uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti€¦ · on the question, since when the...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

ALEŠ GANTAR

KOPER 2015

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Univerzitetni študijski program

prve stopnje Razredni pouk

Diplomsko delo

UPORABA SODOBNIH TEHNOLOGIJ PRI POUKU GLASBENE UMETNOSTI

Aleš Gantar

Koper 2015

Mentor: doc. dr. Ivan Lešnik

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisani Aleš Gantar, študent univerzitetnega študijskega programa prve stopnje

Razredni pouk,

izjavljam,

da je diplomsko delo z naslovom Uporaba sodobne tehnologije pri pouku

Glasbene umetnosti

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršil pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

_____________________

V Kopru, dne

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju, doc. dr. Ivanu Lešniku za strokovno pomoč, kritične

komentarje in dobrodošle nasvete pri pisanju diplomskega dela.

Hvala tudi prijateljicama, Mateji Luzar in Petri Krmelj, za podporo in spodbujanje.

Posebno zahvalo pa posvečam družini, ki me je ves čas študija spodbujala, stala

ob strani in z njihovo finančno pomočjo ter moralno podporo pomagala pri doseganju

ciljev.

Hvala, brez vas mi ne bi uspelo.

POVZETEK

Diplomsko delo obravnava uporabo sodobne tehnologije pri pouku glasbene

umetnosti. Ker vzgojno-izobraževalno delo oziroma delo učitelja vsakodnevno zahteva

sprotne priprave na pouk, izdelavo didaktičnega materiala in še veliko drugih dodatnih

dejavnosti, so računalnik in drugi elementi sodobne tehnologije pri pouku glasbene

umetnosti olajšali delo in prepolovili čas dela učitelja že nekaj časa nazaj. Cilj

diplomske naloge je s pomočjo anketnega vprašalnika in analize literature ugotoviti, ali

učitelji uporabljajo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (v nadaljevanju IKT) in

kako pogosto.

V teoretičnem delu smo v prvem delu predstavili definicijo glasbene umetnosti.

Osredotočili smo se na njene vplive na otroke ter proučili kako je glasbena vzgoja

vpeta v različna izobraževalna obdobja. V drugem delu teorije smo definirali pojem IKT,

saj se še ne uporablja dolgo in ga marsikdo ne razume. V nadaljevanju nas je

zanimalo, kdaj se je v Sloveniji sodobna tehnologija pojavila v izobraževanju in kako je

prisotna pri urah glasbene vzgoje. Predstavili smo tudi o prednosti in slabosti IKT-ja v

vzgojno izobraževalnem procesu.

V empiričnem delu smo anketirali učitelje glasbene umetnosti in jih povprašali po

izkušnjah z uporabo IKT-ja pri pouku glasbene umetnosti.

Ugotavljamo, da so učitelji seznanjeni z izrazom informacijska tehnologija, delo z

multimediji jim ni tuje, kar je po pričakovanjih, saj se s tehnologijo srečujejo

vsakodnevno. Učitelji pa kljub poplavi sodobne tehnologije pri učenju novih pesmi še

vedno uporabljajo klasična glasbila in lasten glas.

Ključne besede: sodobna tehnologija, IKT, glasbena umetnost, multimediji, učni

načrt

ABSTRACT

THE USE OF MODERN TECHNOLOGIES AT THE LESSONS OF MUSIC

Use of modern technology at the lesson of music diploma discusses the use of

modern technology at the lesson of music. Since educational work or the job of a

teacher daily require preparation for lessons, preparation of didactic material and many

other additional activities, computer and other elements of modern technology have

made the job of a teacher easier and have halved the time needed to prepare for a

lesson already some time ago. The purpose of the diploma is by means of

questionnaires and the analyses of literature to determine, whether teachers use the

information and communication technology (ICT) and how often they use it.

The theoretical part first describes music. It is focused on the effects that music

has on children, and on the involvement of music in different periods of a child’s

education. The second part introduces the definition of ICT, as the term has not been

used long and many a person does not understand it. In the following, it was focused

on the question, since when the modern technology is present in education in Slovenia

and how it is used at the lesson of music. Also the advantages and disadvantages of

ICT in education are described in that part. The empirical part presents the interviews

with the teachers of music. The questionnaire was focused on the experiences of ICT

in the classroom.

The results showed that the teachers are familiar with the term ICT. They are used

to work with multimedia, which was expected as they use it on daily basis. Although

teachers, despite the extensive use of modern technology in the classroom, still teach

new songs with the help of classical musical instruments and singing.

Key words: modern technology, ICT, music, art, multimedia, curriculum

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ........................................................................................................................ 1

2 TEORETIČNI DEL ..................................................................................................... 2

2.1. Glasba ............................................................................................................... 2

2.1.1 Glasba in vplivi na otroka ............................................................................. 2

2.1.2 Glasba in izobraževanje. .............................................................................. 4

2.1.2.1 Glasba v vrtcu ....................................................................................... 5

2.1.2.2 Glasba v šoli .......................................................................................... 6

2.2 Informacijska in komunikacijska tehnologija – IKT .............................................. 7

2.2.1 Uvajanje IKT v šole v Sloveniji ...................................................................... 8

2.2.2. Prednosti in slabosti IKT pri izobraževanju .................................................. 9

2.2.3 IKT pri urah glasbene umetnosti ..................................................................10

2.2.3.1 IKT v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ......................................10

2.2.3.2 IKT v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. ...................................11

2.2.3.3 IKT v tretjem vzgojno izobraževalnem obdobju .....................................11

2.2.4 Dobra praksa ...............................................................................................12

3 EMPIRIČNI DEL .......................................................................................................17

3.1 Problem, namen in cilji .......................................................................................17

3.2 Raziskovalne hipoteze in raziskovalna vprašanja ..............................................17

3.2.1 Raziskovalne hipoteze .................................................................................17

3.2.2 Raziskovalna vprašanja ...............................................................................18

3.3 Metodologija ......................................................................................................18

3.4. Rezultati in razprava. ........................................................................................18

3.4.1 Rezultati ......................................................................................................18

3.4.2 Interpretacija ...............................................................................................28

4 SKLEPNE UGOTOVITVE ........................................................................................31

5 VIRI IN LITERATURA ..............................................................................................32

6 PRILOGE ................................................................................................................ 34

1. Anketni vprašalnik: Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku Glasbene umetnosti 34

2. Povezave uporabljene v učni pripravi .................................................................. 37

3. PPT predstavitev uporabljena v učni pripravi ...................................................... 37

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Poznavanje izraza informacijsko-komunikacijska tehnologija .......................... 19

Graf 2: Možnost izobraževanja o uporabi IKT pri pouku ............................................. 20

Graf 3: Udeležba izobraževanja, če bi bilo le to ponujeno na šoli anketiranca ............ 20

Graf 4: Uporaba sodobne tehnologije pri pouku Glasbene umetnosti. ........................ 21

Graf 5: Pogostost uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije pri pouku Glasbene umetnosti ................................................................................................... 22

Graf 6: Motivacija učencev ob uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije ....... 24

Graf 7: Ali je informacijsko-komunikacijska tehnologija olajšala delo učiteljem? ......... 24

Graf 8: Uporaba IKT je vzrok uspešnega dela v razredu. ........................................... 25

Graf 9: Glasbena pismenost učiteljev je na ustreznem nivoju ..................................... 25

Graf 10: Poučevanje predmetov na pedagoških fakultetah je brezpredmetno. ........... 26

Graf 11: Osnovne šole imajo ustrezno sodobno opremo za nemoteno poučevanje glasbene umetnosti. ................................................................................................... 27

Graf 12: Pogostost uporabe glasbil pri učenju novih pesmi ........................................ 27

Graf 13: ocenjevanje lastne glasbene pismenosti ....................................................... 28

KAZALO TABEL

Tabela 1: Učna priprava in potek učne ure ................................................................. 13

Tabela 2: Delovna doba anketiranih učiteljev ............................................................. 18

Tabela 3: Razlogi neuporabe IKT pri predmetu Glasbena umetnost. .......................... 21

Tabela 4 Uporaba različnih elementov sodobne tehnologije pri pouku glasbene umetnosti.................................................................................................................... 22

Tabela 5: Ali pogrešate katerega izmed naštetih elementov sodobne tehnologije, za uspešno delo pri pouku Glasbene umetnosti? ............................................................ 23

Tabela 6: Korelacija med samooceno glasbene pismenosti in pogostostjo uporabe inštrumentov pri učenju novih pesmi. .......................................................................... 29

Tabela 7: Hi-kvadrat test odvisnosti med spremenljivkama ........................................ 29

Gantar, Aleš (2015): Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti.

Diplomsko delo. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Glasba ima velik pomen v življenju človeka. Že Platon je zapisal, da je glasba

najmočnejši instrument, kjer si ritem in melodija utirata pot v notranje dele duše

(Denac, 2002).

Glasbeno ustvarjanje se je začelo že v pradavnini, ko je pračlovek udarjal s trdimi

predmeti ob različne stvari in tako izvajal zvoke, s katerimi je poskušal komunicirati z

duhovnim svetom in priklicati naravne pojave, kot so dež, sonce, veter idr. Pozneje so

začeli izdelovati tudi prva glasbila, na katere so igrali, ko so sedeli ob ognjih, hodili na

lovske izlete in ob različnih slovesnostih, kot je bilo rojstvo ali smrt pripadnika ljudstva

(Mihelač, 2009).

Glasba se je skozi stoletja razvijala in oblikovala. Vsako zgodovinsko obdobje se

ponaša z različnimi značilnimi glasbenimi vzorci, o katerih se učijo v osnovnih šolah.

Do leta 1877 je bilo glasbo možno slišati samo v živo ob uporabi inštrumenta in/ali

petja. Izumitelj Thomas Alva Edison je v letu 1877 izumil fonograf, napravo za

snemanje zvoka, ki predstavlja začetek nosilcev zvočnega zapisa. V začetku 20.

stoletja je luč ugledala prva gramofonska plošča, malo več kot 20 let pozneje je začel v

Nemčiji oddajati prvi radio v Evropi, kmalu se je pojavila še televizija (Stevanović,

2008). Če je bilo 100 let nazaj glasbo slišati samo ob obisku koncerta ali drugih

umetniških nastopov, se je v kratkem času preselila v vsak dom, selitev pa ji je

omogočil hiter razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije.

Informacijsko-komunikacijska tehnologija (v nadaljevanju IKT) je prinesla novosti

na mnogih področjih, med drugim tudi v osnovnih šolah in pri pouku glasbene

umetnosti. Radio, televizija, interaktivna tabla, glasbeni predvajalnik ter računalnik so

danes že v vsaki glasbeni učilnici in olajšujejo delo učiteljem, tako pri načrtovanju, kot

pri izvajanju pouka.

V diplomskem delu nas zanima definicija informacijsko-komunikacijske tehnologije,

kakšne so prednosti in slabosti, kdaj se je začela vpeljevati v osnovne šole in v pouk

glasbene umetnosti. V empiričnemu delu pa smo raziskali odnos učiteljev do IKT, kako

oni dojemajo tehnologijo ter jih povprašali o njihovi glasbeni pismenosti.



2

2 TEORETIČNI DEL

2.1. Glasbena umetnost

Johann Woolfgang von Goethe je na vprašanje kaj je glasba, odgovoril: »V glasbi

delujejo skrite sile v najvišjem smislu, sega namreč tako visoko, da je razum ne more

obseči in iz nje prihaja učinek, ki vse obvladuje, a ga nihče ne zna razložiti«

(Wikipedia).

»Glasbo je mogoče poimenovati kot »neubesedljive zvočne igre. Neubesedljive so

te igre zato, ker niso le nosilke neverbalne komunikacije, temveč delujejo kot medij, ki

prenaša tista sporočila, ki jih ni možno prevesti v jezik, zvočne so seveda zato, ker je le

ena igra nezvočna: tišina (ki pa ni, razen v naši idealni prestavi, medtem ko zvok vedno

je). Igre pa so zato, ker je igra tisto, kar glasba počne in se z glasbo dogaja. Ljudje

sodelujejo v njeni igri, kot akterji in kot objekt. Igra je samo temelj glasbe, ker je njena

bitnost dvojna: performativna in participativna« (Muršič 2000, v Lenko, 2009, str 9).

Mihelačeva je v svojem učnem gradivu glasbo opisala kot sestavljeno celoto nekih

vzorcev, ki imajo določene lastnosti, kot so glasnost, trajanje in višina. Ti vzorci naj bi

učinkovali na čustva poslušalca in ga spravila v različna stanja, kot je npr. ugodje ali

kratkočasje. Posamezniki doživljajo glasbo različno in ni merila, ki bi definiral, kaj je

glasba in kaj ni (Mihelač, 2009).

Urejen sklop vzorcev zvoka tvori glasbo. Ali nam bo ta glasba všeč ali ne, je

odvisno od posameznika in njegovega doživljanja le-te. Kar je za nekoga neznosen

hrup je lahko za nekoga smiselna celota. Šturm označi glasbo za terapijo duše, saj,

tako pravi Šturm, lahko človeka, ki nima nobenega znanja o glasbi, notranje pomiri in

uravnovesi (Šturm, 1935).

2.1.1 Glasbena umetnost in vplivi na otroka

Rezultati raziskav so pokazali, da glasba pozitivno vpliva že na razvoj otroka v

prenatalnem obdobju, saj so dokazali, da se plod odziva na zvočne signale, kot so

petje, inštrumentalna glasba in različni zvoki. Novorojenčki, ki so sodelovali v

eksperimentalni skupini pa so se v kasnejšem obdobju bolje izkazali na področju



3

orientacije in habituacije (Horvat, 2012). V tem obdobju lahko z glasbo nižamo raven

čustvenega stresa in nadgrajujemo otrokov motorični razvoj (Rupnik, 2011).

Prav tako ima glasba v otrokovem razvoju večji pomen, kot samo poslušanje in

ustvarjanje. Denačeva je razdelila vzgojo glasbe na več področij:

· Estetska vzgoja, kjer z glasbenimi dejavnostmi razvijamo sposobnosti

zaznave, doživetja, ustvarjanja in vrednotenja razsežnosti glasbe ter

razvijamo estetski čut in okus.

· Moralna vzgoja, ko glasba oblikuje otroški kolektiv in sposobnost delovanja

v skupini (pevski zbor), oblikuje karakterne lastnosti otroka (natančnost,

samostojnost…).

· Telesna vzgoja, kjer glasba vpliva na značaj, hitrost in natančnost gibanja,

pravilno držo telesa in psihofizično koordinacijo.

· Intelektualna vzgoja, glasbene dejavnosti vplivajo na razvoj slišne

občutljivosti, usmerjene pozornosti, pomnjenja, mišljenja, ustvarjalne

domišljije (Denac, 2002).

Glasba lahko pomaga otroku razviti inteligentnost, ustvarjalnost in celostno

osebnost, kar pomeni, da lahko primerna glasba niža otrokov nivo agresije in nasilja.

Senzibilno razmišljanje o družbi in okolju se močneje razvije, kar je posledica vpliva

igranja v različnih zasedbah, čigar sodelovalno okolje v skupini pripomore tudi k

razvoju čustvene normalizacije (Emeršič, 2009).

Pozitivne vplive glasbe pri predšolskih otrocih pa so dokazali Božič, Habe in

Jerman, ki so raziskovali kako glasba vpliva na govorni oz. jezikovni razvoj. Dokazali

so povezavo med glasbenimi sposobnostmi in fonološkim zavedanjem, med drugim so

še zapisali » Če ima otrok pogost stik s kvalitetno glasbo, če mu starši lahko že zgodaj

omogočijo izobraževanje in če znajo elemente glasbe vplesti v vsakdanje življenje se

bodo njegove glasbene sposobnosti bolje razvile… Bolje razvite sposobnosti in

spretnosti na enem področju pa navadno ugodno vplivajo tudi na ostala področja«

(Božič, Habe, Jerman, 2007, str 50).

Glasbo lahko uporabimo v različne namene. Dokazano je, da poslušanje glasbe pri

poslušalcu izvablja čustva in se v telesu sprošča hormon dopamin, ki je eden izmed



4

odgovornih za človeško veselje. Rupnikova je v svojem diplomskem delu izpostavila

različne uporabe glasbe, oz. njenih elementov, kot so petje, ritmične aktivnosti,

poslušanje glasbe in igranje inštrumentov v terapiji govorno-jezikovnih komunikacijskih

motenj. Njene raziskave dokazujejo, da petje prinaša najboljše rezultate pri glasovnih

motnjah, artikulacijskih motnjah, jecljanju idr., kjer pripomore k respiratorni aktivnosti,

krepitvi mišic in sproščanju govornega sistema in celotnega telesa. Dejavnosti, ki

vsebujejo ritmične aktivnosti, so se najbolj izkazale pri disleksijah, fonoloških motnjah,

motnjah avtističnega spektra idr. Aktivnosti poslušanja glasbe uporabljamo pri

podobnih motnjah kot ritmične aktivnosti. Igranje na glasbene inštrumente pa je

pokazalo največji napredek pri osebah z zakasnelim govornim razvojem in z motnjami

avtističnega spektra (Rupnik, 2011).

2.1.2 Glasba in izobraževanje

Že Platon je v antični Grčiji zagovarjal, da mora izobraževanje potekati do 20. leta

iz predmetov matematike, poetike, gimnastike in glasbe, ki je že takrat veljala za

znanost (Emeršič, 2009). Prav tako je Platon avtor misli: »Poučevanje glasbe je

najmočnejši instrument, kjer si ritem in melodija utirata pot v notranje dele duše.«

(Denac, 2002, str. 11).

Denačeva pravi, da so leta pred vstopom v šolo in prva leta osnovne šole

najpomembnejša pri razvoju glasbenih sposobnosti. Tako, kot za razvoj otroka, so tudi

za razvoj glasbenih sposobnosti potrebni dedne lastnosti, okolje in lastna

samoiniciativa. Pogoj, da se dispozicija razvije v pravo glasbeno sposobnost je

otrokova aktivnost. Otrokova aktivnost pa ne bo prišla do izraza, če otrok ne bo doživel

pozitivne spodbude iz okolja, tako družine, kot družbenega okolja (Denac, 2002).

Sposobnost otrok v predšolskem obdobju opisuje Gardner, ko je opisal nigerijsko

pleme, katerega ženske prisostvujejo skupinskim plesom in petjem z nekaj meseci

starimi otroki. Ti otroci so pri petih letih sposobni zapeti veliko število pesmi, igrati na

različne vrste tolkal in izvajati zapletene ljudske plese (Denac, 2002, po Gardner 1993).



5

2.1.2.1 Glasba v vrtcu

Glasbene dejavnosti otrok v vrtcu od 1. do 3. leta:

Otrok

· s petjem, igranjem, poslušanjem in z izmišljanjem glasbe, glasbo doživlja,

poustvarja, ustvarja, se z njo izraža in komunicira;

· ritmično izreka enostavne ljudske in otroške izštevanke in šaljivke;

· petje in ritmični izrek spremlja z glasbili ali gibanjem;

· posluša, posnema in razlikuje zvoke iz narave in okolja;

· posluša in posnema izvedbe znanih del glasbene literature;

· poje otroške, ljudske in umetne pesmi v obsegu svojega glasu;

· izvaja ritmične vzorce s ploskanjem, topotanjem, tleskanjem, udarjanjem

ipd. in igranjem na mala glasbila;

· spontano si izmišlja ritmično melodične vzorce

· doživlja in opazuje igranje in petje odraslega in starejših otrok;

· posluša glasbene pravljice in v njih sodeluje (Kurikulum za vrtce, 1999).

Glasbene dejavnosti otrok v vrtcu od 3. do 6. leta

Dejavnosti, ki jih počnejo v vrtcu starejši otroci na glasbenem področju, so enake

kot pri mlajših otrocih, dodane pa so:

Otrok

· sodeluje pri glasbeno didaktičnih igrah;

· si izmišlja, improvizira krajše ali daljše glasbene motive, melodije, pesmi;

· sodeluje in samostojno izbira med izbranim gradivom glasbene primere za

izvajanje in poslušanje, tudi med različnimi zvrstmi;

· prepoznava, razlikuje, razvršča glasbene primere (rajalna glasba,

praznična glasba, uspavanke, instrumentalna glasba, umirjena itn.);

· posluša, izbira, si zamišlja, izvaja zvočno in glasbeno opremo za glasbene

pravljice, plesne in dramske predstave in video (prav tam).



6

2.1.2.2 Glasba v šoli

»Glasbena vzgoja ponuja učencu temeljne izkušnje za atraktivno in selektivno

poslušanje glasbe v medijih in na prireditvah. Z interakcijo izvajanja in ustvarjanja

spodbuja sodelovanje v pevskih zborih, drugih glasbenih skupinah in dejavnostih ter

motivira za vse življenjsko izobraževanje« (Štrukelj, 2011, str 1).

V učnem načrtu je v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju glasbi namenjeno 70

ur, v drugem 52,5 ur (4. in 5. razred) oz. 35 ur (6. razred), v tretjem obdobju imajo v 7.

in 8. razredu po 35 ur, v 9. razredu pa se število ur zmanjša na 32 (prav tam). Razlike v

številu ur glasbene umetnosti po razredih, gre pripisati dodatnemu številu predmetov, ki

jih učenci z začetkom vsakega šolskega leta dodajo na svoje urnike. Denačeva pa

zapisuje, da učinek prenosa glasbene vzgoje na kognitivni razvoj večji, pri mlajših

otrocih oz. so vplivi glasbene vzgoje na starejše otroke manj merljivi (Denac, 2002).

Na razredni stopnji se, tako kot v vrtcu, učenci srečujejo z različnimi glasbenimi

dejavnostmi, ki so načrtovana za tri različna področja: izvajanje, ustvarjanje in

poslušanje. Namen glasbene vzgoje v celotnem osnovnošolskem izobraževanju je

strjen v splošne cilje, ki so:

- spodbujanje doživljanja in izražanja glasbe z glasbenimi dejavnostmi ter drugih

izraznih sredstev,

- vzbujanje radovednosti ter razvijanje interesa in aktivnega odnosa do glasbe,

- sodelovanje v različnih oblikah glasbenega udejstvovanja,

- oblikovanje pozitivnega odnosa do nacionalne in svetovne glasbene dediščine,

razvijanje občutljivosti in strpnosti do različninh kultur ter tistih, ki to glasbo tudi

izvajajo,

- poznavanje glasbene literature, ustvarjalcev in poustvarjalcev ter zakonitosti

glasbenega jezika, razvijanje kritične presoje in vrednotenje glasbe,

spodbujanje estetskega razvoja z dejavnostmi glasbenega izvajanja, poslušanja

in ustvarjanja,

- razvijanje glasbenih sposobnosti in spretnosti z aktivnimi oblikami in metodami

dela,

- razvijanje sporazumevanja in komuniciranja v glasbenem jeziku,



7

- gibalno-rajalno, plesno, likovno in besedno izražanje glasbenih doživetij in

predstav,

- povezovanje glasbe z drugimi umetnostmi in z različnimi predmetnimi področji,

- usmerjanje v ustvarjalno uporabo glasbenega znanja v šolskem in

zunajšolskem udejstvovanju,

- ozaveščanje pomena glasbenega delovanja in razvoja z vidika trajnostnega

razvoja,

- razvijanje smiselne in kritične uporabe sodobne tehnologije,

- spoznavanje učinka in uporabnost glasbenih dejavnosti kot sprostitvenih tehnik

za telo in duha,

- razvijanje čustvene inteligence kot temeljnega pogoja za učenje ter čustveno-

socialno zrelost otrok (Strukelj, 2011, str. 5).

2.2 Informacijska in komunikacijska tehnologija – IKT

IKT je krovni termin, pod katerega spadajo vse komunikacijske naprave ali

aplikacije, ki vključujejo radio, televizijo, mobilni telefon, računalnik, mrežno

programsko opremo (angl. software) in strojno opremo (angl. hardware), satelitske

sisteme itd., kot tudi različne storitve in aplikacije, povezane z njimi, kot so

videokonference in učenje na daljavo (Hvalič Touzery, 2010).

Poleg izraza informacijsko – komunikacijska tehnologija, poznamo tudi druge, ki

naj bi bili po pomenu enaki oziroma bolj znani: sodobna tehnologija, izobraževalna

tehnologija, učni mediji, multimedija… Gerlič multimedijo opiše kot množico formatov

za predstavitev informacij v obliki teksta, stabilne ali animirane grafike, segmentov,

videa in avdia (Gerlič, 2000).

Mediji so na splošno razloženi kot nosilci in/ali posredovalci informacij, njihov

način, kvaliteta in obseg pa so nenatančno definirani (Blažič, 1993).

Najbolj poznan predstavnik IKT je računalnik, za katerega lahko rečemo, da je IKT

v malem, saj poleg shranjevanja informacij lahko, ob podpori drugih naprav in aplikacij,

te informacije tudi projicira in predvaja.



8

2.2.1 Uvajanje IKT v šole v Sloveniji

»Sodobna IKT tehnologija nudi učitelju možnost, da izboljšuje procese učenja in

poučevanja (glasbe)« (Borota in Brodnik, 2006, str. 532). V začetku 70-ih let se je s

projektom »Uvajanje računalniške pismenosti v srednje šole« začelo poučevanje

računalništva v srednjih šolah, kar je Slovenijo postavilo med pionirje pri uvajanju

računalništva v vzgojno izobraževalnem procesu. V letu 1984 so se informatizirali tudi v

osnovnih šolah, kjer so standardizirali strojno in programsko opremo in uvedli

računalniške krožke. Leta 1988 se je opremljanje šol s programsko in računalniško

strojno opremo, usposabljanje pedagoških delavcev in spodbujanje raziskovalno –

razvojnega dela bistveno pospešilo s projektom »Raček«, ki je poskrbel za izid revije

NIT in raznih didaktičnih kompletov itd. Leto pozneje je sledil projekt »Petra«, ki je

uvedel uporabo računalnikov pri pouku tehnične in likovne vzgoje ter pri pouku

slovenščine. Program »Računalniško opismenjevanje« je zaživel v sklopu projekta

»Šolski tolar«, ki je trajal v obdobju 1994 – 2000, njegov cilj je bil izobrazba učiteljev in

ostalih delavcev, raziskovanje in razvoj uporabe računalnikov v šolah, kako narediti

pouk bolj aktiven in sodoben ter na drugi strani omogočiti in olajšati poslovanje in

vodenje šole. Program »Modeli učenja in poučevanja« je ugledal luč v šolskem letu

1999/00, kjer so tri projektne naloge tvorile vsebinski projekt:

· Pika (informatizacija učno-vzgojnih dejavnosti v vrtcih in na nivoju

razrednega pouka)

· Timko (sodelovalno učenje in timsko poučevanje z IKT od 5. do 9. razreda,

gimnazijah in štiriletnih programih srednjega strokovnega izobraževanja)

· Vesna (iskanje idej in pobud načina informatizacije v javno izobraževalnih

inštitucijah)

V letu 2008 je zaživel projekt »E-šolstvo«, s katerim so hoteli nadgraditi dejavnosti na

področjih usposabljanja pedagoških in strokovnih delavcev ter svetovanja, didaktične

podpore, pripravi e-gradiv (Gerlič, 2013).

Rezultati raziskav projekta RO (Računalniško opismenjevanje) so med drugim

dokazali, da sodobna tehnologija povečuje ohranjanja znanja in ima pozitivne lastnosti v

učenju (Krašna, 2010).



9

2.2.2. Prednosti in slabosti IKT pri izobraževanju

Tako kot moramo nekatere stvari »jemati z rezervo«, je tudi pri IKT potrebno

presoditi kdaj in na kakšen način bomo multimedijo vpeljali v uro, saj ima tako dobre

kot slabe strani uporabe.

Prednosti, ki jih študije pripisujejo multimedijem, so predvsem večja gospodarnost,

dostopnost, prihranek na času učiteljev in učencev (Krnel, 2008, str. 7).

Pedagoška stroka je našla pet področij, kjer so se pokazali pozitivni učinki IKT:

· Motivacija učencev, kjer imata pomembno vlogo interaktivnost in

večpredstavnost, ki ju omogoča IKT.

· Boljši dostop do informacij - učenci z računalnikom in spletom hitreje dostopajo

do različnih učnih gradiv in ostalih pripomočkov.

· Sodobni pedagoški pristopi, kot so timski pouk, problemski pouk, sodelovalno

učenje… lahko izkoristijo podporo, ki jim jo nudi IKT.

· Storilnost učiteljev je višja, saj multimedije omogočajo učiteljem dostop do

informacij za pripravo priprave, kot tudi e-gradiv; čas za pisanje administrativnih zadev

se skrajša.

· Izboljšana informacijska pismenost - z uporabo IKT se zvišuje informacijska

pismenost učencev in učiteljev (Gerlič, 2013).

Lubej vidi prednosti v zanimivejšemu podajanju znanja učencem, dostop do večje

baze podatkov, ki je natančna in zanesljiva in večja motivacija učencev. Trdi, da z

uporabo spodbudimo medsebojno sodelovanje tako učitelja, kot učencev. S

prikazovanjem animacij, grafik in videov na vizualnih tehnologijah pa omogočamo

boljše razumevanje pojmov (Lubej, 2012).

Slabosti, ki jih avtor izpostavi pri IKT pa so: sodobna tehnologija ni sposobna

odzivanja in prilagajanja tempu dela v razredu, ni sposobna čustvovanja in nudenja

človeške topline v odnosih, kot se lahko učitelj s svojo občutljivostjo odzove na različne

probleme in situacije pri posamezniku ali skupini ter prilagodi potek učne ure in



10

procesa. Prav tako IKT ni sposobna prilagoditve posameznikovemu razpoloženju in ne

nudi spontanih povratnih informacij (prav tam). Gerlič pa še dodaja, da lahko računalnik

v izobraževanju nadomesti tradicionalne metode in oblike dela (Gerlič, 2013).

Denačeva ugotavlja vzrok za upad otroškega glasbenega ustvarjanja tudi v

sodobni tehnologiji, saj pravi, da se je v današnjih časih močno spremenil odnos do

glasbenega ustvarjanja, petja in igranja, kar je posledica množice akustičnih dražljajev

iz okolice, kar povzroči uporabnika oz. poslušalca pasivnega (Denec, 2002).

2.2.3 IKT pri urah glasbene umetnosti

Glasbena tehnologija je prisotna v glasbenih učilnicah že dolgo, in tako kot druge

tehnologije, se je tudi IKT pri glasbeni umetnosti nadgrajevala in spreminjala.

Kasetofon, televizijo in CD predvajalnik, ki so prenašali informacije do učencev, so

nadomestili interaktivna tabla, LCD projektor in drugi mediji, ki uporabniku hitreje, lažje

in varneje dostavijo informacije. Prav tako, kot se je nadgrajevala tehnologija, se je

spreminjal učni načrt.

Trenutni učni načrti za glasbeno umetnost predvidevajo ciljno in procesno razvojno

načrtovanje. To od učitelja zahteva strategijo načrtovanja modela in strategijo uvajanja

modela v procese učenja. To je povezava med metodami in oblikami učenja ter

povezava med didaktičnimi sredstvi in pripomočki (Borota, Brodnik, 2006).

2.2.3.1 IKT v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju

Informacijsko-komunikacijsko tehnologijo mora učitelj v pouk glasbene umetnosti

uvesti postopoma in premišljeno. V uro glasbe multimedije vključimo kot učno sredstvo,

ki ima na razpolago glasbene informacije. Tehnologija ne sme preseči dela učitelja in

učenca pri glasbenih urah. Če je ura načrtovana kot samostojno delo ob sodobni

tehnologiji, je potrebno učencem pred začetkom ure predstaviti učne cilje, ki morajo biti

opredeljeni. Učenčeve glasbene izkušnje, motiviranost, izkušnje s sodobno tehnologijo

in pripravljenost za uporabo le-te so ključni pri sestavljanju in načrtovanju ure. (Štrukelj,

2011)



11

2.2.3.2 IKT v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju.

Uporaba sodobne tehnologije se, zaradi izkušenosti učencev, prenaša tudi na

ostala področja procesov učenja, razumevanje osnovnih zakonitosti glasbenega jezika

in pridobivanja glasbenih izkušenj. Pozitivne lastnosti IKT se kažejo v obdelavi in

shranjevanju glasbenih vsebin in zvočnih posnetkov, iskanju informacij, vzpostavljanju

novih komunikacij med uporabniki sodobne tehnologije ter med uporabnikom in virom

informacij (prav tam).

2.2.3.3 IKT v tretjem vzgojno izobraževalnem obdobju

Od učitelja se pričakuje, da je seznanjen z novostmi na področju sodobne

tehnologije, saj so tako učenci bolj motivirani in pripravljeni za njeno uporabo. Učenje v

IKT okolju zahteva premišljeno in postopno uvajanje učenca. Potrebna je jasna

opredelitev ciljev, ki so zastavljeni v uri in tudi predstavitev le-teh učencem, z namenom

usmerjanja pozornosti in strategij učenja v njihovo doseganje. Glasbene aktivnosti ne

smejo biti nadomeščene z računalnikom, ta le širi možnost poglabljanja glasbenih

doživetij in predstav ter pomaga pri izražanju sposobnosti, ki je učenec ne zna ali

zmore izraziti z lastnimi spretnostmi. V pomoč so nam notarski programi (prav tam).



12

2.2.4 Dobra praksa

Datum: Šola:

Študent: Mentor:

Učiteljica: Razred in oddelek: 4.

Učna tema: Iz babičine skrinje Učna enota: Ljudski godci

CILJI:

Učenci:

· Razlikujejo med ljudsko in umetno glasbo.

· Raziskujejo zvočnost glasbil ter ugotavljajo in opisujejo razlike.

· Spoznajo osnovna slovenska ljudska glasbila, rabo in funkcije v

tradicionalnem kulturnem kontekstu.

· Učijo se godčevih pesmi in dvoglasno petje

Učne oblike: Frontalna, individualna

Učne metode: Metoda razgovora, razlage, praktičnih del, doživljajsko in analitično

poslušanje glasbe, didaktične igre.

Učni pripomočki: Računalnik, projektor, lončeni bas, orglice, ropotuljice, učbenik,

glavnik, sintetizator.

Viri in literatura:

- Nacionalni učni načrt Glasbene vzgoje. (2011). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.

- Pesek, A. (2002). Glasba 4: Priročnik za učitelje. Ljubljana: Mladinska knjiga.



13

Tabela 1: Učna priprava in potek učne ure

POTEK

UČNE URE

DEJAVNOSTI

UČITELJA

DEJAVNOSTI

UČENCEV

PRIPOMOČKI

Uvod z motivacijo

Pozdrav Pozdravim in se predstavim.

Skupaj ponovimo razredna pravila.

Naštejejo razredna pravila: Ne

klepetamo, ko hočemo nekaj

povedati dvignemo roko…

Motivacija

Ob poslušanju posnetkov ponovimo

razlike med umetno in ljudsko

glasbo

- Kakšna je razlika med

umetno in ljudsko glasbo?

Za pomoč učencem postavimo

naslednja podvprašanja:

- Kdo je avtor ljudske

glasbe? Ali ga sploh

poznamo?

- Ali mi lahko opišete

ljudsko glasbo, melodijo,

ritem?

Poslušajo posnetke

Odgovorijo:

Avtor ljudske glasbe ni znan,

ljudska glasba je preprosta,

izvajana je po ljudskem

izročilu… Pri umetni glasbi je

avtor znan (skladatelj,

zahtevnejša glasba….

Računalnik,

zvočniki, posnetek

ljudske glasbe na

spletnem portalu

Youtube in

posnetek ene

umetne glasbe.

Napoved

vsebine za učno

uro

Učence vprašam, če so prepoznali

glasbila, na katere so igrali v prvem

posnetku.

Če niso prepričani, zavrtimo

posnetek še enkrat.

Povem jim, da se bomo danes

pogovarjali oziroma spoznali

ljudska glasbila in osebe, ki so na

ta glasbila igrale .

Odgovorijo na vprašanje



14

Učenje nove snovi

Pogovor o

ljudskih godcih

Ob predstavitvi na tabli (priloga 1)

vodimo pogovor:

- Kdo so osebe na

fotografiji?

- Po čem ste jih prepoznali?

- Kdo so bili godci?

- Kaj so delali godci?

.

- Kdaj so godci igrali oz. kje

smo jih lahko slišali?

Odgovarjajo na vprašanja.

- Godci

- Po glasbilih

- Godci so bili nadarjeni

posamezniki z

godčevsko žilico-

zabavnjaki, največkrat

so bili to kočarji in

rokodelci, ki so si z

godčevstvom znali

zaslužiti dodatni denar

za preživetje..

- Nastopi godcev so bili

vedno povezani z

petjem, plesom in

zabavo. Čim

zabavnejši je bil

godec, več denarja je

zaslužil.

- Poroke, zabave,

rojstne dnevi, vaški

prazniki, noben

pomemben dogodek

življenskega kroga ni

odšel mimo njih…

Sedaj jih lahko vidimo

na različnih festivalih,

etno koncertih,

različnih proslavah

- Slovenski ljudski godci

so svojo glasbo

izvajali na ljudska

glasbila (trstenke,

okarina, drumelca,

žvegla, piščal, brač,



15

- Katera glasbila so godci

uporabljali?

diple z mehom,

oprekelj, lončeni

bas…)

Predstavitev

ljudskih glasbil

Predstavim ljudska glasbila (lončeni

bas, orglice, glavnik…), tiste, ki jih

ne prinesem s sabo jih predstavim

s fotografijami. Pogovorimo se iz

kakšnih materialov so bila izdelana,

ali so preprosta/zahtevna, so

podobna kot glasbila sedaj, ipd.

Ljudska glasbila,

računalnik,

projektor, zvočniki

Učenje pesmi Učencem povem, da se bomo

naučili pesem Šaladri, šaladra

(U/58),

Pesem najprej poslušamo. Pesem

zapojem najprej jaz, nato jo

ponovimo skupaj. Pesem zapojemo

ob spremljavi sintetizatorja.

Učencem na tablo projiciram še 2.

kitico, ki je nimajo v učbeniku, da jo

skupaj zapojemo.

Ko se pesem naučimo, jo skupaj

zapojemo ob spremljavi lončenega

basa, glavnika, palčk/ploskanja,…

Učenci igrajo in pojejo.

Zaključni del

Ponovitev Za ponovitev poslušamo še

posnetek: Barčica po morju plava.

Pesem Barčica po

morju plava

(CD/25)



16

Kateri inštrument smo slišali v

skladbi?

Do konca ure preko portala

poiščemo še nekaj ljudskih pesmi

in ugotavljamo slišana glasbila.

Domače delo V glasbeni zvezek napišite opise

treh ljudskih glasbil, pomagate si

lahko s svetovnim spletom,

učbenikom ali knjigami v glasbeni

učilnici.

V zgornjo pripravo smo vključili tako vizualne kot avditivne tipe medijev. Kot primer

vizualnega medija imamo LCD projektor, ki informacije dostavi do sprejemalca preko

vidnega čutila. Avditivni mediji pa so vsi tisti, ki dostavijo informacijo zvoka do našega

ušesa. Računalnik z zvočniki, sintetizator, CD predvajalnik ali glasbeni stolp. Učna

priprava je načrtovana za četrti razred, učenci so bili z IKT v stiku celotno uro, prav

tako imajo za domačo nalogo iskanje informacij, ki učencem ne predstavlja prevelikih

težav, saj je večina otrok računalniško pismenih. Problem se lahko pojavi pri reševanju

domače naloge, v primeru, da učenec doma nima računalnika ali dostopa do spleta. V

takem primeru, lahko otroci rešijo domačo nalogo v knjižnici, na razrednem

računalniku, pri prijatelju…



17

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Problem, namen in cilji

IKT so danes prisotne skoraj povsod. Življenja si brez tega skoraj ne moremo

predstavljati. Področje multimedije je prisotno formalno ali neformalno tudi v osnovnih

šolah. Mnogi se sodobnih tehnologij poslužujejo kot pomoč pri usvajanju nove učne

snovi ali pri ponavljanju in utrjevanju le-te. Tudi predmet Glasbena umetnost v osnovni

šoli ni izjema. Avdio in video naprave, interaktivne table, računalniki in projektorji so

danes že skorajda v vsaki glasbeni učilnici. Mnogim učiteljem tehnologija pomaga pri

oblikovanju zanimivejših ur za učence, učenci pa so zaradi uporabe IKT bolj motivirani

za delo in bolj koncentrirano sledijo razlagi. V diplomskem delu nas zanimajo odnos in

mnenja učiteljev do IKT v osnovni šoli v kontekstu predmeta Glasbena umetnost, vloga

glasbil ob uvajanju IKT v vzgojno izobraževalni proces ter kaj to pomeni za doživljanje

glasbene umetnosti ob udejanjanju glasbenih dejavnosti kot so poslušanje, izvajanje in

ustvarjanje.

3.2 Raziskovalne hipoteze in raziskovalna vprašanja

3.2.1 Raziskovalne hipoteze

Na podlagi ciljev raziskave smo oblikovali naslednje hipoteze:

H1: Učitelji se pri učenju novih pesmi največkrat poslužujejo uporabe IKT.

H2: Učitelji so ustrezno usposobljeni za uporabo IKT v razredu pri pouku glasbene

umetnosti.

H3: Učitelji, ki so glasbeno izobraženi, pri učenju pogosteje uporabljajo glasbila in

lasten glas.



18

3.2.2 Raziskovalna vprašanja

Glede na cilje diplomskega dela so podana naslednja vprašanja:

· Ali uporabljate informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku glasbene

umetnosti?

· Kakšen je učiteljev odnos do uporabe IKT pri pouku Glasbena umetnost?

· Ali menite, da so šole ustrezno opremljene za uporabo IKT pri pouku

glasbene umetnosti?

3.3 Metodologija

V nalogi sta bili uporabljeni tako kvantitativna (anketa, analiza in interpretacija

pridobljenih podatkov) in kvalitativna (analiza literature) metoda raziskovanja. Anketni

vprašalniki so bili podani preko spletnih socialnih omrežij in elektronskih pošt. Podatki

so bili zbrani v mesecu juniju in juliju 2014, s pomočjo učiteljev, ki poučujejo predmet

Glasbena umetnost. Rešenih je bilo 40 anket, katerih podatke smo zapisali in analizirali

ter obdelali s statističnim programom SPSS.

3.4. Rezultati in razprava.

3.4.1 Rezultati

Tabela 2: Delovna doba anketiranih učiteljev

Frekvenca Odstotek

1 - 5 let 31 67%

5 - 10 let 4 9%

10 - 15 let 4 9%

15 - 20 let 6 13%

Več kot 20 let 1 2%

Skupaj 46 100%

Odgovori so bili pridobljeni preko spletnega anketnega vprašalnika. Sodelovali so

učitelji, ki poučujejo pouk glasbene umetnosti. V raziskavi je sodelovalo 46 učiteljev, od

katerih večina anketiranih učiteljev (67%) poučuje v osnovnih šolah do 5 let, 9%



19

anketiranih poučuje v osnovnih šolah do 10 let, prav tak odstotek učiteljev do 15 let, do

20 let delovne dobe ima 13% anketirancev, samo 2% anketiranih učiteljev pa poučuje

več kot 20 let. V večji meri so zastopani učitelji z delovno dobo od enega do pet let.

Graf 1: Poznavanje izraza informacijsko-komunikacijska tehnologija

Učitelji poznajo izraz informacijsko-komunikacijska tehnologija, 98% učiteljev se je

z izrazom IKT že srečalo, medtem ko 2% učiteljem izraz IKT ni poznan. Skoraj vsi

učitelji so seznanjeni s terminom informacijsko komunikacijska tehnologija. V kolikor

tega izraza niso poznali, se jim je ob označitvi odgovora »Ne« pojavil tekst z

obrazložitvijo pojma IKT: Informacijsko-komunikacijska tehnologija so elementi, ki

shranjujejo, obdelujejo in predstavljajo informacije uporabniku. To so elementi kot so:

projektor, računalnik, glasbeni stolp in drugi predvajalniki glasbe, trdi diski, interaktivna

tabla, razna programska oprema., idr.

Ali poznate izraz Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT)?

Da

Ne



20

Graf 2: Možnost izobraževanja o uporabi IKT pri pouku

Veliko osnovnih šol je ponudilo učiteljem možnost izobraževanja o uporabi IKT.

48% anketirancev je imelo možnost izobraževanja na šoli oz. 15 % anketiranih učiteljev

je imelo možnost izobraževanja na drugih osnovnih šolah ali ustanovah, kjer so

poučevali uporabo IKT. 28% učiteljev te možnosti ni imelo, kar pa ne vpliva na

poznavanje izraza in poznavanje same informacijsko-komunikacijske tehnologije

Graf 3: Udeležba izobraževanja, če bi bilo le to ponujeno na šoli anketiranca

Učitelje, ki so imeli možnost izobraževanja IKT drugje in učitelje, ki niso imeli

možnosti izobraževanja, smo povprašali ali bi se izobraževanja udeležili, če bi bilo

organizirano na njihovi šoli. Od 20 anketiranih jih je 17 (85%) odgovorilo pritrdilno, kar

lahko pomeni, da je navkljub poznavanju IKT, uporaba nekaterih elementov še vedno

05

10152025

Da Ne, vendar je šola

ponudila možnost

izobraževanja

drugje.)

Ne

Ali je na Vaši šoli potekalo izobraževanje o uporabi IKT pri pouku?

0

10

20

Da Ne Ne vem

Bi se izobraževanja IKT pri pouku udeležili, če bi bilo organizirano na Vaši šoli?



21

nerazumljiva in zapletena. 15% anketiranih je izbralo odgovor Ne vem. Nihče pa

izobraževanja ne bi izpustil.

Graf 4: Uporaba sodobne tehnologije pri pouku Glasbene umetnosti.

Uporaba multimedije pri raznih predmetih je zelo popularna, tako tudi predmet

Glasbena umetnost ni izjema. Kar 83% učiteljev uporablja IKT pri glasbeni umetnosti.

7% anketirancev IKT pri urah glasbene umetnosti ne uporablja.

Tabela 3: Razlogi neuporabe IKT pri predmetu Glasbena umetnost.

Frekvenca Odstotek

V razredu nimamo sodobne tehnologije. 1 33

%

Zanimanje otrok za uporabo IKT ni dovolj visoko. 0 0%

Realizacijo ciljev učnega načrta dosegam brez uporabe IKT. 2 67

%

Ne znam uporabljati IKT opreme. 0 0%

Drugo: 0 0%

SKUPAJ 3 10

0%

Učitelji, ki sodobne tehnologije pri pouku glasbene umetnosti ne uporabljajo, kot

razloge neuporabe IKT navajajo zmožnost realizacije učnih ciljev, brez uporabe IKT

(67%) in pomanjkanje sodobne tehnologije v razredu (33%). Razlogov, kot so

nezainteresiranost otrok in nesposobnost uporabe tehnologij, učitelji niso navedli kot

razlog neuporabe.

Ali uporabljate IKT pri pouku Glasbene umetnosti?

Da

Ne



22

Graf 5: Pogostost uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije pri pouku Glasbene umetnosti

Pogosta uporaba IKT je pričakovana, saj lahko pri pouku Glasbene umetnosti

uporabimo multimedije pri različnih temah in tudi pri različnih delih učne ure. Učitelji, ki

so potrdili uporabo IKT pri pouku glasbe, v veliki meri uporabljajo sodobno tehnologijo

vsako uro oz. skoraj vsako uro (64%), bolj poredko pa IKT uporablja 20% anketiranih

učiteljev.

Tabela 4 Uporaba različnih elementov sodobne tehnologije pri pouku glasbene umetnosti.

Frekvenca Odstotek

Računalnik 36 21 %

Interaktivna tabla 19 11 %

Glasbeni stolp / CD

predvajalnik 28 16 %

Projektor 26 15 %

Svetovni splet 29 17 %

CD/DVD 32 19 %

Drugo: 1 1 %

Skupaj 171 100 %

Nekateri učitelji so izbrali več odgovorov, zato se frekvence seštejejo v 171 in ne v

46, kolikor je bilo rešenih anket. Najpogosteje učitelji pri pouku glasbe uporabljajo

računalnik (21%), katerega uporabljajo za iskanje informacij na svetovnem spletu

0

5

10

15

20

25

30

Vsako uro Skoraj vsako uro Redko

Kako pogosto uporabljate IKT pri pouku glasbe?



23

(17%), predvajanje CD ali DVD nosilcev informacij (19%). Več učiteljev se za projekcijo

in vizualno predstavitev snovi poslužuje projektorjev kot interaktivne table, kar lahko

pripišemo slabši opremljenosti šol z le-temi. 1% anketiranih učiteljev je pod drugo

navedlo glasbila, kot je npr. sintetizator.

Tabela 5: Ali pogrešate katerega izmed naštetih elementov sodobne tehnologije, za uspešno delo pri pouku Glasbene umetnosti?

Frekvenca Odstotek

V učilnici imamo dovolj elementov za uspešno delo.

25 53 %

projektor, grafoskop... 1 2 %

Glasbeni stolp, CD predvajalnik, zvočniki

1 2 %

Računalnik in dostop do spleta

1 2 %

Interaktivno tablo 11 23 %

Programske elemente Audacity, Sibelius...)

5 11 %

Sintetizator 2 4 %

Drugo: 1 2 %

SKUPAJ 47 100 %

53 % anketiranih učiteljev je zadovoljnih z izbiro sodobne tehnologije v razredu in

pri tem ne pogrešajo nobenega elementa. 11% učiteljev bi za uspešno delo

potrebovalo interaktivno tablo, ki se še uvaja v osnovne šole po Sloveniji. Bolj

presenetljivi so podatki, da nekateri učitelji nimajo oz. pogrešajo ostale elemente

informacijsko-komunikacijske tehnologije, kot so projektor oz. grafoskop (2%),

elemente, ki predvajajo glasbo, kot sta glasbeni stolp in CD predvajalnik (2%), različne

programske elemente, ki jih pogreša 5 % anketiranih učiteljev in drugo (2 %), kar pa ni

bilo definirano.



24

Graf 6: Motivacija učencev ob uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije

Učitelji se v veliki večini (85%) strinjajo oz. zelo strinjajo s trditvijo, da so učenci

bolj motivirani za delo ob uporabi IKT. 15% učiteljev se ne more opredeliti ali bi se

lahko s to trditvijo strinjalo ali ne, nihče pa se s to trditvijo ni strinjal. Iz tega opazimo, da

je uporaba IKT lahko motivacijsko sredstvo za učence.

Graf 7: Ali je informacijsko-komunikacijska tehnologija olajšala delo učiteljem?

.35% anketiranih učiteljev se je s trditvijo, da IKT pri glasbeni umetnosti olajša delo

učiteljem, zelo strinjalo, 55% strinjalo, medtem ko je bilo 4% učiteljev neodločenih.

Učenci so bolj motivirani za delo ob uporabi IKT

Zelo se strinjam

Strinjam se

Niti-niti

Ne strinjam se

Sploh se ne strinjam

IKT pri Glasbeni umetnosti olajšala delo učiteljem.

Zelo se strinjam

Strinjam se

Niti-niti

Ne strinjam se




25

Učitelji so mnenja, da jim je uporaba sodobnih tehnologij olajšala delo pri pouku

glasbene umetnosti, kar je bilo tudi pričakovano, glede na zmožnosti multimedije.

Graf 8: Uporaba IKT je vzrok uspešnega dela v razredu.

S trditvijo, da je uporaba IKT vzrok uspešnega dela v razredu, se je zelo strinjalo

8% učiteljev, 40% učiteljev se je s to trditvijo strinjalo, 25% anketirancev ni bilo

odločenih, medtem ko se 25% učiteljev s trditvijo ni strinjalo, 3% učiteljev se s to

trditvijo sploh ni strinjalo. Skoraj pol anketiranih učiteljev vidi uspešno delo kot

posledico uporabe sodobne tehnologije, kar kaže na vsestranskost multimedij.

Graf 9: Glasbena pismenost učiteljev je na ustreznem nivoju

S trditvijo, da je glasbena pismenost na ustreznem nivoju, se zelo strinja 3%

anketiranih učiteljev, 10% se s to trditvijo strinja, 33% učiteljev je bilo neodločenih, 48%

Uporaba IKT je vzrok uspešnega dela v razredu.

Zelo se strinjam

Strinjam se

Niti-niti

Ne strinjam se

Glasbena pismenost učiteljev je na ustreznem nivoju

Zelo se strinjam

Strinjam se

Niti-niti

Ne strinjam se



26

se s trditvijo o glasbeni pismenosti učiteljev ni strinjalo, 8% pa se s trditvijo sploh ni

strinjalo. Glasbena pismenost, po mnenju anketiranih učiteljev, ni na ustreznem nivoju.

Graf 10: Poučevanje predmetov na pedagoških fakultetah je brezpredmetno.

S trditvijo, da na pedagoških fakultetah ni več potrebno poučevati glasbenih

inštrumentov, saj je na voljo sodobna tehnologija, se je strinjalo 8% učiteljev, 25% jih je

bilo neodločenih in se niso opredelili, 43% anketirancev se s trditvijo ni strinjalo in 5%

se jih s trditvijo sploh ni strinjalo.

Učitelji so mnenja da je, navkljub možnostim uporabe IKT v osnovnih šolah,

poučevanje glasbenih inštrumentov na pedagoških fakultetah smiselno. Sklepamo

lahko, da se učitelji zavedajo pomembnosti in vplivov igranja učitelja na inštrumente pri

razvoju glasbenih sposobnosti otrok

Ob pomoči IKT je poučevanje glasbenih instrumentov na pedagoških fakultetah postalo

brezpredmetno.

Zelo se strinjam

Strinjam se

Niti-niti

Ne strinjam se




27

Graf 11: Osnovne šole imajo ustrezno sodobno opremo za nemoteno poučevanje glasbene umetnosti.

Da imajo šole ustrezno sodobno tehnologijo za nemoteno poučevanje glasbene

umetnosti je pritrdilo 33% učiteljev, prav toliko jih te trditve ne more potrditi ali ovreči,

30% učiteljev se s to trditvijo ne strinja, 5% anketirancev pa se sploh ne strinja.

Graf 12: Pogostost uporabe glasbil pri učenju novih pesmi

Petje učencev z glasbili vedno spremlja 8% učiteljev, 50% učiteljev spremlja petje

skoraj vedno oz. pogosto, inštrumente redko prime v roke 38% učiteljev, medtem ko

nikoli ne igra 5% anketiranih učiteljev. Večina učiteljev vsaj pogosto uporablja glasbila

za spremljanje petja.

Osnovne šole imajo ustrezno IKT opremo za nemoteno poučevanje glasbene umetnosti.

Zelo se strinjam

Strinjam se

Niti-niti

Ne strinjam se


Kako pogosto uporabljate glasbila pri učenju novih pesmi?

Vedno

Pogosto

Redko

Nikoli



28

Graf 13: ocenjevanje lastne glasbene izobrazbe.

13% anketiranih učiteljev je svojo glasbeno pismenost ocenila kot odlično, 33% kot

prav dobro, 35% jih svoje poznavanje in ustvarjanje v glasbi ocenjuje kot dobro, 18%

kot zadostno in 3 % kot nezadostno.

3.4.2 Interpretacija

Hipotezo 1, pri kateri smo predvidevali, da se učitelji pri učenju novih pesmi

največkrat poslužujejo uporabe IKT, smo preverili na podlagi rezultatov, ki so nam

pokazali, da večina učiteljev, pri učenju nove pesmi, spremlja učence z glasbili, kot so

kitara, klavir ali kljunasta flavta in uporablja lasten glas, ovrgli.

Hipotezo 2, v kateri smo predvidevali, da so učitelji ustrezno usposobljeni za

uporabo IKT pri pouku glasbene umetnosti, smo potrdili na podlagi rezultatov

analiz raziskovalnih vprašanj in podanih odgovorov. Rezultati vprašanja o poznavanju

pojma IKT prikazujejo, da so učitelji dodobra seznanjeni z izrazom informacijsko

komunikacijska tehnologija. Podatki prikazujejo, da je 69% učiteljev imelo možnost

izobraževanja o informacijski-tehnologiji na svoji šoli oz. je šola ponudila možnost

izobraževanja drugje, prav tako pa so podatki prikazali, da velika večina učiteljev

uporablja sodobno tehnologijo pri pouku glasbene vzgoje, od teh jih 11% sodobno

tehnologijo uporablja vsako uro, 66% pa skoraj vsako uro oz. pogosto.

Kako ocenjujete svojo glasbeno izobrazbo?

Odlično

Prav dobro

Dobro

Zadostno

Nezadostno



29

Veliko učiteljev je imelo možnost izobrazbe o uporabi IKT pri pouku, na osnovnih

šolah, kjer poučujejo ali drugje. Prav tako učitelji pogosto uporabljajo sodobno

tehnologijo, tako pri pouku na splošno, kot pri pouku glasbene umetnosti.

Hipotezo 3, v kateri smo predvidevali, da učitelji, ki so glasbeno izobraženi, pri

učenju pogosteje uporabljajo glasbila in lasten glas, smo preverili z uporabo

Spearmanovega koeficienta korelacije med spremenljivkami.

Tabela 6: Korelacija med samooceno glasbene pismenosti in pogostostjo uporabe

inštrumentov pri učenju novih pesmi.

Kako pogosto uporabljate glasbilo (klavir, kitaro, flavto) pri učenju novih pesmi?

Kako ocenjujete svojo glasbeno pismenost?

Spearmanov

koeficient

korelacije

Kako pogosto uporabljate glasbilo (klavir, kitaro, flavto) pri učenju novih pesmi?

Koeficient korelacije

1,000 ,766

Stopnja tveganja)

. ,000

N 46 46

Kako ocenjujete svojo glasbeno pismenost?

Koeficient korelacije

,766** 1,000

**

Stopnja tveganja

,000 .

N 46 46

Spearmanov korelacijski koeficient rangov znaša 0,766 in nakazuje na pozitivno

korelacijo rangov. Povezava pa je s stopnjo značilnosti nižja od 1%, kar pomeni, da v

kolikor je učitelj glasbeno izobražen, je pogostejša uporaba glasbil in lastnega glasu pri

poučevanju glasbene umetnosti.



30

Tabela 7: Hi-kvadrat test odvisnosti med spremenljivkama

Hi-kvadrat test

Vrednost df Stopnja tveganja

Pearsonov Hi-kvadrat 76,576a 20 ,000

Test razmerja obetov 60,964 20 ,000

40,397 1 ,000

Število vzorcev 46

X2 je statistično pomemben na ravni a=0,0000 in lahko hipotezo H3 potrdimo. Zato

lahko trdimo, da je uporaba glasbil in lastnega glasu pri poučevanju glasbene vzgoje

odvisna od glasbene izobrazbe.

Hipotezo 3, v kateri smo predvidevali, da učitelji, ki so glasbeno izobraženi, pri

učenju pogosteje uporabljajo glasbila in lasten glas smo potrdili.. Rezultati prikazujejo

pozitivno korelacijo med glasbeno izobrazbo in uporabo glasbil ter lastnega glasu pri

pouku glasbe.



31

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

V teoretičnem delu smo na podlagi pregledane in proučene literature opredelili

glasbo in njen vpliv na otroka, ter kako glasba, kot predmet glasbena umetnost,

spremlja učenca vse od prednatalnega obdobja naprej. Opredelili in pojasnili smo izraz

informacijsko-komunikacijska tehnologija, v delu pa smo kot sopomenke uporabljali tudi

druge izraze kot so multimedija, sodobna tehnologija in drugi. Izpostavili smo uvajanje

tehnologij v osnovne šole in druge izobraževalne sisteme, pri čemer smo se dotaknili

tudi prednosti in slabosti IKT. ki smo jih zasledili v strokovni literaturi in se jih moramo

kot učitelji pri uporabi IKT zavedati in biti na njih pozorni. V zaključku teoretičnega dela

smo predstavili primer dobre prakse v pripravi, kjer smo prikazali uporabo nekaterih

elementov sodobne tehnologije.

.V empiričnemu delu smo s kvantitativno in kvalitativno metodo raziskovanja

preverili poznavanje pojma IKT med učitelji po Sloveniji in jih povprašali o njihovih

načinih vključevanja IKT v pouk glasbene vzgoje .

Hipotezo 1, s katero smo predpostavljali, da se pri učenju novih pesmi učitelji

največkrat poslužujejo IKT, smo ovrgli. Večina učiteljev se pri učenju novih pesmi še

vedno poslužuje inštrumentov ali pa spremljajo učence z lastnim petjem.

Hipotezo 2, v kateri smo predpostavljali, da so učitelji ustrezno usposobljeni za

uporabo IKT v razredu pri pouku glasbene umetnosti, smo potrdili, saj je multimedija v

slovenske osnovne šole vključena že od 70-ih let prejšnjega stoletja dalje, poleg tega

so osnovne šole učiteljem ponudile izobraževanje uporabe sodobne tehnologije, katero

je učiteljem približalo in olajšalo vpeljavo IKT v pouk glasbene umetnosti.

V hipotezi 3 predpostavljamo, da učitelji, ki so glasbeno izobraženi, pri učenju

pogosteje uporabljajo glasbila in lasten glas. Hipotezo smo potrdili s Hi kvadrat

preizkusom odvisnosti med spremenljivkama in prikazali korelacijo med

usposobljenostjo učiteljev in uporabo inštrumentov pri pouku Glasbene umetnosti.

Glede na rezultate lahko sklepamo, da učitelji poznajo možnosti, ki jih ponuja

sodobna tehnologija, ob enem pa se še zavedajo, da računalnik ne more nadomestiti

»žive« glasbene spremljave – igranja na inštrumente. In predvsem pevske dejavnosti,

kot temeljne glasbene dejavnosti na vseh stopnjah glasbenega izobraževanja.



32

5 VIRI IN LITERATURA

Blažič, M. (1993). Uvod v izobraževalno tehnologijo. Novo mesto: Pedagoška obzorja.

Božič, A., Habe, K., Jerman, J. (2007). Povezanost glasbenih sposobnosti in

fonološkega zavedanja pri predšolskih otrocih. Psihološka obzorja, 16 (1), 39-52.

Pridobljeno 27. 8. 2014, s http://psy.ff.uni-

lj.si/psiholoska_obzorja/arhiv_clanki/2007_1/bozic.pdf.

Borota, B., Brodnik, A. (2006). Učenje glasbe, podprto z IKT tehnologijo. Organizacija,

39(8), 532—538. Pridobljeno 11. 8. 2014 s

http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3Q7FW7JM.

Emeršič, C. (2009). Pesem in glasba v katehezi. Povzetek predavanj, pridobljeno 22. 8.

2014, s http://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/Emersic/Skripta_za_KPS_2009-

10_1__del.pdf.

Denac, O., (2002). Glasba pri celostnem razvoju otrokove osebnoti. Ljubljana: Zavod

RS za šolstvo.

Gerlič, I. (2000). Sodobna informacijska tehnologija v izobraževanju. Ljubljana: DZS.

Gerlič, I. (2013) Informacijsko komunikacijske tehnologije v slovenskih osnovnih šolah:

stanje in možnosti. Maribor: Fakulteta za naravoslovje in matematiko.

Horvat, K. (2012) Glasba in možgani, pridobljeno 10. 8. 2014, s

http://prezi.com/qrvysmzf-zd6/glasba-in-mozgani.

Hvalič Touzery, S. (2010). Slovar: Infomacijske komunikacijske tehnologije (IKT),

pridobljeno 10. 8. 2014, s http://www.inst-antonatrstenjaka.si/

gerontologija/slovar/1029.html.

Krašna, M. (2010) Multimedija v izobraževanju. Nova Gorica: Založba Educa, Melior.

Krnel, D. (2008) Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) pri pouku v

nižjih razredih osnovne šole. Naravoslovna solnica, 13(1), 6–12.



33

Kurikulum za vrtce. (1999) pridobljeno 15. 8. 2014, s

http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/vrtci/pdf/vrtci_ku

r.pdf.

Lubej, L. (2012). Informacijsko-komunikacijska tehnologija pri pouku glasbe v osnovni

šoli. Diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.

Lenko, M. (2009). Pomen glasbe v očeh mladih. Diplomsko delo. Ljubljana. Univerza v

Ljubljani, Ekonomska fakulteta.

Mihelač, L. (2009). Komunikacija z glasbo. Ljubljana: GZS Ljubljana.

Rupnik, M. (2011). Uspešnost vključevanja in vrste glasbenih aktivnosti v terapiji

govorno-jezikovnih komunikacijskih motenj. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v

Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Stevanović, D. (2008). Novi poslovni modeli v glasbeni industriji. Diplomsko delo,

Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.

Štrukelj, A. (ur.) (2011). Glasbena vzgoja, učni načrt. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo

in šport, Zavod RS za šolstvo.

Šturm, F. (1935) Glasba: Glasba kot socialni činitelj, pridobljeno 15. 8. 2014, s

http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVHYE1P1?&language=eng.



34

6 PRILOGE

1. Anketni vprašalnik: Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku Glasbene

umetnosti

Pozdravljeni. Moje ime je Aleš Gantar in sem študent Pedagoške fakultete v

Kopru. Za diplomsko delo sem si izbral naslov Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku

glasbene umetnosti. S to anketo želim izvedeti odnos učiteljev do informacijsko

komunikacijskih tegnologij pri Glasbeni umetnosti. Anketa Vam bo vzela približno 2

minuti časa. Za Vaše sodelovanje se že vnaprej zahvaljujem.

1. Koliko časa že poučujete?

1 - 5 let 5 - 10 let 10 - 15 let 15 - 20 let več kot 20 let

2. Poznate izraz Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT)?

Da Ne

Informacijsko-komunikacijska tehnologija so elementi, ki shranjujejo, obdelujejo in predstavljajo informacije uporabniku. To so projektor, TV, računalnik, glasbeni stolp in drugi predvajalniki glasbe, trdi disk, interaktivna tabla idr. 3. Ali je na Vaši šoli potekalo izobraževanje o uporabi IKT pri pouku?

Da. (Nadaljujte pri 5. vprašanju) Ne, vendar je šola ponudila možnost izobraževanja drugje. Ne.

4. Bi se izobraževanja IKT pri pouku udeležili, če bi bilo organizirano na Vaši šoli?

Da Ne Ne vem

5. Ali uporabljate IKT pri pouku Glasbene umetnosti?



35

Da Ne

Zakaj ne? Možnih je več odgovorov

V razredu nimamo sodobne tehnologije. Zanimanje otrok za uporabo IKT ni dovolj visoko. Realizacijo ciljev učnga načrta dosegam brez uporabe IKT. Ne znam uporabljati IKT opreme. Drugo:

6. Kako pogosto uporabljate IKT pri pouku glasbe?

Vsako uro Skoraj vsako uro Redko Ne uporabljam IKT

7. Katere elemente sodobne tehnologije uporabljate pri pouku glasbene umetnosti? Možnih je več odgovorov

Računalnik Interaktivna tabla Glasbeni stolp/CD predvajalnik Projektor Svetovni splet CD/DVD Drugo:

8. Ali za uspešno delo pri Glasbeni umetnosti pogrešate kakšen element IKT? Možnih je več odgovorov

V učilnici imamo dovolj elementov za uspešno delo. projektor, grafoskop... Glasbeni stolp, CD predvajalnik, zvočniki Računalnik in dostop do spleta Interaktivno tablo Programske elemente Audiacity, Sibelius...) Sintetizator Drugo:



36

9. Ali se strinjate z naslednjimi trditvami?

Zelo se strinjam

Strinjam se

Niti-niti Ne strinjam se


Učenci so bolj motivirani za delo ob uporabi IKT.

IKT pri Glasbeni umetnosti olajšala delo učiteljem.

Uporaba IKT je vzrok uspešnega dela v razredu.

Glasbena pismenost učiteljev je na visokem nivoju.

Ob pomoči IKT je poučevanje glasbenih inštrumentov na pedagoških fakultetah postalo brezpredmetno.

Osnovne šole imajo dovolj IKT opreme za nemoteno poučevanje GU

10. Kako pogosto uporabljate glasbilo (klavir, kitaro, flavto) pri učenju novih pesmi.

Vedno Pogosto Redko Nikoli

11. Kako ocenjujete svojo glasbeno pismenost?

Odlično Prav dobro Dobro Zadostno Nezadostno



37

2. Povezave uporabljene v učni pripravi

https://www.youtube.com/watch?v=ghQVyQvOKcQ - primer ljudske pesmi

https://www.youtube.com/watch?v=W-TE_Ys4iwM - primer umetne pesmi

3. PPT predstavitev uporabljena v učni pripravi

LJUDSKI

GODCI

� Nadarjeni posamezniki z godčevsko žilico: zabavnjaki.

� Kočarji in rokodelci.

� Vir dodatnega zaslužka.

� Kočar: lastnik majhnega posestva

� Rokodelec: obrtnik, ki s preprostim orodjem kaj izdeluje, popravlja.

Kje smo igrali?

� Včasih: Poroke, zabave, rojstni dnevi, vaški

prazniki…

� Danes: etno koncerti, festivali ljudske

glasbe,…

Kdo/kaj smo?

Kaj smo delali?

� Petje, ples, zabava!Več zabave à več denarja

https://www.youtube.com/watch?v=JgB23z

9-k6Y

Kako smo zveneli?

� Slovenska zvočnost v sestavi: klarinet,

harmonika, bariton (pevska sestava:

vodilni glas, spremljava in bas - ritem),

� Slovenska glasba je bila večglasna (ljudska terca), velikokrat improvizirana.

uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti€¦ · on the question, since when the...

Documents