uČni naČrt predmeta / ourse sylla us … · vladimir mlinariĆ, izredni profesor za področje kla...

UNI NART PREDMETA / COURSE SYLLABUS

Predmet: A vista igra 1

Course title:

tudijski program in stopnja Study programme and level

tudijska smer Study field

Letnik Academic year

Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Klavir 1 1+2

Vrsta predmeta / Course type Obvezni

Univerzitetna koda predmeta / University course code:

Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial

Lab. vaje Laboratory work

Teren. vaje Field work

Samost. delo Individ. work

ECTS

30 (15+15) 60 3 (2+1)

Nosilec predmeta / Lecturer: Vladimir Mlinari, izr. prof.

Jeziki / Languages:

Predavanja / Lectures: Slovenski

Vaje / Tutorial:

Pogoji za vkljuitev v delo oz. za opravljanje tudijskih obveznosti:

Prerequisits:

Pogoj za vkljuitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetnike nadarjenosti smeri klavir. Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka.

Vsebina:

Content (Syllabus outline):

Ugotavljanje sposobnosti in znanja posameznih tudentov Prilagajanje snovi in zahtevnosti na individualni osnovi Branje skladb na klavirju dvo rono, tirirono ali osem rono na dveh klavirjih Iskanje in prepoznavanje vzorcev Igranje klavirskih spremljav in posebne vaje: 1. vaje za splono sproanje telesa (osnova tehnike) 2. vaje za dihanje (osnova muzikalnega pretoka) 3. uglaevanje telesa in mentalnih struktur 4. vnaprejnja priprava mentalnih "vzorcev" 5. vnaprejnja priprava tehninih formul, izvzetih iz literature 6. transponiranje vzorcev in formul 7. usvajanje osnovnih kadenc na instrumentu 8. pogovor o problemih, kot jih doivljajo tudenti 9. odpravljanje teav na individualni ravni

Temeljni literatura in viri / Readings:

1. Bachovi korali 2. Ubeniki Associated Board London 3. Haydnove simfonije v priredbi za klavir tirirono 4. Laji primeri iz literature, obravnavane pri predmetu Klavirska literatura 5. Sonatine 6. Laje vokalne in instrumentalne spremljave 7. Beethovnovi kvarteti v priredbi za klavir tirirono 8. Srednje zahtevni primeri iz literature, obravnavane pri predmetu Klavirska literatura 9. Srednje zahtevni komorni parti, n. pr. klasine instrumentalne sonate (Donizetti, Elsner ) 10. Srednje zahtevne vokalne spremljave (Mendelssohn, Schubert )

Cilji in kompetence:

Objectives and competences:

A. GLOBALNI 1. glasbeno opismenjevanje na viji ravni 2. imediatno prepoznavanje zvonega sporoila na osnovi vizualne percepcije notnega zapisa 3. prenos zapisa v gibalno-motorine impulze 4. prepoznavanje posameznih glasbenih struktur a. metrum b. ritem c. melodini potek d. harmonija 5. im bolje integriranje zgoraj navedenih struktur B. SPECIFINI 1. sprostitev gibalnega aparata 2. odzivnost na mentalni ravni 3. doseganje mentalno-fizine propustnosti v svrho prevajanja impulzov v akcijo 4. sposobnost prevajanja vizualne podobe v sluno predstavo (posluanje z omi) 5. sposobnost prevajanja vizualne podobe v ustrezen tehnini gib 6. takojnje prepoznavanje specifike posameznega sloga po obdobjih Cilj a vista igre je razbiranje smisla glasbene fraze ob prvem sreanju z njo, ne pa "rkovanje" posameznih not oziroma pritiskanje posameznih tipk. Gre torej za "lepo" igranje, ki sicer ne more biti v veini primerov na ravni popolnosti, kot jo priakujemo pri natudirani skladbi, ki pa naj bi v zametku odraalo e vse prvine skladbe in podalo njeno smiselno, sporoilno zvono podobo z okvirnim upotevanjem a. primernega tempa in karakterja b. fraziranja in dinamike c. lepote tona in izraznosti

Predvideni tudijski rezultati: Intended learning outcomes:

Znanje in razumevanje: 1. sprostitev gibalnega aparata 2. odzivnost na mentalni ravni 3. doseganje mentalno-fizine propustnosti v svrho prevajanja impulzov v akcijo 4. sposobnost prevajanja vizualne podobe v sluno predstavo (posluanje z omi) 5. sposobnost prevajanja vizualne podobe v ustrezen tehnini gib 6. takojnje prepoznavanje specifike posameznega sloga po obdobjih Uporaba Uporaba za hitreje obvladovanje snovi pri glavnemu predmetu in pri komorni igri, hitreje razumevanje prebranega notnega zapisa Refleksija: Vrednotenje uspenosti realizacije znanja pri izvajalski praksi Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet Sposobnost analitinega obravnavanja notnega teksta pri prvem vpogledu Hitreje in bolj natanno branje notnega zapisa, prepoznavanje harmoninih struktur, stilnih znailnosti

Metode pouevanja in uenja:

Learning and teaching methods:

Delo z manjimi skupinami, 3-4 tudenti

Naini ocenjevanja:

Dele (v %) / Weight (in %)

Assessment:

Izpit. Ocenjevalna lestvica: 10 (odlino: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 (prav dobro: nadpovpreno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 (prav dobro: solidni rezultati), 7 (dobro: dobro znanje, vendar z vejimi napakami), 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 do 1 (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspeno opravi izpit, e dobi oceno od zadostno (6) do odlino (10). Gostujoim tudentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi rednega obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta

Type (examination, oral, coursework, project):

Reference nosilca / Lecturer's references:

VLADIMIR MLINARI, izredni profesor za podroje klavir 1) 13. julij 2013, recital, Festival Incontri musicali mitteleuropei, Gorizia (Italija); W. A. Mozart: Variacije Ah! Vous dirai-je, Maman, K. V. 300e, W. A. Mozart: Fantazija v c-molu, K. V. 265, A. Srebotnjak: pet makedonskih plesov, B. Bjelinski: Toccata, I. Florjanc: Philopatridus redivivus, L. van Beethoven: Sonata op. 109 2) 13. november 2013, recital, Ljubljana, Kazinska dvorana; L. van Beethoven: Bagatele op. 119 L. van Beethoven: Sonata op. 109, R. Schumann: Simfonine etude op. 13 3) 26. november 2013, recital, Petrozavodsk, velika dvorana konzervatorija; L. van Beethoven: Bagatele op. 119, L. van Beethoven: Sonata op. 109, R. Schumann: Simfonine etude op. 13 4) 19. junij 2014, recital, Koncertni atelje DSS, Ljubljana, Mestni muzej; B. Okmaca: Impromptu Ivo Petri: tirje stavki iz tretjega kotskega dnevnika (praizvedba), S. Drakuli: prvi intermezzo L. Lebi: Preludij in Etuda (praizvedba), L. Ranigaj: tri monotematske skladbe, I. Josipovi: Diabolezza A. Misson: Nokturno 2 (praizvedba) 5) 5. julij 2014, recital, Festival Lent, Maribor, Dvorana Union; D. Scarlatti: sedem sonat, W. A. Mozart: Variacije Ah! Vous dirai-je, Maman, K. V. 300e, A. Misson: Nokturno 2, I. Josipovi: Diabolezza


Predmet: A vista igra 2

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Klavir 2 3,4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 (15+15) 60 3 (2+1)

Nosilec predmeta / Lecturer: Vladimir Mlinari, izr. prof.

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Sploni pogoji za vpis v letnik.

Vsebina:


Ugotavljanje sposobnosti in znanja posameznih tudentov Prilagajanje snovi in zahtevnosti na individualni osnovi Branje skladb na klavirju dvo rono, tirirono ali osem rono na dveh klavirjih Iskanje in prepoznavanje vzorcev Igranje klavirskih spremljav in posebne vaje: 1. vaje za splono sproanje telesa (osnova tehnike), 2. vaje za dihanje (osnova muzikalnega pretoka), 3. uglaevanje telesa in mentalnih struktur 4. vnaprejnja priprava mentalnih "vzorcev" , 5. vnaprejnja priprava tehninih formul, izvzetih iz literature, 6. transponiranje vzorcev in formul , 7. usvajanje osnovnih kadenc na instrumentu, 8. pogovor o problemih, kot jih doivljajo tudenti 9. odpravljanje teav na individualni ravni


1. Beethovnovi kvarteti in Haydnove simfonije 2. Mozartovi klavirski kvarteti (branje-sledenje dodatnim glasovom) 3. Laje orkesterske redukcije (spremljave koncertov) 4. Zahtevneje voklane spremljave (Debussy, Duparc ) 5. Manj znane skladbe iz klavirske literature 6. Orkesterske redukcije za en klavir, dva klavirja ali klavir tirirono 7. Klavirski izvleki oper in oratorijev 8. Teje spremljave (klavirskih) koncertov) 9. Spopadanje s sodobnimi notnimi zapisi zmerne teavnostne stopnje 10. Manj znane skladbe iz klavirske literature



A. GLOBALNI 1. glasbeno opismenjevanje na viji ravni, 2. imediatno prepoznavanje zvonega sporoila na osnovi vizualne percepcije notnega zapisa 3. prenos zapisa v gibalno-motorine impulze, 4. prepoznavanje posameznih glasbenih struktur a. metrum, b. Ritem, c. melodini potek , d. harmonija 5. im bolje integriranje zgoraj navedenih struktur B. SPECIFINI 1. sprostitev gibalnega aparata, 2. odzivnost na mentalni ravni 3. doseganje mentalno-fizine propustnosti v svrho prevajanja impulzov v akcijo 4. sposobnost prevajanja vizualne podobe v sluno predstavo (posluanje z omi) 5. sposobnost prevajanja vizualne podobe v ustrezen tehnini gib 6. takojnje prepoznavanje specifike posameznega sloga po obdobjih Cilj a vista igre je razbiranje smisla glasbene fraze ob prvem sreanju z njo, ne pa "rkovanje" posameznih not oziroma pritiskanje posameznih tipk. Gre torej za "lepo" igranje, ki sicer ne more biti v veini primerov na ravni popolnosti, kot jo priakujemo pri natudirani skladbi, ki pa naj bi v zametku odraalo e vse prvine skladbe in podalo njeno smiselno, sporoilno zvono podobo z okvirnim upotevanjem a. primernega tempa in karakterja, b. fraziranja in dinamike, c. lepote tona in izraznosti

Predvideni tudijski rezultati:

Intended learning outcomes:

Znanje in razumevanje: Razumevanje in takojnja izvedba notnega zapisa Spremljava, korepeticije, komorna igra, Prvo branje solistine literature

Knowledge and understanding:

Vrednotenje uspenosti realizacije znanja pri izvajalski praksi Sposobnost analitinega obravnavanja notnega teksta pri prvem vpogledu Hitreje in bolj natanno branje notnega zapisa, prepoznavanje harmoninih struktur, stilnih znailnosti



Delo z manjimi skupinami, 3-4 tudenti

Naini ocenjevanja:


Assessment:

Nain (pisni izpit, ustno izpraevanje, naloge, projekt) Izpit. Ocenjevalna lestvica: 1-5 (negativno) oz. 6-10 (pozitivno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Gostujoim tudentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.



VLADIMIR MLINARI, izredni profesor za podroje klavir 1) 13. julij 2013, recital, Festival Incontri musicali mitteleuropei, Gorizia (Italija); W. A. Mozart: Variacije Ah! Vous dirai-je, Maman, K. V. 300e, W. A. Mozart: Fantazija v c-molu, K. V. 265, A. Srebotnjak: pet makedonskih plesov, B. Bjelinski: Toccata, I. Florjanc: Philopatridus redivivus, L. van Beethoven: Sonata op. 109 2) 13. november 2013, recital, Ljubljana, Kazinska dvorana; L. van Beethoven: Bagatele op. 119 L. van Beethoven: Sonata op. 109, R. Schumann: Simfonine etude op. 13 3) 26. november 2013, recital, Petrozavodsk, velika dvorana konzervatorija; L. van Beethoven: Bagatele op. 119, L. van Beethoven: Sonata op. 109, R. Schumann: Simfonine etude op. 13 4) 19. junij 2014, recital, Koncertni atelje DSS, Ljubljana, Mestni muzej; B. Okmaca: Impromptu Ivo Petri: tirje stavki iz tretjega kotskega dnevnika (praizvedba), S. Drakuli: prvi intermezzo L. Lebi: Preludij in Etuda (praizvedba), L. Ranigaj: tri monotematske skladbe, I. Josipovi: Diabolezza A. Misson: Nokturno 2 (praizvedba) 5) 5. julij 2014, recital, Festival Lent, Maribor, Dvorana Union; D. Scarlatti: sedem sonat, W. A. Mozart: Variacije Ah! Vous dirai-je, Maman, K. V. 300e, A. Misson: Nokturno 2, I. Josipovi: Diabolezza


Predmet: Analiza glasbenih oblik 1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Vse razen kompozicije, orkestrskega in zborovskega dirigiranja

1 1, 2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 15 15 90 5 (2+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: Jani Golob, red. prof.

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v tudijski program

Vsebina:


Seznanjanje z osnovnimi oblikovnimi enotami- motiv, dvotaktje, stavek, perioda, pesemska oblika itd. Poznavanje fuge in druge kontrapunktine oblike, Poznavanje sonatnega stavka, sonatne oblike in analiza nekaterih temeljnih del iz glasbene literature.


Vlastimir Perii-Duan Skovran : Nauka o muzikim oblicima Umetnika akademija u Beogradu 1966 (395 str.)- izbrana poglavja Ian Bent: Analysis W.W.Norton 1987 (184 str.)- izbrana poglavja



Poznavanje glasbenih oblik. Razvijanje sposobnosti samostojne analize pri tudiju in razumevanju lastnega repertoarja.



Znanje in razumevanje: - spoznavanje temeljnih glasbenih oblik - analiza nekaterih pomembnih del iz svetovne literature - poglobljena interpretacija kot rezultat poznavanja in razumevanja oblikovne zgradbe - uporaba pridobljeni spoznanj pri izvajalski praksi - vrednotenje in interpretacije glasbenih del glede na njihovo formalno strukturo - stilna interpretacija kot rezultat razumevanja formalnih in zgodovinskih dejavnikov




Predavanje, vaje in seminarju, samostojne analize

Naini ocenjevanja:


Assessment:

Nain (pisni izpit, ustno izpraevanje, naloge, projekt) Ustni in pisni izpiti, seminarske naloge. Gostujoim tudentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta. Ocenjevalna lestvica: 1-5 (negativno) oz. 6-10 (pozitivno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.



JANI GOLOB, redni profesor za podroje kompozicija Concertino za orkester (1976), Prva izvedba: junij 1976 Velika dvorana SF, Izvajalci: Simfonini orkester RTV Ljubljana, Dirigent Anton Kolar Preernova nagrada UL 1977 tiri slovenske ljudske pesmi za godala (1979), Prva izvedba: 11.januar 1980, Velika dvorana SF, Izvajalci: Komorni orkester RTV Ljubljana Dirigent Uro Lajovic upanieva nagrada 1983 Filmska glasba Poletje v koljki 2 in isto pravi gusar Priznanje Metod Badjura za glasbo v filmi isto pravi gusar in Poletje v koljki ll. na tednu domaega filma Celje Koncert za violino in orkester, Prva izvedba 15.maj 1998 Slovenski glasbeni dnevi, Velika dvorana Slovenske filharmonije, Izvajalci: Primo Novak violina, Orkester Slovenske Filharmonije, Dirigent: Marko Letonja Nagrada Preernovega sklada 2000 Medeja- opera iz vsakdanjega ivljenja (1999), Libretto: Vinko Mderndorf, Prva izvedba: 19.februar 2000 SNG Opera in balet Ljubljana, Izvajalci: solisti, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana, Dirigent: Uro Lajovic Kozinova nagrada Drutva slovenskih skladateljev za zakljuen godalni opus 2013


Predmet: Analiza glasbenih oblik 2

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Vse razen kompozicije, orkestrskega in zborovskega dirigiranja

2 3,4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 15 15 90 5 (2+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: Jani Golob, red. prof.

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v 2. letnik tudijskega programa, opravljen izpit iz Analize glasbenih oblik 1

Vsebina:


Seznanjanje z glasbenimi oblikami glasbe 20 in 21. stoletja. Praktina analiza izbranih del


Vlastimir Perii-Duan Skovran : Nauka o muzikim oblicima Umetnika akademija u Beogradu 1966 (395 str.)- izbrana poglavja Ian Bent: Analysis izbrana poglavja W.W.Norton 1987 (184 str.) Alfred Blatter:Revisiting Music Theory -izbrana poglavja Routledge 2007



Spoznavanje z glasbenimi oblikami v glasbi 20 in 21. stoletja Razvijanje Sposobnost samostojne analize pri tudiju in razumevanju lastnega repertoarja.

Predvideni tudijski rezultati: Intended learning outcomes:

Znanje in razumevanje: -spoznavanje temeljnih glasbenih oblik - analiza nekaterih pomembnih del iz svetovne literature - poglobljena interpretacija kot rezultat poznavanja in razumevanja oblikovne zgradbe - uporaba pridobljeni spoznanj pri izvajalski praksi - vrednotenje in interpretacije glasbenih del glede na njihovo formalno strukturo - stilna interpretacija kot rezultat razumevanja formalnih in zgodovinskih dejavnikov




Predavanje, vaje in seminarju, samostojne analize

Naini ocenjevanja:


Assessment:

Nain (pisni izpit, ustno izpraevanje, naloge, projekt) Ustni in pisni izpiti, seminarske naloge. Gostujoim tudentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta. Ocenjevalna lestvica: 1-5 (negativno) oz. 6-10 (pozitivno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.



JANI GOLOB, redni profesor za podroje kompozicija Concertino za orkester (1976), Prva izvedba: junij 1976 Velika dvorana SF, Izvajalci: Simfonini orkester RTV Ljubljana, Dirigent Anton Kolar Preernova nagrada UL 1977 tiri slovenske ljudske pesmi za godala (1979), Prva izvedba: 11.januar 1980, Velika dvorana SF, Izvajalci: Komorni orkester RTV Ljubljana Dirigent Uro Lajovic upanieva nagrada 1983 Filmska glasba Poletje v koljki 2 in isto pravi gusar Priznanje Metod Badjura za glasbo v filmi isto pravi gusar in Poletje v koljki ll. na tednu domaega filma Celje Koncert za violino in orkester, Prva izvedba 15.maj 1998 Slovenski glasbeni dnevi, Velika dvorana Slovenske filharmonije, Izvajalci: Primo Novak violina, Orkester Slovenske Filharmonije, Dirigent: Marko Letonja Nagrada Preernovega sklada 2000 Medeja- opera iz vsakdanjega ivljenja (1999), Libretto: Vinko Mderndorf, Prva izvedba: 19.februar 2000 SNG Opera in balet Ljubljana, Izvajalci: solisti, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana, Dirigent: Uro Lajovic Kozinova nagrada Drutva slovenskih skladateljev za zakljuen godalni opus 2013


Predmet: Ansambelsko petje

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Petje 3 5+6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 30 3 (1+2)

Nosilec predmeta / Lecturer: Pija Brodnik, izr. prof.

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vsebina:


-Seznanjanje z individualnimi sposobnostmi posameznih tudentov in na tej osnovi premiljeno oblikovanje posameznih skupin. - Skrbno in primerno izbrana literatura, ki omogoa skupinam postopno rast in oblikovanje od manj zahtevne (a za osnovno postavitev zelo pomembne) literature do tejih del (kar je odvisno od sposobnosti posamezne komorne skupine). - Navajanje na kakovostno samostojno delo , ki je posebno v primerih sposobnejih skupin in zahtevnejih sestavov neobhodno (operni ansambli). -Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi komorni ansambli pridobijo nujne izkunje.


Monteverdi: Zbirka motetov: Sacrae Cantiunculae, Monteverdi: Zbirka madrigalov, Monteverdi: Canconette, Bach: Cantate, Purcell: dueti,Pergolesi: Stabat Mater, Vivaldi: Gloria, Handel: oratoriji in opere, Haendel: zbirka 21 duetov , Carissimi: oratoriji in mae, H. Schutz: oratoriji in moteti, Mozart: mae, Mozart: Bastien in Bastienne, dueti, terceti,kvarteti iz oper: Don Giovanni, Le nozze di Figaro, La finta Giardiniera, Die Zauberfloete, itd. Brahms: Liebeslieder, Brahms: NeueLiebeslieder , Schumann: Dueti, Bellini: La sonnambula, Donizzetti: Don Pasquale, Ljubezenski napoj, La favorita, Verdi: Rigoletto, Messa di Requiem, Don Carlos, Un Ballo in Maschera, Il trovatore, Rossini: Il barbiere di Seviglia, Viliem Tell, Puccini: Gianni Schicchi, Suor Angelica, La Boheme, itd. F. Lehar: Vesela vdova, J. Strauss: Netopir, Gerschwin: Porgy in Bess



Gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vkljueni tudentje razlinih letnikov in tudi razlinih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi veletno delo nadgrajujejo in poglabljajo ter izpopolnjujejo prakso umetnikega nastopanja , hkrati pa irijo svoj repertoar. V razlinih letnikih tudentje vedno izvajajo novo literaturo. -Obvladovanje bistvenih elementov komorne igre: intonacija, skupna igra, zvona uravnoteenost, barvno in dinamino niansiranje, fraziranje, artikulacija, agogika. - Razvijanje glasbenega okusa in muzikalnosti. - Poznavanje razlinih stilov z ustrezno literaturo od reenesanse do najsodobnejih del: madrigali, moteti, kantate,oratorija in opere kot tudi koncertne pesemske literature v razlinih veglasnih zasedbah. - Sposobnost samozavestnega nastopanja z obutkom za skupinsko muziciranje Sposobnost sporazumevanja lanov ansamblov v razlinih odrskih situacijah in pogojih -Sposobnost hitrega uenja partov.



Znanje in razumevanje sposobnost prilagajanja in usklajenega petja razumevanje procesov in metod vadenja razumevanje in razievanje intonannih in tonskih problemov poznavanje didaktinih postopkov pri tudiju skladb in pri samostojnem domaem delu stilna interpretacija z osnovami analize Uporaba izkorianje pridobljenih vein ansambelskega petja in interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi Refleksija vrednotenje sposobnosti skupinskega petja

vrednotenje interpretacije vrednotenje uspenosti realizacije znanja pri drugih izvajalskih praksah Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet glasbeno izraanje in izvajalska praksa (pri solistinem petju in pri izvajanju vokalnointrumentalnih del, komornih vokalnih skladb in oper) poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretinih predmetih) poznavanje osnovnih didaktinih principov s podroja



Pouk v manjih skupinah.

Naini ocenjevanja:


Assessment:

Za opravljene tudijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka ansambelskega petja ocenijo interni ter javni nastopi v tekoem tudijskem letu. Ocenjevalna lestvica: 10 (odlino), 9 (prav dobro), 8 (prav dobro), 7 (dobro), 6 (zadostno), 5 1 (nezadostno). Kandidat uspeno opravi izpit, e dobi oceno od zadostno (6) do odlino (10).



PIJA BRODNIK, izredna profesorica za podroje petje - april 2014. Dunaj, Avstrija, 2014, Studio tonal, snemanje, Charles Spencer, klavir, Pija Brodnik, sopran, Lajovic, Anton, 21 samospevov - november 2011. London, Velika Britanija, Abbey Road Studios, snemanje, London Symphony Orchestra, Dejan Savi, dirigent, Pija Brodnik, sopran, Puccini, Giacomo, 16 arij - januar 2006. Pesmi, Duparc, Henri, ZKP RTV Slovenija, zgoenka, Marcos Fink, basbariton, Pija Brodnik, sopran, Vladimir Mlinari, klavir - januar 2005, SNG Opera in balet Maribor, Simon Robinson, dirigent, program opera Purcell, Dido in Enej, vloga Dido - maj 1997. Ljubljana, Cankarjev dom in Gledalie Glej, Nikolaj liar, dirigent, program opera Ime na koncu jezika, vloga Matere - september 1996. Opava, eka, lezijska opera, John Axelrod, dirigent, program opera Mozart, Don Giovanni, vloga Donne Elvire


Predmet: Ansambel kljunastih flavt 1

Course title: Recorder ensemble




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Kljunasta flavta 2. 1,2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial

Lab. vaje Laboratory

work



ECTS

60 ID 90 5

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Mateja Bajt

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Sploni pogoji za vpis v 2. letnik programa.

Vsebina:


- - Poglabljanje umetnike interpretacije in irjenje

repertoarja obveznega predmeta;

- - skrbno in primerno izbrana literatura, ki omogoa

ansamblu postopno rast in oblikovanje od manj

zahtevne (a za osnovno postavitev zelo

pomembne) literature do tejih del (kar je odvisno

od sposobnosti posameznega ansambla);

- navajanje na kakovostno samostojno delo;

- izvajalska praksa v obliki internih in javnih

nastopov, s katerimi komorne skupine pridobijo

nujne izkunje;

- - delo z modernimi in historinimi instrumenti.


Renesansa: - plesi: T. Susato, G. Mainerio, P. Attaignant A. vokalna literatura: P. Hofhaimer, H. Isaac, L. Senfl idr. C.f. in druge oblike skladb: G. de Machaut; G. Dufay; Josquin des Prez; teje skladbe nizozemskih avtorjev; 'In Nomine'; Th. Morley (dueti), J. Coperario, E. Bevin; A. Willaert, G. Bassano, O. de Lassus (dueti), L. Senfl, P. Hofhaimer, H. Isaac, Liber Fridolin, Glogauer Liederbuch, Forster Virginal book, Formschneyder: Trium Vocum Carmina I, II idr. Schott: Anthology, Moeck: Monumenta Musicae Ad Usum Practicum idr.; Barok: Duo: J. J. Mattheson, G. Finger, W. Croft, G. Ph. Telemann idr., francoski galantni dueti Trio: J. J. Mattheson, J. Hook, J. B. de Boismortier (trio);

Sodobna glasba: B. Britten, W. Lutoslawski ('Polnische Weihnachtslieder'), B. Bartok, H. J. Teschner, A.Dorwarth idr., skladbe v jazzovskem stilu- npr: Leenhouts: Report upon When Shall the Sun Shine?

Cilji in kompetence: Objectives and competences:

- - obvladovanje osnovnih spretnosti pri igranju v

ansamblu klj. flavt (skupna igra, intonacija, vstopi

in zakljuki, artikulacija, tempo, ritmina sigurnost,

fraziranje);

- tekoe branje z lista enostavne literature za

ansambel klj. fl.;

- branje razlinih kljuev (violinski, basovski);

- - razvijanje glasbenega okusa in muzikalnosti;

- - poznavanje razlinih stilov igranja z ustrezno

literaturo od renesanse, baroka do moderne;

- - sposobnost samozavestnega nastopanja z

obutkom za skupinsko muziciranje;

- sposobnost sporazumevanja lanov ansamblov v

razlinih odrskih situacijah in pogojih;

- sposobnost hitrega uenja partitur in a vista igre.



Znanje in razumevanje:

- sposobnost prilagajanja in usklajenega naina

igranja;

- razumevanje procesov in metod vadenja

- razumevanje in razievanje intonannih,

ritminih in tonskih problemov;

- poznavanje didaktinih postopkov pri tudiju

skladb in pri samostojnem domaem delu;

- stilna interpretacija z osnovami analize;

- izkorianje pridobljenih vein ansambelske igre

in interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi;


- vrednotenje sposobnosti skupinskega muziciranja

vrednotenje interpretacije;

- vrednotenje uspenosti realizacije znanja pri

drugih izvajalskih praksah;

- glasbeno izraanje in izvajalska praksa;

- poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji,

kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe);

- analiza (pri zgodovini glasbe, pri

glasbenoteoretinih predmetih);

- poznavanje osnovnih didaktinih principov s

podroja.



Pouk v manjih skupinah od dua do kvarteta.

Naini ocenjevanja:

Dele (v %) Weight (in %)

Assessment:

100% ustno Za opravljene tudijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka ansambla kljunastih flavt izvede komisijski izpit v obsegu 30 minut programa primerne teavnostne stopnje. Ocenjevalna lestvica: 10 (odlino), 9 (prav dobro), 8 (prav dobro), 7 (dobro), 6 (zadostno), 5 1 (nezadostno). Kandidat uspeno opravi obveznosti, e dobi oceno od zadostno (6) do odlino (10).

Izpiti in nastopi Type (examination, oral, coursework, project):


doc. Mateja Bajt - izdaja CD-ja 'Ritratto dell'amore' z glasbo francoskega baroka 2003;

- Europaisches Blockflotenfestival Feldkirch 2006, celoveerni koncert 'Love stole the Pipe of

- sleeping Pan';

- Festival internationale della Musica 2007, Benetke: celoveerni koncert 'Galanterie Barocche'

- Festival Radovljica 2011: celoveerni concert;

- Letni koncert APZ TT 2014, Slovenska Filharmonija: Lebi: Ajdna - Od blizu in dale za kljunasto flavto solo


Predmet: Ansambel kljunastih flavt 2

Course title: Recorder ensemble 2




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Kljunasta flavta 3. Zimski in letni



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

60 ID 90 5

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Mateja Bajt

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Sploni pogoji za vpis v 3. letnik programa

Vsebina:


- - poglabljanje umetnike interpretacije in irjenje

repertoarja obveznega predmeta;

- - skrbno in primerno izbrana literatura, ki omogoa

ansamblu nadaljnji razvoj za kvalitetno izvajanje

zahtevnejih del (odvisno od sposobnosti

posameznega ansambla);

- navajanje na kakovostno samostojno delo;

- izvajalska praksa v obliki internih in javnih

nastopov, s katerimi komorne skupine pridobijo

nujne izkunje;

- - delo z modernimi in historinimi instrumenti.

Temeljni literatura in viri / Readings: Srednji vek in renesansa:

- plesi: A. Ferrabosco, A. Holborne idr. - C.f. in druge oblike skladb: G. de Machaut; G. Dufay; Josquin des Prez; teje skladbe nizozemskih avtorjev; 'In Nomine'; Th. Morley (dueti), J. Coperario, E. Bevin; A. Willaert, G. Bassano, O. de Lassus (dueti) idr. - Formschneyder: Trium Vocum Carmina I, II idr.

- Schott: Anthology, Moeck: Monumenta Musicae Ad Usum Practicum idr.; Barok in klasika: G. Ph. Telemann (dueti), francoski galantni dueti, J. B. de Boismortier (trio); Kvarteti in veje zasedbe: G.P.Telemann, Vivaldi idr. (transkripcije); J. Haydn - Igranje transkripcij in izdelava lastne transkripcije Sodobna glasba: P. Hindemith, R. Hirose ('Lamentation', 'Idyll'), K. van Steenhoven ('Wolken'); A. Part ('Pari Intervallo'); K. Serocki ('Arrangements'), K. Kazeroni: Driehout, F. Geysen: Digital-analog-identiek

Cilji in kompetence: Objectives and competences:

- nadaljnje izpopolnjevanje in samostojno delo pri igranju v ansamblu klj. flavt, natannost v skupni igri; - ansambelsko igranje v vseh historinih kljuih, - ansambelsko delo z zgodovinskimi viri; - natanno izdelovanje intonacije in strukturne artikulacije v ansamblu klj. flavt, tudi v razlinih uglasitvenih sistemih; - delo z modernimi in historinimi instrumenti vseh vrst in velikosti; - improvizacija v ansamblu; - razvijanje glasbenega okusa in muzikalnosti;

- - poznavanje razlinih stilov igranja z ustrezno

literaturo od srednjega veka, renesanse, baroka do

moderne;

- - sposobnost samozavestnega nastopanja z

obutkom za skupinsko muziciranje;

- sposobnost sporazumevanja lanov ansamblov v

razlinih odrskih situacijah in pogojih;

- sposobnost hitrega uenja partitur in a vista igre.



Znanje in razumevanje:

- sposobnost prilagajanja in usklajenega naina

igranja;

- razumevanje procesov in metod vadenja;

- razumevanje in razievanje intonannih,

ritminih in tonskih problemov;

- poznavanje didaktinih postopkov pri tudiju

skladb in pri samostojnem domaem delu;

- stilna interpretacija z osnovami analize;

- izkorianje pridobljenih vein ansambelske igre

in interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi;

- vrednotenje sposobnosti skupinskega muziciranja;

- vrednotenje interpretacije;


- vrednotenje uspenosti realizacije znanja pri

drugih izvajalskih praksah;

- glasbeno izraanje in izvajalska praksa;

- poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji,

kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe);

- analiza (pri zgodovini glasbe, pri

glasbenoteoretinih predmetih).



Pouk v manjih skupinah od 2-8 izvajalcev.

Naini ocenjevanja:

Dele (v %): 100% ustno Weight (in %)

Assessment:

Za opravljene tudijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka ansambla kljunastih flavt izvede komisijski izpit v obsegu 30 minut programa primerne teavnostne stopnje. Ocenjevalna lestvica: 10 (odlino), 9 (prav dobro), 8 (prav dobro), 7 (dobro), 6 (zadostno), 5 1 (nezadostno). Kandidat uspeno opravi obveznosti, e dobi oceno od zadostno (6) do odlino (10).

Izpiti in nastopi Type (examination, oral, coursework, project):


Doc. Mateja Bajt - izdaja CD-ja 'Ritratto dell'amore' z glasbo francoskega baroka 2003;

- Europaisches Blockflotenfestival Feldkirch 2006, celoveerni koncert 'Love stole the Pipe of

- sleeping Pan';

- Festival internationale della Musica 2007, Benetke: celoveerni koncert 'Galanterie Barocche'

- Festival Radovljica 2011: celoveerni concert;

- Letni koncert APZ TT 2014, Slovenska Filharmonija: Lebi: Ajdna - Od blizu in dale za kljunasto flavto solo


Predmet: Antropologija glasbe: Glasbe sveta

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja vse 1 ali 2 ali 3 1 ali 3 ali 5

Vrsta predmeta / Course type Strokovni izbirni


Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 120 6

Nosilec predmeta / Lecturer: dr. Svanibor Pettan, red. prof.

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v letnik tudija. Kolokvija in opravljene individualne naloge so pogoj za pristop k ustnemu izpitu.

Vsebina:


tudnet spoznava: glasbo kot univerzalni, vseloveki pojav v razlinih sociokulturnih kontekstih; antropoloki pogled na glasbene prakse sveta in faktorje, ki jih doloajo (zemljepisni, zgodovinski, demografski, verski, jezikovni in dr.); aplikacijo teoretinih izhodi na enajst svetovnih glasbenih regij; pojmovanja zunanjih in notranjih meja med regijami ter tudij stinih tok med njimi; vplive evropskih glasb na druge dele sveta in zunajevropske vplive na evropske glasbe; konceptualizacijo ljudskih, umetnih in popularnoglasbenih praks ter procese kot so akulturacija, transkulturacija, idr.; razline glasbene prakse v raznovrstnih kontekstih od vakih veselic do simfoninih koncertov in Eurosonga;

raznovrstne raziskovalne pristope glede na glasbene zvrsti in regionalne znailnosti; pisne in druge vire (knjine izdaje, periodika, diskografija, avdiovizualni prironiki).


Blacking, John. How Musical is Man? 1976. Manuel, Peter. Popular Musics of the Non-Western World. 1988. Merriam, Alan. Antropologija glasbe. 2000. Muri, Rajko. Neubesedljive zvone igre. 1993. Nettl, Bruno in dr. (ur.). Excursions in World Music. 1997. Pettan, Svanibor. Rom Musicians in Kosovo: Interaction and Creativity. 2002. Seeger, Anthony. Why Suya Sing. 2004. Shehan Campbell, Patricia. Teaching Music Globally. 2004. Stokes, Martin (ur). Ethnicity, Identity and Music. 1994. Titon, Jeff Todd (ur.). Worlds of Music. 1996.



tudent pozna zgodovino, teorijo in recepcijo obravnavanih glasbenih zvrsti v njihovem kulturnem kontekstu. Razvije sposobnost: kritinega vrednotenja glasbe in sposobnost kritinega opazovanja drubene vloge glasbe.



Znanje in razumevanje: Razumevanje strukturnih in kontekstualnih aspektov obravnavanja glasbe ter odnosa med glasbo in kulturo v pristopih znanstvenikov v razlinih delih sveta. Vpliv tudijskih izkuenj iz drugih delov sveta na celostno in veplastno dojemanje glasbe v lastnem prostoru. Kritino obravnavanje virov in metodolokih postopkov. Spretnost uporabe domae in tuje literature ter slunih in avdiovizualnih virov. Spretnost interpretiranja podatkov in izvajanja izbranih glasbenih primerov.




Predavanja, individualne naloge, sodelovalno izvajanje glasbe.

Naini ocenjevanja:


Assessment:

Nain (pisni izpit, ustno izpraevanje, naloge, projekt) Kolokvija, izpit.


Kolokvija prispevata vsak po 50% konne ocene, ustni izpit omogoa izboljanje konne ocene.


dr. SVANIBOR HUBERT PETTAN, redni profesor za podroje etnomuzikologija PETTAN, Svanibor. Dance house : European models of folk music and dance revival in urban settings. Journal of Urban Culture Research, ISSN 2228-8279, 2010, vol. 1, no. 1, str. 128-135. [COBISS.SI-ID 45610338] HARRISON, Klisala R. (urednik), MACKINLAY, Elizabeth (urednik), PETTAN, Svanibor (urednik). Applied ethnomusicology : historical and contemporary approaches. Newcastle: Cambridge Scholars, 2010. X, 245 str., ilustr. ISBN 1-4438-2425-9. ISBN 978-1-4438-2425-5. [COBISS.SI-ID 44959586] PETTAN, Svanibor (avtor, fotograf). Etnomuzikologija na razpotju. Ljubljana: Znanstvena zaloba Filozofske fakultete, 2011. 144 str., ilustr., note. ISBN 978-961-237-464-8. [COBISS.SI-ID 258792960] PETTAN, Svanibor. Music for peace : in search of applied ethnomusicology in the territories of former Yugoslavia = Muzyka dlja podderanija mira : v poiskah praktieskoj etnomuzykologii na territorii byvej Jugoslavii. Pax sonoris, ISSN 2222-4343, 2010-2011, letn. 4/5, str. 153-158, 159-167, ilustr. [COBISS.SI-ID 56254306] PETTAN, Svanibor. Kosovo through the eyes of local Romani (Gypsy) musicians : study guide & DVD, (Audio-visual series of the Society for Ethnomusicology, no. 3). 1st ed. Ljubljana: Znanstvena zaloba Filozofske fakultete: = Faculty of Arts; Bloomington: The Society for Ethnomusicology, 2015. 122 str., ilustr. ISBN 978-961-237-708-3. [COBISS.SIID 276282624]


Predmet: Araniranje za male ansamble (modul jazz)

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Kompozicija in glasbena teorija, orkestrsko in zborovsko dirigiranje

1 ali 2 ali 3 1,2 ali 3,4 ali 5,6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

30 30 60 4 (2+2)

Nosilec predmeta / Lecturer: mag. Jaka Pucihar, doc.; Rok Golob, doc

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial: Slovenski


Prerequisits:

Pogoj za vkljuitev v delo je vpis v letnik tudija ter opravljene naloge, ki so pogoj za pristop k letnemu izpitu.

Vsebina:


- razvijanje in uporaba razlinih tehnik araniranja, vkljuujo specifine tehnike kot constant coupling, variable coupling, line writing, soli writing, background writing, shout choruses - analiza e izdelanih in izdelava lastnih aranmajev glede na stilsko opredelitev


Izbrana poglavja iz: - Ted Pease and Ken Pullig: Modern Jazz Voicing Berklee Press 2001, 134 strani - Henry Mancini: Sounds and Scores; Northridge Music Inc 1986, 243 strani - Don Sebesky: The Contemporary Arranger; Alfred Publishing Co. 1975, 245 strani - Jerry Coker: A Guide to Jazz Composition & Arranging; Advance Music 1998, 76 strani - Bill Dobbins: Jazz Arranging and Composing; Advance Music1986, 151 strani - Nelson Riddle: Arranged by Nelson Riddle; Nelson Riddle 1985, 197 strani - Rayb Dick Grove: Arranging Concepts Complete; Alfred Publishing 1985, 433 strani - Sammy Nestico: The Complete Arranger; Fenwood Music Co. 1993, 340 strani - Jack Perricone: Melody in Songwriting; Berklee Press 2000, 180 strani



- obvladovanje araniranja za male (combo) zasedbe - obvladovanje aranersko-stilskih zakonitosti posameznih jazzovskih obdobij in stilov - sposobnost transkripcije jazzovskih partitur



Znanje in razumevanje: tudent - je sposoben izdelati aranma za razline

sestave male-combo-zasedbe, - je sposoben natanne analize skladb in aranmajev razlinih jazzovskih stilov, - uporablja znanja pri komponiranju in/ali araniranju skladb v jazzovskem stilu - je sposoben izdelati aranma glede na zasedbo in stil, - vrednoti lastne doseke, - vrednoti kreativne improvizacije v jazzu v kontekstu stilnega razvoja in zavedanja o zgodovinsko pogojenih razlikah v raznih jazzovskih stilih, - vrednoti teoretino znanje s podroja jazz harmonije in harmonske analize in glasbene zgodovine, - vrednoti in umea lasten aranerski stil v

dananje stilne opredelitve.




Glasbene metode, predavanja, individualne naloge

Naini ocenjevanja:


Assessment:

Nain (pisni izpit, ustno izpraevanje, naloge, projekt) Delni izpit iz Araniranje za male ansamble za modul Araniranje in improvizacija je sestavljen iz kolokvija po prvem semestru in izpita. Ocenjevalna lestvica: 1-5 (negativno) oz. 6-10 (pozitivno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG Gostujoim tudentom se kreditne toke po prvem semestru priznajo na osnovi kolokvija. Konna ocena modula Araniranje in improvizacija je sestavljena na podlagi

50% 50%


pozitivnih ocen (6-10) vseh sestavin in delnih izpitov modula (povprena ocena)


mag. JAKA PUCIHAR, docent za podroje teorija glasbe - Vodenje in dirigiranje Big Bandu RTV Slovenija z avtorsko glasbo Klemna Smoleja, 18.3.2013, Radio Slovenija, Studio 14 - Vodenje in dirigiranje Big Bandu RTV Slovenija s solistom Aleem Rendlo (bobni) Projekt A.R. TALES, 10.4.2014, Radio Slovenija, Studio 14 - CONCERTO GROSSO koncert za flavto, kitaro in veliki jazzovski orkester, praizvedba 23.3.2010 Kulturni dom Nova Gorica/Slovenski glasbeni dnevi 2010/Festival Ljubljana / solista: Matej Grahek flavta, PrimoGrai kitara / dirigent: Jaka Pucihar - JAZZUITA koncert za fagot in orkester, praizvedba s Komornim orkestrom solistov KOS, dirigent Jurgen Bruns, Gallusova dvorana CD Ljubljana, 8.11.2006 - PLES/DANCE za komorni orkester (2012) prva izvedba na koncertu v sklopu Noi slovenskih skladateljev Slovenski skladatelji mladim; Komorni orkester solistov KOS DSS, dirigent: Jurgen Bruns, Slovenska filharmonija, dvorana Marjana Kozine, 19.4.2012 ROK GOLOB, docent za podroje teorija glasbe - junij 2012, Krianke (Ljubljana) dirigent in komponist Rok Golob, Orkester Slovenske Filharmonije, Slovenski komorni zbor, mnogi solisti, program R. Golob, ljudske - junij 2014, Dobrodelni koncert za Arboretum, dirigent Rok Golob, Dominic Miller (Stingov kitarist), Orkester Slovenske Filharmonije, program Miller, R. Golob, J. Golob - september 2013 Slovenska popevka, zmaga obinstva za najboljo popevko, dirigiranje in glasba Rok Golob, Revijski orkester RTV Slovenija, pevka Eva erne - december 2014 - SiTi teater (LJ), avtorski koncert z ameriko skupino Soul Activation, klaviature Rok Golob, glasba Rok in Jani Golob - junij 2011, Stadion Stoice (Ljubljana), Francija, Monaco, Turneja s Stingom in Orkestrom Slovenske Filharmonije. Rok Golob klaviature


Predmet: Araniranje za velike ansamble (modul jazz)

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1.stopnja Kompozicija in glasbena teorija Orkestrsko in zborovsko dirigiranje

1 ali 2 ali 3 1,2 ali 3,4 ali 5,6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

30 30 60 4 (2+2)

Nosilec predmeta / Lecturer: mag. Jaka Pucihar, doc.; Rok Golob, doc

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Pogoj za vkljuitev v delo je vpis v letnik tudija, ter opravljene naloge, ki so pogoj za pristop k letnemu izpitu.

Vsebina:


- razvijanje in uporaba razlinih tehnik araniranja, vkljuujo specifine tehnike kot constant coupling, variable coupling, line writing, soli writing, background writing, shout choruses - analiza e izdelanih in izdelava lastnih aranmajev glede na stilsko opredelitev za veje zasedbe


Izbrana poglavja iz: Ted Pease and Ken Pullig: Arranging for large jazz ensemble; Berklee Press 2003, 208 strani Henry Mancini: Sounds and Scores; Northridge Music Inc 1986, 243 strani Don Sebesky: The Contemporary Arranger; Alfred Publishing Co. 1975, 245 strani Jerry Coker: A Guide to Jazz Composition & Arranging; Advance Music 1998, 76 strani Bill Dobbins: Jazz Arranging and Composing; Advance Music1986, 151 strani Nelson Riddle: Arranged by Nelson Riddle; Nelson Riddle 1985, 197 strani Rayb Dick Grove: Arranging Concepts Complete; Alfred Publishing 1985, 433 strani Sammy Nestico: The Complete Arranger; Fenwood Music Co. 1993, 340 strani

Jack Perricone: Melody in Songwriting; Berklee Press 2000, 180 strani



- obvladovanje araniranja za velike zasedbe (big band, ritmo-simfonini orkester, pihalni orkester) - obvladovanje aranersko-stilskih zakonitosti posameznih jazzovskih obdobij in stilov - sposobnost transkripcije kompleksnejih jazzovskih partitur



Znanje in razumevanje: - sposobnost izdelave aranmaja za veje

zasedbe, - sposobnost natanne analize skladb in aranmajev razlinih jazzovskih stilov, - uporaba znanja pri komponiranju in/ali araniranju skladb v jazzovskem stilu - sposobnost izdelave aranmaja glede na zasedbo in stil - vrednotenje lastnih dosekov - vrednotenje kreativne improvizacije v jazzu v kontekstu stilnega razvoja in zavedanje o zgodovinsko pogojenih razlikah v raznih jazzovskih stilih - vrednotenje teoretinega znanja s podroja jazz harmonije in harmonske analize ter glasbene zgodovine - vrednotenje in umeanje lastnega aranerskega stila v dananje stilne opredelitve



Glasbene metode, predavanja, individualne naloge, analiza

Naini ocenjevanja:


Assessment:

Nain (pisni izpit, ustno izpraevanje, naloge, projekt) Kolokvij po prvem semestru in izpit od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno)

50% 50%



mag. JAKA PUCIHAR, docent za podroje teorija glasbe - Vodenje in dirigiranje Big Bandu RTV Slovenija z avtorsko glasbo Klemna Smoleja, 18.3.2013, Radio Slovenija, Studio 14 - Vodenje in dirigiranje Big Bandu RTV Slovenija s solistom Aleem Rendlo (bobni) Projekt A.R. TALES, 10.4.2014, Radio Slovenija, Studio 14

- CONCERTO GROSSO koncert za flavto, kitaro in veliki jazzovski orkester, praizvedba 23.3.2010 Kulturni dom Nova Gorica/Slovenski glasbeni dnevi 2010/Festival Ljubljana / solista: Matej Grahek flavta, PrimoGrai kitara / dirigent: Jaka Pucihar - JAZZUITA koncert za fagot in orkester, praizvedba s Komornim orkestrom solistov KOS, dirigent Jurgen Bruns, Gallusova dvorana CD Ljubljana, 8.11.2006 - PLES/DANCE za komorni orkester (2012) prva izvedba na koncertu v sklopu Noi slovenskih skladateljev Slovenski skladatelji mladim; Komorni orkester solistov KOS DSS, dirigent: Jurgen Bruns, Slovenska filharmonija, dvorana Marjana Kozine, 19.4.2012 ROK GOLOB, docent za podroje teorija glasbe - junij 2012, Krianke (Ljubljana) dirigent in komponist Rok Golob, Orkester Slovenske Filharmonije, Slovenski komorni zbor, mnogi solisti, program R. Golob, ljudske - junij 2014, Dobrodelni koncert za Arboretum, dirigent Rok Golob, Dominic Miller (Stingov kitarist), Orkester Slovenske Filharmonije, program Miller, R. Golob, J. Golob - september 2013 Slovenska popevka, zmaga obinstva za najboljo popevko, dirigiranje in glasba Rok Golob, Revijski orkester RTV Slovenija, pevka Eva erne - december 2014 - SiTi teater (LJ), avtorski koncert z ameriko skupino Soul Activation, klaviature Rok Golob, glasba Rok in Jani Golob - junij 2011, Stadion Stoice (Ljubljana), Francija, Monaco, Turneja s Stingom in Orkestrom Slovenske Filharmonije. Rok Golob klaviature


Predmet: Balet in ples

Course title:



Letnik Academic

year

Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Petje 2 1+2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Vaje Tutorial

Klinine vaje work

Druge oblike tudija

Samost. delo Individ.

work ECTS

30 30 30 3

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Urula Teran

Jeziki / Languages:

Predavanja / Lectures: slovenski

Vaje / Tutorial: slovenski


Prerequisits:

Sploni pogoji za vpis v letnik.

Vsebina:


KLASINI BALET - 1. semester: tudent, ki je na tej stopnji seznanjen z osnovnimi pojmi, obvlada osnovne korake, pozicije telesa in razume ritmiziranje (3/4, 6/8, 4/4 ali 2/4 takt), se ui baletni material procesirati in izvajati koreografije, sestavljene iz ve plesnih korakov nog ter dodajati uporabo rok in paulements-e (poglede in naklone telesa) in tako celostno uporabiti telo in um v klasinem baletnem stilu. HISTORINI PLESI - 2. semester: Pregled najpomembnejih virov (plesnih prironikov) in literature za rekonstrukcijo evropskih dvorskih in druabnih plesov. Praktino izvajanje in utrjevanje poklonov, korakov, plesnih figur in historinih koreografij. Izbor korakov druabnega plesa,(italijanskega) dvorskega plesa 16. stoletja, baronega gledalikega plesa. Izbor figur druabnega plesa: set and turn single, zamenjava prostora, vodenje, side, krog (naokrog),

cast off, dos dos, prepletanja, mlinek. Izbor druabnih plesov: nizki ples, pavana, galiarda, suite branlov, country dance (v krogu, kvadratu in postavitvi longways), contredanse, menuet in kadrilja (etvorka).

Temeljni literatura in viri / Readings: Zagorc, M: Ples druabnost, port, umetnost, Domus, Ljubljana, 2001 Ambro, T., M. Zagorc, R. Kocbek: Svetovni plesni program, Plesna zveza Slovenije, Ljubljana, 2004 Bruseljski rokopis t. 9085. c1987 Arbeau, Thoinot, 1519-1595.; Orchesographie, 1589 The dancing master; Printed by J. Heptinstall, for H. Playford, 1698



KLASINI BALET - Balet tudente seznani s specifino estetiko in klasinim stilom gibanja -noenja oz. dre telesa. Cilj predmeta je vzpostaviti kod, ki ga je tudent sposoben usvojiti do te mere, da osnove klasinega baleta na tej stopnji niso ve zgolj informacija, temve jih je tudent sposoben samostojno procesirati in uporabljati za potrebe glasbenega gledalia. HISTORINI PLESI-Teoretini in praktini pregled zgodovine evropskih dvorskih in druabnih plesov preteklih stoletij (od 15. stoletja do 19. stoletja).Razumevanje soodvisnosti glasbe in plesa v nastajanju in preoblikovanju evropskih dvorskih in druabnih plesov. Poznavanje zgodovinske izvajalske prakse in sodobne interpretacije historinih plesov. Spodbujanje ustvarjalnosti z upotevanjem glasbenih in plesnih predznanj posameznika in

motiviranje za skupinsko poustvarjanje.



Znanje in razumevanje: tudenti: -poznajo osnovne plesne pojme, plesno zgodovino in teorijo -osvojijo stilno dro, hojo in koordinacijo telesa -izvajajo korake, plese in plesne koreografije v ustrezni stilni interpretaciji -so usposobljeni za samostojno delo in poustvarjanje s plesno vsebino




Eksperimentalna vaje v majhnih skupinah. 1. Metoda ustnega razlaganja, pripovedovanja in pogovora, demonstracijska avditivna in gibalna metoda, metoda ponavljanja in utrjevanja ter vodeni individualni tudij.

Naini ocenjevanja:

Dele (v %) Weight (in %)

Assessment:

Nain (pisni izpit, ustno izpraevanje, naloge, projekt)

33,3P 33,3V 33,3SD


Reference nosilca / Lecturer's references: doc. mag. Urula Teran * Sodobni ples v Sloveniji , avtorska knjiga monografija, (knjinica MGL, 2003, zvezek 137). * Slovenska umetnost 1985 95: Gibanje ne lae - zaetki profesionalizacije sodobnega plesa (Moderna galerija v Ljubljani, 2004). * Ples, najhitreji in najivahneji umetniki organizem, Spremne interpretacije Gledalikega letopisa; sezona 2003 - 2004, (Slovenski gledaliki muzej, 2005).


Predmet: Combo 1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Vse, razen kompozicije in glasbene teorije, dirigiranja in sakralne glasbe

1, 2, 3 oba



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 60 3 (1+2)

Nosilec predmeta / Lecturer: mag. Jaka Pucihar, doc.; Rok Golob, doc; Jani Golob, red. prof.

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v letnik tudijskega programa

Vsebina:


tudij in obvladovanje standardnega jazz repertoarja


Izbrana poglavja iz: Fake Book (standardi raznih jazzovskih avtorjev z vpisano osnovno harmonizacijo), razline izdaje



- obvladovanje harmonsko-stilskih zakonitosti posameznih jazzovskih obdobij in stilov - sposobnost natanneje analize jazzovskih partitur in jazzovske improvizacije - igranje v mali zasedbi - combo



Znanje in razumevanje: - sposobnost orientacije v jazzovski literaturi - sposobnost igranja jazz standardov v mali zasedbi - combo - Uporaba znanja pri lastni improvizaciji v doloenem jazzovskem stilu . - vrednotenje lastnih dosekov - zavedanje in vrednotenje naina improvizacije v razlinih jazzovskih stilih - vrednotenje teoretinega znanja s podroja jazz harmonije in harmonske analize, - vrednotenje uspenosti pridobljenega znanja pri kreiranju lastnega sila v improvizaciji - glasbeno izraanje v doloenem jazz stilu - predstavitev jazz standardov na intrumentu - oblikovna in harmonska analiza




vaje

Naini ocenjevanja:


Assessment:

Nain (pisni izpit, ustno izpraevanje, naloge, projekt) Oceni se uspenost na vajah in nastopih Od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno)



mag. JAKA PUCIHAR, docent za podroje teorija glasbe - Vodenje in dirigiranje Big Bandu RTV Slovenija z avtorsko glasbo Klemna Smoleja, 18.3.2013, Radio Slovenija, Studio 14 - Vodenje in dirigiranje Big Bandu RTV Slovenija s solistom Aleem Rendlo (bobni) Projekt A.R. TALES, 10.4.2014, Radio Slovenija, Studio 14 - CONCERTO GROSSO koncert za flavto, kitaro in veliki jazzovski orkester, praizvedba 23.3.2010 Kulturni dom Nova Gorica/Slovenski glasbeni dnevi 2010/Festival Ljubljana / solista: Matej Grahek flavta, PrimoGrai kitara / dirigent: Jaka Pucihar - JAZZUITA koncert za fagot in orkester, praizvedba s Komornim orkestrom solistov KOS, dirigent Jurgen Bruns, Gallusova dvorana CD Ljubljana, 8.11.2006 - PLES/DANCE za komorni orkester (2012) prva izvedba na koncertu v sklopu Noi slovenskih skladateljev Slovenski skladatelji mladim; Komorni orkester solistov KOS DSS, dirigent: Jurgen Bruns, Slovenska filharmonija, dvorana Marjana Kozine, 19.4.2012 ROK GOLOB, docent za podroje teorija glasbe - junij 2012, Krianke (Ljubljana) dirigent in komponist Rok Golob, Orkester Slovenske Filharmonije, Slovenski komorni zbor, mnogi solisti, program R. Golob, ljudske - junij 2014, Dobrodelni koncert za Arboretum, dirigent Rok Golob, Dominic Miller (Stingov kitarist), Orkester Slovenske Filharmonije, program Miller, R. Golob, J. Golob - september 2013 Slovenska popevka, zmaga obinstva za najboljo popevko, dirigiranje in glasba Rok Golob, Revijski orkester RTV Slovenija, pevka Eva erne - december 2014 - SiTi teater (LJ), avtorski koncert z ameriko skupino Soul Activation, klaviature Rok Golob, glasba Rok in Jani Golob

- junij 2011, Stadion Stoice (Ljubljana), Francija, Monaco, Turneja s Stingom in Orkestrom Slovenske Filharmonije. Rok Golob klaviature JANI GOLOB, redni profesor za podroje kompozicija Concertino za orkester (1976), Prva izvedba: junij 1976 Velika dvorana SF, Izvajalci: Simfonini orkester RTV Ljubljana, Dirigent Anton Kolar Preernova nagrada UL 1977 tiri slovenske ljudske pesmi za godala (1979), Prva izvedba: 11.januar 1980, Velika dvorana SF, Izvajalci: Komorni orkester RTV Ljubljana Dirigent Uro Lajovic upanieva nagrada 1983 Filmska glasba Poletje v koljki 2 in isto pravi gusar Priznanje Metod Badjura za glasbo v filmi isto pravi gusar in Poletje v koljki ll. na tednu domaega filma Celje Koncert za violino in orkester, Prva izvedba 15.maj 1998 Slovenski glasbeni dnevi, Velika dvorana Slovenske filharmonije, Izvajalci: Primo Novak violina, Orkester Slovenske Filharmonije, Dirigent: Marko Letonja Nagrada Preernovega sklada 2000 Medeja- opera iz vsakdanjega ivljenja (1999), Libretto: Vinko Mderndorf, Prva izvedba: 19.februar 2000 SNG Opera in balet Ljubljana, Izvajalci: solisti, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana, Dirigent: Uro Lajovic Kozinova nagrada Drutva slovenskih skladateljev za zakljuen godalni opus 2013


Predmet: embalo 1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja embalo 1 1+2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 600 22 (13+9)

Nosilec predmeta / Lecturer: Egon Mihajlovi, izr. prof.

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Pogoj za vkljuitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetnike nadarjenosti smeri embala in mora zadovoljavati splone kriterije embalske katedre. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta

Vsebina:


a) sistematien pregled tudentovega tehninega znanja, razvoj specifine igralske in manualne embalistine tehnike b) obliki artikulacijske tehnike z uporabo c) vpogled v zgodovinske izvire in sodobno fakultativno literaturo d) seznanjanje in vpogled v oblike, retoriko in filozofijo glasbene in splone kulture XVI in XVII stoletja e) vpogled v zakonitosti ornamentacije in tempa glasbe in njenih oblik za embalo in zgodovinske intrumente s tipkami f) privajanje na pravilno samostojno domae delo

g) izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi tudent pridobiva praktine izvajalske izkunje


1) Plesne oblike in varijacije XVI / XVII stoletja a) Angleki virginalisti: pavane, galiarde, varjacije ( W. Byrd, O. Gibbons, J. Bull, G. Farnaby, T. Morley,etc ) b) Flamsko - Nizozemska ola: Varijacije Sweelinkove ole c) Italijanska ola: varijacije, galliarde, correnti ( A. Da Montana, Piccini, B. Storace, G. Frescobaldi, etc ) 2) STILUS FANTASTICUS - Toccata XVI/XVII stoletja Toccate A. in G. Gabrielija, A. Maioneja, G. Frescobaldija iz zbirke I in II, J. J. Froberger, etc 3) STILUS POLIPHONICUS Fantazije, Ricercari, Capricci in Canzone XVI/XVII stoletja: A. Gabrieli ( Canzone alla francese, Ricercari ), G. Frescobaldi ( Capricci ), J.J. Froberger ( 6 Capriccia i 6 Ricercara zbirke 1658 ), J.P. Sweelinck ( Fantazije, Ricercari, etc. ),Fantazije J.Bull-a i W.Byrd-a . 4) Suite Nemke ole XVII/XVIII stoletja J.J. Froberger ( Zbirke 1649 i 1656 ), J.K.F. Fischer ( Le Parnasse musical 1738 ), D. Buxtehude ( Buch der Suiten ), J.S. Bach ( Angleke svite e-mol, a-mol, F-dur/ Francoske svite d-mol, G-dur ), etc.



a) spoznavanje, razvoj in izpopolnjevanje embalistine tehnike b) spoznavanje zgodovinske izvajalske praske in artikulacijskih zakonitosti glasbe za embalo in zgodovinskih intrumentov s tipkami c) razvijanje slunih, spoznavnih in doivljajsko-retorinih sposobnosti d) spoznavanje znailnosti razlinih nacionalnih stilov celotnega odobja glasbe za embalo in zgodovinske intrumente s tipkami ( renesansa, zgodnji barok, barok, rokoko in sturm&drang ), posebej XVI in XVII stoletja e) priprava na nastopanje f) priprava na samostojno izvajalsko in fakultativno delo



Znanje in razumevanje: sposobnost kontrole in primerjava atrikulacijskih zakonov, retorike in stilistike razumevanje procesov in metod vadenja poznavanje didaktinih postopkov pri tudiju skladb in pri samostojnem domaem delu stilna interpretacija z osnovami analize in natannega poznavanja primerjave zgodovinske izvajalne prakse uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri izvajalski praksi samokontrola vrednotenje tehninega obvladovanja instrumenta


vrednotenje interpretacije vrednotenje uspenosti realizacije znanja pri zgodovinski izvajalski praksi glasbeno izraanje in izvajalska praksa (npr. pri zboru, komorni igri, igri v in z orkestrom ) poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretinih predmetih) poznavanje osnovnih didaktinih principov s podroja emabilstine didaktike



Individualno delo s tudentom, izvajalska praksa.

Naini ocenjevanja:


Assessment:

Nain (pisni izpit, ustno izpraevanje, naloge, projekt) Po zakljuenih predavanjih sledi komisijski izpit, na katerem tudent predstavi (igra) natudirani program. Izpit mora vsebovati: a) Pavane in Galiarde, Varijacije Anglekih virginalistov, Flamansko-Nizozemske ole, Italijanske ole XVI/XVII stoletja b) Polifona skladba XVI/XVII stoletja c) Toccata XVII stoletja d) Svita Nemke ole XVII/XVIII stoletja e) Basso Continuo: 1 poasni in 1 hitri stavek iz Literature ( Npr. Haendlove sonate za flauto in b.c., Corelli sonate za violino in b.c. etc). Ocenjevalna lestvica: 10 (odlino: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 (prav dobro: nadpovpreno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 (prav dobro: solidni rezultati), 7 (dobro: dobro znanje, vendar z vejimi napakami), 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 do 1 (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspeno opravi izpit, e dobi oceno od zadostno (6) do odlino (10).



EGON MIHAJLOVI, izredni profesor za podroje embalo 1) Marec 2015; recitali s Sonatami Domenica Scarlattija: 01.03. 2015 San FranciscoBerkeley Music Sources; 06.03. Los Angeles-Pasadena; 08.06. Los AngelesBrendwood 2) 2014; 04.09. Recital s Sonatami Domenica Scarlattija z mojstrskim teajem: Conservatorio Statale di musica G.Rossini Pesaro Accademia Musicale MaiolatiSpontini 3) Oktober 2013 dvojna zgoenka s Sonatami Domenica Scarlattija, zaloba RAUMKLANG, Nemija; objavljena mednarodna kritika v asopisu za Staro Glasbo Concerto 4) 2014; 03.02. Solist Koncerta za embalo in orkester c-mol Wq 43,3 Carla Philippa Emanuela Bacha; rnogorski Nacionalni Teater Podgorica; rnogorski Sinfonijski Orkester, Dirigent Robert Homen 5) Baroni Zbor in Orkester Akademije za glasbo Ljubljana; umetnika vodje Marko Vatovec in Egon Mihajlovi, producent Andrej Grafenauer; predstave in izvajanja Monteverdijevih Vesper (Ptuj, Ljubljana 2010 ), Opere Orfej (Ptuj, SNG Ljubljana, Basilica dei Frari Benetke 2012/2013), Charpentierjev Te Deum in orkestrske svite Delalandeja (Ljubljana, Ptuj 2014 ), Pergolesijev Stabat Mater (SNG Maribor, Ljubljana 2014/2015)


Predmet: embalo 2

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID (30+30) 600 22 (13+9)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vkljuitev v program je opravljen komisijski ispit glasbeno-umetnike nadarjenosti smeri embala za prvo akademsko leto in mora zadovoljavati splone kriterije Pogoj za opravljanje izpita drugega akademskega leta sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta

Vsebina:


a) sistematien pregled tudentovega tehninega znanja, razvoj specifine igralske in manualne embalitine tehnike b) obliki artikulacijske tehnike z praktino uporabo in vpogled v zgodovinske vire in sodobno fakultativno literaturo c) seznanjanje in vpogled v oblike, retoriko in filozofijo glasbene in obe kulture XVII in XVIII stoletja d) vpogled v zakonitosti ornamentacije in tempa glasbe in njenih oblikov za embalo in zgodovinske intrumente s tipkami e) vzpostavljanja pravilnega samostojnega domaega dela

f) izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi tudent pridobiva praktine izvajalske izkunje


a) Virtuozna oblika varijacij perioda XVII stoletja ( T.Tomkons: Barafostus Dreame; J. Bull: The Kings Hunt, Ut Re Mi Fa Sol La, Walsingham...; W.Byrd: The Bells, Pavana&Galliarda Passamezzo, Wolseys Wilde, Walsinhgam...; J.P. Sweelinck: Ut Re Mi..., Fantasia Chromatica,... b) teje Toccate stila Fantasicus G. Frescobaldi, M. Rossi, J.J. Froberger,... c) Francoski klavsenisti XVII in XVIII stoletja preludiji brez menzure in svite J.H. dAnglebert-a, L. Couperin-a, Ch. de Chambonnir-a, F. Couperin-a, J.-Ph. Rameau-a, etc. d) Svite XVIII stoletja Haendel ( Les grandes Suites, Zbirke svit ), J.S. Bach ( Partite, Angleke Svite ) e) Neapelsko-panska glasba XVIII stoletja Sonate D. Scarlatti-ja i P. A. Soler-a f) POLIFONE KOMPOZICIJE XVIII vijeka Teji Preludiji i Fuge iz WTK I & II, Toccate, Fantazije i Fuge J. S. Bacha g) Sodobna glasba slovensih skladateljev h) Klavikord a) Uvod u tehniko igranja, b) 18 Probestcke nebst freyen Fantasien C.Ph.E. Bach, 6 Sonat W. Fr. Bach-a i) Orgle a) Srednjeveka literatura ( Codex Faenza, Robertsbridge-fragment,... ) b) Renesansa: Andrija Antico Motovunjanin ( Frottole ), M.A. Cavazzoni ( Recercari, Motetti,...) c) Stylus Phantasticus: Toccate venecijanske ole ( A. Gabrieli, C. Merulo, ... ), Toccate juno-italjanske in rimske ole ( Mayone, Trabacci, Frescobaldi,... ) d) Stilus Polyphonicus: Ricercari, Fantasie, Canzone e) panska glasba XVI stoletja: Tientos, Glosas in Fantasia-e ( T.de Santa Maria, A. de Cabezon, S. de Heredia,... )d) Preludijumi in Fuge J.S. Bach-a in D. Buxtehude-a, Choralvorspiele ( J. S. Bach )



a) nadaljnje izpopolnjevanje embalistine tehnike b) razvijanje slunih, spoznavnih in doivljajskih sposobnosti c) spoznavanje znailnosti razlinih nacionalnih stilov celotnega odobja glasbe za embalo in zgodovinskih intrumentov s tipkami posebno XVII in XVIII stoletja d) priprava na nastopanje e) priprava na samostojno izvajalsko delo f) praktina uporaba bassa continua ( General-Basa )



sposobnost kontrole in primerjava atrikulacijskih zakonov, retorike in stilistike razumevanje procesov in metod samostojnege recepcije materije pri vadenju poznavanje didaktinih postopkov pri tudiju skladb in pri samostojnem domaem delu stilna interpretacija z osnovami analize in natannega poznavanja primerjave zgodovinske izvajalne prakse uporaba pridobljenih interpretativnih in fakultativnih znanj pri izvajalski praksi samokontrola vrednotenje tehninega obvladovanja instrumenta vrednotenje interpretacije in vporaba stilistinih zakonitosti vrednotenje uspenosti realizacije znanja pri zgodovinski izvajalski praksi glasbeno izraanje in izvajalska praksa na embalu, klavikordu, orglah in komorni igri praktina primenjava bassa continua pri komorni igri pri oddelkih za godala, petje in pihala poznavanje embalistine, orgelske, klavikordske in splone glasbene literature XVI XVIII stoletja poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretinih predmetih) poznavanje osnovnih didaktinih principov s podroja emabilstine didaktike




a) Individualno delo s tudentom b) zgodovinska izvajalska praksa, stilistika, ornamentika, agogika c) seminarji, ki jih organizira AG

Naini ocenjevanja:


Assessment:

Po zakljuenih predavanjih sledi komisijski izpit, na katerem tudent predstavi (igra) natudirani program. Izpit mora vsebovati: 1) Teja Toccata ali Varijacije virtuoznega karaktera perioda XVII stoletja 2) Teji Preludijum in Fuga ( WTC )/ Fantazija in Fuga ali Toccata J. S. Bacha 3) Svita s Preludijom non mesur francuskega klavsenista XVII stoletja i deli svite francoskih klavsenistov XVIII stoletja 4) Svita XVIII stoletja ( Bach, Haendel,... ) 5) min. 4 Sonate razliitega karaktera D. Scarlattija ali P.A. Solera


6) Sodobna skladba Sovensekga skladatelja 7) Klavikord min. Dve skladbe iz Opusa 18 Probestcke...C.Ph. E. Bach-a 8) Basso Continuo Realizacija ene sonate, canzone, pesmi ali opernega odlomka XVII stoletja, ena kompletna sonata ali varijacije XVIII stoletja 9) Orgle a) 2 Toccate + 2 Polifone skladbe italijanske ole XVII stoletja b) 2 Tienta ali Glosas panske ole XVI stoletja c) 2 skladbe iz renesanse ali poznega srednjega veka d) laja orgelska skladba Bach-a ali Buxterhude-a Ocenjevalna lestvica: 6- 10 (Pozitivno) 5 do 1 (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspeno opravi izpit, e dobi oceno od zadostno (6) do odlino (10).




Predmet: embalo 3

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 600 24 (12+12)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Pogoj za vkljuitev v program je opravljen komisijski ispit glasbeno-umetnike nadarjenosti smeri embala za drugo akademsko leto in mora zadovoljavati splone kriterije Pogoj za opravljanje izpita drugega akademskega leta sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta

Vsebina:


a) sistematien pregled tudentovega tehninega znanja, razvoj specifine igralske in manualne embalitine tehnike b) obliki artikulacijske tehnike z praktino vporabo in uvid v zgodovinske izvore in sodobno fakultativno literaturo c) seznanjanje in uvid v oblike, retoriko in filozofijo glasbene in obe kulture od XVI do XVIII, in XX stoletja d) izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta.

e) vpogled v zakonitosti ornamentacije in tempa glasbe in njenih oblikov vza embalo in zgodovinske intrumente s tipkami f) vzpostavljanja pravilnega samostojnega domaega dela g) izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi tudent pridobiva praktine izvajalske izkunje


1) francoski klavsenisti XVIII stoletja: Svite iz tirih zvesk F. Couperina, skladbe Rameau-a, A.L. Couperina, A.Forqueray-a, J. Duphly-a, Balbastre-a, Royer-a,... 2) J.S. Bach: Teje Partite, Angleke Svite, Koncerti za embalo in godalce ( min. 1 ); Haendel: teje svite, Koncerti za embalo in orkester 3) C. Ph. E. Bach: velike sonate za embalo ( Sveska 1-3 ) 4) Sonate D. Scarlattija, P.A. Solera, P.D. Paradies-a 5) skladbe XX in XXI stoletja za embalo ( F. Petit, Ligeti, Poulanc, ... ) 6) Klavikord: Svobodne fantazije ( Freye Fantasien ) in Sonate C.Ph.E. Bacha, Wagenseil-a, Sonate J. Haydna ( Sonate D-dur, C-dur,... ), skladbe W.A. Mozart-a ( npr.Fantazija d-moll, varijacije ) 7) Orgle:a) Junonemka kola XVII in XVIII stoletja: Toccate, Fuge in Varijacije (Muffat, Kerll, Pachelbel,.... )b) Teje Toccate italijanske ole ( M. Rossi, C. Merula, B. Storace,... ), Canzone alla francese G.Gabrieli-a,...c) POLIFONSKI STIL ( Sweelinck: Ricercari e Fantasie, Froberger: Ricercari i Canzone, Bull: In Nomine, Gibbons: Fantasie,... )d) panska ola XVII stoletja ( Tientos de medio registro - Kompozicije Fr. Correa de Aurauxo-a, P. Bruna, J.B. Cabanilles-a, S. Duron-a,... )e) Francoska ola XVII in XVIII stoletja ( de Grigny, L. Clrambault, L. Marchand, F. Couperin, L. Daquin,... )d) Bach



a) nadaljnje izpopolnjevanje embalistine tehnike b) razvijanje slunih, spoznavnih in doivljajskih sposobnosti c) spoznavanje znailnosti razlinih nacionalnih stilov celotnega odobja glasbe za embalo in zgodovinskih intrumentov s tipkami posebno XVIII, XX in XXI stoletja d) izdelovanje skladb poudarek na samostojnosti tudenta pri razumevanju in izdelovanju skladb e) priprava na nastopanje f) priprava na samostojno izvajalsko delo g) praktina uporaba bassa continua ( General-Basa )



Znanje in razumevanje: sposobnost kontrole in primerjava atrikulacijskih zakonov, retorike in stilistike razumevanje procesov in metod samostojnege recepcije materije pri vadenju


poznavanje didaktinih postopkov pri tudiju skladb in pri samostojnem domaem delu stilna interpretacija z osnovami analize in natannega poznavanja primerjave zgodovinske izvajalne prakse uporaba pridobljenih interpretativnih in fakultativnih znanj pri izvajalski praksi samokontrola vrednotenje tehninega obvladovanja instrumenta vrednotenje interpretacije in vporaba stilistinih zakonitosti vrednotenje uspenosti realizacije znanja pri zgodovinski izvajalski praksi glasbeno izraanje in izvajalska praksa na embalu, klavikordu, orglah in komorni igri praktina uporaba bassa continua pri komorni igri pri oddelkih za godala, petje in pihala poznavanje embalistine, orgelske, klavikordske in splone glasbene literature XVI XVIII stoletja poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretinih predmetih) poznavanje osnovnih didaktinih principov s podroja emabilstine didaktike



Individualno delo s tudentom

Naini ocenjevanja:


Assessment:

Nain (pisni izpit, ustno izpraevanje, naloge, projekt) Po zakljuenih predavanjih sledi komisijski izpit, na katerem tudent predstavi (igra) natudirani program. Izpit mora vsebovati: 1) Skladba XVII stoletja 2) Svita francoskega skladatelja XVIII stoletja ( Couperin, Rameau,... ) 3.) Svita / Partita J. S. Bacha 4) Svita G. F. Hendla ali izbor programskih skladb Royer-a, Duphly-a, Kuhnau-a (Biblijske Sonate) ali Sonata stila Sturm und Drang 5) Koncert za embalo in godalce J. S. Bach-a ali Hendla 6) Sonata za embalo obligato ( Npr. Sonata za embalo in flauto h-mol J. S. Bach-a; C. Ph. E. Bach: Sonata za embalo in flauto D-dur, etc )


7) Sonata XVIII stoletja ( 2 lirinega + 4 virtuoznega karaktera D. Scarlattija, P. A. Solera ali Paradies-a ) 8) Skladba XX ali XXI stoletja 9) Klavikord:a)1 Freye Fantasie C. Ph. E. Bach-a, b)1 Rondeau iz zbirke Fr Kenner und Liebhaber..., c)1 Sonata, Varjacije ali Fantazija Dunajske klasike 10)Basso Continuo Dve teji baroni sonati 11) Orgle: a) Francoska ola XVII in XVIII stoletja( Suita 1 ali 2 Clrambault-a, Svite de Grigny-a, L. Marchanda, odlomki iz orgljskih ma za orglje F. Couperina,... )b) 1 Toccata in Fuga, Fantasia in Fuga ali Variacije virtuoznega karaktera nemkeg skladatelja XVII stoletja( Npr. iz Opusa Pachelbel-a, Kerll: Passacaglia, Muffat: Passacaglia, ... )c) 2 Tiento-a panskih skladateljev XVI do XVIII stoletja d)1 Toccata + 1 Ricercare Italianskih skladateljev XVI-XVIII stoletja e) relevantna skladba J. S. Bach-a Ocenjevalna lestvica: 10-6 (pozitivno) 5 do 1 (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspeno opravi izpit, e dobi oceno od zadostno (6) do odlino (10).




Predmet: embalo B (modul stara glasba)

Course title:



uČni naČrt predmeta / ourse sylla us … · vladimir mlinariĆ, izredni profesor za področje kla...

Documents