univerza v mariboru pravna fakulteta - core.ac.uk · factoring is not regulated as a tool for short...

UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

ANA LUCIJA RUŽIČ

PRAVNA UREDITEV FAKTORINGA V

SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM

Diplomsko delo

Maribor, 2016

UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

PRAVNA UREDITEV FAKTORINGA V

SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM

Študentka: ANA LUCIJA RUŽIČ

Študijski program: UNI-PRAVO

Študijska smer: JAVNO PRAVO

Mentor: prof. MATJAŽ TRATNIK

Maribor, september 2016

KAZALO 1. UVOD ................................................................................................................................... 1

1.1. Opredelitev problematike .............................................................................................. 1

1.2. Namen, cilji in trditve.................................................................................................... 2

1.3. Metode dela ................................................................................................................... 3

2. FAKTORING ........................................................................................................................ 4

2.1. Splošno o faktoringu ..................................................................................................... 4

2.2. Ekonomski pomen faktoringa ....................................................................................... 5

2.3. Funkcije faktoringa ....................................................................................................... 5

2.4. Vrste faktoringa ............................................................................................................. 6

2.4.1. Popolni oziroma stalni faktoring ........................................................................... 6

2.4.2. Nepopolni faktoring oz. enkratni odkup (Angl. Invoice discounting) .................. 6

2.4.3. Regresni faktoring (Angl. Recourse factoring) ..................................................... 7

2.4.4. Neregresni faktoring (Angl. Non-Recourse factoring) .......................................... 7

2.4.5. Dobaviteljski faktoring ali obratni faktoring (Angl. Reverse factoring) ............... 7

2.4.6. Domači faktoring ................................................................................................... 7

2.4.7. Mednarodni faktoring (Angl. International factoring) .......................................... 7

2.4.8. Odkup menic (eskont menic) ................................................................................ 8

2.5. Prednosti in pomanjkljivosti .......................................................................................... 8

3. PRAVNI VIDIK FAKTORINGA ..................................................................................... 9

3.1. Pravna narava faktoringa ............................................................................................... 9

3.1.2. Zavezovalni in razpolagalni posel pri faktoringu ................................................ 10

3.1.3. Pogodba o faktoringu .......................................................................................... 11

3.1.4. Kavza ................................................................................................................... 11

3.1.5. Mešani tip pogodbe o faktoringu......................................................................... 12

3.1.6. Faktoring kot predpogodba ali okvirna pogodba................................................. 12

3.1.7. Stranske pravice .................................................................................................. 13

3.1.8. Naznanilo-učinki naznanila ................................................................................. 13

3.2. Mednarodni viri prava ................................................................................................. 14

4. FAKTORING V SLOVENIJI ............................................................................................. 16

4.1. Pravna ureditev faktoringa v Sloveniji ........................................................................ 17

5. FAKTORING NA HRVAŠKEM ........................................................................................ 19

5.1. Pravna ureditev faktoringa na Hrvaškem .................................................................... 19

6. ZAKON O FAKTORINGU NA HRVAŠKEM .................................................................. 22

6.1. PRVO POGLAVJE – SPLOŠNE DOLOČBE ............................................................ 22

6.1.1. Predmet faktoringa .............................................................................................. 22

6.1.2. Pojmi faktoringa .................................................................................................. 22

6.2. DRUGO POGLAVJE - FAKTORING ....................................................................... 24

6.2.1. Posel faktoringa ................................................................................................... 24

6.2.2. Dokazovanje predmeta faktoringa ....................................................................... 24

6.2.3. Bodoče terjatve .................................................................................................... 24

6.2.4. Subjekti u poslu faktoringa ................................................................................. 24

6.2.5. Vrste faktoringa ................................................................................................... 24

6.2.6. Domači in tuji (mednarodni) faktoring ............................................................... 24

6.2.7. Regresni in neregresni faktoring ......................................................................... 24

6.2.8. Dobaviteljski (obrnjeni) faktoring ....................................................................... 25

6.2.9. Odkup menic ....................................................................................................... 25

6.2.10. Pogodba o faktoringu .......................................................................................... 25

6.2.11. Obvezne sestavine pogodbe ................................................................................ 26

6.2.12. Obvestilo kupcu ................................................................................................... 26

6.2.13. Vstop predmeta faktoringa .................................................................................. 26

6.2.14. Odgovornost za pomanjkljivosti ......................................................................... 26

6.2.15. Izvajanje storitev faktoringa ................................................................................ 26

6.3. TRETJE POGLAVJE:STATUSNE DOLOČBE ........................................................ 27

6.3.1. Faktoring družba ................................................................................................. 27

6.3.2. Dejavnost faktoringa ........................................................................................... 27

6.3.3. Temeljni kapital faktoring družb ......................................................................... 27

6.3.4. Delnice ................................................................................................................ 28

6.3.5. Povezane osebe in neposredni delež ................................................................... 28

6.3.6. Sprememba imetnikov kvalificiranih deležev faktoring družb ........................... 28

6.3.7. Postopek odločanja o soglasju za pridobitev kvalificiranega deleža ................... 29

6.3.8. Zavrnitev zahteve za pridobitev kvalificiranega deleža ...................................... 29

6.3.9. Pravne posledice pridobitve kvalificiranega deleža brez soglasja ....................... 30

6.3.10. Soglasje za pridobitev kvalificiranega deleža v drugi pravni osebi .................... 30

6.3.11. Odobritev za opravljanje storitev faktoringa ....................................................... 31

6.3.12. Združevanje postopkov pri odločanju o zahtevi za izdajo odobritve za

opravljanje faktorinških poslov ........................................................................................... 31

6.3.13. Izdajanje dovoljenj za opravljanje storitev faktoringa ........................................ 32

6.3.14. Zavrnitev zahtevka za izdajo dovoljenja ............................................................. 32

6.3.15. Odvzem ali ukinitev ter prenehanje veljavnosti dovoljenja ................................ 32

6.3.16. Statusne spremembe faktoring družb .................................................................. 32

6.3.17. Organi faktoring družb ........................................................................................ 33

6.3.18. Soglasje za opravljanje funkcije člana uprave..................................................... 34

6.3.19. Odvzem soglasja za opravljanje funkcije člana uprave ....................................... 34

6.3.20. Pravne posledice prekinitve soglasja članu uprave ............................................. 35

6.3.21. Dolžnosti in odgovornosti članov uprave faktoring družbe ................................ 35

6.3.22. Nadzorni odbor .................................................................................................... 35

6.3.23. Pogoji za opravljanje funkcije člana nadzornega odbora .................................... 36

6.3.24. Pristojnosti in pooblastila nadzornega odbora ..................................................... 36

6.3.25. Dolžnosti in odgovornosti nadzornega odbora .................................................... 36

6.4. ČETRTO POGLAVJE: OPRAVLJANJE FAKTORINŠKIH POSLOV IZVEN

REPUBLIKE HRVAŠKE ( V EU ) ....................................................................................... 37

6.4.1. Opravljanje faktoring poslov v drugi državi članici ............................................ 37

6.4.2. Izvajanje faktoring poslov v tretji državi ............................................................ 37

6.5. PETO POGLAVJE:IZVAJANJE FAKTORINŠKIH POSLOV FAKTORING

DRUŽB IZ DRUGIH DRŽAV ČLANIC IN TRETJIH DRŽAV ........................................... 38

6.5.1. Izvajanje faktorinških poslov faktoring družb iz drugih držav članic ................. 38

6.5.2. Ustanovitev podružnice faktoring družbe iz tretje države in faktoring družbe iz

druge države članice ............................................................................................................ 38

6.5.3. Prenehanje s poslovanjem podružnice faktoring družbe iz tretje države ali

faktoring družbe države članice .......................................................................................... 40

6.6. ŠESTO POGLAVJE:UPRAVLJANJE S TVEGANJI ................................................ 41

6.6.1. Sestav upravljanja s tveganji ............................................................................... 41

6.6.2. Interna revizija: ................................................................................................... 41

6.7. SEDMO POGLAVJE: POSLOVNE KNJIGE IN POROČANJE AGENCIJI ............ 41

6.7.1. Vodenje poslovnih knjig, evidenc in dokumentacije .......................................... 41

6.7.2. Finančna poročila ................................................................................................ 42

6.7.3. Revizija poročil faktoring družb.......................................................................... 42

6.7.4. Linearna konsolidacija ........................................................................................ 42

6.7.5. Poročanje Agenciji .............................................................................................. 43

6.8. OSMO POGLAVJE: NADZOR NAD FAKTORING DRUŽBAMI ......................... 43

6.8.1. Nadzor ................................................................................................................. 43

6.8.2. Pristojnosti Agencije za nadzor ........................................................................... 44

6.8.3. Predmet nadzora .................................................................................................. 44

6.8.4. Nadomestilo za nadzor ........................................................................................ 45

6.8.5. Način izvajanja nadzora ...................................................................................... 45

6.8.6. Osebe pooblaščene za nadzor .............................................................................. 45

6.8.7. Dostava podatkov na zahtevo Agencije .............................................................. 45

6.8.8. Obvestilo o neposrednem nadzoru ...................................................................... 46

6.8.9. Neposredni nadzor poslovanja ............................................................................ 46

6.8.10. Pogoji za izvedbo neposrednega nadzora ............................................................ 46

6.8.11. Kontrola informacijskega sistema ....................................................................... 46

6.8.12. Zaključek postopka neposrednega nadzora ......................................................... 47

6.8.13. Pritožbeni razlogi ................................................................................................ 47

6.8.14. Vsebina ugovora .................................................................................................. 47

6.8.15. Posredni nadzor poslovanja ................................................................................. 47

6.8.16. Zapisnik o posrednem nadzoru............................................................................ 48

6.8.17. Nadzorni ukrepi ................................................................................................... 48

6.8.18. Vrste nadzornih ukrepov ..................................................................................... 48

6.8.19. Priporočila upravi ................................................................................................ 49

6.8.20. Opomin ................................................................................................................ 49

6.8.21. Odprava ugotovljenih nezakonitosti in nepravilnosti .......................................... 49

6.8.22. Poročilo pooblaščenega revizorja o odpravi nepravilnosti in nezakonitosti ....... 50

6.8.23. Poročilo o odpravi nezakonitosti in nepravilnosti ............................................... 50

6.8.24. Sklep o odpravi nepravilnosti in nezakonitosti ................................................... 50

6.8.25. Posebni nadzorni ukrepi ...................................................................................... 50

6.8.26. Sklep o ukinitvi-odvzemu dovoljenja za delo ..................................................... 51

6.9. DEVETO POGLAVJE:NADZOR NAD DRUGIMI OSEBAMI ............................... 52

6.9.1. Splošne določbe ................................................................................................... 52

6.9.2. Nadzorni ukrepi ................................................................................................... 53

6.10. DESETO POGLAVJE:SODELOVANJE NADZORNIH TELES ......................... 53

6.10.1. Obdelava podatkov in posredovanje informacij .................................................. 53

6.11. ENAJSTO POGLAVJE: ZAUPNI PODATKI ....................................................... 54

6.11.1. Splošna določba ................................................................................................... 54

6.11.2. Varovanje zaupnih podatkov ............................................................................... 54

6.11.3. Zbiranje, vodenje in uporaba zaupnih podatkov: ................................................ 55

6.12. DVANAJSTO POGLAVJE: STECAJ IN LIKVIDACIJA ..................................... 55

6.12.1. Stečaj faktoring družbe ........................................................................................ 55

6.12.2. Poročanje Agencije ............................................................................................. 55

6.12.3. Likvidacija faktoring družbe ............................................................................... 55

6.12.4. Imenovanje likvidatorja ....................................................................................... 55

6.12.5. Poročanje Agenciji .............................................................................................. 56

6.13. TRINAJSTO POGLAVJE: ZDRUŽENJE FAKTORING DRUŽB ....................... 56

6.13.1. Združenje faktoring družb ................................................................................... 56

6.14. ŠTIRINAJSTO POGLAVJE: KAZENSKE DOLOČBE ........................................ 56

6.15. PETNAJSTO POGLAVJE: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE .................... 56

7. PRIMERJALNA ANALIZA ............................................................................................... 57

7.1. SMERNICE ZA SLOVENSKI TRG .......................................................................... 59

8. SKLEP IN ZAKLJUČEK .................................................................................................. 60

LITERATURA ............................................................................................................................ 62

VIRI............................................................................................................................................. 63

POVZETEK

Podjetja se za dodatne vire vedno bolj pogosto obračajo na trg alternativnega financiranja. Ena

izmed modernih oblik alternativnega financiranja je tudi faktoring. Faktoring zaradi svoje

enostavnosti uporabe vedno bolj pridobiva na popularnosti, tako doma kot po svetu. Vedno bolj

pogosta uporaba pa vodi tudi k novim izzivom reguliranja. V Sloveniji faktoring kot instrument

kratkoročnega financiranja ni posebej urejen. Na Hrvaškem pa je ravno zaradi prednosti, ki jih

faktoring ponuja in njegovi pogosti uporabi, stopil v veljavo Zakon o faktoringu. Zakon je

umestil finančni instrument faktoringa v svoj pravni okvir ter s tem tudi postavil omejitve in

predpise o delovanju družb pod tem zakonom. Prednosti, ki spodbujajo urejeno regulativo, so

transparentnost delovanja in zaščita uporabnikov. Velika pomanjkljivost ureditve pa je omejitev

rasti faktoring prometa ter omejevanje konkurence.

SUMMARY

In terms of additional funds, companies are increasingly turning to alternative means of

financing. One of these modern ways of alternative financing is factoring. Due to its

straightforward use, factoring has been gaining on popularity locally, as well as around the

world. Yet more common use also leads to new challenges in regulating the field. In Slovenia,

factoring is not regulated as a tool for short term financing. In Croatia, the Law on Factoring

was introduced due to the broad use and the many advantages of factoring. The law created a

legal framework for factoring as a financial tool, as well as set specific regulations and

limitations for the companies using this tool. The advantages, which are conducive to a well

regulated field, are transparency of use and protection of users. A great disadvantage is the

limitation of the growth of factoring and the restrictions concerning the competition.

KLJUČNE BESEDE

Alternativno financiranje

Faktoring

Hrvaška

OZ

Odstop terjatev

Slovenija

SPZ

Zakon o faktoringu

1

1. UVOD

1.1. Opredelitev problematike

V današnjem visoko konkurenčnem svetu poslovanja se podjetja dnevno srečujejo z likvidnostjo

in pridobivanjem denarnih sredstev. Podjetja dodatni obratni kapital potrebujejo, da ga lahko

vložijo v nov proizvodni cikel ali izpolnijo nove nakupne priložnosti. Na bankah imajo navadno

že polne limite, zato se za namene dodatnega financiranja spogledujejo tudi s trgom

alternativnega financiranja. Ena izmed takšnih rešitev kratkoročnega financiranja je tudi

faktoring. Faktoring kot finančni instrument je v najširšem smislu instrument financiranja, ki

omogoča podjetjem kratkoročno financiranje na osnovi prodanih poslovnih terjatev. Podjetje

lahko svoje poslovne terjatve proda specializirani finančni ustanovi, ki ga imenujemo faktor, z

namenom, da pridobi denarna sredstva za nadaljnjo nemoteno poslovanje.

Storitev faktoringa se uporablja že vrsto let, vendar se je šele v trenutnih ekonomskih razmerah

začel razvijati ter v svoji celotni sferi začel doživljati nov preporod. Faktoring kot finančni

instrument, ki temelji na prodaji terjatev, je priročen instrument financiranja, ki omogoča malim

in srednjim podjetjem dodatni in zelo potrebni obratni kapital.

Dejavnost faktoringa se opravlja na temelju sklenjene pogodbe, v kateri cedent in cesionar

udejanita svoje poslovne namene z avtonomnim usklajevanjem njune volje. Pogodba je

neimenska (inominantna), njeno vsebino pa so razvijale potrebe sodobnega gospodarskega

življenja. V njenem razvoju so prisotne klasične prvine pogodbenega razmerja, kot npr.

enakopravnost pogodbenih strank, poslovna morala in dobri poslovni običaji, interesi javnega

reda, dopustnost kavze in predmeta pogodbe ter prisilni predpisi. Te in druge tradicionalne

prvine, ki določajo obveznosti iz izvirne pogodbe o prodaji in nakupu blaga ali storitev, so

pomembne za resničen obstoj (veriteto) terjatve, ki jo faktor kupuje. 1

Faktoring, ki se pojavlja kot predmet financiranja gospodarstva, večinoma za mala in srednja

podjetja, je v visokem porastu. Statistični podatki trga2 faktoringa so pokazali visoko rast

prometa faktoringa. Promet faktoringa na območju EU v zadnjih 5 letih nenehno raste in je v

letu 2015 dosegel v povprečju 10,16% celotnega evropskega BDP. V Sloveniji je delež prometa

v primerjavi z BDP-jem za leto 2015 znašal 0,85% BDP, na Hrvaškem pa 6,57% BDP. Zaradi

neorganiziranosti in nerednega poročanja s strani držav članic EU, so verjetno te številke še

nekoliko višje, saj države članice in posledično faktoring družbe niso zavezani k poročanju.

Visoka rast in velik potencial razvoja te storitve so povzročile to, da so nekatere države že

posegle k ureditvi faktoringa s posebnim zakonom. To se je zgodilo na Hrvaškem, kjer je

avgustu 2015 stopil v veljavo novi Zakon o faktoringu. V diplomskem delu bi se posvetila

Zakonu o faktoringu na Hrvaškem ter bi opisala prednosti in slabosti, ki jih prinaša njihov novi

Zakon o fakoringu, rada pa bi primerjala tudi urejenost z našim pravnim redom.

1Kandrič Emil: Faktoring z gospodarskopravnega vidika, mag. delo, Ekonomska fakulteta, Ljubljana,

2000, stran 119. 2statistično poročilo ki ga letno pripravi EU Federation for the Factoring and Commercial Finance

Industry, (organizacijska veja združenja FCI za območje EU). Dostopno na spletni strani

http://euf.eu.com/total-factoring.html

http://euf.eu.com/total-factoring.html

2

Seveda se pri tem odpira vprašanje potrebe in primernosti ureditve faktoring storitev v obliki

Zakona o faktoringu ali v kakšni drugi obliki. Kaj bi to pomenilo z vidika omejitve

konkurenčnosti in razvoja takšne storitve. Na svetovni ravni poznamo različne oblike in stopnje

pravne ureditve; na Kitajskem imajo popolni državni nadzor nad vsem finančnimi institucijami

in finančnimi transakcijami. Reguliranje in licenciranje s strani države je urejeno na področju

celotne finančne industrije ter njihovih produktov in storitev. Nato poznamo primer Francije,

kjer je urejeno licenciranje s strani državne nacionalne banke po postopkih in navodili, ki jih

narekuje Basel II. Večino držav Evropske Unije pa ima ureditev faktoring storitev zgolj v obliki

registracij finančnih družb, ki nudijo obliko financiranja z odkupi terjatev. Pri tem je zanimivo

dejstvo, da Velika Britanija, ki velja za eno izmed vodilnih držav na področju faktoringa, nima

posebnega nadzora ali morebitnega zakona o faktoringu.

1.2. Namen, cilji in trditve

Namen in cilj diplomskega dela je pregledati in analizirati pravno ureditev in problematiko

ureditve faktoringa v Sloveniji in na Hrvaškem. Za primerjavo bodo opisani tudi drugi pravni

viri, predvsem mednarodni. UNIDROIT KF-Mednarodna Konvencija o mednarodnem

faktoringu ter UNICITRAL KCT- Konvencija o odstopu terjatev v mednarodni trgovini, ter

Model Law of Factoring, ki ga je kot priporočilo pripravil IFG (International Factors Group). V

nalogi sem bom osredotočila na trenutno veljavno pravno ureditev, ki ureja faktoring v Sloveniji

in pravno ureditev, ki ureja to področje v Republiki Hrvaški. Glavno pozornost v diplomski

nalogi bom namenila prav zgoraj omenjenemu zakonu in primerjavi med pravnima ureditvama

Slovenije in Hrvaške ter primernosti sprejetja podobnega Zakona o faktoringu v takšni obliki

tudi pri nas.

V diplomskem delu bodo opisane prednosti zakonske ureditve ter slabosti takšne ureditve.

Zakon podaja pogoje, ki jih morajo izpolniti družbe, ki opravljajo tovrstne dejavnosti. S temi

pogoji pa hkrati ustvarja situacijo, ko večina družb, ki je ob nastanku zakona delovala na

področju faktoringa, teh pogojev ne izpolnjuje. To predstavlja na področju konkurenčnosti

posebne izzive. Vprašanja, na katera bom poskušala odgovoriti, so:

1. Teza: Pravna ureditev faktoringa v Sloveniji je neurejena in neučinkovita, ter ne

zagotavlja minimalnih standardov faktoring industrije.

2. Teza: Zakon o faktoringu na Hrvaškem omejuje konkurenčnost.

V svojem diplomskem delu bi rada podala smernice, ki so se pojavile med raziskovanjem

področja.Smernice, ki bi jih lahko zagotovil naš pravni red, s katerimi lahko zagotovimo boljši

nadzor nad delom finančnih institucij, ki opravljajo tovrstne dejavnosti. Z njimi lahko

omogočimo transparentno delovanje finančnih institucij in transparentnost za stranke, ki se

poslužujejo tega načina financiranja. S tem bomo lahko zagotovili zaupanje, ki ga bo pridobila

ta veja finančne industrije.

3

1.3. Metode dela

Pri izdelavi diplomskega dela bom uporabila študijo primerov za analizo faktoringa. S pomočjo

deskriptivne metode analiziranja bom opredelila celotno pravno problematiko na tem področju.

S komperativno metodo analiziranja obstoječih študij in pravnih ureditev med slovensko in

hrvaško ureditvijo bom primerjala obstoječe podatke ter poskušala odgovoriti na vprašanja

ureditve faktoringa v Sloveniji.

4

2. FAKTORING

2.1. Splošno o faktoringu

Faktoring predstavlja moderno obliko financiranja, ki se dobro prilagaja trgu ter podjetjem in

ima visok potencial razvoja pri nas. Faktoring financiranje na splošno velja kot kratkoročni vir

financiranja, ki se ga poslužujejo predvsem mala in srednja podjetja. Vendar se je v praksi

pokazalo, da zaradi svoje fleksibilnosti in možnosti razvoja faktoring financiranja poslužujejo

tudi večja podjetja in druge pravne osebe.

Splošno veljavno definicijo faktoringa lahko poiščemo v UNIDROIT konvenciji, ki je bila

sprejeta 28. maja 1988 v Ottawi. Konvencija je bila sprejeta z namenom, da bi lahko poenotili

pravila mednarodnega faktoringa, faktoring pogodb in odstopa terjatev. Konvencija pravi, da

»faktoring pogodba« pomeni pogodbo, sklenjeno med prvo stranko (dobavitelj) in drugo

stranko (faktor), ter da je faktor vsak, ki izpolnjuje vsaj dve od spodaj navedenih funkcij:

Financiranje dobavitelja, vključno s posojili in predujmi;

Knjigovodstvo dolžnikov;

Izterjava terjatev in;

Zaščita pred tveganjem neplačila dolžnika.3

Ker gre za moderno obliko finančnega instrumenta, ki se prilagaja strankam in trgu ter vključuje

več elementov, ki so specifični po svoji naravi, je težko govoriti o popolni definiciji faktoringa

kot takega. Podjetja so namreč v svoji praksi in uporabi zasledila več načinov in oblik uporabe

faktoring financiranja.

V širšem smislu je faktoring finančni posel, s katerim se terjatve prenesejo na specializirano

ustanovo-faktorja, ki običajno, ne pa brezpogojno, prevzame tveganje plačila terjatve od

dolžnika. Gre za dvostranski obligacijski posel med faktorjem in odstopnikom, vendar so v sam

posel vključene še druge osebe. Nekatere so vključene neposredno (dolžnik), druge pa posredno

(dolžnikov porok). Vsekakor je ključnega pomena tveganje neplačila dolžnika. Gre za jamstvo,

da dokončno in pravilno plačilo prevzame oziroma izvede faktor, če dolžnik ne poravna

terjatev. 4

Faktoring namreč za podjetja lahko predstavlja pomemben »alternativen« in kontinuiran vir za

financiranje njihovega poslovanja. Zato lahko rečemo, da faktorji s svojimi finančnimi in

drugimi storitvami pokrivajo praktično celoten nabor dejavnosti, ki lahko s strani finančnih

institucij spremljajo trgovino.5

Pomembno je natančno opredeliti osebe, ki nastopajo pri faktoringu. Faktoring predstavlja

tristransko razmerje, v katerem klient oziroma dobavitelj (cedent) z globalno cesijo prenese na

faktorja (cesionarja) svoje obstoječe in bodoče terjatve, ki jih ima do svojih dolžnikov

(cessusov) iz naslova prodaje blaga ali opravljenih storitev. Z vidika pogodbe o faktoringu

govorimo torej o faktorju in klientu; slednjega lahko z vidika pogodbe o prodaji blaga

imenujemo tudi dobavitelj, njegovega pogodbenika pa dolžnik oziroma kupec. Ker gre pri

3 Gerželj Beti: Faktoring in prevare v faktoringu, mag. delo, EF, Ljubljana, junij 2013.

4 Vrenčur Renato, Duši Ašič: Pravni in ekonomski vidiki faktoringa, Revizor Ljubljana, letnik 6/11, str.7.

5 Jus M., Faktoring, Mednarodno poslovno pravo, št. 196, stran 17.

5

faktorinškem razmerju za globalni odstop terjatev, se v razmerje vključijo vse tri pogodbene

stranke: faktor (cesionar), klient (cedent) in dolžnik (cessus). 6

2.2. Ekonomski pomen faktoringa

V zaostrenih tržnih razmerah in močni konkurenci družbe praktično ne morejo poslovati brez

prodaje z odloženim rokom plačila. Odloženi rok plačila pa ni nič drugega kot dobaviteljsko

posojilo. Če pogledamo v zgodovino, je bila prodaja na kredit (blagovni), to je kreditiranje

kupcev, konkurenčna prednost, danes pa je to postala poslovna praksa. Skoraj vse družbe

(kupci) se v sodobnem svetu borijo za čim daljše plačilne roke. Odložena plačila izboljšujejo

denarni tok kupcev, zato lahko tako pridobljena finančna sredstva kupec uporabi za druge

namene.7

Kljub dobri razvitosti alternativnega financiranje na svetu in predvsem v Evropi je faktoring pri

nas v Sloveniji še vedno dokaj neznana oblika financiranja. Veliko negativne intonacije daje

dejstvo, da se odstopa terjatev poslužujejo podjetja, ki poslujejo gospodarsko in finančno slabo,

ter da je prodaja terjatev le ena izmed zadnjih rešitev za pridobitev dodatnih sredstev. Takšno

dejstvo žal kvari celotno shemo faktoring financiranja in ne poudarja ugodnosti, ki ga ponuja

tovrstna metoda financiranja. Faktoring financiranje namreč ponuja podjetjem financiranje

znotraj njihovih obratnih sredstev. Kljub prodaji terjatev se podjetjem njihovi kazalniki

zadolževanja ne spreminjajo oziroma poslabšajo, temveč si celo izboljšuje finančno sliko, saj

prodaja terjatev ne sodi v del, ki zmanjšuje kreditna sposobnost. Kazalniki obračanja obratnih

sredstev se zaradi predčasnega financiranja terjatev izboljšujejo. S prodajo terjatev si določena

podjetja na takšen način celo izboljšujejo bonitetno sliko podjetja.

Obvladovanje terjatev je ena izmed ključnih metod zagotavljanja denarnih sredstev. S

pravočasnim unovčenjem terjatev in tekočim financiranjem podjetja poslujejo optimalneje in se

hitreje ter pravočasno odzivajo trgu. Faktoring financiranje torej pozitivno vpliva na denarni tok

ter pospešuje likvidnost podjetij. Pravočasno plačevanje pa omogoča v verigi dobaviteljev bolj

skrbno in optimalno poslovanje.

Ekonomska uporaba faktoringa povečuje likvidnost gospodarskih subjektov na trgu,

učinkovitejše in hitrejše preoblikovanje terjatev v denar in manjša izgube na račun terjatev. 8

2.3. Funkcije faktoringa

V teoriji faktoringa se pogosto navaja, da faktoring vključuje tri bistvene funkcije. Prva

najpomembnejša in daleč največkrat uporabljena je funkcija financiranja, kot druga pomembna

funkcija se navaja funkcija zavarovanja (zavarovanje plačila oziroma prevzem del credere

6 Vrenčur Renato, Dušanka Ašič: Pravni in ekonomski vidiki faktoringa, Revizor Ljubljana, letnik 6/11,

str.8. 7 Dušanka A., Ekonomski in pravni vidiki faktoringa ter nekatere posebnosti računovodskega in davčnega

obravnavanja faktoringa, mag. delo, Maribor, 2011, stran 23. 8 Korbun N., Problematika faktoringa Slovenije z vstopom v Evropsko unijo, diplomsko delo, Maribor,

2004, stran 6.

6

jamstva) tretja funkcija pa je funkcija upravljanja terjatev (knjigovodstvo dolžnikov,

opominjanje, spremljanje terjatev, izterjava,…). 9

Največja prednost faktoringa s poudarkom na funkciji financiranja je ta, da odstopnik ne čaka

na priliv denarnih sredstev svojega dolžnika, ampak si pri faktorju uredi trajen, stalen

likvidnostni tok na podlagi ustvarjenih terjatev. Konstanten likvidnostni tok iz prodaje mu

omogoča, da dobljena sredstva na čim bolj racionalen način uporabi pri nabavi virov za

opravljanje svoje dejavnosti. Tako postaja faktoring v svetu zelo učinkovita metoda zunanjega

financiranja. 10

Pri odgovornosti del credere gre za prevzem rizika neplačila oziroma za razporeditev tveganja

med faktorjem in odstopnikom, ki se točno opredeli v sami medsebojni pogodbi. Gre za

vključitev regresne pravice faktorja do zahtevka poplačila s strani odstopnika. Tako odstopnik

ali prodajalec terjatev jamči za plačilo terjatev. V primeru, ko regresna pravica ni vključena,

faktor prevzame tveganje neplačila, pri tem pa terjatve tudi ustrezno komercialno zavaruje in

porazdeli tveganje neplačila.

Faktor lahko ponudi odstopniku storitve, ki se nanašajo na upravljanje terjatev. V ta sklop

sodijo vse storitve povezane z evidentiranjem terjatev, preverjanjem zapadlosti, knjigovodstvo,

pošiljanje opominov, izterjava neplačil, izvršbe itd.

2.4. Vrste faktoringa

2.4.1. Popolni oziroma stalni faktoring

Popolni faktoring je vrsta faktoringa, ki vključuje najširši izbor opravljenih storitev in funkcij.

Običajno gre za stalni posel med faktorjem in odstopnikom terjatev, ki je dolgoročne narave ter

pri katerem praviloma odstopnik odstopi vse svoje terjatve do dogovorjenih kupcev v celoti.

Faktor praviloma vodi in evidentira odkupljene terjatve v svojih knjigah ter nadzoruje plačila in

vodi izterjavo neplačil.V praksi navadno financiranje na podlagi stalnega faktoringa poteka

tako, da dobavitelja na svojih računih, ki jih izstavi kupcem že opredeli odstop terjatev s

klavzulo, ki naroča kupcu oziroma dolžniku, naj sredstva nakaže novemu prevzemniku terjatev

to je faktorju. Faktor financira znesek ob prejemu računa in ob pogojih opredeljenih v pogodbi o

faktoringu.

2.4.2. Nepopolni faktoring oz. enkratni odkup (Angl. Invoice discounting)

Pri nepopolnem faktoringu gre pravilom za enkratni dokup, kjer se odstopnik in faktor

dogovorita za diskontiranje faktur. Gre za financiranje, ki je vezano na kratkoročno obdobje in

ne vključuje zavarovanja terjatev in upravljanja terjatev. Takšni posli so enkratne narave in

podjetja z njimi rešujejo kratkoročne likvidnostne težave. Praviloma je stalni faktoring v

primerjavi z enkratnim odkupom za prodajalca terjatev cenovno ugodnejši.

9 Dušanka A., Ekonomski in pravni vidiki faktoringa ter nekatere posebnosti računovodskega in davčnega

obravnavanja faktoringa, Maribor, 2011, stran 25. 10

Salinger R.F., Factoring-The Law and Practice of Invoice Finance, Sweet and Maxwell Ltd., 3rd

edition, London, 1999, stran 58-60.

7

2.4.3. Regresni faktoring (Angl. Recourse factoring)

Regresni faktornig vključuje regresno klavzulo, kar pomeni, da lahko faktor v primeru neplačila

dolžnika zahteva plačilo s strani odstopnika terjatev. Odstopnik terjatev še vedno nastopa kot

stranka in pomaga faktorju pri morebitni izterjavi. Faktor ne prevzame rizika neplačila in

upravljanja terjatev, odstopniku odstop terjatve omogoči le predčasno financiranje in

upravljanje terjatev.

2.4.4. Neregresni faktoring (Angl. Non-Recourse factoring)

Pri neregresnem faktoringu gre za financiranje ter upravljanje terjatev, vključeno z

zavarovanjem terjatev. Faktor nase prevzame celotni riziko neplačila s strani kupca. Neregresni

faktoring navadno ponuja vse omenjene storitve: financiranje terjatev, knjigovodstvo dolžnikov,

opominjanje, unovčevanje ter prevzem rizika neplačila.

2.4.5. Dobaviteljski faktoring ali obratni faktoring (Angl. Reverse factoring)

Dobaviteljski faktoring deluje v obratni smeri faktoringa kot smo odstop terjatev obravnavali do

sedaj. Tokrat lahko podjetje, ki nastopi kot kupec ali dolžnik v medsebojnem razmerju, poravna

svojo obveznost do dobavitelja preko faktor družbe. Faktor prevzame izpolnitev obveznosti do

dobavitelja in poravna kupčeve obveznosti na valutni rok ali kasneje. Kupec ali v tem primeru

dolžnik pa poravna faktorju svojo obveznost s podaljšanim odloženim rokom plačila, ki je

dogovorjen v obliki zamika valute. Dobavitelj prejme sredstva takoj, kupec pa poravna svojo

obveznost do dobavitelja oziroma po novem do faktorja, torej z zamikom.

Dobaviteljski faktoring je zaradi enostavnosti uporabe in prednosti, ki jih ponuja, precej pridobil

na rasti uporabe. V svetovnem merilu je presegel uporabe financiranja terjatev.

2.4.6. Domači faktoring

Ko se faktor, ki odkupuje terjatev, prodajalec terjatev ter dolžnik nahajajo v isti državi, tedaj

govorimo o domačem faktoringu. Odstopnik terjatev odstopa svojo terjatev do kupca, ki se

nahaja v isti državi.

2.4.7. Mednarodni faktoring (Angl. International factoring)

Ko se eden izmed udeležencev nahaja v drugi državi takrat lahko govorimo o mednarodnem

faktoringu. Mednarodni faktoring se lahko odvija na dva načina. Prvi način ali enofaktorski

sistem je način, ko dobavitelj odstopi faktorju svojo terjatev, ki jo ima do dolžnika v tujini. Pri

financiranju nastopa le en faktor, ki nase prevzame vse funkcije kot pri domačem faktoringu. Ta

oblika faktoringa je iz vidika faktorja bolj tvegana, saj se faktor sooča z drugačno zakonodajo,

drugimi poslovnimi običaji in navadami. Zaradi rizika neplačil s strani tujega kupca se

praviloma faktor odloča za zavarovanje terjatev ter regresne zahteve do prodajalca terjatev.

Zaradi obvladovanja tveganja, in kompleksnosti spremljanja odkupa terjatev in financiranja se

mednarodni faktoring skoraj vedno pojavlja kot popolni (pravi) faktoring, izveden po

dvofaktorskem sistemu, pri katerem nastopajo štirje subjekti, in sicer prodajalec (odstopnik),

izvozni faktor, ki je navadno v državi prodajalca terjatev, kupec v tujini in uvozni faktor, ki je

navadno v kupčevi državi.

8

2.4.8. Odkup menic (eskont menic)

Ena izmed oblik faktoring financiranja je tudi odkup menic. Faktor lahko prevzame terjatev iz

naslova plačila menice, ki je eskontirana v njegovo korist. V preteklosti je bil v Sloveniji takšen

način financiranja zelo pogost, vendar se je z leti plačevanje z menicami bolj ali manj opustilo.

Na Hrvaškem trgu faktoring financiranja pa se takšna oblika financiranja še vedno zelo pogosto

uporablja.

2.5. Prednosti in pomanjkljivosti

Nekaj ključnih prednosti uporabe faktoringa:11

Izboljšanje likvidnosti in predvidljiv denarni tok: Namesto da na plačilo čakate 30, 60, 90 ali

več dni, lahko že en dan po izdaji fakture od faktorja dobite do 90% vrednosti fakture, kar vam

izboljša likvidnost in omogoča pravočasno ali predčasno plačevanje dobaviteljem in s tem

pogajanja o izboljšanju nabavnih pogojev in pridobitev diskontov. S tem je omogočeno tudi

hitrejše obračanje sredstev in hitrejša rast podjetja – denarni tok raste z rastjo prodaje. Lažje pa

je tudi planirati denarni tok, niso potrebna nikakršna dodatna zavarovanja, sprostijo se limit pri

bankah, ki jih lahko uporabite za druge namene.

Zavarovanje plačila: Dobiček je zavarovan. Ni skrbi zaradi morebitnih izgub kot posledica

neplačila kupcev. Terjatve so 100% zavarovane, varnost poslovanja in denarnega toka je tako

zagotovljena, kar omogoča lažje planiranje in sprejemanje odločitev. Odpadejo vsa negativna

presenečenja. Prek odobrenih limitov zavarovanja dobi podjetje tudi posredno informacijo o

boniteti kupca; če limit ni odobren, je to znak da takemu kupcu ni varno prodajati.

Vodenje, unovčenje in izterjava terjatev: Faktor zagotavlja stalno, ažurno, natančno in

učinkovito skrb za račune terjatev in periodično (navadno tedensko) dostavlja poročila o

prometu in stanju terjatev, prejetih plačilih, povprečnih zamudah, izstavlja opomine, izvaja

unovčenje in izterjavo terjatev, kar omogoča znižanje administrativnih stroškov in povečuje

rentabilnost poslovanja.

Zavarovanje pred tečajnimi tveganji: Faktor omogoča financiranje v valuti fakture, kar

odpravlja negativne tečajne razlike. Pri uvoznem faktoringu pa odstranjuje potrebo po

akreditivih in omogoča plačila v domači valuti in s tem izloča draga mednarodna plačila.

Seveda pa ima faktoring tudi svoje slabosti. Predvsem faktoring ni primeren za vsa podjetja.

Uporabljati ga ne morejo tista podjetja, ki prodajajo v glavnem za gotovino ali na kratke

plačilne roke in fizičnim osebam (maloprodaja), pa tudi tista, ki prodajajo na zelo dolge plačilne

roke (gradbeništvo) ali pa imajo velik obseg prodaje povezanim podjetjem in velik obseg

kompenzacij. Prav tako ni primeren za podjetja, ki prodajajo hitro pokvarljivo blago in blago

kjer je veliko reklamacij. Pomanjkljivost se kaže tudi pri mednarodnem poslovanju z državami

v razvoju, ki nimajo razvitega sistema faktoringa in je zato njegova uporaba otežkočena.12

11

Povzeto po: Šuštar Bojan.: Faktoring in odkup terjatev, Svetovalec-priloga Gospodarski Vestnik,

številka 25. letnik. Gospodarski Vestnik d.d..junij1999, stran 75. 12

Šuštar Bojan.: Faktoring in odkup terjatev, Svetovalec - priloga Gospodarski Vestnik, številka 25.

letnik. Gospodarski Vestnik d.d. junij 1999, stran 75.

9

3. PRAVNI VIDIK FAKTORINGA

Faktoring je moderna atipična oblika mešane pogodbe, saj vsebuje več tipov pogodbe in nudi

več različnih funkcij. V poslovni praksi se nenehno spreminja in prilagaja. Zato je zaradi

kompleksnosti uporabe faktoringa težko ponuditi popolno pravno rešitev. Stališča so si v pravni

teoriji precej različna.

3.1. Pravna narava faktoringa

Osnovni element pogodbe o faktoringu je prenos terjatev oziroma cesija, ki ga opredeljuje

Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ)13

ter Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ)14

Iz splošne definicije faktoringa oziroma cesije izhaja, da je med strankama dogovor o prenosu

terjatev. Problem faktoringa, njegove definicije in pravne narave, je problem zavezovalnega

posla. Cesija se pojavi na izvedbeni ravni kot eno izmed izpolnitvenih dejanj za izvedbo

celotnega posla. Za obravnavano cesijo je nepomembno, na podlagi katere sestavine mešane

pogodbe o faktoringu izvira obveznost cediranja. Največkrat bo imel zavezovalni posel

faktoring cesije v tem delu naravo pogodbe o prodaji pravice.15

Pri opredeljevanju pravne narave in pravne problematike faktoringa zasledimo večje število

obligacijskopravnih poslov in stvarnopravnih razpolagalnih poslov. Tovrstna pravna razmerja

so v praksi še bolj kompleksna, saj lahko ena in ista pogodba predstavlja tako pravi kot nepravi

faktoring, saj se faktor šele pri prevzemu terjatev odloči ali bo prevzel del credere jamstvo ali ga

bo pustil stranki.16

Pri iskanju pravne narave pogodbe o factoringu je teorija poleg prodajnih in posojilnih

elementov opozorila tudi na številne druge. Gotovo ne bi preveč zgrešili, če zapišemo, da je

pravi factoring v osnovi prodaja, nepravi factoring pa posojilno oziroma kreditno razmerje.17

3.1.1. Pravi in nepravi faktoring

V poslovni praksi sta znani predvsem dve temeljni obliki faktoringa: pravi (pristni) in nepravi

(nepristni) faktoring. Pravi faktoring združuje vse osnovne funkcije faktoringa nasploh;

zavarovanje plačila oziroma prevzem bonitetnega tveganja (del credere), financiranje in

upravljanje terjatev. Naglašeno je zavarovanje plačila in običajno je, da se o prenosu terjatev

obvesti dolžnik. Tako je v okviru pravega faktoringa cesija praviloma indiskretna. Klient se s

pogodbo o faktoringu zaveže, da bo svojim dolžnikom naznanil odstop terjatev in spremembo

upnika.18

Pri nepravem faktoringu se izključi del credere funkcija. Riziko plačilne nesposobnosti dolžnika

nosi klient. V primeru, da dolžnik do dospelosti terjatve ne bo plačal, ima faktor pravico

13

glej OZ, Uradni list RS, št. 97/07, Ljubljana.2007. 14

glej SPZ,Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13, Ljubljana, 2013. 15

Juhart M., Cesija, Pogodbeni odstop terjatve, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1996, stran 22 16

Vrenčur, R. Pravna narava faktoring, Podjetje in delo št. 1, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 2001, stran

61. 17


61 18

Juhart M., Cesija-Pogodbeni odstop terjatve, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1996, stran 221

10

zahtevati regres. Klient sicer dobi takojšnje plačilo za prenesene terjatve, vendar če dolžnik

svoje obveznosti za plačilo faktorju ne izpolni, mora klient vrniti prejeti znesek. V kolikor se

regresni zahtevek izpolni, mora faktor prevzete terjatve klientu prenesti nazaj. Pri nepravem

faktoringu ge za močne primesi kreditne pogodbe, vendar kljub temu faktor s prevzemom

konkretnih terjatev, postane lastnik le-teh, klient pa ravno tako kot pri pravem faktoringu jamči

za obstoj in resničnost terjatve. Pri nepravem faktoringu faktor preverja kreditno sposobnost

tako dolžnika kot klienta. Iz tega izhaja, da faktor ne sme zanemariti bonitete svojega klienta,

kar pa lahko stori v primeru pravega faktoringa.19

Za pravi faktoring se največkrat uporabi izraz »faktoring brez regresne pravice« ali pa

»brezregresni faktoring«. Za nepravi faktoring uporabljamo izraza »regresni faktornig« ali

»faktoring z regresno pravico«. V poslovni praksi sklepanje pogodbe o faktoringu poteka na

takšen način, da se stranki s krovno pogodbo o faktoringu dogovorita, da bo odstopnik terjatev

odstopal svoje bodoče nezapadle terjatve do dolžnikov ter opredelita ceno, jamstva ter pravice

in obveznosti in druga pogodbena določila kot izhaja iz pogodbe z elementi kupoprodajne

pogodbe. S posameznimi aneksi pa se sklenejo posamične pogodbe o odstopu terjatev, (cesije)

kjer se opravi prenos terjatev iz krovne pogodbe.

3.1.2. Zavezovalni in razpolagalni posel pri faktoringu

Kot omenjeno je osnovni element pogodbe o faktoringu je prenos terjatev oziroma cesija, ki ga

opredeljuje OU ter SPZ.

S pojmom cesija se pogosto označuje celoten pravnoposlovni sklop, ki pripelje do spremembe

pripadnosti terjatve, torej tako zavezovalni kot tudi razpolagalni posel. Zavezovalni posel je na

primer kupna pogodba, s katero se terjatev proda, razpolagalni posel pa je pogodba, s katero

prodajalec terjatev prenese kupcu in tako izpolni svojo obveznost. V praksi sta zavezovalni in

razpolagalni posel pogosto združena v enotni pogodbi. Šele če hočeta stranki trenutek prodaje in

trenutek prenosa terjatve časovno ločiti, pride v praksi do dveh ločenih pravnih poslov.20

Ločevanje razpolagalnega in zavezovalnega posla je najdoslednejše izpeljano v nemški pravni

teoriji. Ta v veliki večini poudarja stališče, da je za zavezovalne posle značilna kavzalnost, za

razpolagalne posle pa abstraktnost. Razvrščanje poslov v eno ali drugo kategorijo v

primerjalnem pravu ni sporno. V praksi pa ne prihaja vedno do stroge ločenosti obeh poslov,

ampak stranke same s pogodbami združujejo oba posla v enovito celoto oziroma z izjavo volje

pogojujejo veljavnost razpolagalnega posla z veljavnostjo zavezovalnega.21

Zavezovalna pogodba o faktoringu praviloma določa klientovo obveznost, da nanj prenese vse

svoje bodoče terjatve iz poslovanja do določenih dolžnikov. Na izvedbeni ravni gre torej za

globalno cesijo. Osnovno vprašanje je, ali je takšna oblika cediranja sploh dopustna. Problem se

rešuje v skladu s splošnimi pravili o dopustnosti cediranja vseh bodočih terjatev hkrati. Predmet

odstopa je lahko vsaka terjatev, ki se cedira. Prav tako ni sporno, da se lahko zavarovanje hkrati

odstopi več bodočih terjatev. Takšen posel se v nemški pravni literaturi imenuje globalna cesija

19

Korbun , N.: Problematika faktoringa Slovenije z vstopom v Evropsko unijo, diplomsko delo, Maribor,

2004, str. 20 20

Tratnik M., Odstop terjatev v zavarovanje. Podjetje in delo. številka 3-4, Ljubljana, 2002, stran 545. 21

Juhart M., Cesija, Pogodbeni odstop terjatev, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1996, stran 22-23

11

in ima danes precejšen gospodarski pomen, pogoj za obravnavo globalne cesije, kar velja pri

faktoringu, je določljivost terjatev.22

Za razpolagalni posel je značilno, da učinkuje na premoženjsko pravic in jo vsebinsko

spreminja, obremenjuje, prenaša ali končuje, v nasprotju z zavezovalnim poslom, iz katerega je

pravica nastala. Med tovrstnimi posli se največkrat omenja prav cesija. Le-ta je usmerjena v

prenos obligacijskopravne pravice z enega subjekta na drugega in s tem v spreminjanje

obligacijskega razmerja.23

Razpolagalni pravni posel v faktoring cesiji lahko povežemo tudi z razlagami in določbami

novega SPZ. Le-ta podrobneje ureja vprašanje pogojevanja fiduciarne cesije oziroma cesije v

zavarovanje. Zakonodajalec je določil razvezni pogoj plačila zavarovane terjatve, če se stranki

ne dogovorita drugače (lahko se dogovorita za nepogojni prenos). V primeru poplačanja

zavarovane terjatve , se prenesena terjatev v zavarovanje avtomatično prenese nazaj na klienta.24

3.1.3. Pogodba o faktoringu

Pogodba o factoringu je pogodba, pri kateri se klient factorju v zameno za zagotavljanje

finančnih sredstev zaveže ponuditi terjatve svojih dolžnikov, factor pa ponudbo sprejeti, če ga

zadovoljuje plačilna sposobnost dolžnikov, z obveznostmi prevzema rizika del creder za plačilo

terjatev ali brez njih, hkrati s sprejemom ponudbe se factor klientu zaveže ponuditi storitev,

klient pa factorju plačati določene obresti za nudena finančna sredstva, provizijo za morebitni

prevzeti riziko del credere in opravljene storitve.25

Pogodba o faktoringu je atipična in inominatna. Gre za pogodbo v razvoju. Skozi pogodbo o

factoringu se dajo v večji ali manjši meri prepoznati tudi druge pogodbe, kot so pogodba o

prodaji terjatev, mandatna pogodba, komisijska pogodba, posojilna pogodba, kreditna pogodba,

zavarovalna pogodba in bančni diskont. Med omenjenimi pogodbami najbolj izstopa pogodba o

prodaji terjatev, ki je pravni naslov za prenos terjatev. Pri primerjavi pogodbe o factoringu in

drugih pogodb je treba izhajati predvsem iz dejstva, da ima pogodba o factoringu svojo lastno

kavzo, ki jo opredeljujejo funkcije factoringa, predvsem pa nameni in interesi strank. zato

vstopajoče pogodbe znotraj pogodbe o factringu izgubijo del svojega bistva in se podredijo

namenom, ki jim sledi pogodba factoringu.26

3.1.4. Kavza

Kavza je tisti pravnoposlovni namen obveznosti, brez katerega stranki pogodbe ne bi sklenili.

Kot je razvidno iz definicije faktoringa, da ni definicije, ki bi pogodbo o faktoringu

opredeljevala popolno, je enako za kavzo mogoče reči, da se navzven ni ustvarila neka

prepoznavna kavza, ki bi pripomogla k popolni opredelitvi pogodbe o faktoringu.27

Jerman v članku pravi, da se je s kavzo o faktoringu ukvarjalo veliko avtorjev, za nekatere je

kompleksna oziroma mešana ter odvisna od namenov, volje interesov strank. Drugi v kavzi

22

Juhart M., Cesija, Pogodbeni odstop terjatev, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1996, stran 22-23 23

Dušanka A., Ekonomski in pravni vidiki faktoringa ter nekatere posebnosti računovodskega in

davčnega obravnavanja faktoringa, Maribor, mag. delo, 2011, stran 39. 24


davčnega obravnavanja faktoringa, Maribor, mag. delo, 2011, stran 39. 25

Jerman B., Pogodba o factoringu, Podjetje in delo, številka 3, 2003, str. 507. 26

Jerman B., Pogodba o factoringu, Podjetje in delo, številka 3, 2003, str. 520. 27

Jerman B., Pogodba o factoringu, Podjetje in delo, številka 3, 2003, str. 510.

12

pogodbe o faktoringu skušajo najti stalnice, na podlagi katerih bi skušali opredeljevati pogodbo

o faktoringu: ekskluzivni cilj se po njihovem sestoji v financiranju klienta, ki poteka prek

faktorja, tako da slednji prevzame nase terjatev v zameno za predujem. Tretji, pravi Jerman,

uvrščajo pogodbo o faktoringu med pravne posle, kjer se prenos terjatve, ki poteka med starim

(klientom) in novim upnikom (faktorjem), identificira v prodaji terjatev. Spet nekateri

zagovarjajo prepletanje kavze financiranja in jamstva za plačilo terjatev, pri katerem cesija igra

le instrumentalni pomen.28

Pri opredelitvi kavze ni mogoče zanemariti namenov in interesov strank, ki so jim sledile pri

sklepanju pogodb. Pogodba o faktoringu spada med atipične in inominatne pogodbe, ki ne

premorejo objektivne kavze. Objektivna kavza pomeni zakonito kavzo posameznega

pogodbenega tipa, ki je navzven prepoznavna. Kavza pogodbe o faktoringu pa navzven ni

prepoznavna. Kljub njeni neprepoznavnosti v nobenem primeru ni mogoče trditi, da gre pri

factoringu za pravni posel brez kavze, saj je pravni posel brez kavze ničen. Določba tretjega

odstavka 39. člena Obligacijskega zakonika določa, da se domneva, da ima obveznost podlago,

čeprav ta ni izražena. Pri faktoringu gre za subjektivno kavzo, pri kateri je treba upoštevati

namen, voljo in interese pogodbenih strank.29

3.1.5. Mešani tip pogodbe o faktoringu

Kadar se več pogodb zlije v eno pogodbo tako, da ta pogodba ne vsebuje posameznih pogodb v

celoti, marveč le nekatere od njihovih sestavin, govorimo o mešani pogodbi. Mešana pogodba je

lahko sestavljena iz več pogodb. 30

Pogodba o faktoringu je izjemno kompleksna pogodba, zato bi bilo težko trditi, da bi katera

izmed pogodb, katerih značilnosti je zaslediti v pogodbi o faktoringu, tako prevladala in postala

ključna za opredelitev pogodbe o faktoringu. Kljub navedenemu pa ne gre zanemarjati pogodb,

ki prihajajo do izraza skozi pogodbo o faktoringu, saj je le tako mogoče razumeti pogodbo o

faktoringu kot celoto in jo do neke mere razmejiti od preostalih pogodb. Dosledna razmejitev ni

mogoča, saj je pogodba o faktoringu atipična in inominantna pogodba, katere vsebina ni tako

opredeljena, da bi bilo na podlagi nje mogoče kvalitativno razlikovanje glede na druge

nominantne in inominatne pogodbe.31

3.1.6. Faktoring kot predpogodba ali okvirna pogodba

Kot omenjeno se sklepanje pogodbe o faktoringu v poslovni praksi izvede na način, da faktor in

dobavitelj skleneta okvirno pogodbo, kjer opredelita katere terjatve bo dobavitelj s cesijo

prenesel na prevzemnika (faktor) v kakšnem obsegu in v kakšnem roku. Stranki se dogovorita

tudi o ceni, jamstvih ter pravicah in obveznosti obeh strank. Sklepanje okvirne krovne pogodbe

o faktoringu ima značilnosti kupoprodajne pogodbe ter predpogodbe, saj je temelj za sklepanje

posamičnih pogodb o odstopu terjatev.

V zvezi z zavezo klienta, da faktorju prenese vse svoje terjatve do dolžnikov, pri čemer se na

drugi strani faktor zaveže te ponudbe sprejeti, če ga bo zadovoljila plačilna sposobnost dolžnika,

bi lahko govorili o predpogodbi. Pogodba o faktoringu ni pogodba o prenosu terjatve, temveč je

predpogodba, na podlagi katere nastane obveznost sklenitve glavnih pogodb, ki so samostojne

28

Več o tem Jerman B., Pogodba o factoringu, Podjetje in delo, številka 3, 2003, str. 510 29

Jerman B., Pogodba o factoringu, Podjetje in delo, številka 3, 2003, str. 511 30

Cigoj, S., Teorija obligacij-splošni del obligacijskega prava, ČZ Uradni list, Ljubljana 1989, stran 100 31

Jerman B., Pogodba o factoringu, Podjetje in delo, številka 3, 2003, str. 516

13

ter je za njihovo sklenitev potrebna posebna izjava volje. Tako se celotno razmerje med

klientom in faktorjem odvija v dveh korakih: sklenitev pogodbe o faktoringu, ki je po svoji

naravi predpogodba ter v drugem koraku sklepanje posameznih glavnih pogodb.32

Pogodba o faktoringu ni pogodba o prenosu konkretnih terjatev s klienta na factorja; gre za

osnovo, temelj, na podlagi katerega se kasneje sklepajo glavne pogodbe. 33

Pogodba o faktoringu je pismen, trajen, neimenski in poseben bančni pravni posel. V tovrstna

pravna razmerja pa so vključeni trije pravni inštituti: odstop terjatve (cesija), predpogodba, ki

oba sogovornika zavezuje k sklenitvi glavne pogodbe, glavna pogodba, katere predmet so

dejansko bistvene sestavine prodajne pogodbe.34

Naša zakonodaja ne ureja in tudi pravna teorija natančno ne opredeljuje okvirne pogodbe,

čeprav jo poslovna praksa pozna. Prav zato je morda za naše pravno okolje oteženo

razumevanje faktoringa kot okvirne pogodbe. Ne vidimo pa ovire, da pri nas ne bi bila mogoča.

Menimo, da je institucija okvirne pogodbe za trajna obveznostna razmerja, kar faktoring

zagotovo je, zelo primerna, saj že kot taka ustvarja neposredne pravne učinke v razmerju med

faktorjem in klientom. Tako lahko v določenih primerih pride do spremembe pripadnosti

terjatev že na podlagi takšne okvirne pogodbe. Seveda pa bo po večini primerov faktor želel

preveriti boniteto dolžnika, preden bo terjatev prevzel, torej bo razmerje vendarle vezal na

pogoj.35

3.1.7. Stranske pravice

Glede vprašanja stranskih pravic najdemo njihov prehod v 418. členu OZ. Načeloma je skupna

značilnost vsem, nesposobnost samostojne pravne eksistence in vezanost na obstoj glavne

terjatve. Bistvena značilnost je, da tovrstnih pravic ni mogoče samostojno prenašati, kar

pomeni, da se lahko prenesejo samo skupaj z glavno terjatvijo. Med posameznimi oblikami

stranskih pravic ločimo akcesorje, ki so prvenstveno usmerjeni v zavarovanje oziroma izterjavi

glavne terjatve, ter ostale stranske pravice, za katere pa ni mogoče zavzeti enotnega stališča

glede njihove prenosljivosti. Dejstvo je, da s terjatvijo preidejo le tiste, ki so z njo v zvezi. Če

lahko stranska pravica samostojno eksistira, ni zadržkov, da ne bi mogla ostati cedentu. V

kolikor pa takšna samostojna eksistenca ni možna, stranska pravica ugasne.36

Pri tem je pomembno, da so predmet prenosa le tiste stranske pravice, ki obstajajo v trenutku

prenosa terjatve.37

3.1.8. Naznanilo-učinki naznanila

Naznanilo je manifestacija prenosa terjatev navzven, dolžniku daje vedeti, da je dolžan izpolniti

neki določeni osebi. 419. Člen OZ opisuje obvestitev dolžnika, in pravi, da za prenos terjatev ni

potrebna dolžnikova privolitev, vendar ga mora odstopnik obvestiti o prenosu. Izpolnitev

32

Gorenc V., Ugovor o faktoringu, Školska knjiga, Zagreb 1988, stran 5 33

Gorenc V., Factoring-ugovor autonomnog privrednog prava, doktorska disertacija na PF v Ljubljani,

106. 34

Gorenc V., Ugovor o factoringu, Školska knjiga, Zagreb, 1988, stran3 35


64 36

Juhart M., Cesija,Pogodbeni odstop terjatve, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1996, stran 134-135 37

Plavšak N., Juhart M., Vrenčur R., Obligacijsko pravo-splošni del, GV Založba, 2009, stran 1097.

14

odstopniku pred obvestilom o odstopu je veljavna in je z njo dolžnik prost obveznosti, vendar

samo, če ni vedel za odstop; sicer obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku.38

Dobavitelj oziroma odstopnik terjatev se lahko odloči za vrsto faktoringa brez dolžnikove

notifikacije. Gre za primer faktoringa ko dolžnika ne obveščamo o samem odstopu terjatev in

takrat govorimo o tihem faktoringu. Gre za medsebojni dogovor med odstopnikom oz.

prodajalcem terjatev ter faktorjem oz. prevzemnikom terjatev za financiranje na podlagi odkupa

terjatev, brez obvestila do dolžnika. Za faktorja izvedeni način financiranja predstavlja višje

tveganje saj takrat ne preverja bonitete dolžnika temveč le odstopnikovo boniteto in njegovo

jamstvo, da bo sredstva po prejemu od odstopnika nakazal nazaj faktorju.

Vprašanje se pojavi ne samo pri sami notifikaciji dolžnika, temveč tudi pri soglasju dolžnika

samem odstopu terjatev. Dolžniki se v nekaterih primerih odločijo, da ne želijo podati soglasja k

odstopu, vendar kljub temu ima cesija še vedno pravni učinek. Odločitev je na strani faktorja ali

bo vstopil ter izvedel financiranje tudi brez soglasja dolžnika.

3.2. Mednarodni viri prava

Med temeljne mednarodne vire prava lahko štejemo UNIDROIT Konvencijo o mednarodnem

faktoringu ter UNICITRAL Konvencijo o odstopu terjatev (cesiji) v mednarodni trgovini.

Nujnost pravne ureditve mednarodnih pravnih pravil faktoringa je predvsem zaradi zakonske

neurejenosti narekoval nastanek že omenjene UNIDROIT Konvencije o mednarodnem

faktoringu (v nadaljevanju KF). Mednarodni inštitut za unifikacijo zasebnega prava39

s sedežem

v Rimu je oblikoval KF, ki je bila sprejeta 28. maja 1998 v Otawi. Ključno za KF je, da je njen

namen usmerjen v pomoč oziroma reševanje številnih vprašanj, ki se pojavljajo predvsem v

mednarodnem faktoringu ter posledično v vzpostavitvi pogojev, saj so odstopi terjatev na

mednarodni ravni postali vse dostopnejša in hkrati pomembnejša oblika financiranja.40

Mednarodno ureditev pogodbe o faktoringu tako najdemo tudi v KF, kjer je pogodba o

faktoringu definirana kot sledi iz prvega člena Konvencije. 41

Pogodba o faktoringu je pogodba,

sklenjena med dvema strankama dobaviteljem in faktorjem, na podlagi katere dobavitelj prenese

na faktorja terjatve, ki izhajajo iz predmeta prodaje blaga ali opravljene storitve pri čem faktor

opravi vsaj dve izmed navedenih funkcij: financiranje, knjigovodstvo terjatev, izterjava terjatev,

prevzem del credere rizika ter z obvestilo o prenosu terjatev obvesti dolžnika terjatev.

Širšo sprejeto mednarodno ureditev najdemo v okviru UNICITRAL s Konvencijo o odstopu

terjatev (cesiji) v mednarodnem trgovini (v nadaljevanju KCT) oziroma z njeno razširitvijo, ki

je bila decembra 2001 obravnavana s strani Generalne skupščine Združenih narodov in je še

vedno odprta za podpis s strani nacionalnih vlad. Glavni namen KCT je spodbujanje prakse

financiranja mednarodnih trgovine. Njen glavni cilj pa je zmanjšati stroške transakcij, kamor

štejemo mednarodni odkup terjatev, mednarodni faktoring, projektno financiranje ter druge

oblike mednarodnega financiranja, seveda skozi uporabo enotnih sprejetih pravil. Jedro

problema oz. težav je videti v divergentnosti nacionalnih zakonov in mnogo, pogosto

38

419. Člen OZ. Uradni list RS, št. 97/07, Ljubljana.2007. 39

International Institute of the Unification of Private Law 40

Dušanka A., Ekonomski in pravni vidiki faktoringa ter nekatere posebnosti računovodskega in davčnega

obravnavanja faktoringa, mag delo, Maribor, 2011, stran 59. 41

UNIDROIT- Convention of International Factoring 1988, 1 člen.

15

nasprotujočih si kriterijev za odstop terjatev, izvedenimi pod tujimi juresdikcijami ter z

vprašanji prioritet v primeru nesolventnosti dolžnika.42

Pravne rešitve in predloge uspešno iščejo tudi mednarodna faktorinška združenja po vsem svetu.

Najbolj znana sta Mednarodni združenje FCI (Factors Chain International), IFG (International

Factors Group), ki sta v letu 2015 dokončno združili moči in postali eno največjih združenj

FCI+IFG. Mednarodno združenje postavlja smernice, izobražuje interesno javnost ter na

splošno vpliva na pozitivno sprejemanje faktoringa v gospodarstvu. Združenje je na podlagi

UNIDROIT KF in KCT, skupaj z izkušenimi mednarodnimi strokovnjaki iz združenja,

pripravilo obsežen Osnutek zakona o faktoringu,43

ki predstavlja smernice za zakonsko ureditev

faktoring dejavnost, na državni zakonodajni ravni. Osnutek predstavlja minimalne standarde te

industrije, zagotavlja transparentnost uporabe ter enakovredno ščiti odnose med udeleženci v

faktoring pogodbi.

Nastajanje globalnega gospodarskega prostora dodatno spodbuja poenotenje pravnih norm,

pomembnih za čim manj ovirano uporabo faktorinških storitev. Gre za poenotenje, ki že

samostojno poteka na osnovi delovanja faktorinških združenj, Mednarodnega inštituta za

zasebno pravo v Rimu in pod vplivom delovanja Organizacije združenih narodov. Ker ta

organizacija glede no daljše obdobje sprejema pravne rešitve namenjene širšemu

gospodarskemu prostoru sklepamo, da bo takšno obravnavo doživela tudi faktorinška dejavnost.

UNICITRAL-ova komisija je v letih 1998/99 že pripravila niz rešitev , ki jih faktorinška

združenja in pravni krogi posameznih držav članic OZN strokovno presojajo.44

42


davčnega obravnavanja faktoringa, mag delo, Maribor, 2011, stran 63. 43

Model Law of Factoring, več o tem glej spletno stran FCI: https://fci.nl/about-us/model-factoring-law-

cv-140221.pdf 44

Kandrič Emil: Faktoring z gospodarskopravnega vidika, mag. delo, Ekonomska fakulteta, Ljubljana,

2000, stran 120.

https://fci.nl/about-us/model-factoring-law-cv-140221.pdf

https://fci.nl/about-us/model-factoring-law-cv-140221.pdf

16

4. FAKTORING V SLOVENIJI

Za storitev faktoringa lahko trdimo, da je na slovenskem trgu še vedno precej neznana, pa

vendar v porastu, tako mala, srednja, pa tudi velika podjetja na našem trgu se vse bolj

poslužujejo te metode financiranja. Prednosti in slabosti so mnogokrat slabo poznane, vendar se

prepoznavnost in prisotnost na finačnem trgu močno krepita. Lahko pa trdimo, da je kljub rasti

še veliko neizkoriščenega potenciala v tej panogi. Tako kot to opažajo tudi drugje, je z

gospodarsko krizo in restriktivno politiko bank glede kreditiranja naraslo povpraševanje po

faktoringu. S tem se je krepila vloga faktoringa kot alternativnega vira financiranja.

V članku, ki je izšel že 1999 leta, Bojan Šuštar navaja nekaj značilnosti faktoringa v Sloveniji,

ki bi jih lahko orisali tudi v današnjem času. Značilno za Slovenijo je tudi dejstvo, da v

nasprotju z drugimi državami prevladuje izvozni faktoring. Po eni strani je to razumljivo, saj je

Slovenija zaradi majhnosti pretežno izvozno usmerjena, po drugi strani pa lahko razloge iščemo

tudi v nekaterih sistemskih ovirah, ki otežujejo razvoj domačega faktoringa in uvoznega

faktoringa. Sem štejemo nizko raven poslovne morale in finančne (plačilne) discipline,

neučinkovit sodni sistem oziroma pravno zaščito upnikov, visoko stopnjo negotovinskega

poravnavanja obveznosti in nenazadnje visoko ceno kapitala oziroma strošek financiranja.

Dodatna ovira pa je pogosta tudi nepripravljenost kupcev, da bi podpisali, da bodo sredstva

nakazali prevzemniku terjatev (faktorju) namesto prodajalcu. Če v medsebojnih pogodbah

prenos terjatev ni izrecno prepovedan, ni nobenih zakonskih ovir za prenos oziroma prodajo le

teh. Po ZOR45

niti ni potrebno soglasje kupca za prenos oziroma prodajo terjatev, ampak je

dovolj le obvestilo kupcu, da je bila terjatev prenesena in da naj denar nakaže novemu upniku

(faktorju). V praksi pa se dogaja, da nekateri kupci, gre predvsem za večja in uspešna podjetja

(predvsem trgovska), ne želijo nakazovati denarja na faktorja ali pa za podpis asignacije

zahtevajo plačilo provizijo. Tak zaničljiv in pokroviteljski odnos močnejših do šibkih je pač

značilnost poslovne morale v Sloveniji, ki ne koristi nikomur in zavira rast malih podjetij ali

celo povzroča stečaje, kakor tudi razvoj faktoringa. Posledice tega pa se kažejo tudi na

makroekonomski ravni, saj faktoring omogoča hitrejšo rast in s tem večjo rast DBP.46

Čeprav je bilo v začetku devetdesetih let nekaj pobud tujcev za ustanovitev specializirane

faktorinške družbe, pa vse do leta 1994 Slovenija ni imela take družbe. Ob koncu leta 1994 pa

sta avstrijska družba Intermarket Faktoring Bank AG z Dunaja in Nova Ljubljanska Banka d.d.

ustanovili LB Factors d.d. Ljubljana, katere izključna dejavnost je opravljanje storitev

faktoringa v vseh oblikah, kot so poznane v faktorinško razvitih državah.47

Družba LB Factors

d.d. je predhodnik družbe Prvi faktor d.o.o.., ki eden izmed večjih faktor družb na slovenskih

tleh. Svoje družbe ima ustanovljene na celotni JV regiji, med drugim tudi na Hrvaškem.

Na našem trgu je trenutno opaziti posebno situacijo, glede faktorinških družb na trgu. V

poslovni praksi faktorje delimo na bančne faktorje, in privatne faktor družbe, za katere pa

faktoring ni izključna dejavnost. Banke se radi oklepajo svojih tradicionalnih bančnih storitev in

ne dovolijo moderni sintetični obliki, kot je faktoring, da se razvija in izkoristi svoje prednosti,

ki jih ponuja. Zaradi tega se je v zadnjem času razvilo nekaj privatnih podjetij, ki ponujajo

45

OZ v 419. členu opredeljuje, da je obvestilo dovolj za prenos terjatev. 46

Šuštar Bojan.: Faktoring in odkup terjatev, Svetovalec-priloga Gospodarski Vestnik, številka 25. letnik.

Gospodarski Vestnik d.d..junij1999, stran 76. 47

Šuštar Bojan.: Faktoring in odkup terjatev, Svetovalec-priloga Gospodarski Vestnik, številka 25.

letnik. Gospodarski Vestnik d.d. junij1999, stran 76.

17

dodatna kratkoročna financiranja z odkupi terjatev. S svojim modernim pristopom trženja ter

spodbujanja novih produktov razvijajo faktoring storitve ter omogočajo malim in srednjim

podjetjem do dodatnega kapitala

4.1. Pravna ureditev faktoringa v Sloveniji

Kot relativno mlad finančni instrument faktoring v naši zakonodaji ni urejen in predpisan. Glede

na poudarek, da gre pri pogodbi o faktoringu za atipično in mešano pogodbo, je temeljna

izhodišča za urejanje razmerij v faktoringu primerno iskati na več področij. In sicer pri nas jih

lahko poiščemo v OZ (Uradni list RS, št. 97/07), SPZ (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13) in

Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15 in 44/16), kjer posamezni zakoni omenjajo

bistvene sestavine glavne pogodbe o faktoringu.

Pravno ureditev faktoringa lahko iščemo v pravni ureditvi cesije. Faktoring predstavlja

tristransko razmerje, v katerem klient oziroma dobavitelj (cedent) z globalno cesijo prenese na

faktorja (cesionarja) svoje obstoječe in bodoče terjatve, ki jih ima do svojih dolžnikov

(cessusov) iz naslova prodaje blaga ali opravljenih storitev. Z vidika pogodbe o faktoringu

govorimo torej o faktorju in klientu: slednjega lahko z vidika pogodbe o prodaji blaga

imenujemo tudi dobavitelj, njegovega pogodbenika pa dolžnik oziroma kupec. Ker gre pri

faktorinskem razmerju za globalni odstop terjatev, se v razmerje vključijo vse tri pogodbene

stranke: faktor (cesionar), klient (cedent) in dolžnik (cessus).48

V Obligacijskem zakoniku (odslej OZ) v 417. do 426. členu OZ ureja zgolj pogodbeni odstop

terjatve oz. cesija, ne pa tudi pogodbe o faktoringu. V 417. členu OZ določa, da lahko upnik s

pogodbo, ki jo sklene s kom tretjim, prenese nanj svojo terjatev, izvzemši tiste terjatve, katerih

prenos je z zakonom prepovedan, kot tudi tiste, ki so povezane z osebnostjo upnika ali njihova

narava nasprotuje prenosu na drugega. V nadaljevanju 417. člena najdemo pojasnilo, ki pravi,

da prepoved odstopa terjatev iz gospodarske pogodbe, za katero se dogovorita dolžnik in upnik,

nima učinka. Prenos torej kljub temu učinkuje. Dolžnikje prost svoje obveznosti tudi če jo

izpolni odstopniku terjatev torej sovjemu dobavitelju..

Po 419. členu OZ mora odstopnik obvestiti dolžnika, da je terjatev odstopljena novemu upniku,

dolžnikova privolitev ni potrebna. Svojo obveznost lahko dolžnik poravna odstopniku takrat, ko

ni vedel za odstop.

Da se faktorinške službe izognejo morebitnim ugovorom o nespornosti terjatve, vedno poskrbijo

za dolžnikovo potrditev odstopne izjave pred financiranjem. Veliko dolžnikov ne priznava

faktoringa in ne želi podpisati odstopne izjave ter plačevati na transakcijski račun faktorinške

družbe. Ker je pogoj za financiranje podpisana odstopna izjava, se nemalokrat zgodi, da dolžnik

ne podpiše odstopne izjave in posledično odstopnik ne more pridobiti finančnih sredstev na

podlagi odkupa terjatev. 49

OZ ureja tudi večkratni odstop terjatve. 420. člen tako pravi, da če je upnik odstopil isto terjatev

raznim osebam, pripada terjatev tistemu prevzemniku, o katerem je odstopnik najprej obvestil

dolžnika ali ki se je pri dolžniku prvi oglasil. Gre torej za prioriteto obveščanja.

48

Vrenčur, R., Ašič, D.: Pravni in ekonomski vidiki faktoringa, Revizor, Zveza računovodij, finančnikov

in revizorjev Slovenije, št.6, 2011 49

Geržej B., Faktoring in prevare v faktoringu, mag.delo, Ekonomska fakulteta UNI LJ, Ljubljana 2013,

str34

18

SPZ v slovenski zakonodaji od 207. do 209. člena obravnava odstop terjatev v zavarovanje ali

fiduciarna cesija.

Za razliko od OZ pa SPZ zagovarja načelo prioritete cesije, saj za učinkovitost cesije ni

potrebna obvestitev dolžnika. V kolikor je zgradba cesije takšna, da obvestitev ni pogoj za

odstop terjatve, potem velja prioriteta cesije. Iz tega izhaja, da lahko pride do konflikta med

fiduciarno cesijo in klasično cesijo. Kadar se pri večkratnem prenosu iste terjatve pojavijo

običajne cesije, velja pravilo iz OZ. V primeru dveh ali več fiduciarnih cesij pa bo veljalo

načelo prioritete prve cesije (SPZ). V primeru kombinacije cesije v zavarovanje in običajne

cesije, bi imelo prednost določilo iz OZ, to je prva obvestitev dolžnika.50

Glede na navedeno lahko trdimo, da določbe ki se nanašajo na faktoring tega ne urejajo

neposredno in nimamo pravne ureditve, ki bi ga urejala neposredno.

Faktoring je formalno omenjen tudi v Zakonu o bančništvu (odslej ZBan-2) kjer se 'odkup

terjatev z regresom ali brez njega (faktoring)' šteje med bančne in druge finančne storitve, kot

dajanje kreditov, ki vključujejo tudi odkup terjatev z regresom ali brez njega51

.

50

Vrenčur R., Novosti na področju cesije. Pravna praksa NAVEDI 51

glej 5. člen, Zban-2, Uradni list RS, št. 25/15 in 44/16, Ljubljana, 2015.

19

5. FAKTORING NA HRVAŠKEM

V Republiki Hrvaški je faktoring prisoten zadnjih trinajst let. Začetki te dejavnost segajo v leto

2003, ko je na tržišče prišel Prvi faktor d.o.o., v lastništvu Prvega faktorja d.o.o. Ljubljana.

Čeprav se je faktoring poslovanje na hrvaškem začelo razvijati leta 2003, je svoj razcvet

doživelo s pričetkom padca tako imenovane gradbene revolucije leta 2008, 2009 in 2010, v

letih, ko je gradbeni sektor prizadela finančna kriza.52

S pojavom večjega števila družb, ki opravljajo posel faktoringa, se je pojavila potreba po

združevanju takšnih družb zavoljo zastopanja skupnih interesov. Tako je junija 2012

ustanovljeno Združenje faktoring družb,53

ki deluje znotraj hrvaške gospodarske zbornice,54

s

ciljem že omenjene zaščite skupnih interesov ter razvoja faktoring poslovanja na hrvaškem. Kot

najpomembnejšo aktivnost tega novo nastalega združenja si je združenje prizadevalo za

vključitev k izdelavi načrta ter sodelovanju z regulatorjem pri novem Zakonu o faktoringu.

Glede na nepoznavanje trga o faktoring storitvah kot obliki financiranja, si je združenje za

prioritetno aktivnost zadalo izobraževalno funkcija.55

Na področju faktoringa je pomembno

imeti jasen in transparenten zakonski okvir. Hrvaška gospodarska zbornica je vedno podpirala

idejo o Zakonu o faktoringu na Hrvaškem, saj se z njim ureja faktoring družbe ter podrobnosti

faktoring storitev na ozemlju Republike Hrvaške, kar do sedaj ni bilo urejeno z nobenim

posebnim zakonom. Predstavniki združenja faktoring so bili aktivno vključeni v delovni skupini

pri izdelavi te zakonske regulative.56

5.1. Pravna ureditev faktoringa na Hrvaškem

Leta 2014 pa je torej na hrvaškem faktorinškem trgu prišlo do velike novosti in sprememb, ki so

sledile. Sprejet je bil namreč Zakon o faktoringu. Zato je zanimivo najprej pogledati razloge, ki

so hrvaškega zakonodajalca spodbudili k zakonski regulaciji v obliki novega zakonskega

predpisa. V pojasnilih končnega predloga Zakona o faktoringu je navedeno, da predstavlja

faktoring alternativno obliko financiranja poslovnih subjektov preko odkupa terjatev.

Faktorinške posle v Republiki Hrvaški opravljajo kreditne inštitucije in društva registrirana za

faktorinške posle. Faktoring lahko reši težavo financiranja pri malih in srednjih podjetjih, ki

imajo težave z dostopom do drugih izvorov sredstev. 57

Po statističnih podatkih je bilo na dan 31.3.2014 petnajst družb registriranih za opravljanje

faktorinških poslov. Po volumnu transakcij je prevladoval domači faktoring (96,1% od celote

faktorinških poslov). Petnajst faktoring družb je konec leta 2013 ustvarilo 17,3 milijard kun

prometa, kar je za 9,6% več kot v letu 2012, predvsem zaradi rasti eskonta menic. Čistega

52

Perica Fran: Utjecaj ekonomske krize na razvoj faktoringa u Republici Hrvatskoj, završni rad,

Zagreb.2015. stran.13. 53

hrvaško: Udruženje faktoring društava Hrvatske gospodarske komore 54

kratica HGK., ki pomeni. Hrvatska Gospodarska Komora 55

24 HGK (2012). Osnovano Udruženje faktoring društava u HGK. Zagreb: Hrvatska gospodarska komora

[online]. Dostupno na http://www.hgk.hr/sektor-centar/sektor-bankarstvo/osnovano-udruzenje-faktoring-

drustava-hgk-2 [19.06 2012.] 56

prezentacija Faktoring – važan instrument unapređivanja likvidnosti malog i srednjeg poduzetništva,

dostopno na http://www.hgk.hr/djelatnost/gosp_financije/vaznost-faktoringa-za-unapredenje-likvidnosti-

malog-i-srednjeg-poduzetnistva [04. 11.2014.] 57

Vojković G., Faktoring-novi imenovani ugovor u hrvatskom pravu. strokovni članek KLASIFIKACIJA

2.3.3. Obvezni odnosi, naknada štete. objavljen na IUS-INFO, dne 24.12.2014, stran 1.

http://www.hgk.hr/sektor-centar/sektor-bankarstvo/osnovano-udruzenje-faktoring-drustava-hgk-2


http://www.hgk.hr/djelatnost/gosp_financije/vaznost-faktoringa-za-unapredenje-likvidnosti-malog-i-srednjeg-poduzetnistva


20

dobička je ostalo 178,6 milijonov kun, kar je 104,9% več kot v letu 2012 in je leto 2013

najboljše poslovno leto od kar faktoring družbe poslujejo v Republiki Hrvaški. Faktoring družbe

so v marcu 2014 imele skupno aktivo v višini 8,6 milijarde kun, kar je za 16,3% več kot

preteklo leto. V skupni aktivi storitev faktoringa na dan 31. decembra 2013 kratkoročni odkupi

predstavljali 41,5% aktive, medtem ko so eskonti menic predstavljali 38,9% celotne aktive.

Skupni prihodki družb registriranih za opravljanje faktorinške dejavnosti so v letu 2013 znašali

824,5 milijona kun, medtem ko so odhodki znašali 606,7 milijona kun.58

Družbe, ki so izvajale faktorinške storitve, pri tem niso bile regulirane, kar je ustvarjalo pravno

negotovost. Z vidika trenda rasti teh storitev na hrvaškem trgu ter glede na to, da tveganja

faktoring družb, ki niso članice skupine kreditnih inštitucij v Hrvaški republiki niso primerno

nadzorovana, je bila nujna regulacija njihovega poslovanja na ravni zakona.59

ZOF izrazito opredeljuje, da faktoring storitve lahko opravljajo le faktoring družbe ter kreditne

institucije. V prvi sklop tako spadajo faktoring družbe, faktoring družbe iz druge države članice

EU ter podružnice faktoring družbe iz tretje države (države, ki ni država članica). Poleg

navedenega storitve faktoringa lahko opravljajo tudi kreditne institucije v skladu s predpisi, ki

urejajo poslovanje kreditnih institucij v Republiki Hrvaški.60

Pomembna regulativa so tudi sprejeti Pravilniki, ki jih ZOF predpisuje. In sicer v končni

določbi ZOF predpisuje uvedbo Pravilnikov v roku 6 mesecev od uvedbe Zakona o faktoringu.

Ti Pravilniku so naslednji:

Pravilnik o finančnem in dodatnem poročanju ter kontnem načrtu faktoring družbe61

Pravilnik o opravljanju poslov faktoringa faktoring družb iz drugih držav članic ter

tretjih držav na ozemlju Republike Hrvaške62

Pravilnik o spremembi odločb Zakona o faktoringu in drugih predpisov faktoring

družbe v likvidaciji63

Pravilnik o pogojih ter načinu opravljanja dejavnosti faktoring družbe64

Pravilnik o vsebini pogodbe o faktoringu65

Pravilnik o načinu opravljanja notranje revizije v faktoring družbi66

Pravilnik o kapitalu faktoring družbe67

58


2.3.3. Obvezni odnosi, naknada štete. objavljen na IUS-INFO, 24.12.2014, stran 1. 59

Vojković G., Faktoring-novi imenovani ugovor u hrvatskom pravu. IUS-INFO. dne 24.12.2014 stran 1. 60


2.3.3. Obvezni odnosi, naknada štete. objavljen na IUS-INFO, 24.12.2014, stran 3. 61

Pravilnik o financijskim i dodatnim izvještajima te kontnom planu faktoring-društava - neslužbeni

pročišćeni tekst . Narodne Novine broj NN, 41/16 i 61/16. Zagreb. 62

Pravilnik o obavljanju poslova faktoringa faktoring društava iz drugih država članica i trećih država na

području Republike Hrvatske . Narodne Novine broj. NN, 58/15. Zagreb 63

Pravilnik o primjeni odredaba Zakona o faktoringu i drugih propisa na faktoring društva u likvidaciji

Narodne Novine broj NN, 52/15. Zagreb 64

Pravilnik o uvjetima i načinu obavljanja djelatnosti faktoring-društva Narodne Novine broj NN,.16/15.

Zagreb. 65

Pravilnik o sadržaju ugovora o faktoringu Narodne Novine broj NN, 16/15. Zagreb. 66

Pravilnik o načinu obavljanja poslova interne revizije faktoring društva Narodne Novine broj. NN,

12/15. Zagreb.

http://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2015_02_12_238.html

21

Pravilnik o vsebini rednega poročanja in poročanja na zahtevo Hrvaške Agencije za

nadzor finančnih storitev, ki so obvezna za faktoring družbe, ter načine in roke njihove

dostave68

Pravilnik o pogojih za članstvo v upravi in nadzornem svetu faktoring družbe69

Pravilnik o izdaji soglasja za spremembo kvalificiranega deleža v faktoring družbi ter

drugi pravni osebi 70

67

Pravilnik o kapitalu faktoring društva, Narodne Novine broj NN, 12/15. Zagreb. 68

Pravilnik o sadržaju redovitih izvješća i izvješća na zahtjev Hrvatske agencije za nadzor financijskih

usluga koja su dužna dostavljati faktoring društva te načinu i rokovima njihove dostave Narodne Novine

broj NN,140/14. Zagreb. 69

Pravilnik o uvjetima za članstvo u upravi i nadzornom odboru faktoring društva Narodne Novine broj

NN, 129/14. Zagreb. 70

Pravilnik o izdavanju suglasnosti za stjecanje kvalificiranog udjela u faktoring društvu i drugoj pravnoj

osobi, Narodne Novine broj NN, 129/14. Zagreb.

22

6. ZAKON O FAKTORINGU NA HRVAŠKEM

Hrvaški državni zbor je 15. julija 2014 v Zagrebu sprejel Zakon o faktoringu (ZOF v

nadaljevanju besedila). Le ta celostno ureja področje faktoringa v Hrvaški republiki. Zakon je

sestavljen iz petnajstih poglavij, ki nosijo sledeče naslove:71

1. SPLOŠNE DOLOČBE

2. FAKTORING

3. STATUSNE DOLOČBE

4. IZVAJAJANJE FATORINGA IZVEN HRVAŠKE REPUBLIKE

5. IZVAJANJE FAKTORINGA, KI GA IZVAJAJO FAKTORINŠKE DRUŽBE IZ

DRŽAV ČLANIC EU TER FAKTORINŠKE DRUŽBE IZ TRETJIH DRZAV.

6. UPRAVLJANJE S TVEGANJI

7. POSLOVNE KNJIGE TER POROČANJE AGENCIJI

8. NADZOR NAD FAKTORIŠKIMI DRUŽBAMI

9. NADZOR NAD DRUGIMI OSEBAMI

10. SODELOVANJE NADZORNIH ORGANOV

11. ZAUPNI PODATKI

12. STEČAJ IN LIKVIDACIJA

13. ZDRUŽENJE FAKTORING DRUŽB

14. KAZENSKE DOLOČBE

15. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

6.1. PRVO POGLAVJE – SPLOŠNE DOLOČBE

6.1.1. Predmet faktoringa

V prvem členu ZOF določa predmet pogodbe o faktoringu. Navaja, da Zakon ureja:72

pogodbo o faktoringu

pravice in obveznosti subjektov, ki nastopajo v faktorinškem poslu

pogoji za ustanovitev, poslovanje in prenehanje delovanja faktorinških družb

izvedba in pogoji prekomejnega opravljanja dejavnosti faktoringa

poročanje

nadzor nad poslovanjem faktoring družb

upravljanje s tveganji

6.1.2. Pojmi faktoringa

V drugem člen-u Zakona o faktoringu so natančno opredeljeni vsi pojmi, ki jih zakon uporablja

in navaja njihov pomen. Gre za pojme kot so: 73

- Poslovni subjekt je pravna oseba, obrtnik ali druga fizična oseba, ki samostojno opravlja

dejavnost, s pravno osebo je izenačen subjekt, ki nima osebnosti pravne osebe ter drugi

subjekti, ki nimajo pravne osebnosti, a samostojno nastopajo v pravnem prometu in

71

Zakon o faktoringu, Narodne novine, št. 94/14, Zagreb, 2014. 72

Zakon o faktoringu, Narodne novine, št. 94/14, Zagreb, 2014. 73

Zakon o faktoringu, Narodne novine, št. 94/14, Zagreb, 2014.

23

sodelujejo gospodarskem prometu na tej podlagi pa nastanejo medsebojni upniško-

dolžniški odnosi.

- Faktorinško nadomestilo je nadomestilo za izvajanje storitev faktoringa.

- Administrativno nadomestilo je nadomestilo za operativne aktivnosti vezane na izvedbo

faktorinških storitev (vodenje evidenc, dogovarjanje in vodenje plačila iz naslova

faktoringa, zbiranje podatkov, izdelava analiz, posredovanje kreditnih informacij…)

- Država članica je država članica Evropske unije in država podpisnica Sporazuma o

Evropskem gospodarskem prostoru.

- Tretja država je država, ki ni država članica

- Država: pojem država se uporablja za katerokoli državno telo (zakonodajno, izvršilno

ali sodno), centralne, regionalne, lokalne organe državne uprave, neodvisne agencije in

organe ter podjetja v katerih ima država večinski delež.

- Faktoring družba druge države članice je pravna oseba s sedežem v državi članici, ki ni

Republika Hrvaška, a v skladu s predpisi te države izvaja faktorinške posle.

- Tuja faktoring družba je pravna oseba s sedežem izven področja Republike Hrvaške, in

držav članic, ki skladni s predpisi te tretje države izvaja faktorinške posle. - Kvalificirani delež je posredni ali neposredni delež v družbi, ki predstavlja 10% ali večji

delež v kapitalu ali glasovalnih pravicah, ali delež manjši od 10% udeležbe v kapitalu

ali glasovalnih pravicah, ki omogoča pomemben vpliv pri upravljanju družbe. Pri

izračunu deleža glasovalnih pravic se smiselno uporabljajo določbe zakona s katerim se

ureja kapitalski trg o informacijah glede zamenjave glasovalnih pravic

- Neposredni imetnik delnic, poslovnih deležev in drugih pravic, ki mu zagotavljajo delež

v kapitalu pravne osebe ali v glasovalnih pravicah je oseba na račun katere je druga

oseba (posredni imetnik) pridobila delnice, poslovne deleže ali druge pravice v pravni

osebi ali oseba, ki je s posrednim imetnikom delnic, poslovnih deležev in drugih pravic

v pravni osebi povezana oseba, kot tudi člani ožje družine te osebe ter član ožje družine

posrednega imetnika.

- Agencija je Hrvaška agencija za nadzor finančnih storitev.

- Izvajalec faktorinških poslov je vsaka oseba, ki ima pravico izvajati faktorinške storitve

v skladu z določbami tega zakona.

- Predmet faktoringa so obstoječe in/ali bodoče, nezapadle, cele ali delne denarne

terjatve, ki izhajajo iz dostave blaga ali opravljene storitve poslovnih subjektov na

domačem ali tujem trgu.

- Kupec je poslovni subjekt, ki je dolžnik predmeta faktoringa.

- Dobavitelj je poslovni subjekt, ki je upnik predmeta faktoringa.

- Matična družba je matična družba kot je definirana v predpisih, ki urejajo

računovodstvo podjetnikov in uporabo standardov finančnega poročanja.

- Hčerinska družba je družba kot je definirana v predpisih, ki urejajo računovodstvo

podjetnikov in uporabo standardov finančnega poročanja.

- Soglasje in odobritev je pozitivna odločba Agencije o vloženem zahtevku, ki mora biti

sprejeta pred določeno aktivnostjo ali pred sklenitvijo nekega posla, če je tako

predpisano s tem Zakonom.74

74

Zakon o faktoringu, Narodne novine, št. 94/14, Zagreb, 2014.

24

6.2. DRUGO POGLAVJE - FAKTORING

Drugo poglavje obsega člene od 3. Člena do 18. Člena in vsebuje določbe, ki urejajo predmet

faktoringa in odnose, ki pri tem nastanejo.

6.2.1. Posel faktoringa

Zakon o faktoringu je definiran kot pravni posle pri katerem izvajalec faktoringa na podlagi

pogodbe o faktoringu, ki jo sklene z dobaviteljem in /ali kupcem kupuje predmete faktoringa z

ali brez regresne pravice75

.

6.2.2. Dokazovanje predmeta faktoringa

5. Člen ZOF pravi, da se lahko predmet faktoringa za potrebe prenosa terjatev dokazuje z

računom ali kakšnim drugim dokumentom po katerem dobavitelj blaga oziroma izvajalec

storitev ali oseba kateri ji dobavitelj /izvajalec naloži obračun izročenega blaga ali opravljene

storitve, ne glede na to, kako se ta storitev imenuje v poslovnem prometu. Ta dokument mora

biti v pisni obliki ali v elektronski obliki v skladu z veljavnimi predpisi.

6.2.3. Bodoče terjatve

6. Člen ZOF v nadaljevanju obravnava bodoče terjatve, ki so lahko predmet faktoringa samo, če

so v trenutku sklenitve pogodbe dovolj opredeljene oziroma določene. Zakon pravi, da so dovolj

opredeljene (določene) terjatve, če sta v pogodbi o faktoringu določena upnik in dolžnik,

najvišji možni znesek teh terjatev in če je določena podlaga nastanka teh bodočih terjatev. Za

podlago obstoja bodočih terjatev zadostuje ponudba določene vrste storitve ali dobave. Prenos

bodočih terjatev pa že povzroči pravne učinke v trenutku nastanka teh terjatev.

6.2.4. Subjekti u poslu faktoringa

Naslednji 7. člen ZOF opredeli subjekte v faktoring poslih, kot so dobavitelj, izvajalec faktoring

storitev, ter kupec.

6.2.5. Vrste faktoringa

Ostali členi v nadaljevanju Zakona o faktoringu opisujejo vrste faktoringa, ki se izvajajo, in

sicer 8. Člen pravi, da poznamo domači in tuji faktoring, ter regresni in neregresni faktoring, ter

posebna vrsta faktoringa kot je obrnjeni ali dobaviteljski faktoring.

6.2.6. Domači in tuji (mednarodni) faktoring

Pri domačem faktoringu so vsi subjekti rezidenti (kdo so rezidenti določa zakon, ki ureja

devizno poslovanje). Pri mednarodnem faktoringu pa je vsaj en subjekt nerezident, spet v smislu

zakona, ki ureja devizno poslovanju. Člen tudi določa pod katerimi pogoji se lahko predmet

faktoring izplača v tuji valuti.76

6.2.7. Regresni in neregresni faktoring

Zakon opisuje regresni faktoring kot posel faktoringa kjer dobavitelj jamči izvajalcu storitve

faktoringa za obveznost kupca. V primeru neplačila s strani kupca, ima izvajalec faktoringa pri

75

4. Člen Zakona o faktoringu 76

9. Člen Zakona o faktoringu,

25

regresnem faktoringu pravico tudi do plačila terjatev iz naslova faktorinške obrestne mere,

nadomestila za faktoring, administrativnega nadomestila, ter vseh ostalih stroškov, ki so

določeni v skladu s pogodbo o faktoringu.77

6.2.8. Dobaviteljski (obrnjeni) faktoring

11. Člen opisuje dobaviteljski-obrnjeni faktoring. Zakon ga definira kot posebno vrsto

faktoringa, v katerem se izvajalec faktoring storitve in kupec dogovorita, da izvajalec faktoring

storitve prevzame izpolnitev obveznosti, ki jih ima kupec do dobavitelja ob dospelosti ali pred

dospelostjo. To stori na zahtevo dobavitelja ali po napotku kupca. Ob tem se prenese tako

izplačan znesek, ki je predmet faktoringa iz dobavitelja na izvajalca faktorinških storitev. V tem

primeru dobaviteljskega (obrnjeni) faktoringa, ko se kupec in izvajalec faktoring storitve

dogovorita za prevzem izpolnitev obveznosti v okviru sklenjene pogodbe o faktoringu, ima

izvajalec v določenem obdobju pravico do poplačila faktoring-obresti, faktoring-nadomestila,

administrativnega nadomestila in drugih stroškov opredeljenih v pogodbi o faktoringu, ne glede

na to, kateri izmed udeležencev poda zahtevo za poplačilo obveznosti, ter ne glede na to, ali

dobavitelj poda soglasje k izpolnitvi obveznosti ali brez njegove privolitve. V primeru, ko se

kupec in izvajalec faktoring storitve dogovorita za prevzem izpolnitev obveznosti v okviru

sklenjene pogodbe o faktoringu, brez privolitve dobavitelja k izpolnitvi obveznosti, faktoring-

obresti predstavljajo obresti, ki jih izvajalec storitve faktoringa zaračuna za obdobje od

izpolnitve obveznosti do dne vračila oziroma poplačila zneska s strani kupca do izvajalca

storitve faktoringa.

6.2.9. Odkup menic

Odkup menic obravnava 12. Člen Zakona o faktoringu in pravi, da se za faktoring posle, ki

vključujejo odkup menic uporabljajo določbe zakona, ki ureja menice, če s tem zakonom, torej z

Zakonom o faktoringu ni drugače določeno. Faktoring družba lahko odkupi samo tiste menice,

ki so izdane kot sredstvo poravnave terjatve, ki je nastala na osnovi dobave dobrin in nudenja

storitev doma ali v tujini.

6.2.10. Pogodba o faktoringu

Faktorinški posel se lahko izvede samo na podlagi pogodbe v faktoringu. Le-ta mora biti v pisni

obliki. V pogodbi se določijo tudi vsi stroški faktoringa pravico do poplačila faktoring-obresti,

faktoring-nadomestila, administrativnega nadomestila in drugih stroškov opredeljenih v pogodbi

o faktoringu, le te krije dobavitelj ali pa jih nosi namesto dobavitelja tretja oseba. Zakon v tem

členu določa, da kupoprodajna cena predmeta faktoringa predstavlja nominalni znesek predmeta

faktoringa. Ta člen nam prav tako pove, kako se za potrebe faktoring posla določa obrestna

mera. Če dan dospelosti plačila kupoprodajne cene ni določen, se šteje, da je to dan, ko dolžnik

predmeta faktoringa izpolni svojo obveznost izvajalcu faktorinških storitev, ne glede na dan

dospelosti predmeta faktoringa. To velja za regresni faktoring. Pri brezregresnem faktoringu se

dan dospelosti plačila kupoprodajne cene predmeta faktoringa šteje datum dospelosti samega

predmeta faktoringa78

.

77

10. Člen Zakona o faktoringu, 78

13. Člen Zakona o faktoringu

26

6.2.11. Obvezne sestavine pogodbe

14. Člen ZOF določa obvezne sestavine pogodbe o faktoringu, kot so podatki o pogodbenih

strankah (naziv podjetja, kratki naziv, ime priimek odgovorne oz. pooblaščene osebe, sedež,

OIB osebna identifikacijska številka79

) . Določiti se mora vrsta faktoringa, kot je to opredeljeno

z 8. Členom tega Zakona torej domači-mednarodni oziroma regresni-brezregresni, dobaviteljski

ali odkup menic. Določi se predmet faktoringa, določijo se stopnja obrestne mere ter način

obračuna oziroma se v pogodbi zapiše, da le to določa poseben sporazum med izvajalcem

faktorinških storitev in nosilcem stroškov obresti. Prav tako morajo biti določene faktoring-

nadomestila, administrativna nadomestila in morebitni ostali stroški (oziroma navedba, da se

stroški urejajo s posebnim sporazumom med izvajalcem faktorinških storitev in nosilcem

stroškov). Vsebovati mora tudi podpise pooblaščenih oseb, ki so podpisniki pogodb. Več o

vsebini pogodbe bo s posebnim pravilnikom podrobneje naknadno določila Agencija.

6.2.12. Obvestilo kupcu

15. Člen ZOF opredeljuje obvestilo kupcu, ki je veljavno ne glede na to, ali pogodba o

faktoringu zajema eno ali več terjatev ali so le obstoječe ali bodoče.

6.2.13. Vstop predmeta faktoringa

Na vstop predmeta faktoringa na izvajalca faktoring storitve se upoštevajo določbe, ki urejajo

obvezne medsebojne odnose.

6.2.14. Odgovornost za pomanjkljivosti

Člen 17. ZOF se nanaša na odgovornost za pomanjkljivosti in napake. Dobavitelj jamči

izvajalcu faktorinških storitev za obstoj predmeta faktoringa iz 1. člena tega Zakona, ter da ne

obstajajo pravne napake, ki bi onemogočale izvedbo faktoringa. To pa ne velja v primeru

dobaviteljskega faktoringa, ko dobavitelj ne da svojega soglasja. Če bi se pokazalo, da napake

obstojijo na strani predmeta faktoringa in s pogodbo o faktoringu odgovornost ni izrecno

izključena, ima izvajalec faktorinških storitev pravico do regresa, ki ga uveljavlja proti

dobavitelju, tudi kadar je bil pogodbeno določen brezregresni faktoring.

6.2.15. Izvajanje storitev faktoringa

Izvajanje faktorinških storitev izvaja faktoring družba, ki je pravna oseba s sedežem v Republiki

Hrvaški in je vpisana v sodni register ter ima odobritev Agencije za izvajanje faktorinskih

storitev. Statusna oblika je lahko d.d. ali d.o.o. V sodni register se lahko takšna družba vpise

šele, ko dobi odobritev s strani Agencije. Storitve faktoringa lahko izvajajo tudi faktoring

družbe iz druge države članice EU pod pogoji iz 59. Člena Zakona o faktoringu ter podružnica

faktoring družbe iz tretje države in faktoring družba iz druge države članice iz 61. Člena tega

Zakona. Polega navedenih pravnih subjektov lahko posle faktoringa izvaja tudi kreditna

institucija v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje le teh v Republiki Hrvaški. Seveda morajo

tudi kreditne institucije, ki izvajajo storitve faktoringa, na območju Republike Hrvaške slediti

določbam tega zakona.80

79

OIB je na Hrvaškem opredeljen kot osobni identifikacijski broj, pri nas V Sloveniji pa kot matična

številka 80

18. Člen zakona o faktoringu

27

6.3. TRETJE POGLAVJE:STATUSNE DOLOČBE

Tretje poglavje zajema Člene od 19. Člena pa do 57. Člena ter ureja ustanovitev, sestavo in

poslovanje gospodarskih torej faktoring družb.

6.3.1. Faktoring družba

Faktoring družba je pravna oseba s sedežem v Republiki Hrvaški in je vpisana v sodni register

ter ima odobritev Agencije za izvajanje faktoring storitev. Statusna oblika je lahko d.d. ali

d.o.o.. V sodni register se lahko takšna družba vpiše, ko dobi odobritev s strani Agencije. Izraze

kot so »faktoring« ali »factoring« ter njihove izvedenke lahko vpišejo v ime podjetja le družbe,

ki so dobile odobritev Agencije za izvajanje faktoring storitev, kot izhaja iz tega Zakona.

6.3.2. Dejavnost faktoringa

Faktoring družba lahko izvaja le storitve iz naslova 4.8. ter 12. člena Zakona o faktoringu kot

poslovno dejavnost na konstantni osnovi. Faktoring družba lahko izvaja tudi posle, ki

neposredno ali posredno izhajajo iz poslovanja faktoringa, kot je to: 81

- zbiranje, obdelava in analiza ter posredovanje informacij o kreditni sposobnosti pravnih

oseb in fizičnih oseb, ki opravljajo samostojne dejavnosti,

- upravljanje z zahtevki strank, ki so nastali na podlagi prodanega blaga in opravljenih

storitev ter svetovanje v povezavi s tem,

- izvozno financiranje na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih

nezapadlih terjatev zavarovanih s finančnimi instrumenti (forfeiting)82

- odkup zapadlih terjatev

- analiziranje kreditnega pokritja med opravljanjem storitev mednarodnega faktoringa.

V primeru odkupa terjatve od tuje faktoring družbe zapadlost ne sme biti daljša od enega leta,

šteto od dneva odkupa. Izjemoma je lahko obdobje daljše od enega leta in sicer v primeru

izvoznega financiranja na osnovi odkupa z diskontom brez regresa dolgoročnih nezapadlih

terjatev, ki so zavarovane s finančnimi instrumenti (forfeiting) ter v primeru, ko se kot upnik

predmeta faktoringa pojavi država. V primeru odkupa zapadlih terjatev je mogoče, da se

faktoring družba z dolžnikom predmeta faktoringa dogovori za nov rok zapadlosti, ki zopet ne

sme biti daljši od enega leta vštevši od dneva odkupa. Agencija bo s posebnim pravilnikom

natančneje predpisala pogoje in način opravljanja dejavnosti faktoring družbe.83

6.3.3. Temeljni kapital faktoring družb

Osnovni kapital faktoring družbe ne sme biti manjši od enega milijona kun. V celoti mora biti

denarno vplačan pred vpisom ustanovitve. Kapital faktoring družbe na sme pasti pod najnižji

znesek osnovnega kapitala. Če pade pod ta znesek, lahko Agencija vrši nad tako družbo

določene nadzorne ukrepe, ki so predpisani po tem zakonu. Agencija bo s pravilnikom

predpisala pravila in kriterije ter dodatne zahteve glede kapitala faktoring družb.84

81


Z-Ban-1 opredeljuje forfeiting kot financiranje komercialnih poslov vključno z izvoznim financiranjem

na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim

instrumentom 83

21 Člen Zakona o faktoringu 84

22. Člen Zakona o faktoringu

28

6.3.4. Delnice

V primeru, da je faktoring družba zasnovana kot delniška družba, se morajo delnice glasiti na

ime. Preferenčne delnice, faktoring družbe ki je zasnovana kot d.d., lahko znašajo največ do

25% od celotnih delnic. Delnice morajo biti izdane v nematerializirani obliki.85

6.3.5. Povezane osebe in neposredni delež

V okviru omenjenegazakona se označuje povezanost dveh ali več fizičnih ali pravnih oseb

oziroma subjektov na enega izmed dveh načinov: z odnosom sodelovanja ali z odnosom

kontrole/nadzora. Sodelovanje v smislu tega zakona pomeni sodelovanje neke osebe v drugi

pravni osebi če:

- ima neposredne ali posredne vložke s katerimi sodeluje z 20% ali več vrednosti v

kapitalu te pravne osebe ali v glasovalnih pravicah v istem deležu;

- če je delež v kapitalu ali v glasovalnih pravicah manjši od 20%, vendar je pridobljen z

namenom, da se na podlagi trajne povezanosti s to pravno osebo omogoči vpliv nad

njenim poslovanjem.

27. člen pravi, da nadzor v pomenu tega zakona označuje odnos med matično družbo in

hčerinsko družbo ali podoben odnos med katerimikoli fizičnimi ali pravnimi osebami in neke

družbe. Neposredna vlaganja so v pomenu tega zakona tista vlaganja v kapital pravne osebe ali

v glasovalne pravice v tej pravni osebi, ki se vršijo preko tretje osebe. Neposredni imetnik

delnic, poslovnih deležev ali drugih pravic, ki mu zagotavljajo delež v kapitalu družbe ali v

glasovalnih pravicah je:

- oseba, na račun katere je druga oseba (posredni imetnik) pridobila delnice, poslovne

deleže ali druge pravice v tej družbi.

- oseba s posrednim imetnikom delnic, poslovnih deležev in drugih pravic v družbi

povezana na način iz 25. člena tega zakona86

.

- oseba, ki je član ožje družine posrednega imetnika.

Pri tem zakon smatra za člane ožje družine sledeče: zakonski partner ali izvenzakonski partner,

otroci ali posvojeni otroci, osebe, ki so pod skrbništvom te osebe. Povezanim oseba se štejejo

tudi vse ostale oblike povezanosti v smislu zakona, ki ureja ustanovitev, sestavo in poslovanje

gospodarskih družb.

6.3.6. Sprememba imetnikov kvalificiranih deležev faktoring družb

Zakon v členih od 29. do 38. člena zakona o faktoringu obravnava mnoga vprašanja glede

kvalificiranih deležev; od spremembe imetnikov kvalificiranih deležev faktoring družb, do

potrebnega soglasja za pridobitev kvalificiranega deleža, postopka odločanja o soglasnosti za

pridobitev kvalificiranega deleža, kdaj se zavrne zahtevek za pridobitev kvalificiranega deleža,

obravnava tudi pravne posledice pridobitve brez soglasja agencije in prenehanje pridobitve

kvalificiranega deleža, soglasje za pridobitev kvalificiranega deleža v drugi pravni osebi.

85

24. Člen zakona o faktoringu. 86

25. člen tega zakona opredeljuje povezanost v smislu tega zakona označuje povezanost dveh ali več

fizičnih ali pravnih oseb oziroma subjektov, na enega izmed teh načinov: 1. S sodelovanjem, 2. s

kontrolo/nadzorom

29

To soglasje mora biti v pisni obliki. Za samo pridobitev zgoraj navedenih deležev mora soglasje

Agencije dejansko pridobiti. Zahtevek mora vsebovati: podatke o višini deleža, ki se namerava

pridobiti ter vso potrebno dokumentacijo kot jo navaja 31. Člen. 87

V 30. členu Zakona o faktoring natančno opisuje kaj mora faktoring družba narediti v primeru,

da želi odtujiti kvalificirani delež v podjetju.88

Kadar nameravani pridobljeni delež omogoča prevladujoči položaj in nadzor nad poslovanjem

faktoring družbe, je nameravani pridobitelj na zahtevo Agencije dolžan priložiti se sledečo

dodatno dokumentacijo: poslovni načrt in strategijo faktoring družbe, skupaj s projekcijo bilanc

in predvidenim izračunom dobička oziroma izgube za prva tri leta; morebitne spremembe v

upravljalski, organizacijski in kadrovski strukturi, če se to seveda tudi pričakuje ter načrt

aktivnosti na področju informacijske tehnologije, če je to v načrtu.89

6.3.7. Postopek odločanja o soglasju za pridobitev kvalificiranega deleža

Postopek odločanja opisuje 33. Člen ZOF.90

Agencija v dveh delovnih dneh obvesti vlagatelja,

da je prejela zahtevek in datumsko določi do kdaj bo odločeno o zahtevku. Agencija lahko v

tem času zahteva dodatno predpisano dokumentacijo in v 56 dneh od takrat, ko je vlagatelj

prejel obvestilo, da je njegova vloga sprejeta, odloči. O svoji odločitvi mora pisno obvestiti

vlagatelja in sicer v nadaljnjih dveh dneh. Če Agencija ne odloči v roku, se sklepa, da je izdala

soglasje za pridobitev kvalificiranega deleža. Pri odločanju za izdajo soglasja Agencija ocenjuje

primernost in finančno stanje nameravanega pridobitelja kvalificiranega deleža po naslednjih

kriterijih: njegov ugled; ugled, izkušnje in sposobnosti oseb, ki bi po pridobitvi teh deležev

vodili faktoring družbo; finančno stanje nameravanega pridobitelja; možnost faktoring družbe,

da še naprej posluje v skladu s tem Zakonom ter v skladu z drugimi zakoni in predpisi, ki

urejajo poslovanje faktoring družb; v primeru, da obstajajo utemeljeni razlogi za dvom glede

suma na kršitev predpisov o preprečitvi pranja denarja in financiranja terorizma, da bi se s

pridobivanjem kvalificiranega deleža skušalo izvajati pranje denarja ali financiranje terorizma,

ali da tako pridobivanje kvalificiranega deleža lahko poveča tveganje za tovrstne dejavnosti

pranja denarja in financiranja terorizma.91

6.3.8. Zavrnitev zahteve za pridobitev kvalificiranega deleža

Zavrnitev zahteve za pridobitev kvalificiranega deleža opredeljuje 35. in 36. člen ZOF, in sicer

Agencija svojega soglasja ne bo izdala v naslednjih primerih:

87

31. člen Zakona o faktoringu Zahtevek za izdajo soglasja za pridobitev kvalificiranega deleža. Agencija

bo s posebnim pravilnikom predpisala potreben seznam kaj naj dokumentacija vsebuje. Prav tako bo

predpisala kriterije po katerih se bo ocenjevala primernost in finančno stanje nameravanega pridobitelja

kvalificiranih deležev. 88

30. člen Zakona o faktoringu pravi, da vsaka pravna ali fizična oseba, ki bi želela neposredno ali

posredno odtujiti kvalificirani delež v faktoring družbi je dolžna o tej nameri pisno obvestiti Agencijo, pri

čemer mora navesti višino deleža , ki ga zeli odtujiti. Prav tako mora ta oseba obvestiti Agencijo tudi v

primeru, da ima namen zmanjšati svoj kvalificirani delež na način, ko bi le ta padel pod mejo 20%, 30%,

50% ter v primeru, da faktoring družba preneha biti odvisna od te osebe. V primeru spremembe mora o

tem nemudoma obvestiti Agencijo. 89

32. člen Zakona o faktoringu 90

33. člen Zakona o faktoringu. 91

34. člen Zakona o faktoringu.

30

- če oceni, da primernost in finančno stanje nameravanega pridobitelja na izpolnjuje

kriterijev iz 34. člena ZOF,

- če bi lahko bilo ogroženo poslovanje faktoring družbe zaradi pravnega oziroma

finančnega položaja nameravanega pridobitelja kvalificiranega deleža ali zaradi

dejavnosti, poslov, ki jih le ta izvaja ali jih izvajajo z njim povezane osebe, ali zaradi

preteklih poslov, ki so jih nameravani pridobitelji izvršili,

- če bi zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih opravlja bodoči pridobitelji kvalificiranega

deleža lahko bilo onemogočeno ali znatno oteženo opravljanje nadzora nad

poslovanjem faktoring družbe.

- če je pridobitelj dostavil netočne in nepopolne podatke, ki so sicer pomembni za

odločitev o soglasju in bi njihova netočnost pomenila zavajanje Agencije.

Poleg že omenjene dokumentacije, lahko Agencija v času odločanja o zahtevi zaprosi še za

dodatne podatke in dokumentacijo vključno s podatki, ki so predpisani v zakonu, ki ureja

preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma. Agencija bo pri odločanju o izdanem

soglasju preverila tudi primernost izvora sredstev s katerimi želi nameravani pridobitelj

pridobiti nameravani kvalificirani delež v faktoring družbi. Agencija lahko med postopkom

odločanja preveri podatke, ki jih je nameravani pridobitelj dostavil.92

6.3.9. Pravne posledice pridobitve kvalificiranega deleža brez soglasja

Pravne posledice pridobitve kvalificiranega deleža brez soglasja opisuje 37. Člen, in sicer oseba,

ki pridobi poslovni delež ali delnice v nasprotju z določbami Zakona o faktoringu, nima

glasovalne pravice in ni upravičena do sodelovanja pri upravljanju v faktoring družbe. V zgoraj

navedenem primeru lahko Agencija odredi prodajo tako pridobljenih delnic ali poslovnih

deležev. Agencija lahko sprejme odločitev s katero prekliče svoje soglasje, in sicer v naslednjih

primerih: če je bilo soglasje izdano na podlagi neresničnih podatkov, podatkov, ki so bili

zavajajoči; če pridobitelj več ne izpolnjuje predpisanih pogojev, na podlagi katerih je pridobil

soglasje. V teh primerih oseba, ki ji je bilo soglasje o pridobitvi kvalificiranih deležev odvzeto

iz naslova le-teh, nima več glasovalnih pravic iz delnic in poslovnih deležev, ki jim je bilo

soglasje odvzeto. Takrat Agencija naloži prodajo teh deležev. Stroške prodaje teh delnic in

poslovnih deležev nosi imetnik kvalificiranega deleža.93

6.3.10. Soglasje za pridobitev kvalificiranega deleža v drugi pravni osebi

Soglasje za pridobitev kvalificiranega deleža v drugi pravni osebi opisuje 38. člen ZOF in sicer,

tudi v primeru, da faktoring družba želi pridobiti kvalificirani delež v drugi pravni osebi, na

podlagi katerega bi imela višino deleža v kapitalu in v glasovalnih pravicah, ki bi dosegle ali

presegle prag 10, 20, 30, 50%, ali da ta pravna oseba morda postane hčerinska družba faktoring

družbe, mora podati pisno zahtevo za pridobitev soglasja pri Agenciji. Pred samo pridobitvijo

mora dobiti veljavno soglasje. Pri tem mora Agenciji dostaviti potrebno dokumentacijo, ki mora

biti prilagojena in primerna pravni osebi v kateri se pridobiva ali povečuje kvalificirani delež in

nameravani pridobitvi. Agencija bo s svojim pravilnikom predpisala seznam potrebne

dokumentacije in vse kriterije, ki bodo relevantni za oceno primernosti in oceno finančnega

stanja pravne osebe v kateri želi faktoring družba pridobiti oziroma povečati kvalificiran delež.

Kadar namerava faktoring družba prodati ali na kak drug način odtujiti svoj delež v drugi

92


37. člen Zakona o faktoringu

31

pravni osebi, pri čemer bi se njen kvalificirani delež zmanjšal pod višino določeno na začetku

38. člena ZOF, mora o tem pisno obvestiti Agencijo.94

6.3.11. Odobritev za opravljanje storitev faktoringa

Zahtevek za izdajo dovoljenja za opravljanje faktoring poslov vložijo ustanovitelji faktoring

družbe, samo dovoljenje pa izda Agencija. Zahtevi za izdajo dovoljenja je potrebno priložiti:95

1. ustanovitveni akt,

2. poslovni načrt za prva tri leta, ki naj vsebuje predvideno bilanco in prikaz

pričakovanega dobička ali izgube ter opis informacijskega sistema,

3. navedbo ustanoviteljev z njihovimi identifikacijskimi podatki,

4. skupni nominalni znesek delnic oziroma poslovnih deležev vsakega od ustanoviteljev

ter njihov delež v osnovnem kapitalu faktoring družbe izražen v procentih,

5. dokazilo o zavarovanju sredstev za ustanovitev družbe ter dokazilo o vplačilu

temeljnega kapitala

6. za ustanovitelje – pravne osebe, ki so kot imetnik kvalificiranih deležev je potrebno

priložiti tudi izvod iz sodnega registra ter revidirano finančno poročilo za obdobje

zadnjih dveh let. Če pa je ustanovitelj podjetnik, ki posluje manj kot dve leti, je

potrebno priložiti revidirana finančna poročila večinskih članov družbe ali ustanovitelja

večinskega delničarja,

7. kadar je ustanovitelj delniška družba potrebuje izpis iz registra delničarjev, če pa je

ustanovitelj družba z omejeno odgovornostjo, je potreben popis članov družbe,

8. predlog navedbe članov uprave in sestava nadzornega sveta.

Kot ustanovitveni akt se smatra statut, družbena pogodba ali izjava o ustanovitvi, skladno z

Zakonom o gospodarskih družbah.96

Zahtevek za izdajo dovoljenja lahko vložijo tudi že ustanovljene družbe z omejeno

odgovornostjo in delniške družbe, seveda od določenimi pogoji, ki jih predpisuje ZOF. Takšna

družba mora dobiti dovoljenje za opravljanje faktoring dejavnosti pred vpisom spremembe

dejavnosti v sodni register. Dovoljenje se izda za nedoločen čas, in ni prenosljivo ter ne velja za

pravnega naslednika. Faktoring družba pa mora pri tem ves čas izpolnjevati pogoje pod katerimi

ji je Agencija izdala dovoljenje.97

6.3.12. Združevanje postopkov pri odločanju o zahtevi za izdajo odobritve za

opravljanje faktorinških poslov

Združevanje postopkov pri odločanju o zahtevi za izdajo odobritve za opravljanje faktorinških

poslov opredeljuje 40. Člen ZOF, in sicer pravi da bo Agencija sočasno in enotno odločala o

sledečih zahtevkih: o zahtevi ustanovitelja in uprave za izdajo odobritve za opravljanje

faktoringa, o zahtevi za pridobitev kvalificiranega deleža ter o zahtevi za izdajo soglasja za

člane uprave.98

94

38. člen Zakona o faktoringu, Na samo odločanje o soglasju se smiselno uporabljajo tudi določbe

34.,35.,36. 37. člena Zakona o faktoringu. 95


hrvaško imenovano Zakon o trgovačkim društvima 97



32

6.3.13. Izdajanje dovoljenj za opravljanje storitev faktoringa

Izdajanje dovoljenj za opravljanje storitev faktoringa opisuje 41. člen ZOF in pravi, da mora

Agencija odločiti v roku 60. dni od dneva, ko je prejela zahtevek.99

6.3.14. Zavrnitev zahtevka za izdajo dovoljenja

Zavrnitev zahtevka za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev faktoringa opisuje 42. člen ZOF,

in pravi da Agencija lahko zavrne zahtevek za izdajo dovoljenja v naslednjih primerih:

kadar je iz ustanovitvenega akta družbe ali iz druge dokumentacije, ki je predpisana po

39. členu ZOF razvidno, da družba ne izpolnjuje vseh pogojev, ki jih predpisuje ZOF in

predpisi sprejeti na podlagi tega zakona za poslovanje družbe ter niso zagotovljeni vsi z

zakonom določeni kadrovski, tehnični, organizacijski pogoji za poslovanje faktoring

družbe.

kadar so določbe ustanovitvenega akta družbe ali družbe v nastajanju v nasprotju z

določbami tega Zakona in drugih predpisov sprejetih na podlagi tega zakona.

če obstaja razlog, ki ga navaja 35. člen ZOF, ki se nanaša na zavrnitev zahtevka za

pridobitev kvalificiranega deleža.

če osebe predlagane za člane uprave ne izpolnjujejo pogojev za izdajo soglasja za člana

uprave,

če bi bilo Agenciji oteženo ali onemogočeno opravljanje nadzora nad faktoring družbo

zaradi ozke povezanosti faktoring družbe z drugimi pravnimi in fizičnimi osebami ali če

obstaja kakšen drug razlog zaradi katerega Agencija ne bi mogla izvajati nadzora.100

6.3.15. Odvzem ali ukinitev ter prenehanje veljavnosti dovoljenja

Odvzem ali ukinitev ter prenehanje veljavnosti dovoljenja za opravljanje storitev faktoring je

natančno opredeljeno v 43. Členu ZOF. Odobritev dovoljenja za opravljanje faktoring storitev

se ukinja v naslednjih primerih: 1. z dnem uvedbe stečajnega postopka faktoring družbe. 2. če

faktoring družba sama sprejme odločitev, da bo prenehala poslovati kot faktoring družba. 3. ter

v primeru prenehanje kot pravna posledica prenosa faktoring-poslovanja na drugo faktoring

družbo.101

Dovoljenje za opravljanje faktoring storitev pa preneha veljati v sledečih primerih: 1.

zaključenim postopkom likvidacije faktoring družbe, 2. če pride do prenehanja faktoring

družbe.102

6.3.16. Statusne spremembe faktoring družb

Statusne spremembe faktoring družb opisuje 44. člen in pravi, če je faktoring družba vključena

v pripojitev, združitev ali delitev mora za to dobiti soglasje Agencije. Za odločanje o izdaji

soglasja bo Agencija smiselno uporabila določbe zakona za izdajo dovoljenja za opravljanje

99


42. člen Zakona o faktoringu, 101


43. člen Zakona o faktoringu,

33

faktoring posla. Če zaradi statusnih sprememb nastane nova faktoring družba, mora tudi ta pred

vpisom v sodni register pridobiti od Agencije soglasje za opravljanje poslov.103

6.3.17. Organi faktoring družb

Organe faktoring družbe opisuje 45. člen: organi pri delniški družbi so: skupščina delničarjev,

uprava odbor in nadzorni svet oziroma upravni odbor. Pri družbi z omejeno odgovornostjo pa

so: skupščina, uprava in nadzorni svet.104

Uprava mora imeti vsaj dva člana, ki vodita posle in zastopata družbo. Če z ustanovitvenim

aktom ni drugače določeno, člani uprave vodijo poslovanje in skupaj zastopajo družbo. Vsaj en

član uprave mora imeti dovolj dobro znanje hrvaškega jezika, da lahko opravlja to funkcijo.

Člani uprave morajo biti v delovnem razmerju s to faktoring družbo in sicer za polni delovni

čas. Uprava mora voditi posle s področja Republike Hrvaške. Uprava lahko pooblasti prokurista

za zastopanje faktoring družbe, oziroma za sklepanje pogodb ter za sklepanje pravnih poslov v

imenu in za račun faktoring družbe in sicer za tiste, ki izhajajo iz dejavnosti faktoring družbe,

samo skupaj z vsaj še enim članom uprave faktoring družbe. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati

oseba, ki se ji podeli prokura, vrsta in način dajanja prokure, obseg pooblastil prokurista,

morebitne omejitve v prevzemu poslovanja s strani prokurista se določijo u ustanovitvenim

aktom faktoring družbe. Vse določbe, ki se nanašajo na upravo, se smiselno uporabijo tudi za

upravni odbor faktoring družbe.105

Pogoje za člane uprave faktoring družbe opisuje 47. člen ZOF. Član uprave mora izpolnjevati

sledeče pogoje:

1. Je strokovno kvalificiran, ima potrebne izkušnje in sposobnosti za vodenje poslovanja

faktoring družbe,

2. Taka oseba pred tem ni bila član nadzornega odbora, uprave, ali na kakšnem vodilnem

položaju v faktoring družbi ali drugi gospodarski družbi, ko je bil v tej faktoring družbi

sprožen stečajni postopek, prisilna likvidacija ali ki ji je bilo odvzeto dovoljenje za

opravljanje dela. Razen, če pristojni organ oceni, da ta oseba ni s svojim nestrokovnim

ravnanjem pripomogla k uvedbi stečaja, prisilne likvidacije ali odvzema dovoljenja za

delo,

3. Nad njegovim imetjem ni začet ali zaključen stečajni postopek,

4. Ima dober ugled,

5. Ni bila pravnomočno obsojena na kazniva dejanja iz področja mednarodnega

gospodarskega kriminala ali naslednjih kaznivih dejanj: kot so prevare, proti imetju iz

naslova kaznivih postopkov sprejetih po službeni dolžnosti, kaznivih dejanj proti

gospodarstva, pravosodja, ponarejanja, proti službene dolžnosti, razkritja zaupnih

informacij, pranja denarja, financiranja terorizma, ter proti človeškega dostojanstva.

6. Ni bila pravnomočno obsojena za prekršek ali kaznivo dejanje, ki bi predstavljalo grobo

in trajno kršitev predpisov iz dejavnosti Agencije, Hrvaške narodne banke ali drugega

pristojnega telesa. To so prekrški in kazniva dela iz: zakona ki regulira ustanovitev in

poslovanje gospodarskih družb, zakona ki regulira trg kapitala, zakona ki regulira trg

vrednostnih papirjev, zakona, ki regulira poslovanje finančnih institucij, zakona ki

regulira področje zavarovanja, zakona, ki regulira področje leasinga, zakona, ki regulira

103


45. člen zakona o faktoringu, 105


34

ustanovitev in poslovanje investicijskih skladov ter upravljanje le-teh, zakona ki

regulira ustanovitev in poslovanje obveznih in prostovoljnih pokojninskih skladov ter

upravljanje le-teh, zakona, ki regulira pokojninska zavarovanja, zakona, ki regulira

prevzem delniških družb, zakona, ki regulira področje računovodstva, ter zakona, ki

regulira davke in davčne postopke.

7. Izpolnjuje pogoje za člana uprave predpisane z zakonom, ki ureja ustanovitev in

poslovanje gospodarskih družb.

8. Ni član uprave ali prokurist neke druge gospodarske družbe.

9. Ne more biti oseba, ki ji je Agencija zavrnila zahtevek za dovoljenje za opravljanje

funkcije člana uprave, to velja za vsaj leto dni od dneva, ko je bil zahtevek zavrnjen.

10. Član uprave je lahko oseba, ki ni bila razrešena dolžnosti člana uprave po 95. Členu

ZOF.

Član uprave ali prokurist faktoring družbe ne more biti član uprave, nadzornega odbora ali

prokurist druge faktoring družbe, družbe za upravljanje z investicijskimi skladi, depozitne

družbe, kreditne institucije, investicijske družbe, zavarovalnice, pozavarovalnice,

prostovoljnega in obveznega pokojninskega sklada, prav tako ne more biti katerakoli oseba

povezana oseba v odnosu na omenjene subjekte, kot tudi ne druge pravne osebe, ki poslujejo na

podlagi odobritve ali dovoljenja s strani Agencije. Za strokovne kvalifikacije in izkušnje, ki jih

omenjena ZOF se štejejo vsaj triletne izkušnje na vodilnem položaju v faktoring družbah ali na

upravljalskih položajih na faktorinških poslih v kreditnih institucijah, oziroma vsaj pet let

izkušenj na področju dela, ki se lahko primerja s faktorinško dejavnostjo ali izkušnje na drugih

upravljalskih položajih v družbah, ki opravljajo posle in se lahko primerjajo s faktoring posli.106

6.3.18. Soglasje za opravljanje funkcije člana uprave

Soglasje za opravljanje funkcije člana uprave faktoring družbe opisuje 48. člen ZOF in pravi, da

član uprave je lahko samo oseba, ki dobi od Agencije soglasje za opravljanje funkcije člana

uprave. Mandat člana uprave je lahko dolg največ pet let. V primeru, da člana uprave imenuje

pristojno sodišče v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah, njegov mandat pa ne

more biti daljši od šestih mesecev, kljub temu mora izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje ZOF.

Agencija bo s pravilnikom predpisala seznam dokumentacije, ki jo mora prosilec priložiti svoji

zahtevi za izdajo soglasja, prav tako lahko Agencija zahteva od kandidata, da predstavi program

vodenja poslov v družbi. Agencija bo s pravilnikom predpisala kaj mora tak program vsebovati

ter kriterije za oceno programa ter kandidata, ki se predstavlja.107

Agencija bo soglasje za opravljanje funkcije članu uprave zavrnila, če vlagatelj ne bo

izpolnjeval pogojev iz ZOF in ne upošteva odredbe iz pravilnika, ki ga pripravi Agencija. Če

Agencija poseduje objektivne in dokazljive razloge, ki kažejo na to, da bi dejavnost in posli s

katerimi se oseba ukvarja ali se je ukvarjala predstavlja resno grožnjo upravljanju faktoring

družbe. Če so v zahtevku navedeni podatki neresnični, netočni ali zavajajoči.108

6.3.19. Odvzem soglasja za opravljanje funkcije člana uprave

Odvzem soglasja za opravljanje funkcije člana uprave faktoring družbe opisuje 50. člen ZOF, in

pravi da bo Agencija odvezala soglasje članu uprave, če oseba v roku šestih mesecev ne bo

106

47. Člen Zakona o faktoringu. 107


49. Člen Zakona o faktoring,

35

imenovana za člana uprave in je bil postopek izdaje soglasja združen s postopkom izdaje

odobritve za opravljane faktoring poslov, če oseba v treh mesecih od izvršnosti-pravnomočnosti

izdaje soglasja ne nastopi na funkcijo člana uprave, z dnevom prenehanja funkcije člana uprave,

z dnem , ko preneha delovnopravni odnos s faktoring družbo oziroma se izteče mandat, če član

uprave več ne izpolnjuje pogojev, ki so bili potrebni za izdajo soglasja, če je bilo soglasje

izdano na temelju netočnih, neresničnih, zavajajočih podatkov, ali na podlagi zamolčanih

pomembnih podatkih, ali če je član uprave resno kršil Zakon o faktoring, oziroma predpise, ki

temeljijo na tem zakonu ali drugih zakonskih predpisov, še posebno tiste zaradi katerih je

ogrožena likvidnost in ohranitev kapitala faktoring družbe, če član uprave ni zagotovil primerni

nadzor ukrepe, ki jih je predpisala Agencija, če ni zagotovil primerno organizacijsko strukturo,

ali primerno strukturo upravljana s tveganji, če niso več izpolnjeni pogoji kot jih določa zakon o

gospodarskih družbah, če se ugotovi, da je član uprave v konfliktu interesov zaradi katerih ne

more izpolnjevati obveznosti in dolžnosti v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika.109

6.3.20. Pravne posledice prekinitve soglasja članu uprave

51. člen ZOF opredeljuje pravne posledice prekinitve soglasja članu uprave faktoring družbe. In

sicer če Agencija ukine članu uprave faktoring družbe soglasje za opravljanje funkcije, mora

faktoring družba takega člana takoj odpoklicati. Kadar preneha funkcija enega ali več članov

uprave, mora faktoring družba v 90 -tih dneh imenovati novega člana uprave. V primeru, da

uprava faktoring družbe ni v polni sestavi, ali če člani uprave iz katerihkoli razlogov ne morejo

opravljati svoje funkcije, potem lahko pristojni organ družbe, ki je kot tak določen v

ustanoviteljski pogodbi, brez predhodnega soglasja Agencije imenuje člane nadzornega odbora

za namestnike članov uprave za obdobje največ treh mesecev, če je to potrebno za zavarovanje

poslov faktoring družbe.110

6.3.21. Dolžnosti in odgovornosti članov uprave faktoring družbe

Dolžnosti in odgovornosti članov uprave faktoring družbe opisuje 52. Člen ZOF: Člani uprave

in nadzornega odbora morajo: v poslovanju ravnati v skladu s pravili stroke in interesi klienta

ter zaščititi integriteto trga faktoring. Ravnati morajo v skladu s skrbnostjo dobrega

gospodarstvenika. Zbirati ter učinkovito uporabljati sredstva in postopke, ki so potrebni za

izvajanje faktoring poslov. Pri svojem poslovanju se mora skrbno držati Zakona o faktoringu in

predpisov, ki so sprejeti na temelju tega zakona.111

6.3.22. Nadzorni odbor

Nadzorni odbor faktoring družbe opisuje 53. člen ZOF in sicer pravi, da vsaka faktoring družba

mora imeti nadzorni odbor, ki je sestavljen vsaj iz treh članov. Z ustanovitvenim aktom je lahko

določeno tudi večje število članov, vendar mora biti njihovo število neparno. Za člane

nadzornega odbora se smiselno uporabljajo določbe zakona o poslovanju gospodarskih družb, ki

urejajo položaj članov nadzornega odbora.112

109




53. člen zakona o faktoringu,

36

6.3.23. Pogoji za opravljanje funkcije člana nadzornega odbora

54. člen ZOF opisuje pogoje za opravljanje funkcije člana nadzornega odbora faktoring družbe ,

in sicer, na takšno funkcijo je lahko izbrana oseba, ki ima dober ugled, strokovno

usposobljenost in izkušnje pri nadziranju poslov v faktoring družbah. Smatra se, da je pogoj iz

prvega člena izpolnjen, če ima taka oseba relevantne izkušnje v upravljalskem odnosu

poslovanja, ali v poslih nadzora nad izvajanjem poslovanje faktoring družb ter drugih trgovskih

družb, ki opravljajo posle iz podobnih dejavnosti kot jih faktoring družbe. Agencija lahko naloži

vpoklic skupščine faktoring družbe in predlaga odpoklic člana nadzornega odbora, v naslednjih

primerih: kadar član nadzornega odbora krši ali ne opravlja svojih dolžnosti, ki so predpisane s

tem zakonom oziroma s predpisi, ki temeljijo na tem zakonu, če ostaja ali nastopi ovira za

imenovanje ali izbor člana nadzornega odbora, če član nadzornega odbora na izpolnjuje

pogojev, ki jih določa ZOF. Agencija s pravilnikom podrobneje predpiše pogoje, ki jih morajo

biti zadoščeni za imenovanje člana nadzornega odbora faktoring družbe.113

6.3.24. Pristojnosti in pooblastila nadzornega odbora

Pristojnosti in pooblastila nadzornega odbora opisuje 55. člen ZOF: Poleg pristojnosti in

pooblastil, ki jih ima nadzorni odbor na podlagi Zakona, ki ureja ustanovitev in poslovanje

gospodarskih družb, je pristojen tudi za dajanje soglasja upravi faktoring družbe in sicer za:

določanje poslovne politike faktoring družbe, za finančni načrt faktoring družbe, pri sestavi

notranjih kontrol in upravljanja s tveganji, pri sprejemanju letnega načrta faktoring družbe, ter

za odločanje o drugih vprašanjih kot jih določa ZOF.114

6.3.25. Dolžnosti in odgovornosti nadzornega odbora

Dolžnosti in odgovornosti nadzornega odbora faktoring družbe opisuje 56. člen ZOF:

Nadzorni odbor je dolžan:

1. nadzirati primernost in učinkovitost dela interne revizije,

2. podati Agenciji svoje mnenje o nalogah Agencije v postopkih nadzora faktoring družbe

in to v roku 30 dni od prejetja zapisnika Agencije o opravljenem nadzoru ter nadzirati

ravnanje faktoring družbe glede predlogov in rešitev Agencije,

3. poročati skupščini o navedbah Agencije ,

4. odločati o dajanju soglasja finančnim poročilom ter o njih pisno obvestiti skupščino

faktoring družbe,

5. pojasniti skupščini svoje mnenje o letnem poročilu interne revizije in o letnem poročilu

uprave družbe.115

113




37

6.4. ČETRTO POGLAVJE: OPRAVLJANJE FAKTORINŠKIH

POSLOV IZVEN REPUBLIKE HRVAŠKE ( V EU )

6.4.1. Opravljanje faktoring poslov v drugi državi članici

Faktoring družba, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje faktorinških poslov kot vzajemno

priznanih uslug izven področja Republike Hrvaške po zakonu, ki ureja pogoje za ustanovitev,

poslovanje in prenehanje poslovanja kreditnih institucij ter opravljanje bančnih in finančnih

storitev opravlja faktoring posle v državi članici EU v skladu z zakonom, ki ureja pogoje za

ustanovitev, poslovanje in prenehanje poslovanja kreditnih institucij ter opravljanje bančnih in

finančnih storitev. 116

Faktoring družba, ki ne izpolnjuje pogojev za opravljanje faktoring storitev kot vzajemno

priznanih uslug izven področja Republike Hrvaške po zakonu s katerim se urejajo pogoji za

ustanovitev poslovanja in prenehanja poslovanja kreditnih institucij ter opravljanje bančnih in

finančnih storitev, lahko opravlja faktoring posle preko podružnice. V tem primeru je potrebno

za ustanovitev podružnice podati zahtevek Agenciji, ki izda dovoljenje.117

Zahtevek mora vsebovati: poslovni načrt podružnice za prihodnja tri leta. V poslovnem načrtu

mora biti označena vrsta, obseg in način opravljanja faktorinških poslov, ki jih faktoring družba

namerava opravljati preko podružnice. Naveden mora biti organizacijski ustroj podružnice, opis

strategije, in politik upravljanja s tveganji, katerim je faktoring družba izpostavljena. Zahtevek

naj vsebuje osebne podatke fizičnih oseb, ki so pooblaščene in odgovorne za vodenje poslov

podružnice; naziv in sedež podružnice v državi članici; naslov v državi članici kjer bo lahko

Agencija dobila dokumentacijo o podružnici in način dobivanja dokumentacije o poslovanju

podružnice.118

Agencija lahko v 30 dneh zaprosi za dodatno dokumentacijo, v kolikor meni da jo potrebuje. Po

preteku 60 dni šteto od dneva vložitve zahtevka za ustanovitev podružnice mora Agencija

podati svojo odločitev. 119

Agencija lahko zavrne zahtevek za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice v državi članici,

če ugotovi, da ne bo mogla izvrševati s tem zakonom predpisanega nadzora nad potencialno

podružnico. Medsebojno sodelovanje in izmenjava podatkov med Agencijo in nadzornim

telesom države članice je lahko urejeno s posebnimi predpisi oziroma sporazumi.120

6.4.2. Izvajanje faktoring poslov v tretji državi

Faktoring družba lahko opravlja faktoring posle v tretji državi samo preko ustanovitve

podružnice. Za ustanovitev podružnice mora predhodno dobiti odobritev Agencije. Zahtevek za

odobritev mora vsebovati postavke kot so navedene za vlogo v prejšnjem členu.121

Prav tako

lahko Agencija tudi v tem primeru zavrne zahtevek za izdajo dovoljenja za ustanovitev

podružnice, če bi bil otežen oziroma onemogočen nadzor nad delom podružnice. Medsebojno

116






glej 57. Člen zakona o faktoringu

38

sodelovanje in izmenjava podatkov med Agencijo in nadzornim telesom države članice je lahko

tudi tukaj urejeno s posebnimi predpisi oziroma sporazumi.122

6.5. PETO POGLAVJE:IZVAJANJE FAKTORINŠKIH POSLOV

FAKTORING DRUŽB IZ DRUGIH DRŽAV ČLANIC IN

TRETJIH DRŽAV

6.5.1. Izvajanje faktorinških poslov faktoring družb iz drugih držav članic

Faktoring družba, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje faktorinških poslov kot vzajemno

priznanih uslug izven področja Republike Hrvaške po zakonu, ki ureja pogoje za ustanovitev,

poslovanje in prenehanje poslovanja kreditnih institucij ter opravljanje bančnih in/ali finančnih

poslov iz druge države članice lahko opravlja faktorinške posle na področju Republike Hrvaške

v skladu z zakonom, ki določa pogoje za ustanovitev, poslovanje in prenehanje delovanja

kreditnih institucij ter opravljanje bančnih in/ali finančnih poslov.123

Faktoring družba, ki je v skladu s predpisi države članice pooblaščena za opravljanje faktoring

poslov v tej državi članici, a ne izpolnjuje pogojev za poslovanje kot finančna družba, ki bi

izvajale te posle in tudi ne izpolnjuje drugih zakonsko predpisanih pogojev, lahko opravlja

faktoring posle na področju Republike Hrvaške samo preko poslovanja podružnice. Zanje se

smiselno uporabljajo 61., 62., 63. členi ZOF, ki se nanašajo na ustanovitev podružnice.124

Za neposredno izvajanje faktoring poslov faktoring družbe iz druge države članice125

na

področju Republike Hrvaške se smiselno uporabljajo tudi druge določbe126

ter določbe

predpisov Republike Hrvaške, ki urejajo preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.

S pravilnikom lahko Agencija podrobneje opredeli in predpise načine uporabe tega člena.127

6.5.2. Ustanovitev podružnice faktoring družbe iz tretje države in faktoring družbe

iz druge države članice

Faktoring družbe iz tretje države in faktoring družbe iz druge države članice128

lahko opravljajo

faktorinške posle na področju Republike Hrvaške samo preko podružnice in to pod pogojem, da

je te posle pooblaščena izvajati v tej državi ter da posluje vsaj dve leti. Če bi želela takšna

faktoring družba odpreti podružnico v Republiki Hrvaški, mora prej za to dobiti odobritev za

opravljanje faktorinških poslov od Agencije. Taksna podružnica se mora po odobritvi s strani

Agencije vpisati v sodni register. Zgoraj omenjene faktoring družbe lahko na področju

Republike Hrvaške ustanovijo le eno podružnico. V primeru, da bi taka družba želela poslovati

na več različnih lokacijah na področju Republike Hrvaške, lahko odpre eno ali več

organizacijskih enot podružnice.129

K zahtevku za izdajo dovoljenja za izvajanje faktorinških poslov podružnice je potrebno

predložiti še sledeče:

122




iz 59. Člena Zakona o faktoring 126

glej določbe ZOF in sicer iz 13.,14., 15. do 17. člen ter 101. do 103. člen, 110. do 113. člen 127

60. člen zakona o faktoringu, 128

iz 59. člena Zakona o faktoringu, 129

61. člen zakona o faktoringu

39

1. Izpis iz sodnega registra družbe ustanoviteljice iz katerega je razvidno pravna oblika in

datum nastanka družbe, pooblaščene osebe za zastopanje družbe ter obseg njihovih

pooblastil. Tak izpis iz registra ne sme biti starejši od treh mesecev. V primeru, da

država v kateri je tuja faktoring družba ustanovljena nima obveznih vpisov v tak

register, potem zadostuje javno overjeno dokazilo o ustanovitvi družbe države v kateri

ima družba registriran sedež iz katerega je razvidna njegova pravna oblika, datum

ustanovitve ter osebe pooblaščene za zastopanje in obseg njihovih pooblastil.

2. Odločbo faktoring družbe iz tretje države ali države članice o ustanovitvi podružnice.

3. Prepis sklepa o ustanovitvi, družbene pogodbe ali statuta družbe iz tretje države in

faktoring družbe druge države članice, 130

ki je javno overjen po predpisih države v

kateri ima ustanovitelj registriran sedež družbe.

4. Podatke o članih upravnih in nadzornih teles ustanoviteljev.

5. Zahtevek za izdajo soglasja za osebe, ki bodo odgovorne za vodenje poslov podružnice

6. Revizijsko poročilo ustanoviteljev za zadnja tri poslovna leta.

7. Dokument, ki verodostojno prikazuje imetnike in njihove deleže v upravljanju

ustanovitelja.

8. Izpis iz sodnega ali drugega registra države v katerem je naveden sedež pravnih oseb

imetnikov kvalificiranih deležev v ustanovitelju, ki vključuje popis fizičnih oseb ki so

delničarji v teh pravnih osebah.

9. Odobritev za opravljanje faktorinških poslov, ki jo je izdajo pristojni organ države v

kateri ima faktoring družba registriran sedež, oziroma izjavo organa pooblaščenega za

nadzor finančih in/ali bančnih storitev v državi v kateri ima faktoring družba registriran

sedež, da po predpisih te države taksno dovoljenje ni potrebno. Taksna izjava ne sme

biti starejša od šestih mesecev.

10. Poslovni plan za prva tri leta poslovanja podružnice

11. Popis oseb povezanih z ustanoviteljem.

12. Odobritev pristojnega organa ustanovitelja za ustanovitev podružnice ali izjavo organa

pooblaščenega za nadzor finančnih in/ali bančnih storitev v državi kjer ima ustanovitelj

registriran sedež , da takšna odobritev po predpisih te države ni potrebna, izjava ne sme

biti starejša od šestih mesecev.

13. Izjavo ustanovitelja, da bo podružnica vodila in hranila dokumentacijo, ki se nanaša na

poslovanje podružnice v hrvaškem jeziku ter da bo sestavljala finančna poročila skladno

z ZOF oziroma s predpisi sprejetimi na podlagi ZOF.131

Agencija lahko v roku meseca dni od prejetja zahtevka za izdajo dovoljenja za poslovanje

podružnice zahteva dodatne informacije in dokumentacijo. Z dnem, ko Agencija pridobi

dodatno dokumentacijo, se smatra vloga oziroma zahtevek popoln. Za postopek izdajanja in

odvzema soglasja za osebe, ki bodo odgovorne za vodenje poslov podružnice ustanovitelja se

smiselno uporabljajo tudi druge določbe.132

Agencija lahko v sledečih primerih zavrne zahtevo za pridobitev dovoljenja za opravljanja

faktoring poslov preko podružnice: 133

130

iz 59. člena drugega odstavka/točke Zakona o faktoringu, 131


glej določbe 46., 47., 48 in 51. člena 133


40

1. Če na osnovi razpoložljivih podatkov ugotavlja, da ustanovitelj nima ustreznega

finančnega položaja ali nima ustrezne organizacijske, tehnične, kadrovske strukture, ki

bi omogočali, da bi podružnica lahko poslovala skladno z ZOF.

2. Če ustanovitelj ni vsaj dve leti vpisan v sodni ali kakšen drug adekvatni register v

državi v kateri ima sedež.

3. Če obstaja utemeljen sum, da bo izvajanje nadzora nad poslovanjem kot ga določa ZOF

onemogočeno oziroma oteženo.

4. Če oceni, da oseba odgovorna za vodenje poslov ustanovitelja ne izpolnjuje pogojev za

člana uprave faktoring družbe.134

5. Če v tretji državi ali državi članici v kateri ima ustanovitelj sedež ne obstajajo predpisi o

preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma in /ali ti predpisi ne omogočajo

nadzora nad preprečevanjem pranja denarja in financiranjem terorizma ter če so

ustanovitelj na kateri koli način povezani s financiranjem terorizma.

6. Če Agencija nima sprejetega sporazuma o sodelovanju na področju nadzora s pristojnim

telesom iz tretje države v kateri se nahaja sedež ustanovitelja

7. Faktoring družbam s sedežem v Republiki Hrvaški v državi v kateri je sedež

ustanovitelja ni omogočeno ustanoviti podružnico vsaj pod enakimi pogoji kot je to

omogočeno ustanovitelju v Republiki Hrvaški. 135

Agencija lahko kot pogoj za izdajo dovoljenja za opravljanje faktorinških poslov za podružnico

zahteva, da ustanovitelj položi na račun katerekoli kreditne institucije v Republiki Hrvaški

denarni znesek, ki ne sme biti manjši od milijona kun kot jamstvo za. Po vpisu ustanoviteljev v

sodni register se navedena sredstva lahko prenesejo na račun podružnice.136

6.5.3. Prenehanje s poslovanjem podružnice faktoring družbe iz tretje države ali

faktoring družbe države članice

Odobritev za ustanovitev podružnice tretje države ali faktoring družbe druge države članice se

ukine oziroma odvzame v naslednjih primerih:

1. Če je pristojni organ ustanovitelju ukinil dovoljenje za poslovanje in sicer z dnevom odvzema

dovoljenja. 2. Če ustanovitelj preneha obstajati v državi v kateri ima sedež ali po predpisih te

države izgubi poslovno sposobnost, oziroma če pristojno sodišče izbriše ustanovitelja iz

sodnega ali drugega adekvatnega registra, ali če izgubi pravico do razpolaganja s svojim

imetjem. Odvzem velja z dnem nastopa enega od razlogov. 3. Če se ustanovitelj odloči za

likvidacijo podružnice 4. Če je pristojno sodišče odločilo, da se začne postopek stečaja nad

podružnico.137

Agencija bo odvzela odobritev za ustanovitev podružnice v naslednjih primerih:

134

kot je to določeno v 47. In 48. členu. 135

recipročnost 136


62. Člen zakona o faktoingu

41

1. Če nastopijo pogoji za zavrnitev zahtevka za izdajo dovoljenja.138

2. Če podružnica ne začne

poslovati v roku šestih mesecev po izdaji dovoljenja za ustanovitev. 3. Če podružnica ne posluje

več kot šest mesecev. 4. Če je podružnica dobila dovoljenje za ustanovitev na osnovi netočnih,

in neresničnih podatkov, ki jih je morala podati za izdajo dovoljenja za ustanovitev. 5. Če

podružnica ne posluje več po veljavnih predpisih Republike Hrvaške. Ustanovitelj lahko poda

zahtevo za izbris podružnice iz sodnega registra šele, ko poravna vse obstoječe obveznosti, ki so

nastale s poslovanjem podružnice. 139

6.6. ŠESTO POGLAVJE:UPRAVLJANJE S TVEGANJI

6.6.1. Sestav upravljanja s tveganji

Upravljanje s tveganji je celovit proces oziroma skupek postopkov, metod in tehnik za

identificiranje, merjenje in oceno ter upravljanje in obvladovanje tveganj katerim je faktoring

družba izpostavljena ali bi lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju, vključno z

obveščanjem o le tem.140

Faktoring družba je dolžna vzpostaviti celovit in učinkovit sistem obvladovanja tveganj v sladu

z vrsto, obsegom in kompleksnostjo svojega poslovanja, ki mora vključevati vsaj:

1. strategije, politike, postopke in meritve upravljanja s tveganji.

2. Tehnike merjenja tveganja,

3. delitev odgovornosti glede obvladovanja tveganj.

Agencija lahko s pravilnikom podrobneje predpiše kriterije in način upravljanja s tveganji.141

6.6.2. Interna revizija:

Faktoring družba mora organizirati izvedbo interne revizije, ki neodvisno in objektivno oceni

sestavo notranjih kontrol, daje neodvisno objektivno strokovno oceno in nasvete za nadaljnjo

poslovanje, ki bi izboljšalo poslovanje faktoring družbe ter bi uvedlo sistematičen in

discipliniran pristop ocenjevanju in izboljšanju delovanja obvladovanja s tveganji, kontroli in

kooperativnemu upravljanju. Agencija lahko s pravilnikom natančneje predpiše način izvajanja

poslov interne revizije.142

6.7. SEDMO POGLAVJE: POSLOVNE KNJIGE IN POROČANJE

AGENCIJI

6.7.1. Vodenje poslovnih knjig, evidenc in dokumentacije

Faktoring družba mora organizirati svoje poslovanje, voditi poslovne knjige, poslovno

dokumentacijo in ostale evidence na način, ki omogoča preverbo, če faktoring družba posluje v

skladu z veljavnimi predpisi in standardi stroke.143

138

postopki, ki so našteti v 97. členu Zakona o faktoringu 139


64. Člen zakona o faktoringu 141


65. Člen zakona o faktoringu, 143

66. člen zakona o faktoringu,

42

6.7.2. Finančna poročila

Za finančna poročila faktoring družb se uporablja predpisani Zakon o računovodstvu, ter

vsakokrat veljavni Mednarodni standardi finančnega poročanja, če Agencija ne predpiše

drugače. Obliko, vsebino finančnih poročil ter objavo, način in roke dostave bo predpisala

Agencija s pravilnikom. Poleg tega bo Agencija s pravilnikom predpisala tudi vsebino način in

roke objave drugih poročil faktoring družb, ki so jih faktoring družbe zavezane sestavljati za

potrebe Agencije. Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za faktoring družbo druge

države članice ali družbo iz tretje države, ki izvaja faktorinško dejavnost preko podružnice.

Agencija lahko s pravilnikom predpise kontni plan za faktoring družbe.144

6.7.3. Revizija poročil faktoring družb

Letna finančna poročila faktoring družb mora revidirati revizor in sicer na način in pod pogoji

kot jih določajo predpisi, ki veljajo za računovodstvo in revizijo ter po pravilih revizijske stroke,

če z zakonom o faktoringu in predpisih sprejetih na podlagi zakona o faktoringu, ni določeno

drugače. Faktoring družba mora Agenciji dostaviti revidirano letno poročilo v 15 dneh od

datuma izdaje revizijskega poročila, oziroma najkasneje v štirih mesecih po izteku poslovnega

leta za katero se je to poročilo nanašalo. 145

Isto revizijsko podjetje lahko revidira največ sedem zaporednih let finančnih poročil ene

faktoring družbe. Agencija lahko s pravilnikom podrobneje predpiše obseg, vsebino revizije,

revizijskih postopkov, revizijskega poročila o opravljeni reviziji letnih poročil ali drugih poročil

družbe. Agencija lahko zaprosi od revizorja tudi dodatna pojasnila v zvezi z revidiranim

poročilom.146

Če agencija ugotovi, da revizija letnega poročila faktoring družbe ni bila opravljena, oziroma da

revizijsko poročilo ni bilo sestavljeno v skladu z zakonom o faktoringu ali po predpisih sprejetih

na podlagi zakona o faktoringu, ni sestavljeno po pravilih računovodske in revizijske stroke ali

če ugotovi, da revizijsko poročilo ni osnovano na resničnih in objektivnih dejstvih, lahko takšno

revizijsko poročilo zavrne in zahteva, da revizijsko poročilo pripravi drugo pooblaščeno

revizijsko podjetje. Stroške nosi faktoring družba.147

Neka revizijska hiša ne more za faktoring družbo opraviti revizije letnega poročila, če ta ista

revizijska hiša opravljala tekom dotičnega revidiranega poslovnega leta za faktoring družbo

storitve s področja financ, računovodstva, davčnega ali poslovnega svetovanja. Revizijska

družba prav tako ne more prevzeti revidiranja letnega poročila faktoring družbe,če je več kot

polovico lanskega prihodka ustvarila iz naslova revidiranja poročil dotičnega faktoring podjetja.

Faktoring družba mora obvestiti Agencijo katero revizijsko hišo je izbrala. To mora storiti v

roku osmih dni od sklica skupščine na kateri je bila izbrana revizijska hiša.148

6.7.4. Linearna konsolidacija

Agencija lahko naloži faktoring družbi sestavo konsolidiranih poročil če:

144

67. Člen zakona o faktoring 145

68.Člen zakona o faktoringu 146

68. člen zakona o faktoringu 147


68. člen zakona o faktoringu

43

1. se eno ali več trgovskih družb smatra pridruženim družbam faktoring družbe v skladu z

Mednarodnimi standardi finančnega poročanja

2. če sta faktoring družba in neka druga gospodarska družba s sedežem v Republiki

Hrvaški odvisni družbi istega prevladujoče družbe, ki ima sedež izven Republike

Hrvaške

3. če faktoring družba sklene pogodbo z drugo gospodarsko družbo na podlagi katere se s

temi družbami skupno upravlja

4. če imajo uprava in nadzorni odbor faktoring družbe enega ali več gospodarskih družb s

katerimi faktoring družba ni kapitalsko povezana večino istih članov v obdobju za

katero se sestavljajo konsolidirana finančna poročila. V teh primerih Agencija določi

obseg konsolidacije, katere gospodarske družbe bodo zajete v konsolidacijo, način in

pogostost sestavljanja konsolidiranih finančnih in nadzornih poročil.149

6.7.5. Poročanje Agenciji

70. člen ZOF pravi da mora Faktoring družba poročati Agenciji o sledečih dejstvih in

okoliščinah:

1. Vpis in sprememba podatkov, ki se vpisujejo v sodni register

2. O sklicu skupščine in vseh odločitvah sprejetih na skupščini

3. O imetnikih poslovnih deležev ali delnic faktoring družb ter o pridobitvi ali odtujitvi

kvalificiranih deležev.

4. O načrtovanem ustanavljanju, selitvi , zapiranju podružnice ali predstavništva oziroma o

drugih organizacijskih spremembah

5. O vlaganjih na podlagi katerih je faktoring družba posredno ali neposredno pridobila

kvalificiran delež v drugi pravni osebi kot tudi o vsakem nadaljnjem vlaganju v to

pravno osebo.

6. Poročati mora tudi spremembe v strukturi kapitala

7. Ter prenehanje opravljanja posameznih poslov faktoringa.150

Faktoring družba mora na zahtevo Agencije dostaviti poročila in informacije o vseh poslih

pomembnih za nadzor ter za opravljanje drugih poslov Agencije. Glede vsebine poročila,

načina in rokov poročanja bo naknadno določil poseben pravilnik Agencije. 151

6.8. OSMO POGLAVJE: NADZOR NAD FAKTORING DRUŽBAMI

6.8.1. Nadzor

V smislu ZOF prestavlja nadzor preverbo, če posluje faktoring družba v skladu z določbami

tega zakona, v skladu s predpisi sprejetimi na podlagi zakona o faktoringu, v skladu z drugimi

predpisi, s predpisi o upravljanju z riziki tveganja ter v skladu z lastnimi pravili in standardi,

pravili stroke in to na način, ki omogoča varno poslovanje faktoring družbe. Osnovni cilj

nadzora je preverba zakonitosti, varnega in stabilnega poslovanja faktoring družbe. Za zaščito

interesov klienta in javnega interesa se preverja tudi finančna stabilnost faktoring družbe.152

149




71. Člen zakona o faktoringu,

44

6.8.2. Pristojnosti Agencije za nadzor

Agencija izvaja nadzor v skladu z Zakonom o Hrvaški agenciji za nadzor finančnih storitev153

(HANFA ali Agencija v nadaljevanju besedila), v skladu s predpisi sprejetih na podlagi zakona

o faktoringu ter drugimi zakoni in predpisi sprejetih na istem temelju. Za postopke, ki jih pri

svojem nadzoru opravlja Agencija, se uporabljajo določbe ZOF če ni predpisano drugače. Prav

tako se za postopke iz prve točke tega člena uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem

postopku,154

če ni določeno drugače. 155

Agencija ima pravico do vpogleda v vse podatke in dokumentacijo, ki se vodi v faktoring

družbi. Pristojna je za nadzor nad poslovanjem faktoring družb ustanovljenih v Republiki

Hrvaški z dovoljenjem Agencije, ki obsega tudi poslovanje na področju izven Republike

Hrvaške. V sledečih primerih lahko Agencija, če meni, da je to potrebno zahteva dodatna

poročila in podatke ter opravi pregled poslovanja, poslovnih knjig in poslovne dokumentacije

pri sledečih osebah: -1. osebe, ki so s faktoring družbo v odnosu povezanosti - imetniki

kvalificiranih poslovnih deležev v faktoring družbi.156

Agencija lahko v primerih, ko meni, da je to potrebno za izvajanje nadzora, zahteva poročila in

podatke od oseb na katere je faktoring družba delegirala določene posle kot tudi lahko opravi

pregled dela poslovanja, preveri poslovne knjige in dokumentacijo, zapisnike, posnetke, ki se

nanašajo na delegirani del poslovanja. Kadar je za nadzor nad omenjenimi osebami pristojen

drug nadzorni organ, bo Agencija opravila nadzor s sodelovanjem tega organa.157

6.8.3. Predmet nadzora

73. Člen Zakona o faktoringu opisuje kaj lahko Agencija preverja pri opravljanju nadzora:

1. organizacijske pogoje, strategijo, politiko poslovanja, postopke, ki jih je faktoring

družba vzpostavila zavoljo usklajevanja svojega poslovanja z določbami ZOF in na

predpisih sprejetih na podlagi ZOF.

2. prevaja in ocenjuje se finančna stabilnost in položaj faktoring družbe ter tveganja, ki jim

je taka družba izpostavljena ali bi lahko bilo izpostavljeno pri svojem poslovanju

3. na zahtevo pristojnih teles preverja tudi druge podatke iz poslovanja družbe; če posluje

v skladu z ZOF, s predpisi sprejetimi na podlagi tega Zakona, z drugimi predpisi, ki se

nanašajo na faktoring družbe, kot tudi s predpisi, ki se nanašajo na ta pristojna telesa.

Pri oceni finančne stabilnosti in položaja ter pri oceni tveganj, ki jim je finančna družba

izpostavljena mora Agencija vzeti v obzir vrsto, obseg in kompleksnost-zapletenost poslovanja

faktoring družbe. Na temelju svojega nadzora, poizvedb in ocen bo Agencija ugotovila, če

posluje faktoring družba v skladu z Zakonom o faktoringu, ali ima družba vzpostavljen

primeren organizacijski ustroj ter primeren ustroj upravljanja v družbi, kot tudi če ima zadosten

kapital,ki ji omogoča ustroj upravljanja in kritje tveganj, ki mu je ali bi mu lahko bila družba

izpostavljena.158

153

Zakon o Hrvatskoj agenciji za nadzor financijskih usluga , št. NN 140/05, 154

Zakon o općem upravnom postupku, št. NN 47/09, 155




73. člen Zakona o faktoring

45

6.8.4. Nadomestilo za nadzor

Za opravljanje nadzora nad faktoring družbami s sedežem v Republiki Hrvaški159

in za njihove

podružnice izven Republike Hrvaške, za podružnice faktoring družb iz drugih držav članic, ki

poslujejo v Republiki Hrvaški,160

za faktoring družbe iz druge države članice v delu poslovanja,

ki se nanaša neposredno na storitve, ki jih izvaja na področju Republike Hrvaške161

ter

podružnice faktoring družbe iz tretje države, ki posluje v Republiki Hrvaški162

morajo te družbe

plačati Agenciji provizijo oziroma nadomestilo za opravljeni nadzor. Višina, način izračuna in

način plačila tega nadomestila bo predpisana s pravilnikom, ki ga pripravi Agencija.163

6.8.5. Način izvajanja nadzora

Agencija opravi nadzor po službeni dolžnosti: 1. z neposrednim nadzorom v prostorih faktoring

družbe s pregledom izvorne dokumentacije, preverbo in oceno celotnega poslovanja, z

razgovori, ki jih opravi s člani uprave, nadzornega sveta ter drugimi relevantnimi osebami v

prostorih Agencije. 2. s posrednim nadzorom v prostorih Agencije, na temelju analize poročil,

ki so jih faktoring družbe dolžne v predpisanih rokih dostaviti Agenciji, ter s zbiranjem in

preverbo dokumentacije, obvestil in podatkov pridobljenih na posebno zahtevo Agencije. Sem

spada tudi zbiranje in preverba podatkov iz drugega izvora ter ocena narejena na podlagi

razgovorov s člani uprave, nadzornega odbora in z drugimi relevantnimi osebami. Neposredni

nadzor je lahko redni ali pa je izredne narave.164

6.8.6. Osebe pooblaščene za nadzor

Nadzor lahko izvajajo zaposleni pri Agenciji na podlagi posebnega pooblastila za opravljanje

nadzora. Izjemoma se lahko za opravljanje nalog v zvezo z nadzorom poslovanja faktoring

družbe najamejo strokovni sodelavci s področja revizije ali druge strokovno usposobljene osebe.

Za zunanje strokovnjake se smiselno uporabljajo določbe o tajnosti podatkov, ki veljajo za

zaposlene na Agenciji, ki so pooblaščeni za opravljanje nadzora. Zaposlenim, ki so pooblaščeni

za nadzor, daje pooblastilo za delo sama Agencija.165

6.8.7. Dostava podatkov na zahtevo Agencije

Faktoring družba mora na zahtevo Agencije priložiti oziroma omogočiti dostop do

dokumentacije, poročil in podatkov o vseh okoliščinah potrebnih za nadzor ali za izvrševanje

drugih pooblastil in nalog, ki jih ima Agencija na temelju tega Zakona in drugih predpisov

sprejetih na podlagi tega Zakona. To dokumentacijo so dolžni dostaviti člani uprave ali druge

relevantne osebe faktoring družbe kot tudi člani nadzornega sveta in prokuristi. Agencija lahko

od zgoraj navedenih oseb zaprosi za pisno obrazložitev okoliščin. Prav tako lahko pooblaščena

oseba Agencije opravi razgovore z dotičnimi osebami z namenom pridobivanja informacij

potrebnih za opravljanje nadzora in izpolnjevanje ciljev nadzora.166

159

glej 20. člen Zakona o faktoringu 160

glej 59. člen Zakona o faktoringu, 161






77. člen Zakona o faktoringu,

46

6.8.8. Obvestilo o neposrednem nadzoru

Pred pričetkom opravljanja neposrednega nadzora se faktoring družbi izroči pisno obvestilo o

neposrednem nadzoru, ki naj vsebuje vsaj sledeče: -1. predmet nadzora -2. Podatke o osebah

pooblaščenih za nadzor -3. Opredelitev lokacije kjer se bo nadzor opravljal -4. Datum pričetka

nadzora -5. Časovno obdobje, kdaj bo nadzor potekal. Tako obvestilo lahko vsebuje tudi

podatke, ki jih je faktoring družba dolžna posredovati pooblaščenim osebam iz Agencije za

potrebe neposrednega nadzora. Agencija lahko naknadno dopolni obvestilo o nadzoru. Rok za

pričetek nadzora, ki je označen v obvestilu na sme biti krajši od treh dni. Le v izjemnih primerih

je mogoče prinesti obvestilo na samo mesto izvedbe nadzora sočasno, ko se nadzor začne,

vendar je to dovoljeno le v primeru, da drugače ni mogoče doseči namena samega nadzora.

Obvestilo mota vsebovati tudi pravni nauk o pravnih posledicah, ki lahko nastopijo, če faktoring

družba ne bi ravnala v skladu z zahtevkom za nadzor poslovanja oziroma, če bi bilo izvajanje

nadzora Agenciji onemogočeno.

6.8.9. Neposredni nadzor poslovanja

Faktoring družba mora po prejetju obvestila o nadzoru Agenciji omogočiti opravljanje

neposrednega nadzora na sedežu faktoring družbe in v ostalih prostorih kjer družba opravlja

dejavnost in vodi posle na katere se nadzor nanaša. Pooblaščenim osebam Agencije mora na

njeno zahtevo omogočiti pregled poslovnih knjig, poslovne dokumentacije, administrativne in

poslovne evidence, nadzor nad informacijskim sistemom ter nad tehnologijami, ki omogočajo

delo informacijskega sistema v obsegu, ki je za nadzor potreben. Navedeno dokumentacijo mora

izročiti pooblaščenim osebam, prav tako mora na njihovo zahtevo predložiti računalniške izpise,

fotokopije poslovnih knjig, zapise iz telefaksov, ter administrativne in poslovne evidence v

papirnati obliki ali v elektronskem zapisu. Prav tako mora omogočiti dostop do vseh baz

podatkov, ki jih uporablja in so potrebni za izvedbo nadzora. Zgoraj navedene dokumente,

izpise, zapiske, posnetke, finančne instrumente, denar, predmete, ki lahko sluzijo kot dokazno

gradivo v prekrškovnem ali kazenskem postopku smejo pooblaščene osebe iz Agencije začasno,

ob sočasni izdaji potrdila, odvzeti faktoring družbi, ampak samo za obdobje do začetka teh

postopkov, oziroma, ko dokumente predajo pristojnim organom. 167

6.8.10. Pogoji za izvedbo neposrednega nadzora

Faktoring družba mora pooblaščenim osebam Agencije nuditi primerne prostore v katerih lahko

delajo nemoteno in brez navzočnosti drugih oseb. Na zahtevo pooblaščenih oseb Agencije

morajo zagotoviti strokovno in tehnično pomoč, zagotoviti pojasnila in druge potrebne pogoje

za opravljanje nadzora. Nadzor se opravlja tekom delovnega časa faktoring družbe. Če je zaradi

obsega in narave dela to potrebno, mora družba omogočiti izvajanje nadzora tudi izven

delovnega rednega delovnega časa.168

6.8.11. Kontrola informacijskega sistema

Kadar faktoring družba uporablja pri svojem delu informacijski sistem, mora omogočiti

pooblaščenim osebam Agencije pregled informacijskega sistema in možnost preverbe, če so

podatki v tem sistemu primerno obdelani. Družba mora na zahtevo predati vso dokumentacijo iz

167



47

katere je mogoče razbrati popolni opis dela informacijskega sistema. Razvidne morajo biti

komponente tega sistema. Dokumentacija mora omogočiti pooblaščeni osebi vpogled v:

1. programske rešitve,

2. postopke obdelave podatkov kot jo izvaja informacijska tehnologija,

3. kontrole, ki omogočajo pravilno obdelavo podatkov,

4. kontrole, ki zagotavljajo spoštovanje zaupnosti, integriteta in razpoložljivosti

podatkov.169

6.8.12. Zaključek postopka neposrednega nadzora

O postopku neposrednega nadzora se sestavi zapisnik z natančnim opisom ugotovitev, ki se

dostavi faktoring družbi. V roku osmih dneh od prejetje zapisnika, lahko faktoring družba vloži

pritožbo. Če nepravilnosti ali nezakonitosti niso bile ugotovljene, ali pa so bile ugotovljene ,

ampak že odpravljene do izdelave zapisnika, se to v njem tudi zapiše. V tem primeru se šteje, da

je postopek z izdajo zapisnika zaključen. Če so bile z zapisnikom ugotovljene nepravilnosti ali

nezakonitosti za katere je predviden določen nadzorni ukrep in so bile odpravljene med pripravo

in dostavo zapisnika, bo Agencija o tem estavila dopolnitev zapisnika in v njej pojasnila, da so

navedene nepravilnosti odpravljene in je s tem postopek nadzora končan.170

6.8.13. Pritožbeni razlogi

Ugovor na zapisnik o opravljenem nadzoru je mogoč v naslednjih primerih:171

1. če je zapisnik o opravljenem nadzoru sestavljen v nadzoru nad osebo nad katero

Agencija nima pristojnosti za izvedbo nadzora.

2. če je dejansko stanje v zapisniku napačno ali nepopolno ugotovljeno.

3. če je predpis napačno uporabljen in je njem temeljil izrečeni ukrep.

4. če je Agencija pri izvedbi nadzora prekoračila pooblastila.

6.8.14. Vsebina ugovora

Ugovor mora vsebovati:172

1. Navedbo spornega zapisnika

2. Izjavo, da se navedbe iz zapisnika izpodbijajo v celoti ali v določenem delu.

3. Razloge zaradi katerih se ugovor vlaga

4. Druge podatke, ki jih mora vsebovati vsaka vloga v skladu z Zakonom o splošnem

upravnem postopku.173

6.8.15. Posredni nadzor poslovanja

Pooblaščena oseba Agencije med posrednim nadzorom: 174

1. Ugotavlja, če so predpisana poročila in drugi podatki predloženi v predpisanem roku in

obliki

169





Zakon o općem upravnom postupku, NN 47/09, 174

85. člen Zakona o faktorngu,

48

2. Ugotavlja če so podatki v poročilih in drugi zahtevani dokumentaciji resnični, natančni

in pravilni.

3. Ugotavlja, če posluje faktoring družba v skladu s predpisi o upravljanju s tveganji ter v

skladu z drugimi predpisi določenimi s tem Zakonom in v skladu s predpisi, ki so

sprejeti na temelju ZOF in z drugimi zakoni, s katerimi se ureja poslovanje faktoring

družb.

4. Preverja in ocenjuje finančno stabilnost in položaj faktoring družb ter tveganje, ki jim je

ali bi jim lahko bila družba pri svojem poslovanju izpostavljena.

Agencija bo pri preverjanju in oceni finančne stabilnosti in položaja ter pri oceni tveganja, ki

mu je ali bi lahko bila faktoring družba izpostavljena, vzeti v obzir vrsto, obseg in kompleksnost

poslovanja faktoring družbe.175

6.8.16. Zapisnik o posrednem nadzoru

V primeru, da so v postopku posrednega nadzora ugotovljene pomanjkljivosti, nezakonitosti in

nepravilnosti v poslovanju faktoring družbe, pooblaščena oseba Agencije o tem sestavi zapisnik.

Le ta se dostavi faktoring družbi skupaj z natančnim opisom ugotovljenih dejstev pri postopku

nadzora. Za zapisnik se smiselno uporabijo druge določbe ZOF.176

Glede na ugotovitve iz

zapisnika je Agencija pooblaščena, da izvede vse potrebne ukrepe kot je to v primeru

neposrednega nadzora.177

6.8.17. Nadzorni ukrepi

Na temelju izvedenega posrednega ali neposrednega nadzora lahko Agencija faktoring družbe

izreče nadzorne ukrepe predpisane z Zakonom o faktoringu za namene zakonitega poslovanja

nadzorovanega subjekta in zaščite javnega interesa. V primeru ugotovljenih nezakonitosti in

nepravilnosti pa mora vložiti prijavo pristojnemu organu. Nezakonitosti so v smislu tega zakona

stanja in postopki, ki niso v skladu s tem Zakonom, s predpisi sprejetimi na temelju tega

Zakona ter drugimi zakoni in pravilniki ter mednarodnimi akti in predpisi. Nepravilnosti pa so v

smislu tega Zakona stanja in postopki, ki niso v skladu z lastno poslovno politiko in pravili

faktoring družbe ter s standardi in pravili stroke oziroma se le-ti ne uporabljajo dosledno s čimer

se ogroža poslovanje družbe, posebno v povezavi z organizacijskimi zahtevani in z

upravljanjem s tveganji. Kadar Agencija ugotovi, da obstaja sum kaznivega dejanja ali prekrška

,mora to prijaviti pristojnemu organu.178

6.8.18. Vrste nadzornih ukrepov

Agencija lahko faktoring družbi, pod pogoji predpisanimi s tem zakonom, odredi naslednje

nadzorne ukrepe:179

1. Priporočila upravi faktoring družbe

2. Opomin

3. Odpravo nezakonitosti ali nepravilnosti

4. Posebne nadzorne ukrepe

175

85. člen zakona o faktornigu, 176

glej določbe 82., 83., 84. člena Zakona o faktoringu 177

86. člen Zakona o faktornigu, 178

87. Člen Zakona o faktornigu, 179

88. Člen zakona o faktoringu,

49

5. Odvzem odobritve za delo.

6.8.19. Priporočila upravi

Kadar Agencija v okviru nadzora, preverbe in ocene finančne stabilnosti in položaja faktoring

družbe, pa tudi preverbe in ocene tveganja, ki mu je faktoring družba izpostavljena ali bi lahko

bila izpostavljena v svojem delovanju, ugotovi slabosti, pomanjkljivosti, nepravilnosti, ki

nimajo lastnosti kršitve tega Zakona ali na njegovem temelju sprejetih predpisov ter drugih

zakonov in predpisov sprejetih na temelju istih, ali če Agencija smatra, daje potrebno, da

faktoring družba uvede spremembe z namenom izboljšanja svojega poslovanja, finančne

stabilnosti in položaja ter zmanjšanja tveganja, ki mu je družba izpostavljena ali bi lahko bila

izpostavljena v svojem poslovanju, bo Agencija sporočila upravi faktoring družbe svoja

priporočila.180

Priporočila vsebujejo ugotovljena in ocenjena pomembnejša tveganja, ki jim je faktoring družba

izpostavljena ali bi lahko bila izpostavljena, oziroma ugotovljene slabosti, pomanjkljivosti in

nepravilnosti, ki nimajo značaja kršitve predpisov tega Zakona kot tudi smernice upravi družbe,

ki bi pripomogle k izboljšanju poslovanja, finančni stabilnosti in finančnem položaju ter

zmanjšanju tveganja, ki mu je ali bi mu lahko bila faktoring družba izpostavljena pri svojem

poslovanju.181

Uprava faktoring družbe je dolžna Agenciji predložiti tudi plane, roke in način ravnanja po

priporočilih Agencije. Agencija lahko izvede ponovni nadzor z namenom, da ugotovila

izboljšanje poslovanja finančne stabilnosti in finančnega poslovanja in zmanjšanje tveganj, ki

jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena.182

6.8.20. Opomin

Kadar Agencija med izvajanjem nadzora ugotovi nezakonitosti ali nepravilnosti, a narava in

obseg le-teh nimata pomembnega vpliva in posledic na poslovanje faktoring družbe, lahko

Agencija izreče faktoring družbi opomin. Ta opomin lahko Agencija javno objavi. Opomin

lahko vsebuje tudi navodila da faktoring družba odpravi ugotovljene nepravilnosti in

nezakonitosti ter določi rok, do katerega mora faktoring družba to storiti. Določi tudi pogostost

obveščanja Agenciji o svojih aktivnostih storjenih na tem področju. Če družba v določenem

roku ne izvede aktivnosti, ki jih ne naložila Agencija, bo le-ta izdala odločbo za odpravo

ugotovljenih nezakonitosti in nepravilnosti. Tudi tukaj je Agencija pooblaščena za izvedbo

ponovnega nadzora s katerim ugotovi, če so bili primerno odstranjeni razlogi za ugotovljeno

nezakonitost in nepravilnost.183

6.8.21. Odprava ugotovljenih nezakonitosti in nepravilnosti

Kadar Agencija med izvajanjem nadzora ugotovi nezakonitosti ali nepravilnosti, ki pomenijo

kršitev določb ZOF ali predpisov, ki so sprejeti na temelju tega Zakona ter drugih zakonov, ki

urejajo poslovanje faktoring družb, bo naložila faktoring družbi ukrepe za odpravo ugotovljenih

nepravilnosti in nezakonitosti ali prenehanje delovanja, ter aktivnosti, ki predstavljajo kršitev

določb tega Zakona, predpisov, ki so sprejeti na temelju tega Zakona ter drugih zakonov, ki

180





50

urejajo poslovanje faktoring družb in predpisov temelječih na njih. Odločba Agencije bo

vsebovala tudi roke v katerih morajo biti nepravilnosti in nezakonitosti odpravljene.184

6.8.22. Poročilo pooblaščenega revizorja o odpravi nepravilnosti in nezakonitosti

Agencija včasih ugotovi nepravilnosti in nezakonitosti, ki se nanašajo na vodenje poslovnih

knjig in druge poslovne dokumentacije, ki ju je faktoring družba dolžna voditi po določbah

Zakona o faktroingu, na temelju predpisov, ki so sprejeti na temelju tega Zakona ter drugih

zakonov, ki urejajo poslovanje faktoring družb in predpisov temelječih na njih, oziroma če

ugotovi druge pomembnejše nezakonitosti, lahko naloži faktoring družbi, da predloži poročilo o

odpravi nezakonitosti in nepravilnosti, kateremu je potrebno priložiti mnenje pooblaščenega

revizorja iz katerega je razvidno, ali so nezakonitosti in nepravilnosti odpravljene.

6.8.23. Poročilo o odpravi nezakonitosti in nepravilnosti

Faktoring družba mora odpraviti ugotovljene nezakonitosti in nepravilnosti in Agenciji podati

poročilo o ukrepih, ki jih je družba izvedla za njihovo odpravo, znotraj roka, ki ga je določila

Agencija. Poročilu je potrebno priložiti dokumentacijo in druge dokaze iz katerih je razvidno, če

so ugotovljene nezakonitosti in nepravilnosti odpravljene. Kadar poročilo ni popolno ali iz

priložene dokumentacije ni razvidno, da so nepravilnosti odpravljene, lahko Agencija naloži

dopolnitev poročila in rok v katerem mora biti to izvedeno. Če Agencija ne naloži dopolnitve

poročila, se smatra, da so v roku 60. dni od predložitve poročila nezakonitosti in nepravilnosti

odpravljene.185

6.8.24. Sklep o odpravi nepravilnosti in nezakonitosti

Če Agencija iz poročila in priložene dokumentacije ter drugih dokazov zaključi, da so

ugotovljene nezakonitosti in nepravilnosti po izvedenih ukrepih odpravljene, sprejme sklep s

katerim ugotovi, da so nezakonitosti in nepravilnosti odpravljene. Pred sprejetjem sklepa lahko

Agencija ponovi nadzor nad faktoring družbo v potrebnem obsegu, da bi ugotovila, če so

ugotovljene nezakonitosti in nepravilnosti primerno odpravljene.186

6.8.25. Posebni nadzorni ukrepi

V sledečih primerih je Agencija pristojna izreci posebne nadzorne ukrepe:187

1. Če faktoring družba ni ravnala v skladu s sklepom, s katerim je Agencija naložila

ukrepe za odpravo nezakonitosti in nepravilnosti.

2. Če je kapital faktoring družbe pod predpisanim minimumom188

3. v drugih primerih, ki jih Agencija smatra potrebno.

V teh treh primerih lahko Agencija izreče naslednje ukrepe:

1. naloži faktoring družbi , da poveča kapital na zakonsko predvideno višino

2. naloži pristojnemu organu faktoring družbe, da razreši člana ali člane uprave in imenuje

novega oziroma nove.

184





glej 23. Člen Zakona o faktoringu,

51

3. da naloži faktoring družbi, da skliče skupščino in predloži primerne rešitve

4. naloži faktoring družbi izboljšanje strategije, politike in procesa upravljanja s tveganji

5. naloži faktoring družbi, da v nadaljnjem poslovanju zmanjšuje tveganja, ki so povezana

s poslovanjem faktoring družbe

6. naloži druge ukrepe, ki so potrebni, da bi lahko faktoring družba poslovala v skladu z

določbami ZOF in s predpisi sprejetimi na temelju tega Zakona in na temelju drugih

zakonov s katerimi se ureja poslovanje faktoring družb in predpisov, ki temeljijo na

njih.

7. Agencija lahko začasno prepove faktoring družbi; a) sklepanje poslov s posameznimi

delničarji, člani uprave nadzornega odbora, upravnega odbora, prokuristi in družbami s

katerimi je faktoring družba v odnosu tesne povezanosti b) sklepanje nove pogodbe o

faktoringu ali celo prepove vse faktoring posle c) sklepanje poslov faktoringa z

določenimi osebami d) prepove ali omeji faktoring družbi razpolaganje z imetjem s

katerim družba upravlja.

Izrečenemu sklepu bo Agencija dodala primeren rok v katerem morajo biti ukrepi izvedeni.

Faktoring družba je dolžna o izvedbi teh ukrepov poročati Agenciji.189

Kadar so ukrepi Agencije nujni z namenom zavarovanja javnega interesa, in gre za ukrepe, ki se

jih ne da zadržati in so dejstva, ki jih izkazujejo zelo verjetno utemeljena, lahko Agencija reši

vprašanje v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku.190

/191

6.8.26. Sklep o ukinitvi-odvzemu dovoljenja za delo

V določenih primerih bo Agencija sprejela sklep o ukinitvi dovoljenja za delo. To bo v sledečih

primerih:192

1. če je bilo dovoljenje iz opravljanje poslov izdano na temelju neresničnih in netočnih

podatkov ali zamolčanih podatkov ali podatkov, ki so lahko zavajajoči

2. če faktoring družba preneha izpolnjevati pogojev pod katerimi je bilo dovoljenje izdano

3. če Agencija oceni, da se poslovanje faktoring družbe ne vodi s pozornostjo dobrega

gospodarstvenika in v skladu z dobro poslovno prakso

4. če je faktoring družba težje kršila določbe ZOF, predpise sprejete na podlagi tega

Zakona ali druge predpise, ki se jim mora držati.

5. če faktoring družba ne ravna v skladu z sklepom Agencije, ki ji nalaga ukrepe za

odpravo nezakonitosti in nepravilnosti 193

ali posebnih ukrepov.194

6. če faktoring družba krši določbe o pravočasnem in točnem poročanju Agenciji več kot

dvakrat v obdobju treh let , ali če kako drugače onemogoča nadzor Agencije nad svojim

poslovanjem.

7. če faktoring družba opravlja posle na način, ki lahko poslabša ali ogroža njeno

likvidnost in solventnost.

189


Zakon o općem upravnom postupku, NN 47/09, 191



glej 91. Člena Zakona o faktoringu, 194

glej 95. Člena Zakona o faktoringu,

52

8. če faktoring družba ni organizirala poslovanja, ne vodi poslovnih knjig, administrativne

in druge dokumentacije na način, ki bi v vsakem trenutku omogočal nadzor Agencije

nad poslovanjem.

9. če faktoring družba ne opravlja storitev v skladu z določbami, ki opisujejo dejavnost

faktoring družb195

oziroma s pravilnikom196

10. če nastopi razlog za odvzem sklepa o odobritvi opravljanja faktoring poslov, ki so

določeni v drugih določbah Zakona o faktoringu,

11. če faktoring družba ne prične opravljati dejavnosti v roku enega leta od izdaje odobritve

za opravljanje faktoring poslov, oziroma če ne sklene niti ene pogodbe o faktoringa v

navedenem obdobju.

12. če faktoring družba preneha ustvarjati prihodek iz naslova faktoring poslov v obdobju,

ki je daljše od šestih mesecev.

Sklep je Agencija dolžna izročiti faktoring družbi v roku osmih dni od sprejetega sklepa, prav

tako mora sklep objaviti v 'Narodnim novinama',197

ga dostaviti pristojnem sodišču in izdati za

javnost. Z dnem, ko faktoring družba prejme sklep o ukinitvi dovoljenja za delo, faktoring

družbe ne sme več sklepati faktorinških poslov, razen tistih, ki so nujno potrebni za obstoj

faktoring družbe na način predviden z zakonom o faktoringu.198

Faktoring družba, kateri je Agencija ukinila soglasja, ter je naknadno odobrila,da faktoring

družba še vedno posluje kot gospodarska družba, mora v roku šestih mesecev od dneva

izvršljivosti sklepa o odvzemu dovoljenja za opravljanje storitev, mora zagotoviti prenehanje

poslovanja na način, da v portfelju pogodb nima pomembnih pogodb o faktoringu ali da prenese

svoje faktoring-poslovanje na drugo faktoring družbo, ter v dogovorjenem roku začne s

postopki likvidacije faktoring družbe.199

V primeru prenosa poslovanja faktoring družbe na drugo trgovsko družbo, so faktoring družbe,

ki sodelujejo v tem postopku dolžne o svoji nameri pisno obvestiti Agencijo, opraviti predhodne

konzultacije z Agencijo ter pridobiti od Agencije soglasje za prenos. Kadar je odvzet sklep o

odobritvi za opravljanje faktorinških poslov200

se lahko ponovni zahtevek za odobritev

opravljanja faktorinških poslov vloži šele po izteku enega leta od izvršljivosti sklepa o ukinitvi

odobritve za opravljanje poslov faktoringa.201

6.9. DEVETO POGLAVJE:NADZOR NAD DRUGIMI OSEBAMI

6.9.1. Splošne določbe

Agencija je pooblaščena izvajati nadzor tudi nad drugimi osebami, ki poleg drugih dejavnosti

ali kot edino dejavnost opravljajo posle faktoringa brez odobritve Agencije.202

195



Uradni list 198



iz naslova 97. Člena Zakona o faktoringu. 201


98. Člen zakona o faktoringu

53

6.9.2. Nadzorni ukrepi

Če Agencija, po podatkih s katerimi razpolaga, ugotovi, da oseba opravlja faktoring posle brez

odobritve Agencije, bo tej osebi prepovedala opravljane navedenih poslov. V tem primeru lahko

predhodno opravi pregled poslovnih knjig in druge dokumentacije te osebe in zbere dokaze s

katerimi ugotovi, če taka oseba res opravlja posle faktoringa.203

6.10. DESETO POGLAVJE:SODELOVANJE NADZORNIH TELES

6.10.1. Obdelava podatkov in posredovanje informacij

Agencija zbira in obdeluje podatke o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za opravljanje

poslov iz njene pristojnosti predpisane z Zakonom o faktoringu. Za takšne podatke se štejejo

podatki o:204

1. Odobritvah za opravljanje poslov faktoring ali drugih odobritvah, ki jih izda Agencija

na temelju tega Zakona

2. Članih uprave in nadzornega odbora faktoring družbe

3. O podružnicah, oziroma o neposrednem opravljanju faktorinških poslov v državah

članicah s strani tuje faktoring družbe s sedežem v Republiki Hrvaški.

4. O podružnicah, oziroma o neposrednem opravljanju poslov faktorinških družb držav

članic na področju Republike Hrvaške.

5. Podružnicah v tretjih državah faktoring družb s sedežem v Republiki Hrvaški.

6. Podružnicah faktoring družb iz tretje države v Republiki Hrvaški

7. O imetniku kvalificiranih deležev v faktoring družbi

8. O revidiranih finančnih poročilih205

9. O izvršenih ukrepih nadzora

10. O informacijah, ki jih Agencija zbere v okviru izmenjave informacij z drugimi

nadzornimi telesi in institucijami.

Podatke iz prejšnjega odstavka sme Agencija izročiti:206

1. drugim nadzornim telesom oziroma institucijam, če jih potrebujejo za izvajanje nadzora

nad poslovanjem faktoring družbe, oziroma pravnih oseb povezanimi s faktoring družbo ter

če tudi zanje velja dolžnost varovanja zaupnih podatkov.

2. izroči jih lahko tudi nadzornim organom držav članic in tretjih držav glede na sprejete

sporazume, če jih potrebujejo za opravljanje nadzora nad poslovanjem faktoring družbe s

sedežem v teh državah, ki po določilih tega Zakona opravlja faktoring posle tudi na

področju Republike Hrvaške

3. Pristojnemu sodišču, če potrebuje podatke v stečajnem postopku nad faktoring družbo

4. Ministrstvu za finance Republike Hrvaške za potrebe popisa, vodenja statistike in vodenja

strategije na področju finančnega in davčnega sistema. Izjemoma sme dajati podatke tudi

drugim organom oziroma institucijam, ampak le ob izrecni odobritvi organov in institucij,

ki so ji te podatke posredovale.

203



opredeljeno v 67. in 68. člena Zakona o faktoringu 206


54

6.11. ENAJSTO POGLAVJE: ZAUPNI PODATKI

6.11.1. Splošna določba

Kot zaupni podatki faktoring družbe štejejo vsi podatki, informacije, dejstva in okoliščine s

katerimi je bila družba seznanjena med tem, ko je izvajala storitev za klienta oziroma drugim

strankam pogodbe o faktoringu.207

6.11.2. Varovanje zaupnih podatkov

Člani, delničarji, člani organov, zaposleni v faktoring družbi oziroma osebe, ki so jim glede na

naravo njihovega dela na katerikoli način bili dostopni podatki ne smejo teh podatkov

posredovati tretjim osebam, jih uporabiti proti interesom faktoring družbe ali njihovih klientov

ali omogočiti, da jih tretje osebe uporabljajo.208

K varovanju zaupnih podatkov pa niso zavezani v sledečih primerih:209

1. Kadar klient ali tretja oseba izrecno pisno pristane na to, da se posamezni zaupni

podatki razkrijejo 2. Če to omogoča faktoring družbi izvedbo prodaje ali prenosa

predmeta faktoringa

2. Če se zaupni podatki izmenjujejo znotraj skupine kreditnih ali finančnih institucij

opredeljenih skladno z zakonom, ki ureja pogoje za ustanovitve, poslovanje in

prenehanje dela kreditnih institucij, ter izvajanje bančnih in/ali finančnih storitev z

namenom upravljanja s tveganji.

3. Če se zaupni podatki izmenjujejo med kreditnimi in finančnimi institucijami o strankah,

ki niso izpolnili svoje zapadle obveznosti v predvidenem roku in se zaupni podatki

posredujejo pravni osebi, ki je ustanovljena z namenom zbiranja in izmenjave teh

podatkov in v skladu z zakoni, ki urejajo to dejavnost.

4. Kadar pristojno sodišče ali drug pristojen organ pisno zahteva ali naloži razkritje

zaupnih podatkov z namenom ugotovitve dejstev v kazenskem ali prekrškovnem

postopku ali za potrebe ugotavljanja dejstev za sprožitev takih postopkov.

5. V primeru določenih predpisov, ki urejajo preprečevanje pranja denarja in financiranje

terorizma.

6. Če so ti podatki potrebni za ugotovitev medsebojnih pravnih odnosov med faktoring

družbo in stranko oziroma dobaviteljem oziroma drugim imetnikom pravic iz pogodbe

o faktoringu ter med stranko in tretjimi osebami v sodnih, arbitražnih postopkih ali

poravnav.

7. Kadar pristojno sodišče pisno zahteva ali naloži predložitev teh dokumentov za potrebe

zapuščinskega, stečajnega ali drugega sodnega postopka.

8. Kadar pristojno sodišče ali drug pristojni organ pisno zahteva ali naloži predložitev teh

dokumentov za potrebe ugotavljanja strankinega premoženja oziroma premoženjem

drugega imetnika pravic iz pogodbe o faktoringu ali nad premoženjem tretjih oseb.

9. Kadar se ti podatki posredujejo Agenciji za potrebe nadzora, ki ga v okviru svojih

pristojnosti izvaja Agencija ali drug nadzorni organ.

10. Če se ti podatki posredujejo davčnemu organu za potrebe njihovega dela, a v okviru

njihovih pristojnosti.

207




55

11. Posredovanje podatkov zavarovalnih družb v postopkih zavarovanja terjatev faktoring

družbe.

12. Posredovanje podatkov pri sklepanju pravnih poslov, ki imajo učinek zavarovanja

terjatev faktoring družbe kot na primer bančna garancija in podobni posli.

13. Kadar se ti podatki posredujejo pravni osebi, ki je registrirana za posle zbiranja

podatkov in, ki nudi podatke o obveznostih iz faktorinških poslov.

14. Kadar je to predpisano s posebnim zakonom.

Obveza varovanja zaupnih podatkov velja za osebe iz prvega odstavka tega člena tudi po

prenehanju funkcije oziroma dela v faktoring družbi. Nadzorni organ oziroma drugi pristojni

organi in sodišča lahko podatke ki so jih zbirali na temellu ZOF, lahko uporabljajo zgolj za

namen zbiranja podatkov.210

6.11.3. Zbiranje, vodenje in uporaba zaupnih podatkov:

Faktoring družbe zbirajo, vodijo, hranijo, posredujejo in uporabljajo zaupne podatke211

v skladu

s predpisi s katerimi je urejena zaščita osebnih podatkov ter z ostalimi predpisi o zaščiti

podatkov.212

6.12. DVANAJSTO POGLAVJE: STECAJ IN LIKVIDACIJA

6.12.1. Stečaj faktoring družbe

Za stečaj faktoring družbe se smiselno uporabljajo določbe Stečajnega zakona.213

6.12.2. Poročanje Agencije

Stečajni upravitelje je dolžan dostaviti Agenciji izvod poročila stečajnega upravitelja o teku

stečajnega postopka.214

6.12.3. Likvidacija faktoring družbe

Likvidacija faktoring družbe se izvaja skladno z določbami Zakona o gospodarskih družbah215

(Hr. Zakon o trgovačkih društvima), razen če z Zakonom o faktoringu ni določeno drugače.

Pred sprejetjem odločitve o likvidaciji faktoring družbe morata uprava in nadzorni odbor

opraviti predhodne konzultacije z Agencijo. Likvidatorji so dolžni obvestiti Agencijo o

odločitvi glede likvidacije faktoring družbe v roku treh dni od sprejetja sklepa o likvidaciji.216

6.12.4. Imenovanje likvidatorja

Za likvidatorja faktoring družbe je lahko imenovana samo oseba, ki izpolnjuje pogoje za

imenovanje člana uprave faktoring družbe.217

Likvidatorji so dolžni dokončati posle, ki so že v

teku, poplačati obveznosti iz naslova odkupov terjatev in zbrati neplačane terjatve, unovčiti

210

102. Člen Zakona o faktoring 211

glej 101. Člen Zakona o faktoringu, 212


Stečajni zakon, Narodne novine, broj NN 71/15, Zagreb, 01.09.2015. 214


Zakon o trgovačkim društvima, pročišćeni tekst zakona Narodne novine broj. NN 111/93, 34/99,

121/99, 52/00, 118/03, 107/07, 146/08, 137/09, 125/11, 152/11, 111/12, 68/13, 110/15, Zagreb. 216


pogoje opisuje 47. člen Zakona o faktoringu.

56

imetje faktoring družbe, izpolniti obveznosti družbe do upnikov, morebitni preostanek imetja pa

lahko razdeli med člane oziroma delničarje družbe. Le izjemoma, in sicer le kadar je to

potrebno, da se lahko likvidacija nadaljuje, lahko likvidatorji sklepajo nove posle.218

6.12.5. Poročanje Agenciji

Likvidatorji morajo v primeru, da njihovo imetje v postopku likvidacije ne pokrije vseh

obveznosti, ki jih ima faktoring družba, brez odlašanja začeti stečajni postopek ter o tem takoj

poročati Agenciji.219

6.13. TRINAJSTO POGLAVJE: ZDRUŽENJE FAKTORING DRUŽB

6.13.1. Združenje faktoring družb

ZOF opredeljujej tudi , da se faktoring družbe lahko združijo v združenje faktoring družb, ki je

ustanovljeno kot gospodarsko interesno združenje ali kot kakšna druga oblika združevanja

gospodarskih subjektov skladno s posebnim zakonom. Faktoring družbe ne smejo z drugimi

faktoring družbami ali njihovimi združenji sklepati nobenih dogovorov ali pogodb, ki bi

omejevali načelo proste konkurence. Združenje faktoring družb mora na zahtevo Agencije

posredovati svoj statut in vse sporazume, pogodbe in splošne akte. Agencija jih preverja, da ne

bi prišlo do kršitev načela proste konkurence.220

6.14. ŠTIRINAJSTO POGLAVJE: KAZENSKE DOLOČBE

V razdelku kazenskih določbah ZOF razpisuje različne višine denarnih kazni za prekrške, ki bi

bili storjeni v nasprotju s tem zakonom.

6.15. PETNAJSTO POGLAVJE: PREHODNE IN KONČNE

DOLOČBE

Končne določbe ZOF se nanašajo predvsem na sprejeti Zakon ter na roke usklajevanja. In sicer

Agencija bi v roku 6 mesecev od dneva ko je ZOF stopil v veljavo sprejela predlagane

pravilnike. Usklajevanje z Zakonom pa bo potekalo v roku 12 mesecev od dneva ko je Zakon

stopil v veljavo. Torej vse pravne osebe, ki opravljajo storitve faktoringa na ozemlju Republike

Hrvaške morajo uskladiti svoje delovanje s tem Zakonom.

218



109. Člen Zakona o faktoringu.

57

7. PRIMERJALNA ANALIZA

Finančna kriza, ki se je v Sloveniji in na Hrvaškem pričela leta 2008 je povzročila, da so se

plačilni roki podaljšali, banke zaostrile svojo kreditno politiko in posledično vodila v stečaje in

likvidacije mnogih podjetij. V takšnem okolju se je začel krepiti nov finančni inštrument-

faktoring , ki je podjetjem prinesel potreben svež kapital, ki jim ga banke niso mogle oziroma

želele dati. Dejavnost faktoringa je bila od takrat naprej v obeh država v velikem porastu.

Na trgu je to pomenilo, da so se pojavila mnoga podjetja, ki so poleg ostalih svojih storitev

pričela ponujati tudi faktorinške storitve. Pri tem pa se je pojavila potreba po zaščiti klientov, saj

vedno niso dovolj seznanjeni z dejanskim stanjem faktorinške družbe, njihovo kapitalsko

ustreznostjo, razpolaganjem z finančnimi viri in upravljanjem s tveganji. Vse našteto je še

posebej kočljivo pri družbah, ki so nastale nedavno in njihove bilance še niso javno dostopne.

To je situacija, ki še vedno opisuje trg faktoringa v Sloveniji.

Z namenom, da bi takšno stanje na trgu regulirali, je hrvaški zakonodajalec leta 2014 sprejel

Zakon o faktoringu, ki prinese na področje faktoringa nadzor in transparentno ureditev. Zakon

ureja sledeča področja: pogodbo o faktoringu, pravice in obveznosti subjektov, ki nastopajo v

faktorinškem poslu, pogoje za ustanovitev, poslovanje in prenehanje delovanja faktorinških

družb, izvedbo in pogoje prekomejnega opravljanje dejavnosti faktoringa, poročanje

nadzornemu organu, nadzor nad poslovanjem faktoring družb, upravljanje s tveganji, zaupne

podatke, stečaj in likvidacija faktoring družbe ter združenje faktoring družb.

Trend rasti je bil pred Zakonom o faktoringu na Hrvaškem očiten, slika pa se je po sprejetju

zakona precej spremenila. Vsi kazalci faktorinških storitev, ki so do sprejetja zakona bili v

porastu, so zdaj občutno padli. Kot navaja Igor Fišer, aktualni predsednik Združenja

faktorinških družb pri Hrvaški gospodarski zbornica in predsednik uprave Raiffeisen factoringa,

se je po podatkih Hanfe221

skupna agregatna bilanca faktoring družb v letu 2015 zmanjšala za

7,4%. Volumen transakcij je padel za 7,1% in dosegel 17,8 milijard kun. Padec je zaznati tudi v

prvem četrtletju leta 2016. V obdobju od začetka veljave Zakona o faktoringu do danes se je

zmanjšalo število faktoring družb, število le-teh se je do konca leta 2014 povzpelo na število 17,

le eno leto po sprejetju zakona pa je njihovo število padlo na 12 in od teh so samo tri družbe

izpolnjevale zahtevane pogoje in pridobile dovoljenje s strani Hanfe. Ostalih devet družb tega

dovoljenja za opravljanje faktorinških poslov nimajo, saj so še vedno v fazi usklajevanja z

Zakonom, Vlada pa jim je že večkrat podaljšala rok za uskladitev.

To je statistični padec za 30%. Na te negativne statistične pokazatelje je najbolj vplivala

prevelika reguliranost tržišča, kar kažejo visoke zahteve zakonodajalca skozi Zakon o

faktoringu in ostale Pravilnike. Zahteve kot so posebne informacijske rešitve, interne revizije,

število članov nadzornega odbora in podobno so postavili visoke finančne ovire za poslovanje

majhnih faktoring družb.222

ZOF poleg tega, da definira vrste faktoringa ter samo pogodbo o faktoringu, se obsežno ukvarja

s poslovanjem ter nadzorom faktoring društev (kar predstavlja tudi večinski del tega Zakona.)

Očitni namen zakonodajalca je v tem da poleg regulacije pogodbenega odnosa v faktoringu

221

HANFA: Hrvatska Agencija za Nadzor Financijskih Usluga 222

Fišer: Razvoj faktoring tržišta v Hrvatskoj zakočila je pretjerana regulacija, Poslovni dnevnik,

28.7.2016

58

regulira in uredi tudi dejavnost in poslovanje specializiranih družb, prav zaradi visokih zneskov

prometa, ki so bili predhodno omenjeni. 223

Cilj vsakega zakona bi moral biti regulirati tržišče tako, da bi pomenil spodbudo za razvoj

določene dejavnosti, tudi faktoringa. Zato menim, da bi to lahko dosegli s spremembami in

dopolnitvami Zakona o faktoringu. Prav tako menim, da bi bilo potrebno regulirati celotno

faktoring tržišče, saj je po oceni Združenja volumen faktoring transakcij, ki je izven nadzora

Hanfe podobne velikosti kot tisti znotraj nje.224

Fišer je pri tem odprl še eno pomembno vprašanje: kdo opravlja drugo polovico faktorinških

poslov? Gre za faktoring ,ki ga neposredno izvajajo banke, ti posli so regulirani z Zakonom o

kreditnih inštitucijah225

in jih ne ureja Zakon o faktoringu. Torej, obstoječa regulacija postavlja

faktoring družbe v neenakopravni položaj v primerjavi z bankami pri izvajanju iste ali podobne

storitve. Še dodatna regulacija bi ta tržni odnos še bolj porušila.226

Po Fišerjevem mnenju so bila mnoga vprašanja, ki so regulirana v Zakonu o faktoringu in s

Pravilniki predhodno že dovolj dobro regulirana in sicer z sledečimi zakoni: Zakon o menici,227

Zakon o računovodstvu,228

Zakon o gospodarskih družbah,229

Zakon o obveznih donosih.230

Po

njegovem mnenju je nova zakonodaja prinesla več nevšečnosti kot pa pozitivnega doprinosa. To

se nanaša tudi na dejstvo, da se mnogi tuji investitorji ne odločajo za vlaganje v Republiki

Hrvaški prav zaradi nestabilnost pravnega in davčnega sistema v državi ter zaradi prepogoste

menjave zakonskih določb in davčnih stopenj.

Pomembno vlogo nosi že omenjena HANFA (Hrvatska agencija za financijske usluge).

Opravlja naloge nadzora nad delom uprave, nadzornega odbora, pregleda letna poročila, izdaja

dovoljenja za opravljanje dejavnosti tako faktoring družbe nasploh kot tudi za posamezne člane

uprave. Hanfa preverja tudi, če so izpolnjeni vsi organizacijski pogoji, strategije, finančno

stabilnost in finančni položaj. Glede na ugotovljeno izreka morebitne nadzorne ukrepe, kot so

priporočila, opomin, odprava zakonitosti in nepravilnosti, posebni nadzorni ukrepi ter najstrožji

odvzem odobritve za delo.

Pri tem se faktoring družbe srečajo s kopico birokratskih zahtev, ki rezultirajo v situacijo, ki je

danes na trgu, ko je le trem faktoring družbam uspelo dobiti potrebno dovoljenje za opravljanje

svoje dejavnosti. Po statističnih podatkih jih ostaja še devet, ki so registrirane kot faktoring

družbe, pa so še vedno v fazi registracije. Vsakokratna hrvaška vlada jim podaljšuje roke za

pridobitev dovoljenj, a po mojem mnenju to ni dolgoročna rešitev. Trg je pokazal, da je

regulacija, ki jo je prinesel Zakon preobširna in preveč zapletena. Namesto, da bi zakon

pripomogel, da bi družbe poslovale bolj transparentno je povzročil, da se zapletajo s

premnogimi birokratskimi zahtevami.

223

Vojković G., Faktoring-novi imenovani ugovor u hrvatskom pravu. strokovni članek

KLASIFIKACIJA 2.3.3. Obvezni odnosi, naknada štete. objavljen na IUS-INFO, 24.12.2014, stran 3. 224

Fišer: Razvoj faktoring tržišta v Hrvatskoj zakočila je pretjerana regulacija, Poslovni dnevnik,

28.7.2016 225

Zakon o kreditnim institucijama, Narodne Novine, št. NN 159/13, 19/15, 102/15,Zagreb. 2015. 226

Poslovni dnevnik, Fišer: Razvoj faktoring tržišta v Hrvatskoj zakočila je pretjerana regulacija,

28.7.2016 227

Zakon o mjenici, Narodne Novine, št. NN 74/94, 92/10, Zagreb.2010. 228

Zakon o računovodstvu, Narodne Novine št. NN 78/15, 134/15. Zagreb.2015. 229

Zakon o trgovačkim društvima, Narodne Novine, št. NN 111/93, 34/99, 121/99, 52/00, 118/03, 107/07,

146/08, 137/09, 125/11, 152/11, 111/12, 68/13, 110/15, Zagreb. 230

Zakon o obveznom odnosima, Narodne Novine št. NN 35/05, 41/08, 125/11, 78/15. Zagreb. 2015.

59

7.1. SMERNICE ZA SLOVENSKI TRG

Na slovenskem trgu regulacije pravzaprav ni. Vsi udeleženci na trgu, tako faktoring družbe kot

njihovi klienti ter vsa zainteresirana javnost bi si želeli, da se trenutna situacija uredi. Med

preučevano tematiko sem zasledila nekaj prednostih, ki jih ureditev ponuja in sicer bi umestitev

faktoring storitev v zakonsko ureditev pomagala tej dejavnosti pridobiti na ugledu ter

kredibilnosti. Z ureditvijo bi lahko postavili minimalne standarde ter dosegali transparentnost

poslovanja faktoring družb. S tem bi potencialne stranke pridobile na zaupanju te dejavnosti ter

prepoznale in izkoriščale prednosti, ki jih faktoring ponuja

Zato menim, da je smiselno posvetiti posebno pozornost k tej dejavnosti in pravni ureditvi

faktoringa Tako bi bilo zagotovo smotrno, da se določi višina temeljnega kapitala, ki bi

zagotavljal, da lahko družba v primeru stečaja ali likvidacije poplača upnike.

Čeprav so prednosti faktoringa vidne predvsem na mikro ravni, pa ima faktoring velik vpliv tudi

na makro ravni oziroma za gospodarstvo kot celoto. Predvsem omogoča izboljševanje

gospodarskih in še posebej uvozno-izvoznih tokov, kar ima za posledico pozitivne spremembe v

plačilni bilanci države in s tem posredno vpliva na gospodarsko rast države.231

Prav tako menim, da bi bilo potrebno ustanoviti v okviru Gospodarske zbornice posebno

faktorinško združenje, ki bi pomagalo tako faktoring družbam kot zainteresirani javnosti priti do

določenih podatkov. Združenje bi izdajalo priporočila, mnenja in smernice za faktoring družbe,

pa tudi za javnost. Znotraj združenja bi si družbe izmenjavale informacije o prometu, o vrstah

faktoringa, o morebitnih prevarah, fiktivnih računih, ki se pojavljajo na trgu in podobno.

Velikega pomena bi predstavljala izobraževalna funkcija takega združenja, saj bi hkrati poučila

splošno javnost o prednostih in slabostih faktoringa.

Čeprav v tej dejavnosti ne govorimo o javnem interesu, je glede stanje na trgu, ko nastajajo

nova podjetja, ki ponujajo storitev faktorniga, pomembno, da se zaščiti klienta, predvsem s

transparentnostjo dela faktoring družb, pa tudi z uvedbo nadzora in poročanja o delu. Glede

nadzora nad delom faktorinških podjetij, oziroma glede poročanja o delu se sicer strinjam s

hrvaškim zakonodajalcem, da je potrebna ureditev, a vendar po mojem mnenju ne v takšni meri

kot so ga uvedli na hrvaškem. Menim, da bi nadzor nad poslovanjem lahko vršil državni organ,

kateremu bi se na letni ravni poročalo o vrstah in številu faktorinškega prometa, pa tudi o

finančnem položaju faktorinšnih družb. Le-tem bi se predpisala minimalna kapitalska

ustreznost, ki bi zagotavljala določeno varnost poslovanja.

Hrvaški zakonodajalec je pri svojem urejanju globoko posegel tudi na področje notranje

strukture faktoring družb. Ta del regulative po mojem mnenju ni potreben, le to naj bo

prepuščeno avtonomnem odločanju faktoring družb. Ena izmed možnih rešitev, ki bi jih lahko

uredili ter ne bi preveč posegali v avtonomijo družbe, je licenciranje s strani države faktoring

družb. Na takšen način bi lahko izvajali neposredni nadzor nad delovanjem družbe.Zagotovili

bi transparetnost delovanja faktoring družbe, spremljali bi tekoče poslovanje, uredili bi redno

poročanje ter zagotovili kapitalsko ustreznost družbe.

231

Šuštar Bojan.: Faktoring in odkup terjatev, Svetovalec-priloga Gospodarski Vestnik, številka 25.

letnik. Gospodarski Vestnik d.d..junij1999, stran 75.

60

8. SKLEP IN ZAKLJUČEK

Faktoring je pogodba v razvoju. Posledica navedenega je oblikovanje različnih pogodb o

faktoringu, ki so nastale kot posledica okoliščin, ki so se jim faktorji pri opravljanju svoje

dejavnosti morali prilagajati. Od svojega začetka je pogodba o faktoringu doživela takšno

preobrazbo, da se je po vsebini in funkcijah precej oddaljila od prvotnega faktoringa.232

Po Jus-ovem mnenju tudi ni potrebe, da bi se finančno storitev faktoringa in te dejavnosti,

kolikor jih ne izvajajo banke in druge kreditne institucije, za faktorinške družbe predpisovali

kakšni posebni zahtevni standardi varnega poslovanja, ki bi lahko oteževali in dražili ponudbo

teh storitev. Pri tej industriji ne gre namreč ne gre za to, da bi imela narodno gospodarstvo enak

pomen kot banke za stabilnost finančnega in gospodarskega sistema. Tudi zaščita gospodarske

varnosti klientov za podobno regulativo, kot na primer velja za banke ali zavarovalnice, ne bi bil

ravno dober argument za uvedbo podobnih standardov varnega poslovanja tudi za faktorinške

družbe; le-teh namreč praviloma s posli faktoringa nimajo potencialnih obveznosti do klientov,

saj faktorji refinancirajo poslovanje svojih klientov s predujmi ali odkupi terjatev pred njihovo

dospelostjo.233

Prestroga regulativa omejuje razvoj konkurenčnosti na trgu. Konkurenca sili v razvoj novih

produktov, novih idej, promoviranje produktov ter k nižjim cenam na trgu.

Osredotočimo se na tezi podani v uvodu. Prva teza se bila, da je pravna ureditev faktoringa v

Sloveniji neurejena in neučinkovita, ter da ne zagotavlja minimalnih standardov faktoring

industrije.

Glede na to, da zakonodajne ureditve v Sloveniji praktično ni, trg pa hitro raste, na njem je vse

več novih podjetij, ki imajo lahko neustrezno kapitalsko zaledje, kar za kliente zelo povečuje

tveganje poslovanja, je uvedba minimalnih standardov nujna. Da bi se lahko faktorinška

industrija kvalitetno razvila in nudila varno poslovanje za vse udeležence, je potrebno izvesti

določeno regulacijo. Ta naj bo primerna, ne preveč restriktivna, da bo še omogočala razvoj in

rast dejavnosti.

Naj na tem mestu še enkrat omenim potrebo po ustanovitvi faktorinškega združenja z močno

izobraževalno funkcijo. V njem bi prišlo do izmenjave podatkov o prometu, vrstah faktoringa, o

vseh pasteh, ki lahko zadenejo tako faktorja kot tudi klienta. Ob tem bi združenje javno

predstavilo slabosti in prednosti tega finančnega inštrumenta vsem, ki bi jih to zanimalo.

Predvsem bi se o tem poučile družbe, ki imajo o tem premalo ali netočne informacije.

Potreben bi bil tudi določen nadzor nad delom faktoring družb. Le ta bi se izvedel preko

poročanja družb za to ustanovljenemu državnemu organu. Poročalo bi se o kapitalski ustreznosti

družb, pa tudi o samem faktorinškem prometu, vrstah in številu opravljenih poslov. Eden od

minimalnih standardov, ki bi moral biti izpolnjen je tudi določitev minimalnega temeljnega

kapitala družbe, ki bi zagotavljal določeno varnost poslovanja s faktoring družbo. Kar zadeva

notranjo organizacijsko strukturo, pa menim, da naj ostane v domeni družbe.

232

Jerman Boris, Pogodba o factoringu, Podjetje in delo, številka 3-4, GV Revije d.o.o., junij 2003,stran

506. 233

Miran Jus, Kreditno zavarovanje in faktoring-instrumenta integralnega upravljanja z riziki, Podjetje in

delo, številka 6-7, GV Založba d.o.o., oktober 2015, stran, 1397-1409.

61

O drugi tezi, da Zakon o faktoringu na Hrvaškem omejuje konkurenčnost pa menim sledeče.

Glede na hiter razvoj in mnoge nove igralce na trgu je bila poteza hrvaškega zakonodajalca, da

pravno regulira trg, razumljiva. Pa vendar je praksa pokazala, da je bila žal tudi preobsežna in

preveč restriktivna. Namesto, da bi ob hkratni ureditvi tudi pripomogla k rasti faktoringa na

hrvaškem, se je zgodilo to, da so vsi kazalci padli. Manj prometa, manj faktorinških družb, manj

dobička. Hkrati pa mnogi tudi predsednik faktoring združenja na hrvaškem, opozarja na to, da je

bila zakonodaja pravzaprav pisana na kožo velikim igralcem, to je bankam. Na to kaže tudi

podatek, da so trenutno le tri podjetja, ki so pridobila predpisana dovoljenja za delo in vsa so iz

bančnih vrst. Ostalih devet, ki so registrirana kot faktoring družbe, a nimajo še dovoljenj pa so

še vedno v postopku licenciranja. Vlada jim je že večkrat podaljšala rok za pridobitev

dovoljena. Glede teh vprašanjv faktorinškem društvu opozarjajo vlado in jo pozivajo naj sprosti

regulativo in omogoči nemoteno poslovanje družb.

Na podlagi statističnih podatkov sem ugotovila sledeče; kazalci kažejo, da je tako število

faktoring družb kot celoten faktorinški promet padel, iz česar sklepamo, da je zakonska

ureditev na hrvaškem negativno vplivala na konkurenčnost na trgu. Vendar je minilo od

sprejetja zakona še premalo časa, da bi lahko to trdili z gotovostjo. Družbe imajo namreč

enoletni rok za pridobitev vseh dovoljenj, ta rok pa jim je Vlada še podaljšala. Vse je torej

odvisno od hrvaških državnih organov, ali bodo prisluhnili opozorilom faktorinškega trga, ki ga

predstavlja faktorinško združenje in spremenili restriktivno zakonodajo.

62

LITERATURA Bizjak Z., Financiranje izvoza in uvoza s sistemom faktoring in forfaiting, magistersko

delo, EF, Ljubljana, 1995.

Cigoj S., Teorija obligacij- Splošni del obligacijskega prava, ČZ Uradni list SRS,

Ljubljana, 1989.

Dušanka A., Ekonomski in pravni vidiki faktoringa ter nekatere posebnosti

računovodskega in davčnega obravnavanja faktoringa, mag. delo, Maribor, 2011.

Falatov M., Odkup terjatev kot način financiranja komitentov banke, magistrsko delo,

Ljubljana, 2001.

Fišer: Razvoj faktoring tržišta v Hrvatskoj zakočila je pretjerana regulacija, Poslovni

dnevnik, 28.7.2016.

Gerželj Beti: Faktoring in prevare v faktoringu, mag. delo, EF, Ljubljana, junij 2013.

Gorenc V., Factoring - autonomnog privrednog prava, doktorska disertacija na PF v

Ljubljani, 1981.

Grilc P., Moderni tipi pogodb avtonomnega gospodarskega prava, Gospodarski vestnik,

Ljubljana, 1989

Jerman Boris, Pogodba o factoringu, Podjetje in delo, številka 3-4, GV Revije d.o.o.,

junij 2003.

Juhart M., Cesija- pogodbeni odstop terjatev, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1996.

Jus M., Faktoring, Mednarodno poslovno pravo, 17 (196), Ljubljana, 2005.

Jus M., Kreditno zavarovanje in faktoring- instrumenta integralnega upravljanja z riziki,

Podjetje in delo, št. 6, Ljubljana 2005.

Jus, M. Kreditno zavarovanje in faktoring-instrumenta integralnega upravljanja z riziki,

Podjetje in delo, številka 6-7, GV Založba d.o.o., oktober 2015.

Kandrič Emil:Faktoring z gospodarskopravnega vidika, mag. delo, Ekonomska

fakulteta, Ljubljana, 2000.

Korbun N., Problematika faktoringa Slovenije z vstopom v Evropsko unijo, diplomsko

delo, Maribor, 2004

Nikolić R. Faktoring, instrument za finančno likvidnost, Gospodarski vestnik,

Ljubljana, 1995.

Perica Fran: Utjecaj ekonomske krize na razvoj faktoringa u Republici Hrvatskoj,

završni rad, Zagreb.2015.

Prašnikar, Analiza plačilnih navad in plačilne discipline v Sloveniji, EF, Raziskovalni

center, Ljubljana, 2002.

63

Salinger R.F., Factoring-The Law and Practice of Invoice Finance, Sweet and Maxwell

Ltd., 3rd edition, London, 1999.

Tratnik M., Odstop terjatve v zavarovanje, Podjetje in delo, št. 3, Ljubljana, 2002.

Vojković G., Faktoring-novi imenovani ugovor u hrvatskom pravu. strokovni članek

KLASIFIKACIJA 2.3.3. Obvezni odnosi, naknada štete. objavljen na IUS-INFO, dne

24.12.2014.

Vrančur R., Pogodba o factoringu, Pravna praksa. št. 16, 2000.

Vrenčur R., Moderne oblike zavarovanja plačil, GV Založba, 2005.

Vrenčur Renato, Duši Ašič: Pravni in ekonomski vidiki faktoringa, Revizor Ljubljana,

letnik 6/11.

VIRI EUF: http://euf.eu.com/

FCI+IFG: https://fci.nl/en/home

Hanfa, http://www.hanfa.hr/HR/nav/256/naslovni-tekst---leasing-i-factoring.html

HGK (2012). Osnovano Udruženje faktoring društava u HGK. Zagreb: Hrvatska

gospodarska komora [online]. Dostupno na http://www.hgk.hr/sektor-centar/sektor-

bankarstvo/osnovano-udruzenje-faktoring-drustava-hgk-2

Mišljenja, Smernice, Pravilniki, http://www.hanfa.hr/HR/nav/308/zakon-o-

faktoringu.html

Obligacijski zakonik/OZ/ (Ur.l. RS, št 83/2001 s spremembami in dopolnitvami)

prezentacija Faktoring – važan instrument unapređivanja likvidnosti malog i srednjeg

poduzetništva, dostopno na http://www.hgk.hr/djelatnost/gosp_financije/vaznost-

faktoringa-za-unapredenje-likvidnosti-malog-i-srednjeg-poduzetnistva

Stvarnopravni zakonik/ SPZ/ ( Ur.l. RS, št,87/2002 s spremembami in dopolnitvami)

Udruženje faktoring društava, http://www.hgk.hr/category/udruzenja/udruzenje-

faktoring-drustava

UNICITRAL, Konvencija o odstopu terjatev (cesiji) v mednarodni trgovini.

http://www.uncitral.org/uncitral/en/uncitral_texts/security/001Convention_receivables.h

tml

UNIDROIT,Konvencija o mednarodnem faktoringu.

http://www.unidroit.org/instruments/factoring

Zakon o Bančništvu/Zban-2/ (Ur.l. RS, št. 25/15 in 44/16, s spremembami in

dopolnitvami)

Zakon o faktoringu, http://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2014_07_94_1883.html

http://euf.eu.com/

https://fci.nl/en/home

http://www.hanfa.hr/HR/nav/256/naslovni-tekst---leasing-i-factoring.html



http://www.hanfa.hr/HR/nav/308/zakon-o-faktoringu.html

http://www.hanfa.hr/HR/nav/308/zakon-o-faktoringu.html



http://www.hgk.hr/category/udruzenja/udruzenje-faktoring-drustava

http://www.hgk.hr/category/udruzenja/udruzenje-faktoring-drustava

http://www.uncitral.org/uncitral/en/uncitral_texts/security/2001Convention_receivables.html

http://www.uncitral.org/uncitral/en/uncitral_texts/security/2001Convention_receivables.html

http://www.unidroit.org/instruments/factoring

http://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2014_07_94_1883.html

univerza v mariboru pravna fakulteta - core.ac.uk · factoring is not regulated as a tool for short...

Documents