zakonnpaa.sep.gov.mk/npaa-public/app_upload/2007.0100.2471... · web viewrepublika makedonija...

REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA PRAVDA

PREDOLG ZA DONESUVAWE NA ZAKON ZA VONPARNI^NA POSTAPKA

SO PREDLOG-ZAKON

Skopje, juni 2007 godina

I. USTAVEN OSNOV ZA DONESUVAWE NA ZAKONOT

Ustavniot osnov za donesuvawe na Zakonot za vonparni~na postapka e sodràn vo ~len 68 stav 1 alineja 2 od Ustavot na Republika Makedonija, spored koja Sobranieto na Republika Makedonija e donesuva zakoni.

II. ПРИЧИНИ ПОРАДИ КОИ СЕ ДОНЕСУВА ЗАКОНОТ

Edna od osnovnite pri~ini za donesuvawe na zakon za vonparni~na postapka e toa {to ovaa materija dosega be{e regulirana so Zakonot za vonprocesna postapka, koj e donesen vo 1979 godina. Dosega{nata primena na ovoj zakon ukaà pred se na potrebata od negovo terminolo{ko usoglasuvawe, kako i na odredeni izmeni na nekoi odredbi, vo smisla na nivno terminolo{ko usoglasuvawe so odredeni zakoni, precizirawe na odredeni odredbi, kako i ostranuvawe na odredbi koi vo praksata predizvikuvaat ili moàt da predizvikaat neednakva primena na zakonot.

Donesuvaweto na Zakon za vonparni~na postapka se predlaga od pri~ina {to se smeta deka }e se obezbedi pravna ramka za poefikasno postapuvawe na sudovite i opredluvawe na postapka vo predmetite koi se ednostrani vo su{tina se nesporni.Pogolema novina, koja so ovoj zakon se predviduva e toa deka po nespornite ostavinski predmeti }e postapuvaat notarite vo svojstvo na poverenici na sudot.So toa }e se postigne pogolema efikasnost pri sproveduvawe na ostavinskata postapka. Vo isto vreme }e dojde do rastovaruvawe na sudstvoto od nespornite predmeti, i zgolemuvawe na efikasnosta na sudstvoto {to e vaèn preduslov za ostvaruvawe na pravata na gra|anite i ostvaruvaweto na sudskata za{tita. Pri~inite za donesuvawe na ovoj zakon

2

proizleguvaat od potrebata za nadgraduvawe na normativnite re{enija vo oblastite koi gi re{ava a vo isto vreme da se napravi usoglasuvawe so matreijalnite zakoni so koi se implementiraat izmenite na tie zakoni.

Donesuvawe na Zakonot e predvideno vo Programata za rabota na Vladata na Republika Makedonija za 2007 godina, Nacionalnata programa za usoglasuvawe na na{eto so evropskoto zakonodavstvo. Ovoj predlog na zakon e vo soglasnost so Preporakata Br. P (86) 12 na Komitetot na zamenici ministri za pravda na Sovetot na Evropa.

III. ОСНОВНИ НАЧЕЛА ВРЗ КОИ СЕ ЗАСНОВА ЗАКОНОТ

Zakonot za vonparni~na postapka za zasnova vrz na~elata na :

-oficijalnost-dispozicija-usnost i pismenost-soslu{uvawe na u~esnicite vo postapkata-dvostepenost

IV. СОДРЖИНА НА ЗАКОНОТ

Sodr`inata na Zakonot e dadena vo vid na Predlog na Zakon.

V. ПРЕДЛОГ ЗА ДОНЕСУВАЊЕ НА ЗАКОНОТ ВО СКРАТЕНА ПОСТАПКА

So ogled deka ne e vo pra{awe slo`en ili obemen zakon, soglasno ~len 152 od Delovnikot na Sobrannieto na Republika Makedonija se predlaga Predlogot na zakonot da se pretrese na

3

istata sednica na koja }e se pretresuva Predlogot za donesuvawe na zakonot.

PREDLOG NA ZAKON

PRV DEL

OP[TI ODREDBI

^len 1

So ovoj zakon se utvrduvaat pravilata na postapkata spored koi sudovite postapuvaat i odlu~uvaat za li~nite, semejnite, imotnite i drugite pravni sostojbi i odnosi opredeleni so ovoj ili so drug zakon.

^len 2

Vonparni~nata postapka se poveduva po predlog od ovlasteno lice i od organ opredelen so ovoj ili so drug zakon.

Vonparni~na postapka sudot poveduva po slu`bena dol`nost vo slu~aite koga toa e opredleno so ovoj ili so drug zakon.

^len 3

U~esnik vo vonparni~nata postapka e lice na koe оdlukata na sudot neposredno se odnesuva, koe svojot praven interes go ostvaruva preku barawe sudot da donese odluka, kako i lice, odnosno organ ~ie pravo na u~estvo e opredeleno so zakon.

Predlaga~ vo smisla na ovoj zakon e lice, odnosno organ po ~ij predlog e povedena postapkaта, a protivnik na predlaga~ot

4

e lice sprema koe pravoto ili pravniot interes na predlaga~ot se ostvaruva.

Svojstvo na u~esnik vo postapkata so pravno dejstvo vo opredelena pravna rabota, sudot moè po isklu~ok da im priznae i na onie formi na zdruùvawe koi nemaat svojstvo na pravno lice i za koi so posebni propisi ne e opredeleno deka moàt da bidat u~esnici vo vonparni~na postapka ako gi ispolnuvaat uslovite za priznavawe na svojstvo na stranka so odluka na sud, spored odredbite od Zakonot za parni~na postapka, i ako predmetot na vonparni~nata rabota neposrеdno sе odnesuva na niv.

U~esnicite vo postapkata dejstvijata gi prezemaat li~no ili preku polnomo{nik, soglasno Zakonot za parni~na postapka.

^len 4

Vo tekot na vonparni~nata postapka sudot e dolèn da vnimava {to pobrzo da bidat utvrdeni i obezbedeni pravata na u~esnicite.

Vo tekot na vonparni~nata postapka sudot po slu`bena dol`nost posebno vodi smetka i prezema merki zaradi za{tita na pravata i interesite na maloletnikot za koi ne se griàt roditelite, kako i za drugite lica {to ne se vo mo`nost sami da se griàt za za{tita na svoite prava i interesi.

Koga vo postapkata se odlu~uva za prava i interesi na maloletnik i na drugi lica koi se pod posebna za{tita na dràvata, sudot }e go izvesti centarot za socijalna rabota za poveduvawe na postapka, }e go pokani na ro~i{te i }e mu gi dostavuva podnesocite na u~esnikot i odlukite protiv koi e dozvolen praven lek, bez ogled dali centarot za socijalna rabota u~estvuva vo postapkata.

Sudot koga }e smeta deka e potrebno, }e go povika centarot za socijalna rabota da u~estvuva vo postapkata i }e mu opredeli rok vo koj moè da go prijavi svoeto u~estvo. S# dodeka ne iste~e ovoj rok, sudot }e zastane so postapkata, no centarot za socijalna raboта moè svoeto pravo za u~estvo vo postapkata da go koristi i po istekot na toj rok.

5

^len 5

Centarot za socijalna rabota koj u~estvuva vo postapkata, i toga{ koga spored zakonot ne e ovlasten da ja pовede postapkaта, ovlasten e da gi prezeme site dejstvija vo postapkata za za{tita na pravata i pravnite interesi na maloletnikot i drugite lica {to se pod posebna za{tita na dràvata, a osobeno da iznesuвa fakti koi u~esnicite ne gi navele, da predlaga izveduvawe na dokazi i da izjavuva pravni lekovi.

^len 6

Vo vonparni~nata poсtapka sudot moè da mu postavi privremen zastapnik na sekoj u~esnik vo postapkаta koga za toa postojat uslovi predvideni so Zakonot za parni~na postapka.

^len 7

Sudot moè da dozvoli u~esnikot koj nema delovna sposobnost, pokraj dejstvijata na koi so zakon e ovlasten, zaradi ostvaruvawe na svoite prava i pravni interesi, da gi prezema i drugite dejstvija vo postapkata, ako smeta deka e vo sostojba da go sfati zna~eweto i pravnite posledici na tie dejstvija.

^len 8

Vo vonparni~nite raboti koi se odnesuvaat na ureduvawe na li~nite sostojbi na u~esnikot (statusni sostojbi), kako i vo drugite vonparni~ni raboti koi se odnesuvaat na prava i pravni interesi so koi u~esnicite ne moàt da raspolagaat, tie vo postapkata pred sudot ne moàt da se odre~at od svoeto barawe, ne moàt da go priznaat baraweto na protivnikot, nitu da sklu~at sudsko poramnuvawe.

Vo postapkata vo stavot 1 na ovoj ~len, sudot moè da utvrduva i fakti koi u~esnicite ne gi iznele, kako i fakti koi pome|u u~esnicite ne se sporni, ako tie se va`ni za donesuvawe na odluka.

6

^len 9

Predlozite i izjavite vo vonparni~na postapka se davaat vo pismena forma ili usno na zapisnik pred sudot.

Sudot }e gi zeme predvid i }e gi oceni pismenite i usnite predlozi dadeni od site zainteresirani lica.

Sudot moè da soslu{a u~esnik vo postapkata. Soslu{uvaweto moè da se izvr{i i vo otsustvo na drugite u~esnici.

^len 10

Vo vonparni~nata postapka sudot donesuva odluka po odrànoto ro~i{te vo slu~aite koga so zakon toa e opredeleno ili koga ocenuva deka odrùvaweto na ro~i{teto e potrebno zaradi pravilno re{avawe na rabotite.

Ro~i{teto }e se odrì i koga oddelni u~esnici, iako uredno povikani, ne se prisutni, ako so ovoj zakon ne e poinaku opredeleno.

^len 11

Vo postapkata za ureduvawe na li~ni i semejni odnosi i sostojbi, javnosta e isklu~ena.

^len 12

Predlogot za poveduvawe na vonparni~na postapka moè da se povle~e do donesuvawe na prvostepenata odluka. Predlogot podnesen od pove}e lica moè da se povle~e dokolku postoi nivna soglasnost, ako so ovoj ili so drug zakon ne e poinaku opredeleno.

Predlogot moè da se povle~e i podocna s# dodeka odlukata ne stanala pravosilna, ako so toa ne se povreduvaat pravata na drugite u~esnici na koi se odnesuvа odlukata, ili ako ostanatite u~esnici za toa se soglasat.

Ako predlogot e povle~en po pravosilnosta na prvostepenata odluka, првостепениот суд }e ja ukine odlukata.

]e se smeta deka predlogot e povle~en, koga predlaga~ot nema da dojde na ro~i{te ili nema da se javi na pokanata na

7

sudot, iako bil uredno povikan, a ne postojat op{topoznati okolnosti {to go spre~ile da dojde vo sudot. Opravdanite pri~ini za izostanok sudot moè da gi uvaì i bez da se izjasnat za toa ostanatite u~esnici, s# dodeka ne im isprati izvestuvawe za povlekuvawe na predlogot.

Vo slu~aite od stavovite 1 i 4 od ovoj ~len, drugite u~esnici koi spored zakonot se ovlasteni da ja povedat postapkata moàt da predloàt postapkata da prodolì. Predlogot za prodolùvawe na postapkaтa moè da se podnese vo rok od 15 dena od denot na priemot na izvestuvaweto za povlekuvawe na predlogot.

^len 13

Za postapuvawe i odlu~uvawe vo vonparni~na postapka se nadle`ni osnovnite sudovi.

Vo vonparni~nata postapka postapuva sudija poedinec, ako so ovoj ili so drug zakon ne e poinaku opredeleno.

^len 14

Ako so ovoj ili so drug zakon ne e poinaku opredeleno za re{avawe vo vonparni~na postapka mesno nadleèn e sudot na ~ie podra~je predlaga~ot ima ìveali{te ili prestojuvali{te.

^len 15

Vo tekot na vonparni~nata postapka, sudot po slu`bena dol`nost vnimava na svojata nadle`nost.

^len 16

Ako sudot utvrdi deka postapkata treba da se sprovede spored pravilata na parni~nata postapka, do donesuvaweto na odluka za glavnata rabota, vonparni~nata postapka }e ja zapre so re{enie.

8

Po pravosilnosta na re{enieto od stavot 1 na ovoj ~len. postapkata }e prodolì spored pravilata na parni~nata postapka pred nadle`niot sud.

Dejstvijata prezemeni od vonparni~niot sud (uvid, ve{ta~ewe, soslu{uvawe na svedoci i dr.) ne se bez va`nost vo parni~nata postapka. Tie dejstvija }e se povtorat ako pri nivnoto prezemawe e storena su{testvena povreda na odredbite na parni~nata postapka.

Odlukata donesena vo vonparni~na postapka, koga postapkata trebalo da se sprovede spored pravilata na parni~nata postapka, moè da se napa|a so pravni lekovi poradi povreda na postapkata, ako pri donesuvaweto na odlukata e storena nekoja su{testvena povreda na odredbite na parni~nata postapka.

^len 17

Vo vonparni~na postapka sudot moè po slu`bena dol`nost da se oglasi za mesno nenadleèn najdocna na prvoto ro~i{te, a ako ro~i{te ne e odràno, do prezemaweto na prvoto dejstvie koe u~esnikot go prezel po dobivaweto na pokana od sudot.

Po pravosilnosta na re{enieto so koe sudot se oglasil za mesno nenadleèn, predmetot }e mu se otstapi na mesno nadle`niot sud.

^len 18

Ako vo tekot na postapkata se izmenat okolnostite vrz koi e utvrdena mesnata nadle`nost, sudot {to ja vodi postapkata moè predmetot da mu go otstapi na sudot koj stanal mesno nadleèn, ako e o~igeldno deka na toj na~in }e se olesni sproveduvaweto na postapkata, ili ako toa e vo interes na licata za koi sudot vodi posebna grià.

Pred otstapuvaweto na predmetot, sudot }e pobara mislewe od centarot za socijalna rabota, ako ovoj organ u~estvuval vo postapkata.

9

^len 19

Mesnata nadle`nost vo vonparni~nata potapka moè da se menuva so spogodba, ako toa e opredeleno so ovoj ili so drug zakon.

^len 20

Za dejstvijata izvr{eni vo vonparni~nata postapka se sostavuva zapisnik.

Za pomalku va`nite izjavi od u~esnicite i izvestuvawata {to gi pribira sudot, moè da se stavat zabele{ki na spisot.

Oddelni dejstvija vo postapkaтa moàt da prezemaat samostojniot sudski sovetnik, sudskiot sovetnik i stru~niot sorabotnik vo sudot, koga toa e opredeleno so ovoj ili so drug zakon.

Zapisnikot za prezemenite dejstvija go potpi{uvaat licata {to gi prezemaat dejstvijata, u~esnicite vo postapkata, zapisni~arot i licata opredeleni so ovoj zakon, ako so ovoj zakon ne e poinaku opredeleno.

^len 21

Vo vonparni~nata postapka sudot odlu~uva so re{enie.Re{enieto mora da bide obrazloèno, osven vo slu~aite

koga se zasnovuva vrz prethodna soglasnost na u~esnicite.

^len 22

Protiv re{enieto doenseno vo prv stepen, dozvolena e àlba do povisokiot sud.

@albata se podnesuva vo rok od 15 dena po priemot na re{enieto, ako so ovoj ili so drug zakon ne e poinaku opredeleno.

^len 23

@albata go zadrùva izvr{uvаweto na re{enieto, ako so ovoj zakon ne e poinaku opredeleno.

10

Sudot moè da odlu~i àlbata da ne go zadrùva izvr{uvaweto, ako so odlagaweto na izvr{uvaweto moàt da nastanat neotstranlivi {tetni posledici.

Vo slu~aite od stavot 2 na ovoj ~len, koga treba da se za{titat pravata na maloletni lica ili na lica {to ne se vo sostojba sami da se griàt za svoite prava, sudot po slu`bena dol`nost, a во drugi slu~ai po predlog od u~esnikot, }e odredi da se poloì obezeduvawe vo pari. Koga toa vo slu~ajot go baraat posebni okolnosti, obezbeduvaweto moè da se opredeli i vo drug vid, soglasno zakon.

^len 24

Првостепениот суд, po povod àlbata, moè da go preina~i ili otpovika svoeto re{enie, ako so toa ne se zаsegaat pravata na drugite lica na koi se odnesuva re{enieto.

Ako prvostepeniot sud najde deka ne moè da go preina~i ili otpovika svoeto re{enie, àlbata, zaedno so spisite, }e gi dostavi na re{avawe do второстепениот суд, bez ogled dali àlбata e podnesena vo zakonskiot rok.

^len 25

Второстепениот суд re{ava po àlbite {to se podneseni navremeno, a po nenavremena àlba moè da re{ava, ako so toa ne se zasegaat pravata na drugi lica, koi se zasnovani vrz obàlenoto re{enie.

^len 26

Ako re{enieto na sudot zavisi od prethodno pra{awe dali postoi nekoe pravo ili praven odnos, a za toa pra{awe ne e donesena odluka od nadle`n sud ili od drug nadleèn organ, sudot moè vo vonparni~na postapka sam da go re{i toa pra{awe, ako so ovoj ili so drug zakon ne e poinaku opredeleno.

Re{enieto na sudot po prethodnoto pra{awe ima pravno dejstvo samo vo vonparni~nata postapka vo koja e re{eno toa pra{awe.

11

^len 27

Ako me|u u~esnicite se sporni fakti od koi zavisi postoeweto na nekoe pravo ili praven odnos, sudot so re{enie }e gi upati u~esnicite vo opredelen rok, ne podolg od 30 dena da pовedat parni~na, odnosno upravna postapka za utvrduvawe na toa pravo ili praven odnos.

Ako u~esnicite vo opredeleniot rok не postapat spored re{enieto na sudot, postapkata }e prodolì.

Ako u~esnicite do zavr{uvaweto na postapkata ne podnesat dokaз deka povele parni~na, odnosno upravna postapka, sudot }e ja dovr{i postapkata bez ogled na baraweto za koi u~esnicite bile upateni da povedat parni~na, odnosno upravna postapka.

Sudot }e go upati da povede parni~na, odnosno upravna postapka, onoj u~esnik ~ie pravo go smeta pomalku verojatno, ako so ovoj ili so drug zakon ne e poinaku opredeleno.

^len 28

Ako u~esnikot povede parni~na, odnosno upravna postapka vo opredeleniot rok (~len 27), prekinot na postapkata trae dodeka parni~nata, odnosno upravnata postapka pravosilno ne zavr{i.

^len 29

Pravosilnoto re{enie doneseno vo vonparni~na postapka gi obvrzuva site lica {to u~estvuvale vo postapkaтa vo koja re{enieto e doneseno, ako so ovoj ili so drug zakon ne im e obezbedeno pravo da povedat parni~na postapka.

^len 30

Ako u~esnik, koj ne e organ, predloì izveduvawe na dokaz, dolèn e, po nalog na sudot, prethodno da poloì iznos potreben za namiruvawe na tro{ocite za izveduvawe na dokazot, ako so ovoj ili so drug zakon ne e poinaku opredeleno.

12

^len 31

Ako izveduvaweto na dokaz e naredeno po slu`bena dol`nost, sudot }e opredeli koj od u~esnicite e dolèn prethodno da go poloì iznosot za namiruvawe na tro{ocite za izveduvawe na dokazot. Sudot }e go opredeli i delot za sekoj u~esnik posebno, kako i rokot vo koj iznosot mora da se poloì.

Ako vo opredeleniot rok u~esnicite ne gi poloàt opredelenite iznosi od sudot, tro{ocite prethodno }e se namirat od sredstvata na sudot.

^len 32

Tro{ocite na postapkata pa|aat na toar na u~esnikot vo ~ij interes e povedena postapkata, ako so ovoj ili so drug zakon ne e poinaku opredeleno.

^len 33

Ako so ovoj zakon ne e poinaku opredeleno, vo vonparni~nata postapka soobrazno }e se primenuvaat odredbite od Zakonot za parni~nata postapka.

Po predlogot za povtoruvawe na postapkata prethodno }e se postapi kako po nenavremeno podnesena àlba, ako postojat uslovi predvideni vo ~len 24 od ovoj zakon, второстепениот суд da odlu~i i za osnovanosta na nenavremeno podnesenata àlba. Dokolku второстепениот суд najde deka tie uslovi ne postojat }e go vrati predmetot na prvostepeniot sud zaradi postapuvawe po predlogot za povtoruvawe na postapkata.

Protiv re{enieto so koe postapkata pravosilno e zavr{ena, predlog za povtoruvawe na postapkata ne moè da se podnese ako na u~esnikot so ovoj ili so drug zakon mu e pриznato pravo svoeto barawe za koe so re{enieto e odlu~eno da go ostvaruva vo parni~na, odnosno vo upravna postapka.

VTOR DEL

13

POSEBNI POSTAPKI

I. UREDUVAWE NA LI^NI SOSTOJBI

Glava I

ODZEMAWE NA DELOVNA SPOSOBNOST IVRA]AWE NA DELOVNATA SPOSOBNOST

^len 34Vo postapkata za odzemawe na delovnata sposobnost

sudot odlu~uva za delumno ili celosno odzemawe na delovnata sposobnost na lice koe, poradi du{evno zaboluvawe, slaboumnost, upotreba na alkohol ili drugi nervni otrovi, narkoti~ni drogi, psihotropni supstancii i prekursori, ne e vo sostojba da se griì za sebesi i za za{tita na svoite prava i interesi.

Koga }e prestanat pri~inite poradi koi na liceto mu e odzemena delovnata sposobnost, sudot odlu~uвa za delumno ili celosno vra}awe na delovnata sposobnost na toa lice.

^len 35

Za odzemawe na delovna sposobnost na lice dràvjanin na Republika Makedonija, nadleèn e sudot na ~ie {to podra~je liceto ime ìveali{te, odnosno prestojuvali{te.

Ako liceto od stavot 1 na ovoj ~len nema ìveali{te, odnosno prestojuvali{te vo Republika Makedonija, nadleèn e sudot na ~ie podra~je toa lice imalo posledno ìveali{te, odnosno prestojuvali{te.

^len 36

Postapkata za celosno ili delumno odzemawe na delovna sposobnost sudot poveduva po slu`bena dol`nost ili po predlog od bra~niot drugar, dete, vnuk, roditel, dedo, baba, brat, sestra i sekoj drug koj so toa lice ìvee vo trajna zaednica, kako i po predlog od nadle`niot centar za socijalna rabota.

14

^len 37

Vo predlogot za odzemawe na delovna sposobnost treba da se navedat faktite od koi proizleguva deka postojat uslovi za odzemawe na delonata sposobnost na liceto i dokazite so koi se potvrduvaat tie fakti.

^len 38

Postapkata za odzemawe ne delovna sposobnost e itna.

^len 39

Za poveduvawe na postapkata za odzemawe na delovna sposobnost se izvestuva centarot za socijalna rabota, ako postapkata ne e povedena po negov predlog.

^len 40

Vo itni i opravdani slu~ai sudot moè vo tekot na poсtapkata na liceto sprema koe se vodi postapkata da mu nazna~i privremen zastapnik.

Pred da nazna~i privremen zastapnik, sudot }e go soslu{a liceto ako e mo`no toa.

Za nazna~uvaweto na privremen zastapnik sudot bez odlagаwe go izvestuva centarot za socijalna rabota.

Privremeniot zastapnik }e bide razre{en od dol`nost ako predlogot za odzemawe na delovna sposobnost e pravosilno odbien, ili postapkata e zaprena, odnosno koga }e prestanat pri~inite poradi koi bil nazna~en, kako i koga centarot za socijalna rabota }e nazna~i privremen staratel.

^len 41

Ako liceto sprema koe e povedena postapka za odzemawe na delovna sposobnost ima nedvièn imot, toa se pribeleùva (se stava pribele{ka) vo javnite knigi vo koi se zapi{uvaat pravata vrz nedvi`nostite.

15

Sudot bez odlagawe (vedna{) }e go izvesti organot {to gi vodi javnite knigi za evidencija na nedvi`nostite za da stavi pribele{ka deka e povedena postapkata.

^len 42

Na ro~i{teto se povikuvaat predlaga~ot i privremeniot zastapnik, odnosno staratelot.

^len 43

Sudot }e go ispita liceto sprema koe se vodi postapka za odzemawe na delovna sposobnsot za site fakti su{testveni za donesuvawe na re{enie, ako e toa mo`no i ako ne vlijae {tetno vrz negovoto zdravje.

^len 44

Sudot e dolèn da gi soslu{a i licata {to moàt da dadat podatoci za ìvotot i povedenieto na liceto sprema koe se vodi postapkata, a po potreba za tie fakti moè da pribavi podatoci i od organot ili organizacijata koja raspolaga so niv.

^len 45

Sudot e dolèn da opredeli liceto sprema koe e povedena postapkata za odzemawe na delovna sposobnsot da bide pregledano od najmalku dvajca lekari, od koi eden od niv mroa da bide specijalist za nervni i du{evni bolesti.

Pregledot se vr{i vo prisustvo na sudijata, osven koga pregledot se vr{i vo stacionarna zdravstvena ustanova.

Pregledot izvr{en bez prisustvo na sudija pretstavuva su{testvena povreda na odredbite na Zakonot za vonparni~nata postapka.

^len 46

Sudot moè da naredi liceto sprema koe e povedena postapkata za odzemawe na delovna sposobnsot, navremeno, no

16

najdolgo do тri meseci, da bide zadràno vo javna zdravstvena ustanova za du{evni bolesti, ako e toа neophodno za utvrduvawe na negovata du{evna sostojba, osven vo slu~aite koga poradi takvoto zadrùvawe bi nastanale {tetni posledici po negovoto zdravje.

^len 47

Protiv reшenieto za zadrùvawe vo javna zdravstvena ustanova za du{evni bolesti, vo rok od tri dena po priemot na re{enieto, moàt da izjavat àlba predlaga~ot, liceto sprema koe e povedena postapkata i negoviot privremen zastapnik, odnosno staratel.

@albata ne go zadrùva izvr{uvaweto.Po àlbata povisokiot sud e dolèn da donese re{enie vo

rok od tri dena.

^len 48

Po sproveduvaweto na postapkata, sudot odlu~uva dali na liceto sprema koe se vodi pосtapkata }e mu ja odzeme celosno ili delumno delovnata sposobnost.

Liceto na koe delumno mu e odzemena delovnata sposobnost se izedna~uva so maloletno lice koe ima napolneto 15 godini ìvot.

^len 49

Po prestanokot na pri~inite poradi koi na liceto mu e odzemena delovnata sposobnost sudot }e donese re{enie so koe }e mu ja vrati delovnata sposobnost celosno ili delumno.

^len 50

Sudot moè da go odloì donesuvaweto na re{enieto za delumno odzemawe na delovnata sposbonost poradi upotreba na alkohol ili na drugi nervni otrovi, narkoti~ni drogi, psihotropni supstancii i prekursori, ako so osnov moè da se o~ekuva deka

17

liceto, sprema koe e povedena postapka za odzemawe na delovnata sposbonost, }e se vozdrì od upotreba na alkohol ili od drugi nervni otrovi, narkoti~ni drogi, psihotropni supstancii i prekursori, osobeno ako liceto se podloìlo na lekuvawe vo soodvetna zdravstvena organizacija.

Vo tekot na postapkata sudot moè da mu ukaè na liceto sprema koe e povedena postapkata na mo`nosta da go odloì donesuvaweto na re{enieto za odzemawe na delovna sposobnost, ako toa lice dobrovolno se podleì na lekuvawe vo soodvetna javna zdravstvena ustanova.

Sudot moè da go odloì donesuvaweto na re{enieto za odzemawe na delovna sposobnost za vreme od {est do dvanaeset meseci, a re{enieto }e go otpovika ako liceto go prekine lekuvaweto ili na drug na~in go spre~i lekuvaweto, kako i ako e otpu{teno od zdravstvenata organizacija poradi naru{uvawe na redot.

^len 51

Ako po donesuvaweto na re{enieto za celosno odzemawe na delovnata sposobnsot se utvrdi deka sostojbata na liceto na koe se odnesuva re{enieto e popravena tolku, {to e dovolno i delumno sposobno, sudot moè da go izmeni re{enieto i da opredeli delumno odzemawe na delovnata sposobnost.

^len 52

Izmena na re{enieto za odzemawe na delovna sposobnost sudot vr{i po slu`bena dol`nost ili po predlog od licata, odnosno organot od ~lenot 36 na ovoj zakon, kako i od liceto na koe mu e odzemena delovnata sposobnsot i negoviot staratel.

^len 53

Re{enieto za odzemawe na delovnata sposobnost i za vra}awe na delovnata sposobnost i izmena na re{enieto za odzemawe na delovnata sposobnost, ima pravno dejstvo od denot

18

koga re{enieto mu e dostaveno na liceto na koe se odnesuva, odnosno na negoviot zastapnik.

Sudot moè da go odloì dejstvoto na re{enieto do denot koga re{enieto }e stane pravosilno.

^len 54

Pravosilnoto re{enie za odzemawe na delovnata sposobnost, za vra}awe na delovna sposobnost i za izmena na re{enieto za odzemawe na delovna sposobnost, sudot }e go dostavi do nadle`niot organ za vodewe na mati~nite knigi na rodenite – zaradi zapi{uvawe, do nadle`niot organ za zapi{uvawe vo javnite knigi vo koi se zapi{uvaat pravata vrz nedvi`nostite, ako liceto na koe se odnesuva re{enieto ima nedvièn imot, i do centarot za socijalna rabota.

^len 55

Protiv re{enijata od ~lenovite 47, 50 i 51 na ovoj zakon àlba moè da izjavi liceto na koe se odnesuva re{enieto, staratelot, predlaga~ot i centarot za socijalna rabota.

^len 56

Vo postapkata za odzemawe na delovnata sposobnost i za vra}awe na delovnata sposobnost e dozvolena revizija kako vonreden praven lek.

^len 57

Tro{ocite na postapkata za odzemawe na delovnata sposobnost pa|aat na tovar na liceto na koe mu e odzemena delovnata sposobnost.

Ako postapakta e vodena po predlog od ovlasteno lice, a predlogot e odbien, tro{ocite pa|aat na tovar na predlaga~ot.

19

Glava II

ZADR@UVAWE VO JAVNA ZDRAVSTVENA USTANOVAZA LEKUVAWE NA DU[EVNI BOLESTI

^len 58

Vo postapkata za zadrùvawe vo javna zdravstvena ustanova za lekuvawe na du{evni bolesti (vo ovaa glava zdravstvena organizacija), sudot odlu~uva koga du{evno bolnoto lice treba da bide ograni~eno vo slobodata na dvièweto ili kontaktiraweto so nadvore{niot svet.

Postapkata e itna.

^len 59

Koga zdravstvena organizacija }e primi du{evno bolno lice bez negova soglasnost ili bez odluka na sudot, ovlasteno lice na javna zdravstvena ustanova e dol`no vo rok od 48 ~asa da podnese prijava do sudot.

Koga javnata zdravstvena ustanova }e primi lice po negova volja, potvrdena so negova pismena izjava pred ovlasteno lice i pred dvajca pismeni polnoletni svedoci koi ne se vraboteni vo javnata zdravstvena ustanova i ne se krvni rodnini so liceto koe se prima, vo prava linija, vo strani~na linija do ~etvrti stepen, po svatovstvo do vtor stepen, ni negov bra~en drugar, kako ni liceto koe go donelo vo javnata zdravstvena ustanova i ako po priemot liceto bide ograni~eno vo slobodata na dvièњeto ili kontaktiraweto so nadvore{niot svet, ovlastenoto lice vo rok od 48 ~asa e dolèn da podnese prijava do sudot.

Ovlastenoto lice izvestuvaweto od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len, go upatuva do sudot na ~ie {to podra~je se nao|a javnata zdravstvena ustanova.

^len 60

Prijavata od ~lenot 59, stav 1 i 2 na ovoj zakon sodrì podatoci za toa koj go dovel liceto vo javnata zdravstvena ustanova, za prirodata i stepenot na bolesta i dokazi vrz osnova na

20

koi ustanovata zaklu~ila za zdravstenata sostojba na zadrànoto lice.

^len 61

Prijavata od ~lenot 59, stav 1 i 2 na ovoj zakon ne se podnesuva ako liceto e zadràno vo javnata zdravstvena ustanova vrz osnova na re{enie doneseno vo postapka za li{uvawe od delovna sposobnost ili vo krivi~na postapka.

^len 62

Ako liceto koe po negova volja e primeno vo javnata zdravstvena ustanova ja otpovika dadenata soglasnost, a ovlastenoto lice nao|a deka negovoto zadrùvawe e potrebno, vo rok od 48 ~asa toa e dol`no da go izvesti sudot.

Rokot za izvestuvawe na sudot te~e od ~asot od koga e otpovikana dadenata soglasnost.

^len 63

Postapkata za zadrùvawe vo javna zdravstvena ustanova se poveduva po slu`bena dol`nost, koga sudot }e primi prijava ili na drug na~in }e soznae deka nekoe lice e zadràno vo javna zdravstvena ustanova bez negova soglasnost.

^len 64

Po poveduvawe na postapkata za zadrùvawe na lice vo javna zdravstvena ustanova }e naredi zadrànoto lice da se pregleda.

Pregledot se vr{i spored ~lenot 45 na ovoj zakon.

^len 65

Sudot e dolèn da go ispita site okolnosti od zna~ewe za donesuvaweto na re{enie i da go soslu{a liceto nad koe se vr{i pregled, ako toa e mo`no i ako toa ne vlijae {tetno vrz negovoto zdravje.

21

^len 66

Sudot, vrz osnova na rezultatite od pregledot i sprovedenite dejstvija, vo rok od tri dena }e re{i dali pregledanoto lice }e bide zadràno vo javnata zdravstvena ustanova ili }e bide otpu{teno. Za ova }e se izvesti centarot za socijalna rabota.

^len 67

Koga sudot }e re{i pregledanoto lice da se zadrì vo javnata zdravstvena ustanova, istovremeno }e go opredeli i vremeto, koe ne moè da bide podolgo od edna godina.

^len 68

Ako javnata zdravstvena ustanova oceni deka zadrànoto lice treba da ostane na lekuvawe i po istekot na vremeto opredeleno vo re{enieto na sudot, dol`na e trieset dena pred istekot na toa vreme od sudot da pobara prodolùvawe na zadrùvaweto.

^len 69

Re{enieto za prodolùvawe na vremeto za zadrùvawe sudot go donesuva vrz osnova na povtoren pregled i soslu{uvawe na bolnoto lice soglasno ~lenovite 64 i 65 od ovoj zakon.

^len 70

Po predlog na liceto koe e zadràno vo javna zdravstvena ustanova, negoviot staratel ili licata, odnosno organot od ~lenot 36 na ovoj zakon, sudot moè da donese re{enie za otpu{tawe i pred istekot na opredelenoto vreme za zadrùvawe, ako najde deka zdravstvenata sostojba na zadrànoto lice e podobrena.

Pred donesuvaweto na re{enieto, sudot }e pobara izve{taj i mislewe od javnata zdravstvena ustanova za zdravstvenata sostojba na zadrànoto lice.

22

Javnata zdravstvena ustanova e dol`na da mu dostavuva na sudot povremeni izve{tai za zdravstvenata sostojba na zadrànoto lice.

^len 71

Sudot moè, pred istekot na vremeto opredeleno za zadrùvawe vo javna zdravstvena ustanova, a vrz osnova na misleweto na javna zdravstvena ustanova, da donese re{enie deka prestanala potrebata od natamo{no zadrùvawe na liceto.

^len 72

Protiv re{enijata od ~lenovite 66, 70 i 71 na ovoj zakon, àlba moè da izjavi liceto na koe se odnesuav re{enieto i liceto, odnosno organot od ~lenot 36 na ovoj zakon, vo rok od tri dena od priemot na re{enieto.

Vtorostepeniot sud e dolèn re{enie po àlbata da donese vo rok od tri dena.

^len 73

Tro{ocite za sproveduvaweto na ovaa postapka pa|aat na tovar na sudot.

Glava III

PROGLASUVAWE NA ISÊZNATO LICEZA UMRENO I DOKA@UVAWE NA SMRT

^len 74

Vo postapkata za proglasuvawe na is~eznato lice za umreno i za dokaùvawe na smrt, sudot go proglasuva iz~eznato lice za umreno odnosno utvrduva smrt na lice za koe nema dokazi deka e umreno spored uslovite predvideni so zakon.

23

^len 75

Za proglasuvawe na is~eznat dràvjanin na Republika Makedonija za umreno lice e nadleèn sudot vo Republika Makedonija, na ~ie podra~je toa lice imalo ìveali{te vo vreme na is~eznuvaweto.

Ako dràvjaninot na Republika Makedonija nemal ìveali{te vo vremeto na is~eznuvaweto vo Republika Makedonija ili toa ne moè da se utvrdi, mesno nadle`niot sud }e go opredeli Vrhovniot sud na Republika Makedonija.

^len 76

Po predlog za proglasuvawe na is~eznato lice za umreno moè da podnese sekoe lice {to ima praven itneres za toa i javniot obvinitel.

Predlog od stavot 1 na ovoj ~len moè da podnese i javniot pravobranitel, koga e vo pra{awe imoten interes na Republikata.

^len 77

Predlog za proglasuavwe na is~eznato lice za umreno gi sodrì faktite {to se od zna~ewe za donesuvawe na re{enie, a ako rpedlaga~ ne e javniot obvinitel, vo predlogot se naveduva vo {to se sostoi itneresot na predlaga~ot za proglasuvawe na is~eznatoto lice za urmeno.

^len 78

Sudot, po priemot na predlogot, ocenuva dali ima potreba od soslu{uvawe na svedoci i pribavuvawe na podatoci i izvestuvawa.

^len 79

Ako sudot utvrdi deka se ispolneti uslovite za poveduvawe na postapka spored ovoj zakon, }e dade oglas vo koj }e se navedat su{testenite okolnosti na slu~ajot i }e se povika

24

is~eznatoto lice, kako i sekoj drug {to znae za negoviot ìvot, da se javi vo sudot vo rok od tri meseci od objavuvaweto na oglasot vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", so ukaùvawe deka po istekot na toj rok is~eznatoto lice }e se proglasi za umreno.

Oglasot se objavuva vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" i na oglasnata tabla vo sudot, a }e se objavi i vo mestoto vo koe is~eznatoto lice imalo svoe posledno ìveali{te, odnosno prestojuvali{te. Sudot moè da opredeli oglasot da se objavi i preku drugi sredstva za javno informirawe, kako i vo stranstvo.

Po istekot na rokot opredelen vo stavot 1 na ovoj ~len, ako is~eznatoto lice ne se javi, }e se izvesti centarot za socijalna rabota za da opredeleni staratel na is~eznatoto lice, kako i javniot obvinitel.

^len 80

Postapkata za proglasuvawe na is~eznato lice za umreno }e se zapre, ako predlaga~ot go povle~e predlogot ili ako ne go deponira potrebniot iznos na tro{ocite za objavuvawe na oglasot, osven ako predlogot go podnele javniot obvinitel ili javniot pravobranitel.

^len 81

Po istekot na rokot opredelen vo oglasot, sudot }e zakaè ro~i{te na koe }e gi soslu{a predlaga~ot i staratelot na is~eznatoto lice, i vo zavisnost od rezultatite na postapkata, }e go proglasi za umreno liceto:

1. za ~ij ìvot vo poslednite pet godini nemalo nikakvi vesti, a od ~ie ra|awe pominale najmalku {eeset godini;

2. za ~ij ìvot vo poslednite pet godini nemalo nikakvi vesti, a za koe moè da se veruva deka pove}e ne e ìvo;

3. {to is~eznalo vo brodolom, soobra}ajna nesre}a, poàr, poplava, zemjotres ili vo druga neposredna smrtna opasnost, a za ~ij ìvot nemalo nikakvi vesti najmalku {est meseci od denot koga prestanala opasnosta;

25

4. {to is~eznalo za vreme na voena sostojba, a za ~ij ìvot nemalo nikakvi vesti edna godina od denot koga prestanale neprijatelstvata.

Rokovite od to~kite 1 i 2 od stavot 1 na ovoj ~len se smetaat od denot koga spored poslednite vesti is~eznatoto lice nesomneno bilo ìvo, a ako ne moè da se utvrdi to~no toj den, tie rokovi po~nuvat da te~at so zavr{uaweto na mesecot, odnosno godinata vo koja spored poslednite vesti is~eznatoto lice bilo ìvo.

^len 82

Vo re{enieto, so koe is~eznatoto lice se proglasuva za umreno se ozna~uva denot, a po mo`nost i ~asot, koj se smeta kako vreme na smrtta na is~eznatoto lice.

Kako den na smrtta se smeta denot kgoa, vrz osnova na izvedenite dokazi, moè da se veruva deka is~eznatoto lice umrelo, onosno denot koj is~eznatoto lice verojatno ne go preìvealo. Ako ne moè da se utvrdi toj den, se smeta deka smrtta nastapila prviot den po istekot na rokovite od ~lenot 81, stav 1 na ovoj zakon.

^len 83

Ako is~eznatoto lice proglaseno za umreno li~no se javi na sudot, sudot otkako }e go utvrdi negoviot identitet, bez natamo{na postapka }e go ukine svoeto reшenie za proglasuvawe na toa lice za umreno.

Sudot ovaa postapka }e ja sprovede i po predlog na organot i licata od ~lenot 76 na ovoj zakon.

^len 84

Ako is~eznatoto lice proglaseno za umreno e ìvo ili umrelo vo drug den, a ne vo onoj den utvrden vo sudskoto re{enie, sudot, po predlog na sekoe lice koe ima praven interes, javniot obvinitel ili javniot pravobranitel, po sproveduavweto na postapkata, }e go ukine odnosno }e go preina~i svoeto re{enie za proglasuvawe na is~eznatoto lice za umreno.

26

^len 85

Za poveduvawe na postapkata za otpovikuvaњe ili preina~uvawe na re{enieto za proglasuvawe na is~eznatoto lice za uremno vedna{ }e se izvesti sudot nadleèn za raspravawe na ostavianta na toa lice. Sudot }e ja zapre postapkata za raspravawe na ostavinata, ako postapkata e vo tek, a ako ostavinata e pravosilno raspravena, }e naredi da se izvr{i pribele{ka vo javnite knigi vo koi se zapi{uvaat praвata na nedvi`nosti deka e povedena postapka za ukinuvawe, odnosno preina~uvawe na re{enieto za proglasuваwe na is~eznatoto lice za umreno.

Ako sudot, vrz osnova na izvedenite dokazi, utvrdi deka nema mesto za ukinuvawe nitu za preina~uvawe na re{enieto za proglasuvawe na is~eznato lice za umreno, za toa }e go izvesti nadle`niot sud za raspravawe na ostavinata, odnosno nadle`niot sud zaradi bri{ewe na pribele{kata vo javnite knigi.

^len 86

Protiv re{enieto so koe is~eznatoto lice e proglaseno za umreno i protiv re{enieto so koe toa re{enie e preina~eno, odnosno ukinato, kako i protiv re{enieto so koe baraweto e odbieni ili postapkata e zaprena, àlba moè da izjavi predlaga~ot, staratelot na liceto za koe se vodi postapkata, javniot obvinitel ili javniot pravobranitel.

^len 87

Pravosilnoto re{enie za proglasuavwe na is~eznato lice za umreno, odnosno pravosilnoto re{enie za preina~uvawe ili ukinuvawe na re{enieto za proglasuvawe na is~eznatoto lice za umreno, sudot }e go dostavi do nadle`niot mati~ar za zapi{uvawe vo mati~nata kniga na umrenite i na sudot nadleèn za raspravawe na ostavianta na is~eznatoto lice, a re{enieto za ukinuvawe i na centarot za socijalna rabota.

27

^len 88

Ako smrtta na nekoe lice ne moè da se dokaè so isprava predvidena vo Zakonot za mati~nite knigi sekoe lice koe ima praven interes i javniot obvinitel, kako i javniot pravobranitel, moàt da mu predloàt na sudot da se izvedat dokazi za smrtta i da donese re{enie za dokaùvawe na smrtta na toa lice.

^len 89

Vo postapkata za dokaùvawe na smrtta soobrazno }e se primenuvaat odredbite od ~lenovite 76 – 86 na ovoj zakon, so toa {to predlogot za poveduvawe na postapka moè da se podnese vedna{ po smrtta na liceto ~ija smrt se dokaùva, a oglasniot rok ne moè da bide pokratok od petnaeset dena, nitu podolg od trieset dena.

^len 90

Vo re{enieto za dokaùvawe na smrtta na nekoe lice, }e se navede denot koj e dokaàn kako den na smrtta na toa lice, a ako toa ne e mo`no, }e se navede denot koj liceto ne go preìealo.

^len 91

Pravosilnoto re{enie so koe se dokaùva smrtta na nekoe lice se dostavuva do nadle`niot mati~ar zaradi upis vo mati~nite knigi na urmenite.

^len 92

Smrtta na stranski dràvjanin moè da se dokaùva ako vo predlogot se tvrdi deka umrel na teritorijata na Republika Makedonija.

Ne moè da se vodi postapka za proglasuawe na is~eznat stranski dràvjanin za umren.

28

II. UREDUVAWE NA SEMEJNI ODNOSI

Glava IV

DAVAWE DOZVOLA ZA SKLUÛVAWE NA BRAK

^len 93

Vo postapkata za sklu~uvawe na brak sudot odlu~uva za davawe dozvola za sklu~uvawe na brak pome|u odredeni lica koga so zakon se propi{ani uslovi deka polnovaèn brak pome|u niv moè da se sklu~i samo vrz osnova na dozvola na sudot.

^len 94

Za davawe dozvola za sklu~uvawe na brak na maloletno lice koe napolnilo {esnaeset godini e nadleèn sudot na ~ie {to podra~je toa lice imalo ìveali{te, odnosno prestojuvali{te.

^len 95

Predlog za davawe dozvola za sklu~uvawe na brak podnesuva maloлеtnoto lice.

^len 96

Ako dvete lica koi sakaat da sklu~at brak se maloletni, podnesuvaat zaedni~ki predlog da im se dozvoli sklu~uvawe na brak do sudot mesno nadleèn za eden od niv.

^len 97

Predlogot sodrì li~ni poatoci za maloletnoto lice, za negovite roditeli odnosno za staratelot i za liceto so koe saka da sklu~i brak, kako i dokazi za okolnostite deka toa lice dostignalo telesna i du{evna zrelost potrebna za vr{ewe na pravata i dol`nostite {to nastanuvaat vo brakot.

29

^len 98

Sudot e dolèn da gi ispita site su{testveni okolnosti za odlu~uvawe, a osobeno da utvrdi dali maloletnoto lice ja dostignalo telesnata i du{evnata zrelost za vr{ewe na pravata i dol`nostite {to nastanuvaat vo brakot i dali slobodno i smisleno donelo odluka da sklu~i brak.

Sudot e dolèn da gi ispita i li~nite svojstva, imotnata sostojba i drugite su{testveni okolnosti koi se odnesuvaat na liceto so koe maloletnikot saka da sklu~i brak.

Za ispituvawe, odnosno utvrduvawe na okolnostite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len, sudot }e go soslu{a maloletnikot, negovite roditeli odnosno staratelot, liceto so koe maloletnikot saka da sklu~i brak, po prethodno pribaveno mislewe od zdravstvena ustanova i stru~na pomo{ od centarot za socijalna rabota.

Soslu{uvaweto na maloletnikot se vr{i posebno bez prisustvo na drugite u~esnici vo postapkata.

^len 99

Vo re{enieto so koe na maloletnoto lice mu se dozvoluva sklu~uvawe na brak, se naveduva so koe lice mu se dozvoluva da sklu~i brak, kako i toa deka brakot moè da se sklu~i po pravosilnosta na re{enieto.

Vo obrazloènieto na re{enieto so koe se dava dozvola za sklu~uvawe na brak, sudot gi naveduva faktite i okolnostite vrz osnova na koi zaklu~il deka postоi potrebna telesna i du{evna zrelost na maloletnikot potrebna za vr{ewe na pravata i dol`nostite {to nastanuvaat vo brakot.

^len 100

Re{enieto so koe se dozvoluva sklu~uvawe na brak mu se dostavuva na maloletnoto lice, na negovite roditeli odnosno staratelot i centarot za socijalna rabota, a re{enieto so koe se odbiva baraweto se dostavuva samo na maloletnoto lice.

30

^len 101

Protiv re{enieto na sudot so koe se dozvoluva sklu~uvawe na brak, àlba moàt da izjavat roditelite odnosno staratelot na maloletnoto lice i centarot za socijalna rabota, a protiv re{enieto so koe se odbiva baraweto àlba moè da izjavi samo maloletnoto lice.

^len 102

Vo postapkata za davawe dozvola za sklu~uvawe na brak me|u lica koi se rodeni, soodvetno se primenuvaat odredbite od ~lenovite 94, 96 i 99 na ovoj zakon.

^len 103

Predlogot za davawe dozvola za sklu~uvawe na brak me|u rodnini se podnesuva zaedni~ki do sudot mesno nadleèn za eden od niv.

^len 104

Sudot e dolèn da gi ispita site okolnosti i da utvrdi dali postojat opravdani pri~ini za sklu~uvawe na brak.

Ako podnositelite na predlogot, ili eden od niv e maloletno lice, sudot }e postapi soglasno so ~lenot 98 na ovoj zakon.

^len 105

Protiv re{enieto so koe se odbiva ili se dozvoluva sklu~uvawe na brak me|u rodnini, àlba moàt da izjavat samo podnositelite na predlogot. Ako podnositelot na predlogot ili eden od niv e maloletno lice, se primenuvaat odredbite od ~lenovite 100 i 101 na ovoj zakon.

Glava V

31

ODZEMAWE NA VR[EWE NA RODITELSKI PRAVA,OPREDELUVAWE RODITELITE DA IMAAT POLO@BANA STARATEL I VRA]AWE NA RODITELSKITE PRAVA

^len 106

Vo postapkata za odzemawe na vr{ewe na roditelski prava i vra}awe na roditelskite prava, sudot utvrduva dali postojat pri~ini na roditelot da mu bide odzemeno vr{eweto na roditelskite prava ili da ima polo`ba na staratel, odnosno da mu bide vrateno vr{eweto na roditelskite prava.

Pod odzemawe na vr{ewe na roditelski prava vo smisla na odredbite na ovaa glava, se podrazbira i opredeluvaweto roditelot da ima polo`ba na staratel.

^len 107

Za odzemawe na vr{ewe na roditelski prava i za vra}awe na roditelskite prava nadleèn e sudot na ~ie podra~je liceto sprema koe se poveduva postapkata ima ìveali{te, odnosno prestojuvali{te ili sudot na ~ie podra~je deteto ima ìveali{te, odnosno prestojuvali{te.

Vo slu~aite od stavot 1 na ovoj ~len postapkata ja dovr{uva sudot koj prv povel postapka.

^len 108

Postapkata za odzemawe na vr{eweto na roditelskite prava i za vrа}awe na roditelskite prava se poveduva po predlog od drugiot roditel i centarot za socijalni raboti, a postapkta za vra}awe na roditelskite prava i po predlog od roditelot na koj mu e odzemeno vr{eweto na tie prava.

Ako maloletnikot e sopstvenik na nedvièn imot, poveduvaweto na posтapkata se pribeleùva vo javnata kniga

^len 109

Vo postapkata za odzemawe na vr{ewe na roditelskite prava i za vr}awe na roditelskite prava, sudot }e go soslu{a

32

predlaga~ot, roditelot sprema kogo se vodi postapkata ako e toa mo`no, roditelot sprema kogo ne se vodi postapka ako ne e predlaga~, i drugi lica koi moàt da dadat potrebni izvestuvawa.

Ako predlogot za vra}awe na roditelskite prava ne e podnesen od centarot za socijalna rabota, sudot }e pobara mislewe i od nego.

^len 110

Protiv re{enieto doneseno vo postapkata za odzemawe na vr{ewe na roditelski prava i za vra}awe na roditelskite prava, àlba moàt da izjavat – roditelot na kogo se odnesuva re{enieto, drugiot roditel i centarot za socijalna rabota ako po niven predlog e povedena postapkata.

^len 111

Pravosиlnoto re{enie za odzemawe na vr{eweto na roditelski prava i vra}awe na roditelskite prava sudot }e mu go dostavi na nadle`niot mati~ar zaradi zapi{uvawe vo mati~nata kniga na rodenite.

Glava VI

PRODOL@UVAWE NA RODITELSKITE PRAVAI DOL@NOSTITE PO POLNOLETSTVOTO

^len 112

Vo postapkata za prodolùvawe na vr{ewe na roditelskoto pravo i dol`nost po polnoletstvoto, sudot odlu~uva za prodolùvawe na ova pravo i dol`nost ako deteto i po polnoletstvoto poradi pre~ki vo psihi~kiot razvoj ne e sposobno samo da se griì za sebe i za za{tita na svoite prava i interesi.

Postapkta za prodolùvawe na roditelskoto pravo i dol`nost po polnoletstvoto se poveduva i dovr{ua pred polnoletstvoto na deteto.

33

Postapkata za prodolùvawe na roditelskoto pravo i dol`nost po polnoletstvo e itna.

^len 113

Za prodolùvawe na roditelskoto pravo i dol`nost po polnoletstvoto nadleèn e sudot na ~ie podra~je roditelot ima ìveali{te, odnosno prestojuvali{te i sudot na ~ie podra~je deteto ima ìveali{te, odnosno prestojuvali{te.

Vo slu~aite od stavot 1 na ovoj ~len, postapkata ja dovr{uva sudot koj prv ja povel postapkata.

^len 114

Predlog za prodolùvawe na roditelskoto pravo i dol`nost po polnoletstvoto moàt da podnesat roditelite na deteto ili centarot za socijalna rabota.

^len 115

Sudot e dolèn da utvrdi dali postojat pre~ki vo psihi~kiot razvoj poradi koi deteto i po polnoletstvoto ne e sposobno samo da se griì za svojata li~nost, prava i itneresi.

Za utvrduvawe na okolnostite od stavot 1 na ovoj ~len, sudot }e go soslu{a maloletnikot, ako e toa mo`no i ako toa e {tetno po negovoto zdravje, negovite roditeli, centarot za socijalna rabota i }e pribavi mislewe od lekar-specijalist za psihi~kata sostojba na maloletnikot.

^len 116

Protiv re{enieto za prodolùvawe na roditelskoto pravo i dol`nost po polnolestvoto, àlba moàt da izjavat roditelite na deteto ili centarot za socijalna rabota vo rok od osum dena.

@albata ne go zadrùva izvr{uvaweto.Odluka po àlbata, vtorostepeniot sud e dolèn da ja

donese vo rok od osum dena.

34

^len 117

Pravosilnoto re{enie za prodolùvawe na roditelskoto pravo i dol`nost po polnoletstvoto mu se dostavuva na nadle`niot organ za vodewe na mati~nata kniga na rodenite zaradi zapi{uvawe, kako i na nadle`niot organ za pribele{ka vo javnite knigi vo koi se zapi{uvaat pravata na nedvi`nostite ako liceto nad koe e prodolèno roditelskoto pravo ima nedvièn imot.

^len 118

Vo postapkata za prestanok na vr{eweto na roditelskoto pravo i dol`nost i po polnoletstvoto soodvetno se primenuvaat odredbite od ~lenovite 113 i 115 – 117 na ovoj zakon.

Postapkata za prestanok na roditelskoto pravo i dol`nost se poveduva po predlog od deteto, roditelite na deteto i od centarot za socijalna rabota.

^len 119

Tro{ocite na postapakta za prodolùvawe i prestanok na roditelskoto pravo i dol`nost po polnoletstvoto pa|aat na tovar na predlaga~ot.

III. UREDUVAWE NA IMOTNI ODNOSI

Glava VII

RASPRAVAWE NA OSTAVINA

^len 120

Vo postapkata za raspravawe na ostavina sudot gi utvrduva naslednicite na umreniot, imotot koj ja so~inuva negovata ostavina i pravata od ostavinata {to im pripa|aat na naslednicite, legatarite i na drugi lica.

35

^len 121

Postapkata za raspravawe na ostavina se poveduva po slu`bena dol`nost, vedna{ {tom sudot }e doznae za smrtta na liceto ili deka liceto e proglaseno za umreno.

^len 122

Izveduvaweto na dokazi i zemawe na izjava i predlozi go vr{i sudija, samostoen sudski sovetnik, sudski sovetnik i stru~en sorabotnik so zapisni~ar.

Zapisnikot gi potpi{uvaat u~esnicite {to prisustvuvale na dejstvijata vo postapkata, sudijata odnosno samostojniot sudski sovetnik, sudskiot sovetnik, stru~niot sorabotnik i zapisni~arot.

^len 123

Vo slu~aite koga so re{enie se opredeleni merki za obezbeduvawe na ostavinata, a poradi odlagawe postoi opasnost izvr{uvaweto na tie merki da se osueti, sudot moè da odlu~i àlbata da ne go zadrùva izvr{uvaweto na re{enieto.

^len 124

Sekoj u~esnik vo postapkata za raspravawe na ostavina gi podnesuva tro{ocite {to gi imal vo tekot ili po povod na postapkata.

Ako imalo zaedni~ki tro{oci, sudot }e opredeli vo koj srazmer u~esnicite }e gi podnesuvaat tro{ocite.

Po predlog od u~esnikot, sudot moè da odlu~i drugiot u~esnik da mu gi nadomesti tro{ocite, ako tie tro{oci se predizvikani so o~igledno nesovesno postapuvawe.

^len 125

U~esnicite vo postapkata za raspravawe na ostavina se: naslednicite i legatarite i drugite lica koi ostvaruvaat nekoe pravo na ostavinata.

36

N A D L E @ N O S T

^len 126

Za raspravawe na ostavina na dràvjanin na Republika Makedonija vo odnos na negoviot imot koj se nao|a vo Republika Makedonija isklu~itelno e nadleèn sud na Republika Makedonija, odnosno notar kako poverenik na sudot.

Sudot }e mu go doveri na notarot sproveduvaweto na ostavinskata postapka i }e mu go dostavi ostavinskiot predmet so site spisi, vo rok od 8 dena od denot koga predmetot }e bide zaveden,

Koga notar sproveduva dejstvija vo ostavinskata postapka kako poverenik na sudot, ovlasten e da gi prezema site dejstvija vo postapkata i da gi donese site odlkuki osven onie za koi so ovoj zakon e poinaku propi{ano.

Sud na Republika Makedonija isklu~itelno e nadleèn za raspravawe na ostavina na dràvjanin na Republika Makedonija vo odnos na negoviot dvièn imot {to se nao|a vo stranstvo, a vo odnos na negoviot nedvièn imot koj se nao|a vo stranstvo }e bide nadleèn samo ako spored zakonite na dràvata vo koja se nao|a imotot ne e nadleèn stranski organ.

^len 127

Protiv re{enieto na notarot koj postapuva kako poverenik na sudot, dozvolen e prigovor vo rok od 8 dena od denot na dostavuvaweto na re{enieto na u~esnicite.

Prigovorot se dostavuva do notarot koj e dolèn bez odlagawe, no najdocna vo rok od 3 dena, zaedno so spisite da go dostavi do nadle`niot osnoven sud koj mu go doveril postapuvaweto po ostavinskiot predmet.

Po prigovorot odlu~uva sudija poedinec.

^len 128

37

Nenavremeniot, necelosniot ili nedozvoleniot prigovor, sudot }e go otfrli.

Odlu~uvaj}i po prigovorot protiv re{enieto koe go donel notarot, sudot moè vo celost ili delumno re{enieto da go potvrdi ili da go ukine.

Koga sudot re{enieto delumno }e go ukine ili delumno }e go potvrdi, samiot }e odlu~i za ukinatiot del na re{enieto.

Protiv re{enieto na sudot so koe re{enieto na notarot vo celost ili delumno e ukinato, dozvolena e àlba vo rok od 8 dena od dostavuvaweto na prvostepenoto re{enie.

Re{enieto po prigovorot im se dostavuva na u~esnicite i na notarot.

Vrz re{enieto na notarot protiv koe e izjaven prigovor, a sudot go otfrlil, klauzulata za pravosilnost ja stava sudot {to odlu~uval po prigovorot.

Re{enieto na notarot protiv koe ne e izjaven prigovor e pravosilno. Klauzulata za pravosilnost na ova re{enie ja stava notarot.

Gre{kite vo imiwata i broevite, kako i drugi o~igledni gre{ki vo pi{uvaweto i smetaweto, }e gi ispravi onoj {to go donel re{enieto.

Ispravkite }e se izvr{at so posebno re{enie, a na u~esnicite }e im se dostavi posebno re{enie.

^len 129

Za raspravawe na ostavina mesno nadleèn e sudot na ~ie podra~je ostavitelot vo vremeto na smrtta imal postojano ìveali{te, odnosno prestojuvali{te (ostavinski sud).

Ako ostavitelot vo vremeto na smrtta nemal ìveali{te ili prestojuvali{te vo Republika Makedonija, za raspravawe na ostavinata mesno nadleèn e sudot na ~ie podra~je ostavitelot ima ostavina, a negovite naslednici podnesle barawe za poveduvawe na ostavinska postapka.

Ako nitu eden del od ostavinata ne se nao|a vo Republika Makedonija, mesno nadle`niot sud }e go opredeli Vrhovniot sud na Republika Makedonija.

38

^len 130

Sudot na ~ie podra~je umrel ostavitelot, odnosno sudot na ~ie {to podra~je se nao|ala ostavinata na ostavitelot, moè da opredeli privremeni merki za obezbeduvawe na ostavinata.

Glava VIII

NOTARI KAKO POVERENICI NA SUDOT

^len 131

Pretsedatelot na osnovniot sud e ovlasten soglasno so odredbite na ovoj zakon, ostavinskite predmeti da gi doveri na postapuvawe na notarite so sedi{te na podra~jeto na nadle`niot osnoven sud.

^len 132

Notarite, kako sudski poverenici, prezemaat dejstvija i donesuvaat odluki vo ostavinskata postapka soglasno so odredbite na ovoj zakon.

Sudot moè od nekoi va`ni pri~ini, kako {to se: nemo`nost za postapuvawe na notarot poradi bolest ili drugi pri~ini, poradi o~igledno zanemaruvawe na slu`benite dejstvija, kako i poradi drugi pri~ini spored ocena na sudot, da go odzeme od notarot ponatamo{noto sproveduvawe na ostavinskata postapka, i postapkata sam da ja sprovede ili da mu ja doveri na drug notar.

Protiv odlukata na sudot od stavovite 1 i 2 ne e dozvolena àlba.

^len 133

Notarot doverenite raboti vo ostavinskata postapka gi vr{i soglasno so odredbite na ovoj zakon.

39

Vo postapkata {to se vodi pred notarot, u~esnikot moè da bide zastapuvan spored odredbite koi se primenuvaat za zastapuvawe vo parni~nata postapka.

^len 134

Vo slu~aite od ~lenovite 160, 161 i 162 od ovoj zakon, notarot }e mu gi vrati na sudot spisite na natamo{no postapuvawe.

Vo slu~aite od ~lenovite 138, 139 i 142 od Zakonot za nasleduvawe, notarot moè da donese odluka samo so soglasnost na site u~esnici.Vo sprotivno spisite }e mu gi vrati na sudot.

Po pravosilnoto re{enie so koe postapkata e zavr{ena, odnosno po povod izjaveniot prigovor, kako i vo drugite slu~ai koga spored odredbite na ovoj zakon gi vra}a spisite na sudot, notarot }e mu gi vrati spisite na nadle`niot sud, a vo notarskiot spis }e zadrì prepis na spisite.

^len 135

Sudot, postapuvaweto po ostavinskite predmeti }e im go doveri na notarite spored slu`benite podra~ja na notarite utvrdeni so Zakonot za notarijat.

Koga na podra~jeto na sudot ima pove}e notari, predmetite }e im se dodeluvaat ramnomerno spored azbu~en redosled na prezimiwata na notarite.

^len 136

Ako so ovoj zakon ne e oprdeleno poinaku, za rabotata na notarot kako poverenik na sudot vaàt propisite kako za sudovite.

Za pri~inite za izzemawe na notarot odlu~uva sudot {to mu ja doveril rabotata.

40

^len 137

Pokanite i drugite ispravi koi gi sostavuva notarot kako poverenik na sudot, notarot gi dostavuva na u~esnikot soglasno so odredbite za dostavuvawe od Zakonot za parni~na postapka.

^len 138

Notarot ne moè, osven od isklu~itelno opravdani pri~ini da ja odbie doverenata rabota.

Za opravdanosta na pri~nite od stavot 1 na ovoj ~len, odlu~uva sudot {to mu ja doveril rabotata.

Nadzor nad rabotata na notarot kako sudski poverenik, vr{i sudot {to mu ja doveril rabotata.

Ako notarot ja odbie doverenata rabota ili ako sudot mu ja odzeme doverenata rabota, sudot }e mu naredi na notarot da gi predade spisite.

Sudot moè so globa da go kazni notarot koj }e odbie da go izvr{i nalogot na sudot ili koj }e odbie da gi predade spisite od doverenata rabota.Vo odnos na globata se primenuvaat odredbite od Zakonot za izvr{uvawe.

Protiv re{enieto za kazna, dopu{tena e àlba do vtorostepeniot sud, vo rok od 8 dena od priemot na re{enieto.

Protiv re{enieto na vtorostepeniot sud ne se dopu{teni vonredni pravni lekovi.

^len 139

Vo slu~aj na prestanok na rabotata na notar ili promena na slu`benoto sedi{te na notar na koj sudot mu doveril sproveduvawe na ostavinska postapka, }e se postapi spored odredbite na Zakonot za notarijat, koi se odnesuvaat na postapkata so notarskite spisi po upraznuvawe na notarskoto mesto.

41

^len 140

Nagradata i tro{ocite na notarot kako poverenik na sudot vo sproveduvawe na ostavinskata postapka se opredeluva taka {to edna nagrada se odnesuva na site prezemani dejstvija vo edna ostavinska postapka.

So Pravilnikot za notarskata tarifa }e se opredeli nagradata na notarot za sproveduvawe na ostavinskata postapka. So ovoj pravilnik }e se propi{e za koi dejstvija notarot ima pravo na posebna nagrada (popis na ostavinata i sl.)

Koga vo ostavinskata postapka notarot postapuva kako poverenik na sudot, ne se pla}a notarska taksa.

^len 141

Sudot }e im gi doveri na notarite ostavinskite predmeti vo koi do denot na stapuvawe vo sila na ovoj zakon ne prezemal nitu edno dejstvie.

S M R T O V N I C A

^len 142

Koga nekoe lice }e umre ili e proglaseno za umreno, mati~arot nadleèn da izvr{i upis na smrtta vo mati~nite knigi na umrenite e dolèn, vo rok od trieset dena od denot na smrtta, da mu dostavi smrtovnica na ostavinskiot sud.

Ako mati~arot ne moè da gi pribavi site podatoci za sostavuvawe na smrtovnicata, }e mu dostavi na sudot smrtovnica samo so podatocite so koi raspolaga i }e gi iznese pri~inite poradi koi ne moè da ja dostavi smrtovnicata, naveduvaj}i i podatoci koi bi moèle da mu posluàt na sudot za pronao|awe na naslednicite i imotot na umreniot.

Ako nekoe lice umrelo nadvor od podra~jeto na op{tinata vo koja imalo ìveali{te, odnosno prestojuvali{te, mati~arot }e mu dostavi na ostavinskiot sud samo izvod od mati~nata kniga na

42

umrenite, kako i podatoci so koi raspolaga, a koi moàt da posluàt za sostavuawe na smrtovnica.

^len 143

Ako na ostavinskiot sud mu e dostavena necelosna smrtovnica ili samo izvod od mati~nata kniga na umrenite, sudot moè da sostavi smrtovnica ili sostavuvaweto na smrtovnicata da mu go doveri na nadle`niot mati~ar.

Sudot moè, koga toa e celosoobrazno, sam da sostavi smrtovnica i nadvor od slu~ajot od stavot 1 na ovoj ~len, ako so izvodot na mati~nata kniga na umrenite ili so drugi javni ispravi e dokaàna smrtta na nekoe lice ili negovoto proglasuvawe za umreno.

^len 144

Smrtovnica se sostavuva sekoga{ koga nekoe lice }e umre ili e proglaseno za umreno, bez ogled dali ima ili nema imot.

Smrtovnicata se sostavuva vrz osnova na podatocite dobieni od rodninite na umreniot, od licata so koi umreniot ìveel, kako i od drugi lica koi moàt da dadat podatoci {to se vnesuvaat vo smrtovnicata.

^len 145

Smrtoвnicata gi sodrì slednive podatoci:1) prezime, tatkovo ime i ime na umreniot, a za

umrenite ènski lica i mominskoto prezime, zanimawe na umreniot, datum na negovoto ra|awe, dràvjanstvo i EMBG;

2) den, mesec i godina, a po mo`nost i ~asot na smrtta i mestoto na smrtta;

3) mesto vo koe umreniot imal ìveali{te, odnosno prestojuvali{te;

4) prezime i ime, datum na ra|awe, zanimawe, ìveali{te, odnosno prestojuvali{te na bra~niot drugar na umreniot i na negovite deca;

43

5) prezime i ime, datum na ra|awe i ìveali{te, odnosno prestojuvali{te na drugi rodnini i lica koi bi moèle da bidat povikani na nasledstvo vrz osnova na zakon, kako i na licata koi se povikani na nasledstvo vrz osnova na testament; i

6) pribli`na vrednost na nedvi`niot i podvi`niot imot na umreniot.

Vo smrtovnicata, po mo`nost, se vnesuaat podatoci i za mestoto kade {to se nao|a imotot {to go ostavil umreniot, dali ima imot za ~ie drèwe, ~uvawe i prijavuawe postojat posebni propisi, dali ima gotovi pari, hartii od vrednost, skapocenosti, {tedni kni{ki ili drugi va`ni ispravi, dali umreniot ostavil dolgovi i kolku, dali ostavil pismen testament ili dogovor za doìvotna izdr{ka ili spogodba za otstapuvawe i raspredelba na imotot za vreme na ìvotot i kade tie se nao|aat, a ako umreniot napravil usten testament, toga{ i prezimeto i imeto, zanimaweto i prestojuvali{teto na svedocite pred koi e napraven toj testament.

Vo smrtovnicata posebno se nazna~uva dali se o~ekuva ra|awe na dete na umreniot, kako i toa dali negovite deca ili bra~niot drugar imaat staratel.

Ako pred ostavitelot umrel negoviot bra~en drugar, negovoto dete, ili drugo lice koe bi bilo povikano na nasledstvo, vo smrtovnicata }e se nazna~i mestoto i datumot na nivnata smrt.

POPIS I PROCENA NA OSTAVINATA

^len 146

Popis i procena na imotot se vr{i po odluka na ostavinskiot sud, koga ne se znae za naslednicite ili za nivnoto prestojuvali{te, koga naslednicite se lica koi poradi maloletstvo, du{evna boelst ili drugi okolnosti se nesposobni, ili se nesposobni celosno sami da se griàt za svoite raboti, koga ostavinata treba da se predade na Republika Makedonija, kako i vo drugi opravdani slu~ai.

Popis i procena se vr{i i koga toa go baraat naslednicite, legatarite ili doveritelite na umreniot.

44

Popis i procena }e se izvr{i i bez odluka na sudot pri sostavuvawe na smrtovnicata, po barawe na nekoi od naslednicite ili legatarite.

^len 147

Popisot go opfa}a: siot imot na umreniot {to go imal vo posed vo momentot na negovata smrt, imotot {to mu pripa}al na umreniot, a se nao|a kaj drugo lice, pri {to se nazna~uva koj imot kaj kogo se nao|a i po koj osnov, kako i imotot {to vo momentot na smrtta go imal umreniot i za koj se tvrdi deka e negova sopstvenost.

Vo popisot se zabele`uvaat pobaruvawata i dolgovite na umreniot, a posebno neplatenite danoci i drugi dava~ki.

^len 148

Podvi`nite predmeti se popi{uvaat spored vidot, rodot, brojot, merata i te`inata ili poedine~no.

Nedvi`nostite se popi{uvaat poedine~no so nazna~uvawe na mestoto kade se nao|aat, kulturata na zemji{teto, podatocite od javnite knigi vo koi se zapi{uvaat pravata vrz nedvi`nostite i drugite katastarski podatoci.

^len 149

So popisot na imotot istovremeno se vr{i i procena, pri {to oddelno se nazna~uva vrednosta na oddelni nedvi`ni i dvi`ni predmeti koi vleguvaat vo ostavinata.

^len 150

Popisot i procenata od ~lenot 146 stav 1 na ovoj zakon, gi vr{i po odluka na sudot, slu`benik na sudot ili notar.

Popisot i procenata od ~lenot 146 stav 2 i 3 na ovoj zakon gi vr{i notar.

Popisot i procenata se vr{at vo prisustvo na dvajca polnoletni gra|ani, a koga e potrebno i so u~estvo na ve{ti lica.

45

Na popisot i procenata moè da prisustvuva sekoe zainteresirano lice.

^len 151

Ako popisot i procenata gi vr{i notar, podatocite od izvr{eniot popis i procena notarot gi dostavuva na ostavinskiot sud.

^len 152

Koga vo ostavinata }e se pronajdat predmeti za ~ie drèwe, ~uvawe ili prijavuvawe postojat posebni propisi, po izvr{eniot popis so niv }e se postapi spored tie propisi.

PRIVREMENI MERKI ZA OBEZBЕDUVAWE NA OSTAVINATA

^len 153

Ako se utvrdi deka nitu eden od prisutnite naslednici ne e sposoben da upravuva so imotot, a nema zakonski zastapnik, ili ako naslednicite se nepoznati ili se otsutni, kako i koga drugi okolnosti naloùvaat posebna pretpazлivost, nadle`niot organ na upravata vo itni slu~ai imotot ili del od nego }e go predade na ~uvawe na doverlivo lice, za {to vedna{ }e go izvesti sudot na ~ie podra~je se nao|a toj imot. Sudot moè ovaa merka na organot na upravata da ja izmeni ili da ja ukine.

Gotovite pari, hartiite od vrednost, skapocenostite, {tednite kni{ki i va`nite ispravi, vedna{ se predavaat na ~uvawe na sudot na ~ie podra~je se nao|a toj imot.

Za prezemenite privremeni merki za obezbeduvawe na ostavinata, sudot go izvestuva ostavinskiot sud.

46

^len 154

Ako se oceni deka spored ovoj zakon e potrebno postavuvawe na privremen staratel na ostavinata, staratelot }e go postavi ostavinskiot sud.

Pred postavuvaweto na privremeniot staratel, sudot }e pobara mislewe za li~nosta na staratelot od licata koi se povikani na nasledstvo.

POSTAPKA SO TESTAMENT

^len 155

Testamentot {to go ostavil umreniot mu se dostavuva na sudot za proglasuawe.

^len 156

Sudot na kogo mu e predaden ili kaj kogo se ~uva testamentot, koga }e utvrdi deka negoviot sostavuva~ e umren ili proglasen za umren, e dolèn da go otvori testamentot, bez da go povredi pe~atot, da go pro~ita i za toa da sostavi zapisnik. So toa testamentot e proglasen.

Sudot }e posatpi spored stavot 1 na ovoj ~len bez ogled na toa dali testamentot e polnovaèn spored zakonot i bez ogled dali ima pove}e testamenti od istoto umreno lice.

Otvoraweto i ~itaweto na testamentot se vr{i vo prisustvo na dvajca polnoletni gra|ani, koi moàt da bidat i od redot na naslednicite.

Pri proglasuvaweto na testamentot moàt da prisustvuvaat naslednicite, legatarite i drugite zainteresirani lica i da baraat prepis od testamentot, odnosno od zapisnikot za proglasuvawe na testamentot.

Sudot, kaj kogo testamentot se nao|a ili na kogo mu e predaden, }e go proglasi testamentot i pokraj toa {to za raspravaweto na ostavinata e nadleèn drug sud ili stranski organ.

47

^len 157

Za proglasuvawe na testament se sostavuva zapisnik, koj sodrì:

1) kolku testamenti se najdeni, kade se najdeni i koi datumi gi nosat;

2) koj go predal testamentot na sudot ili na sostavuva~ot na smrtovnicata;

3) svedoci {to prisustvuvale na proglasuvaweto na testamentot;

4) dali testamentot e predaden zatvoren ili otvoren i so kakov pe~at bil zape~aten, i

5) sodrìna na testamentot.Ako pri otvaraweto na testamentot se zabeleì deka

pe~atot e povreden ili deka vo testamentot ne{to e bri{ano, precrtuvano ili ispravano ili ako se najde ne{to drugo somnitelno, seto toa se naveduva vo zapisnikot.

Zapisnikot go potpi{uvaat sudijata, zapisni~arot i svedocite

Na proglaseniot testament sudot }e stavi potvrda deka e proglasen, }e go nazna~i datumot na proglasuvaweto, i }e go ozna~i brojot i datumot na drugite testamenti {to se pronajdeni i proglaseni.

^len 158

Ako umreniot napravil usten testament, a za toa postoi isprava koja svedocite ja potpi{ale svoera~no, sodrìnata na ovaa isprava sudot }e ja proglasi na na~in propi{an za proglasuvawe na pismen testamen.

Ak nema takva isprava, svedocite pred koi e izjaven usniot testament }e se soslu{aat sekoj posebno za sodrìnata na testamentot, a osobeno za okolnostite od koi zavisi negovata polnova`nost, pa zapisnikot za soslu{uvawe na svedocite }e se proglasi spored odredbite {to vaàt za proglasuvawe na pismen testament.

Ako u~esnikot bara svedocite na usniot testament da se soslu{aat pod zakletva ili ako sudot oceni deka takvoto

48

soslu{uvawe e potrebno, }e opredeli ro~i{te za soslu{uvawe na ovie svedoci.

Na ro~i{teto se povikuvaat i predlaga~ite, a drugite zainteresirani lica samo ako so toa ne se odolùva postapkata.

^len 159

Koga proglasuvaweto na pismeniot ili usniot testament go vr{i sud koj ne e ostavinski sud, toj sud zapisnikot za proglasuvawe na testamentot, zaedno so izvorniot pismen testament, odnosno so ispravata za usten testament, }e mu gi dostavi na ostavinskiot sud, a kaj sebe }e zadrì prepis od niv.

Izvorniot pismen testament i ispravata za usniot testament, zapisnikot za soslu{uvawe na svedocite na usniot testament, se ~uvaat vo sudot posebno od drugite spisi, a nivniot zaveren prepis se priloùva kon spisite.

^len 160

Ako pismeniot testament is~eznal ili e uni{ten nezavisno od voljata na ostavitelot, a me|u zainteresiranite lica nema spor za postoeweto na testamentot, za formata vo koja toj e sostaven i negovata sodrìna, kako i za na~inot kako is~eznal ili bil uni{ten, sudot takviot testament, otkako }e gi soslu{a zainteresiranite lica i po nivnite predlozi }e gi izvede potrebnite dokazi, }e sostavi zapisnik, koj }e go proglasi spored odredbite {to vaàt za proglasuvawe na pismen testament.

Ako ostavinata, koga nema testament, bi stanala sopstvenost na Republika Makedonija, spogodbata na zainteresiranite lica za porane{noto postoewe na testamentot, za negovata forma i sodrìna vaì samo vo soglasnost so nadle`niot organ za za{tita na imotnite prava i interesi.

Ako me|u zainteresiranite ima lica koi ne se sposobni da se griàt za svoite raboti, spogodbata od stavot 2 na ovoj ~len vaì samo so soglasnost na centarot za socijalna rabota.

Proglasuvaweto na is~eznat ili uni{ten testament go vr{i ostavinskiot sud.

49

POSTAPKA NA OSTAVINSKIOT SUD POPRIEMOT NA SMRTOVNICA

^len 161

Po priemot na smrtovnicata, sudot najnapred ja ispituva svojata nadle`nost za raspravawe na ostavinata.

Ako sudot najde deka e nenadleèn za raspravawe na ostavinata, smrtovnicata i drugite spisi }e gi dostavi do nadle`niot sud.

Ako sudot najde deka za raspravawe na ostavinata e nadleèn stranski organ, so re{enie }e se oglasi za nenadleèn.

^len 162

Ostavinskiot sud moè da naredi merki za obezbeduvawe na ostavinata vo tekot na celata postapka za raspravawe na ostavinata.

^len 163

Ako ostavitelot postavil izvr{itel na testamentot, sudot e dolèn za toa da go izvesti, opredeluvaj}i mu rok vo koj toj e dolèn da se izjasni dali ja prifa}a taa dol`nost.

^len 164

Ako se o~ekuva ra|awe na dete koe bi bilo povikano na nasledstvo, ostavinskiot sud }e go izvesti za toa centarot za socijalna rabota da oceni dali negovite interesi treba da gi zastapuva roditelot ili }e nazna~i staratel.

Ako centarot za socijalna rabota vo rok od trieset dena po priemot na izvestuvaweto ne opredeli poinaku, za pravata na nerodenoto dete }e se griì eden od negovite roditeli.

50

^len 165

Ako od podatocite od smrtovnicata se gleda deka umreniot ne ostavil imot, ostavinskiot sud }e odlu~i da ne se vodi postapka za raspravawe na ostavinata.

Sudot }e odlu~i da ne se vodi postapka za raspravawe na ostavinata i koga umreniot ostavil samo podvièn imot, a nitu edno od licata povikani na nasledstvo ne bara da se sprovede rasprava.

Koga me|u naslednicite ima lica koi ne se sposobni sami da se griàt za svoite prava, a nemaat roditeli, sudot e dolèn, koga }e odlu~i da ne se rasprava za ostavinata, da go izvesti za toa centarot za socijalna rabota.

^len 166

Koga spored zakonot moè da se bara izdvojuvawe na ostavinata od imotot na naslednicite, sudot, po predlog od ovlastenite lica, }e naredi takvo izdvojuvawe. Pritoa, sudot soodvetno }e gi primeni odredbite na ~lenovite 153, 162 i 164 od ovoj zakon.

ROÎ[TE ZA RASPRAVAWE NA OSTAVINA

^len 167

Za raspravawe na ostavina sudot zakaùva ro~i{te.Zainteresiranite lica se povikuvaat na ro~i{te so pokana.Vo pokanata sudot gi izvestuva ovie lica za poveduvaweto

na postapkata i za postoeweto na testament, ako takov ima. Istovremeno, so pokanata sudot }e gi povika licata da mu dostavat pismen testament, odnosno isprava za usten testament, ako se nao|a kaj niv ili da gi poso~at svedocite na usniot testament.

Vo pokanata sudot }e gi predupredi zaitneresiranite lica deka moàt do zavr{uvaweto na postapkaat da dadat izjava za prifa}awe ili otkaùvawe od nasledstvo, i deka, ako ne dojdat na ro~i{te ili ne dadat izjava, za nivnoto pravo }e odlu~i vrz osnova na podatocite so koi raspolaga.

51

Vo slu~aj umreniot da ostavil testament, sudot }e gi povika na ro~i{te i onie lica koi spored zakonot bi moèle da polagaat pravo na nasledstvo.

Ako umreniot postavil izvr{itel na testamentot, sudot }e go povika na ro~i{teto i nego.

^len 168

Ako na sudot ne mu e poznato dali umreniot ima naslednici, so oglas }e gi povika licata koi polagaat pravo na nasledstvo da se javat vo rok od edna godina od denot na objavuvaweto na oglasot.

Oglasot se objauva vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" i se stava na oglasnata tabla na sudot.

Na ist na~in sudot }e postapi i koga na naslednikot mu e postaven privremen staratel poradi toa {to ne e poznato negovoto ìveali{te, odnosno prestojuvali{te, a toj nema svoj polnomo{nik, kako i toga{ koga naslednikot ili negoviot zakonski zastapnik se nao|aat vo stranstvo, a toj nema svoj polnomo{nik, taka {to dostavuvaweto ne moèlo da bide izvr{eno.

Po istekot na rokot od edna godina od objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", ako zainteresiranite lica ne se javat i ne ja davaat potrebnata izjava, sudot }e ja raspravi ostavinata vrz osnova na izjavata na staratelot i podatocite so koi raspolaga.

^len 169

Nasledni~ka izjava se dava pred ostavinskiot sud, a moè da se dade i pred sekoj drug osnoven sud, a vo stranstvo nasledni~ka izjava se dava pred diplomatsko-konzularno pretstavni{tvo na Republika Makedonija, ili pred ovlasten organ na stranskata dràva.

Ako sudot se posomneva vo toa deka liceto koe vrz osnova na zakon polaga pravo na nasledstvo e edinstven ili najblizok rodnina na umreniot, moè da gi soslu{a i licata za koi

52

smeta deka bi moèle da imaat isto ili posilno pravo na nasledstvo, a niv moè da gi povika i so oglas (~len 168).

^len 170

Naslednikot moè so nasledni~kata izjava da go prifati nasledstvoto ili da se otkaè od nasledstvoto.

Izjavata za otkaùvawe od nasledstvo se dava na zapisnik pred sudija, a vo diplomatsko-konzularno pretstavni{tvo na Republika Makedonija pred lice najmalku so rang na konzul.

Izjavata za prifa}awe na nasledstvo se dava vo sud pred samostoen sudski sovetnik, pred sudski sovetnik i stru~en sorabotnik, ili kaj notar, a vo diplomatsko-konzularno pretstavni{tva na Republika Makedonija vo stranstvo pred liceto od stavot 2 na ovoj ~len.

Nasledni~kata izjava ja potpi{uva naslednikot li~no ili negoviot zakonski zastapnik. Potpisot na nasledni~kata izjava koja ne e dadena pred sud, pred notar ili pred diplomatsko-konzularno pretstavni{tvo na Republika Makedonija vo stranstvo (st. 2 i 3 na ovoj ~len), kako i potpisot na polnomo{noto za da se dade nasledni~ka izjava, mora da bide zaverena od notar. Polnomo{noto so koe se ovlastuva advokat da dade negativna nasledni~ka izjava, ne treba da bide zavereno od notar.

Naslednikot vo izjavata naveduva dali go prifa}a ili se otkaùva od delot {to mu pripa|a vrz osnova na zakon ili testament, ili izjavata se odnesuva na nu`niot del.

Pri davaweto na izjava so koja se otkaùva od nasledstvo, naslednikot mora da bide pou~en deka moè da se otkaè od nasledstvo samo vo svoe ime ili vo imeto na svoite potomci.

Za izjavata so koja od nasledstvo se otkaùva zakonskiot zastapnik, mora da ima soglasnost od centarot za socijalna rabota.

^len 171

Na ro~i{teto za raspravawe na ostavinata sudot rasprava za site pra{awa koi se odnesuvaat na ostavinata, a osobeno za pravoto na nasledstvo, za goleminata na nasledniot del na sekoj naslednik i za pravoto na legat.

53

Za ovie pra{awa sudot odlu~uva otkako, po pravilo, }e zeme izjava od zainteresiranite lica.

Za pravoto na licata koi ne do{le na ro~i{te, a se uredno povikani, sudot }e rasprava vrz osnova na podatocite so koi raspolaga, zemaj}i gi predvid nivnite pismeni izjavi {to }e stignat do donesuvaweto na odlukata.

Nasledni~kata izjava za prifa}awe na nasledstvo ili za otkaùvawe od nasledstvo, ne mora da bide dadena vo prisustvo na drugite zainteresirani lica i ne e potrebno vo site slu~ai na tie lica da im se dade mo`nost da se izjasnat za izjavata na drugite zainteresirani lica.

^len 172

Koga u~esnicite prigovorat na popisot ili procenata, sudot moè, da naredi povtorno da se izvr{i popis ili procena.

Ako popisot ili procenata na imotot ne se izvr{eni, sudot moè, vrz osnova na podatocite od zainteresiranite lica, sam da utvrdi koj imot pretstavuva ostavina.

^len 173

Sudot }e go prekine raspravaweto na ostavinata i u~esnicite gi upatuva da povedat parni~na dnosno upravna postapka ako me|u u~esnicite nastane spor za faktite od koi zavisi nekoe nivno pravo.

Sporni moàt da bidat osobeno faktite:1) od koi zavisi pravoto na nasledstvo, polnova`nosta ili

sodrìnata na testamentot ili odnosot na naslednicite i ostavitelot vrz osnova na koi se nasleduva spored zakonot;

2) od koi zavisi osnovanosta na baraweto na preìveaniot bra~en drugar i na licata koi so ostavitelot ìveele vo trajna zaednica, da im se izdvojat od ostavinata predmetite za doma}instvo {to sluàt za zadovoluvawe na sekojdnevnite potrebi;

3) od koi zavisi goleminata na nasledniot del, a osobeno presmetuvaweto na nasledniot del;

4) od koi zavisi osnovanosta na isklu~uvaweto na nu`nite naslednici ili osnovanosta na pri~inite za nedostojnost;

54

5) za toa dali nekoe lice se otkaàlo od nasledstvo.Ako vo navedenite slu~ai nema spor za fakti, a sporot me|

u u~esnicite e za primena na pravo, pravnite pra{awa }e gi raspravi ostavinskiot sud.

^len 174

Ako me|u u~esnicite nastane spor za pravo na legat ili za drugo pravo na ostavinata, sudot }e gi upati da povedat parni~na odnosno upravna postapka, no nema da go prekine raspravaweto na ostavinata.

^len 175

Ako me|u naslednicite nastane spor za fakti ili za primena na pravo, sudot }e go prekine raspravaweto na ostavinata, a u~esnicite }e gi upati da povedat parn~na, odnosno upravna postapka vo slednive slu~ai:

1) ako me|u naslednicite postoi spor za toa dali nekoj imot vleguva vo ostavinata, i

2) ako me|u naslednicite e sporno baraweto na licata, koi so ostavitelot ìveele vo zaednica, da im se izdvoi od ostavinata del koj odgovara na nivniot pridones vo zgolemuvaweto vrednosta na imotot na ostavitelot.

^len 176

Sudot }e go upati da povede parni~na, odnosno upravna postapka onoj u~esnik ~ie pravo go smeta za pomalku verojatno.

Sudot pri prekinuvaweto na postapkata }e odredi rok koga treba da se povede parni~na, odnosno upravna postapka.

Ako u~esnikot postapi spored re{enieto na sudot, prekinot na postapakat }e trae dodeka parni~nata, odnosno upravnata postapka ne zavr{i pravosilno.

Ako u~esnikot vo rokot opredelen so re{enie na sudot ne postapi spored re{enieto na sudot, raspravaweto na ostavinata }e prodolì, bez ogled na barawata poradi koi u~esnikot bil upaten da povede parni~na, odnosno upravna postapka.

55

Ako pred da zavr{i raspravaweto na ostavinata u~esnikot koj ne go spazil rokot donese dokaz deka povel parni~na, odnosno upravna postapka, sudot }e postapi spored oredbata od stavot 3 na ovoj ~len.

Vo slu~aite od stavovite 3 i 5 na ovoj ~len, koga sudot ja raspravil ostavinata, kako i vo slu~aj koga ja raspravil ostavinata a u~esnicite trebalo da gi upati da povedat parni~na, odnosno upravna postapka, pravosilnosta na re{enieto na ostavinskiot sud ne pre~i za odosnoto barawe da se povede parni~na postapka.

DONESUVAWE NA RE[ENIE

^len 177

Sudot, otkako }e utvrdi na koi lica im pripa|a pravoto na nasledstvo, so re{enie }e gi proglasi za naslednici.

Re{enieto gi sodrì slednive podatoci:1) ime i prezime, tatkovo ime, a za maèni èni i

mominskoto prezime, zanimawe, datum na ra|awe i dràvjanstvo na umreniot, i EMBG;

2) ozna~uvawe na nedvi`nostite so podatoci od javnite knigi vo koi se zapi{uvaat pravata na nedvi`nostite, kako i ozna~uvaweto na podvi`nite predmeti so povikuvawe na popisot;

3) ime i prezime, zanimawe, ìveali{te, odnosno prestojuvali{te na naslednikot, negoviot odnos sprema ostavitelot, dali nasleduva kako zakonski ili testamentalen naslednik, a ako ima pove}e naslednici i delot so koj sekoj od niv u~estvuva vo nasleduvaweto, EMBG;

4) dali pravoto na naslednikot se odlaga poradi nestasanost na vremeto ili e ograni~eno na opredeleno vreme ili e odloèno dodeka se ispolni opredelen uslov koj zavisi od nekoj raskinuva~ki uslov, odnosno nalog {to }e se smeta kako raskinuva~ki uslov ili e ograni~eno so pravo na plodouìvawe ili nekoe drugo pravo i vo ~ija polza;

56

5) ime i prezime, EMBG, zanimawe i prestojuvali{te na licata na koi im pripadnal legat, plodouìvawe ili nekoe drugo pravo od ostavinata so to~no nazna~uvawe na toa pravo.

Ako vo postapkata za raspravawe na ostavinata site naslednici spogodbeno predlo`t delbi i na~in na delbata, sudot takvata spogodba }e ja vnese vo re{enieto za nasleduvawe, ako ne e vo sprotivnost so postojnite propisi.

^len 178

Re{enieto za nasleduvawe }e im se dostavi na site naslednici i legatari, kako i na licata koi vo tekot na postapkata istaknale barawe za nasledstvo.

^len 179

Ako na naslednicite so testamentot im se naloèni obvrski vo korist na lice koe ne e vo sostojba samo da se griì za svoite prava ili za postigawe na op{tokorisni celi, naslednicite se dol`ni da podnesat dokaz deka tie obvrski }e gi izvr{at, odnosno }e gi obezbedat.

Po podnesuvaweto na dokazot od stavot 1 na ovoj ~len, sudot }e naredi da se izvr{i potrebnoto zapi{uawe vo javntie knigi vo koi se zapi{uvaat pravata na nedvi`nosti, kako i na ovlastenite lica da im se predadat dvi`nite predmeti koi se nao|aat na ~uvawe kaj sudot.

^len 180

Koga pravoto na naslednicite ili na legatarite e odloèno poradi nestasanost na vremeto ili e ograni~eno na opredeleno vreme ili e odloèno dodeka se ispolni opredelen uslov, odnosno nalog koj }e se smeta kako raskinuva~ki uslov, sudot, po predlog od zainteresiranite lica, }e dozvoli privremeni merki za obezbeduvawe na soodvetniot del od ostavinata spored oredbite na Zakonot za izvr{nata postapka, ako so testamentot ne e poinaku opredeleno.

57

^len 181

Ako naslednicite ne go osporat legatot, sudot mo`e, po predlog od legatarot, da donese posebno re{enie za legatot i pred da donese re{enie za nasleduvawe.

Vo slu~aite od stavot 1 na ovoj ~len, soobrazno }e se primenat odredbite za dostavuvawe na pravosilnoto re{enie za nasleduvawe soglasno ~len 184 od ovoj zakon.

^len 182

Sudot, koga }e utvrdi deka nema naslednici ili ne e poznato dali ima naslednici, a vo propi{aniot rok ne se javi nikoj koj polaga pravo na nasledstvo, }e donese re{enie ostavinata da se predade na Republika Makedonija.

^len 183

Pravosilnoto re{enie za nasleduvawe ili legat gi obvrzuva u~esnicite {to u~estvuvale vo postapkata za raspravawe na ostavinata, a ako ne im e priznaeno pravoto, svoeto barawe mo`at da go ostvaruvaat vo parni~na postapka, soglasno ~len 176 stav 6 od ovoj zakon.

^len 184

Pravosilnoto re{enie za nasleduvawe ili legat mu se dostauva na upravata za javni prihodi za naplatuvawe na danoci.

NASLEDNO-PRAVNI BARAWA PO PRAVOSILNOSTANA RE[ENIETO ZA NASLEDUVAWE

^len 185

Ako po pravosilnosta na re{enieto za nasleduvawe, dopolnitelno se pronajde imot na otavitelot, koj ne bil poznat koga e doneseno re{enieto za nasleduvawe, sudot novopronajdeniot

58

imot na ostavitelot }e go raspredeli so novo re{enie vrz osnova na porano donesenoto re{enie.

Ako naslednik dal porano izjava deka se otkaàl od nasledstvoto, sudot }e go povika da dade nova nasledni~ka izjava za novopronajdeniot imot i nea }e ja zeme predvid pri donesuvaweto na re{enieto od stavot 1 na ovoj ~len.

Ako ostavinata porano ne bila raspravena zatoa {to ostavitelot ne ostavil imot ili ostavinata se sostoela od podvi`ni predmeti, a naslednicite ne barale da se odrì rasprava, sudot }e ja raspravi ostavinata, ako novopronajdeniot imot se sostoi od nedvi`nosti, a ako se sostoi samo od podvi`ni predmeti, samo ako toa go baraat zainteresiranite lica.

^len 186

Ako po pravosilnosta na re{enieto za nasleduvawe se pronajde nov testament, sudot go proglasuva i go dostavuva na ostavinskiot sud, a ostavinskiot sud }e gi izvesti zainteresiranite lica za proglasuvaweto i }e gi predupredi deka svoite prava moàt da gi ostvarat vo parni~na postapka.

^len 187

Ako po pravosilnosta na re{enieto za nasleduvawe se pojavi lice koe ne u~estvuvalo vo postapkata za raspravawe na ostavinata, a kako naslednik polaga pravo vrz ostavinata, ostavinskiot sud }e go upati takvoto lice da gi ostvaruva svoite prava vo parni~nata postapka.

^len 188

Vo postapkata za raspravawe na ostavina e dozvolena revizija koga me|u u~esnicite nastanal spor za primenata na pravoto, a pravnite pra{awa gi re{il sudot soglasno ~len 173 stav 3 od ovoj zakon.

59

POSTAPKA KOGA ZA RASPRAVAWE NA OSTAVINA E NADLE@EN STRANSKI ORGAN

^len 189

Koga za raspravawe na ostavina e nadleèn stranski organ, sudot na ~ie {to podra~je ostavitelot umrel, po priemot na smrtovnicata, so oglas }e gi povika site lica vo zejata koi polagaat pravo na ostavinata kako naslednici, legatari ili doveriteli da se javat vo rokot opredelen vo oglasot, koj ne moè da bide pokratok od trieset dena nitu podolg od {est meseci, smetano od denot na objavuvawweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", za da gi prijavat svoite pobaruvawa.

Ako vo rokot od stavot 1 na ovoj ~len povikanite lica ne gi prijavat svoite pobaruvawa, podvi`niot imot od ostavinata sudot }e mu go predade na nadle`niot organ na stranskata dràva ili na lice ovlasteno od toj organ za primawe na imotot.

Oglasot se objavuva vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" i na oglasnata tabla na sudot, odnosno na oddelenieto na sudot, a po potreba moè da se objavi i na drug pogoden na~in. Primerok od oglasot }e se dostavi i do najbliskoto diplomatsko-konzularno pretstavni{tvo na stranskata dràva vo na{ata zemja.

Oglasot ne se objavuva ako vrednosta na ostavinata, bez da bidat odbieni dolgovite, ne go nadminuva iznosot od 150.000 denari.

Ako ne se objavi oglasot, ostavinata }e se predade po tri meseci od denot na smrtta na stranskiot dràvjanin.

^len 190

Ako nekoj od naslednicite ili legatarite istakne pobaruvawe, sudot }e ja zadrì ostavinata, odnosno del od nea potreben za namiruvawe na takvoto pobaruvawe, s# dodeka organot na stranskata dràva ne donese pravosilna odluka po toa pobaruvawe.

Vo odnos na prijavenoto pobaruvawe, sudot }e ja izvr{i odlukata od stavot 1 na ovoj ~len na tovar na zadrànata ostavina

60

ili na del od niv, a ostatokot od ostavinata }e go predade na organot na stranskata dràva.

Ako nekoj od doveritelite prijavi svoe pobaruvawe, sudot }e ja zadrì ostavinata ili del od nea potreben za namiruvawe na pobaruvaweto.

^len 191

Ako za raspravawe na ostavina na stranski dràvjanin za negoviot podvièn imot e nadleèn stranski organ, a naslednicite {to se nao|aat vo na{ata zemja predloàt raspravata da ja sprovede sud na Republika Makedonija, sudot }e gi povika naslednicite i legatarite od stranstvo, vo rok od {est meseci od denot na dostavuvaweto na pokanta, da istaknat prigovor za nenadle`nost na sudot na Republika Makedonija.

Ako naslednicite ili legatarite od stranstvo vo opredeleniot rok ne stavat prigovor za nenadle`nost, raspravata po ostavinata }e ja sprovede sudot na Republika Makedonija.

Poznatite naslednici na koi ne im se znae nvnoto prestojuvali{te }e se povikaat so oglas. Oglasot se istaknuva na oglasnata tabla na sudot odnosno oddelenieto na sudot i }e se objavi vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", a po potreba moè da se objavi i na drug pogoden na~in. Primerok od oglasot }e se dostavi i do najbliskoto diplomatsko-konzularno pretstavni{tvo na stranskata dràva vo na{ata zemja.

Ako nitu eden od naslednicite ili legatarite od stranstvo ne istakne prigovor za nenadle`nost na sudot na Republika Makedonija, po istekot na {est meseci od denot na objavuvaweto na oglasot vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", sudot }e ja raspravi ostavinata.

Glava IX

UREDUVAWE NA NAÎNOT NA UPRAVUVAWEI KORISTEWE NA ZAEDNI^KI PREDMETI

61

^len 192

Vo postapkata za ureduvawe na na~inot na upravuvawe i koristewe na zaedni~ki predmeti sudot go opredeluva na~inot na upravuvawe i koristewe na zaedni~kiot predmet, odnosno predmeti (zaedni~ki predmeti).

^len 193

Za ureduvawe na na~inot na upravuvawe i koristewe na zaedni~ki predmeti e nadleèn sudot na ~ie {to podra~je se nao|a zaedni~kiot predmet.

^len 194

Predlog za ureduvawe na na~inot na upravuvawe i koristewe na zaedni~ki predmeti moè da podnese sekoj od nositelite na pravata na zaedni~kiot predmet.

^len 195

Ako po podnesuvaweto na predlogot sudot najde deka e sporna sopstvenosta ili goleminata na sopstveni~kite delovi od zaedni~kiot predmet, }e ja prekina postapkata, a predlaga~ot }e go upati da povede parni~na postapka vo opredelen rok.

Ako predlaga~ot ne povede parni~na postapka vo opredelen rok, }e se smeta deka predlogot go povlekol.

^len 196

Sudot za raspravawe po predlogot }e zakaè ro~i{te na koe gi povikuva site nositeli na pravata na zaedni~kite predmeti.

^len 197

Ako na ro~i{teto predlaga~ot ne se javi, iako bil uredno povikan, }e se smeta deka predlogot go povlekol.

62

^len 198

Ako na ro~i{etto nositelite na pravata na zaedni~kite predmeti ne se spogodat, sudot }e izvede dokazi i }e sprovede potrebni izveduvawa, pa vrz osnova na rezutatot od sprovedenata psotapka, }e donese re{enie so koe }e go opredeli na~inot na upravuvawe, odnosno na~inot na koristewe na zaedni~kite predmeti.

^len 199

Protiv re{enieto so koe e ureden na~inot na upravuvawe i koristewe na zaedni~kite predmeti `alba mo`e da izjavi sekoj od nositelite na pravata na zaedni~kite predmeti soglasno ~len 196 od ovoj zakon.

^len 200

Tro{ocite na postapkata pa|aat na tovar na nositelite na pravata na zaedni~kite predmeti, srazmerno so goleminata na nivnite delovi.

Glava X

UREDUVAWE NA ODNOSITE ME\UETA@NITE SOPSTVENICI

^len 201

Vo postapkata za ureduvawe na odnosite me|u eta`nite sopstvenici sudot odlu~uva za zaemnite odnosi {to proizleguvaat od eta`nata sopstvenost.

63

^len 202

Za ureduvawe na odnosite me|u eta`nite sopstvenici nadleèn e sudot na ~ie {to podra~je se nao|a zgradata koja ima delovi vo eta`na sopstvenost.

^len 203

Predlog za donesuvawe na odluka koja go zamenuva dogovorot za zaemnite odnosi, odnosno so koja se izmenuva i dopolnuva dogovorot za zaemnite odnosi, moè da podnese eta`niot sopstenik koj go osporuva dogovorot, odnosno koj bara izmena i dopolnuvawe na dogovorot.

^len 204

Predlog za utvrduvawe na visinata na iznosot {to eta`niot sopstvenik e dolèn da go uplatuva za odrùvawe, popravki i investiciono odrùvawe na zaedni~kite delovi na zgradata {to & sluàt na zgradata kako celina, moè da podnese sekoj od eta`nite sopstenici.

^len 205

Predlog za utvrduvawe na otkupnata cena na poseben del od zgrada ili za proda`ba na zgrada moè da podnese sekoj od eta`nite sopstvenici.

^len 206

Sudot, po priemot na predlogot, zakaùva ro~i{te na koe se povikuvaat i se solu{uvaat site eta`ni sopstenici od sodovetnata zgrada.

Po potreba, sudot }e izvede i drugi dokazi i }e izvr{i i drugi izvidi.

64

^len 207

Vo slu~aite za popravka, odnosno prepravka na zgrada ili utvrduvawe na otkupna cena, sudot }e opredeli ve{ta~ewe ako e potrebno toa, za da se utvrdi celesoobraznosta i opravdanosta na popravkite i prepravkite, odnosno da se utvrdi promenata vrednost na posebnite delovi {to se otkupuvaat.

Ako ne dojde do otkup na posebnite delovi, a zgradata treba da se prodade, proda`bata se sproveduva spored odredbite na Zakonot za izvr{uvawe.

^len 208

Po izveduvaweto na potrebnite dokazi, vrz osnova na rezulatot od postapkata, sudot donesuva re{enie so koe gi ureduва odnosite na eta`nite sopstvenici.

^len 209

Sudot vo re{enieto za popravki, odnosno za prepravki na zgradata opredeluva koi popravki ili prepravki }e se izvr{at, obrazloùvaj}i ja nivnata celesoobraznost i opravdanost.

So re{enie od stavot 1 na ovoj ~len, sudot }e opredeli koi eta`ni sopstvenici i vo koj obem }e gi snosat tro{ocite, vodej}i smetka za toa na koi posebni delovi i vo koja mera ili vo ~ija korist popravkite ili prepravkite treba da se izvr{at.

^len 210

So re{enieto za utvrduavwe na otkupnata cena na posebnite delovi, sudot ja utvrduva cenata na sekoj poseben del oddelno.

^len 211

Protiv re{enieto na sudot za ureduvawe na zaemnite odnosi {to proizleguvaat od eta`nata sopstvenost, àlba moè da izjavi sekoj etaèn sopstvenik.

65

^len 212

Tro{ocite na postapkata gi podnesuvaat site u~esnici srazmerno na goleminata na nivnata eta`na sopstenost.

Sudot moè da odlu~i tro{ocite na postapkata da padnat na tovar na u~esnikot koj dal povod za poveduawe na postapkata.

Glava XI

DELBA NA ZAEDNI^KI PREDMET ILI IMOT

^len 213

Vo postapkata za delba na zaedni~ki predmeti ili imot, sudot odlu~uva za na~inot i uslovite na delbata na zaedni~kiot predmet, odnosno imot.

Ako nema spor za na~inot i uslovite za delba, delbata se vr{i kaj notar vo forma na notarski akt.

^len 214

Za delba na zaedni~ki predmet ili imot nadleèn e sudot na ~ie podra~je se nao|a toj predmet, odnosno imot.

Ako zaedni~kiot imot se nao|a na podra~je na pove}e sudovi, nadleèn za delba e sekoj od tie sudovi.

^len 215

Predlog za delba na zaedni~ki predmet ili imot moè da podnese sekoj od nositelite na pravata na zaedni~kot predmet ili imot i so nego moraat da bidat opfateni site nositeli na pravoto (zaedni~ari).

^len 216

Predlogot za delba sodrì podatoci za predmetot na delbata, mestoto kade se nao|a, sopstvenicite i drugite lica koi na nego imaat stvarni prava.

66

Kon predlogot za delba na nedevi`nost se priloùva dokaz za sopstvenosta i za drugi stvarni prava na nedvi`nosta.

^len 217

Sudot, postapuvaj}i po predlogot za delba, ako utvrdi deka e sporno pravoto na zaedni~kiot predmet, odnosno imot, goleminata na delot ili e sporen predmetot na delbata, }e ja prekine postapkata, a predlaga~ot }e go upati da povede parni~na postapka vo opredelen rok.

Ako predlaga~ot vo opredeleniot rok ne povede parni~na postapka, }e se smeta deka go povlekol predlogot.

^len 218

Za raspravawe po predlogot za delba, sudot }e zakaè ro~i{te na koe }e gi povika nositelite na pravata na zaedni~kiot predmet ili imot i licata {to imaat pravo na slu`benost ili drugi stvarni prava na zaedni~kiot predmet, odnosno imot {to se predmet na delbata.

Licata koi imaat pravo na slu`benost ili drugi stvarni prava na predmetite {to se predmet na delbata, moàt da baraat sudot da odlu~i za nivnite prava.

^len 219

Sekoj u~esnik moè da mu predlaga na sudot na ro~i{teto da bidat povikani i drugi lica {to imaat interes za delbata.

^len 220

Ako vo tekot na postapkaat u~esnicite se spogodat za na~inot na delbata, takvata spogodba sudot }e ja vnese vo zapisnik, vodej}i smetka da ne bidat povredeni prisilnite propisi.

67

^len 221

Pri sproveduvawe na delba na imot, sudot }e nastojvua da gi zadovoli opravdanite barawa, u~esnicite da dobijat opredelen predmet od imot.

^len 222

Pri odlu~uvaweto dali eden predmet }e mu pripadne na eden od u~esnicite, sudot osobeno }e gi zeme predvid posebnite opravdani potrebi na toj u~esnik i osnovanosta za toa predmetot da mu pripadne nemu.

^len 223

Ako so delbata na nekoj u~esnik mu pripadne predmet od pogolema vrednost od onaa kolku {to iznesuva negoviot del od zaedni~kiot imot, sudot }e opredeli toj da ja isplati razlikata do vrednosta na delovite na drugite u~esnici vo opredelen rok.

Ako so delbata spored stavot 1 na ovoj ~len na eden od u~esnicite mu pripadne nedvi`nost, drugite u~esnici, vrz osnova na re{enieto na sudot, moàt da pobaraat zapi{uvawe na zalo`no pravo na taa nedvi`nost za visinata na opredelenata vrednost so koja toj e zadlèn da im ja isplati.

^len 224

Ako ne e mo`no zaedni~kiot predmet, odnosno imot da se podeli fizi~ki ili ako so toa zna~itelno bi se namalila negovata vrednost, sudot moè da opredeli predmetot da pripadne samo na eden od nositelite na pravoto, pri {to }e go opredeli iznosot na vrednosta {to treba da im se isplati na drugite nositeli na pravata na zaedni~kiot predmet, odnosno imotot i vremeto na isplatata ili predmetot, odnosno imotot da se prodade.

Proda`bata }e se izvr{i spored odredbite na Zakonot za izvr{uvawe.

68

^len 225

Re{enieto za delba sodrì podatoci za predmetot i na~inot na delbata, fizi~kiot del {to go dobiva sekoj u~esnik i pravata i obvrskite {to gi ima sekoj od u~esnicite vo delbata.

So re{enieto za delba sudot }e odlu~i i za na~inot za ostvaruvawe na slu`benostite i drugite stvarni prava na delovite na predmetite, koi fizi~ki se podeleni pome|u zaedni~arite.

^len 226

Protiv re{enieto za delba moè da izjavi àlba sekoj u~esnik, kako i licata nositeli na pravoto na slu`benost i na drugi stvarni prava na nedvi`nosta {to e predmet na delbata.

^len 227

Tro{ocite na postapkta pa|aat na tovar na sekoj u~esnik srazmerno na goleminata na negoviot del.

Glava XII

UREDUVAWE NA ME\I

^len 228

Vo postapkata za ureduvawe na me|i sudot vr{i obnovuvawe ili ispravawe na me|i.

^len 229

Za ureduvawe na me|i nadleèn e sudot na ~ie podra~je se nao|aat nedvi`nostite ~ija me|a se ureduva.

Ako nedvi`nostite ~ija me|a se ureduva se nao|aat na podra~jeto na pove}e sudovi, nadleèn e sekoj od tie sudovi.

69

^len 230

Postapka za ureduvawe na me|i se poveduva po predlog, a koga toa e opredeleno so zakon, i po slu`bena dol`nost.

Predlog za ureduvawe na me|i moè da podnese sekoj od nositelite na pravo na grani~na nedvi`nost.

^len 231

Vo predlogot za ureduvawe na me|i se naveduvaat katastarskite oznaki na grani~nite nedvi`nosti i se nazna~uva vo koja mera i poradi {to me|ata e o{tetena, pa e potrebno nejzinoto obnovuvawe ili ispravuvawe.

^len 232

Sudot, po potreba, zakaùva ro~i{te na samoto mesto.Na ro~i{teto se povikuvaat site u~esnici, a sudot moè da

odlu~i da povika i ve{ti lica.

^len 233

Vo pokanata za ro~i{teto u~esnicite se povikuvaat da gi donesat so sebe site ispravi, skici i drugi dokazi, a po mo`nost da dovedat i svedoci.

Vo pokanata u~esnicite se opomenuvaat deka postapkata }e se sprovede i bez prisustvo na uredno pokanetiot u~esnik.

^len 234

Ako na ro~i{teto ne dojde predlaga~ot, postapkata }e prodolì, dokolku toa go predloì nekoj od drugite u~esnici.

Ako nekoj od u~esnicite ne predloì postapkata da se sprovede, a predlaga~ot izostanal, iako e uredno povikan, }e se smeta deka predlogot go povlekol.

70

^len 235

Ako vo tekot na postapkata se pojavi spor za pravoto na grani~na povr{ina, sporot }e go re{i sudot {to ja vodi postapkata, ako vrednosta na spornata povr{ina ne go nadminuva iznosot od 150.000 denari.

Sporot od stavot 1 na ovoj ~len sudot }e go re{i spored posilnoto pravo na spornata povr{ina, a ako toa ne e mo`no, spored posledniot nepre~en posed, a ako i toa ne e mo`no, spornata grani~na povr{ina }e ja podeli na pravi~na ocena.

Vo slu~aite od stavot 1 na ovoj ~len ureduvaweto na me|ata e kone~no.

^len 236

Ako vrednosta na spornata grani~na povr{ina go nadminuva iznosot od 150.000 denari, sudot }e odlu~i soglasno ~lenot 222 stavovite 2 i 3 od ovoj zakon, ako so toa se soglasat u~esnicite.

Ako u~esnicite ne se soglasat, sudot {to ja vodi postapkata moè da go re{i sporot za posilnoto pravo na spornata grani~na povr{ina, no vo toj slu~aj u~esnikot koj ne e zadovolen so re{enieto na sudot moè, po pravosilnosta na re{enieto, da povede parni~na postapka za ostvaruvawe na svoeto pravo.

Parni~nata postapka od stavot 2 na ovoj ~len u~esnikot e dolèn da ja povede najdocna vo rok od 3 meseci od pravosilnosta na re{enieto.

^len 237

Ureduvaweto na me|i se ozna~uva so me|nici (grani~ni znaci) na samoto mesto.

^len 238

Tro{ocite na postapkata za ureduvawe na me|i pa|aat na tovar na u~esnicite srazmerno na merite na nivnite grani~ni linii.

71

Ako vo postapkata se pokaè deka obnovuvaweto ili ispravuvaweto na me|ite ne e potrebno, bidej}i tie moàt lesno da se raspoznaat, ili deka drugite u~esnici bile gotovi i bez u~estvo na sudot da izvr{at obeleùvawe na me|ite, tro{ocite na postapkata pa|aat na tovar na predlaga~ot.

^len 239

Ako postapkata za uredvuawe na me|i e predizvikana so sme}avawe na vladenie od strana na eden u~esnik, sudot }e go zadolì toj u~esnik da gi snosi tro{ocite na postapkata vo celost ili delumno.

^len 240

Ako u~esnicite vo postapkata se spogodat za ureduvawe na me|ite, a ne se spogodat za tro{ocite, za niv odlu~uva sudot.

Glava XIII

OPREDELUVAWE NADOMESTOK ZAEKSPROPRIRANA NEDVI@NOST

^len 241

Vo postapkata za opredeluvawe na nadomestok za eksproprirana nedvi`nost, sudot go odreduva nadomestokot za ekspropriranata nedvi`nost.

^len 242

Postapkata za opredeluvawe na nadomestok za eksproprirana nedvi`nost sudot ja poveduva po slu`bena dol`nost, koga }e mu bidat dostaveni spisite od nadle`niot organ na upravata.

Organot na upravata od stavot 1 na ovoj ~len, ako ne se postigne spogodba za nadomestot vo rok od tri meseci od denot na

72

pravosilnosta na re{enieto za eksproprijacija, dolèn e pravosilnoto re{enie za eksproprijacija na nedvi`nosta, so site spisi, bez odlagawe da go dostavi do sudot zaradi opredeluvawe na nadomestok.

Organot na upravata od stavot 1 na ovoj ~len moè na sudot da mu go dostavi re{enieto i drugite spisi i pred istekot na rokot od tri meseci, ako od izjavite i odnesuvaweto na strankite zaklu~i deka ne moè da dojde do spogodbeno opredeluvawe na nadomestokot.

Ako organot na upravata od stavot 1 na ovoj ~len ne mu go dostavi na sudot re{enieto i drugite spisi, porane{niot sopstvenik moè neposredno da se obrati do sudot so barawe toj da go opredeli nadomestokot za ekspropriranata nedvi`nost.

^len 243

Za opredelvuawe na nadomestok za eksproprirana nedvi`nost e nadleèn sudot na ~ie {to podra~je se nao|a nedvi`nosta.

^len 244

Postapkata za opredeluvawe na nadomestok za eksproprirana nedvi`nost e itna.

^len 245

Za opredeluvawe na nadomestok za eksproprirana nedvi`nost sudot najnapred }e ja opredeli vrednosta na nedvi`nosta i za taa cel zakaùva ro~i{te.

Na ro~i{teto sudot gi povikuva porane{niot sopstvenik i korisnikot na eksproprijacijata i }e im dade mo`nost da se izjasnat za dokazite {to gi pribavil po slu`bena dol`nost, za vrednosta na ekspropriranata nedvi`nost, za vidot i obemot, odnosno za visinata na nadomestokot vo pari.

Sudot }e izvede i drugi dokazi, a po potreba i ve{ta~ewe.

73

^len 246

U~esnicite mo`at da se spogodat za vidot i obemot, odnosno za visinata na nadomestokot vo pari za ekspropriranata nedvi`nost.

Spogodbata od stavot 1 na ovoj ~len sudot ja vnesuva vo svojata odluka, ako taa ne e vo sprotivnost so prisilnite propisi.

Ako u~esnicite ne se spogodat, po soslu{uvaweto i izveduvaweto na dokazite, sudot }e donese re{enie so koe }e go opredeli vidot i obemot, odnosno visinata na nadomestokot vo pari.

^len 247

Ako korisnikot na eksproprijacijata spored zakonot e dol`en na porane{niot sopstvenik da mu obezbedi druga soodvetna zgrada, odnosno stan kako nadomestok za ekspropriranata zgrada odnosno stan, a vo postapkata za opredeluvawe na nadomestok za ekspropriranata nedvi`nost ne ponudi zgrada, odnosno stan, sudot }e zastane so postapkata dodeka korisnikot na eksproprijacijata ne ponudi zgrada, odnosno stan.

Vo slu~aite od stavot 1 na ovoj ~len sudot, po predlog od porane{niot sopstenik, }e opredeli privremena merka – zabrana da se uriva ekspropriranata zgrada odnosno, stanot do pravosilnoto zavr{uvawe na postapkata za opredeluvawe na nadomestok za ekspropriranata nedvi`nost.

Spored odredbite od stavot 1 na ovoj ~len sudot }e postapi i koga porane{niot sopstvenik, koj e zemjodelec, bara da mu se dade drugo zemjodelsko zemji{te kako nadoemst za zemjodelskoto zemji{te {to mu e eksproprirano, ako e toa opredeleno so zakon.

^len 248

Tro{ocite na postapkata za opredeluvawe na nadomestok za eksproprirana nedvi`nost sudot gi opredeluva srazmerno na uspehot na u~esnicite vo postapkata.

74

Koga u~esnicite se spogodile za nadomestok na ekspropriranata nedvi`nost, tro{ocite pa|aat na tovar na korisnikot na eksproprijacijata.

^len 249

Pri poveduvawe na postapka za opredeluvawe na nadomestok za eksproprirana nedvi`nost, sudot, po slobodna ocenka, }e opredeli iznos potreben za pokrivawe na tro{ocite na postapkata i }e mu naloì na korisnikot na eksproprijacijata, vo opredelen rok, da go deponira iznosot vo sudot.

Ako korisnikot na eksproprijacijata ne postapi po re{enieto na sudot i ne go deponira opredeleniot iznos, sudot }e mu naloì na nositelot na platen promet toj iznos da go prenese od ìro-smetkata na korisnikot na eksproprijacijata na ìro-smetkata na sudot.

Natamo{nite tro{oci gi snosi u~esnikot koj dava predlog da se prezeme dejstvie koe predizvikuva novi tro{oci.

^len 250

Odredbite na ovaa glava soodvetno se primenuvaat i na drugite slu~ai za opredeluvawe na nadomestok na nedvi`nost koga toa e opredeleno so poseben zakon.

IV. PRAVNA VA@NOST NA ISPRAVI, ÛVAWE NA ISPRAVI VO SUDOT I ZA SUDSKI DEPOZIT

Glava XIV

SOSTAVUVAWE NA SUDSKI TESTAMENT

^len 251

Za sostavuvawe na sudskiot testament e nadleèn sekoj osnoven sud.

75

^len 252

Sudski testament se sostavuva vo prostoriite na sudot ili nadvor od nego, vo stanot na zave{tatelot, vo bolnica ili na drugo mesto, ako zave{tatelot ne e vo sostojba da dojde vo sudot.

^len 253

Testamentot po kaùvawe na zave{tatelot go sostavuva na zapisnik sudija.

^len 254

Sudijata, pred da pristapi kon sostavuvaweto na sudski testamentot, go utvrduva identitetot na zave{tatelot.

Ako sudijata ne go poznava zae{tatelot li~no i po ime, identiteto na zve{tatelot se utvrduva so izjava na dvajca polnoletni svedoci koi gi poznava sudijata li~no ili ~ij identitet go utvrdil so isprava izdadeni od nadleèn organ.

Ako zave{tatelot ima isprava izdadena od nadleèn organ so fotografija i potpis, dovolno e negoviot identitet da go posvedo~i samo eden svedok.

^len 255

Pri sostavuvaweto na sudski testament prisustvuvaat najmalku dvajca svedoci ako zave{tatelot e slep, nepismen ili ne go poznava jazikot koj e vo slu`bena upotreba vo sudot, ili pak ne e vo sostojba od koi i da bilo pri~ini da go pro~ita testamentot.

Identitetot na svedocite od stavot 1 na ovoj ~len, sudijata, ako ne gi poznava li~no, }e go utvrdi so isprava izdadena od nadleèn organ.

^len 256

Ako zave{tatelot ne go znae jazikot koj e vo slu`bena upotreba vo sudot ili e nem, sudot }e povika preveduva~, odnosno tolkuva~ {to dal zakletva.

76

^len 257

Svedocite pri sostavuvaweto na testamentot i preveduva~ot, odnosno tolkuva~ot mora da se dovolno sposobni, da se pismeni i da go znaat jazikot koj e vo slu`bena upotreba vo sudot i jazikot na zave{tatelot, ako ovoj se sluì so drug jazik, odnosno ako e toj nem znacite preku koi se razbira so tolkuva~ot.

Svedoci pri sostavuvawe na testament ne moàt da bidat bra~niot drugar i potomcite na zave{tatelot i negovite posvoenici i nivnite potomci, negovite predci i posvoiteli, negovite rodnini vo strani~na linija zaklu~no so ~etvrti stepen i bra~nite drugari na ovie lica.

^len 258

Vo zapisnikot za sudski testament sudijata go naveduva na~inot na koj e utvrden identitetot na zave{tatelot i na svedocite so ~ija izjava e utvrden identitetot, odnosno na svedocite koi prisustvuvaat pri sostavuvaweto na testamentot, kako i toa deka zave{tatelot e sposoben da rasuduva i negovata vozrast.

^len 259

Sudijata e dolèn da utvrdi deka zave{tatelot svojata odluka da raspolaga so poslednata volja ja donel slobodno, bez zakana i prisilba, ili vo zabluda, i pri ~ista svest i zdrav razum.

Otkako sudijata }e go soslu{a zave{tatelot, vo zapisnikot }e gi vnese po mo`nost negovite zborovi {to toj gi iskaàl, vnimavaj}i voljata na zave{tatelot da bide jasno izrazena.

Koga e toa potrebno, sudijata }e mu gi objasni na zave{tatelot propisite {to go ograni~uvaat zave{tatelot vo raspolagaweto so testamentot.

^len 260

Otkako testamentot }e bide sotaven, sudiajta mu go dava na zave{tatelot da go pro~ita.

77

Ako testamentot e sostaven vo prisustvo na sedoci, poradi toa {to zave{tatelot ne znae da ~ita, ili te{ko ~ita, sudijata }e mu go pro~ita testamentot, a potoa zave{tatelot izjavuva deka testamentot e negov.

Ako zave{tatelot ne go znae jazikot {to e vo slu`bena upotreba vo sudot ili e nem ili gluv, sudijata preku , odnosno tolkuva~ot {to dal zakletva }e mu go pro~ita testamentot, a zave{tatelot preku preveduva~ot, odnosno tolkuva~ot izjavuva deka testamentot e negov.

Vo zapisnikot za sudski testament sudijata nazna~uva na koj na~in e pro~itan testamentot.

^len 261

Zapisnikot za sudski testament po pro~ituvaweto go potpi{uvaat zave{tatelot, svedocite na testamentot, preveduva~ot, sudijata i zapisni~arot.

Ako zave{tatelot ili svedocite na testamentot ne znaat da se potpi{at, tie stavat otpe~atok od pokazalecot na desnata raka, a zapisni~arot pokraj otpe~atokot }e go zapi{e nivnoto ime i prezime.

Ako ne e mo`no da se stavi otpe~atok na desniot pokazalec, se stava otpe~atok na nekoj drug prst, ili otpe~atok na prst od levata raka.

Vo takvite slu~ai vo zapisnikot }e se nazna~i od koj prst i od koj raka e zemen otpe~atokot. Vo zapisnikot }e se nazna~i i koga ne e mo`no da se zeme otpe~atok od prst i od koja pri~ina.

^len 262

Ako zapisnikto za testamentot se sostoi od pove}e listovi, site tie se svrzuvaat so emstvenik, a obata kraja od emstvenikot se zape~atuvaat so sudski pe~at.

Zave{tatelot se potpi{uva, odnosno stava otpe~atok na sekoj od listovite, a na krajot se nazna~uva od kolku listovi se sostoi testamentot.

78

^len 263

Sudskiot testament zave{tatelot moè da go ostavi na ~uvawe vo sudot. Zave{tatelot moè da pobara da si go zeme sudskiot testament, pri {to sudijata }e sostavi poseben zapisnik za predavawe na sudskiot testament, a zave{tatelot priemot na testamentot go potvrduva so potpis na zapisnik.

^len 264

Ako testamentot e sostaven vo sud na ~ie podra~je zave{tatelot nema ìveali{te, sudot e dolèn za toa vedna{ da go izvesti sudot na ~ie podra~je zave{tatelot ima ìveali{te.

^len 265

Pri otpovikuvawe na testament pred sud soobrazno se primenuvaat odredbite koi se odnesuvaat na sostavuvawe na sudski testament soglasno ~lenovite 251 – 264 od ovoj zakon.

Koga zave{tatelot }e go otpovika testamentot pred sud, otpovikuvaweto }e se zabeleì na testamentot {to se ~uva vo sudot.

Glava XV

PONI[TUVAWE NA ISPRAVI

^len 266

Vo postapkata za poni{tuvawe na ispravi se proglasuva deka ispravata vrz osnova na koja neposredno se zasnova nekoe imotno pravo i od ~ija sopstenost, imot, ili drèwe zavisi ostvaruvaweto na toa imotno pravo, ja gubi svojata pravna va`nost ako e izgubena, ukradena, izgorena ili na koj i da bilo drug na~ine e is~eznata ili e uni{tena.

79

^len 267

Sudski ne se poni{tuvaat banknoti, lozovi na lotarii i na drugi sli~ni igri, hartii od vrednost {to igraat na dobivka i taloni od hartii od vrednost, takseni i po{tenski marki, bileti izdadeni vo sekojdnevniot promet (vlezni bileti, vozni bileti i sli~no), oddelni kuponi - taloni od glavni ispravi, ispravi za dokaz i polnomo{na, kako i drugi ispravi za koi so poseben propis e opredeleno deka ne moàt da se poni{tuvaat.

^len 268

Za poni{tuvawe na isprava izdadena od organ na Republika Makedonija i edinica na lokalnata samouprava koja e zavedena vo glavna kniga, nadleèn e sudot na ~ie {to podra~je se vodi glavnata kniga vo koja e zapi{ana ispravata.

Za poni{tuvawe na isprava izdadena od banka, akcionersko dru{tvo {to osiguruva imoti i lica i drugo pravno lice, nadleèn e sudot na ~ie {to podra~je ima sedi{te pravnoto lice.

Za poni{tuvawe na isprava vo koja e nazna~eno mestoto na ispolnuvaweto, nadleèn e sudot na ~ie {to podra~je se nao|a mestoto na ispolnuvaweto nazna~eno vo ispravata.

Za poni{tuvawe na isprava za koja nadle`nosta na sudot ne moè da se utvrdi spored stavovite 1 – 3 na ovoj ~len, nadleèn e sudot na ~ie {to podra~je ima ìveali{te, prestojuvali{te odnosno sedi{te liceto {to bara poni{tuvawe na ispravata.

^len 269

Predlog za poni{tuvawe na isprava moè da podnese sekoe lice koe vrz osnova na taa isprava e ovlasteno da ostvaruva nekoe imotno pravo ili ima praven interes ispravata da se poni{ti.

So podnesuvaweto na predlog za poni{tuvawe na isprava, prestanuva da te~e rokot za zastarenost.

Po podnesuvaweto na predlog za poni{tuvawe na isprava ne moè polnova`no da se ispolni obvrskata od ispravata, ispravata ne moè da se preprava ili zameni i ne moàt da se izdavaat kuponi ili taloni, dodeka sudot ne donese odluka po predlogot.

80

^len 270

Predlogot sodrì podatoci za sodrìnata na ispravata, nejziniot izdava~, faktite od koi proizleguva deka predlaga~ot e ovlasten da podnese predlog i za verojatnosta deka ispravata e is~eznata ili uni{tena.

^len 271

Ako pri prethodnoto ispituvawe na predlogot sudot najde deka ne se ispolneti uslovite i pretpostavkite za poveduvawe na postapka za poni{tuvawe na isprava, predlogot }e go otfrli.

^len 272

Ako predlogot ne e otfrlen, sudot e dolèn od izdava~ot na ispravata ili od liceto dol`no po ispravata da pobara vo opredelen rok da se izjasni za toa dali bila izdadena ispravata ~ie poni{tuvawe se bara i dali postojat pre~ki za poveduvawe na postapka za poni{tuvawe na ispravata.

^len 273

Po pismenoto izjasnuvawe od ~lenot 259 od ovoj zakon, sudot }e izdade oglas.

Oglasot sodrì podatoci za identikuvawe na ispravata, povik na dràtelot na ispravata da ja prijavi vo sudot, kako i do sekoe lice vo opredelen rok da stavi prigovor protiv poveduvaweto na postapkata ili da go izvesti sudot za liceto koe ja drì ispravata, predupreduvawe na liceto koe e zadolèno po ispravata na pravnite posledici od poveduvaweto na postapkata, so zabele{ka deka ispravata }e bide poni{tena ako vo sudot nikoj ne se javi deka ja ima ispravata ili ne stavi prigovor protiv predlogot za poni{tuvawe na ispravata.

^len 274

Oglasot se objavuva vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" i vo najmalku 2 dnevni vesnici, od koi najmalku vo po

81

eden od vesnicite {to se izdavaat na jazikot {to go zboruvaat najmalku 20 % od gra|anite koi zboruvaat slu`ben jazik razli~en od makedonskiot jazik.

^len 275

Od momentot na objavuvaweto na oglasot ili od onoj moment koga na drug na~in doznalo za poveduvawe na postapkata za poni{tuvawe na ispravata, liceto dol`no po ispravata ne moè pove}e polnova`no da gi ispolnuva obvrskite od nea, nitu ispravata da ja prenese, da ja obnovi, prepravi ili zameni, nitu da izdade novi kuponi ili taloni.

^len 276

Zabranata od ~lenot 262 od ovoj zakon trae s# dodeka odlukata za poni{tuvawe na ispravata ili za zapirawe na postapkata ne stane pravosilna.

Dol`nikot spored ispravata moè da bide osloboden od svojata obvrska, samo ako go deponira iznos {to go dolì vo sudot.

^len 277

Liceto na koe glasi oddelen kupon, koj e odvoen od glavnata isprava i koj is~eznal ili e uni{ten, moè po istekot na tri godini od denot na stasanosta da bara od dol`nikot naplata za nego ako pred istekot na ovoj rok go prijavil is~eznuvaweto ili uni{tuvaweto na kuponot, i ako vo toj rok is~eznatiot kupon nikoj ne go podnese, nitu za nego e podneseno barawe za isplata. So prijavata za is~eznuvaweto ili uni{tuvaweto na kuponot se prekinuva zastarenosta.

Dol`nikot, pred istekot na edna godina od rokot predviden vo stavot 1 na ovoj ~len, ne e dolèn da ja izvr{i isplatata na kuponot.

82

^len 278

Lice zadolèno so ispravata za koja e povedena postapkata za poni{tuvawe, e ovlasteno da ja zadrì ispravata, ako taa mu e podnesena za ispolnuvawe na obvrska ili ako do nea do{lo na drug na~in. Liceto e dol`no zadrànata isprava da mu ja dostavi na sudot, so nazna~uvawe na imeto i adresata na liceto {to mu ja podnelo ispravata.

^len 279

Postapkata za poni{tuvawe na ispravata }e bide zaprena po barawe na predlaga~ot ili ako predlaga~ot ne go poloì iznosot potreben za objavuvawe na oglasot ili ako treto lice ja podnese ispravata ili dokaè pred sudot deka ja ima ispravata ~ie {to poni{tuvawe se bara.

^len 280

Ako sudot ne ja zapre postapkata, otkako }e gi sprovede propi{anite dejstvija i po istekot na rokot opredelen vo oglasot soglasno ~lenovite 273 – 274 od ovoj zakon, }e zakaè ro~i{te.

Na ro~i{teto se povikuva izdava~ot i site lica {to se prijavile vo sudot, odnosno {to istaknale prigovor za pon{tuvawe na ispravata.

^len 281

Po odrànoto ro~i{te, vrz osnova na rezultatite na postapkata, sudot donesuva odluka za poni{tuvawe na isrpavata, odnosno za odbivawe na predlogot.

Re{enieto za poni{tuvawe na ispravata sodrì podatoci za izdava~ot i predlaga~ot, kako i za su{testvenite elementi na sodrìnata na ispravata, so ozna~uvawe na obvrskata spored ispravata i na iznosot, ako glasi na ispolnuvawe na pari~na obvrska.

83

^len 282

Protiv re{enieto so koe predlogot za poveduvawe na postapkata se otfrla, odnosno odbiva ili postapkata se zapira, àlba moè da izjavi predlaga~ot.

Protiv re{enieto za poni{tuvawe na isprava, àlba moè da izjavi izdava~ot i liceto zadolèno spored ispravata, ako i liceto ovlasteno spored ispravata, ne e predlaga~.

^len 283

Re{enieto za poni{tuvawe na ispravta ja zamenuva poni{tenata isprava.

^len 284

Liceto koe go izdejstvuvalo poni{tuvaweto na ispravata, vrz osnova a pravosilnoto re{enie za poni{tuvawe na ispravata, moè da bara od izdava~ot, odnosno od dol`noto lice spored ispravata, da mu izdadat nova isprava na negov tro{ok, a ako go odbijat, moè da bara prisilno ispolnuvawe na obvrskite spored poni{tenata isprava neposredno vrz osnova na re{enieto.

^len 285

So ispolnuvawto na obvrskata sprema liceto koe izdejstvuvalo poni{tuvawe na isprava, dol`nikot se osloboduva od obvrskata sprema imatelot na poni{tenata isprava.

Vrz osnova na poni{tenata isprava ne moàt da se ostvaruvaat nikakvi prava.

Glava XVI

ÛVAWE NA ISPRAVI

84

^len 286

Vo postapkata za ~uvawe na ispravi, vo sudot se primaat na ~uvawe ispravi za da se obezbedat imotni ili drugi prava, osven ispravite za ~ie ~uvawe so drug zakon e poinaku opredeleno.

^len 287

Za ~uvawe na ispravi e nadle`en sekoj osnoven sud.

^len 288

Za predavawe na ispravi na ~uvawe vo sudot se sostavuva zapisnik, vo koj se nazna~uva kako e utvrden identitetot na sostavuva~ot na ispravata {to ja predava na ~uvawe, kako i samata isprava {to se predava na ~uvawe.

^len 289

Ako na ~uvawe se predava testament vo otvorena ili vo zatvorena obvivka, sudot testamentot }e go stavi vo posebna obvivka i }e ja zape~ati.

^len 290

Ako svedocite na ustniot testament mu podnesat na sudot pismeno vo koe e sodr`ana voljata na zave{tatelot, priemot na ova pismeno sudot }e go utvrdi zapisni~ki, a potota }e go stavi vo posebna obvivka i }e go zape~ati.

Koga svedocite na usniot testament }e dojdat vo sudot za da ja potvrdat usno izjavata na zave{tatelot, sudot }e postapi na na~in utvrden vo stavot 1 na ovoj ~len.

Pri zemaweto na izjavi od svedoci, sudot nastojuva da ja utvrdi izjavata na voljata na zave{tatelot i da gi ispita okolnostite od koi zavisi polnova`nosta na ustniot testament.

85

^len 291

Sudot na podnositelot na ispravata }e mu izdade potvrda deka ispravata e predadena na ~uvawe vo sudot.

^len 292

Ako testament, odnosno isprava za usten testament se predava na sud na ~ie {to podra~je zave{tatelot nema ìveali{te, sudot e dolèn za toa vedna{ da go izvesti sudot na ~ie {to podra~je zave{tatelot ima ìveali{te.

^len 293

Testamentot predaden na ~uvawe vo sudot, kako i ispravite za ustniot testament, se ~uvaat vo sudot odvoeno od drugite spisi.

^len 294

Ispravata predadena na ~uvawe vo sud }e mu se vrati na podnositelot po negovo barawe.

Ispravata moè da mu se vrati i na polnomo{nikot na podnositelot, ako ovoj za toa ima specijalno zavereno polnomo{no.

Za vra}awe na ispravata se sostavuva zapisnik. Vo zapisnikot se ozna~uva na~inot na koj e utvrden identitetot na liceto na koe mu se vra}a ispravata.

Ako ispravata se vra}a na polnomo{nikot, kon zapisnikot se prilaga i specijalnoto polnomo{no.

Glava XVII

SUDSKI DEPOZIT

^len 295

Vo sudski depozit moàt da se predadat pari, blagorodni metali, hartii od vrednost i drugi ispravi {to moàt da se pretvorat

86

vo pari, skapocenosti i drugi predmeti izraboteni od blagorodni metali, koga toa e operdeleno so poseben propis.

^len 296

Predmetite od ~lenot 282 od ovoj zakon moàt da se predadat vo sudski depozit kaj sekoj osnoven sud.

^len 297

Ako vo sudski depozit se predavaat pari ili stranska valuta, sudot vo rok od tri dena po priemot, parite, odnosno stranskata valuta }e gi vloì na posebna smetka kaj ovlastena banka, ako so posebni propisi ne e poinaku opredeleno.

Blagorodnite metali, predmetite izraboteni od blagorodni metali i drugi skapocenosti, kako i hartiite od vrednost, sudot }e gi predade na ~uvawe na ovlastena banka, ako so posebni propisi ne e poinaku opredeleno.

Drugite dvi`ni predmeti, sudot }e gi doveri na doverlivi fizi~ki ili pravni lica koi se zanimavaat so ~uvawe na takvi predmeti.

^len 298

Vo predlogot za primawe vo sudski depozit predlaga~ot e dolèn da go ozna~i predmetot {to se polaga vo depozit, liceto vo ~ija korist go vr{i deponiraweto i pri~inite na deponiraweto, a po potreba za toa }e priloì i dokaz.

^len 299

Sudot }e go otfrli predlogot ako oceni deka ne se ispolneti uslovite za primawe na predmetot vo depozit.

^len 300

Ako sudot ne go otfrli predlogot, }e donese re{enie deka predmetot go primil vo depozit i }e go opredeli na~inot na negovoto ~uvawe.

87

^len 301

Ako deponiraweto e izvr{eno vo korist na opredeleno lice, sudot }e go povika toa lice da se izjasni za depozitot.

^len 302

Ako liceto vo ~ija korist e poloèn depozitot izjavi deka go prima, sudot }e donese re{enie da mu se predade predmetot poloèn vo depozit.

^len 303

Ako liceto vo ~ija korist e poloèn depozitot izjavi deka ne go prima, sudot }e go konstatira toa vo zapisnik, a za toa }e go izvesti deponentot.

^len 304

Koga vo depozit se predadeni predmeti za koi deponentot ne znae na koi lica treba da im se predadat ili ako ne znae koi od deponiranite predmeti na koi lica treba da se predadat, sudot }e zakaè ro~i{te na koe }e gi povika site zainteresirani lica za da odlu~i na koe od niv mu pripa|a depozitot.

^len 305

Ako uredno povikanite lica ne se javat na ro~i{teto ili me|u niv ne se postigne spogodba, sudot so re{enie }e gi upati da povedat parni~na postapka za da go ostvarat svoeto pravo na depozit. Vo re{enieto sudot }e go opredeli i rokot za poveduvawe na parni~nata postapka, za {to }e go izvesti deponentot.

^len 306

Ako liceto vo ~ija korist e predaden predmetot vo depozit ne go podigne deponiraniot predmet vo opredeleniot rok, sudot }e go povika deponentot da go prezeme predmetot predaden vo depozit.

88

^len 307

Ako liceto vo ~ija korist e predaden predmetot vo depozit ili deponentot, vo rok od deset godini od predavaweto na predmetot vo sudskiot depozit ne go podignat deponiraniot predmet, za {to bile redovno povikuvani, sudot so re{enie }e utvrdi deka deponiraniot predmet stanal sopstvenost na Republika Makedonija.

^len 308

Priemot vo sudski depozit, ~uvaweto i predavaweto na deponiranite predmeti poblisku se ureduva so Sudskiot delovnik.

T R E T D E L

PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

^len 309

Ako pred vleguvaweto na sila na ovoj zakon e doneseno prvostepeno re{enie so koe postapkata pred prvostepeniot sud e zavr{ena, ponatamo{nata postapka }e se sprovede po propisite koi va`ele do vleguvawe vo sila na ovoj zakon.

Ako po vleguvaweto vo sila na ovoj zakon e ukinato prvostepenoto re{enie od stavot 1 od ovoj ~len, natamo{nata psotapka }e se sprovede po ovoj zakon.

^len 310

So denot na vleguvawto vo sila na ovoj zakon prestanuva da va`i Zakonot za vonprocesnata postapka ("Slu`ben vesnik na SRM", br. 19 od 1979 godina).

^len 311

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", osven

89

odredbite od Glavata VIII - Notari kako poverinici na sudot (od ~len 131 do ~len 141) od ovoj zakon, koi }e se primenuvaat od 01.01.2008 godina.

O B R A Z L O @ E N I E

I.OCENKA ZA SOSTOJBATA [TO TREBA DA SE UREDI SO ZAKONOT

90

So reformite vo pravosudniot sistem i so donesuvaweto na dvata procesni zakoni, Zakonot za parni~na postapka i Zakonot za izvr{uvawe, kako i donesuvaweto na Zakonot za notarijat i drugi zakoni, neminovno se nametna potrebata od donesuvawe na nov zakon za vonparni~na postapka koj }e bide vo soglasnost so navedenite zakoni i osnovnite principi i }e zna~i zaokruùvawe vo procesnoto zakonodavstvo. Ako se ima vo predvid deka postojniot Zakon za vonprocesna postapka e donesen vo 1979 godina, istiot ne e kompatibilen so Ustavot na Republika Makedonija i postojniot praven sistem.

Vo izgotvuvaweto na predloèniot tekst se koristea analizi i zakonski re{enija so koi se regulira ovaa materija, a posebno od zemjite so sli~en praven sistem, pri {to se vgradija nivnite pozitivni iskustva.

Pri podgotovkata na predloèniot tekst na Zakonot se ima{e vo predvid preporakata Br. P (86) 12 na Komitetot na zamenici ministri za pravda na Sovetot na Evropa so koja se dava preporaka da se izbegne zgolemuvaweto na vonsudskite zada~i dovereni na sudiite i nivno postepeno namaluvawe so doveruvawe na drugi lica ili organi. So aneksot na preporakata „Primeri na vonsudski zada~iod koi so sudiite vo nekoi Dràvi bi moèle da se rasteretat soglasno posebnite okolnosti na sekoja dràva”, se prepora~uva sklu~uvaweto na naslednite dogovori i drugi taksativno nabroeni zada~i da se odvojat od nadle`nosta na sudovite.So predloèniot tekst na Zakonot se predlaga novina vo na~inot na sproveduvawe na ostavinskata postapka, kade pokraj sudovite se dava mo`nost notarite kako poverenici na sudot da postapuvaat po ostavinskite predmeti vo koi pome|u naslednicite, na~inot na raspredelbata na imotot e nesporna. So ova se otvara procesot na primenata na navedenata preporaka na postepeno prenesuvawe na nadle`nosta na dràvata i sudovite kako dràvnite organi, na notarite odnosno drugi javni slu`bi.

II.CELTA [TO TREBA DA SE POSTIGNE

91

SO DONESUVAWETO NA ZAKONOT

So ovoj zakon treba da se postigne povisok stepen na efikasnost na sudstvoto vo Republika Makedonija, zgolemuvawe na nivoto na usoglasenost na nacionalnoto so evropskoto zakonodavstvo kako i zgolemuvawe na efektot na reformite vo pravosudstvoto.

III.SODR@INA NA ZAKONOT

Zakonot za vonparni~nata postapka ima 311 ~lena i e podelen vo tri dela.

Prviot del od zakonot nosi naslov – Op{ti odredbi (~len 1 – 33). Vtoriot del od zakonot nosi naslov – Posebni postapki (~len 34 – 308) i e podelen vo sedumnaeset glavi. Tretiot del od zakonot nosi naslov – Preodni i zavr{ni odredbi (~len 309-311).

Odredbite sodr`ani vo prviot del od zakonot vo ~lenovite 1 – 33 nasloveni kako Op{ti odredbi na postapkata se zaedni~ki za najgolemiot broj na vonparni~ni postapki, ~ija primena se otstranuva samo koga na~inot na postapuvawe vo opredeleni vonparni~ni postapki so ovoj zakon e poinaku ureden.Vo op{tite odredbi se utvrdeni i osnovnite principi na postapkata koja ja pravi specifi~na vo odnos na procesnata postapka.

Odredbite sodr`ani vo ovoj zakon se odnesuvaat, ne samo za vonparni~nite postapki uredeni so ovoj zakon, tuku i na site vonparni~ni postapki koi se uredeni ili {to }e bidat uredeni so drugi zakoni, ako so niv ne bide opredeleno ne{to drugo.

Ova proizleguva od ~len 1 na Zakonot za vonparni~na psotapka, zatoa {to so ovoj zakon se opredeluvaat pravilata na postapkata spored koi sudovite postapuvaat i odlu~uvaat za li~nite, semejnite, imotnite i drugite pravni sostojbi i odnosi opredeleni so ovoj ili so drug zakon. So vakvata formulacija na ~len 1 od Zakonot za vonparni~nata postapka se pravi zakonsko razgrani~uvawe (prifatena e teorijata za legalno razgrani~uvawe) na vonparni~nata i parni~nata postapka. Sudovite vo vonparni~nata postapka }e postapuvaat za onie odnosi i sostojbi

92

(vonparni~ni raboti) koga toa e opredeleno so ovoj ili so drug zakon. Vo site drugi slu~ai sudovite }e postapuvaat spored pravilata na parni~nata postapka.

Vo zakonot sepak poradi sli~nosta na postapkite sodràna e i odredba kako }e postapi vonparni~niot sud koga povel postapka za slu~aj za koj trebalo da se rasprava spored odredbite na parni~nata postapka (~len 16). Sli~na vakva odredba sodrì i Zakonot za parni~nata postapka, no samo za obratna situacija.

Vo Zakonot za vonparni~na postapka posebno se vode{e smetka da se razgrani~i nadle`nosta i postapuvaweto na notarite so postapuvaweto na sudovite, poradi {to ovoj zakon pove}e nema odredbi za sostavuavwe i potvrduvawe na ispravi. Ovaa, kako i drugi nadle`nosti na sudovite preminaa vo nadle`nost na notarite.

Vo Op{tite odredbi na zakonot, se predvideni i na~elata na vonparni~nata postapka. Taka predvideni se kako osnovni na~ela, na~eloto na dispozicija i na~eloto na oficielnost (~l. 2 od zakonot). Vonparni~nata postapka se poveduva po predlog i po slu`bena dol`nost. Na~eloto na dispozicija posebno e razraboteno vo ~len 12 od zakonot. Iako ova na~elo e edno od osnovnite na~ela na vonparni~nata postapka, toa trpi ograni~uvawe. Taka, vo ~len 8 od zakonot predvideni se slu~ai koga u~esnikot vo li~nite (statusnite) sostojbi koi se odnesuvaat na prava i interesi so kou u~esnicite ne moàt da raspolagaat, tie ne moàt da se odre~at od svoeto barawe, ne moàt da go priznaat barweto na protivnikot, nitu da sklu~at sudsko poramnuvawe.

Na~eloto na oficielnost vo vonparni~nata postapka ima mnogu pogolema primena otkolku vo parni~nata postapka, zatoa {to soglasno ~len 2 stav 2 od ovoj zakon ova na~elo se odnesuva i na poveduvaweto na postapkta {to ne e slu~aj so parni~nata postapka. Vo koi slu~ai vonparni~nata postapka se poveduva po slu`bena dol`nost e opredeleno so ovoj ili so drug zakon. Takvite postapki se nare~eni oficielni vonparni~ni postapki. Karakteristi~no e i toa {to vo nekoi slu~ai izri~no predvideni so ovoj ili so drug zakon edna ista postapka mo`no e da bide povedena i po predlog (soglasno na~eloto na dispozicija) i po slu`bena dol`nost (soglasno na~eloto na oficielnost).

93

Na~eloto na oficielnost (slu`beni ovlastuvawa na sudot), e posebno naglaseno i vo ~len 4 stav 1 od ovoj zakon, kako i vo niza odredbi od vtoriot del od zakonot.

Edno od na~elata specifi~ni samo za vonparni~nata postapka e na~eloto za posebna grià na sudot za pravata i interesite na maloletnikot za koi ne se griàt roditelite, kako i za drugite lica koi ne se vo mo`nost sami da se griàt za za{tita na svoite prava i interesi (~len 4 stav 2). Za ostvaruvawe na ova na~elo predvideni se odredbi spored koi i Centarot za socijalna rabota }e bide povikan da u~estvuva vo postapkata (~len 4 stav 3, ~len 5 i drugi odredbi od zakonot).

Vo zakonot se sodràn odredbi i za na~eloto na usnost i pismenost (~len 9 stav 1) i na~eloto na soslu{uvawe na u~esnicite (~len 9 stav 3). Isto taka, vo ~len 8 stav 2 od zakonot e predvideno istra`noto na~elo. Vo ~len 11 od zakonot zaradi karakterot na li~nite i semejnite odnosi vo tie postapki e sodràna odredba spored koja e isklu~ena javnosta.

Vo ~len 3 od zakonot se opredeleni subjektite vo vonparni~nata postapka. Za niv vo zakonot e opredelen eden zaedni~ki termin – u~esnik. Ovaa odredba za razlika od porano sega e mnogu poseopfatna. Imeno, u~esnik vo vonparni~na postapka e lice koe ja poveduva postapkata, lice za ~ii prava i pravni interesi se odlu~uva vo postapkata, kako i organi koi u~estvuvaat vo postapkata koi vrz osnova na zakonski ovlastuvawa moàt da ja povedat postapkata, bez ogled dali postapkata ja povele ili podocna stapile vo nea.

Svojstvo na u~esnik vo postapkata vo opredelena pravna rabota, sudot po isklu~ok moè da im priznae i na onie formi na zdruùvawe koi nemaat svojstvo na pravno lice iz a koi so posebni propisi ne e opredeleno da moàt da bidat u~esnici vo vonparni~nata psotapka, ako gi ispolnuvaat uslovite za priznavawe na svojstvo na stranka so odluka na sud, spored odredbite na Zakonot za parni~na postapka, i ako predmetot na vonparni~nata rabota neposredno se odnesuva na niv.

Vo odredbite predvideni vo ~len 14, 15, 17, 18 i 19 sodràni se pravila koi ja reguliraat mesnata nadle`nost vo vonparni~na postapka.

94

Vo ~len 21 e predvideno deka odlukite vo vonparni~na postapka sudot gi donesuva vo forma na re{enie. Protiv re{enijata donesni vo prv stepen e dozvolena àlba (~len 22). Vo ostanatite ~lenovi (23, 24 i 25), regulriani se specifi~nostite na àlbata vo vonparni~na postapka.

Vo ~len 26 e uredeno prethodnoto pra{awe, a vo ~lenovite 27, 28 i 29 e uredeno pra{aweto na upatuvawe na pvoeduvawe na parni~na ili upravna psotapka. So ~lenovite 30, 31 i 32 se ureduvaat pra{awata za izveduvawe na dokazite i podnesuvaweto na tro{ocite.

^len 33 stav 1 go ureduva pra{aweto na supsidiernata primena na odredbite na Zakonot za parni~nata postapka. Sostaven del na op{tite odredbi, odnosno zaedni~kite pravila na postapuvawe se i pravilata sodràni vo Zakonot za parni~nata psotapka koi soobrazno se primenuvaat dokolku so Zakonot za vonparni~nata postapka ne e ne{to regulirano, osven odredbite za miruvawe na postapkata. So ova se otstranuva povtoruvaweto na istite pravila vo pogolem broj na zakoni, {to ne bi bilo racionalno, posebno ako se ima vo vid faktot deka zakonite vo sudskite postapki gi primenuvaat istite organi koi podednakvo gi znaat sit eprocesni zakoni i primenata na pravilata na parni~nata postpaka vo vonparni~nite postapki za niv ne pretstavuva nikakva pote{kotija.

Stavot 2 od ~len 33 e novina vo zakonot. Imeno, so ovaa odredba se dozvoluva povtoruvawe na vonparni~nata postapka {to dosega go nemavme. Vo dosega{noto postapuvawe na sudovite vo vonparni~na postapka se pokaà deka nepostoeweto na ovoj vonreden praven lek vo vonparni~nata postapka e golem nedosatok i zatoa sega toj se voveduva, no malku modificiran. Imeno, povtoruvawe na postapkata e dozvoleno ako po predlogot za povtoruvawe na postapkata, sudot postapuvaj}i kako po neblagovremena àlba najde deka ne se ispolneti uslovite za da moè da go preina~i ili otpovika svoeto re{enie, toga{ vtorostepeniot sud go vra}a predmetot na prvostepeniot sud za postapuvawe po predlogot. Ovoj vonreden praven lek ne moè da se izjavi ako u~esnikot moè svoeto barawe za koe so re{enieto e odlu~eno da go ostvaruva vo parni~na ili vo upravna postapka.

95

Pokraj povtoruvaweto na postapkata vo vonparni~na postapka e dozvolena i revizija, no samo vo slu~aite opredeleni so ovoj zakon.

Vtoriot del od zakonot pod naslov Posebni postapki (~len 34 do 308), site vonparni~ni postapki koi se uredeni so ovoj zakon se podeleni vo ~etiri grupi: I – Ureduvawe na li~nite sostojbi; II – Ureduvawe na semejni odnosi; III – Ureduvawe na imotni odnosi: i IV – Pravna va`nost na ispravi, ~uvawe na ispravi vo sudot i sudski depozit.

Vo prvata grupa postapki – Ureduvawe na li~nite sostojbi vo tri glavi uredeni se tri postapki i toa: vo glava I. Odzemawe na delovnata sposobnost i vra{awe na delovnata sposobnost; vo glava II. Zadrùvawe vo zdravstvena organizacija za lekuvawe na du{evni bolesti; i vo glava III. Proglasuvawe na is~eznato lice za umreno i dokauvawe na smrtta.

Vo glavata I od ovoj del naslovena so Odzemawe na delovnata sposobnost i vra}awe na delovnata sposobnost (vo ~len 34 – 57), kako {to i samiot naslov kaùva uredeni se odzemaweto na delovnata sposobnost, a potoa i vra}aweto na delovnata sposobnost. Ovaa glava sodrì odredbi za toa: koga sudot odlu~uva za odzemawe na delovnata sposobnost; poradi koi pri~ini; na~inot na poveduvaweto; sodrìnata na predlogot; opredeluvaweto na privremen zastapnik; postapkata na sudot po predlogot; utvrduvawe na faktite; za sudskiot pregled; za zadrùvawe na liceto vo zdravstvena organizacija za du{evno bolni ako toa e neophodno za utvrduvawe na negovata du{evna sostojba; za toa dali na liceot mu se odzema delovnata sposobnost celosno ili delumno; za uslovite pod koi moè sudot da go odloì donesuvaweto na re{enieto za delumno odzemawe na delovnata sposobnost; za izmena na re{enieto i za vra}awe na delovnata sposobnost; za pravnoto dejstvo na re{enieto; kako i za pravoto na àlba i revizija i za tro{ocite na postapkata.

Vo glavata II – Zadruùvawe vo zdravstvena organizacija za lekuvawe na du{evno bolni (~len 58 – 73), uredeno e zadrùvaweto vo zdravstvena organizacija za lekuvawe na

96

du{evno bolni koga du{evno bolno lice treba da bide ograni~eno vo slobodata na dvièweto ili kontaktiraweto so nadvore{niot svet.

Vo ovaa glava sodràni se posebni odredbi za na~inot na priemot i postapkata na zadrùvaweto na du{evnoto bolno lice; za poveduvaweto na postapkata i ulogat ana sudot; za rokovite i za izvestuvaweto na sudot; za odlukata na sudot dali liceto }e bide zadràno ili ne; kako i za vremeto za koe se zadrùva; za pravnite lekovi i za tro{ocite na postapkata.

Vo glavata III – Proglasuvawe na is~eznato lice za umreno i dokaùvawe na smrtta (~len 74 – 92), uredeni se dve postapki, edna e postapkata za proglasuvawe na is~eznato lice za umreno, a drugata e dokaùvaweto na smrtta. Kaj prvata postapka sudot poa|a od soborlivata pretpostavka deka liceto koe podolgo vreme e is~eznato ne e pove}e ìvo pod uslov da se ispolneti odredeni pretpostavki, a kaj vtorata postapka so sigurnost se znae deka liceto pvoe}e ne e ìvo, no ne se znae to~niot moment na smrtta.

Vo ovaa glava se sodràni posebni odredbi za toa: koj moè da bide proglasen za umren i koga moè da se dokaùva smrtta; za poveduvaweto na postapkite; za ovlasteniot krug na subjekti koi moàt da baraat poveduvawe na ovie postapki; za tekot na postapkata; za objavuvaweto na oglas; za re{enieto za proglasuvawe na is~eznatoto lice za umreno; za toa {to ako se javi liceto; za postapkata na sudot so re{enieto; i drugo.

Vo vtorata grupa postapki – II – Ureduvawe na semejni odnosi vo tri glavi (glava IV, V и VI) uredeni se tri postapki i toa: vo glava IV – Davawe dozvola za sklu~uvawe na brak; vo glava V – Odzemawe na vr{ewe na roditelski prava, opredeluvawe roditelite da imaat polo`ba na staratel i vra}awe na roditelskite prava; i glava VI – Prodolùvawe na roditelsko pravo i dol`nost po polnoletstvo.

Vo glavata IV naslovena so Davawe dozvola za sklu~uvawe na brak (~len 93 – 106), sodràni se odredbi spored koi sudot odlu~uva za davawe dozvola za sklu~uvawe na brak pome|u maloeltno lice ili maloletni lica koi navr{ile {esnaeset godini, kako i za davawe dozvola za sklu~uvawe na brak me|u lica koi se rodnini. I vo dvata slu~ai sudot e dolèn da gi ispita site

97

okolnosti i da utvrdi dali postojat opravdani pri~ini za sklu~uvawe na brak.

Vo glavata V naslovena so Odzemawe na vr{ewe na roditelski prava, opredeluvawe roditelite da imaat polo`ba na staratel i vra}awe na roditelskite prava (~len 106 – 111), sodràni se odredbi spored koi sudot utvrduva dali postojat pri~ini na roditelot da mu bide odzemeno vr{eweto na roditelskite prava ili da ima polo`ba na staratel, odnosno da mu bide vrateno vr{eweto na roditelskite parva. Soglasno odredbite na ovoj zakon pod odzemawe na vr{ewe na roditelskite prava se podrazbira i opredeluvaweto roditelot da ima polo`ba na staratel.

Vo glavata VI – Prodolùvawe na roditelsko pravo i dol`nost po polnoletstvo (~len 112 – 119), sodràni se odredbi spored koi sudot odlu~uva za prodolùvawe na roditelskoto pravo i dol`nost ako deteto i po polnoletstvoto poradi pre~ki vo psihi~kiot razvoj ne e sposobno samo da se griì za sebe i za za{tita na svoite prava i interesi. Ovaa postapka se poveduva i zavr{uva pred polnoletstvoto na deteto.

Tretata grupa na postapki – III. Ureduawe na imotni odnosi, sodrì sedum glavi (glava VII – XIII), vo koi se uredeni sedum postapki i toa: vo glava VII. Raspravawe na ostavina;vo glava VIII. Notari kako poverenici na sudot; vo glava IX. Ureduvawe na na~inot na upravuvawe i koristewe na zaedni~ki predmeti; vo glava X. Ureduvawe na odnosite me|u eta`nite sopstenici; vo glava XI. Delba na zaedni~ki predmet ili imot; vo glava XII. Ureduvawe na me|i; i vo glava XIII. Opredeluvawe na nadomest na eksproprirana nedvi`nost.

Postapkata za raspravwe na ostavina uredena vo glava VII od ovoj zakon e najgolemata vonparni~na postapka (~len 120 – 191) i voedno so najgolem broj na novini vo odnos na ostanatite postapki.Ova e osobeno vo vrska so glavata broj VIII. Notari kako poverenici na sudot, koja pretstavuva kompletno nova glava i e od su{testveno zna~ewe za postapkata za raspravwe na ostavinata so ogled na toa deka vo ovaa glava e regulirano postapuvaweto na notarite vo vrska so postapkata za raspravaweto na ostavinata.

98

Spored oredbite soràni vo ovoj zakon, vo ovaa postapka sudot gi utvrduva naslednicite na umreniot, imotot koj ja so~inuva negovata ostavina i pravata od ostavinata {to im pripa|aat na nalsednicite, legatarite i na drugi lica. Ovaa postapka e strogo oficielna. Se poveduva po slu`bena dol`nost, {tom sudot }e doznae za smrtta na liceto ili deka liceto e proglaseno za umreno.

Vo ramkite na ovaa glava posebni odredbi se posveteni na nadle`nosta (~len 126 i ~len 129), potoa odrebi za raspravawe na ostavina na dràvjanin na Republika Makedonija, za negoviot imot koj se nao|a vo Republika Makedonija isklu~ivo e nadleèn sud na Republika Makedonija. Isto taka, sud na Republika Makedonija isklu~ivo e nadleèn za raspravawe na ostavina na dràvjanin na Republika Makedonija i za negoviot dvièn imot koj se nao|a vo stranstvo, a za negovito endvièn imot koj se nao|a vo stranstvo, na{ sud }e bide nadleèn samo ako spored zakonite na dràvata vo koja se nao|a imotot ne e nadleèn stranski organ (~len 126). Vo ~len 129 od zakonot e re{eno pra{aweto za mesnata nadle`nost.Sepak najzna~ajni novini se predvideni vo stavot 1 od ~lenot 126 kade za raspravawe na ostavina pokraj nale`nosta na sudot kako novina e predvidena i nadle`nost na notar kako poverenik na sudot, a potoa stavovite 2 i 3 na istiot ~len pretstavuvaat nadopolnuvawe na stavot 1 bidej}i tuka se utvrduva zadolùvawe na sudot za dostava na ostavinskiot predmet do notarot zaradi sproveduvawe na ostavinska postapka, kako i zakonsko ovlastuvawe na notarot, kako poverenik na sudot, za prezemawe na dejstvija vo ostavanskata postapka.Vo ~lenot 127 e predvidena sudska za{tita preku pravoto na prigovor protiv re{enieto koe go donesuva notarot vo vrska so sproveduvaweto na ostavinskata postapka, dodeka vo ~lenot 128 detalno e razraboteno postapuvaweto na sudot po podneseniot prigovor protiv re{enieto na notarot, postapuvaweto na notarot vo slu~aj koga ne e izjaven prigovor protiv negovoto re{enie, kako i na~inot na ispravka na eventualnite gre{ki sodràni vo re{enieto za sprovedenata ostavinska postapka.

Vo glavata VIII vo ~len 131 – 141 sodràni se odredbite koi go reguliraat na~inot na raspredleba na ostavinskite predmetite na notarite od strana na pretsedatelot na nadle`niot

99

sud; na~inot na postapuvawe na notarite pri sproveduvaweto na ostavinskata postapka; sproveduvaweto na nadzor vrz raboteweto na notarot kako sudski poverenik, negovo sankcionirawe poradi nepostapuvawe po dadenite predmeti kako i negovo izzmewe vo opredeleni situacii; kako i na~inot na presemtuvawe na notarskata nagrada a soglasno notatarskata tarifa.

Isto taka, vo ovaa glava se sodràni i odredbite za smrtovnicata (~len 142 – 145) i toa: za nejzinoto sostavuvawe; za postapkata na sudot koga mu e dostaven anepotpolna smrtovnica; i za nejzinata sodrìna.

Odredbite sodràni vo ~lenovite 146 – 152 se odnesuvaat na popisot i procenata na ostavinata. So ovie odredbi se uredeni pra{awata: koga se vr{i popis i procena na ostavinata; koj go vr{i popisot i procenata na ostavinata; {to opfa}a propisot; kako se vr{i popisot i procenata na sotavinata; i kako }e se postapi so predmetite od ostavinata za ~ie drèwe, ~uvawe ili prijavuvawe postojat posebni propisi po izvr{eniot popis.

Vo ~len 153 i 154 e uredeno pra{aweto za privremenite merki za obezbeduvawe na ostavinata.

Od posebno zna~ewe se odredbite sodràni vo ovaa glava koi se odnesuvaat na postapkaat po testament (~len 155 – 160). Testamentot {to go ostavil umreniot mu se dostavuva na sudot za proglasuawe. Vo napred naedenive odredbi podrobno e uredena postapkata za proglasuvawe na testament, pri {to posebno se vnimava na na~inot kako toa treba da se napravi; {to treba da sodrì zapisnikot za proglasuvawe na testamentot; kako }e postapi sudot ako se proglsuva usten testament, a za toa postoi isprava koja ja potpi{ale svedocite svoera~no; kako }e postapi sudot koj ne e ostavinski sud koga proglasil pismen ili usmen testament; i kako }e postapi sudot koga pismeniot testament is~eznal ili e uni{ten nezavisno od voljata na ostavitelot, a me|u zainteresiranite lica nema spor za postoeweto na toj testament, za formata i za negovata sodrìna; kako i za na~inot kako is~eznal ili kako bil uni{ten.

Vo ~lenovite 161 – 166 sodràni se odredbi za postapkata na ostavinskiot sud po priemot na smrtovnicata. Imeno, so ovie odredbi e regulirana postapkata na sudot od momentot na

100

dobivaweto na smrtovnicata do zakaùvaweto na ro~i{teto za raspravawe na ostavinata. Tuka, pred s# sudot ispituva dali e nadleèn za raspravawe na ostavinata, go razgleduva pra{aweto za izrekuvawe na privremeni merki za obezbeduawe na ostavinata, dava izvestuvawa na izvr{itelot na testamentot, pri toa ostavaj}i mu rok da se izjasni dali toa go prifa}a, ako se o~ekuva ra|awe na dete koe bi bilo poikan na nasledstvo go izvestuva Centarot za socijalna rabota koj }e gi zastapuva interesite na toa dete; sodràni se odredbi i za toa kako }e postapi koga ostavitelot ne ostavil imot, a kako koga ima samo dvièn imot, kako koga spored zakonot nekoj od naslednicite bara izdvojuvawe na ostavinata od imotot na naslednicite i drugo.

Centralniot stadium na ostavinskata postapka e ro~i{teto za raspravawe na ostavina. Odredbie za ova se sodràni vo ~len 167 - 176. Vo ovie odredbi se uredeni pra{awata za zakaùvaweto i povikuvaweto na ro~i{te na zainteresiranite lica, odnosno mo`nite naslednici; pra{aweto na postapuvaweto na sudot ako ne mu e poznato deka ostavitelot ima naslednici; davaweto na nasledni~ka izjava so posebno naglasuvawe deka negativnata nasledni~ka izjava, odnosno izjavata za otkaùvaweto od nasledstvo moè da ja primi samo sudija, odnosno ako taa izjava se dava vo diplomatsko-konzularno pretstavni{tvo na Republika Makedonija, toga{ nea moè da ja primi lice koe ima najmalku rang na konzul; za sodrìnata na izjavata; za upatuvaweto na poveduvawe na parni~na, odnosno upravna postapka vo slu~aite predvideni so odredbite na ovoj zakon i sli~no.

Isto taka,vo ovaa glava se sodràni i odredbi za donesuvaweto na re{enieto (~len 177 – 184). So ovie odredbi vo celost e uredeno pra{aweto za sodrìnata na dispozitivot na re{enieto i za toa komu ova re{enie }e mu se dostavi.

Otkako e pravosilno zavr{ena ostavinskata postapka, mo`no e da se pojavat novi naslednici, nov testament ili da se pronajde nov imot. Kako sudot }e postapi vo napred navedenite tri slu~ai, re{enijata se dadeni vo ~lenovite 185 – 188.

Na krajot vo ~lenovite 189 – 191 uredena e postapkata koga za raspravawe na ostavina e nadleèn stranski organ.

101

Vo glavata IX vo ~len 192 – 200 sodràni se odredbite so koi e ureden na~inot na upravuvawe i koristewe na zaedni~ki predmeti. Zna~ajno e toa {to sudot vo ovaa postapka ne postapuva ako najde deka e sporna sopstvensota ili goleminata na sopsteni~kite delovi od zaedni~kiot predmet. Vo takov slu~aj ja prekinuva postapkata i predlaga~ot go upatuva na parni~na postapka. Ako sudot dokolku nositeli na pravoto na zaedni~kiot predmet ne se spogodat, }e izvede dokazi i vrz osnvoa na rezultatite na raspravata }e donese re{enie so koe }e go uredi na~inot na upravuvawe, odnosno koristewe na zaedni~kiot predmet.

Glavata X naslovena – Ureduvawe na odnosite, me|u eta`nite sopstvenici, ja ureduva postapkata vo koja sudot odlu~uva za zaemnite odnosi {to proizleguvaat od eta`nata sopstvenost (~len 201 i 212). Tie odnosi se: donesuvawe na odluka koja go zamenuav dogovorot za zaemnite odnosi, odnosno izmeni i dopolnuvawa na dogovorot; utvrduvawe na visinata na iznosot {to eta`niot sopstenik e dolèn da go uplatuva za odrùvawe, popravki i investiciono odrùvawe na zaedni~kite delovi na zgradata {to & sluàt na zgradata kako celina; i utvrduvawe na otkupnata cena na poseben del od zgrada ili za proda`ba na zgrada.

Delbata na zaedni~ki predmet ili umot uredena e vo glava XI so odredbite sodràni vo ~lenovite 213 – 227. Vo ovaa postapka sudot odlu~uva za na~inot i uslovite na delbata na zaedni~kiot predmet, odnosno imot. Bitno e toa {to kon predlogot za delba mora da se priloì dokaz za sopstenosta i za drugite stvarni prava na nedvi`nosta. Ne smee da bide sporno pravoto na zaedni~kiot predmet, odnosno imot, goleminata na delot ili predmetot na delbata. Ako e toa slu~aj predlaga~ot se upatuva da povede parni~na postapka. Za delbata sudot zakaùva ro~i{te, na koe u~esnicite moàt da se spogodat. Vo sprotivno, sudot }e izvr{i delba. Ako delbata na zaedni~kiot predmet ili imot ne e fizi~ki mo`na, toga{ se vr{i proda`ba pri {to pari~niot iznos dobien od proda`bata se deli.

So odredbiet sodràni vo glavata XII (~len 228 – 240) e uredena postapkata za ureduavwe na me|i. Spored odredbite od ovaa postapka, sudot vr{i obnovuvawe ili ispravawe na me|ite.

102

Postapuvaj}i po predlog ili po slu`bena dol`nost, sudot zakaùva ro~i{te na koe gi povikuva site u~esnici, a moè da povika i ve{ti lica. Ro~i{teto moè da go zakaè i na samoto mesto. Ureduvaweto na me|ite se ozna~uva so me|nici na samoto mesto. Predmet na ovaa postapka moè da bide i sporna grani~na povr{ina ako vrednosta ne go nadminuva iznosot od 150.000 denari.

Glavata XIII gi sodrì odredbite so koi e regulirana postapkata za opredelvuawe na nadomest na eksproprirana nedvi`nost (241 – 250). Sudot vo ovaa postapka go opredeluva nadomestokot na ekspropriranata nedvi`nost, odnosno vidot i visinata. Postapkata e strogo oficielna i itna. Za opredeluvawe na nadomestot sudot najprvo ja opredeluva vrednosta na nedvi`nosta, za {to zakaùva ro~i{te. Na ro~i{teto izveduva dokazi koi moè da gi pribavi i po slu`bena dol`nost, a po potreba i da izvede dokaz so ve{ta~ewe. U~esnicite moàt da se spogodat za vidot i obemot, odnosno visinta na nadomestokot vo pari. Sudot }e zastane so postapkata, ako korisnikot na eksproprijacijata spored zakonot e dolèn na porane{niot sopstvenik da mu obezbedi stan, odnosno druga zgrada s# dodeka ne mu se ponudi zgrada, odnosno stan. Vo taa smisla zakonot predviduva i mo`nost na predlog od porane{niot sopstvenik sudot da izdade privremena merka, zabrana na urivawe na ekspropriranata zgrada, odnosno stanot s# dodeka pravosilno en zavr{i postapkata. Na vakov na~in sudot postapuva i koag porane{niot sopstenik e zemjodelec i bara da mu se dade drugo zemjodelsko zemji{te.

Vo IV grupa na postapki koja nosi naslov – Pravna va`nost na ispravi, ~uvawe na ispravi vo sudot i sudski depozit, vo ~etiri glavi (XIV – XVII), uredeni se sostavuvaweto na sudskiot testament – glava XIV; poni{tuvaweto na ispravite – glava XV; ~uvawe na ispravite – glava XVI; i sudskiot depozit – glava XVII.

Sostavuvaweto na sudskiot testament e ureden vo glava XIV so odredbite sodràni vo ~lenovite 251 – 265. So ovie odredbi se uredeni pra{awata za na~inot, mestoto, postapkata na sostavuvaweto i ~uvaweto na testamentot.

Vo glavata XV – poni{tuvawe na ispravi vo ~lenovite 266 – 285, sdràni se odredbi spored koi vo ovaa postapka se proglasuva

103

deka ispravata vrz osnova na koja neposredno se zasnovuva nekoe imotno pravo i od ~ija sopstvensot, posed, ili drèwe zavisi ostvaruvaweto na imotnoto pravo, ja izgubila svoajta pravna va`nost, ako e izgubena, ukradena, izgorena ili na koj i da bilo drug na~in e is~eznata ili uni{tena.

Vo napred navedenite odredbi po podrobno e uredena celata postapka, pri {to posebno se naglaseni dejstvijata na predlogot i dejstvata na odlukata za poni{tuvawe na ispravi.

Glavata XVI - ~uvawe na ispravi e uredena so odredite sodràni vo ~lenovite 285 – 294. Spored ovie odredbi vo ovaa postapka sudot prima na ~uvawe ispravi za da se obezbedat imotni ili drugi prava, osven ispravite za ~ie ~uvawe so drug zakon e opredeleno poinaku. Za ~uvaweto na ispravi e nadleèn sekoj sud. Za predavaweto na ispravi na ~uvawe vo sudot se sostavuva zapisnik za koe e predvideno da ima posebna osdrìna. Vo napred navedenite odredbi, sodràni se posebni pravila za ~uvawe na testamentot.

Poslednata glava XVII – sudski depozit – sodrì odredbi (~len 295 – 308), spored koi vo sudski depozit moàt da se predadat pari, blagorodni metali, hartii od vrednost i drugi ispravi koi moàt da se pretvorat vo pari, skapocenosti i drugi predmeti izraboteni od blagorodni metali, koga e toa opredeleno so poseben propis. Napred navedenite predmeti moàt da se predadat vo sudski depozit kaj sekoj osnoven sud. Zakonot sodrì odredbi za postapkata, na~inot na predavaweto i ~uvaweto na istite vo depozit, kako i za vremeto za koe moàt da ostanat vo depozit i na~inot na nivnoto predavawe.

Tretiot del od zakonot nosi naslov – Preodni i zavr{ni odredbi (~len 309 – 311). So odredbite sodràni vo ovoj del se re{avaat pra{awa na primenata na odredbite sodràni vo ovoj zakon, kako, koga i koj zakon prestanuva da vaì so denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, i na krajot denot koga ovoj zakon, odnosno oddeleni negovi delovi, vleguvaat vo sila.

104

IV. FINANSISKI SREDSTVA

Za sproveduvawe na ovoj zakon ne se potrebni dopolnitelni finansiski sredstva.

105

zakonnpaa.sep.gov.mk/npaa-public/app_upload/2007.0100.2471... · web viewrepublika makedonija...

Documents