Mednarodna izmenjava

Slovenije in Hrvaške

1.–7. februar 2007

Uvodna beseda

Mednarodna izmenjava 2. a, evropskega oddelka Gimnazije Brežice, s srednjo šolo na Hrvaškem je bila bogata. Vsem udeležencem naj bi razširila obzorja, nas oplemenitila z novimi spoznanji, nam podarila prijateljstva in odprla oči za drugačnost in hkrati podobnost, ki nas vse bolj združuje kot ločuje, le če imamo dovolj odprte oči, predvsem pa srce. Zato pa so bili dnevi, preživeti na tej ljubeznivi gostujoči šoli, posebej pomembni in bogati.

Kaj je bil zaklad, ki smo ga odkrivali z vsakim trenutkom našega druženja z dijaki dubrovniške Ekonomske in trgovske šole od 1.–7. februarja 2007?

Zavzetost vseh udeležencev v dejavnostih, ki so bile organizirane v okviru projekta Narodni običaji kraja, kjer so se mladi naučili uporabe nekaterih zdravilnih rastlin, tipičnih za to področje, dubrovniškega narodnega plesa, izdelovanja posebnih butaric iz palmovih listov, vezenja, povezanega s tradicijo narodnih noš, veščin predstavitve, novih besed v posebnem dubrovniškem jeziku.

Vedenje dijakov, ki se je izkazalo že med potjo v avtobusu, kjer so učenci vestno predstavljali zgodovinske, geografske in literarne vsebine, povezane z idejo projekta.

Sošolce pa so skušali resnično pritegniti, zato so izvedli kviz, predvajali kaseto s pesmimi trubadurjev, kaj glasno prebrali …

Spoznavanje novega tudi ob spremljanju prastarih običajev častitljivega mesta, kot je to bilo čaščenje zaščitnika mesta, svetega Vlaha, s pisano procesijo, polno narodnih noš in množico ljudi s številnih otokov. Planinski izlet na Srđ, kjer vidiš po polurnem vzpenjanju mesto kot na dlani in ne moreš dojeti, da so si drznili nedavno tega obstreljevati ta biser Jadrana.. In zopet misliš o prijateljstvu med mladimi in vesel si, da si tukaj. Obiskali smo tudi polotok Prevlako, spremenjen v naravni park, občudovali prelepo morje, rastlinje, pa tudi mojstrovine človeških rok, ki jih v legendarnem mestu kar mrgoli. Videli smo številne cerkve, muzeje, palače in uživali posebno vzdušje Straduna z njegovo bleščečo slovesnostjo.

Širjenje duhovnih obzorij pa je bilo morda največji dar. Stkala so se nova prijateljstva, pokukalo se je v tuje hiše, družine, okušalo drugačno hrano, slišal se je nov jezik in prisluhniti se je moralo drugim. To pa so vrednote, ki nas bodo vse, tako dijake 2. a razreda kot njihove spremljevalce, prof. Marijo Plut, razredničarko tega oddelka in idejno voditeljico projekta, prof. Stanislavo Molan, ravnateljico naše šole in veliko zaveznico pri vsakem odkrivanju novega, gospoda Bena Ralstona, tujega asistenta pri pouku angleščine, ki je vse očaral z

znanjem šaha in joge, in mene, učiteljico slovenščine, ki sem bila počaščena, da sem se tako bogatemu sodelovanju lahko pridružila, spremljale celo življenje in bogatile naš vsakdan..

Marjana Milekić, prof.

IME PROJEKTA: ''NARODNI OBIČAJI KRAJA''NOSITELJI PROJEKTA: DIJAKI IN PROFESORJI GIMNAZIJE BREŽICE IN EKONOMSKE IN TRGOVSKE ŠOLE DUBROVNIKMESTO IZVEDBE: DUBROVNIKČAS TRAJANJA: 1.–7. FEBRUAR 2007

PROGRAM AKTIVNOSTI

ČETRTEK, 1. FEBRUAR 2007 Prihod dijakov Gimnazije Brežice z avtobusom v večernih urah na parkirišče pri

Konzumu v gruškem pristanišču Sprejem dijakov Gimnazije Brežice (predstavniki šole, starši in dijaki); odhod z

gostitelji na večerjo in počitek

PETEK, 2. FEBRUAR 2007 8.30 – Prihod v šolo, ogled šole 8.45 – Pozdravni govori in ogled kratkega filma o praznovanju svetega Vlaha 9.30–13.00 – Delavnice z odmori 13.00–14.30 – Kosilo 15.00 – Otvoritev ''Feste'' pred cerkvijo svetega Vlaha Po otvoritvi prosto popoldne in druženje z vrstniki

SOBOTA, 3. FEBRUAR 2007 9.30 – Prihod v mesto in spremljanje dogodkov v zvezi s praznovanjem sv. Vlaha'' 10.00 – Svečana maša pred katedralo 11.30 – Procesija 15.30 – Pozdrav z zastavami Po svečanosti prosto popoldne in druženje

NEDELJA, 4. FEBRUAR 2007 9.00–12.30 – Delavnice v šoli 12.30–14.00 – Kosilo 14.00–17.00 – Delavnice v šoli 18.00–Skupna večerja vseh udeležencev projekta v hotelu ''Ivka''

PONEDELJEK, 5. FEBRUAR 2007 8.30–9.30 – Športne aktivnosti v mestni športni dvorani 10.30–12.30 – Odhod na Srđ – panoramski razgled mesta in okolice 12.30 – Izlet v Konavle

TOREK, 6. FEBRUAR 2007 8.30–12.30 – Ogled starega mesta 12.30–14.00 – Kosilo 14.00–15.00 – Delavnice v šoli 15.30–17.30 – Predstavitve rezultatov dela v delavnicah 20.00 – Večerja mentorjev

SREDA, 7. FEBRUAR 2007 Odhod slovenskih dijakov v jutranjih urah

Pot v Dubrovnik – od razočaranja do zadovoljstva

Pa je prišel dolgo pričakovani dan – 1. februar 2007. Marsikdo izmed nas (2. a) ga je komaj čakal, nekateri pa so bili prestrašeni. Ta dan je bil pomemben, ker smo odpotovali na mednarodno izmenjavo. Gotovo mislite, da smo šli nekam daleč, v eksotično državo. Pa se motite. Šli smo namreč v Dubrovnik, v našo sosednjo državo Hrvaško. Ste razočarani? Prav gotovo. Tudi mi smo bili, ko smo izvedeli za to. Vendar smo se s časom potolažili s stavkom: »Važno je, da gremo.« To je bil naš prvi korak, da nismo odšli pesimistično razpoloženi. Toda ni nam bilo usojeno oditi povsem optimistično. V sredo, 31. januarja 2007, smo se dogovorili, da pridemo v četrtek pred šolo okoli 7. ure zjutraj, in seveda smo se dijaki dogovora držali. Tako smo že nekaj minut pred sedmo natovorjeni s prtljago pridno čakali pred gimnazijo. In smo čakali … In čakali … In čakali … Avtobusa pa od nikoder. Zunaj je pihal močan veter in bili smo že premraženi do kosti, ko je nekaj minut čez pol osmo končno prispel avtobus. Vsi veseli smo se zapodili nanj in si poiskali sedeže. Pomislili smo, da bo zdaj končno vse v redu, a smo se zopet zmotili. Našemu sošolcu Maticu je postalo slabo, zato je morala razredničarka poklicati njegovo mamo, da pride ponj. In smo spet čakali … Z nekaj vzpodbudnimi besedami, kot so »Matic, pozdravi se, pisali ti bomo!« smo se poslovili in čisto zares odšli.

Na začetku poti smo bili še zelo zaspani, poslušali smo glasbo na mp3-predvajalnikih in se zabavali vsak na svoj način. Toda veselje je kmalu minilo. Prispeli smo v Zagreb in bil je čas za naš pouk na avtobusu. Ta del poti je otvorila Maja s splošnimi značilnostmi Hrvaške in njenega glavnega mesta. Naslednji je bil Primož z zabavnim kvizom. Predstavitve so si sledile po geografskem načelu. O vsakem pomembnem kraju so imeli moji sošolci povedati kaj zanimivega. Tako nam na avtobusu zares ni bilo dolgčas. Med odmori pa smo se z veseljem prepustili glasbi, klepetu s prijatelji ali pa smo opazovali Bena in Primoža pri partiji šaha. Vsake toliko časa smo se tudi ustavili za WC in kaj pojedli ter popili. Temu je obvezno sledilo še fotografiranje, saj nas je veliko imelo s seboj fotoaparate. Tako nam je ta dolga pot hitro minila.

Ko pa smo se že zelo približali našemu cilju, se je pojavil nov problem. Postalo nas je strah, saj večina ni vedela ničesar o svojih gostiteljih. Poznali smo le njihova imena, a smo zanje izvedeli šele dva dni pred odhodom. Mene osebno ni bilo preveč strah, saj sem prejšnji večer govorila s svojo gostiteljico, ki mi je povedala, da je njena mama Slovenka, in me na ta način rešila problema s komunikacijo. Saj ne, da ne znam govoriti hrvaško, vendar se bolje počutim, če govorim v maternem jeziku. Večina mojih sošolcev pa se ni niti slišala z njimi in je zato povsem razumljivo, da so v tistem trenutku občutili stisko. To je opazila tudi naša razredničarka, ki je na to temo spregovorila nekaj tolažilnih besed. In res smo se počutili bolje. Začeli smo prepevati in peli smo vse do Dubrovnika. Ko smo prispeli v Dubrovnik, smo bili sicer nervozni in utrujeni, vendar smo globoko v sebi vedeli, da bo vse v redu. In res se je izkazalo, da je bil naš strah povsem neutemeljen in nepotreben, saj smo v Dubrovniku preživeli čudovit teden, ki se ga bomo še zelo dolgo spominjali.

Renata Jankovič

Projekt: Narodni običaji kraja

Četrtek, 1. februar 2007

Končno je prišel tudi ta dan. Dan naše prve mednarodne izmenjave z Dubrovnikom. Pred šolo smo se zbrali ob 7.00, vsi dobre volje in polni pričakovanj. Že takoj na začetku, na avtobusu, smo si imeli veliko povedati, rdeča nit pogovora je bila seveda izmenjava. Čez nekaj uric pa so nas profesorji utišali, ker so se začele predstavitve, in prisluhnili smo sošolcem. Vsak od nas je na kratko predstavil temo, ki se je ujemala s šolskim predmetom. Tako smo tudi mi imeli pouk, ampak precej bolj sproščen in manj zahteven. Po skoraj deseturni vožnji do Dubrovnika smo bili že kar utrujeni. Osvetljeno obzidje in bučanje morja sta pričala, da smo tam. Naši gostitelji so nas pričakali v večernih urah v gruškem pristanišču v spremstvu staršev in predstavnikov šole, profesorjev in ravnatelja. Na začetku smo bili vsi nekoliko zmedeni, a kar kmalu smo se spoznali z našimi gostitelji, ki so nas prijazno sprejeli. Po sprejemu smo se odpravili proti domovom gostiteljskih družin, kjer smo se hitro odpravili v tople postelje, saj je bil za nami dolg in naporen dan. Nekateri od nas pa so že prvi dan izkoristili za večerno druženje in pogovore, ki so trajali dolgo v noč.

Petek, 2. februar 2007

Prvi ''delovni'' dan. V jutranjih urah smo se zbrali v šoli in še malo pokramljali med sabo. Pogovor je tekel večinoma v hrvaščini, ker tamkajšnjim učencem slovenščina ni šla predobro od rok. Domačini so nam razkazali šolo, nato pa nas je ravnatelj njihove šole pozdravil s kratkim govorom in nam zaželel dobrodošlico v njihovem prelepem mestu Dubrovniku. Sledil je film o praznovanju sv. Vlaha. Nato smo se podali v že vnaprej določene delavnice, v katerih smo bili pomešani. Bile so zelo dobro organizirane in vsi smo našli nekaj, kar nam je ustrezalo. V

delavnicah smo lahko spoznali razne avtentične dubrovniške običaje, ki so nas zelo očarali. Nekateri so plesali tradicionalni hrvaški ples »linđo«, drugi so barvali jajca, nekateri pa smo se naučili nekaj novih stvari o zdravilnih rastlinah, ki rastejo samo v njihovem podnebju. Veliko jih je vezlo »konavelski vez«, spoznali smo mnoge običaje, nekateri dijaki pa so se naučili nekaj več o prezentacijskih veščinah v delavnici za prezentacije. Imeli smo tudi fotografsko delavnico.

Slika 1: Iskanje sedežev na avtobusu

Slika 2: Klepet pred začetkom programa

Slika 3: Konavelski vez

Člani le-te so skrbno spremljali dogodke in si beležili stvari, povezane z delom v delavnicah. Nekaj dijakov nas je ta dan obiskalo arboretum v Trstenem. V njem smo uživali v lepoti narave, a tudi v prelepem dnevu in soncu. Po kosilu smo se odpravili proti staremu delu mesta, kjer smo pred cerkvijo sv. Vlaha prisostvovali otvoritvi praznovanja v čast tega svetnika ter tradicionalnemu »puščanju« golobov iz kletke. Takrat nas je večina tudi prvič stopila v sam center (oz. na Stradun), in sicer skozi ogromna kamnita vrata, obdana s pomarančami in drugim mediteranskim rastlinjem. Center pa je nasploh prečudovit, ves iz kamna in še danes poln srednjeveškega duha. Na vsakem koraku so enkratni razgledi, veliko je manjših trgovin, kavarn, dolgih pomolov, stolpičev, muzejev; tam so tudi cerkev sv. Vlaha, veličastno obzidje in ostale zanimivosti. Večini nam je bil prav center najlepši kraj nasploh in smo največkrat zahajali tja.

Sobota, 3. februar 2007

V jutranjih urah smo se v starem delu mesta, kjer je bilo slišati pokanje pušk, udeležili praznovanja sv. Vlaha, o katerem smo veliko slišali od naših prijateljev Dubrovničanov. Sv. Vlah je zaščitnik Dubrovnika in nekateri smo prisostvovali maši v njegovo čast. Posebno doživetje je bilo tudi »grlicanje« – duhovnik je s svečo v obliki črke U, ki ti jo je približal vratu, pregnal bolezni grla. Ogledali smo si povorko z lepimi mladenkam in mladeniči, oblečenimi v tradicionalne noše, s »trombonjeri« in zastavami. Posebno so nam bili všeč pozdravi z zastavami iz vseh krajev »Dubrovačke županije«. Vse to se je dogajalo v čast sv. Vlaha, zaščitnika mesta Dubrovnik. Popoldne smo imeli prosto za druženje in spoznavanje novih prijateljev. Nekateri smo druženje nadaljevali še pozno v noč.

Nedelja, 4. februar 2007

Slika 4: Stradun ponoči

Slika 5: Pozdrav z zastavo

Po zajtrku smo se ponovno zbrali v šoli in nadaljevali delo v delavnicah. Dijaki so se v eni izmed učilnic izpopolnjevali v tehnikah prezentacije ob zvokih »lijerice« (glasbilo za spremljavo »linđa«) iz sosednje učilnice, udeleženci delavnice zdravilnih rastlin pa so odšli v naravo in nabirali rastline za herbarij. Po zanimivem in poučnem sprehodu po naravi so se vrnili v šolo, posadili rožmarin, ki smo ga tudi prinesli s sabo domov za spomin. Del dijakov je zelo marljivo pisal in ustvarjal nov hrvaško-slovenski slovar, drugi so nadaljevali z barvanjem jajc, ustvarjanjem »pomic« in vezenjem. Fotografska skupina je vse to spremljala z bliski

fotoaparatov. Po opravljenem delu v delavnicah nas je čakala še skupna večerja v hotelu Ivka. Potem smo se zabavali z našimi prijatelji do ne tako poznih ur, saj nas je čakal še en naporen dan.

Ponedeljek, 5. februar 2007

Ponedeljek je bil poln športnih aktivnosti in zdrave rekreacije. V jutranjih urah so se izvajale aktivnosti v mestni športni dvorani. Dijaki smo pokazali svoje veščine v raznih športih, kot so vlečenje vrvi in igranje nogometa z zavezanimi rokami. Najpomembnejše je bilo to, da smo se vsi zelo zabavali in malo sprostili po ''napornih'' delavnicah. Dopoldne smo se nekateri preizkusili v nogometnih in odbojkarskih tekmah, pod Benovim vodstvom pa smo se lahko udeležili tudi joge. Po jutranji rekreaciji smo se odpravili na Srđ. Po približno enournem vzpenjanju smo doživeli prekrasen pogled na Staro mesto. Čudovito! Vrnili smo se po drugi poti. Rahlo je pihljalo, v zraku je bil vonj žajblja in drugih zelišč, hodili smo ob oljkah in na poti srečevali krotke osle, ki smo jih

tudi božali. Nato nas je čakal izlet v Konavle in Prevlako. Po razgledovanju najjužnejšega dela Hrvaške so naši zadovoljni obrazi pokazali, da smo preživeli še en čudovit dan, videli in se naučili veliko zanimivih stvari. Odpravili smo se domov k ''počitku'', saj nas je v torek čakal še en zanimiv dan.

Torek, 6. februar 2007

Slika 6: Priprave na predstavitev dela

Slika 7: Skupna večerja v hotelu Ivka

Slika 8: Vlečenje vrvi

Slika 9: Pogled s Srđa na stari del Dubrovnika

V torek smo že počasi čutili žalost v svojih srcih. To je bil naš zadnji dan druženja s predragimi Dubrovničani. Zjutraj smo si ogledovali stari del mesta in obiskali nekaj muzejev. Spoznavali smo bogato zgodovino Dubrovnika. Za konec smo se sprehodili po mestnem obzidju, s katerega se ponuja prekrasen pogled na mesto. V popoldanskih urah smo se vrnili v šolo, kjer smo pokazali rezultate našega marljivega dela v delavnicah. Delavnica, v kateri so se učili »linđo«, je v pravih nošah in z glasbenikom, ki je igral na »lijerico« (tradicionalno hrvaško glasbilo s tremi strunami), odplesala svoj prvi in, upamo, da ne zadnji nastop. V delavnici zdravilnih rastlin so posadili rožmarin v okrasne lončke, ki smo jih vzeli s sabo v Brežice. Udeleženci delavnice predstavitvenih veščin so nam pokazali, kakšna mora biti predstavitev, v novinarski in fotografski delavnici so posneli veliko slik, jezikovna delavnica slovenskega, hrvaškega in angleškega jezika pa je izdelala kratek slovarček. V delavnici ročnih del smo se naučili vesti »konavelski vez«, »pengali jaja« (jajca smo porisali z voskom, nato pa jih pobarvali) in izdelovali »pôme«, ki smo jih pletli iz palmovih listov. Zadnji večer smo

preživeli v starem mestnem jedru.

Sreda, 7. februar 2007

Dan odhoda. V jutranjih urah smo se dijaki Gimnazije Brežice poslovili od

dragih prijateljev in se bogatejši za eno mednarodno izmenjavo odpravili proti naši ljubi Sloveniji,. Srečni in zadovoljni smo, ker smo sodelovali v tako zanimivem projektu, in kar je še važnejše, stkali smo nove prijateljske vezi.

Ivona Štampek,Helena Hrovatič

Slika 10: Pogled z mestnega obzidja proti morju

Slika 11: Narodni ples linđo

Slika 12: Poslavljanje od Dubrovničanov

ŠOLA NA AVTOBUSU

GEOGRAFIJA

Republika Hrvaška

Republika Hrvaška je obmorska država na skrajnem jugu srednje Evrope ter na severu Balkanskega polotoka. Njeno glavno mesto je Zagreb, uradni jezik pa hrvaščina. Šteje nekaj manj kot 4,5 milijonov prebivalcev. S površino 56.538 km2 se uvršča na 123. mesto na svetu. Na Hrvaškem še vedno plačujejo s hrvaškimi kunami, s ponosom pa pojejo himno Ljepa naša domovina. Predsednik države je Stjepan Mesić, predsednik vlade pa Ivo Sanader. Na ozemlju bivše Savske banovine je nastala leta 1991 neodvisna Republika Hrvaška.

Republic of Croatia is a country in the south of Europe. The capital is Zagreb and the official language is Croatian language. The currency is Croatian kuna. In Croatia live 4,5 millions inhabitants. With proud they sing their national anthem Ljepa naša domovino or Beautiful our country. The president of the republic is Stjepan Mesić.

Maja Šetinc,Benjamin Stermecki

Slika 13: Zemljevid Hrvaške z bolj znanimi mesti

Kviz

OD 5 DO 0 TOČK

5 Po italijansko se kraj imenuje Ragusa.4 Če bi se sprehajali po glavni ulici, bi se sprehajali po Stradunu.3 Je eno najvidnejših turističnih letovišč ob jadranski obali.2 Je eno od štirih največjih mest v Dalmaciji.1 Leži na skrajnem jugu Hrvaške.Rešitev: DUBROVNIK

5 Mesto se nahaja na polotoku, na zahodnem delu Kastelskega zaliva.4 Aristotel bi letoval v Aspalathosu.3 Je največje mesto v Dalmaciji.2 Ena od znamenitosti je Dioklecijanova palača.1 Ima enako ime kot sladica z banano.Rešitev: SPLIT

5 Župan tega mesta je Milan Bandić.4 Leži 120 m nad morsko višino.3 Njegova klima je kontinentalna.2 Glavni trg se imenuje Trg bana Josipa Jelačića.1 Je glavno mesto Hrvaške.Rešitev: ZAGREB

5 Ima 23.253 prebivalcev.4 Leži ob Savi.3 Mesto ima renesančni grad.2 Kraj se prvič omenja kot Rein (Breg).1 V mestu se nahajata gimnazija (splošna in ekonomska) in srednja ekonomska ter

trgovska šola.Rešitev: BREŽICE

DA/NE VPRAŠANJA

a) Hrvaška je največja država na Balkanu. DA/ NEb) Hrvaška je leta 2002 sprejela valuto evro. DA/NEc) Največji mejni prehod med Slovenijo in Hrvaško je Obrežje. DA/NEd) Hrvaški predsednik je Ante Gotovina. DA/NEe) V Dalmaciji se ukvarjajo predvsem s turizmom. DA/NEf) Hrvati so izumili kravato. DA/NEg) Povprečna letna temperatura v Dubrovniku je višja od 21°C. DA/NE

RAZPOREDI:

1. hrvaška mesta po velikosti od največjega do najmanjšega:a) Zagrebb) Rekac) Dubrovnikd) Karlovec

2. hrvaške otoke po velikosti od najmanjšega do največjega:a) Krkb) Rabc) Cresd) Babin Kuk

3. mesta na Hrvaškem od juga proti severu:a) Šibenikb) Karlovecc) Zadard) Pula

VPRAŠANJA:

1. V katerem izmed naštetih mest: Split, Dubrovnik, Zagreb, Reka se lahko sprehodimo po obzidju? (DUBROVNIK)

2. Katero hrvaško smučišče se vidi iz Slovenije? (SLJEME)3. Kakšna je avtomobilska oznaka za Karlovec? (KA)4. Približno koliko prebivalcev ima Hrvaška? 5. Od katerega do katerega mesta sega Dalmacija? (ZADAR–DUBROVNIK)

GEOGRAPHY QUIZ

From 5 to 1

5 In Italian this city is called Ragusa.4 If we walked on the main street, we would walk on Stradun.3 It is one of the most visited tourist airports in the Jadran coast.2 It is one of the biggest cities in Dalmatia.1 It is on the most southern part of Croatia.DUBROVNIK

5 This city lies on a peninsula, on the western part of the Kastelian bay4 Aristotel would be staying in Aspalathos(u).3 It is the biggest city of Dalmatia2 One of the landmarks is the Dioklecian’s palace.1 Its name is a part of the name for a famous dessert. (Banana ...)SPLIT

5 The mayor of this city is Milan Bandić.4 The height above sea level is 120 km.3 The climate is continental.2 The main square is called Trg Bana Josipa Jelačića.1 It is the capital of CroatiaZAGREB

5 It has 23.253 inhabitants.4 It lies by the river Sava.3 This town has a castle from Renaissance.2 This town was first called Rein (Breg).1 It is located near Krško.BREŽICE

Yes / no questions

Croatia is the biggest country in the Balkans. YES / NOCroatia accepted the Euro currency in the year 2002. YES / NOThe biggest border crossing between Slovenia and Croatia is Obrežje. YES / NOThe president of Croatia is Ante Gotovina. YES / NOIn Dalmatia the biggest profit comes from tourism. YES / NOThe Croatians invented the tie. YES / NO

Put in order

1. Croatian cities from the biggest to the smallest.ZagrebRekaDubrovnikKarlovac

2. Croatian islands from the biggest to the smallest:KrkRabCresBabin Kuk

3. Croatian cities from the north to the south:ŠibenikKarlovacZadarPula

Questions

1. In which of the given cities - Split, Dubrovnik, Zagreb, Reka - can we walk on the city walls?( DUBROVNIK)2. Which ski slope can we see from Slovenia? (SLJEME)3. What is the abbreviation for Karlovac on car licence plates? (KA)4. How many inhabitants does Croatia have? 5. Which cities mark the Northern and Southern limits of Dalmatia? (ZADAR-DUBROVNIK)

Maja Šetinc,Benjamin Stermecki,

Primož Novak

Turizem

Turizem kot ekonomska kategorija doživlja hitro rast, ker predstavlja enega glavnih virov državnega dobička in vpliva na gospodarski razvoj. Ena njegovih pozitivnih lastnosti je prav tako ta, da nam pomaga spoznavati nove kulture in kraje. Na žalost pa ga pesti tudi nekaj težav, kot je na primer pretirano onesnaževanje s strani turistov, ki nimajo nobenega spoštovanja do krajev, ki jih obiskujejo. Večji kot je tok turistov skozi državo, bolj onesnažena in prizadeta so obalna področja, favna in flora. Prav tako pa turistične naselbine predstavljajo še dodaten pritisk na naravo. Nazadnje pa moramo poudariti tudi dejstvo, da z onesnaževanjem okolja kratimo pravice tamkajšnjih prebivalcev.

Tourism is one of the main sources of income and it brings a lot of money to the country's budget. One of the positive sides is especially the possibility to get to know new cultures and countries. But one of the negative sides is the pollution caused by careless tourists. They show no respect towards the place they are in. The bigger the number of tourists, the more damaged the coasts are, sometimes devastating the fauna and flora. Also, various buildings like hotels, apartments, bungalows etc. put additional pressure on nature. Lastly, with pollution we are disturbing the rights of the people who live there.

Helena Hrovatič

Slika 14: Zgovorna tabla pred Dubrovnikom

ZGODOVINA

O nastanku Dubrovnika

Nastanek mesta sega v daljno preteklost in je obdan z veliko legendami. Najbolj utemeljena je ta, ki povezuje nastanek Dubrovnika z uničenjem in propadom rimskega mesta Epidaura, ki so ga v 7. stoletju zavzeli Avari in Slovani. Preživeli prebivalci so se poskrili na majhen otok Laus in v bližnji gozdiček mediteranskega hrasta – dubravo, po katerem so naselje imenovali Dubrovnik. Zaradi mešanja prebivalstva so ožino med kopnim in otočkom konec 11. stoletja nasipali. Na mestu, kjer se je otok povezal s kopnim, je danes najširša in najznamenitejša ulica Dubrovnika – Stradun.

Prve zapise o imenu Dubrovnik najdemo v dokumentih bana Kulina iz leta 1189. Nekaj let kasneje je Dubrovnik prišel pod beneško oblast, pod katero je ostal naslednjih 150 let. Po sklenitvi Zadrskega miru v 13. st. v Dubrovniku prevzamejo oblast ogrsko-hrvaški vladarji.

Tako prejšnji naziv Dubrovniška občina preraste v ime Dubrovniška republika. Ta je bila razdeljena na 12 enot. Družba se je takrat delila na: vlasteline, ki so imeli v rokah vso oblast, dobre meščane, to so bili najbogatejši trgovci, in na predstavnike ljudstva, male trgovce, pomorščake, obrtnike.

Potres, ki je 6. aprila 1667 prizadel Dubrovnik, je bil najbolj tragičen dogodek v vsej zgodovini mesta, saj je pod seboj pokopal 5000 meščanov.

1808 Dubrovniška republika zaradi Napoleonove prevlade preneha obstajati.

Od leta 1990 naprej pa je Dubrovnik eno najpomembnejših mest neodvisne Hrvaške.

Tina Kernulc

Slika 15: Stari del Dubrovnika

Sv. Vlah

Legenda pravi:Beneška flota je priplula z 112 ladjami v Dubrovnik. S prevaro so želeli napasti mesto, ki ni o tem ničesar vedelo. Neki duhovnik pa je v cerkvi sv. Stjepana molil dolgo v noč. Nenadoma je zagledal oborožene vojake ter starca s palico v roki. Ta je dejal duhovniku, da so tukaj, ker želijo zaščititi Dubrovnik pred napadom. Duhovnik je novico hitro prenesel dubrovniškemu svetu.

Od tedaj sta sv. Vlah in mesto Dubrovnik postala eno. V zahvalo so krajani zgradili sredi starega dela Dubrovnika cerkev, posvečeno sv. Vlahu. Za zaščitnika mesta je bil posvečen že v drugi polovici desetega stoletja. Sv. Vlahu oziroma sv. Blažu pa so pripadali 4 nazivi.Bil je branilec pred sovražniki, mučenik, zaščitnik živali in zaščitnik pred boleznimi grla. 2. februarja se začne praznovanje svetnikovega rojstnega dne. Ob otvoritvi praznovanja imajo vse šole krajši program, saj se pred cerkvijo sv. Blaža pojavi tisoče ljudi, ki spremljajo otvoritev. Ta se uradno odpre s spuščanjem golobov. V drugem delu dneva celo mesto praznuje, se klanja sv. Vlahu in ga počasti s sprevodom v narodnih nošah. Kasneje pa se hodijo ljudje »grlicat« – to pa pomeni, da se duhovnik s svečo približa vernikovemu grlu in ga blagoslovi. Zadnji dan praznovanja pa zaključijo z mašo. Ta obred je tradicionalen.

Sv. Vlah was a great healer of body and soul. He taught how to defend and respect life. Dubrovnik and Sv. Vlaho or Sv. Blaž became one. On Vlah's birthday (the third of February) Dubrovnik organizes a big party in his honour.

Larisa Mustar

Slika 16: Osvetljena cerkev sv. Vlaha

KARLOVEC

Karlovec je mesto v Hrvaški. Stoji na dinarskem robu Panonske nižine, hkrati pa se na karlovškem področju začne hribovit in planinski del proti Mediteranu. Skozi Karlovec tečejo 4 reke: Korana, Kolpa, Dobra in Mrežnica.

Karlovec je nastal 13. 7. 1579. leta. Zgrajen je bil kot trdnjava za zaščito pred turškimi osvajanji. Ime je dobil po svojem tvorcu – avstrijskem nadvojvodi Karlu. Zgrajen je po zamisli idealnega renesančnega mesta v obliki šeststranične zvezde s središčnim trgom in ulicami, ki se sekajo pod pravim kotom.

Karlovec je bil v preteklosti znan tudi kot eno kulturno najbolj domoljubnih mest v Hrvaški. To dokazujeta najstarejša glasbena šola in ena izmed prvih knjižnic z deli v hrvaškem jeziku. V Karlovcu je tudi središče srbske pravoslavne cerkve.V mestu se nahajajo Srednja nacionalna knjižnica Slovencev v Republiki Hrvaški ter razni spomeniki in znamenitosti: Mestni muzej, stari grad Dubovac, Pavlinski samostan v Kamenskem ter Zvijezda (zgodovinski center Karlovca, načrtno narejen in obkrožen z zidovi v obliki šeststranične zvezde).Čeprav je Karlovec relativno majhen, je bil zmeraj znan tudi kot izrazito športno mesto. Danes so nosilci mestnega športnega življenja: Odbojkarski klub Karlovec (prva liga), Hrvaški rokometni klub (prva liga), Baseball klub Kelteks (prvak evropskega pokala CEB 2006).

Karlovec is a city in Croatia. Four rivers run thought it: the Korana, the Kupa, the Dobra and the Mrežnica.Karlovec was built as a fortress and its purpose was to defend the land against Turkish invasion. Karlovec got named after its founder Charles II Hapsburg. It was built in a shape of a star with the market in the centre and the streets that cross each other at the right angle, which is typical of Renaissance.Even though Karlovec is relatively small, it was always known as a very sportive city. Today this sporting tradition is carried on by:

- Volleyball club Karlovec (plays in the 1st league)- Croatian handball club (plays in the 1st league)- Baseball club Kelteks (the champion of European Trophy 2006)

Matej Bosak

Split, Dioklecijanova palača in Salona

Sredi hrvaške obale leži starodavno mesto Split, pomembno hrvaško pristanišče ter gospodarsko in upravno središče Dalmacije. Prostor današnjega mesta je bil že v zgodnjem antičnem obdobju ilirsko-grško naselje Aspalathos, največji razcvet pa doživi, ko cesar Dioklecijan okrog leta 300 zgradi svojo palačo, iz katere se je kasnejše mesto tudi razvilo.Rimski cesar Dioklecijan se je rodil v Saloni blizu Splita. Salona je bila sprva obalno oporišče in pristanišče ilirskih Dalmatov. Po meščanski vojni med Cezarjem in Pompejem 48 l. pr. n. št. pa je dobila status rimske kolonije in postala vojaško ter kulturno središče rimske province Dalmacije. Za časa vladanja cesarja Avgusta je bil v Saloni zgrajen forum, kasneje še gledališče, hram in zid za obrambo pred vpadi Germanov. Novo podobo mestu pa dasta amfiteater, v katerem so se odvijale gladiatorske borbe, in akvadukt.Dioklecijan je znan kot velik reformator rimskega imperija, saj je uvedel tetrarhijo – vladanje štirih in tako ukinil vse pravice senata. Bil je velik preganjalec kristjanov, samega sebe pa je imel za boga. Njegova palača v Splitu je izdelana iz braškega kamna, vsebuje pa elemente razkošne vile na jugu, kjer so prebivali cesar in njegova družina, ter utrjenega dvorca na severu, kjer so bili prostori za služabnike, cesarjevo osebno stražo – pretorijance, vojake in skladišča. Vanjo vodijo štirje vhodi: Zlata, Srebrna, Medena in Železna vrata. Dioklecijan je v njej preživel zadnje dni svojega življenja in je tam tudi pokopan.Po njegovi smrti so palačo v začetku 6. stoletja naselili prebivalci Salone, ki so jih pregnali Obri in Slovani, in takrat se začne novo, organizirano meščansko življenje. Dioklecijanova palača ni samo izvrsten antični spomenik, temveč tudi hrvaški in navsezadnje tudi svetovni zaklad. Danes so kleti palače preurejene v razstavni prostor, prodajalne, odprti trgi pa so prizorišča poletnih kulturnih prireditev, kot je na primer festival Splitsko ljeto. Od leta 1979 je pod Unescovo zaščito in predstavlja eno redkih velikih rimskih gradenj, ki so še ohranjene, četudi le delno.

Split and Solin are two towns in Croatia. They are both on the seaside, but that is not the only thing that they have in common. They are both connected with Roman emperor Diocletian.He was born in Salona (that is the old roman name for Solin), which was very important in ancient times because it was a capital of Roman province Dalmatia. In the area of Split a palace was built for Diocletian in the third century. He spent the last days of his life there and is also buried there. The palace is a marvellous villa and a fortified castle at the same time. Such luxurious buildings from ancient times are rarely found in such a good state of preservation. That is why Diocletian’s palace is protected by UNESCO.

Tea Markotič

Slika 17: Risba Dioklecijanove palače

Zadar

Zadar je eno najpomembnejših mest v hrvaški zgodovini. Nastalo je že v antiki, saj je prvič omenjeno z imenom Idassa v starogrških zapisih. Rimljani so ga v 4. stol. pr. n. št. imenovali Jader.

Ožje območje mesta so naselili ilirski Liburni. V 7. st. postane glavno mesto Dalmacije in ta status zadrži do leta 1918. Leta 1202 križarji požgejo večji del mesta. Kmalu po tem dogodku mesto obnovijo ter začnejo graditi veliko gotskih cerkva in nekatere druge spomenike.

Od 16. stoletja dalje je življenje v mestu potekalo razmeroma mirno, vendar za večino prebivalcev zelo skromno. Mir v mestu je razburil vsaj en dogodek leta 1571, in sicer bitka med krščanskim in turškim ladjevjem pri Lepantu, v kateri so bili Turki poraženi. Na beneških in papeških galejah se je namreč bitke udeležilo precej Zadrčanov. Leta 1647 je beneški generalni providur Foscolo pregnal Turke iz zadrskega zaledja in s tem vsaj malo zmanjšal nevarnost ponovnega turškega napada.

Dandanes je mesto zelo zanimivo za turiste, saj je v njem veliko znamenitosti. Največji del mesta je zgrajen s pregrajenimi hišami iz romanike in gotike. Iz antičnega obdobja so ohranjeni mreža ulic in deli vodovoda iz Vranskega jezera. Druge znamenitosti so: samostan sv. Frana, cerkev sv. Marije, cerkev sv. Donata, stolna cerkev, mestno obzidje in razne utrdbe.

The city of Zadar is one of the most important cities in Croatian history. First mentioned in ancient Greek writings, it gained its current image when it was conquered by the Romans in the 4th century. In the 7th century it became the capital of Dalmatia, keeping that title until 1918. Life in the city was relatively calm, but most habitants lived in poverty. There are a lot of Gothic and Romanic relics in the city of which St. Donat's church is the most famous.

Andraž Vene

Vojna krajina

Vojna krajina je bila posebna vojaška obrambna pokrajina, ki je obsegala ozek pas ozemlja na Hrvaškem ob meji s Turčijo (današnjo Bosno). Preprečevala je tudi prehod kužnih bolezni in epidemij. Zaradi tega se je je v 18. st. prijel izraz PREDZID KRŠČANSTVA IN ZDRAVJA.Uradno je obstajala od leta 1527 do 1881.

V začetku je bila Vojna krajina enotna, kasneje pa razdeljena na 3 dele s središči v Karlovcu, Varaždinu in Zagrebu.

Vojna krajina je imela 88 trdnjav, med njimi tudi dve na levem bregu Kolpe – Pobrežje in Kostel – ki sta bili uničeni, vendar Kostel danes počasi obnavljajo. Služili sta za prehod čez reko in za obrambo. Največja trdnjava pa je bila v Karlovcu.

Vojska:- višji oficirji v VK so bili plemiči iz notranje Avstrije,- nižji oficirji so bili iz vrst hrvaškega plemstva,- vojaki, imenovani krajišniki, pa so bili večinoma prišleki, ki so pribežali v ta

prostor iz Srbije – to so pravoslavni Srbi oz. Vlahi.

Krajišniki so zaradi opravljanja vojaških obveznosti uživali posebne privilegije:- bili so svobodni,- imeli so svobodo veroizpovedi,- bili so oproščeni plačevanja davkov.

Te privilegije so dobili potrjene po uporu leta 1630 v dokumentu, ki se je imenoval VLAŠKI STATUTI. Krajišnike so uporabljali Habsburžani tudi, ko je bilo konec turške nevarnosti kot dobro izurjeno delovno silo na mnogih evropskih bojiščih.

Krajišnikov naj bi bilo od 5000 do 6000 in tako lahko rečemo, da je bila VK ogromna vojašnica, iz katere je Dunaj črpal vojaštvo za vojne v Evropi.

Od takrat naprej pa vse do danes je na tem področju Hrvaške živelo največ Srbov, ki so pribežali v ta prostor pred Turki.

Vojna krajina is historically a special military territory in Croatia. It was under the authority of the Hapsburgs. It had 88 fortresses, the biggest one in Karlovac, Croatia. These were used for protection from Turks. The military was divided into three groups – higher officers, lower officers and special soldiers called Krajišniki, which had special rights – they had their freedom, the freedom of choosing their own religion and didn’t have to pay taxes. These rights were written in a document called Vlaški Statuti. Vojna krajina fell apart in 1881.

Špela Sečnik

Nin

Nin je najstarejše hrvaško kraljevsko mesto. Po ostankih sodeč, so tu ljudje živeli že v neolitiku (mlajši kameni dobi), sam otoček (meri samo 0,23 km2) pa so v 9. stoletju pr. n. št. v bivališče uredili ilirski Liburni. Tako je bil Nin pomembno upravno, gospodarsko in kulturno središče Liburna. Je najbogatejše ilirsko najdišče v Dalmaciji.Nin pride pod rimsko oblast v 1. st. pr. n. št. V času vladanja cesarja Avgusta dobi status municipija (to pomeni, da so imeli prebivalci teh mest status poldržavljanov – bili so svobodni, vendar brez političnih pravic), mestno avtonomijo in samoupravo. Iz teh časov so ohranjeni ostanki foruma, amfiteatra, Dianinega hrama in kipov nekaterih cesarjev, med drugim Tiberija in Avgusta.Med prodori Avarov in v obdobju selitve narodov je bil Nin v 6. stoletju razrušen. V 7. stoletju so na jadransko obalo in tudi v Nin prišli slovanski Hrvati. Znano je, da je bil Nin poleg Splita ena od vodilnih hrvaških škofij.Najznamenitejši in najhrabrejši hrvaški škof te dobe je bil prav gotovo Grgur Ninski. Bil je zavzet borec proti nadvladi metropolita splitske škofije, ki je prepovedoval maševanje v domačem jeziku. Tako imajo Hrvati še danes Grgurja za zaščitnika hrvaške narodne zavesti, za nasprotnika latinskega jezika v bogoslužju in za zagovornika starohrvaškega jezika.Mesto so v poznejših stoletjih velikokrat opustošili Turki. Nekdanjega sijaja in veličine ni bilo nikoli več deležno. Nin je bil obnovljen v 17. st. in takšno podobo ima še dandanes.

Nin has a special place in Croatian history. Various well preserved remains tell us that people were living here in the Stone Age. In the ninth century before Christ the Iliric Liburns turned the island into a home. The town had a more important role in the later centuries when the Romans took over. The town had the most important role in the seventh century when the Slavic tribe called Croats / Croatians settled down. The bravest man from the period known to history is Bishop Grgur Ninski who opposed the use of Latin in church. Later on the town was devastated by the Turks. It was restored in the 17th century and it has kept its image till today.

Tajda Blazinšek

SLOVENŠČINA

MARIN DRŽIĆ – ŽIVLJENJEPIS

Rodil se je leta 1508 kot dvanajsti otrok v družini. Bil je temperamenten, duhovit in vesel, pravi renesančni človek. Držićevi so bili bogata in vplivna plemiška družina, ki je obubožala. Že v mladosti je pesnil lirske pesmi, ki pa so bile le modna muha, ne pa resnična izpoved.Ker so ga celo življenje spremljale materialne težave, se je zadolževal. Odšel je v Italijo, da bi študiral pravo, vendar študija ni dokončal. Vrnil se je v Dubrovnik. Postal je popularna osebnost javnega življenja, zato je z avstrijskim grofom odpotoval v Carigrad, a se je kasneje vrnil. Šele tedaj se je umiril. Dal se je posvetiti za duhovnika. Začel je pisati prve pastorale in komedije (npr. Dundo Maroje), ki jih je v začetku uprizarjal le na svečanostih, kasneje pa so se začele vrstiti druga za drugo. Z njimi se je povzpel v vrh evropske komediografije. Umrl je leta 1567 v Benetkah.

Marin Držić was born in 1508 in Dubrovnik. The Deržić family were a rich and influential noble family but later they became poor. At first he wrote lyrical poems. Later, when he was older he became a priest. Then he wrote some comedies and pastoral plays. His most famous comedy is Dundo Maroje. He died in 1567 in Venice.

DUNDO MAROJE – VSEBINA

Komedija je osrednje delo dubrovniške renesančne dramatike. Dogaja se v Rimu, v 16. stoletju. Glavni junaki so povečini Dubrovničani. Bogati trgovec Maroje pošlje sina Mara po trgovskih poslih v Firence, on pa denar zapravi v družbi lepe kurtizane Lavre v Rimu. Oče in Marova zaročenka se odpravita za njim v Rim. Po številnih zapletih se komedija po zaslugi bistroumnih služabnikov konča srečno. Maro se z zaročenko vrne v Dubrovnik, Lavra sprejme snubitev nemškega grofa, njena služabnica pa se poroči z Marovim služabnikom Popivom.

The comedy takes place in Rome in the 16th century. The main characters are mostly citizens of Dubrovnik. A rich merchant Maroje sends his son Maro on a business trip to Florence, but Maro doesn’t listen to his father and spends all his money in Rome with beautiful Laura. Maroje and Maro’s fiancée go to Rome to bring him back to Dubrovnik. After many comic scenes, the story ends happily. Maro and his fiancée come back to Dubrovnik, Laura accepts the proposal of a German count and her maid gets married to Maro’s butler Popiva.

Maša Grad,Renata Jankovič

Dubrovniški trubadurji

Dubrovniški trubadurji so kultna hrvaška skupina, ki prihaja iz Dubrovnika. So tudi ena izmed najpopularnejših v nekdanji Jugoslaviji. Z njimi je igral tudi Đelo Jusić, brat Ibrice Jusića.Ibrica je hrvaški kantavtor šansonov in zabavne glasbe, rojen v Mostarju. Z opiranjem na francoske šansone je ustvaril svoj pristen slog. Najbolj znani so njegovi nastopi na stopnicah cerkve Sv. Vlaha, kjer vedno nastopa s svojim psom.

Dubrovački trubadurji or the Troubadours of Dubrovnik were the most famous group in the former Jugoslavija. Everybody knows their song Marijana. A member of the group was also Đelo Jušić, a brother of Ibrica Jušić. Ibrica is a very well known musician, born in Mostar. His famous performances are held on the stairs of St. Vlah’s church. He often performs with his dog by his side.

Urša Povše

Avgust Šenoa

Rojen je bil v Zagrebu, 14. novembra, leta 1838. Šolal se je v gimnaziji v Zagrebu nato pa je študij nadaljeval v Pragi in na Dunaju. Bil je urednik, pozneje mestni notar, mestni svetnik in umetniški vodija gledališča ter pisatelj. Umrl je 13. decembra v Zagrebu.

Avgust Šenoa was born in Zagreb on 14th November in 1838. He went to grammar school in Zagreb and continued his education in Prague and Vienna. He was an editor, city counsellor and theatre manager as well as a writer. He died on 13th December in 1866 in Zagreb.

Manca Podpečan

FRANCOŠČINA

Trubadurji

Trubadurska lirika, ki je nastajala na ozemlju današnje Provanse konec 12. in 13. stoletja, je mati vse kasnejše evropske umetne poezije. Trubadurji so razvili umetnost rime do izjemnega zvočnega in pomenskega bogastva. Vanje so prelili visoka čustva in zanos, enkrat pretresljivo elegično ali baladno, drugič cinično frivolno ali radoživo. Njeni umetelnosti in razplastenosti, preobrazbi erotične lirike v religiozno čustvo, celo ljubezensko mistiko, je bil lahko kos samo izvrsten poznavalec te lirike, pesnik Boris A. Novak.

Trubadurji (prov. trobar = najti, iznajti, namreč novo pesem) so pesniki in pevci posvetnih pesmi v ljudskem jeziku na srednjeveških dvorih v Provansi in južni Franciji v času od XI. do XIV. stoletja. K svojim pesmim so zlagali napeve, inštrumentalno spremljavo pa so največkrat zaupali najetim ljudskim pevcem ali žonglerjem.

Do danes je ohranjenih okoli 6000 pesnitev in 2000 melodij.

V srednjem veku so trubadurji pisali in peli ljubezenske pesmi dvornim damam.

Trubadurska idealizacija je vizija družbe in odnosov, prispeva k spremembi družbenega sistema.

Ali so bili trubadurji tudi filozofi?

Trubadurji so pesniki in pevci v srednjeveški Franciji. Izraz prihaja iz besede ''trobar'', kar pomeni najti/iznajti. V trubadurski liriki je šlo predvsem za opevanje lepote, čistosti in nežnosti dvorjank.Veliko ljudi se sprašuje, ali so bili trubadurji zgolj pesniki ali pa se pod površino njihove poezije skrivajo kakšne filozofske ideje. Literarna zgodovina je izbrskala dovolj posameznih primerov, da si upa trditi, da je to pesništvo tudi miselno obogateno, pa čeprav je za večino trubadurske lirike značilno, da nima nikakršnih izrecno filozofskih teženj.

Troubadours were singers and poets in France during the middle ages. The word troubadour comes from the word »trobar« which means to find / invent. They sang about a lady: her beauty, chastity and tenderness. However, under the surface of their poetry there were more complex philosophical ideas. Troubadours were active in the period called fin'amor- it consists of two words: the end and love. The main subject of their poetry was love that makes us more noble.

Nika Jurman,Ivona Štampek,Andrea Cirnski,

Đaneta Goman

BIOLOGIJA

Dalmacija

Je največji in najdaljši del vzhodnojadranskega primorja ima približno 800 000 prebivalcev.Vključuje skoraj vse zahodnojadranske otoke. Na severu je omejena z visokimi hribovji (Velebit, Dinara, Kamešnica, Zavelin). Obala je dobro razčlenjena, z mnogimi zalivi, lagunami, otoki (Brač, Šolta, Hvar, Korčula, Vis …). Pogosti so morski kanali, ki ločujejo otoke od kopnega (Zadrski, Splitski, Braški).Zaradi morskih tokov in vetrov je morska voda tu čistejša in toplejša kot ob italijanski obali Jadranskega morja.Dalmacija ima kraški relief, za katerega so značilne ponikve, uvale, jame, znana so kraška polja, ki ležijo med hribovji, npr. Biokovsko polje.Reke Zrmanja, Krka in Cetina imajo globoke ter strme doline, obstajajo pa tudi presihajoče reke ob obali. Večja jezera so Vranjsko, Prukljansko, Karinsko in druga.Vegetacija in podnebje sta mediteranska, značilne rastline so olive, vinska trta, agrumi, mandlji, fige …; prevladuje ruševna in makijska vegetacija.Podnebje je sredozemsko. Zaradi naravnih lepot in kulturnozgodovinskih spomenikov je v Dalmaciji turizem zelo razvit.

Dalmatia is the longest part of the east Adriatic Sea. Approximately 800.000 people live there. In the north high mountains separate Dalmatia from the rest of Croatia. The sea is clearer and warmer than in the Italian part of the Adriatic Sea. The vegetation and climate are Mediterranean. Because of the many natural and cultural sights this part of Croatia is touristically very developed.

Marko Medved

Naravni parki

VELEBIT

Velebit je najdaljša (145 kilometrov) in najzanimivejša gorska veriga (planina) na Hrvaškem (površina je 200 000 ha). Na območju Velebita se nahaja več manjših narodnih parkov: Severni Velebit, botanični rezervat Visibabas, Štirovači, gozdni rezervat "Borov vrh" idr.Najvišji vrh Velebita je 1 699 m visok Mali Rajinac. Z najvišjih vrhov je prekrasen pogled na Jadransko morje, otoke Pag, Rab, Goli otok in Krk.Za ta del Hrvaške je Velebit zelo pomemben, saj se tu nahaja močan in neusahljiv izvir pitne vode. Velebit ima izjemno bogato floro in favno. Med endemnimi vrstami prevladujejo mehkužci, metulji in hrošči. Od plazilcev živijo tu grška želva, navadni in progasti gož ter živorodna kuščarica. Na Velebitu živi tudi okoli 100 vrst ptic. Svoj življenjski prostor so tu našli planinski orel in sova uharica. Med sesalci prevladujejo medved, volk, kuna, ris in gams. Glavne drevesne vrste na Velebitu so puhasti hrast, črni gaber, črni jesen, bukev, črni bor, jelka in smreka. Med najpomembnejše rastline, ki so endemiti na tem področju, spadata »velebitska degenija« ter »hrvaška sibireja«. Tu raste tudi planika.

PAKLENICA

Naravni park Paklenica se nahaja pod Velebitom, blizu Zadra. Gre za edinstven in neobičajen prostor, kjer se stikajo morje in hribi, gozdovi, kanjoni in jame.Paklenica je znan hrvaški plezalni center, ki po kvaliteti in urejenosti sodi v sam vrh evropskih naravnih plezalnih sten. Na področju Paklenice je bogat živalski svet. Tu živijo metulji, kača belica, modras, gad, orel, srna, gams, jelen, rjavi medved, volk, divja svinja in ris.Edina rastlinska vrsta, ki raste samo v kanjonih Paklenice in nikjer drugje na svetu je »pjeskarica« (Arenaria orbicularis). Najbolj znan endemit je okenska zvončica. Na prostoru parka rastejo navadni ruj, brin, divja hruška, dišeča vijolica in nekaj vrst zvončice.KORNATI

Slika 18: Velebit

Slika 19: Paklenica

Kornati so največje otočje (arhipelag) v Jadranskem morju. Nahajajo se v osrednjem delu hrvaškega Jadrana (blizu Šibenika). Kornate sestavlja 147 otokov in otočkov. V dolžino meri otočje 35 kilometrov, v širino pa 16 kilometrov. Kornati so eno najbogatejših območij z ribami v Jadranskem morju.Posebnost Kornatov sta izrazito bogata morska flora in favna s številnimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Kopenski del Kornatov je dokaj siromašen z rastlinstvom, kar je posledica človekovega delovanja na tem območju.

Eden izmed zanimivejših naravnih pojavov na otočju so strme stene (klifi), ki dosežejo tudi do 100 metrov višine.Legenda o nastanku Kornatov pravi, da je Bogu ostalo nekaj belega kamenja. Ko je ustvarjal svet, ga je vrgel v morje in se odločil, da jih ni treba prestavljati. Kornati s svojo lepoto množično privabljajo tudi številne pomorščake. Ker so odveč kakršne koli besede, s katerimi ni mogoče opisati lepot teh naravnih stvaritev, je najbolje, da se sami prepričate o lepoti Kornatov.

THE NATIONALS PARKS IN CROATIA

VelebitVelebit is the largest and most interesting mountain range in Croatia. Its highest peak is Mali Rajinac. Velebit is very important for this part of Croatia, because there are many springs of drinking water and it also has a very rich flora and fauna.

PaklenicaThe Paklenica National Park is located near the town of Zadar. It is a unique and unusual place, where sea and hills, forests and canyons can all be found. Paklenica is known as a Croatian climbing center.

KornatiThe Kornati are the largest archipelago in the Adriatic Sea near the town of Šibenik. The Kornati consist of 140 islands and cliffs. The Kornati are one of the richest locations for fish in the Adriatic sea. Legend has it that the Kornati islands were created by God who, after creating the earth, dropped the remaining stones into the sea, which resulted in this marvellous archipelago.

Gašper BevcAlge

Slika 20: Pogled na Kornate iz zraka

Alge so steljčnice, saj se pri njih ne razvijejo rastlinski organi, kot so korenine, stebla ali listi. Njihov organizem je preprosta steljka. Vendar pa pri mikroskopiranju opazimo tudi zunanjo členjenost organizma (listi – filoidi; steblo – kavloidi; koreninice – rizoidi). Steljke alg so se razvile na štiri različne načine – govorimo o organizacijskih stopnjah alg, te pa so: bičkasta stopnja (celica ima enega ali več bičkov, lahko je samostojna ali pa je več

celic povezanih skupaj), kroglasta stopnja (celica nima več bičkov, lahko je samostojna ali pa povezana), nitasta stopnja, cevasta stopnja (celotna steljka je iz ene celice).

Alge živijo v morju, kjer so glavni proizvajalci, saj največ organskih snovi in kisika na Zemlji nastane ravno na račun alg. Uspevajo tudi v sladkih stoječih vodah ter tudi na kopnem v vlažnih pogojih.Razmnožujejo se na dva načina, in sicer spolno in nespolno. Pri nespolnem razmnoževanju je osnova mitoza. V ugodnih pogojih zelo hitro nastaneta dve hčerinski celici. Nekatere pa se razmnožujejo s trosi ali sporami. Lahko pa je tudi spolno (izogamija, anizogamija, oogamija).Za nekatere alge pa je značilna tudi menjava spolne in nespolne generacije (metageneza), značilna je za morsko solato.

Alge v osnovi delimo na prokarjontske in evkarjontske.

Kot prehrambeno sredstvo jih največ uporabljajo na Japonskem. Znane so kot sestavina za suši, kot dodatek pri juhah, za dekoracijo oz. kot začimbe. Tri najbolj znane vrste predelanih alg so: nori (v obliki lista papirja), kombu in wakame. Drugače pa alge uporabljamo pri proizvodnji raznih zdravil, pa tudi pri proizvodnji agarja, ki ga uporabljamo za pripravo trdih gojišč za bakterije in v živilski industriji (npr. žele bonboni).

NAJBOLJ ZNANE ALGE V JADRANSKEM MORJU: bračič (alga, ki raste samo v Jadranskem morju, srečamo ga v priobalnem pasu ob

plimi in oseki), morska solata (Srečamo jo v obrežnem pasu, in sicer priraščeno na kamenje, pogosto

je v umazanih obrežnih vodah in tam, kjer se v morje iztekajo odplake iz kanalizacije. To pa pomeni, kjer je veliko morske solate, je morje onesnaženo.),

morsko črevo (najdemo ga na kamnih, ob oseki je zunaj vode), modrozelene alge (so enocelične in se razmnožujejo z delitvijo, pritrjene so na

podlago).

My presentation was about algae. Algae live in water. They are very important for our life, because they produce a lot of oxygen on the Earth. They are also used in the food industry as they are very nutritious. The most known algae in the Adriatic Sea are “jadranski bračič”.

Simon OgrajšekZdravilne rastline

Slika 21: Zelena alga

Bezeg

Bezeg je grm. Ni prava začimba, čeprav ima svoj značilen aromatičen okus. Iz suhih cvetov in jagod kuhamo bezgov čaj, ki deluje kot diuretik.

Ognjič

Ognjič (babji prstanec, mesječek) je enoletna zdravilna rastlina. Lahko se uporablja za obkladke, blažilo pri oteklinah in kot čaj za zdravljenje trebušno-črevesnih bolezni.

Tavžentroža

Tavžentroža je zeliščna rastlina. Uporablja se za spodbujanje želodčnih, črevesnih žlez in žlez slinavk. Od celotne rastline se lahko uporabljajo le steblo in cvetovi.

Timijan

Timijan (materina dušica) je rod trajnih zdravilnih polgrmičkov. Najpomembnejši proizvod iz timijana je eterično olje. Uporablja se pri vnetjih dihal, za razkuževanje, kopeli, polive ...

I just presented the medicinal herbs that grow in Croatia. I described three herbs: elder, centaury and thyme. We use medicinal herbs when we are ill, when we are hurt or when we do not feel so well.

Aleš Tičar

Slika 22: Bezeg

Slika 23: Ognjič

Slika 24: Tavžentroža

Slika 25: Timijan

Morska klima in morje

Bivanje ob morju je prijetno tako poleti kot pozimi. Manjša temperaturna razlika med zimo in poletjem ter med dnevom in nočjo je blagodejna za počutje. Zrak se odlikuje z večjo vsebnostjo natrijevega klorida in joda.Zrak ob morju je čistejši in ne vsebuje visokih koncentracij alergenov. Morska klima je v prid srčno-žilnim bolnikom. Tam se poleti izognejo kontinentalni vročini, ki obremenjuje krvni obtok, pozimi pa mrazu. Ugoden učinek ima morska klima tudi pri okrevanju in rehabilitaciji bolnikov.Primorsko ozračje, še posebno na otokih, z ugodno temperaturo, vlago, nizko koncentracijo alergenov, bakterij in drugih nečistoč pomaga ljudem z bronhialnimi težavami.Zaradi ugodnega učinka morske vode in sonca lahko pride do izboljšanja pri kožnih boleznih.Ne samo zrak, tudi kopanje v morju je koristno za telo. Plavanje pospeši dihanje in delovanje srca ter poživi prekrvitev in presnovo. Kopanje v morski vodi je priporočljivo za ljudi, ki imajo težave s hrbtenico, sklepi in mišicami. V vodi je vsak gib lažje izvedljiv, to omogoči večje število ponovitev in s tem krepitev mišic.Idealno bi bilo, če bi v primorju lahko preživeli 4–6 tednov. Napačno je mišljenje, da so le poletni meseci primerni, da jih preživimo na morju. Izkušnje kažejo, da je pri srčno-žilnih in pljučnih bolnikih ugodna tudi zimska klima. Razen pozitivnega učinka morske klime deluje krepilno že sam umik iz matične klime v neugodnem letnem času.

Priprava na sončenje

Mnogi si pred odhodom na morje želijo nabrati nekaj barve v solariju. Bodite zmerni in ne obremenjujete kože s pretiranim sončenjem čez vse leto. Solarij je lahko enako škodljiv kot naravno sonce in ima lahko enake posledice, ki se pokažejo čez leta. Vsako pretiravanje je škodljivo. Solarij in sonce dajeta drugačen tip zagorelosti. Pol ure solarija je enakovredno celodnevnemu sončenju. Čeprav ste si v solariju nabrali nekaj podlage pred sončenjem, morate biti na soncu pazljivi in uporabljati zaščito. Barva, ki ste jo dobili v solariju, ne prepreči sončnih opeklin.

Slika 26: Pogled na morje s pomola

Ribe

Morje je prav tako zelo pomembno zaradi rib, ki so dober vir beljakovin. Razdelimo jih lahko v dve veliki skupini: na bele in mastne. Bele vsebujejo zelo malo maščob, mastne pa več. Ribe vsebujejo tudi fosfor, jod in vitamina A in D. Slovenci pojemo premalo rib. Priporočljivo je uživanje rib vsaj dvakrat do trikrat na teden.

THE SEA AND THE SEA CLIMATE

Living next to the sea is good for the health because of the small temperature changes. The air is cleaner and it is good for people with various diseases. The sea is also important because of the fish which contain a lot of nutrients and vitamins A and D.

Zala Zorenč

KEMIJA

Nobelovi nagrajenci

Friderik Pregl (1869–1930)

Friderik Pregl je študiral medicino na graški univerzi. Odkril oz. izpopolnil je organsko mikroanalizo. Zaradi tega njegovega odkritja ga prištevajo med kemike. Mikroanaliza je skupina analitičnih postopkov, ki se uporabljajo za raziskovanje zelo majnih količin snovi (okrog 1 mg). Kasneje se je ukvarjal z raziskavami žolčnih kislin in objavil raziskavo o acetiliranju topnega škroba.Prve mikroanalize vsebnosti ogljika in vodika je opravil s pomočjo tehtnice, ki je dopuščala natančnost na desetinko grama.Pregl je bil prvič predlagan za Nobelovo nagrado l. 1917, toda odbor je predlog zavrnil. Drugič je bil predlagan l. 1922 ter nagrado prejel. Del denarja, pridobljenega z Nobelovo nagrado, je prispeval za vsakoletno ''Preglovo nagrado''. Preglovo delo je po njegovi smrti nadaljeval njegov asistent Lieb.

Lavoslav Ružička (1887–1976)

Lavoslav Ružička je diplomiral na Visoki tehnični šoli v Karlsruhu v Nemčiji. Po končanem študiju tehnike je delal kot Standigerov asistent v Karlsruhu, nato pa v Zürichu raziskoval strukture aktivnih komponent rastline, imenovane dalmatinski buhač. L. 1921 je začel sodelovati s tovarno dišav M. Naef et Cie v Ženevi. Ob pomoči švicarske kemijske industrije je začel raziskovati dišave. Ukvarjal se je z izolacijo in strukturo insekticidnih snovi iz dalmatinskega buhača. Raziskoval je tudi sintezo irona, ki vsebuje vonj vijolice, stereoide in seksualne hormone. Opravil je sintezo moškega spolnega hormona adrosterona iz 3- - holestanola in sintezo testosterona. Skupno število vseh njegovih znanstvenih del je 582. Leta 1939 je Ružička prejel Nobelovo nagrado za svoja dognanja na področju polimetilenov in višjih terpenov.Ružička je bil velik ljubitelj nizozemskega slikarstva in svojega vrta, v katerem je vzgajal na stotine alpskih rastlin in užival v njihovih raznovrstnih barvah.

Vladimir Prelog (1906–1998)

Vladimir Prelog je bil bosansko-hrvaško-švicarski znanstvenik, kemik. Področje njegovih raziskovanj predstavljajo predvsem heterociklični spojine, alkaloidi in antibiotiki. Ukvarjal se je s sintezo kinuklidina, adamantana, z antibiotiki, kot so mikrobni metaboliti, boromicin … Prvi znanstveni poskus je naredil, ko je bil star 16 let. Imenuje se Eine Titriervorrichtung in opisuje modificirane aparature za titracijo. L. 1941 je odšel v Zürich, kjer ga je pričakal Lavoslav Ružička. L 1957 je prevzel Ružičkovo mesto predstojnika na inštitutu. Z Lavoslavom Ružičko sta se ukvarjala z izolacijo, karakterizacijo in sintezo 3- -androstenola. L. 1975 je dobil Nobelovo nagrado za kemijo za delo na področju organskih naravnih spojin in stereokemije. Predavanje, ki ga je imel Prelog ob dodelitvi Nobelove nagrade, se imenuje ''Kiralnost v kemiji''.

Vladimir Prelog was a Bosnian – Croatian – Swiss chemist. His first scientific contribution was made when he was sixteen years old. In 1941 he was invited to Zurich, where Vladislav Ružička expected him and they did research together .In 1957 he took over Ružička´s positon of the head of institute and in 1975 he was awarded the Nobel Prize for chemistry for his work in the area of organic natural compounds and stereochemistry.

CHEMISTRY

Ivona, Sabina and Nina were talking about three scientists who got a Nobel Prize for chemistry.Lavoslav Ružička invented an insecticide from a plant named “dalmatinski buhač”.Vladimir Prelog: won the Nobel Prize for working on organic and natural compounds.Friderik Pregl: he didn’t get a prize in 1917, but he got it the second time in 1923 for microanalysis. He donated the money that he received for the annual Pregl Prize, which is to be given to students who excel in the field of chemistry.

Ivona Štampek,Sabina Kolar,

Nina Knez,Lara Ulčnik

Vtisi dijakov 2. a EO oddelka Gimnazije Brežice

V njihovi družbi in okolju sem se počutila zelo prijetno. Spoznala sem tudi veliko sovrstnikov, s katerimi bom zagotovo ostala v dobrih odnosih.

Maša Grad

Bilo mi je zelo prijetno. Postali smo dobri prijatelji. Všeč mi je mesto – čudovito je. Enostavno prekrasno, veselim se, da jih ponovno vidim.

Ivona Štampek

Vse je lepo potekalo, imeli smo tudi veliko časa za druženje.Helena Hrovatič

Zanimivo. Spoznali smo mesto in stkali nove prijateljske vezi.Đaneta Goman

Super! V delavnicah smo zares uživali. Vse je bilo zelo sproščeno. Komaj čakam, da mi moja gostiteljica vrne obisk.

Urša Povše

Nad mestom in ljudmi sem bila prijetno presenečena. Pogrešam sprehode po mestu in vse, ki so dneve in večere preživljali z mano.

Lara Ulčnik

Razgled na odprto morje – nekaj najlepšega. Mesto je eno izmed najlepših, kar sem jih videla. Da gostoljubnosti Dubrovničanov sploh ne omenjam. Enkratna izkušnja!

Sabina Povhe

»Dobri domačini, krasan grad, najlepše cure.«Primož Novak

Čudovito doživetje, nisem pričakovala takšne gostoljubnosti.Renata Jankovič

Z eno besedo povedano – enkratno! Izmenjava mi bo ostala v lepem spominu.Zala Zorenč

Lepo mesto. Ko se noč spusti, Dubrovnik oživi!Larisa Mustar

Spoznala sem nove ljudi in se tudi veliko novega naučila.Lucija Cetin

Št. Priimek in ime gostitelja,razred

SpolM/Ž Priimek in ime gosta Spol

M/Ž

1. BRATOŠ JELENA, 2.A Ž BLAZINŠEK TAJDA Ž

2. JAGIĆ ANA, 2.A ŽCETIN LUCIJA Ž

VENE ANDRAŽ M

3. ŠUTIĆ RAFAELA, 2.A Ž CIRNSKI ANDREA Ž

4. MILOGLAV BARBARA, 2.B Ž GRAD MAŠA Ž

5. RAČIĆ PETRA, 2.B Ž HROVATIČ HELENA Ž

6. DRAGOJEVIĆ PETRA, 2.C Ž JANKOVIČ RENATA Ž

7. GRBIĆ TEA, 2.C Ž JURMAN NIKA Ž

8. KUSIJANOVIĆ ANTONIJA, 2.C Ž KERNULC TINA Ž

9. RAJIĆ ANA, 2.C Ž KNEZ NINA Ž

10. PAVLIĆ PAULA, 2.D Ž KOLAR SABINA Ž

11. DILBEROVIĆ LEJLA, 2.D ŽGOMAN ĐANETA Ž

TIČAR ALEŠ M

12. TIKVICA LUČI, 2.D Ž KRANJC NIKA Ž

13. MILOSLAVIĆ ANDREA, 2.D Ž MARKOTIĆ TEA Ž

14. NJIRIĆ MATEJA, 3.A Ž MUSTAR LARISA Ž

15. KONJUH ANAMARIJA, 3.C Ž PODPEČAN MANCA Ž

16. ŠARIĆ IVANA, 3.C Ž POVHE SABINA Ž

17. URLIĆ DORIS, 3.C Ž POVŠE URŠA Ž

18. DADIĆ NIKOLINA, 3.D Ž SEČNIK ŠPELA Ž

19. NIKOLIĆ IVA, 3.D Ž ŠETINC MAJA Ž

20. ZORIĆ KATARINA, 3.D Ž ŠTAMPEK IVONA Ž

21. ČESKO MARIELA, 3.C Ž ULČNIK LARA Ž

22. GVEROVIĆ TEREZA, 3.C Ž ZORENČ ZALA Ž

23. JOSIP CRNČEVIĆ, 2.A M BEVC GAŠPER M

24. JUKIĆ ROMANO, 2.A M BOSAK MATEJ M

25. GAVRILICA IVAN, 2.C M KELHAR LUKA M26. PUHIĆ MAROJE, 2.C M MEDVED MARKO M

27. VULIĆ DAMIR, 3.A M NOVAK PRIMOŽ M

28. ĐURATOVIĆ MARO, 3.B M OGRAJŠEK SIMON M

29. PERIČEVIĆ ĐINO, 3.B M PODPEČAN MATIC M

30. DADIĆ NIKŠA, 2.D M STERMECKI BENJAMIN M

Slika 27: Dijaki Gimnazije Brežice, ki so se udeležili mednarodne izmenjave

Slika 28: Dijaki Gimnazije Brežice ter Ekonomske in trgovske šole Dubrovnik, ki so sodelovali v mednarodni izmenjavi