolìnata na nas-

tavnoto vreme po biologija za u~enicite vo osmo oddelenie, presmetano vo ~asovi (60 minuti), godi{no i sedmi~no. Moè da se konstatira deka

52

sporedeno so internacionalniot sreden broj na ~asovi po biologija godi{no (NVBG), so zemjite vo koi predmetot se izu~uva kako poseben i vo Republika Makedonija NVBG ne se razlikuva mnogu, a isto e i so pro-centot na ~asovi po biologija vo odnos na vkupniot fond na ~asovi vo osmo oddelenie. Spored podatocite vo Internacionalniot izve{taj, Republika Makedonija e re~isi na sredinata (Tabela 3.2.3.), a spored brojot na ~asovi za u~ewe na biologija vo tekot na sedmicata Republika Makedonija spa|a vo kategorijata kade {to za toa se tro{i vreme pomalo od 2 ~asa (Tabela 3.2.4).

Tabela 3.2.3 Nastavno vreme po biologija vo ~asovi (60 minuti) – godi{no (NVBG) NVBG NVBG kako procent od vkupnoto nastavno vreme Republika Makedonija 55 7 Internacionalna sredina 60 6 Tabela 3.2.4 Nastavno vreme po biologija vo ~asovi (60 minuti) – sedmi~no (NVBS)

5~asa i pove}e NVBS

3, 5 – 5 ~asa NVBS

2 – 3, 5 ~asa NVBMS

pomalku od 2 ~asa NVBS

% na

u~enici % na

u~enici % na

u~enici % na

u~enici Republika Makedonija 1 - 1 - 11 (426) 87 (465) Internacionalna sredina 2 - 2 - 19 (487) 78 (495) Kolku od nastavnoto vreme vo osmo oddelenie e posveteno na nastava po hemija?

• Vo Tabela 3.2.5 i Tabela 3.2.6, se dadeni podatoci za dol`inata na nastav-

noto vreme po hemija za u~enicite vo osmo oddelenie, presmetano vo ~a-sovi (60 minuti), godi{no i sedmi~no. Od tabelite mo`e da se konstatira deka sporedeno so internacionalniot sreden broj na ~asovi po hemija go-di{no (NVHG), so zemjite vo koi predmetot se izu~uva kako poseben, i vo Republika Makedonija NVHG ne se razlikuva mnogu, a isto e i so procen-tot na ~asovi po hemija vo odnos na vkupniot fond na ~asovi vo osmo od-delenie. Spored podatocite vo internacionalniot izve{taj, Republika Makedonija e na peto mesto (Tabela 3.2.5.), a spored broj na ~asovi za u~e-we na hemija vo tekot na sedmicata, Republika Makedonija spa|a vo kate-gorijata kade {to za toa se tro{i vreme pomalo od 2 ~asa(Tabela 3.2.6).

Tabela 3.2.5 Nastavno vreme po hemija vo ~asovi (60 minuti) – godi{no (NVHG) NVHG NVHG kako procent od vkupnoto nastavno vreme Republika Makedonija 63 8 Internacionalna sredina 68 7 Tabela 3.2.6 Nastavno vreme po hemija vo ~asovi (60 minuti) – sedmi~no (NVHS)

5~asa i pove}e NVHS

3, 5 – 5 ~asa NVHS

2 – 3, 5 ~asa NVHS

pomalku od 2 ~asa NVHS

% na u~enici

% na u~enici

% na u~enici

% na u~enici

Republika Makedonija 1 - 1 - 20 (435) 77 (472) Internacionalna sredina 1 - 2 - 30 (499) 67 (505)

53

So kakvi aktivnosti u~enicite se angaìrani na ~asovite po biologija i hemija?

• Aktivnostite {to gi planira i realizira nastavnikot vo u~ilnicata so u~enicite, vo golema mera zavisat od brojot na u~enici vo paralelkata. Vo Republika Makedonija, prose~niot broj u~enici po paralelka e 28. Najgolemiot procent u~enici (84%) u~at vo paralelki so 21-35 u~enici. Na internacionalno nivo, prose~nata golemina na paralelkata e 31 u~e-nik. Spored Internacionalniot izve{taj najgolem prose~en broj u~eni-ci po paralalka ima vo Filipini (50 u~.)i Ju`na Afrika (49 u~. ), a naj-mal broj ima vo Finska (19 u~.)i Belgija (20 u~enici) (Tabela 3.2.7).

Tabela 3.2.7 Broj na u~enici vo paralelkata Prose~en broj

u~enici vo paralelka

% na u~enici {to u~at vo

paralelka so 1-20 u~enici


paralelka so 21-35 u~enici


paralelka so nad 36 u~enici

R. Makedonija 28 10 (413) 84 (458) 7 (492) Internac. sred. 31 16 (477) 52 (486) 31 (462)

• Vrz osnova na podatocite dobieni od odgovorite na nastavnicite (Pra-{alnik za nastavnikot po biologija i hemija, za vidot na aktivnostite na ~as), moè da se konstatira deka 42% od vremeto na ~asovite po biologija i hemija, nastavnicite vo Republika Makedonija go pominuvaat vo prezen-tacija na sodrìnite (frontalno) i sme vedna{ posle Bugarija so procent od 43 %, vo ramkite na dràvite {to u~estvuvaa vo studijata, i e zna~ajno povisok od internacionalnata sredina. Nie sme vo grupata na zemji koi se so nizok procentot na vreme {to nastavnicite vo Republika Makedonija go pominuvaat vo pregleduvawe na doma{nite raboti i korektivna po-stapka (6%), odnosno na ovie bitni segment vo nastavata, se posvetuva pod-ednakvo vnimanie, kolku i na testovi i kvizovi. O~igledno e deka nastav-nicite mnogu malku vreme posvetuvaat na navra}awe na nesovladanite sodrìni, bilo so cela paralelka ili so del od u~enicite vo paralel-kata. Razlikata vo procentite na Republika Makedonija i internacion-alnata sredina i za dvete kategorii (FN i KP) e golema (Tabela 3.2.8).

Tabela 3.2.8 Aktivnosti {to se slu~uvaat na ~asovite po biologija i hemija vo tekot na

eden mesec (% vo odnos na vkupnoto nastavno vreme vo eden mesec) AZ PDR FN VVN KP SVU TK DEN UIE D

Republika Makedonija 5 6 42 12 6 7 6 9 7 3 Internacionalna sred. 4 9 24 14 10 10 10 10 15 3

AZ- Administrativni zada~i; PDR- Pregleduvawe doma{ni raboti; FN- Frontalna nastava (predavawe od nastavnikot); VVN- Ve`bi na u~enicite vodeni od nastavnikot; KP- Korektivna postapka (nastavnikot pov-torno predava nejasni sodrìni); SVU- Samostojni ve`bi na u~enicite; TK – Testovi i kvizovi; DEN - De-monstracija na eksperimenti od nastavnikot; UIE - U~enicite izveduvaat eksperimenti; D- Drugo.

• Na sli~no pra{awe, vo vrska so aktivnostite na ~asovite po biologija i hemija, odgovor davaa i u~enicite. Od podatocite vo Tabela 3.2.9 i Tabe-lata 3.2.10, moè da se konstatira deka najgolem procent u~enici vo Re-publika Makedonija se u~eni od nastavnici koi re~isi sekoga{ na ~aso-vite po biologija (85%) i hemija (89%) pou~uvaat, a kako aktivnost na vto-ro mesto, po biologija 60% se angaìraat u~enicite za samostojna rabota so u~ebnicite i re{avawe zada~i od nastavni listovi, a 54% rabotat na proekti po hemija. Spored odgovorite na u~enicite za intenzitetot na koristewe na nekoi nastavni sredstva (Tabela 3.2.11 i 3.2.12. ), najgo-lemiot broj u~enici vo Republika Makedonija se u~eni od nastavnici koi re~isi sekoga{ ili mnogu ~esto ja koristat tablata vo sopstvenata

54

rabota (B 73%, H 88%)ili gi angaìraat u~enicite da pi{uvaat na tab-lata (H 80%). Kompjuterot kako nastavno sredstvo e koristen mnogu mal-ku, {to e razbirlivo, ako se zeme predvid opremenosta na u~ili{tata so kompjuteri. Grafoskopot se koristi mnogu retko iako toa sredstvo vo golema mera e dostapno vo u~ili{tata. Podatocite od Internacional-niot izve{taj, ukaùvaat na sli~na sostojba i vo drugite dràvi.

Tabela 3.2.9 Aktivnosti {to se slu~uvaat na ~asovite po biologija

Procent na u~enici {to odgovorile „re~isi sekoga{“ ili „mnogu ~esto”

RDR NP UNl PB ZDR Republika Makedonija 52 85 60 48 26 Internacionalna sredina 40 54 51 32 27

RDR- Razgovor za izrabotenata doma{na rabota; NP- Nastavnikot predava; UNl- Samostojna rabota so u~ebnik ili nastavni listovi; PB- Rabota na proekti od biologija; ZDR- Zapo~nuvawe so pi{uvawe na doma{nata rabota.

Tabela 3.2.10 Aktivnosti {to se slu~uvaat na ~asovite po hemija

Procent na u~enici {to odgovorile „ re~isi sekoga{“ ili „mnogu ~esto”

RDR NP UNl PH ZDR Republika Makedonija 52 89 43 54 27 Internacionalna sredina 45 85 50 44 28

RDR- Razgovor za izrabotenata doma{na rabota; NP- Nastavnikot predava; UNl- Samostojna rabota so u~ebnik ili nastavni listovi; PM- Rabota na proekti od hemija; ZDR- Zapo~nuvawe so pi{uvawe na doma{nata rabota.

Tabela 3.2.11 Koristewe sredstva za prezentacija na ~asovite po biologija


NKT NKG NKK UKT UKG Republika Makedonija 73 32 6 49 18 Internacionalna sredina 73 28 5 37 9

NKT- Nastavnikot koristi tabla; NKG- Nastavnikot koristi grafoskop; NKK- Nastavnikot koristi kompjuter; UKT- U~enikot koristi tabla; UKG- U~enikot koristi grafoskop. Tabela 3.2.12 Koristewe sredstva za prezentacija na ~asovite po hemija


NKT NKG NKK UKT UKG Republika Makedonija 88 24 8 80 16 Internacionalna sredina 87 23 6 68 10

NKT- Nastavnikot koristi tabla; NKG- Nastavnikot koristi grafoskop; NKK- Nastavnikot koristi kompjuter; UKT- U~enikot koristi tabla; UKG- U~enikot koristi grafoskop.

• Vo Tabela 3.2.13 se dadeni podatoci za toa kolku nastavnikot posvetuva

vnimanie na nau~noto razmisluvawe i re{avawe na problemi kaj u~eni-cite. Moè da se konstatira deka najgolem e procentot u~enici (48 %), {to se u~eni od nastavnici koi posvetuvaat prose~no vnimanie na ovoj del od nastavata, po biologija i hemija. Sli~na e sostojbata na interna-cionalno nivo. Vrednostite na prose~nite rezultati, pak, pokaùvaat deka u~enicite ~ii nastavnici posvetuvaat vnimanie na nau~noto raz-misluvawe i re{avawe problemi, imaat povisoki rezultati. Na Inter-nacionalno nivo najgolemiot procent u~enici (33 %) koi se u~eni od nastavnici koi posvetuvaat golemo VNRRP se vo Filipini, no za àl nivniot prose~en procent na rezultatite na testot se me|u najniskite.

55

Tabela 3.2.13 Indeks za vnimanieto {to nastavnikot {to go posvetuva za nau~no is-traùvawe i re{avawe na problemi, po dvata predmeta*

Golemo VNIRP Sredno VNIRP Malo VNIRP % na u~enici % na u~enici % na u~enici

Republika Makedonija 18 (465) 48 (456) 34 (458) Internacionalna sredina 16 (490) 44 (488) 40 (482) ∗ Indeksot se bazira na odgovorite na 4 pra{awa za toa kolku ~esto gi angaìraat u~enicite da: 1) Go obraz-

loàt svojot odgovor ili ideja; 2) Analiziraat i prezentiraat relacii so pomo{ na tabeli, dijagrami, i sl.; 3) Rabotat na problem za koj na~inot na re{avawe ne e o~igleden i 4) Pi{uvaat objasnuvawe za toa {to nab-quduvale i zo{to toa se slu~ilo; 5) Objasnuva nastani ili objekti i dava izve{taj za organizacijata. Nivoto za VNIRP e odredeno spored odgovorot na nastavnikot za sekoja aktivnost so: nikoga{ ili re~isi nikoga{, na nekoi ~asovi, na pove}eto ~asovi i sekoj ~as.

• Vo Tabela 3.2.14 i Tabela 3.2.15 se dadeni podatoci za toa kolku nastavni-

kot posvetuva vnimanie na nau~noto istraùvawe kaj u~enicite, kako eden od mnogu va`nite aspekti vo nastavata po biologija i hemija. Poda-toci se baziraat na odgovorite na nastavnicite za toa kolku vreme koris-tat za demonstrirawe na ekperimenti i za izveduvawe na eksperimenti od u~enicite i od odgovorite na u~enicite za toa kolku ~esto nastavni-cite im demonstriraa eksperimenti i im ovozmoùvaa istraùvawa na ~asovite. Podatocite }e gi navedeme posebno, po predmeti.

Tabela 3.2.14 Vnimanie za izveduvawe na eksperimenti na ~asovite po biologija

Golemo VIE Sredno VIE Malo VIE % na u~enici % na u~enici % na u~enici

Republika Makedonija 8 (464) 88 (464) 4 (473) Internacionalna sredina 4 (494) 76 (515) 20 (520) Tabela: 3.2.15 Vnimanie za izveduvawe na eksperimenti na ~asovite po hemija

Golemo VIE Sredno VIE Malo VIE % na u~enici % na u~enici % na u~enici

Republika Makedonija 15 (474) 81 (465) 4 (465) Internacionalna sredina 11 (508) 84 (506) 5 (495) Dali i kolku se koristi kompjuter i Internet vo nastavata po biologija i hemija?

• Za koristeweto na kompjuter, na ~asovite po biologija i hemija, od poda-tocite za odgovorite na u~enicite, generalno moè da se zaklu~i deka malku se koristi vo nastavata, osobeno vo zemjite kade {to biologija i hemija se izu~uvaat kako posebni predmeti. Vo zemjite vo koi predmetite se izu~uvaat zaedni~ki, kako nauka, procentot na koristewe na kompjute-rot vo nastavata e ne{to pogolem, a najgolem e vo SAD i Izrael so 21%. Vo Republika Makedonija 4 % od u~enicite odgovorile deka se koristi kompjuterot vo nastavata po biologija i 5% po hemija.

• Za da se proceni stepenot na koristeweto na informati~kata tehnologi-

ja, u~enicite davaat odgovor za nivniot pristap na Internet preku ko-ristewe na e-mail ili na veb stranici (doma, na u~ili{te, na drugo mesto) i na koj na~in go koristat Internet pri izrabotkata na proekti od pred-metot. Spored internacionalnite podatoci, vo doma{ni uslovi Inter-net od u~enicite najve}e se koristi vo SAD (59%), a najmalku vo In-donezija (2%), vo u~ili{nata sredina najve}e se koristi vo Kanada (87%), a ne se koristi vo Maroko (0) i na drugo mesto (Internet klubovi i sl.) najpove}e se koristi vo SAD (81%), a najmalku vo Japonija (2%) (Tabela 3.2.16).

56

Tabela 3.2.16 Pristap na Internet i koristewe na Internet za proekti

Pristap na internet Koristewe na Internet za proekti

Doma

Na u~ili{te

Na drugo mesto

E-mail Veb strani za informacii

R. Makedonija 7 1 34 11 13 Internac. sred. 19 27 43 7 12

Kakvo e ocenuvaweto vo nastavata po biologija i hemija?

• Edno od podra~jata {to sekoga{ se opfa}a pri reformite vo obrazova-nieto e vrednuvaweto na postigawata na u~enicite, posebno poslednive godini koga vrednuvaweto se odreduva kako permanenten proces vo koj se koristat podatoci od razli~ni izvori so koristewe na pove}e metodi. Vo Tabela 3.2.17, se dadeni podatoci za zna~eweto {to nastavnicite vo Re-publika Makedonija go pridavaat na razli~ni na~ini na vrednuvawe na u~enikovite znaewa i sposobnosti. Site u~enici vo Republika Makedo-nija se u~eni od nastavnici za koi zna~aen element vo ocenuvaweto na u~enicite e nivnata aktivnost na ~asovite (96% u~enici) i usnite odgo-vori (98 % u~enici). [to e posebno zna~ajno za ovie predmeti e vrednu-vaweto na izraboteni proekti i prakti~ni ve`bi i spored podatocite procentot e vo gornata polovina (52 % u~enici), {to proizleguva kako fakt deka nastavnicite praktikuvaat angaìrawe na u~enicite na odre-deni proekti. Najmal e procentot (36%) na u~enici vo Republika Makedo-nija koi se u~eni od nastavnici, po biologija i hemija, koi nemaat visoko mislewe za eksternite standardizirani testovi. Isto taka, vo Republika Makedonija, s# u{te nema nacionalni standardi za postigawata na u~eni-cite vo 8 oddelenie. Moèbi zatoa, re~isi site u~enici se vrednuvani spored nastavnikovite standardi i kriteriumi koi vo golema mera moàt da bidat i subjektivni. Golemiot procent u~enici (83%), se u~eni od nas-tavnici za koi biten element e doma{nata rabota, a toa moè da se objas-ni so faktot deka 11 % u~enici imaat doma{na rabota za najmalku sekoj vtor ~as za koja im treba pove}e od 30 minuti, 32 % od u~enicite imaat doma{na rabota edna{ sedmi~no i ja rabotat pomalku od 30 minuti i 57 % od u~enicite se vo srednoto nivo {to gi vkl~uva site drugi mo`ni kom-binacii na odgovori.

Tabela 3.2.17 Na~ini na vrednuvawe na u~enicite na koi nastavnicite im pridavaat po-

golemo zna~ewe Procent na u~enici spored tipot na ocenuvawe EST TON OTN DR PPR N UO Republika Makedonija 36 62 68 83 52 96 98 Internacionalna sredina 33 76 60 58 65 68 75

EST- Eksterni standardizirani testovi; TON- Testovi so zada~i koi baraat postapka ili obrazloènie, izgotveni od nastavnicite; OTN- Testovi od objektiven karakter izgotveni od nastavnicite; DR- Doma{ni raboti; PPR- Proekti i prakti~ni ve`bi; N- Nabquduvawe na u~enicite vo nivnite aktivnosti; UO- Usmeni odgovori na u~enicite.

3.3 Uslovi vo koi e organiziran nastavniot proces Postigawata na u~enicite zavisat i od uslovite za rabota vo u~ili{te-to, osobeno od negovata opremenost. Del od u~ili{nata opremenost, za razlika od zaedni~kata, e specifi~na za nastavata po prirodnata grupa na predmeti, a

57

tuka pred s# treba da se istakne opremenosta na u~ili{teto so laboratorii. Se-pak, op{t zaklu~ok e deka u~enicite koi u~at vo u~ili{ta kade {to uslovite za rabota se optimalni imaat povisoki rezultati na testovite. Internacionalno, vo mnogu malku od dràvite(Belgija-flamanski, Sin-gapur i ê{kata Republika) u~enici imaat mo`nost da u~at vo u~ili{ta so op-timalni uslovi za rabota (visok i sreden indeks na uslovi za rabota).

• Vo Republika Makedonija samo 2% od u~enicite u~at vo u~ili{ta so vi-sok indeks na uslovi za rabota. Pove}e od polovinata u~at vo u~ili{ta so sreden USNN. Op{to gledano, razlikata vo rezultatite na u~enicite vo kategorijata so sredni USNN i lo{i USNN, statisti~ki ne e zna~aj-na (Tabela 3.3.1.). Pokonkretno, vo Republika Makedonija vo u~ili{tata kade {to nema kompjuteri u~at 79 % od u~enicite, a onamu kade {to ima kompjuteri nema softver za prirodnata grupa na predmeti, odnosno nema mo`nost da se koristat kompjuterite. Isto taka, 79 % od u~enicite u~at vo u~ili{ta kade {to nema biblioteka po soodvetniot predmet od pri-rodnata grupa na predmeti i 90 % od u~enicite u~at vo u~ili{ta kade {to nema ili ne se koristat audio-vizuelni sredstava va nastavata.

Tabela 3.3.1. Indeks na uslovi soodvetni za nastavata po nauka (USNN)* Dobri USNN

% na u~enici Sredni USNN % na u~enici

Lo{i USNN % na u~enici

Republika Makedonija 2 (-- ) 59 (462) 39 (450 ) Internacionalna sredina 18 (498 ) 63 (487 ) 20 (476 ) * Indeksot se bazira na odgovorite na 5 pra{awa, vo pra{alnikot vo vrska so op{tite uslovi za rabota vo

u~ili{teto (instruktivni materijali, buxet za materijalno-tehni~ko opremuvawe, sostojba na u~ili{nata zgrada i prirodni objekti, zagrevawe, ladewe i osvetluvawe na prostoriite i u~ili{en prostor po u~enik) i 6 pra{awa za nastavata po prirodnata grupa na predmeti:laboratoriska oprema i nagledni sredstva, komp-juteri, kompjuterski softver, kalkulatori, biblioteka so soodvetna literatura i audio-vizuelni sredstva.

• Ako od uslovite vo koi u~at u~enicite vo Republika Makedonija se iz-

dvoi varijabilata, vo kakva sredina se nao|a u~ili{teto (geogravski izolirano podra~je, selska naselba, prigradska naselba i blizu do cen-tarot na gradot), moè da se konstatira deka rezultatite po prirodnata grupa na predmeti zana~ajno se razlikuvaat (Tabela 3.3.2.). Vo Republika Makedonija najgolem procent (47%), u~at vo u~ili{ta {to se vo centarot na gradot ili blizu do centarot na gradska naselba, a samo 2% u~at vo u~ili{ta {to se nao|aat vo geografski izolirani podra~ja.

Tabela 3.3.2. Geografsko podra~je vo koe se nao|aat u~ili{tata

GIP % na u~enici

SN % na u~enici

PN % na u~enici

CGN % na u~enici

2 (397 ) 31 (405 ) 20 (453 ) 47 (472)

ZAKLU^NI SOGLEDUVAWA

Rezultati na testot

Mo`ni faktori koi vlijaat na rezultatite

4

61

4. ZAKLU^NI SOGLEDUVAWA Sogleduvawata, odnosno komentarite pred s# se temelat na rezultatite i konstataciite izvle~eni od Internacionalniot izve{taj za TIMSS 1999. Vo predvid se zemeni i podatocite dobieni preku odgovorite na pra{alnicite. Rezultati na testot

• Rezultatite na testot po biologija i hemija, na u~enicite vo Republika Makedonija, se pod internacionalnata aritmeti~ka sredina.

• Samo 4% od u~enicite vo Republika Makedonija go dostignuvaat inter-

nacionalno najvisoko nivo, odnosno sposobni se da organiziraat infor-macii, da voop{tuvaat zaklu~oci, re{avaat problemi, ja poznavaat osno-vata na nau~noto istra`uvawe, i za nego da pi{uvaat izve{taj i se spo-sobni preku dijagrami da vr{at povrzuvawe na nau~nite znaewa.

• Rezultatite me|u mom~iwata i devoj~iwata ne se razlikuvaat.

• Rezultatite na u~enicite vo Republika Makedonija, vo golema mera ne se

razlikuvaat od razli~nite podra~ja. Mo`ni faktori koi vlijaat na rezultatite

• So 73% od u~enicite, Republika Makedonija spa|a vo kategorijata na sredno nivo na indeksot na obrazovnite resursi vo domot.

• Nad 50% od u~enicite imaat visoki o~ekuvawa za svoeto natamo{no

obrazovanie.

• Spored anga`irawata na u~enicite, da rabotat pove}e od tri ~asa vo u~e-we i pi{uvawe na doma{na rabota, posle ~asovite vo u~ili{te, se nao-|ame vo gornata polovina, odnosno nad internacionalnata sredina.

• Generalno, 65% od u~enicite po biologija i 42% po hemija, imaat poziti-

ven stav kon predmetot, a spored toa kolku sakaat da go izu~uvaat predme-tot za biologija, se izjasnile 96 %, a za hemija 84 %.

62

• Site u~enici {to se testirani se u~eni od nastavnici {to se soodvetno stru~no osposobeni. Generalno, site nastavnici imaat visoko mislewe za sopstvenite sposobnosti da go predavaat predmetot.

• Sedmi~niot fond ~asovi, po biologija i hemija vo osmo oddelenie i pro-

centot na ~asovi po biologija i hemija, vo odnos na vkupniot fond na ~asovi vo osmo oddelenie vo Republika Makedonija e re~isi ist so in-ternacionalnata sredina, od 15 zemji vo koi predmetite se izu~uvat kako posebni.

• Najzastapena nastavna forma na ~asovite po biologija i hemija e fron-

talnata i analogno na toa najkoristeno sredstvo i od nastavnicite i od u~enicite e tablata.

• Na re{avaweto na problemi, istra`uvawata i rabotata na proekti od

biologija i hemija ne se posvetuva dovolno vnimanie, iako ovie vidovi na aktivnosti se od primarno zna~ewe vo nastavata od ovie predmeti.

• Pristapot i koristeweto na Internet e mnogu malo, osobeno vo u~ili{teto, {to soodvetstvuva i na nivnata opremenost so kompjuteri.

• Pri vrednuvaweto na postigawata na u~enicite, kako bitni elementi

{to gi koristat nastavnicite se: usnoto proveruvawe, doma{nata rabota, sledeweto na ~as i nekoi vidovi na testirawa (interno i eksterno).

• Mnogu e mal procentot na u~enici (2%) vo Republika Makedonija, koi

u~at vo uslovi soodvetni za nastavata po biologija i hemija.

63

Za uspe{noto sproveduvawe na studijata TIMSS-R vo Republika Make-

donija pridonesoa:

- Ministerstvoto za obrazovanie i nauka i ministerot;

- Biroto za razvoj na obrazovanieto i golemiot broj sovetnici direkt-no vklu~eni vo studijata;

- Oddelenieto za ocenuvawe pri Biroto za razvoj na obrazovanieto;

- nadvore{nite sorabotnici vklu~eni vo fazata na podgotovka na ins-trumentite za sproveduvawe na studijata i kompjuterska obrabotka na pribranite podatoci;

- osnovnite u~ili{ta vklu~eni vo studijata;

- nastavnicite i stru~nite slu`bi vo u~ili{tata vklu~eni vo pribi-raweto na podatocite i pregleduvaweto na testovite;

- testiranite u~enici;

- IEA (Me|unarodnata organizacija za vrednuvawe na postigawata vo obrazovanieto);

- Me|unarodniot studiski centar vo Boston Kolex;

- Statistika Kanada;

- DPC (Centarot za obrabotka na podatoci vo Hamburg). Posebno e golem pridonesot na Svetskata banka i Kancelarijata na

Svetskata banka vo Skopje bez ~ija preporaka i finansiska poddr{ka Republi-ka Makedonija ne }e be{e vklu~ena vo ovaa studija, odnosno ne }e uspee{e da ja sprovede.

Nacionalen koordinator za TIMSS-R Anica Aleksova

64

Literatura Robitaille & Garden, 1996, alm. Martin, M. O. & Kelly, D. L. 1997. Third International Mathematics and Science Study - Technical Report Volume II: Implementation and Analysis Robitaille, D. F., Beaton, A. E. & Plomp, T., 2000. The Impact of TIMSS on the Teaching & Learning of Mathematics & Science. Vankouver: Pacific Educational Press TIMSS International Study Center, 2000. International Mathematics Report. Chestnut Hill: Boston College TIMSS International Study Center, 2000. International Science Report. Chestnut Hill: Boston College TIMSS International Study Center, 2000. Effective Schools in Science and Mathematics. Chestnut Hill: Boston College TIMSS International Study Center, 1999. Schools Context for Learning and Instruction. Chestnut Hill: Boston College

BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO ul. „Ru|er Bo{kovi}”, b. b., Skopje

Za izdava~ot:

Simeonka Gu~eva, direktor na BRO

IZVE[TAJ za postigawata na u~enicite od osnovnoto obrazovanie

vo Republika Makedonija

BIOLOGIJA HEMIJA

Lektura:

Zorica Velkova

Grafi~ko i tehni~ko ureduvawe:

Biljana Mihajlovska Beti Lameva

Tira`:

550 primeroci

Pe~ati:

„Grafohartija”

(third international mathematics and science study)za postigawata na u~enicite od osnovnoto...

Documents