UVOD V PSIHOLOŠKO UVOD V PSIHOLOŠKO DIAGNOSTIKO DIAGNOSTIKO

Dr. Emil Benedik, specialist Dr. Emil Benedik, specialist klinične psihologije klinične psihologije

LiteraturaLiteratura Avsec, A. (2007). Avsec, A. (2007). Psihodiagnostika osebnosti.Psihodiagnostika osebnosti.

Ljubljana: FF.Ljubljana: FF. Berger, J. (2003). Berger, J. (2003). Sinopsis pitanja psihološke Sinopsis pitanja psihološke

procene ličnosti i integracije.procene ličnosti i integracije. Beograd: Centar Beograd: Centar za primenjenu psihologiju. za primenjenu psihologiju.

Beutler, L. E., Groth-Marnat, G. (2003). Beutler, L. E., Groth-Marnat, G. (2003). Integrative assessment of adult personality.Integrative assessment of adult personality. New York: The Guilford Press.New York: The Guilford Press.

Kernberg, O. F. (1986). Kernberg, O. F. (1986). Severe personality Severe personality disorders. Psychotherapeutic strategies.disorders. Psychotherapeutic strategies. New Haven: Yale University Press. New Haven: Yale University Press.

McWilliams, N. (1994). McWilliams, N. (1994). Psychoanalytic Psychoanalytic diagnosis. Understanding personality diagnosis. Understanding personality structure in the clinical process. structure in the clinical process. New York: New York: The Guilford Press.The Guilford Press.

Wiggins, J. S. (2003). Wiggins, J. S. (2003). Paradigms of personality Paradigms of personality assessment.assessment. New York: The Guilford Press. New York: The Guilford Press.

LiteraturaLiteratura Benedik, E. (1997). Problem pojmovanja in klasificiranja Benedik, E. (1997). Problem pojmovanja in klasificiranja

motenj osebnosti. motenj osebnosti. Psihološka obzorja, 6 (3),Psihološka obzorja, 6 (3), 77-85 77-85 Benedik, E. (2000). Kako psihiatrični bolniki doživljajo sebe Benedik, E. (2000). Kako psihiatrični bolniki doživljajo sebe

in bližnje osebe. in bližnje osebe. Anthropos 32, (3-4),Anthropos 32, (3-4), 51-62. 51-62. Benedik, E. (2002).Problemi in možnosti uporabe Benedik, E. (2002).Problemi in možnosti uporabe

osebnostnih vprašalnikov pri psihiatričnih bolnikih. osebnostnih vprašalnikov pri psihiatričnih bolnikih. Psihološka obzorja, 11 (4)Psihološka obzorja, 11 (4), 141-148 , 141-148

Benedik, E. (2004). Vprašalnik motenj osebnosti: razvoj in Benedik, E. (2004). Vprašalnik motenj osebnosti: razvoj in preliminarna raziskava. preliminarna raziskava. Psihološka obzorja, 13 (3),Psihološka obzorja, 13 (3), 119- 119-138138

Benedik, E. (2004). Ocenjevanje osebnosti v sodnem Benedik, E. (2004). Ocenjevanje osebnosti v sodnem izvedenstvu. izvedenstvu. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 5555 (4),(4), 395-402 395-402

Benedik, E. (2007). Ugotavljanje lažnega prikazovanja sebe Benedik, E. (2007). Ugotavljanje lažnega prikazovanja sebe s pomočjo psiholoških testov in tehnik. s pomočjo psiholoških testov in tehnik. Revija za Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 58 (4),kriminalistiko in kriminologijo, 58 (4), 372-382. 372-382.

VsebinaVsebina pomen psihološkega ocenjevanja in diagnostike v pomen psihološkega ocenjevanja in diagnostike v

psihoterapevtskem in svetovalnem procesu,psihoterapevtskem in svetovalnem procesu, osnovne teorije in metodologija psihološkega ocenjevanja,osnovne teorije in metodologija psihološkega ocenjevanja, merske tehnike in pripomočki,merske tehnike in pripomočki, ocenjevanje kognitivnih funkcij, emocij in psihosocialnih vidikov ocenjevanje kognitivnih funkcij, emocij in psihosocialnih vidikov

posameznika,posameznika, ocenjevanje osebnosti in prilagoditvenih zmožnosti,ocenjevanje osebnosti in prilagoditvenih zmožnosti, diagnostika psihičnih motenj in ocenjevanje specifičnih vidikov diagnostika psihičnih motenj in ocenjevanje specifičnih vidikov

posameznikovega delovanja (npr. ocenjevanje motivacije), posameznikovega delovanja (npr. ocenjevanje motivacije), značilnosti psihološkega ocenjevanja v specifičnih pogojih in pri značilnosti psihološkega ocenjevanja v specifičnih pogojih in pri

delu z različno populacijo,delu z različno populacijo, psihološko ocenjevanje pri načrtovanju, spremljanju, prognostiki in psihološko ocenjevanje pri načrtovanju, spremljanju, prognostiki in

evalvaciji psihoterapevtskega pocesa,evalvaciji psihoterapevtskega pocesa, samoocenjevanje,samoocenjevanje, etični in pravni vidiki psihološkega ocenjevanje v etični in pravni vidiki psihološkega ocenjevanje v

psihoterapevtskem procesu psihoterapevtskem procesu

Diagnosis = spoznanje, razsojanje Diagnosis = spoznanje, razsojanje

Namen psihološkega ocenjevanjaNamen psihološkega ocenjevanja

Naročniki klinično psihološkega pregleda Naročniki klinično psihološkega pregleda napotijo posameznika na pregled z napotijo posameznika na pregled z namenom, da bi bolje spoznali svojega namenom, da bi bolje spoznali svojega klienta. klienta.

Običajno jih ne zanimajo testni rezultati ali Običajno jih ne zanimajo testni rezultati ali značilnosti določene populacije, ampak želijo značilnosti določene populacije, ampak želijo najti odgovor na konkretne probleme najti odgovor na konkretne probleme posameznika.posameznika.

Interpretacija testnih rezultatov mora biti Interpretacija testnih rezultatov mora biti prilagojena okoliščinam, pogojem, zahtevam prilagojena okoliščinam, pogojem, zahtevam in pričakovanjem konkretnega posameznika, in pričakovanjem konkretnega posameznika, ki je v ocenjevalnem postopku ter mora ki je v ocenjevalnem postopku ter mora prispevati k razrešitvi njegovih težav. prispevati k razrešitvi njegovih težav.

Psihološko mnenjePsihološko mnenje

Je rezultat psihološke ocene in Je rezultat psihološke ocene in odraža kompleksnost psihološkega odraža kompleksnost psihološkega sistemasistema

Lahko predstavlja odgovor na Lahko predstavlja odgovor na vnaprej zastavljena vprašanjavnaprej zastavljena vprašanja

Je prilagojeno naročniku (npr. Je prilagojeno naročniku (npr. zdravstveni ustanovi, sodišču, šoli, zdravstveni ustanovi, sodišču, šoli, socialnovarstveni ustanovi, delovni socialnovarstveni ustanovi, delovni organizaciji) organizaciji)

Namen psihološkega ocenjevanjaNamen psihološkega ocenjevanja

ZdravstvoZdravstvo PravosodjePravosodje Socialno varstvoSocialno varstvo IzobraževanjeIzobraževanje MarketingMarketing KadrovanjeKadrovanje

Namen klinično psihološkega Namen klinično psihološkega ocenjevanjaocenjevanja

1.1. Oblikovanje smernic za psihološko Oblikovanje smernic za psihološko pomočpomoč

2.2. Pomoč pri diagnosticiranju bolezni Pomoč pri diagnosticiranju bolezni in motenjin motenj

3.3. Ocena posameznikovih sposobnosti Ocena posameznikovih sposobnosti in osebnostnih lastnosti za različne in osebnostnih lastnosti za različne namenenamene

Zakaj klinično psihološko ocenjevanje v Zakaj klinično psihološko ocenjevanje v psihoterapevtskem procesu?psihoterapevtskem procesu?

Diagnostična in prognostična ocena Diagnostična in prognostična ocena za načrtovanje psihoterapevtskega za načrtovanje psihoterapevtskega procesaprocesa

Spremljanje in evalvacija Spremljanje in evalvacija psihoterapijepsihoterapije

Načrtovanje psihoterapijeNačrtovanje psihoterapije

Narava psihičnih težav - simptomatika Narava psihičnih težav - simptomatika (vrsta, intenzivnost, potek)(vrsta, intenzivnost, potek)

Sprožilne situacijeSprožilne situacije Razvojne značilnostiRazvojne značilnosti Osebnostne značilnosti (npr. mentalne Osebnostne značilnosti (npr. mentalne

sposobnosti, osebnostne lastnosti, sposobnosti, osebnostne lastnosti, prilagoditvene zmožnosti)prilagoditvene zmožnosti)

Motivacija, pričakovanja in cilji terapijeMotivacija, pričakovanja in cilji terapije Somatsko-biološki, socialni in materialni Somatsko-biološki, socialni in materialni

pogoji za izvedbo psihoterapije pogoji za izvedbo psihoterapije

PSIHODIAGNOSTIKA IN PSIHODIAGNOSTIKA IN PSIHOLOŠKA MNENJA I.PSIHOLOŠKA MNENJA I.

Teorija in metodologija Teorija in metodologija klinično psihološkega klinično psihološkega

ocenjevanjaocenjevanja

Merjenje, diagnosticiranje, Merjenje, diagnosticiranje, ocenjevanjeocenjevanje

Nominalna, ordinalna, intervalna in Nominalna, ordinalna, intervalna in racionalna raven merjenjaracionalna raven merjenja

Diagnosticiranje: ugotavljanje in določanje Diagnosticiranje: ugotavljanje in določanje (npr. bolezni, lastnosti) = nominalna, (npr. bolezni, lastnosti) = nominalna, kategorialna ravenkategorialna raven

Ocenjevanje = ordinalna, dimenzionalna Ocenjevanje = ordinalna, dimenzionalna raven raven

Kategorije in dimenzije psihičnih Kategorije in dimenzije psihičnih lastnostilastnosti

Merjenje v mediciniMerjenje v medicini

Medicinski klasifikacijski sistemi so Medicinski klasifikacijski sistemi so pogosto kategorialni (bolezen, pogosto kategorialni (bolezen, motnja je ali ni prisotna)motnja je ali ni prisotna)

Kljub temu so številni merjeni pojavi Kljub temu so številni merjeni pojavi v medicini kontinuirano porazdeljeni v medicini kontinuirano porazdeljeni (npr. visok krvni tlak).(npr. visok krvni tlak).

Gre za interakcijo med kvantiteto in Gre za interakcijo med kvantiteto in kvaliteto (dialektični materializem) kvaliteto (dialektični materializem)

Psihiatrično diagnosticiranje in Psihiatrično diagnosticiranje in klasifikacijski sistemiklasifikacijski sistemi

Klasična psihiatrija izhaja iz Klasična psihiatrija izhaja iz klasičnega medicinskega klasičnega medicinskega kategorialnega in somatskega kategorialnega in somatskega modela (je bolezen – ni bolezen)modela (je bolezen – ni bolezen)

Psihiatrične klasifikacije so Psihiatrične klasifikacije so kategorialne in simptomatskekategorialne in simptomatske

WHO, 1992

Mednarodna klasifikacija bolezni: Mednarodna klasifikacija bolezni: ICD-10ICD-10

Motnja (disorder) – klinično Motnja (disorder) – klinično prepoznaven niz simptomov ali prepoznaven niz simptomov ali vedenj, ki so povezani z notranjo vedenj, ki so povezani z notranjo stisko (distress) in z osebnostnimi stisko (distress) in z osebnostnimi disfunkcijami.disfunkcijami.

Kategorije ICD-10Kategorije ICD-10

1.1. Organske mentalne motnje (demence, delirij)Organske mentalne motnje (demence, delirij)2.2. Mentalne in vedenjske motnje kot posledica uživanja Mentalne in vedenjske motnje kot posledica uživanja

psihoaktivnih snovi (npr. odvisnost)psihoaktivnih snovi (npr. odvisnost)3.3. Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnjeShizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje4.4. Motnje razpoloženja (npr. depresija)Motnje razpoloženja (npr. depresija)5.5. Nevrotske, stresne in somatoformne motnjeNevrotske, stresne in somatoformne motnje6.6. Vedenjski sindromi povezani fiziološkimi motnjami (npr. Vedenjski sindromi povezani fiziološkimi motnjami (npr.

motnje prehranjevanja)motnje prehranjevanja)7.7. Motnje osebnosti in vedenjaMotnje osebnosti in vedenja8.8. Duševna manjrazvitostDuševna manjrazvitost9.9. Motnje v psihičnem razvojuMotnje v psihičnem razvoju10.10. Vedenjske in čustvene motnje, ki se običajno začnejo v Vedenjske in čustvene motnje, ki se običajno začnejo v

otroštvu in adolescenciotroštvu in adolescenci11.11. Nespecifične mentalne motnje Nespecifične mentalne motnje

APA,1994

Ameriška klasifikacija mentalnih Ameriška klasifikacija mentalnih motenj DSM-IVmotenj DSM-IV

Večosna klasifikacija upošteva bio-Večosna klasifikacija upošteva bio-psiho-socialni pogled na duševne psiho-socialni pogled na duševne motnje:motnje:

I.I. Klinične motnjeKlinične motnjeII.II. Motnje osebnosti in duševna Motnje osebnosti in duševna

manjrazvitostmanjrazvitostIII.III. Splošni somatski pogojiSplošni somatski pogojiIV.IV. Psihosocialni in okoljski problemiPsihosocialni in okoljski problemiV.V. Splošna ocena delovanja (GAF) Splošna ocena delovanja (GAF)

APA, 1994

Primer: kriteriji za antisocialno Primer: kriteriji za antisocialno motnjo osebnosti (po DSM-IV)motnjo osebnosti (po DSM-IV)

Trajen vzorec neupoštevanja in kršenja pravic drugih, ki se pojavlja Trajen vzorec neupoštevanja in kršenja pravic drugih, ki se pojavlja od 15. leta starosti in kaže na (3 ali več) sledeče značilnosti:od 15. leta starosti in kaže na (3 ali več) sledeče značilnosti:

neprilagajanje družbenim normam z neupoštevanjem zakonov in neprilagajanje družbenim normam z neupoštevanjem zakonov in ponavljanjem kaznivih dejanj;ponavljanjem kaznivih dejanj;

prevare, kot so pogosto laganje, lažno predstavljanje ali sleparjenje drugih prevare, kot so pogosto laganje, lažno predstavljanje ali sleparjenje drugih za dosego lastnih koristi ali zadovoljstva;za dosego lastnih koristi ali zadovoljstva;

impulzivnost ali pomanjkanje načrtovanja;impulzivnost ali pomanjkanje načrtovanja; razburljivost in agresivnost, ki se odraža v pogostih pretepih ali napadih;razburljivost in agresivnost, ki se odraža v pogostih pretepih ali napadih; nepremišljenost, ki ogroža varnost sebe in drugih;nepremišljenost, ki ogroža varnost sebe in drugih; neodgovornost, ki se kaže v ponavljajoči nedoslednosti v službi ali neodgovornost, ki se kaže v ponavljajoči nedoslednosti v službi ali

nespoštovanju finančnih obveznosti;nespoštovanju finančnih obveznosti; pomanjkanje občutij krivde in brezbrižnost ob povzročanju škode, zlorabi pomanjkanje občutij krivde in brezbrižnost ob povzročanju škode, zlorabi

ali tatvini; ali tatvini; Oseba je stara vsaj 18 let.Oseba je stara vsaj 18 let. Motnje vedenja so se pojavile že pred 15. letom (agresija do ljudi in Motnje vedenja so se pojavile že pred 15. letom (agresija do ljudi in

živali, uničevanje stvari, laži, tatvine in resno kršenje družbenih živali, uničevanje stvari, laži, tatvine in resno kršenje družbenih pravil, kot so npr. uhajanje od doma, pogosti izostanki iz šole).pravil, kot so npr. uhajanje od doma, pogosti izostanki iz šole).

Antisocialno vedenje ni posledica shizofrenske ali manične epizode.Antisocialno vedenje ni posledica shizofrenske ali manične epizode.

Težave psihiatričnih klasifikacij Težave psihiatričnih klasifikacij

Problem razmejitve med normalnim, Problem razmejitve med normalnim, zdravim in patološkim: kategorije in zdravim in patološkim: kategorije in dimenzijedimenzije

Problem simptomatskih in Problem simptomatskih in ““vedenjskihvedenjskih”” klasifikacij klasifikacij

Problem odnosov med posameznimi Problem odnosov med posameznimi motnjami motnjami

Problem kriterijev za posamezne Problem kriterijev za posamezne motnje, ki so rezultat različnih teorij in motnje, ki so rezultat različnih teorij in izhodiščizhodišč

Normalno, zdravo in patološkoNormalno, zdravo in patološko

Normalno: statistični, kvantitativni pojem, Normalno: statistični, kvantitativni pojem, ““tisto, tisto, kar je na sredinikar je na sredini””, povprečno., povprečno.

Normalno še ne pomeni zdravo, kakor tudi Normalno še ne pomeni zdravo, kakor tudi nenormalno še ni patološko (Jaspers, 1965).nenormalno še ni patološko (Jaspers, 1965).

Normativnost: biti zdrav ne pomeni samo biti Normativnost: biti zdrav ne pomeni samo biti normalen v določeni situaciji, ampak tudi biti normalen v določeni situaciji, ampak tudi biti normativen ob spremembah. Človek je bolan, normativen ob spremembah. Človek je bolan, ko lahko dopusti samo eno normo. (Canguilhem, ko lahko dopusti samo eno normo. (Canguilhem, 1966).1966).

Zdravo – patološko: medicinska, kategorialna Zdravo – patološko: medicinska, kategorialna pojma, kljub temu da so tudi mnogi pojavi v pojma, kljub temu da so tudi mnogi pojavi v somatski medicini kvantitativno porazdeljeni.somatski medicini kvantitativno porazdeljeni.

Zdravje je sposobnost notranje in zunanje Zdravje je sposobnost notranje in zunanje prilagoditve (ego psihologija).prilagoditve (ego psihologija).

Scadding, 1988; po Meyerju, 2004

Razvoj taksonomije v mediciniRazvoj taksonomije v medicini

1.1. Klasifikacije znakov, simptomov in Klasifikacije znakov, simptomov in sindromov.sindromov.

2.2. Klasifikacije strukturalnih anomalij.Klasifikacije strukturalnih anomalij.

3.3. Klasifikacije motenj funkcij ali Klasifikacije motenj funkcij ali patofiziologije.patofiziologije.

4.4. Etiološke ali kavzalne klasifikacije.Etiološke ali kavzalne klasifikacije.

Scadding, 1988; po Meyerju 2004

Razvoj taksonomije v mediciniRazvoj taksonomije v medicini

Razvoj znanosti pomeni pojasnjevanje vse Razvoj znanosti pomeni pojasnjevanje vse večjega števila fenomenov z vse bolj večjega števila fenomenov z vse bolj splošnimi zakoni. splošnimi zakoni.

Razvoj medicine ne pomeni množenja Razvoj medicine ne pomeni množenja sindromsko in simptomatsko definiranih sindromsko in simptomatsko definiranih motenj, kot je to primer v sodobni DSM motenj, kot je to primer v sodobni DSM klasifikaciji (V zadnjih 40 letih se je število klasifikaciji (V zadnjih 40 letih se je število diagnostičnih kategorij DSM povečalo za diagnostičnih kategorij DSM povečalo za 300%), ampak redukcija klasifikacije 300%), ampak redukcija klasifikacije zaradi znanstvenih spoznanj s področja zaradi znanstvenih spoznanj s področja strukture, funkcije in etiologije motenj strukture, funkcije in etiologije motenj (Houts, 2004).(Houts, 2004).

Problem kriterijev za posamezne motnje Problem kriterijev za posamezne motnje

Sedanja razporeditev je arbitrarno določena in je Sedanja razporeditev je arbitrarno določena in je rezultat različnih teoretskih in empiričnih izhodišč, rezultat različnih teoretskih in empiričnih izhodišč, pogosto pa celo rezultat konsenza in lobiranja pogosto pa celo rezultat konsenza in lobiranja vplivnih skupin (npr. farmacevtske industrije).vplivnih skupin (npr. farmacevtske industrije).

DSM-IV v veliki meri temelji na opisih vedenja in DSM-IV v veliki meri temelji na opisih vedenja in simptomov, ne pa osebnostnih potez. To lahko simptomov, ne pa osebnostnih potez. To lahko hitro privede do zmede, saj je vedenje lahko zelo hitro privede do zmede, saj je vedenje lahko zelo spremenljivo npr. pri določeni motnji osebnosti. spremenljivo npr. pri določeni motnji osebnosti.

Za nobeno mentalno motnjo DSM niso značilni Za nobeno mentalno motnjo DSM niso značilni specifični simptomi. Za razliko od splošne specifični simptomi. Za razliko od splošne medicine, kjer so simptomi odvisni od bolezni, je medicine, kjer so simptomi odvisni od bolezni, je v psihiatriji sama bolezen simptom (Beutler in dr., v psihiatriji sama bolezen simptom (Beutler in dr., 1998). 1998).

Alliance of Psychoanalytic Organizations, 2006

Alternativna klasifikacija: Psihodinamski Alternativna klasifikacija: Psihodinamski diagnostični priročnik - PDMdiagnostični priročnik - PDM

Dimenzije ocenjevanja:Dimenzije ocenjevanja:1.1. P os:P os: Osebnostni vzorci in motnje (simptomi v Osebnostni vzorci in motnje (simptomi v

povezavi z osebnostjo) povezavi z osebnostjo) 2.2. M os:M os: Mentalno delovanje (npr. splošne Mentalno delovanje (npr. splošne

kognitivne in izvršitvene funkcije, zrelost kognitivne in izvršitvene funkcije, zrelost identitete, zmožnost introspekcije, kapacitete za identitete, zmožnost introspekcije, kapacitete za diferenciacijo in integracijo, zmožnost vživljanja, diferenciacijo in integracijo, zmožnost vživljanja, mentalizacija), regulacija emocij in impulzov, mentalizacija), regulacija emocij in impulzov, obrambno varovalni in prilagoditveni obrambno varovalni in prilagoditveni mehanizmi, kakovost medosebnih odnosov in mehanizmi, kakovost medosebnih odnosov in zmožnost za intimnost in obvladovanja okolja, zmožnost za intimnost in obvladovanja okolja, reševanje problemskih situacij)reševanje problemskih situacij)

3.3. S os:S os: Manifestni simptomi in težave (subjektivni Manifestni simptomi in težave (subjektivni vidik motenj) vidik motenj)

Musek, 2005

Odnos med površinskimi in izvornimi, Odnos med površinskimi in izvornimi, globinskimi psihičnimi značilnostmiglobinskimi psihičnimi značilnostmi

Millon, 1996

Nozološka dilemaNozološka dilema

Lahko so prisotne različne povezave med Lahko so prisotne različne povezave med temi stopnjami. Dva v osnovi različna temi stopnjami. Dva v osnovi različna pojava sta si lahko podobna na površinski, pojava sta si lahko podobna na površinski, manifestni ravni in različna na latentni, manifestni ravni in različna na latentni, globinski ravni ali obratno. Prav tako je globinski ravni ali obratno. Prav tako je mogoče ujemanje ali razlikovanje na obeh mogoče ujemanje ali razlikovanje na obeh ravneh.ravneh.

Na podlagi ene značilnosti zato še ne Na podlagi ene značilnosti zato še ne moremo sklepati o globlji oz. temeljni moremo sklepati o globlji oz. temeljni osebnostni strukturi posameznika.osebnostni strukturi posameznika.

Musek, 2005

Povezave med psihičnimi pojaviPovezave med psihičnimi pojavi

Biopsihosocialni modelBiopsihosocialni model

Po biopsihosocialnem modelu razlage Po biopsihosocialnem modelu razlage nastanka duševnih motenj (Paris, 1994) nastanka duševnih motenj (Paris, 1994) noben etiološki dejavnik (ne psihološki, noben etiološki dejavnik (ne psihološki, biološki ali socialni) nima prevlade nad biološki ali socialni) nima prevlade nad drugim. drugim.

Od strukture oz. značilnosti osebnosti in Od strukture oz. značilnosti osebnosti in prilagoditvenih funkcij je odvisno, ali se bo na prilagoditvenih funkcij je odvisno, ali se bo na psihosocialne obremenitve odzval na zdrav psihosocialne obremenitve odzval na zdrav ali bolezenski način (Millon, 1996). Osebnost ali bolezenski način (Millon, 1996). Osebnost je na nek način podobna imunskemu sistemu, je na nek način podobna imunskemu sistemu, ki je izpostavljena večjim ali manjšim ki je izpostavljena večjim ali manjšim psihofizičnim obremenitvam. psihofizičnim obremenitvam.

Millon, 1996; 2004

Klinično psihološka ocenaKlinično psihološka ocena

Gre za oceno posameznikove (globlje) Gre za oceno posameznikove (globlje) strukture, notranje dinamike in delovanja, strukture, notranje dinamike in delovanja, ne samo zunanjih, vedenjskih značilnosti.ne samo zunanjih, vedenjskih značilnosti.

Pomeni znanstveno razumevanje interakcije Pomeni znanstveno razumevanje interakcije med pacientovimi aktualnimi simptomi, med pacientovimi aktualnimi simptomi, osebnostnimi potezami in psihosocialnimi osebnostnimi potezami in psihosocialnimi dejavniki.dejavniki.

Združuje kategorialni oz. tipološki in Združuje kategorialni oz. tipološki in dimenzionalni pristop z modelom prototipa.dimenzionalni pristop z modelom prototipa.

Združuje idiografski in nomotetični pristop. Združuje idiografski in nomotetični pristop.

Berger, 2003

Klinično psihološko ocenjevanje Klinično psihološko ocenjevanje

je metoda psihološkega poizvedovanja, merjenja, je metoda psihološkega poizvedovanja, merjenja, opisovanja in pojasnjevanja psiholoških značilnosti opisovanja in pojasnjevanja psiholoških značilnosti posameznika, ki se uporablja v raziskovalne in posameznika, ki se uporablja v raziskovalne in praktične (npr. terapevtske) namene. praktične (npr. terapevtske) namene.

To ni metodološko jasno definiran postopek ali To ni metodološko jasno definiran postopek ali instrument, ampak ime za metodološki okvir, ki se instrument, ampak ime za metodološki okvir, ki se prilagaja glede na pogoje, namen in konkretne cilje. prilagaja glede na pogoje, namen in konkretne cilje.

To je multidisciplinarni postopek, ki vključuje znanja To je multidisciplinarni postopek, ki vključuje znanja iz psihologije, psihiatrije, nevrologije, pedagogike, iz psihologije, psihiatrije, nevrologije, pedagogike, defektologije in sorodnih ved. defektologije in sorodnih ved.

Klinično psihološko ocenjevanje zajema postopke Klinično psihološko ocenjevanje zajema postopke psihološkega in psihiatričnega diagnosticiranja, v psihološkega in psihiatričnega diagnosticiranja, v največji meri pa ocenjevanje in postavljanje največji meri pa ocenjevanje in postavljanje zaključkov s pomočjo psiholoških merskih zaključkov s pomočjo psiholoških merskih instrumentov.instrumentov.

Proces klinično psihološkega Proces klinično psihološkega ocenjevanja ocenjevanja

To je kompleksen proces, ki vključuje več stopenj:To je kompleksen proces, ki vključuje več stopenj:1.1. opredelitev problema oz. konkretnega vprašanja v okviru opredelitev problema oz. konkretnega vprašanja v okviru

izbranih teoretskih izhodišč;izbranih teoretskih izhodišč;2.2. določitev načrta ocenjevanja, izbor merskih pripomočkov in določitev načrta ocenjevanja, izbor merskih pripomočkov in

postopkov;postopkov;3.3. izvedba merjenja osebnostnih značilnosti;izvedba merjenja osebnostnih značilnosti;4.4. registracija rezultatov merjenja;registracija rezultatov merjenja;5.5. interpretacija rezultatov merjenja glede na statistične interpretacija rezultatov merjenja glede na statistične

norme in teorijo, na kateri temelji posamezni merski norme in teorijo, na kateri temelji posamezni merski instrument;instrument;

6.6. sinteza posameznih interpretacij in umeščanje v teoretske sinteza posameznih interpretacij in umeščanje v teoretske in klasifikacijske sisteme;in klasifikacijske sisteme;

7.7. interpretacija ugotovitev psihološkega pregleda glede na interpretacija ugotovitev psihološkega pregleda glede na druge vire (npr. medicinsko dokumentacijo); druge vire (npr. medicinsko dokumentacijo);

8.8. odgovori na konkretna vprašanja oz. zastavljene probleme. odgovori na konkretna vprašanja oz. zastavljene probleme.

Značilnosti psihološkega Značilnosti psihološkega ocenjevanjaocenjevanja

je bolj podobno načrtovanju in izvajanju raziskave ter je bolj podobno načrtovanju in izvajanju raziskave ter izgrajevanju teorije kot pa standardnemu laboratorijskemu izgrajevanju teorije kot pa standardnemu laboratorijskemu preverjanju. preverjanju.

je induktivno-deduktivna metoda, ko na podlagi konkretnih je induktivno-deduktivna metoda, ko na podlagi konkretnih informacij in rezultatov merjenja ustvarimo splošne informacij in rezultatov merjenja ustvarimo splošne zaključke, ki nam služijo za razlago konkretnega vedenja. zaključke, ki nam služijo za razlago konkretnega vedenja.

vključuje postopke, ki so lahko zelo objektivni, vključuje postopke, ki so lahko zelo objektivni, standardizirani oz. znanstveno preverljivi, pa tudi tiste, ki so standardizirani oz. znanstveno preverljivi, pa tudi tiste, ki so lahko subjektivni, odvisni od izkušenj in znanja ocenjevalca. lahko subjektivni, odvisni od izkušenj in znanja ocenjevalca. Slednje velja predvsem za stopnje od 5 do 8. Do različnih Slednje velja predvsem za stopnje od 5 do 8. Do različnih mnenj prihaja predvsem v teh fazah. mnenj prihaja predvsem v teh fazah.

Problem sodelovanja v ocenjevanju: Nemotiviranost za Problem sodelovanja v ocenjevanju: Nemotiviranost za sodelovanje ali nameren poskus izkrivljanja rezultatov lahko sodelovanje ali nameren poskus izkrivljanja rezultatov lahko bistveno zoži možnosti ocenjevanja osebnosti. bistveno zoži možnosti ocenjevanja osebnosti.

Značilnosti klinično psihološkega Značilnosti klinično psihološkega ocenjevanjaocenjevanja

Sodobno klinično psihološko ocenjevanje Sodobno klinično psihološko ocenjevanje osebnosti bi lahko označili kot eklektično in osebnosti bi lahko označili kot eklektično in multimetodično, t.j. psihologi pri svojem delu multimetodično, t.j. psihologi pri svojem delu uporabljajo različne merske pripomočke, ki so uporabljajo različne merske pripomočke, ki so rezultat različnih ocenjevalnih paradigem in teorij.rezultat različnih ocenjevalnih paradigem in teorij.

Kljub pogosto si nasprotujočim konceptom, ki Kljub pogosto si nasprotujočim konceptom, ki izhajajo iz teh usmeritev, se predstavniki različnih izhajajo iz teh usmeritev, se predstavniki različnih šol nekako strinjajo glede osnovnih merjenih šol nekako strinjajo glede osnovnih merjenih konstruktov, pa tudi o učinkovitosti uporabe več konstruktov, pa tudi o učinkovitosti uporabe več različnih ocenjevalnih metod. različnih ocenjevalnih metod.

Zaključek oz. končna ocena predstavlja Zaključek oz. končna ocena predstavlja integracijo različnih ocenjevalnih paradigem. integracijo različnih ocenjevalnih paradigem.

Paradigme psihološkega Paradigme psihološkega ocenjevanjaocenjevanja

Paradigma pomeni ozadje niza splošno Paradigma pomeni ozadje niza splošno sprejetih prepričanj, orientacij in pravil, ki sprejetih prepričanj, orientacij in pravil, ki vpliva na konstrukcijo, obdelavo in vpliva na konstrukcijo, obdelavo in interpretacijo testov osebnosti. interpretacijo testov osebnosti.

Paradigma tu ni mišljena v Kuhnovem Paradigma tu ni mišljena v Kuhnovem smislu, po katerem so socialne znanosti smislu, po katerem so socialne znanosti zaradi pomanjkanja splošnega konsenza o zaradi pomanjkanja splošnega konsenza o osnovnih psiholoških konceptih in različnih osnovnih psiholoških konceptih in različnih nasprotujočih si teorij, standardov in nasprotujočih si teorij, standardov in metod raziskovanja še vedno v metod raziskovanja še vedno v predparadigmatskm obdobju. predparadigmatskm obdobju.

Wiggins, 2003

Paradigme psihološkega Paradigme psihološkega ocenjevanjaocenjevanja

1.1. PsihodinamičnaPsihodinamična (Freud, Rapaport, Kohut, Kernberg, (Freud, Rapaport, Kohut, Kernberg, Blatt, psihoanaliza, t. objektnih odnosov, razvojna pa, Blatt, psihoanaliza, t. objektnih odnosov, razvojna pa, self psihologija, intervjuji, asociacijski, reprezentacijski in self psihologija, intervjuji, asociacijski, reprezentacijski in projekcijski testi, Rorschachprojekcijski testi, Rorschach

2.2. KognitivnaKognitivna (Kelly, Chomsky, Beck, Bandura: socialno (Kelly, Chomsky, Beck, Bandura: socialno kognitivna psihologija, nevropsihologija, lingvistika, kognitivna psihologija, nevropsihologija, lingvistika, računalniški modeli, eksperiment, ocenjevalne skale, računalniški modeli, eksperiment, ocenjevalne skale, vprašalniki) vprašalniki)

3.3. InterpersonalnaInterpersonalna (Sullivan, Mead, Leary, Guttman, (Sullivan, Mead, Leary, Guttman, Wiggins, Benjamin), vprašalniki medosebnih odnosov Wiggins, Benjamin), vprašalniki medosebnih odnosov

4.4. PersonološkaPersonološka (Allport, Murray, Freud, Erikson, (Allport, Murray, Freud, Erikson, McAdams), psihobiografski intervjuji, življenjske zgodbeMcAdams), psihobiografski intervjuji, življenjske zgodbe

5.5. MultivariantnaMultivariantna (Galton, Cattell, Eysenck, Norman, Costa (Galton, Cattell, Eysenck, Norman, Costa & McCrae), vprašalniki osebnostnih potez oz. dimenzij, 5-& McCrae), vprašalniki osebnostnih potez oz. dimenzij, 5-faktorski modelfaktorski model

6.6. EmpiričnaEmpirična (Kreapelin, Hathaway in McKinley, Meehl, (Kreapelin, Hathaway in McKinley, Meehl, Graham), modeli mentalnih motenj, MMPI Graham), modeli mentalnih motenj, MMPI

Rapaport, 1959

Psihodinamična paradigmaPsihodinamična paradigma Vedenje je multiplo determinirano. Vedenje je multiplo determinirano. Izvore determinacije lahko razumemo kot Izvore determinacije lahko razumemo kot

različne vidike s katerih lahko razložimo vedenje:različne vidike s katerih lahko razložimo vedenje:1.1. Dinamični: energija nagonov in njihova Dinamični: energija nagonov in njihova

usmerjenost;usmerjenost;2.2. Ekonomični: načni praznenja, porazdeljevanja in Ekonomični: načni praznenja, porazdeljevanja in

transformacije nagonske energije;transformacije nagonske energije;3.3. Strukturalni: relativno trajna organizacija in Strukturalni: relativno trajna organizacija in

funkcija psihičnih procesov;funkcija psihičnih procesov;4.4. Razvojni: zgodovina in razvoj psihičnega Razvojni: zgodovina in razvoj psihičnega

življenja, način vplivanja preteklih izkušenj na življenja, način vplivanja preteklih izkušenj na aktualno psihično strukturo in funkcije;aktualno psihično strukturo in funkcije;

5.5. Prilagodiveni: način koordinacije nagonov in Prilagodiveni: način koordinacije nagonov in zahtev realnosti.zahtev realnosti.

Kognitivna paradigmaKognitivna paradigma

Kognitiven (lat.) = spoznavenKognitiven (lat.) = spoznaven Kognitivna znanost: sinteza kognitivne Kognitivna znanost: sinteza kognitivne

psihologije (npr. psihologija osebnih psihologije (npr. psihologija osebnih konstruktov, Kelly), lingvistične teorije konstruktov, Kelly), lingvistične teorije (Chomsky), nevroznanosti, modelov (Chomsky), nevroznanosti, modelov umetne inteligence in določenih filozofskih umetne inteligence in določenih filozofskih smeri.smeri.

Kognitivne sheme kot vsebina (Beck) in Kognitivne sheme kot vsebina (Beck) in struktura (Blatt), ki posreduje pri struktura (Blatt), ki posreduje pri procesiranju informacij. procesiranju informacij.

Sullivan, 1953

Medosebna paradigmaMedosebna paradigma

Osnovna naloga psihiatrije je Osnovna naloga psihiatrije je raziskovanje medosebnih odnosov v raziskovanje medosebnih odnosov v konceptualnem okviru Lewinove konceptualnem okviru Lewinove teorije polja. teorije polja.

Gre za preučevanje interakcij med Gre za preučevanje interakcij med ljudmi v običajnem okolju.ljudmi v običajnem okolju.

Patologija je produkt komunikacijskih Patologija je produkt komunikacijskih vzorcev, ki jo tudi vzdržujejo vzorcev, ki jo tudi vzdržujejo

Sullivan, 1948; Foa in Foa, 1974

Osnovne postavke medosebne Osnovne postavke medosebne paradigmeparadigme

Osebnost nastane pod vplivom sile Osebnost nastane pod vplivom sile medosebnih polj medosebnih polj

Medosebna polja predstavljajo konkretne Medosebna polja predstavljajo konkretne posameznike, s katerimi je oseba v interakciji, posameznike, s katerimi je oseba v interakciji, pa tudi širše socialno in kulturno okolje. pa tudi širše socialno in kulturno okolje.

Medosebni odnosi so primarno motivirani s Medosebni odnosi so primarno motivirani s težnjo po pozitivnem samovrednotenju (moči) težnjo po pozitivnem samovrednotenju (moči) in željo po varnosti (povezanosti). in željo po varnosti (povezanosti).

Po teoriji socialne izmenjave sta status Po teoriji socialne izmenjave sta status (samospoštovanje) in ljubezen (sprejemanje) (samospoštovanje) in ljubezen (sprejemanje) osnovna vira izmenjave v socialnih osnovna vira izmenjave v socialnih interakcijah. interakcijah.

Strukturalna analiza socialnega Strukturalna analiza socialnega vedenja Benjamin, 1996vedenja Benjamin, 1996

Tri-krožni model osebnosti, katerega Tri-krožni model osebnosti, katerega osnovne koordinate so: osnovne koordinate so:

emancipacija-kontrola, in emancipacija-kontrola, in ljubezen-agresija. ljubezen-agresija. To vedenje je lahko usmerjeno proti To vedenje je lahko usmerjeno proti

sebi, proti drugi osebi ali je definirano sebi, proti drugi osebi ali je definirano kot introjekcija (odnos do sebe kot ga kot introjekcija (odnos do sebe kot ga je imela pomembna oseba do nas). je imela pomembna oseba do nas).

Strukturalna analiza socialnega Strukturalna analiza socialnega vedenja (Benjamin, 1996)vedenja (Benjamin, 1996)

Allport

Personološka paradigma: PersonaPersonološka paradigma: Persona

IIzraz zraz ““personapersona”” je je latinskega izvora in je latinskega izvora in je prvotno označeval gledališke maske, ki so prvotno označeval gledališke maske, ki so jih uporabljali za uprizarjanje grških iger. S jih uporabljali za uprizarjanje grških iger. S tem je skušal poudariti razliko med masko, tem je skušal poudariti razliko med masko, obrazom, ki ga kažemo drugim in nas obrazom, ki ga kažemo drugim in nas takšne poznajo ter igralcem z avtentičnimi takšne poznajo ter igralcem z avtentičnimi značilnostmi, ki stoji za to masko. značilnostmi, ki stoji za to masko.

Wiggins, 2003

Personološka paradigmaPersonološka paradigma

Personološka paradigma temelji na psihološkem Personološka paradigma temelji na psihološkem preučevanju življenjepisov – psihobiografij ali potekov preučevanju življenjepisov – psihobiografij ali potekov kliničnih primerov. kliničnih primerov.

individualizirana oz. idiografska in celostna metoda individualizirana oz. idiografska in celostna metoda opisovanja osebnostiopisovanja osebnosti

Začetki: Začetki: FreudFreudove ove analizanalizee življenjepis življenjepisovov znanih znanih osebnostiosebnosti npr. Leonarda da Vincija, opisal pa je tudi npr. Leonarda da Vincija, opisal pa je tudi svoje kliente v psihoanalizi (npr. Dora, Mali Hans, svoje kliente v psihoanalizi (npr. Dora, Mali Hans, Podganar, Volčji človek). Podganar, Volčji človek).

Znane primere psihobiografskih analiz so predstavili tudi Znane primere psihobiografskih analiz so predstavili tudi Jones, Abraham, Murray, White, McClelland, Allport, Jones, Abraham, Murray, White, McClelland, Allport, Erikson in AleksanderErikson in Aleksander

McAdams, 1993

Intervju kot personološka metodaIntervju kot personološka metoda

Kot pripomoček za Kot pripomoček za identifiidentifikacijokacijo ključn ključnihih dogodk dogodkovov, pomembn, pomembnihih oseb, tem in problemoseb, tem in problemovov, osebn, osebnihih ideologij, doživljanj in pričakovanj, ideologij, doživljanj in pričakovanj, ki nastopajo v posameznikovem življenju ki nastopajo v posameznikovem življenju

NNavodiloavodilo:: opiš opišiteite svoje življenje kot bi bila knjiga sestavljena iz več svoje življenje kot bi bila knjiga sestavljena iz več poglavij. poglavij.

GGradnjradnjoo identitete sebe razumemo s pomočjo kreacije mitičnih identitete sebe razumemo s pomočjo kreacije mitičnih življenjskih zgodb, ki predstavljajo integracijo spominov preteklosti, življenjskih zgodb, ki predstavljajo integracijo spominov preteklosti, doživljanja sedanjosti in predvidevanj prihodnosti. doživljanja sedanjosti in predvidevanj prihodnosti.

Pri tem ni tako pomembno kj se je v resnici zgodilo kot pa kako Pri tem ni tako pomembno kj se je v resnici zgodilo kot pa kako posameznik interpretira svojo preteklost in predvideva bodočnost. posameznik interpretira svojo preteklost in predvideva bodočnost.

OOsebni mit sebni mit je je ključnega pomena za razumevanje osebnosti.ključnega pomena za razumevanje osebnosti.

Multivariantna paradigma Multivariantna paradigma

Cattell: iskanje Cattell: iskanje izvornizvornih ih potezpotez s pomočjo s pomočjo faktorske analizefaktorske analize

Te Te predstavljajo genotip osebnosti, ki je rezultat predstavljajo genotip osebnosti, ki je rezultat vplivov okolja in genskega materiala. vplivov okolja in genskega materiala.

NNa podlagi Allport – Odbertovega seznama a podlagi Allport – Odbertovega seznama 18000 pridevnikov, ki se nanašajo na osebnost,18000 pridevnikov, ki se nanašajo na osebnost, jeje sestavil 35 bipolarnih clustrov površinskih sestavil 35 bipolarnih clustrov površinskih potez, s pomočjo faktorske analize pa je iz teh potez, s pomočjo faktorske analize pa je iz teh izločil 12 izvornih faktorjev.izločil 12 izvornih faktorjev.

Faktorski osebnostni vprašalniki: Cattell, Faktorski osebnostni vprašalniki: Cattell, Eysenck, McCrae & CostaEysenck, McCrae & Costa

Empirična paradigmaEmpirična paradigma

Emil Kreapelin (1896) je kot začetnik psihiatrične Emil Kreapelin (1896) je kot začetnik psihiatrične taksonomije v svojem znanem modelu mentalnih in taksonomije v svojem znanem modelu mentalnih in nevrotičnih bolezni ločeval mednevrotičnih bolezni ločeval med::

1.1. organskimi stanji, organskimi stanji, 2.2. toksičnimi psihozami, toksičnimi psihozami, 3.3. endogenimi psihozami in endogenimi psihozami in 4.4. deviantnimi osebnostmi. deviantnimi osebnostmi.

Z dodatkom nevrotičnih motenj se je ta model ohranil Z dodatkom nevrotičnih motenj se je ta model ohranil do danes in predstavlja osnovo psihiatričnih klasifikacij do danes in predstavlja osnovo psihiatričnih klasifikacij mentalnih motenj.mentalnih motenj.

Emipirična paradigmaEmipirična paradigma

Empirična paradigma v ocenjevanju osebnosti Empirična paradigma v ocenjevanju osebnosti pomeni razumevanje osebnosti s pomočjo pomeni razumevanje osebnosti s pomočjo psihopatoloških modelov, ki so rezultat kliničnih psihopatoloških modelov, ki so rezultat kliničnih izkušenj. izkušenj.

V okviru tega so nastali psihološki instrumenti, ki V okviru tega so nastali psihološki instrumenti, ki bi lahko služili za diagnosticiranje osebnosti oz. bi lahko služili za diagnosticiranje osebnosti oz. njenih motenj, najpomembnejši med njimi je njenih motenj, najpomembnejši med njimi je Minnesotski multifazični osebnostni vprašalnikMinnesotski multifazični osebnostni vprašalnik MMPIMMPI ((Hathaway in McKinley, 1943Hathaway in McKinley, 1943))

K skupni paradigmi: Integrativni model K skupni paradigmi: Integrativni model psihološkega ocenjevanjapsihološkega ocenjevanja

Kognitivni – psihodinamski - medosebni Kognitivni – psihodinamski - medosebni vidikvidik

Idiografska – nomotetična ravenIdiografska – nomotetična raven Intersubjektivno – intrasubjektivno Intersubjektivno – intrasubjektivno Struktura - procesStruktura - proces Objektivno – subjektivnoObjektivno – subjektivno Dimenzije - kategorije Dimenzije - kategorije Površina - globinaPovršina - globina Ravni interpretacije: Item – skala – profilRavni interpretacije: Item – skala – profil

Razumevanje psihičnih motenj Razumevanje psihičnih motenj

Prizadevati bi se morali za integracijo Prizadevati bi se morali za integracijo spoznanj (fenomenoloških, spoznanj (fenomenoloških, funkcionalnih, strukturalnih in funkcionalnih, strukturalnih in etioloških faktorjev) in enotno teorijo etioloških faktorjev) in enotno teorijo motenj osebnosti, ki bi temeljila na motenj osebnosti, ki bi temeljila na osebnostnih dispozicijah in razvoju.osebnostnih dispozicijah in razvoju.

Značilnosti klinično psihološkega Značilnosti klinično psihološkega ocenjevanja ocenjevanja

Ocenjevanje osebnosti je analitično-sintetična Ocenjevanje osebnosti je analitično-sintetična metoda, ki je odvisna od: metoda, ki je odvisna od:

1.1. strokovnosti ocenjevalca, strokovnosti ocenjevalca, 2.2. kakovosti merskih instrumentov, njihovih norm kakovosti merskih instrumentov, njihovih norm

in teoretskih konceptov terin teoretskih konceptov ter3.3. od posameznika, ki je kot celostno bitje od posameznika, ki je kot celostno bitje

udeležen v procesu ocenjevanja. udeležen v procesu ocenjevanja. Ocena osebnosti pomeni integracijo in sintezo Ocena osebnosti pomeni integracijo in sintezo

vseh zbranih informacij o posamezniku.vseh zbranih informacij o posamezniku. Ocenjevanje osebnosti se začne z nomotetično Ocenjevanje osebnosti se začne z nomotetično

ravnijo in nadaljuje z idiografsko (od splošnih ravnijo in nadaljuje z idiografsko (od splošnih ugotovitev k specifičnim). ugotovitev k specifičnim).

Ocena osebnostiOcena osebnosti

Z vidika Z vidika strukturestrukture: ocena osebnostne strukture: : ocena osebnostne strukture: hierarhija notranjih vsebin, spominov, identifikacij hierarhija notranjih vsebin, spominov, identifikacij itd;itd;

Z vidika Z vidika funkcijefunkcije: ocena dinamičnih procesov : ocena dinamičnih procesov znotraj posameznika ter med posameznikom in znotraj posameznika ter med posameznikom in njegovim okoljem, način delovanja kognitivnih in njegovim okoljem, način delovanja kognitivnih in emocionalnih mehanizmov, ki urejajo, prilagajajo, emocionalnih mehanizmov, ki urejajo, prilagajajo, koordinirajo, transformirajo, uravnotežajo, koordinirajo, transformirajo, uravnotežajo, kontrolirajo… izmenjavo med zunanjim in kontrolirajo… izmenjavo med zunanjim in notranjim življenjem);.notranjim življenjem);.

Z vidika Z vidika etiologijeetiologije: ocena dejavnikov, ki so in/ali : ocena dejavnikov, ki so in/ali še vplivajo na osebnost.še vplivajo na osebnost.

Informacije, ki jih pridobiva klinični Informacije, ki jih pridobiva klinični psihologpsiholog

Avtoanamneza: podatki, zbrani v intervjuju s Avtoanamneza: podatki, zbrani v intervjuju s posameznikom, ki je ocenjevan (eksploracija posameznikom, ki je ocenjevan (eksploracija simptomatike, pregled pomembnih razvojnih, simptomatike, pregled pomembnih razvojnih, vzgojnih, izobrazbenih, emocionalnih, družinskih, vzgojnih, izobrazbenih, emocionalnih, družinskih, partnerskih, poklicnih in drugih psihosocialnih partnerskih, poklicnih in drugih psihosocialnih dejavnikov); dejavnikov);

podatki iz intervjujev ljudi iz njegovega okolja podatki iz intervjujev ljudi iz njegovega okolja (heteroanamneza);(heteroanamneza);

rezultati uporabljenih merskih instrumentov;rezultati uporabljenih merskih instrumentov; podatki, zbrani na podlagi opazovanja vedenja in podatki, zbrani na podlagi opazovanja vedenja in drugi viri (npr. predhodne ocene, strokovna drugi viri (npr. predhodne ocene, strokovna

poročila, zdravstvena in sodna dokumentacija poročila, zdravstvena in sodna dokumentacija itd). itd).

Ocenjevanje osebnosti s pomočjo Ocenjevanje osebnosti s pomočjo psiholoških testovpsiholoških testov

Klinični psiholog ima pri ocenjevanju Klinični psiholog ima pri ocenjevanju osebnosti na voljo množico psiholoških testov osebnosti na voljo množico psiholoških testov in tehnik, ki merijo različne vidike osebnosti in tehnik, ki merijo različne vidike osebnosti in so pri tem tudi različno učinkoviti. in so pri tem tudi različno učinkoviti.

Zato je zelo pomemben izbor teh Zato je zelo pomemben izbor teh pripomočkov, pri čemer je poznavanje pripomočkov, pri čemer je poznavanje psihometričnih značilnosti posameznega psihometričnih značilnosti posameznega instrumenta eden od osnovnih pogojev za instrumenta eden od osnovnih pogojev za kakovostno ocenjevanje. kakovostno ocenjevanje.

Meyer, 2001; po Weinerju, 2003

Psihološki pripomočki za Psihološki pripomočki za ocenjevanje osebnostiocenjevanje osebnosti

Ocenjevalne lestvice (vedenja).Ocenjevalne lestvice (vedenja). Testi sposobnosti.Testi sposobnosti. Samoopisne in samoocenjevalne Samoopisne in samoocenjevalne

tehnike (klinični intervjuji in tehnike (klinični intervjuji in osebnostni vprašalniki. osebnostni vprašalniki.

Manj strukturirane storilnostne Manj strukturirane storilnostne tehnike. tehnike.

Sticker in Gold, 1999

Integrativna ocena psihičnih motenj Integrativna ocena psihičnih motenj

Z različnimi merskimi instrumenti Z različnimi merskimi instrumenti odkrivamo različne vidike osebnosti: odkrivamo različne vidike osebnosti:

1.1. Samoopisni vprašalniki in intervjuji so Samoopisni vprašalniki in intervjuji so najbolj primerni za ocenjevanje zavestnih, najbolj primerni za ocenjevanje zavestnih, vsebinsko-kognitivnih in vedenjskih vidikov vsebinsko-kognitivnih in vedenjskih vidikov osebnosti, osebnosti,

2.2. t.i. globinske, posredne tehnike (manj t.i. globinske, posredne tehnike (manj strukturirane storilnostne) pa so bolj strukturirane storilnostne) pa so bolj učinkovite pri raziskovanju nezavednih, učinkovite pri raziskovanju nezavednih, procesnih in strukturnih vidikov delovanja procesnih in strukturnih vidikov delovanja osebnosti. osebnosti.

Merjenje osebnosti z različnimi Merjenje osebnosti z različnimi vrstami merskih instrumentov vrstami merskih instrumentov

OSEBNOST Intervju

Manj strukturiranestorilnostne tehnike

Osebnostnivprašalniki

opazovanje