Univerza v Mariboru

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za prevodoslovje

Neža Gajšek

PREVODI POIMENOVANJ MITOLOŠKIH BITIJ V ROMANU J. R. R.

TOLKIENA »HOBIT« IN V ISTOIMENSKEM FILMU

TRANSLATIONS OF THE NAMES OF MYTHOLOGICAL CREATURES IN

J. R. R. TOLKIEN'S NOVEL HOBBIT AND IN THE FILM

MAGISTRSKO DELO

Maribor, junij 2015

Univerza v Mariboru

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za prevodoslovje

Neža Gajšek

PREVODI POIMENOVANJ MITOLOŠKIH BITIJ V ROMANU J. R. R.

TOLKIENA »HOBIT« IN V ISTOIMENSKEM FILMU

MAGISTRSKO DELO

Mentorica: doc. ddr. Natalia Kaloh Vid

Maribor, junij 2015

Lektorica:

Anja Mihelič

Prevajalka:

Neža Gajšek, diplomantka medjezikovnih študij – angleščina (UN) in diplomirana

slovenistka (UN)

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici, doc. ddr. Natalii Kaloh Vid, za mentorstvo, vodenje in

strokovno pomoč pri pisanju magistrske naloge.

Posebna zahvala velja moji družini za moralno podporo in spodbudo med

študijem ter med pisanjem magistrske naloge.

In hvala, David, za spodbudo, podporo in ljubezen.

Koroška cesta 160

2000 Maribor, Slovenija

IZJAVA

Podpisana NEŽA GAJŠEK, rojena 8. 9. 1989, študentka Filozofske fakultete

Univerze v Mariboru, študijskega programa 2. stopnje PREVAJANJE –

ANGLEŠČINA IN TOLMAČENJE – ANGLEŠČINA, izjavljam, da je magistrsko delo z

naslovom PREVODI POIMENOVANJ MITOLOŠKIH BITIJ V ROMANU J. R. R.

TOLKIENA »HOBIT« IN V ISTOIMENSKEM FILMU pri mentorici DOC. DDR. NATALII

KALOH VID avtorsko delo.

V magistrskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso

prepisani brez navedbe avtorjev.

______________________

(podpis študenta-ke)

Kraj, Maribor

Datum, 10. 6. 2015

Povzetek

V magistrskem delu je predstavljeno prevajanje poimenovanj mitoloških bitij v

romanu J. R. R. Tolkiena »Hobit« in istoimenskem filmu. Namen je opozoriti na

pomembnost prevajalčevega poznavanja mitologije in preverjanje že obstoječih

prevodov, če le-ti obstajajo, zlasti, kadar gre za dela istega avtorja, književna dela

pa so med seboj tematsko povezana. Velika odstopanja smo opazili med prevodi

poimenovanj bitij v književnem prevodu in podnapisih filma, predvsem smo

prepoznali kontekstualno neustreznost v književnem prevodu. Podrobnejša analiza

je pokazala, da je književni prevajalec »Hobita«, Dušan Ogrizek, pri prevajanju

poimenovanj uporabljal adaptacijo, medtem ko so prevodi v uradnih podnapisih

predvsem sposojenke. V drugem delu magistrskega dela je predstavljena

primerjalna analiza uradnih (profesionalnih) in neuradnih (ljubiteljskih)

podnapisov filma »Hobit: Nepričakovano potovanje«. Predpostavljali smo, da se

bodo največja odstopanja pojavljala v neuradnih podnapisih, predvsem z vidika

slovnice in pomena, ustreznost podnapisov pa smo preverili z upoštevanjem

standardov za podnaslavljanje. Izkazalo se je, da se v neuradnih podnapisih res

pojavlja največ napak, ki so lahko posledica prevajalčevega nerazumevanja

izvirnika in neupoštevanje ciljne skupine, ki ji je končni prevod pravzaprav

namenjen, tj. gledalcem.

Ključne besede: Hobit, mitološka bitja, književni prevod, podnaslavljanje,

standardi podnaslavljanja, neuradni (ljubiteljski) podnapisi

Abstract

In the thesis we focused on the translation of the names of mythological creatures

in J. R. R. Tolkien's novel Hobbit and in the film based on the novel. The primary

intention of the analysis is to demonstrate the importance of translator's

knowledge of mythology and of the existing translations, especially if literary

works share the same theme. We noticed substantial differences in translations of

names of creatures in literary translation and in film's subtitles, particularly

contextually inappropriate expressions in literary translation. A detailed analysis

showed that the Slovene literary translator of Hobbit, Dušan Ogrizek, used

adaptation for translating names of creatures while in subtitles, a professional

translator used mainly borrowed words. In the second part of the thesis we

introduced comparative analysis of professional subtitles and fansubs of the film

The Hobbit: An Unexpected Journey. Our hypothesis was that the greatest

differences would occur in fansubs, mainly from the grammatical and semantical

point of view. We analysed the subtitles according to the subtitling standards. The

results confirmed that the fansubs contain more errors. The latter could be the

consequence of translator's misunderstanding of the original text and non-

compliance to the target group, the viewers.

Key words: the Hobbit, mythological creatures, literary translation, subtitling,

subtitling standards, fansubs

i

KAZALO

1 Uvod ..................................................................................................................... 1

1.1 Namen ........................................................................................................... 2

1.2 Raziskovalne hipoteze ................................................................................... 3

1.3 Metodologija ................................................................................................. 4

1.4 Teoretično ozadje .......................................................................................... 4

1.4.1 Klasifikacija prevajalskih postopkov po Vinayju in Darbelnetu ........... 4

1.4.2 Klasifikacija prevajalskih strategij po Bakerjevi ................................... 6

1.4.3 Klasifikacija prevajalskih metod po Newmarku .................................... 7

1.4.4 Napačen prevod kot posledica nerazumevanja izvirnika ....................... 9

2 Hobit: roman in film .......................................................................................... 10

3 Mitologija ........................................................................................................... 11

3.1 Razvoj in pomen mitologije ........................................................................ 13

3.2 Svetovna mitologija .................................................................................... 15

3.3 Slovenska mitologija ................................................................................... 16

3.4 Mitološka bitja ............................................................................................ 17

4 Mitologija v delu »Hobit« (in »Gospodar prstanov«) ........................................ 21

4.1 Vrste bitij ..................................................................................................... 22

5 Podnaslavljanje .................................................................................................. 26

5.1 Pravila podnaslavljanja ............................................................................... 27

5.2 Prednosti in slabosti podnaslavljanja .......................................................... 36

5.3 Uradni in neuradni podnapisi ...................................................................... 37

5.4 Primerjava poimenovanj v izvirniku in prevodu ......................................... 37

ii

6 Analiza poimenovanj mitoloških bitij ................................................................ 38

7 Analiza podnapisov ............................................................................................ 46

7.1 Pravopisne napake ....................................................................................... 47

7.2 Slovnične napake ........................................................................................ 50

7.3 Napačno razumevanje izvirnika/popolna sprememba v prevodu ............... 53

7.4 Izpuščanje elementov .................................................................................. 60

7.5 Dodajanje elementov, ki jih v izvirniku ni .................................................. 61

7.6 Tujejezični elementi v slovenskih podnapisih ............................................ 65

7.7 Nedosledno prevajanje (dvojne različice prevodov) ................................... 68

7.8 Primeri, kjer se pojavljata vsaj dve omenjeni kategoriji ............................. 70

8 Sklep ................................................................................................................... 82

9 VIRI IN LITERATURA .................................................................................... 85

10 PRILOGE ........................................................................................................... 1

10.1 Lastna imena v knjižnem izvirniku in prevodu ........................................... 1

10.2 Lastna imena v filmu ................................................................................... 1

10.3 Geografska poimenovanja v knjižnem izvirniku in prevodu ...................... 2

10.4 Geografska poimenovanja in pojmi v filmu................................................ 3

10.5 Stvarna lastna imena v knjižnem izvirniku in prevodu ............................... 4

10.6 Stvarna lastna imena v filmu ....................................................................... 4

iii

KAZALO TABEL

Tabela 1: Poimenovanja mitoloških bitij v knjižnem izvirniku in prevodu .......... 38

Tabela 2: Poimenovanja mitoloških bitij v filmu (uradni in neuradni podnapisi) 41

Tabela 3: Analiza poimenovanj bitij v podnapisih: škratje ................................... 42

Tabela 4: Analiza poimenovanj bitij v podnapisih: vilini ..................................... 43

Tabela 5: Analiza poimenovanj bitij v podnapisih: bledi ork ............................... 44

Tabela 6: Analiza poimenovanj bitij v podnapisih: gorski troli ............................ 44

Tabela 7: Analiza poimenovanj bitij v podnapisih: vilinski kralj ......................... 45

Tabela 8: Analiza poimenovanj bitij v podnapisih: vešč ...................................... 45

Tabela 9: Analiza poimenovanj bitij v podnapisih: varg ...................................... 46

Tabela 10: Analiza primerov s pravopisnimi napakami ....................................... 47

Tabela 11: Analiza primerov s slovničnimi napakami .......................................... 50

Tabela 12: Analiza primerov s popolnimi spremembami v prevodu .................... 54

Tabela 13: Analiza primerov z izpuščenimi elementi ........................................... 60

Tabela 14: Analiza primerov z dodanimi elementi v prevodu .............................. 61

Tabela 15: Drugi primer z dodanim elementom ................................................... 64

Tabela 16: Analiza primerov s tujejezičnimi elementi v slovenskem prevodu .... 65

Tabela 18: Analiza primerov z nedoslednim prevajanjem .................................... 68

Tabela 19: Analiza primerov z vsaj dvema kategorijama napak .......................... 71

KAZALO GRAFIKONOV

Grafikon 1: Pogostost kategorij napak oz. sprememb v uradnih in neuradnih

podnapisih ............................................................................................................. 79

Grafikon 2: Pogostost postopkov prevajanja v uradnih podnapisih ..................... 80

Grafikon 3: Pogostost postopkov prevajanja v neuradnih podnapisih .................. 80

Grafikon 4: Analiza prevajalskih postopkov po Vinayju in Darbelnetu ............... 81

1

1 Uvod

Književna dela angleškega avtorja J. R. R. Tolkiena, predvsem trilogija

»Gospodar prstanov« in »Hobit«, so v svetu že zelo dolgo znana ter priljubljena

fantastična literatura. Avtor je v njih ustvaril popolnoma samostojen fantastičen

svet, s svojo mitologijo, zemljevidom Srednjega sveta in celo različnimi jeziki ter

pisavami ras, ki v tem svetu prebivajo. Sloves teh del je dodatno narasel najprej s

filmsko trilogijo »Gospodar prstanov« (2001, 2002 in 2003), nato pa še s trilogijo

»Hobit« (2012, 2013 in 2014).

V magistrski nalogi bomo analizirali spremembe v prevodu, ki se lahko pojavijo

zaradi neustreznega poznavanja mitologije in, posledično, nerazumevanja

izvirnika. Za analizo smo izbrali roman avtorja J. R. R. Tolkiena The Hobbit or

There and Back Again (1999), ki je izšel pri založbi HarperCollins Publishers, in

književni prevod Dušana Ogrizka »Hobit ali Tja in spet nazaj« (2000), izdan pri

založbi Mladinska knjiga. Dodatno smo analizirali uradne (profesionalne) in

neuradne (ljubiteljske) podnapise v prvem filmu »Hobit: Nepričakovano

potovanje« režiserja Petra Jacksona iz leta 2013. Neuradne podnapise je prevedel

avtor, ki se je poimenoval »GG AA MM SS«, medtem ko pri uradnih slovenskih

podnapisih prevajalec ni izpostavljen. Za distribucijo filma na DVD-ju v Sloveniji

je odgovorna družba Con film d. o. o. v Ljubljani, dobavitelj pa je družba

Continental Film, d. o. o. s sedežem v Zagrebu.

V nalogi bomo najprej analizirali poimenovanja mitoloških bitij v književnem

izvirniku in prevodu, te prevode pa bomo primerjali s prevodi poimenovanj v

filmu »Hobit«. Zanimale nas bodo tudi prevajalske rešitve poimenovanj

mitoloških bitij v filmu »Hobit«, saj je književno trilogijo »Gospodar prstanov«

kasneje prevedel Branko Gradišnik, njegove prevode poimenovanj pa so prevzeli

tudi v istoimenski filmski trilogiji. Drugi del naloge predstavlja analiza slovenskih

podnapisov v filmu »Hobit: Nepričakovano potovanje«, in sicer primerjava

neuradnih in uradnih podnapisov.

2

1.1 Namen

Namen magistrskega dela je predstaviti razlike v poimenovanju mitoloških bitij v

romanu J. R. R. Tolkiena »Hobit«, književnem prevodu iz leta 2000 Dušana

Ogrizka, in istoimenskem filmu režiserja Petra Jacksona. Preveriti želimo, kako

dobro prevajalec oz. prevajalci poznajo tujo in domačo mitologijo, da lahko

ustvarijo primeren prevod. Namen je primerjati tudi uradne ter neuradne

podnapise v filmu, predlagati izboljšave, kjer bo to potrebno, opozoriti pa

nameravamo tudi na napake, ki se pojavijo, kadar prevajalec ne upošteva vseh

vidikov in pravil pravilnega in učinkovitega podnaslavljanja.

3

1.2 Raziskovalne hipoteze

V delu nameravamo potrditi sledeče štiri hipoteze, prvi dve se navezujeta na

književni prevod, drugi dve pa na analizo podnapisov:

1 s poglobljeno analizo in primerjavo poimenovanj mitoloških bitij v

romanu, književnem prevodu ter filmu bomo prikazali pomembnost

poznavanja mitologije,

2 prikazali bomo pomembnost usklajenosti izrazov in drugih jezikovnih

elementov, saj so lahko razlike za bralce, ki so si že ogledali film in za

tem prebrali še knjigo, zelo moteče ali pa vsaj nenavadne,

3 s primerjavo uradnih in neuradnih podnapisov bomo pokazali, kako

pomembno je poznati pravila dobrega podnaslavljanja ter kakšne

napake se lahko v nasprotnem primeru pojavijo,

4 predpostavljamo, da se v neuradnih podnapisih pogosteje pojavljajo

predvsem slovnične napake, ne izključujemo pa drugih napak.

4

1.3 Metodologija

Magistrsko delo temelji na primerjalni metodi, in sicer na primerjavi poimenovanj

in prevodov mitoloških bitij v romanu »Hobit« ter filmu »Hobit: Nepričakovano

potovanje«. Pri iskanju primerov smo najprej analizirali izvirnik romana in njegov

prevod ter si ogledali prvi film, najprej z uradnimi, nato pa še z neuradnimi

podnapisi. Pri iskanju primerov v romanu smo se omejili na prvo tretjino vsebine,

ki ustreza vsebini prvega filma »Hobit«. Dodatno smo enaka poimenovanja bitij

preverili še v filmski trilogiji »Gospodar prstanov«, saj nas je zanimalo, po

katerem prevodu so se zgledovali pri prevodu poimenovanj mitoloških bitij v

filmu »Hobit«. Drugi del magistrskega dela predstavlja analiza podnapisov filma

»Hobit«, kjer smo primerjali uradne in neuradne podnapise. Pozorni smo bili

predvsem na napake, ki se lahko pojavljajo pri neuradnih podnapisih, pri čemer

nismo izločevali možnosti, da se lahko napake pojavijo tudi v uradni verziji. Na

koncu, s pomočjo prebrane literature, podamo izboljšane predloge podnapisov,

kjer bi bilo to potrebno.

1.4 Teoretično ozadje

V magistrski nalogi smo se pri analizah (analizi poimenovanj in analizi

podnapisov) opirali na metodologijo prevajanja jezikoslovcev Vinayja in

Darbelneta. Dodatno smo za primere, kjer kategorizacija po Vinayju in

Darbelnetu ne ustreza oz. se izkaže za pomanjkljivo, pregledali in uporabili teoriji

prevajalskih metod Bakerjeve (1992) in Newmarka (1988).

1.4.1 Klasifikacija prevajalskih postopkov po Vinayju in Darbelnetu

Povzetek sedmih prevajalskih postopkov po Vinayju in Darbelnetu smo povzeli

po študijskem gradivu »Književni prevod in prevajanje« (Hribar, 2011):

Sposojenke: Popolnoma poslovenjene občne prevzete besede in podomačena

lastna imena. Nekatere sposojenke lahko s pogosto uporabo postanejo del ciljnega

jezika, nekatere pa sčasoma celo spremenijo svoj pomen (t.i. lažni prijatelji). Med

sposojenke uvrščamo tudi popačene izraze sosednjih jezikov ali t.i. barbarizme

5

(npr. germanizmi, anglicizmi, hrvatizmi ipd.) Poleg njih uporabljamo tudi tujke;

to so deloma poslovenjene občne besede in polcitatna imena. V slovenskih

besedilih lahko uporabljamo tudi citatne besede in besedne zveze, ki niso del

slovenskega jezika, vendar jih je za razumevanje zgodbe in okolja, ki ga le-ta

opisuje, bolje ohraniti (Hribar, 2011: 20).

Kalki/nove domače tvorjenke: Posebna zvrst sposojenk oz. dobesedno

prevedene besede ali besedne zveze iz drugega jezika. Poznamo leksikalne in

strukturne kalke (2011: 23).

Dobeseden prevod: Neposreden prenos izvirnega besedila v slovnično in

idiomatsko ustrezno ciljno besedilo, jezikovno popolnoma podrejeno ciljnemu

jeziku. Dobeseden prevod dobimo, ko dva jezika pripadata isti jezikovni družini

oz. izhajata iz istega kulturnega okolja; pri tem mora nek splošen metalingvističen

koncept obstajati v obeh kulturah oz. morajo miselni postopki (tudi jezikovne

strukture) sovpadati. Če dobeseden prevod ni mogoč, prevajalci običajno

uporabijo metodo posrednega prevajanja (2011: 25).

Transpozicija: Zamenjava ene besedne vrste z drugo, pri čemer se pomen

sporočila ne spremeni (manipulacija slovničnih kategorij). Pri prevajanju ločimo

dve vrsti: obvezno in poljubno (2011: 28).

Modulacija: Manipulacija mentalnih kategorij (sprememba gledišča). Pri

modulaciji gre za komaj opazne razlike, ki nastanejo zaradi različnega dojemanja

resničnosti govorcev različnih jezikovnih in kulturnih skupnosti. Pri prevajanju jo

uporabljamo, kadar dobeseden prevod ali transpozicija predstavljata sicer

slovnično pravilno rešitev, vendar le-ta zveni nenaravno (2011: 31). Vinay in

Darbelnet razlikujeta obvezno in poljubno modulacijo.

Ekvivalenca: Postopek, ko enako ali isto situacijo izrazimo z različnimi

slogovnimi ali strukturnimi metodami. Poznamo sintagmatsko ekvivalenco

(zvočna narava izraza), npr. onomatopeje živalskih ali človeških glasov v

različnih jezikih, najdemo pa jih tudi v idiomih, pregovorih in samostalniških ali

pridevniških frazah (2011: 33–34).

6

Adaptacija: Pojavi se, kadar je vrsta sporočila v izvirnem jeziku neznana v

kulturi ciljnega jezika. V takem primeru prevajalec ustvari novo situacijo, ki čim

bolj ustreza izvirni. Lahko jo obravnavamo tudi kot posebno vrsto ekvivalence, tj.

situacijsko ekvivalenco. Zelo pogosto jo uporabljajo pri prevajanju naslovov

knjig, filmov ipd. (2011: 35–36).

1.4.2 Klasifikacija prevajalskih strategij po Bakerjevi

Baker v delu In Other Words (1992) omenja osem prevajalskih strategij:

Prevod z bolj splošno besedo (nadpomenko): Ena najpogostejših strategij za

številne vrste neekvivalence in neodvisna od jezika. Ta strategija je ustrezna v

večini jezikov, saj hierarhična struktura semantičnih polj ni jezikovno določena

(Baker, 1992: 26).

Prevod z bolj nevtralno/manj ekspresivno besedo: Druga strategija na

semantičnem področju strukture (1992: 28).

Prevod z nadomestitvijo kulturnospecifične prvine: S to strategijo prevajalec

zamenja kulturno specifičen predmet/izraz s predmetom/izrazom ciljnega jezika,

pri tem pa upošteva učinek tega izraza na bralca. S to strategijo je prevedeno

besedilo bolj naravno, razumljivejše in ciljnemu bralcu bolj domače. Prevajalčeva

odločitev, da uporabi to strategijo, je odvisna od tega, do kolikšne mere prevajalcu

to dovoljuje naročnik, in od namena prevoda (1992: 31).

Prevod z uporabo sposojenke ali sposojenke z dodanim pojasnilom: Strategija

se običajno uporablja pri kulturno specifičnih izrazih/predmetih, modernih

konceptih in pri aktualnih besedah (buzz words). Uporaba sposojenk z dodanim

pojasnilom je uporabna, kadar se beseda v besedilu večkrat ponovi. Ob prvi

pojavitvi besede v besedilu je dodano pojasnilo, z naslednjimi pojavitvami pa se

lahko beseda pojavlja brez pojasnil (1992: 34).

Prevod s parafrazo (s podobnimi besedami): Uporablja se, kadar je

izraz/predmet v izvirniku leksikaliziran v ciljnem jeziku, vendar v drugačni obliki,

7

in kadar je pogostost uporabe določene oblike v izvirniku očitno večja kot bi bila

običajno v ciljnem jeziku (1992: 37).

Prevod s parafrazo (z nepovezanimi besedami): Lahko se uporablja, kadar

koncept izraza/predmeta v izvirniku ni leksikaliziran v ciljnem jeziku. Kadar je

pomen izraza/predmeta v izvirniku kompleksen v ciljnem jeziku, se lahko uporabi

strategija prevoda s parafrazo namesto besede s podobnim pomenom. Prevajalec

lahko uporabi to strategijo, kadar želi pomen izvirnika približati ciljnemu bralcu

(1992: 38).

Prevod z izpustom: Drastična strategija, včasih pa je lahko uporabno, da v

nekaterih kontekstih izpustimo besedo ali izraz. Če pomen nekega izraza ni

potreben za razumevanje prevoda, se prevajalci poslužujejo te strategije, da se

izognejo dolgim razlagam (1992: 40).

Prevod z ilustriranjem/opisom: Strategija je lahko uporabna, kadar

izraz/predmet v ciljem jeziku ne ustreza vsem vidikom izvirnega izraza/predmeta,

ustrezni izraz/predmet pa se navezuje na fizičen objekt, ki ga je možno opisati,

zlasti, da se izognemo pretiranemu razlaganju in ohranimo jasnost (1992: 42).

1.4.3 Klasifikacija prevajalskih metod po Newmarku

Newmark v delu A Textbook of Translation (1988) omenja sledeče prevajalske

metode:

Prevod besede za besedo: Pri tej metodi se ohrani besedni red izvornega jezika,

besede so prevedene ločeno glede na njihove najbolj splošne pomene, izven

konteksta, kulturno zaznamovane besede pa so prevedene dobesedno. Metoda se v

glavnem uporablja za razumevanje izvornega jezika ali za analizo težkega

besedila kot predpostopek prevajanja (Newmark, 1988: 45).

Dobeseden prevod: Pri tej metodi so slovnične strukture izvornega jezika

pretvorjene v najbližje ustreznice v ciljnem jeziku, leksikalne besede so prevedene

ločeno, izven konteksta. Tudi ta metoda se uporablja kot predpostopek prevajanja,

pri katerem se izrazijo težave, ki jih bo treba rešiti (1988: 46).

8

Zvesti prevod: Namen te metode je poustvariti natančen kontekstualni pomen

originala znotraj omejitev slovničnih struktur ciljnega jezika. Kulturne besede se

prenesejo, ohranja pa se stopnja slovničnih in leksikalnih nepravilnosti (odklon od

norm izvornega jezika) v prevodu. Ta metoda naj bi bila popolnoma zvesta

namenom in realizaciji besedila pisca izvirnika (1988: 46).

Pomenski (semantični) prevod: Od zvestega prevoda se razlikuje le po tem, da

se v večji meri posveča estetski vrednosti (ohranjanje lepega, naravnega zvoka

besedila izvornega jezika, pri čemer se lahko spremeni pomen, kjer je to mogoče,

pri tem pa se v končanem prevodu ne izpusti nobena asonanca, besedna igra ali

ponavljanje. S to metodo se lahko manj pomembne kulturno zaznamovane besede

prevajajo s kulturno nevtralnimi tretjimi ali funkcionalnimi izrazi in ne s

kulturnimi ustreznicami. Takšen prevod je bolj fleksibilen, dopušča ustvarjalne

izjeme in prevajalcu omogoča, da se vživi v izvirnik (1988: 46).

Adaptacija: Najsvobodnejša oblika prevoda, najpogosteje se uporablja pri

prevajanju dramskih iger (npr. prevajanje komedij in poezije), pri čemer se

običajno ohranijo teme, karakterji in zgodba, kultura izvornega jezika pa se

prilagodi kulturi ciljnega jezika. Besedilo se zato napiše ponovno (1988: 46).

Prosti prevod: Poustvari snov brez namena oz. vsebino brez oblike izvirnika.

Običajno je prevod veliko daljši od izvirnika (1988: 46, 47).

Idiomatski prevod: Poustvarja sporočilo izvirnika, vendar lahko popači različice

pomena z uporabo pogovornih besed in idiomov, čeprav le-ti ne obstajajo v

izvirniku (1988: 47).

Komunikativen prevod: Prizadeva si poustvariti natančen kontekstualni pomen

izvirnika tako, da sta jezik in vsebina sprejemljiva ter razumljiva bralstvu ciljnega

jezika (1988: 47).

9

1.4.4 Napačen prevod kot posledica nerazumevanja izvirnika

Posebej bi izpostavili napačen prevod, ki se glede na pregledano teorijo ne uvršča

v nobeno klasifikacijo.

Do napačnega prevoda lahko pride zaradi različnih dejavnikov, eden od zunanjih

dejavnikov, npr. pri prevajanju podnapisov je kakovost filmskega izdelka oz.

motnje na videoposnetku, ki lahko oslabijo zvočno sled. Največkrat pa je za slab

prevod prisoten človeški faktor. Najpogostejši razlogi za to so:

uporaba spletnih prevajalskih orodij (npr. Google Translate),

zaupanje prevoda osebi, ki pozna tuj jezik, v njem uspešno komunicira, a

nima potrebnega znanja o prevajanju,

napake, slovnične oz. pravopisne, ki so že od začetka prisotne v izvirniku.

(5 Common Translation Mistakes, 2014; Top 3 Reasons You're Doing

Translation Wrong, 2013).

10

2 Hobit: roman in film

»Hobit« je fantazijski roman angleškega pisatelja in profesorja J. R. R. Tolkiena.

Avtor je bil profesor na oxfordski univerzi, jezikoslovec, literarni zgodovinar in

velik poznavalec nordijske oz. skandinavske mitologije. Roman je v osnovi

napisal kot zgodbo za svoje otroke, a je le-ta z objavo postal svetovna uspešnica,

ki je prvi ponatis dočakala že decembra 1937, leta 2012 pa je prišel tudi na

filmska platna.

Roman The Hobbit je prvič izšel 21. septembra 1937 pri založniški hiši George

Allen & Unwin Ltd. Roman je leta 1986 v slovenščino prevedel Dušan Ogrizek.

Leta 2000 je slovenski prevod izšel v prenovljeni izdaji. Zgodba se kronološko

odvija pred trilogijo »Gospodar prstanov« in pripoveduje o hobitu, ki se nehote

znajde sredi velike pustolovščine. Pridruži se druščini škratov, ki si želijo povrniti

kraljestvo, iz katerega jih je pregnal zmaj. Na poti jih čakajo številne nevarnosti,

pomagajo pa jim tudi številna bitja in živali. Ko se končno prebijejo do Samotne

gore in se uspejo znebiti zmaja, se razdivja vojna za zaklad, skrit v gori.

Film režiserja Petra Jacksona z izvirnim naslovom The Hobbit: An Unexpected

Journey in slovenskim prevodom »Hobit: Nepričakovano potovanje« je prišel na

slovenska filmska platna 13. decembra 2012. Pri scenariju so sodelovali Fran

Walsh, Philippa Boyens, Peter Jackson in Guillermodel del Toro, osnova pa je bil

angleški roman Hobbit pisatelja J. R. R. Tolkiena. Film se uvršča v pustolovski in

fantazijski žanr. V nasprotju z romanom je zasnovan kot trilogija in »Hobit:

Nepričakovano potovanje« je prvi del, ki zaobjema vsebino približno tretjine

književnega dela. V filmu se pojavijo tudi odstopanja v vsebini: pojavljajo se

osebe in odseki, ki jih v knjigi ni.

11

3 Mitologija

Mitologija je med nami prisotna že odkar se je pojavil človek. V knjigi »Kratka

zgodovina mitov« Armstrong piše, da se mitologija začne že v starejši kameni

dobi, pri neandertalcih. Mitologija se je skozi tisočletja razvijala in ohranjala z

ustnim izročilom, s pisano besedo ter z umetnostjo. Ljudje so z mitologijo

opisovali zanje pomembne dogodke, ki pa ne predstavljajo zgodovinsko

relevantnih virov niti ne prikazujejo resničnega poteka dogodka. Armstrong v

svoji knjigi zato opozarja, da mitologija ni zgodnja oblika zgodovinopisja, hkrati

pa ne trdi, da so njene pripovedi resnična dejstva (Armstrong, 2005: 15).

Mitologija pravzaprav govori o človeških izkušnjah in je tesno povezana z

obredji.

Mitologija je lahko zelo ohlapen pojem, zato najprej potrebujemo ustrezno

definicijo.

»Slovar slovenskega knjižnega jezika« (SSKJ) izraz mitologija opredeljuje kot

»bajke v celoti, bajeslovje« oz. »veda o tem«.

Mit je v »Slovarju slovenskega knjižnega jezika« definiran kot:

»izročilo, pripoved o nastanku sveta, (nenavadnih) naravnih pojavih,

bogovih in drugih bajeslovnih bitjih«;

»zelo pozitivna, a nerealna predstava o določenih dogodkih, pojavih,

ljudeh«.

V nasprotju s slovarsko definicijo pa avtorja Cavendish in Ling v knjigi

»Mitologija, ilustrirana enciklopedija«, mitologije ne obravnavata kot bajeslovje,

mitov pa ne kot bajke, temveč kot širši, v družbo vkoreninjen element (Cavendish

in Ling, 1988: 8).

V uvodu »Mitologije, ilustrirane enciklopedije« je mit definiran kot »zgodba ali

izročilo, ki naj bi obsegalo temeljno resnico o svetu in človeškem življenju, na

katero v okolju, iz katerega izhaja, gledajo kot na avtoritativno, čeprav njegova

resnica ni ne dobesedna, ne zgodovinska, ne znanstvena.« (1988: 9).

Bellinger v »Leksikonu mitologije« poda še bolj natančno definicijo mitologije:

12

»Beseda mitologija je starogrška zloženka mythología, sestavljena iz besed

mýthos in lógos. Obe pomenita 'beseda, govor o čem'. Medtem ko mýthos izvira iz

indoevropskega korena *meudh-, *mudh- z izvirnim pomenom 'hrepeneti, biti

usmerjen na nekaj' (prim. litov. mausti 'hrepeneti' in praslovansko *myslhti- >

slovensko misliti, 'usmerjati svoj duh na nekaj') in pomeni vse tisto, kar nam ni

neposredno razumljivo, kar je iracionalno, pravljično, nedokazljivo, za čemer

hrepenimo, logos, vsaj od sofistov naprej, zajema področje, ki ga človek lahko z

razumom dojame, pojave, ki so racionalni oziroma – kar že sama beseda pove –

logični.« (Bellinger, 1997: 5).

V »Leksikonu mitologije« pa sta sama pojma mitologija in mit opisana takole:

mitologija (po gr. mýthos légein 'pripovedovati mite'): splošna oznaka za

1) predstavitev nekega mita in pripoved o dogodkih v nadzemskem svetu v

povezavi z zemeljskim; 2) mitične pripovedi ljudstev; 3) znanstvena zbirka,

raziskovanje, primerjava in sistematična predstavitev mitov vseh ljudstev (1997:

303).

mit, mýthos (gr. 'beseda, govor, pripoved, zgodba'), mythus (lat.): 1)

bajeslovna pripoved o izvoru, poteku in koncu človeškega sveta, pa tudi o

nadnaravnih bitjih, kot so bogovi in duhovi, junaki in mešana bitja. Ta pripoved je

dramatizacija in inscenacija, poosebitev in utelesitev procesov, izkušenj in

dogodkov človekovega notranjega in zunanjega sveta. Celota odraža konflikt kot

spopad med dobrim in zlim, ki ga človek doživlja v sebi (npr. kot skušnjavo in

krivdo) in zunaj sebe, a v povezavi s seboj (npr. kot življenje in smrt). Mit je tudi

oblika mišljenja, življenja in izražanja. Z nadindividualnim pomenom in splošno

veljavno izpovedjo za rod, pleme, ljudstvo in skupnost je mogoče razlagati svet in

življenjsko orientacijo; 2) dogodek ali oseba svetovnozgodovinskega pomena, ki

sta postala legenda (1997: 302).

Slednji definiciji sta najbolj dodelani, zato ju bomo upoštevali pri nadaljnjih

omembah pojmov.

13

3.1 Razvoj in pomen mitologije

Čeprav miti predstavljajo zgolj domišljijska izročila o naravi, zgodovini in usodi

sveta, bogov, človeka ter družbe, so se skozi zgodovino ohranjali s

pripovedovanjem, s tem pa so se ohranjale mitologije različnih ljudstev po svetu.

Ljudje so si v preteklosti radi krajšali čas s pripovedovanjem zgodb, ki pa so

najpogosteje temeljile na idejah o nastanku sveta ter o nastanku naravnih pojavov,

ki so bili večinoma posledica dejanja bogov. Danes lahko povsod po svetu

najdemo svojstvene mite oz. mitologije, vsaka pa je po svoje vpeta v kulturo

naroda, iz katerega izhaja. Miti pa niso le stvar človekovih izkušenj v preteklosti,

ampak se pojavljajo tudi sodobnejši miti, kar pomeni, da želimo ljudje tako ali

drugače dokazovati svojo pripadnost svojemu narodu, družbi in na tak način

opravičiti svoj obstoj.

Avtorji in viri različno oblikujejo ter razvrščajo mite. Tako lahko npr. v

predgovoru »Leksikona mitologije« najdemo delitev mitov glede na tematske

kroge:

protološki in eshatološki: pripovedujejo o pračasu in koncu časa,

o časovnem in večnem;

kozmološki: miti o tostranstvu in onostranstvu, nebesih in peklu;

teološki, demonološki in antropološki: govorijo o naravi in

nadnaravi, življenju in smrti, dobrem in zlem, ljudeh in bogovih,

angelih in hudičih, orjakih in pritlikavcih;

soteriološki: o posrednikih, svetnikih in grešnikih, sreči in nesreči,

rešitvi in prekletstvu.

V delu »Mitologija, ilustrirana enciklopedija«, pa se miti delijo na:

verske: sporočajo svete resnice;

družbene;

14

zgodovinske: bogovi nimajo velike vloge in pojasnjujejo

zgodovino ter načelo neke skupnosti, postave, običaja ali

družbenega razvoja;

mite o določenem ljudstvu: v ljudeh zbujajo občutek solidarnosti

in skupne usode, zaupanja in ponosa, npr. miti Rimljanov

večinoma pripovedujejo o zgodovini Rima in so predvsem zgodbe

o morali, ne dejanska zgodovina Rima, medtem ko so verski miti

sposojeni iz grške mitologije ter prilagojeni rimljanski kulturi;

mit o napredku: mit, ki je v veliki meri vplival na odnos in

politični razvoj sodobnega Zahoda;

mit o nekdanji zlati dobi: starejši mit, ki so ga spreobrnili v nov

mit o utopični prihodnosti;

mit o družbeni pogodbi: mit o vzponu demokracije;

mite o vprašanjih in problemih človeškega življenja: ti miti

razlagajo nastanek sveta, človeštva, živali in rastlin ter izvor obeh

spolov; prevladujejo predvsem miti z razlagami o tem, kako so

ljudje dobili ogenj, od kod izvira družba in kako so na svet prišli

delo, starost, bolezni ter smrt;

mite o izvoru: ti miti se razlikujejo glede na konec sveta, od koder

izvirajo; tako se pojavljajo različice o nastanku sveta, ki je nastal iz

temnega kaosa vode, v katerem ni bilo svetlobe, sonca, lune ali

zvezd; po drugih različicah je svet nastal iz kozmičnega jajca, iz

razkosanega trupla boga ali pošasti oz. z ločitvijo neba in zemlje,

ki sta bila prvotno združena, vsem mitom o nastanku sveta pa je

skupno, da se iz kaosa vzpostavi red, človek je ustvarjen iz zemlje,

gline ali blata oz. vznikne iz zemlje;

mite o razlogih, zakaj moramo umreti;

mite o katastrofi: npr. mit o vesoljnem potopu; po nekaterih starih

mitologijah naj bi nas velika katastrofa še doletela (1988: 8–11).

15

Nekateri miti, npr. miti o vprašanjih in problemih človeškega življenja, so se

uporabljali za lajšanje nesreče, bolečine in težav tako, da so na domiseln način

razlagali svet in položaj ljudi. Z nekaterimi miti so npr. odgovarjali na vprašanja,

zakaj moramo umreti, s tem pa so razvijali tudi obrede, ki se v nekoliko drugačnih

različicah uporabljajo še danes.

Armstrong (2005: 11) navaja pet pomembnih resnic o mitu, ki so jih razbrali iz

neandertalskih grobov:

1. Mit skoraj vedno izvira iz izkušnje smrti in iz strahu pred

izumrtjem.

2. Živalske kosti kažejo na to, da je pokop spremljala žrtvena daritev.

3. Neandertalci so se svojega mita spominjali ob grobu, ob koncu

človeškega življenja.

4. Mit ni zgodba, ki bi bila sama sebi namen; uči nas, kako naj se

vedemo.

5. Vsa mitologija govori o drugi ravni, ki obstaja vzporedno z našim

svetom in, ki ga nekako podpira.

3.2 Svetovna mitologija

V vsaki kulturi najdemo svojstveno mitologijo, ki je nastala iz različnih

interpretacij in doživljanj sveta, vendar pa lahko v vseh mitologijah najdemo

skupne točke. Prva je ta, da so se miti razvili iz občutka ljudi, da živijo v svetu, ki

mu vladajo skrivnostne, nečloveške sile, bogovi, duhovi in nadnaravna bitja.

Druga skupna točka je osredinjanje na težave človeškega življenja, na

nepravičnost življenja in na njegove nevarnosti. Pogosti motivi, lahko bi rekli tudi

skupni, v svetovnih mitologijah so največkrat miti o izvoru, miti o vzroku smrti,

miti o velikih in strašnih katastrofah v daljni preteklosti. V slednjih se kot

katastrofa najpogosteje pojavlja velika povodenj, po kateri je bilo potrebno

obnoviti red v svetu oz. svet na novo vzpostaviti. Osrednja mitološka tema pa je

predvsem svet bogov; to je bil osnovni vir, iz katerega so črpale mitologije, iz

16

njega izhajajo obredja in družbene ureditve, ki so se vzpostavljale pred začetkom

moderne, znanstvene dobe.

3.3 Slovenska mitologija

V uvodnem delu »Leksikona mitologije« je podana tudi kratka predstavitev

slovenske mitologije. Slovenci pravzaprav že imamo izraz, ki pomensko ustreza

grški besedi mythología, in sicer »bajeslovje«. Izraz je sestavljen iz samostalnika,

ki je nastal iz glagola bajati (indoevr. *bha- 'govoriti', točneje 'zdraviti z

izgovarjanjem čarodejnih rekov', 'pripovedovati o božanskih rečeh') in iz

samostalnika slovo ('razumljiva beseda', 'govor') (Bellinger, 1997: 8).

V virih se stara slovenska mitologija ni ohranila. Prav tako ni zapisov o nobenem

starem slovenskem bogu. Čeprav lahko strokovnjaki najdejo sledi praslovanske

mitologije v slovenskem ljudskem izročilu, je težava v tem, da tudi praslovanska

mitologija v ožjem pomenu besede ni ohranjena, prav tako ni zapisan niti en

praslovanski, poganski mit. Znanih je samo še nekaj imen visokih bogov

vzhodnih in zahodnih Slovanov. S pokristjanjevanjem so zatrli vso ljudsko

duhovno kulturo, stari bogovi so skoraj popolnoma izginili. Vse, kar je preostalo,

se je obdržalo v številnih poganskih obredih. Slovani so ohranili svoj arhaični

kmečki značaj vse do danes, stara, praslovanska vera, ki je imela velik vpliv na

potek kmečkega gospodarskega leta, pa se je obdržala v obliki obredov za

plodnost njiv in čred. Krščanstvo je imelo velik vpliv na razvoj vere oz. zatiranje

poganske vere, vendar pa vseh obredov in običajev ni uspelo izkoreniniti.

Namesto tega je Cerkev razbila sistem visokih bogov in vzpostavila svoj sistem

krščanstvu manj nevarnih, nižjih demonov in demončkov ter različnih duhov

narave in domačije. Iz tega so se nato razvijale in preoblikovale ljudske predstave

o teh bitjih, ki so se ohranjale skozi ljudsko izročilo. K temu je pripomogel tudi

vpliv sosednjih narodov. Tako imamo v slovenskem bajeslovju bitja, kot so taltoš,

Pehtra-baba, žalik žene in orko, ki so prevzeta iz madžarskega, nemškega in

romanskega izročila. Cerkev pa je ljudskim demonom poskušala dodati lastnosti

krščanskega hudiča (Bellinger, 1997: 8).

17

Bajeslovna bitja, ki so se ohranila v slovenskem ljudskem izročilu, podrobneje

opisuje Goljevšek v knjigi »Med bogovi in demoni« (1988). V delu so opisana

bitja hostnik, pustne šeme, rusa, zeleni Jurij, kresnice, Pehtra-baba, panonske

Lucije, sojenice, rojenice, vilinska bitja, vile, povodni mož, kačja kraljica, škrati,

velikani, vrači in coprnice, kresniki in vedomci, volkodlaki, vampirji ter hudič. Za

potrebe tega magistrskega dela smo pregledali samo bajeslovna bitja, ki jih lahko

vsaj delno primerjamo z mitološkimi bitji v »Hobitu«. Ugotovili smo, da so kljub

podobnemu poimenovanju precejšnje razlike med slovenskimi bajeslovnimi bitji

in Tolkienovimi mitološkimi bitji. Čeprav so nekatera poimenovanja enaka, je

njihov izvor povsem različen. To lahko pripisujemo več dejavnikom:

dejstvu, da je Tolkien ustvaril svojo lastno mitologijo s

kombinacijo več drugih mitologij;

pri prevajanju poimenovanj bitij v slovenščino se uporabljajo že

uveljavljeni izrazi za bajeslovna bitja; nekatera so univerzalna (npr.

zmaj), kjer so glavne značilnosti bitja skupne ali pa vsaj podobne v

različnih mitologijah, druga pa imajo že bajeslovno (mitološko)

zaledje, zato lahko v različnih kulturah ter njihovih mitologijah

naletimo na različna bitja z različnimi lastnostmi (npr. škrati).

3.4 Mitološka bitja

V literaturi najdemo različne interpretacije mitoloških bitij, največkrat s

posrednim opisom vede mitologija, temu pa sledijo opisi bitij. Samo definicijo

mitoloških bitij moramo običajno izluščiti iz vsebine. V osnovi lahko uporabimo

strnjeno definicijo, ki jo povzemamo po članku s spletne strani New World

Encyclopedia:

Mitološko bitje (tudi skrivnostno ali legendarno bitje) je bitje iz

mitologije ali ljudskega izročila. Številna mitološka (ali bajeslovna) bitja

posedujejo nadnaravne sposobnosti (dobre ali slabe), na primer angeli v religiozni

mitologiji. V bitki med dobrim in zlom največkrat najdemo legendarna bitja, ki se

najpogosteje pojavljajo v fantazijski literaturi, običajno s posebnimi nadnaravnimi

18

močmi ter kot varuhi zaklada. Mitološka bitja so pogosto himere (gr. 'pošast,

mešano bitje'), prepoznamo jih po kombinaciji dveh ali več živali, nekatere med

njimi so tudi kombinacije človeka in enega ali več bitij (New World Encyclopedia,

dostop: 2014).

Izvor mitoloških bitij je lahko različen: zmaj in samorog sta na primer bitji, ki

izvirata iz tradicionalne mitologije, medtem ko so bitja iz grške mitologije

najpogosteje povezana z bogovi. Fantastična (pravljična) bitja najdemo večinoma

v pravljicah za otroke, kjer med drugim ponazarjajo moralne vrednote.

Mitologija pozna različne vrste mitoloških bitij, ki so razvrščeni v sledeče glavne

kategorije, ki smo jih povzeli po članku na spletni strani New World

Encyclopedia:

ptice in kače:

npr. bazilisk, kitajski zmaj, zmaj, ognjena ptica, feniks;

jezerske pošasti:

npr. Nessie (Loch Ness), Ogopogo (jezero Okanagan v Kanadi);

orjaška bitja:

npr. Behemot (hebr. 'povodni konj'; jud. 'kopna pošast'), Leviatan (ženska

morska pošast);

himere in hibridi:

o živalski:

npr. grifon/grif (orlova glava in krila ter levje telo), hipogrif

(potomec moškega grifona in kobile), pegaz (krilati konj) in

samorog (konj z rogom na čelu);

o polčloveški:

npr. kentaver (pol človek, pol konj), favn (pol človek, pol kozel),

harpija (ženska glava, ptičje telo), morska deklica (žensko telo do

pasu, ribji rep; tudi morski deček), Minotaver (pol moški, pol bik),

sirena (ženska glava, ptičje telo; sorodnica harpije; s petjem zvablja

v past mornarje), sfinga (lahko ima različne upodobitve, Egipčani

so jo npr. upodabljali s človeško glavo in levjim telesom, medtem

ko so jo Grki upodabljali kot demonsko mešano bitje z žensko

19

glavo in prsmi ter krilatim levjim telesom; v veliko kulturah bitje

predstavlja varuha znanja in govori v ugankah);

človeku podobna bitja:

o škratje (dwarves): pogosti v skandinavski mitologiji, po obliki

podobni človeku, vendar manjši in bolj čokati; po mitologiji naj bi

bili rudarji, inženirji in obrtniki;

o vilini in vilinci (elves): najdemo jih v skandinavski mitologiji in v

ljudskem izročilu severne Evrope; vilini so običajno upodobljeni

kot zelo lepi mladi moški in ženske človeške postave, ki živijo v

gozdovih in drugih naravnih okoljih, običajno tudi zelo dolgo

živijo, lahko so tudi nesmrtni, medtem ko so vilinci majhna

vilinska bitja, lahko so nevidna in največkrat ljudem povzročajo

težave oz. jim nagajajo;

o goblini (goblins): izhajajo iz germanskega in britanskega ljudskega

izročila, vendar ni izrazite podobe tega bitja, opisi se navezujejo

predvsem na lastnosti; goblini naj bi živeli v temnih krajih ali

jamah, so manjši in zlobne narave;

o orki (orcs): različna človeku podobna bitja, najpogosteje se

pojavljajo v zgodbah J. R. R. Tolkiena in podobnih zgodbah;

barbarska in neinteligentna bitja, tudi najbolj nasilna in vojno

razpoložena izmed vseh mitoloških bitij;

o troli (trolls): izvirajo iz Skandinavije, vendar so se razširili v

različne države, njihove legende, ljudska izročila in fantazijo;

imajo različne upodobitve, običajno nevarna, nekoliko večja in

močnejša bitja od ljudi, še zmeraj pa so jim zelo podobna;

o vile (fairies): spiritualna ali nadnaravna bitja iz

vzhodnoevropskega ljudskega izročila;

o palčki (gnomes): skupina bitij, ki običajno opisuje zelo majhne

ljudi, predvsem moške, ki živijo v temnih krajih, npr. v podzemlju,

globoko v gozdovih ali v vrtovih; evropske etnične skupine imajo

tudi posebne legende o palčkih;

20

o nimfe (nymphs): v grški mitologiji pripadnice ženskih bitij narave,

običajno povezane z določenim območjem, npr. gorami, gozdički,

izviri, rekami, dolinami in votlinami ali kot spremstvo določenih

bogov; njihovo moško nasprotje so satiri,

o ogri (ogres): velike in grde človeku podobne pošasti, najpogosteje

jih najdemo v pravljicah in pripovedih; opisani so kot

neinteligentna in nerodna bitja, ki se hranijo s človeškimi žrtvami;

o vampirji (vampires): bitja ljudskega izročila, ki se preživljajo z

življenjsko energijo človeških bitij in/ali živali; običajno so

upodobljeni kot oživljena trupla, ki sesajo in pijejo kri živih bitij;

o volkodlaki (werewolves): v ljudskem izročilu oseba, ki namenoma

(s pomočjo čarovnije) ali pod vplivom prekletstva spremeni svojo

obliko v sivega volka ali volku podobno bitje, običajno ob polni

luni;

o gremlini (bitje angleškega ljudskega izročila), leprechaunski

škratje (irska mitologija), nixi (priljubljen izraz za vodne duhove v

germanski in skandinavski mitologiji, ki lahko spreminjajo obliko),

vilinci (pixies) (bitja angleškega ljudskega izročila; pogosto

navihana), valkire (valkyries) (skandinavska mitologija, stnord.

valkyrja, 'zbiralka padlih', deviške bojevnice, ki odločajo o tem,

kdo bo padel v bitki) jeti, Bigfoot;

druga bitja:

npr. Kerber (Cerberus), (večglavi, običajno troglavi pes, ki v grški in

rimski mitologiji straži vrata podzemlja), kelpie (nadnaravni vodni konj iz

keltskega ljudskega izročila, ki spreminja obliko; po izročilu naj bi strašil

po škotskih in irskih rekah ter jezerih).

21

4 Mitologija v delu »Hobit« (in »Gospodar prstanov«)

Tolkien je v svojih delih ustvaril svojevrstno mitologijo s kombinacijo

staronordijske, starogermanske in staroangleške književnosti oz. mitologije. Tako

je predstavil povsem nov, umetno ustvarjen mitološki oz. fantazijski svet, ki je

postal skoraj kulten. Tolkienovo mitologijo zelo dobro in enostavno povzema delo

»Tolkienov svet: vodnik po rodovih in krajih Srednjega sveta« avtorjev

Hanrahana ter McKinstryja. Delo je v slovenščino prevedla Sabina Tamše.

V Srednjem svetu, kjer se zgodba »Hobita« (in »Gospodarja prstanov«) odvija, se

prebivalstvo deli na svobodne rodove in Sovraga. Poimenovanje svobodni rodovi

predstavlja vse rase, ki so se upirale in borile proti Sovragu, ki je želel zasužnjiti

vsa bitja Srednjega sveta, medtem ko Sovrag predstavlja Saurona, izvor vsega zla,

in bitja (rase), ki mu služijo v zasužnjevalnem pohodu nad drugimi rasami. Med

svobodnimi rodovi naj bi se pred davnimi časi na obrežju jezera (pod zvezdami)

najprej pojavili vilini (ali t. i. Prvorojenci), katerih plemena so dolgo hodila po

svetu. Nekateri vilini so ostali v gozdovih Srednjega sveta, drugi pa odpluli v

Neumrljive dežele (Hanrahan, McKinstry, 2012: 6). Naslednji so se pojavili

škratje in entje; prvi so rojeni iz kamna, drugi iz lesa, ustvarili pa so jih Valarji

(božanstva, ki so bdela nad Srednjim svetom). Škratje so se naselili v gorah, kjer

so kopali zlato in druge dragocene rudnine, medtem ko so entje skrbeli za divje

gozdove. Prvi ljudje naj bi se pojavili s sončnim vzhodom in čeprav so bili

številčnejši kot druge rase, so imeli krajšo življenjsko dobo. Nekateri ljudje so bili

nezaupljivi in so se raje izogibali vilinom, drugi pa so se od njih učili, z

združitvijo ljudi in vilinov pa je nastala rasa polvilinov. Izvor hobitov naj bi bil

nejasen, morda so bili sorodniki ljudi, sčasoma pa so se od njihovega rodu

oddaljili, postali so manjši in spretnejši.

Na drugi strani je Sovrag, ki si je želel podjarmiti vse svobodne rodove,

predstavljal zlo silo. Na vrhu je bil Sauron, t. i. Temni vladar, ki je po

večstoletnem mirovanju znova vstal, da bi zasužnjil druga živa bitja. Njegovo

moč je predstavljal Edini Prstan, ki je bil dolgo časa izgubljen, in če bi prišel

zopet v roke Saurona, bi le-ta verjetno uspel izpeljati svoje zle namene. Njegovo

22

vojsko so sestavljali orki in goblini, vargi in podobna zla bitja. Pod njegovim

vplivom so bili tudi ljudje iz vzhodnih dežel. Njegovi najzvestejši služabniki so

bili t.i. Prstanovi besi ali Nazguli, ki jih je nadzoroval s pomočjo svoje volje in

Edinega Prstana. Tako je obvladoval njihove Prstane Mogote.

4.1 Vrste bitij

Svobodni rodovi:

Hobiti: imenovani tudi polovnjaki, saj so merili polovico človeške višine, živeli

pa so na mirnem podeželju Šajerske v hobitinah z okroglimi vrati in okni, ki so jih

vgradili v pobočja. Šajerska se je nahajala na severu Srednjega sveta in je nekoč

spadala pod Severno kraljestvo Arnor. Proti koncu Tretjega veka so imeli

pomembno vlogo v zgodovini Srednjega sveta. Označevala so jih vedrost,

kodrasti lasje in dlakava stopala. Hodili so bosi; na ta način so se premikali skoraj

neslišno. Uživali so v dobri hrani, glasbi in gostijah ter se niso pretirano zanimali

za probleme preostalega Srednjega sveta. Bili so zelo miroljubni in večinoma niso

iskali pustolovščin, kljub temu pa so, ko je bilo potrebno, premogli tudi veliko

poguma. Nekateri med njimi so bili deležni velikih pustolovščin.

V romanu in filmu »Hobit« osrednjo vlogo igra hobit Bilbo Bisagin, ki je bil med

svojimi rojaki zelo spoštovan, vendar je zapustil svoje udobno domovanje v

Bisaginem koncu in se odpravil iskat zaklad skupaj z veščem in skupino škratov.

Svoj pustolovski duh je domnevno podedoval po materi, Beladoni Tukovi. Po

Gandalfovem predlogu se je udeležil škratjega pohoda na goro Erebor, kjer so

želeli osvojiti nazaj svojo očetino, ki jim jo je odvzel pohlepni zmaj. Pri tej

pustolovščini je imel vlogo zmikavta, ukradel pa naj bi arhkamen, ki si ga je

skupaj z drugim zakladom prilastil zmaj. Med vsemi prigodami je našel čaroven

prstan, s katerim je postal neviden. Ni pa vedel, da je našel prav Edini Prstan, ki je

vsakega, ki ga je nosil, skušal, vendar pa je bil hobit edini med bitji, ki se je lahko

dlje časa upiral zli moči Prstana.

Škratje: bili so ponosni in skrivnostni rod, ki je v svojih gorskih dvoranah redko

sprejemal goste. Bili so odlični obdelovalci kovin in kamna; iz zlata so izdelovali

23

nakit, iz železa pa so kovali meče. Izmed vseh kovin pa so najbolj cenili mithril,

kovino, ki so jo lahko našli samo v rudnikih Morije. Iz mithrila so izdelovali

verižne srajce, ki so bile veliko trpežnejše in lažje od železnih. Znani so bili po

svojih veličastnih podzemnih mestih. Škratje so imeli dolge brade, bili so čokate

postave in močni. Njihova običajna bojna oprava je vključevala sekire z dolgimi

ročaji in bojna kladiva oz. sekire ter čelade iz mithrila.

V »Hobitu« osrednjo vlogo igrajo škrat Thorin Hrastoščit in skupina dvanajstih

škratov, ki so si zadali nalogo, da poskusijo ponovno osvojiti in povrniti veličino

davno izgubljenega škratovskega kraljestva Erebor v Samotni gori. Thorinovi

predniki so nekoč vladali kot Kralji pod Goro, dokler niso njihovi zakladi

privabili zmaja Smauga, v napadu preživeli škratje pa so se bili prisiljeni

razkropiti po svetu. Trinajst škratov se je tako nekega večera prikazalo na vratih

Bilba Bisagina, da bi jim pomagal pri njihovi nalogi.

Vilini: najstarejši rod in hkrati tudi najimenitnejši. Bili so nesmrtni, vendar jih je

po tisočih letih bivanja v Srednjem svetu prevzela žalost, zato so odpluli na

Skrajni zahod v Neumrljive dežele. Živeli so v velikih gozdnih kraljestvih

Mrkolesja in Loriena, kjer so bili varno skriti pred Sauronovim pogledom in

mračnimi silami. Največja domovanja vilinov v Tretjem veku so bila Lorien,

Razendel, Mrkolesje in Sivi pristani. Vilini so bili tudi prvi, ki so se uprli Sovragu

in so se že na tisoče let bojevali proti orkom, goblinom in drugimi temačnimi bitji.

Vilinski bojevniki so izvrstni lokostrelci in mojstri v mečevanju.

V nekaterih primerih so se ljudje in vilini zaljubili; iz njihovih zvez se je nato

razvil rod polvilinov. Polvilini so tako podedovali lastnosti obeh rodov (po

vilinski strani nesmrtnost, po človeški pa umrljivost) in so lahko izbirali, za katero

se bodo odločili. Polvilin je bil tudi Elrond (Elrond Polvilin), ki je živel v

Razendelu, kamor so se zatekli škratje, Bilbo in Gandalf po napadu vargov.

Vešči: čeprav so bili na videz zelo podobni ljudem, so bili v resnici nadzemska

bitja. Na svet so jih poslali Varuhi sveta, t.i. Valarji, da bi s svojimi močmi

nadzorovali prodor Sauronovega zla. Vešči so bili prav tako kot vilini nesmrtni.

24

Na svet je bilo poslanih pet veščev: dva Modra vešča, ki sta izginila na vzhodu,

Radagast Rjavi, Saruman Beli in Gandalf Sivi.

V filmu se pojavijo trije vešči: Gandalf, Radagast in Saruman, medtem ko se v

romanu pojavlja samo Gandalf.

Gandalf Sivi: večinoma je oprezal po svetu, pri tem pa je veliko pozornost

posvečal preučevanju hobitov, njihovih spretnosti in vrlin. Odkril je, da se Sauron

skriva v Dol Guldurju in ga s pomočjo drugih veščev pregnal. Vendar je bilo že

prepozno, saj se je Sauron že vrnil v svojo trdnjavo v Mordorju.

Radagast Rjavi: živel je v Rhosgoblu na obrobju Mrkolesja in je bil bolj kot ostali

vešči povezan z naravo, govoril pa je tudi skrivni jezik ptičev in zveri. Znal naj bi

tudi prevzeti podobo katere koli živali.

Saruman Beli: bil je najmodrejši med vešči in tudi njihov vodja. Med vsemi je

najbolj poznal Sauronove skrivnosti, kar ga je kasneje pokvarilo in namesto da bi

si prizadeval za poraz Saurona, ga je hotel nadomestiti.

Sovrag:

Sauron: največji sovražnik Srednjega sveta. To je starodavni demon, ki si je

prizadeval podrediti vsa živa bitja. Svoje načrte in spletke je koval ves Drugi in

Tretji vek. Na začetku je za uresničevanje svojih načrtov prevzemal različne

oblike, nato pa je v Drugem veku skoval Edini Prstan, da bi z njegovo pomočjo

zasužnjil vse svobodne rodove Srednjega sveta. Z Edinim bi nadzoroval vse

Prstane Mogote, ki so jih imeli vodje svobodnih rodov, a ta načrt se mu je

ponesrečil in Edini je izginil. Sauron se je za več stoletij potuhnil v Dol Guldurju,

t.i. hrib čarovništva, da bi pridobil nazaj svoje moči in poiskal Edini Prstan.

Orki: poleg goblinov eden izmed najbolj okrutnih rodov. Živeli so v temi in so,

ker so sovražili sonce, svobodne rodove napadali ponoči. Največ orkov je živelo v

Mordorju in v senci Barad-dura. Mordorski orki so bili večji in močnejši od

gorskih goblinov, imeli so tudi boljše orožje, rezila pa so bila pogosto premazana

s strupom. Gorske gobline so pogosto uporabljali za izvidnike in zasledovalce.

25

Goblini: prav tako kot orki so bili okrutni in podivjani ter niso marali svetlobe.

Živeli so predvsem v gorah Meglenega gorovja ali v opuščenih rudnikih.

Vargi: zlobni demoni, ki so prevzeli podobo volkov. Bili so pametni in pretkani,

živeli pa so ob reki Anduin. Skupaj z goblini so napadali svobodne rodove.

Troli: bitja, ki niso bila najbolj pametne narave. Bili so okorni in so bolj slabo ali

skoraj nič obvladali jezik ljudi. Nekateri so se naučili nekaj jezika, ki so ga

uporabljali orki, skalni troli, ki so živeli na Zahodu, pa so govorili spačeno obliko

sogovorščine (Gradišnik, 2004: 239). Ob stiku s sončno svetlobo so se spremenili

v kamen. Obstajale naj bi različne vrste trolov: skalni, jamski (naj bi bili še najbolj

človeški), hribovski, trolovski ljudje (mešanci) in Olog-haiji (2004: 239).

V filmu druščina naleti na tri gorske trole, ki jih skoraj pojedo, a jih v zadnjem

trenutku ob sončnem vzhodu reši Gandalf. Troli se spremenijo v kamen, škratje,

Bilbo in Gandalf pa najdejo trolovski brlog/trolovino, kjer naletijo na nenavaden

trolski plen: tri meče vilinske izdelave. Prvi meč je vzel Thorin Hrastoščit.

Imenoval se je Orkrist, kar je v sindarinskem jeziku vilinov pomenilo Sekač

orkov. Drugi meč, imenovan Glamdring, je vzel Gandalf. V sindarinščini je to ime

pomenilo Tolkač sovragov. Tretji meč oz. vilinsko bodalo je Gandalf podaril

Bilbu. V bližini orkov ali goblinov se je modro svetlikalo. Bilbo ga je poimenoval

Želo.

26

5 Podnaslavljanje

Podnaslavljanje (ali podnaslovno prevajanje) je eno od dveh najpogostejših oblik

avdiovizualnega prevajanja v Sloveniji (druga oblika je sinhronizacija). Definicija

po Karamitroglouju določa podnaslavljanje kot prevajanje govorjenega (ali

zapisanega) izvirnega besedila v avdiovizualnem izdelku v vizualno podobo

zapisanega besedila v ciljnem jeziku, ki se običajno nahaja na dnu zaslona.

Poznamo dve vrsti podnaslavljanja: znotrajjezikovno, ki pomeni zapisovanje

govorjenega jezika znotraj izvirnega jezika (npr. slovenskega), predvsem za

potrebe gluhonemih ljudi ali ljudi z okvarjenim sluhom. Uporablja se pri

predvajanju televizijskih oddaj. Druga oblika, nadnaslavljanje (ang. surtitling), se

uporablja predvsem v gledališču in operi. Druga vrsta pa je medjezikovno

podnaslavljanje, prevajanje izvirnega jezika v ciljni jezik v obliki sočasnega

zapisanega besedila avdiovizualnega izdelka. Končni rezultat je kombinacija

zapisanega besedila in gibljive slike (filma).

Osebi, ki razume tuj jezik ali ga pisno in govorno obvlada, se morda zdi, da

prevajanje oziroma v tem primeru, prevajanje podnapisov, ni tako težko. Tuji

jeziki so nam dostopnejši, zahvaljujoč internetu in globalizaciji, ki sta dva od

glavnih razlogov, da smo v nenehnem stiku z drugimi državami. Posel in trgovina

sta poskrbela, da se ljudje naučijo vsaj enega tujega jezika. Mlajše generacije, ki

so obdane z raznovrstnimi tehničnimi napravami, se zelo hitro znajdejo v stiku s

tujim jezikom, saj je tehnološki razvoj tako napredoval, da ga jezik (predvsem

razvoj terminologije) težko dohaja. Na spletu in v poslu je v ospredje prišla

angleščina, ki se vse bolj udejstvuje kot univerzalni sporazumevalni jezik. Zato

nas ne preseneča, da vse več ljudi meni, da obvladajo tuj jezik (na primer

angleščino). Veliko študijske literature je napisane kar v tujem jeziku; eden izmed

razlogov je tudi, da so tovrstni prevodi, in posledično končni izdelki (npr. knjiga),

dragi. Veliko študentov se, če ne prej, med študijem znajde v položaju, ko si

morajo tujo literaturo »prevesti« v svoj jezik, bodisi zaradi lažjega razumevanja

bodisi zaradi študijskih potreb (izpiti v tujem oz. maternem jeziku). Omeniti velja

tudi, da na internetu najdemo številne uporabne programe, spletne strani in celo

prevajalska orodja, ki nam lahko pri tem pomagajo. Tako se zgodi, da postanejo

ljudje samozavestni o svojem znanju jezika in celo v sposobnost, da se lahko,

27

opremljeni z znanjem jezika, pridobljenim iz različnih medijev (npr. filmov),

internetom, spletnimi slovarji ter prevajalskimi orodji, lotijo kakršnega koli

besedila v tujem jeziku in ga razumljivo prevedejo v materni jezik ali celo v tuj

jezik. Pri tem pa pogosto spregledajo delo, ki ga je potrebno vložiti v sam prevod.

Ni dovolj samo znanje jezika ali izjemna iznajdljivost pri iskanju ustreznega

izraza, prevajalec mora najprej obvladati materni in tuj jezik, upoštevati pa mora

tudi številne druge ključne dejavnike, če želi ustvariti uspešen prevod. V tem

oziru je podnaslavljanje prav tako ali pa celo še bolj zahtevno. Prevajalec

podnapisov se ne srečuje samo z golim besedilom. Prav tako kot obstajajo pravila

in napotki za prevajanje različnih vrst besedil, tako obstajajo pravila za prevajanje

podnapisov, ki pa so še vedno nekoliko ohlapna.

5.1 Pravila podnaslavljanja

Pravila podnaslavljanja povzemamo po članku A Proposed Set of Subtitling

Standards in Europe - Towards a Standardisation of Subtitling Practices in

Europe: Guidelines for Production and Layout of TV Subtitles avtorja

Karamitroglouja, v katerem predlaga standarde podnaslavljanja v Evropi. Članek

je bil objavljen na spletni strani Translation Journal. V članku avtor ponuja

smernice za bolj standardizirano podnaslavljanje. V magistrski nalogi omenjamo

le najpomembnejše vidike, ki smo jih obravnavali v analizi. Te so:

1. Prostorska razporeditev

a. položaj na zaslonu:

Podnapisi se naj nahajajo na spodnji strani zaslona, kjer najmanj motijo dogajanje

v filmu (1/12 nad spodnjim robom zaslona). Prav tako naj imajo podnapisi nekaj

prostora (1/12) na levi in desni strani zaslona, saj tako gledalec lažje spremlja tako

film kot podnapise. Podnapise v zgornji del zaslona postavite le v najnujnejših

primerih, kadar je dodan vizualni material (npr. jezikovni), ki je nujen za

razumevanje filma in se nahaja na spodnjem delu zaslona (kjer bi običajno bili

podnapisi).

28

b. število vrstic:

Naenkrat se lahko predvajata največ dve vrstici podnapisov. Tako bodo podnapisi

zasedali samo 2/12 prostora na zaslonu. V primeru enovrstičnega podnapisa naj

le-ta zaseda spodnjo od dveh vrstic, saj bo tako manj motil film v ozadju.

c. postavitev besedila:

Besedilo podnapisov naj bo postavljeno na zgoraj omenjenem položaju. Večina

dogajanja v filmu se nahaja v centru zaslona, gledalcu pa ne bo treba dolgo iskati

podnapisa. Izjema je v primeru dvojnega besedila (izmenjavanje dialogov, ki so

označeni s pomišljaji in se pojavijo hkrati v dvovrstičnih podnapisih), ki naj bo

poravnano z levim robom zaslona.

d. število znakov na vrstico:

Vsaka vrstica podnapisov naj vsebuje okoli 35 znakov. Tako lahko prilagajamo

ustrezen del prevoda govorjenega besedila in zmanjšamo potrebo po krajšanju in

izpuščanju izvirnika. Povečanje števila znakov, npr. več kot 40 znakov na vrstico

podnapisa, zmanjša razločnost (legibility) podnapisov, saj se s tem zmanjša tudi

pisava.

e. vrsta črk (typeface):

Uporabljajte črke brez okrasnih črtic (serif), saj sicer pretirana

okrašenost/kompleksnost pisave zmanjša razločnost besedila v podnapisih. Vrsta

črk kot npr. Helvetica (Verdana) in Arial ustrezata tem merilom.

f. barva pisave in ozadja:

Znaki naj bodo bledo bele barve (ne snežno bele), saj bi preveč bliskajoč odtenek

utrujal gledalčevo oko. Podnapisi naj bodo na prosojnem sivem okvirčku (ghost

box) in neobrobljeni. Dokazano je, da ljudje lažje beremo, če je besedilo na

mirujočem in ne na spreminjajočem/premikajočem se ozadju. Poleg tega pa je

siva barva očesu nevtralna in daje vtis, da ne popolnoma blokira slike v ozadju.

29

2. Trajanje podnapisov

a. trajanje celih dvovrstičnih podnapisov (najdaljše dovoljeno

trajanje):

Dokazano je, da je hitrost branja »povprečnih« gledalcev (starih med 14–65, iz

višjega-srednjega družbeno-izobraženega razreda) besedila s povprečno

zahtevnostjo (kombinacija formalnega in neformalnega jezika) v razponu med

150–180 besed na minuto, tj. med 2 ½–3 besed na sekundo. To pomeni, da lahko

celi dvovrstični podnapis, ki vsebuje 14–16 besed, ostane na zaslonu najdlje

nekoliko manj kot 5 ½ sekund. Ta čas bi v resnici morali razširiti na približno 6

sekund, ker možgani potrebujejo približno ¼–½ sekunde, da začnejo obdelovati

podnapis. Poleg tega pa je enako pomembno, da isti podnapis na zaslonu ne

ostane več kot 6 sekund, saj bodo predvsem hitri bralci začeli ta podnapis brati še

enkrat. Avtor članka poudarja, da je povprečna hitrost branja otrok (starih 6–14)

približno 90–120 besed v minuti. Tako je potrebno podnaslavljanje in trajanje

podnapisov ustrezno prilagoditi glede na ciljno skupino gledalcev.

b. trajanje celega enovrstičnega podnapisa (najdaljše dovoljeno

trajanje):

Sklepali bi, da je trajanje celega enovrstičnega podnapisa s 7–8 besedami

približno 3 sekunde, vendar je v resnici 3 ½ sekunde. Do tega pride zaradi na

videz večje količine besedila pri dvovrstičnih podnapisih, ki opozarjajo na

pospešeno hitrost branja. Pri enovrstičnem podnapisu se ta mehanizem ne sproži.

Ponovno je potrebno paziti na čas trajanja in prikaza podnapisa.

c. trajanje enobesednega podnapisa (najkrajše dovoljeno

trajanje):

Najkrajše trajanje enobesednega podnapisa je najmanj 1 ½ sekunde, ne glede na

zahtevnost besede. Krajše trajanje od priporočenega se bo odražalo zgolj kot

preblisk na zaslonu, kar je moteče za gledalčevo oko.

30

d. začetni čas (leading-in time) podnapisa:

Podnapisov ne vnašajte sočasno z izgovorjenim govorom, temveč ¼ sekunde

kasneje. Testi so pokazali, da možgani potrebujejo ¼ sekunde, za zaznajo začetek

govora in povedejo oko gledalca proti dnu zaslona, kjer pričakujejo podnapise.

Podnapis, ki se pojavi sočasno z govorom, pa gledalčevo oko preseneti s

pobliskom in zmede možgane za približno ½ sekunde, pozornost pa preskakuje

med vstavljenim besedilom podnapisa in govorjenim besedilom v filmu brez

osredinjene pozornosti na eno ali drugo.

e. končni čas (lagging-out time) podnapisa:

Podnapisi na zaslonu ne smejo ostajati več kot dve sekundi po končanem govoru,

čeprav v tem času ni govora. Podnapisi naj odražajo govorjeno besedo čim bolj

zvesto, tako vsebinsko kot časovno. Če so podnapisi dlje časa na zaslonu, lahko to

sproži nezaupanje do (kakovosti) podnapisov, saj bi gledalci ugotovili, da se

prikazani podnapisi ne ujemajo z izgovorjenim besedilom ob času, ko je bilo le-to

izgovorjeno.

f. časovni razmik med dvema zaporednima podnapisoma:

Med dvema zaporednima podnapisoma naj bo ¼ sekunde zamika; tako se boste

izognili »prekrivanju« podnapisov. Časovni presledek je potreben, da možgani

zaznajo konec podnapisa kot dela jezikovne informacije in začetek/pojavitev

drugega. Če tega ne upoštevate, gledalčevo oko ne bo zaznalo spremembe in

pojavitve novega podnapisa, zlasti, če je le-ta enako dolg kot predhodnji.

3. Ločila in način pisave

a. tri pike na koncu (sequence dots/ending triple dots) {…}:

Uporabljajte jih takoj za zadnjim znakom podnapisa (brez presledka), kadar poved

podnapisa ni dokončana v istem podnapisu, temveč se nadaljuje v naslednjem. Tri

pike na koncu označujejo nedokončano poved, oko in možgani gledalca pa tako

pričakujejo nadaljevanje. Brez kakršnih koli ločil za zadnjim znakom ni tega

očitnega signala, zato gledalec potrebuje več časa, da dojame vsebino,

31

nadaljevanje pa je bolj nepričakovano. Ker imajo tri pike na koncu tako utrjen

pomen nedokončanosti, mora biti uporaba le-teh pri nakazovanju nadaljevanja

misli ali nedokončanega govora primerno omejena.

b. tri pike na začetku (linking dots/starting triple dots) {…}:

Uporabljajte jih neposredno pred začetkom prvega znaka podnapisa (brez

presledka, prvi znak pa z malo tiskano črko), kadar podnapis napoveduje

nadaljevanje predhodno nedokončane povedi. Če nadaljevanja predhodnega

podnapisa ne označite ustrezno, možgani potrebujejo dlje časa, da prepoznajo

podnapis kot nadaljevanje prejšnjega. Tri pike na začetku zaradi njihovega

specifičnega namena vedno uporabljajte v zvezi s tremi pikami na koncu.

c. pike {.}:

Piko uporabljajte takoj za zadnjim znakom podnapisa (brez presledka), da

nakažete konec povedi v podnapisu. Oko gledalca bo zaznalo konec povedi in se

bo lahko zopet posvetilo sliki. Če na koncu povedi ni pike ali treh pik, bo gledalec

težje prepoznal konec podnapisa.

d. pomišljaji in vezaji {-}:

Pomišljaji se uporabljajo pred prvim znakom vsake vrstice dvovrstičnega

podnapisa (vsakič s presledkom) in nakazujejo izmenjavo govorcev, npr. v

dialogu; lahko se pojavljajo samo v enem podnapisu (»statično dvojno besedilo«)

ali pa se replike govorcev izmenjavajo (»dinamično dvojno besedilo«). Kadar

pomišljaje uporabljate za povezovanje besed kot vezaje, vmes ne vstavljajte

presledkov.

e. vprašaji {?} in klicaji {!}:

Uporabljajte jih, da ustrezno nakažete vprašanje ali poudarek kot v tiskanem

besedilu. Postavite jih takoj za zadnjim znakom podnapisa (brez presledka).

32

f. dvojni narekovaji {» «}:

Uporabljajo se naj za označevanje citiranih informacij kot v tiskanem besedilu.

Tudi te uporabljajte previdno.

g. vejice {,}, dvopičja {:} in podpičja {;}:

Uporabljajte jih, da nakažete kratek premor pri branju. V nasprotju s pikami, tremi

pikami na koncu, klicaji in vprašaji, ki jih uporabljamo za zaključek povedi v

podnapisu, tega ne smemo narediti z vejico, dvopičjem ali podpičjem. S tem bi

nesorazmerno podaljšali premor med dvema podnapisoma, kjer bi gledalci

pričakovali le kratek premor. Ločila uporabljajte previdno.

h. ležeča pisava:

V podnapisih jo uporabljajte, ko želite prikazati vir govorjenega besedila, ki ni na

zaslonu (npr. glas nekoga, ki razmišlja, govori po telefonu na drugi strani ali

pripoveduje). Uporabljate jo lahko tudi za ohranjanje besed v tujem jeziku.

i. besedilo v ležečem načinu v narekovajih {» «}:

Ležečo pisavo v narekovajih uporabljajte za označevanje prenosa javnih medijev,

tj. govorjeno besedilo, ki prihaja iz vira izven zaslona in naslavlja skupino ljudi

(npr. TV, radio, zvočnik). Uporabljate jo lahko tudi za zapis besedila pesmi.

j. velike (upper-case) in male (lower-case) tiskane črke:

Uporabljajo se naj enako kot v tiskanem besedilu. Podnapisi, napisani s samimi

velikimi črkami se naj uporabljajo za napise ali naslov (tj. zapisan znak, ki se

pojavi na zaslonu).

k. okrepljena pisava in podčrtana pisava:

V podnaslavljanju nista dovoljeni.

33

4. Urejanje v ciljnem besedilu

a. iz enovrstičnega v dvovrstični podnapis:

Bolje je, da dolg enovrstični podnapis razdelite v dvovrstičnega in ustrezno

razdelite besede v vsaki vrstici. Oko in možgani gledalcev dvovrstične podnapise

obravnavajo kot okorne in posledično pospešijo branje.

b. razčlenitev/razdelitev besedila na največje enote (segmentation

at the highest nodes):

Besedilo podnapisov naj bo razčlenjeno na največje možne skladenjske enote. To

pomeni, da bi idealno vsak prikazani podnapis vseboval eno celo poved.

c. razčlenitev in dolžina vrstic:

Zgornja in spodnja vrstica dvovrstičnega podnapisa naj bosta po dolžini čim bolj

enaki in sorazmerni, saj je oko gledalca bolj prilagojeno na branje besedila v

pravokotni kot trikotni obliki. Temu je tako, ker je tudi običajno besedilo

natisnjeno v pravokotni obliki (v stolpcih oz. na straneh).

d. govor in povedi v podnapisih:

Vsaka izgovorjena enota naj bi se idealno odražala v povedi podnapisa. Gledalci

pričakujejo pravilno in zvesto predstavitev izvirnega besedila in eden izmed

osnovnih načinov, da to lahko preverimo, je, da opazujemo, če število

izgovorjenih enot sovpada s številom povedi v podnapisih. Povedano drugače, ko

gledalci zaznajo konec izgovorjene enote govorca v filmu, pričakujejo, da bodo

tudi v podnapisih videli zaključeno poved, preden se začne nova. To je tudi

razlog, da se poskušamo čim bolj izogibati povezovanju dveh ali več izgovorjenih

enot v eno poved podnapisa.

e. več kot ena poved v istem podnapisu:

Podnapis ne sme imeti več kot dve povedi. Če upoštevamo princip razčlenitve na

največje enote, mora vsaka poved zavzemati eno vrstico, ne glede na to ali

ustrezajo izgovorjenim enotam istega govorca (monolog) ali različnih govorcev

(dialog). Če gre za monolog, naj bodo vrstice postavljene na sredino kot običajni

34

podnapisi. Če gre za dialog, vrstice poravnamo na levo in pred njih postavimo

pomišljaje (»dvojno besedilo«).

f. izpuščanje jezikovnih prvin izvirnika:

Odločitev, katere dele informacij boste izpuščali oz. vključevali, naj bo odvisna

od relativnega prispevka teh informacij za razumevanje ciljnega filma kot celote.

Prevajalec podnapisov naj ne poskuša prenesti vseh informacij, čeprav bi bilo

prostorsko in časovno izvedljivo. Prevajalec naj zato poskuša ohranjati ravnovesje

med ohranjanjem največ izvirnega besedila (bistveno za razumevanje jezikovnega

dela ciljnega filma) in omogočanjem zadostnega časa, da lahko oko obdela

preostale nejezikovne zvočne in vizualne elemente (bistveno za

razumevanje/spoštovanje estetskega dela ciljnega filma).

Jezikovne kategorije, ki jih lahko v podnapisih izpustite, so:

i. brezpomenski izrazi (padding expressions) (npr. you know, well, as I

say itd.):

Ti izrazi so najpogosteje pomensko prazni, v govoru pa pogosto ohranjajo potek

pogovora;

ii. izrazi odzivanja (npr. yes, no, ok, please, thanks, thank you,

sorry):

Te izraze prepoznava in razume večina Evropejcev, kadar so razločno izgovorjeni,

zato jih lahko v podnapisih tudi izpustimo. Kadar pa niso razločno izgovorjeni ali

pa so uporabljeni s slengovskimi izrazi, z neformalnimi ali pogovornimi

različicami (npr. yup, nup, okey-dokey, tha itd.), niso tako prepoznavni ali

razumljivi; v tem primeru jih vključimo v podnapise.

35

g. ohranjanje jezikovnih prvin izvirnika:

Jezikovne prvine izvirnika, ki jih gledalci lahko enostavno prepoznajo in

razumejo, ni le potrebno ohranjati v podnapisih, če se pojavljajo v kontekstu

neprepoznavnih prvin, ki lahko zabrišejo pomen izgovorjenega, temveč morajo

biti prevedeni besedo za besedo. Te prvine so največkrat lastna imena (npr.

zemljepisna imena, npr. Los Angeles, Afrika itd.) ali prvine, ki si jih je ciljni jezik

neposredno sposodil oz. posodil izvirnemu jeziku ali pa imata oba jezika skupne

izraze, ki sta jih prevzela iz tretjega jezika (npr. izraz »matematika« si delijo

angleščina, francoščina in grščina). Psihološke raziskave so pokazale, da kadar

gledalci prepoznajo tovrstne jezikovne prvine, pričakujejo, da se le-te točno,

dobesedno in prevodno ustrezno pojavijo tudi v podnapisih. To se zgodi zato, ker

v možganih gledalcev nenehno deluje mehanizem preverjanja, ki nato vzbuja sum,

da prevod izvirnega besedila ni ustrezno zastopan v podnapisih, če niso narejeni

po sistemu beseda za besedo.

h. spreminjanje stavčnih struktur:

Enostavnejše skladenjske strukture so krajše in enostavnejše za razumevanje kot

kompleksne, zato naj prevladajo v podnapisih. Tako boste ustvarili ravnovesje

med pomenskimi (ohranjanje pomena izvirnika), pragmatskimi (ohranjanje

funkcije izvirnika) in stilističnimi vidiki (ohranjanje stilitičnih lastnosti izvirnika).

Kategorije kompleksnih skladenjskih struktur lahko nadomestite s

poenostavljenimi na sledeče načine:

pasivno obliko stavka nadomestite z aktivno;

negativne izraze s pozitivnimi;

časovne podredne stavke s časovnimi predložnimi zvezami;

relativne stavke s prilagojenimi samostalniki;

podvojene glagole z vrzeljenjem (glagolska elipsa);

povedne pragmatične prošnje z neposrednimi vprašalnimi povedmi;

povedne pragmatične zahteve z neposrednimi velelnimi povedmi.

Vseeno pa v nekaterih primerih ne moremo drugače kakor da obdržimo daljše

strukture, ker le-te olajšajo miselne procese.

36

i. kulturnospecifični jezikovni elementi:

Za prenos kulturno določenih jezikovnih elementov ni standardiziranih smernic,

obstaja pa pet možnih nadomestnih rešitev za takšen prenos:

1. kulturni prenos;

2. transpozicija;

3. transpozicija z razlago;

4. nevtralizacija (navadna razlaga),

5. izpust.

Katero od teh alternativnih možnosti boste izbrali, je odvisna od kulturno

določenega elementa, prav tako pa tudi od konteksta, jezikovne ali nejezikovne

slušne oz. vizualne okoliščine.

5.2 Prednosti in slabosti podnaslavljanja

V primerjavi z drugimi oblikami avdio-vizualnega prevajanja je podnaslavljanje

veliko cenejše in tudi hitrejše kot npr. sinhroniziranje. Prevajalci podnapisov za

svoje delo potrebujejo računalnik in ustrezno programsko opremo, medtem ko pri

sinhronizaciji poleg prevajalca potrebujemo tudi igralce, ki s svojimi glasovi v

ciljnem jeziku nadomestijo glasove igralcev v izvirnem jeziku. Igralce pa je treba

plačati. Prevedeni podnapisi so tudi bolj pristni kot sinhronizacija ali glasovno

prekrivanje (t.i. voice over), saj s podnapisi veliko težje manipuliramo izvirno

besedilo. Gledalci še vedno slišijo govor v izvirnem jeziku, hkrati pa lahko

spremljajo podnapise v ciljnem jeziku in lažje opazijo, če je prevajalec uspešno

opravil svojo nalogo ali ne. Nasprotno pri sinhronizaciji tega ne moremo vedeti,

saj avdio-vizualni izdelek popolnoma prilagojen ciljnemu jeziku. Slednja lastnost,

sočasna prisotnost izvirnega in ciljnega jezika, je lahko tudi učni pripomoček za

učenje tujega jezika. Po drugi strani pa mora prevajalec pri podnapisih večkrat

krajšati besedilo zaradi časovnih in prostorskih omejitev, še vedno pa ohrani

37

osnovni pomen. Druga slabost je tudi, da mora gledalec pozornost razdeliti med

slušni, vidni in bralni del, kar je lahko zelo naporno (Kaloh Vid, 2011).

5.3 Uradni in neuradni podnapisi

Glavna razlika med uradnimi in neuradnimi podnapisi je, da so uradne podnapise

prevedli izkušeni prevajalci, medtem ko neuradne podnapise prevajajo laični

gledalci, ki sicer poznajo jezik, nimajo pa nujno ustreznega znanja o drugih

vidikih podnaslavljanja. Uradne podnapise vidimo na televiziji, v kinu in v filmih

na DVD-jih, neuradne podnapise pa običajno najdemo na internetu.

5.4 Primerjava poimenovanj v izvirniku in prevodu

Poimenovanja mitoloških bitij smo najprej primerjali med književnim izvirnikom

Hobbit in slovenskim prevodom prevajalca Antona Ocvirka, nato pa v podnapisih

istoimenskega filma, in sicer med uradnimi ter neuradnimi podnapisi. Največje

razlike smo ugotovili pri primerjavi književnih del. Pri tem je potrebno omeniti

tudi, da isti slovenski prevajalec ni prevajal trilogije »Gospodar prstanov«; le-te je

dve leti kasneje v slovenščino ponovno prevedel Branko Gradišnik. Razlike med

prevodi mitoloških bitij so zato precej opazne. Videti je, da je Anton Ocvirk

izraze prevajal v skladu z že uveljavljenimi izrazi v slovenskem bajeslovju, pri

nekaterih je izrazita starinska nota. Nasprotno je Branko Gradišnik uporabil

drugačen pristop in pri prevajanju upošteval tudi tujo mitologijo. Njegov prevod

so upoštevali tudi pri prevajanju podnapisov filmske trilogije »Gospodar

prstanov« in kasneje pri filmski »trilogiji« »Hobit«.

38

6 Analiza poimenovanj mitoloških bitij

Analizo začenjamo s primerjavo poimenovanj bitij v romanu in književnem

prevodu. Izbrane primere smo nato pregledali iz teoretičnega in praktičnega

vidika.

Tabela 1: Poimenovanja mitoloških bitij v knjižnem izvirniku in prevodu

Hobbit or There and Back Again

(J. R. R. Tolkien)

Hobit ali Tja in spet nazaj

(prevod Dušan Ogrizek)

hobbit hobit

orcs grdini (orki – tako so jih imenovali

hobiti1)

(hobgoblin) ni prevoda

goblins grdini

Great Goblin Veliki grdin

dwarves škrati

elves vilinci

trolls ajdi

giants velikani

stone-giants kamniti velikani

dragon zmaj

wizard čarovnik

warg varg

eagles orli

Lord of the Eagles Vladar orlov

Elvenking Vilinski kralj

Med primerjavo izvirnika in prevoda smo najprej opazili prevode bitij, ki so se

močno razlikovali od prevodov, ki smo jih videli v filmu »Hobit«. V nasprotju z

izrazi, ki so se uveljavili v filmu, književni izvirnik na začetku ponuja komentar o

nekaterih vrstah bitij, natančneje o »orkih« (orcs), za katere avtor navaja, da jih

tako imenuje rod, imenovan »hobiti« (hobbits), vendar jih zaradi morebitne

1 Opomba avtorja v J. R. R. Tolkiena uvodu romana Hobbit or There and Back Again

39

zamenjave z drugim imenom za kite ubijalce, orke, raje imenuje goblins.

Slovenski prevajalec je v tem oziru zvesto sledil izvirniku (dobeseden prevod),

vendar so ponekod vidna odstopanja. V sledečih primerih je prevajalec po teoriji

Vinayja in Darbelneta uporabil postopek adaptacije, saj je angleški izraz

nadomestil z najbližjim, a ne najuspešnejšim izrazom v slovenščini ter tako

priredil situacijo ciljnemu jeziku:

1. Orcs, v slovenskem prevodu »grdini«, omenjen je tudi izraz »orki«,

vendar, kot že zgoraj omenjeno, sta se tako avtor romana kot prevajalec

izrazu izognila zaradi dvoumnosti besede. Sama angleška beseda je

omenjena samo v začetni spremni besedi, vendar avtor v nadaljevanju

uporablja samo izraz goblins; enkrat je omenjen še izraz hobgoblins, ki pa

se prav tako pojavi samo enkrat, v slovenskem prevodu pa niti ni omenjen.

Avtor in, posledično, prevajalec, sta tako uporabljala en sam izraz, morda

kot nadpomenko, za skupino bitij, ki niso marala dnevne svetlobe in so se

zadrževala v podzemlju, če pa so že šla na plano, so to počela ponoči ali v

zavetju sence. Po značaju so to zelo agresivna bitja, ki so na videz izjemno

neprijetna, grda. Slednje je najverjetnejši razlog, da se je prevajalec odločil

uporabiti izraz »grdini«. SSKJ namreč geslo »grdin« označuje kot redek

izraz za »grdobo, grdeža«.

2. Goblins, nadomestni izraz za orcs, je prevajalec prav tako prevedel

»grdini«. To poenotenje je moteče že zato, ker bodo osebe, ki so si

ogledale film »Hobit« in trilogijo »Gospodar prstanov«, morda tudi prvič

prebrale knjige. V filmu sta rasi »orkov« in »goblinov« izrazito ločeni.

Oba izraza je uporabil prevajalec Branko Gradišnik v prevodu književne

trilogije »Gospodar prstanov«, uporabili pa so ju tudi v vseh filmih,

posnetih po književnih predlogah. Po izvoru sta izraza sposojenki iz

angleščine, ki sta bili poslovenjeni. Pri branju slovenskega prevoda

romana »Hobit« lahko zato bralec naleti na veliko presenečenje, saj mu

bodo slovenska poimenovanja nenavadna. Čeprav sta besedi »ork« in

»goblin« sposojenki iz tujega jezika, že na videz dajeta občutek tesnobe in

temačnosti, medtem ko beseda »grdin« ne vzbuja tolikšnega odpora.

40

3. Elves je prevajalec prevedel kot »vilinci«. Podobno kot v primeru z

»goblini« in »orki« (»grdini«), tudi tukaj ne bi takoj vedeli, za katera bitja

gre. V »Hobitu« in »Gospodarju prstanov« gre za raso, ki je na svetu že od

samega začetka, pripadniki so nesmrtni ter običajno zelo modri. Po

velikosti in izgledu so podobni ljudem, nekoliko jih izdajajo le ošiljena

ušesa. V filmih so poimenovani »vilini«. Če jih primerjamo z opisom

vilinskih bitij v delu Goljevšek, bi jih lahko primerjali z »elfi«, vendar so

opisi vilinskih bitij v njeni knjigi veliko bolj kompleksni. Vsekakor pa jih

ne moremo enačiti z vrsto »vilinskih bitij«, katerih poimenovanje je izbral

prevajalec. Slovenska beseda »vilinec« je že v osnovi pomanjševalnica. V

angleščini je izraz elf zelo splošen, lahko bi ga prav tako v grobem

obravnavali kot nadpomenko, ustreznica v slovenščini pa bi bila »vilinska

bitja«. Izbira primernega izraza v prevodu je nato odvisna od sobesedila. V

drugih literarnih delih izraz »vilinci« običajno opisuje manjša bitja s

posebnimi sposobnostmi, lahko imajo krila, ni pa nujno. Do ljudi so lahko

prijazni ali pa zelo nadležni.

4. Trolls so v slovenščino prevedeni kot »ajdi«. Tudi v tem primeru gre za

postopek adaptacije, in sicer je to starinski slovenski izraz, pod katerim si

brez podrobnejšega opisa ne znamo predstavljati, za katera bitja gre. V

SSKJ sta pod geslom »ajd« zapisana dva pomena: 1) pogan in 2) redko

velikan. Dodana je še etnološka razlaga, ki pravi, da so »ajdje po ljudskem

verovanju velikani, ki so živeli pred človeškim rodom.« Ta razlaga je zelo

skopa, poleg tega pa ne ustreza bitjem, ki jih opisuje Tolkien. Ustreznejši

izraz, ki ga najdemo tudi v drugi literaturi, je »troli«. Edina lastnost, ki bi

jo troli lahko delili z velikani, je, da so večji, vendar ne večji od velikanov.

Za trole je značilno tudi, da niso najbolj pametna bitja in jih je enostavno

prelisičiti. Bojijo se sončne svetlobe, saj jih spremeni v kamen.

5. Dwarves se v slovenskem prevodu pojavljajo kot »škrati«. Izraz je

prilagojen slovenskemu okolju in ljudskemu izročilu (adaptacija), po drugi

strani pa je lahko pomensko varljiv. V SSKJ pod geslom »škrati«, tudi

»škratje« najdemo sledeče pomene:

41

v pravljicah zelo majhnemu moškemu podobno bradato bitje,

navadno nagajivo;

kip ali podoba, ki to bitje predstavlja;

ekspr. zelo majhen človek;

ekspr. poreden, neugnan otrok;

evfem. hudič.

V tem primeru bi še najbolje sovpadal tretji pomen, saj je ljudstvo

»škratov« po velikosti manjše od navadnih ljudi, vendar pa niso tako

majhni kot škrate opisuje ljudsko izročilo.

V književnem prevodu smo prepoznali še druge postopke, ki jih opisujeta Vinay

in Darbelnet, in sicer sposojenke (»hobit«, »varg«) ter dobeseden prevod

(»velikani«, »kamniti velikani«, »zmaj«, »čarovnik«, »orli«). Prevajalec bi lahko

primere, ki smo jih uvrstili v kategorijo adaptacija, prav tako prevedel s

sposojenkami, ki bi v sobesedilu bolje zvenele.

V drugem delu analize smo analizirali prevode poimenovanj bitij v uradnih in

neuradnih podnapisih.

Tabela 2: Poimenovanja mitoloških bitij v filmu (uradni in neuradni podnapisi)

The Hobbit An Unexpected

Journey

Hobit Nepričakovano

potovanje (uradna verzija)

Hobit Nepričakovano

potovanje (neuradna

verzija)

hobbit hobit hobit

orcs orki orki

dwarves škratje palčki

dragon zmaj zmaj

elves vilini vilenjaki; vilinci

pale orc bledi ork orjaški ork; veliki ork

trolls troli troli

mountain trolls gorski troli planinski troli

elven king vilinski kralj vilenjaški kralj

wizard vešč čarovnik

warg varg warg

42

giants velikani velikani

stone-giants kamniti velikani kamniti velikani

goblins goblini goblini

Pri analizi prevodov bitij v filmu smo pričakovali, da bodo največja odstopanja v

neuradnih podnapisih. Neuradne podnapise običajno prevajajo ljubiteljski

prevajalci, ki dobro razumejo tuj jezik. Programska oprema in prevajalska orodja

so na internetu lahko dostopna; praktično lahko vsak, ki ima nekaj prostega časa,

na svoj računalnik namesti vse potrebno in se loti prevajanja. Izkušeni in tudi

malo manj izkušeni prevajalci pa vedo, da to ni tako preprosto. Ljubiteljski

»prevajalci« imajo sicer dober namen, vendar pozabljajo ključno dejstvo: čeprav

razumejo jezik, to ne pomeni, da poznajo vse elemente izvirnega jezika in niti, da

bodo tuj jezik uspešno prenesli v ciljni (običajno materni) jezik. Prevajalec mora

biti pozoren na to, da bo uporabil primerne ustreznice, sicer tvega, da bo prevod

izpadel smešno oz. neustrezno kontekstu. Pri tem pa je pomembno, da upošteva

tudi pravila podnaslavljanja.

1. Dwarves

Tabela 3: Analiza poimenovanj bitij v podnapisih: škratje

Izvirnik Uradni podnapisi Neuradni podnapisi

dwarves škratje palčki

Prevajalec neuradnih (ljubiteljskih) podnapisov je uporabil izraz »palčki«, ki pa v

tem kontekstu ni ustrezen. Palčki so pravljična bitja, podobna majhnim možicem z

bradami in kapami, kakršne vidimo v podobi kipcev na vrtovih. Prevod se nikakor

ne ujema s podobo rodu, ki je opisan v »Hobitu«, pravzaprav je prav nasproten.

Rasa dwarves opisuje pripadnike ljudstva, ki je po velikosti sicer manjši od rase

ljudi, vendar še vedno večji od klasične podobe palčkov. Gre za ponosno, trmasto,

samovoljno in vzdržljivo ljudstvo, ki večino svojega časa posvetu rudarjenju in

obdelovanju kovin. Čeprav v nekaterih pravljicah (npr. v Sneguljčici) tudi

zasledimo, da palčki delajo v rudniku, le-ti rude oz. dragih kamnov nadalje ne

obdelujejo. Gledalci so nad takim prevodom lahko presenečeni. Že res, da je

43

angleški izraz večpomenka, saj se lahko v tej obliki pojavlja tako z enim kot

drugim pomenom (palčki ali škrati oz. škratje), vendar dober prevajalec ve, kateri

izraz v ciljnem jeziku najbolje ustreza določenemu namenu. Ljubiteljski

prevajalec, po drugi strani, prevaja po svojem občutku oz. iz nabora besedišča, ki

ga pozna. To pa je lahko včasih precej oddaljeno od dejanskega konteksta. V tem

primeru je prevajalec uradnih podnapisov uporabil postopek adaptacije, medtem

ko je ljubiteljski prevajalec uporabil modulacijo, saj si je izraz razlagal po svoje.

2. Elves

Tabela 4: Analiza poimenovanj bitij v podnapisih: vilini

Izvirnik Uradni podnapisi Neuradni podnapisi

elves vilini vilenjaki; vilinci

V tem primeru se v neuradnih podnapisih prevod izraza elves pojavlja kar v dveh

različicah. To lahko le dodatno zmede in razdraži gledalca. Dodatna slaba stran je

tudi, da je prevajalec ponovno uporabil (v obeh primerih) neustrezna izraza, ki

pomenita drugačno vrsto bitij. »Slovar slovenskega knjižnega jezika« izraz

»vilenjak« definira kot človeka z nadnaravnimi močmi in ki je običajno varovanec

vil. Izraz »vilinec« običajno opisuje majhno bitje s posebnimi sposobnostmi

navihane narave, po nekaterih izročilih lahko imajo tudi krila. Teoretično pa je

lahko problematično tudi z vidika števila znakov. Pri podnapisih je število znakov

še posebno pomembno. V eni vrstici je lahko največ 40 znakov (vključno s

presledki). To pomeni, da je iznajdljivost prevajalca pri podnaslavljanju ključnega

pomena: najti mora ustrezen izraz v ciljnem jeziku, paziti mora na število znakov,

pri tem pa še paziti, da je vsebina podnapisa ustrezna. V tem primeru oba izraza,

»vilinci« in »vilenjaki«, teoretično, praktično kot tudi vsebinsko ne ustrezata.

Prevajalec neuradnih podnapisov je ponovno uporabil modulacijo, ki se je še

enkrat izkazala za neuspešno. Izraza sta lahko v primeru, da bi primanjkovalo

število znakov v podnapisu, predolga. Nasprotno je prevajalec uporabil dobeseden

prevod, »vilini«, ki veliko bolje sovpada z vsebino.

3. Pale orc

44

Tabela 5: Analiza poimenovanj bitij v podnapisih: bledi ork

Izvirnik Uradni podnapisi Neuradni podnapisi

pale orc bledi ork orjaški ork; veliki ork

Tukaj gre bodisi za preslišanje angleškega izraza pale (bled) bodisi je prevajalec

uporabil opisne izraze. Podobno kot v prejšnjem primeru je prevajalec tudi tukaj

uporabil dva različna izraza, ki pa sta zopet moteča za osebe, ki razumejo jezik in

preberejo takšne podnapise. Rešitvi sta zopet lahko predolgi. V uradnih

podnapisih imamo kombinacijo dobesednega prevoda (»bledi«) in sposojenke

(»ork«), ki vsebinsko popolnoma ustreza, medtem ko pri neuradnih podnapisih

zasledimo prosti prevod (Newmark), tj. da si prevajalec po svoje razlaga vsebino

oz. besede, ki jih sliši.

4. Mountain trolls

Tabela 6: Analiza poimenovanj bitij v podnapisih: gorski troli

Izvirnik Uradni podnapisi Neuradni podnapisi

mountain trolls gorski troli planinski troli

V neuradnih podnapisih je prevajalec uporabil prevod »planinski troli«. Še en

primer, ki ga lahko uvrstimo med predolge; besedna zveza vsebuje kar 15 znakov.

Nasprotno je prevajalec v uradnih podnapisih uporabil izraz »gorski troli«, ki šteje

12 znakov. Na videz je razlika samo v treh znakih, vendar je pri podnapisih to

veliko. Prevajalec podnapisov mora zato poznati čim več sopomenskih izrazov v

ciljnem jeziku. Iz teoretskega vidika imamo v uradnih podnapisih ponovno

kombinacijo dobesednega prevoda (»gorski«) in sposojenke (»troli«), v neuradnih

pa modulacijo.

45

5. Elven king

Tabela 7: Analiza poimenovanj bitij v podnapisih: vilinski kralj

Izvirnik Uradni podnapisi Neuradni podnapisi

elven king vilinski kralj vilenjaški kralj

V tem primeru se je prevajalec odločil za rešitev »vilenjaški kralj«, ki je v

primerjavi z besedno zvezo »vilinski kralj« nenavadna. Videti je, da je prevajalec

za osnovo izpeljevanja uporabil besedo »vile« oz. »vilenjak«, ne »vilini«.

Besedna zveza z vidika konteksta ni ustrezna; takoj opazimo, da je drugačna in

nas zmoti pri gledanju (ter branju). V uradnih podnapisih imamo dobeseden

prevod, v neuradnih pa modulacijo.

6. Wizard

Tabela 8: Analiza poimenovanj bitij v podnapisih: vešč

Izvirnik Uradni podnapisi Neuradni podnapisi

wizard vešč čarovnik

Izraz wizard ima v slovenščini več sopomenk. V uradnih podnapisih je prevajalec

uporabil izraz »vešč«. SSKJ izraz definira kot pridevnik, ki opisuje osebo, ki zna

dobro, praktično opravljati kako dejavnost. V našem primeru je izraz »vešč«

samostalnik, ki pomeni osebo s posebnimi (čarovnimi) sposobnostmi. Z drugimi

besedami, čarovnika. Prevajalec uradnih podnapisov je uporabil postopek

transpozicije, saj je z uporabo prvotno pridevniške besede opisal osebo oz.

samostalniško besedo. Prevajalec je tako spremenil slovnično kategorijo, ohranil

pa osnovni pomen pridevniške besede. »Ljubiteljski« prevajalec je uporabil

dobeseden prevod. Kot že omenjeno, je v podnapisih vsak znak pomemben, zato

je prevod »vešč« bolj smotrn in omogoča več manevrskega prostora za prevajalca.

46

7. Warg

Tabela 9: Analiza poimenovanj bitij v podnapisih: varg

Izvirnik Uradni podnapisi Neuradni podnapisi

warg varg warg

V tem primeru je razlika samo v zapisu, vendar si prevajalci vedno prizadevamo

za rabo slovenskih ali vsaj poslovenjenih izrazov. Uporaba tujk v podnapisih ali

vsaj tujejezični zapis tako o prevajalcu podaja določeno sliko. Bodisi prevajalec

neuradnih podnapisov ni seznanjen z že obstoječimi prevodi bodisi se mu je

angleški izraz zdel edina rešitev. Kljub temu mora prevajalec poiskati ustrezno

rešitev v ciljnem jeziku in če je to materni jezik, si mora prizadevati toliko

močneje. Prevajalec neuradnih podnapisov tega ni upošteval. V uradnih

podnapisih pa je prevajalec uporabil sposojenko, ki je, čeprav nakazuje na tujo

besedo, ortografsko prilagojena.

7 Analiza podnapisov

V tem poglavju podajamo primerjalno analizo uradnih in neuradnih podnapisov

filma »Hobit: Nepričakovano potovanje«. Primere iz zbranega gradiva bomo

analizirali na osnovi predlaganih smernic za standardiziranje podnaslavljanja, ki

smo jih povzeli v podpoglavju »Pravila podnaslavljanja«. Pozorni smo bili

predvsem na število znakov, razporejenost vrstic, rabo besed in drugih slovničnih

elementov ter stavčno strukturo. Izbrane primere smo dodatno analizirali po

metodologiji Vinayja in Darbelneta. Za boljšo preglednost smo primere razdelili v

kategorije sprememb oz. zdrsov, ki smo jih opazili v neuradnih podnapisih in ki se

najpogosteje pojavljajo.

47

7.1 Pravopisne napake

Pri pregledu podnapisov smo najprej opazili, da se predvsem v neuradnih

podnapisih pogosto pojavljajo napake. V spodnji tabeli podajamo primere, kjer so

najbolj izrazite pravopisne napake.

Tabela 10: Analiza primerov s pravopisnimi napakami

1 A once mighty people brought low.

Nekdaj mogočno ljudstvo

je globoko padlo.

Nekoè močan narod,

je zdaj padel nisko.

Št. vrstic 2 2

Št. znakov 40 (23+17) 38 (18+20)

Vrsta prevajalskega

postopka (Vinay in

Darbelnet)

dobeseden prevod

modulacija

Vrsta napake oz.

spremembe

pravopisne napake

Št. napak 3

Opis nepravilna raba vejice;

napačen zapis besede

»nizko«;

znak è namesto č

Predlagana izboljšava

2 If we can find it. The dwarf's doors are invisible when closed.

Če ga bomo našli. Škratja

vrata

so nevidna, ko so zaprta.

Èe nam ga uspe najti, vrata

palèkov

so ne vidna ko so zaprta.

Št. vrstic 2 2

Št. znakov 56 (31+25) 60 (35+25)

Vrsta prevajalskega

postopka (Vinay in

Darbelnet)

prva poved: modulacija

druga poved: dobeseden

prevod

dobeseden prevod;

modulacija

Vrsta napake oz.

spremembe

pravopisne napake

Št. napak 3

48

Opis nepravilen zapis besede

»nevidna«;

manjkajoča vejica;

znak è namesto č

Predlagana izboljšava

3 Stand by the gray rock when the thrush knocks.

»Postavi se k sivemu

kamnu,

ko potrka drozg,

Stoj zraven sivega kamna

ko drozd potrka.

Št. vrstic 2 2

Št. znakov 43 (27+16) 40 (24+16)

Vrsta prevajalskega

postopka (Vinay in

Darbelnet)

modulacija;

dobeseden prevod

dobeseden prevod

Vrsta napake oz.

spremembe

pravopisne napake

Št. napak 2

Opis manjkajoča vejica;

nepravilen zapis besede

»drozg«

Predlagana izboljšava

4 A box without hidges, key or lid /…/

Škatlica okrogla

brez oken in vrat,

Škatla brez lkjuèla in

pokrova,

Št. vrstic 2 1

Št. znakov 34 (16+18) 31

Vrsta prevajalskega

postopka (Vinay in

Darbelnet)

ekvivalenca

dobeseden prevod

Vrsta napake oz.

spremembe

pravopisne napake

Št. napak 2

Opis nepravilen zapis besede

»ključa«;

49

znak è namesto č

Predlagana izboljšava

5 Tell me, Gandalf, did you think these plans and schemes of yours /…/

Povej, Gandalf, si mislil,

da boš lahko neopaženo

Povej mi Gandalf, ali si

mislil

da bodo naèrti in tvoje

spletke,

Št. vrstic 2 2

Št. znakov 48 (26+22) 63 (31+32)

Vrsta prevajalskega

postopka (Vinay in

Darbelnet)

dobeseden prevod;

ekvivalenca

dobeseden prevod

Vrsta napake oz.

spremembe

pravopisne napake

Št. napak 2

Opis manjkajoči vejici;

znak è namesto č

Predlagana izboljšava Povej, Gandalf, si mislil, da boš lahko neopazno /…/

Analiza je potrdila, da se največ napak pojavlja v neuradnih podnapisih. Tovrstne

napake lahko gledalca zmedejo in namesto, da bi samo prebral podnapise brez

večjih težav, tako pozornost namenja zaznani napaki. Naši možgani nato želijo

popraviti napako in prepoznati pomen, pri tem pa zamudijo nadaljevanje

podnapisa, prav tako pa niso več pozorni na samo dogajanje v filmu. Gledalec

tako ne more uživati ob gledanju filma.

Najpogostejše pravopisne napake so manjkajoče ali nepotrebne vejice in

nepravilno zapisane besede. Opazili smo tudi, da se v neuradnih podnapisih

pojavlja znak è namesto č. Slednja nepravilnost se pojavlja v celotnih neuradnih

podnapisih. V podnapisih je lahko vsak znak obremenilen, saj moramo upoštevati

največje priporočeno število znakov, ki jih gledalčevo oko še uspe zaznavati oz.

jih lahko gledalec pravočasno prebere. Pričakovali smo, da bo število znakov

večje v neuradnih podnapisih, a se je izkazalo, da so v navedenih primerih večje

število znakov imeli uradni podnapisi. Manjše število znakov se je posledično

50

odražalo v večjem številu napak, v tem primeru pravopisnih. Pri primerjavi

prevajalskih postopkov po Vinayju in Darbelnetu smo ugotovili, da se v uradnih

podnapisih najpogosteje pojavljajo postopki dobesednega prevoda, ekvivalence in

tudi modulacija, medtem ko se v neuradnih podnapisih najpogosteje pojavlja

dobeseden prevod in modulacija.

7.2 Slovnične napake

V podnapisih smo poleg pravopisnih opazili tudi slovnične nepravilnosti. V

kategoriji slovničnih napak smo upoštevali spremembe oz. napake, ki se

pojavljajo na ravni stavka, tj. nepravilne slovnične oblike besed (nepravilno

spreganje, sklanjanje, nedoločna namesto določna slovnična oblika oz. neustrezna

glagolska oblika glede na kontekst) in neustrezne oblike stavkov, npr. pasivna

oblika stavkov ali posnemanje angleške stavčne strukture, ki v slovenskem jeziku

izpade nerodno.

Tabela 11: Analiza primerov s slovničnimi napakami

6 Nothing's been cancelled.

Nič ni odpovedano. Niè ni odpovedanega.

Št. vrstic 1 1

Št. znakov 18 20

Vrsta prevajalskega

postopka (Vinay in

Darbelnet)

dobeseden prevod

dobeseden prevod

Vrsta napake oz.

spremembe

slovnične napake

Št. napak 1

Opis nepravilna slovnična oblika

Predlagana izboljšava

7 -To look ahead.

–Pogledat naprej. Pogledati kaj je spredaj?

Št. vrstic 1 1

Št. znakov 17 25

51

Vrsta prevajalskega

postopka (Vinay in

Darbelnet)

dobeseden prevod

modulacija

Vrsta napake oz.

spremembe

slovnične napake

(pravopisne napake)

Št. napak 3

Opis trdilna trpna oblika stavka

(navezuje se na predhodni

podnapis »Lahko vprašam,

kam si šel?«)

vprašalna oblika stavka;

neustrezna oblika glagola

»pogledati«;

manjkajoča vejica

Predlagana izboljšava

8 My lord Elrond is not here.

Gospodarja ni tukaj. – Gospodarja Elrond-a ni

tukaj.

Št. vrstic 1 1

Št. znakov 20 31

Vrsta prevajalskega

postopka (Vinay in

Darbelnet)

modulacija

dobeseden prevod

Vrsta napake oz.

spremembe

slovnične napake

Št. napak 1

Opis izpust osebnega lastnega

imena

nepravilno sklanjanje

lastnega imena

Predlagana izboljšava

9 An easy thing to miss.

Zlahka jih spregledaš. Lahko jih je predvideti.

Št. vrstic 1 1

Št. znakov 22 24

Vrsta prevajalskega

postopka (Vinay in

Darbelnet)

ekvivalenca

dobeseden prevod;

modulacija

Vrsta napake oz.

spremembe

slovnične napake

(neustrezen prevod)

52

Št. napak 2

Opis Prevajalec v prevodu

preveč posnema angleško

stavčno obliko oz.

strukturo.

Predlagana izboljšava

10 Bones will be shuttered! Necks will be ran!

Kosti bomo lomili,

vratove vse zavili,

Kosti se bodo lomile!

Vratovi lomiti!

Št. vrstic 2 1

Št. znakov 37 (18+19) 37

Vrsta prevajalskega

postopka (Vinay in

Darbelnet)

modulacija

dobeseden prevod

Vrsta napake oz.

spremembe

slovnične napake

Št. napak 2

Opis nedoločna oblika glagola;

»lomiti« namesto v ustrezni

povedni obliki

Predlagana izboljšava

11 Up into the trees. All of you! Come on, climb. Bilbo, climb!

Na drevje! Hitro, vsi.

Plezajte! Bilbo, plezaj.

Gor, na drevje, vsi!

Gremo, povzpnite se! Bilbo

plezaj se!

Št. vrstic 2 2

Št. znakov 46 (22+24) 57 (20+37)

Vrsta prevajalskega

postopka (Vinay in

Darbelnet)

dobeseden prevod

dobeseden prevod

Vrsta napake oz.

spremembe

slovnične napake

Št. napak 2

53

Opis združevanje povedi;

dodajanje pomožnega

glagola »se«

Predlagana izboljšava

V predstavljenih primerih se zopet največ napak pojavlja v neuradnih podnapisih.

Nasprotno od kategorije pravopisnih napak, kjer se pojavljajo podobne napake, se

v tej kategoriji pojavljajo različne slovnične nepravilnosti. Med njimi so

nepravilno sklanjanje osebnega lastnega imena, neustrezne oblike glagolov (npr.

kjer bi morala biti glagolska oblika v povednem naklonu, je v neuradnem

podnapisu v nedoločniku) ali nepotrebno dodajanje pomožnih glagolov.

Primerjava med postopki prevajanja po Vinayju in Darbelnetu je pokazala, da se v

prevodih uradnih podnapisov najpogosteje uporablja dobeseden prevod in

modulacija, v enem primeru tudi ekvivalenca. Nasprotno se v prevodih neuradnih

podnapisov najpogosteje uporablja dobeseden prevod, modulacija pa samo v

enem primeru. To lahko pomeni, da se je prevajalec preveč »dobesedno« držal

izvirnega besedila, ki je v filmu hkrati tudi govorjeno besedilo. Posledično se v

prevedenih podnapisih pojavljajo dobesedni prevodi, ki posnemajo angleško

stavčno strukturo. Rezultat so stavki, ki v slovenskem govornem okolju izpadejo

nenaravno. V uradnih podnapisih smo opazili samo izpust osebnega lastnega

imena. Prevajalec se je odločil, da bo ime izpustil, ker gledalci ime vseeno slišijo,

čeprav ga ne vidijo v podnapisih, polega tega pa na ta način prihrani nekaj

prostora oz. porabi manj znakov. Napake v neuradnih podnapisih sprožajo

podobno reakcijo pri gledalcu kot pravopisne napake, tj. zamotijo gledalca, le-ta

pa pozornost preusmeri na napako namesto na vsebino filma.

7.3 Napačno razumevanje izvirnika/popolna sprememba v prevodu

V izbranih primerih smo opazili veliko primerov, kjer prevodi pomensko nikakor

niso ustrezali izvirniku. Predpostavljali smo, da je prevajalec neuradnih

podnapisov napačno razumel govorjeno besedilo in si po svoje razlagal pomen. V

54

sledečih primerih izpostavljamo podnapise, v katerih smo zasledili popolne

spremembe v pomenu prevodov.

Tabela 12: Analiza primerov s popolnimi spremembami v prevodu

12 Run for your lives!

Reši se, kdor se more! Ne umikajte se!

Št. vrstic 1 1

Št. znakov 22 15

Vrsta prevajalskega

postopka

ekvivalenca

(Vinay in Darbelnet)

prosti prevod

(Newmark)

Vrsta napake oz.

spremembe

popolna sprememba v

prevodu

Št. napak 1

Opis uporaba slovenske

idiomatske ustreznice

Prevajalec je popolnoma

zgrešil pomen izvirnega

besedila; namesto, da bi

uporabil frazo, ki pomeni

beg od nevarnosti z

namenom rešiti si življenje,

je uporabil ravno nasproten

pomen, ki pomeni ostati

tam, kjer si. Prevajalec si je

stavek verjetno razlagal v

smislu obranitve položajev.

Predlagana izboljšava

13 /…/ as I was selling buttons at the door.

/…/ kot da

od vrat do vrat prodajam

gumbe.

/…/ namesto da bi potrkal

na vrata.

Št. vrstic 2 1

Št. znakov 37 (6+31) 31

Vrsta prevajalskega

postopka

dobeseden prevod

(Vinay in Darbelnet)

prosti prevod

(Newmark)

Vrsta napake oz.

spremembe

popolna sprememba v

prevodu

55

(pravopisne napake)

Št. napak 2

Opis manjkajoča vejica;

napačen prevod

Prevajalec je popolnoma

zgrešil pomen izvirnika.

Videti je, da je bodisi

spregledal/preslišal del

izvirnika selling buttons

bodisi je uporabil najbližjo

asociacijo na slišan stavek.

Predlagana izboljšava

14 He said he is an expert.

–Pravi, da je mojster. – Rekel je da si

strokovnjak!

Št. vrstic 1 1

Št. znakov 22 29

Vrsta prevajalskega

postopka

ekvivalenca

(Vinay in Darbelnet)

prosti prevod

(Newmark)

Vrsta napake oz.

spremembe

slovnična sprememba sprememba pomena v

prevodu;

(pravopisne napake)

Št. napak 3

Opis sprememba glagolskega

časa

Prevajalec je namesto

preteklika (v izvirniku) v

prevodu uporabil sedanjik

in tako pomensko,

kontekstualno ter

prostorsko prilagodil

podnapis.

pomenska sprememba;

neustrezna raba klicaja;

manjkajoča vejica

Prevajalec je s spremembo

osebe spremenil pomen

stavka, dodatno pa je

spremenil tudi funkcijo

stavka s tem, da je stavek

zaključil s klicajem.

56

Domnevamo, da je do tega

prišlo, ker prevajalec ni bil

pozoren na kontekst in je

sklepal, da se prvi stavek v

povedi navezuje na 3.

osebo.

V povezavi z dogajanjem v

filmu, v tem primeru gre za

(delni) vzlik, pa je stavek

zaključil s klicajem.

Predlagana izboljšava

15 Give him the contract.

Daj mu pogodbo. Dajte mu ugovor.

Št. vrstic 1 1

Št. znakov 15 16

Vrsta prevajalskega

postopka

dobeseden prevod

(Vinay in Darbelnet)

prosti prevod

(Newmark)

Vrsta napake oz.

spremembe

popolna sprememba v

prevodu;

(slovnična sprememba)

Št. napak 2

Opis Angleški glagol give je v

tem primeru zelo nedoločen

glede osebe. Prevajalec

uradnih podnapisov se je

odločil za 1. glagolsko

osebo.

neustrezen prevod angleške

besede contract kot

»ugovor«;

sprememba glagolske osebe

Prevajalec neuradnih

podnapisov se je odločil za

uporabo 3. glagolske osebe.

Predlagana izboljšava

16 Ori, no! Go back!

Ne, Ori! Nazaj! Ne Orki! Nazaj!

Št. vrstic 1 1

Št. znakov 15 15

57

Vrsta prevajalskega

postopka

dobeseden prevod

(Vinay in Darbelnet)

prosti prevod

(Newmark)

Vrsta napake oz.

spremembe

sprememba v prevodu

(pravopisne napake)

Št. napak 2

Opis namesto osebnega lastnega

imena je poimenovanje

mitoloških bitij z veliko

začetnico;

manjkajoča vejica

Prevajalec je bodisi narobe

razumel izvirnik bodisi je

naredil pravopisno napako

pri zapisu osebnega

lastnega imena. V vsakem

primeru pravopisna napaka

spremeni sam pomen

prevoda.

Predlagana izboljšava

17 Hold your ground!

Ne popuščajte! Ne umikajte se!

Št. vrstic 1 1

Št. znakov 14 15

Vrsta prevajalskega

postopka

ekvivalenca

(Vinay in Darbelnet)

prosti prevod

(Newmark)

Vrsta napake oz.

spremembe

popolna sprememba

pomena v prevodu

Št. napak 1

Opis samosvoja razlaga

izvirnega besedila

Prevajalec je spremenil

pomen izvirnika; čeprav bi

prevod sopomensko lahko

58

pomenil enako, ne ustreza

kontekstu.

Predlagana izboljšava

18 Moon runes. Of course.

–Mesečeve rune? Lunine mene, seveda.

Seveda.

Št. vrstic 2 (1+1) 1

Št. znakov 22 (15+7) 20

Vrsta prevajalskega

postopka

dobeseden prevod

(Vinay in Darbelnet)

prosti prevod

(Newmark)

Vrsta napake oz.

spremembe

slovnična sprememba popolna sprememba v

prevodu

(slovnična sprememba)

Št. napak 2

Opis V izvirni obliki lahko

slišimo, da ni izrecno

izgovorjeno oz. poudarjeno,

za kakšno obliko stavka

gre. V uradnih podnapisih

se je prevajalec odločil, da

bo v prvem stavku uporabil

vprašalno obliko, s katero

je ponazoril začudenje.

napačna interpretacija

govorjenega besedila;

združevanje dveh povedi

Domnevamo, da si je

prevajalec neuradnih

podnapisov povsem

napačno razlagal pomen

angleške besedne zveze

moon runes. Morebitna

razlaga bi lahko bila tudi,

da ni dobro slišal

izgovorjenega besedila.

Predlagana izboljšava

19 I am sorry I have doubted you. – No, I would have doubted me too.

Oprosti, ker sem dvomil o

tebi.

–Ne, tudi jaz bi.

Žal mi je da sem dvomil

vate.

– Ne, tudi jaz sem dvomil

vase.

Št. vrstic 2 2

59

Št. znakov 48 (31+17) 60 (29+31)

Vrsta prevajalskega

postopka (Vinay in

Darbelnet)

dobeseden prevod

dobeseden prevod

Vrsta napake oz.

spremembe

pomenska sprememba v

drugem delu prevoda

(pravopisne napake)

Št. napak 2

Opis pomenska sprememba;

manjkajoča vejica

Prevajalec je s spremembo

glagolskega časa spremenil

drugi del podnapisa, s

čimer je spremenil tudi sam

pomen izvirnika.

Predlagana izboljšava

V zgoraj prikazani analizi smo ugotovili, da se v uradnih podnapisih pojavljata

dva prevajalska postopka: dobeseden prevod in ekvivalenca. V neuradnih

podnapisih pa se nasprotno pojavlja predvsem prosti prevod (Newmark), pri

katerem se je pojavljalo največ napak, samo v enem primeru smo prepoznali

dobeseden prevod. Pri analizi samih podnapisov smo videli, da si je prevajalec

uradnih podnapisov prizadeval za uspešen in enakovreden prevod in kjer ni uspel

takega učinka doseči z dobesednim prevodom, je uporabil ekvivalenco, tj. poiskal

je rešitve v ciljnem jeziku, ki pomensko najbolj ustrezajo izvirniku.

Po pričakovanjih smo največ sprememb našli v neuradnih podnapisih. V večini

primerov smo opazili, da so se pojavile zaradi napačnega razumevanja izvirnika, v

enem primeru bi lahko šlo tudi za pravopisno napako (nepravilen zapis).

Pomenske spremembe v prevodu lahko zmedejo gledalca, velikokrat pa kar

razdražijo. Danes že skoraj vsak gledalec razume vsaj osnovno angleščino in

zlahka opazi odstopanje podnapisa od dejanskega govorjenega besedila.

60

7.4 Izpuščanje elementov

Pri prevajanju podnapisov prevajalci večkrat izpuščajo določene elemente, da ne

presežejo števila znakov. Običajno izpuščamo informacije, ki smo jih predhodno

že omenili ali pa so tako očitne, da jih ni potrebno omenjati, saj jih gledalci

prepoznajo, njihova odsotnost v podnapisih pa jih ne moti. Izpuščamo lahko

osebna imena, ponavljajoče se fraze, pozdrave ali druge elemente, ki zaradi

odsotnosti ne bi vplivali na razumevanje besedila.

Tabela 13: Analiza primerov z izpuščenimi elementi

20 Azog the Defier was destroyed.

Azog Skrunitelj

je bil pogubljen.

Azog je unièen.

Št. vrstic 2 1

Št. znakov 32 15

Vrsta prevajalskega

postopka

dobeseden prevod

(Vinay in Darbelnet)

izpust

(Baker)

Vrsta napake oz.

spremembe

popolna sprememba v

prevodu

(slovnična sprememba)

Št. napak 2

Opis neustrezen glagolski čas;

izpust drugega dela imena

Azog the Defier

Predlagana izboljšava

V zgornjem primeru smo ugotovili, da je prevajalec uradnih podnapisov uporabil

postopek dobesednega prevajanja, medtem ko je na drugi strani prevajalec

neuradnih prevodov uporabil izpust.

V tem primeru je prevajalec neuradnih podnapisov izpustil elemente.

Domnevamo, da je tako poskušal skrajšati podnapis, saj je le-ta v primerjavi z

uradno različico krajši. Čeprav je ohranil bistveni pomen izvirnika, bi v

omenjenem primeru lahko dodal informacijo, ki jo je izpustil, saj s tem ne bi

drastično spremenil obsega podnapisa. Izpustil je del osebnega lastnega imena in s

61

tem informacijo, ki se mu ni zdela ključna za razumevanje. Slednja odločitev se

lahko odraža tudi v nezadovoljstvu gledalcev, ki takoj opazijo, kaj je izpuščeno. V

omenjenem primeru velja omeniti tudi dejavnik časa: Ker je prevajalec neuradnih

podnapisov izpustil nekatere elemente, je tako neenakomerno skrajšal podnapis v

primerjavi z govorjenim besedilom. Za tako kratek podnapis je tako ostalo preveč

časa. Čeprav gledalci razberejo osnovno informacijo iz podnapisa in razberejo

imena, bodo verjetno isti podnapis prebrali večkrat, ker bo ostal na zaslonu tako

dolgo, kolikor traja govorjeni del.

7.5 Dodajanje elementov, ki jih v izvirniku ni

Pri pregledu primerov smo opazili tudi, da se v prevodih neuradnih podnapisov

pojavljajo elementi, ki jih v izvirniku nismo opazili. Domnevamo, da jih je

prevajalec dodajal za dodatno obrazložitev govorjenega besedila ali pa si je po

svoje razlagal izvirnik.

Tabela 14: Analiza primerov z dodanimi elementi v prevodu

21 /…/ laboring in the villages of men (but always he remembered)

/…/ in garal v človeških

vaseh.

/…/ za dnino je delal po

vaseh,

vendar je še vedno èutil,

Št. vrstic 1 2

Št. znakov 27 52 (27+25)

Vrsta prevajalskega

postopka

dobeseden prevod

(Vinay in Darbelnet)

prosti prevod

(Newmark)

Vrsta napake oz.

spremembe

dodajanje elementov

Št. napak 2

Opis Prevajalec je najprej dodal

besedo »dnina«, nato pa je

dodal še prevod

govorjenega besedila, ki ga

je prevajalec uradnih

podnapisov ločil.

62

Predlagana izboljšava

22 I'll be all right, just let me sit quietly for a moment.

Nič mi ni, pusti me tiho

sedeti.

V redu bom, samo pustite

me

da se tiho usedem na

verando.

Št. vrstic 1 2

Št. znakov 32 56 (27+29)

Vrsta prevajalskega

postopka

dobeseden prevod

(Vinay in Darbelnet);

izpust

(Baker)

prosti prevod

(Newmark)

Vrsta napake oz.

spremembe

izpust končnega dela dodajanje elementov

Št. napak 1 2

Opis izpuščena vejica;

dodan podatek »na

verando«, ki ga v izvirniku

ni

Predlagana izboljšava

23 He is a foolish fellow.

Bedak je. On je navaden neumnež.

Št. vrstic 1 1

Št. znakov 9 22

Vrsta prevajalskega

postopka (Vinay in

Darbelnet)

ekvivalenca

dobeseden prevod

Vrsta napake oz.

spremembe

dodajanje elementov

Št. napak 2

Opis Prevajalec je dodal podatek

»navaden«, verjetno, da bi

okrepil izjavo.

Prav tako je besedilo v

63

izvirniku prevedel preveč

dobesedno.

Predlagana izboljšava

24 Is it soft? Is it juicy?

Je mehak? Je sočen? Je meso mehko? Je soèno?

Št. vrstic 1 1

Št. znakov 19 24

Vrsta prevajalskega

postopka (Vinay in

Darbelnet)

dobeseden prevod

dobeseden prevod

Vrsta napake oz.

spremembe

dodajanje elementov

(pravopisne napake)

Št. napak 2

Opis dodana beseda »meso«

Predlagana izboljšava

25 Let me think.

Naj pomislim. Pusti me da razmislim!

Št. vrstic 1 1

Št. znakov 13 22

Vrsta prevajalskega

postopka (Vinay in

Darbelnet)

dobeseden prevod

dobeseden prevod

Vrsta napake oz.

spremembe

dodajanje elementov

(pravopisne napake)

Št. napak 3

Opis dodan klicaj, ki ga v

izvirniku ni;

izpuščena vejica;

preveč dobesedno

prevajanje

Predlagana izboljšava

26 Let me think.

(ni podnapisa) Naj razmislim.

Št. vrstic 0 1

64

Št. znakov 0 14

Vrsta prevajalskega

postopka

izpust

(Baker)

dobeseden prevod

(Vinay in Darbelnet)

Vrsta napake oz.

spremembe

izpuščanje dodajanje

Št. napak 1 1

Opis Prevajalec se je izognil

nepotrebnemu ponavljanju,

saj se je fraza Let me think

ponovila.

Prevajalec je prvo frazo Let

me think prevedel nekoliko

drugače, drugo pa

dobesedno, da bi se izognil

ponavljanju.

Predlagana izboljšava

Analiza prevajalskih postopkov je pokazala, da se v uradnih podnapisih pojavlja

predvsem dobeseden prevod, v enem primeru ekvivalenca, v zadnjem primeru pa

je prevajalec izpustil prevod, najverjetnejša možnost je, da se je želel izogniti

ponovitvi fraze. Nasprotno se v neuradnih podnapisih pojavljata prosti prevod in

dobeseden prevod.

Pri analizi sprememb smo ugotovili samo eno spremembo v uradnih podnapisih,

in sicer izpust fraze, ki se je ponovila. Nasprotno vsi primeri neuradnih

podnapisov vsebujejo dodane elemente. V primerjavi s prejšnjo kategorijo z

izpusti se v teh primerih pojavljajo informacije, ki jih v izvirniku ne najdemo,

dodatki pa se odražajo tudi v večjem številu znakov. Tovrstne prevajalske

odločitve močno zmanjšujejo ugled prevajalca, saj jih le-ta uporablja nedosledno.

Ponekod občutno krajša stavke, drugje pa jih celo podaljšuje, večkrat povsem brez

očitnega razloga. Ena od možnih razlag je, da dodaja pojasnilo, vendar s tem

spreminja samo vsebino izvirnika. Problem se pojavi, ker ta dodatna pojasnila ne

ustrezajo kontekstu.

Tabela 15: Drugi primer z dodanim elementom

22 I'll be all right, just let me sit quietly for a moment.

Nič mi ni, pusti me tiho

sedeti.

V redu bom, samo pustite

me da se tiho usedem na

65

verando.

Prevajalec je v drugem primeru (tabela 14, tabela 15) dodal informacijo »na

verando«, ki niti vsebinsko niti situacijsko ne ustreza izvirniku. Prevajalec pri tem

prevodu ni upošteval vizualnega konteksta, saj v filmu karakter ne sedi na verandi

niti ne nakazuje takšnega namena, ampak samo sedi v fotelju. V preostalih

primerih bi lahko rekli, da so dodajanja kontekstualno smiselna, so pa nepotrebna,

saj gledalci razberejo pomen iz avdio-vizualnega konteksta.

7.6 Tujejezični elementi v slovenskih podnapisih

V nekaterih primerih neuradnih podnapisov smo opazili, da je prevajalec

uporabljal tujke (deloma poslovenjene besede) namesto slovenskih ustreznic.

Največkrat smo jih zasledili pri osebnih lastnih imenih, pojavljajo pa se tudi pri

povsem običajnih izrazih. Predvidevamo, da do takih primerov prihaja zaradi

vdiranja angleščine v vsakdanje življenje, angleški izrazi pa so v vsakdanjih

pogovorih postali že prepogosti.

Tabela 16: Analiza primerov s tujejezičnimi elementi v slovenskem prevodu

27 Who? -Lobelia Sackville Baggins.

Kdo?

Lobelija Žakelj-Bisagin.

Koga?

Lobeliu Sackville

Baggins.

Št. vrstic 2 2

Št. znakov 29 32

Vrsta prevajalskega

postopka (Vinay in

Darbelnet)

dobeseden prevod

sposojenka

Vrsta napake oz.

spremembe

poslovenjenje tujega

osebnega lastnega imena

tujejezični elementi

Št. napak 1 2

66

Opis Prevajalec je prevedel

osebno lastno ime in isti

prevod dosledno uporabljal

v celotnem filmu (v kolikor

se je to ime večkrat

pojavljalo).

nepravilno sklanjanje

osebnega imena;

ohranitev tujega imena

Predlagana izboljšava

28 A farmer and his family used to live here.

Tu je živel kmet z družino. Farmer in njegova

družina so živeli tukaj.

Št. vrstic 1 2

Št. znakov 27 41

Vrsta prevajalskega

postopka (Vinay in

Darbelnet)

dobeseden prevod

tujka

Vrsta napake oz.

spremembe

tujejezični elementi

Št. napak 1

Opis beseda »farmer« je tujka iz

angleškega jezika

Predlagana izboljšava

29 It's not that. It's his excessive consumption of mushrooms.

Ne zato.

Vse prepogosto jé gobe.

Ni zaradi tega. Ampak

zaradi

pretirane konzumacije gob.

Št. vrstic 2 2

Št. znakov 32 55

Vrsta prevajalskega

postopka (Vinay in

Darbelnet)

transpozicija

sposojenka

Vrsta napake oz.

spremembe

tujejezični elementi

(slovnične napake)

Št. napak 3

67

Opis Prevajalec je opis dejanja s

samostalnikom nadomestil

z glagolom, ohranil

vsebinski pomen in hkrati

skrajšal podnapis.

preveč dobesedno

prevedeno;

sposojenka iz angleščine

»konzumacija«;

drugi stavek ni smiselno

oblikovan (brez glagola)

Predlagana izboljšava

30 Time. The answer is time.

Čas.

Odgovor je čas.

Vreme. Odgovor je, vreme.

Št. vrstic 2 1

Št. znakov 19 25

Vrsta prevajalskega

postopka (Vinay in

Darbelnet)

dobeseden prevod

tujka

Vrsta napake oz.

spremembe

tujejezični elementi

(pravopisne napake)

Št. napak 3

Opis tujka »vreme«, ki se pojavi

dvakrat;

odvečna vejica

Predlagana izboljšava

V zgornjih primerih smo prepoznali sledeče prevajalske postopke: v uradnih

podnapisih dobeseden prevod in transpozicijo, v neuradnih podnapisih pa

sposojenke ter tujke.

V tej kategoriji primerov smo prepoznali tujejezične elemente. Prevajalec

neuradnih podnapisov je v opisanih primerih uporabil tujke na mestih, kjer bi brez

težav lahko vstavil slovenske izraze. V večini primerov bi slovenski izrazi

pomenili tudi manj znakov, nasprotno pa v teh prevodih samo zavzemajo dodaten

prostor. Opazili smo tudi, da je bil prevajalec neuradnih podnapisov pri svoji

strategiji prevajanja osebnih in zemljepisnih imen zelo nedosleden; veliko imen je

prevedel enako kot prevajalec uradnih podnapisov, druge pa je enostavno pustil v

68

angleškem jeziku. Dodatno zmedo je povzročil tudi, ker ni ustrezno prilagodil

sklanjatvenih vzorcev in naredil nekaj pravopisnih napak. Zadnji, četrti primer v

tej kategoriji je še posebej dvomljiv: prevajalec neuradnih podnapisov je angleški

izraz time prevedel kot »vreme«. Predvidevamo, da je uporabil tujko iz hrvaščine

in jo prilagodil slovenskemu jeziku (v hrvaščini izraz vrijeme pomeni »čas«).

Tako sklepamo na podlagi vsebinskega konteksta filma in pomena izvirnega

besedila. V primeru, da je prevajalec po svoje uporabil izraz za dano situacijo, to

pomeni samo, da ni posvečal dovolj pozornosti nobenemu vidiku uspešnega

prevajanja podnapisov.

7.7 Nedosledno prevajanje (dvojne različice prevodov)

Ena od mnogih prevajalčevih nalog je ostati zvest izbiri besedišča in tako

ohranjati koherenten prevod. V nasprotnem primeru prevod ni usklajen in zmede

bralca oz. gledalca. V neuradnih prevodih smo naleteli na dva primera, ki sta se

pojavila v dveh različicah.

Tabela 17: Analiza primerov z nedoslednim prevajanjem

31 I remember a young hobbit who was always running off in search of elves in the

woods.

Spomnim se mladega

hobita,

ki je iskal viline v hosti.

Spomnim se mladega

hobita ki je

vedno tekal in v gozdu iskal

vilenjake.

Št. vrstic 2 2

Št. znakov 53 (26+27) 70 (31+39)

Vrsta napake oz.

spremembe

nedosledno prevajanje

Št. napak 3

Opis preveč dobeseden prevod

(stavčna struktura podobna

angleški);

manjkajoča vejica;

prevod angleške besede

69

elves kot »vilenjaki«

Predlagana izboljšava

32 Dragon attacks Erebor. What help came from the elves?

Zmaj je napadel Erebor.

Kako so pomagali vilini?

Zmaj opustoši Erebor, kako

bi nam vilinci lahko

pomagali?

Št. vrstic 2 2

Št. znakov 47 (23+24) 56 (26+30)

Vrsta napake oz.

spremembe

nedosledno prevajanje

Št. napak 2

Opis preveč dobeseno

prevajanje;

prevod angleške besede

elves kot »vilinci«

Predlagana izboljšava

33 We like goblinses, batses and fishies but we hasn't tried hobbitses before.

Goblini in netopirji

in ribe nama teknejo,

Rad imam goblinaste,

netopirjaste

in ribaste, toda nisem še

okusil hobitaste.

hobita pa še nisva pokusil.

Št. vrstic 3 (2+1) 2

Št. znakov 68 (20+21+27) 76 (33+43)

Vrsta napake oz.

spremembe

nedosledno prevajanje

Št. napak 2

Opis osebni zaimek v 2. osebi

dvojine

osebni zaimek v 1. osebi

ednine;

izbira besed (pridevniške

besede namesto

samostalniških)

Predlagana izboljšava

34 Three guesses, Prescious, it must give us three.

Tri poskuse, ponos. Trije poskusi zlato, moraš

70

Mora dati tri. nam dati tri.

Št. vrstic 2 1

Št. znakov 33 (19+14) 40

Vrsta napake oz.

spremembe

nedosledno prevajanje

(pravopisne napake)

Št. napak 2

Opis osebni zaimek v 3. osebi

množine;

manjkajoča vejica

Predlagana izboljšava

V analizi smo predstavili štiri podnapise, kjer smo opazili nedosledno prevajanje.

Prvi primer je poimenovanje mitoloških bitij, in sicer elves, ki jih je prevajalec

neuradnih podnapisov prevedel najprej kot »vilenjake«, drugič pa kot »vilince«.

Prevajalec uradnih podnapisov je dosledno uporabljal izraz »vilini«. V drugem

primeru gre za slovnično neskladje: primer se navezuje na bitje Golum, ki je

posedovalo »Prstan«, osrednji predmet trilogije »Gospodar prstanov«. Prisotnost

Prstana je to bitje povsem spremenila, tudi v smislu, da je začelo sebe nazivati v

dvojini (kot dvojno osebnost), v angleščini v množini. Prevajalci uradnih

podnapisov so že v filmski trilogiji »Gospodar prstanov« za prevajalsko rešitev

izbrali dvojino, prevajalčeva naloga pa je, da pri svojem delu preveri že obstoječe

prevodne rešitve. Iz zgoraj omenjenih primerov lahko vidimo, da prevajalec

neurednih podnapisov svojega dela ni opravil korektno.

7.8 Primeri, kjer se pojavljata vsaj dve omenjeni kategoriji

Pri izbiri primerov za analiziranje smo pričakovali, da se bodo v neuradnih

podnapisih pojavljale napake, pri podrobnejšem pregledu pa smo ugotovili, da se

v največ primerih pojavlja več kot ena kategorija napak oz. sprememb.

71

Tabela 18: Analiza primerov z vsaj dvema kategorijama napak

35 Robbed of their homeland, the dwarfs of Erebor wandered the Wilderness.

Ereborski škratje so se

oropani domovine

potikali po divjini.

Ker so ostali brez domovine, so

palèki iz Erebora tavali po

pušèavi.

Št. vrstic 2 2

Št. znakov 60 (23+37) 67 (31+36)

Vrsta napake oz.

spremembe

oblikoslovna (slovnična)

sprememba

slovnične napake;

neustrezni prevodi

Št. napak 1 4

Opis Prevajalec je spremenil

besedni red v ciljnem

jeziku, da je prevod lažji

za razumevanje.

začetek podnapisa z odvisnim

stavkom;

dobeseden prevod (kalk)

angleške besedne zveze dwarfs

of Erebor;

neustrezen prevod angleške

besede dwarfs;

neustrezen prevod angleške

besede wilderness

Predlagana izboljšava

36 /…/ beyond woodlands and wastelands lies a single solitudy peak.

/…/ za gozdovi in

puščami

stoji osamljen gorski vrh.

/…/ iza gozdov in pušèav,

leži samoten vrh.

Št. vrstic 2 2

Št. znakov 47 (21+26) 38 (21+27)

Vrsta napake oz.

spremembe

pravopisne napake;

neustrezen prevod;

slovnične napake

Št. napak 5

Opis neustrezna uporaba predloga

»izza«;

nepravilen zapis predloga

»izza«;

72

neustrezen prevod besede

wastelands;

neustrezna raba vejice;

preveč dobeseden prevod

Predlagana izboljšava

37 For quite by chance and by the will of wizard /…/

Po naključju in po volji

vešča /…./

Èisto nakljuèno,

in z voljo èarovnikov, /…/

Št. vrstic 1 2

Št. znakov 30 38 (16+22)

Vrsta napake oz.

spremembe

pravopisne napake;

slovnične napake;

preveč dobeseden prevod

Št. napak 4

Opis dobeseden prevod, ohranitev

angleške stavčne strukture;

nepotrebna vejica;

znak è namesto č;

uporaba množine (v izvirniku

ednina)

Predlagana izboljšava

38 Orcs plounder Moria, desecrate our sacret halls …

Orki so oplenili Môrijo

in oskrunili naše svete

dvorane.

Orki harajo po Morio,

unièujejo naše svete dvorane,

/…/

Št. vrstic 2 2

Št. znakov 55 (23+32) 50 (21+29)

Vrsta napake oz.

spremembe

slovnična sprememba slovnične napake;

tujejezični elementi

Št. napak 1 4

Opis Čeprav je v izvirniku

uporabljen sedanji

glagolski čas, se je

omenjeni dogodek zgodil

uporaba sedanje glagolske

oblike (dobesedno prevajanje,

neupoštevanje konteksta);

prevod angleške besede

73

v preteklosti, zato je

prevajalec v ciljnem

jeziku uporabil preteklik.

plounder kot »harati«;

nepravilno sklanjanje

zemljepisnega imena Moria;

ohranitev tujega zemljepisnega

imena

Predlagana izboljšava

39 From out of the darkness, a Necromancer has come.

Iz temine

se je vzdignil Nekromant.

Iz teme…

Nekromant je prišel.

Št. vrstic 2 2 (1+1)

Št. znakov 34 (9+25) 28 (8+20)

Vrsta napake oz.

spremembe

slovnične napake;

časovna razporeditev

podnapisov

Št. napak 2

Opis Prevajalec je stavek,

čeprav je v filmu časovno

razdeljen na dva dela,

združil v en podnapis.

Prevajalec je stavek razdelil na

dva podnapisa v skladu z

časovno razporeditvijo v filmu,

vendar pri tem ni upošteval

kontesta in drugega podnapisa

ni prilagodil prvemu.

Predlagana izboljšava Iz teme je prišel Nekromant.

40 In this case that is true. Moon runes can only be read /…/

V tem primeru res. V tem primeru je to resnica.

Lunine mene se lahko preberejo

/…/

Brati jih je moč

le ob soju lune /…/

Št. vrstic 3 (1+2) 2

Št. znakov 49 (18+16+15) 58 (28+30)

Vrsta napake oz.

spremembe

izpuščeni elementi slovnične napake;

preveč dobesedno prevajanje;

neustrezen prevod

Št. napak 1 3

Opis Prevajalec je izpustil

angleško besedno zvezo

neustrezen prevod angleške

besedne zveze moon runes;

74

moon runes in jih

nadomestil z zaimkom

»jih«; tako je zmanjšal

število znakov in ni

preobremenil podnapisa.

preveč dobeseden prevod;

raba pasivne glagolske oblike

Predlagana izboljšava

41 /…/ by the light of a moon of the same shape and season as the day on which they

were written.

/…/ iste mene in v istem

letnem

času, kot so bile

napisane.

/…/ pod svetlobo lune iste

oblike

in mene kot na dan ko so

napisane.

Št. vrstic 2 2

Št. znakov 54 (27+27) 64 (29+34)

Vrsta napake oz.

spremembe

slovnične napake;

pravopisne napake

Št. napak 4

Opis preveč dobeseden prevod

(beseda za besedo);

neustrezen prevod angleške

besede season kot »mena«;

manjkajoča vejica;

pasivna glagolska oblika na

koncu

Predlagana izboljšava

42 These runes were written on a midsummer's eve by the light of a crescent moon nearly

200 years ago.

Te so bile napisane na

kresno noč

To je bilo zapisano poletne dni,

pod svetlobo mlaja

ob prvem krajcu

pred skoraj 200 leti.

pred skoraj 200 leti.

Št. vrstic 4 (2+2) 3 (2+1)

Št. znakov 68 (22+10+15+21) 71 (32+18+21)

Vrsta napake oz. izpuščeni elementi preveč dobesedno prevajanje;

75

spremembe slovnične napake;

napačno razumevanje izvirnika;

izpuščanje elementov

Št. napak 1 4

Opis Prevajalec je namesto

prevoda angleške fraze

these runes uporabil

zaimek »te«, ker je

predhodno že omenil

»mesečeve rune«, poleg

tega pa se je tako

praktično izognil

preobremenitvi

podnapisa s ponavljanjem

besedne zveze.

posnemanje angleške stavčne

strukture, pasivna glagolska

oblika;

neustrezen prevod angleške

besedne zveze crescent moon;

neustrezen prevod angleške

besedne zveze midsummer's eve;

prevajalec je izpustil začetno

informacijo these runes oz. jo

zamenjal z oziralnim zaimkom

»to«

Predlagana izboljšava

43 The question of this dwarvish company, however, troubles me deeply.

Toda tale škratja

tovarišija

me zelo vznemirja.

Globoko me skrbi vprašanje

te družine palèkov.

Št. vrstic 2 2

Št. znakov 46 (28+18) 45 (26+19)

Vrsta napake oz.

spremembe

oblikoslovna (slovnična)

sprememba;

izpust elementov

napačno razumevanje izvirnika;

neustrezni prevodi;

dobesedno prevajanje angleških

besed;

pravopisne napake

Št. napak 2 4

Opis Prevajalec se je izognil

dobesedenemu prevodu

in je raje slogovno

preoblikoval poved, pri

tem pa ohranil vse

potrebne informacije.

neustrezen prevod angleške

besedne zveze troubles me

deeply;

neustrezen prevod angleške

besedne zveze dwarvish

company;

dobeseden in neustrezen prevod

76

angleške besede question;

znak è namesto č

Predlagana izboljšava

44 Thorin, son of Thrain, son of Thror. King Under the Mountain.

Thorin, sin Thraina,

sina Throra, kralja pod

Goro.

Thorin, Thrainov sin, Throrov

sin.

Kralj Gore.

Št. vrstic 2 2 (1+1)

Št. znakov 49 (20+29) 45 (34+11)

Vrsta napake oz.

spremembe

slovnične napake;

napačno razumevanje izvirnika

Št. napak 2

Opis Prevajalec je napačno navedel

sorodstvene povezave karakterja

Thorina z očetom Trainom in

dedom Throrom; v prevodu je

verjetno hotel poustvariti

zaporedje v izvirniku, a ni

ustrezno prilagodil stavka.

Prevajalec je prav tako

nepravilno prevedel frazo king

under the Mountain.

Predlagana izboljava

45 The pale orc astride a white warg.

O bledem orku

na belem vargu.

Orjaški ork, ki jaha belega

warga.

Št. vrstic 2 1

Št. znakov 28 (13+15) 34

Vrsta napake oz.

spremembe

napačno razumevanje izvirnika;

dodajanje elementov;

tujejezični elementi

Št. napak 3

Opis neustrezen prevod angleške

77

besedne zveze pale orc;

dodajanje glagola v slovenskem

podnapisu;

uporaba tujke »warg« namesto

sposojenke varg

Predlagana izboljšava

46 Out of the frying pan …

Z dežja … Iz kleti…

Št. vrstic 1 1

Št. znakov 9 9

Vrsta napake oz.

spremembe

pravopisne napake napačno razumevanje izvirnika

Št. napak 1 1

Opis V podnapisih se med

zadnjo črko in tremi

pikami presledek ne

uporablja, sicer pa je v

ciljnem jeziku takšen

zapis pravilen.

neustrezen prevod zaradi

samosvoje interpretacije

prevajalca

Predlagana izboljšava

47 /…/ -and into the fire. Run!

Pod kap. Bežite! V ogenj, bežite.

Št. vrstic 1 1

Št. znakov 17 16

Vrsta napake oz.

spremembe

pravopisne napake;

napačno razumevanje izvirnika;

dobeseden prevod

Št. napak 3

Opis V nasprotju z prevodom

v neuradnih podnapisih je

prevajalec uradnih

podnapisov uporabil

slovensko frazo, ki je

pomensko popolnoma

samosvoja interpretacija

prevajalca;

neustrezna raba vejice;

pika namesto klicaja

(neupoštevanje situacije)

78

enakovredna.

Predlagana izboljšava

Izkazalo se je, da se v največ primerih pojavljajo mešane kategorije sprememb. V

obravnavanih primerih se v neuradnih podnapisih najpogosteje pojavljajo

slovnične napake, večkrat se pojavlja pasivna glagolska oblika ali posnemanje

angleške stavčne strukture (tudi prevajanje besede za besedo). Pogoste so tudi

pravopisne napake in neustrezni prevodi, ki so običajno posledica samosvoje

interpretacije prevajalca. V uradnih podnapisih se nasprotno pojavljajo samo

manjše spremembe z namenom, da prevajalec ponudi kar najboljši in gledalcu

razumljiv prevod. Med njimi so pogostejši izpusti določenih elementov. Ti

podatki so lahko zavajujoči. Kljub zastavljeni kategorizaciji sprememb se v večini

primerov neuradnih podnapisov pojavljajo različne kategorije sprememb, ki jih je

ljubiteljski prevajalec uporabljal nepremišljeno, brez pravega načrta.

79

Grafikon 1: Pogostost kategorij napak oz. sprememb v uradnih in neuradnih podnapisih

Z opravljeno analizo sprememb lahko dokončno potrdimo, da prevajalec

neuradnih podnapisov ni posvečal posebne pozornosti namenu podnapisov niti ni

upošteval ključnega naslovnika, gledalcev. S tem je v prevodih ustvaril

zmešnjavo. Prevajalec uradnih podnapisov je, nasprotno, upošteval vse vidike

kakovostnega podnaslavljanja. S spremembami, ki jih je naredil, je prevod

prilagodil ciljnemu jeziku in ga približal gledalcem.

0 10 20 30 40

Pravopisne napake

Slovnične napake

Neustrezen prevod (sprememba pomena)

Izpusti

Dodajanja

Tujejezični elementi

Nedosledno prevajanje

Neuradni podnapisi

Uradni podnapisi

80

Grafikon 2: Pogostost postopkov prevajanja v uradnih podnapisih

Grafikon 3: Pogostost postopkov prevajanja v neuradnih podnapisih

Grafa prikazujeta razmerje med primeri (sedeminštirideset), pri katerih smo lahko

določili postopke prevajanja po Vinayju in Darbelnetu, kjer pa to ni bilo mogoče,

smo poskusili postopke prevajanja določiti po Bakerjevi ali Newmarku. V

sedemnajstih primerih smo določanje postopkov izpustili zaradi lažje

Postopki prevajanja v uradnih podnapisih

Vinay in Darbelnet

Baker

Newmark

neopredeljeni

Postopki prevajanja v neuradnih podnapisih

Vinay in Darbelnet

Baker

Newmark

neopredeljeni

81

interpretacije drugih podatkov. Podatki z omenjenih grafov prav tako ne

prikazujejo realne slike, saj smo v nekaterih primerih podnapisov prepoznali tudi

do dva prevajalska postopka.

Grafikon 4: Analiza prevajalskih postopkov po Vinayju in Darbelnetu

Analiza prevajalskih postopkov po Vinayju in Darbelnetu je pokazala, da sta se

oba prevajalca največkrat poslužila dobesednega prevoda. Izkazalo se je tudi, da

pri številnih primerih prevajalskega postopka nismo mogli ustrezno opredeliti po

njuni klasifikaciji, zato smo si pomagali s klasifikacijama Bakerjeve in

Newmarka. Z analizo smo ugotovili tudi, da se v nekaterih podnapisih lahko

pojavlja več kot en prevajalski postopek in po kategorizaciji več kot enega

avtorja. V neuradnih podnapisih smo tako prepoznali prevod z izpustom (Baker)

in prevod beseda za besedo, dobeseden prevod ter prosti prevod (Newmark). V

zadnjih dveh razpredelnicah analize smo zato opustili vrstice »Vrsta prevajalskega

postopka«, saj smo, predvsem v neuradnih podnapisih, prepoznali kombinacije

različnih in nedosledno uporabljenih prevajalskih strategij. Tako smo se izognili

nejasnosti, ki bi nastala zaradi določanja prevajalskih postopkov.

0 5 10 15 20 25

dobeseden prevod

sposojenke/tujke

ekvivalenca

modulacija

transpozicija

neopredeljeni primeri

neopredeljeni primeri

neuradni podnapisi

uradni podnapisi

82

8 Sklep

V magistrskem delu smo predstavili dve analizi: prvo smo razdelili na dva dela, in

sicer smo najprej primerjali poimenovanja mitoloških bitij v romanu »Hobit« in

prevode le-teh v književnem prevodu. V drugem delu smo analizirali

poimenovanja mitoloških bitij v filmu in njihove prevode v uradnih ter neuradnih

podnapisih. V drugi analizi smo analizirali sedeminštirideset izbranih primerov

podnapisov, uradnih in neuradnih, pri tem pa smo upoštevali sledeče vidike:

število vrstic in znakov, vrsto prevajalskega postopka po Vinayju in Darbelnetu,

Bakerjevi ter Newmarku in vrsto spremembe, ki smo jo opazili v podnapisih.

V prvem delu analize smo potrdili prvo in drugo hipotezo, tj. pomembnost

poznavanja mitologije in pomembnost usklajenosti prevajalskih rešitev. Rezultati

prvega dela analize so pokazali, da se prevodi poimenovanj bitij orcs, goblins,

elves in trolls v književnem prevodu povsem razlikujejo od prevodov v filmu.

Književni prevajalec je prevodne rešitve za poimenovanja nekaterih bitij črpal iz

slovenskega bajeslovja in je uporabljal arhaične izraze, tj. »grdini« (za izraza orcs

in goblins), »vilinci« (elves) ter »ajdi« (trolls), pomensko pa ne ustrezajo bitjem,

ki so opisana v romanu. Ugotovili smo, da je prevajalec uporabil postopek

adaptacije, saj je ocenil, da v slovenščini ne obstajajo primernejši izrazi, zato jih je

prilagodil glede na že obstoječe. Nasprotno so enaki izrazi v uradnih podnapisih

filma povzeti po prevodih Branka Gradišnika, ki je prevedel književno trilogijo

»Gospodar prstanov« in je za omenjene primere uporabil postopek sposojenke, tj.

prevzel je tujejezična poimenovanja (»orki«, »goblini«, »vilini«, »troli«) in jih

poslovenil. Primerjava uradnih podnapisov z neuradnimi pa je hkrati pokazala, da

je ljubiteljski prevajalec nekatera poimenovanja popolnoma spremenil: »palčki«

(dwarves), »vilenjaki« ali »vilinci« (elves), »orjaški ork« ali »veliki ork« (pale

orc), »planinski troli« (mountain trolls), »vilenjaški kralj« (elven king), »warg«

(warg), »čarovnik« (wizard). Ljubiteljski prevajalec podnapisov je uporabil

različne strategije in ustvaril prevode, ki največkrat bodisi ne ustrezajo vsebini

filma bodisi so ustrezni, a bi lahko uporabil drugačne rešitve in za potrebe

podnapisov zmanjšal število znakov. V dveh primerih se celo pojavljajo dvojna

poimenovanja, ki lahko dodatno zmedejo gledalca.

83

V drugem delu analize smo potrdili še tretjo in četrto hipotezo, in sicer

pomembnost poznavanja pravil podnaslavljanja in domnevo, da se bo največ

napak pojavljalo v neuradnih podnapisih. Izbrane primere podnapisov smo

razdelili na sledeče kategorije: pravopisne napake in slovnične napake, dodajanje

ter izpuščanje elementov, pomenske spremembe v prevodu, tujejezični elementi,

nedosledno prevajanje in primere, v katerih se pojavljata vsaj dve kategoriji.

Zadnja kategorija je bila v neuradnih podnapisih najpogostejša. Izkazalo se je

tudi, da sta oba prevajalca največkrat uporabljala postopek dobesednega

prevajanja, kot drugi najpogostejši postopek je profesionalni prevajalec uporabljal

ekvivalenco, da je našel ustrezne prevodne rešitve. Ljubiteljski prevajalec je,

nasprotno, uporabljal različne prevajalske postopke, kot drugi najpogostejši

postopek smo prepoznali prosti prevod po Newmarku. V več primerih neuradnih

podnapisov smo prepoznali tudi več možnih prevajalskih postopkov, kar

posledično pomeni zmedo pri določanju le-teh. V zadnjih dveh razpredelnicah

analize (sedemnajst primerov) smo zato opustili določanje postopkov.

Analiza je potrdila hipotezo, da se bo največ sprememb oz. napak pojavilo v

neuradnih podnapisih, le-te so bile navečkrat pravopisne in slovnične napake ter

neustrezni prevodi, ki so nastali kot posledica napačnega razumevanja izvirnega

besedila. V primerih, ki jih analiza ni obsegala, so se pogosto pojavljale tudi

združitve podnapisov, ki niso bile usklajene z govorjenim izvirnim besedilom.

Poudariti velja tudi, da sedeminštirideset izbranih primerov podaja samo okrnjeno

sliko o obsegu morebitnih napak, ki so se lahko pojavljale v neuradnih

podnapisih. Grobo ocenjeno smo v primerih podnapisov, ki smo jih obravnavali v

analizi, v približno 95 % neuradnih podnapisov opazili vsaj eno napako. Prav tako

smo dokazali, da je pomembno, da prevajalec pri podnapisih upošteva pravila

uspešnega podnaslavljanja. Prevajalska metoda ljubiteljskega prevajalca je bila

zelo neenotna, pogojena s samosvojo interpretacijo, zato je v podnapisih ustvaril

zmedo, ki gledalca bolj zamoti kot dejanska vsebina filma. To pomeni, da

prevajalec ni upošteval ključne ciljne skupine, gledalcev. Takšne napake nadalje

povzročijo nezadovoljstvo pri gledalcih, kar pa nikakor ni prevajalčev cilj niti

namen prevajanja samega. Dodatno smo s prvo analizo potrdili hipotezi, da mora

književni prevajalec pri prevajanju literature, ki hkrati vsebuje poimenovanja

84

mitoloških bitij, poznati mitologijo in upoštevati že uveljavljene ali boljše rešitve,

če le-te obstajajo, zlasti v primeru, kadar se dela istega avtorja tematsko

navezujejo in je po njih posneta serija filmov. V nasprotnem primeru je

prevajalčeva naloga, da razišče tematiko in, če ne gre drugače, uporabi sposojenke

(ali tujke), vsekakor pa mora rešitve prilagoditi sami vsebini dela.

S potrjenimi zastavljenimi hipotezami zaključujemo magistrsko delo, dodajamo

pa, da so v zvezi z obravnavano tematiko možne nadaljnje raziskave. Dve

možnosti, ki smo jih opazili, sta raziskava prevodov geografskih poimenovanj v

književnem prevodu »Hobita« in filmu, s poudarkom na tem, da je naša analiza

zajemala le eno tretjino romana oz. prevoda, ki ustreza vsebini prvega filma

»Hobita«, druga pa je primerjava vsebine romana in filmov.

85

9 VIRI IN LITERATURA

Viri:

Hobit: Nepričakovano potovanje. 2013. Nosilec slike in zvoka (DVD). Zagreb:

Continental Film, d. o. o. (dobavitelj). Ljubljana: Con film d. o. o. (uvoznik in

distributer).

GG AA MM SS, 2012: Hobit: Nepričakovano potovanje (slovenski podnapisi).

Tolkien, J. R. R., 1999: Hobbit or There and Back Again. London: HarperCollins

Publishers.

Tolkien, J. R. R., 2000: Hobit ali Tja in spet nazaj. Ljubljana: Založba Mladinska

knjiga (prevod Dušan Ogrizek).

Literatura:

Anderson, Douglas A., 2003: Tales Before Tolkien The Roots of Modern Fantasy.

New York: The Random House Publishing Group (a Del Rey Book).

Anžur, Matjaž, 2012: Zgodovina slovenske mitologije. Ljubljana: Valuk.

Armstrong, Karen, 2005: Kratka zgodovina mita. Ljubljana: Založba Mladinska

knjiga.

Baker, M., 1992: In Other Words:A Coursebook on Translation. London; New

York: Routledge.

Bellinger, Gerhard J., 1997: Leksikon mitologije: 3000 gesel o mitih ljudstev od

pradavnine do sedanjosti s 400 ilustracijami. Ljubljana: DZS.

Cavendish, Richard, Ling, Trevor O., 1988: Mitologija: ilustrirana enciklopedija.

Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.

86

Díaz Cintas, Jorge, Anderman, Gunilla (ur.)., 2009: Audivisual Translation:

Language Transfer on Screen. England: Palgrave Macmillan.

Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev DSFTP:

<http://www.dsftp.si> (Dostop 4. 7. 2014.)

Gambier, Yves, Gottlieb, Henrik (ur.)., 2001: (Multi) Media Translation:

Concepts, practices, and research. Volume 34. Amsterdam: John Benjamins

Publishing Co.

Goljevšek, Alenka, 1988: Med bogovi in demoni: liki iz slovenske mitologije.

Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.

Gospodar prstanov: Bratovščina prstana. 2006. DVD. Continental Films d. o. o.

Gospodar prstanov: Stolpa. 2006. DVD. Continental Films d. o. o.

Gospodar prstanov: Kraljeva vrnitev. 2006. DVD. Continental Films d. o. o.

Gradišnik, Branko, 2004: Gospodar prstanov od A do Ž. Ljubljana: Založba

Mladinska knjiga.

Hanrahan, G., McKinstry, P., 2012: Tolkienov svet: vodnik po rodovih in krajih

Srednjega sveta. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, d. d.

Hribar, Darja D., 2011: Književni prevod in prevajanje (učno gradivo). Maribor:

Filozofska fakulteta.

IMDb – Movies, TV and Celebrities. (b. d.): <http://www.imdb.com>. (Dostop 29.

11. 2014.)

Kaloh Vid, Natalia, 2011: Podnaslavljanje in sinhronizacija (učno gradivo).

Maribor: Filozofska fakulteta.

Karamitroglou, Fotios, 1998: A Proposed Set of Subtitling Standards in Europe.

Translation Journal. 2/2. <http://translationjournal.net/journal/04stndrd.htm>.

(Dostop 4. 7. 2014, 20. 9. 2014).

87

Karamitroglou, Fotios, 2000: Towards a Methodology for the Investigation of

Norms in Audiovisual Translation. Amsterdam and Atlanta, GA: Rodopi.

Kenda, Jakob J., 2009: Fantazijska književnost: Očrt teorije žanra in njegovega

sodobnega modela. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.

Koncut, Helena, 2005: Mitološka bitja. Ljubljana: Založba Morfem.

Matthews, John, Matthews, Caitlín, 2005: The Element Encyclopedia of Magical

Creatures. London: HarperCollins Publishers.

Moravia: <http://info.moravia.com>. (Dostop 28. 4. 2015, 25. 5. 2015.)

Newmark, P., 1988: A Textbook of Translation. New York (etc.): Prentice Hall.

New World Encyclopedia: <http://www.newworldencyclopedia.org>. (Dostop 17.

12. 2014.)

Nova beseda: <http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda3.html>. (Dostop 15. 12. 2014.)

Orero, Pilar (ur.)., 2004: Topics in audiovisual translation. Volume 56.

Amsterdam: John Benjamins Publishing Co.

Stimpson, Catharine R., 1969: J. R. R. Tolkien (Columbia Essays on Modern

Writers). Združene države Amerike: Columbia University Press.

Thon, Jan-Ingar, Sütcü, Emrah, 2013: Tolkien, zgodovinska dejstva in mitologija.

History Illustrated. 13/1. 34–39.

Translation Journal: <http://www.translationjournal.net>. (Dostop 4. 7. 2014.)

Translator Thoughts: <http://translatorthought.com>. (Dostop 28. 4. 2015, 25. 5.

2015.)

Trusted Translations: <http://translation-blog.trustedtranslations.com>. (Dostop

4. 7. 2014.)

White, Michael, 2001: Tolkien: A Biography. London: Little, Brown and

Company.

1

10 PRILOGE

10.1 Lastna imena v knjižnem izvirniku in prevodu

Hobbit or There and Back Again

(J. R. R. Tolkien)

Hobit ali Tja in spet nazaj

(prevod Dušan Ogrizek)

Bilbo Baggins Bilbo Bogataj

Belladonna Took Beladona Jemčeva

Gandalf Gandalf

Dwalin Dwalin

Balin Balin

Kili and Fili Kili in Fili

Oin Oin

Gloin Gloin

Bifur Bifur

Bofur Bofur

Bombur Bombur

Dori Dori

Nori Nori

Ori Ori

Dain Dain

Thorin Oakenshild Thorin Hrastov ščit

Azog the Goblin Azog (samo omemba)

Gollum Gollum

Bolg (son of Azog) Bolg (sin Azoga)

10.2 Lastna imena v filmu

The Hobbit An Unexpected

Journey

Hobit Nepričakovano

potovanje (uradna verzija)

Hobit Nepričakovano

potovanje (neuradna

verzija)

Bilbo Baggins Bilbo Bisagin Bilbo Baggins

Frodo (Baggins) Frodo Frodo

Thror Thror Thror

Thranduil Thranduil Thranduil; Thrandul

2

Smaug the Terrible Smaug Grozni Smaug Grozni

Sackville Bagginses Žakelj-Bisagini Sackvilleski Bagginsi

Lobelia Sackville Baggins Lobelija Žakelj-Bisagin Lobelia Sackville Baggins

Belladonna Took Beladona Tuk Belladona Took

Gandalf Gandalf Gandalf

Dwalin Dwalin Dwalin (Dawlin)

Balin Balin Balin

Fili and Kili Fili in Kili Fili in Kili

Oin Oin Oin

Gloin Gloin Gloin

Bifur Bifur Bifur

Bofur Bofur Bofur

Bombur Bombur Bombur

Dori Dori Dori

Nori Nori Nori

Ori Ori Ori

Thorin Oakenshield Thorin Hrastoščit Thorin Hrastoščit

Thrain Thrain Thrain

Azog the Defier Skrunitelj Azog;

Azog Skrunitelj

Orjaški Azog;

Azog Ogromni

Saruman the White Saruman Beli Saruman Beli

Radagast the Brown Radagast Rjavi Radagast Rjavi

Lord Elrond Gospod Elrond Gospodar Elrond

Mithrandir Mithrandir Mithrandir

Lady Galadriel gospa Galadriel

Lady of Lorien lorienska Gospa gospa Loriena

Gollum Golum Gollum

10.3 Geografska poimenovanja v knjižnem izvirniku in prevodu

Hobbit or There and Back Again

(J. R. R. Tolkien)

Hobit ali Tja in spet nazaj

(prevod Dušan Ogrizek)

The Hill Grič

Rivendell Dvojni vintgar

Lonely Mountain

3

Misty Mountains Megleno gorovje

Iron Hills Železno hribovje

10.4 Geografska poimenovanja in pojmi v filmu

The Hobbit An Unexpected

Journey

Hobit Nepričakovano

potovanje (uradna verzija)

Hobit Nepričakovano

potovanje (neuradna

verzija)

Middle Earth Srednji svet Medzemlje

Rivendell Razendel Rivendell

City of Dale Dolinje grad Dale

Erebor Erebor Erebor

Bree Breže Bree

Ered Luin Ered Luin Ered Luin

Iron Hills Železno hribovje Železno gorje;

Železna gora

the Lonely Mountain Samotna gora Samotna gora

Blue Mountains Sinje pogorje

Bagg End Bisagin (-ov) konec Baggins

Ettenmoorse Ajdovske goljave Ettenmoorse

Do(l)guldur Dol Guldur Doguldur; Dolgundur

Hidden Pass Skrita ožina

Hidden Valley Skrita dolina Skriti dol

Valley of Imladris Imladriška dolina dolina Imladris

Gondulin Gondolin Gondulin

Greenwood Zelengaj Zelendol

Mirkwood Mrkolesje Mrkodol

Shyre Šajerska Shire

Lowlands Samotna dežela nižina

geografski pojmi

stronghold of Thror utrdba Throrja utrdba Throra

wilderness divjina puščava

wasteland pušča puščava

hurricane orkan uragan

4

hole under ground duplina pod zemljo

a hobbit hole hobitska duplina

homeland očetnjava; domovina domovina

mountain pass prelaz planina

10.5 Stvarna lastna imena v knjižnem izvirniku in prevodu

Hobbit or There and Back Again

(J. R. R. Tolkien)

Hobit ali Tja in spet nazaj

(prevod Dušan Ogrizek)

the Arkenstone Svetinja

the Arkenstone of Thrain Thrainova Svetinja

the Heart of the Mountain Srce Gore

10.6 Stvarna lastna imena v filmu

The Hobbit An Unexpected

Journey

Hobit Nepričakovano

potovanje (uradna verzija)

Hobit Nepričakovano

potovanje (neuradna

verzija)

Arkenstone arhkamen naj dragulj

red wine rdeče vino črno vino

maps zemljevidi mape

Orcrist, the Goblin Cleaver

(the Biter)

Orkrist, Sekač goblinov

(Britva)

Orkrist, morilec orkov;

Goblinosek (Grizač)

Glamdring, the Foe Hammer

(the Beater)

Glamdring, Tolkač

sovragov (Klina)

Glamdring, *v prvi

pojavitvi ni prevoda;

Svetleča palica (Udarjalec)

demengler skazilnik razteleševalec

bonebreaker kostolomilnik kostolomec

armchair fotelj naslonjalo