ZALOŽNIŠTVO JUTRO

Zbornikdesete mednarodne konference

IZVOR EVROPEJCEV

ZALoŽniŠTVo JUTro

Zb

or

nik

 iZ

Vo

r EV

roPE

JCEV

 • P

ro

cee

din

gs 

ori

gin

of

EUro

PEA

ns

korEninE sLoVEnskEgA nAroDAorigins of sLoVEniAns11

2012

ProCEEDingsof the Tenth International Topical Conference

ORIGIN OF EUROPEANS

Zgodovíno so vedno pisali zmagovalci, ki so poveličevali svojo zmago in omalovaževali nasprotno stran, zato so skrbno pazili, da se zgodovina ni spreminjala, saj bi to pomenilo konec njihovih slavospevov, ki bi se lahko sprevrgli v izrazito genocidna dejanja.Prav to se dogaja v naši zgodovinski stroki, ki se še ni otresla dosedanjega služenja preteklim režimom Dunaju, Moskvi in Beogradu, ki so zahtevali poveličevanje germanstva, panslovanstva, jugoslovanstva in revolucije, saj to počne še danes in celo trdi, da se zgodovina ne spreminja.Tako stališče je posmeh znanosti, saj se podporne zgodovinske znanosti hitro razvijajo, kar še posebej velja za genetiko, ki dosedanje zgodovinske trditve o pozni priselitvi Slovencev nedvoumno dokazuje kot lažne. Prav zgodovina mora biti najbolj spremenljiva, saj je sklop njenih podpornih znanosti in mora sproti vgrajevati njihova nova znanja in njihove dokaze.Sedanje delovanje nekaterih zgodovinarjev je usmerjeno proti Slovencem in proti samostojni državi Sloveniji, saj z lažno zgodovino spodkopuje temelj državnosti, ki je v narodnem ponosu. Odgovornost zgodovinarjev je velika in državna oblast, ki jih financira, mora preveriti njihovo delo s stališča resnice in zahtevati, da bo zgodovina Slovencev temeljila na dokazih.

History is always written by the winners, who hailed their victory and playing down the opposite side, so they watch carefully that history could not be changed, as it would mean the end of their canticles, which could be turned in very acts of genocide.This is exactly what happens in our history profession, which has not yet shed the past service to previous regime of Vienna, Moscow and Belgrade, which required glorification of Germanic, Pan-Slavic, Yugoslav and revolution, as it does today, and even argues that history does not change.This position is a mockery to science, because the historical supporting sciences develop rapidly, especially genetics which previous historical claims of late immigration of Slovenes clearly demonstrated as false. It is history to be the most variable, because it is the set of its support sciences and must actively installed their new skills and their evidence.The current operation of historians is directed against the Slovenes and against independent Slovenia, because the false history undermines the foundation of statehood, which is in the national pride. Responsibility of historians is great and government that funded them must check their work in terms of truth and require that the history of the Slovenes will based on evidence.

KORENINE SLOVENSKEGA NARODAORIGIN OF THE SLOVENIANS

ZBORNIKdesete mednarodne konference

IZVOR EVROPEJCEV

PROCEEDINGSof the Tenth International Topical Conference

ORIGIN OF EUROPEANS

Ljubljana, 1. junija 2012Ljubljana, June 1st 2012

ZALOŽNIŠTVO JUTRO

CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

903(4)(082) 811(082) 930.2:003.071(082)

MEDNARODNA konferenca Izvor Evropejcev (11 ; 2012 ; Ljubljana) Zbornik Desete mednarodne konference Izvor Evropejcev, Ljubljana,

1. junija 2012 = Proceedings of the Tenth International Topical Conference Origin of Europeans, Ljubljana, June 1st 2012 / [uredil Vinko Vodopivec]. – Ljubljana : Jutro, 2012. – (Korenine slovenskega naroda = Origin of the Slovenians)

ISBN 978-961-6746-64-9 1. Dodat. nasl. 2. Vodopivec, Vinko, 1941- 264061696

Znanost je zavezana resnici, zato je odprta za drugačne poglede in načine dokazovanja.

Vse preverja, analizira in dokazuje in kar je dobrega obdrži, ostalo pa zavrne.

Ne boji se soočanj, saj se z drugačnimi pogledi, analizami in dokazi približuje resnici, ki je njen temelj.

Science is obligated to the truth, so it is open to different views and methods of proof.

All it checks analyzes and demonstrates and the good keep, but the rest aside.

It is not afraid of confrontations, because of different views, analysis and evidence move closer to the truth, which is its

foundation.

KazaloContents

Anton Perdih NOVI VIDIKI PRETEKLOSTI. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

Vinko Vodopivec SESTAVLJENOST GENETSKIH RAZISKAV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15

Duša Krnel Umek ZNANJE O STAROSELCIH – SLOVENCIH V 20. STOLETJU . . . . . . . . . . 71

Paulus Annonymus HISTORICAL AND GEOGRAPHICAL DISTRIBUTION OF SLAVIC HYDRONYMS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79

Pavel Serafimov, Giancarlo Tomezzoli NEW READING OF THE LINEAR A INSCRIPTION ON THE GOLDEN PIN CR-ZF-1 FROM CRETE . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83

Igor Tureček BRONZE AGE INSCRIPTIONS ON THE AMBERS OF BERNSTORF . . . . . 91

Vinko Vodopivec PRIMERJAVE OBRAVNAV NAPISA PERUGIA . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99

Vinko Vodopivec PRIMERJAVA RAZUMEVANJ NAPISA Z LEMNOSA . . . . . . . . . . . . . . 145

Eric Tomas de Saint-Maur HELMUT SCHRöCKE – SCLAVI, VENETI, VINEDI, VANDALI . . . . . . . 161

Vinko Vodopivec ČAŠČENJE RODNOSTI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 193

Vinko Vodopivec MEJNIKI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 201

Vinko Vodopivec PRIMERJAVA RAZUMEVANJ NAPISA IZ PALESTRINE . . . . . . . . . . . .206

Vinko Vodopivec SEVERNO OSKIJSKI NAPIS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 212

Vinko Vodopivec RAZUMEVANJE ETUŠČANSKEGA NAPISA NA KOCKI . . . . . . . . . . . . 217

Vinko Vodopivec RAZUMEVANJE ETUŠČANSKEGA NAPISA NA VRČU . . . . . . . . . . . . 221

Vinko Vodopivec NAPIS CAERE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .223

Joseph Škulj, Eric Tomas de Saint Maur, Vinko Vodopivec VENETI V KANADI DAVNO PRED KOLUMBOM . . . . . . . . . . . . . . . .225

5

Anton Perdih

NOVI VIDIKI PRETEKLOSTI

AbstractNEW VIEWS OF ANCIENT TIMES

Recent data of DNA-genealogy show that the ancestors of about one third of the present-day Slovenes with the haplogroup I in the Y-chromosome lived in these territories at least 45,000 years ago. Ancestors of more than a third of the present-day Slovenes with haplogroup R1a arrived into this area between around 7,500 to 6,000 years ago as the bearers of agriculture and mixed with the previous inhabitants. The ancestors of about one fifth of the present-day Slovenes with haplogroup R1b arrived in present Slovene territories for the first time about 4,000 to 3,500 years ago and persecuted indigenous people. Later the people with haplogroup R1b intruded as occupiers. In Slovenia there are no people having the haplogroup N, which shows that the ancestors of Slovenes did not immigrate about 1500 years ago from beyond the Carpathian Mountains.

UvodPred štirimi leti sva z Jandačkom, Jandáček & Perdih [1] predstavila svoj pogled na

dogajanja zadnjih 130.000 let. Po tistem so raziskovalci ugotovili številna nova dejstva, ki nam omogočajo bolje razumevati nekatera dogajanja. Vse to sva potem strnila, Perdih & Jandáček [2].

Poseben pomen ima pri tem pojav DNK-rodoslovja, ki nam daje nekatere bolj zanesljive podatke kot pa populacijska genetika.

V čem je razlika med njima? Populacijska genetika nam podaja porazdelitev haploskupin oz. haplotipov po prostoru

na podlagi njihove pogostosti ter sklepa o preteklih dogajanjih na tej podlagi. Njene ocene starosti haploskupin so zaradi neustrezne metodologije računanja nezanesljive in pogosto celo napačne.

DNK-rodoslovje pa za ugotavljanje starosti haploskupin uporablja preverjene računske pristope kemometrije in kemijsko-biološke kinetike. Ti veljajo za encimsko katalizirane reakcije, ki vodijo do raznih haplotipov. Zato so rezultati o starosti haplotipov, ki jih daje DNK-rodoslovje, bolj pravilni in bolj zanesljivi. Seveda pa je njihova pravilnost omejena s količino, obsežnostjo in zanesljivostjo vhodnih podatkov.

PodatkiKateri podatki se mi zdijo za nas najbolj pomembni? Najprej nekaj »ne-genetskih«.Zohary & Hopf [3] sta podala čase pojava kmetijstva v tisočih let pred sedanjostjo:

6

Bližnji vzhod okoli 10,6; dolina Inda okoli 8,3; vzhodno od Kaspijskega jezera 8,8-7,5; do Donave pri Beogradu 7,8; Egipt 7,8; zahodno Sredozemlje 7,6; Ukrajina 7,2; Srednja Evropa 7; Egejsko področje 7; območje Alp 6,5; Skandinavija 5,6 tisočletij pred sedanjostjo.

Mann [4] je za Bližnji vzhod podal, da so bili tam pred 15 do 12 tisoč leti lovci in nabiralci; pred 12 do 10,5 tisoč leti so že imeli vaške shrambe, velike zgradbe in versko umetnost. Pred 10,5 in 8,25 leti so udomačili rastline in živali, najprej ovce in koze, kasneje pa še prašiče in govedo.

Clare & Weninger [5] sta predstavila čase velikih ohladitev v tisočih let pred sedanjostjo: 9–8; 6–5; 4,2–3,8; 3,5–2,5; 1,2–1 ter 0,6–0,15. Najhujše so bile v času 10,2–10; 8,6–8,0; 6,0–5,2 ter 3,05–2,90 tisoč let pred sedanjostjo, pri čemer je bilo najhuje pred 8,2–8,0 tisoč leti zaradi izliva vode iz Hudsonovega zaliva v Kanadi.

Jurkovec 2010 [6], 2011a, b [7-8], Yurkovets 2011c [8] je podal časovni potek spreminjanja podnebja v zadnjih 80.000 letih, njegovo sovpadanje z dogodki ob Črnem morju ter z raznimi arheološkimi kulturami.

Nato pa še nekaj novejših »genetskih«, to je DNK-rodoslovnih. Navajam podatke za haploskupine, ki jih najdemo na Y-kromosomu. Kljosov in tudi Rožanski [10] sta podala »starost«, to je najverjetnejši pojav prvega prednika posameznih haploskupin na Y-kromosomu, kar vidimo v tabeli 1.

Tabela 1: Čas pojava v tisočih let pred sedanjostjo, prvega prednika posameznih haploskupin na Y-kromosomu Kljosov [11-13], Kljosov & Rožanski [10]

Starost Haploskupina Opomba266 A1b posebna afriška veja136 a (Alfa)85 A izšla iz haploskupine Alfa64 b (Beta) izšla iz haploskupine Alfa; prednik vseh haploskupin

spodaj, tudi vseh ne-afriškihStarost Haploskupina

54 F 25 O 46 B, I 24 G45 E, NO, P 23 Q42 D 20 R1a, R1b, T36 C 16 H, J1, L35 R 15 J234 I2 11 R230 R1 9 N1

Za nas so zlasti zanimive haploskupine I, R1a in R1b, ker te prevladujejo med Slovenci Skulj [14], Skulj in sod. [15], Manfreda-Vakar in Vrečko [16], tabela 2.

Za haploskupino I je Kljosov 2010a [18] ugotovil, da je sicer zelo stara - najnovejši podatek je okoli 45 tisoč let, Kljosov 2011a [18: tabela 1], da pa so njene sedanje veje razmeroma mlade. Nazorna primerjava tega bi bila naslednja: »Od starega, košatega drevesa so ostali le konci nekaterih vej, ki lebdijo v prostoru tam, do kamor so zrasle«. Če pogledamo »starost«

7

obstoječih vej, vidimo, da so ostanki haploskupine I1 po Evropi »stari« le okoli 5 do 3 tisoč let, a je njihov skupni prednik živel že pred okoli 21 tisoč leti.

»Starost« obstoječih vej haploskupine I2 vidimo v tabeli 3.

Tabela 3: Starost ostankov haploskupine I2 [18]

Haploskupina Območje Starost v tisočih let Starost skupnega prednikaI2a1 po vsej Evropi 5,6I2a2 6,3; 2,3I2b1 5,7I2b2 5,0 vseh štirih 13I2 Rusija 10,5; 3I2 Skandinavija 6,8I2b2 / I2b1 Anglija 12,4 / 5,7 15I2b2 Irska 11; 9,6; 5,8 16,2I2a2 / I2b1 Škotska 6,7; 7,0; 3,3 / 3,5 16,8I2b1 Skandinavija 3,9; 3,0; 2,4 15I? Sr. in zah. Evropa 3,4I2b1 / I2a2 Vzh. Evropa >10,8 / 2,6 16,2I2b1 / I2a2 Nemčija 5,9 / 2,6; 2,0 11,7I2b1 Bliž. Vzh. 6,0 11,1

Tabela 2: Delež posameznih haploskupin na Y-kromosomu v odstotkih pri Slovencih in Rusih, po različnih avtorjih

Haploskupina Pogostost haploskupin v odstotkih

Slovenci Rusii ii iii

R1a 37 38 47I 27 32,6 22(I1) 10 6,5(I2) 22,6 15R1b 22 16 5E 7 5 3G 3,1 2J 6 2,8 3T 0,94L 5 0,63H 1 0,31N 0 14K 0 2F 1C 0,4

i - Skulj 2007 [14]ii – Manfreda-Vakar, Vrečko 2010 [16]iii - Kljosov 2011a [17]

8

Iz vseh teh podatkov vidimo, da so ljudje haploskupine I v zadnjih 45 tisoč letih večkrat skoraj izumrli in da sedaj srečavamo le ostanke ostankov. Toda DNK-rodoslovje more tudi iz teh ostankov izluščiti številne podatke.

Rožanski & Kljosov 2009 [19] ter Kljosov & Rožanski 2012 [20] sta analizirala dosegljive podatke o haploskupini R1a1 in ugotovila naslednje, tabela 4.

Tabela 4: Starost v tisočih let ostankov haploskupine R1a1

Območje StarostSrednja Azija 20Kambodža 14Pakistan 13Indija 11-12; 7; 4Balkan 10-12Podonavje 7-8Karpati 7-8Skandinavija 6

Sedanja starostRusija 5 ali manjEvropa 5 ali manj

Po teh podatkih sklepata, da so se ljudje s haploskupino R1a razvili v Srednji Aziji, od tam so prešli proti jugu preko vzhodnega Tibeta v jugovzhodno Azijo ter Pakistan in Indijo, nato proti zahodu na Bližnji vzhod ter na Balkan, odkoder so ponesli poljedelstvo in svoj jezik po celi Evropi do Atlantika. Ta jezik naj bi bil proto-slovanski. Torej naj bi bil večji del Evrope do pred 6 tisoč leti proto-slovansko govoreč. Sam bi rekel, da je govoril po času pred okoli 7.500 leti večji del Evrope proto-slovensko. So pa tudi kazalci, da je bilo tako že vsaj 40 tisoč let.

Za haploskupino R1b je Kljosov 2010b [21], 2011a, c, g [17, 22-23] izračunal naslednje starosti, tabela 5.

Tabela 5: Starost v tisočih let ostankov haploskupine R1b1, Kljosov 2011a, c, g [18, 22-23]Območje StarostSrednja Azija 16Baškirija 13; 11; 8srednja Volga 7-8Rusija 6,8Kavkaz 6,5-6Bližnji vzhod 5,5-5,2Pireneji 4,8Francija 4,2Irska 3,8-3,4

9

Po teh starostih sklepa, da so se ljudje s haploskupino R1b razvili v Srednji Aziji, od tam so po koncu ledene dobe odšli proti zahodu, v Rusiji so se obrnili proti jugu in mimo Kavkaza prešli na Bližnji vzhod in od tam preko Egipta in severne Afrike na Pirenejski polotok in z njega po vsej zahodni in Srednji Evropi. Kakšen jezik so govorili, je še zelo sporno. Zahodnoevropski jezikoslovci menijo da proto-baskovskega, Kljosov da proto-turškega, sam bi rekel, da je treba dopustiti tudi možnost, da indo-evropskega, proto-irskega.

Za haploskupino N je Kljosov 2011f [24] izračunal naslednje starosti, tabela 6.

Tabela 6: Starost v tisočih let ostankov haploskupine N

Haploskupina Območje Starost v tisočih let Starost skupnega prednikaN1c Rusija, Baltik 3,5; 2,5; 2,1 4,2N1b Zauralje 8,0 N1b in N1c 10,2

Po teh podatkih lahko sklepamo, da so ljudje s haploskupino N prišli v severno Evropo od nekod iz Azije, verjetno severne. Glede na to, da je »starost« haploskupine NO okoli 45 tisoč let ter haploskupine O okoli 25 tisoč let, lahko sklepamo, da je tudi »starost« haploskupine N približno taka, da pa so ljudje s haploskupino N med zadnjo poledenitvijo in večkrat tudi kasneje, zlasti v Evropi, skoraj izumrli. Skulj 2007 [14] je pokazal, da ljudi s haploskupino N med Slovenci ni, medtem ko na oni strani Karpatov so, zato se naši predniki niso priselili izza Karpatov šele v 6. stol. po Kr., temveč da so živeli tu že prej.

RazpravaSlovenci

Če primerjamo te podatke, lahko vidimo, da je šel razvoj prednikov Slovencev nekako takole:

Predniki sedanjega človeštva so živeli izven Afrike že več kot sto tisoč let, morebiti že nekaj stotisočletij. Kje so nastali, za sedaj lahko le ugibamo. Naokoli so se širili tako, kot jim je to omogočala narava. V tem času so jih večkrat hudo prizadele naravne katastrofe in so jih preživele le nekatere njihove veje.

Ena takih katastrof je bil izbruh vulkana Tobe pred okoli 74.000 leti in temu sledeča huda ohladitev. Tedaj so izumrli ljudje s haploskupino Alfa, preživeli pa so v Afriki ljudje s haploskupino A in izven Afrike ljudje s haploskupino Beta.

Prvi znak življenja teh ljudi pri nas bi bila lahko koščena piščal, ki so jo našli v jami Divje babe in drugi izdelki tistega časa, Brodar 1999 [25]. Med ljudmi s haploskupino Beta so se počasi razvili ljudje z drugimi haploskupinami, ki so nastajale iz nje. Od ljudi s haploskupino B so preživeli do današnjih dni potomci tistih, ki so prešli v Afriko, kjer so lažje preživeli.

Nekje na področju od Bližnjega vzhoda do Atlantika so se razvili ljudje s haploskupino I in se razširili po Evropi. Predvidevamo lahko, da zato, ker so bili na hladnejše podnebje bolje prilagojeni kot ljudje s haploskupino Beta. Ali je bila ta prilagoditev telesna ali tehnološka ali kulturna ali vse troje, lahko za sedaj samo ugibamo.

10

Med življenjem po Evropi so se cepili na podskupine haploskupine I. Ali so ljudje teh podskupin živeli ločeno ali pomešano, ne vemo. Za sedaj kaže, kot da so bili morebiti ljudje s haploskupino I1 nekoliko bolj odporni na mraz kot tisti s haploskupino I2, a to še ni zanesljivo.

V južni Aziji so se postopoma razvili in preživeli ljudje s haploskupino Beta, ljudje haploskupin C in D, Kljosov 2011h [26] in se širili v vzhodno Azijo.

Na Bližnjem ali Srednjem vzhodu so se postopoma razvili ljudje s haploskupino R in se širili v Srednjo Azijo. Videti je, da so severneje od njih preživeli ljudje s haploskupino N, ki so bili tam v bolj neugodnih razmerah še večkrat blizu izumrtju.

Tiste, ki so živeli po Evropi (ljudje s haploskupino I) in v Srednji Aziji okoli pogorja Altaja (ljudje s haploskupino R), je močno prizadela poledenitev v času pred okoli 20 do 16 tisoč leti. Za ljudi s haploskupino I kažejo na to podatki v tabeli 3, za tiste s haploskupino R pa v tabelah 4 in 5. Kje vse drugje so še živeli ljudje teh haploskupin, sedaj še ne vemo. Vsekakor je videti, da so ljudje s haploskupinami R1a in R1b to poledenitev preživeli, medtem ko je druge veje haploskupine R niso.

Po koncu poledenitve so se ljudje s haploskupino I iz svojih ledenodobnih zatočišč širili po Evropi proti severu. Ljudje s haploskupino N pa severno od njih z vzhodne Evrope ob Baltiku proti zahodu.

Po podatkih v tabeli 4 je videti, kot da se je del ljudi s haploskupino R1a širil s Srednje Azije proti jugu v zahodno Indijo in od tam na Bližnji vzhod. Ali so se tam srečali z ljudmi haploskupine I, še ne vemo. Videti pa je, da so ljudje haploskupine R1a tam bodisi sprejeli, bodisi razvili, bodisi dodelali kmetijstvo in ga širili na vse strani, najhitreje med ljudmi iste haploskupine, to je proti Indiji in Srednji Aziji.

Nekoliko bolj počasi so ga na začetku širili proti Evropi, to je na Balkan in po Sredozemlju. Toda potem, ko je pred okoli 7.500 leti Črno morje poplavilo obsežne predele ob vzhodni obali Balkana, se je kmetijstvo zelo hitro širilo po Podonavju v srednjo, zahodno in severno Evropo. Medtem ko je bilo to širjenje po večini Evrope zelo hitro, pa se je severno od Karpatov in zadnjih nekaj sto kilometrov do Baltika na zahodu širilo mnogo počasneje.

Slovensko ustno izročilo o »divjih ljudeh« nakazuje, da so »divji ljudje«, ki jih sedaj označujemo kot mezolitske lovce/nabiralce, govorili podoben jezik kot neolitski kmetijci, zato so se lahko hitro sporazumeli, kar je omogočilo hitro mešanje in širjenje znanja med njimi. Najkasneje tu lahko iščemo izvor Slovencev.

Pri Baltiku pa je videti, da so živeli ljudje s haploskupino N, ki so govorili protofinski jezik in je bilo zato sporazumevanje težje in posledično počasnejše tudi širjenje kmetijstva. Hkrati pa to kaže, da je takozvani »balto-slovanski jezikovni kompleks« nastal ne iz neke domnevne indo-evropščine temveč po mešanju protofinščine in protoslovenščine. Ter da je to produkt in ne izvor slovanstva.

Podatki iz tabele 5 kažejo, da se je po koncu poledenitve del ljudi s haploskupino R1b postopno širil s področja okoli gorstva Altaj proti zahodu do srednje Volge. V vzhodni Rusiji se je srečal s širjenjem kmetijstva in zlasti z nomadskimi živinorejci haploskupine R1a. Videti je, da se pri tem niso oprijeli kmetijstva temveč ropanja in pobijanja živinorejcev. Pri tem so jih iztrebljali in opustošili rusko ravnico. Zato so se bili prisiljeni širiti proti jugu.

11

Pred okoli 6000 leti so vdrli na vzhodni Balkan, v sedanjo Bolgarijo, tam skoraj uničili tedanjo bakrenodobno družbo in prenesli središče bakrenodobne industrije proti vzhodu, do srednje Volge in vse naokoli Črnega morja. Tam so potem mimo Kavkaza vdrli na Bližnji vzhod in ko so večino izropali in iztrebili, so preko njega, spodnjega Egipta in severne Afrike do pred okoli 4800 leti dosegli Pirenejski polotok. Od tam so nadaljevali svoj način preživetja po zahodni in delno srednji Evropi do Skandinavije.

Tedaj je nastopila še močna ohladitev, ki je povzročila izumrtje velikega dela njih in preostalih ljudi na tistih področjih. Videti je, da se je v nekaj stoletjih njihovo širjenje ustavilo in da so bili prisiljeni privzeti kmetijstvo od redkih preživelih pra-Slovencev, to je ljudi s haploskupino I oz. R1a. Vse to se je potem pomešalo in tako so nastali predniki sedanjih zahodnih Evropejcev.

Podatki v tabeli 4 in v člankih Kljosova kažejo, da je ob vdorih ljudi s haploskupino R1b v Podonavje del tamkajšnjega prebivalstva pobegnil preko Karpatov na opustošeno rusko ravnico, da so se tam v miru razmnožili in se širili mimo Urala proti vzhodu. Na ruski ravnici so obstali in to so predniki sedanjih Rusov. Tisti pod Uralom in vzhodno od njega pa so se pred okoli 3500 leti preselili v Iran (Avestijci) oz. Indijo (Arijci), najbrž zaradi napadov iz Srednje Azije. Del teh ljudi pa se je razširil še bolj proti vzhodu, severno od Kitajske.

DNK-rodoslovje kaže tudi, Rožanski & Kljosov 2009 [19], da so se med tako imenovanim »preseljevanjem narodov« pred okoli 1500 leti, ki naj bi potekalo s severa proti jugu in predvsem z vzhoda proti zahodu, številni predniki Slovencev umikali iz Podonavja na vzhod in ne obratno! Zadnji tak umik na vzhod in sever čez Karpate je bil ob napadu Frankov, Karla Velikega na Obre. Tedaj so pobili okoli tretjino prebivalcev, okoli tretjino so jih razselili po Nemčiji, od preostalih pa jih je veliko pobegnilo preko Karpatov in to nam sedaj omogoča slediti DNK-rodoslovje. Preostali se niso mogli upreti Madžarom in ti so si jih podvrgli in postopoma pomadžarili.

V Sloveniji pa so pra-Slovenci preživeli, čeprav so jih močno prizadeli vdori in ropanja ljudi s haploskupino R1b pred okoli 3500 do 4000 leti. V naslednjih tisočletjih pa so se pojavljali kot okupatorji in so pustili pri nas sled kot tretja najpogostejša haploskupina.

Drugi EvropejciČe pogledamo na izvor drugih Evropejcev, se nam kaže naslednja slika:

– Balto-slovanski kompleks je nastal pred okoli 6 do 5 tisoč leti ob zlitju mezolitskih praprebivalcev tistega področja in na novo prihajajočih praslovenskih poljedelcev. Kako se je razvijal po tem in kako so nanj vplivali kasnejši vdori, še ni jasno.

– Otoški »Kelti« so pretežno ljudje s haploskupino R1b. Zaenkrat je videti, kot da so od ostankov ljudi s haploskupinami I in R1a prevzeli indo-evropske značilnosti. Za Kelte so jih proglasili šele pred nekaj stoletji.

– Germani so nastali na praslovanski osnovi. Pred okoli 4 tisoč leti so živeli severno od Kitajske in prevzeli nekatere značilnosti takratnih korejskih in kitajskih jezikov, med drugim kentumske značilnosti. Del njih je ustanovil prvo kitajsko državo in odgnal ostale na zahod. V zahodni Evropi so se pomešali z »italskimi« in »keltskimi« ljudstvi,

12

bili izgnani v delno praslovensko Skandinavijo, odkoder so vdirali naokoli in osvojili sedanja ozemlja.

– Za Romane je zaenkrat videti, da so nastali po begu dela poražene vojske »ljudstev izza morja« na Apeninski polotok, potem ko so si podredili tamkajšnje delno praslovenske prvotne prebivalce in se kot rimski imperij razširili še drugam po Evropi.

– Grki imajo tudi hamitske prednike. Videti je, da so del njihovih prednikov ostanki egiptovske vojske, ki so jo premagali Hiksi in ki so jo kot najemnike poslali na Peloponez Minojci. Po propadu minojske države pa so prevzeli oblast na Peloponezu in jo širili naokoli.Vsekakor bo treba nastanek in razvoj naštetih ljudstev še temeljito proučiti, dopuščajoč

drugačna izhodišča, kot pa so jih jezikoslovci in zgodovinarji privzemali do sedaj.

Literatura1. P. Jandáček, A. Perdih, A novel view of the origins, development and differentiation of Indo-Europeans,

Zbornik šeste mednarodne konference, Izvor Evropejcev (Proceedings of the sixth international topical conference, Origin of Europeans), Jutro, Ljubljana 2008, 88-98, http://www.korenine.si/zborniki/zbornik08/novel_ie_view.pdf

2. A. Perdih, P. Jandáček, New understanding of Western Eurasia in prehistoric times, Вестник Академии ДНК-генеалогии, 5(2), 2012, 38-94, http://aklyosov.home.comcast.net/~aklyosov/5-2%202012.pdf

3. D. Zohary, M. Hopf, Domestication of plants in the Old World, Oxford University Press 2004.

4. C. C.Mann, Dawn of Civilization, Natl. Geogr., June, 2011, 39-59.

5. L. Clare, B. Weninger, Social and biophysical vulnerability of prehistoric societies to Rapid Climate Change. Documenta Praehistorica, 37, 2010, 283-292, http://arheologija.ff.uni-lj.si/documenta/pdf37/37_24.pdf

6. V. P. Jurkovec, Климатические корреляции. Вестник Российской Академии ДНК-генеалогии [Proceedings of the Russian Academy of DNA Genealogy] 2010, 3(2): 301–325, http://aklyosov.home.comcast.net/~aklyosov/3_2_2010.pdf

7. V. P. Jurkovec, Климатические корреляции (Продолжение).. Вестник Российской Академии ДНК-генеалогии [Proceedings of the Russian Academy of DNA Genealogy] 2011a, 4(1): 66–80, http://www.lulu.com/items/volume_69/9968000/9968641/1/print/9968641.pdf

8. V. P. Jurkovec, И снова открытие Китая. Вестник Российской Академии ДНК-генеалогии [Proceedings of the Russian Academy of DNA Genealogy] 2011b, 4(3): 591–621, http://www.lulu.com/items/volume_69/10189000/10189719/1/print/10189719.pdf

9. V. P. Yurkovets, Сlimatic correlations. Вестник Российской Академии ДНК-генеалогии, 4 (8) 2011c, 1633-1695, http://www.lulu.com/items/volume_71/11105000/11105652/1/print/11105652.pdf

10. A. A. Kljosov, I. L. Rožanski, Архаичная (архантропная в терминах антропологии) линия гаплогруппы А. Вестник Российской Академии ДНК-генеалогии, 4 (7), 2011, 1495-1502, http://www.lulu.com/items/volume_70/10916000/10916591/1/print/10916591.pdf

11. A. A. Kljosov, DNA genealogy of the major haplogroups of the male half of mankind. Вестник Российской Академии ДНК-генеалогии, 4(5), 2011b, 988-1014, http://www.lulu.com/items/volume_70/10588000/10588664/1/print/10588664.pdf

13

12. A. A. Kljosov, DNA genealogy of the major haplogroups of Y chromosome. (Part 1), Вестник Российской Академии ДНК-генеалогии, 4 (6) 2011d, 1257-1282, http://www.lulu.com/items/volume_71/10723000/10723072/2/print/10723072.pdf

13. A. A. Kljosov, ДНК-генеалогия основных гаплогрупп мужской половины человечества (Часть 2). Вестник Российской Академии ДНК-генеалогии, 4 (7), 2011e, 1367-1494, http://www.lulu.com/items/volume_70/10916000/10916591/1/print/10916591.pdf

14. J. Skulj, Y-Chromosome frequencies and the implications on the theories relating to the origin and settlement of Finno-Ugric, proto-Hungarian and Slavic populations, Zbornik pete mednarodne konference, Izvor Evropejcev (Proceedings of the Fifth international topical conference, Origin of Europeans), Jutro, Ljubljana 2007, 27-42, http://www.korenine.si/zborniki/zbornik07/skulj07.pdf

15. J. Skulj, J. C. Sharda, S. Sonina, R. Narale, Indo-Aryan and Slavic linguistic and genetic affinities predate the origin of cereal farming, Zbornik šeste mednarodne konference, Izvor Evropejcev (Proceedings of the sixth international topical conference, Origin of Europeans), Jutro, Ljubljana, 2008, 5-39, http://www.korenine.si/zborniki/zbornik08/indo_aryan.pdf

16. M. Manfreda-Vakar, D. Vrečko, Slovenija v DNK bazenu sveta, Zbornik osme mednarodne konference, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 29-51, http://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/vakar_slo_dnk_bazen.pdf

17. A. A. Kljosov, Biological Chemistry as a Foundation of DNA Genealogy: the Emergence of »Molecular History«, 2011a, Biokhimiya, 76 (5) 636-653. (Biochemistry, Moscow), 517-533.

18. A. A. Kljosov, Haplogroup I. Вестник Российской Академии ДНК-генеалогии, 3(1), 2010a, 96-158.

19. I. L. Rožanski, A. A. Kljosov, Haplogroup R1a1: haplotypes, lineages, history, geography. Вестник Российской Академии ДНК-генеалогии, 2(6), 2009, 974-1099.

20. A. A. Kljosov, I. L. Rožanski, Haplogroup R1a as the Proto Indo-Europeans and the Legendary Aryans as Witnessed by the DNA of Their Current Descendants, Advances in Anthropology 2, 2012, 1-13.

21. A. A. Kljosov, 2010b, Migration route of R1b haplogroup to Europe and its populating in Europe. A critical analysis of Myres et al paper »A Major Y chromosome haplogroup R1b…« (Eur. J. Hum. Genetics, 26 August 2010). Вестник Российской Академии ДНК-генеалогии, 3(10), 1652-1675, http://www.lulu.com/items/volume_68/9470000/9470522/1/print/9470522.pdf

22. A. A. Kljosov, Haplotypes of R1b1a2-P312 and related subclades: origin and »ages« of most recent common ancestors. Вестник Российской Академии ДНК-генеалогии, 4(6), 2011c, 1127-1195, http://www.lulu.com/items/volume_71/10723000/10723072/2/print/10723072.pdf

23. A. A. Kljosov, Haplogroup R1b as a carrier of Proto-Türkic languages, aka Dene-Caucasian lan-guages, aka Erbin, that is a non-IndoEuropean language in its dynamics during 16,000 to 3,000 years before present. Вестник Российской Академии ДНК-генеалогии, 4(9), 2011g, 1716-1773, http://aklyosov.home.comcast.net/~aklyosov/Vestnik_4_09.pdf

24. A. A. Kljosov, «Угро-финская» и «южно-балтийская» ветви гаплогруппы N1c1 и их гаплотипы. Вестник Российской Академии ДНК-генеалогии 4 (8), 2011f,1604-1626, http://www.lulu.com/items/volume_71/11105000/11105652/1/print/11105652.pdf

25. M. Brodar , Die Kultur aus der Höhle Divje babe 1, Arheološki vestnik, 50, Ljubljana 1999, 9-57.

26. A. A. Kljosov, «Выход современного человечества из Африки» - генетика и ДНК-генеалогия не согласны. Вестник Российской Академии ДНК-генеалогии y, 4(10), 2011h, 1908-1977, http://aklyosov.home.comcast.net/~aklyosov/Vestnik_4_10.pdf

14

PovzetekNajnovejši podatki DNK-rodoslovja kažejo, da so predniki okoli tretjine sedanjih

Slovencev s haploskupino I na Y-kromosomu, živeli v naših krajih že pred najmanj 45.000 leti. Predniki dobre tretjine sedanjih Slovencev s haploskupino R1a so prišli v naše kraje pred okoli 7.500 do 6.000 leti kot nosilci poljedelstva in se pomešali s prejšnjimi prebivalci. Predniki okoli petine sedanjih Slovencev s haploskupino R1b pa so prišli v naše kraje najprej pred okoli 4.000 do 3.500 leti in pomorili veliko staroselcev. Tudi kasneje so prihajali kot okupatorji. Ljudi s haploskupino N pri nas ni, kar kaže, da se naši predniki niso priselili sem izza Karpatov šele pred okoli 1.500 leti.

15

Vinko Vodopivec

SESTAVLJENOST GENETSKIH RAZISKAV

Ključne besedearheologija, genetika, Y-DNK, mtDNK, mutacije, poselitvena in rodoslovna genetika, zgodovinska in sedanja genetika, Slovenci, Srbi, HrvatiKey wordsarcheology, genetics, Y-DNA, mtDNA mutations, settlement and genealogygenetics, history and present genetics, Slovenes, Serbs, Croats

AbstractCOMPLExITY OF GENETIC RESEARCH

Genetics gives some detail about the ancient peoples, their settlement and migration. Insight into the genetic age groups is given by the assumption of straight-line mutations, which can be problematic. Mutations are dependent on many factors and stress in the adolescent age when forming stem cells may have a material impact on the number and size of mutations. It is the area with the oldest genes from steady theory and this are at the same time the area of combative Asian nations and denying the impact of stress is not negligible.Settlement of the world is expected from eastern Africa, but according to a ripe old age finds in Central and South Asia, could also source out there, as shown the modest genetic links of Africa and the Middle East. Comparative calculations of aging of these connecting genetic groups are missing, so the unequivocally ways of actual settlement cannot be done.Settlement of Europe, in accordance with previous theories shows from east or southeast, but does not consider the population of the entire Mediterranean region and the possibility of settlement of Western Europe also or even mainly from Africa via Gibraltar. The exception is Klyosov, who also takes into account such a possibility, which is supported even with genetic information in North Africa.Genetic age calculations interesting for the European genetic groups ending in Y-DNA about 40,000 BP in mtDNA is about 75,000 BP. It is already a significant difference between these genetic groups, let alone in comparison with the emergence of Homo sapiens, which dates back to 200,000 years BP. Also the time difference between the Y-DNA and mtDNA oversized and require comparison based on archeology data, so it could be upgraded with times of mtDNA, which are more reliable.Shares of Y-DNA are quite different in certain areas, while the shares of mtDNA are fairly evenly distributed. Such a difference indicates that men are much traveled and looted the military expeditions, when women are guarding the house and the majorities stay at home. For settlements are therefore much more informative data of female descendant presented in the mtDNA gene groups.Comparison of genetic groups of Slovenes, Croats and Serbs shows significant differences among Slovenians, and significant similarities genetic groups of Croats and Serbs with genetic groups of Belarusians and Ukrainians, which is consistent with historical data on their settlement in the beginning of the 7th century.

16

Genetski pogledDNK

DNK je v celičnem jedru v dveh kopijah, ena ima 3.079.843.747 parov nukleotidov in 32.185 genov. Sestavlja jo 44 navadnih kromosomov, katerih polovico dobimo od očeta in polovico od matere, saj imata jajčece in semenčica le en izvod navadnih kromosomov. Posebnost sta spolna kromosoma x in Y. Ženske celice imajo dva x kromosoma, moške pa enega x in Y. Jajčece ima le en x kromosom, semenčica pa ima le po en x ali le Y kromosom. Semenčica določa spol, saj pri združitvi nastane ženska skupina xx ali moška skupina xY, zato se Y kromosom deduje le po moški liniji.

Genska zamenjava med kromosomoma x in Y je škodljiva in ni mogoča, razen v majhnih predelih, ki predstavljajo okoli 5 % dolžine Y kromosoma, ki je bolj priti koncu kromosoma. Ker se Y kromosom podeduje le po moški črti je primeren za vpogled v preteklost, saj nosi vse pretekle Y mutacije. Pri ljudeh je kromosom Y sestavljen iz 454 genov in 57.741.652 baznih parov, ki so osnovni gradniki DNK. To pomeni, da predstavlja 57.741.652 / 3.079.843.747 = 1, 87 % celotne DNK v celici moškega. Y kromosom ima manjšo raznolikost kot navadni kromosomi, zato je natančnost preiskav manjša le okoli 99 % v primerjavi z veliko raznolikostjo ostale jedrne DNK z natančnostjo preiskav 99,9999 % [1].

Navadni kromosom je prikazan na sliki 1.

Slika 1: navadni kromosom [2]

mtDNKObičajna celica vsebuje 500 in več mitohondrijev, ki imajo od 2 do 10 mtDNK kopij

dvoverižnega genskega kolobarja, zato imajo celice okoli 1000 do 10.000 mtDNK kopij. Verigi DNK se razlikujeta glede na prisotne nukleotide: ena od verig, imenovana težka veriga, je bogata z deoksigvanozin monofosfati in nosi zapis za 28 genov, druga veriga,

17

imenova lahka veriga, pa je bogata z deoksicitidin monofosfati in nosi zapis za 9 genov. Jajčece ima 100.000 do 1.000.000 kopij, semenčica pa le od 100 do 1000 kopij. Pri človeku ima mtDNK 16.569 baznih parov, ki skupno nosijo zapis za 37 genov. Genski zapis se deduje na vse potomce, ohrani pa le po materini strani, saj se ob oploditvi moški del mtDNK uniči. Novejše raziskave pa kažejo, da se tudi moški del ohrani, vendar pri razmerju 1/1000 le redko lahko prevlada. Zaradi kratkosti genskega zapisa je zanesljivost preiskav podobna kot pri Y kromosomu, to je okoli 99 % [1].

Pomembnejši genetski deliKromosom je podolgovata dvovijačna molekula, ki nosi gene kot nosilce dednosti.Gen je del DNK na kromosomu in je osnovna enota dednosti.Haplotip je skupina alelov na istem kromosomu, ki so zelo blizu drug drugega.Alel je večkrat ponovljena oblika skupine nukleotidov STR na določenem lokusu (mestu).STR (short tandem repeat) – kratke parne ponovitve so ponavljajoča se zaporedja

sestavnih delov DNK – nukleotidov.Nukleotid je osnovna enota s katerimi je zapisan gen. Posamezna enota je sestavljena

iz fosfatne skupine, pentoze (sladkor z petimi ogljiki v obroču) ter dušikove baze. Med posameznimi nukleotidi so si različne le dušikove baze. V človeški DNK so štiri različne dušikove baze in posledično štirje različni nukleotidi: citozin (C), gvanin (G), timin (T) in adenozin (A).

AlelPrikaz alelov navadnih kromosomov je prikazan na sliki 2.

Slika 2: Aleli navadnih kromosomov, STR je AATG [1]

MejozaPo oploditvi se homologni kromosomi rekombinirajo, izjema je Y kromosom, ki se

lahko rekombinira z x kromosomom le na dveh majhnih psevdoavtosomalnih območjih, zato se prenaša v ostalem delu v identični obliki iz očeta na sina [1]. Prikaz mejoze - začetne delitve oplojenega jajčeca je razviden iz slike 3.

18

MutacijeMutacije so spremembe zgradbe in količine DNK. Dedne mutacije so trajne dedne

spremembe genoma, ki jih povzročijo različni dejavniki, ki so lahko kemijski - vplivi spojin in elementov, fizikalni - različna sevanja, biološki – virusi itd.

Genske mutacije nastanejo zaradi sprememb v zgradbi gena, nukleotidi, ki ga sestavljajo, se lahko zamenjajo, kakšen lahko izpade oziroma se vrine v verigo nukleotidov.

Kromosomske mutacije nastanejo največkrat pri delitvi celic. Kromosom se lahko pri ločevanju in podvojitvi pretrga na dveh koncih in izpade srednji del, dela se pa ponovno zlepita in tvorita krajši kromosom. Pogosto se izpadli del kromosoma prilepi na drug kromosom ali pa se pretrgani kromosomi spojijo v napačnem zaporedju. Konci kromosoma so oblikovani različno in se izpadli deli ne morejo prilepiti h koncu kromosoma. Različne mutacije so prikazane na sliki 4.

Slika 3: Mejoza s prikazom rekombinacije homolognih kromosomov [3]

Slika 4: Različne vrste mutacije [4]

Genske mutacije se pojavljajo na dva načina, lahko so podedovane od staršev ali pridobljene v življenju posameznika. Mutacije, ki se prenašajo s staršev na otroka, so dedne

19

mutacije, saj so prisotne v jajčecih in semenčicah. Nove mutacije so tiste, ki se pojavijo ob ali takoj po oploditvi. Te mutacije so prisotne vse življenje. Mutacija lahko nastane tudi v eni sami celici v zgodnjem zarodku. Ko se vse celice delijo v času rasti in razvoja, bo imela oseba nekaj celic z mutacijo in nekaj celic brez nje.

Pridobljene mutacije se pojavljajo v DNK posamezne celice v določenem času med človekovim življenjem. Te spremembe lahko povzročijo okoljski dejavniki, kot so ultravijolično sevanje sonca itd, ali pa gre za napako v DNK med delitvijo celic. Pridobljene mutacije celic, ki niso semenčice ali jajčeca, se ne prenašajo na potomstvo.

Nekatere genske spremembe so zelo redke, druge pa so pogoste. Genske spremembe, ki se pojavijo pri več kot 1 odstotku prebivalstva se imenujejo polimorfizmi. Pogoste so dovolj, da se štejejo za normalno spremembo v DNK. Polimorfizmi so vzrok za veliko normalnih razlik med ljudmi, kot so barva oči, barva las in krvna skupina. Čeprav jih je veliko polimorfizmi nimajo negativnih učinkov na zdravje osebe, lahko pa nekatere od teh sprememb vplivajo na tveganje za nastanek nekaterih bolezni [5].

Dedne mutacijeDedne mutacije so že v DNK spolnih celic. Če spolne celice vsebujejo mutacije,

združitev ustvari potomstvo, ki bo mutacije preneslo na vse telesne celice. Kljub temu, da se napake pojavljajo v DNK ves čas, še posebej med delitvijo kromosomov, ima celica izjemno sposobnost, da jih popravi. Če pa se sposobnosti za popravilo DNK preveč zmanjša, se mutacije prenesejo na prihodnje celice, kar lahko povzroči razne bolezni. Ti dve možnosti mutacij sta prikazani na slikah 5 in 6.

Slika 5: Oploditvene mutacije [6] Slika 6: Pridobljene mutacije [6]

Mitohondrijske mutacijeMitohondrijsko DNK si lahko predstavljamo kot ovalni kromosom, ki je v mitohondrijih,

ki so odgovorni za pretvorbo energije iz hranilnih snovi v obliko uporabno za celice. V enem mitohondriju je od 2 do 10 kopij mtDNK. V mitohondriju je sicer tudi prisoten DNK popravljalni mehanizem, vendar je veliko manj učinkovit v primerjavi s tistim v celičnem jedru, zato so mtDNK mutacije pogostejše. Zaradi manj učinkovitega popravljalnega

20

mehanizma je možen pojav različnosti mtDNK tako med različnimi celicami, kot v samih celicah, kjer so lahko mitohondriji gensko različni in celo v samih mitohondrijih so lahko različni zapisi mtDNK. Prav ta možnost sčasoma omogoča genske dedne mutacije, ki bi bile pri tako številnih kopijah, brez te možnosti nemogoče.

Problem dednih mt mutacij je zapleten, saj veliko število kopij v jajčecu onemogoča prenos slučajnih mutacij na potomstvo. Mutacije so praviloma škodljive in povzroče hitro ali počasno smrt celice, nekatere so srednje in njihov vpliv na celici ni opazen, nekatere pa občuti celica kot dobre in jih vzpodbuja pri delitvi in te lažje prevladajo nad nemutiranimi kopijami.

Kopije mtDNK so v posameznih mitohondrijih in v enem se lahko pojavi mutacija, ki ostane in s podvajanjem sčasoma prevlada in se z večinskim številom mitohondrijev lahko prenese tudi na potomstvo.

Mitohondrijska DNK se deduje samo po materini strani ne glede na spol potomca, saj so mitohondriji semenčic očeta po oploditvi uničeni, oziroma zaradi izrazite manjšine ne morejo prevladati. Zaradi načina dedovanja ter večje stopnje mutacij je mtDNK nepogrešljiva pri ugotavljanju sorodstvenih vezi po materini liniji za več generacij nazaj. Ko govorimo o genetskem vzorcu mtDNK, so mišljene samo mutacije v območju »Control Region« in ne v celem mitohondriju, glej sliko mitohondrijske DNK, ki je prikazana na sliki 7 [7].

Slika 7: Mitohondrijska ovalna DNK [7]

Različnost mutacijDedne mutacije so lahko koristne, srednje ali škodljive. Zadnje se praviloma izločijo

že med nosečnostjo s spontanim splavom, ali kasneje z različno prizadetostjo, ki iz raznih

21

razlogov največkrat zmanjšuje ali celo onemogoča potomstvo. Gre za tako imenovano ozko grlo, ki spušča ali podpira le osebe z boljšimi dednimi lastnostmi.

Časovna uraPreiskave genskih skupin omogočajo vpogled v zgodovino, saj genski zapis nosi vse

pretekle dedne genske spremembe. Za ocenjevanje so možni različni pristopi, ki imajo svoje zakonitosti, predpostavke ter znane in neznane napake. Najprej se je pojavila poselitvena genetika, ki pa jo že zamenjuje rodoslovna genetika.

Poselitvena genetikaPoselitvena genetika ugotavlja delež posameznega haplotipa na posameznih območjih

in sklepa, da je pri največji gostoti verjetno tudi starost tega haplotipa največja. Osnovna predpostavka je, da je rast prebivalstva krajevno in časovno enakomerna, kar je vprašljivo tako iz gospodarskih razlogov: nabiralništvo, pašništvo, poljedelstvo; vremenskih pogojev: ledene dobe, močnejše ohladitve, sušno ali deževno obdobje; okolje: miroljubno, napadalno, roparsko, ubijalsko itd. Predpostavk je veliko, zato poselitvena genetika daje manj zanesljive podatke, čim bolj se spreminjajo navedeni pogoji, ki se najbolj spreminjajo po času, zato daje manj zanesljive vpoglede z večanjem starostnega obdobja.

Pri mlajših prostorskih širitvah posamezne genske spremembe pa je zelo zanesljiva, saj z največjo pogostostjo podaja območja, kjer se je zgodila genetska sprememba in njeno širitev, ki je razvidna iz padcev pogostosti [8].

Rodoslovna genetikaRodoslovna genetika je za mlajša obdobja manj zanesljiva, saj se časovno bližji pogoji

hitro spreminjajo, bistveno bolj zanesljiva pa je za daljši vpogled v zgodovino, saj računa starost glede na število mutacij, ob predpostavki povprečne dobe pojava posamezne mutacije. Tudi tu so odprta mnoga vprašanja, na katera bodo morali genetiki najti ustrezne odgovore in jih pri svojih predpostavkah in računih upoštevati. To so predvsem različne vrste mutacij: velike, majhne, neopazne, vzvratne; okolje; poljedelsko, miroljubno, poseljeno, selitveno, napadalno, ubijalsko; različnost haplotipov: enakomernejši, sestavljenejši; časovno merilo: enakomerno ali padajoče itd.

Različnost Y in mt časovČasi predvidenih nastankov Y in mt mutacij so tako različni, da terjajo smiselno

uskladitev, saj so časi mt mutacij bistveno enakomernejši in starejši. Sedanji podatki kažejo, da so se najprej selile ženske in tisočletja za njimi šele moški, kar seveda ne vzdrži trezne presoje. Res je, da so bili moški bolj gibljivi kot krošnjarji, trgovci, prevozniki, bojevniki itd, medtem ko so ženske čuvale dom in otroke, vendar gre pri tem za razpršenost, ne pa za starost posameznih genskih skupin.

Način mt genske mutacije je bistveno bolj neodvisen od različnih pogojev in zato nudi zanesljivejšo osnovo za zgodovinski pogled. Ko bodo podani zanesljivejši podatki za starosti mt genskih skupin, bo to dobra osnova za umerjanje starosti Y genskih skupin tako, kot so arheološki podatki o starosti kosti dobra osnova za umerjanje mtDNK starosti.

22

Atomska časovna uraAtomska časovna ura je bila potrebna umeritve, saj se je žarčenje spreminjalo in

je bilo v preteklosti manjše, zato je ura kazala napačno in so bile raziskovane stvari v resnici starejše. Prav tako je treba umeriti časovno pojavljanje zlasti Y-DNK genskih skupin in poiskati morebitne spremembe, ki so vplivale na pogostost mutacij. V zadnjem obdobju je taka sprememba skrita v moških hlačah, ki omogočajo stalnost temperature in s povečano temperaturo modov za 10 do 150 C lahko nudijo pogoje hitrejših mutacij v semenčicah. Tako stanje lahko grobo ocenimo na zadnji tisočletji. Starejša ura torej lahko kaže različno in to z daljšimi dobami Y mutacij. Verjetna je tudi razlika med Y-DNK in mtDNK, saj višjo temperaturo zagotavlja že ustroj ženskega telesa s položajem jajčnikov.

Spreminjajo se tudi okoljski pogoji, zlasti je škodljiva množična uporaba petro-plastike, ki povzroča številne hormonske težave in lahko vpliva tudi na genske spremembe. Tudi prevelika uporaba kemičnih pripravkov z dolgo dobo razgradnje, za preprečevanje škodljivih plesni in zajedavcev, ima mnogovrstne škodljive učinke na človeka in tudi na njegove razmnoževalne organe. Rastne hormone, ki se uporabljajo ne samo v pridelavi mesa, ampak tudi zelenjave, uživamo in s tem vzpodbujamo nenaravno rast. »Sodobna civilizacija ustvarja kemikalije, ki v naravi niso nikoli obstajale. Mnoge so estrogenomimetiki« [9].

Časi, ki jih za različno stare najdbe Homo sapiens sapiensa podaja arheologija so za mlajša obdobja večji od časovnih predvidevanj nekaterih genetikov. Časi pojavljanja posameznih mutacij, ali časi do skupnega prednika, so v Evropi bistveno kasnejši, oziroma krajši kot v predvideno izvirnih območjih. Ker gredo razlike v desettisoče let je smiselno uskladiti dosedanje časovno pojavljanje, ki temelji na predpostavljeni povprečni dobi posamezne mutacije, s časovnimi razporeditvami drugih znanstvenih področij, predvsem arheologije. Potrditev starostnih genskih izračunov je možna preko analiz okostij, kjer pa je zaradi nepopolnih podatkov treba preučiti tudi delne podatke, kar pa lahko store le izkušeni raziskovalci. Take primerjave bodo podale točnejša predvidevanja glede časa in pogostosti posameznih vrst mutacij in s tem boljše osnove za izračun časov pojavljanja določenih genskih skupin.

Časi mutacijGenetski

Mutacijska stopnja kromosoma Y je zelo nizka 1,9-5,4x10-9na nukleotid/leto. Mutacijska stopnja mtDNK je nekoliko višja in je okoli 3,5x10-8na nukleotid/leto [1]. Razmerje med povprečnimi časi mutacij nukleotidov v Y kromosomu in mtDNK je okoli 1 proti 10, zato so mutacije mtDNK, glede na nukleotid, 10 krat pogostejše.Zgodovinski

Za Y-DNK se predpostavlja ena dedna mutacija na 10 lokusih v 1250 letih, za mtDNK pa je predpostavljena ena dedna mutacija v 20.000 letih na 400 lokusih [10].

Popravek časovne ureČasi nastanka mtDNK in Y-DNK genskih skupin so na posameznih območjih bistveno

različni, kar ni logično, saj se niso naselile le ženske in so moški prišli šele tisočletja za

23

njimi. Praviloma so šli naprej moški in ko so ugotovili ustreznost pogojev ali celo uredili življenjski prostor so za seboj pritegnili tudi ženske. Medtem ko so nastanki mtDNK genskih skupin precej enotni, pa je pri Y-DNK čas nastanka bistveno različen. Treba je poiskati vzrok, zakaj nastopi ta različnost.

Razlika med mtDNK in Y-DNK je dvojna: velikost kromosoma Y je po številu genov več kot desetkratna 454/37 = 12,27, pri osnovnih parih pa je mnogokratna 57.741.652/16569 = 3485. Razmerja kažejo, da je možnost mutacij pri Y kromosomu mnogo večja. Druga razlika je pri številu kopij, saj je v semenčici prisoten le en izvoda Y kromosoma, pri jajčecu pa okoli 100.000 do 1.000.000 kopij mt DNK. Razmerje kaže, da je tudi po številu kopij bistveno večja verjetnost mutacij na Y kromosomu, čeprav je popravljalni ukrep pri Y mutacijah boljši kot pri mt mutacijah.

Napačni časiMutacije, ki so prenosljive na potomce praviloma povzročajo delitve celic iz katerih

se bodo razvile spolne celice, te pa so v modih in jajčnikih. Mutacije so odvisne od načina delitve, ki je pri Y kromosomu zahtevnejša kot pri mt ovalu, in od različnosti sestavnih delov. Ker je najbolj neuravnotežen čas nastanka Y mutacij so za presojo hitrosti Y mutacij pomembne prav različnosti genskih zapisov. Različnost zapisa ima lahko bistveno vlogo: čim večja je različnost genskega zapisa, tem večja je lahko mutacijska sprememba pri istem fizičnem obsegu mutacije. To pomeni, da so mlajše genske skupine, ki so bolj raznolične, ob istih pogojih, lahko podvržene večjim in s tem prividno hitrejšim genskim spremembam. Prav tako imajo lahko tudi območja z veliko gensko raznolikostjo, pri večjih zamenjavah skupin nukleotidov, ob istih fizičnih spremembah, večje mutacijske spremembe.

Dokaz za to so sedaj predpostavljene starosti genske skupine R1b, ki naj bi nastala v zahodni Aziji in naj bi se selila v Evropo bistveno kasneje in tu je nelogičnost naselitve te skupine. Ker padajo časi naselitve od vzhoda proti zahodu, bi se morali seliti naprej vedno le ljudje s prividno mlajšimi mutacijami ali z manjšo pestrostjo, kar pa ni logično in ni skladno s temeljnim načelom poljubnosti. To neskladje je razvidno že pri normalnem širjenju prebivalstva, pri selitvah v stilu preseljevanja narodov ali celo vojaških pohodih, ki se prav tej genski skupini običajno predpostavlja, pa bi morale biti genske skupine starostno skoraj izenačene.

Podobno je tudi pri drugih genskih skupinah Y kromosoma, pa tudi pri mt ovalu, čeprav so tu razlike precej manjše. Sedanji časi bodo morali doživeti korenite spremembe, še posebej pri Y kromosomu in lahko bi bila genska skupina R1b starejša na zahodu, kot pa na vzhodu. To pa je prav podatek, ki ga zagovarja poselitvena genetika.

Podatki za starost R1b genske skupine so: R1b okoli 20.000 v srednji Aziji – Altaj, R1b1 prav tam okoli 16.000, Rusija 6,800, Kavkaz 6.000, Bližnji vzhod 5.300, Pirenejski polotok 4.800, Francija 4.200 [11-12].

To naj bi kazalo širitev nosilcev te genske skupine padajoče od 16.000 do 4.000 PS na razdalji Altaj – Kavkaz 3.000 km v 10.000 letih ali 0,3 km/leto in na razdalji 4.500 km Kavkaz – Pirenejski polotok v 2.200 letih ali 2 km/leto. Primerjava hitrosti širjenja nista primerljivi, zlasti, ker se pri prvi predpostavlja nomadska pašniška ljudstva, pri

24

drugi pa poljedelska. V obdobju druge predvidene širitve proti zahodu je zaradi izjemno poslabšanih vremenskih razmer z ohladitvami, prevladovala selitev proti jugu in ne proti zahodu. To izdatno potrjuje prav razporeditev genske skupine R1b na zahodu in R1a na vzhodu.

Reševanje neskladjaReševanje tega neskladja se skuša utemeljiti z bojevitostjo posameznih ljudstev, ki naj bi

pri svojih pohodih uničila tam živeče prebivalce. Sam nisem pristaš genocidnih iztrebljanj s strani roparskih ljudstev, saj roparji potrebujejo prebivalce, ki kaj imajo, iztrebljanje pa jim ne prinaša plena. Seveda so ropanja naletela tudi na odpore, ki so bili verjetno krvavo zadušeni, glede popolnega opustošenja pa so boljši vzroki, kot so nalezljive bolezni, suše, povodnji, prevzem znanja od nasprotnikov in podobni dogodki.

Problem odselitveKo se manjši del pripadnikov neke haploskupine naseli daleč od izvora te skupine, so

največkrat gensko dokaj homogeni in nimajo take heterogenosti, kot jo je imela prvotna širša skupnost. Ta homogenost se lahko odraža tudi v tej haploskupini in ko se ugotavlja njihovo starost se zdi, da so začele mutacije nastajati šele po priselitvi. Tako se s povprečno dobo mutacij ugotovi le navidezna starost na tistem območju. Pravo starost se lahko določi šele s primerjavo navidezne starosti, na vseh območjih kamor so se preselili pripadniki te haploskupine, s starostjo izvirnega območja.

Taka razlaga je dobra glede na splošno homogenost, ne pa za homogenost pretežnega haplotipa opazovane skupine, saj je verjetnost njegove večje homogenosti bistveno manjša. Tu je bistvena razlika med populacijsko in rodoslovno genetiko, ki imata verjetno vsaka po svoje prav in to neskladje še ni zadovoljivo razrešeno.

Število ljudiPri umestitvi posameznih haploskupin se mora upoštevati tudi število ljudi na

preiskovanem območju. Število ljudi je bilo v preteklosti dokaj enakomerno, v zadnjem času pa izjemno hitro narašča in že presega 7 milijard. Bistveno za razumevanje zgodovinskih razmer, je poleg podnebja, ki nudi zunanje okolje, načina prehranjevanja od nabiralništva in lova do pašništva in poljedelstva, razvitosti kulture in obrtništva, ki predstavlja sposobnost tedanjih naseljencev, predvsem število prebivalcev. Naraščanja števila prebivalcev obravnavajo različni avtorji, razlike pa so relativno majhne, tako da lahko kot zelo verjetno osvojimo naslednje število vseh prebivalcev po času, ki je podano na sliki 8.– Razvidni so štirje časovni deli: nezajeti del od 200.000 do 10.000 PS s možnim

enakomernim porastom od ene 20 članske družine do 4 miljonov, stari del od 10.000 do 5.000 PS z dokaj enakomernim prebivalstvom 4 do 5 miljonov in ničelno stopnjo rasti, dokaj enakomeren dvig od 5.000 do 1.700 PS od 5 do 500 miljonov s porastom 0,07 % in močan porast od 1,700 do danes od 500 miljonov na 7 milijard z letnim prirastom 1,07 %.

– Seveda so to le povprečne stopnje, ki so bile zaradi občasnih izjemno slabih vremenskih razmer in posledično bistvenega zmanjšanja prebivalstva lahko nekajkrat večje.

25

– Povečana rast v zadnjem času ni enakomerna, saj nekatera področja ne povečujejo rasti, nekatera le malo, nekatera pa imajo izjemno hitro rast prebivalcev. Vzhodna Evropa stagnira, Kitajska, Severna Amerika in Zahodna Evropa imajo majhno rast, Srednja in Južna Amerika, Avstralija, Bližnji vzhod, Indija in Indonezija imajo rast okoli 1%, največji porast pa je v Afriki, kar od 2 do 3 % letno.

Glavna časovna obdobjaMutacijske stopnje glede na nukleotid/leto so večidel enake, razen možne razlike Y

mutacij v obdobju moških hlač. Število mutacij pa je tekom časa odvisno od števila ljudi in lahko osvojimo več značilnih časovnih obdobij, glej sliko 8:

– Prastaro obdobje, kjer prebivalstvo v povprečju raste od ene družine do 2 miljonov dokaj enakomerno v dobi od 200.000 do 100.000 PS; stopnja rodnosti je sicer visoka, prebivalstvo pa zaradi umrljivosti raste počasneje, čas rodov pa je okoli 20 let. Za dednost so pomembni le preživeli, zato je povprečno stanje prebivalstva okoli 1 miljona. Faktor prebivalcev je 1.

– Staro obdobje od 100.000 do 5.000 PS, kjer prebivalstvo raste povprečno dokaj enakomerno od 2 do 5 miljonov; zaradi občasnih izjemno slabih vremenskih obdobij se je število ljudi bistveno zmanjšalo; stopnja rodnosti je sicer visoka, prebivalstvo pa raste počasneje; čas rodov pa je okoli 20 let. Povprečno stanje prebivalstva je okoli 3,5 miljona. Faktor prebivalcev je 3,5.

– Srednje obdobje, kjer je prebivalstvo raslo s skoraj enakomerno rastjo 0,07 % letno, od 5 miljonov do 500 miljonov v dobi od 5.000 PS do 1.700; rast ni bila povsod enaka, saj se je v Evropi po tretjem tisočletju PS zaradi bistveno poslabšanih življenjskih razmer število ljudi celo zmanjšalo, kasneje pa zopet povečevalo; čas rodov je bil okoli 20 let.

Slika 8: Število svetovnih prebivalcev po času [13]

26

Povprečno stanje prebivalstva je okoli 50 miljonov. Faktor prebivalcev je 50.– Novo obdobje, kjer je prebivalstvo raslo bistveno hitreje s povprečno stopnjo rasti 1,07

% letno, od 500 miljonov na 7 milijard v dobi od 1.700 do danes; tudi tu so razlike med območji in obdobji, ki bi jih bilo treba upoštevati; tu nastopi tudi razlika med Y in mt genskimi mutacijami zaradi moških hlač, saj so v preteklosti hitrosti mutacij Y manjše, v tem obdobju pa so povečane; čas rodov pa je od 20 do 30 let odvisno od območja visoke, srednje in nizke rasti prebivalcev. Povprečno stanje prebivalstva okoli 1,5 milijard. Faktor prebivalcev je okoli 1.500.Zgodovinsko gledano je treba zadnje obdobje izločiti, srednje obdobje pa ustrezno

prilagoditi ali razdeliti na manjša obdobja na primer: od 5.000 do 1.000 PS s povprečnim prebivalstvom 20 miljonov in faktorjem prebivalcev 20, ter od 1.000 PS do 1700 s povprečnim prebivalstvom 200 miljonov in faktorjem prebivalcev 200.

Število prebivalcev vpliva le na obseg mutacij, na časovno pojavljanje pa vpliva posredno ob upoštevanju časa rodov in drugih pogojev.

Ruska študijaŠtudija primerja različne teorije glede hitrosti povprečnih mutacij v preteklosti in

zagovarja enakomerno hitrost v primerjavi z logaritmično padajočo hitrostjo. Opisuje različne poskuse izračunov za vpogled v časovno pojavljanje haplotipov, ki pa se niso potrdili v realnosti. Ugotavlja, da raziskave razmerja mutacij oče – sin ne bi dala ustreznih izidov tudi pri zelo velikem obsegu podatkov. Študija zajema tudi nekatere znane rodovnike z večjim številom rodov in primerja tako mutacije kot število možnih rodov.

Poleg različnih mutacij po obsegu in vsebini, opisuje tudi možnosti ničelnih mutacij, ki ne povzroče sprememb in vzvratnih mutacij, ki mlajše mutacije spremene v starejše. Podaja hitrost mutacij različnih in različno obsežnih alelov, kjer se izkaže, da so nekateri hitreje, drugi pa počasneje spremenljivi [14].

Študija odpira mnogo vprašanj, predvsem glede povprečne stopnje mutacij in uporabe sedanjih podatkov za vpogled v preteklost ter nanje tudi delno odgovarja; ne podaja pa obrazložitve bistvenih neskladij med razširjanjem praviloma le mlajših Y mutacij in ne ugotavlja vzrokov bistvenih razlik v primerjavi časov Y in mt mutacij.

Islandska študijaŠtudija mtDNK podaja izsledke rodovnika od leta 1560 po materini strani za 15 rodov,

kjer je ugotovljena generacija okoli 30 let, kar se sklada tudi z nekaterimi študijami v nasprotju z nekaterimi drugimi, ki ugotavljajo le 20 let na generacijo. Stopnja ugotovljenih mutacij je 0,0043 na generacijo ali 0,32 mutacije/lokacijo/milijon let in je nižja od drugih rodovnih študij, ki ugotavljajo stopnjo od 2,5 do 0,46, a je še vedno bistveno večja kot pri filogenetskih študijah, ki mt mutacijsko stopnjo ocenjujejo v desetkratnem razponu od 0.025 do 0.26 mutacije/lokacijo/milijon let [15].

Študija podaja primerjave in kaže na različnost posameznih primerjav in izračunov ter s tem odpira vprašanja o ustreznosti sedanjih podatkov za izračune v preteklosti. Ker so mt mutacije manj odvisne od zunanjih vplivov kot Y mutacije zaslužijo posebno pozornost in razjasnjenje vpogleda v preteklost. Praviloma so pomembne le tri spremenljivke, ki vplivajo

27

na te izračune: rodnost, ki z večjim številom otrok veča tudi število genetskih sprememb; povprečna doba rodov, ki ima podoben časovni učinek ter velikost mutacijskih sprememb.

Celovita presojaPri nastanku starejših genskih skupin je treba upoštevati podatke vseh znanstvenih

področij, saj je treba izhajati od začetka pojava modernega človeka in njegove razširitve po svetu. Tu genetiki pomaga predvsem arheologija, ki dokaj zanesljivo ugotavlja starosti posameznih najdb človeških kosti in izsledke genskih preiskav teh kosti je treba vzporejati z ugotovljeno starostjo teh najdb.

Ločevati je treba prvotno poselitev, ki jo je pogojevala prosta zemlja in kasnejše utesnitve pri večji obljudenosti. Upoštevati je treba vremenske pogoje, zlasti v zadnjih ledenih dobah, ki so omejevale severnejše poselitve. Skozi zgodovino so se spreminjali načini prehranjevanja, ki si slede od nabiralništva, lova in pašništva do poljedeljstva. Prav načini prehranjevanja omogočajo oceno rasti prebivalstva, ki je bila s pašništvom in zlasti s poljedeljstvom bistveno povečana. Treba je upoštevati načine življenja posameznih rodov, saj so poljedelska ljudstva vezana na obdelovalno zemljo in so bila bistveno manj gibljiva kot plenilska. Nekatera nomadska ljudstva pa imajo svoje značilnosti in še danes niso stalno naseljena.

Mutacije nastanejo praviloma v rodnih celicah in so odvisne tudi od načina življenja, ki na območjih bojevitih ljudstev poraja stalne stresne pogoje, ki imajo lahko precejšen vpliv prav na najobčutljivejši del človeka, na njegove zarodne celice. Največja možnost mutacij zaradi stresa je bila prav na območju osrednje Azije, ki je bila znana po bojevitih ljudstvih, kjer je tudi največja pestrost in predvidena največja starost genskih skupin, medtem ko je bila poljedelska Evropa enovitejša in prividno mlajša.

Časovne ure Y in mt haplotipov se še vedno odprte in so predmet obsežnih razprav. Časi mt mutacij so bistveno zanesljivejši od Y mutacij in najprej bi morali dobiti ustrezno merilo za vpogled mt mutacij v daljno preteklost, do pojava sodobnega človeka do okoli 200.000 let. Šele na tej osnovi so možne presoje teorij o pojavljanju posameznih Y mutacij, oziroma Y genskih skupin, saj morajo biti starosti usklajene.

Upoštevati je treba različnost mutacij, ki lahko: ne povzročajo sprememb, povzročajo majhne spremembe, velike spremembe in celo vzvratne spremembe. Bistvene so lahko tudi različnosti sprememb haplotipov pri istem fizičnem obsegu posamezne mutacije.

Upoštevati je treba tudi spremenljivost različnih novejših pogojev za nastanek mutacij v preteklosti: moške hlače, kemični kmetijski pripravki, petroplastika, hormoni, zdravila, različni dodatki pripravljeni ali konzervirani hrani itd.

Razširjanje genskih skupin iz starejših območij praviloma proti mlajšim območjem ni skladno z dejanskimi poselitvami, zato je treba poiskati vzroke za napačnost nekaterih predpostavk glede starosti posameznih genskih skupin. Gre za navidezne starosti ob upoštevanju povprečne dobe mutacij, ki jih je treba uskladiti s predpostavljenim izvirnim območjem.

Pomembno je število prebivalcev na posameznih opazovanih območjih in obdobjih ter porast tamkajšnjega prebivalstva, saj večje število prebivalcev daje več mutacij, večje število rodov pa večjo časovno pogostost mutacij.

28

Šele celovito upoštevanje navedenih in drugih možnih vidikov, bo bolje osvetlilo dosedanja razhajanja v teoretičnih predpostavkah in praktičnih izračunih, glede pojavljanja posameznih genskih skupin v preteklosti.

ZaključkiZa časovno umestitev posameznih genskih skupin je pomembnejša analiza mt-mutacij,

saj razen v mlajšem obdobju prevladuje enaka starost rodov, zaradi mnogih kopij pa je zelo majhna verjetnost ohranitve večjih mutacijskih sprememb. Smiselna je časovna enakomernost mutacij, ki pa je ocenjena v desetkratnem razponu od 0.025 do 0.26 mutacije ali v povprečju 0,142/lokacijo/milijon let [15]. Glede na arheološke [16-18], jezikovne [19-28] in genetske podatke [29-30] in njihovo celovito presojo [31], ocenjujem mt genetske izračune kot premlade in stopnjo mt mutacij bližje manjši vrednosti, to je okoli 0,05 mutacije/lokacijo/milijon let.

Časovno umestitev Y haplotipov je treba uskladiti s časi mt haplotipov in upoštevati različnost mutacij v odvisnosti od različnosti haplotipov na posameznih območjih in miroljubno ali bojevito naravo tamkajšnjih ljudstev.

Zgodovinska genetikakazalci mtDNK

Zanimive so primerjave genskih skupin mtDNK v kosteh in zobeh davnih prebivalcev, ki lahko nakažejo nekatere genetske mejnike [32].

Opozarjam na razlike v številih obravnavanih okostij v navedenih tabelah in v spremnem besedilu, ki pa za našo primerjavo niso bistvene, zato oboje uskladim in ohranjam čim manj spremenjeno.

Neolitik in Kalkolitik nista ločena, zato sem upošteval število primerov v tabelah, kar pa se ne pokriva z navedenimi pokrajinami in s starostjo najdb.

Pri različnih možnostih genskih opredelitev upoštevam le eno in praviloma prvo navedeno, negotovih izidov pa ne upoštevam.

Middle/Upper Paleolithic mtDNACountries: Russia – 2: 1x U2, Germany – 2: 2x U, Spain – 2: 1x U, RO, Italy – 2: 1x N, RO

Period/Haplogroup N R0/HV H V J T U (U2) (U3) (U4) (U5) K I W x OtherPaleolithic mtDNA, 7 1 2 0 0 0 0 4 (1) (0) (0) (0) 0 0 0 0 0

– V najstarejšem obdobju ob dokaj uravnoteženi razporeditvi najdišč izstopa genska skupina U.

Mesolithic mtDNACountries: Russia – 3: 1x U5a, U5a1, U5b, Lithuania – 4: 3x U5b2, 1x U4, Poland – 3:

2x U5b1, 1x U5a, Germany – 4: 2x U4, 1x U5a2a, U5b2, Sweden – 17: 6x U5, 8x U4, 1x V, K, T, Luxembourg – 1: 1x U5a, England – 1: 1x U5, Portugal – 8: 4x H, 2x U, N.

Period/Haplogroup N R0/HV H V J T U (U2) (U3) (U4) (U5) K I W x OtherMesolit. mtDNA, 40 2 0 4 1 0 1 31 (0) (0) (11) (20) 1 0 0 0 0

29

– V starejšem obdobju ob dokaj uravnoteženi razporeditvi prav tako izstopa genska skupina U.Early Neolithic & Chalcolithic mtDNA

Countries: Germany – 44: 2x W, U, V, 3x HV, 4x J, 6x N, 7x K, 8x H, 10x T, Czech Republic – 6: 1x H, J1c, 2x K, T2, Hungary – 7: 1x D1, C5, 2x N9a, 3x N, Portugal – 4: 1x H, V, 2x U, Ukraine – 7: 1x J, T4, V, 2x H, HV, Catalonia – 11: 1x I1, U4, W1, 2x J, T2, 4x H.

Period/Haplogroup N R0/HV H V J T U (U2) (U3) (U4) (U5) K I W x OtherEarly/Midd. mtDNA, 79 16 3 15 3 5 14 7 (0) (1) (0) (4) 15 0 2 2 2

– V zgodnjem srednjem obdobju izstopajo nemški genske skupine N, H, K in T, saj so tam najdbe najpogostejše.

Late Neolithic & Chalcolithic mtDNACountries: Denmark – 2: 1x U4, U5a2a, Sweden – 3: 1x H, J, T, Germany – 8: 1x J,

2x K, T2c, 3x U5, France – 29: 1x V, 2x K1a, HVO, T2b, 4x x2, 6x H, J1, U, Spain – 2: 1x H11a, L1b1, Catalonia – 14: 1x V, D, 2x HV, RO, 4x H, L3, England – 3: 1x N1a, U5b, x2, Catalonia – 18: 1x H3, K1a, x1, 2x U5, T2b, 3x K, 4x H, N, Basque – 113: 3x L2, 11x T, 14x J, 18x U, 24x K, 43x H.

Period/Haplogroup N R0/HV H V J T U (U2) (U3) (U4) (U5) K I W x OtherL. N & C mtDNA 174 0 7 58 2 25 8 30 (0) (0) (2) (9) 27 1 1 2 10

– V mlajšem obdobju in ob pretežno zahodnih vzorcih izstopata genski skupini H in U, pa tudi K in J.

Bronze Age mtDNACountries: Denmark – 8: 1x H, I, K12a, U4, U5b, x2, 2x K1b, Germany – 34: 5x J, T2,

8x U, 16x H, Catalonia – 8: 1x K, V, 2x U, 4x J, Greece – 4: 1x H, U5a1a, 2x K, Scotland – 3: 1x H, T1, U, Basque – 5: 1x H, 2x J, U, Rumania – 2: 1x H17, H2b, Ukraine – 2: 1x H5a, U5a1a, Sardinia – 14: 1x HVO, J, 2x U2, 11x H.

Period/Haplogroup N R0/HV H V J T U (U2) (U3) (U4) (U5) K I W x OtherB. Age mtDNA 59 0 0 22 1 11 6 17 (1) (0) (1) (10) 6 1 0 1 0

– V bronasti dobi ob pretežno zahodnih vzorcih zopet izstopajo genske skupine H in U, pa tudi J in K.

Iron Age mtDNACountries: Denmark – 20: 1x ROa, T2b, V, 2x J, K, 3x I, 10x H, Catalonia – 24: 1x RO,

T, V, 2x J, K, W, 3x H, 12x U.

Period/Haplogroup N R0/HV H V J T U (U2) (U3) (U4) (U5) K I W x OtherIr. Age mtDNA 47 0 2 21 3 4 3 7 (1) (1) (1) (3) 4 1 2 0 0

– V železni dobi ob pretežno zahodnih vzorcih izstopata genski skupini H in U, pa tudi K in J.

Komentar– Starejša obdobja kažejo največ genske skupine U, odstopa le srednji Mezolitik, kar pa

30

je pogojeno s pretežno nemškimi nahajališči.– V mlajšem obdobju močno izstopa genska skupina H, pa tudi genske skupine J, K in

T, ki so po Evropi dokaj enakomerno razporejene.– Vidno izstopa tudi najstarejša genska skupina U, ki je pretežno prisotna na vzhodnem

delu Evrope, kar se močno pozna pri najdiščih obravnavanih vzorcev.

Primerjava Baskov in KataloncevKer so ugotovljene določene povezave slovanskih jezikov z baskovščino [33] je

zanimiva primerjava mtDNK med Baski, Portugalci, Španci in Katalonci. Primerjava po številu okostij glede na prevladujoče genske skupine in njihove deleže je podana v tabeli 1 in grafu 1, ki pa zaradi skromnih podatkov Portugalcev in Špancev prikazuje le Baske in Katalonce.

Tabela1: Porazdelitev deležev predantičnih genskih skupin na Iberskem polotoku v odstotkih

mtDNK BAS KAT POR ŠPA BAS KAT POR ŠPA

H 44 18 5 37,29 24,00 41,67 0,00

K 24 7 20,34 9,33 0,00 0,00

U 20 17 4 1 16,95 22,67 33,33 25,00

J 16 8 13,56 10,67 0,00 0,00

T 11 5 9,32 6,67 0,00 0,00

L 3 4 2,54 5,33 0,00 0,00

N 4 2 0,00 5,33 16,67 0,00

V 3 1 0,00 4,00 8,33 0,00

RO 3 1 0,00 4,00 0,00 25,00

ost 6 2 0,00 8,00 0,00 50,00

VSE 118 75 12 4 100 100 100 100

– Daleč največ podatkov je za Baske, pri Kataloncih pa so zajeti tudi Valenci, saj oboji predstavljajo jugovzhodni del.

– Bistvena razlika je v precej manjšem deležu H in K, pa tudi J in T ter v večjem deležu U pri Kataloncih.

– Ker imata genski skupina H in K po Evropi skoraj enako razporejene deleže, Baski pa so imeli manj genske skupine H in bistveno več severnoafriške oziroma Palestinsko-Egiptovske genske skupine K, je verjetno, da je naselitev Baskov bistveno starejša od ostalih.

– Večji del genske skupine U pri Kataloncih je pogojen z vzhodnim delom Pirenejskega polotoka; verjetno gre za kasnejšo naselitev preko Gibraltarja.

– Genska skupina L je srednjeafriška, genska skupina V je severnoafriška, genski skupini N in T imata verjetni izvor v Palestini-Egiptu, genska skupina J pa je evropska, lahko pa izvira tudi iz srednje Azije; ker imajo Katalonci prav te genske skupine, bi morda

31

to kazalo na poselitev romansko govorečih ljudstev iz severne Afrike.Zanimiva je tudi primerjava tedanjih in sedanjih genskih skupin, ki so prikazani za

tedanje Baske – število okostij in starost: 61, od 5.300 do 5.040, 24, od 4.800 do 4.100, 27, od 4.600 do 4.450, 6, okoli 3.500 pred sedanjostjo in za tedanje Katalonce [32]; ter za sedanje Baske B_S in Špance Š_S [34], saj za Katalonce v tem pregledu ni ločenega podatka.

Graf 1: Deleži predantičnih genskih skupin mtDNK Baskov in Kataloncev v odstotkih

Primerjava je podana v grafu 2.Opozarjam na približnost te primerjave, saj gre pri zgodovinskih podatkih za uvrstitev

okostja glede na prevladujočo gensko skupino, pri sedanjih podatkih pa za stvarne povprečne deleže genskih skupin obravnavanih oseb na teh območjih.– Očitno je bistveno povečanje deleža genske skupine H, kar posledično zmanjšuje deleže

vseh ostalih genskih skupin, Ker je ta genska skupina po Evropi dokaj enakomerno porazdeljena [34] je njeno povečanje verjetno posledica poljedelskih ljudstev, ki so se hitreje množila.Ker izjemno povečanje deleža genske skupine H kvari primerjavo ostalih deležev

prikazujem tudi deleže z izločitvijo genske skupine H na grafu 3.– Pri Baskih je očitno bistveno zmanjšanje genske skupine K in T ter povečanje genske

skupine U in V. To kaže na njihovo manjše mešanje s prebivalci Pirenejskega polotoka in večje s severnimi in zahodnimi sosedi; saj se je delež pri K in T zmanjšal, pri Špancih

Graf 2: Deleži predantičnih in sedanjih genskih skupin mtDNK v odstotkih

Graf 3: Deleži predantičnih in sedanjih skupin mtDNK v odstotkih brez genske skupine H

32

pa je enak ali pa se je povečal. Tudi severnoafriška genska skupina V kaže močno povečanje, vzhodnoevropska genska skupina U pa tudi kaže na močno povečanje v nasprotju s Španci.

– Najbolj pa o staroselstvu Baskov in o majhnem mešanju njihovega prebivalstva priča zelo majhen del ostalih mtDNK genskih skupin.

Splošna primerjavaSplošna primerjava starostne in območne razporeditve starih in sedanjih mtDNK

genskih skupin kaže precej podobno sliko. To vsaj delno potrjuje tudi izračune starosti mtDNK genskih skupin, ki kažejo pojavljanje za Slovenijo v povprečju okoli 5.900 let pred sedanjostjo in so podani v tabeli 2. Podatki za Slovenijo so podobni tistim, ki jih je Sykes dobil za Irsko in so podobni tudi za celo Evropo [10].

Tabela 2: Povprečni časi naselitve mtDNK haplotipov na prostoru Slovenije [10]

Skupina mtDNK H U J T K V W X I Skupaj

Število oseb 147 53 31 31 19 15 9 7 7 329

Povp. doba naselitve 4834 8016 4554 6006 6202 2063 7533 22113 16129 5918

– Povprečna doba naselitve mtDNK slovenskih genskih skupin je več kot štirikrat večja kot pa očitno napačna teza o priselitvi Slovencev v 6. stoletju.

– Povprečni časi naselitve slovenskih mtDNK genskih skupin so okoli 6000 let, kar sega v geološko dobo Holocena in v kameno arheološko dobo Mezolitika.

Kazalci Y-DNKPodatkov predantičnih genskih skupin Y-DNK je v istem viru bistveno manj, le 48

v primerjavi s 406 podatki mtDNK, kar je le okoli 12 % [32]. Tudi njihova zanesljivost je precej manjša in glede na njihove precejšne spremembe tekom časa in prostora, analiza lahko le nakazuje nekatere genske časovne in razvojne točke, ne daje pa smiselno povednih izidov glede možne poselitve Evrope.

Prikaz naselitve posameznih Y-DNK skupin v Sloveniji, kot jih je podal Darko Vrečko, ki je podal čase naselitev tudi za mtDNK genske skupine, je prikazana v tabeli 3 [10].

Tabela 3: Okvirni časi naselitve pomembnejših Y-DNK genskih skupin v Sloveniji

Genska skupina Y-DNK R1a R1b I1 I2a

Povprečna doba naselitve 1600 2700 2000 1600

– Prav vsi časi naselitve glavnih slovenskih Y-DNK genskih skupin so, kljub očitni podcenjenosti glede na čase naselitev mtDNK, starejši od domnevne priselitve Slovencev v 6. stoletju.

SlovenciGenetika nam pomaga pri presoji genetske sorodnosti nekaterih območij in v

primeru znanih priselitev lahko precej pomaga. Pri staroselstvu pa zadeve niso tako preproste, saj gre za tisočletna obdobja, zato so se jeziki lahko precej spremenili, čeprav

33

se je ljudstvo le malo selilo. Značilen primer je srednja Evropa, prvotno poseljena večinsko s Sloveni, ki so se največkrat imenovali Veneti v različnih oblikah in z drugimi plemenskimi imeni.

Slovene pa so bojevita germanska in romanska ljudstva plenila in pokorila ter jim vsilila svoj jezik, zato poteka jezikovni in genetski mejnik od vzhodne Nemčije do Alp in Italije. Jezikovni mejnik v davni preteklosti pa je bil bistveno bolj zahodno, nekje po sredini sedanje Francije, o čemer pričajo tlopisna imena in najstarejši galski napisi, ki so dobro razumljivi v slovenskem jeziku [35-37].

Jezikovne ostaline pa so tudi na evropskem zahodu: Baski, s katerimi imamo precej skupnih besed in besednih oblik [33], Bretonci in Normandijci v Franciji, Waležani ter Škoti v Angliji, kjer so tako tlopisna imena kot druge jezikovne ostaline [25, 37].

Genetika pa nam nudi tudi dokaj zanesljive podatke prav o naših prednikih, saj so opravljene preiskave okostij iz naše neposredne bližine. Naše staroselske korenine nedvoumno potrjujejo genetske primerjave sedanjega prebivalstva z okostji iz alpskih območij, okostij Etruščanov in še posebej z okoli 2400 let starimi okostji Venetov iz mesta Adria, saj imajo od 5 preiskanih okostij kar štiri okostja genske skupine sedanjih prebivalcev in okoli 20 odstotkov Slovencev nosi njihove genske skupine [29-30].

EtruščaniZanimiva je genetska primerjava okostij Etruščanov z današnjimi prebivalci okoliških

italijanskih dežel in prebivalci iz njihovega bajeslovnega izvora iz okolice Smirne v Turčiji, saj naj bi se pod vodstvom Eneja v Italijo priselili po padcu Troje [38].

To priselitev podpirajo tudi jezikovne raziskave, saj so Hetiti zasedli območje Hatov, hetitsko kraljestvo pa je zaradi notranjih razprtij propadlo in preživeli Hati so nam zapustili precej starofrigijskih napisov, ki obsegajo dobo od 8. do 3. stoletja pr. Kr. Ti napisi so dobro razumljivi v slovenskem jeziku in tudi precej etruščanskih napisov je dobro razumljivih v slovenščini, kar oboje potrjuje legendo o Eneju, ki naj bi se po padcu Troje priselil v severno Italijo [39-42].– Študija žal ne podaja genskih podatkov, zato ustreznost in zanesljivost te genetske

primerjave ni moč preveriti.

Slika 9: Lidijsko obdobje 900 – 547 pr. Kr Slika 10: Hetitsko obdobje 2,000 – 700 pr. Kr.

34

Zgodovinsko dogajanje je glede izvora Etruščanov prikazano na slikah 9 in 10 [38].

Izsledki zgodovinske genetikeArheologija nam omogoča vpogled v razvoj življenja na zemlji, v začetke človečnjakov

in sodobnega človeka, genetika pa opisuje izvor in razširjanje sedanjega človeštva. Svet je poseljen s sodobnim človeštvom že okoli 200.000 let, zgodovinska genetika pa nam lahko govori po ohranjenih genskih ostankih, ki pa jih je malo in so le nekateri bolje ohranjeni. Tudi tu pa lahko pričakujemo več podatkov, saj so sodobne analize izpopolnjene in nam pri istih najdbah lahko podajo točnejše izide. Predvsem nam lahko dodatno osvetle čase nastanka določenih mutacij, ki so sedaj le preračunani s smiselnimi predpostavkami.

Časi nastanka ali pojavljanja določenih genskih skupin nam govore le o njihovem pojavu, medtem ko je poselitev z njihovimi nosilci praviloma že bistveno starejša. Treba je upoštevati celoto znanj vseh smiselnih znanstvenih področij, pa tudi celoto na posameznih področjih. Prav pri genetiki so sicer povedne raziskave širitev posameznih novejših genskih skupin, ki pa jih je treba za presojo preselitev soočiti z vedenji iz drugih področij in šele na osnovi skladnosti sklepati o njihovi vlogi.

Prav druge vede nam lahko podajo mnoge podatke in članek Biološka in psihosocialna evolucija človeka, kaže tako pregledno delo, ki celostno obravnava izvor in razvoj sodobnega človeka [43].

Razvoj človekaPredniki človeka segajo že v davno zgodovino milijone let, zato se omejimo le na novejšo

dobo. Pokončni človek Homo erectus in Homo heidelbergensis segata že v davnino in se poslavljata z nastopom arhaičnega človeka, ki je bil prisoten v več vrstah. Neandertalec je izumrl sodobni človek pa je naselil celoten svet [44]. Časovni razpored je prikazan na sliki 11, najdišča Homo heidelbergensisa in Homo sapiensa s podatki o najdiščih in starosti

najdb pa na slikah 12 in 13 [45].Glede na najstarejšo piščal na svetu iz Divjih bab je tudi v naših krajih zanesljiva

naselitev modernega človeka okoli 50.000 let pred sedanjostjo [46].

Slika 11: Časovni prikaz razvija človeške vrste [44]

35

Časovni in območni razpored Y-DNKPredvideni časovni in območni razpored začetkov posameznih Y-DNK genskih skupin

je podan v sliki 14 [47] in v tabeli 4 [48].Časovni razvoj evropsko zanimivih Y-DNK genskih skupin in njihovo razvejanje je

prikazano v sliki 15 [49].

Slika 12: Najstarejša najdišča Homo heidelbergensisa so v Afriki in Evropi [44]

Date of Fossil Cranial - cm3

AfricaBodo d'Ar 600,000 1300Broken Hill 700,000-400,000 1280Lake Ndutu 400,000-250,000 1100IsraelGesher Benot 790,000EuropeArago Cave 450,000 1150Atapuerca 800,000-400,000 1125-1390Boxgrove 524,000-478,000Ehringsdorf 245,000-190,000 1450Happisburgh 780,000Mauer 500,000Petralona Cave 400,000-250,000 1230Steinheim 400,000-300,000 1100Swanscombe 400,000 1325Vértesszöllös 475,000-250,000 1400ChinaDali 200,000-100,000 1120Jinniushan 280,000 1260Maba 169,000-129,000

Important Homo heidelbergensis Sites

Date of FossilEast AfricaHerto, Middle Awash 160,000-154,000 Omo 1 195,000Laetoli 120,000South AfricaBorder Cave 115,000-90,000Klasies River Mouth 90,000IsraelSkhul and Qafzeh 92,000-90,000Australia:Lake Mungo 60,000-46,000AsiaOrdos, Mongolia 40,000-20,000Liujiang, China 139,000-111,000 Zhirendong, China 100,000Zhoukoudian upper cave, China 27,000EuropePeştera cu Oase, Romania 36,000-34,000Combe Capelle, France 35,000-30,000Mladeč and Předmostí, Czech 35,000-25,000Cro-Magnon, France 27,000-23,000

Important Early Modern Homo sapiens Sites

Slika 13: Najstarejša najdišča Homo sapiens sapiensa so v Afriki in Aziji [45]

36

Slika 14: Območni razpored predvidenega izvora in širitve Y-DNK genskih skupin [47]

– Slika prikazuje izvor iz vzhodne Afrike in kasnejše izvore na bližnjem vzhodu.– Delni razvoj je predviden iz bližnjega vzhoda, ne pa iz osrednje Azije, ki pa ima skoraj

enako starost najdb kot Afrika. Tudi izvor v zahodni Evropi je predviden le iz vzhoda ne pa tudi neposredno iz Afrike.

– Značilni napaki sta J2J1, ki ne potekata tudi iz Afrike in R1b, ki po svoji starosti ne more biti prinesen preko severne Evrope, ki je bila tedaj pod ledom, ampak preko južne Evrope ali preko Palestine in severne Afrike ter Gibraltarja, še v času zadnje ledene dobe.

Tabela 4: Možni časi pojavljanja evropsko zanimivih Y-DNK genskih skupin [48]

Haplogroup Possible time of origin Possible place of origin

K 40,000 years ago South Asia or West Asia

T 30,000 years ago West Asia

J 30,000 years ago Middle East

R 28,000 years ago Central Asia

E1b1b-M35 26,000 years ago East Africa

I 25,000 years ago Balkans

R1a1 21,000 years ago Southern Russia

37

Predviden časovni in območni razpored izvorov različnih človeških prednikov človečnjakov, neandertalcev in homo sapiensov je podan tudi na sliki 16 [50].

Časovni in območni razpored mtDNKPredvideni časovni in območni razpored začetkov posameznih mtDNK genskih skupin

je podan v sliki 17 in v tabeli 5 [51].Prikaz je pomanjkljiv, saj prikazuje izvor le iz južne Afrike, kar ni skladno z arheološki

najdbami. Delni razvoj je predviden iz bližnjega vzhoda in iz osrednje Azije, ki pa ima skoraj enako starost najdb kot Afrika. Tudi izvor v Evropi je predviden le iz vzhoda na pa tudi neposredno iz Afrike.

KomentarV nasprotju z Y-DNK, ki naj bi imela izvor v vzhodni Afriki, je tu predviden izvor v

južni Afriki, kar ni skladno in je manj verjetno.

R1b 20,000 years ago Around the Caspian Sea or Central Asia

E1b1b-M78 18,000 years ago Egypt/Libya

G 17,000 years ago Between India and the Caucasus

I2 17,000 years ago Balkans

J2 15,000 years ago Northern Mesopotamia

I2b 13,000 years ago Central Europe

N1c1 12,000 years ago Siberia

I2a 11,000 years ago Balkans

R1b1b2 10,000 years ago North or south of the Caucasus

J1 10,000 years ago Arabian peninsula

E1b1b-V13 10,000 years ago Balkans

I2b1 9,000 years ago Germany

I2a1 8,000 years ago Sardinia

I2a2 7,500 years ago Dinaric Alps

E1b1b-M81 5,500 years ago Maghreb

I1 5,000 years ago Scandinavia

R1b-L21 4,000 years ago Central or Eastern Europe

R1b-S28 3,500 years ago Around the Alps

R1b-S21 3,000 years ago Frisia or Central Europe

I2b1a < 3,000 years ago Britain

– Starejše evropske genske skupine imajo izvor praviloma na širšem osrednjem zahodnem delu Azije, kar potrjuje tezo o pretežni poselitvi vzhodne Evrope iz tega predela, poselitev zahodne Evrope je sicer možna, verjetnejša pa je preko severne Afrike, saj čas nastanka skupine R1b pade že v zadnjo ledeno dobo.

38

Slika 15: Predviden razvoj evropsko zanimivih Y-DNK genskih skupin [49]

Slika 16: Človeški predniki: 1. Homo sapiens, 2. Neandertalec, 3. Zgodnji človečnjaki [50]

– Prehod iz Azije v Ameriko je predviden v 15. tisočletju, ko je bilo to območje zaledenelo, kar je sicer omogočalo kopenski prehod, ki pa je bil zelo dolgotrajen in ob tedanji skromni poseljenosti manj verjeten, zato je verjetnejši prehod v medledeni dobi od 20.000 do 30.000 let pred sedanjostjo.

Chronological development of Y-DNA haplogroups

39

Slika 17: Območni razpored predvidenega izvora in širitve mtDNK genskih skupin [51]

Tabela 5: Predvideni čas pojavljanja evropsko zanimivih mtDNK genskih skupin [51]

Haplogroup Possible time of origin Possible place of originN 75,000 years ago India or South AsiaR 70,000 years ago India or South AsiaU 60,000 years ago North-East Africa or South-West Asiapre-JT 55,000 years ago Middle EastJT 50,000 years ago Middle EastU5 50,000 years ago Western AsiaU6 50,000 years ago North AfricaU8 50,000 years ago Western Asiapre-HV 50,000 years ago Near EastJ 45,000 years ago Near East or CaucasusHV 40,000 years ago Near EastH over 35,000 years ago Western AsiaX over 30,000 years ago north-east EuropeU5a1 30,000 years ago EuropeI 30,000 years ago Caucasus or north-east EuropeJ1a 27,000 years ago Near EastW 25,000 years ago north-east Europe or north-west AsiaU4 25,000 years ago Central AsiaJ1b 23,000 years ago Near EastT 17,000 years ago MesopotamiaK 16,000 years ago Near EastV 15,000 years ago Iberia and moved to ScandaviaH1b 13,000 years ago EuropeK1 12,000 years ago Near EastH3 10,000 years ago Western Europe

40

Dvig morske gladine po zadnji ledeni dobiDvig morske gladine po zadnji ledeni dobi za okoli 140 m je precej spremenil ozemlje

in mnoga tedaj naseljena območja so bila poplavljena, ljudje pa so se morali seliti na višje ležeče predele. Območja kopnega med zadnjo ledeno dobo so razvidna iz slike 20 [53].

Opozoriti moram na bistveno napako v Sredozemskem morju, saj je bila res kopna ožina Gibraltar, Sredozemsko morje pa se je znižalo le za okoli 100 metrov, saj se je prekinil dotok oceanske vode, zato je napačna kopna povezava med Italijo in Tunizijo in med Italijo in Albanijo, poleg tega pa sta globini morja na teh mestih bistveno večji od upada gladine oceanov.

Predviden razvoj evropsko zanimivih mtDNK skupin je prikazan na sliki 18 [51].

Slika 18: Predviden razvoj mtDNK skupin [51]

Vremenske razmereVremenske razmere so se zelo spreminjale, kar je časovno in temperaturno prikazano

za obdobje würma in holocena na sliki 19 [52].

– Najstarejši začetki mtDNK genskih skupin so predvideni v južni Aziji in bližnjem vzhodu, niso pa prikazani njihov izvori, saj naj bi vse potekalo iz Afrike.

Slika 19: Prikaz srednje letne temperature v Srednji Evropi v würmu in holocenu [52]

41

Slika 20: Morje in kopno med zadnjo ledeno dobo [53]

Prikaz poselitve Evrope s sodobnim človeštvom že med zadnjimi ledenimi dobami je prikazana na sliki 21 [54]. Manjka pa prikaz poselitve severne Afrike v istem obdobju, saj je bila prav gotovo poseljena pred Evropo.

Slika 21: Kultura aurignaciena ter morje in kopno med zadnjimi ledenimi dobami [54]

42

– Slika združuje največjo poledenitev v času zadnje ledene dobe s časom medledene dobe od 43.000 do 48.000, kar ni združljivo.

– Očitna je napaka pri Gibraltarju, ki bi moral biti kopen, razvidno pa je tudi dosledno izločanje severne Afrike, kar kvari sicer dober prikaz poselitve tedanjega časa.

– Med 10.000 PS in 8.000 PS je bil led v navedenih povirjih že večinoma stopljen in gladina se zato ni višala, ampak celo nekoliko nižala.Dvig svetovnega morja ob otoplitvi po zadnji ledeni dobi je po času in po raziskanih

območjih prikazan na sliki 22 [55]. Zanimiva je primerjava dviga svetovnih morij z dvigom Sredozemskega morja, ki je podano na sliki 23 [52].

Slika 22: Dvig morja ob otoplitvi po zadnji ledeni dobi [55]

Slika 23: Višina Sredozemskega morja med ledenimi dobami in ob otoplitvi [52]

– Pri 65.000 PS je bil Gibraltar že kopen in padanje gladine Sredozemskega morja do 35.000 PS je bilo odvisno le od izhlapevanja in zmanjšanega pritoka rek zaradi kopičenja ledu na njihovih porečjih.

– Stalna gladina med 35.000 PS in 15.000 PS je bila pogojena z ravnotežjem dotoka in manjšega izhlapevanja zaradi povečane slanosti morja.

– Med 15.0000 in 10.000 PS je bil dvig gladine zmeren: 40 m v 3.000 letih = 1,3 m / leto in pogojen s topljenjem ledu v povirjih rek, ki napajajo Sredozemsko morje.

43

– Med 8.000 in 6.000 se je hitrost dviga morja od prvega dviga 1,3 m / leto povečala na 50 m v 2.000 letih = 2,5 m / leto ali skoraj na dvakratno vrednost in to kljub temu, da bi se morala gladina še naprej zniževati. Razlog je v tem, da je 8.000 PS gladina svetovnih morij dosegla višino le 20 m manj kot danes. To je bil začetek dotoka oceanske vode v Sredozemsko morje preko Gibraltarske ožine. Tok je bil v začetku skromen, a se je z dvigom oceanov jačal in poglabljal svojo strugo, saj je bil kasneje močnejši in je nekoč kopen prehod bistveno poglobil, saj je danes njegova najmanjša globina okoli 300 m.

– Potrebna količina vode za napolnitev Sredozemskega morja ob dvigu višine gladine za okoli 50 m in površini Sredozemskega morja 2,5 miljona km2 daje 125 x 1012 m3 vode. V 2.000 letih to pomeni 62,5 km3 letno, kar je malo v primerjavi z razliko med lastnim dotokom in izhlapevanjem, ki je sedaj okoli 2860 km3 letno.

Ozemlje med zadnjo ledeno doboPred 6 milijoni let se je zaradi tektonskega narivanja afriške plošče na evrazijsko,

Gibraltarska ožina zaprla in Sredozemsko morje se je skoraj izsušilo. Dokaz za to so terciarne plasti sadre in soli globoko na morskem dnu. Sredozemsko morje ima negativno vodno bilanco: letno izhlapi 4690 km³ vode, s padavinami in rečnimi pritoki pa se je vrne le 1830 km³, kar pomeni razliko 2860 km³ vode, zato bi se brez stalnega dotoka vode iz Atlantskega oceana skozi Gibraltarsko ožino gladina letno znižala za 1,4 m in bi se v približno 1500 letih izsušilo [56]. Iz oceana priteka po površini manj slana po dnu pa odteka bolj slana voda, kar pomeni nekoliko nižjo temperaturo in slanost na začetku Sredozemskega morja.

Gibraltarsko ožino je, glede na večjo globino plasti sadre, poglobila erozija dotekajoče vode is Atlantskega oceana še pred začetkom ledenih dob, to je pred okoli 80.000 PS. Glede na ugotovljeno spremembo gladine Sredozemskega morja med ledenimi dobami in otoplitvi, pa je bila Gibraltarska ožina očitno kopna še na začetku otoplitve po zadnji ledeni dobi do okoli 8.000 PS, ko je postopoma začela v Sredozemsko morje vdirati oceanska voda, kar je razvidno iz povečane hitrosti dviga gladine Sredozemskega morja.

Sedanje stanje Gibraltarske ožine je podrobno prikazano na sliki 24, kjer so podane njene širine in globine [57].

Slika 24: Širine in globine Gibraltarske ožine [57]

44

– Najmanjša globina okoli 300 m je v območju Camarinal Sill, najmanša ožina pa je okoli 13 km pri Tarifa Narrows.

– Izrazito se stopnjuje globina proti Sredozemskemu morju, kar kaže na erozijo ob dotoku oceanske vode ob polnjenju praznega Sredozemskega morja. Erozija je bila učinkovita, saj gre za zdrobljeni del med afriško in evrazijsko ploščo.

– Globina erozijskega kanala kaže na polnenje Sredozemskega morja ob bistveno znižani globini, kar pomika čas polnenja daleč nazaj v preteklost, ko je bilo Sredozemsko morje skoraj izsušeno.

– Iz gladine Sredozemskega morja pred in med ledenimi dobami in dvigom po zadnji ledeni dobi pa je očitno, da je prišlo okoli 65.000 PS do ponovnega dviga Gibraltarske ožine, ki je bila zopet kopna in je preprečevala dotok iz Atlantskega oceana.

– Začetek prelivanja so povzročili visoki valovi, ki so odnašali površinsko plast in tako poglabljali dotok. Začetna razlika gladin je bila ob 20 m nižji gladini oceana v času 8.000 PS okoli 30 m, ki se v času do 7.000 PS ob dvigu oceanov za 20 m in enakem dvigu Sredozemskega morja ni spremenila. V naslednjem tisočletju pa se je gladina obeh morij počasi izenačevala.

– Bistveni del dotoka predstavlja razlika med lastnim dotokom in izhlapevanjem. Zaradi precej višje tedanje temperature ocenjujem izhlapevanje dvojno, lastni dotok pa polovično od sedanjega: 4690 km³ x 2 – 1830 / 2 = 8465 km³ letno. Skupno s polnenjem 62,5 km³ na leto je v 2.000 letih pritekalo skozi Gibraltar iz Atlantskega oceana okoli 8500 km³ letno.

– Dotok vode je: 8500 x 109 m3 / 365 x 24 x 3.600 = 269.500 m3/s, kar je večji pretok od Amazonke s povprečnim pretokom 219.000 m3/s in največjih rek: Congo 41,800 m3/s, Orinoco 33.000 m3/s, Yangtze 31.900 m3/s, Madeira 31.200 m3/s, Negro 26,700 m3/s, Yenisei 19,600... Donava 7.130 m3/s itd [58].

– Tako močan tok je hitro poglobil preliv na globino okoli 50 m in naredil tolmune dodatne globine okoli 50 m, poglobitev pod globino 100 m pa zahteva druge vzroke. Razlog je najverjetneje v bistveni temperaturni razliki Atlantskega oceana in Sredozemskega morja. Po karti poledenitve v zadnji ledeni dobi je bila zahodna Evropa obložena z ledom precej južneje kot vzhodna Evropa, glej sliko 16 [59]. To kaže, da toplega zalivskega toka takrat še ni bilo, bil pa je mrzli tok in je mrzla oceanska voda po dnu dotekala v Sredozemsko morje in tako poglabljala preliv še precej pod globino 100 m. To se je lahko nadaljevalo še po izenačitvi gladin in je toplo površinsko morje lahko celo iztekalo.

– Morda pa se je Gibraltarska ožina ob potresih v Sredozemlju po 3250 PS znižala na sedanjo raven.

Vremenske razmere med zadnjo ledeno dobo so pomembne za poselitev Evrope in so prikazane na sliki 25.

Med zadnjo ledeno dobo je bilo ozemlje precej obširnejše zaradi okoli 140 m nižjega svetovnega morja, ki pa na sliki 25 ni prikazano, je pa bilo pomembno za poselitev Evrope, saj je pomenilo kopenski prehod preko Gibraltarja. Celotno Sredozemlje je bilo obljudeno,

45

saj so bili ledeniki na Apeninih le na višini preko 1000 metrov, v severni Afriki pa še nekoliko višje [60].

Pre-neolitska vloga GibraltarjaPre-neolitska vloga Gibraltarja je prikazana tudi v študiji posameznih genskih in

drugih značilnosti in kaže na poselitev zahodne Evrope preko Gibraltarja. Zaradi slabe slike je graf izveden na novo, glej graf 4 [61].

Zaključki te analize vodijo do boljšega razumevanja vloge Gibraltarske ožine v razvoju modernega evropskega človeka. Prenos genskih skupin preko Gibraltarske ožine iz Afrike v Evropo v relativno visokih stopnjah poteka od pre-neolitskih časov in kaže naravno selekcijo in razvoj zahodnoevropskega genoma. Sorodnost obeh strani Gibraltarske ožine je v paleolitiku zanesljiva, kasneje pa se zmanjšuje [61].

Iz navedenih primerjav časovne in območne razporeditve mtDNK genskih skupin lahko sklepamo na poselitev zahodne Evrope iz severne Afrike preko Gibraltarja, vzhodne Evrope iz bližnjega vzhoda, na območju Italije pa se mešata poselitve iz Afrike in iz Azije.

Območje Sredozemlja je bilo poseljeno že v času zadnje ledene dobe, ko so že bile prisotne glavne mtDNK genske skupine, saj gre za čas okoli 30.000 let pred sedanjostjo, srednjo Evropo pa so poselili poljedelci šele po otoplitvi po 10 tisočletju pred sedanjostjo.

Poselitev Zahodne Evrope preko Gibraltarja bi bila možna tudi če ne bi bil kopen, kar dokazuje poselitev Avstralije z domorodci, saj je bilo treba premagati bistveno daljšo morsko pot in to v času okoli 70.000 let PS.

Slika 25: Poledenitev severne poloble med zadnjo ledeno dobo [59]

46

Graf 4: Spremembe deležev navedenih lastnosti v časovnih obdobjih [61]

– Sorodnost za 4 časovna obdobja: P paleolitik – Gibraltar je kopen, PN paleo-neolitik – Gibraltar je poplavljen, PNI palo-neolitik-islamska širitev, N neolitik. Podani podatki so za RH in GM ter za Y-STR, Y-SNP in mtDNA genske skupine.

Sedanja genetikay-DNK primerjava

Genske skupine Y-DNK so bistveno bolj raziskane kot mtDNK, kar s stališča prvobitne poselitve ni razumljivo in lahko kaže na prikrojevanje izsledkov, saj so genske skupine po moškem potomstvu veliko bolj razpršene kot po ženskem. Zato omogočajo bistveno širšo izbiro raznih naselitvenih teorij, ki jih je treba presojati s celovitim upoštevanjem vseh bistvenih podatkov raznih znanstvenih področij, zlasti jezikoslovja, ki je bilo odrinjeno in še prav njegove najpomembnejše veje zgodovinskega jezikoslovja, ki proučuje zgodovinske sledi v tlopisnih imenih, ki segajo daleč v zgodovino in so jih praviloma poimenovali staroselci.

SlovenciGenetska Y-DNK primerjava Slovenije je izvedena na 16 pokrajinah, ki večinsko

predstavljajo države oziroma narode [62-63]. Po najpomembnejših evropskih genskih skupinah je ugotovljena skupna razlika deležev posameznih genskih skupin glede na Slovenijo, ki kaže katere pokrajine so povprečno najbližje slovenskim genskim značilnostim. Primerjava je podana v grafu 5 in v tabeli 6.

Očitno ni bilo večjih preseljevanj, saj gre za zemljepisno celoto usmerjeno od Slovenije proti severu in vzhodu in so večje razlike šele na večjih oddaljenostih. Opazne izjeme so Makedonija, Srbija ter Bosna in Hercegovina, ki imajo poudarjene svoje značilnosti. Srbija in Makedonija imata večji vpliv grške genske skupine E1b1b, Bosna in Hercegovina pa največji delež lastne genske skupine I2+I2a. Naselitev Romunov, Bolgarov in Madžarov ni prinesla večjega skupnega vpliva, kar kaže, da je šlo za bojevite a maloštevilne naseljence.

Hrvaška bistveno odstopa pri genski skupini Bosne in Hercegovine I2+I2a in pri genski skupini R1b, ki ga je prinesla skupno s Srbi iz Ukrajine.

47

Graf 5: Razlike deležev Y-DNK genskih skupin in smiselno izbranih pokrajinah v odstotkih

– Največja odstopanja imajo: Italija pri štirih, Bosna in Hercegovina pri treh, Srbija pri štirih in Makedonija pri dveh genskih skupinah.

– Najbližje pa so Češka, Madžarska, Slovaška, Hrvaška, Poljska in Avstrija.

Tabela 6: Razlike deležev Y-DNK genskih skupinah in smiselnih pokrajinah v odstotkih

Območje/ Haplogrupa I1 I2*+I2a I2b R1a R1b G J2 J*+J1E1b1b T Q N Razlika

Avstrija 2,5 16 0 8,5 0,5 6,5 9 1 6 1 0,5 0,5 52Belorusija 6,5 4 1 14,5 13,5 1,5 1,5 1 6 1,5 1 5 57Bosna-Hercegovina 7 28 1,5 21 19,6 0,5 3 0 11,5 2,5 0 0 94,6Bolgarija 6,5 2 1 16,5 5,5 0,5 17 1 13 1 1 0 65Hrvaška 1,5 20 1 5,5 15,5 0,5 0,5 1 3 1,5 0 0 50Češka 1,5 13 2 0,5 1,5 3,5 3 1 3 1 1,5 0,5 32Vzhodna Nemčija 7 20,5 3 10,5 12,5 2,5 1 1 4,5 1 1 1 65,5Madžarska 1,5 7 0,5 2 6,5 3,5 4 1 6,5 1 1 1 35,5Osrednja Italija 6,5 20 3 31 19,5 7 16,5 1 7 3,5 0 0 115Makedonija 0,5 4 1 21 10 2,5 9 1 20 4 0 0 73Poljska 3,5 13 1 20,5 7,5 0,5 0,5 0 2 0,5 1 1 51Romunija 7,5 4 0 16,5 7,5 5 10 0,5 6 2,5 2,5 0 62Srbija 3 12,5 1,5 19,5 16,5 0 3,5 0,5 17,5 3 1 2 80,5Slovaška 3,5 12 1 7,5 0,5 0,5 1 1 6 1 2,5 0,5 37Slovenija 0Ukrajina 6,5 1 1 8,5 19,5 1 3,5 0,5 4 2 4 5 56,5

– Najbližje po skupni razliki deležev zajetih genskih skupin je Češka 32 %, ki ji slede Madžarska 36 %, Slovaška 37 %, Hrvaška 50 %, Poljska 51 %, Avstrija 52 %, Ukrajina 56 %, Belorusija 57 %, Romunija 62 %, Bolgarija 65 %, Vzhodna Nemčija 66 %, Makedonija 73 %, Srbija 81 %, Bosna in Hercegovina 95 % in Osrednja Italija 115 %.

48

Graf 6: Deleži genskih skupin Y-DNK v odstotkih po pokrajinah

Tabela 7: Deleži genskih skupin Y-DNK v odstotkih po pokrajinah

Območje/Haplogrupa I1 I2*+I2a I2b R1a R1b G J2 J*+J1E1b1b T Q N Σ

Avstrija 12 6 2 26 23 8 12 0 9 1 0,5 0,5 100Belorusija 3 18 1 49 10 0 1,5 0 9 1,5 1 5 99Bosna-Hercegovina 2,5 50 0,5 13,5 4 2 6 1 14,5 2,5 0 0 96,5Bolgarija 3 20 1 18 18 1 20 0 16 1 1 0 99Hrvaška 8 42 1 29 8 1 3,5 0 6 1,5 0 0 100Češka 11 9 4 34 22 5 6 0 6 1 1,5 0,5 100Vzhodna Nemčija 16,5 1,5 5 24 36 4 2 0 7,5 1 1 1 99,5Madžarska 8 15 2,5 32,5 17 5 7 0 9,5 1 1 1 99,5Osrednja Italija 3 2 5 3,5 43 8,5 19,5 2 10 3,5 0 0 100Makedonija 10 18 0 13,5 13,5 4 12 0 23 4 0 0 98Poljska 6 9 1 55 16 2 2,5 1 5 0,5 1 1 100Romunija 2 26 2 18 16 6,5 13 1,5 9 2,5 2,5 0 99Srbija 6,5 34,5 0,5 15 7 1,5 6,5 0,5 20,5 3 1 2 98,5Slovaška 6 10 1 42 23 1 4 0 9 1 2,5 0,5 100Slovenija 9,5 22 2 34,5 23,5 1,5 3 1 3 0 0 0 100Ukrajina 3 21 1 43 4 2,5 6,5 0,5 7 2 4 5 99,5

– Iz grafa je razvidno tako bistveno odstopanje posameznih genskih skupin kot precejšna enotnost različnih genskih skupin po posameznih pokrajinah.

– Umirjena razmerja posameznih genskih skupin imajo: Avstrija, Bolgarija, Makedonija in Romunija, kar lahko kaže na večjo stalnost poselitve in s tem tudi na staroselskost.

Največjo razliko ima Italija, kjer je močna podobnost z Bosno in Hercegovino, saj je razlika med njunimi deleži le 39 %, podobno kot med Slovenijo in Slovaško, ki imata le 36 % razlike. Najmočneje odstopa Italija pri genski skupini R1b, ki je značilna za zahodno Evropo.

Primerjava je za iste pokrajine izvedena tudi po dejanskih deležih posameznih genskih skupin Y-DNK in prikazana v grafu 6 in tabeli 7.

49

– Največ R1a ima Poljska 55%, ki ji slede Belorusija 49%, Ukrajina 43%, Slovaška 42%, Slovenija 35%, Češka 34%, Madžarska 33%, Hrvaška 29%, Avstrija 26%, Romunija 18%, Bolgarija 18%, Srbija 15%, Bosna in Hercegovina 14% in Makedonija 14%. Očitno je center v Poljski in deleži pojemajo proti vzhodu in jugu.

– Največ I2+I2a ima Bosna in Hercegovina 50%, ki ji slede Hrvaška 42%, Srbija 35%, Romunija 26%, Slovenija 22%, Ukrajina 21%, Bolgarija 20%, Belorusija 18%, Makedonija 18%, Madžarska 15% in Slovaška 10%. Očitno je center v Bosni in Hercegovini, ki se širi navzven.

– Največ E1b1b ima Makedonija 23%, ki ji slede Srbija 21%, Bolgarija 16%, Bosna in Hercegovina 15%, Madžarska 10%, Avstrija 9%, Belorusija 9%, Romunija 9%, Slovaška 9%, Ukrajina 7%, Hrvaška 6%, Češka 6%, Poljska 5% in Slovenija 3%. Center je v Grčiji in se od tod širi v vse smeri.

– Slovenija ima največ genskih podobnosti s Slovaško in Češko, saj odstopa več le pri bosanski genski skupini I2 + I2a.

– Hrvaška se od Slovenije največ razlikuje pri I2+I2a 20%, sledi R1b 15,5% in R1a 5,5%. Srbija se od Slovenije največ razlikuje pri R1a 19,5%, sledi E1b1b 17,5%, R1b 16,5% in I2+I2a 12,2%. Ker je I2+I2a bosansko-hercegovska genska skupina, E1b1b pa grška genska skupina je za območje prvotne domovine značilna razlika R1b. Največje odstopanje deleža R1b od Slovenije ima Bosna in Hercegovina 19,6%, Ukrajina 19,5%, Srbija 16,5% in Belorusija 13,3%.

– Ker sta Bosna in Hercegovina ter Srbija deležni podobne prvotne naselitve ostaneta kot prejšnja domovina Hrvatov in Srbov le Ukrajina in Belorusija.

– Srbija se razlikuje tudi po genski skupini R1a, ki je ima 15%, kar je bistveno manj kot pokrajine: Poljska 55%, Belorusija 49%, Ukrajina 43%, Slovaška 42%, Slovenija 34,5%, Češka 34% in Madžarska 32,5%. Podobno vsebnost pa imajo Bosna in Hercegovina 13,5% Makedonija 13,5%, Romunija 18% in Bolgarija 18%, kar kaže na večjo prvotno starotrakijsko poselitev tega območja.

Problem zajema podatkovKako varljive so lahko posamezne podrobne primerjave Y-DNK genskih skupin pa

kažejo uporabljeni podatki [63] in sedanji podatki kot jih je podala M. M. Vakar za Slovenijo [64]. Podatki so prikazani v tabeli 8.

Tabela 8: Primerjava starejših podatkov s spleta in sedanjih podatkov deležev Y-DNK genskih skupin za Slovenijo

Genske skupine I1 I2+I2a I2b R1a R1b G J2 J+J1 E1b1b T Q N DrugiSlovenija [47] 9,5 22 2 34,5 23,5 1,5 3 1 3 0 0 0 0M. M. Vakar [64] 10,9 19,4 2,2 37,5 16,2 3,9 2,9 0,3 4,8 1,2 0 0 0,7Razlika deležev 1,4 2,6 0,2 3 7,3 2,4 0,1 0,7 1,8 1,2 0 0 0,7Sprememba v % 12,8 13,4 9,1 8,0 45,1 61,5 3,5 233,3 37,5 100 0 0 100

– Razlike so precej velike, zato je treba vršiti primerjavo praviloma na istoizvornih podatkih. Zlasti odstopa zahodnoevropska genska skupina R1b, ki ga imamo bistveno manj kot pa nam ga dajejo starejši spletni podatki.

50

Območna porazdelitevObmočna porazdelitev Y-DNK

Porazdelitev deležev genskih skupin Y-DNK je za Evropo prikazana na sliki 26 s pretežnimi genskimi skupinami [65], na sliki 27 po deležih genskih skupin [66], za svet pa po deležih genskih skupin na sliki 28 [66].

Slika 26: Y-DNK po prevladujočih genskih skupinah v Evropi 65]

– Dobro je vidna ločnica vzhoda in zahoda, ki poteka po Apeninih in Alpah, severneje pa je že delno mešano območje.

– Zahod ima največ genske skupine R1b, na Balkanu prevladuje genska skupina I, na severovzhodu je več genske skupine R1a, na Bližnjem vzhodu pa prevladuje genska skupina J.

– Ker so upoštevane le najmočnejše genske skupine je slika poenostavljena in je zato boljša preglednost, točnejša preglednost pa je na sliki, kjer so prikazani deleži posameznih genskih skupin.

51

Slika 27: Y-DNK po deležih v Evropi [66]

Slika 28: Y-DNK po domorodnih deležih v Svetu [66]

52

– V srednji Evropi je mešano območje kar priča o naselitvi srednje Evrope, ki je po otoplitvi potekala severno po obeh straneh Alp. Čim bolj severno gledamo, tem več je genske skupine osrednjega in vzhodnega dela R1a in genske skupine vzhodnega in Balkanskega dela I.

– Ker je prvotna poselitev na območju celotnega Sredozemlja, genetsko pa je Evropa deljena na vzhodni in zahodni del, kaže oboje na poselitev vzhodne Evrope iz območja Bližnjega vzhoda preko Balkana, zahodne Evrope pa iz istega območja preko Egipta in severne Afrike.

– Svetovna razporeditev genskih skupin Y-DNK je zelo povedna: največja raznolikost je na območju Bližnjega vzhoda, ki ima bistvene evropske značilnosti in v osrednji Aziji, kjer prevladujejo azijske značilnosti. To potrjuje poselitev Evrope iz območja Bližnjega vzhoda: Turčije – TU, Iraka in Irana – PE in Armenije – GE.

– Po značilnih evropskih genskih skupinah izstopa območje Turčije – TU, ki na zemljevidu predstavlja Bližnji vzhod, saj Armenija – GE, Perzija – PE in Arabija – MA kažeta že večje odstopanje.

– Afrika, Daljni vzhod, Amerika in Oceanija imajo zelo enovito genetsko sliko prvotnih prebivalcev.

– Velika raznovrstnost genskih skupin kaže na izvore človeštva, kar se sklada z arheološkimi najdbami v Palestini in Aziji, ne pa v Afriki. To kaže na neobičajen razvoj človeštva v Afriki, ki je bil morda pogojen z naravnimi katastrofami, nalezljivimi boleznimi ali s težavnim prehodom preko puščavskega pasu.

mtDNK primerjavaGenetski podatki mtDNK so skromnejši, so pa povednejši, saj so razlike bistveno

manjše in gre v dobri meri za poselitev in ne za bojne ali plenilske pohode, ali pa za trgovanje, kar vse so bila v večjem delu moška opravila, ki so jim omogočala prenašati gene na širša območja.

SlovenciGenetska mtDNK primerjava je izvedena na 16 pokrajinah, ki predstavljajo države

oziroma narode [67]. Po najpomembnejših evropskih genskih skupinah je ugotovljena skupna razlika deležev posameznih genskih skupin, ki kaže katere države so povprečno najbližje slovenskim genskim značilnostim. Primerjava je podana v grafu 7 in v tabeli 9.

V primerjavi z Y-DNK ni podatkov za Slovaško, Belorusijo in Romunijo, za Nemčijo in Italijo pa so podatki le za celoto in ne po pokrajinah.

Očitno sta izkazani dve skupini: slovanska kjer so razlike manjše in neslovanska, kjer imata Nemčija in Avstrija več zahodnoevropskih in manj vzhodnoevropskih genskih skupin ter Bolgarija, Grčija in Italija, ki imajo manj značilnih evropskih genskih skupin in več ostalih neznačilnih evropskih južnih genskih skupin.

Genetska območna razporeditev mtDNK kaže na značilno slovansko območje, ki gre od Slovenije vzhodno in severno ter na območje z večjim vplivom južnih evropsko neznačilnih genskih skupin, ki zajema južni del Balkana.

53

Graf 7: Razlike deležev mtDNK genskih skupin po smiselno izbranih državah v odstotkih

– Najmanjše razlike so pri Poljski in Hrvaški. Pri ostalih genskih skupinah so najbližje Poljska, Češka, Avstrija, Makedonija in Nemčija.

Tabela 9: Razlike deležev mtDNK genskih skupin po smiselno izbranih državah v odstotkih

Območje/Haplogroupa H V J T U K I W X2 Ostali RazlikaAvstrija 2,5 3,5 2,5 2,5 7 6,5 1,5 4 0 4 34Bosna-Hercegovina 2 1,5 2 1,5 3,5 2 0 2,5 0,5 10,5 26Bolgarija 9 6,5 0,5 0,5 1 9 2 5 5 6,5 45Hrvaška 3 1,5 0,5 1,5 5 1 1 1,5 0 6,5 21,5Češka 6 3,5 1,5 5 1 1 1 1 1 4 25Nemčija 5,5 3 0,5 5 4 5 0,5 3,5 0,5 5,5 33Grčija 9 6,5 5 4 7,5 2 0 1 3,5 9,5 48Madžarska 0 5,5 2,5 0 1,5 2 1,5 1 1 10 25Italija 13,5 2 2 6 5 3 0 2,5 1 15 50Makedonija 3,5 2 2 5 5,5 0,5 1 2 2 4,5 28Poljska 1 1,5 1,5 5,5 3 0,5 0 1,5 0,5 3 18Romunija 8 4,5 4,5 2 8,5 3 1 4 4 12,5 52Rusija 5 1,5 1,5 4 1 1 0 3 1 6 24Srbija 6 1,5 2,5 1 1,5 0,5 1,5 1,5 1 10 27Slovenija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0Ukrajina 8 1 2,5 1 2 1 0 3 1,5 6 26

– Najbližje po skupni razliki deležev zajetih genskih skupin je Poljska 18 %, ki ji slede Hrvaška 21,5%, Rusija 24 %, Češka 25 %, Madžarska 25 %, Bosna in Hercegovina 26 %,

54

Graf 8: Deleži v odstotkih mtDNK po državah

Tabela 10: Deleži genskih skupin mtDNK po izbranih pokrajin v odstotkih

Območje/Haplogroupa H V J T U K I W X2 OtherAvstrija 44,5 3 12 8,5 12 10,5 3,5 1 1 4Bosna-Hercegovina 45 5 7,5 4,5 15,5 6 2 2,5 1,5 10,5Bolgarija 38 0 10 6,5 20 13 0 0 6 6,5Hrvaška 44 5 10 7,5 14 5 3 3,5 1 6,5Češka 41 3 11 11 20 3 1 6 0 4Nemčija 41,5 3,5 9 11 15 9 2,5 1,5 1,5 5,5Grčija 38 0 14,5 10 11,5 6 2 4 4,5 9,5Madžarska 47 1 12 6 17,5 2 0,5 4 0 10Italija 33,5 4,5 7,5 12 14 7 2 2,5 2 15Makedonija 43,5 4,5 11,5 11 13,5 4,5 1 3 3 4,5Poljska 46 5 8 11,5 16 3,5 2 3,5 1,5 3Romunija 39 2 14 8 10,5 7 1 1 5 12,5Rusija 42 5 8 10 20 3 2 2 2 6Srbija 41 5 7 5 20,5 4,5 3,5 3,5 0 10Slovenija 47 6,5 9,5 6 19 4 2 5 1 0Ukrajina 39 5,5 12 7 21 3 2 2 2,5 6

Genetska presoja smiselnih držav po mtDNK in po deležih najpomembnejših evropskih genskih skupin je podana v grafu 8 in v tabeli 10.

Ukrajina 26 %, Srbija 27 %, Makedonija 28 %, Nemčija 33, Avstrija 34 %, Bolgarija 45 %, Grčija 48 % in Italija 50 %.

– V primerjavi z Y-DNK je bistveno večja podobnost, saj so pri najpogostejši genski skupini H razlike zelo majhne, majhne pa so tudi pri značilnem severovzhodni genski skupini U, saj najbolj odstopa le skupina neznačilnih evropskih genskih skupin.

55

– Največ najpogostejše genske skupine H ima Slovenija 47, največ genske skupine U pa Srbija 20,5.

– Hrvaška in Srbija imata Sloveniji podobno gensko sestavo, saj izstopajo le ostale neznačilne evropske genske skupine, ki jih imata v precejšnem deležu tudi Ukrajina in Rusija, kar kaže na njihovo prejšno domovino, vendar je ta uvid šibkejši od uvida Y-DNK, saj prav neznačilne evropske genske skupine predstavljajo pretežno južnoevropske genske skupine.

– Pri najpogostejši genski skupini H od Slovenije odstopa Hrvaška za 3, Srbija za 6 in Ukrajina za 8 odstotkov.

– Značilno odstopanje je še pri ostalih genskih skupinah, kjer odstopa Ukrajina za 6, Hrvaška za 6,5, Srbija pa za 10 odstotkov.

Hrvati in SrbiGenetika nam lahko pomaga pri presoji genetske sorodnosti nekaterih območij in v

primeru zgodovinsko dokumentirane naselitve Hrvatov in Srbov podaja dokaj zanesljive vpoglede na to, kje je bila njihova prejšnja domovina. Primerjavo izvedemo z Ukrajino za katero so na voljo ustrezni podatki, izidi pa so podani v tabeli 11.

Tabela 11: Razlika mtDNK med Hrvaško, Srbijo in Ukrajino

mtDNK H V J T U K I W X2 Ostali RazlikaSlovenija 8 1 2,5 1 2 1 0 3 1,5 6 26Hrvaška 5 0,5 2 0,5 7 2 1 1,5 1,5 0,5 21,5Srbija 2 0,5 5 2 0,5 1,5 1,5 1,5 2,5 4 21

– Hrvatska ima v primerjavi s Slovenijo povprečno odstopanje 4,5 %, Srbija pa 5,0 %.– Obe sta pri največjih odstopanjih Slovenije bliže Ukrajini: Hrvaška je pri H bližja za

3 %, Srbija pa za 6 %; pri Ostalih pa Hrvatska za 5,5 %, Srbija pa za 2 %.

Razporeditev deležev mtDNKRazporeditev deležev mtDNK genskih skupin po svetu [66] je podana na sliki 29, ki

nam prikaže mnoge značilnosti razvoja poselitve in kaže na izvorna območje, na območja poljedelske poselitve in na območja bojevitih ljudstev.Razporeditev mtDNK genskih skupin po svetu kaže izrazito različnost.– Jugozahodna Afrika, severna Amerika, južna Amerika, severovzhodna Azija in Oceanija

kažejo veliko enakost genskih skupin prvotnih prebivalcev na posameznih območjih.– Severovzhodna Afrika pa kaže na večjo raznolikost in s tem na možni izvor sodobnega

človeštva na tem območju.– Največja raznolikost genskih skupin pa je v območju osrednje Azije, kar kaže tako

na veliko starost poselitve kot na pogosto mešanje ljudstev pogojeno z bojevitostjo tamkajšnjih rodov in ljudstev.

– Na Bližnjem vzhodu: Egipt – PA, Turčija, Irak, Iran – TU, je številnost različnih genskih skupin velika, kar kaže na starost tamkajšnjega prebivalstva, njihova razporeditev pa se po podobnosti razteza v Evropo.

– Zelo podobna slika Evrope pa kaže na prvotno poselitev poljedelskih ljudstev tako preko Gibraltarja kot preko Balkana.

56

Slika 29: mtDNK po domorodnih deležih v Svetu [66]

– Prav območji Egipta in Turčije, z deleži značilnih genskih skupin, ki so zelo podobno razporejeni v Evropi, kažeta dvojno pot naselitve Evrope preko Balkana in preko Pirenejskega polotoka. Ta naselitev je prvotno zajemala celotno afriško in evropsko Sredozemlje, kar kaže tudi razporeditev genskih skupin v severni Afriki, ki je podobna egiptovski razporeditvi.

– Po otoplitvi pa je zaradi poplavljenih območij v južni Evropi, zaradi dviga morja za okoli sto metrov in prostega prostora v srednji Evropi potekala selitev proti severu. To potrjuje tudi genetska slika za srednjo Evropo.

– Egipt – PA ima večji delež genske skupine H, ki je bolj prisotna v zahodni Evropi, Turčija – TU pa ima večji delež genske skupine U, ki je bolj prisotna v vzhodni Evropi.

– Večji deleži navedenih genskih skupin v Evropi ne pomenijo nujno tamkajšnji nastanek, ampak poselitev z ženami, ki so pretežno imele navedene genske skupine.

– Verjetni začetek genske skupine H je v območju Egipta – PA in Turčije – TU, začetek genske skupine U pa v območju Turčije in Perzije – TU.

Primerjava Y in mt poselitvePrimerjava območne Y in mt razporeditve haplotipov na zemljevidih sveta kaže

podobne značilnosti, ki kažejo posamezna dobro opazna območja in omogočajo vpogled v možno poselitev sveta.– Podsaharska Afrika je ločena, kar kaže na majhen vpliv na poselitev, prehodno območje

severne in severovzhodne Afrike pa tak vpliv sicer omogoča, vendar so povezovalne

57

haploskupine v zelo majhnem obsegu: pri Y genih sta to predvsem J in E3b, pri mt genih pa L, H in W.

– Evropa pa kaže bistveno razliko, saj je pri mt zelo velika podobnost s severnoafriškimi haploskupinami, ki je pri Y ni; razlog je v zelo pomanjkljivem prikazu Y haploskupin v severni Afriki.

– Širši Bližnji vzhod kaže podobno sliko večje raznolikosti, kar kaže na večje mešanje prebivalstva in na starost poselitve.

– Osrednja Azija ima podobne skupne značilnosti, kar prav tako kaže na mešanje prebivalstva in na starost poselitve.

– Tudi Jugovzhodna Azija ima nekaj podobnih skupnih značilnosti, kar kaže na manjše mešanje prebivalstva in na starost poselitve.

– Severovzhodna Azija, Oceanija in Amerika kažejo podobno gensko osnovo in nakazujejo poselitev iz vzhodne in severne Azije.

Teorije naselitveNaselitvene teorije se precej spreminjajo in novejše pretežno podpirajo naselitev Evrope

iz Bližnjega vzhoda, kar je obširno prikazal L. Vuga s prikazom zemljevida po Devotu za indoevropska jezikovna področja; zemljevid na sliki 30 kaže tudi smeri njihove selitve v 2. tisočletju pr. Kr., ki so bile pogojene z večjimi ohladitvami [68-70].

S Teorijo Kontinuitete [68] je podana velika stalnost poselitve v nasprotju s teorijo preseljevanja narodov, ki nima temeljev v dokazih in je v zatonu. Predvideno območno in časovno poljedelsko poselitev Evrope podaja M. Budja na sliki 31 [71], podobno pa je podana tudi na spletu in je prikazana na sliki 32 [72].

Slika 30: Po Devotu indoevropska jezikovna področja in selitve v 2. tisočletju pr. Kr [69]

58

Slika 33: Razpored posameznih neolitskih kultur v Evropi od 4.500 do 5.000 PS [73]

Slika 31: Časovna in območna poselitev polje-delskih ljudstev Evrope [71]

Slika 32: Časovna in območna poselitev poljedelskih ljudstev Evrope [72]

59

Če primerjamo časovna in območno poselitev poljedelskih ljudstev Evrope s sliko poselitve z razporeditvijo posameznih neolitskih kultur [73], ki zajemajo isto obdobje in so prikazane na sliki 33, je očitna razlika, saj ni opazne selitve iz območja bližnjega vzhoda, ampak gre selitev od juga proti severu. Izjema je v osrednjem delu, kjer je razviden močan vpliv vzhoda – Obdonavske kulture, kar se kaže tudi v mešani razporeditvi genskih skupin.

Poselitev po podrobni obravnavi genskih kazalcev prikazuje tudi študija prihoda Evropejcev [74], ki je prikazana na slikah 34 in 35.

– Neolitske kulture ne kažejo selitev proti zahodu, ampak le v smeri sever jug in obratno, kar kaže na poselitev vzhodne Evrope iz bližnjega vzhoda, zahodne Evrope pa iz istega območja preko severne Afrike in Gibraltarja.

– Največja je raznolikost kultur na območju Balkana kar kaže na starodavnost tega poselitvenega območja.

Slika 34: Predvidena poselitev po Wiiku [74] Slika 35: Štiri skupine po Wiiku [74]

– Poselitev zahodne Evrope med 25.000 in 35.000 leti z R1b je možna tudi preko srednje Evrope, ker je bila to medledena doba, ki je tako selitev dopuščala, saj so bila ljudstva nomadska pašniška.

– Tudi tu je izvzeta možnost poselitve zahodne Evrope preko severne Afrike, ki pa je z nastopom modernega človeka vsekakor bila poseljena.

– Značilna delitev Evrope na zahodno, srednjo in vzhodno Evropo kaže na selitve sever jug in obratno, ki so bile vremensko pogojene, ne pa na vzhod in zahod ali obratno, kot predvidevajo teorije o poselitvi Evrope in teorije o preseljevanju narodov ali zamenjavah prebivalcev iz napadalno iztrebljevalnih vzrokov.

Primerjava jezikovnih skupin: indoevropske, ugrofinske, turške in baskovske je prikazana na sliki 36, romanske, germanske in slovanske pa na sliki 37.

– Tudi jezikovna porazdelitev kaže na zahodno romansko, srednje-severno germansko in na vzhodno slovansko jezikovno skupino.

60

Slika 36: Jezikovne skupine po Wiiku [74] indoevropska, ugrofinska, turška, baskovska

Slika 37: IE jezikovne skupine po Wiiku [74]romanska, germanska, slovanska itd.

KljosovZanimive razlage podaja Kljosov, ki pa se drži stare Kurganske naselitve, ki pa nima

več nekdanje teže, morda pa jo bo ponovno dobila prav z genetskimi podatki o starosti značilnih evropskih genskih skupin. Prav on podaja predpostavke za ustrezen izračun starosti posameznih genskih skupin na določenem območju, saj predvideva da nastane pri haplotipih s 6-timi lokusi ena mutacija v povprečju vsakih 2480 let, pri haplotipih z 12-timi lokusi vsakih 1140 let, pri haplotipih s 25 lokusi vsakih 540 let, pri haplotipih s 37 lokusi vsakih 280 let, itd [11, 76].

Združuje genetski in jezikovni pogled, kar je dobro, vendar ne ločuje jezika in pokrajine, saj uporablja izraz Turški jezik, ki ga jezikovno ne opredeli, ob poudarku, da je bistvo njegovega dela genetika, pa gre za predantične jezike tedanjih ljudstev v Mali Aziji. Njegova Kurganska poselitev je prikazana na sliki 38, ki je zanimiva predvsem zato, ker prikazuje poselitev zahodne Evrope tudi iz Afrike, ki se ji ostali strokovnjaki izogibajo, čeprav je naravna in utemeljena [75].– Kot izhodišče poselitve Evrope predpostavlja območje obkaspijske nižine, kar je zelo

ozko glede na genetske in vremenske podatke, saj oba podatka nakazujeta bistveno širše območje, predvsem proti jugu preko Turčije, Iraka, Palestine in Egipta.

– Če upoštevamo bistveno južnejše izhodišča pa dobimo poselitev vzhodne Evrope kot jo predvideva C. Renfrew in zahodne Evrope iz bližnjega vzhoda preko Egipta in severne Afrike.

– Prav poselitev zahodne Evrope preko severne Afrike iz širšega območja Egipta je vremensko in genetsko bistveno bolj verjetna kot pa iz vzhodne Evrope.

– Sredozemlje je bilo poseljeno že v času zadnje ledene dobe, ko je bil Gibraltar kopen, zato ni razumljivo, da ta veja poselitve še ni ustrezno upoštevana.

Posebno zanimivi so podatki o deležih genske skupine R1b, ki rastejo od predvidenega izvora v južni Sibiriji proti zahodu, kar je prikazano v sliki 39 in na sliki 40 skupine R1b po starosti, ki nasprotno pada proti zahodu [76].

61

Slika 38: Predvidena poselitev po Kljosovu [75]

Povedna je primerjava deležev mlajše podgrupe R-L21 na sliki 41, ki kaže na njen izvor na Irskem. Povezava je še z bližnjo Bretanjo, z Baski pa ne več.– Gre za mlado gensko skupino, zato so podatki zanesljivi, kljub populacijski genetski

teoriji.

Slika 39: Deleži genske skupine R1b za posamezne evropske pokrajine [76]

Slika 41: Razporeditev gostote deležev genske sku-pine R-L21 [76]

62

Podatki so povedni, saj padajo starosti od vzhoda proti zahodu, kar naj bi pomenilo naselitev iz najstarejšega območja proti najmlajšim to se pravi iz vzhoda proti zahodu, kar je tudi splošno sprejeto mnenje. Če bi šlo za materialno širitev bi gostota padala s kvadratom razdalje, starost pa bi ostala ista, le mlajše preobrazbe bi bile po različnih pokrajinah različne.

Pri poselitvah pa je drugače, saj je gostota, kljub redčenju po površini, odvisna od načina življenja in prehranjevanja in s tem od rodnosti in možnosti preživetja.

Slika 40: Starosti genske skupine R1b za posamezne evropske pokrajine [76]

Sam nekoliko dvomim v pravilnost sklepanja o starosti genskih skupin, saj naj bi se iz praizvira genske skupine vedno selile najmlajše skupine, kar pa ni skladno z logiko prostega širjenja prebivalstva. Če pa so se širile enakomerne skupine, potem pa ni razumljivo tako odstopanje, saj bi morale biti vsaj ponekod prisotne tudi skupine izvorne starosti. Tu je treba poseči po zakonitostih predvidenih mutacij, ki praviloma nastanejo na zarodnih celicah in so odvisne od mnogo dejavnikov, ki še niso dovolj ovrednoteni.

SredozemljePrimerjana Y-DNK genskih skupin v območju Sredozemlja in Bližnjega vzhoda [77]

je podana za značilne pokrajine v grafu 9 in v tabeli 12.– Delež genske skupine R1b pada v Evropi proti vzhodu: Španija, Francija, Italija, Slovenija,

Bolgarija in še naprej proti Iranu in Turčiji.– Delež genske skupine E1b1b pada v Afriki in Aziji proti vzhodu: Maroko, Tunizija,

Egipt, Jordan, Palestina, Libanon in Severni Irak.– Delež genske skupine J2 pada proti zahodu: Severni Irak, Libanon, Palestina, Sirija,

Jordan, Egipt, Maroko in Tunizija.

63

Tabela 12: Deleži Y-DNK genskih skupin v območju Sredozemlja po značilnih pokrajinah

Graf 9: Deleži Y-DNK genskih skupin v območju Sredozemlja po značilnih pokrajinah

Region/Haplogroup I1 I2*+

I2a I2b R1a R1b G J2 J*+J1 E1b1b T Q N Oth.

Spain 1,5 4,5 1 2 69 3 8 1,5 7 2,5 0 0 0France 9,5 2 4 2,5 61 5 7 1 7 1 0 0 0Italy 2,5 3 1 2,5 49 7 18 2 11 4 0 0 0Slovenia 9,5 22 2 34,5 23,5 1,5 3 1 3 0 0 0 0Bulgaria 3 20 1 18 18 1 20 0 16 1 1 0 1Iran 3 0 0 16,5 6,5 10 12 10 4,5 4 4 2,5 27North Iraq 17 0 0 11,5 17 4 28,5 11,5 7,5 3 0 0 0Jordan 3,5 0 0 1,5 18 4 13 31 26 0,5 0 0 2,5Kurdistan (Turkey) 20 0 0 16 6 2,5 10,5 9,5 11,5 5 5 0 14Lebanon 5 0 0 2,5 8 6,5 26 20 17,5 5 2 0 7,5Palestine 0 0 0 1,5 8,5 3 17 38,5 19,5 7 0 0 5Syria 5 0 0 10 13,5 3 17 30 11,5 5 0 0 5Egypt 1 0 0 3 2 9 11 21 40 8 0 5 0Morocco 0 0 0 0 4 4 3 9 80 0 0 0 0Tunisia 1 0 0 1 4,5 3,5 4 30 52 4 0 0 0

Najverjetnejši izvor poselitveNajverjetnejši izvor poselitve vzhodne Evrope je območje bližnjega vzhoda, ki ga

genetsko predstavljata Severni Irak in Kurdistan, ki imata poudarjeni vzhodnoevropski genski skupini R1a in I1. Egipt ima poudarjen predvsem območno gensko skupino E, ki

64

je severnoafriška in gensko skupino J, ki je palestinska, zato poselitev zahodne Evrope posredno iz Egipta po genskih skupinah Y-DNK ni razvidna. Za te izvore so genske skupine podane v grafu 10.

Večja deleža zahodnoevropske genske skupine R1b pa imata Sirija in Libanon, ki lahko predstavljata pot naselitve iz Bližnjega vzhoda v severno Afriko in zahodno Evropo.

Severnoafriška mtDNKTunizija

Značilna za poselitev zahodne Evrope preko Afrike je v Tuniziji osrednja skupina Čenini-Duiret Berberov, ki izstopa po majhnem deležu srednjeafriških genskih skupin in večjem delu Palestinsko-Egiptovskih genskih skupin, kar je prikazano v tabeli 13 [78].

Tabela 13: Deleži mtDNK genskih skupin po območjih Tunizije

mtDNK v Tuniziji H V J T U K I W X2 L Other VSEČenini-Duiret Berberi 28,3 0 3,8 32,1 5,7 15,1 0 0 0 13,3 1,7 100Senet Berberi 30,2 0 3,8 3,8 17,1 0 7,5 0 0 26,6 11,0 100Matmeta Berberi 26,5 16,3 4 4,1 8,1 4,1 0 0 0 24,3 12,6 100Arabci 29,8 0 4,2 6,3 10,7 6,4 0 2,1 2,1 27,7 10,7 100

– Med Arabci in severno-tunizijskimi Berberi ni bistvene razlike, saj po značilnih srednjeafriških L genskih skupinah izstopajo le Čenini-Douiret Berberi v osrednjem delu Tunizije s polovično vrednostjo. Močno izstopajo tudi pri Egiptovsko-Palestinskih genskih skupinah: pri T genski skupini s skoraj 10 kratno vrednostjo in pri K genski

Graf 10: Deleži Y-DNK genskih skupin za severni Irak, Kurdistan in Egipt

65

skupini s trikratno vrednostjo. Očitno so to potomci prvotne naselitve, iz območja Palestine verjetno kot Kanaanci in iz območja Egipta kot Feničani.

Severna AfrikaPregled deležev severnoafriških, srednjeafriških in azijskih mtDNK genskih skupin je

podan v tabeli 14 in kaže na prvotno naselitev iz območja Bližnjega vzhoda [79].

Tabela 14: Deleži mtDNK genskih skupin po območjih Tunizije

Region / Nation North African Sub Saharan EurasianSouss 6% 26% 68%NC Morocccan Berber 8,30% 3,30% 88,40%Moroccan Arab 6,50% 21,90% 71,80%Mozabite 31,80% 11,80% 56,40%Saharawi 8% 44% 48%Mauritanian 20% 43,30% 36,7Tuareg 7,70% 84% 7,70%Egyptian 1,50% 30,90% 67,60%Nubian 0% 40,50% 59,50%

– Po Azijskih mtDNK genskih skupinah daleč najbolj izstopajo Maroški Berberi, pa tudi Egipčani, ki imajo sicer precej srednjeafriških genskih skupin, a predstavljajo normalno pot za širitev nomadskih in poljedelskih ljudstev iz bližnjega vzhoda.

Zahodno SredozemljePregled deležev mtDNK genskih skupin za ljudstva zahodnega Sredozemlja je območno

in po skupinah podan v tabeli 15 [77].

Tabela 15: Deleži mtDNK genskih skupin za ljudstva zahodnega Sredozemlja

66

– Zajetih je 8 afriških ljudstev in njihovo povprečje – NWA, 10 iberskih ljudstev in njihovo povprečje – IBE, 5 italijanskih ljudstev in njihovo povprečje – ITA.

– Pri srednjeafriški genski skupini L izstopajo maroški Berberi z manj kot polovično vrednostjo 3,2 % glede na povprečje NWA 25,9 % povprečje IBE 3,2 % in povprečje ITA 2,9 %.

– Pri Egiptovsko-Palestinskih genskih skupinah: pri T genski skupini izstopajo maroški Berberi s 17,2 % glede na povprečje NWA 5,3 % povprečje IBE 7,4 % in povprečje ITA 12,9 %; pri K genski skupini izstopajo maroški Berberi s 7,8 % glede na povprečje NWA 4,8 % povprečje IBE 5,8 % in povprečje ITA 5,3 %.

– Pri značilni evropski genski skupini H izstopajo maroški Berberi z 42,2 %, Alžirci s 34,0 % in južni Berberi z 32,0 % glede na povprečje NWA 29,4 %, kar kaže na poselitev zahodne Evrope iz tega dela Afrike; ne razlikujejo se veliko od povprečja IBE 50,6 % in povprečja ITA 47,7 %.

– Med povprečji IBE in ITA ni bistvenih razlik, razen pri bližnjevzhodni genski skupini U, ki jo imajo Iberci več 14,9 % Italijani pa manj 8,9 % ter pri Palestinski genski skupini T, ki jo imajo Iberci manj 7,4 % Italijani pa več 12,9 %.

– Pri genski skupini V izstopajo Baski z 10,4 % glede na povprečje NWA 6,2 % povprečje IBE 5,0 % in povprečje ITA 3,2 %; pri genski skupini H izstopajo osrednji Portugalci s 37,8 % glede na povprečje NWA 29,4 % povprečje IBE 50,6 % in povprečje ITA 47,7 %; pri genski skupini U izstopajo osrednji Španci z 22,0 % glede na povprečje NWA 17,4 % povprečje IBE 14,9 % in povprečje ITA 8,9 %; pri genski skupini T izstopajo Portugalci z 11,1 % glede na povprečje NWA 5,3 % povprečje IBE 7,4 % in povprečje ITA 12,9 %.

– Pri Italijanskih ljudstvih izstopajo Toskanci kar pri štirih največjih deležih genskih skupin I, x, K in J, z izjemo Sardinije tudi pri genski skupini U ter pri najmanjšem deležu genske skupine H.

Tabela zamenjave starih oznak Y-DNK z novimiKer se v starejši literaturi pojavljajo starejše oznake posameznih genskih skupin po

različnih avtorjih, je na spletu podana primerjalna tabela za ustrezno vzporejanje, ki je zaradi obsežnosti ne podajam [80].

ZahvalaZahvaljujem se sodelavcema Marjeti Manfredi Vakar in Darku Vrečku za vzpodbude,

koristne pripombe in spletne ter druge podatke.

Literatura1. I. Zupanič Pajnič, Forenzična genetika, splet, http://www.mf.uni-lj.si/dokumenti/65a6fe2630c3

b4faabc719d3fb9d7f94.pdf2. Splet, Y kromosom, http://wiki.verkata.com/es/wiki/Genoma_humano3. Splet, Mejoza, http://en.wikipedia.org/wiki/Meiosis4. Splet, Genske mutacije, http://en.wikipedia.org/wiki/Mutation

67

5. Splet, Mutacije, http://ghr.nlm.nih.gov/handbook/mutationsanddisorders/genemutation6. Splet, Oploditvene in pridobljene mutacije, http://www.cancer.gov/cancertopics/understanding-

cancer/genetesting/page127. Splet, mtDNK mutacije, http://en.wikipedia.org/wiki/Mitochondrial_DNA8. Različni avtorji, 12th Neolithic Seminar, Prehistoric Gene Flow and Cognitive (r)Evolution:

Inferences on the Neolithisation of Eurasia, November 2005, Department of Archaeology, University of Ljubljana, http://arheologija.ff.uni-lj.si/seminars/s12a.html

9. Splet, Škodljivost posameznih kemičnih snovi, ki v naravi niso bile prisotne, http://www.potnik.si/ko-382abec-postane-382aba-in-slovenec-slovenka.html

10. M. M. Vakar, D. Vrečko, Slovenija v DNK bazenu sveta, Zbornik osme mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 29-51.

11. A. A. Klyosov, 2010b, Migration route of R1b haplogroup to Europe and its populating in Europe. A critical analysis of Myres et al paper »A Major Y chromosome haplogroup R1b…« (Eur. J. Hum. Genetics, 26 August 2010). Proc. Russian Academy of DNA Genealogy, 3, No.10, 1652-1675.

12. A. Perdih, P. Jandaček, New Understanding of Western Eurasia in Prehistoric Times, Splet, strani 38-94, http://aklyosov.home.comcast.net/~aklyosov/5-2%202012.pdf

13. Splet, Rast prebivalstva, http://en.wikipedia.org/wiki/Population_growth14. I. L. Rozhanskii, A. A. Klyosov, Mutation Rate Constants in DNA Genealogy - Y Chromosome,

The Academy of DNA Genealogy, Newton, USA 2011 Vol.1, No.2, 26-34.15. S. Sigurđardottir, A. Helgason, J. R. Gulcher, K. Stefansson, P. Donnelly.The Mutation Rate in the

Human mtDNA Control Region, Am. J. Hum. Genet. 66:1599–1609, 2000.16. M. Alinei, Origini delle lingue d‘Europa, Il Mulino, Ed., Bologna, Vol 1, 1996, Vol 2, 2000.17. M. Alinei, Interdisciplinary and linguistic evidence for Palaeolithic continuity of Indo-European,

Uralic and Altaic populations in Eurasia, with an excursus on Slavic ethnogenesis, Proceedings of Kobarid conference 2003, http://www.continuitas.com/intro.html

18. L. Vuga, Sodobna teorija kontinuitete, Zbornik prve mednarodne konference Veneti v etnogenezi srednjeevropskega prebivalstva, Jutro, Ljubljana 2002, 24-34, http://www.veneti.info/zborniki/zbornik01/htm/vuga_kontinuitete.htm

19. J. Šuman, Die Völker Oesterreich-Ungarn‘s, x. Band, 1. Halfte, Die Slovenen, Karl Prochaska, Dunaj in Tešen 1881, prevod B. K. Meško, Amalieti & Amalieti, Ljubljana 2011.

20. A. Perdih, Študijam o našem izvoru na rob, Tretji dan 2000 (2), xxIx (261), 90-97 in V nova obzorja z Veneti v Evropi 2000, I. Tomažič, Editiones Veneti, Wien, Ljubljana 2000, 102-111.

21. T. Jarič, O večinsko slovanskem poreklu prebivalcev nemških dežel, prevod E. T. de Saint-Maur, Zbornik devete mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2011, 193-207.

22. D. M. Žunkovič, Die Slaven ein Urfolk Europas, Slovani prvotno ljudstvo Evrope, šesta izdaja, Wien 1911.

23. J. Šavli, Imena pričajo, Veneti naši davni predniki, Ivan Tomažič, Dunaj, Ljubljana 1990, 21-64.24. I. Tomažič, Še obstoječi sledovi Slovenetov, Slovenci, Od kod smo? Od kod in od kdaj izviramo?

Editiones Veneti, Dunaj, Ljubljana 1990, 90-122.25. A. Rant, Karni in Veneti v Britaniji in v Alpah, slovenska in britanska paleoetnična izročila v luči

evropske prazgodovine, Prorang, Ljubljana 2008, 20 62.26. M. Mitrović, Onomastic structures, Zbornik sedme mednarodne konference Izvor Evropejcev,

Jutro, Ljubljana 2010, 7-30.27. P. J. Šafařík, Slovanské starožitnosti, Praga 1837.28. J. Kollar, Staroitalija slavjanska, Objevy a dukazy živlu Slavskih, Piceni, Cisarske kralovske dvorske

a statni tiskarne, Viden 1853.29. J. Škulj, Genetske raziskave in njihov pomen za proučevanje Venetov. Zbornik posveta Praprebivalstvo

na tleh srednje Evrope, Jutro, Ljubljana 2003, 31-3930. J. Škulj, Etruscans,Veneti and Slovenians – a genetic perspective, Zbornik tretje mednarodne

konference Staroselci v Evropi, Jutro, Ljubljana 2005, 20-30.

68

31. V. Vodopivec, Povednost znanosti, Razbiranje ilirskih jezikov, Jutro, Ljubljana 2010, 19.32. Splet, Genetski podatki starih Evropejcev, http://www.eupedia.com/europe/ancient_european_dna.

shtml33. P. Jandáček, L. Arko, Linguistic connections between Basques and Slavs (Veneti) in antiquity,

Zbornik prve mednarodne konference Veneti v etnogenezi srednjeevropskega prebivalstva, Jutro, Ljubljana 2002, 151-166.

34. Splet, Genetski mtDNK podatki evropejcev, http://www.eupedia.com/europe/european_mtdna_hap-logroups_frequency.shtml

35. A. Ambrozic, Etymological parallelism in inscriptions from ancient Gaul, Zbornik prve mednarodne konference Veneti v etnogenezi srednjeevropskega prebivalstva, Jutro, Ljubljana 2002, 131-149.

36. V. Vodopivec, Nekaj galskih napisov, Zbornik pete menarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2007, 155-175.

37. P. Serafimov, Celto-Slavic similarities, Zbornik četrte mednarodne konference Evropski staroselci, Jutro, Ljubljana 2006, 82-116.

38. Splet, Genetski izvor Etruščanov, http://www.usmessageboard.com/education/125186-dna-reveals-origins-of-ancient-etruscans.html, tudi, http://www.guardian.co.uk/world/2007/jun/18/italy.johnhooper

39. A. Ambrozic, Gordian knot unbound, Newly-discovered Venetic inscriptions, Cythera press, Toronto 2002, 88-109.

40. V. Vodopivec, Zbir starofrigijskih napisov, delitev, prevodov in besednjak, Zbornik sedme medna-rodne konference zvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 31-57.

41. A. Perdih, V. Vodopivec, Posebni znaki v starofrigijskih napisih, Zbornik osme mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 130-152.

42. V. Vodopivec, Primerjava branj Pyrgijskih zlatih ploščic, Zbornik posveta Praprebivalstvo na tleh srednje Evrope, Jutro, Ljubljana 2003, 51-64.

43. Splet, Biološka in psihosocialna evolucija človeka, http://dsb.biologija.org/vpr/4-evol-antro.pdf44. Splet, Časovni razvoj človeške vrste in najstarejše najdbe Homo heidelbergensisa, http://anthro.

palomar.edu/homo2/mod_homo_1.htm45. Splet, Najstarejše najdbe Homo sapiens sapiensa, http://anthro.palomar.edu/homo2/mod_homo_4.htm46. V. Vodopivec, Najpomembnejše arheološke najdbe na Slovenskem, Razbiranje ilirskih jezikov,

Jutro, Ljubljana 2011, 34-41.47. Splet, Predviden časovni in območni razvoj posameznih Y-DNK genskih skupin, http://www.google.

com/search?q=y+dna+haplogroup&start=10&hl=en&sa=N&prmd=imvns&tbm=isch&tbo=u&source=univ&ei=FLwnT4nnIsmq-AbiibWwBQ&ved=0CJEBELAEOAo&biw=1920&bih=1022

48. Splet, Predviden časovni in območni razpored posameznih evropskih Y-DNK genskih skupin, http://en.wikipedia.org/wiki/Human_Y-chromosome_DNA_haplogroup

49. Splet, Predviden časovni in območni razpored posameznih Y-DNK genskih skupin, http://www.eupedia.com/europe/origins_haplogroups_europe.shtml#mtDNA

50. Splet, Predviden časovni in območni razpored človečnjakov, neandertalcev in homo sapiensov, http://en.wikipedia.org/wiki/Recent_African_origin_of_modern_humans

51. Splet, Predviden časovni in območni razvoj posameznih mtDNK genskih skupin, http://en.wikipedia.org/wiki/Human_mitochondrial_DNA_haplogroup

52. T. Šegota, Paleoklimatske i Paleografske promjene, Praistorija Jugoslavenskih zemalja, Akademija nauka i umjetnosti BIH, Sarajevo 1979, 21- 33.

53. Splet, Večje kopno in razpored rastlinja ob znižanju svetovnih morij, http://en.wikipedia.org/wiki/Last_glacial_period

54. Splet, Večje kopno in razpored kulture aurignaciena v Evropi, http://en.wikipedia.org/wiki/Aurignacian

69

55. Splet, Dvig morske gladine po zadnji ledeni dobi, http://en.wikipedia.org/wiki/Sea_level_rise56. Splet, Sredozemsko morje, http://sl.wikipedia.org/wiki/Sredozemsko_morje57. Splet, Gibraltarska ožina, http://www.internalwaveatlas.com/Atlas2_PDF/IWAtlas2_Pg179_

StraitofGibraltar.pdf58. Splet, Razvrstitev daljših rek po dolžini s podanim povprečnim pretokom, http://en.wikipedia.org/

wiki/List_of_rivers_by_length#List_of_rivers_longer_than_1000_km59. Splet, Spreminjanje temperature, http://sl.wikipedia.org/wiki/Ledena_doba60. A. Perdih, Vpliv zadnje poledenitve na praprebivalstvo Evrope, Zbornik posveta Praprebivalstvo

na tleh sedanje Evrope, Jutro, Ljubljana 2003, 41-50.61. Splet, Poselitev Evrope preko Gibraltarske ožine, http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/2068205162. Splet, Porazdelitev Y-DNK v deležih po evropskih in sosednjih pokrajinah, http://www.eupedia.

com/europe/european_y-dna_haplogroups.shtml63. Splet, Porazdelitev Y-DNK v deležih po narodnih skupinah, http://en.wikipedia.org/wiki/Y-

DNA_haplogroups_by_ethnic_groups64. M. M. Vakar, Najnovejši podatki o deležih Y-DNK genskih skupin za Slovenijo.65. Splet, Območna razporeditev Y-DNK po pretežnih genih na sliki za Evropo, http://en.wikipedia.

org/wiki/Y-chromosome_haplogroups_by_populations66. Splet, Genetski podatki v slikah deležev Y-DNK za svet in Evropo in mtDNK za Svet, http://www.

scs.illinois.edu/~mcdonald/WorldHaplogroupsMaps.pdf67. Splet, Območna porazdelitev mtDNK v deležih po evropskih in sosednjih pokrajinah, http://www.

eupedia.com/europe/european_mtdna_haplogroups_frequency.shtml68. L. Vuga, Sodobna teorija kontinuitete – baltiški, jadranski in paflagonski Veneti, Zbornik prve

mednarodne konference Veneti v etnogenezi srednjeevropskega prebivalstva, Jutro, Ljubljana 2002, 24-32.

69. L. Vuga, Giacomo Devoto – Veneti v Panoniji, Zbornik mednarodnega posveta Sledovi evropske preteklosti, Jutro, Ljubljana 2004, 11-23.

70. L. Vuga, Jantarska pot, založba Humar, Bilje 2000.71. M. Budja, Who are the Europeans? Kdo smo Evropejci?, Zbornik pete mednarodne konference

Izvor Evropejcev, Ljubljana 2007, 7-26.72. B. Sykes, C. Renfrew. Concepts in Molecular Genetics. In: Archaeogenetics: DNA and the population

prehistory of Europe, McDonald Institute for Archaeological Research, Cambridge 2000, 13-21.73. Z. H. Rosser et al., Y chromosomal diversity in Europe is clinal and influenced primarily by geography,

rather than language, The American Journal of Human Genetics, 67: 1526-1543, december 2000.74. Splet, K. Wiik, Where Did European Man come from? http://www.jogg.info/41/Wiik.pdf75. A. A. Kljosov, Genetske in jezikovne primerjave možnih izvorov in poselitev, http://s155239215.

onlinehome.us/turkic/60_Genetics/Klyosov2010DNK-GenealogyEn.htm76. Splet, Pregled deležev gena R1b za Evropo, http://www.eupedia.com/europe/Haplogroup_R1b_Y-

DNA.shtml77. Splet, Pregled deležev mtDNK genskih skupin za zahodno Sredozemlje, http://freepages.genealogy.

rootsweb.ancestry.com/~genealogiadelamaza/PDF/Desde_los_pilares_de_Hercules.pdf78. Splet, mtDNK pri Berberih in Arabcih v Tuniziji, http://freepages.genealogy.rootsweb.ancestry.

com/~genealogiadelamaza/PDF/Bereberes.pdf79. Splet, Pregled deležev severnoafriških, srednjeafriških in azijskih mtDNK genskih skupin, http://

mathildasanthropologyblog.wordpress.com/2008/07/16/morocco-and-north-african-mitochon-drial-dna-study/

80. Splet, Tabela zamenjave starih oznak Y-DNK z novimi, http://en.wikipedia.org/wiki/Conversion_ta-ble_for_Y_chromosome_haplogroups

70

PovzetekGenetika dokaj podrobno govori o davnih ljudstvih, poselitvah in selitvah. Vpogled v

starost genskih skupin je podan s predpostavko časovno enakomernih mutacij, kar je lahko vprašljivo. Mutacije so odvisne od mnogih dejavnikov in stres v odraščajoči dobi, ko se tvorijo zarodne celice ima lahko bistven vpliv na število in obseg mutacij. Prav območja z najstarejšimi geni po enakomerni teoriji, so istočasno območja bojevitih azijskih ljudstev in zanikanje vpliva stresa ni zanemarljivo.

Poselitev sveta se predvideva iz vzhodne Afrike, glede na visoko starost najdb v srednji in južni Aziji, pa bi bil lahko izvor tudi tam, saj so prikazane genske povezave Afrike in bližnjega vzhoda skromne. Manjkajo tudi primerjalni izračuni starosti teh povezovalnih genskih skupin tako, da ni možno nedvoumno podati smeri dejanske naselitve.

Poselitev Evrope se, skladno z dosedanjimi teorijami, prikazuje iz vzhoda ali jugovzhoda, ne upošteva pa se poseljenost celotnega Sredozemlja in s tem možnost poselitev zahodne Evrope tudi ali celo predvsem iz Afrike preko Gibraltarja. Izjema je Kljosov, ki upošteva tudi tako možnost, ki je podprta tudi z genetskimi podatki v severni Afriki.

Genetski izračuni starosti se za evropsko zanimive genske skupine končajo pri Y-DNK okoli 40.000 PS, pri mtDNK pa okoli 75.000 PS. Gre za občutno razliko že med temi genskimi skupinami, kaj šele v primerjavi s pojavom Homo sapiensa, ki datira blizu 200.000 let PS. Tudi sicer so časovne razlike med Y-DNK in mtDNK prevelike in zahtevajo uskladitev na osnovi arheologije in časov mtDNK, ki so zanesljivejši.

Deleži Y-DNK so precej različni po posameznih območjih, medtem ko so deleži mtDNK dokaj enakomerno porazdeljeni. Taka razlika kaže, da so moški precej potovali, ter plenili na vojaških pohodih, ženske pa so čuvale dom in so večinsko ostale doma. Za poselitev so zato bistveno bolj povedni podatki po ženskih potomkah v mtDNK genskih skupinah.

Primerjava genskih skupin Slovencev, Hrvatov in Srbov kaže na značilne razlike pri Slovencih in značilne podobnosti genskih skupin Hrvatov in Srbov z genskimi skupinami Belorusov in Ukrajincev, kar je skladno tudi z zgodovinskimi podatki o njihovi naselitvi v začetku 7. stoletja.

71

Duša Krnel Umek

ZNANJE O STAROSELCIH – SLOVENCIH V 20. STOLETJU

AbstractKNOWLEDGE OF ANCIENT SLOVENIANS IN THE 20TH CENTURY

The article shows how the behavior of the ancient inhabitants, Slovenes, that was in the 19th century widespread, loss from the official history in the 20th century. One indicator of how knowledge is transmitted, are the interpretation of history in school's textbooks. The notion that the Slovenes are indigenous in territory of the north Adriatic and Central Europe was not only a feature of individuals, but it was generally accepted in the wider circle of the historical writers in Austria.But after World War I in history textbooks for middle-class school the old homeland of the Slavs and Slovenes is between the Black and Baltic seas beyond the Carpathians. After the Second World War on the Free Territory of Trieste, under Allied military administration, with such explanations proceed in the lower and upper secondary schools, the same in Slovenia. About the Indigenous peoples and nations on the Apennine peninsula, in Central and Southeastern Europe, little has been written. Before Romans are mostly enumerated Italic, Latin, Umbro-Sabelian, Etruscan, Ligurian, Illyrian and the Veneti, as well as Istrian, Iapodic, Lilburn’s, Norican, Karnes, Tauriscs and Latabics.In school textbooks since independence in 1991, is stressed that the history is an important subject in school because it would enhance the awareness of belonging to a community and nation. In contrary with this principle, our lands and peoples that have lived there are dimly outlined at the end of the Roman era while most of the text is devoted to the Greeks and Romans.Among the causes of impressions that the Slavs and Slovenes came with them from beyond the Carpathians during the migration of peoples in the 6th century, was the university, which has not been autonomous after the First and Second World Wars. All it shows is that even after independence in 1991, not much has changed in regard to the issue of the official history of the ancient inhabitants of the Slovenes, despite extensive local and international literature, which emerged in the last twenty-five years.

UvodVedenje o Slovencih – staroselcih, ki je bilo pri slovenskih piscih zgodovine razširjeno

v 19. stoletju, se je nadaljevalo še v začetku 20. stoletja. Leta 1910 je izšlo delo Davorina Žunkovičeva Die Slaven, ein Urvolk Europas, ki je bilo prevedeno v slovenščino leta 1998. V njem je zapisal: »Zanikanje samobitnosti (avtohtonosti) Slovanov spada med najhujše znanstvene zmote ali ponaredke vseh časov« [1: 117]. A stališče, da so Slovenci staroselci na današnjem ozemlju, ni bila le posebnost posameznikov, temveč je bilo splošno sprejeto

72

v širšem krogu piscev svetovne zgodovine Weltgeschichte, ki je izšla v Avstro-Ogrski monarhiji v devetih zvezkih v letih od 1899 do 1907. Pozneje je bila dopolnjena, leta 1901 je začela izhajati v angleškem jeziku, leta 1902 pa v ruskem. Posamezni deli so prevedeni v slovenščino in objavljeni na spletni strani [2].

V četrtem zvezku so opisane dežele ob Sredozemskem morju, v poglavju o prvotnih prebivalcih Apeninskega polotoka, so opisani Beneti (Veneti), ki so se naselili v Italiji v 7. stoletju pred n. št. [3]. V petem zvezku o južni in vzhodni Evropi je v poglavju o slovenskem in srbohrvaškem rodu, ki ga je napisal Wladimir Milkovitz, navedeno: »Tisti rod, ki je živel v starih v rimskih provincah Panoniji, Noriku, Reciji in Vindeliciji je v glavnem poznan kot Sloveni ali Slovenci (Slaven oder Slowenen)« [4].

V zgodovinskem pregledu Slovanstva [5] so pisali Janez Majciger, Maks Pleteršnik in Božidar Raić, da so bili Slovani znani Rimljanom in Grkom od 7. stol. pred n. št. pod imenom »Venedi, Vinidi, Vendi«. Prvotno pa, da je slovanski rod sebe imenoval Srbi in tudi njih so Nemci imenovali Venedi [5: 3]. Od 6. stol. po n. št. pa se vse pogosteje pojavlja ime Slovani, Slavi, Sclavi, Sklavini. Poimenovanje Slovani so avtorji prevzeli po Šafařiku. Od 7. stol. dalje se je izgubilo ime Anti in tudi ime Vinidi, Vindi, Vendi se je uporabljalo redkeje in še to za posamezne baltske in polabske rodove ter pri »Slovencih korotanskih« [5: 5].

V delu Die Slovenen [6], ki je izšlo kot deseti zvezek etnografskega in kulturno zgodovinskega orisa ljudstev Avstro-Ogrske, sta prikazani obe razlagi, staroselska in priselitvena. Josip Šuman navaja antične vire, ki pišejo o Venetih: »Seveda v teh listinah narodnost Venedov (Nationalität der Veneden) ni bolj natančno opredeljena, poleg njihovega imena omenjajo le še njihova ozemlja, in ta se v glavnem ujemajo s Prokopijevimi in Jordanesovimi opisi dežel slovenskih Vinidov (der slavischen Viniden) oziroma Venetov (Veneter). Tako lahko že iz imena in ozemlja upravičeno sklepamo na kontinuiteto prebivanja in s tem na narodnost Venedov (der Veneden) oziroma Venetov (Veneter) po Pliniju in Tacitu« [6: 22]. Avtorju se zdi tudi verjetno, da so bili Sloveni (der Slaven) naseljeni istočasno z drugimi starimi evropskimi ljudstvi: Grki, Rimljani, Tračani, Kelti, Germani in Litvanci.

V Zgodovini slovenskega naroda Josip Gruden [7] še navaja Vodnikovo prepričanje, da so bili stari Ilirci, ki so bili naseljeni ob Adriji slovenskega rodu, a je pri njem že prevladalo prepričanje, da so Slovenci naselili sedanjo domovino šele proti koncu 6. stol. n. št. Zato ločuje zgodovino na dve dobi: pred in po prihodu Slovencev. Povezava med ilirskimi Veneti in Slovenci pa se tako izgubi.

ŠolstvoZnanje o staroselcih in prišlekih se je prenašalo iz pregledov zgodovine v šolske učbenike.

Po prvi svetovni vojni v učbeniku za meščanske šole, ki sta jo spisala Bogdan Binter in Vojteh Štrukelj [8], piše, da so Apeninski polotok naseljevali Italiki, Latini, Umbro-Sabelijci, Etrurci, Liguri in Beneško ravnino ilirski Veneti. V petem stoletju pred n. št. so Padsko nižino zasedli še Galci [8: 91-93]. Balkanski polotok in vzhodne Alpe so naseljevali Tračani in Iliri, v četrtem stoletju pred n. št. pa so zasedli alpske predele še Kelti [8: 141]. Današnje slovensko ozemlje so naseljevali keltski Tavriščani, ilirsko-keltski Japodi, jadransko obalo

73

pa ilirski Veneti, Histri, Liburni in Dalmati [8: 142]. Sloveni so prišli v začetku 6. stol. do Donave, napadali ozemlje vzhodno rimske države in se začeli »naseljevati na Balkanu, po odhodu Langobardov v Italijo leta 568, pa tudi v vzhodne alpske dežele« [8: 147]. V učbeniku, ki ga je spisal Josip Brinar, je pradomovina starih Slovanov in Slovencev med Črnim in Baltskim morjem onstran grebena Karpatov [9: 41].

Po drugi svetovni vojni so na Svobodnem tržaškem ozemlju, ki je bilo pod zavezniško vojaško upravo, s takimi razlagami nadaljevali v nižjih razredih srednjih šol. Od prvotnih prebivalcev Apeninskega polotoka Oton Muhr našteva Grkom podobne Italce, ki so se delili na plemena Latincev, Sabincev, Samničanov, na Etruščane in Galce ali Kelte [10: 49]. Po propadu rimske države pa navaja: »Skozi slovensko ozemlje so začele hrumeti trume raznih narodov, ki so prodirali proti Italiji in se včasih tudi vračali. To je doba preseljevanja narodov. Zadnji so zapustili naše ozemlje Langobardi leta 568 po Kr. Tedaj se je začelo naseljevanje Slovencev« [10: 102].

V učbeniku za višje razrede srednjih šol našteva Roža Šturm od staroselcev na Apeninskem polotoku Ligure, Venete, Galce, Italike, Etruščane in Grke [11: 108]. Na slovenskem ozemlju so bila ilirska plemena: Veneti, Istrijani, Japodi in Liburni. »Med Kelte štejejo zgodovinarji: Noričane, Karne, Tavriske in Latabike.« »Karni, ki so prihajali tudi v bližino morja, so zaradi trgovine ustanovili Trst«, ki ga Strabon omenja kot »Karnska vas« [11: 216]. »Bolj ali manj uspešna romanizacija, širjenje krščanske vere ter navali narodov z onstran Donave so ustvarili v slovenskih krajih stanje, kakršno so v 6. stoletju našli Slovenci in ga v mnogočem nadaljevali« [11: 218].

V Sloveniji je v učbeniku za osnovne šole Bogdan Binter napisal, da »O najstarejši dobi slovanske preteklosti vemo zelo malo« a še doda, da rimski pisatelji »Slovane nazivajo Venete« ter, da je »slovansko ime ohranjeno prvič pri nekaterih pisateljih v 6. stol.« [12: 5]. Predslovansko prebivalstvo Kelti in Iliri pa naj bi se do 9. stol. hitro poslovanilo [12: 21]. V pregledu antike sovjetskih avtorjev Diakova in Kovaleva je navedeno, da je že Tacit poznal Slovane pod imenom Venedi (Vénèdes), pozneje se pojavi ime Anti, Slovani (Slaves) pa se pojavi v delu Prokopa v 4. stol. n. št. [13: 804].

V Zgodovini Slovencev navaja Peter Petru [14] Etruščane, Venete v Benečiji in Ilire na Balkanu. Na slovenskem ozemlju so bili Veneti edini narod, ki so imeli pisavo. Venetščino povezuje z latinščino in keltščino in zavrača povezavo z ilirščino. Svoje jezike naj bi imeli tudi Histri in Noriki. Kelti, ki so prodrli v Padsko nižino v začetku 4. stol. pred n. št. naj bi prodrli na slovensko ozemlje konec 3. stol. pred n. št. Ilire, Venete in Kelte povezuje s poznejšimi imeni rimskih provinc: Illyricum, pozneje Pannonia oziroma Dalmatia, Noricum ter Venetia et Histria [14: 69]. Bogo Grafenauer [15] je opisal prihod Slovanov, med njimi tudi alpskih Slovanov. Čeprav je v nadaljevanju naslov poglavja o državi karantanskih Slovencev, govori o Slovanih in le izjemoma o Slovencih. O napadih Antov in Slovenov na bizantinsko državo piše tudi Sergij Vilfan v Pravni zgodovini Slovencev [16: 24].

Po drugi svetovni vojni so bili v slovenski znanosti tudi posamezniki, ki so pisali o avtohtonosti Slovanov v Evropi. Josip Korošec ugotavlja, da: »Zgodovina nam ničesar ne pove o kakem novem priseljevanju Slovanov. Nasprotno pa imamo tudi jezikovne dokaze, ki kažejo na staro prisotnost Slovanov na Visli in Varti«. Prednike Slovanov oziroma

74

Praslovanov je mogoče slediti od neolita dalje. »Razširjenost lužiško-šleskih žarnih grobišč v vzhodni Nemčiji se krije z zemljiščem, na katerem so bivali v začetku zgodovinskega časa Slovani, ki so bili že od zdavnaj kot poljedelci stalno naseljeni na enem in istem kraju.« … »Zgodovina podpira gledišče, da Slovani niso prišli sem šele v VI. in VII. stoletju n. e., temveč so bili tu že davno poprej« [17: 14].

Staroslovenska arheologija je bila do druge svetovne vojne slabo razvita in »Dejstvo, da ne poznamo dovolj naše najstarejše kulturne zgodovine, so izkoristili drugi v tendenciozne namene. Za okupacijo (1941 do 1945) se je pojavila v znanstvenih in polznanstvenih časopisih vrsta člankov, v katerih se doslej neznani material lažno pripisuje dozdevni masi germanskih kolonistov v Ix. in x. stoletju.« [18: 6].

Kaj pišejo zgodovinarji v šolskih učbenikih po osamosvojitvi leta 1991 o Slovanih in o slovenski zgodovini v stari dobi? Stane Berzelak, avtor učbenika za prvi letnik gimnazije napiše, da je zgodovina ena najstarejših znanosti in pomemben predmet v šoli, ker »bo pomagala… krepiti zavest o pripadnosti skupnosti, v kateri živimo, in narodu (poleg jezika in kulture je zgodovina najpomembnejši element nacionalne zavesti)« [19: 11]. A vprašanje se postavlja, katerega naroda in katero nacionalno zavest. Pričakovali bi, da bo večji del učbenika namenjen enakopravnemu prikazu slovenske zgodovine in zgodovine naših krajev. Pa temu ni tako. O slovenskem narodu tu ne govori veliko in iz obsega poglavij je jasno, da krepi zavest o grški in rimski zgodovini, o slovenski pa ne. Da to ni samo stališče avtorja, ampak je tako stališče uradne zgodovine, kaže sklep: »Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na seji dne 11. 4. 2002 s sklepom št. 613-235/02 potrdil učbenik Stare dobe, Zgodovina 1. za prvi letnik gimnazije, ki ga je napisal Stane Berzelak«. Po prikazu prazgodovine in prvih civilizacij, sledi poglavje o Grčiji 35 str. (str. 62-97) in Rimu 140 str. (str. 98-145). Naši kraji so vključeni na konec rimske dobe na sedmih straneh (str. 137-143). Berzelak je avtor tudi Zgodovine za tehniške in druge strokovne šole [(20]. V njej sta Grčija in Rim opisana na 51 straneh (str. 40-91) naši kraji pa na treh.

Ali sta bila naroda na Apeninskem polotoku, na Balkanu ter v srednji Evropi samo Grki in Rimljani? Avtor sicer napiše, da so na ozemlju današnje Slovenije »živela venetska, ilirska in keltska ljudstva« [19: 137] in obstajalo je »Noriško kraljestvo«. Za Apeninski polotok napiše: »Na severu so živeli Veneti in Liguri (pozneje so se tja naselili še Kelti), ob vzhodnih obalah Apeninskega polotoka Iliri, v osrednjem delu Etruščani in italska ljudstva, na jugu pa so se ilirskim Japigom in Mesapijcem pridružili med veliko kolonizacijo Grki.« O Etruščanih napiše sicer: »Lepota in obilje etruščanskih najdb dokazujeta visoko razvito civilizacijo« … »Rimljani so od njih prevzeli način gradnje cest, vodovodov, mostov, obokov in kupol …« [19: 101-102]. A zakaj potem ni Etruščanom namenjenih 140 strani, Rimljanom pa dve?

Drugačni poglediZ večjim dostopom znanja po drugi svetovni vojni, so nastajala in so bila dosegljiva tudi

dela, ki so prikazovala zgodovino drugače. Eden od piscev takih del je Werner Keller, ki je raziskoval Etruščane [21]. Delo je prvič izšlo leta 1970 v nemščini Denn sie entzűndeten

75

das Licht : Geschichte der Etrusker – die Lösung eines Rätsels in je bilo prevedeno v italijanščino in angleščino. Etruščani so »ljudstvo, ki so ga v zgodovini zamolčali, so sistematično brisali spomin nanj, narod, ki je nekdaj napisal prvo veliko poglavje zgodovine zahoda« … »da še dandanes v šolskih učbenikih ponavljajo datum ustanovitve Rima 753 in da ga je ustanovil Romolo«. »Znanstveno je dokazano, da je »večno mesto« ustanovil etruščanski kralj Tarquinio Prisco leta 575 pred n. št., ne samo ustanovil, tudi zgradil imperij velikih mest industrije, obrti in trgovine« [21: 7]. Rimljani so pozabili na dejstvo, da so Etruščani ustanovili Rim in državo, da so Rimljane naučili pisati in brati. Zbrisali so ves spomin na Etruščane [21: 377]. A če so to storili Rimljani in za njimi Italijani, zakaj to delajo zgodovinarji danes v Sloveniji?

Keller piše, da so Rimljani »že leta 161 pred n. št. poklicali grške filozofe v Rim, ker jim je bila čudna misel, ki pozna skepso in dvom in svobodno izražanje misli. Rim od osvajalcev do ljudskih množic je bil gluh in slep za vse, kar ni bilo materialno. Čeprav je bil bogat z marmorji in razkošnimi palačami, trgi in kopališči je tudi res, da med njegovimi zidovi ni nikoli zrasla akademija. Rimske meščane niso zanimali ne gledališče in ne glasba. Ko so imeli kaj za ponudit, so bili to krvavi boji med živalmi in gladiatorji. To je hodilo gledat ljudstvo in meščani« [21: 381-382]. Rimljani so prevzeli od Etruščanov samo, kar jim je služilo za politiko in organizacijo in za vojne: ceste, utrdbe, mostove…, vse ostalo so opustili, opustili vse, kar je bilo lepo. Vse kar so Rimljani zgradili, ni nikoli zraslo iz njihovega intelektualnega dela, vse je bilo plod vojnih pohodov in delo podjarmljenih ljudstev in prvi med njimi so bili Etruščani [21: 204-206]. In kdo so bili Etruščani?

Z vprašanjem etnosa, to je narodne pripadnosti v antiki se v novejšem času vse bolj ukvarjajo raziskavovalci antike. Jadranka Cergol na primeru Propercija ugotavlja, da je bilo zanj pomembno etruščansko poreklo, kljub domovanju v kozmopolitskem Rimu [22: 67]. Posamezna ljudstva Etruščane, Sabince, Oske in Umbre so začeli pojmovati kot ljudstvo Italikov in imenovati v Avgustovem času populus Romanus [22: 58] v pomenu rimski narod po imenu rimskega imperija.

Berzelak [19] navaja Herodota, da izvirajo iz Lidije in da njihov jezik ni indoevropski, pa da strokovnjaki niso razvozlali njihove pisave. Ne pove pa, da so slovenski avtorji razvozlali pisavo in jezik na podlagi pomena besed v slovanskih in zlasti slovenskem jeziku. Saj tudi Jurij Venelin piše, da so Etruščani dali Rimljanom pisavo in »V Evropi sta bili samo dve starodavni pisavi, grška in etruščanska, slovenska pa je spadala k eni izmed njiju« [23: 175]. Mit o Romulu in Remu najde mesto v učbeniku s sliko kipa, za katerega je ugotovljeno, da je bil prvotno brez dvojčkov, ki jih je dodal v 15. stol. Antonio del Pollaiolo [24: slika 2]. Ni pa v učbeniku prostora za slovenske mite in za ugotovitve slovenskih strokovnjakov, da je etruščanski jezik mogoče razumeti s slovanskimi oziroma slovenskim jezikom in ta ugotovitev ne pride niti kot možna razlaga v učbenik, kar bi od objektivne znanosti pričakovali.

Zakaj je potrebno v slovenskem učbeniku poveličevanje Rimljanov, ki so najprej uničili etruščansko kulturo potem pa še druge kulture in narode, ki so bili na poti njihovega osvajanja, ropanja in zasužnjevanja po Evropi, prednji Aziji in severni Afriki? In zakaj avtor ne nameni več prostora vojnam proti rimski okupaciji, ki so trajale stoletja? Literature o

76

staroselcih je v slovenskem jeziku dovolj, od Adama Bohoriča [25] naprej in v 19. stoletju so Slovenci pisali več o teh ljudstvih, kot je bilo napisano v učbenikih. Še več pa se je literature tuje in domače nabralo o Etruščanih, Venetih in drugih ljudstvih v zadnjih 30 letih. A vse kaže, da je edina napaka del, ki so jih napisali od leta 1984 dalje Anton Berlot in Ivan Rebec [24] Joško Šavli [26], Matej Bor, Ivan Tomažič [27] in mednarodnih konferenc Korenine slovenskega naroda – Izvor indoevropejcev [28], ki so letos že desetič v Ljubljani, da niso bila napisana v krogih uradne zgodovine. Ali torej za »uradno« zgodovinopisje ne velja iskanje znanstvene resnice in odkrivanje novih dejstev?

ZaključekIn kje so poglavitni vzroki za sliko o preteklosti, saj se piše še vedno enako. Eden glavnih

vzrokov za vztrajno zanikanje staroselskega izvora Slovencev in prikaze v zgodovinah, da so Slovani prišleki izza Karpatov v času preseljevanja narodov v 6. stoletju, je gotovo tudi v statusu univerze po prvi svetovni vojni, ko ni ustrezalo ime »slovensko vseučilišče«, ker »to tedaj vladajočim krogom ni bilo po volji«. »V duhu vladajočih idej je dejal nek poslanec v parlamentu, da smo zahtevali slovensko univerzo, dokler smo bili v boju s Nemci, danes pa zahtevamo samo univerzo Srbov, Hrvatov in Slovencev in nočemo, »da bi bila univerza v Ljubljani prežeta s tendenco kakega separatizma, ampak naj bo samo nov kamen v zgradbi edinstva naše države« [29: 14].

Po drugi svetovni vojni so idejo panslavizma preoblikovali v bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov. Postopoma je izginila tudi univerzitetna avtonomija: »Politika, ki je usmerjala našo pot, svobodi znanosti in svobodi univerze ni bila posebno naklonjena, veliko veselje pa je imela do neprestanih reform« [30: 15]. Odstranjevanje pedagoškega osebja z univerze ni imelo samo pravne poti, v številnih primerih je bilo »nasilje prikrito« [30]. Vse pa kaže, da se tudi po osamosvojitvi leta 1991 ni veliko spremenilo v pogledu uradne zgodovine glede vprašanja o staroselcih Slovencih, kljub obsežni domači in tuji literaturi, ki je nastala v zadnjih desetletjih. Ali je sedaj to posledica podrejanja tudi zgodovinske »znanosti« ideologiji globalizacije?

Literatura1. D. Žunkovič, Die Slaven, ein Urvolk Europas, Slovanski temelji Evrope, V senci zgodovine, Jutro,

Ljubljana 1998, 9-118.2. Slovenski delni prevod Weltgeschichte, Splet, Hervardi, http://www.hervardi.com/helmolt.php3. Weltgeschichte, Bd 4, Die Randländer des Mittelmeers. Bibliographisches Institut, Leipzig - Wien,

1900.4. Weltgeschichte, Bd 5, Sűdosteuropa und Osteuropa. Bibliographisches Institut, Leipzig - Wien, 1905.5. J. Majciger, M. Pleteršnik, B. Raić, Slovanstvo, I, Občni pregled – Jugoslovani: Slovenci, Hrvati in

Srbi, Bolgari, Matica slovenska, Ljubljana 1873.6. J. Šuman, Slovenci, Amalietti & Amalietti, Ljubljana 2011. Prevod dela: Josef Šuman, Die Völker

Oesterreich-Ungarns, Etnographische und culturhistoriche Schilberungen, Zehnter Band, Die Slovenen, Verlag von Karl Prochaska, Wien - Teschen, 1881.

7. J. Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, 1. zvezek, Družba sv. Mohorja, Celovec 1910.

77

8. B. Binter, V. Štrukelj, Zgodovina starega veka za drugi razred srednjih šol, Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana 1938.

9. J. Brinar, Zgodovina za meščanske šole, 1. del, Stari in srednji vek, Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana 1927.

10. O. Muhr, Zgodovina za prvi razred nižjih srednjih šol, Zavezniška vojaška uprava, Britansko – ameriški pas Svobodnega tržaškega ozemlja, Urad za prosveto, Trst 1948.

11. R. Šturm, Zgodovina starega veka za višje srednje šole, Zavezniška vojaška uprava, Britansko – ameriški pas Svobodnega tržaškega ozemlja, Urad za prosveto, Trst 1949.

12. B. Binter, Zgodovina Južnih Slovanov za 6. razred osnovnih šol, DZS, Ljubljana 1959.13. V. Diakov, S. Kovalev, Histoire de l'antiquite, Moscou 1960?14. P. Petru, Arheološka obdobja, Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979, 17-93.15. B. Grafenauer, Prihod Slovanov, Alpski Slovani v novi domovini prva desetletja po naselitvi, Samova

»država« in država karantanskih Slovencev, Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979, 94-122.

16. S. Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Slovenska matica, Ljubljana 1961.17. J. Korošec, Uvod v materialno kulturo Slovanov zgodnjega srednjega veka, DZS, Ljubljana 1952.18. J. Korošec, Staroslovenska grobišča v severni Sloveniji, Družba svetega Mohorja, Celje 1947.19. S. Berzelak, Stare dobe. Zgodovina za 1. letnik gimnazij, Modrijan, Ljubljana 2003.20. S. Berzelak, Zgodovina 1 za tehniške in druge strokovne šole, Modrijan, Ljubljana 1996.21. W. Keller, La civiltà etrusca, Garzanti, Milano 1991.22. J. Cergol, Etnična identiteta v avgustejskem času: primer Propercija, Keria 13/2011, št. 2, 57-69.23. J. Venelin, Starodavni in današnji Slovenci, Amalietti & Amalietti, Ljubljana 2009.24. A. Berlot – I. Rebec, So bili Etruščani Slovani, Lipa, Koper 1984.25. A. Bohorič, Arcticae horulae 1584, Slovenski protestantski pisci, DZS, Ljubljana 1966, 351-366.26. J. Šavli, Veneti naši davni predniki?, I. Tomažič, Dunaj=Wien 1985.27. M. Bor, J. Šavli, I. Tomažič, Veneti naši davni predniki, Editiones Veneti, tretja pregledana in

dopolnjena izdaja, Ljubljana 1989.28. Zborniki mednarodnih konferenc Staroselci v Evropi, Korenine slovenskega naroda, Ljubljana

2001-2011.29. V. Melik, Ljubljanska univerza in njeni predhodniki, Zbornik ljubljanske univerze, Univerza

Edvarda Kardelja v Ljubljani, Ljubljana 1989, 7-17.30. V. Simič, Odstranjevanje pedagoškega osebja z univerze, Politični pritiski in izključevanja učiteljev

in sodelavcev Univerze v Ljubljani, Univerza v Ljubljani, Ljubljana 2000, 33-37.

PovzetekV sestavku je prikazano, kako se je vedenje o staroselcih Slovencih, ki je bilo na

slovenskem še v 19. stoletju razširjeno, izgubilo iz uradne zgodovine v 20. stoletju. Eden od pokazateljev, kako se znanje prenaša, so razlage v pregledih zgodovine in šolskih učbenikih. Stališče, da so Slovenci staroselci na ozemlju ob severnem Jadranu in v srednji Evropi, ni bila le posebnost posameznikov, temveč je bilo splošno sprejeto tudi v širšem krogu avstrijskih piscev splošnega zgodovinskega pregleda.

Toda po prvi svetovni vojni je v učbeniku zgodovine za meščanske šole pradomovina starih Slovanov in Slovencev med Črnim in Baltskim morjem onstran Karpatov. Po drugi svetovni vojni so na Svobodnem tržaškem ozemlju, ki je bilo pod zavezniško vojaško upravo, s takimi razlagami nadaljevali v nižjih in višjih razredih srednjih šol, enako v Sloveniji. O staroselskih ljudstvih in narodih na Apeninskem polotoku, v srednji in jugovzhodni Evropi

78

pa je bilo napisanega malo. Pred Rimljani večinoma naštevajo Italike, Latine, Umbro-Sabelijce, Etrurce, Ligure, Venete in Ilire, pa tudi Istrijane, Japode, Liburne, Noričane, Karne, Tavriske in Latabike.

V šolskih učbenikih po osamosvojitvi leta 1991 pišejo, da je zgodovina pomemben predmet v šoli, ker naj bi krepila zavest o pripadnosti skupnosti in narodu. V nasprotju s tem načelom so naši kraji in narodi, ki so tu živeli, opisani skopo na koncu rimske dobe, večina teksta pa je namenjena Grkom in Rimljanom.

Med vzroki za prikaze, da so Slovani in z njimi Slovenci prišli izza Karpatov v času preseljevanja narodov v 6. stoletju, je tudi status univerze, ki ni bila avtonomna po prvi in drugi svetovni vojni. Vse pa kaže, da se tudi po osamosvojitvi leta 1991 ni veliko spremenilo v pogledu uradne zgodovine na vprašanje o staroselcih Slovencih, kljub obsežni domači in tuji literaturi, ki je nastala v zadnjih petindvajsetih letih.

79

Paulus Annonymus

HISTORICAL AND GEOGRAPHICAL DISTRIBUTION OF SLAVIC HYDRONYMS

PovzetekZGODOVINSKA IN OZEMELJSKA RAZPOREDITEV

SLOVANSKIH HIDRONIMOV

Analiza starodavnih hidronimov iz Evrope in Azije kaže, da so bili Slovani široko razširjena ljudstva že dolgo pred 6. stol. po. KR. Pravzaprav lahko celo slovansko topografsko terminologijo najdemo v antičnih delih različnih avtorjev.

IntroductionIt takes at least few centuries before a hydronym is accepted in a certain area, but

on the other hand, once accepted the hydronym stays steady in the vocabulary. This peculiarity allows us to track down the movements of people in different areas and ages. If we study carefully old historical sources we will see that river names of Slavic characters are to be finding in large area in the Antiquity, not only in Europe, but also in Asia Minor and Central Asia. Many data about Slavonic names of hydronyms in Greek and Roman Antiquity are at internet [1].

ExamplesIn the 6th century AD Procopius described the ancient Roman province Macedonia and

mentioned river Ρεχιος (Rechios) [2]. Its name has no meaning, neither in Latin, nor in Greek language. However, Bulgarian, Serbian, Croatian etc. offer good explanation. Ρεχιος (Rechios) is in the matter of fact the common Slavic name for a river – reka. The closest modern hydronym to Ρεχιος (Rechios) is Slovene river Reka, called also Notranjska Reka. Related are also the Bulgarian Byala Reka, Luda Reka, Voynska Reka.

Hydronym with similar name we find even in the Central Asia, that is Araxes river, mentioned by Herodotus in the 5th century BC [3]. There lived the Massagetae, who according to Jordanes were branch of Getae [4: x-61], same Getae are called Slavs by Th. Simoccates [5: 14-15]. Except Araxes in Central Asia, there is another Araxes in Ancient Armenia [3: IV-40]; the modern name of the river is Araks. The name Araxes is corrupted Slavic word reka, which has also dialectal variant rjaka (Russ. Blg. ряка). Related to Araxes is also the mentioned by Ptolemy Tamuraka [6: III-5-8]. The name of this settlement on the Coast of Azov Sea means dark-river. Tamu corresponds to tama-dark, darkness (тама-darkness Blg.dial. taman-dark Croat.) and raca corresponds to common Slavic reka, rjaka – river.

80

It is clear that the basic Slavic words for river are to be found in ancient hydronyms in some of the earliest historical accounts (Herodotus). The dispersal is enormous – from Central Asian, Araxes till Ρεχιος (Rechios) on the Balkans.

Another Slavic word for marshy, muddy-river is also to be found from the deep Antiquity. Herodotus mentions river Ναπαρις (Naparis) – tributary of Danube [3: IV-48]. Ναπαρις (Naparis) is Graecized Slavic Na bari ( at the river, at the rivulet – Locative), barje means marsh in Slovene, bara is Bulgarian word for small river.

The particle bara is to be found even in the Indian river Barbara [7: 187]. In Pakistan – home of the Vedic Aryans there is river Bara. Ptolemy mentions Zyro bara in Dacia (Rumania) [6: III-8-4], and Procopius wrote about Temonbari (temni bari – dark, marshy rivers) in Thrace (Bulgaria) [2: IV-11]. The name of these toponyms came apparently from the dark rivulet flowing near by. In the case with bara, barje we see again that the Slavic term is documented in several places the Antiquity - from India till Illyria.

Other interesting ancient hydronyms are Arsa in Illyria [8] III-xviii-129 (modern Raša), Erasinos (modern Rasino) in Greece [9: 254]; Thracian Orosines [6: IVxi-45], and the mentioned in Rig Veda river Rasa [10] p. 78. Their names are connected to common Slavic word rosa-dew, and the adjective rosna, orosena – dewy, covered with dew. Just like in the case with reka, rjaka and bara, barje, the term rosa (with ancient from rasa) is to be found from Middle Europe till Central Asia.

Danube is the second longest river in Europe. According to Strabo its older name was Matoas, which he translates with Greek word αςιος – with muddy waters. [11: VII- fragm. 65]. Matoas corresponds to Slovene motiti – to disturb or môten muddy.

Bulgarian mъtja – do disturb, to make turbid etc. In its delta Danube is large and slow, with turbid, dark waters, so the name Matoas is quite logical. The better known ancient name - Danubius is also Slavic one. It corresponds to O.Blg. dunovenie – movement, blow of the wind. The connection water – wind-movement, we find even in Latin word – ventus. It means wind, but also changing current, flow...

Another explanation for Slovene name Donava, Slovak Dunaj is root don or dun which means doneti – sound that are river noise in upper part of river. Spreading of such names is numerous in Europe that is shown in next figure [12]:

Colapis was the Latin name of Slovene river Kolpa. Its meaning we can find in O.Ch.Sl. клопотъ (klopot)– noise. Colapis had the meaning noisy river. It could be also explanation with Croat name Kupa, the river for bathing, while in summer it is quite worm. There could be toss of letters LAP to PAL and give Kopalis. Croats kupati and Slovene kopati means take a bath.

Timachus and Timavus are mentioned by Pliny [8] III-xxV-144, III- xxVI-151.The particle tim was translated by Geogiev as darkness and corresponding to O.Blg.

тьма –darkness. [7: 34]. Slovene tema or dialectical tima means Dark. Similar hydronyms we find in Old Britain, that is Thamesis – modern Thames. Other related names are the mentioned above Tamuraca and the Phrygian Tembrogios. [8: VI-I-4].

Herodotus wrote about river Hypanis in Europe [3: IV-47]. Its name corresponds to Vedic river Kubha [10] 78. The etymology can be offered with O.Ch.Sl. kupati se – to take

81

a bath, Blg. word kъpane -bathing, Slovene word kopanje – bathing (in river). In ancient times the rivers were natural place to take a bath.

Not only ancient rivers have Slavic names, but also few seas. Strabo testifies that the Adriatic Sea received its name from a river Adria [11: VII-9], called Atrianus by Ptolemy, who puts its delta at the coast of Venetic lands [6: III-1.21]. Adria and Adrianus (Atrianus) correspond to Slovene word jadәrn – quick and to O.Blg. jandrъ –quick. So the meaning of river Adria, which gave the name of the Adriatic Sea, was quick, fast, and it is perfectly explainable from Slovene language. It could be also possible meaning jadro, jadrati – sail, while the sea give good surface for sailing which is efficient and quick, so the meaning is the same. Similar river name is the mentioned by Herodotus Athrus [3: 4-49] – modern Jantra (Bulgaria).

Another sea with Slavic name is the mentioned by Pliny Morimarusa – the Baltic [8] IV-xiii- 95. It is northern sea and of course cold one. G. Sotiroff explained Morimarusa as More moroza – sea of the frost, sea of the cold [11: 11]. More, morje is common Slavic word for sea, and mraz, moroz -common Slavic word for cold, frost.

Pliny gave another interesting name of the Sea. The ancient author mentioned that in the language of the natives Azov Sea is called Temarunda, which translated into Latin is Matrem maris – mother of the sea [8] VI-vii-20. Because Azov Sea flows in Black Sea it

1 Danube, 2 Thamez, 3 Dvina, 4 Tana, 5 Dunajec, 6 Timis, 7 Tamar, 8 Dneper,9 Dnester, 10 Don, 11 Donec, 12 Dordogne, 13 Don [12]

82

is called in this case – mother of the Black Sea. Temarunda means exactly –mother of the Black Sea in Slavic. The original form must have been Tem morem da. Tem corresponds to Slovene tema- darkness, O.Blg. tьma – darkness, morem – Instr. of more – sea, and da - dati means give. Dati corresponds to dajati - dojiti, dojilja, dojka – nurse ( Slovene, Bulgarian).

ConclusionJudging by the fact that even in the Antiquity Slavic hydronyms are to be found on two

continents, points out that the Slavs were numerous people and dispersed over enormous area – from India till Britain. The division of the Old Slavs must have begun before Vedic era, judging by the fact that Vedic rivers (Barbara, Rasa, Kubha) have Slavic names.

This data shows that the accepted in the past model of the emerging of Slavs just in the Late Antiquity should be regarded as incorrect. The researchers in the 19th and early 20th century did not have a lot of important information at their disposal and inevitably that lead to their mistakes.

Sources1. Internet, Slavonic names in Greek and Roman Antiquities, Onomastica 37, Canadian Institute of

Onomastic Science, Winnipeg 1969, http://www.eric.ed.gov/PDFS/ED030346.pdf2. Procopius, Buildings, Harvard University Press, London 2002.3. Herodotus, Histories, Wordsworth Classics of the World Literature, Herefordshire 1996.4. Jordanis, The Origin and the deeds of the Goths, Ch. Mierow, Princeton University Press, Princeton

1908.5. T. Simocattes, cited by G. Tsenov, Praotecestvoto i praezika na Bulgarite, Heliopol, Sofia 2005.6. C. Ptolemaei, Geographia, Simtibus et typis Caroli Tauchnitii, Lipsiae 1843.7. V. Georgiev, Trakite i tehnija ezik, BAN, Sofia 1977.8. Pliny, Natural History, Harvard University Press, London 1999.9. J. Lempriere, Lemriere’s Classical Dictionary, Braken Books, London 1994. 10. D. Frawley, Gods, Sages and Kings: Vedic Secrets of the Ancient Civilization, Janendra Prakshi Jain

at Shri Janendra Press, New Delhi 1995.11. Strabonis, Geographica, Prostrat in Libraria Friderici Nicolai, Berolini 1852.12. M. Mitrović, Onomastic structures, Zbornik sedme mednarodne konference, Izvor Evropejcev,

Jutro, Ljubljana 2010, 7-30.

AbstractAnalysis of ancient hydronyms from Europe and Asia shows that long before the 6th

century AD the Slavs were already dispersed people. In the matter of fact the whole Slavic topographical terminology can be found in the documented in the Antiquity works of different authors.

83

Pavel Serafimov, Giancarlo Tomezzoli

NEW READING OF THE LINEAR A INSCRIPTION ON THE GOLDEN PIN

CR-ZF-1 FROM CRETE

This article is the revision of a previous article already presented at the Second International Congress - Pre-Cyrillic Writing and Pre-Christian Slavic Culture - Sanct Petersburg - Town Pushkin - 14 May 2009.

PovzetekNOVO BRANJE LINEAR A NAPISA NA ZLATI SPONI CR.ZF.1 S KRETE

Linearni A napis na zlati sponi Cr-ZF-1 iz Minojske Krete kaže dobra ujemanja besed in slovničnih podobnosti med minojsko slovanskimi ter starimi in sodobnimi slovanskimi jeziki. To predstavlja dodatno razvidno povezavo, da je bil otok, ki je postal dom visoko razvite evropske civilizacije, naseljene že v 2. tisočletju pr. Kr., z minojsko praslovansko skupnostjo.

IntroductionIn a previous paper [1], in line with the Continuity Theory [2], p. 134, which suggests

the presence of the Slavic cultures in the South-Eastern Europe from the Palaeolithic, we examined the facts supporting a Slavic presence in the ancient Minoan Crete. The presence in Crete of a multi-ethnic society in the second millennium BC is testified by Strabo [3], pp. 3-4, and Faucounau [4], p. 99, although mainly dealing with Proto-Ionians, admits that: »the impression is to have in Crete a population non-homogeny that came from different horizons.

This impression will maintains itself up to the historical epoque because, from one side, Homer tells of Crete - of hundred towns - and, on the other side, the inscriptions written in the Linear A script could, perhaps, belong to different languages«. However, our deciphering of the Linear A inscription on the golden signet ring of Mavro Spelio, provided in our previous paper [1], gives the first evidence of the presence in Crete of a Minoan Slavic community speaking a Minoan Slavic language similar to the present Slavic languages. In this work we want to add more evidence of the existence of such a Minoan Slavic language and community.

84

The ArtefactThe golden pin Cr-Zf-1 is displayed at the Museum of Hagios Nikolaos in Crete and

shown in Fig. 1. The inscription on the pin consists of 18 characters separated by four dots, which provide a subdivision of the inscription in five words shown in Fig. 2. Because the second and fourth characters correspond respectively to the syllables MA and SI, executed in the style of Linear A the inscription can be defined as belonging to the Linear A writing system. This script was in use in the Minoan Crete up to 1450 BC, and judging from the style of the characters, the inscription can be dated aprox. 1700 BC.

1 2 3 4 * 5 6 7 8 * 9 10* 11 12 13 14 15 * 16 17 18

Fig. 1: Golden pin Cr-Zf-1

1 2 3 4 * 5 6 7 8 * 9 10 * 11 12 13 14 15 * 16 17 18

Fig. 2: Inscription on the golden pin Cr-Zf-1

Previous spellings and translations.Younger [5] offered the following spelling of the inscription without trying a translation:

A-MA-WA-SI * KA-NI-JA-MI * I-JA * QA-KI-SE-NU-TI * A-TA-DE

In our opinion the Younger’s reading of 9th, 11th and 13th characters - see Figs. 3, 4 is not correct. In the matter of fact, the 9th character, according to the generally accepted phonetic values of Linear A characters [6], Fig. 5, appears to conform to the character SE instead of character I in Fig. 3, the 11th character appears to conform to character ZA instead of character QA in Fig. 4, the 13th character appears to conform to character I instead of character SE Fig. 5.

1 2 3Fig. 3: 9th character, comparison of Linear A characters

1: generally accepted Linear A character SE, 2: generally accepted Linear A character I, 3: golden pin 9th character conforming to Linear A character SE.

85

1 2 3Fig. 4: 11th character, comparison of Linear A characters

1: generally accepted Linear A character ZA, 2: generally accepted Linear A character QA, 3: golden pin 11th character conforming to Linear A character ZA.

1 2 3Fig. 5: 13th character, comparison of Linear A characters

1: generally accepted Linear A character I, 2: generally accepted Linear A character SE, 3: golden pin 13th character conforming to Linear A character I.

Faucounau [7] suggested a slightly different spelling:A-MA-WA-NE * KA-NI- JA-MI * I-JA* ZA-KI-SE-NU-TI * A-TA DEHe analysed the inscription on the basis of a language called by him Proto-Greek

Hurrianoid Language as follows:A-MA-WA-NE - To the (-NE) female harvester (probably the Goddess Demeter), Greek

corresponding word amafw: to harvest;KA-NI-JA-MI – Kanija-mi a proper name with probable meaning: I am from the reeds

country - Canaan, Greek corresponding words kanna: reed, kaneion: basket;I-JA – Let her relieve the pain! - Imperative expressing the wish, the prayer), Greek

corresponding word iaomai: to relieve pain, Mycenaean: – i-ja-te;ZA-KI-SE-NU-TI – may be to be read Za-Kisse-Nu(s)ti(s) – proper name with meaning:

the one, who wishes to sleep, Greek corresponding words: za: very much, kissaw: to wish, nustazw: to doze of;

A-TA-DE – probably to be read At(l)de – Let him to be like youngster!, Greek corresponding words atallw – to jump as young person or animal, atalos – young.

He considers the inscription as a supplication to Demeter (?), which would be supported by the vegetal decoration of the gold pin, which in his opinion represents a wild rose (Rosa Canina) [7], although in [8], Object 54, this decoration is indicated as brambles.

In addition to the Younger’s mistakes concerning the 9th and 13th characters - I instead of SE, SE instead of I, he introduced another mistake: the 4th character definitely appears to conform to Linear A character SI instead of character NE, see Fig. 6.

1 2 3Fig. 6: 4th character, comparison of Linear A characters

1: generally accepted Linear A character SI, 2: generally accepted Linear A character NE, 3: golden pin 4th character conforming to Linear A character SI.

86

Moreover, in the Faucounau’s interpretation [7] some explanations are missing. If the so called Proto-Greek Hurrianoid Language was a Greek or Mycenaean language, its use for translating the inscription would be inappropriate. In fact, according to [9], p. 1, the oldest Cretan toponyms: Knossus, Tulissos and Aminisos, cannot be explained with the help of the Greek language. This would support the generally accepted fact set out in [10], p. 269, that Greeks or Mycenaeans came to Crete around 1450 BC, about 250 years later than the date of the inscription.

If this Proto-Greek Hurrianoid Language was a Proto-Ionians language, he himself observes [4], pp. 81-83 that the Proto-Ionians had different port of call »ports de relaches« during the Ancient Minoan I and II (2700-2200BC) but they never established real colonies in Crete, contenting themselves with storehouses »comptoirs« allowing them to commerce with local kings. Thus, although not impossible, the use of such a Proto-Greek Hurrianoid Language for writing inscriptions in Crete at the date of the inscription appears very improbable.

If such a Proto-Greek Hurrianoid Language was the language spoken by a sort of Proto-Greek community present in the multi-ethnic society of Crete in the second millennium BC, it would be attested, at least at the moment, only by this inscription, giving the doubt about the real existence of said Proto-Greek Hurrianoid Language.

HicksA further attempt of translating the inscription is offered by Hicks [11]. She accepts

the spelling of Younger [5].

A-ma-wa-si ka-ni-ja-mi i-ja qa-ki-se-nu-ti a-ta-de

She provides the following translation:For the Harvester I kill (kaino, in Greek) here / [the pin] will stick into (pegnumi,

Greek) this (ata with allative –de).She adds that: »This pin was most certainly used during the ceremony of an animal

sacrifice. It is interesting to note in connection with the Harvest-goddess that two axes (AR Zf1 and AR Zf2 are inscribed I-da ma-te – mother Ida, the earliest form of Demeter«.

However, because the spelling she proposes corresponds to that of Younger [5], the above objections about the reading of 9th, 11th and 13th characters of the inscription still apply. Hick’s suggestion that the Greek verb pegnumi – to stick at, corresponds to the Linear A word qa-ki-se-nu-ti seems not possible. Indeed Linear A syllable QA could evolve into PA (qasireu = parireu – basileus), but in this case qa-ki-se-nu-ti would evolve, probably, into pa-gi-se-nu-ti → pagsenti, which would corresponds to verbal form of 3 pers. pl. (because of the ending enti), not to the verbal form of the 1st. pers. sing. Also the combination GS in pagsenti is alien to the Greek language. So neither Hick’s reading, nor her interpretation can be accepted as even probable.

87

New spelling and translationOur reading of the inscription, on the basis of the above observations, is only slightly

different from that of Younger [5] and Faucounau [7].

A-MA-WA-SI * KA-NI-JA-MI * SE-JA * ZA-KI-I-NU-TI * A-TA-DE

But our translation is rather different:Amawasi to the priestesses (women) this offering gave.In a loose translation can be rendered as:Amawasi gave to the priestesses this pin as an offering.

A-MA-WA-SI - personal name, subject, with meaning: strong one. Best match offers the Avestanic word amava – strength. But on the other hand Avestan does not have any etymology for this word, there is no root MAV in any word covering the concept of power. But Avestan word MAZDA means mighty, so we can assume that the Minoan word AMAWASI corresponds to Proto Indo-European word MAG – mighty, variants of which we can find in Sanskrit MAHA - great, Latin MAGNUS - great, Gaulish MAGALO - ruler, chief, Germanic MACHT - power and Slavic MOSHT - power, MOGU- I am able and also Old Bulgarian word MAГOTЪ - ruler.

Apparently in the Minoan Slavic language G and W/V were interchangeable. That peculiarity is typical also for the Thraco-Pelasgian language as can be seen from the personal names Gaidrus – bright one, and Vaidra (Faidra) – bright one. There are proofs that Thraco-Pelasgians were present in ancient Crete. Thracian personal names were documented on Linear A tablets [12]; Pelasgians were mentioned as ancient Cretan inhabitants [13]. Archaeologically Thraco-Pelasgian migration is attested by the spread of the so called band pottery [14].

KA-NI-JA-MI – female noun, plural, in Dative case with meaning to the women. Kanijam(i) corresponds to the Dative case plural of Old Church Slavonic female noun ЖЕНАМЪ – to the women. However, here the word women should be used in the sense of virgins, priestesses. In fact, on Cretan seals, sculptures and rings often are depicted goddesses and priestesses [15], Figs. 76, 79.

Avestanic again has a good match in the word kanya – virgin, related to Sanskrit kanya – virgin, kaninasa – young one; Hittite hantesiya – front, begin; Latin recens – new, fresh; Celtic (Welsh) cynta – begin, cyntaf – initial. Slavic languages have the corresponding root KAN, KON which we find in the Russian words накануне – eve, begin, and O. Ch. Sl. - КОНЪ – begin, ИСКОНЕНЪ - initial, first, КЪНЬЗЪ – prince, first one.

The meaning of Minoan word KANIJA - virgin was thus probably derived from the concepts – first, firstling, initial, young, fresh, bright.

SE-JA – demonstrative pronoun – this one, corresponding to O. Ch. Sl. СЬ, se – this one, here indicating the pin.

ZA-KI-I-NU-TI – substantive best matched by the Russ. verb закинуть - to throw, to cast, to sacrifice, to offer, i.e. something to sacrifice, something to offer, i.e. offering. Other

88

matches: Ukrainian кинути – to throw; Polish kidac – to throw; Slovene skidaj se! – go away! Serbian скинути – to throw off; Wendish zakitovanje – defence; Old Blg. кина – I tear.

Note that in the Slavic languages, normally, the substantives do not differ much from the corresponding verbs, for example: Russ. видеть - to see, вид - appearance, vision, aspect; Russ. делать - to do, дело = work, activity, affaire; Blg. opa – I plough, opaлo - plough; Blg. даря - I make a gift, дар – gift; Slove. briti – to shave, britva – razor; Slove. varati – to cheat, varalec – cheater; Serb. болети – to pain, бол – pain; Serb. речи– to say, talk, tell, реч – speech, talk.

Thus, probably the original ZAKIINUTI was read as ZAKIINUT, but because Linear A was a syllabic script and there was no character for T alone, than TI was used instead. The double I in ZAKIINUTI could be an indication that this word is not the verbal form but rather its corresponding substantive, or it could simply mark the presence of the accent in the same position, i.e. on the и, as in закинуть.

A-TA-DE – corresponds to the Aorist tense, 3rd pers. sing. of generally Slavic verb dati - to give. ОТДАДЕ is its Blg. variant, which means definitive alienation, definitive separation. ATADE has parallel variants in the Blg. Dialectal: атдаде gave Rodopi Dial., утдаде gave Plovdiv Dial., удади gave Karlovo Dial.

The reason for which both the Minoan Slavic words AMAWASI and KANIJA have close matches with the Avestan words AMAVA and KANYA does not appear to be determined by the influence of a possible Avestan community in the multi-ethnic society of Crete in the second millennium BC, the presence of which is not attested at all, but rather to the fact that the Minoan Slavic language, like Avestan, preserved Indo-Europeans words closest to their original form. We wish to add also that the further we go back in time, the larger is the amount of similar and even identical words between Slavic and Avestanic:

Av. KADA-when = O.Ch.Sl. KAДA – when Av. TA – this one = O. Ch. Sl. TA – this one Av. DVA – two = O.Ch. Sl. ДВA – two Av. KAYA – who (fem. sing) = Blg. KOЯ – who (fem. sing.)However, the good matches of the Minoan Slavic words ZA-KI-I-NU-TI and A-TA-DE

with corresponding words in Slavic languages reinforce our opinion about the presence in Crete in the second millennium BC of a Minoan Slavic community of probably Thraco-Pelasgians origin. The same identity between Slavs and Thracians is well documented in the works of Simokates [16], and the biography of St. Theodosius [17], where the Thracian tribe Bessi (Vessi) were called Slavs.

ConclusionBecause all the words from the inscription have Slavic etymology and we can detect

Slavic grammatical peculiarities (Dative plural, demonstrative pronouns, verbal noun) it will not be exaggeration to say that this Linear A inscription was made by person(s), who belonged to Slavic ethnos.

89

The surprising similarity of the Slavic-Minoan words: AMAWASI and KANIYAMI with corresponding Avestan words, suggests that the Slavs, who inhabited Crete in 2nd millennium BC, could have moved from South-Eastern Europe, where Slavs and Aryans lived together for millennia. Trade, alliances and marriages between Slavs and Aryans influenced both the peoples linguistically and anthropologically.

References1. P. Serafimov, G. Tomezzoli, Evidence for early Slavic Presence in Minoan Crete. New Reading of

the Linear A Inscription on the Golden Signet Ring of Mavro Spelio, Pre-Cyrillic Slavic Inscriptions and Pre-Christian Slavic Culture, St. Petersburg – Puskin Town, 2008, pp. 337-346.

2. M. Alinei, Darwinism, traditional linguistics and the new Palaeolithic Continuity Theory of Language Evolution, Evolutionary Epistemology, Language and Culture. A non-adaptionist, systems theoreti-cal approach, Gonthier, Natalie; Bendegem, Jean Paul; Aerts, Diederik (Eds.), Springer, Berlin, Heidelberg, New York, pp. 121-147.

3. Strabo, Geography, Harvard University Press, London 1995, Book V, 2.4. J. Faucounau, Les Origines Grecques À L’Age du Bronze, L’Harmattan, Paris, Budapest, Torino 2005.5. J.Younger, Texts on Presumably Religious Objects, http://www.people.ku.edu/~jyounger/LinearA/

religioustexts.html#part26. D. Packard, Minoan Linear A, University of California Press, Berkeley, Los Angeles, London 1974.7. J. Faucounau, Do Inscriptions in Linear A Script belong to different languages? http://www.anistor.

gr/english/enback/v011.htm8. C. Davaras, Catalogus of Hagios Nikolaos Museum, Editions Hanibal, Athens 1972.9. J. Chadwick, The Mycenaean World, Cambridge University Press, fourteen editions, Cambridge 2005.10. R. W. Hutchinson, Prehistoric Crete, Penguin books Ltd., Harmondsworth 1965.11. V. Hicks, The Language of the Minoans, http://www.anistor.gr/english/enback/v011.htm12. A. Soesbergen cited in: K. Porozanov, Obshtestvo i darzavnost u Trakite, BAN, Sofia 1998, p. 1813. Strabo, Geography, Harvard University Press, London 1995, Book x, 4-8.14. B. Hrozny, Ancient History of Western Asia, India and Crete, Artia, Prague, p. 220.15. S. Hood, De voorouders van de Grieken, Elsevier-Amsterdam, MCMLxIx, translated by G.

Metselaar from the original - S. Hood, The Home of the Heroes, Thames and Hudson, London 1967, Figs. 76-79.

16. T. Simokates cited in: G. Tsenov, Praotechestvoto I praezika na Bulgarite, Heliopol, Sofia 2005 p. 14.17. St. Theodosius, the Cenobiarch, AD 529, from his life by Theodorus Bishop of Petra, some time

his disciple, in Surius and Bollondus, and commented by Fleury, Baillet &c, http://www.ewtn.com/library/MARY/THEOCENO.HTM

AbstractThe Linear A inscription on the a golden pin Cr-Zf-1 from Minoan Crete shows good

word matches and grammatical similarities between the Minoan Slavic and old and modern Slavic languages. This provides additional evidence that the island, who become home of one of the more sophisticated European civilization, was inhabited in the 2nd millennium BC by a Minoan Slavic community.

90

91

Igor Tureček

BRONZE AGE INSCRIPTIONS ON THE AMBERS OF BERNSTORF

PovzetekNAPIS IZ BRONASTE DOBE NA JANTARJU IZ BERNSDORFA

Leta 1994 sta Manfred Moosauer in Traudl Bachmaier odkrila v bližini Bernstorfa v Nemčiji urbano naselje, zgrajeno okroglo 1350 pr. Kr. Leta 1998 so našli izdelke z visoko čistostjo zlata, predantične tehnologije čiščenja zlata pa so bile znane samo v Egiptu. Dve leti kasneje so našli še pomembnejše stvari, en rumenkast in en rdečkast izdelek iz jantarja z napisi v pisavi Linear B. Najdeno zlato in jantar sta med najpomembnejšimi arheološkimi odkritji na Bavarskem do konca 20. stoletja. Tako se je prepričljivo vzpostavila povezava med starim Egiptom in virom jantarja vzdolž obale Baltskega morja; ter povezava najdenih napisov s grškimi in predgrškimi napisi Pelasgov.

PrefaceIn 1994 Manfred Moosauer and Traudl Bachmaier discovered in the vicinity of

Bernstorf, Germany, an urban settlement constructed round 1350 BC. Bernstorf is about 40 km north of Munich. Settlement reconstruction is in figure 1. Settlement

Figure 1: Settlement reconstruction [1]

92

reconstruction in view from north based on archeological research; today we know that the settlement was about 1/3 bigger southwards. The findings locality is at the eastern wall (left) [1].

Gold piecesIn 1998 Moosauer and Bachmaier found various pieces of thin gold plates, which are

presented in figure 2 and are similar that in figure 3. On the left figure up there is a piece similar to a stylus. Styluses were used for writing on wax tablets. For example in the right picture we see a stylus of the same shape from Novgorod (Russia). This stylus shaped piece of gold served perhaps as symbol of a scribe or for design coating. Ancient technology for purifying gold was known in Egypt only [2-3].

Figure 2: Gold pieces Figure 3: Presentation of use

Amber piecesTwo years later they made another great find. One yellowish and one reddish amber

with inscriptions in Linear B, are presented in figures 4 and 5. These findings are connected with ancient Greek and former settlements of Pelasgian. In connection with Egyptian technology for purifying gold, this find established a compelling link between Ancient Egypt and the source of ambers along the Baltic Coast.

93

Amber sources and transport waysA correlation between Proto-Slavs, once called Veneti and amber can be determined

(J. Richter: Der Brenner Codex, p. 31) [4].Different ways from Baltic to Egypt are shown in figure 6. There are the sea way, and

some ways through continent. The best connection is directly from Baltic to the Adriatic Sea with the lower route.

Figure 4: Yellow amber Figure 5: Red amber

Figure 6: Ambers transporting ways [4]

94

Distribution of the ancient Venets (Proto-Slavs) round 1000 BC and different names of ambers are presented in figure 7 and 8.

Figure 7: At the time of burn-out of Bernstorf settlement large areas of Europe have been populated with various Veneti tribes which we today also call Proto-Slavs. These Proto-Slavs called themselves also as Wana‘s. Documented on a spindle whorl found at Hlinsko (Czech Republic, Moravia) and tablets from Pylos (PY Ta 711) and Mycenae (MY V 659).

Figure 8: Todays spheres of names jantar, čilibar, ambra and Bernstein as you cansee are in four main groups:

Orange – jantar (Slovenian, Croatian, Czech, Polish); jantár (Slovakian); янтaрь [jantar] (Russian); јантар [jantar] (Serbian); dzintars (Lettish); gintaras (Lithuanian).

Violet - Ћилибар [čilibar] (Serbian); chihlimbar [čihlimbar] (Romanian); qelibar [čelibar] (Albanian), кеxлибáр (Bulgarian); кεχριμπάρι [kechribári] (Grecian).

Red – âmbar (Portugese); ambra (Italian); ambre (French); ambar (Spanish); amber (English); ómra (Ireland);

Blue – Bernstein (German); bursztyn (Polish); бурштин or смола (Ukrainian); бурштын (Belorussian); borostyánkő (Hungarian); bärnsten (Swedish); barnsteen (Netherlandian).

Other notions: meripihka = sea resin (Finnish); merevaik = sea resin (Estonian); rav (Norvegian, Danish); [kachlimen] Arabian; kehribar (Turkish).

Is this a diadem?

Figure 8: Names of amber [4]Figure 7: Veneti at 1000 year BC [5]

95

Striking similarity between »Diadem« and amber sign. There is a striking similarity between Bernstorf »Diadem« and the sign on the yellowish amber.

Among the Bernstorf pieces of gold (right upper corner) this one was named Diadem. One amber became The Face of Bernstorf (right down corner). A hypothesis makes two analogies: between so-called Agamemnon‘s mask and the Bernstorf Face and, second, between Bernstorf »Diadem« and Mycenae Diadem (from the Shaft Grave III of Grave Circle A) with the conclusion the upper right find is a diadem as well.

The conclusion is, gold find and amber sign belong in symbolic sense together. So, if both symbolize same meaning, what is it?

Similarity with Slavonic cross

Slavonic cross also called »God‘s hands“. The god spreads his hands (fingers) in all four world directions.

Slavonic funeral urnVessel with the symbol

»Hands of God« was discovered in 1936 during archaeological excavations in Białej, Poland, Lodz region, and dated from 3rd - 4th century AD (Przeworsk culture). The funeral urn disappeared during the withdrawal of the Germans in Lodz in World Word II, and today is known only by a plaster copy.

Łukasz Antosik: Popelnica ze stara swastyka.

96

Slavonic mythological genesis of the worldProto-Slavs were convinced that everything has a Beginning and an End. Human life

is restricted by birth and death. None of us from our own experience knows anything about the time preceding our birth and considerations what awaits us after death is just a mumble. Before us and after us there were people. In the same way the Proto-Slavonic people were thinking about gods and their actual originator of the gods - the Proto-God (Pra-Bůh or prabůh). Him they called Svarog.

If a man‘s life is a Beginning and an End, then life of mankind has a Beginning and an End. The life of humanity they called Era. About our Era just Proto-God Svarog knows everything, which sleeps in the sun as a child in a transparent egg. We humans are also born from eggs that our mother wore inside. Golden sun paints splendour like that of beautiful Easter eggs and only God can see it, the beauty is blinding a man.

Svarog inside the sun sleeps and gathers strength. When our Era ends, another Era comes. The son of Svarog – Svarožic – arose from third leg, which Svarog has grown during his sleep. After Svarožic started to govern over the new Era, he invented names for directions. These directions are symbolized with four hands in the Slavonic cross.

So the beginning of the Slavonic genesis of the world could be presented here.

InscriptionsThe yellowish amber holds an inscription consisting of three Linear B signs v[6-7].

Reading from right to left gives TI NVA PA. Look at figure 4.In old Czech »týn« ment »castle-fortress« or »market« »-pa« is a suffix of Proto-Slavonic

origin like in »pahrbek« (hrb = top hump, »-ek« deminutivum suffix, »pa-« affix meaning pseudo, not real). The translation might be »Great Castle« or »Old Castle« (ancient = great = old).

From left to right the Linear B signs give the reading PA NVA TI”. Panvati was the name of a Greek Argonaut (Moosauer and Bachmaier). Found in a writing of Apollonios Rhodios 300 BC (e.g. in Ichor Mykhinaika Eyphmata, Band 18, Athen, p.3, left column and others). A gap of 1050 years (300 BC Appolonios Rhodios – 1350 BC burn-out of Bernstorf) makes this interpretation less probable compared to TI NVA PA.

Yellow amber summaryThe inscription in Linear B holds folowing possible meaning:Right to left reading: TINVAPA or TIN VAPA meaning Greate Castle or Old CastleLeft to right reading PANVATI as argonaut s name or PARVATI as jagged mountains.I do not know what the icon of the »Diadem« bellow the Linear B signs symbolizes. It

could be symbol of a hand, settlement, rivers, mountains, the World, a heraldry sign - the fantasy is endless. We could make a working hypothesis it is symbol of the settelment with relation to Slavonic cross.

Red amberRed amber – left to right reading – look at figure 5.

97

The »comma« sign between DO and KA represents a consonant in a syllabic alphabet. So far known consonants used are:

c–č–d–ch–j–k–m–n–r-s–šč–t–vand two of them help to give a meaning.DO-č-KA? or DO-s-KA ?Reading of the first three signs left to right gives either Russian word »dočka« (daughter)

or »board« in several Slavonic languages. In Russian (доска), Belorussian (дошка), Slovakian (doska).

Ideograms and phonograms.Antonín Horák in his book The Paradigm About The Slavs – Inverted (O Slovanech

úplně jinak, 1991) presented a whole alphabet of such language specific phonograms [6]:

Ideograms and phonograms can be interpreted by any language: example.Handfläche palm tenyér palma paume delanj dlaň длан dłoń dlán

German Engl. Hung. Italian French Pro.Sla. Czech Bulg. Pola. SrbCh

There is no equivalent for the last two signs in Linear B but the pieces of gold allow to make a connection to Egyptian hieroglyphs.

The left sign looks like a mirror inverted Egyptian hieroglyph called »throwing stick«. The right one is similar the hieroglyph »map of house« with a determinant [7].

A determinant tells us the sign should be considered as an ideogram, i.e. the sign stands for whole notion or concept.

The phonogram of »map of house« is »pr«.»p« stands for »palěh« (field) and »r« stands for »ris« = {cut | drawing | plan}

Egyptian hieroglyphs?

In Czech (půdorys) and Slovak (pôdorys) language »pr« has the same meaining, »půdo-« means »ground like« or »field like« and -rys = ris.

so: map of house (or foundations) = půdorys.As determinant the hieroglyphic sign throwing stick gives one of the following meanings:1. to throw2. foreign {country | person | enemy | palace | house | castle | market}3. create (phonem kma)Red amber – right to left reading

98

The only meaningful combination of the syllabic signs and the comma was the Serbocroatian word »kanda“.

KA-n-DO ≈ SrbC. kanda = {as if | as though | perhaps | maybe}. So, the reading might be:„{country | person | enemy | palace | house | castle | market} foreign maybe“.

Red amber summary Sign side holds probably the meaning »foreign country daughter« or »foreign palace

daughter“. Face side shows a bearded man or a woman with a yashmask.

Summary1. Inscriptions on ambers is a remarkable mixture of Linear B and Egyptian hieroglyphs.2. On the yellow amber there is probably the name of the settlement - TIN VAPA -

meaning Great Castle followed by a heraldry or a mythological symbol.On the red amber there is probably the text »foreign palace daughter“.3. Proto-Slavonic influence on Egyptian hieroglyphs has been examplified: »map of house«

has Proto-Slavonic phonogram »pr« which means »palěh ris« (ground plan, foundation).

Literature1. M. Moosauer, T. Bachmaier, Bernstorf – Das Geheimnis der Bronzezeit, Theiss – Verlag, 2005.2. Bading, Zur religions und stadtgeschichte des bronzezeitlichen Mitteleuropa, 2010, http://studgen-

deutsch.blogspot.com/2010/01/zur-religions-und-stadtgeschichte-des.html3. Photographies by M. Eberlein.4. J. Richter, Der Brenner Codex, http://en.wikipedia.org/wiki/File:Amber_sources_in_Europe.jpg.5. Splet, Veneti about 1000 years BC, http://www.veneti.info/veneti/venetipedia/maps-europe6. A. Horák, The Paradigm About The Slavs – Inverted (O Slovanech úplně jinak), Lípa Publishing

House, Vizovice 1991.7. Splet, Hyeroglyfs, The Unicode Consortium, http://www.unicode.org/charts/PDF/U13000.pdf

AbstractIn 1994 Manfred Moosauer and Traudl Bachmaier discovered in the vicinity of

Bernstorf, Germany, an urban settlement constructed round 1350 BC. In 1998 they found products of high purity gold. Ancient technology for purifying gold was reputedly known in Egypt only. Two years later they made another great find, that is one yellowish and one reddish amber with inscriptions in Linear B script. Gold and ambers are among the most important archaeological discoveries in Bavaria up to the end of the 20th century. Thus, this find established a compelling link between Ancient Egypt and the source of ambers along the Baltic Coast, but also a link with inscriptions in old Greek and with more older inscriptions of Pelasgian.

99

Vinko Vodopivec

PRIMERJAVE OBRAVNAV NAPISA PERUGIA

Ključne besedeNapis Perugia, Umbri, Etruščani, Veneti, Mesapci, Pyrgi, Slovenci, Čehi, Albanci

Key wordsCippus Perusinus, Umbrian, Etruscan, Veneti, Messapian, Pyrgi, Slovene, Czech, Albanian

AbstractCOMPARISONS OF TREATING OF PERUGIA INSCRIPTIONS

Cippus Perusinus inscription has already been studied by many language experts and researchers. Transliteration of linguists is a quite unique but wrong at sign for the letter O as TH and the sign for the letter B with its mutations as the letter F, which as a rule did not have the Etruscans. It is clear that at transliteration of Etruscan inscriptions should also be considered different options, while many mutations in the pronunciation of similar letters are present.Understandings are much more limited, but by translation exceed the Albanian version, which correctly takes into account appropriate dialect, as the old inscriptions are written in the then dialects. Despite the good treatment and compliance with the limits, after a detailed comparison with the Slovenian translation loses its meaning, so Albanian may not prove adequate language of comprehension.Czech translation of Horak based on the different, unfortunately inadequate transliteration that not gives good understanding. Therefore, it is worse than the Albanian translation, but the correlation clearly indicates a better chance of understanding with the Slavic languages.Czech translation of Kollar based on the incumbent explaining with names, which does not give good results of understanding, so it is only a little better than translation of Horak.Slovene translation of Berlot is based on a modified transliteration, which is obviously wrong and not consistent with the transcription of other Etruscan inscriptions. Incorrect transcription also gives worse results, and achieving only a similar probability as the Albanian translation.Slovenian with numerous and diverse dialects again proved to be an effective tool in understanding the Etruscan Perugia inscription, while translation achieves exceptional results by the recognized letters and words. Content describes the importance of the deceased, the reasonableness and his work for the community as perceived by relatives.

UvodPerugia je naselje Umbrijcev in se prvič pojavi v pisni zgodovini kot Perusia, eno od

dvanajstih zveznih etruščanskih mest. Prvič je omenjena v zapisih Q. Fabius Pictor-ja, ki jih uporablja Livy, za opis odprave Fabius Maximus Rullianus-a proti etruščanski zvezi v letu 310 ali 309 pr. Kr.

100

Cippus Perusinus je kamnita tabla odkrita na hribu San Marco, v bližini Perugie v Italiji leta 1822. Tabla ima 46 vrstic odlično vklesanega etruščanskega besedila in je eno najdaljših etruščanskih besedil.

Domneva se, da je besedilo pravna pogodba med etruščanskima družinama Velthina in Afuna glede izmenjave ali uporabe premoženja in zemljišča, na katerem je bila grobnica, ki je pripadala plemenitemu Velthinasu.

Datum napisa se ocenjuje na 3. ali 2. stoletje pr. Kr. Kamen z napisom se hrani v Narodnem Arheološkem muzeju v mestu Perugia [1].

Za primerjavo imamo kar nekaj različnih prečrkovanj tako, da je možno določiti zanesljiva, verjetna in možna prečrkovanja.

Tudi prevodov je nekaj, ki pa so tako različni, da je možna le splošna primerjava po prepoznanih črkah in besedah, medtem ko besedna - pomenska primerjava ni smiselna.

Nagrobni etruščanski kamen iz Perugie je prikazan na naslednji sliki.

101

PrečrkovanjeWikipedija

Prečrkovanje napisa - Wikipedija [1] – poševno so označene drugače prečrkovane črkeSprednja stran preglasi vse napake

Teurat tan-na larezu-l am-e vaχr. 1 1Lautn Velθina-ś, eśt-la Afuna-ś, spel eθcar-u tezan, 1 5fuśler-i tesn-ś tei-ś Raśne-ś ipa am-a hen. 0 2Naper xII Velθinaθur-aś ar-aś, 0 3peraścem-ul mlesc-ul, zuci enesθi ep-l, tular-u. 3 4Aule-śi, Velθina-ś Arnza-l, clen-śi, 1 2θi-i θi-l ścuna cen-u, e-nθfelic Larθal-ś Afune-ś, 3 9clen, θunχul θe fala-ś. 2 5Χiem fuśl-e, Velθina hinθa cap-e, municle-t, mas-u, 3 6naper śranczl, θi-i falś-ti. 1 4Velθina hut naper penez-ś mas-u. 0 1Acnina cl-el Afuna, Velθina mler zin-ia. 2 4In temam-er cn-l Velθina zi-a śaten-e tesn-e, 1 1Eca Velθinaθur-aś θaura hel-u tesn-e Raśn-e ce-i. 2 5Tesn-ś tei-ś Raśne-ś χimθ, śpel θuta ścu-na, Afuna men-a hen. 3 6Naper ci cn-l har-e ut-uś-e. 2 2

Bočna stranVelθina śatena zuci enesc-i ipa spelane-θi fulum-χva. 3 6spel-θi, rene-θi. 0 2Estac Velθina, acil-un-e, tur-un-e, ścu-n-e. 3 4Ze-a zuci enesc-i aθumicś. 3 4Afuna-ś penθ-na am-a. 0 2Velθina, Afun[a]θur, un-i ei-n zeri, una cla θi-l θunχulθ-l. 2 8Iχca ceχa ziχ-uχ-e. [1] 6 6 92 – 42 = 50 42 92Pri preglasih so upoštevane črke: χ kot G in c kot KDelež napačno prečrkovanih črk: 92 / 657 = 14,00 %Delež brez preglasnih črk: 50 / 657 = 7,61 %Z upoštevanjem možnih preglasov prečrkovanje ustreza pogoju manj kot 10 % napak.

KomentarPri prečrkovanju so opazne nekatere nedoslednosti in napake:

– Zamenjujeta ali se po potrebi mešata etruščanski črki L , ki je L in L, ki je P, čeprav je njun pomen nedvoumen.

– Znak G za črko G je pisan kot grška črka χ, ki pa jo zahodnoevropski jezikoslovci pri razumevanju nadomeščajo s črko G.

– Znak b za črko B prečrkujejo napačno kot F, saj Etruščani tako kot drugi predantični predslovanski narodi glasu in črke F niso imeli.

– Znak j za črko K berejo kot C po podobnosti z latinščino, v etruščanščini pa praviloma pomeni glas črke K.

102

– Znak O berejo kot θ ali TH, kar je možno, je pa malo verjetno, saj imajo Etruščani le majhen delež samoglasnikov in naj bi se ta znak kot θ uporabljal šele v novejši dobi okoli 1. stoletja pr. Kr., napis pa je vsaj stoletje starejši.

Razumevanje ni podano, čeprav je predvidena delitev delno zveznega besedila in so navedena le predvidena imena pisana z veliko začetnico: Velthinaš, Afunaš, Rašneš, Velthinathuraš, Velthinaš, Arnzal, Larthalš, Afuneš, Velthina, Velthina, Afuna, Velthina, Velthina, Velthinathur, Rašne, Rašneš in Afuna.

Zaradi napačnega prečrkovanja črke O kot TH in črke B kot F, ki se pojavita pri večini previdenih imen, izgubijo navedena poljubna imena še svoj morebitni smisel.

FacchettiTranscription submitted by / Prevod je povzet po Prof. Dr. Giulio M. Facchetti. [2]

Čelna stran preglasi vse napake 1. [t]eurat . tanna . la . rezu l 0 0 2. ame vaχr lautn . velθinas . e 1 3 3. stla afunasšleleθcaru 1 6 4. tezan fusleri tešns teis 0 5 5. rasnes ipa ama hen naper 0 2 6. xII velθinaθuras aras pe 0 4 7. rasc emulm lescul zuci en 3 5 8. esci epl tularu [vacat] 2 3 9. aulesi . velθinas arznal cl 1 410. ensi . θii . θil scuna . cenu . ep 2 611. lc . felic larθals afunes 2 812. [vacat] clen θunχulθe 3 513. falas . χiem fusle . velθina 1 614. hinθa cape municlet mašu 1 415. naper . sran czl θii falsti v 1 516. elθina hut . naper . penezs 0 217. mašu . acnina . clel . afuna vel 2 418. θina mlerzinia . inte mame 0 119. r . cnl . velθina . zia satene 1 320. tešne . eca . velθinaθurasθ 1 521. aura helu tešne rasne cei 1 322. tešns teis rasnesχimθsp 1 823. el θuta scuna afuna mena 1 424. hen . naper . ci cnl hare utuse 2 3

Bočna stran25-29 velθina . s / atena . zuc / i . enesci . ip /a . spelane / θi . fulumχ 3 830-34 va . spelθi. / reneθi . est / ac . velθina / acilune . / turune . sc 3 935-39 une . zea . zuc / i . enesci . aθ / umics . afunas . penθn / a . ama . vel 3 9

103

40-46 θina . afun[a] / θuruni . ein / zeriuna . cla . θil . θunχ / ulθl . iχ . ca / ceχa . ziχuχ / e [2] 8 14 44 139 139 – 44 = 95Delež napačno prečrkovanih črk: 139 / 657 = 21,57 %Delež brez preglasnih črk: 95 / 657 = 14,46 %

KomentarG. M. Fachetti podaja prečrkovanje, kjer so napačno prečrkovani: znak O za črko O,

ki ga bere kot θ ali TH, znak G za črko G piše kot grško črko χ, znak b za črko B prečrkuje napačno kot F, znak j bere namesto K kot C po podobnosti z novejšo latinščino, znak J za črko Š bere kot S, znak s sa črko S pa bere kot Š.

Tudi z upoštevanjem možnih preglasov prečrkovanje ne ustreza pogoju največ 10 % napačnih prečrkovanj.

Razumevanje ni podano, ob napačnem prečrkovanju, ki zajema več kot 20 % črkovnih znakov in je tudi z izločitvijo možnih preglasov neustrezno, pa tudi ni smiselno.

Albansko prečrkovanjeCopyright © 2010 Petrit Laze [3]

Čelna stran preglasi vse napake

TEURAT. TANNA. LA REZ UL 0 0AME VAXR LAUTN. VELTHINAŠ E 1 2ŠTLA AFUNAŠ SLELETHCARU 1 3TEZAN FUŠLERI TESNŠTEIŠ 0 1RAŠNEŠ IPA AMA HEN NAPER 0 0xII VELTHINATHURAŠ ARAŠ PE 0 2RAŠCEMULMLESCUL ZUCI EN 3 3ESCI EPL TULARU 1 1AULEŠI. VELTHINAŠ ARZNAL CL 1 2ENŠI. THII. THIL ŠCUNA. CENU. E 2 4PLC. FELIC LARTHALŠ AFUNEŠ 2 6CLEN THUNXULTHE 2 4FALAŠ. XIEM FUŠLE. VELTHINA 1 4HINTHA CAPE MUNICLET MASU 2 3NAPER ŠRANCZL THII FALŠTI V 1 3ELTHINA HUT. NAPER. PENEZŠ 1 1MASU. ACNINA. CLEL. AFUNA VEL 2 3THINAM LERZINIA. INTE MAME 0 1R. CNL. VELTHINA ZIA ŠATENE 1 2TESNE. ECA. VELTHINATHURAŠ TH 1 4AURA HELU TESNE RAŠNE CEI 1 1TESNŠTEIŠ RAŠNEŠ XIMTH ŠP 1 2

104

EL THUTA ŠCUNA AFUNA MENA 1 3HEN. NAPER. CI CNL HARE UTUŠE 2 2

Bočna stranVELTHINA Š / ATENA. ZUC / I ENESCI. IP / AŠPELANE / THI. FULUMX 3 6VA ŠPELTHI. / RENETHI EŠT / AC. VELTHINA / ACILUNE. / TURUNE. ŠC 3 7UNE. ZEA. ZUC / I. ENESCI. ATH / UMICŠ. AFU / NAŠ. PENTHN / A. AMA. VELTH 3 7INA. AFUNA / THURUNI. EIN / ZERI UNA. CL / A. THIL THUNX / ULTHL. IX. CA / CEXA. ZIXUX / E 8 13 44 89 89 – 44 = 45Delež napačno prečrkovanih črk: 89 / 657 = 13,55 %Delež brez preglasnih črk: 45 / 657 = 8,22 %

KomentarPrečrkovanje ne ustreza smiselno postavljenemu pogoju, saj delež napačno prečrkovanih

črk prekoračuje mejo 10 %.Napačno prečrkovanih znakov podobne izgovorjave G in K je skupno 44, zato je izid

brez njih bistveno boljši in z 8,22 % zadovoljuje zahteve še ustreznega prečrkovanja.

Horak [4]Napis na dveh straneh kamnite plošče širine 80 cm in višine 150 cm, je eden najdaljših

etruščanskih napisov. Napis je nekoliko poškodovan in restavrator je nekatere črke morda napačno popravil.

Prečrkovanje čelne strani preglasi vse napakeE U HUT TANČIJA LAJEC U 0 4NAŠČEVACHDLA UTČIJ VELOJ NAME 1 7MYL A AWUČIJ A M-SLEL E O ČARU 1 6VEZAČIJWU MLE JA ITE WČIMY EJIM 2 10PAMNEM ICA AŠČA HEČIČIJACEJAH 0 9JICH VELO INAO. U RAMA RAMCE 0 5RAMČE ŠČUL ŠČLES ČUL ŽUČIEČIJ 0 7ESOTECU TULARU. 0 4A U ZEMJI VELO INA MJA ZČIAL ČI 0 4EČIMI W JI OCL MČU JA ČENU E 1 8ČIČWELIČI A DO ALM AWUČIEM 2 9ČIEČI O UČICHULO E 1 5WALEMCHIEŠČWU MLE VELO INA 3 8HIČIO A ČACE ŠČUČIČ LET ŠČASU 0 7NADZEJAMAJAA ČIČ ZLO IIWAL MUJ 1 9VELO INA HUT ČIJACEJAC EČIZM 0 7ŠČASU AČČIJČIJAČ LEL AWUČIJA VELO 1 7

105

INAŠČ LEJA ZIN IA IN TEŠČ A ŠČER 0 4ČČIL VELO INA ŽIJA MATJEČI E 0 5TESNE EČA VELOŠČ AO URAMO 0 3A U RAHELU TESNE RAMČIEČEN 0 3TESNoM TEJM RAMČIEMCHIŠČO ME 1 9VELO U TAMČUČILA AWUČIJA ŠČENA 1 8HEČIČIJACEJAČI ČČIL HAREUT U ME 0 8 15 156 156 – 15 = 141Delež napačno prečrkovanih črk: 156 / 480 = 32,50 %Delež brez preglasnih črk: 141 / 480 = 29,36 %

KomentarHorak podaja prečrkovanje le čelne strani, ne pa tudi bočne, zato je njegov prikaz

pomanjkljiv. Ker istočasno podaja tudi razumevanje, nekatere črke dodaja, nekatere pa izpušča, zato je kontrola prečrkovanja nezanesljiva.

Pri njegovem prečrkovanju so razvidne bistvene napake, saj znak J za črko Š bere kot M, znak M za črko M kot ŠČ, znak r za črko R kot D ali kot H, znak đ za črko N kot ČIJ, znak L za črko P kot C in podobno, poleg tega pa uporablja tudi druge podobne različice.

Nepravilno prečrkovanih znakov je kar 156, kar predstavlja 32,50 %. Tudi z upoštevanjem preglasov črk W, je napačnega prečrkovanja še vedno 29,36 %, kar bistveno prekoračuje smiselno postavljeno mejo 10 %.

Na osnovi tako napačnega prečrkovanja je verjetnost razumevanja bistveno manjša, saj je v podrobni primerjavi treba izločiti vse napačno prečrkovane črke.

Berlot [5]Oznake: N – napaka, P – preglasi, V- vse črke

Sprednja stran N P V-EULAT TANNA LAPEŽVL 2 2 17AŠEVAHPL AVTN VELOINAM E 3 2 21MTLAATUNAMŠLELEOSAPU 4 2 20TEŽAN TUMLEPI TEŠIMTEIM 6 2 21PAMNEM IDAAŠADENNADEP 8 0 20XII VELOINA OUPAM APAMDE 6 0 21PAMSEŠUL ŠLEŠCUL ŽUSIEN 4 5 21EŠCIEDLTULAPU 2 2 13AVLEMI VELOINAM APŽNALKL 3 2 22ENMI OII OILMSUNA SENU E 2 2 20DLSTELICLAPOALMATUNEM 7 1 20KLENOUNHULOE 0 1 12TALAMHIEŠTUMLE VELOINA 5 1 21DINOA KADE ŠUNISLET ŠASU 4 2 21NADER MPAN SŽLOII TALMTIV 5 2 22ELOINA DUT NADEPDENEŽM 5 1 20ŠAŠU AKNINA KLEL ATUNAVEL 2 1 22

106

OINAŠLEPŽINIA INTEŠ AŠE 4 1 21PSIL VELOINA ŽIA MATENE 3 2 20TEŠNE ESA VELOINAOUPAM O 2 2 21AUPADEL UTEŠNE PAMNESEI 4 2 21TEŠIMTEIMPAMNEMHIŠOMD 9 1 21EL OUTA MSUN A ATUNA ŠENA 3 1 20DEN NADEPSI SNLDARE UTUME 5 2 22

Bočna stranVELOINAM / ATENAŽUS 2 2 16IENEŠCIID / AMDELANE 3 2 17OI TULUŠH / VAMDELOI 3 1 16PENEOIEMT / ASVELOINA 2 1 18ASILUNE / TUPUNEMS 3 1 15UNEŽEA TUS / IZNEŠCI AO 2 3 18UŠISM ATU / NAMDENON 5 1 16AAŠAVELO / INA ATUNA 3 0 16OUPUNI EIN / ŽEPIUNASH 3 2 18AOILOUNH / ULOUIHSA 1 4 16SEHAŽIHUH / E 0 4 10 176 60 657 176 – 60 = 116Delež napačno prečrkovanih črk: 176 / 657 = 26,79 %Delež brez preglasnih črk: 116 / 657 = 17,66 %

KomentarBerlot podaja prečrkovanje, kjer nekatere črke dodaja, nekatere pa piše v simbolih

vendar je možno določiti njihovo glasovno vrednost, zato je kontrola dovolj zanesljiva.Pri njegovem prečrkovanju so razvidne bistvene napake, saj znak J za črko Š bere kot

M, znak M za črko M kot ŠČ, znak r za črko R kot P, znak G za črko G kot H, znak H za črko H kot D, znak j za črko K kot C, S ali Š, znak L za črko P kot Dj in druge podobne zamenjave.

Nepravilno prečrkovanih znakov je kar 176, kar predstavlja 26,79 %. Tudi z upoštevanjem preglasov črk C, S, Š, Ž, H, je napačnega prečrkovanja še vedno 17,66 %, kar bistveno prekoračuje smiselno postavljeno mejo 10 %.

Na osnovi tako napačnega prečrkovanja je verjetnost razumevanja bistveno manjša, saj je treba pri podrobni obravnavi izločiti vse napačno prečrkovane črke.

Kollar [6]Oznake: N – napaka, P – preglasi, V- vse črkeSprednja stran N P V-EULAT TANNA LAREŽUL 1 1 17AMEFAHR LAUTN VELTINAS- 2 2 20STLAAPUNAS SLELETCARU 2 3 20TEŽAN PUSLERI TESNSTEIS 1 4 21

107

RASNES IPAAMAHENNAPER 0 2 20XII VELTINA TURAS ARASPE 2 3 21RASCEMUL MLESCUL ŽUCIEN 0 5 21ESCIEPLTULARU 0 1 13AULESI VELTINAS ARŽNALCL 1 5 22ENSI TII TILSCUNA CENU E 2 4 20PCPELICLARTALSABUNES 3 4 20CLENTUNCULTE 2 2 12HALASHIEM BUSLE VELTINA 2 3 21HINTA CAPE MUNICLET MASU 1 2 21NAPER SRAN CZLTII HALSTIV 2 3 22ELTINA HUT NAPER PENEŽS 1 2 20MASU ACNINA CLEL AHUNAVEL 1 2 22TINAMLERŽINIA M-TEM AME 2 1 20R CNL VELTINA ŽIA SATENE 1 3 20TESNE ECA VELTINATURAST 3 2 21AURAHEL UTESNE RASNECEI 0 2 21TESNSTEIS RASNESTIMTSP 2 5 21EL TUTA SCUN A APUNA MENA 2 2 20HEN NAPER CI CNLHARE UTUSE 0 3 22

Bočna stranVELTINAS / ATENAŽUC / IENESCIIP / ASPELANE 2 5 33TI PULUMH / VASPELTI / RENETIEST / ACVELTINA 5 4 34ACILUNE / TURUNESC / UNEŽEA ŽUC / IZNESCI AT 1 7 33UMIKS APU / NAS PENTN / AAMAVELT / INA APUN- 4 2 31TURUNI EIN / ŽERIUNACH / ATILT-UNH / ULTLIHCA CEHAŽIHUH / E 6 9 44 52 145 655 145 – 52 = 93Delež napačno prečrkovanih črk: 145 / 655 = 22,04 %Delež brez preglasnih črk: 93 / 655 = 14,20 %

KomentarKollar podaja prečrkovanje, kjer so razvidne bistvene napake, saj znak b za črko B

bere kot PH, znak O za črko O kot TH, znak Z za črko Z kot Ž, znak G za črko G kot H, znak J za črko Š kot S, znak j za črko K kot C.

Nepravilno prečrkovanih znakov je 145, kar predstavlja 22,04 %. Z upoštevanjem preglasov je napačnega prečrkovanja bistveno manj, a z 14,20 %, ne ustreza meji 10 %.

VodopivecNapis se bere od desne na levo, tako kot starejši venetski napisi in Pyrgijske zlate

ploščice, ter od zgoraj po vrstah navzdol.Znane in značilne so črke, ki so pisane v levi smeri: A = A, E = E, I = I, O = O, U = U,

G = G, H = H, j = K, L = L, m = M, đ = N, L = P, x = R, s = S, J = Š, w = T, V = V in Z = Z

108

Manj značilne črke so:b = B, ki ga jezikoslovci berejo kot F, kar je napačno, saj črke F predantični predslovanski

jeziki niso imeli in se je v slovanske jezike vrinila šele mnogo kasneje [7].T = D, črka se pojavi le enkrat in mesapskih napisih pomeni črko Š, v venetskih napisih

pa pomeni črko T, ker pa sta za črki Š in T že drugačna znaka, najverjetneje pomeni D, ki je tudi oblikovno blizu znaka D za venetsko črko D.

Sprednja stranTEURAT TANNA LAREZUL 18AMEVAGRL AUTN VELOINAŠ E 21ŠTLAABUNAŠ SLELEOKARU 20TEZAN BUŠLERI TESNŠTEIŠ 21RAŠNEŠ IPAAMAHENNAPER 20DII VELOINA OURAŠ ARAŠPE 21RAŠKEMUL MLESKUL ZUKIEN 21ESKIEPLTULARU 13AULEŠI VELOINAŠ ARZNALKL 22ENŠI OII OILŠKUNA KENU E 20NKBELIKLAROALŠABUNEŠ 20KLENOUNGULOE 12BALAŠ GIEM BUŠLE VELOINA 21HINOA KAPE MUNIKLET MASU 21NAPER ŠRAN KZLOII BALŠTIV 22ELOINA HUT NAPER PENEZŠ 20MASU AKNINA KLEL ABUNAVEL 22OINAMLERZINIA INTEM AME 21R KNL VELOINA ZIA ŠATENE 20TESNE EKA VELOINAOURAŠ O 21AURAHEL UTESNE RAŠNEKEI 21TESNŠTEIŠ RAŠNEŠ GIMOŠP 21EL OUTA ŠKUN A ABUNA MENA 20HEN NAPER KI KNLHARE UTUŠE 22Bočna stranVELOINAŠ / ETENAZUK / IENESKIIP / AŠPELANE / OI BULUMG 41VAŠPELOI / RENEOIEŠT / AKVELOINA / AKILUNE / TURUNEŠK 41UNEZEA ZUK / IZNESKI AO / UMIKŠ ABU /NAŠ PENON / AAMAVELO 42INA ABUNA / OURUNI EIN / ZERIUNAKL / AOTLOSUNG / ULOLIGKA / OEGAZIGUG / E 53 177 658

KomentarVodopivec je združil najverjetnejša prečrkovanja, zato so napačna prečrkovanja

primerjana z njegovim, ki je podkrepljeno tudi z analizo predvidenih glasov.

109

Primerjava prečrkovanjPrimerjava prečrkovanj je podana v tabeli 1 in v grafu 1.

Tabela 1: Primerjava prečrkovanj z deleži v odstotkih

Prečrkovanja Napake Brez preglasovWikipedija 14,00 7,61Giulio-Facchetti 21,57 14,46Horak 32,50 29,36Berlot 26,79 17,66Kollar 22,04 14,20Albanski 13,55 8,22

Graf 1: Primerjava prečrkovanj z deleži v odstotkih

Neustrezna so prečrkovanja Giulio-Facchetija, Horaka in Belota, ki močno presegajo mejo še zadovoljivega prečrkovanja.

Primerjava najverjetnejšega prečrkovanja z deleži črk je prikazana tudi z primerjalnimi jeziki in napisi ter je prikazana v grafu 2 in v tabeli 2.

PYR Pyrgijske zlate ploščice [8]PER Cippus Perusinus VodopivecUMB Umbrijski napisi [9]ETR Etruščanski napisi [9]VEN Venetski napisi [10-12]MES Mesapski napisi [13-15]SLO Slovenska knjižna besedila [16]LAT Latinska besedila [17]

110

– Izrazito izstopa perusinska črka N, ki se delno pokriva s črko M; črka S, ki bi se lahko delno pokrivala s črko K in L ter črka U, ki se pokriva s črko V.

Graf 2: Primerjava deležev črk v navedenih jezikih v odstotkih

Tabela 2: Števila in deleži črk v navedenih jezikih

Čr-ke

Števila črk Deleži v odstotkihPYR PER UMB ETR VEN MES SLO LAT PYR PER UMB ETR VEN MES SLO LAT

A 65 90 2152 4337 739 1177 1493812 94413 20,31 13,70 8,85 14,04 9,38 18,09 10,47 9,19

B 3 12 193 6 63 136 276435 15995 0,94 1,83 0,79 0,02 0,80 2,09 1,94 1,56

C 0 0 0 1528 88 1 305818 42410 0,00 0,00 0,00 4,95 1,12 0,02 2,14 4,13

D 0 1 170 6 129 244 483353 28209 0,00 0,15 0,70 0,02 1,64 3,75 3,39 2,74

E 36 88 3536 3329 676 695 1529542 122232 11,25 13,39 14,55 10,78 8,58 10,68 10,72 11,89

G 0 10 55 452 176 86 233506 11908 0,00 1,52 0,23 1,46 2,23 1,32 1,64 1,16

H 8 6 294 231 30 2 149351 8589 2,50 0,91 1,21 0,75 0,38 0,03 1,05 0,84

I 31 54 2353 3269 1370 921 1955896 103853 9,69 8,22 9,68 10,59 17,39 14,15 13,71 10,10

K 19 32 753 387 261 114 528202 21394 5,94 4,87 3,10 1,25 3,31 1,75 3,70 2,08

L 25 52 350 2352 241 271 712366 32597 7,81 7,91 1,44 7,62 3,06 4,16 4,99 3,17

M 15 16 739 1088 248 143 471258 55881 4,69 2,44 3,04 3,52 3,15 2,20 3,30 5,44

N 16 69 1237 2326 544 375 902311 63007 5,00 10,50 5,09 7,53 6,90 5,76 6,33 6,13

O 6 34 1298 5 990 525 1296149 58076 1,88 5,18 5,34 0,02 12,57 8,07 9,09 5,65

P 2 14 1178 684 101 108 481082 28121 0,63 2,13 4,85 2,21 1,28 1,66 3,37 2,74

111

Primerjava prečrkovanj je izvedena tudi z utežnimi deleži posameznih skupin glasov za iste jezike in napise ter je podana v tabeli 3. Posamezno razmerje je izračunano kot razlika posamezne skupine do deleža perusinskega napisa, pomnožena z njegovim deležem [18].

Tabela 3: Primerjava jezikov po utežnih razmerjih posameznih skupin glasov

Jezik PYR PER UMB ETR VEN MES SLO LAT

Samoglasniki: a, e, i, o, u 49,06 47,95 48,08 41,91 51,84 51,65 46,15 45,47

Razmerje 53,22 0 6,23 289,62 186,53 177,42 86,31 118,92

Zvočniki: m, n, l, r, v 27,50 27,09 21,90 28,39 21,32 19,57 23,50 22,98

Razmerje 11,11 0 140,60 35,22 156,31 203,72 97,25 111,34

Ostali soglasniki 23,44 24,96 29,02 29,70 22,11 28,78 30,35 30,55

Razmerje 37,94 0 101,34 118,31 71,14 95,35 134,53 139,53

Vsota razmerij 102,27 0 248,17 443,15 413,97 476,48 318,1 369,78

– Perusinskemu napisu so po črkah najbližji: Pyrgijska napisa, umbrijski, slovenski, latinski, venetski, etruščanski in mesapski jezik.Primerjava samo za samoglasnike je podana v tabeli 4.

Tabela 4: Primerjava jezikov le po razlikah deležev samoglasnikov

Jezik PYR PER UMB ETR VEN MES SLO LAT

Samoglasniki 49,06 47,95 48,08 41,91 51,84 51,65 46,15 45,47

Razlika 1,11 0 0,13 6,04 3,89 3,70 1,80 2,48

– Samo po samoglasnikih je po vrsti najbližji: umbrijski, pyrgijski, slovenski, latinski, mesapski, venetski in etruščanski jezik. Mesti sta zamenjala umbrijski in pyrgijski ter mesapski in etruščanski jezik.Izjemno nizek delež etruščanskih samoglasnikov opozarja na dosedaj napačno branje

nekaterih črkovnih znakov. Najverjetneje gre za znake, ki jih zahodnoevropski jezikoslovci berejo kot TH in PH, morda pa tudi za branje črke L kot glasu U, tako kot v slovenščini.

R 13 28 2676 1759 366 359 714326 69091 4,06 4,26 11,01 5,70 4,65 5,52 5,01 6,72

S 19 12 1961 1837 472 465 720550 82429 5,94 1,83 8,07 5,95 5,99 7,15 5,05 8,02

Š 0 39 168 971 59 72 142079 0 0,00 5,94 0,69 3,14 0,75 1,11 1,00 0,00

T 18 24 2245 2703 716 528 617265 85192 5,63 3,65 9,24 8,75 9,09 8,11 4,33 8,29

U 19 49 2591 2284 299 43 306424 88823 5,94 7,46 10,66 7,40 3,79 0,66 2,15 8,64

V 19 13 321 961 287 125 552382 15620 5,94 1,98 1,32 3,11 3,64 1,92 3,87 1,52

Z 5 14 35 368 24 117 392006 45 1,56 2,13 0,14 1,19 0,30 1,80 2,75 0,00

VSE 320 657 24305 30883 7879 6507 14264113 1027885 100 100 100 100 100 100 100 100

112

RazumevanjePodrobna primerjava razumevanj obravnava:

– prepoznane črke brez imen, neprevedenih besed in napačnih prečrkovanj, ki so označene krepko in morajo preseči mejo 25 % ter

– prepoznane besede, ki imajo vsaj polovico prepoznanih črk v izvirnem besedilu, ki so podčrtane in morajo preseči mejo 30 %.Na voljo imamo pet razumevanj.

– Prevod v albanščino [3] – Horakov delni prevod v češčino [4] – Berlotov prevod v slovenščino [5] – Kollarjev prevod v češčino [6] – Vodopivčev prevod v slovenščino

Obstaja tudi prevod v angleščino, ki pa ni prirejen za podrobno primerjavo, saj ni dobeseden in podaja le razumevanje v angleščini, zato ni prikazan [19].

Albanski prevodPrečrkovanje, delitev delno zveznega besedila in razumevanje v albanščini. Avtor

posebej opozarja na ustrezno delitev delno zveznega besedila in na razumevanje v narečju, kar je bistveni napredek glede na obravnavo zahodnoevropskih jezikoslovcev. Podrobna obrazložitev podanih besed je podana v navedeni literaturi [3].

At last a full and real translation of Cippus Perusinus. / Končno popolni in pravi prevod Perusinskega napisa [3].

Translated in Gheg Albanian, in Standard Albanian and in English. / Prevod v Gheg Albanščini, knjižni albanščini in angleščini.

Po vrsticah so podani:– Numbered lines in bold are in Etruscan. / Oštevilčene vrstice krepke so v etruščanščini.– G: Translated in Gegean Albanian dialect. / Albanski Gheg narečni prevod.– S: Translated in standard Albanian. / Albanski knjižni prevod.– Translated in English. / Angleški prevod.– Prevod Vodopivca v slovenščino.

Both Etruscan and Gegean Albanian are written in the same alphabet. / Etruščanski in Gheg Albanski sta v isti pisavi.

Standard Albanian is written in Albanian alphabet. / Knjižna albanščina je pisana v albanski pisavi.

Kratice:E/D eno in dvočrkovne besede I imena Č črkeB besede PČ prepoznane črke PB prepoznane besedePri prepoznanih črkah so upoštevani možni preglasi črk.

113

Delitev in prevod po stavkih E/D I Č B PČ PB1-Te urat tan na la rez ula me vaχr. 0/4 0/0 25 9G Te urәt tan na lan rrez ulә mә varr. eno in dvočrkovne besede 21 9S Të urtët tanë na lanë rreze (dritë) poshtë në varr. 19 8Our nobles left us rays (light) down the grave.Naši plemiči so nam zapustili žarke navzdol do groba.

2-Lautn Velθinaš› eštla Afuna š’slel, eθca ru te zan fušl, e ri tesn. 1/5 3/8 50 14G Eštrat e te Lartit (La-urtni) Velθina, -Afuna š’siell, eð ca ru te zan pusn (guvn), e rri teš. 19 9S Eshtrat e të Urtit Velthina, -Afuna ç’sjell, dhe ka ruajtur të zënë guvën (pusin), e rri tash. 15 8Noble Velthina‘s remains Afuna brings, and has kept the cave occupied and rests now.Plemič Velthina ostaja, Afuna prinaša, in je ohranil jamo zasedeno in počiva zdaj.

3-Š’te iš Rašneš i pa ama, hen naper χi i Velθinaθuraš araš. 2/3 1/12 43 12G š’teiš etrusc i pa cen, hin naper χir i Velθinas art. 18 8S Si të ish etrusk i pa qenë, hyn nëpër hir të Velthinas së artë. 14 6Like to be a nonexistent Etruscan, enters through the grace of the golden Velthina.Kot da bi ne-Etruščan, vstopil skozi milost zlatega Velthina.

4-Peraš cem ul, mlescul. 0/1 0/0 17 4G Periašt cem ul, mplecsun. 14 4S Përjashta jemi ulur, mpleksur (bashkë). 11 4Outside (of the cave) we are seated, together.Zunaj sedimo skupaj.

5-Zu ci enesci epl tu laru Auleši, Velθinaš arznal clenši. 0/3 2/14 45 10G Zu ci prifti epr tu lartu Aulesin, birin e ziarrt (e ndritun) te Velθinas.3 11 5S Zuri ky prifti epër të lartojë Aulesin, birin e zjarrtë (e ndritur) të Velthinas. 10 5The old priest began to laud Aulesi, Velthina’s virile (radiant) son.Stari duhovnik je pohvalil Aulesija, svetlečega Velthina sina.

6-Θi i θil šcuna cenu, eplcfelic. 1/1 0/0 24 7G Θir e θir šcun cetu, plac e filic (bir). 13 4S Thirr e thirr shkuan këtu, plak e filik (bir). 11 2

114

While speaking they came here, the old man and the junior.Medtem ko je govoril so prišli sem, stari in mladi.

7-Larθal, š’Afuneš clen, θunχul θe falaš. 0/1 2/13 30 6G Larθali, diali Afunes, dәgion θenie fialaš. 6 1S Larthali, çuni i Afunës, dëgjon thënie fjalësh. 4 0Larthal, Afuna’s son, hears words -saying.Larthal, sin Afuna, je slišal govorjene besede.

8-Χie m’fušl e Velθina. 1/0 1/7 16 4G Χie m’pus (guv) e Velθinas. 5 2S Hije në pus (guvë) e Velthinas. 3 1Ghost of Velthina into the cave.Velthinov duh v jamo.

9-Χin θa cap e, mu ni clet, ma su. 1/5 0/0 21 9G Xin ta cap, e mu ni cret, amasu. 18 9S Hyn ta kap, e mu në kryet ( kokë), ama s’mund. 14 8Enters to catch him, just around the head, but can‘t.Vstopi, da ga ujame, samo okoli glave, vendar ne more.

10-Naper šranc zlθi i falšti Velθina. 1/0 1/7 18 6G Naperš mancie, zәθi i folšti Velθina. 15 4S Nëpër shmangie, zëthi i folte Velthina. 10 2While shrinking back, in a gentle voice spoke Velthina.Medtem ko se krči nazaj, v nežnem glasu govori Velthina.

11-Xut naper penezš, ma su. 0/2 0/0 18 5G Xutet naper pamie, amasu. 14 4S Hutohet nëpër pamje (fantazmë ), ama s’mund. 9 3Confuses through the vision, but can’t.Zmedel bi s pomočjo domišljije, vendar ne more.

12- Ac ni na! -clel Afuna. 0/3 1/5 15 5G A ca na ni! -cliθ Afuna. 6 3S A ka ndo nji! -klith Afuna. 6 3Is there any one! Cries Afuna.Ali še obstaja! Zakriči Afuna.

13-Velθina mler zinia. 0/0 1/7 16 3G Velθinan e mler (mlon) zinia. 9 2S Velthinën e mbulon zija (terri). 4 1

115

The darkness covered Velthina.Tema pokrije Velthina.

14-Inte ma mer cnl. 0/1 0/0 12 4G Ende ma mer rrugen (levizien). 7 3S Ende ma merr rrugën (lëvizjen ). 7 3Again he takes the way (move).Spet se premakne.

15-Velθina zia, š’aten e tesne. 1/0 1/7 21 5G Velθina zi, š’at’her e teš. 9 3S Velthina zi (terr), si atëherë e tani. 7 3Velthina dark, now and then.Velthina v temi, tu in tam.

16-E ca Velθinaθuraš! - θa urah, e lutes ne Rašne. 2/3 2/12 34 9G Eca trupi Velθinas! - θa urata e lutet ne Rašne. 13 7S Eka trupi Velthinas! – tha urata e lutet në Rashne. 14 7It belongs to Velthina’s body! -said the prayer, and prays on Rashne.Spada k telesu Velthina! - je dejal duhovnik in moli za Rasene.

17-Ce i tesn, š’te iš Rašneš χimθ, špelθ uta šcuna; Afuna mena hen. 1/2 2/11 47 13G ce i teš, š’te iš Hiu Rašneš, špellt ata šcun; Afuna mrena hin. 24 10S Që tani, si të ishHyu Rashnesh, në shpellë ata erdhën; Afuna hyn brenda. 12 6Just now, like He was Rashnesh God, they came at the cave; Afuna enters in.Prav zdaj, kot bi bil Rasenski Bog, pride k jami; Afuna vstopi noter.

18-Naper ci cnl - hare, utu še Velθina š’atena. 0/2 1/7 32 8G Naper cio levizie – hare, aty še Velθinan si at’hera. 17 4S Nëpër këtë lëvizje – hare, aty sheh Velthinan si at’herë. 12 2Through this delight way (move), there hi sees Velthina again.Skozi to svetlobo, tam ponovno vidi Velthina.

19-Zu ci enesci i pa špela ne θi fulumχva. 1/5 0/0 30 9G Zu ci prifti i pa yjt ne θenie špelle. 11 5S Zu ky prifti i pa yjet në rrëfimin e shpellës. 9 5The priest saw the stars through the cave‘s saying.Duhovnik je videl zvezde v prikazni jame.

116

20-Špel θi, rene θi. 0/2 0/0 12 4G Špella θir, rena θir. 9 2S Shpella thirr (thotë), retë thirr (thonë). 7 2The cave says (tells), the clouds say (tell).Jama pravi, oblaki pravijo.

21-Ešt ac Velθina; aci lun, e tu ru ne šcu ne Zea. 1/5 1/7 33 12G Ešt aty Velθina, aty lun, e tu ru ne šcu ne Zoti. 20 8S Është aty Velthina, atje luan (lëviz), e duke na ruajtur ne, shkon në Zoti. 14 6There is Velthina, there he moves, and guarding (watching) us, goes to the God.Tu je Velthina, tam se premika in nas varuje ko gre k bogu.

22-Zu ci enesci: A θu mi cš Afunaš, pen θ’na ama Velθina? 1/6 2/13 39 12G Zu ci prifti: A θu mi cuš Afunas, pat’na qe Velθina? 13 6S Zu ky prifti: A mi thotë kush Afunës, pa të na qe Velthina? 11 5The priest said: Who can tell me, Afunas, if he saw there was Velthina?Duhovnik je rekel: Mi lahko poveš, Afunas, če si videl Velthina?

23-Afunaθur u ni ei n’zeri una claθil θunχulθl. 1/2 1/8 35 8G Afuna e niu e n’zeri nia cliθm cχe digχion. 12 4S Afuna e njeh madje n’zëri thirrjen që dëgjon. 6 2Afuna knew even by the voice, the cry hearing.Afuna je to vedel, saj je celo prepoznal jok.

24- Iχca ceχa ziχuχe. 0/2 0/0 14 4G I cәt cena nziχun (škruit). 8 3S Këtë kemi nxirë (shkruar). 3 1 That we have blackened (written). To smo zapisali. Skupaj 15/58 24/145 675 181

232 90Narečna albanščinaDolžine besed

Povprečna dolžina besed je 657 / 181 = 3,63 črkPovprečna dolžina besed brez imen je 657 - 145 / 181 - 24 = 512 / 157 = 3,25 črkPovprečna dolžina besed brez imen je le nekoliko večja od pričakovane dolžine, ki je

ocenjena na tri črke na besedo [10, 13, 20-22].

117

Ocena razumevanjaDelež prepoznanih črk je 312 / 657 = 47,49 %, kar je več od mejnega pogoja 25 %.Delež prepoznanih besed je 119 / 181 = 64,67 %, kar je več od mejnega pogoja 30 %.Oba izida sta izjemno dobra, kar zahteva dodatne primerjave, saj albanščina ni imela

večjega vpliva na srednjeitalske jezike.

Knjižna albanščinaDelež prepoznanih črk je 232 / 657 = 35,31 %, kar je več od mejnega pogoja 25 %.Delež prepoznanih besed je 90 / 181 = 49,72 %, kar je več od mejnega pogoja 30 %.Tudi knjižna albanščina dosega dobra izida; upoštevana je tudi pravilna izgovorjava

črke C kot glas K.Pri prepoznanih črkah je slabša za 47,49 - 35,31 = 12,18 %, pri prepoznanih besedah

pa za 64,67 - 49,72 = 14,95 %.Tudi ta izid je presenetljiv in zahteva dodatno primerjavo.

Horak [4]

Delitev in razumevanjePodrobna obrazložitev podanih besed je podana v navedeni literaturi [4].Pri prepoznanih črkah so upoštevani možni preglasi črk.

Kratice:E/D eno in dvočrkovne besede Č črke B besede PČ prepoznane črke PB prepoznane besede

Prečrkovanje in delitev ter prevod E/D Č B PČ PBE U HUT TANČIJA LAJEC U Je u chut tančìt, dlíc na 3/0 18 6 8 4To je okus plesa, lažnivi vNAŠČEVACH DLA UTČIJ VELOJ NAME návtšěvách u předků? Velké jméno 0/0 26 5 9 2naštevanju prednikov? Veliko imeMYL A AWUČIJ A M-SLEL E O ČARU měl jako vůdce a myslel, že (pohází) od kouzla 4/0 22 8 13 5kot vodja je mislil, da je kot magVEZAČIJ WU MLE JA ITE W ČIMY EJIM vězícího ve mně. Já jdoue ve stínu jeho 1/2 26 8 10 5zaljubljen vame. Grem v njegovi senciPAMNEM ICA AŠČA HEČIČIJACEJAH pamětliv jsa ještě věčí (a) vnímal 0/0 26 5 6 1pozoren še vedno na stvari (a) zaznavaJICH VELO INAO. U RAMA RAMCE je velice jinak. V rámu rámce 1/0 22 6 13 6je zelo različna. V okvir krste

118

RAM ČE ŠČUL ŠČLES ČUL ŽUČIEČIJ rám te srazil, přes víko vhozený 0/1 25 6 7 3sem trčil, vrgli so čez pokrov inESOTECU TULARU. jsem ted v hrobce. 1/0 13 4 5 3jaz sem zdaj v grobu.A U ZEMJI VELO INA MJA ZČIAL ČI A vzemi zcelajiné moje tělo. Či 2/1 24 8 10 5In v zemlji je povsem drugačno moje telo. AliEČIMI W JI OCL MČU JA ČENU E jsem v něm vůbec, musím ovšem cenu jeho 2/2 21 8 7 3jaz sem v njej, vendar sem moral svojo cenoČIČ WELIČI A DO ALM AWUČIEM cítit strašně, ale pro požitky vládnutím 1/2 22 6 2 1občutit grozno, vendar koristi za obvladanjeČIEČI O UČICHULO E vonící, ó utichlo jest. 2/0 15 4 6 3vonji oj so utišani.WALEM CHIEŠČ WU MLE VELO INA Valem (vší) touhu ve mně zcela jínam 0/1 23 6 10 4Vali (vsi) želja so v meni popolnoma drugačniHIČIO A ČACE ŠČUČIČ LET ŠČASU vrhám a doufaje srazit běh doby 1/0 24 6 2 1udan in v upanju, da čas delovanjaNADZEJAMAJA A ČIČ ZLO IJ WAL MUJ tot’naděje moje! A pocítit zlo, tot’ osud můj! 1/1 26 8 7 1in upanja mine! In čutim zlo to mojo usodo!VELO INA HUT ČIJACEJAC EČIZM Velice jiná (je) chut’, vnímající věčnost 0/0 24 5 10 3Zelo različno (je) okus, zaznava večnostiŠČASU AČ ČIJČIJAČ LEL AWUČIJA VELO času. Ačnyní-tušíc marnost vládnutí velice 0/1 29 6 7 3čas. Čeprav je zdaj nečimrnosti upravljanjaINAŠČ LEJA ZIN IA IN TEŠČ A ŠČER jináč marností smysl, aj jiných radosti a strastí. 1/2 25 8 7 4dober ali slab občutek, in drugih radosti in naporov.ČČIL VELO INA ŽIJA MATJEČI E Nyni-vše zcela jiné, co-živé matoucí je 1/0 23 6 8 3Zdaj sem popolnoma drugačen, kar dela zmedo jeTESNE EČA VELOŠČ AO URAMO děsně, jsa množství běd napácháno. 0/1 21 5 7 2grozno počutje z bedo povzročeno.

119

A U RAHELU TESNE RAMČIEČEN Ale v rakvi těsně omezován 2/0 22 5 10 4Toda v krsti sem tesno omejenTESNoM TEJM RAMČIEM CHIŠČO ME těsným tím rámcem, teskno mi 0/1 25 5 11 3blizu tega okvira, občutim domotožjeVELO U TAMČUČILA AWUČIJA ŠČENA velmi, jako tam čučíčí panovník sténám. 1/0 26 6 10 3močno, saj tu čakam odprtje stene.HEČIČIJACEJAČI ČČIL HAREUT U ME Věci belestivé včíl hárají vemně. 1/1 27 6 9 4Večje bolečine učeč trgam stvari v meni. 25/15 480 146 194 76Dolžine besed

Povprečna dolžina besed je 480 / 146 = 3,29 črk, kar je blizu pričakovane dolžine, ki je ocenjena na tri črke na besedo [10, 13, 20-22].

Ocena razumevanjaDelež prepoznanih črk je 194 / 480 = 40,42 %, kar je več od mejnega pogoja 25 %.Delež prepoznanih besed je 76 / 146 = 52,05 %, kar je več od mejnega pogoja 30 %.

KomentarHorak podaja razumevanje le čelne strani, ne pa tudi bočne, zato je njegov prikaz

pomanjkljiv.Pri njegovem prečrkovanju so razvidne bistvene napake, zato je verjetnost razumevanja

bistveno manjša, saj je bilo treba izločiti vse napačno prečrkovane črke.

Berlot [5]Napis Peruggia, je eden najdaljših etruščanskih napisov in je dokaj dobro ohranjen.

Avtor podaja obsežno primerjavo dela jezikoslovcev, njihovo možno število besed, sam pa podaja delitev na besede in razumevanje v slovenščini in nemščini. Podrobna obrazložitev podanih besed je podana v navedeni literaturi [5].

Delitev in razumevanjePri prepoznanih črkah so upoštevani možni preglasi črk.Kratice:E/D eno in dvočrkovne besede Č črke B besede PČ prepoznane črke PB prepoznane besede

120

Prečrkovanje, delitev in prevod E/D Č B PČ PB-EULAT TANNA LAP EŽPoroča Tanna Lap je 0/1 15 4 1 1Pomni Tanna Lap jeVL/AŠEVAH PLAV TN VELOINA ME/Movlaščena plava ta velika naša 0/1 24 5 14 4ovlaščen in moder ta veliki našTLA ATU NAM ŠLELEO SAPU/T EŽtla atu nam želeu šepet je 0/1 22 6 14 5tu atu nam želel šepet jeANTU M LEPI TEŠIM TE IMAntonu mi lepi tešim te jim 1/2 18 6 9 3Antonu mi lepo tešim te inPAMNEM IDA AŠA DEN NA DEPpomnem ide an den na grob 0/1 20 6 8 3pomnem da gre na grobXII VELOINA OUPAMA PAMDE12 velika upamo pomne 0/0 21 4 8 112 veliko upamo pomnemoPAMSEŠ U LŠ LEŠCU LŽ U SIENEŠCIobisk v gaju leščevju le u senci 2/2 25 7 12 4obisk v gaju v senci leščevjaEDL TU LAPU AVLE MI VELOINAMAjedel tu teletino. Tu mi velikimi 0/2 24 6 10 3je jedel tu teletino. Tu mi velikimPŽNAL KLENMI OII OILM SUNA SENUponižen priklonjen oj oljen soncem senco 0/1 26 6 14 3ponižni in priklonjeni maziljeni soncem in sencoEDL S TELIC LAP OALM ATU NEMjedel si telečje meso oljeno atu njemu 1/0 24 7 10 2jedel si telečje meso darovano atu njemuKLENOUN HULOE TALAM HI EŠ TUMLEnudi vsem tisto ki je tamle 0/2 26 6 6 2nudi vse tisto ki je tamVELOINA DINO AKADEŠU NIS LETŠASUvelika Diana padel niz leta 0/0 28 5 12 3velika Diana pade niz letaNA DER MPAN S ŽLOI I TALM TIna grob sprejel s žalostjo in tale ti 2/2 21 8 10 4na grob sprejet z žalostjo in tu tiVELOINA D UT NA DEP DE NEŽ MŠAŠUvelika Diana uteši na grob da ne maščuje 1/3 25 8 13 3velika Diana uteši grob da ne maščuje

121

AK NINA KLEL ATU NA VELOINAak Nina klije atu na velikem 0/2 22 6 12 4če Nina klije atu na velikemŠLEP Ž I NIA INTEŠAŠE P SILšlemu je in njim odlaša pa sila 3/0 21 7 6 3šlemu je in njim odlaša pa silnaVELOINA ŽIAMA TENE TEŠNE E SAvelika žeja duše tešenje je za 1/1 24 6 15 5velika žeja duše teši zaVELOINA OUPAMO A U PADELU TEŠNEveliko upamo a v nebesih tešenje 2/0 26 6 14 5veliko upanje v nebesih tešiPA MNE SE I TEŠIM TE IM PAMNEMpa nam se i tešim ter jih pamnem 1/4 23 8 14 6pa nas sam se tešim ter jih pomnemHIŠOM DELOU TAM SU NA ATU NAŠEdobro delo tam so na atu naše 1/2 29 7 14 6dobro delo tam so atu našemNADEN NA DEP SI SNL DARE U TUMEnade na grobu si snel darove v temi. 1/2 24 8 16 7nade na grobu si snel darove v temi.

Bočna stran E/D Č B PČ PBVELOINA M/A TEN AŽ U SIENEŠCI Velika moja duša až v senčnem 1/2 23 6 12 4Velika moja duša ko v senciID/A MD ELANE OI TULUŠ H / VAM DELOI ide med jelovje oj tuli k vam delaj 1/2 26 8 14 4gre med jelovje oj tuli k vam delajPENEOIEM T/A S VELOINA ASILU NE popevaj tu z veliko silo ne 1/2 25 6 14 4popevaj tu z veliko silo ne / TU PUNEM SUNE ŽE AT U S/IZNEŠCI tu nakljub suncu že tam v senci 1/3 24 7 11 4kljubuj soncu že tam v senciAOUŠISM ATU / NAM DENONA AŠA uči atu nam prijateljem ena 0/0 22 5 6 2uči atu nam prijateljen enoVELO/INA ATUNAO UPUNI EIN / ŽE PIU velika atuna upolni ki že pije 0/1 26 6 16 5veliko atu izpolni ki že pije

122

NAS HAO ILOSUN H/ULOU IH SASEH AŽ nas ko iloun vse jih izsuši až 0/2 26 7 12 4nas ko ilo vse jih izsuši kotIHUH/E (jelov) storž. 0/0 5 1 0 0jelov storž. 18/42 658 178 317 104Dolžine besed

Povprečna dolžina besed je 658 / 178 = 3,70 črk, kar je precej več od pričakovane dolžine, ki je ocenjena na tri črke na besedo [10, 13, 20-22].

Ocena razumevanjaDelež prepoznanih črk je 317 / 658 = 48,18 %, kar je več od mejnega pogoja 25 %.Delež prepoznanih besed je 104 / 178 = 58,43 %, kar je več od mejnega pogoja 30 %.

KomentarBerlot podaja razumevanje na osnovi v precejšnjem obsegu privzetega prečrkovanja,

saj so razvidne bistvene napake glede na prečrkovanja drugih etruščanskih napisov, zato je verjetnost njegovega razumevanja bistveno manjša, saj je bilo treba izločiti vse napačno prečrkovane črke.

Kollar [6]

Delitev in razumevanjePodrobna obrazložitev podanih besed je podana v navedeni literaturi [6].Pri prepoznanih črkah so upoštevani možni preglasi črk.

Kratice:E/D eno in dvočrkovne besede Č črke B besede PČ prepoznane črkePB prepoznane besede

Prečrkovanje, delitev in prevod E/D Č B PČ PB-EULAT TANNA LAREŽUL / AMEFAHR LAUTN VELTINAS E/STLA APUNASOulad dana Laržuv obepachat slavetno Volotinah jest: Lar ohnoš 0/1 48 9 15 3Sklad dne Laržuv obhaja slavnost Volotina je: predstavljene žrtveSLEL ETCARU / TEŽAN PUSLERI TESNS TEIS/ RASNES IPAAMA HEN NAPER / slal te kaži težanu poslovo desione dviech Rasnech župamach hen imjapro 0/1 49 11 26 6poslal da oznani ljudem in slom dvanajstih Rasenskih žup imenovanih

123

XII VELTINA TURAS ARAS PE/RAS CEMULMLESCUL ŽUCI EN/ESCI EPL TULARU / 12: Volotina turach jarach perach homolmojech chce honositi pre hrobku 0/0 55 10 17 312 točk: Volotina z visokim silnim kamenim nasipom bo slavil, da grobAULESI VELTINAS ARŽNAL CL/ENSI TII TILS CUNA CENU E / Aulovi Volotinah Jarnov člensi. Dvie dils kona syn a 1/0 42 9 15 4Aulovi Volotina Jarnov članu si. Dva dela zakona in sinPC PELIC LARTALS ABUNES/ CLEN TUNCULTE / plk velik Larthovah ohneh. Člen Žahvolote 0/1 31 6 11 2človek velik Larthova je žrtev. Član ŽahvololteHALAS HIEM BUSLE VELTINA / HINTA CAPE MUNICLET MASU / palach sjem pošle. Volotina gonta chopi imanislem maso 0/0 42 8 22 6polena sem pošilja. Volotina hiša zbere dar mesaNAPER SRANC ZL TII HALSTI V/ELTINA HUT NAPER PENEŽS/ imjapre sronec 20 liber. Dvie plasti Volotina hut imjapre penezech, 0/1 42 9 26 6za težo 20 £. Dva dela Volotinina hiša in sicer denarMASU ACNINA CLEL AHUNA VEL/TINAM LERŽINIAM TEMAME / masa jahnina slal ohnovu Volotinie lechinie. Temumech 0/0 42 7 20 5meso jagnjeta poslal v dar Volotina plemeniti. TemniRCNL VELTINA ŽIA SATENE / TESNE ECA VELTINATURASkonal Volotina chce sotnech desiat eša. Volotina turaho 0/0 39 8 16 3stori da Volotina bo boril enajste. Volotina, velikegaT/AURA HELU TESNE RASNE CEI / TESN STEIS RASNES TIMTS P/ELtura hul, desjat Rasnech dzivich desione dvech Racnech kutech pre 0/0 45 10 13 2vola za raženj, Rasen bogu dvanajst Rasenskih hiš zaTUTAS CUNA APUNAMENA / HEN NAPER CI CNL HAREUTUSEcudach kona ohenumena, hen imjapre dzivy konal Harature 0/1 40 8 22 5kraje dela žrtvene, župa imenuje bogu dela Harature

Bočna stranVELTINA S/ATENA ŽUC/I ENESCI IP/A SPELANE/TI PULUMH / VA SPELTI / Volotina sotna chce ohnesiti. Župah spoluneti polomech,ve spalty 0/1 49 9 27 7

124

Volotina bitko bo slavil. Župe naloge dele v požaruRENETI EST / AC VELTINA / AC ILUNE / TURUNESC/ UNEŽEA ŽUC/ IZNESCI AT /odneti jest. Jak Volotina, jak Vilune furensk honežu hoče ohnesci do 0/3 51 11 23 7odneso. Kako Volotina kot Vilune vola gonijo bo držal doUMIKS APU/NAS PENTN / AAMA VELT/INA APUN- /TURUNI EIN/ŽERIUNAC H / Aumiey tohenach poutnama. Volotina ohen tureny nažerovnat chce. 0/1 50 11 22 5ujete žrtve pentlje. Volotina žrtev vola žrtvovati hoče.TIL T-UNH/ULTL IH CA / CEHAŽI HUH/EDil Žahvolotuv ich sasekati hoche.Sev Žahvolotuv jih sesekati hoče. 0/2 25 6 11 3Vse 1/12 655 131 286 67

Dolžine besedPovprečna dolžina besed je 655 / 131 = 5,00 črk, kar je bistveno več od pričakovane dolžine, ki je ocenjena na tri črke na besedo in celo več kot je povprečna slovenska leposlovna beseda, ki ima le 4,55 črke [10, 13, 20-22].Imena po vrsti in številu črk: 7, 8, 2, 7, 6, 8, 6, 7, 8, 7, 7, 8, 7, 7, 5, 6, 9, 7, 7, 6, 7, 9.Skupaj 22 imen s 151 črkami, zato je dolžina besed brez imen 655 – 151 / 131 – 22 = 504 / 109 = 4,62 črk, kar je še vedno več od obeh pričakovanj.

Ocena razumevanjaDelež prepoznanih črk je 286 / 655 = 43,66 %, kar je več od mejnega pogoja 25 %.Delež prepoznanih besed je 67 / 131 = 51,15 %, kar je več od mejnega pogoja 30 %.

KomentarKollar podaja razumevanje na osnovi v precejšnjem obsegu privzetih imen, ki zaradi poljubnosti in postavljenih zahtev ne morejo biti upoštevana, zato je verjetnost njegovega razumevanja bistveno manjša.

VodopivecDelitev delno zveznega besedila in prevodi v narečno dobesedno in prosto knjižno slovenščino ter v angleščino.

125

Kratice:E/D eno in dvočrkovne besede Č črke B besede PČ prepoznane črke PB prepoznane besede

Sprednja stranPrvi stavek E/D Č B PČ PBTEU RAT TANNA LA REZUL AME VAGRLAU TN VELOI NAŠ Tvoj rat Tanna le rezal zame zagrlau ten veljak naš 0/2 38 10 27 9Tvoj boj Tanna je rezal zame, ko te je našega veljaka zagrnila temaYour fight Tanna had cut for me, when you our worthy wrapped dark

E Š TLA A BU NAŠ SLE LE OKARU TEZAN BUŠL ERI TESN ŠTEIŠ je šl tla a bi naš sel le okaru tesan pošl rei tesn stojiš 3/2 42 14 39 14si šel tja, da bi naš sel le okaran tesen došel v raj, tesen stojišyou go there, that our messenger csolded and tight come to paradise, you tight stand

RAŠNEŠ IPA AMA HEN NAPER DII VELOI NA OURAŠ ARAŠ PE rašneš ipak nama žen naber daj veljak na rovaš araš pa 0/2 40 11 36 11raševinast čeprav nam žena bere, daj veljak na rovaš in zaarašsackclothes while wife read us, give worthy on score and advanced

RAŠKE MUL MLESKUL ZUKI ENE S KIE PL TULARU.raške mal mleka tuki ene s kje pol tolaru. 1/1 34 9 29 9raševino za malo mleka in si tukaj ti po tolarju.sackcloth for little milk and you are here by living gift.

Drugi stavekAULEŠI VELOI NAŠ AR ZNAL KLEN Š IOI IOI L ŠKUNA KENUAuleši veljak naš raj znal klen šo joj joj le škoda cenu 2/1 41 12 36 12Umrli veljak naš, raj te je poznal, klen šel joj joj, škoda ceneOur deaths worthy, paradise knew you, oh oh you go vigorous, harm priceEN K BELI KLA RO AL ŠA BUNEŠ.en k beli kla roj al ša budeš. 1/4 21 8 20 8in v beli tu raj boš šel.and in white heaven you will go.

126

Tretji stavekKLEN OUN GULOE BALAŠ GIEM BUŠLE VELOINA HINOA KAPEKlen uon gule valaš grem pošle veljak gino kape 0/0 42 9 34 9Klen ven gol ležiš, grem potem veljak, ginil glavaVigorous out naked lie, then I go worthy, pine head

MUNI KLE T MASU NAPER Š RAN K ZLOI I BALŠ TI VELOINA HUT14meni kle tu masu naber še ran ko zlodej je bolš ti veljak hud 4/1 43 14 37 14meni, tu to meso naberi še mlad ko zlodej je, boljše ti veljak hudmine, here that meat gather still young when the devil is, better you worthy angry

NAPER PENEZŠ MASU AK NINA KLEL A BUNA VELOINA M LERnaber penez še masu ak nina klel a ven veljak mi lep 3/1 41 12 36 12naberi penez, še meso če leži boš klel, a ven veljak mi lepcoin collect, even if the meat lies you cursed, but out of my nice worthy

ZINIA IN TEM AME R KNL VELOINA ZIA ŠAT ENE TESNE E KA zini in tem zame rs konc veljak zija šaht ene tesne je ko 2/2 41 13 36 13sin in s tem je zame res konec veljak, zija grob in tesen je koson and with this is ifor me really the end worthy, grave gapet and tightis when

VELOINA OURAŠ O AURAHEL U TESNE RAŠNE KEI TESN ŠTEIŠveljak turaš u urakel u tesne rašne koj tesn stojiš 2/0 43 10 35 10veljak potuješ u orakel v tesni raševini ko tesno stojišworthy to oracle travel in tightsackcloth when you stand tightly

RAŠNEŠ GIMO Š PEL OUTA ŠKUNA A BUNA MENA HEN NAPER11rašneš himno še pel ta škoda a ven meni žen naber 2/0 39 11 31 11raševinast himno še pel si a škoda da ven meni ženi naberešsackclothes you still sang the hymnbut a loss that out of to me wife gather

127

KI KNL HARE U TUŠE.ko konc hara u duše. 1/1 14 5 11 5ko konec para u duši.when the end destroyin the soul.

Bočna stranVELOI NAŠ ETE NAZ UKI ENESKI IPAŠ PEL ANE OI BUL UMG VAŠVeljak naš ate nas uči enesti ipak pel ane oj bul umik vaš 0/1 44 13 39 13Veljak naš ate nas uči enosti, čeprav je pel in oj bil umnik vašWorthyour father teaches us of unity, even he sang and oh intellectual your

PEL OI RENE OIEŠ TAK VELOINA AKI L UNE TURU NEŠK UNE ZEApel oj rane ajaš tak veljak aki le une turu nesk une zla 1/1 44 13 39 13pel, oj rane ajaš tak veljak, če le ene potuješ neseš in zlosang, oh wounds you dandle such worthy, if you onla travel and carry and evil

ZUK IZNES KI AO UMIK ŠA BU NAŠ PE NONA AMA VELOINA A BUNAtuk iznes ki au umik šal bu naš po noni nama veljak a vun 1/5 44 14 37 14tu izneseš, ko joj umnik šel bo naš po noni, nam veljak ven,carry out here, oh when an intellectual you will go after nana,worthy out of for us

OURUNI EIN ZER IUNAK L AO TLO SUN GULO LIG KA OE GAZI GUG E.ohrani en zelo junak le au tlo sin guli glih ko oj gazi grub je. 2/3 45 15 35 15ohranjen en cel junak, le joj tla sin guli enako kot joj ga gazi grob.saved is one full hero, but the son oh grind the earth equally as the grave tremple him oh. 25/27 658 193 557 192

Neprepoznana je le ena beseda Tanna, ki pomeni ime, lahko pa bi pomenila tudi temna.Povprečna dolžina besed je 658 / 193 = 3,41 črk, kar je več od pričakovane dolžine 3

črke na besedo, vzrok pa je v lepem napisu brez okrajšav.

Ocena razumevanjaDelež prepoznanih črk je 557 / 658 = 84,65 %, kar je več od mejnega pogoja 25 %.Delež prepoznanih črk je 192 / 193 = 99,48 %, kar je več od mejnega pogoja 30 %.

128

Glosar po stavkih in vrsticah

Kratice pri glosarjih / Abbreviations at glossarySK Slovensko knjižno Literary Slovenian [23] okr okrajšava abbreviationSN Slovensko narečno Dialectal Slovenian preg preglas mutationHK Hrvaško knjižno Literary Croatian [24] prem premet tossPL Pleteršnikov slovar Pleteršnik‘s dictionary [25] sin sopomenka synonym

Prvi stavekTEU toj, tvoj – okr, preg, SN, SK yourRAT rat, boj – SN, HK, SK fightTANNA Tanna – ime Tanna – namerazličicaTANNA tamna, temna – preg, SN, SK darkLA lә, le – preg, SN, SK justREZUL rezәl, rezal – preg, SN, SK cutAME ame, zame – okr, SN, SK for meVAGRLAU zagrnau, zagrnil – preg, SN, SK wrapTN tm, temi – okr, preg, SN, SK darkVELOI veloi, veljak – okr, preg, SN, SK worthyNAŠ naš – SK our

E e, je – oke, SN, SK wasŠ ša, šel – okr, SN, SK wentTLA tla, tle, sem – preg, sin, SN, SK hereA a, da – okr, SN, SK thatBU bu, bi – preg, SN, SK willNAŠ naš – SK ourSLE sel – prem, SK messengerLE le – SK justOKARU okaru, okaral – okr, preg, SN, SK scoldTEZAN tesan, tesen – preg, SN, SK tightBUŠL došl, došel – okr, SN, SK comeERI rei, raj – prem, preg, SN, SK heavenTESN tesn, tesen – okr, SN, SK tightŠTEIŠ šteiš, stojiš – okr,preg, SN, SK stand

RAŠNEŠ rašneš, raševinast – preg, SK sackclothIPA ipak, vendar – okr, HK, SN, SK stillAMA ama, nama – okr, SN, SK to usHEN žen, ženi – okr, preg, SN, SK to wifeNAPER naber , naberi – preg, okr, SN, SK gatherDII dij, daj – preg, SN, SK do

129

VELOI veloi, veljak – okr, preg, SN, SK worthyNA na – SK onOURAŠ rovaš – prem preg, SN, SK scoreARAŠ araš – SK advancePE pә, pa – preg, SN, SK however

RAŠKE raške, raševine – preg, SK sackclothMUL mal, malo – okr, preg, SN, SK littleMLESKUL mlekul, mleka – SN, SK milkZUKI tuki, tukaj – preg okr, SN, SK hereENE ene, in – SN, SK andS s – SK withKIE kje, tu – sin, SN, SK herePL pol, po – okr, SN, SK after, byTULARU tular, tolar – preg, sin – življenjski dar, SN, SK tolar – living gift

Drugi stavekAULEŠI uleši, umrli – HK, SN, SK deadVELOI veloi, veljak – okr, preg, SN, SK worthyNAŠ naš – SK ourAR raj – okr, prem, SK heavenZNAL znal – SK knowKLEN klen – SK vigorousŠ šo, šel – okr, SN, SK wentIOI joj – SK ohIOI joj – SK ohL l, le – okr, SN, SK onlyŠKUNA škoda – preg, SK harmKENU cenu, ceno– preg, SN, SK price

EN en – SK oneK k – SK toBELI beli, belini – okr, SN, SK whiteKLA kla, tu, sin, SN, SK hereRO roj, raj – okr, preg, SN, SK heavenAL al, ali – okr, SN, SL butŠA ša, šel, okr, preg, SN, SK wentBUNEŠ budeš, boš – HK, SN, SK you will

Tretji stavekKLEN klen – SK vigorousOUN uәn, ven – prem, preg, SN, SK out

130

GULOE gule, gole – preg, SN, SK nakedBALAŠ valaš, ležiš – preg, sin, SN, SK lieGIEM grem – preg, SK goBUŠLE pošle, poslej, potem – preg, SN, SK afterVELOINA veloi, veljak – okr, preg, SN, SK worthyHINOA gina, gine – preg, SN, SK pineKAPE kapo, glava, vodnik – sin, SN, SK head

MUNI mәni, meni – preg, SN, SK to meKLE kle, tu – sin, SN, SK hereT t, to – okr, SN, SK thisMASU masu, meso – preg SN, SK meatNAPER naber, naberi – preg, SN, SK gatherŠ še – okr, SK justRAN ran, zgodnji – sin, SN, SK earlyK ko – okr, SK whenZLOI zlodej – okr, SK evilI je – okr, SK isBALŠ balš, bolje – preg, SN, SK betterTI ti – SK youVELOINA veloi, veljak – okr, preg, SN, SK worthyHUT hut, hud – SN, SK angry

NAPER naber, naberi – okr, preg, SN, SK gatherPENEZ penez, denar – SN, SK moneyŠ še – okr, SK stillMASU masu, meso – preh, SN, SK meatAK ak, če – sin, SN, SK ifNINA nina, spi – SN, SK sleepKLEL klel – SK coursedA a, toda – SN, SK butBUNA bun, ven – preg, SN, SK outVELOINA veloi, veljak – okr, preg, SN, SK worthyM m, mi – okr, SN, SK to meLER lep, preg – SK nice

ZINIA sina, sine – preg, SN, SK sonIN in – SK andTEM tem – SK to theseAME ame, zame – okr, SN, SK for meR res – okr, SK reallyKNL knc, konc, konec – okr, preg, SN, SK end

131

VELOINA veloi, veljak – okr, preg, SN, SK worthyZIA zja, zija – okr, SN, SK gapeŠAT šat, šaht, grob – okr, sin, SN, SK shaft, graveENE ene, in – SN, SK andTESNE tesne – SK tightE je – okr, SK isKA ka, ko – preg, SN, SK when

VELOINA veloi, veljak – okr, preg, SN, SK worthyOURAŠ turaš, potuješ – preg, SN, SK travelO o, v – preg, SN, SK toAURAHEL orakel, preročišče – preg, sin, SN, SK oracleU u, v – SN, SK inTESNE tesne – SK tightRAŠNE rašne, raševinaste – preg, SK sackclothKEI kej koj, takoj – okr, preg, SN, SK immidiatelyTESN tesn, tesen – okr, SN, SK tightŠTEIŠ šteiš, stojiš – preg, SN, SK stand

RAŠNEŠ rašneš, raševinast – preg, SK sackclothGIMO himno – okr, preg – SK hymnŠ š, še – okr, SN, SK stillPEL pel – SK singOUTA outa, tu – SN, SK hereŠKUNA škuda, škoda – preg, SN, SK damageA a, toda – SN, SK butBUNA uen, ven – preg, SN, SM outMENA mena, meni – preg, SN, SK to meHEN žen, ženi – preg, SN, SK to wifeNAPER naber, naberi – preg, SN, SK gather

KI kә, ko – preg, SN, SK whenKNL knc, konc, konec – okr, preg, SN, SK endHARE hare, hara, uničuje – preg, sin, HK, SN, SK destroyU u – SK inTUŠE duše – preg, SK soul

Četrti stavekVELOI veloi, veljak – okr, preg, SN, SK worthyNAŠ naš – SK ourETE ete, ate ata – preg, SN, SK fatherNAZ naz, nas – preg, SN, SK us

132

UKI uki, uči – preg, SN, SK teachENESKI enesti, enosti – preg, SN, SK unityIPAŠ ipak, čeprav – HK, SN, SK thoughPEL pel – SK singANE ane, ene – preg, SN, SK oneOI oj – SK ohBUL bәl, bil – preg, SN, SK wasUMG umik, umnik – okr, preg, SN, SK intellectualVAŠ vaš – SK your

PEL pel – SK singOI oj – SK ohRENE rene, rane – preg, SN, SK woundsOIEŠ oješ, ajaš – preg, SN, SK dandleTAK tak – SK suchVELOINA veloi, veljak – okr, preg, SN, SK worthyAKI aki, ki – SN, SK whoL lә, le – okr, SN, SK justUNE une – SK theirTURU turati, potovati – okr, SN, SK travelNEŠK nesk, nes, nese – preg, SN, SK carryUNE une, ine, in – preg, SN, SK andZEA zla, zlo – preg, SN, SK evil

ZUK tuk, tukaj – okr, preg – SN, SK hereIZNES iznes, iznesi – SN, SK carry outKI ki, ko – preg, SN, SK whenAO ou, joj – preg, sin, SN, SK ohUMIK umik, umnik – okr, SN, SK intelectualŠA ša, šel – okr, preg, SN, SK wentBU bu, bo – preg, SN, SK will beNAŠ naš – SK ourPE pe, po – preg, SN, SL afterNONA nona, babi – SN, SK nanaAMA ama, nama – okr, SN, SK to usVELOINA veloi, veljak – okr, preg, SN, SK worthyA a, toda – SN, SK butBUNA vuna, ven – SN, SK out

OURUNI ohrani – preg, SK saveEIN ein, en – SN, SK oneZER zer, zelo, pravi – SN, SK real

133

IUNAK junak – SK heroL l, le – okr, SN, SK justAO au, joj – SN, SK ohTLO tlo, ilo, zemljo – SN, SK clay, earthSUN sin – preg, SK sonGULO gulo, guli – SN, SK grindLIG lih, glih, ravno, enako – okr preg, SN, SK equallyKA ka, ko – preg, SN, SK whenOE oj, joj – preg, SN, SK ohGAZI gazi – SK trempleGUG grub, grob – okr, preg, SN, SK graveE e, je – okr, SN, SK is

Najpogostejša beseda VELOI 4x in VELOINA 6x s pomenom veljak angleško worthy se s enakim pomenom pojavi tudi v drugih predantičnih napisih.

RetiVELGANU velmož – preg, prem, SK worthy Ce1 [20-21]VenetiVALEI valei, veljak – okr, preg, SN, SK worthy Pa25VALI valij, veljak – okr, preg, SN, SK worthy Pa26, Ca11VALOI valoj, veljak – okr, preg, SN, SK worthy 16 [10-12]MesapciVALAT valak, veljak – okr, preg, SN, SK worthy 150VALDAN valdn, veljak – okr, preg, SN, SK worthy 100VALDES valdes, veljak – okr, preg, SN, SK worthy 100VALE valei, veljak – okr, preg, SN, SK worthy 88VALETAS valed, veljak – sin, SN, SK worthy 60, 60, 60, 60VALLA valai, veljak – okr, preg, SN, SK worthy 107, 120, 132VALLAI valai, veljak – preg, SN, SK worthy 158VALLAID valaig, veljak – preg, SN, SK worthy 158, 166VALLAS valas, veljak – preg, SN, SK worthy 62 [13-14]

Primerjava razumevanjPrimerjava razumevanj napisa je prikazana z deleži prepoznanih črk in prepoznanih

besed v tabeli 5 in na grafu 3, za:HOR Horakov prevod v češčino [4]KOL Kollarjev prevod v češčino [6]BER Berlotov prevod v slovenščino [5]ALB-N albanski prevod v narečno albanščino [3]ALB-K albanski prevod v narečno albanščino [3]VOD avtorjev prevod v narečno slovenščino

134

Tabela 5:Primerjava prepoznanih črk in besed v odstotkih

Primerjava razumevanj Črke Besede

HOR 40,42 49,34

KOL 43,66 51,15BER 48,18 58,43

ALB-N 47,49 64,67

ALB-K 35,31 49,72

VOD 84,65 99,48

Graf 3: Primerjava prepoznanih črk in besed v odstotkih

– Horakov prevod je najmanj verjeten, vendar le zaradi izjemno slabega prečrkovanja, zato vseeno kaže na ustreznost razumevanja v slovanskih jezikih.

– Kollarjev prevod je po kazalcu prepoznanih črk in besed sicer verjetnejši, z opustitvijo predvidenih imen pa bi bil lahko izid še bistveno boljši.

– Berlotov prevod je bolj verjeten in je že bliže albanskemu, vendar je zaradi bistveno napačnega prečrkovanja slabši kot bi lahko bil, kaže pa na prikrojevanje prečrkovanja, delitve na besede in razumevanja, kar ne daje ustreznih izidov.

– Albanski narečni prevod ima po prepoznanih črkah in besedah boljša izida od Horakovega in Kollarjevega češkega, pa tudi od Berlotovega slovenskega prevoda, čeprav imajo razen Kollarjevega bistveno slabše prečrkovanje. Knjižni prevod pa je že slabši ob navedenih prevodov. To kaže na to, da albanski jezik ni imel večjega vpliva na srednjeitalske jezike in na okoliško predslovansko prebivalstvo in so opazne celo nekatere slovanske izposojenke v albanščini. Albanščina ima le malo povezav z značilnimi indoevropskimi jeziki: z germanskimi ima le okoli 3,0 %, s slovanskimi le okoli 3,6 % in z romanskimi jeziki okoli 6 % [26]. Večji romanski vpliv je možna posledica dolgotrajne rimske zasedbe.

– Po verjetnosti izstopa prevod avtorja, ki je zaradi ustrezne primerjave uporabil slovenska narečja, podobno kot albanski prevod.

135

Albanski, Horakov in Kollarjev češki, Berlotov slovenski in prevod avtorja izpolnjujejo mejne pogoje, so pa bistveno različni, zato je umestna še dodatna primerjava.

Jezikovni vidikAlbanski jezik nima značilnih povezav z germanskimi, romanskimi in slovanskimi

jeziki, zato je podano razumevanje jezikovna stranpot.Češčina ni najprimernejši jezik za razbiranje starih jezikov, saj v primerjavi s slovenščino,

slovaščino, wendščino, kašubščino, bolgarščino in makedonščino ne izkazuje ustreznih pokazateljev arhaičnosti.

Slovenščina ima z vsemi slovanskimi jeziki daleč najboljše povprečne povezave [26] in s svojimi številnimi in raznolikimi narečji omogoča najustreznejše razumevanje.

Vsebinski vidikAlbansko razumevanje daje le malo verjetno vsebino, saj je le preveč mistično obarvano,

kar ni skladno s praktično naravnanostjo tedanjih ljudstev.Razumevanje Horaka v češkem jeziku smiselno opisuje možno počutje pokojnika v

grobu v spremenjeni in omejeni možnosti, kot si ga predstavljajo sorodniki, pri čemer so kljub bistveno različni vsebini opazne skupno prepoznane besede.

Razumevanje Kollarja v češkem jeziku opisuje žrtvovanje, kjer sodeluje 12 rasenskih rodov, pri čemer so kljub različni vsebini opazne skupno prepoznane slovenske in slovaške besede, ki pa se v prostem prevodu pojavijo kot češke. Prevod je zaradi različnih podanih možnostih težaven, vendar se da razbrati bistvo vsebine razumevanja.

Berlotova vsebina je sicer možna je pa podobno albanskemu prevodu le preveč privzeta, da bi realno opisovala pomen očitno nagrobnega spomenika. Uporablja božanstva sonca, teme, vode in očeta, ki sem jih pustil kot besede in ne kot imena, saj imajo nedvoumen pomen, zato je smiselni prevod nekoliko težji, saj se mešajo stvarne in mistično darovanjske vsebine.

Avtorjevo razumevanje opisuje stvarne želje, ki so jih svojci želeli zapisati mrtvemu v spomin. Opisujejo njegovo pomembnost, umnost in delo za skupnost. Številne daljše besede so nespremenjene razumljive v sedanjem slovenskem jeziku in njegovih narečjih.

Dolžine besedAlbanski prevod ima povprečno dolžino besed 3,63 črke, brez predvidenih imen pa ima

povprečno dolžino besed 3,25. Z največjim deležem kratkih besed pa kaže na prikrojevanje prečrkovanja in razumevanja.

Češki prevod nima imen in ima najkrajšo dolžino povprečne besede, le 3,16 črk.Berlotov prevod ima povprečno dolžino 3,72, kar je precej več in z velikim deležem

kratkih besed kaže na prikrojevanje prečrkovanja in razumevanja.Kollarjev prevod ima povprečno dolžino 5,00, kar je največ in celo z izločitvijo imen je

dolžina še vedno 4,62, kar je celo več od povprečne dolžine slovenskih leposlovnih besed, ki je 4,55 črke. Z daleč najmanjšim deležem kratkih besed kaže na slabo razumevanje.

Avtorjev prevod ima le eno ime, ki je razumljivo tudi pomensko, brez njega pa povprečno dolžino 3,40 črk na besedo.

136

Razlike v dolžinah so pomemben pokazatelj in pri slovenskem prevodu kažejo na večjo povprečno dolžino od pričakovane dolžine treh črk, saj napis nima običajnih okrajšav in so praviloma prisotne le narečne okrajšave, zato je povprečna dolžina precej večja od drugih predantičnih predslovanskih napisov.

Število imenNajveč 24 imen ima albanski prevod, sledi mu Kollarjev prevod z 22 imeni, Berlotov

prevod s 5 imeni brez imen bogov sonca, zemlje, vode, teme in ata; avtojev in Horakov prevod pa nimata nujnih imen, kar potrjuje smiselno razumevanje, saj ni bilo treba iskati rešitev v poljubnih imenih.

Pregled po najkrajših besedahPogoste najkrajše eno in dvočrkovne besede kažejo na prilagajanje razumevanja z bolj

podrobno delitvijo [27], in so po številu in deležih prikazane v tabeli 6.

Tabela 6: Eno in dvočrkovne besede po številu in deležih v odstotkih

Prevod enoč. delež dvoč. delež skupaj deležAlbanski 15 8,29 % 58 32,04 % 73 73 / 181 = 40,33 %Horakov 25 17,12 % 15 10,29 % 46 46 / 146 = 24,70 %Berlotov 18 10,11 % 42 23,60 % 60 60 / 178 = 33,71 %Kollarjev 1 0,76 % 12 9,16 % 13 13 / 131 = 9,92 %Slovenski 25 12,95 % 27 13,99 % 52 52 / 193 = 26,94 %

– Število albanskih besed prevoda je 181, Horakovih je zaradi le prednje strani samo 146, Berlotovih je 178, Kollarjevih je le 131, avtorjevih slovenskih pa je 193.

– Enočrkovne besede so značilnost slovenskih in slovanskih narečij, ki knjižne dvočrkovne besede krajšajo na enočrkovne besede in tu izstopa avtorjev slovenski prevod kot najustreznejši. Kollarjev se razlikuje od slovenskega za razliko 17,02 %, albanski za 13,39 %, Berlotov za 6,77 %, Horakov pa le za 2,24 % in je smiselno ustreznejši od Berlotovega in albanskega prevoda.

– Bistveno večje število dvočrkovnih albanskih besed pa kaže na nujnost pogostejše delitve, ki daje več možnosti različnega razumevanja, zato je večja verjetnost prikrojevanja besedila. Horakov in avtorjev slovenski prevod sta po tem kazalcu bistveno boljša od albanskega, kar kaže na manjšo potrebo prikrojevanja besedila in na smiselnost razumevanja v slovanskih jezikih. Slabši pa je Berlotov prevod, kar kaže na prikrojevanje izkazano že pri prečrkovanju in je razvidno tudi pri delitvi na besede in pri razumevanju.

– Kollarjev prevod se drži predhodnih obravnav z imeni, kar se pozna tudi v tej primerjavi, kjer izrazito odstopa in je od vseh najmanj verjeten, saj z najmanjšim številom besed in kratkih besed izkazuje slabo razumevanje.

– Slovenski prevod ima daleč najboljši skupni izid, kar potrjuje pravilnost razumevanja v slovenskem jeziku.

137

DelitveDelitve naj bi bile pri postavljenih pikah, ki niso nujno ločila in pri novih vrsticah, ki

tudi ne pomenijo vedno ločenih besed, zlasti pri bočni strani, kjer so vrstice krajše. Kljub temu je število združevanj s pikami ali vrsticami možnih ločenih besed odličen kazalec večje nujnosti prikrojevanja takega združevanja. Preveritev je narejena glede na spletno prečrkovanje, ki zajema tudi pike v besedilu in je prikazana v tabeli 7.

Število albanskih besed prevoda je 130 + 51 = 181, Horakovih je zaradi le prednje strani samo 146, Berlotovih je 132 + 46 = 178, Kollarjevih je 94 + 37 = 131, avtorjevih slovenskih pa je 138 + 55 = 193.

Tabela 7: Deleži združevanja besedila pri pikah in vrsticah v odstotkih

Avtorprevoda

prednja stran bočna stran vsa združevanja

pike vrst. delež pike vrst. delež vse pike vse vrst. vse delež

Albanski 12 7 19/130=14,62 13 6 25/51=49,02 25 13 38 38/181=20,99

Horak 20 4 24/146=16,35

Berlot 19 11 30/132=22,73 11 15 26/46=56,52 30 26 56 56/178=31,46

Kolar 9 8 17/94=18,09 12 0 12/37=32,43 21 8 29 29/131=22,14

Vodopivec 14 5 19/138=13,77 11 7 18/55=32,73 25 12 37 37/193=19,17

– Največjo zanesljivost po tem kazalcu kaže prevod avtorja, Albanski prevod se mu približuje, Horakov prevod kaže večjo zanesljivost, Kollarjev prevod je slabši, Berlotov prevod pa je daleč najslabši.

Pogoste besedePogoste in vsaj dvočrkovne besede so podane po prevodih. Števila pomenijo: DB – dolge

besede, PDB – pravilne dolge besede, VB – vse, vsaj dvočrkovne besede, PB – pravilne, vsaj dvočrkovne besede. Napačna prečrkovanja so označena krepko poševno, smiselni preglasi pa poševno. Pravilne so besede, ki nimajo napačno prečrkovanih črk.

– Številke pri imenih pomenijo število imen in število pravilno preslovenjenih imen.

DB PDB VB PBAlbanski

Imena: 6x Veltina, 4x Afuna, 2x Veltinaš, Veltinaturaš, Rašneš 14 1Besede: 4x ci, naper, ne, ti 3x ca, enesci, ma, ni, zu 2x ac, ama, snl, hen, iš, na, pa, ru, su, šcuna, šte, ta, te, tesn, tu, zu 22 22 63 63

HorakImena: - 0 0Besede: 7x – velo, 4x – ina, 2x – awučija, ččil, čič, heči, hut, ja, me, mle, ščasu, tesne, wu 30 30 33 33

BerlotImena: 2x Lap 2 0Besede: 10x veloina, 6x na, 5x atu, 3x dep, 2x asa, až, edl, ež, ida, im, nam, pamnem, sienešci, tešim, tesne, tu, že 16 14 50 28

138

KollarImena: 8x Veltina, 2x Rasnes, Veltinas 11 2Besede: 4x naper, 2x ac, apunas, cuna, enesci, est, hen, masu, teis, tesne, tesns, tii, turas, žuci 28 22 30 24

VodopivecImena: Tanna 1 1Besede: 7x veloina, 5x naš, 4x naper, veloi, 3x buna, pel, 2x ama, ame, ao, bu, ene, hen, ioi, ka, ki, klen, masu, oi, ouraš, pe, rašneš, ša, škuna, šteiš, tesn, tesne, une 54, 54 68 68

Imena ne podajajo osnove za razumevanje napisov, zato so navedena ločeno in niso posebej primerjana. Podane primerjave po navedenih skupinah besed so po njihovem številu podane v naslednjem grafu 4.

Graf 4: Primerjava pogostih besed glede na prečrkovanje in daljše besede v odstotkih

– Kollarjev prevod ima dovolj dobro prečrkovanje, zato se le malo spremeni, pa tudi dvočrkovnih besed ima le zelo malo.

– Horakov prevod se sicer le malo spremeni, upoštevati pa je treba daleč največji obseg preglasov, ki so le preveč privzeti.

– Berlotov prevod se bistveno spremeni z upoštevanjem napačnega prečrkovanja, ima pa tudi precej dvočrkovnih besed.

– Albanski prevod ima visoko vrednost, ki ostane, saj v pogostih besedah nima napačnih prečrkovanj, bistveno pa se spremeni z izpustitvijo dvočrkovnih besed.

– Vodopivčev prevod se z izpustitvijo dvočrkovnih besed le malo spremeni.

139

Besedni pomenZbrane so skupne pogoste besede, ki se primerjajo po svojem pomenu z najverjetnejšim

slovenskim prevodom.Albanski 4x - naper – skozi, 2x – ama – bil, hen – vstopil, šcuna – šel, tesn – zdajHorak 7x velo – zelo, 2x – tesne – tesnoBerlot 10x veloina – velika, 2x – tesne – tešenjeKollar 4x – naper – imenovan, 2x – hen – župa, masu – meso, tesne – desetVodopivec 7x – veloina - veljak, 4x – naper – naber, 2x – ama – nama, hen – žen, masu – meso, škuna – škoda, tesn – tesen

Albanski prevod ima različne pomene pri skupnih pogostih besedah glede na primerjalni slovenski prevod.

Horakov prevod ima le eno enako besedo - tesne, besedo veloina pa deli na velo, ki ima enak pomen in na besedo ino, ki ima različen pomen.

Berlotov prevod ima podoben pomen le pri najpogostejši besedi, pri drugi skupni besedi pa ima bistveno različen pomen.

Kollarjev prevod ima pri skupnih pogostih besedah le pri besedi masu enak pomen pri drugih pa je pomen bistveno različen.

Vodopivčev primerjalni prevod ima tudi pri skupnih pogostih besedah razvidno največjo podobnost med stvarnim zapisom in slovenskim pomenom.

Skupnost primerjavPrav vse primerjave dajejo bistveno prednost zadnjemu prevodu v slovenskem jeziku,

zato je gotovo najzanesljivejši.

Skupni prevodSkupni prevod v slovenščino

Tvoj boj Tanna je rezal zame, ko te je našega veljaka zagrnila tema, si šel tja, da bi kot naš sel le okaran tesen došel v raj, tesen stojiš raševinast čeprav nam žena bere, daj veljak na rovaš in zaaraš raševino za malo mleka in si tukaj ti po tolarju.

Umrli veljak naš, raj te je poznal, klen si šel joj joj, škoda cene in v beli tu raj boš šel.Klen ven gol ležiš, grem potem veljak, ginil si glava meni, tu to meso naberi še mlad

ko zlodej je, boljše ti veljak hudi naberi peneze, še meso če leži boš klel, a ven veljak mi pridi lep sin in s tem je zame res konec veljak, zija grob in tesen je ko veljak potuješ u orakel v tesni raševini ko tesno stojiš raševinast, himno še pel si a škoda je, da ven meni ženi nabereš ko tvoj konec me para u duši.

Veljak naš ate nas uči enosti, čeprav je pel in joj bil umnik je vaš pel, oj rane ajaš tak veljak, če le ene potuješ in neseš in zlo tu izneseš, ko joj umnik šel bo naš po noni, nam veljak ven, ohranjen je cel junak, le joj tla sin guli enako kot joj ga gazi grob.

Skupni prevod v angleščinoYour fight Tanna had cut for me, when you our worthy wrapped dark, you go there,

that you our messenger scold and tight come to paradise, you tight stand sackclothes while

140

wife read us, give worthy on the score and advanced sackcloth for little milk and you are here by tolar – the living gift.

Our death worthy, paradise knew you, oh oh you go vigorous, that is harm price and in white heaven you will go.

Vigorous out and naked you lie, then I go worthy, you the head of mine pine here, that meat gather still young when the devil is, better you worthy angry coin collect, even if the meat lies you cursed it, but out of my nice worthy son come and with this is for me really the end worthy, grave gaped and tight is when worthy to oracle travel in tight sackcloth when you stand tightly sackclothes, you still sang the hymn but a loss is, that out of to me wife you gather when the end destroy me in the soul.

Worthy our father teaches us of unity, even he sang and oh intellectual your sang, oh wounds you dandle such worthy, if you only travel and carry and evil carry out here, oh when an intellectual you will go after nana, worthy out of for us saved is one full hero, but the son oh grind the earth equally as the grave tremple him oh.

Razlikovanje različnih prevodovNepoznavalci ugotavljajo, da gre za različne vsebinske prevode istega besedila, ki

povrhu dosegajo še bistveno boljše izide kot so predvideni za še smiselno razumevanje predantičnih slovenskih napisov, zato naj ne bi bili znanstveni. To je še posebej razvidno pri albanskem prevodu, kjer šele dodatne analize kažejo na prikrojevanje besedila s pretirano delitvijo delno zveznega besedila. Trditev o neznanstvenosti prevodov je napačna, zato je treba podati širši pregled pojmov, dejstev in zaključkov.

PrečrkovanjeObravnavani napisi so praviloma podani v večinoma znanih in zanesljivih črkovnih

znakih, saj je le nekaj znakov, ki jih jezikoslovci zaradi nerazumevanja obravnavanih napisov še niso uspeli ustrezno prečrkovati. Pri njih upoštevajo grški in latinski črkovni vpliv, kar pa je za staroslovenske napise stranpot saj grščina nima večjih povezav z germanskimi, romanskimi in slovanskimi jeziki, latinščina pa ni izvorni jezik in ima drugačne glasove: F, ki ga tedanji slovenski jeziki nimajo in take, ki se s časom spreminjajo, kar nedvoumno velja za C, ki se je od prvotne vrednosti K prelevil v C.

Meje še smiselnega razumevanjaMeje smiselnega razumevanja z deleži 25 % prepoznanih črk in 30 % prepoznanih

besed so postavljene kot najmanjše zahteve in podajajo razlikovanje glede razumevanja v slovenščini od razumevanj v latinščini, nemščini in grščini, saj slednje po obeh kazalcih ne dosegajo niti 10 %, različna razumevanja v slovanskih jezikih pa izkazujejo precej večje verjetnosti.

Izgovor jezikoslovcevJezikoslovci praviloma pojasnjujejo predantične slovenske napise s poljubnimi imeni in

sami priznavajo, da obravnavanih napisov ne razumejo. Ker nimajo dokazov za zavračanje razumevanj v slovenskem jeziku trde, da je zaradi različnosti razumevanj tako razumevanje

141

poljubno in zato ni znanstveno. Te trditve prevzemajo novinarji in s tem tudi ljudstvo, čeprav ne temelje na znanosti, ampak gre za trditve ob pomanjkanju dokazov.

Različnost razumevanja je temeljno jezikovno praviloDelno različna razumevanja istega besedila so smiselna, saj še v neposrednem govoru

pride do nesporazumov, ki se jih ob obojestranski zavzetosti za razumevanje lahko pojasni s vprašanji in obrazložitvami. Zapisana beseda pa je nespremenljiva mumija in še pri normiranem jeziku zapisano vsebino praviloma razumemo drugače, zato so potrebna dodatna pojasnila, ki lahko razbistre morebitne različice razumevanja.

Pri predantičnih napisih razumljivih v slovenščini, takih pojasnil ni, zato je treba upoštevati tudi podatke o starosti napisa, o mestu najdbe, o vsebini sorodnih napisov in druge podatke, ki nam lahko vsaj nakažejo verjetno vsebino obravnavanega napisa.

Različna razumevanja v različnih slovanskih jezikih izkazujejo značilne besedne podobnosti, ki so glede na zelo dobre jezikovne povezave slovanskih jezikov smiselne in po primerjavi podobnih besed, utemeljujejo jezikovne značilnosti obravnavanih napisov.

Razvidno je, da je zapisana beseda nespremenljiva in ker ni dodatnih pojasnil, je različnost razumevanja temeljno jezikovno pravilo.

Primerjalne verjetnosti razumevanjaDejstvo je, da so različna razumevanja nekaj običajnega, zato se šele z analizami določi

večjo ali manjšo primerjalno verjetnost. Najustreznejše so primerjave razumevanj istega besedila v različnih jezikih, ki nedvoumno podajajo tako najustreznejši jezik razumevanja, kot najustreznejše razumevanje.

Razločevanje različnih razumevanj in njihovih primerjalnih verjetnosti predstavljajo analize pogostosti smiselnih jezikovnih značilnosti: število besed, povprečna dolžina besed, število imen in neprevedenih besed, število eno in dvo črkovnih besed, združevanje besed pri ločilih in vrsticah, zlasti pa deleži prepoznanih črk in prepoznanih besed.

Stvarna verjetnost razumevanjaStvarna verjetnost je težje določljiva in zahteva še druge analize. Posebno pomembne

so primerjave besed po začetnih črkah, ki praviloma predstavljajo tudi začetek besednega korena, saj v predantičnih besedilih praviloma ni sestavljenih besed s predponami. Korenska primerjava nam daje neposredno razumevanje, saj lahko primerjamo pomen besed v slovarjih normiranih jezikov.

Primerjave po zadnjih črkah niso zanesljive, saj so predantični slovenski napisi pisani v narečjih, kjer so zelo pogoste narečne okrajšane, ki pa niso normirane in zato primerjave ne dajejo nedvoumnih izidov. Prav to pa delajo jezikoslovci, ki upoštevajo privzete končnice kot v normiranih jezikih in vsebino pojasnjujejo s poljubnimi imeni, kar nima ustrezne jezikovne osnove in ne daje ustreznih rezultatov.

Osnova stvarnega razumevanje je lahko delež prepoznanih besed, ki se pri primerjalno najverjetnejšem prevodu ohrani ali le malo zniža, pri vsebinsko različnih prevodih pa ustrezno zmanjša. Ob analizi besed na začetno črko se tako dobljeno verjetnost še podkrepi.

142

Načini primerjalnega jezikoslovjaPrimerjalno jezikoslovje je močno orodje, ki z različnimi primerjavami lahko daje

ustrezne rezultate, lahko pa tudi lažne izide. Za vsako analizo je treba izbrati ustrezen postopek in jo tudi ustrezno izpeljati. V znanosti velja načelo odprtosti, kar pomeni, da je dobra vsaka analiza, ki daje ustrezne rezultate. Običajni postopki primerjalnega jezikoslovja niso dovolj povedni, zato je bilo treba vpeljati analize, ki neposredno ugotavljajo primerjalno pogostost pokazateljev razumevanja.

Kot najustreznejša primerjava različnih razumevanj se je pokazala analiza prepoznanih črk in besed; kot najustreznejša primerjava verjetnosti različnih razumevanj pa se je pokazala analiza besed po začetnih črkah.

Izvorne analizeIzvorne analize so lahko v pomoč pri razumevanju posameznih besed, če so izvedene

stvarno in ne po sedanjih etimoloških slovarjih, ki ne upoštevajo slovenščine kot najustreznejšega in temeljnega sodobnega indoevropskega jezika. Izvorne analize ne dajejo neposrednega razumevanja, ki je vezano na prepoznavnost posameznih besed v normiranih ali nenormiranih narečjih in jezikih, zato so le okvir, ki kaže na ustrezen jezik razumevanja.

Etimološki slovarji podajajo možen izvor iz starih jezikov, ne iščejo pa stvarnega izvora besed, ki so nastale z ubesedenjem tega kar so ljudje videli, slišali, otipali, okusili in občutili ter razumeli, zamislili in naredili.

ZaključekDobro ohranjen etruščanski napis iz Perugie je izjemno dobro razumljiv v slovenskem

jeziku in njegovih številnih in različnih narečjih. Prečrkovanja zahodnoevropskih jezikoslovcev kažejo na pomanjkljivosti, ki so posledica dosedanjega nerazumevanja, kar posebej velja za črko O, ki jo prečrkujejo kot TH in za črko B s preglasi, ki jo prečrkujejo kot črko F, ki je predantični predslovanski jeziki niso imeli.

Presenetljivo dobro je podan albanski prevod, ki ob zadržanju dosedanjega delno napačnega prečrkovanja, pravilno upošteva ustrezno narečje, saj so tedanji napisi pisani v narečjih. Prav pri vseh primerjavah izkazuje slabše izide od slovenskega, zato je manj verjeten. Kljub dobremu deležu prepoznanih črk in beseda pa izgubi svoj smisel glede na bistveno boljši slovenski prevod, saj sta razumevanji napisa bistveno različni, čeprav opisujeta pokop, napis pa je vendar le en sam.

Slovenski prevod je prepričljiv in potrjuje razumevanje tega napisa v slovenskem jeziku, ki je v svojih narečjih najbolje ohranil značilnosti predantičnega predslovanskega govora.

Literatura1. Napis iz Perugie, Prečrkovanje napisa in razumevanje s poljubnimi imeni, http://en.wikipedia.

org/wiki/Cippus_Perusinus2. G. M. Facchetti, Napis iz Perugie, Cippus Perusinus, podaja le rečrkovanje napisa, http://webu2.

upmf-grenoble.fr/Haiti/Cours/Ak/Etrusca/Cippo_Perugia.gr.htm

143

3. Cippus-perusinus, Prečrkovanje, delitev delno zveznega besedila in razumevanje v narečni albanščini, http://cippus-perusinus-translation.blogspot.com/

4. A. Horak, 50. Perusínský obelisk, O Slovanech úplne jinak, co nebylo o Slovanech dosud zmámo, Lipa, Vizovice 1991, 173-177.

5. A. Berlot, Cypus aus Peruggia, Eine Studie uber die Sprachen der Rassen oder der Etrusker, Burlett, Zurich 1966, 6-45.

6. J. Kollar, Staroitalija slavjanska, Objevy a dukazy živlu Slavskih, Mesapia, Cisarske kralovske dvorske a statni tiskarne, Viden 1853, 249-261.

7. M. L. Greenberg, Zgodovinsko glasoslovje slovenskega jezika, Aristej, Maribor 2002, 63. (M. L. Greenberg, A Historical Phonology of the Slavic Languages, Universitätverlag C. Winter, Heidelberg 2000).

8. V. Vodopivec, Primerjava branj Pyrgijskih zlatih ploščic, zbornik posveta: Praprebivalstvo na tleh srednje Evrope, Jutro, Ljubljana 2003, 51-63.

9. A. Perdih, G. Tomezzoli, V. Vodopivec, Comparison of contemporary and ancient languages, Primerjava sedanjih in nekdanjih jezikov, Zbornik šeste mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2008, 40-87.

10. V. Vodopivec, Nabor venetskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik četrte mednarodne konference Evropski staroselci, Jutro, Ljubljana 2006, 118-144.

11. V. Vodopivec, Katalog venetskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 80-175.

12. V. Vodopivec, Slovar venetskih besed, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 176-204.

13. V. Vodopivec, Zbir mesapskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik devete mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2011, 87-130.

14. V. Vodopivec, Kalalog mesapskih napisov, delitev, prevod in slovar, Razbiranje ilirskih jezikov, Jutro, Ljubljana 2011, 197-287.

15. V. Vodopivec, Slovar Mesapskega jezika, Razbiranje ilirskih jezikov, Jutro, Ljubljana 2011, 288-317.16. P. Jakopin, Doktorska disertacija, Zgornja meja entropije pri leposlovnih besedilih v Slovenskem jeziku,

Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana, 1999. http://www.ff.uni-lj.si/hp/pj/disertacija/statopis.html17. G. Tomezzoli, M. Silvestri, Latin Language Database – iz datotek/from data base: Propertius, The

Latin Library, The Classics Homepage18. V. Vodopivec, Jezikovne primerjave črk, dvojčkov in trojčkov, Zbornik desete mednarodne konfe-

rence Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2011, 49-66.19. Splet, Prevod v angleščino, http://www.maravot.com/Cippus_Perusinus_trans.html20. V. Vodopivec, Zbir retijskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik šeste mednarodne konference

Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2008, 118-136.21. V. Vodopivec, Katalog retijskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske

etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 224-270.22. V. Vodopivec, Besednjak retijskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro,

Ljubljana 2010, 271-287.23. DZD, Slovar slovenskega knjižnega jezika, Državna založba Slovenije, Ljubljana 2002.24. J. Jurančič, Slovensko – srbohrvaški slovar, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1989.25. M. Pleteršnik, Slovensko – nemški slovar, ponatis, Cankarjeva založba, Ljubljana 1974.26. V. Vodopivec, Primerjava sodobnih evropskih, indoevropskih in nekaterih starih jezikov, Zbornik

tretje mednarodne konference Staroselci v Evropi, Jutro, Ljubljana 2005, 86-106.27. V. Vodopivec, Primerjava branj napisa na skrilu iz Kjolmena, Zbornik osme mednarodne konfer-

ence Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 180-188.

144

PovzetekPerusinski napis je obravnavalo že več jezikovnih strokovnjakov in različnih raziskovalcev.

Prečrkovanja jezikoslovcev so precej enotna in napačna pri prečrkovanju znaka za črko O kot TH in znaka za črko B kot črko F, ki je Etruščani praviloma niso imeli. Očitno je pri prečrkovanju etruščanskih napisov treba upoštevati tudi drugačne možnosti, saj je razvidno večje število preglasov pri izgovorjavi podobnih črk.

Razumevanja so bistveno bolj omejena, po obdelavi pa izstopa albanski prevod, ki pravilno upošteva ustrezno narečje, saj so stari napisi pisani v tedanjih narečjih. Kljub dobri obdelavi in izpolnjevanju postavljenih meja pa po podrobni primerjavi s slovenskim prevodom izgubi svoj smisel, albanščina pa se ne izkaže kot ustrezen jezik razumevanja.

Češki Horakov prevod temelji na drugačnem, žal neustreznem prečrkovanju, ki ni dalo dobrih izidov razumevanja. Zato je slabši od albanskega prevoda, primerjalno pa nedvoumno kaže na boljše možnosti razumevanja v slovanskih jezikih.

Češki Kollarjev prevod temelji na dotedanjih pojasnjevanjih z imeni, kar ni dalo dobrih izidov razumevanja, zato je le malo boljši od Horakovega prevoda.

Berlotov prevod temelji na zelo spremenjenem prečrkovanju, ki pa je očitno napačno in ni skladno s prečrkovanji drugih etruščanskih napisov. Napačno prečrkovanje daje tudi slabše rezultate, saj dosega podobno verjetnost kot albanski prevod.

Slovenščina s številnimi in raznolikimi narečji se je ponovno izkazala kot uspešno orodje pri razumevanju etruščanskega napisa iz Perugie, saj prevod dosega izjemne izide tako pri prepoznanih črkah, kot pri prepoznanih besedah. Vsebina opisuje pokojnikovo pomembnost, umnost in delo za skupnost, kot so jo občutili svojci.

145

Vinko Vodopivec

PRIMERJAVA RAZUMEVANJ NAPISA Z LEMNOSA

Ključne besedeLemnos stela, Etruščani, Veneti, Slovenci, primerjalni jezikoslovje, zgodovinsko jezikoslovjeKey wordsLemnos stelle, Etruscan, Veneti, Slovenes, comparative linguistic, historical linguistic

AbstractCOMPARISON OF READING OF INSCRIPTION FROM LEMNOS

The inscription in the Lemnos language, from the 6th century BC on tablets of stone called Lemnos Stele, discovered in 1885 in Kaminija is written in letters like Etruscan and older Phrygian letter signs and is understandable in the Slovenian language.Comparison of transliterations showed some errors, especially the replacement of Etruscan P with Venetic L, which much varies understanding of the content of the inscription. Letter comparison showed the best correlation with the old Phrygian and the minimum with the Etruscan, reflecting the influence or repopulation of Phrygian area. Into question puts the existing linguists’ transliteration, since the Etruscan has the minimum content of vowels, and the significant proportion of the letters L, which is pronounced in Slovenian also as U.All present understands corresponding to the request, but by probability exceed Škibin’s translation and translation of the author, who has upgraded his understanding. The content is about robbing the peoples, so call for armed resistance against the invaders. However, Greeks just a few centuries later occupied the island and cut off ancient Slavic living.

UvodLemnijski jezik so v 6. stoletju pred našim štetjem še govorili na otoku Lemnosu.

To v glavnem potrjuje napis na nagrobni Steli, imenovani Lemnos Stela, odkrite leta 1885 pri Kaminiji, pa tudi napisi na lokalni keramiki. Lemnijski jezik je tesno povezan z Etruščanskim jezikom po črkovnih znakih in po razumevanju. Ko so Atenci zavzeli otok v drugi polovici 6. stoletja pr. Kr. je Lemnos postal grški. Napis je shranjen v Narodnem muzeju v Atenah.

Napis je pisan v črkah podobnim etruščanskim in starejšim frigijskim črkovnim znakom. Napis sestavlja 198 znakov in vsebuje 33-40 besed, ločitev besed je včasih označena z eno do tremi pikami [1].

146

Napis je na lepo obdelani kamniti plošči, ki ima na čelni strani napis v treh smereh, ki je pojasnjevalno okrašen z likom vojščaka s sulico. Daljši serpentinasti napis v treh vrstah pa je tudi na bočni strani plošče.

Prebivalci Lemnosa naj bi bili Etruščani, ki pa so se imenovali Pelazgi ali Tirseni in verjetno izvirajo iz maloazijskih predslovanskih ljudstev, bodisi Venetov, ki jih opisuje Homer ali Starofrigijcev, ki so nam zapustili napise razumljive v slovenskem jeziku. Njihova naselitev je lahko prvobitna ali pa predstavljajo ljudstva z morja, ki so se zaradi izjemno poslabšanih življenjskih pogojev priselila iz Severne in Srednje Evrope.

Napis je prikazan na sliki 1.

PrečrkovanjeZa primerjavo prečrkovanj imamo 5 različnih obravnav. Nekateri so poskušali napis

tudi razumeti, zato so prečrkovanja delno prilagojena njihovemu razumevanju.W Wikipedija [1]H Horak [3]A Ambrozic [4]Š Škibin [5]V Vodopivec

Črkovni znakiRazlični črkovni znaki napisa, z njihovo najverjetnejšo glasovno vrednostjo, so uvrščeni

tako kot se pojavljajo v napisu.đ – H, o – O, L – P, n – A, I – I, Đ – E, N – N, ϕ – B, t – U, u – D, ć – M, x – R, V – V, š – Š, G – G, k – K, t – T, O - OVečina črk je dobro znana in nesporna, to so H, O, A, I, E, N, M, R, V, G, K in T.

Nekateri znaki so prečrkovani napačno, to je L, ki je P, φ, ki je B in χ, ki je G. Nekaj znakov pa ima težje določljivo glasovno vrednost, zato se jih je avtor odločil prečrkovati: znak t kot U, znak u kot D in znak š kot Š, podobno kot nekateri drugi avtorji.

Primerjava prečrkovanjČelna stran

W hulaieš:naφuθ:šiaši maraš:mav sialχveiš:aviš evisθu:šerunaiθ šivai aker:tavaršiu vanalasial:šerunai:murinail 94H HOCAIEZ NAŠČCh ŽLAŽI MARAŽ MAVUIACChVEIŽ AVIZEVIUHO ZERONAIH ŽIVAI AKER TAVARŽIČ VAMACAUIAČ ZERONAI MORIMAIC 94A HOLAIEŚ NAPhOTh ŚIAŚI MARAŚ MAV SIALKhVEIŚ AVIŚ EVISThO ŚERONAITh SIVAI AKER TAVARiŚIO VANALASIAL ŚERONAI MORINAIL 94Š hopaie: z : naphdt ziazi : maraž : mav šiapkveiž : aviž evišto : žeronait živai aker : tavaržit vamapašiap : žeronai morinaiv 94V HOPAIE Z NABUD ZIAZI MARAZ MAVŠIAPGVEIZ AVIZEVIŠTO ZERONAIT ZIVAI AKER TAVARZIT VAMAPAZIAP ZERONAIMORINAIV 94

147

Bočna stranW hulaieši:φukiasiale:šerunaiθ:evisθu:tuveruna rum:haraliu:šivai:eptešiu: arai:tiš:φuke šivai:aviš:sialχviš:marašm:aviš:aumai 105H HOCAIVŽI POKIASIACE ZEROZAIH EVIŽHO TOVERONA ROM HARAČIO ČIVAI ECTEŽIO ARAI TIH POKE ŽIVAI AVIŽ SIACHVIŽ MARALM AVIŽ AOMAI 105A HOLAIEŚI PhOKIASIALE ŚEROSAITh EVISThO TOVERONAROM HARALIO ŚIVAI EPTEŚIO ARAI TIŚ PhOKE ŚIVAI AVIŚ SIALKhVIŚ MARAŚM AVIŚ AOMAI 105Š hopaiezi : fokiašiape žeronait evišto : toverona dom harabio : živai : ebiežio arai : tis : foke : živai : aviž : šiapgviž : maražm : aviž : aomai 105V HOPAIEZI BOKIASIAPE ZERONAIB EVIŠBO TOVERONAROM HARAPIO ZIVAI ETIEZIO ARAI TIZ BOKE ZIVAI AVIS SIAPGVIS MARAZM AVIS AOMAI 105

Slika 1: http://www.carolandray.plus.com/Eteocretan/Lemnian.html [2]

148

Črkovna analizaOčitna so nekatera različna prečrkovanja, zato je treba z analizo zajetih prečrkovanj

ugotoviti napake in možnost najustreznejšega prečrkovanja. Podatki so razvidni iz tabele 1.Tabela 1: Prečrkovanje po črkah z njihovimi števili v napisu

A B C Č D E F G H I J K L M N O P R S Š T U V Z Ž Σ

W 37 3 0 0 0 14 0 2 3 34 0 3 9 7 7 0 1 12 6 20 9 18 14 0 0 199

H 37 0 10 5 0 13 0 0 9 33 0 3 2 9 4 16 2 12 2 1 4 3 15 6 13 199

A 37 0 0 0 0 14 0 0 3 34 0 5 9 7 6 18 4 12 8 19 9 0 14 0 0 199

Š 37 2 0 0 2 14 2 1 3 35 0 4 0 8 6 16 8 11 1 6 9 0 15 4 15 199

V 37 5 0 0 1 14 0 2 3 35 0 3 0 8 6 16 8 12 5 3 7 1 15 18 0 199

– Opazne so nekatere napake, ki so najpogostejše pri Horaku. – Dobro se ujemajo črke: A, E, H, I, J, K, M, N, O, R, T in V (J je upoštevan kot I). – Izrazita zamenjava je med L in P, kjer se zamenjujeta venetski L in etruščanski P. – Zamenjujejo se tudi črke C, Č, S, Š, Z in Ž, ki pa imajo podobno izgovorjavo, zato se

ustreznost prečrkovanja pokaže pri razumevanju. – Črki B in G sta na spletu označeni s φ in χ, podobna pa sta še dva znaka, ki pa sta

obrnjena pokonci in bi lahko pomenila H, sta pa pisana izrazito pomanjšano in tudi pomenita črko B.

– Wikipedija zamenjuje črki O in U, ki sta glasovno blizu in se pravilnost prečrkovanja ugotavlja z razumevanjem.

– Črka D se pojavi le pri dveh avtorjih, črka F pa je prečrkovana napačno, saj pomeni glas za črko B.

Ustrezno prečrkovanje sme imeti manj kot 10 % napak, zato analiziram prečrkovanja primerjalno s svojim prečrkovanjem, kjer sem upošteval najverjetnejše glasovne vrednost posameznih črkovnih znakov. Podatki so razvidni iz tabele 2.

Tabela 2: Primerjalne napake prečrkovanja, poševno so označene podobne izgovorjave

A B C Č D E F G H I J K L M N O P R S Š T U V Z Ž Σ %

W 0 2 0 0 1 0 0 0 1 0 0 9 1 1 16 7 0 1 17 2 17 1 18 0 94 47

H 0 5 10 5 1 1 0 2 6 2 0 0 2 1 2 0 6 0 3 2 3 2 0 12 13 78 39

A 0 5 0 0 1 0 0 2 0 1 0 2 9 1 0 0 4 0 3 16 2 1 1 18 0 66 33

Š 0 3 0 0 1 0 2 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 4 3 2 1 0 14 15 48 24

V 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

– Nobeno primerjalno prečrkovanje ne izpolnjuje postavljene zahteve saj vsa bistveno prekoračujejo mejno vrednost 10 %.

Kot možne upoštevam le napake primerjalnega prečrkovanja brez črk podobnih glasovnih vrednosti. Napake so tako bistveno nižje in so prikazane v tabeli 3.

149

Tabele 3: Analiza prečrkovanja podobnih glasov ali črkovnih znakov

Avtor Napake brez pod. glasov deleži brez L/P deleži brez B/HW 25 25/199 = 12,56 9/199 = 4,52 7/199 = 3,52H 33 33/199 = 16,58 25/199 = 12,56 14/199 = 7,04A 29 29/199 = 14,57 16/199 = 8,04 11/199 = 5,52Š 12 12/199 = 6,03 12/199 = 6,03 9/199 = 4,52V 0 0/199 = 0,00 0/199 = 0,00 0/199 = 0,00

– Deležu napak brez podobnih glasov ustreza le prečrkovanje Škibina, brez zamenjave L/P, ki spreminja razumevanje še vedno ne ustreza Horak, brez podobnih črkovnih znakov B/H pa ustrezajo vsa prečrkovanja.

– Primerjalno prečrkovanje avtorja je najustreznejše, Škibinovo zadovoljuje pogoje, saj črke podobnih glasov ne spreminjajo pomena besedila, ostala prečrkovanja pa ne ustrezajo smiselno postavljeni zahtevi.Rezultati prečrkovanj so prikazani na grafu 1:

Graf 1: Primerjava prečrkovanj

Zanimivo je enakomerno padanje napak in drugačen razpored z izločitvijo preglasov črk podobne izgovorjave.

Prečrkovanje po avtorjih je primerjalno s slovenščino in etruščanščino prikazano tudi v grafu 2 in v tabeli 4. Poleg že podanih oznak avtorjev: W, H, A, Š in V se pojavijo še:

S črke slovenskih leposlovnih besedil [6, 7],E črke etruščanskih besedil [8-10].

Tabela 4: Deleži črk v odstotkih v primerjavi s slovenščino in etruščanščino

A B C Č D E F G H I J K L M N O P R S Š T U V Z Ž

W 19 2 0 0 0 7 0 1 2 17 0 2 5 4 4 0 1 6 3 10 5 9 7 0 0

H 19 0 5 3 0 7 0 0 5 17 0 2 1 5 2 8 1 6 1 1 2 2 8 3 7

A 19 0 0 0 0 7 0 0 2 17 0 3 5 4 3 9 2 6 4 10 5 0 7 0 0

Š 19 1 0 0 1 7 1 1 2 18 0 2 0 4 3 8 4 6 1 3 5 0 8 2 8

V 19 3 0 0 1 7 0 1 2 18 0 2 0 4 3 8 4 6 3 2 4 1 8 9 0

S 10 2 2 0 3 11 0 2 1 14 0 4 3 3 6 9 3 5 5 1 4 6 2 2 1

E 14 1 5 0 0 10 0 1 1 11 0 1 8 4 8 0 2 6 5 3 9 8 3 1 0

150

– Samoglasniki so dovolj dobro prečrkovani, pri soglasnikih so razvidna prečrkovanja podobnih glasov C, Č, S, Š, Z in Ž, bistvena razlika pa je med L in P.

– Etruščanščina nima samoglasnika O, ki ga zamenjuje U, ima pa daleč največ soglasnika L, ki se v slovenščini predvsem na koncu besed izgovarja kot U in zelo verjetno je tudi pri etruščini tako, saj ima daleč najnižji delež samoglasnikov.

Primerjavo izvedemo po uteženih deležih tudi med najverjetnejšim prečrkovanjem avtorja in slovenščino, latinščino, venetščino, frigijščino [11] in etruščanščino po značilnih črkovnih skupinah samoglasnikih, zvočnikih in soglasnikih.

Primerjava je za vsako skupino izračunana kot razlika do lemnijskega jezika in pomnožena z njegovo vrednostjo, ki predstavlja utež posamezne skupine [10]. Utežna primerjava je podana v tabeli 5.

Tabela 5: Utežna primerjava prečrkovanj po značilnih skupinah

Jezik VEN ETR FRI LEM SLO LATSamoglasniki: a, e, i, o, u 51,84 41,91 52,50 51,76 46,15 45,47Razmerje 4,14 509,84 38,30 0 290,37 325,57Zvočniki: m, n, l, r, v 21,32 28,39 19,08 20,60 23,50 22,98Razmerje 14,83 160,47 31,31 0 59,74 49,03Ostali soglasniki 22,11 29,70 28,42 27,64 30,35 30,55Razmerje 113,34 56,94 21,55 0 74,90 80,43Vsota razmerij 132,31 727,25 91,16 0 425,01 455,03

– Lemnijskemu jeziku je po deležih črk naj bližja stara frigijščina, sledijo ji venetščina, slovenščina in latinščina, daleč najbolj oddaljena pa je etruščanščina.

– Etruščanščina ima daleč najmanjši delež samoglasnikov, kar postavlja dosedanje prečrkovanje jezikoslovcev pod vprašaj, saj v slovenščini poznamo izgovorjavo črke L kot U, kar je pri slovenščini upoštevano, vprašanje pa je ali ni tudi v etruščanščini

Graf 2: Primerjalno prečrkovanje po črkah in avtorjih s slovenščino in etruščanščino

151

tako, saj je delež črke L daleč največji, delež črke O pa je celo nič. Etruščanski znak L za črko L je podoben znaku U za črko U in bi lahko pomenil glas črke O, ki je najbližji glasu za črko U.

Primerjava razumevanjWikipedija ne podaja razumevanj, saj jezikoslovci, kljub resnim primerjavam z

etruščanskim jezikom, niso uspeli podati smiselnega razumevanja napisa. Na spletu je še nekaj poskusov razumevanja, ki pa ne dosegajo niti najmanjših pogojev za obravnavo. Imamo torej le štiri primerjalna razumevanja, ki so vsa le na osnovi slovanskih jezikov.

HorakDeljenje / Division ŽLAŽI MA RAŽMAVUJAC CHVEIŽ AVI ZEVIU HO ZERO NA IH ŽIVAJI HOCAJ

E Z NAŠCH AKIER TAVARŽIČ VAMJACAUIAČ ZERO NAI MOR IMAJICHOCAJ VŽJI POKJA SIJACE ZERO ZA IH EVIJU HO TO VERO NAŽIVAJI AVIJŽ

SIJAC CHVIJŽ MARALM AVIJŽ A O MAJROM HARAČIO ČIVAJ ECTE ŽIJO A RAJI TICH POKE

Dobesedni češki prevod/ Strain Czech translationŽíjící mně rozmlouvajíc, chvějíc, abych zjevil, co pozoruji na nich žývich ač je z rodnýh

polí soudrug vynucovač, zirám (na) nějsmrt majic.Ač všichni, pokud jsou sející, pozorují za nč (a) zjevují, co to vírou nazývají? abyzmeš

sejíc strachy umírali, abyzmež aj o mrtvých bojovnícíh (hlásali) dívej, ještě žíjí, aj (v) ráji, tíší, pokojní.

Prosti slovenski prevod/ Free Slovene translationŽiveč meni tresoč govoriš, da razkriješ kaj opazim na njih živih, čeprav se z rodnih

polj sodrug uveljavi, zrem na njegovo smrt.Čeprav si vse sejal, gledal a nič razkril, kar se imenuje vera? Če delaš stráhu umiraš,

mrtvim bojevnikom se čudi, so še vedno živi v nebesih v tišini.Prosti angleški prevod/ Free English translationLiving shaky talking to me that reveal what I watch on them living, though from

fruitful fields companion enforce, I watch at his death.Although everything you sow, watching but revealing nothing, what is called religion? If

you do fear dying, to the dead warriors you wonder, they are still alive in heaven in silence.Prosti slovenski prevod sledi dobesednemu češkemu prevodu, angleški prevod pa

prostemu slovenskemu prevodu. Oba sta podana zaradi lažje primerjave. Podrobna obrazložitev besed je podana v navedeni literaturi [3].

AmbrozicDeljenje / DivisionHOLAIEŚ NA PHO TH ŚIAŚ I MARAŚ MAV SIAL K H VEIŚ AVIŚ E VIS THO ŚE

RO NAI TH SIVAI AK ER TA VAR I ŚIO VAN AL ASIAL ŚE RO NAI MORI NAI LHOLAIEŚ I PHO K I ASIAL ŚE RO SAI TH E VIS THO TO VERO NA ROM HARAL

IO ŚIVAI E P TE ŚIO A RAI TIŚ PHO K E ŚIVAI A VIŚ SIAL K H VIŚ MARAŚ M A VIŚ A OMAI

152

Dobesedni slovenski prevod / Strained Slovene translationHLOJAJEŠ NA SOPIHÁV Tә JAS’ IN MARAŠ MAV. SIJALE K’ H VEJAM SO VIŠAVE

VSE, TOJ ŠE ROV NAJ TI OBSEVAJO! AK KER TA VAR JE ŠEV AL’ IN NEBESA OBSIJAT’, ŠE ROV NAJ MORÍ NAJ Lә!

HLOJAJEŠ IN SOPIHÁV K’ TUD’ OBSIJAL ŠE ROV SAJ TI JE VES TO TOJO VERO NA ROVOM HARALO JO ŽIVLJENJE. JE PO TEJ ŠEV V RAJ TIH’ SOPIHÁV K’ JE ŽIVLJENJE NA VIŠAVAH SIJALO, K’ H VIŠKU MARAŠ Mә V VI ŠAVE V ZAČARI!

Prosti slovenski prevod / Free Slovene translationSopihanje na jasi borovega gozda ti je le malo všeč. Sijale k vejam so višave vse, naj

obsevajo še tvoj grob! A ker ta žar je šel nebesa obsijat, še grob naj mori, naj le!V borovem gozdu sopihaš ko je obsijan še grob, saj si ves za tvojo vero, grob je zlomil

življenje, si odšel v raj tihi, sopihal si ko je življenje na višavah sijalo, kvišku hočeš se v višave začaraj.

Prosti angleški prevod / Free English translationGasping in anticipation in a glade of a pine forest, you like it little. As the whole sky

shines upon the branches, may it also light up your grave! But if this welding firealsogoes to radiate heaven, let it also slay your death!

In the pine forest and gasping in anticipation that all of your grave but also light up this your belief, life with the grave beat it down. Through this belief he went in to the silent paradise, gasping in anticipation that life shines up above, that upwards to the heavens you do want in enchantment.

Prosti slovenski prevod je prirejen po dobesednem prevodu, pojasnjenih besedah in angleškem prevodu. Podrobna obrazložitev besed je podana v navedeni literaturi [4].

ŠkibinDeljenje / DivisionHOPAI E Z NAPDT ZIAZI MARAŽ M AV ŠIAP K VEIŽ AVIŽ EVIŠ TO ŽER ONAI

T ŽIVAI AK ER TA VARŽIT VAMA PAŠIAP ŽERO NAI MORINA IVHOPAI EZI FOKIA ŠIAPE ŽERO NAI T EVIŠ TO TO VERO NA DOM HARABIO

ŽIVAI E BIEŽIO ARAI TIS FOKE ŽIVAI AVIŽ ŠIAP G VIŽ MARAŽ M AVIŽ A O MAIDobesedni slovenski prevod / Strained Slovene translationKopje je za napadat. Zjezi! Maraš me javi! Šepni ko veš, javiš! Živiš tu, žre oni te. Živi!

Jak, ker to vreči. Vam pošepnem, žri onega! Morina Ive.Kopje jezi. Fokaja šepeta: žre oni te. Živiš tu to vero na dom. Grabil. Živeli! Je bežal.

Oraj ti s Fokajcem! Živi! Javiš! Šepni ko vidiš! Maraš me, javiš. Jaz v mojem ...Prosti slovenski prevod / Free Slovene translationKopje je za napadat. Zjezi se, če me maraš in ko zveš za nevarnost mi javi! Živiš tu a

oni te žre. Živi! Jak si če to kopje vržeš. Vam pošepnem, žri onega! Morina Ivo.Kopje te zjezi. Fokaja šepeta: žre te oni. Živiš tu za vero na dom. Grabil je, hura je zbežal.

Oraj ti s Fokajcem! Živi, javi, šepni ko vidiš! Če me maraš, mi javi. Jaz v mojem imenu.Prosti angleški prevod / Free English translationSpear is for attacking. Enrage you, if you like me and when you know the danger you

153

report! You live here but they are eating you. Live! You are strong if you throw this spear. I whisper to you, eat they! Morina Ive.

Spear anger you. Fokaja whispers that they‘re eating you. You live here for the faith to home. He plundered, hurrah he run away. Plough you with Fokajs! Live, report, whispere when you see! If you like me you report to me. I in my name.

Prosti slovenski in angleški prevod sta oblikovana glede na obrazložitve besed in sta dodana zaradi lažje primerjave. Podrobna obrazložitev besed je podana v navedeni literaturi [5].

VodopivecDeljenje / DivisionHOPAI E Z NABUD ZIAZI MARAZ MAV ŠIAP G VEIZ AVI ZE VIŠ TO ZERO NAIT ZIVAI A KER TAVARZIT VAMA PAZIA P ZERO NAI MORI NAI V HOPA IEZIHOPA IEZI BO KIA SIAPE ZERO NAI BE VIŠ BO TO VERO NAROM HARA PIO ZIVAI E TIE ZIO ARAI TI Z BOKE ZIVAI AVIS SIAP G VIS MARAZ MAV ISAO MAIDobesedni slovenski prevod / Strained Slovene translationKopje je za nabost zjezi maraš mav zla ga viš javi če viš to žero nait žival a ker tovariš

vama pazi p žero nai mori naj v kopje jezi.Kopje jezi bo kaj zajame žero naj bo više bo to veruj narod hara pije žival in tje zlo

hara ti z boka žival javiš zla ga viš maraš mav, jezero moje.Prosti slovenski prevod / Free Slovene translationKopje je za nabost, zjezi se, ne maraš zla in če vidiš tega žrca in ga najdeš živega javi,

in ker vas tovariš pazi, naj kopje v jezi žrca mori.Kopje naj v jezi zajame žrca to naj bo vzor, saj narod tepe in izžema kot žival in tam

zlo tepe te z boka ta žival, javiš zlo če ga vidiš saj ga ne maraš, oh morje moje.Prosti angleški prevod / Free English translationSpear is for spiting, enrage you, because you hate the evil you report if you see this

devouring living and because your fellow watch on you, let the spear in anger murder him.Spear let in anger cover the devouring, let it be the model, because he beat and extort

people like a beast and there the evil beat you from the side, this animal, you report the evil if you see him, because you do not like it, oh my sea.

GlosarUporabljene kraticeSK Slovensko knjižno [12] okr okrajšavaSN Slovensko narečno preg preglas

Čelo / FrontHOPAI kopaj, kopje – preg, prem, SN, SK spearE e, je – okr, SN, SK isZ z, za – okr, SN, SK forNABUD nabud, nabodi – okr, preg, SN, SK spitZIAZI zjazi, zjezi – preg, SN, SK enrange

154

MARAZ maraš, hočeš – preg, SN, SK wantMAV mau, malo – okr, preg, SN, SL littleŠIA zia, vidi – preg, SN, SK seeP pa – okr, SK butG ga – okr, SK itVEIZ veiš, veš – preg, SN, SK you knowAVI avi, javi – okr, SN, SK reportZE če – preg, SK ifVIŠ viš, vidiš – okr, SN, SK you seeTO to – SK thisZERO žero, žrca – preg, SN, SK devouringNAIT najt, najdi – okr, preg, SN, SK findZIVAI živaj, žival – preg, okr, SN, SK beastA a – SK butKER ker – SK whileTAVARZIT tavariš, tovariš – preg, SN, SK fellowVAMA vama – SK to youPAZIA pazi – SK watchP pa – okr, SK butZERO žero, žrca – preg, SN, SK dovouringNAI naj – SK letMORI mori – SK murderNAI nai – SK letV v – SK inHOPA kopa, kopje – okr, preg, SN, SK spearIEZI jezi – SK angerStran / SideHOPA kopaj, kopje – preg, okr, prem, SN, SK spearIEZI jezi – SK angerBO bo – SK will beKIA kua, kaj – prem, preg, SN, SK what, thatSIAPE šiape, zajame – sin catchZERO žero, žrca – preg, SN, SK dovouringNAI nai – SK letBE be, bo – preg, SN, SK will beVIŠ viš, više, višje – okr, SN, SK higherBO bo – SK will beTO to – SK thisVERO vero, veruj – okr, SN, SK believeNAROM narod, narodom – preg, okr, SN, SK peopleHARA hara, gara, tepe – SN, SK beatPIO pio, pije – okr, preg, SN, SK drink

155

ZIVAI žival – preg, SK beastE e, in – oke, preg, SN, SK isTIE tle, tu – preg, SN, SK hereZIO zlo – preg, SK evilARAI hara, gara, tepe – SN, SK beatTI ti – SK youZ z – SK with, fromBOKE boke, boka – SN, SK sideZIVAI žival – preg, SK beastAVIS aviš, javiš – okr, preg, SN, SK reportSIA zia, vidi – preg, SN, SK seeP pa – okr, SK butG g, ga – okr, SN, SK himVIS viš, vidiš – okr, SN, SK seeMARAZ maraš, hočeš – preg, SN, SK wantMAV mau, malo – okr, preg, SN, SL littleISAO isaro, jezero, morje – okr, SN, SK lake, seaMAI maj, moj – preg, SN, SK my

Podrobna primerjava prevodovPodrobna primerjava prevodov je obravnavana po dosedanji metodologiji [8, 10]:

Delovni hipotezi – Delež prepoznanih črk v posameznem prevodu mora biti najmanj 25%, in to brez

imen in neprevedenih besed, če želimo doseči še sprejemljivo raven razumevanja obravnavanega besedila.

– Delež prepoznanih besed v posameznem prevodu mora biti najmanj 30% in to brez imen in neprevedenih besed, če želimo doseči še sprejemljivo raven razumevanja obravnavnega besedila.

– Napačno prečrkovane črke so označene poševno in pri prepoznanih črkah niso upoštevane. Prepoznane so besede, ki imajo vsaj polovico prepoznanih črk.

HorakČelo / FrontŽIAŽI MA RAŽMAVUI ACCHVEIŽ AVI ZEVIU HO ZERO NA IH ŽIVAI HOCAI E Z NAŠCH AKER TAVARŽIČ VAMACAUIAČ ZERO NAI MOR IMAIC 94 22Žíjící mně rozmlouvajíc, chvějíc, abych zjevil, co pozoruji na nich žývich ač je z rodnýh polí soudrug vynucovač, zirám něj smrt majic. 43 12

156

Stran / SideHOCAI VŽI POKIA SIACE ZERO ZA IH EVIU HO TO VERO NAŽIVAI AVIJŽ SIJAC CHVIJŽ MARALM AVIŽ A O MAROM HARAČIO ČIVAI ECTE ŽIO A RAI TICH POKE 105 28Ač všichni, pokud sející, pozorují za nč zjevují, co to vírou nazývají? abyzmeš sejíc strachy umírali, abyzmež aj o mrtvých bojovnícíh dívej, ještě žíjí, aj ráji, tíší, pokojní. 54 14

AmbrozicČelo / FrontHOLAIEŚ NA PHO TH ŚIAŚ I MARAŚ MAV SIAL K H VEIŚ AVIŚ E VIS THO ŚE RO NAI TH SIVAI AK ER TA VAR I ŚIO VAN AL ASIAL ŚE RO NAI MORI NAI L 96 36Hlojaješ na sopiháv tә jas’ in maraš mav. Sijale h vejam višave je vse, toj še rov naj ti obsevajo! Ak ker ta var je šev al’ obsijat’, še rov naj morí naj lә! 73 29Stran / SideHOLAIEŚ I PHO K I ASIAL ŚE RO SAI TH E VIS THO TO VERO NA ROM HARAL IO ŚIVAI E P TE ŚIO A RAI TIŚ PHO K E ŚIVAI A VIŚ SIAL K H VIŚ MARAŚ M A VIŚ A OMAI 105 43Hlojaješ in sopiháv k je obsijal še rov saj ti je ves to tojo vero na rovom hara lo jo življenje. Je po tej šev v raj tih sopiháv k je življenje na višavah sijalo, k h višku maraš mә a višave v začari! 74 28

ŠkibinČelo / FrontHOPAI E Z NAPDT ZIAZI MARAŽ M AV ŠIAP K VEIŽ AVIŽ EVIŠ TO ŽER ONAI T ŽIVAI AK ER TA VARŽIT VAMA PAŠIAP ŽER ONAI MORINA IV 94 28Kopje je za napadat. Zjezi! Maraš me javi! Šepni ko veš, javiš! Živiš tu, žre oni te. Živi! Jak, ker to vreči. Vam pošepnem, žri onega! Morina Ive. 65 24Stran / SideHOPAI EZI FOKIA ŠIAPE ŽER ONAI T EVIŠ TO TO VERO NA DOM HARABIO ŽIVAI E BIEŽIO ARAI TI S FOKE ŽIVAI AVIŽ ŠIAP G VIŽ MARAŽ M AVIŽ A O MAI 105 33Kopje jezi. Fokaja šepeta: žre oni te. Živiš tu to vero na dom. Grabil. Živeli! Je bežal. Oraj ti s Fokajcem! Živi! Javiš! Šepni ko vidiš! Maraš me, javiš. Jaz v mojem ... 72 23

157

VodopivecČelo / FrontHOPA IE Z NABUD ZIAZI MARAZ MAV ŠIA P G VEIZ AVI ZE VIŠ TO ZERO NAIT ZIVA I A KER TAVARZIT VAMA PAZIA P ZERO NAI MORI NAI V HOPA IEZI 94 32Kopje je za nabost zjezi maraš mav zia p ga viš javi če viš to žero nait živa je a ker tovariš vama pazi p žero naimori naj v kopja jezi. 93 32Stran / SideHOPA IEZI BO KIA SIAPE ZERO NAI BE VIŠBO TOVERO NAROM HARA PIO ZIVAI E TIE ZIO ARAI TI Z BOKE ZIVAI AVIS SIA P GVIS MARAZ MAV ISAO MAI 105 3,3Kopje jezi bo kaj zajame žero naj bo više bo to veruj narodhara pije žival in tje zlo hara ti z boka žival javiš zia p ga viš maraš mav, jezero moje. 92 32

Izidi podrobne primerjave prevodov so podani s števili in deleži prepoznanih črk in besed v tabeli 6 in grafu 3.

Tabela 6: Izidi podrobne primerjave po avtorjih

Avtor prepoznane črke prepoznane besedeHorak 43 + 54 = 97/199 = 48,74 % 12 + 14 = 26/(22 + 28) = 52,00 %Ambrozic 73 + 74 = 147/199 = 73,87 % 29 + 28 = 57/(36 + 43) = 72,15 %Škibin 65 + 72 = 137/199 = 68,84 % 24 + 23 = 47/(28 + 33) = 77,05 %Vodopivec 93 + 92 = 185/199 = 92,96 % 32 + 32 = 64/(32 + 33) = 98,46 %

Graf 3: Deleži prepoznanih črk in besed po avtorjih v odstotkih

– Vsa razumevanja bistveno prekoračujejo postavljeni zahtevi in potrjujejo možnost razumevanja v slovanskih jezikih.

158

– Horak ima najslabše izide, ki pa še vedno močno presegajo mejne vrednosti, ki so za črke 25 % in za besede 30%.

– Ambrozic in Škibin imata podobna izida s tem, da Škibin po nepotrebnem uporablja imena, ki mu bistveno poslabšajo izide.

– Vodopivec je združil dosedanje znanje in predvsem na osnovi Škibinovega prevoda močno izboljšal izide, ki več kot trikrat prekoračujejo postavljene zahteve.

Ocena prevodovHorak

Prevod predpostavlja nagrobno vsebino in opozarja na možnost razumevanja v slovanskih jezikih, vendar je češčina mlajši jezik in ni najbolj primerna za razumevanje predantičnih predslovanskih napisov.

AmbrozicPrevod predpostavlja nagrobno vsebino in je zaradi uporabe slovenščine in njenih

narečij bistveno bolj verjeten, zaradi napačnega prečrkovanja črke P kot L pa je vsebina precej drugačna in manj verjetna.

ŠkibinPrevod se naslanja na zgodovinske podatke o zavzetju otoka in o predhodnih priseljencih,

zato uporablja ime naroda, ki je vprašljivo že zaradi verjetno napačnega prečrkovanja črke F, ki je predslovanski predantični narodi niso imeli [13]. Uporabi še osebno in družinsko ime, kar ne izhaja nujno niti iz besedila, niti iz vsebine napisa. Podana vsebina pa je zelo verjetna in se dobro sklada tudi z avtorjevim prevodom.

VodopivecPrevod upošteva dosedanje prečrkovanje in na osnovi najverjetnejšega prečrkovanja

podaja smiseln prevod, ki govori o tujih napadih, ki so bili očitno nevarni in so plenili ljudstvo. Zato poziva na oborožen odpor, kar je skladno z zgodovinskimi podatki, saj so le nekaj stoletij kasneje Grki zasedli otok in so prekinili slovanski živelj.

ZaljučekPrimerjava prečrkovanj je pokazala nekatere napake, zlasti zamenjavo etruščanskega

P z venetskim L, kar precej spreminja razumevanje vsebine napisa. Črkovna primerjava je pokazala najboljše ujemanje s staro frigijščino in najmanjše z etruščanščino, kar je presenetljivo in kaže na doselitev iz frigijskega območja. Pod vprašaj pa postavlja dosedanje prečrkovanje jezikoslovcev, saj ima etruščanščina najmanjšo vsebnost samoglasnikov, zato pa velik delež črke L, ki se v slovenščini izgovarja tudi kot U.

Vsa obravnavana razumevanja ustrezajo postavljeni zahtevi, po verjetnosti pa izstopa prevod Škibina in prevod avtorja, ki je nadgradil njegovo razumevanje. Vsebina govori o roparskih napadih, ki izžemajo ljudstvo, zato poziva na oborožen odpor proti zavojevalcem.Kljub temu so Grki le nekaj stoletij kasneje zasedli otok in prekinili praslovanski živelj. Slovenščina se je ponovno izkazala kot odlično orodje tudi za razumevanje napisa z Lemnosa.

159

Literatura1. Splet, http://en.wikipedia.org/wiki/Lemnian_language2. Splet, http://www.carolandray.plus.com/Eteocretan/Lemnian.html3. A. Horak, 29 Stéla z Lémnu, O Slovanech úplne jinak, co nebylo o Slovanech dosud zmámo,

Lipa, Vizovice 1991, 110-125.4. A. Ambrozic, The Warrior stele from Lemnos, Vojščakova stela z Lemnosa, Zbornik tretje medn-

arodne konference Staroselci v Evropi, Jutro, Ljubljana 2005, 107-120.5. M. Škibin, Kamnita plošča z Lemnosa, Etruščani so bili Slovani, M. Škibin, Pancopy, Nova Gorica

2005, 7-20.6. P. Jakopin, Zgornja meja entropije pri leposlovnih besedilih v Slovenskem jeziku, Doktorska disertacija,

Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana, 1999, http://www.ff.uni-lj.si/hp/pj/disertacija/statopis.html7. V. Vodopivec, Statistična primerjava črk in besed, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze,

Jutro, Ljubljana 2010, 16-30.8. V. Vodopivec, Primerjava branj Pyrgijskih zlatih ploščic, Zbornik posveta Praprebivalstvo na tleh

srednje Evrope, Jutro, Ljubljana 2003, 51-64.9. A. Perdih, G. Tomezzoli, V. Vodopivec, Comparison of contemporary and ancient languages.

Zbornik šeste mednarodne konference Izvor Evropejcev (Proceedings of the Sixth International Topical Conference, Origin of Europeans), Jutro, Ljubljana 2008, 40-87, http://www.korenine.si/zborniki/zbornik08/comparison_languages.pdf

10. V. Vodopivec, Jezikovne primerjave črk, dvojčkov in trojčkov, Razbiranje ilirskih jezikov, Jutro, Ljubljana 2011, 94-113.

11. V. Vodopivec, Zbir starofrigijskih napisov, delitev, prevodin besednjak, Jezikovni temelji starejša slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 288-312.

12. SAZU, Slovar slovenskega knjižnega jezika, DZS, Ljubljana 1994.13. M. L. Greenberg, Zgodovinsko glasoslovje slovenskega jezika, Aristej, Maribor 2002, 63. (M. L.

Greenberg, A Historical Phonology of the Slavic Languages, Universitätverlag C. Winter, Heidelberg 2000).

PovzetekNapis v Lemnijskem jeziku iz 6. stoletja pr. Kr. na kamniti plošči imenovani Lemnos

Stela, odkrite leta 1885 pri Kaminiji, je pisan v črkah podobnim etruščanskim in starejšim frigijskim črkovnim znakom in je razumljiv v slovenskem jeziku.

Primerjava prečrkovanj je pokazala nekatere napake, zlasti zamenjavo etruščanskega P z venetskim L, kar precej spreminja razumevanje vsebine napisa. Črkovna primerjava je pokazala najboljše ujemanje s staro frigijščino in najmanjše z etruščanščino, kar kaže na doselitev ali vpliv iz frigijskega območja. Pod vprašaj pa postavlja dosedanje prečrkovanje jezikoslovcev, saj ima etruščanščina najmanjšo vsebnost samoglasnikov, zato pa velik delež črke L, ki se v slovenščini izgovarja tudi kot U.

Vsa obravnavana razumevanja ustrezajo postavljeni zahtevi, po verjetnosti pa izstopa prevod Škibina in prevod avtorja, ki je nadgradil njegovo razumevanje. Vsebina govori o roparskih napadih, ki izžemajo ljudstvo, zato poziva na oborožen odpor proti zavojevalcem. Kljub temu so Grki le nekaj stoletij kasneje zasedli otok in prekinili praslovanski živelj.

160

161

Eric Tomas de Saint-Maur

HELMUT SCHRöCKE – SCLAVI, VENETI, VINEDI, VANDALI

AbstractHELMUT SCHRöCKE – SCLAVI, VENETS, VINEDS, VANDALS

When preparing the new editions of both historical works of the deceased researcher of Slovenian heritage, the upright Franc Jeza »The Scandinavian origin of the Slovenes« and the »Key issues on early Carantanian – Slovenian history”, enriched with comments and recent findings, I searched further and impartial sources, which could confirm or refute his statements. I was really surprised by the multitude of sources, confirming the findings of Franc Jeza, which he probably did not know or have could not know, otherwise they would appear with the other sources. I have found that the old writers fairly well knew the Vandals, Vinedes, Venedi, Vinilli, etc. and all many territorial tribes, all under their own names. Research of prof. dr. Helmut Schröcke goes far back in time to a span of several thousand years BC and includes modern archeological research methods and the similarity of the works, ornaments, etc., to which Helmut Schröcke assessed much space in his books.By the name Sklavi, Sklaveni in the past, scholars used to designate the Eastern Germanic tribes, who have not yet been christianized, therefore, they were still pagans, unlike those Germans, who have already accepted Christian faith. Even the writers of past centuries were well aware of this fact, as notes Helmut Schröcke, who has gathered, according to the legendary German diligence, many proofs that confirm this. He was aware of the fact, that many of literature, which is now considered as mainstream source, was adapted by old scholars, either from comfort or negligence, in their own way. Particular attention is devoted to researchers who have tackled the old sources by new research and whilst doing so, they discovered a lot of differences between the original content and what is now referred in the literature, which has devastating consequences for the interpretation of history.

UvodOb pripravi novih, s komentarji in novejšimi spoznanji razširjenimi izdajami obeh

zgodovinskih del pokojnega raziskovalca slovenske preteklosti, vrlega Franca Jeze: »Skandinavski izvor Slovencev« [1] in »O ključnih vprašanjih rane karantansko - slovenske zgodovine« [2], sem iskal dodatne in nepristranske vire, ki bi potrdili ali ovrgli njegove ugotovitve. Presenetila me je množica virov, ki potrjujejo izsledke Franca Jeze, in ki jih slednji najbrž ni poznal, sicer bi jih bil navedel med viri. Ugotovil sem, da so stari pisci dokaj dobro poznali Vandale, Vinede, Venede, Vinile itd. ter vsa njihova številna področna plemena, vsa pod svojimi imeni, kakor npr. danes poznamo Dolenjce, Gorenjce, Korošce, Kranjce, Notranjce, Štajerce itd., a hkrati vemo, da so vsi Slovenci. Nedavno tega smo šteli

162

k nam tudi današnje Kajkavce, Čakavce, Slavonce in Dalmatince, ki so jih bili kot Slovince pohrvatili in jih Hrvati sedaj štejejo za svoje. Celo tako daleč so šli v svojih lažeh, da trdijo, da so se Hrvati nekoč imenovali Slovinci.

Raziskave prof. dr. Helmuta Schröcka [3-4] segajo precej daleč v preteklost, v obdobje več tisoč let pr. Maziljenim, vključujejo novejše starinoslovske raziskave načina in podobnosti gradenj, okraskov itd., katerim je prof. dr. Helmut Schröcke odmeril precej prostora v svoji knjigi. Mene so bolj zanimali pisni viri, izročila, ki se nanašajo na naše prednike. In tukaj smo našli presenetljivo mnogo gradiva.

Z imenom Sklaveni, Sklavi - lat. Sclaveni, Sclavi, so v preteklosti učenjaki označevali vzhodno germanska plemena, ki se še niso bila pokristjanila, torej so bila še poganska, za razliko od onih Germanov, ki so že bili sprejeli maziljansko vero. Z Germanijo in Germani so se označevale grmovite pokrajine, odtod ime Germani, ljudstva pa so bila pretežno pra-slovenska [5]. Tega so se dobro zavedali celo še pisci v preteklih stoletjih, kakor ugotavlja prof. dr. Helmut Schröcke, ki je zbral, s pregovorno nemško marljivostjo, številne vire, ki to potrjujejo. Bil je pozoren tudi na danes ustaljene vire, katere pa so stari učenjaki iz udobja ali nemarnosti priredili po svoje. Posebno pozornost je posvetil raziskovalcem, ki so se lotili stare vire na novo raziskati in so pri tem marsikje ugotovili razlike med prvotno vsebino in tem, kar se danes navaja v literaturi, kar pa ima usodne posledice za tolmačenje zgodovine.

Iz paberkov iz obeh knjig prof. dr. Helmuta Schröcka, me je kot Slovenca, zanimala predvsem resnica o naši preteklosti in o naših prednikih. Dodal sem še nekaj drugih zanimivih virov, lastne ugotovitve in zaključke ter vse povezal v pričujoče poročilo.

Napake in zmote Pri prepisovanjih, tolmačenjih, prevodih in ponatisih starih virov so se pojavile mnoge

napake, zmote ali celo ponaredki, kar je posledica neznanja ali malomarnosti, nemalokrat pa gre za zavestno prikrojevanje napisane vsebine iz različnih nacionalističnih, zavojevalskih, potujčevalskih, imperialističnih in drugih razlogov.

Kakor je zaključil svoja raziskovanja H. Schröcke »... Obstaja dvoje področij nemške zgodovine, katerih opis se pri bližjem opazovanju pokaže kot resno vprašljiv... Splošno šolsko mnenje je, da je pokristjanjenje prebivalstva vzhodno in jugovzhodno od državnih meja (Nemčije) zadelo predvsem »Slovane« in da gre pri teh Slovanih za satemsko jezikovno skupino, ki je tuja nemškemu narodu in ki je privandrala v ta področja iz Vzhoda, potem ko so jih bili Germani izpraznili proti koncu obdobja preseljevanja narodov. Povrh vsega naj bi ti »Vzhodni Germani« nikoli ne bili imeli svojega deleža v nemškem ljudskem telesu. Poseljevanje vzhodnih področij, ki je bilo sledilo, naj bi bilo te »Slovane« ali pregnalo ali podjarmilo in potem vsrkalo, zaradi česar naj bi bilo nemško prebivalstvo Srednje in Vzhodne Nemčije posledica mešanja s »Slovani« ... [3,4].

H. G. Wells [6], je strnil svoje ugotovitve v izjavo, da je pouk zgodovine v nemških šolah eno ogromno ponarejanje preteklosti. Kaj bi bil vrli H. G. Wells šele napisal, ako bi bil poznal pouk zgodovine v slovenskih šolah?

Da je morala biti zgodovina popolnoma drugačna, kakor stoji zapisano v današnjih učnih in šolskih knjigah, kažejo pravzaprav že naslednje najdbe, izpuljene iz šopa mnogih. Škof

163

Adalbert ob Pragi († 977) je bil zase povedal »Sclavus eram«. Na nagrobnem spomeniku prvega kralja Boleslava I. (*992 † 1025), ... katerega so mu bili postavili v plzenski stolni cerkvi, je pisalo »regnum Sclavorum, Gothorum sive Polonorum« (pri prenovi so ga odstranili). Prvi zgodovinopisec v Meškovi državi ... (kasneje Polska), Vincenc Kadlubek (Gottlobonus), (*1160 † 1223) je bil napisal »stari Polaki so potomci Gotov in Vandalov«. Ena srednjeveška latinska listina izkazuje Rostock kot »urbs Vandalica Anseatica et megapolitana«. Veliki volilni knez (1640 – 1688) se je bil sam označeval kot »Volilni knez Brandenburga, Pomorjanskega, Vojd Kašubov in Vandalov«, Gustav Adolf (*švedski kralj) je nosil naslov »rex Suecorum, Gothorum et Vandalorum«, in švedski kralji se še danes nazivajo kot »kralji Švedov, Gotov in Vandalov«... [3,4].

Še Frederik Veliki, Pruski, je bil pisal v svojem delu Denkwürdigkeiten zur Geschichte des Hauses Brandenburg [7]: »Vsako področje ima svojega lastnega boga. Vandali imajo enega, ki se imenuje Triglav. Njegovo upodobitev najdemo na Harlungerbergu pri Brenaborju (nem. Brandenburg). Imel je tri glave.« In letopisci so do takrat za prostor vzhodno in jugovzhodno od nemških državnih meja uporabljali pojmovno istovetnost Sclavi = poganski Vzhodni Germani in posebej Sclavi = Vandali ter Vandali = Vendi in deloma tudi Sclavi = Slavi ...

Za časa Herderja, s katerim je nastopilo preimenovanje, so bila zgodovinska dejstva očitno še obče znana. Tako se je združenje študentov na univerzi v Jeni, ki so bili rojaki, doma iz Meklenja (*nem. Mecklenburg) imenovalo ‚Rojaki iz Vandalije‘ ali ‚Vandalski rojaki‘. Iz meklenjskega grba so nosili barvi rdeče in zlato (*to sta prastari vandalski barvi, ki po vsej verjetnosti izvirata še iz davnih časov) ... in šele od leta 1816 dalje črno-rdeče-zlato [8]. Te barve so barve zadnje vikingsko-vandalske knežje rodbine Vzhodnih Germanov, združene s cesarskimi barvami Svetega cesarstva nemške narodnosti, pri čemer je vandalsko-vzhodnogermanski del teh barv najbrž mnogo starejši kot drugi del.

Poimenovanje SlovaniProf. Steller († 1972) [9-12], ki je bil odkril napačne prevode, si je kot zgodovinar in

raziskovalec narodnega blaga in jezika na univerzi v Wroclavu, na samem torišču pridobil posebna znanja ... Odločilno je, da je Steller dokazal istovetnost Sclavi = Slavi = Vandali = Ven(e)di = Vin(i)di, čeprav mu prvotno istovetnost Sclavi = Slavi ni bila znana. Med tem so postali znani letopisci, katerih Steller ni bil poznal, kot npr. Albertus Krantzius ali Valvasor, ki v celoti potrjujejo Stellerjev dokaz istovetnosti.

Stellerjevo spoznanje je bilo [12:25]: »Od takrat brez pomislekov – in sicer vse do danes – uporabljajo besedo »Sclavi«, z neopravičenim izpuščanjem c-ja in s tem prenarejajo v naš čas podedovana besedila. Nekritično se v srednjeveških listinah tolmači ta samovoljno popačena beseda kot »Slovani« v pomenu rabe te besede v 19. stoletju, in beseda »Veneti« je v srednjeveških, nemško zapisanih besedilih izenačena z istim pomenom.«

Seveda je Steller naletel na kritiko, kateri je odgovoril takole: »Naj pripomnim, da si izraza »Slavomanija« nisem izmislil jaz, ampak so ga uporabljali priznani nemški učenjaki v 1. polovici 19. stoletja, ki so napadli novo smer znanosti, ki sta jo uvajala Bandtke in Šafařik ... Predvsem gre tu za zlitje srednje latinskih besed ‚Sclavi, Sclaveni‘ s Slovani, ki – to

164

ponovno poudarjam – nimajo med seboj ničesar skupnega, ampak so jih bili šele kasneje z namernim delovanjem na navaden ljudsko-pomenosloven način prikrivili (*in zakrivili) oni ‚Slavomani‘. O njih sodi eden od najuglednejših članov (*nemške) Akademije v svojem času leta 1844: ‚Nezgodovinske in za nas Nemce žaljive prazne muhe Slavomanov je treba poriniti nazaj za zaslužene zapornice‘ ...

W. Steller [12:167], piše: »Kar se tiče stvarnih dejstev v ljudski umetnosti, pripeljejo raziskave, ki upoštevajo vsako dejansko področje, do ugotovitve, da na »Venedskem« ni moč najti nobene poteze, za katero bi mogli trditi, da je značilno slovanska«.

V Rusiji so pojasnili nastanek Praslovanov iz Bastarnov in Vandalov. S tem so panslavizmu izmaknili tla izpod nog in ustvarili osnovo za razumevanje med narodi [13-14]. Še prej je moral, seveda, pasti nacizem ali točneje nacionalsocializem!

To prikazovanje vsebuje glede »Slovanov« odločilno napako, ki je v novejšem času imela usodne politične posledice. Vzrok leži v napaki, do danes nepojasnjeni, ki se je bila prikradla najprej sicer zelo zaslužnemu Herderju (*1744 † 1803), zatem Bandtkeju, Schlözerju († 1808) in drugim in izvira iz Herderjeve knjige Slovanska ljudstva, 1791 [15], v kateri Herder ni navajal starih letopisov. Knjiga je postala izhodišče za panslovanstvo, ki je zadobil v carski Rusiji in kasneje v SSSR nadvse tragične posledice (* za Slovence v kraljevini SHS in kasneje v Jugoslaviji).

Razlog za ta zmotni razvoj moremo razložiti z jezikovno nemarnostjo prepisovalcev starih latinskih letopisov – predvsem izginulega izvirnega spisa Helmolda iz Bosaua. V prepisih v latinskem jeziku je iz prvotno uporabljene besede »Sclavi« ali tudi »Slaveni«, ki je označevala poganske Vzhodne Germane, nastala beseda »Slavi«, katero so, kot takšno, uporabljali kasnejši letopisci. Pri tem so se bili očitno še zavedali prvotnega pomena, čeprav so bili, kot je lastno nemški govorici, sčasoma izpustili črko in glas 'c' v »Sclavi«.

Šele Herder [15] je izenačil »Sclavi« s »Slovani« in s tem je od približno leta 1800 napačen prevod besede »Sclavi«, »Sclaveni« v današnjem razumevanju »Slovani« postal obče blago. Pri tem poudarjajo vedno znova celo resni predstavniki slavistike iz slovanskih dežel, da je izvor besede »Slovani« in izvor slovanskih ljudstev popolnoma nejasen...

Pomena napačnega prevoda Sclavi = Slovani nikakor ne smemo podcenjevati, saj gre za znana ljudstva t.j. Slovence, Slovake, Sorbe, Kašube ... in ne kar povprek za vsa slovanska ljudstva, zato so prevodi starejših poimenovanj kot Slovani zgodovinske potvorbe.

Herder je gledal na vsako ljudstvo kot na od Boga ustvarjeno bitje, ki mora izpolniti v skladu s stvarstvenim načrtom svojo nenadomestljivo nalogo. Ljudstvo je imel za živo ogledalo, katero vsako pod različnim »lomnim kotom« odslikava vse človeštvo. V poglavja o Slavih, katerega je bil Herder napisal leta 1791, v svojem glavnem delu »Misli k modroslovju človeške zgodovine“, in ki je postal eden od buditeljev zavesti in občutka pripadnosti med Slavi, je bil napisal:

»... Bili so dobrodelni do razsipnosti, hkrati gostoljubni, ljubitelji svobodnega življenja v deželi, hkrati pokorni in ubogljivi, sovražniki ropa in plenjenja. A vse to jim ni nič pomagalo proti zatiranju. Ja, še prispevalo je k slednjemu. Čeprav se niso bili nikoli potegovali za prevlado na svetu, med seboj niso imeli z bojaželjnostjo zasvojenih knezov, so se raje vdali v davčne obveznosti, samo da so mogli v miru živeti v svoji deželi. In tako je prišlo, da se je

165

več narodov, najbolj pa pripadniki nemškega rodu, hudo pregrešilo nad njimi. Že za časa Karla Velikega so se začele zatiralne vojne, ki so imele za cilj očitne trgovinske koristi, čeprav so se pri tem sklicevali na maziljansko vero. .... Kar so bili začeli Franki, so dokončali Sasi; Slave so v celih pokrajinah iztrebili ali potlačanili, njihove posesti pa so razdelili med škofe in plemenitaše. ... Nesrečno je slavsko ljudstvo, da ga je njegova lega med ljudstvi sveta stavila po eni strani tako blizu Nemcev in na drugi strani razgalila njegov hrbet za vse napade vzhodnjaških Tatarov, pod katerimi, še posebno pod Mongoli, je težko trpelo in moralo mnogo prenesti. Kolo spreminjajočega se časa se nezadržno obrača in ker so ti narodi naseljeni po večinoma najlepšem predelu Evrope, bo prišel čas, ko ga bodo v celoti obdelali in začeli na njem s trgovanjem, česar si tudi drugače ni mogoče predstavljati, kakor da bosta morali in tudi bosta zakonodaja in politika v Evropi, namesto napadalnega duha, vedno bolj podpirali tiho marljivost in miren medsebojen odnos med ljudstvi in tedaj boste vi, tako globoko padla, nekoč marljiva in srečna ljudstva, končno doživela prebujenje iz vašega dolgotrajnega otrplega sna, osvobojeni svojih suženjskih verig, da boste izkoriščali vaše lepe pokrajine od Jadranskega morja do Karpatskih gora, od Dona do Moldavije, kot svojo last ter boste na njih smeli znova slaviti vaša praznovanja mirne marljivosti in trgovine.

Herder je bil videl v Slavih mlade nosilce bodoče svetovne omike, ki naj bi se uresničila nekega dne kot ideal najvišje človeške ljubezni. Da bi se prav pripravili na to prihajajoče poslanstvo, je potreben prost razvoj duševnih moči, ki se razkrije v jeziku, v bistvu človeške duše. »Človek je svobodno misleče, dejavno bitje, čigar moči naraščujoče delujejo; zato naj bi bil bitje, ki ga ustvarja jezik. Če se naj bi torej prebudile in razvile moči mladih slavskih ljudstev, bi morali posledično negovati svoj jezik, ga obdržati in izpopolnjevati dalje.«

Herderjeve misli so naletele v globljih plasteh zavesti predstavnikov slavskih razumnikov na izreden odmev, predvsem v času »narodnega prebujenja”, ponovnega rojstva srednjeevropskih ljudstev v prvi polovici 19. stol. V imenu mnogih glasov naj povzamemo iz članka neimenovanega Hrvata, ki je bil leta 1837 objavljen v časopisu Danica ilirska. Tam piše: »Posadimo v naši mladini živo in vročo ljubezen do materinega jezika v nežna srca. ... Naj naša mladina sprejme v svojo dušo zlate Herderjeve besede. ... Ali poseduje eno ljudstvo kar koli bolj vrednega ljubezni kakor govorico svojih očetov? V njej živi vse njegovo bogastvo misli, izročilo, zgodovina, vera in osnove življenja, vse njegovo srce in duša! Vzeti takšnemu ljudstvu njegov jezik ali ga ponižati, pomeni vzeti mu njegovo edino neumrljivo last, ki se podeduje od staršev na otroke. Kdor hoče izpodriniti moj jezik, ta me hoče oropati tudi za moj um in način življenja, za čast in pravice mojega ljudstva. ... Nobene večje škode ni mogoče prizadeti enemu narodu, kot da se mu oropa njegov narodni značaj, njegove lastnosti duha in njegov jezik.«

Različna poimenovanjaStaroslovensko ljudstvo, ki je govorilo s področnimi in pokrajinskimi razlikami sicer

enak jezik, so imenovali z različnimi imeni: Vandali, Vinedi, Veneti, Sclavi, Sclaveni ali enostavno po pokrajinah, rekah itd., kjer so bili živeli.

Poseben pomen pripade že omenjenemu letopisu Helmolda von Boswau-ja († 1170) v znanstveno verodostojni izdaji Monumenta Germanica Historica [16] (v nad. M.G.H.)

166

iz leta 1937. Naslov je »Helmoldi Presbyteri Bozoviensis cronika Slavorum«. Pri novi izdaji leta 1910 je, po primerjavi vseh prepisov – izvirnik je bil izginil, urednik Schmeidler napisal, da je bil črko ‚c‘ v besedi Sclavi kot »preveč motečo izpustil«. Tako piše sedaj Slavi namesto Sclavi ne samo v naslovu, ampak tudi v vsem besedilu, čeprav je v prepisih iz srednjega veka uporaba besed Sclavi in Slavi istopomenska in je bila povrh vsega prepisovalcem znana istovetnost Sclavi = Vandali.

V Jöcherjevem Gelehrtenlexikonu [17] iz leta 1750, piše pod pojmom ‚Helmold von Boswau‘, da je bil slednji napisal »Chronikon Sclavorum et Venedorum«. V spisku naslovov knjig letopisa vladarske hiše Brandenburg po W. Jobstu [18] iz leta 1652 piše »Helmold in der Wendischen Chronik«. To dvoje sta potrdili, da se je bil izvirnik imenoval drugače, kakor v današnji izdaji Monumenta Germaniae Historica.

Koncem 18. stol. pa so Vandali izginili iz zavesti in so nazadnje pri Herderju (Slavische Völker, leta 1791) [15], ki je bil sicer poznal vire, iz Sclavi postali neka velika, Germanom in Nemcem tuja družina narodov. Ta daljnosežen učinek je dosegla Herderjeva knjiga, čeprav jo je bil Herder spisal brez poznavanja letopisov [4: 48]. Samo na takšen način je mogel Helmoldov letopis postati, čeprav čisto po krivici, eden od najvažnejših temeljev panslavizma »... Tako, kakor so bili Rimljani in Bizantinci enostransko prikazovali Germane in jih naši zgodovinopisci še danes vidijo skozi rimljanska očala, enako enostransko so gledali na poganske Vzhodne Germane, skozi očala letopiscev Svetega rimskega cesarstva ...« [3].

Grški besedi sklaboi, sklabenoi so uporabljali do leta 1100 zgolj v pomenu oznake naroda, predvsem za vandalska plemena, ki so bila prodrla vse do zaledja Soluna in ki so prišla na Peloponez in se tam naselila, pa tudi za Avare. Prva listina s pomenom suženj, nesvoboden, za gornji besedi se najde v Bizancu leta 1136 [19]. V južni Italiji imamo listino iz leta 1126 kot potrdilo za star pomen »... unam ancillam ex genere Sclavorum...«, ki govori o nesvobodnjaku iz plemena Sclavi. [20]

V srednjelatinsčini je postalo iz gr. sklabenoi, lat. Sclavi, Sclaveni; to najdemo prvič pri Jordanisu [21] in Prokopiju [22, 23] leta 550, kjer imajo ta poimenovanja zgolj pomen oznake naroda.

Lingua SclaviniaPri kasnejših letopiscih npr. pri Fredegarju [24], imajo Sclavi, Sclaveni pomen: »Oni

pogani drugih narodov, ki bivajo onkraj meja kristjanskih držav, ki imajo lastno govorico, ki govorijo Lingua Sclavinia«. Ta govorica igra določeno vlogo v papeževih pismih Metodu v Velikomoravsko državo in sicer s prepovedjo in dovoljenjem za branje maše v »Lingua Sclavinia«. Pri prebivalcih Vojvodine Kranjske, ki je del današnje Slovenije, so se maše v tem jeziku brale še za časa letopisca Valvasorja [25, pogl. 2] leta 1689, katere on sopomensko razume kot Sclavi = Slavi = Veneti = Vandali in da to izvira še od Metoda, kakor piše Valvasor.

V krajih, kjer so prebivali Vzhodni Vandali, so govorili jezik katerega letopisci označujejo kot Lingua Sclavinia. Cesar Otto Veliki je obvladal tri jezike med njimi tudi Linguo Sclavinio.

Za duhovnike pri protestantskih Sorbih so prirejali leta 1556 v Frankfurtu na Odri tečaje v sorbskem jeziku »exercitiones linguae Vandalicae« [26].

167

Tki. cerkveno slovansčino so brez nadaljnjega razumeli prebivalci Velike kijevske kneževine. To kaže na narodno pripadnost tam živečih »Slavov« k Vzhodnim Vandalom ter na sprejetje jezika panonskih Venetov preko Metoda in njegovih učencev, katere so bili nemški škofje hudo preganjali ter na podlagi bogoslužnih knjig in spisov, ki so jih bili spisali [27]. Če sedaj Vatikan s poželenjem gleda proti pravoslavnim slovanskim deželam in tam ne najde uspeha, naj se za to kar zahvali srednjeveškim nemškim in bavarskim škofom, pa tudi marsikateremu lastnemu papežu, v katerem je bilo bolj malo bratovske ljubezni.

Izguba neodvisnosti enega ljudstva vodi praviloma k izginótju lastne omike, k prevzemu tuje kulture in jezika in končno v popolno izginótje zaradi genetskega mešanja s pripadniki drugih ljudstev. Tako npr. so sredozemska ljudstva, ki govorijo romanske jezike, posledica takšnih posameznih razvojev v rimskemu imperiju, kakor ga je bil npr. počel cesar Augustus, ko je dal pregnati 500.000 rimljanskih kmetov z njihovih kmetij, da je na njihovi zemlji naselil doslužene legionarje, ki so bili sicer prišli iz vsega svetovnega rimljanskega cesarstva, a komajda kdo iz italskega dela.

Medtem ko imajo Goti jezikovne spomenike kakor npr. arijansko sv. pismo od gotskega škofa Wulfile († 383) [28], imamo od Vandalov samo moška osebna imena [29], kakršna so bili rabili tudi Goti in Zahodni Germani in izvirajo od Zahodnih Vandalov, ki so bili zatonili leta 534 v Kartagini v severni Afriki in kratek, večjezični besednjak [30]. Tudi vira [31] naštevata dodatno kar nekaj še starejših vandalskih imen iz prvotnih vandalskih bivalnih področij, pretežno ob Baltiku.

A. Schleicher [32] se je bil lotil na novo postaviti stari polabski jezik. Za osnovo mu je služil Lüneburgisch-Wendischer Wörterbuch po J. H. Jugler-ju [33] iz leta 1809. Schwarz [34] je leta 1951 štel k severnogermanski jezikovni skupini skandinavske in gotsko-vandalske narode. Vandali so že pred letom 200 pred Maz. naseljevali Pomorjansko in področje reke Visle. Bukev so poznali najkasneje, odkar so bili na polotoku Jutlandu, v Vendsysslu. Zato odpadejo špekulacije narodnostno nestrpnih jezikoslovcev o izposojenkah iz nemškega jezika. Tudi trditve o drugih izposojenkah, ki naj bi jih bila nemška (višja) omika dala Slovencem [35-38], ko so se bili imenovali še Vandali in Veneti je zagotovo zgrešena, kajti Vzhodni Vandali so posedovali znanja iz vseh teh področij že davno pred odhodom iz Vendsyssla. Bogate starinoslovske najdbe dokazujejo visoko razvito predelavo rud in kovin, poljedelstvo, lončarstvo itn. Na bivanje Vandalov kažejo tudi krajevna imena kot npr. Wallrabs na Turinskem (Thüringen), ki je leta 908 izkazano kot Walahrameswindi [39]. Ker moremo dejansko skoraj vsa osebna imena, pa tudi mnoga krajevna imena, ki so nam jih bili zapustili letopisci pojasniti – brez obzira na čas in dobo – s staro gornjo nemščino, kaže to na tesno sorodstvo Linge Sclavinie Vzhodnih Vandalov s severno in zahodnogermanskim jezikom [40-41].

Vzhodni Vandali, ki so bili govorili Lingua Sclavinia, so že pred Vikingi poznali germanske rune, bajke ter so volili svoje kneze iz germanskih plemen.

S prihodom v nove dežele, s počasnim odmiranjem povezav s Skandinavijo in Baltikom, z novimi sosedi itd. se je v tisočletju izoblikoval nov jezik, tki. Lingua Sclavinia, slovenski, slovinski jezik. Podoben razvoj je doživel tudi jezik Vzhodnih Gotov po ločitvi od Skandinavije in Anglov v Angliji in kasneje s prihodom Vilijema Osvajalca, ki je leta

168

1066 z vojsko pod venedskimi zastavami – krilati dvonogi zmaj – potolkel Anglosase in ubil njihovega kralja Haralda.

Iz vsega tega sledi edini možni zaključek, da domnevne germanske tujke starejše skupine v trditvi Stender-Petersens-a [35] niso izposojene tujke, ampak so lastne germanske besede Pra-Germanov, ki so bili Vandali, Vinedi itd. Nemethi in Alemani pa so šele kasnejši prišleki na področje Germanije, kjer so, zlasti pod krinko širjenja kristjanske vere, ropali in zavzemali zemljo, imetje in duše, imena, zlasti simbole in mnogo jezikovnih prvin.

Izvor slovenskega jezika je res lahko delno pogojen z vplivom vzhodnih Vandalov, vendar šele iz 'novejšega' časa, ko so se bili le-ti selili proti jugu zaradi močnih ohladitev v 4. tisočletju pred sedanjostjo. Starejši izvor pa je verjetnejši iz ledenodobnih zatočišč pred 10. tisočletjem pred sedanjostjo v Mali Aziji, Panoniji, Balkanu in Severni Italiji, kar pojasnjujejo npr. naslednji pisci.

Lucijan VugaUstvarjalci teorije kontinuitete kritizirajo tudi slovenske zgodovinarje, da se preveč

oklepajo tradicionalne teorije, da so pretirano zadržani in bi od njih pričakovali večji prispevek, in če na osnovi povedanega povzamemo najnovejšo teorijo kontinuitete, se nam izkaže kot nadvse stvarna. Res, da jo je potrebno še dograjevati, toda za tako obsežno spremembo paradigme kot jo prinaša teorija kontinuitete, ni mogoče pričakovati kaj drugega. Zlasti pa od nas terja veliko ustvarjalnega, pogumnega in prizadevnega dela! Tako je teorija kontinuitete zaenkrat predvsem delo tujih znanstvenikov, za slovensko znanost pa predstavlja še prav poseben izziv, da bi nadgradila dosedanja prizadevanja vztrajnih posameznikov s širše zastavljenimi projekti, ki bi Slovence postavili na zasluženo mesto v zgodovini [42].

Mario AlineiAlinei dobesedno navaja: »Začeti moram s tem, da pospravim z eno najbolj nesmiselnih

posledic podedovane kronologije: 'prihod', in to celo v zgodovinskem obdobju, Slovanov na neizmerno področje, kakršnega danes naseljujejo…edini logični sklep je, da je južna veja Slovanov najstarejša in iz nje sta se razvili, na različne načine in morda v različnih časih, zahodna in vzhodna veja Slovanov (op. L. V., kako podobno je to Nestorjevemu izvajanju pred osemsto leti v njegovem letopisu 'Povest vremenih let')…Danes le še manjšina strokovnjakov podpira teorijo o poznem preseljevanju Slovanov…saj nobena od različic poznega preseljevanja ne odgovarja na vprašanje: kaj je omogočilo Slovanom, da so iz svojih bronastodobnih ognjišč postali prevladujoče ljudstvo v Evropi…jugozahodni del Slovanov je od vselej mejil na Italide v Dalmaciji, na prostoru vzhodnih Alp in v Padski nižini…domnevno 'slovansko preseljevanje' je polno nasprotij…Ne obstaja neka 'severna slovanščina' pač pa je to le različica južne slovanščine…prve metalurške kulture na Balkanu so slovanske…v povezavi z Anatolijo…Prisotnost Slovanov na območju, ki je zelo blizu sedanjemu, obstaja od neolitika (in potemtakem še od prej)…Slovani so (prvi, skupaj z Grki in drugimi balkanskimi ljudstvi) razvili poljedelstvo…poljedelsko mešano gospodastvo, tipično evropsko, ki kasneje omogoči rojstvo grškega, etruščanskega in rimskega meščanstva … Germani so bili prevzeli poljedelstvo od Slovanov … balkansko

169

območje je eno redkih, na katerem je dokazana prava in resnična naselitev skupin ljudi, ki so prišli iz Anatolije …« [43].

VodopivecJezikovne korenine Slovanov potekajo verjetno, tako kot korenine drugih jezikov,

iz skupnega prajezika prastarih omik. Imamo več kasnejših slovenskih žarišč: v Mali Aziji - paflagonski Veneti, v Podonavskem bazenu – kultura Vinče in Lepenskega vira, v Jadranskem bazenu – Jadranski Veneti in Lužiška kultura Venetov ob Venetskem zalivu (danes Baltskem). Združitev zgodovinskih pričevanj, jezikovnih in genetskih značilnosti, zemljepisnih imen, ki večinoma izvirajo od staroselcev in arheoloških odkritij, nam omogoča vpogled v čedalje bolj odmaknjene čase in naše slovenske korenine na sedanjih ozemljih in v srednji Evropi se pomikajo čedalje bolj v paleolitik. Znanstveniki na podlagi skrbnega proučevanja in časovnega določanja arheoloških najdb in genetskih značilnosti posameznih narodov, že zavračajo t.i. 'Teorijo o preseljevanju narodov' in tudi 'Teorijo o priselitvi Slovanov na današnja zahodna in južna ozemlja v 6. stoletju' [44].

Zgodovinski spodrsljajiRačunati moramo z dejstvom, da je pomen imena Sclavi veljal na celotnem področju

zahodnorimskega cerkvenega ustroja. Pri samostanskih latinskih letopiscih iz področja nemške države je ta narodna uvrstitev veljala zgolj v pomenu Sclavi = Vzhodni Germani in najde pri A. Krantziusu [40] nedvomno odkazano uvrstitev »Sclavi sunt Vandali« (in ne: Vandali sunt Sclavi!). Poleg tega beremo v spisku poglavij Krantziusovega dela v naslednji vrstici: »Sclauoni hodie, Wandali antiquitus fuerant« (Sclauoni se imenujejo tisti, ki so se pred tem imenovali Vandali). In eno vrstico dalje: »Sclauorum nomine etymon Hebreum tribuitur« (beseda Sclaui naj bi izvirala iz hebrejsčine), kar je zanimivo vprašanje za jezikoslovce in spodaj: »Sclauorum nomine mancipia unde soleant significari«. Zakaj z besedo Sclaui napačno povezujejo lastninske pravice na ljudeh – torej sužnjih, v nasprotju s prevodom, saj ime Sclavorum običajno pomeni njihovo lastnino. Na tem mestu najdemo zanimivo povezavo s izvirom imena Sclavi iz hebrejskega jezika in dodatno še spremembo pomena v suženj = nesvoboden.

»... Germanske, v pomenu alemanske, nemetske in bavarske ljudske pravice npr. Lex Baiuvariorum označujejo nesvobodne ljudi kot ‚servi‘. Besede Sclavi ne pozna. Tudi srednjeveški letopisci uporabljajo za sužnje besedo ‚servi‘.« [3]

Pomen oznake naroda Sclavi je razvidno iz uporabljenega izraza »gens Slavorum« v papeževi buli leta 962 ob ustanovitvi nadškofije v Devinu (danes nem. Magdeburg), dalje leta 968 o »gens Sclavorum« po nadškofu iz Mainza, in iz tega, da leta 975 ob vdoru kristjanskega kneza Boleslava II. Bojemskega (Češkega) v škofijo Passau pišejo viri o »invasio Sclauorum«. [45]

»Spodrsljaj zgodovinske znanosti, da je govorila o vzhodno od Labe ležečih področjih kot o deželi, poseljeni s ‚Slavi‘ temelji na zgrešenem prevodu besed ‚Sclaveni‘, v skrajšani obliki kot ‚Sclavi‘ izvirnih srednje latinskih besed, kot ‚Slavi‘ ... Tako ruski pomenoslovni besednjak Maksa Vasmerja [41] ... kot tudi Pomenoslovni besednjak ruskega jezika, katerega je bila izdala Univerza v Moskvi [46], povesta, da latinski besedi Sclaveni, Sclavi srednjelatinskih izvirnih poročil nimata ničesar skupnega z besedo ‚slava‘.[11:21].

170

Že v latinskih prepisih letopisa Helmolda iz Bosau-a se izraza Sclavi in Slavi uporabljata enakopomensko, enako v prepisih letopisa Widukinda iz Corveya iz 12. stoletja [47]. Istovetnost Sclavi = Slavi je med letopisci očitno široko razprostrta npr. tudi pri Valvasorju in pri Raumer-ju [48], pri čemer so se letopisci najmanj do Valvasorja ter celo po Herder-ju zavedali istovetnosti Sclavi = Slavi = Vandali. V skladu z J. in W. Grimm-om [49], je izpust ‚c‘-ja in ‚k‘-ja v ‚scl‘ in ‚skl‘ posledica govorne spremembe v srednjem veku ... Pod geslom ‚Wende‘ je Winden starejša oblika (ohranila se je tudi na področju Avstrije kot *Vindisk oz. Windisch, -ar, -er itd.).

Prenos te spremembe v govoru pa v latinščino ni dopusten in predstavlja eno, iz pogovornega jezika sem privzeto zmoto v izražanju srednjeveških prepisovalcev. Odtlej je sem ter tja v nemško napisanih letopisih za Vzhodne Vandale zapisano ime Slavi ... Resni slavisti - tudi taki, ki niso iz Nemčije, torej slovanskega rodu, npr. Filip [50] - poudarjajo vedno znova, da je izvor skupine slovanskih narodov, kakor tudi razlaga besede Slavi (Slovani) nejasen.

VendiPoimenovanja Veneti in Vendi so široko razprostranjena, zato moramo kljub podobni

govorici ločiti zahodne Venete (Vandale), ki na severnem delu kasneje dobe ime Wendi in vzhodne Venete, ki se poimenujejo tudi Venedi, Vinili in Vzhodni Vandali.

Beseda Ven(*e)di se pojavi, ko so pričeli letopisci pisati v nemščini. O zgrešenem izvajanju besede Vendi iz Veneder-ji piše Steller [11:43]: »Ena skrb vzbujajoča napaka se je pritihotapila v znanstveno pisanje z enačenjem oblike Veneti ali Venedi z Vendi ... Kot kaže je najstarejše v tej zvezi zapisano ime naroda ali plemena pri Pliniju (23 – 79 po Kr.), ki piše: »Quidum haec habitari ad Vistulum usque fluvium a Sarmatis Venedis Sciris Hirris tradunt ...« Prevod, da v teh področjih pa vse do reke Visle prebivajo »Sarmati, Vendi, Skiri in Hirri« je napačen ... Z dvojno napako obtežen prevod je prarazlog za pojem Vendi = Slovani [11:37-38] ... V istem stoletju ... daje 46. poglavje Tacitove ‚Germania‘ nadaljen pomemben beleg: ‚Tukaj se konča Svebija. Ali naj plemena Peucinov, Venedov in Fennov štejem k Germanom ali k Sarmatom, ob tem omahujem, čeprav so Peucini, katere nekateri imenujejo Bastarni, po govorici in načinu življenja, po naselbinah in načinu gradnje hiš enaki Germanom... Venedi so prevzeli mnogo njihovih navad, na svojih roparskih pohodih prečesavajo celo gozdno in hribovsko pokrajino med Peukini in Fenni, vendar jih štejejo raje k Germanom, kajti gradijo hiše, nosijo ščite, radi urno pešačijo, vse to v nasprotju s Sarmati, ki živijo na vozovih in konjih‘ [11:39]. Belegi za besedo Vendi in vendski so pribl. iz leta 1000, tj. skoraj tisočletje kasneje kot davni viri.« [11:43].

Vzhodni Vendi so istovetni z Vandali. Najzgovornejše potrdilo za to je naslov nemškega prevoda latinske Kronike Vandalov A. Krantziusa († 1517, nem. izdaja natisnjena leta 1600): »Vandalia ali opis venedske zgodovine«. Valvasor ugotavlja leta 1689 istovetnost z alpskimi in jugovzhodnimi Slovenci. Ime Vandali in Vendi izvaja on iz besede vand = voda; primerjaj tudi razna krajevna imena z Vadi v Palestini, Sev. Afriki in na Arabskem polotoku, ki danes pomenijo le še presušena jezera in suhe vodne izvire ter suhe rečne struge ali npr. Wann-See v Berlinu in jezero Van v Mali Aziji.

171

Švedski kralji nosijo še danes naslov: Kralj Švedov, Gotov in Vandalov. Danski kralj Waldemar II, ki je bil leta 1205 potrdil pravice in svoboščine mesta Lubice (nem. Lübeck) se je podpisal kot: Waldemarus dei Gratia Danorum Sclauorum que Rex Dux Iutie Dominus Nordalbingia. Kralj Friderik V. je bil Rex Daniae, Norwegiae, Vandalorum, Gothorum. Brenaborski (nem. brandenburgski) mejni grof je nosil, med drugimi, naslov kneza Vandalov.

Ti naslovi prej potrjujejo staro narodno ime in sorodstva, kakor pa gospostvo nad podjarmljenimi in iz Vzhoda privandranimi tujerodnimi »Slovani«.

Tudi v 17. in 18. stol. niso imeli resni in natančni učenjaki nobenih težav z zgodovinskim spominom glede porekla Vinedov, Venedov in Vandalov. Za to pričajo npr. protestantski pastor Ch. Hennig v. Jessen (*1649 – †1719), ki je bil služboval v Wustrowu v Wendtlandu z Vocabularium Venedicum [51], [104] dalje J. F. Pfeffinger (*1667 – †1719) z Vocabulaire Vandale [52] in tki. Kjøbenhavnski rokopis z naslovom Vocabularium et Phraseologicum Vandalicum [53]. Vsi trije pa se ukvarjajo s polabsko – lüneburgskim - vinedskim narečjem.

Od in po Herderju se uporablja ime Vendi kot sopomenka za Slovani ali za njihov del, še danes pa za prebivalce »slovansko« govorečih Sorbov in Venedov v Lužicah in v Gozdu ob reki Spree-ji, ki so ostanki Vandalov in se pojavljajo v starih virih kot Sorbi, Sorabi. V njihovi govorici najdemo npr. za dekliško naglavno pokrivalo izraz ‚borta‘. Isti izraz najdemo pri Sedmogradcih v Romuniji (pokrivalo, ki izgleda popolnoma enako!). Ta izraz so bili prinesli s seboj ob prihodu iz svoje stare domovine Flandrije in Zahodne Frankije leta 1140, kamor niso bili nikdar privandrali iz Vzhoda kakršnikoli Slovani« ... Borta in borte morajo izvirati iz starejših govornih in kulturnih skupnosti Vandalov s Franki ali Gepidi. ... Že za časa Karla Velikega so naseljevali Vzhodne Vandale kot kmete v Zgornjem Pfalzu, potem na Turskem (*nem. Thüringen) zahodno od reke Zale (nem. Saale) in še dalje proti severu ...

Sclaveni – Vzhodni GermaniJordanes (551), [54] priča s svojim latinskim besedilom objavljenim v M.G.H. Zeuss, J. K.

[55] pa je ugotovil, da v najstarejšem Dunajskem prepisu – izvirnik je bil izginil – tam piše Winidi namesto Veneti, kakor sedaj v M.G.H. K temu je pripomnil: »To je verjetno prvoten zapis imena« ... Ker prepisa, ki vsebuje ime Winidi – podobno kot v primeru Helmolda iz Bosau-a – niso kasneje nič več uporabili za znanstveno obdelavo, je mogla zgrešena uporaba prevoda Sclavi, Sclaveni = Slavi pridobiti tako vseobsežen pomen v današnjem smislu.

Prokopij (550), piše v knjigi ‚Vandalska vojna‘ [22, 23]:»Ko je bil postal Honorij cesar Zahoda (395 – 423) so vdrli v državo barbari ... največji

in najslavnejši Goti, Vandali, Zahodni Goti in Gepidi.... Kakor že omenjeno, se med seboj razlikujejo po imenu, sicer pa sploh nič. Vsi so bele polti, plavolasi, velike postave in čednega obraza. Sledijo istim zakonom in imajo isto vero, namreč ariansko. (*to maziljansko vero so bili prevzeli Vandali pod vplivom cesarja Valensa (364 - 378), vendar so bili med njimi raztreseni tudi pravoslavni Vandali, med katerimi je bil npr. Stilicho minister cesarja Honoriusa, (glej Catholic Enc.). Tudi imajo eden jezik, gotski, in prepričan sem, da so nekdaj pripadali enemu ljudstvu in so se potem začeli razlikovati po imenih svojih vodij. Že od nekdaj so bivali onkraj Donave.«

172

Prokopijeva ugotovitev, da Goti, Vandali in Gepidi govorijo isti jezik, se more nanašati samo na Zahodne Vandale. Vzhodni Vandali so pri njemu Sclavi.

V zemljevidu [56] člana francoske akademije znanosti Mentelle leta 1795 »Carte ancienne d Allemagne« je za čas okrog leta 100 po Kr. vpisano ime Sarmatija med imeni drugih vzhodno germanskih plemen med Vzhodno Prusijo in Lublinom.

Vendar ne gre za Sarmate azijskega porekla marveč za germanske Sarmate. Morda gre za del Sarmatov, ki so kot bojevito azijsko ljudstvo napadli tamkajšne Vandale in jim z vojaško prevlado vsilili ime, ter se jezikovno med njimi utopili.

V latinskih izdajah Fredegarja piše tako Winedi kot Winidi pa tudi Winedos za Sclavi, v medsebojni vzajemnosti in je očitno istovetno, zato ni pravilno prevajati Winidi z Wendi in pustiti Winidi neprevedeno, pri tem pa sploh ne upoštevati, da se pojavijo Wendi šele v nemških letopisih in skoraj tisočletje kasneje, sopomensko z Vandali (glej npr. pri A. Krantziusu). Fredegar tudi piše »Sclavi coinomente Winidi« ...

O. Pritsak, [57], ki prevaja Sclavi kot Slovani, ugotavlja, da je ime Vinid germansko in da pomeni »Tovariše v rinki (= prstanu, obroču). Ti da živijo tam, kjer so prej živeli Jordanesovi Venedi, ki so istovetni z Vinidi. Germansko Vinid, bizantinsko Sclavin in kasneje arabsko saglab, menda nima ljudskega ali jezikovnega pomena temveč pomen vojaške organizacije, katere pripadniki so iz različnih ljudstev, a uporabljajo skupen pogovoren jezik.

Pavel Diakon (720 – 799), [58] piše, da se je zgodovina Langobardov pričela s njihovim bajeslovnim prihodom iz Skadna (Skandinavije) in o boju Winnilov, ki so se kasneje imenovali Langobardi, z Vandali. Upoštevanja je vredno dejstvo, da je bilo srednjeveškim letopiscem še vse do po srednjem veku znana istovetnost Vandalov, Winulov, Winilov in Winilanov. V I. knjigi navaja: »... ne po krivici se imenuje ono celo področje od Tanaisa (Don) do sončnega zahoda s splošnim imenom Germania, čeravno imajo posamezni kraji svoja posebna imena«. To je prvo sporočilo enega letopisca, da je segala Germania proti vzhodu vse do Dona, sledijo enaka poročila Alfreda Velikega († leta 901), Cosmasa iz Prage († 1125), Alberta Krantziusa († 1517) in Seb. Münstra († 1588). Več kot 800 let je živelo znanje, da je segala Germanija z vključenimi Vzhodnimi Vandali do Dona.

Einhard (770 – 840), Annalen der Frankenkönige [59]: »Natio quedam Sclavorum est in Germania sedens super litus oceani quae propria lingua Welatabi francia autem Wiltzi«. V Germaniji živi neko gotovo ljudstvo Sclavi, ki biva na bregu oceana in jim v frankovskem govoru rečejo Welatabi ali Wiltzi.

Einhard, Življenje cesarja Karla [60]: Našteva vsa ljudstva, ki si jih je Karl podredil za plačilo dajatev, ki »bivajo v Germaniji med Reno in Vislo, med morjem in Donavo ter govorijo precej enak jezik ... Najpomembnejši med njimi so Veletabi, Sorabi, Abodriti, Bojemani ...«.

Conversio Bagoariorum et Carantanorum, (okrog leta 870) [61] našteva nekatera imena Karantancev. Med temi imeni pripadnikov kneza Priwine so tudi takšna, ki se uporabljajo med Zahodnimi Germani in pričajo za podobnost staroslovenskih narečij s staro gornjenemškimi ali točneje germanskimi [5].

Alfred Veliki, kralj Anglije (871 – 901) [62] :V angleško izdajo Orosiusove Svetovne zgodovine iz leta 417 je dal kralj Alfred vključiti

seznam germanskih plemen in njihovih germanskih jezikov. Kötschke piše: »Znamenito pa

173

ostaja, da, gledano iz Anglije, na prostoru Bojemije in Moravske kakor tudi Polske, Slavi ne dajejo imen v svojih jezikih; in še bolj presenetljivo je, da v severovzhodni Nemčiji vseskozi prevladujejo germansko zveneča imena«. Ker so za časa Alfreda živeli Slovani v Vzhodni Germaniji, v skladu s prevladujočim mnenjem (leta 1939!), »morajo ta imena kazati na imena iz predslovanske, germanske dobe«. Kralj Alfred našteva ljudstva, ki bivajo med Alpami, Britanijo, Severnim morjem, Donom, Črnim morjem, severno Grčijo, po zemljepisnem redu, in pove, »da se vse to imenuje Germania« ... Abodriti, Vilci, prebivalci Venedske dežele, ki jo imenujejo Sysyle (Vendsysel na Jutlandu = sedež Vandalov) ... Ob Baltskem morju živijo: ... Abodriti, Vinedi, Burgundi, ... Sorbi, ...

Adam iz Bremna, Hamburgische Kirchengeschichte (okoli 1070) [63]: 2. knjiga, 18. »Sclavinia igitur, amplissima Germaniae provintia, a Winulis

incolatur, qui olim dicti sunt Wandali« ... »Sclavanija (vedno Sclavania) torej, zelo prostrana pokrajina Germanije, je naseljena z Winuli, ki so se nekoč bili imenovali Vandali. Velika naj bi bila desetkrat bolj kakor naša Saška, posebno še če prištejemo k njim Bojeme in onkraj Odre živeče Polake, saj se od njih ne razlikujejo ne po zunanjosti ne po jeziku. To deželo pa, ki je sicer zelo bogata z orožjem, možmi in sadeži, zapirajo od vseh strani čvrste meje hribovitih gozdov in reke. Po širini se ista razprostira od juga proti severu tj. od Labe do skitskega morja. Po dolgem pa se vidi takole, sega od naše Hammaburgske (* Hamburg) fare, kjer se začne in potem sega ... vse do Bavarske, Ogrske in Grčije. Ljudstva Sclavov so številna ... Ob ustju reke Odre stoji zelo ugledno mesto Jumna ... ki je zelo obiskano ... je res največje mesto, katerega ima Evropa«.

Cozmas iz Prage (do 1125), Chronik von Böhmen [64]: Tudi ta, za Bojemsko (Češko) merodajni letopisec ne poroča ničesar o Slovanih, ampak piše o prebivalcih Bojemije, ki na Bojemskem, kot enem delu Germanije govorijo Lingua Sclavinia.

Iz papeževe bule navaja:22. »... da naj se sezida pri cerkvi sv. mučenika Jurija (Georgiusa) ženski samostan.

Vendar ne po cerkvenem običaju bolgarskega ali ruskega ljudstva in tudi ne po sklavonskem jeziku (Sclavonice lingue), temveč ... v latinskem jeziku.«

23. »Dolgo nazaj je en Sas po imenu Dethmar ... prišel v Prago ... Ker je ta slavonski jezik (Lingua Sclavoniam) popolnoma dobro razumel, ga je poklical vojvoda ... in ga je dal izvoliti za škofa ... Nižji stanovi in ljudje brez izobrazbe pa so vzklikali kyrie eleison ...« (972), kajti govorili so samo Lingua Sclavinia.

Helmold (do 1170), Chronik der Slawen: [65]. V izvirniku uporablja Sclavorum ... zato tako tudi v nadaljevanju prevajam s Sclav ...

Pogl. 2: O mestu Jumna: ...«Kjer se torej konča Polska, prideš do ene zelo prostrane sclavske dežele, namreč k onim, ki so se od nekdaj imenovali Vandali, sedaj pa jim rečejo Vendi ali Vinuli. ... Prvi od njih so Pomorjani ..., Heruli ali Heveldi, Levbuci, Wilini in Stoderani ... Winuli ... katere imenujejo Tholenci (*= Dolenci?) in Redarji ... Circipani (*Kirkipani?) in Kycini (*Kykini, Kikli?) ... Zadnje štiri imenujejo zaradi njihove srčnosti Wilci ali Lutijci ... Linuoni in Warnavi ... Obodriti ... Polabijci ... otoki na katerih prebivajo Sclaveni, od njih se eden imenuje Fehmarn ... na drugem živijo Rani, katere imenujejo tudi Rugijci... To so torej winulska plemena.«

174

Arnold iz Lubic (Lübeck) († 1213/14) [66] je nadaljeval Helmoldov letopis. Po B. Schmeidlerju 1937 naslov Helmoldi presbyteri cronica Slavorum ni pristen. Izvirnik je izginil, v prepisih iz 14. in 15. stol. se uporabljajo hkrati imeni Sclavi in Slavi brez razlikovanja.

V Brandenburgische Chronik W. Jobsta iz leta 1562 [67] piše v seznamu »Helmold in der Wendischen Chronik« in v Gelehrtenlexikon Jöcherja iz leta 1750, da je Helmold napisal Chronicon Venedorum et Sclavorum. To je odkril F. Becker leta 1985 [68-69]. Navedbe pričajo, da je bil okoli leta 1750 pravi naslov znan in da so, za razliko od zgodnjega srednjega veka, ki je poznal samo Sclavi, v visokem srednjem veku sopomensko rabili sclavi in slavi.

Venedska denarna zvezaVenedska denarna zveza je bilo ustanovljena 9. februarja 1379 v hanseatskih mestih

Lübeck (Lubice), Hamburg, Wismar (Vižmarje), Rostock (Raztok), Stralsund (Strelice), Lüneburg in Hannover. Za poslovodstvo Hanze je bilo med zasedanji 1418 zadolžena venedska tretjina Hanze: Lubice, Hamburg, Greifswald (*Grebujev Les ali Gozd), Lüneburg, Raztok, Stralsund in Wismar. (www. wirtschaftslexikon, wendischer münzverein).

Obstajala je od 1373 do 1580, njen cilj je bil, da bi v navedenih vinedskih mestih ustvarili enotno denarno ureditev. Dolgo se je borila proti tolarju, o katerem niso marali ničesar vedeti, ker je bila njihova »glavni valuta« Marca Lubicensis (Lubicka marka!), približno 19-gramski srebrnik s srebrno vsebino 17 do 18 gramov. Trinajst lubickih mark je bila vredna ena fina kölnska marka. Lubicka marca je štela 16 šilingov po 12 penigov, skupaj torej 192 penigov.

Leta 1541 je kovalo venedsko denarno združenje venedski dolar v vrednosti dveh Lubickih mark. Spredaj je nosil napis »Monet Civitat Wandal«, denar vandalskih mest, z grbi mest Raztok, Lüneburg in Lubic. Zadaj je razločno vidna beseda dva. Vidimo tudi znak tyr »« in grebuja. Venedski dolar je po letu 1950 ponovno kovala Severnonemška deželna banka v Hannovru.

Slika 1: Venetski dolar z napison: Monet Civitat Wandal! Razločno je vidna runa »tyr”.

175

A. Krantzius († 1517), sodobnik Luthra, je popolnoma prezrt. Bil je rektor univerze v Raztoku, poslanec Lubicske Hanze in po svoji službi bi veljal danes kot pravosodni in zunanji minister. Napisal je več velikih zgodovinskih del in opisov dežel iz področja, ki je zanimalo Hanzo. Hanzeatska mesta ob Baltiku so neposredni nasledniki trgovskih mest iz vikingskih časov.

V knjigi Vandalia oder Beschreibung wendischer Geschicht (nemški prevod izvirnika v latinskem jeziku l. 1519) Piše npr. »... da so med vsemi Nemci (*= Germani) Venedi najstarejši narod ...da bivajo od reke Don do Rene ... povedati moram, da so Bojemi, Polaki, Dalmati in Istrani en narod, katerega naši imenujejo Sclaui, naši predniki pa so jim rekli Vandali«. ... Za ime Vendi mu je znano, da so bili skupaj z Zahodnimi in Vzhodnimi Vandali enega

Slika 2: Zlatnik Lubic iz 1341; spredaj: FLORE-LUBIC (cvetnik-lubic), zadaj: S.IOHA - NNES.B (Sveti Janez).

Slika 3: Venetski belič s turovo glavo in zadaj križ z napisom Wismar moneta

176

rodu (glej pogl. 4.2.5). Izvirno in prvo latinsko izdajo je rimska kurija dala na spisek prepovedanih knjig in tako je mogla priti nemška izdaja na svetlo šele leta 1600. Najbrž je zanimivo zvedeti v tej zvezi, da je v prvi latinski izdaji v neoštevilčenem seznamu odstranjen list s seznamom po začetni črki s, torej list s »Sclavi sunt vandali« in »Sclauoni hodie, vandali antiquitus fuerant« [40].

Pri N. Marschalk-u († 1525): Annalium Herulorum ac Vandalorum (Letopisi Herulov in Vandalov) [70] se bere (navajano po W. Stellerju) [71:55]:

»To popolnoma jasno priča za razpoložljivo staro vest, da so Heruli, ali Werli skupaj s ... Cimbri že v davnini prišli iz Skandinavije, enako kakor še mnoga druga ljudstva, Gepidi, Rugijci, Veneti, Anti, Vividarci ... Vendi imajo ime ... po Vandalu ... Te takrat še nemirne Vandale je Tiberij ... in Drusus ... prisilil, da so se iz strahu obrnili proti Donu, kjer so se imenovali Sclavi po ljudstvu, ki je bilo naslednji sosed Cimbrov ob Bosporu (* v nekdanji Paflagoniji?) ...Povrh tega so osvojili Solun ... in se od tam obrnili proti skrajnim mejam Nemčije, da so napadli Alane ... Ti, Alani, so bili sosedje Vandalov in navadno njihovi bojni tovariši. Ko pa so jih bili Sclavi premagali in pregnali, so zasedli njihove dežele in se te poslej imenujejo Polska in Bojemija (Češka), kjer govorijo en jezik, ki se razlikuje od nemškega, s katerim se maže tudi vandalski narod, ki je najbližji mejaš ... Sclavi, ki imajo v posesti Polsko se imenujejo s skupnim imenom Sarmati, ker se od Visle dalje pričenjajo Sarmati«.

Ta zadnji stavek bi se moral bolje prevedeno glasiti: »Tiste Sclave pa, Polake, označujejo (dandanes) kot Sarmate, kajti ob Visli se pričnejo Sarmati«. V dvojezičnem latinsko-nemškem besedilu je ugotovljena istovetnost Vendi = Vandali. Skupaj z drugimi plemeni so prišli iz Skandinavije (srednjeveško nemško: Schonen, prej Skanen) in so bili prisiljeni seliti se k Donu, od koder so se bili vrnili in sedaj bivajo na Polskem in v Bojemiji (Češkem).

Tudi Erich Röth [72:122] piše:„... Ti zahodni Pra-Veneti ... pa niso ubrali poti v deželo Baltov, ampak so se bili

naselili v Severni in Srednji Poljski. V skladu s splošno priznanimi raziskavami sovjetske prazgodovinske znanosti tvorijo ti Pra-Veneti glavni temelj današnjega poljskega ljudstva ...«

Očitno je za časa Schediusa prišlo do prenosa imena Sarmati na vzhodno od Visle bivajoče Vandale. Od Prokopija izvemo, da so bili ti Sarmati Germani, za razliko od Sarmatov azijskega porekla dalje na jugovzhodu.

Važno pri tem pa je, da se je vandalska, Poljska in Bojemska (Češka) Lingua Sclavinia (za časa Marschalka) razlikovala od nemškega jezika ter da so ta plemena govorila enak jezik.

Christoph Enzelt von Saluelt, župnik v Osterburgu je spisal Chronicon oder kurze einfeltige vorzeichnis, 1579. [73] Med drugim piše:

»Te Senone tam preko Labe ... / pa so napadli Veneti, Vendi in Obertirti, jih pobili in prepodili / in katerim so Veneti Sclaui sledili in izpolnili vse / od Volge in Visle / do Polske in Bojemskega gorovja / do morja / Labe in Salahe (*Zale / Saale) ... med katerimi Veneti Obertirti /, ki imajo svoje ime od svojih pisanih oblačil / so zgradili mesto Mechelburg nad Wismarjem / Cissin nad Rostockom pod svojim prvim kraljem Antecirtom ... Za časa njihovega kralja Vottera se je rodil Maziljeni, naš Gospod / njegov sin Visislaus I. je Švabe onkraj Labe popolnoma uničil in izkoreninil. Tega Visislausa sin Visilanis je zavzel Brandenburgk / v letu Gospodovem 90. / od koder izhajajo venetski vojvode ob Meklenburgu in na Pomorjanskem ...«.

177

Pri Engel-u Strausberg-u, Chronik der Mark Brandenburg, 1598, [74] beremo:»Leta stoenainosemdeset po rojstvu Maziljenega so začeli Slavi ali Vendi znova razgrajati

... V letu stotriinosemdesetem je cesar po imenu Otto vzel Vendom mesto Brandenburg in pobil tridesettisočsedemstoštiriinpetdeset Vendov ...«

Leta 1020: V tem času je bilo v vendski deželi mesto Rethra ... Tam je Misteuoius s svojim bratom Mizodragom ... sklical deželno zborovanje / Misteuoius je sam govoril ... in pokazal na žalostno stanje vsega vendskega naroda. Kajti potem, ko je bil le-ta zaradi svoje možatosti zelo mogočen, tako zelo, da je zavzel mesto Rim, ki naj bi bilo glavno mesto vsega človeštva / enako Kartagino, ki se je nekoč bojevala z Rimom za prevlado nad državo / in jo je zavzel z mogočno roko / s spominom na hvalevrednega kralja Genserika / pod katerim so Vendi pred časom zavzeli Afriko /Sicilijo in laško deželo ... Takrat so k Vendom šteli naslednje narode: Obodrite / Vigire / Rugijce / Kašube in Lužičane ...«

Potem, ko so bili (Vendi) osvojili Brandenburg: »Porušili so vse cerkve in jih zravnali s tlemi / razen z izjemo cerkve sv. Marije na Harlunger hribu / katero so posvetili svojemu staremu bogu Triglavu.« Letnica 1020 se najbrž nanaša na veliko vendsko vstajo leta 983.

Pri Sebastanu Münstru, Cosmographey, 1588, [75] beremo:O vojvodstvu Mecklenburg: Prvi prebivalci tega vojvodstva so bili prvotno Verli / katere so Rimljani imenovali Heruli

/ in so bili skupaj z Vendi pod enim gospodom in kraljem. So tudi Obodriti ... Pripomniti je treba, da naj bi se stara ljudstva Herulov in Verlov ... skupaj s Cimbri podala daleč vse do Skitije na konec Evrope k reki Meoti. In so nekoč v smeri Skandije ... zgoraj živeli ... in da naj bi z Goti / Langobardi / Huni /Rugijci itd. prišli iz Skonije (Schonland).

Antyrius, kralj Verlov in VendovAntyriusa ... so bili vzgajali v Skitiji, v kraju ob Donu in Meotskih Lužah (Azovsko morje)

... ker so se Vendi prvotno imenovali Vindeli ... potem Vandali ... je obdržal gospostvo in vendski kraljevski naslov ter nastopil dedno nasledstvo vladajočih knezov v Mecklenburgu ... in kraljevski grad v Stargardu / kar po venedsko pomeni toliko kot Stari Grad. Itd.

... Ni bil zgolj Antyrius, ampak dolgo zatem Billungus mogočen kralj Verlov in Vendov, ki je imel svoj kraljevski dvor ... Zgradil je Veneto ali Vineto nedaleč od morja ... itd.

O kneževini Pomorjansko: ...svoj čas je vsa obmorska dežela od Holzacije (* ime spominja na današnjo Alzacijo, če

odpade pridihni, vzglasni h in upoštevamo akanje) (Holstein) do Livlandije bila Vandalska ali Sclavska dežela ...Polski knez Bolislav je pričel z blagovestjem pri Vandalih na Polskem. Enako tudi pri Vandalih, ki se imenujejo Winuli in pod kraljem Bilungom je pričela blagovest zeleneti ... Vladal je ta Bilung ... ob morju daleč koder sega reka Visla do Judlandta (Jutland) in je mnogo čudovitih ... Stett ... Vinatam (Vinita)/ Retra/ Julin/ Stargard/ Volgast/ Demyn/ Cisin/ Melchow/ Kissin ...

Kot vendske dežele našteva Pomorjansko, otok Rugia pa kot zadnjo deželo v vsem vandalskem svetu, ki se je bila pomaziljanila, kraljestvo Bojemov, kraljevino Polsko, Sclauonijo ali Vinedsko deželo (Ilirija in Dalmacija).

»Ilirija se je bila razdelila na mnogo pokrajin, namreč v Koroško, Kranjsko, Sclauonijo, ... na Koroškem rabijo prebivalci sklauonski jezik, kot tudi v Dalmaciji, na Hrvaškem, na

178

Kranjskem, v Bosni, v Bolgariji, v Srbiji, v Raši, na Bojemskem, na Moravskem, na Polskem, na Vendskem, v Masoviji, pri Kašubih, Sorbih, Rusih in Moskovitih. Vse te dežele imajo sklavonsko ali venedsko govorico.«

Sclauonia – Venetska deželaSvojčas sta ležali med Venetskim morjem in ogrsko deželo dve znameniti deželi ali

pokrajini, kateri so bili imenovali Ilirija ali Dalmacija. Toda dandanes je Ilirija razdeljena na mnogo pokrajin / namreč v Koroško: Ta se nahaja v jedru / in na Korotan / po nemško, Kranjsko in na Hrvaško: in tako na Sklavonjo: to je Venetska mejna krajina. [75].

Kozmograf Münster je bil strnil tedanje znanje. Za prebivalce vseh v tedanjem smislu sklavskih dežel in za Meklenje (ponem. Mecklenburg), Pomorjansko (ponem. Pommern), Bojemsko (ponem. Böhmen) in Koroško uporablja istovetno oznako Vandali, Wendi, Windi, Sclaui. Govorijo sclauonski jezik ... Kralj Genserik je pripadnik Vandalov. Ne dela razlik med Zahodnimi Vandali z Genserikom in Sclaui. Kraljevski rod Vzhodnih Vandalov in Herulov izvaja od bajeslovnega kralja Anthyriusa (*Antirija = Antenorja?), ki izvira iz kraja med Azovskim morjem in reko Don. S tem nakazuje pohod tako Herulov kot tudi Vzhodnih Vandalov od tam (* pa tudi Etruskov in Venetov na področje Jadrana in Sredozemlja?) [75].

Th. Kantzow, Chronik von Pommern, 1816, [76] piše, med drugim:1. knjiga: Taista ljudstva in dežele so po izročilu vseh (tojče, polske, bojemske, danske

in drugih) zgodovin (kolikor pomnijo) od svojega prihoda do pomaziljanjenja in še mnogo let potem bile vsepovsod vendske (*vinedske) ... Težko bi našli kje še eno ljudstvo, ki je bilo izpolnilo tako velika dejanja ...«

»... Njihov praočak in ustanovitelj je bil Vandalus ... Vedeti je treba, da je posebno Pomorjansko venedsko, katere tam imenujejo Slafi ... To kažejo tudi knežja pisma izpred 300 in 400 leti, v katerih so se sami imenovali, kadar so bila v napisana v latinsčini duces Slaforum ali duces Pomeranie; ako pa so pisali v nemsčini, so sebe imenovali venedski knezi ... kajti Sclaui in Vandali so eni in isti ...« ...Iz tega izhaja, da nas stare zgodovine Tojčev, Vlahov in Dancev imenujejo Venede ali Sclave ... Ker so Pomorjani (leta 1124) obljubili, da bodo postali maziljani (= grško kristjani), je manjkalo pridigarjev in Wartislaw (pomorjanski knez) ni mogel dobiti nobenih takšnih, ki bi znali venedsko. Zato je knez Bolislaw prevzel to skrb in je želel tja poslati pridigarje iz Polske... Po dolgem času se je spomnil sv. Ota, bambergskega škofa, ki je bil študiral v Krakowu, bil nekaj časa tudi na polskem dvoru in je znal prav dobro polski jezik, ki je bil tedaj še venedski in se je bil le prav malo razlikoval od pomorjanskega venedskega jezika, kakor nizozemski od saškega«.

Chr. Hartknoch (1644 - 1687), Alt- ind Neu Preußen, 1684, I. del, I. poglavje: Von den Gräntzen und Inwohnern deß Landes [77]:

»... polski zgodovinar Vincento Kadlubkone (1167 – 1223), ki imenuje naše Pruse vseskozi Gote ... je torej očitno, da so za časa Kadlubkona pri Polakih imeli naše Pruse za Gote... Na nagrobnem spomeniku prvega polskega kralja Boleslava Hrabrega je vklesan napis: Tu possedisti, velut Athleta Christi, Regnum Sclavorum Gothorum seu Polorum tj. Ti Boleslav si kot vojščak Maziljenega posedoval državo Sklavov, Gotov in Polakov ... Zadnji in po mojem mnenju ne najmanjši argument pa je, da je bila božja služba pri starih Prusih

179

tako složna z vero v deželi Švedski živečih Gotov, da si ne bi mogli misliti večje enakosti med njima ...«

I. del, x. poglavje O staropruskih praznikih: .»... ter so peli hvalnico v čast Pergubriju...«V državi Varjagov, v Kievu, so do pomaziljanjenja častili kot glavnega boga Peruna.

Verjetno je istoveten s Per(g)ubrijem. To skladanje verskih predstav izvira gotovo iz skupne indogermanske korenine Gotov in (*pravih) Prusov, podobnost imen Perun / Pergubrius pa na prekritje z Goti in Vikingi približno do leta 1100. Pruse moremo slediti brez vrzeli skozi bronasto dobo pa vse do vrvičnih piskrarjev. Od germanov se človekoslovno niso mogli razlikovati ...

J. W. Valvasor, Die Ehre des Herzogtums Krain, 1689, V. knjiga, Ix. Von den Wandalern, als den sechsten Einwohnern des Landes Crain [78]:

Leta 171 so vdrli Vandali v Zgornjo Panonijo, v Markomanskih vojnah so se tolkli na strani Markomanov. Leta 282 je ta del cesar Probij naselil v Spodnji Panoniji, skupaj z Bastarni, Gepidi in Goti. Leta 410 so se odpravili preko Rene v Galijo.

»... s tem pa vandalski rod, še manj tudi njihovo ime v Dolnji Nemčiji, ali v avstrijski Panoniji in na Kranjskem nista popolnoma izbrisana ...« Zgornjo Panonijo so ponovno zasedli Vandali, ko je bil Theodo, prvi bavarski vojvod leta 508 »(zbral) veliko vojsko Hunov, Avarov, Korošcev, Kranjcev, katerim se je bilo pridružilo tudi veliko krdelo Frankov, napadel Spodnjo Panonijo ... Njegov sin Theodo II... je pregnal še preostale Rimljane«. Po tem »so si narodi, ki so se ... bili borili pod vodstvom Theoda razdelili priborjene dežele in Vandali (ali Venedi) so zopet zasedli svoja stara bivališča kot so Štajerska, Koroška in Kranjska, skupaj s Hrvaško, Dalmacijo, Sklavonijo in drugimi Vinedskimi deželami dàsi pod bavarskim vodstvom ... Tudi sicer so morali še leta Gospodovega 737 Vandali živeti v Panoniji ali se tam vsaj pogosto pojavljati ...«

xII. O Švabih in Venedih ali Vinedih.»... Potem, ko so se bili Vandali preselili, je zasedalo deželo še dovolj Vandalov ali Venedov

in le velika množica naroda je bila eden od vzrokov, da so se Vandali ozrli po daljnih deželah.« xIII. O Slavih ali Slavonijcih»Kdaj so bili prvič vzdali Venetom ime Slavi ali pa so ga bili sami prevzeli, je negotovo

... Jornandes ... naj bi bil prvi, ki je bil omenil Sklave ... Kajti v prvih 4 stoletjih niso drugače znani ... kot z imenom Vandalorum, Vindilorum ali Venedorum in ne Slavorum«... Ime Veneti je še dandanašnji dan znano in ga nosijo švedski kralji v svojem naslovu, medtem ko o Slavih ni nikjer govora ...«

Dodaten dokaz rane pripadnosti današnjih prebivalcev Slovenije je tudi najvišja gora kranjskih Alp, Triglav. Boga istega imena s tremi glavami so bili častili tudi okoli Szeszina bivajoči Vandali in na Harlungskem (tj. herulskem hribu pri Brandenburgu).

Posebno važno pri Valvasorju je, da pove, da se z odhodom enega dela Vandalov v Galijo njihova bivališča niso bila izpraznila, kar potrjuje izsledke W. Steller-ja.

Letopisec uporablja izraz Slavi sopomensko s »Sclavi« pri čemur se zaveda istovetnosti z Veneti in Vandali in je izpust črke ‚c‘ nastal iz udobja v pogovornem jeziku.

G.W. von Raumer, Regesta Historiae Brandenburgensis, 1836 [48]:Svoje izvlečke iz letopisov in zgodovinskih listin prične z Einhardom »Natio quedam

180

Sclavorum est in Germania« kakor tudi z Adamom iz Bremna in Helmoldom iz Bosau-a »Slavania a Winulis incolitur qui olim dicti sunt Wandali, Heveldi vel Heruli«. Zaveda se istovetnosti Sclavi = Slavi = Vandali. Winuli, Winedi, Weletabi, Wilzi, Sorabi in druga plemena pripadajo Sclavom. Harlunge vrača nazaj k Herulom in zanje imenuje Harlunger Berg pri Brandenburgu, Harlungsberg pri Leising-u kakor tudi Herilingisburch na Donavi.

E. Fidicin, Berlinische Chronik (1868) [79]:Iz letopisa izvemo nekaj o usodi pokristjanjenih Venetov. Leta 1298 »niso več spreobračali

Venetov kot nekoč cesar Karl z mečem, ampak so gradili na mestih, kjer so stali templi poganskih malikov, kristjanske kapelice in cerkve in so krstili hkrati z Veneti tudi njihova božanstva, katerim so vzdali imena kristijanskih svetnikov ...«

Ko naredimo povzetek je znamenito, da je bilo več kot 800 let našim prvorazrednim letopiscem znano, da je segala Germanija do Dona, pri Pavlu Diakonu, kralju Alfredu Velikemu, Cosmasu iz Prage, Albertu Krantziusu vse do Sebastiana Münstra. Da pa s tem ni bila mišljena država Vzhodnih Gotov, vidimo iz uvoda pri A. Krantziusu »Vandalia oder Wendischer Geschicht Beschreibung«.

JezikoslovjeKaže se bližnje sorodstvo med staro gornjo nemsčino in staro slovenščino [80]. Tu-le

dva primera: sklanjanje glagola brati in števnikov:

slovensko berem bereš bere beremo berete berejost.g.nem. biru biris birit beranes beret berantst. slovn. bera beresi beretu beremu berate berantu

števniki ena dve tri deset stogotsko ains twai threis taihun hundst. slovn. in dva trije deseti s to (*)

* Torej h/s, t/d in (n)d!

Torej: Ako ne bi bili vzeli za osnovo delitve jezikovnih skupin števila sto, lat. centum (izg. kentum), ampak eno drugo število, ne bi bilo delitve na kentumske in satemske jezike in takoj bi nam padla v oči podobnost staroslovenskega in germanskega jezika. Pobliže gledano, vidimo, da ima npr. slovenska govorna skupina tako kentumske kot satemske prvine, isto najdemo tudi v drugih indogermanskih jezikih, torej je ta delitev preveč poenostavljena, groba in zato vprašljiva. Na to sta opozorila tudi Jandáček in Perdih, ki predlagata osrednje satemsko deblo in obrobne ostale indoevropske jezike [81].

Po prevladujočem prepričanju [82] spada praslovanski jezik k vzhodno-indogermanskim satemskim jezikom, kakor npr. indijski, iranski, armenski, ilirski (albanski) in baltski jeziki Jatvingov, pravih Prusov, Litvancev in Litovcev. Z baltskimi jeziki naj bi obstojala sorodstva, ki naj bi nastala po izločitvi slovanskih jezikov iz velike skupine vzhodno-indogermanskih jezikov, pribl. v 2. tisočletju pr. Maz. Obdobje praslovanske enotnosti so položili v obdobje med letom 1000 pr. Maz. do 1. stol. po Maz. Področje slovanskega

181

prajezika naj bi se nahajalo izven področja rasti rdeče bukve, kajti vsi slovanski jeziki nimajo zanjo lastnega imena, ampak samo eno izposojenko iz germanščine, medtem ko imajo za vzhodnjaški beli gaber vsi slovanski jeziki eno skupno lastno ime. Okrog rojstva Maz. naj bi bila južna meja področja naseljenega s Slovani v Karpatih, zahodna meja naj bi bila tekla vzdolž reke Visle. Ker pa so Germani po koncu bronaste dobe prišli vse do Visle, nastane vprašanje, ali so bili Slovani že zasedali vse ozemlje do Odre ali pa, da je tam bilo neko tretje ljudstvo [82:8]? Od Visle do Smolenska naj bi bili sosedje Balti. Ker si slovanski in germanski (*tj. nemški in njemu podobni) jeziki niso v bližnjem sorodstvu, naj bi bili Slovani in Germani prišli v stik šele v 1. tisočletju pr. Maz. Potem naj bi bili menda sprejeli mnoge izposojenke iz germansčine.

Toda že z dandanes razširjenimi pogledi zgodovinarjev se ti Trautmannovi izsledki [82], po katerih naj bi bili Slovani prišli iz Vzhoda šele po letu 500 po Maz. v svoja današnja bivališča in še le potem prišli v dotik z Germani (*po narodnjaškem nemškem prepričanju, da ne govorimo o avstro-jugo piscih tipa L. Hauptmann in nekaterih sedanjih slovenskih zgodovinarjih) ne pokrivajo. Izjema naj bi bil samo stik z Vzhodnimi Goti. Pred tem domnevno prevzete izposojenke iz germansčine torej ne morejo biti takšne, temveč so lastne slovanskim jezikom in kažejo le na ozko sorodnost slovanskih in germanskih jezikov.

Erich Röth [72:121] piše: »... dežela Benečija in mesto Benetke v vzhodni nižini reke Po sta znana vsakomur; ljudstvo Veneti v isti pokrajini se pojavlja že v zapisih najstarejših davnih piscev. Njihov jezik je dokazan iz zapisov od šestega stoletja pred našim štetjem; gre za kentumski jezik, ki spada k zahodnoevropski družini jezikov. Toda Plinij Starejši ve za ljudstvo Venedov v severni Germaniji, Tacit enako. Ptolomaj, ki se opira na najstarejše vire imenuje Baltsko morje »Venetski morski zaliv“. Kjer pa je bil Venetski morski zaliv tam je moralo biti doma tudi venetsko ljudstvo, iz čigar širšega ali ožjega območja se je, v za enkrat časovno nedoločeni dobi pred našim štetjem, izselil velik del mladih ljudi – ki je okoli leta 1000 pred Kr. prispel v vzhodni del zgornjega italskega polotoka. In resnično je jezikovna znanost ugotovila marsikaj skupnega izključno samo s pra-germanskim jezikom, kar nas napeljuje k zaključku, da so morali, na eni strani prapredniki Venetov, na drugi strani Germanov, nekaj časa živeli v najtesnejši sosedščini. Poleg tega se nahajajo v vsej severovzhodni Nemčiji, od srednje Labe do Frischnega Haffa (nem. hladnega, svežega morskega zatoka; je morda isti koren kot Sava), prastara ljudska, krajevna in rečna imena, katera moremo razložiti samo s pomočjo venetskega jezika, tako da sploh ni zgrešeno, ako iščemo pradomovino Venetov v tem prostoru ...«

VandaliV drugi polovici predrimske železne dobe so se pričeli številni premiki plemen.

Iz Skandinavije so bili prišli Vandali, Vinili (kasneje Langobardi), iz Švedske Goti na Pomorjansko in na področje reke Visle (glej dela R. Mucha [83], H. Reinertha [84] in L. Schmidta [85]).

Na polotoku Jutland so bivala v starejši železni dobi plemena, ki so bila prišla iz južne Skandinavije. Vandalski kraljevski rod Hazdingov (*Hostnik-ov?) naj bi izviral iz Hallingdala (*Solnega Dola?), južno od Osla / Norveška. Vandali so bivali v Vendsysslu

182

(Sedež Vandalov) in južno od Limskega fjorda (*Glej tudi Limski fjord v Istri pri Labinu), Kimbri v Himmerland-u, pred tem Himbersyssel. Tam so bivali tudi Tevtoni (severno od Limskega fjorda). Jutland je bil zelo gosto naseljen, tako da so bili obdelovali celo peščene naplavine, ki so danes zaraščene z grmovjem. Torej so bili vsi v medsebojnem tesnem stiku.

Že Plinij je bil uporabljal ime Vandilli kot skupinsko ime za Vzhodne Germane. Pod tem imenom je razumel Gote, Burgunde, Warne in Harijce. Vsi izvirajo iz Skandinavije in so ob prihodu na jug Baltika govorili severno germansko. Prokopij omenja med Vzhodnimi Germani Rugijce, Skire in Vandale kot gotska ljudstva.

Dušan Bufon, navajata ga Berlot & Rebec [86] npr. piše:»Zgodovina žal ni eksaktna znanost. ... Kdor brska tisočletja nazaj, seže često v prazno;

ne žanje hvale, če grebe po zemlji slovenskih »davnih dedov« ...»Res, da niti Vodnik niti Jenko niti Tuma ali še kateri naš pomembni razumnik, ki je

oznanjal avtohtonost slovenskega ljudstva na tleh, kjer deloma živi še danes, ni imel v žepu diplome zgodovinarja, je pa pokazal ves svoj revolucionaren pogum, ko je začel gledati na preteklost Slovencev drugače, kot pa jo je videla »plejada« uradnih zgodovinarjev skozi nemška očala, ki si jih še danes rad natika ta ali oni študent v zgodovinskem seminarju v strahu pred pristranskimi kritičnimi mentorji.«

... »V neki knjigarni v pariški latinski četrti sem si namreč pred leti kupil zbirko (4 knjige) francoskih ljudskih pesmi, zbranih za vsako francosko deželo oziroma pokrajino posebej. Gre za »Antologie des chants populaires français«, ki je izšla leta 1951 v Parizu v subskripciji francoskega ministrstva za izobraževanje ter pod pokroviteljstvom francoske akademije in akademije lepih umetnosti ...«

»Na svoje velikansko presenečenje sem v tretji knjigi navedenega dela in sicer v uvodu, ki podaja zemljepisni opis ter zgodovinski oris Burgundije (La Bourgogne), te razsežne pokrajine (190 km x 120 km), nekdanjega še obsežnejšega vojvodstva in kraljestva, prečital, da je to pokrajino za Galci (pleme »des Eduens«) in drugimi osvajalci – kar se neverjetno sliši – leta 406 zasedlo slovansko-germansko pleme, Burgundi! Ti so se v njej stalno naselili, se organizirali in ustanovili državo, ki je segala na severu do Neversa, na jugu skoraj do Avignona, na zahodu je mejila na reko Loire, na vzhodu pa se je raztezala še čez reki Rhone in Saone«.

»Tako naj bi torej Slovani prvotno bivali ne le globoko na Apeninskem polotoku, v zdajšnji Italiji, pač pa tudi na daljnem zahodu Evrope, v Franciji, če damo vero francoskemu piscu, za čigar resnobo jamčijo citirane francoske vrhunske kulturne institucije. Le-ta, Joseph Canteloube po imenu, prav gotovo ni imel v mislih »poveličevanja« Slovanov, ko je pisal, kar sem omenil, se pravi, ko je pripoznal eksistenco Slovanov celo na prostoru prastarih galskih domorodcev, in to že ob rojstvu 5. stoletja!«

V uvodnih poglavjih Nestorjevega letopisa (Nestor † 1114), le-ta imenuje naslednja vzhodno-vandalska plemena, ki so se pred svojo razširitvijo imenovala samo Sloveni: Moravci, Čehi, beli Hrvati, Srbi, Karantanci, Ljehi, Poljani, Ljutiči, Mazovci, Pomorjani, Poljani, Devri, Derevljani, Poločani. Posebej imenuje in našteje tudi Slovence ob Ilmenskem jezeru in iz Rusije: Poljani, Derevljani, Novgorodci, Poločani, Dragoviči, Severjani, Buzani, Volynci [87].

183

Imena in priimki Vandalov, Venedov ipd. so še danes živa med Slovenci in na področjih na Balkanu in v Panoniji, ki so (bila) poseljena oz. kjer živijo potujčeni Venedi npr. priimek Raca, Racé ali pdb. Najstarejši po imenu znani knez Ranov se je imenoval Race, izviral je iz rodu Kruto (Cruto) ali Krito (Crito). Njegovi sinovi so bili Teslav, rojen okoli leta 1144, Jaromar ali Germar in Stoislav. Jaromar je praded pomorjanskega kneza Bogislava († 1188) in je omenjen s posvetilom sv. križa leta 1193 [88]. Znana imena rujanskih plemenitašev Dalemar, Dabromar, Gotan, Gotamar in Tesimar kažejo na severnogermansko sorodstvo in na jezikovno sorodstvo.

Poglejmo znova k Erichu Röthu [72:14,16-17]:Ukoreninjenost kmetskih ljudstev z domačo zemljo v davnini dokazuje tudi grški

zemljepisec Strabo (pribl. 30 pr. Maz. do 19 po Maz.), ki je po dolgih potovanjih po letu 20 pr. Maz. živel v Rimu. Za svojo »Geographia« je uporabljal starejše, potem izgubljene spise, obdeloval pa je tudi poročila potujočih trgovcev in vojakov, ki so se bili vrnili domov.

»... Pri nas razširjeno mnenje, da se je med tki. »selitvijo narodov« izselilo celotno ljudstvo, so bili zavrnili že davni pisci ...«

»... Kakor vse kaže, je ostalo popolnoma prezrto, kar piše Tacitus o Ilirih, čeprav je jezikoslovno starinoslovje nekaj časa verjelo, da sme v njih videti praprebivalce Srednje Evrope. V drugi knjigi svojih Annalov piše, da so bili poslali Drususa k Ilirom, da bi zanetil spor med germanskimi plemeni. Vprašati se je treba, od kod v Iliriji germanska plemena, saj so tam menda prebivala ilirska plemena. Kljub temu je odtod za časa Drususa grozila rimski državi nevarnost s strani germanskih plemen.«

»... Stavimo poleg tega še plemensko bajko iz Jordanisovega plemena Alanov, po kateri so bili prispeli Goti v spodnjo Vislo na treh ladjah, pri čemer so na zadnji ladji bili pripluli Gepidi, – potem nam postane razumljiv razvoj ljudstva Gotov ... tudi če predpostavimo, da je, po pristanku teh treh ladij okoli začetka našega štetja do selitve narodov okoli leta 375 priteklo več dopolnilnih okrepitev iz Skandinavije, je pomnožitev Gotov v eno izmed najštevilnejših germanskih ljudstev nepredstavljiva ...«

Leta 406 so Vandali pod kraljem Guntarixom (406 – 427) prekoračili reko Reno pri Mainzu, leta 409 so prekoračili Pireneje in osvojili Španijo (danes spominja nanje španska pokrajina (V)Andaluzija). Potem, ko so bili zasedli v južni Španiji pristaniška mesta, se je odločil kralj Geisarix (427 – 477) zgraditi ladjevje in je leta 429 odplul z 80.000 ljudmi v severno Afriko. Osvojil je Kartagino in leta 411 razdelil okoliški svet med Vandale. Takrat je vandalsko ladjevje obvladovalo Sredozemsko morje, kot kasneje vikingsko. Leta 455 so Vandali osvojili celo Rim; toda Rima niso bili požgali in opustošili. Izraz vandalizm izhaja iz trditve, da so Vandali takrat Rim popolnoma opustošili, vendar je to le obrekovanje.

Jordanis, Gotengeschichte, xxIII [21]: Ermanarich si je podvrgel med drugim tudi Venede, Ante in Sklavene. Naslednik in pranečak Ermanaricha je pri Jordanesu Vinitharius, pri Casiodorju Winidarius, gotsko Winipaharjis »ki ima vojsko Venedov« [89]. Vidimir, en od Ermanarichovih sinov, se imenuje po gotsko Wandalaharjis [90]. Ta imena pričajo za zelo tesne odnose med Vandali in Goti. Vandalski kralj Vltislaus Arnarnia je poročil hči enega gotskega kralja. Pri tem so mogli biti to samo vzhodni Vandali in v nobenem primeru zahodni Vandali v Šleziji, s katerimi takrat ni bilo nobenega prostorskega stika.

184

O Vandalih pričajo tudi npr. Marchallus Thurius v »Annales Vandalorum, The history of Mecklenburgh, from the first settlement of the Vandals in that country to the present time; including a period of about three thousand years, London, MDCCLxII, J. Newbery (in St. Pauls Church - yard)« [91] ter Johannes I. Pontanus [92] in Johannes Isacius Meursius [93:34]: »...S smrtjo Siwarda, pogumnega, a nesrečnega princa je postalo stanje Danske še bolj obžalovanja vredno. Vandali so bili v posesti Cymbrie, Švedi so zasegli Scanijo in Halland, tako da se je zdaj kraljestvo zmanjšalo na komaj nekaj več kot otoka Zelandijo in Fionijo. Kar pa je še bolj potrlo Dance, je bilo dejstvo, da so dali v zapor njihovega princa Jermerica, s čigar junaštvom so bili dobro seznanjeni. Buthl, njegov stric, je edini preostal od kraljevske družine, človek, tako reven po razumu, in tako brez poguma, da ni bilo mogoče pričakovati koristi od njegove uprave; toda s stališča nasledstvenega prava, so ga bili posadili na prestol, kjer je, popolnoma v skladu z njihovimi pričakovanji, nadaljeval z nedejavnostjo in nerazumom.«

Ali ni beseda, ime Butl posrečena oznaka za osebo z zgoraj opisanimi značajnimi lastnostmi, ki je v vsakdanji rabi med Slovenci še danes?

Zavest o vandalskem izvoru je med Slovenci še danes živa. Samo v telefonskem imeniku mesta Beljaka moremo takoj najti 10 oseb z imenom Vandaller. Tudi kmetije z imenom Wandaler najdemo še danes na Koroškem. Pri nas verjetno Vadnal, Vadnjal itn.

Vladni germansko vandalski odnosiTudi medsebojni odnosi med severno germanskimi kraljestvi in vzhodno vandalskimi

kneževinami južno od Baltskega morja so bili očitno še bolj živi, kakor se je verjelo in kar je sedaj postalo očitno. Danski letopisec Saxo Grammaticus [94] omenja, da so imeli Venedi na danskih otokih fevde. Tudi na Fünenu in Falstru so našli znake, da so tam bivali Venedi. Pri Svendborgu na Fünenu so našli kipec Svantevita, ki je zelo podoben kipcu iz Jumnete, po velikosti in podobi [95]. Iz Falstra poročajo, da so med dvema 250 m narazen ležečima krajema, z imensko pripono -snekke, kar je ime za bojne ladje Vikingov, našli prostrano ladjedelnico, v kateri so razgrajali odslužene ladje in gradili nove. Najdeni ladijski deli so bili venedske gradnje, enako onim ladjam na Ralswieku na Rujanu (danes nem. Rügen) [96].

Ibrahim ibn Jaqub [97] opisuje v svojem delu, da se je 1000 oklopljenih konjenikov enega obodritskega kneza udeležilo pohoda cesarja Otta II. v Italijo leta 981. Prepotoval je tudi Vzhodno Germanijo in priča za prebivalce vzhodno vandalskega mesta Jumneta na Volinu (*Baltik): »In so se vojskovali z Mizikom (*polski knez) in veliko je njihovo junaštvo. In nimajo kralja in ne poslušajo ene edine osebe, ampak so njihovi oblastniki tisti, ki so najstarejši med njimi.«

Bradate sekire ali bradle so bile poleg pomena kot orodje tudi znak vojaškega dostojanstva in sodne oblasti! Tukaj najdemo zanimivo vzporednico z Etruski, kjer je imel sodnik, ki je smel odločati o življenju in smrti, kot znak svoje oblasti sekiro, vtaknjeno v sveženj palic, s katerimi je sodnik »udaril« obtoženca za manjše pregrehe. Po izreku kazni, je sodnik eno tako palico prelomil in jo odvrgel, s čimer je pokazal, da je zadeva končana in da ne ostajajo kake druge zamere. Ta način sodne prakse so bili Rimljani v celoti prevzeli od Etruskov.

185

Danski letopisec Saxo Grammaticus (1150 - 1220) [94] poroča o več metrov visoki sohi štiriglavega boga Svantevita v templu v Arkoni. V roki je držal rog, ukrivljeno bogočastno posodo [98]. Le-ta je zelo podobna zlatemu rogu iz Gallehusa na Danskem iz časa 4. stol. na katerem je upodobljen Triglav, en triglavi bog. V Altenkirchnu, jugozahodno od Arkone je na kamnu, za katerega menijo, da je nagroben, skoraj v človeški velikosti vklesana podoba moža v vzhodno vandalski noši, v dolgi jakni s pasom, prepleteno brado in z enim velikim rogom v roki; kamen je vzidan v zid. Tovrstni kamniti spomeniki so bili postavljeni v Gdansku pred umetnostnim muzejem. Okoli leta 1250 so se mogli videti na pogrebnih gomilah v Južni Rusiji [88]. Ne moremo razlikovati vikingskih in vzhodno vandalskih bojnih sekir. Vsekakor pa so imeli vzhodno vandalski knezi v svojih grbih turovo glavo, ki je bila izkazana na najdenih sekirah. Tudi laški Turin (Torino) ima v svojem grbu tura.

O turu, kot grbu starih Štajercev poroča tudi Anton Krempel v svojem delu »Dogodivščine Štajerske zemle« [99].

Nemška cerkev uničuje naše prednike... Germanska plemena: Bastarni, Vandali in Vikingi, ki so deloma zapustili svojo

domovino, so kot Vzhodni Vandali, deloma podlegli v 600 letnem uničujočem boju pokristjanjevanja. Pokristjanjenje je bilo v začetku dejansko izpeljano z ognjem in mečem (»smrt ali krst«) in samo v manjšem merilu na miren način. »Uničili so eno veliko kulturo« (prof. dr. Lamm, Stockholm ustno prof. dr. H. Schröcke-ju).

O zločinski zlorabi cerkvenih pooblastil in pristojnosti bavarskih, posebno še solnograških škofov, o njihovem pohlepu po slovenski zemlji in tlačanih, piše Emilian Lilek (*15.10.1851 †19.2.1940) [100]:

... Strašno se je bil skrčil staroslavski staroselski del ... V Anhaltu so leta 1293 sodno prepovedali uporabo venetskega jezika, 1327 v Altenburgu, Leipzigu, Zwickau, v Meissnu pa šele leta 1424. Celo smrtno kazen so ponekod izvajali pri kršitvi te prepovedi. Cerkev je podpirala in pospeševala ponemčevanje ... Kakšen pomen je imelo ponemčevanje, je razvidno iz dejstva, da so bili Draždani (nem. Dresden) in Lipice (nem. Leipzig), Berlin in Potsdam, Lubice (nem. Lübeck), nekdaj glavno mesto obodrskih (reka Odra) knezov in Stettin nekoč sklavenska naselja. Praga je bila okoli leta 1350 in Krakow v prvi polovici 15. stol. duhovno središče Srednje Evrope.

Karl Veliki, ki ga opisuje F. Dahn kot »veličastno pojavo«, kot nekaj »resnično neprimerljivega«, [101] je z ognjem in mečem opustošil deželo Ljuticev vse do reke Pene (nem. Peene), v bojnem pohodu proti Čehom, je deželo 40 dni pustošil in požigal, v istem letu je opustošil sorbsko deželo in porušil njihova mesta, uničil leta 811 deželo Linonov (nem. Lahnov) in Behencev ob ustju reke Havel. Zato Karla Velikega vedno več poznavalcev zgodovine imenuje kar »klavec ljudstev«, torej etnocidnik.

Brückner [102] piše, da se Slavi niso nikjer pokazali kot sovražniki maziljanstva, spreobračanja so potekala brez pravega nasprotovanja, razen tam, kjer je bilo samo pretveza za podjarmljenje. To pa se je dogajalo pri Slavih, h katerim so bili prišli nemški verski poslanci, tako pri Slavih ob Labi, kot na Moravskem, pri panonskih in karantanskih Slavih. Pridigarji so pridigali eno, počenjali drugo, bili so nasilni, obnašali so se huje, kakor so bili sami slikali pogane. Nove vernike so takoj obremenili z desetino, brezplačno so morali

186

delati pri gradnjah, graditi škofovske palače in cerkve, poleg tega so morali tlačaniti na posestvih svojih novih gospodarjev.

Pohvalo in hvaležnost zasluži papež Hadrian II. (867 - 872), ki je brata Cirila in Metoda lepo sprejel in Metoda na prošnjo kneza Kocla leta 869 posvetil za nadškofa v Panoniji in na Moravskem. S lažmi in spletkami so ga hoteli nemški škofi uničiti, prvi med njimi nadškof iz Solnograda in njemu ob strani škof iz Passaua/Bavarska. Libellus de Conversione Bagoariorum et Carantanorum, Poročilo o spreobrnjenju Bavarcev in Karantancev iz leta 873 ima za glavni namen petje hvalnic solnograškim škofom. O tem, da je bil papež imenoval Metoda za moravskega in panonskega nadškofa, niti besedice, pač pa norčevanje iz Metoda in njegovo poniževanje.

Bavarski škofi, med njimi solnograški nadškof Adalvin, brežinski škof Annon in pasavski škof Hermanrich, so se bili v začetku leta 870 zbrali k posvetu, kaj storiti v zadevi Panonija. Nadškofa Metoda so prisilno privedli k posvetu. Za sodnika nad Metodom so izbrali brežinskega škofa, čeprav sme nadškofa soditi samo cerkveni očak ali papež sam. Zato je Metod zahteval papeža kot sodnika. Toda nemško-bavarski škofi niso hoteli sprejeti Metodove zahteve. Pasavski škof je hotel iti nad Metoda kar s pasjim bičem! Kralj Ludwig, ki se je bil posveta udeležil, si je bil dovolil posmehljivo opazko, da je Metod pri svoji obrambi že tako moker, kakor da bi bil sedel ob vroči peči. Na to mu je Metod odgovoril, da se poti zato, ker ima opravka s surovinami.

Bavarski škofi so Metoda obsodili, vrgli v ječo, ga skloftali, ga izpostavili dežju in mrazu, mu prepovedali maševati ter so ga držali v zaporu tri leta. Papežu o tem niso ničesar javili, čeprav so mu nemški škofje v tem času pogosto pisali. Brežinski škof, ki je bil Metoda obsodil, je bil celo tako nesramen, da je kasneje trdil, da »tega človeka« (Metoda) sploh ne pozna. Medtem je umrl papež Hadrian II., nasledil ga je bil vrli Janez VIII. (872-882). Ko je bil zvedel, kaj so storili z Metodom, se je zanj zavzel in ostro grajal zločine bavarskih škofov, ki pa so kmalu nato, samo v par letih, eden za drugim, pomrli. Pa naj še kdo reče, da Boga ni in da ni pravičen!

Zopet svoboden je šel Metod k moravskemu knezu Svetopolku, nato k panonskemu knezu Koclu, pri katerem je ostal do smrti. To je bavarsko-nemške škofe zelo jezilo, grozili so Koclu, da se mu bo zaradi sprejema Metoda slabo godilo. In res, že leta 874 je bil Kocel naenkrat izginil. Najbrž so ga odstranili, kakor so bili moravskega kneza Rastislava. Toda bavarski škofi niso odnehali. Uporabili so vse mogoče zvijače, da bi odstranili Metoda in se polastili panonskega bogastva in ljudi. Po Metodovi smrti je zavladal papež Štefan VI. (885-891), ki se je bil izkazal kot sovražnik panonskih in moravskih Slovencev, čeprav je iz papeških arhivov točno vedel, zakaj gre in s kakšnimi škofi ima opravka. Padel je na raven bavarskih škofov in Švaba Wichinga. Slednjega je bil celo imenoval za Metodovega naslednika, prepovedal je uporabo slovenskega jezika v cerkvi. Wichinga zato vsi Slovenci niso bili pripravljeni sprejeti. Maščeval se jim je z uporabo sile in je nekatere med njimi prodal kot sužnje Judom (*nevernikom), kar pa papeža Štefana VI. ni prav nič motilo!

Na Moravskem so moravski Nemci pregnali slovenske duhovnike in jih v hudem mrazu gonili k Donavi. Med potjo so jih stalno mučili. Pri tem početju se je posebno »odlikoval« Wiching, surovina in obrekovalec in kot tak, Arnulfov ljubljenec. Kot oseba je bil tako

187

neznosen, da je bil moral zapustiti Moravsko in nekaj kasneje ga je, celo proti volji cesarja Arnulfa, odstavil sam solnograški nadškof, ki je bil sicer sam vse prej kot Božje jagnje. Potem se Wiching nič več ne pojavlja v zgodovini.

Boj proti polabskim Sklavenom je vodila nemška cerkev. Oto I. je podelil cerkvi celo sodne in vojaške pristojnosti. In cerkev jih je pograbila z obema rokama! Rimsko-katoliška cerkev, z zelo redkimi izjemami, je ostala glavni sovražnik tudi ostalih Slavov. Sledili so številni in krvavi upori zaradi surovosti in požrešnosti nemške cerkve, tesno povezane s posvetno nemško oblastjo. Nemški škofje so v svojih grbih, poleg škofovske palice, vodili še meč, kot pravico do smrtnih kazni! Bili so nasprotni Jezusovemu nauku in Hitler kasneje pri Nemcih ni noben slučaj.

Hišno znamenje z runskim znamenjem tyr za vzhodnovandalske knežje rodove je nadaljnje opozorilo na podobnost z verskimi predstavami Vzhodnih Vandalov z onimi pri severnih in srednjeevropskih Germanih. Tyr je bil indogermanski glavni bog, kateremu so takrat, kot kaže, darovali konje. Potem je bil starogermanski bog vojne. Runa tyr je bila znak za meč. Tyru na čast so gojili bele konje, darovali konje in prirejali plese z meči. Posebno goreči oboževalci Tyra so bili Semnoni s svetim gajem v Brandenburgu kot središčem čaščenja, potem Kvadi, Sasi in Turinjci. Še v 9. stol. je bil pri Vikingih Tyr glavni bog [103]. Sklaviknidi na Bojemskem so imeli runo tyr za hišno znamenje.

ZaključekPogosto izrečena trditev, da Vzhodni Germani niso udeleženi pri nastajanju nemškega

naroda, je z uvrstitvijo vzhodnih in zahodnih Venetov, Vandalov, Gotov in drugih germanskih, oziroma točneje praslovenskih plemen, v času do Walterja von der Vogelweide, nedvoumno zavrnjena.

Širši in daljši vpogled kaže na ledenodobna zatočišča v vsej južni Evropi in zahodni Aziji, kjer so praslovanska plemena vedrila od Francije in vse v današnjo Perzijo. Ob otoplitvi po ledeni dobi so se kot poljedelci širili na sever, od Anglije do Volge, kjer je bila močna in široka tudi skandinavska skupnost. Po ohladitvi v 4. tisočletju pred sedanjostjo so se ljudstva pomikala proti jugu in se mešala s tamkajšnimi prebivalci, zato je prišlo nemalokrat do boja za rodno zemljo ali za ropanje.

Ti premiki proti jugu pa v kasnejšem obdobju že delno sovpadajo z navedenimi zgodovinskimi podatki, ki se med seboj razlikujejo glede na starost in pisca, vendar večinsko potrjujejo praslovensko prisotnost v srednji in vzhodni Evropi.

Slovenci nimamo le najbolje ohranjen praslovenski govor, ampak imamo tudi nedvoumne dokaze o svoji prvobitnosti v tlopisnih imenih po vsej srednji Evropi. Dokaz pa imamo tudi v svojem narodnem imenu, ki se je preko Venetov in kasnejših Slovenov oblikovalo v Slovence. Pri tem je pomembno, da sta izraza Veneti in Sloveni večinsko pomenila prav praslovenska ljudstva, ki so se sicer različno imenovala, najpogosteje kot Veneti, Wendi, Vinidi in Vandali.

Iz zahodnih Venetov so se izoblikovali Slovenci, Slovaki, Sorbi, Kašubi, Moravci, Čehi in Polaki, iz vzhodnih Vinidov in Vandalov pa so nastali ostali vzhodni Slovani. Pri južnih Slovanih gre za kasnejše znane priselitve na slovensko govoreče ozemlje in sicer Hrvatov,

188

ki so delno prinesli štokavsko izrazje, bojevitejših Srbov, ki so v celoti uveljavili štokavsko narečje in Bolgarov, ki so se utopili v staroselcih. Posebnost so Makedonci, ki so staroselci, a so delno sprejeli štokavsko narečje.

Viri1. F. Jeza, Skandinavski izvor Slovencev, Etnografsko-jezikoslovna in zgodovinska študija, Trst 1967.2. F. Jeza, O ključnih vprašanjih rane karantansko - slovenske zgodovine, Editorial Baraga, Buenos

Aires, 1977.3. H. Schröcke, Germanen / Slawen, Vor- und Frühgeschichte des ostgermanischen Raumes, Panorama

Verlag, Wiesbaden 1999.4. H. Schröcke, Indogermanen – Germanen – Slawen, Ihre Wurzeln im mittel- und osteuropäischen

Raum, Orion-Heimreiter Verlag, Kiel 2003.5. T. Jarič, O večinsko slovanskem poreklu prebivalcev nemških dežel, prevod E. T. de Saint-Maur,

Zbornik devete mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2011, 193-207.6. H. G. Wells, The Outline of the History Being a Plain History of Life and Mankind, več izdaj,

Macmillan & Company, New York.7. Frederik Veliki, Denkwürdigkeiten zur Geschichte des Hauses Brandenburg, München 1977.8. P. Knaupp, Europa, Bd 2, 1990.9. W. Steller, Name und Begriff der Wenden, Kiel 1959.10. W. Steller, Gefahr im Verzuge: Kritiken und Rezensionen zu W. Steller, Name und Begriff der Wen den.

Mitteilungen der Landsmannschaft Schlesien, Landesgruppe Schleswig-Holstein. Nr. 16, Kiel 1962.11. W. Steller, Grundlagen der deutschen Geschichtsforschung. Bd. 1, Wien 1973.12. W. Steller, Deutsche Geschichtsforschung: Der Grundlagen zweiter Teil. Bd. 2, Wien 1975.13. M. Ščukin, Das Problem der Cernajachov-Kultur in der sowjetischen Literatur, Zeitschrift für

Archäo logie, Nr. 9, 1975, 25.14. The baltoslavic forest direction in the archeological study of the ethnogenesis of the slave, Wiadomosci

Archeologiczne 51, 1986 – 1990, pogl. 4.2.715. J. G. Herder, Ideen zur Philosophie der Menschheit, Bd. 4., Riga 1791. 16. N. Koch, Oetinger, Monumenta Germanica Historica, Verlagsauslieferung GmbH, Stuttgart,

ZRN.17. Ch. Jocher, Allgemeines Gelehrtenlexikon, Leipzig 1750.18. W. Jobst, Genealogía/oder Stam und Geburtsliniea der Durchlauchtigen und Hochgeborenen Fürsten

und Hertzogen in Pommern/Stettin/der Cassuben und Wenden/auch in Rügen und Pomerellen, Frankfurt 1573.

19. F. Dölger, Ein Fall slawischer Einsiedlung im Hinterland von Thessaloniki im 10. Jahrhundert, Sit-zungsbericht der Bayrischen Akademie der Wissenschaften, Phil. Hist. Kl. 1952, H 1.

20. H. Köpstein, Zum Bedeutungswandel von Sclavus, Byzanthinische Forschung. Nr. 7. 1979, 67.21. Jordanis. Gotengeschichte, Geschichtsschreibung der deutschen Vorzeit, Nr. 5, 1913.22. Prokop, Der Vandalenkrieg, Cesárea, Geschichtsschreibung der deutschen Vorzeit. Nr. 6, 1913.23. Prokop, Vandalenkrieg, Phaidon, Essen 1985, Prokop, Der Gotenkrieg — der Vandalenkrieg,

Cesárea, Stuttgart, brez letnice.24. Fredregarii, FREDEGARII SCHOLASTICI CHRONICUM CUM SUIS CONTINUATORIBUS, SIVE

APPENDIX AD SANCTI GREGORII EPISCOPI TURONENSIS HISTORIAM FRANCORUM, Monum. Germ. Script. r. Meroving. II, 127.

25. J. W. Valvasor, Die Ehre des Herzogtums Krain, Laibach u. Nürnberg, 1689, J. Krajec, J. Pfeifer, Rudolfswerth, 1877, pogl. 2.

26. Sorbi, Sorbski muzej v Budyšinu, ZRN.

189

27. W. Streitberg, Die gotische Bibel, Erster Teil: Der gotische Text und seine griechische Vorlage. Mit Einleitung, Lesarten und Quellennachweisen sowie den kleineren Denkmälern als Anhang. Herausgegeben von Wilhelm Streitberg. Zweite, verbesserte Auflage, Carl Winter, Germanische Bibliothek, 2. Abt. 3. Bd., Heidelberg 1919.

28. F. Wrede, Über die Sprache der Wandalen, Straßburg 1886.29. M. Orbini, Il Regno degli Slavi, Urbino 1601, tudi v hrvaškem in srbskem prevodu.30. M. Thurius, Annales Vandalorum, The history of Mecklenburgh, from the first settlement oft

he Vandals in that country to the present time; including a period of about three thousan years, London, J. Newbery in St Pauls Churchyard, MDCCLXII.

31. E. Brydges, T. Bensley, A biographical peerage of the empire of Great Britain, B. Court, London 1808 – 1817.

32. A. Schleicher, Laut- und Formenlehre der polabischen Sprache, St. Petersburg 1871. 33. J. H. Jugler, Lüneburgisch-Wendischer Wörterbuch, 1809, R. Olesch, Köln 1962.34. E. Schwarz, Goten, Nordgermanen, Angelsachsen, München 1951.35. A. Stender-Petersen, Slawisch-germanische Lehnwortkunde, Göteborg 1927.36. M. Vasmer, Die Urheimat der Slawen, W. Volz, Der deutsche Volksboden, Breslau, 1926, 118.37. H. Rempel, Reihengräberfriedhöfe des 8. bis 11. Jahrhunderts aus Sachsen-Anhalt, Sachsen und

Thü ringen, Schriften zur Vor- und Frühgeschichte. Nr. 20, 1966.38. H. Schlifkowitz, Typische Ortsnamen zwischen Elbe und Weichsel, Ortsnamen auf -au, -ow, -witz,

-itz, -schitz und-in. Karlsruhe 1988.39. H. Schlifkowitz, Die alpendeutschen Personennamen, Ardagger 1990.40. A. Krantz, Wandalia, sive Historia de Wandalorum vera origine, Köln 1519.41. M. Vasmer, Russisches Etymologisches Wörterbuch, II, Heidelberg1955, 656.42. L. Vuga, Sodobna teorija kontinuitete, Zbornik prve mednarodne konference, Veneti v etnogenezi

srednjeevropskega prebivalstva, Jutro, Ljubljana 2002, 24-34. http://www.veneti.info/zborniki/zbornik01/htm/vuga_kontinuitete.htm.

43. M. Alinei, Interdisciplinary and linguistic evidence for Palaeolithic continuity of Indo-European, Uralic and Altaic populations in Eurasia, with an excursus on Slavic ethnogenesis, Proceedings of Kobarid conference 2003, http://www.continuitas.com/intro.html

44. V. Vodopivec, Korenine zahodnih in južnih Slovanov, Zbornik mednarodnega posveta, Sledovi evropske preteklosti, Jutro, Ljubljana 2004, 203-223.

45. Ch. Lübke, Regesten zur Geschichte der Slawen an Elbe und Oder, Berlin 1984. 46. Этимологический словарь русского языка, II, Univerza v Moskvi, Moskva 1959, 319.47. Widukind iz Corvey-a, Widukindi monachi Corbeiensis rerum gestarum Saxonicarum libri tres,

10th-Century History Books, General Books LLC, 2010, www, Domus Ecclesiae.48. G. Raumer, Regesta Historiae Brandenburgensis, Bd. 1, Berlin 1836.49. J. Grimm, W. Grimm, Deutsches Wörterbuch, knjiga 16, geslo Sklave, 1905. 50. J. Filip, Enzyklopädisches Handbuch zur Ur- und Frühgeschichte, pogl. 2, Tschechische Akademie

der Wissenschaften, Kohlhammer 1969.51. Ch. Hennig, Vocabularium Venedicum, 710, založil R. Olesch, 1959.52. J. F. Pfeffinger, Vocabulaire Vandale. 53. Kjøbenhavnski rokopis, Vocabularium et Phraseologicum Vandalicum, Polabian - English diction-

ary, Kazimierz Polanski and James Allen Sehnert, Hague 1967.54. Jordanes 551, Gotengeschichte, Geschichtsschreibung der deutschen Vorzeit. Nr. 5. 1913 ali A.

Heine, 1985.55. J. K. Zeuss, Die Herkunft der Baiern von den Markomannen, 1837, 2. ponatis 1857, Die Deutschen

und die Nachbarstämme, Carl Winter, Heidelberg 1925.56. Atlas, National-Atlas, leto VI, Paris 1795.57. O. Pritsak, The Slavs and the Avars, Settimane di studio del Centro Italiano di studi sull‘alto

Medioeve, Nr. 30, Spoleto 1983, 353.

190

58. P. Diakonus, Geschichte der Langobarden, A. Heine, 1986.59. Einhard, Annalen der Frankenkönige, G. Pertz, F. Kurze, MESTO A. Heine, 1895.60. Einhard, Življenje cesarja Karla, Kaiser Karls Leben, Abel in Wattenbach, A. Heine, 1986.61. H. Wolfram, Conversio Bagoariorum et Carantanorum, 870, Gradec/Graz 1979.62. Alfred Veliki, kralj Anglije, angleška izdaja Orosiusove Svetovne zgodovine iz leta 417, R. Kötschke,

1939 Die Völkertafel Germaniens und die angelsächsische Orosius-Bearbeitung aus der Zeit König Alfreds von England, R. Kötschke. Deutsche und Slawen im mitteldeutschen Osten, Bad Homburg 1961, 50.

63. B. Schmeidler, Adam von Bremen - Hamburgische Kirchengeschichte, 1070, Script, rer. Germanicarum. Nr. 10. 1925.

64. G. Grandaur, Des Dekans Cosmas Chronik von Böhmen, Geschichtsschreibung der deutschen Vor zeit, Nr. 65, 1939.

65. Ch. Jocher, Allgemeines Gelehrtenlexikon, Leipzig, 1750 in A. Heine, Helmold- Chronik der Slawen, Laurent, Wattenbach. Stuttgart 1986.

66. Arnoldi, chronica Slavorum, založil J. M. Lappenberg, Hannover 1868, ponatis 1978, MGH SS RerGerm in us. schol. 14.

67. J. Wolfgang, Genealogia oder Geburtlinien und Ankunfft des Löblichen Chur und Fürstlichen Haus zu Brandenburgk, 634, Frankfurt an der Oder, 1562.

68. F. Becker, Helmold von Bosau, Wendische Chronika, Chronicon Sclavorum et Wenedorum: Entfälschung eines Geschichtswerkes, Berlin 1985.

69. F. Becker, Grenzsteine und Marksteine im Wandalischen Königreich, Berlin 1985. 70. N. Marschalk, T. Marschalk, Annales Herulorum et Vandalorum, 1521, E. J. Westphalen, Monumenta

inedita rerum Germanicarum praecipue Cimbricarum et Megapolensium, 1729 - 1745. 71. W. Steller, Deutsche Geschichtsforschung, Der Grundlagen, Bd. 2, Wien 1975.72. E. Röth, Sind wir Germanen? Das Ende eines Irrtums, Erich Röth-Verlag, Kassel 1967.73. E. C. Saluelt, Chronik der Mark Brandenburg, Magdeburg 1579, 121.122.74. E. Strausberg, Chronik der Marck Brandenburg, 1598.75. S. Münster, Cosmographey, Beschreibung aller Länder, Herrschaften und fürnemlichen Stetten des

gantzen Erdbodens bis 1588, Basel, ponatis faksimile, brez letnice.76. Th. Kantzow, Vrsprunck, Altheit und Geschichte der Völcker und Lande Pomern, Rhügen in 14

Bän den, izdal H. Kosegarten, Greifswald 1816.77. Ch. Hartknoch, Alt- und Neu Preußen, I. del, I. poglavje, Von den Gräntzen und Inwohnern

deß Landes, 1684. 78. J. W. Valvasor, Die Ehre des Herzogtums Krain, Laibach, Nürnberg, 1689 izdala J. Krajec, J. Pfeifer,

Rudolfswerth 1877.79. E. Fidicin, Berlinische Chronik, Berlin 1868.80. L. Kilian, Zum Ursprung der Germanen. Bonn 1988 a, L. Kilian, Zum Ursprung der Indogermane,

Bonn 1988 b.81. P. Jandáček, A. Perdih, A novel view of the origins, development and differentiation of Indo-Europeans,

Zbornik šeste mednarodne konference, Izvor Evropejcev (Proceedings of the sixth international topical conference, Origin of Europeans), Jutro, Ljubljana 2008, 88-98.

82. R. Trautmann, Die slawischen Völker und Sprachen: Eine Einführung in die Slawistik, Leipzig 1948. 83. R. Much, Die Germanen des Tacitus, Heidelberg 1967.84. H. Reinerth, Vorgeschichte der deutschen Stämme, 3 Be. 1940, Struckrum 1986, Viöl 1987.85. L. Schmidt, Geschichte der deutschen Stämme bis zum Ausgang der Völkerwanderung, Die

Westgerma nen, Bd. 1 München 1938, Die Ostgermanen, München 1934, Geschichte der Wandalen, München 1942.

86. A. Berlot, I. Rebec, So bili Etruščani Slovani? Založba Lipa, Koper 1984, poglavje: Slovani v Burgundiji, str. 234 – 236.

87. R. Trautmann, Die altrussische Nestorchronik, Leipzig 1931.

191

88. U. Scheil, Zur Genealoge der einheimischen Fürsten von Rügen, Veröffentlichungen der historischen Kommission für Pommern, Reihe V. Heft 1., 1962.

89. Th. Mommsen, Iordanis Romana et Getica, apud Weidmannos, 1882.90. J. Marquart, Osteuropäische und ostasiatische Streifzüge, Leipzig 1903.91. T. Marchallus, Annales Vandalorum, The history of Mecklenburgh, from the first settlement of

the Vandals in that country to the present time; including a period of about three thousand years, London, MDCCLXII, J. Newbery in St. Pauls Church – yard.

92. J. I. Pontanus, 1631, Rerum Danicarum Historia, Accedit Chorographica Regni Daniae. Amsterdam.93. J. Meursius, Historiae Danicae, Libri III. Copenhagen 1630.94. S. Grammaticus: Gesta Danorum, Copenhagen, 1931 in Zt. Archäol. 8, 1974, 179.95. H. Jansen, Svantevit fra Svendborg, Arbog f. Svendborg + Omgens Museum, 1989, 65.96. J. Madsen, Dänisch-wendische Beziehungen am Schluß des 11. Jahrhunderts vom Fund einer

Schiffswerft bei Fribodrea auf Falster aus beleuchtet, In B. Wiberg. Bistum Roskilde und Rügen, 1987, 71.

97. L. Schulte, Beiträge zur ältesten Geschichte Polens, Zeitschrift des Vereins für Geschichte Schlesiens, Nr. 52, 1918, 38.

98. C. Schuchardt, Arkona, Rethra, Vineta, Berlin 1926.99. A. Krempel, Dogodivščine Štajerske zemle, Gradec 1845, ponatis leta 1974.100. E. Lilek, Geschichtsverirrungen deutscher Historiker, Zvezna tiskarna Ljubljana, samozaložba,

Celje 1940.101. F. Dahn, Urgeschichte der germanischen und romanischen Völker, 4 Bände, G. Grote, Berlin

1881–1889.102. A. Brückner, Eintritt der Slaven in die Weltgeschichte, Sonderabdruck aus der Weltgeschichte,

Ullstein, Berlin 1909–1925.103. R. Meyer, Altgermanische Religionsgeschichte, Stuttgart 1909.

PovzetekOb pripravi novih izdaj obeh zgodovinskih del pokojnega raziskovalca slovenske

preteklosti, vrlega Franca Jeze »Skandinavski izvor Slovencev« in »O ključnih vprašanjih rane karantansko-slovenske zgodovine«, sem iskal dodatne in nepristranske vire, ki bi potrdili ali ovrgli njegove ugotovitve. Ugotovil sem, da so stari pisci dokaj dobro poznali Vandale, Vinede, Venede, Vinile itd. ter vsa njihova številna območna plemena. Raziskava prof. dr. Helmuta Schröcka sega daleč v preteklost, v obdobje več tisoč let pr. Maziljenim, vključuje novejše starinoslovske raziskave načina in podobnosti gradenj, okraskov itd., katerim je prof. dr. Helmut Schröcke odmeril precej prostora v svojih knjigah.

Z imenom Sklaveni, Sklavi so v preteklosti učenjaki označevali vzhodno germanska plemena, ki se še niso bila pokristjanila, torej so bila še poganska, za razliko od onih Germanov, ki so že bili sprejeli maziljansko vero. Tega so se dobro zavedali celo še pisci v preteklih stoletjih, kakor ugotavlja prof. dr. Helmut Schröcke, ki je zbral, s pregovorno nemško marljivostjo, številne vire, ki to potrjujejo. Bil je pozoren tudi na danes ustaljene vire, katere pa so jih bili stari učenjaki iz udobja ali nemarnosti priredili po svoje. Posebno pozornost je posvetil raziskovalcem, ki so se lotili stare vire na novo raziskati in so pri tem marsikje ugotovili razlike med prvotno vsebino in tem, kar se danes navaja v literaturi, kar pa ima usodne posledice za tolmačenje zgodovine.

192

193

Vinko Vodopivec

ČAŠČENJE RODNOSTI

Ključne besedeEtruščani, rodnost, spolnost, vagina, falus, arheologija, zgodovinsko jezikoslovje

Key wordsEtruscan, fertility, sexuality, vagina, phallus, archaeology, historical linguistic

AbstractFERTILITY GLORIFYING

Ancient people glorified the male and female fertility, as evidenced by the earliest drawings and figurines with pronounced genital organs. Even our predecessors worshiped his native ability, so most often in ancient inscriptions are the words that represent a father and mother who have in family, which is the core of the respective society, the most important role.Reading of the inscriptions on the limbs of men and women‘s sexual acts is understandable in Slovene and explains the Etruscans sexuality. Inscriptions are intended for men who invite them to fertilization and teach them for responsible sexuality and about sexual offense. Women don’t need such instructions that are already built into their nature, which is oriented in fertility and in the preservation of the human race.

UvodPredantična ljudstva so častila moško in žensko plodnost, kar potrjujejo najstarejše

risbe in kipci s poudarjenimi spolnimi organi. Tudi predantična predslovanska ljudstva so častila rodno sposobnost, zato se v znanih predantičnih napisih največkrat pojavljajo besede, ki predstavljajo očeta in mater, ki imata v družini, ki je jedro vsakokratne družbe, najpomembnejšo vlogo.

MožinjaNapis Možinja na etruščanskem zrcalu in ženskem aktu sta prikazana na slikah 1 in 2.

Žunkovič [1]Na etruščanskem območju so našli več kovinskih zrcal, ki imajo v sredini ali ob robu

napis mužina ali mutjina. Napis se prečrkuje MUOINA in naj bi pomenil mužina, mutjina ali mošnja. Napis bi bil lahko večpomenski, a je njegov pomen osvetljen z likom nage ženske, ki ima popolnoma isti napis. Ženska salutira, kar poudarja njeno spolno pripravljenost in glede na pomen mutjina gre verjetno za prostitutko.

194

Slika 1: etruščansko zrcalo z napisom [1] Slika 2: ženski akt z napisom [1]

Kolar [2]Napis Mutina, Mudina ali Moudina je na prsih nage ženske kot simbol plodnosti. Navaja

še tri podobne napise: drugi napis je vzdolž ženskega akta, tretji je na zrcalu, četrti pa na bronasti zapestnici. Žal ne pokaže slik zato ni možno preverjati prečrkovanja. Verjetno gre v dveh primerih za ista napisa kot ju prikazuje Žunkovič in je prečrkovanje delno napačno, saj gre že za pojasnjevanje vsebine s preglasi.

VodopivecNapisa na zrcalu in ženskem aktu MOUINA sta prečrkovana pravilno, saj so črke

znane in v obeh primerih lepo vidne. Na spodnjem delu zrcala je vrezana slika vagine, kar žensko vzpodbuja k polepšanju, ki teži k spolni združitvi in k rodnosti.

Napisa se bereta Muoina, kar lahko pomeni tisto žensko, ki se muva ali spreneveda, torej gre lahko za priležnico ali za prostitutko.

Možna je oblika Možina s preglasom U v Ž tako, da bi beseda pomenila možinjo, to je družico možu, ki skrbi zanj in za njun naraščaj.

Verjetneje pa se napis deli na MUOI NA in pomeni povabilo na spolno združitev, saj se žena pred zrcalom polepša za moža in ga s tem vabi, z ženskim aktom pa to tudi neposredno izraža in s salutiranjem še potrjuje. Tako razumevanje potrjuje tudi smer napisa, ki se prične na prsih, kjer se prične dvorjenje in se konča pri nožnici, kjer se dvorjenje konča v spolni združitvi. Ženska drži v levici mošnjo, ki lahko predstavlja moško mošnjo z modi,

195

lahko pa tudi mošnjo za shranjevanje dragocenosti, v tem primeru moškega semena, ki ga ženska shrani v svojem telesu in mu omogoči oploditev.

Tak pomen daje spolni združitvi plodni pomen in izraža bistvo človeške narave, ki je v ohranjevanju potomstva. Prav napis na ženskem aktu lepo opisuje žensko naravo, ki ljubeče sprejme seme, mu v svojem telesu omogoči razvoj, ga kot otroka porodi in mu na prsih daje hrano, ljubezen in zavetje.

Napisa sta dobro razumljiva in poudarjata žensko naravnanost k moškemu, ki ji omogoča oploditev, zaščito in zavetje, kar vse potrebuje ženska za uspešno rodnost.

Pojavljata se znani venetski, starofrigijski in slovenski besedi: moui in na [3-6].

GlosarSlovensko knjižno SK preglas preg okr okrajšavaSlovensko narečno SN premet prem sin sinonim

MOUI muoi, moj – prem, SN, SK myNA na – SN, SK take

Spolni ud kot simbol plodnostiSpolni ud je znak plodnosti in so ga Etruščani večkrat prav značilno upodobili. Različni

udi so prikazani na slikah 3, 4, 5, 6 in 7 [1-2, 7] in imajo napise, ki so razumljivi v slovenščini.

Napis 1Žunkovič [1].

TUT NITA PHASTIV VELKA REALA ULE VETRU ERUKŽunkovič napis prečrkuje, vendar ga ne pojasnjuje, ker naj bi ne bil dovolj razumljiv,

poudarja pa, da kaže na slovanske jezikovne značilnosti.

Slika 3 Slika 4 Slika 5 Slika 6 Slika 7

196

Horak [7]Ta kamniti totem moškega uda je bil v hramu mesta Tibertum severno od Perugie

in je služil na čast bogu Baalu. Ob nastopu krščanstva so ga vrgli v Tibero, a se je zaradi erozije leta 1722 znašel na njenem bregu.

TUT NI TA WAS TIBE EL ČADJE A U AULE VETRU E DUČToto neni ta fazulka tvoje jedl prdy aj v chrámě vetrům je dout.To ni ta fižol tvoje jedi prdijo a v templju vetrovom je udarec.To ni pravi fižol, saj se po njegovih jedeh prdi, to pa je v svetišču prepovedano.

KomentarPri prečrkovanju uporabi črko W, kar ni običajno, je pa blizu glasu F, ki ga uporabljajo

jezikoslovci in doda črko J. Opisana vsebina ni take narave, da bi jo vpisali v kamen in na tako značilnem moškem spolnem udu.

VodopivecNapis ima le eno ločilo in po razumevanju naj bi bil to začetek napisa. Napis se bere

navzgor in v krogu, potem pa iz leve na desno, oziroma od zgoraj navzdol. Črke so dobro vidne in zanesljive, le znak b, ki ga jezikoslovci razumejo kof F, je v resnici B.

: ATINTVTAULEVETRU ERUK AL ELKARE BASTIVEATI NT U TA ULEVE TRU E RUKAL EL KAR E BASTIVEAti not v ta ulovo trd je rukal al karana je masturbacija.Ati not v lo ulovo trd le ruka ali karano je samozadovoljevanje.Napis je navodilo mladcem in bodočim očetom, kako naj zaplode svoje potomstvo in

istočasno opozarja na škodljivo raztresanje njihovega semena.Pojavljajo se znane venetske in starofrigijske besede: ati, nt, ta in kar [3-6], pa tudi

slovenske besede: ulov in rukal.

GlosarATI ati – SN, SK fatherNT nt, not – okr, SN, SK insideU u, v – preg, SN, SK inTA to, ta – preg, SN, SK thisULEVE ulove, nožnica – preg, sin, SN, SK catch, vaginaTRU trdu, trd – okr, SN, SK solidE e, je – okr, SN, SK wasRUKAL rukal – SK moveEL al, ali – preg, SN, SK butKAR karan – okr, SK blameE e, je – okr, SN, SK isBASTIVE mastiti, onanirati – preg, SK masturbate

197

Napis 2Kollar [2, 7]

Horak navaja Kollarja, ki napisa ne prečrkuje niti ne prevaja: napis se čuva v Perugi. Na podstavku je vidnih 36 oseb, na osrednji slike je oče na smrtni postelji, ki mu mati podaja najmlajšega sina, da bi ta lahko prevzel očetovega duha.

Horak [7]Horak navaja Kollarja, ki napis pojasnjuje kot praznovanje slovanskega boga ognja in

strasti, sam pa je mnenja, da je to le malo verjetno in napis prečrkuje in pojasni.NEUEŠČIN VEŠČ U A OUON SNJANevěstín věštec o takovém ohonu sníja.Věštec o tak velkém ohonu sní pro svou nevěstu.Nevestin ljubimec o takem udu sanja.

KomentarHorak sicer navaja Kollarja, vendar se njegovo vsebinsko pojasnilo ne sklada s Kollarjevo

navedbo. Pri prečrkovanju je nekaj pomanjkljivosti, saj uporablja preglasne črke ter doda črki I in J. Pomen se ne sklada s sliko na podnožju, saj ta ne opisuje zaroko ali poroko, ampak rojstvo ali smrt, kar zmanjšuje verjetnost njegovega razumevanja.

VodopivecPrečrkovanje ni povsem zanesljivo, saj so nekatere črke slabše ali drugače izpisane,

lahko pa so tudi sestavljene. Delež težje prepoznanih črk je 4 / 20 = 20 %.NEUSMKNVENNAOUONSNSI 4 20NEU SM K N VEN NAO UON SN SINov sem ko nov ven nov ven sin si.Na sliki je najverjetneje porod otroka, saj je razvidnih več oseb, ki opazujejo dogodek.

Na desni je moški - oče, na levi je ženska – nona, na postelji je mati, ob njej pa babica z novorojenim detetom. Tak opis potrjuje tudi razumevanje napisa, kjer se vsi vesele otroka in prav njemu veljajo zapisane besede. Steber predstavlja moški ud, ki pa je v cvetju, saj bo novorojenec dobil svojo spolno moč šele kasneje.

Tudi sicer slabša slika potrjuje rojstvo otroka, saj kaže na žensko v postelji, kar poudarja njen mladostni izgled in nakazane prsi.

Pojavljajo se znane venetske in starofrigijske besede: neu sm, ven, uon in sn [3-6].

GlosarNEU neu, nov – preg, SN, SK newSM sm, sem – okr, SN, SK I amK k, kot – okr, SN, SK asN nov – okr, SK newVEN ven – SK outUAO cuau, cel – preg, SN, SK wholeUON uon, ven – preg, SN, SK outSN sn, sin – okr, preg, SN, SK sonSI si – SK you are

198

Napis 3Horak [7]

Ta totem je bil leta 1741 najden na bregu reke Tibere v mestu Tudertum nizvodno od Perugie. Bil je vržen v reko in je nekoliko razbit, zato lahko manjka začetek napisa.

(AU) – L MEL PIE U.AKněz měl pýje úla.Duhovnik je (moški) člani Ula

KomentarPri prečrkovanju je očitna napaka, pomen pa ni dovolj prepričljiv, saj ni skladen z

izdelkom, ki najverjetneje predstavlja moški ud.

VodopivecL MEL RIE U ALe imel raje u nožnici.Najraje bi bil v nožnici.Napis je razumljiv tudi brez možnega začetka in opisuje spolno privlačnost, ki dobi v

združitvi polni pomen in največje ugodje.Pojavljajo se znane venetske in starofrigijske besede: mel in ria [3-6].

GlosarL l, le – okr, SN, SK justMEL mel, imel – okr, SN, SK hasRIE raje – okr, SK ratherU u, v – preg, SN, SK inA aja, vagina – okr, SN, SK lie, vagina

Napis 4Horak [7]

Totem moškega uda iz marmorja v velikost človeka in z dvovrstičnim napisom so našli na bregu reke Tibere v Perugi.

TARBIŠČA UVI YA NE JO ERINSObětišt‘ vrcholy ovšem nejsem jeho věrící.Žrtvenik vrhovnemu, čeprav nisem vernik.

KomentarOpazna so prečrkovanja s preglasnimi črkami, napisa na koncu uda pa ne prečrkuje.

Smisel prevoda ni povezan z značilnim moškim udom, kar zmanjšuje njegovo verjetnost.

VodopivecPrečrkovanje je dokaj zanesljivo: četrta črka je B ali D, sedma črka je lahko M ali Š in

obe različici sta smiselni, črka Q je zanesljivo znak za glas K, zadnji L pa je obrnjen in bi lahko pomenil tudi črko Š. 3 26

Delež težje prepoznanih črk je 3 / 26 = 11,54 %TAR BISMALVI KANSIOERINS LULO Različica TARD ISŠALTA R BI SMAL VI KANS IO E RIN S LULO Trd izšel

199

Ta rad bi smel v kanc io je rinil z lulo.Ta bi rad smel v nožnico in jo rinil z lulo.Napis je dobro razumljiv in opisuje željo moškega po ženski in spolni zadovoljitvi,

različica pa dodaja smiselno razumevanje.Pojavljajo se znane venetske in starofrigijske besede: ta, bi, smal, vi in io [3-6], pa tudi

slovenske besede: rad, kanc, rin in lulo.

GlosarTA ta – SK thisR rad – okr, SH likeBI bi – SK wouldSMAL smal, smel – preg, SN, SK allowedVI vi, v – SN, SK intoKANS kanc, konc vagina – preg, sin, SN, SK vaginaIO jo – SK itE e, je – okr, SN, SK wasRIN rin, rinil – okr, SN, SK pushS s, z – SN, SK withLULO lulo, udom – SN, SK phallusRazličicaTARD tard, trd – preg, SN, SK firmISŠAL isšal, izšel – preg, SN, SK move out

Napis 5Horak [7]

Totem moškega uda so našli na bregu reke Tibere v 18. stoletju v Perugi. Glavica pojasnjuje njegov pomen oploditve, saj predstavlja cvetje in plod.

ČAYAT NA BALA PYSEJČuráku na Bála stříkej!Kurac za Bala postavi!

KomentarNapačno prečrkovanih je kar 5 od 14 črk ali 35,71 %, kar je premalo za dobro razumevanje.

To potrjuje tudi prevod, ki je sicer povezan z moškim udom, vsebina pa je ob polovično napačnem prečrkovanju povezana z Baalom, ne pa z udom.

VodopivecPrečrkovanje se prične s preglasnim Č, Q je zanesljiv znak za glas K, združena črka

pa predstavlja znake za I N A, ostane še črka, ki jo Horak prečrkuje kot P, je pa verjetneje B, kar pa je glasovno blizu.

ČAKATINAV AUABKSEIČAK ATI NAV A UAB K SEIČakaj ati nov a vabi k seji.Čakaj mladi ata saj te vabi k setvi.

200

Prevod se sklada z glavico uda, ki napoveduje cvet in sad, mladec pa mora čakati na svojo spolno zrelost, da lahko poseje svoje seme.

Pojavljajo se znane venetske in starofrigijske besede: čak, ati, nav, uab in sei [3-6].

GlosarČAK čak, čakaj – okr, SN, SK waitATI ati, ata – SN, SK fatherNAV nau, nov – preg, SN, SK newA a – SN, SK butUAB uab, vabi – okr, preg, SN, SK inviteK k – SK to SEI sei, seji, setvi – okr, SN, SK sew

ZaključekRazbiranje napisov na spolnih moških in ženskih rodnih organih je v slovenščini

razumljivo in pojasnjuje čaščenje spolnosti Etruščanov. Napisi so namenjeni moškim, ki jih vabijo k oploditvi in pojasnjujejo pripravo mladcev na odgovorno spolnost in jih poučujejo o spolnem dejanju. Ženskam taka navodila očitno niso bila potrebna, saj so že vgrajena v njihovo naravo, ki je naravnana v rodnost in v ohranjanje človeške vrste.

Literatura1. M. Žunkovič, Slavische-Runem Denkmälen, Bibliotek »Sraroslovan«, Heinrich Slovák, Kremsier

1915, 98-100.2. J. Kollar, Staroitalija slavjanska, Objevy a dukazy živlu Slavskih, Mesapia, Cisarske kralovske

dvorske a statni tiskarne, Viden 1853, 279.3. V. Vodopivec, Nabor venetskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik četrte mednarodne

konference Evropski staroselci, Jutro, Ljubljana 2006, 118-144.4. V. Vodopivec, Katalog venetskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske

etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 80-175.5. V. Vodopivec, Zbir starofrigijskih napisov, delitev, prevod in besednjak, Zbornik sedme mednarodne

konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 31-57.6. V. Vodopivec, Katalog starih frigijskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slov-

enske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 313-384.7. A. Horak, Falický kult Etrusku, O Slovanech úplne jinak, co nebylo o Slovanech dosud zmámo,

Lipa, Vizovice 1991, 166-171.

PovzetekPredantična ljudstva so častila moško in žensko plodnost, kar potrjujejo najstarejše

risbe in kipci s poudarjenimi spolnimi organi. Tudi naši predhodniki so častili rodno sposobnost, zato se v predantičnih napisih največkrat pojavljajo besede, ki predstavljajo očeta in mater, ki imata v družini, ki je jedro vsakokratne družbe, najpomembnejšo vlogo.

Razbiranje napisov na moških spolnih udih in ženskih aktih je v slovenščini razumljivo in pojasnjuje čaščenje spolnosti Etruščanov. Napisi so namenjeni moškim, ki jih vabijo k oploditvi in pojasnjujejo pripravo mladcev na odgovorno spolnost in jih poučujejo o spolnem dejanju. Ženskam taka navodila niso bila potrebna, saj so že vgrajena v njihovo naravo, ki je naravnana v rodnost in v ohranjanje človeške vrste.

201

Vinko Vodopivec

MEJNIKI

Ključne besedemejnik, obelisk, simbol, rodnost, nagrobnik, Veneti, Etruščani, SlovenciKey wordsabuttal, obelisk, symbol, fertility, tumbstone, Veneti, Etruscans, Slovenes

AbstractBOUNDARY STONES

Žunkovič cites many pillar stones as the border stones, which should be seen either in relief or in the inscriptions on them. Reliefs have many symbolic meanings, which bear witness to the cult of fertility; inscriptions on these pillar stones are understandable in Slovenian and are of burying nature.

Reliefni obeliskZnačilen je kamnit kvadraten obelisk iz Husiatina v Galiciji visok 2,7 m s stranico 34

cm, ki je prikazan na sliki 1 [1].Žunkovič [1]

Štiri stranske ploskve so oblikovane tako, da so reliefi v isti višini. Štirje obrazi pod istim klobukom kažejo na to, da smo na nevarnem mejnem območju Galicije in Podolja. Štiri strani lahko predstavljajo štiri najstarejše može ali vodje občin, združenih za skupno obrambo proti nasprotniku, lahko pa so to štirje mejni opazovalci. Očitno gre za štiripomenski kamen, ki pomeni lastniško štirimejo [1].

KomentarObrazložitev obeliska in reliefov kot mejnika je vprašljiva, saj ne upošteva simbolike,

ki je starim ljudstvom pomenila bistveno več kot pa lastnina sama zase. Vodopivec

Simboli so številni: vremenski, lovski, ljubezenski, spolni in rodni; posebej pa so simbolna tudi števila [2].1 Lastna oseba, en bog ali vsaj najvišje božanstvo, en partner itd.2 Moški in ženska, dve različni naravi v živalskem svetu, dve skladni strani telesa, itd.3 Tribog ali trojica v različnih povezavah, otrok kot tretji, itd.4 Vzhod – zahod – sever – jug, nebo – zemlja – levo – desno ali spredaj – zadaj, itd.5 Pet prstov na roki, itd, itd.

Število štiri ima v verovanju starih ljudstev močan simbolni pomen, ki se ga da razbrati tudi na tem obelisku, saj so stranske ploskve enako ali podobno izdelane, kar pomeni, da je temelj življenja povsod enak.

Tudi po višini so štirje za rod pomembni deli: klobuk, ki združuje družino in rod, ženska, ki spočne in rodi, otroci kot sad in bodočnost družine ter mož, ki podpira tako ženo kot otroke ter omogoča rodu preživetje.

202

Nedvoumno je poudarjena ženska, ki po spolni združitvi nudi zavetje razvijajočemu otroku, ga porodi in hrani s svojim mlekom. S klobukom vred ima tudi štiri dele: klobuk predstavlja srce, ki združuje družino, prsi kot hrano otroku, zakrito nožnico kot vabilo k združitvi in rodnosti ter noge, ki omogočajo njeno raznovrstno dejavnost.

Prav poudarek ženski pomembnosti je značilnost naših prednikov, saj je bila ženska vedno enakopravna moškemu in to tudi v širšem rodovnem pomenu.

Simbolika obeliskaOd zgoraj navzdol: enoten klobuk, ki združuje, pod njim štiri ženske postave do boka

nato nož v nožnici s konjem, nato spodnji del ženskih nog, nato otroške figurice in spodaj štirje možaki, ki vse skupaj drže.

Na vrhu pod enotnim klobukom so v vseh štirih smereh v prvih treh razdelkih liki žensk ali boginj rodnosti, ki zakrivajo ali kažejo na prsa in nožnico. Dve ženski imata v rokah posebno znamenje: rog plodnosti in cvet kot znak oploditve.

Nožnica ni vidna, saj jo zakriva vmesni del, ki ni jasno razviden, saj je le na eni strani viden konj pod nožem v nožnici. Nož v nožnici lahko simbolno pomeni spolno združitev, konj pa zopet pomeni blagostanje, saj je še danes pregovor: Si na konju – si uspešen! Blagostanje je tudi družina in rod ter otroci, ki rod nadaljujejo. Nad nožem je povezava z nožnico - vagino, kar tako razlago dodatno potrjuje.

Slika 1: Kvadraten obelisk z reliefi na vseh štirih straneh [1]

203

Pod simbolno uspešno oploditvijo so značilne ženske noge, ki nosijo telo in omogočajo njegovo delovno, oplodno in rodno uspešnost.

Pod nogami so otroci kot sad oploditve, saj kljub nakazanim prsim, po obleki in celotnemu videzu nedvoumno kažejo otroško podobo.

Vse to nosijo štirje značilni možaki močnih postav z brki, kar zopet poudarja življenjsko naravnanost moških k preskrbi žena in otrok.

Prvi napisPrvi napis je verjetno etruščanski in je prikazan na sliki 2.

Žunkovič [1]Najstarejši mejnik z etruščanskim napisom so našli pri vasi Novi blizu Rochetta v

Srednji Italiji in naj bi pomenil: Verrucke nicht die Grenze! Ne premikaj meje.Prečrkovanje: meze nemunjus Meze ne munjus. Meje ne menjaj.

Horak [3]V naselju Nova nedaleč od mesteca Rochetta okoli 50 km severno od Rima so v 18.

stoletju našli mejni kamen z napisom, ki se bere iz desne na levo. Značilni sta zemljepisni imeni: Nova – Nova in Rochetta – češko Rokytka, Rokytka s pomenom rozeklaný in hrbolatý s pomenom v slovenščini nazobčana in grbinasta.

Napis MEZU NEMUNJI UŠ Mezu neměň už! Meje ne spremeni!

VodopivecNapis na pokončnem kamnu je pisan v etruščanskih črkovnih znakih [4] in je lahko

tudi nagrobni, saj ima napis navpično smer in je od neba usmerjen k zemlji, kar daje tudi drugačno razumevanje napisa.

Napis ME DUNEMUNIUS ME DUNE MUNI US Meni dan meni ustan!Pri prečrkovanju sta dve razliki: prvi dve črki sta očitno ločeni s piko, pa ju predhodna

avtorja združujeta v skupno besedo MEZI; črko Ž prečrkujeta kot Z, kar je sicer možno, vendar se prav ta znak največkrat pojavi v retijskih napisih, kjer pomeni glas črke D, podoben pa je tudi venetskemu znaku D za črko D [5-6].

Razumevanje napisa kot nagrobnega je dovolj zanesljivo, saj lepo opisuje smrt osebe, ki ji je napis namenjen: mož, žena, otrok in ji želi da ustane v onostranstvu. Pojavljajo se

Slika 2: Etruščanski napis na mejnem ali nagrobnem kamnu [1, 3]

204

znane slovenske, venetske, retijske, mesapske in starofrigijske besede: me, dun, muni, us, ki potrjujejo nagrobno vsebino napisa [6-8].Glosar

Uporabljene kraticeSK Slovensko knjižno [9] okr okrajšavaSN Slovensko narečno preg preglas

ME men, meni – okr, SN, SK to meDUNE dan – preg, SK getMUNI muni, meni – preg, SN, SK to meUS us, ust, ustani – okr, SN,SK get up, resurrect

Drugi napisDrugi napis iz Walesa, prikazan na sliki 3, je očitno praslovenski, saj je dobro razumljiv

v slovenščini in v nasprotju z dosedanjim razumevanjem odkriva pokopno naravo.

Žunkovič [1]V Walesu je mejnik, ki je prikazan in je najstarejši na tem območju. Napis zgleda

latinski v besedi zagrani pa je očitna slovanska osnova.Napis se prečrkuje Sagrani vili Cunotamis pomenom Grenzstein des Dorfes Cunota.v prevodu Mejnik vasi Cunota.

VodopivecPrečrkovanje SAHRANIVILI / KUNOTAMI RazličicaDelitev SAHRANI V ILI KU NOTA MI K UNO TAM IPomen Shranjen v ili ko not mi ko eno tami jeProsto Shranjen meni ko je not v ili. Shranjen v ili ko en je v temi.

Pri prečrkovanju sta dve posebnosti: prvi C je bistveno drugačen in pomeni G, ki s preglasom lahko pomeni tudi H, drugi C pa v etruščanščini pomeni K, mesto najdbe pa je daleč od Etruščanov, zato bi lahko pomenil tudi C ali S.

Tudi ta napis ima pokončno razsežnost in zopet se prične brati zgoraj in se branje končuje spodaj, kar poudarja prehod od življenja v smrt in pokop.

Slika 3: Staroslovenski napis na mejnem ali nagrobnem kamnu [1]

205

GlosarSAHRANI sahrani, shrani, pokoplji – SN, SK preserve, buryV v – SK inILI ili, ilu – SN, SK clayKU ku, ko – preg, SN, SK whenNOTA nota, noter – okr, SN, SK insideMI mi – SK to meRazličicaK k, ko – okr, preg, SN, SK whenUNO uno, eno – preg, SN, SK oneTAM tam – SK thereI je – okr, preg, SK is

Pojavljajo se znane slovenske, venetske, retijske, mesapske in starofrigijske besede: sahrani, v, ili, nota, mi, uno in tam, ki potrjujejo nagrobno vsebino napisa [6-8].

Literatura1. M. Žunkovič, Etymologisches Ortsnamenlexikon, Bibliotek »Staroslovan«, Heinrich Slovák,

Kremsier 1915, 14-18.2. V. Vodopivec, Primerjava obravnav Novilara stele, Zbornik devete mednarodne konference Izvor

Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2011, 159-178.3. A. Horak, 31 Meznik z Rocchetty, O Slovanech úplne jinak, co nebylo o Slovanech dosud zmámo,

Lipa, Vizovice 1991, 131-132.4. V. Vodopivec, Primerjava branj Pyrgijskih zlatih ploščic, Zbornik posveta Praprebivalstvo na tleh

srednje Evrope, Jutro, Ljubljana 2003, 51-64.5. V. Vodopivec, Zbir retijskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik šeste mednarodne konfe-

rence Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2008, 118-136.6. V. Vodopivec, Katalog venetskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske

etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 80-175.7. V. Vodopivec, Zbir starofrigijskih napisov, delitev, prevod in besednjak, Zbornik sedme mednarodne

konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 31-57.8. V. Vodopivec, Katalog mesapskih napisov, besed in prevodov, Razbiranje ilirskih jezikov, Jutro,

Ljubljana 2011, 197-287.9. Slovar slovenskega knjižnega jezika, DZS, Ljubljana, 2002.

PovzetekŽunkovič navaja več kamnitih stebrov, ki naj bi bili mejniki, kar naj bi bilo razvidno

bodisi iz reliefov ali iz napisov na njih. Reliefi imajo veliko simbolnih pomenov, ki pričajo o kultu rodnosti, napisi na teh stebrih pa so razumljivi v slovenščini in so pokopne narave.

206

Vinko Vodopivec

PRIMERJAVA RAZUMEVANJ NAPISA IZ PALESTRINE

Ključne besedeNapis Palestrina, Etruščani, Veneti, Slovenci, zgodovinsko jezikoslovje

Key wordsInscription Palestrina, Etruscans, Veneti, Slovenes, historical linguistic

AbstractCOMPARISON OF DECIPHERING OF PALESTRINA INSCRIPTION

Etruscan golden fibula has a beautiful inscription from the beginnings of European literacy, which is understandable in the Slovenian language. Understanding of linguists with any names are not convincing and does not meet any standard requests. Horak much exceeds standard requirements and explains it with the love complications, that as possible. Vodopivec achieve even better results and his understanding is consistent with the wishes to the dead, while fibula was found in grave, so it is the most probably.

UvodNapis na zlati sponi iz najdišča Palestrina naj bi bil v latinskih črkah in naj bi bil iz 7.

stoletja pr. Kr. Palestrina je 35 km vzhodno od Rima, napis pa so našli nedaleč od mesta v grobu Bernardini. Napis je prikazan na naslednji sliki [1].

Slika fibule z napisom, http://en.wikipedia.org/wiki/File:Fibula-Palestrina.jpg

207

Dosedanje obravnaveJezikoslovci [2]

The fibula was thought to originate from the 7th century BC. It is inscribed with a text that appears to be written in Old Latin, here transcribed to English letters:

MANIOS MED FHEFHAKED NVMASIOI 6 + 3 + 9 + 8 = 26 26/4=6,5The equivalent Classical Latin sentence obtained by applying the appropriate differences

between Old Latin and Classical Latin would probably have been:MANIVS ME FECIT NVMERIOtranslated as:Manius fashioned me for Numerius. / Manius me je izdelal za Numeriusa.

KomentarČrke so etruščanske, saj Latinov tedaj ni bilo, kot prvi napis z latinskimi črkami pa se

smatra napis na črnem kamnu - Lapis niger, ki je datiran od 570 do 550 pr. Kr.Jezikoslovci podajajo dokaj dobro prečrkovanje, črko R berejo kot D, neobičajno črko

pa tudi berejo kot D namesto R. Očitno so v novejših izvedbah črko V zamenjali s črko F, kar bi se skladalo s kasnejšimi rimskimi napisi, Etruščani pa črke F zelo verjetno niso imeli, saj je nimajo nobeni sorodni napisi in se je v slovanske jezike vrinila šele v novejši dobi [3].

Po običaju pojasnjujejo napis z imeni, v tem primeru pa podajajo celo razumevanje. Napis dele le na štiri besede od katerih sta dve imeni, povprečna dolžina besed pa je 26/4 = 6,50, kar je zelo veliko, zato je oboje le malo verjetno.

Antonin Horak, inscription Nr. 33 Žárlivý milenec - Jelaous Lower from Palestrina [4]

Prevod v angleščino je oskrbel Dusan Polansky.Nearby the village of Palestrina, close to Rome, was found in 19th century this decorative

bronze fibula for woman clothes. It is stored in Villa Giulia museum in Rome.It is thought to be Latin inscription, dated into 7th century BC and falsely explained

as follows:MANIOS MED VHEVHAKED NUMASIOIManius me produced (for) NumasiosManius mne vyrobil Numasiovi

But in 7th century BC there were no Romans of this name, even Latin didn’t exist. First Latin texts occur in the middle of 3rd century BC that is 400 years later. Judging the scripture and language, the fibula is much older than 7th century, text is again protoslavic. We read it, according to the rules (explained at the beginning of the book) we read as follows:

MA NI (J)OŠ MĚŘ VHĚ V(C)HÁK ĚŘ NU MÁŠ JOJmne ne už měř vím však věř nu máš jej (jiného) CZme ne že izmer vem vendar veruj saj imaš ga SLMe not already measure (I) know however believe well (you) have him AN

208

Volně přeloženo: Na mne se už nezaměřuj, avšak ja vim, to mi věř, že máš jiného.Free translation: Do not focus on me anymore, well I know, believe me, you got other man.Slovensko: Name ne računaj več, dobro vem, verjemi mi, da imaš drugega moškega.

Writer of the inscription was in love with the girl. He has seen the girl with another man and he has suspicion that he is his rival. He is announcing to the girl, not to count with him anymore, but still he gives her the fibula and hopes for appeasement with her. It was probably young jeweler. Text has even the verse »měř-věř« »measure-believe«. It is typical feature of young Slavs in love and their moral, opposite to Etruscans and Romans, who were acquiring women by violence. Such a kind of troubles could the young man have in the time of full freedom, when Etruscans and Romans were not yet torturing them.

KomentarHorak pravilno ugotavlja, da je napis razumljiv na slovanskih osnovah, pri prečrkovanju

pa doda črki J in C, S bere kot Š, neobičajno črko pa bere kot R. Prevod napisa je brez imen s povprečno dolžino besed: 2 + 2 + 2 + 3 + 3 +4 + 2 + 2 + 3 + 3 = 26/20 = 2,6, kar je sicer malo, je pa možno.

Etruščanom in Latinom pripisuje isti odnos do žensk, kar ni skladno z drugimi navedbami v tej knjigi, poleg tega pa so etruščanski napisi razumljivi v slovenskem jeziku, kar sam potrjuje v tem sestavku, saj gre prav za njihov napis.

VodopivecNapis na zlati sponi iz najdišča Palestrina je v etruščanskih črkah in naj bi bil iz 7.

stoletja pr. Kr. Najdišče je večje pokopališče, zato je vsebina napisa verjetno nagrobna, saj je spona najdena v grobnici.

Napis je zvezen in so s pikami deljeni le govorni sklopi, zato je treba te deliti še na posamezne besede. Črke so lepo vidne in je neobičajna le črka B, ki bi lahko pomenila tudi PH, vendar se prav v taki obliki pojavi tudi na Pyrgijskih zlatih ploščicah, kjer jo po podobnosti z venetskimi črkami, prečrkujem kot glas B, ki pa lahko prehaja v glas V [5]. Prečrkovanje naj bi torej bilo:

MANIOS MER VHE VHAKEB NUMASIOIDelitev na besede bi lahko bila:MANI OS MER VHE VHAKE B N UMAS IOIDobesedni prevod pa je:Meni ostal mir ve vake bil ne umeš joj.Prosti prevod:Meni je ostal mir, v tem sem bil, tega ne umeš joj.Peace remained to me, in that I was, you do not understand it oh.

Značilne in pogoste besede iz venetskih napisov so MANI, OS in IOI, ki poudarjajo nagrobno vsebino [6-7].

209

Uporabljene kraticeSK Slovensko knjižno [8] okr okrajšavaSN Slovensko narečno preg preglas

GlosarMANI mani, meni –preg, SN, SK to meOS ostal – okr, SK remainMER mer, mir – preg, SN, SK peaceVHE ve, v – SN, SK inVHAKE vake, ovako, tem, tako – SN, SK thatB b, bil – okr, SN, SK wasN n, ne – okr SN, SK notUMAS umas, umeš – preg, SN, SK understandIOI joj – SN, SK oh

Podrobna primerjavaPrepoznane besede so podčrtane, prepoznane črke pa so odebeljene.Avtor Besedilo p.b p.čJezikoslovci MANIOS MED VHEVHAKED NUMASIOI 2 Manivs me fecit Nvmerio 1 3Horak MA NI (J)OŠ MĚŘ VHĚ V(C)HÁK ĚŘ NU MÁŠ JOJ 3 Mne ne už měř vím však věř nu máš jej. 6 15Vodopivec MANI OS MER VHE VHAKE B N UMAS IOI 0 Meni ostal mer ve vake b ne umeš joj. 8 21

PrečrkovanjeZa ustrezno prečrkovanje ne sme delež napačnih črk preseči mejno vrednost 10 %.Avtor napačne črke delež Brez črke ŠJezikoslovci 2 2/26 = 7,69 %Horak 3 3/26 = 11,54 % 1/26 = 3,85 %Vodopivec 0 0/26 = 0,00 %

Jezikoslovci izpolnjujejo zahteve prečrkovanja, saj imajo manj kot 10 % napak.Horak ne izpolnjuje zahteve, ob upoštevanju preglasa značilnega za jezik razumevanja

pa je celo boljši od jezikoslovcev.Vodopivec je na osnovi dosedanjega znanja tudi neznano črko verjetno ustrezno

prečrkoval, kar se sklada tudi z razumevanjem.

210

PrevodiKriterija: več kot 25 % prepoznanih črk in več kot 30 % prepoznanih besed. Besede Črke Dolžina besedJezikoslovci 1/9 = 11,11 % 3/26 = 11,54 % 26/ 4 = 6,50Horak 6/9 = 66,66 % 15/26 = 57,69 % 26/10 = 2,60Vodopivec 8/9 = 88,88 % 21/26 = 80,77 % 26/ 9 = 28,89

Jezikoslovci ne izpolnjujejo nobene zahteve, saj je delež prepoznani črk precej manjši od 25 %, delež prepoznanih besed pa je bistveno manjši od 30 %. Tudi povprečna dolžina besed 6,50 je bistveno večja od pričakovane dolžine, ki je okoli tri črke.

Horak izdatno izpolnjuje obe zahtevi, povprečna dolžina besed 26/10 = 2,6 pa je nekoliko premajhna, vendar še verjetna.

Vodopivec več kot dvakrat prekoračuje obe zahtevi, povprečna dolžina besed 26/9 = 2,89 pa je bližje pričakovani dolžini.

Izidi prečrkovanja in razumevanja so prikazani na naslednjem grafu.

RazpravaHorakovo in avtorjevo razumevanje se vsebinsko razlikujeta, čeprav je delitev delno

zveznega besedila podobna, zato je smiselna dodatna primerjava:Po prečrkovanju ima prednost avtor.Po izidih podrobnih primerjav ima prednost avtor.Spona je najdena v grobnici, zato je velika verjetnost nagrobne vsebine, saj je velika

večina predantičnih napisov pokopne narave in tu ima zopet prednost avtor.Značilni besedi OS in IOI sta zanesljivo znamenje pokopne vsebine.Skupno preverjanje podaja kot najverjetnejše avtorjevo razumevanje.

211

ZaključekLep etruščanski izdelek iz začetkov evropske pismenosti je razumljiv v slovenskem

jeziku. Razumevanje jezikoslovcev s poljubnimi imeni ni prepričljivo in ne izpolnjuje nobene postavljene zahteve. Horak izdatno prekoračuje zahteve in pojasnjuje vsebino z ljubezenskim zapletom, kar je možno. Vodopivec dosega še boljše izide, njegovo razumevanje pa se sklada tudi s pokopnimi željami, zato je najverjetnejše.

Literatura1. Splet, Slika fibule, http://en.wikipedia.org/wiki/File:Fibula-Palestrina.jpg2. Splet, Napis Palestrina, http://en.wikipedia.org/wiki/Praeneste_fibula#Date_and_inscription3. M. L. Greenberg, Zgodovinsko glasoslovje slovenskega jezika, Aristej, Maribor 2002, p. 63. (M.

L. Greenberg, A Historical Phonology of the Slavic Languages, Universitätverlag C. Winter, Heidelberg 2000).

4. A. Horak, Nr. 33 Žárlivý milenec, O Slovanech úplne jinak, co nebylo o Slovanech dosud zmámo, Lipa, Vizovice 1991, 133-134.

5. V. Vodopivec, Primerjava branj Pyrgijskih zlatih ploščic, Zbornik druge konference Praprebivalstvo na tleh srednje Evrope, Jutro, Ljubljana 2002, 51 – 63.

6. V. Vodopivec, Katalog Venetskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 80-175.

7. V. Vodopivec, Slovar venetskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 176-204.

8. Slovar slovenskega knjižnega jezika, DZS, Ljubljana 2002.

PovzetekEtruščanska zlata spona ima lep napis iz začetkov evropske pismenosti, ki je razumljiv

v slovenskem jeziku. Razumevanje jezikoslovcev s poljubnimi imeni ni prepričljivo in ne izpolnjuje nobene postavljene zahteve. Horak izdatno prekoračuje zahteve in pojasnjuje vsebino napisa z ljubezenskim zapletom, kar je možno. Vodopivec dosega še boljše izide, njegovo razumevanje pa se sklada tudi s pokopnimi željami, saj je spona najdena v grobu, zato je najverjetnejše.

212

Vinko Vodopivec

SEVERNO OSKIJSKI NAPIS

AbstractNORD OSCIAN INSCRIPTION

Nord Oscian inscription from Rapino is well understood by the Slovenian language, which shows our language roots also between the Messapic inscriptions that are all translated in Slovene language and Umbrian inscriptions, where are also good chance for understanding in Slovenian language.

Napis RapinoSeverno oskijski napis na bronasti tabli 15x15 cm iz naselja Rapino, 30 km južno od

Rieti, je sedaj v antičnem muzeju v Berlinu. Napis je prikazan v prerisu [1] in izvirniku [2] na naslednjih slikah.

preris Berlot [1] izvirni napis [2]

PrečrkovanjaŠtevila pomenijo:preglasna prečrkovanja, napačna prečrkovanja in neprečrkovanja.Napis je obdelovalo več jezikoslovcev, ki ga prečrkujejo in dele [1]:

213

Jezikoslovciaisos pakris totai maroucai lexs asignas ferenter auiatas toutai maroucai ioues patres

ocres tarin cris iouias agine iafc esuc agine asum babu pole-nis feret regen peoi cerie iouia pacri eituam amaten s uenalinam ni ta n - - i - pispedi suam.

[1] 14, 7, 3 197

Vprašljivo prečrkovanih črk je 14 / 197 = 7,11 %, napačno prečrkovanih je 7, ne prečrkovanih pa 3 ali skupaj le 10 / 200 = 5,00 %.

Berlot [1]ai zospa kris totai marov kai lit s asična s ier enter aviat as to u tai marov kai eo ves

patres ocr es tarin kris iovia sačineia e ke sukači neasum babu golee nis i eret rečen pio i ker ie iovia pakri e i tuam amaten ž-enalinam ni taniri - - - credi suam.

[1] 14, 5, 4 196Vprašljivo prečrkovanih črk je 14 / 196 = 7,14 %, napačno prečrkovanih je le 5, ne

prečrkovanih pa 4 ali skupaj le 9 / 200 = 4,50 %.

Vodopiveciasos pakris totai m aroukai lits asivna sšerenter auiat a stoutai marou kaieoues pa tre

sok restarin k ris iouias avine iaš ke sukavi neasum babu poleeni sšere t reven p ioi kerie iouia pakrsi eitua mamiaten skenalinam nitanaa iepis pedi suam.

9, 0, 0 200Vprašljivo prečrkovanih črk je 9 / 200 = 4,50 %, napačnih pa ni.Napis naj bi bil v severnooskijski pisavi, večina črkovnih znakov pa je znana že iz

venetskih in retijskih napisov, znak za črko E pa je znan že iz staroegiptovskega – kanaanskega napisa v venetski pisavi iz 17 stoletja pr. Kr [3-4].

PrevodiŠtevila pomenijo: enočrkovne besede in dvočrkovne besede tervse besede, prepoznane besede in prepoznane črke.

Berlotai zospa kris totai marov kai lit s asična s ier enter aviat az to u tai marov kai eo ves patres ocr O Zospa greh toti marof kaj Lit s Assisi si včeraj vstopil imel uz to u ta marof ki ga ves zbor kokrestarin kris iovia sačineia e ke sukači neasum babu golee nis i eret rečen pio i ker ie iovia tujec greh Jova učinil je ke sukajoč nesem babi gol nisi in era reke pil in ker je Joviapakrie i tuam amaten ž-enalinam ni taniri credi suam.pokrila in tvojim ljubim ženam ni Taniri vera svojim.

7 7 51 34 90Prepoznane besede 34 / 51 = 66,67 %Prepoznane črke 90 / 198 = 45,45 %Povprečna dolžina besed 198 / 51 = 3,88 črk

214

Podrobna obrazložitev uporabljenih besed je podana v navedeni literaturi [1].Berlot uporabi kar šest imen, ki niso nujna, saj so to razumljive besede; pri devetih

besedah pa ne sledi prečrkovanju ali uporabi neslovenske besede, kar bistveno zmanjšuje verjetnost podanega razumevanja.

Vodopivecias os pa kris totai marou kai lits a sivna sfer en terau iat astou tai marou kai eo ues Jaz os pa križ toti marou kaj let a silna z ver ena terau iat astou tai marou kai ejo ues pa tre sok res ta rin kris io uia savine iaš ke sukavi neasum babu pole eni s fere t reven pa tre sok res ta rin križ io uvia zvine jaz ke sukavi nejsem babi pole eni z vere t reven p ioi ker ie iouia pakrsi ei tua mamia ten sk ena li nam ni tana aie pis pedi suam.p ioi ker je ovila pakrila ie tuja mamica den sok ena li nam ni tana aie pis pejdi svojim.

5 10 63 63 186Prepoznane besede 63 / 63 = 100 %Prepoznane črke 186 / 200 = 93,00 %Povprečna dolžina besed 200 / 63 = 3,17 črk

GlosarIAS ias, jaz – preg, SN, SK IOS ostal – okr, SN, SK remainPA pa – SK andKRIS kriš, križ – preg, SN, SK crossTOTAI totai, toti, ta – SN, SK thisMAROU marou, maral – SN, SK wontKAI kaj – SK whatLITS lit, let – preg,SN, SK yearA a toda – SN, SK butSIVNA siuna, silna – preg, SN, SK powerfulS s, z – SN, SK withFER ver, vera – okr, SN, SK believeEN en, ena – okr, SN, SK oneTERAU terau, teral – preg, SN, SK forceIAT iat, bol – okr, SN, SK pineASTOU astou, ostal – okr, preg, SN, SK remainTAI taj, ta – SN, SK thisMAROU marou, maral – SN, SK wontKAI kaj – SK whatEO eo, ajal – okr, SN, SK lieUES ues, ves – preg, SN, SK wholePA pa – SK andTRE tre, treti – SK crashSOK sok – SK jujce

215

RES res – SK reallyTA ta – SK thisRIN rin, rini – SN, SK pushKRIS kriš, križ – preg, SN, SK crossIO jo – SK herUIA uija, uvija – preg, SN, SK foldSAVINE savine, zvine – preg, SN, SK foldIAŠ ja, jaz – preg, SN, SK IKE ke, tja – SN, SK thereSUKAVI sukavi – SK twistedNEASUM nejsem, nisem – SM, SK I am notBABU babi, babici – SN, SK to nanaPOLE pole, potem – okr, SN, SK afterENI eni – SK to oneS s, z – SN, SK withFERE vere, vera – preg, SK believeT t, tu – okr, SN, SK hereREVEN reven – SK poorP p, pa – okr, SN, SK andIOI ioi, joj – SN, SK ohKER ker – SK whileIE ie – SK isIOUIA ovila, zavila wrapedPAKRIE pakrila, pokrila – preg, SN, SK coveredEI je – prem, SK isTUA tua, tuja – okr, SN, SK foreignMAMIA mamica – SK motherTEN den, dan – preg, SN, SK givenSK sәk, sok – okr, SK jujceENA ena – SK oneLI li, le – preg, SN, SK justNAM nam – SK to usNI ni – SK notTANA tana, dana – preg, SN, SK givenAIE aje, aja – preg, SN, SK ohPIS piš, piši – okr, SN, SK abbreviationPEDI pedi, pejdi, pojdi – okr, SN, SK goSUAM svojim – okr, preg, SK its

216

Prosti prevodJaz ostanem pa križ ta želel bi kaj let, a silna z vero ena sili, bol ostala u tem želel bi

kaj aja, ves pa tre sok res ta rine, križ jo uvil zvinil jaz, ko sukal nisem babi, potem eni z vero tu, reven pa joj ker je ovila pokrila je tuja mamica dan sok ena le nam ni dana aja piše pojdi k svojim.

PrimerjavaPrevoda kažeta podobne besede, sta pa v precejšnem delu različna, zato je umestna

njuna podrobna primerjava.Primerjavi prepoznanih besed in črk – Berlot 66,67 % in 45,45 %, Vodopivec 100 % in

93,00 % dajeta prednost zadnjemu prevodu, ki ima v obeh primerih bistveno boljše izide in več kot trikrat presega postavljene mejne pogoje smiselnega razumevanja.

Primerjava dolžin besed – Berlot 3,88 črk, Vodopivec 3,17 črk tudi daje močno prednost zadnjemu prevodu, saj je pričakovana dolžina okoli tri črke.

Število enočrkovnih in dvočrkovnih besed – Berlot 7 + 7 = 14, Vodopivec 5 + 10 = 15, daje malo prednost Berlotovemu prevodu.

ZaključekPo združeni presoji smiselnih jezikovnih in oblikovnih kazalcev je najzanesljivejši

zadnji prevod, ki ne uporabi nepovednih imen, saj so skoraj vse besede dobro razumljive v slovenskem jeziku in s številnimi prepoznanimi črkami in besedami potrjuje naše jezikovne prednike tudi na oskijskem območju.

Literatura1. A. Berlot, Nordoskische inschrift, Eine Studie uber die Sprachen der Rassen oder der Etrusker,

Burlett, Zurich 1966, 120-124.2. J. Kollar, Staroitalii slavjanske, Tabule, Cisarske kralovske dvorske a statni tiskarne, Viden 1853,

xxVII.3. P. Serafimov, G. Tomezzoli, The inscription from Tell el-Dab’a, Zbornik sedme mednarodne kon-

ference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 89-96.4. V. Vodopivec, Staroegiptovski napis Tell el-Dab’a, Starejša slovenska etnogeneza, Jutro, Ljubljana

2010, 382-391.

PovzetekSeverno oskijski napis iz Rapino je dobro razumljiv v slovenskem jeziku, kar kaže na

naše jezikovne korenine tudi na območju med mesapskimi napisi, ki so že vsi prevedeni v slovenščino in umbrijskimi napisi, kjer se kažejo tudi dobre možnosti razumevanj v slovenščini.

217

Vinko Vodopivec

RAZUMEVANJE ETUŠČANSKEGA NAPISA NA KOCKI

Ključne besede: Etruščani, Slovenci, Veneti, verovanje, jezikoslovje, kocka, igreKey words: Etruscan, Slovenes, Veneti, believing, linguistics, dice, games

AbstractDECIPHERING OF ETRUSCAN INSCRIPTION ON DICE

Etruscan inscription on the all six plots of the Ivory dice found in the tomb of Toscana from the 6th century BC, linguists as a rule interpreted as numbers, but it speak to us about the mother or the magus who sadly died and went here to the God.

UvodV etruščanskih grobovih so našli tudi več slonokoščenih ali keramičnih kock s pikami

od 1 do 6, tako kot na današnjih kockah za igranje, saj so se že takrat zabavali z njihovim metanjem in igrami z njimi in take kocke so dajali tudi pokojnikom za posmrtno igranje.

V enem grobu mesta Toskania so leta 1848 našli slonokoščeno kocko z napisi namesto pik in nekateri jezikoslovci so takoj tem napisom dali pomen števil od 1 do 6, nekateri pa jim dajejo tudi posmrtni pomen. Slonokoščena kocka z napisi na vseh šestih ploskvah iz 6. stoletja pr. Kr. je shranjena v Narodni knjižnici v Parizu.

Anton Berlot in Mirko Škibin sta podala razumevanje v slovenščini, Antonin Horak pa v češkem jeziku.

Slika slonokoščene igralne kocke z napisi [1]

218

JezikoslovciAvstrijska jezikoslovca Pfiffig in Izbicky sta prečrkovala napise in njihov pomen pojasnila

s števili kockinih ploskev [1].

MACH THU ZAL HUTH CI ŠA1 2 3 4 5 6

Pojasnjevanje s števili ni prepričljivo, saj nima ustrezne jezikovne osnove.

Nemški estruskolog W. Corssen pa je napise razumel takole [1]:MACH THU ZAL HUTH CI ŠAMagus vyrezal toto jako dar.Mag je vrezal to kot dar.Prevod je smiseln, vendar ne sledi najbolje prečrkovanju.

Horak [1:225-226]Napise na kockinih ploskvah prečrkuje in deli ter pojasnjuje:MACH-O U-ZAL HUO ČI ŠČAŠmahem vzal hnilobu ti po-šča.Mahoma vzame gnilobo ti zagotavlja.

Prevod je smiseln, vendar deli napis na eni ploskvi in ga združi z napisom na sosednjima ploskvama; ob delno privzetem prečrkovanju temu ne sledi najbolje, zlasti pri zadnji besedi. Glede na očitno navado prilaganja igralnih kock v grobove, pa razumevanje ni povezano z igranjem, razen če se pokojni pri igranju razvedri in oživi.

Berlot [2:99-100]Napise prečrkuje in deli ter pojasnjuje:

CI ZAL OU DUO MA ŠAHSi zal tu dve ima zmago

Si zal tukaj dve ima zmago.

Prevod je smiseln, vendar ne sledi najbolje prečrkovanju, kar je zlasti razvidno pri zadnji besedi, ki je novejšega izvora.

Berlot navaja tudi drugo kocko, ki ima na ploskvah napise s črkami po številu od 1 do 6:

I VA EST ORTI CAIUUS VOLOTE1 2 3 4 5 6

Ker so na drugih kockah pike po številih od 1 do 6 so te besede možna števila od 1 do 6, lahko pa imajo tudi simbolni smisel.

Škibin [3:225]Napise prečrkuje in deli ter pojasnjuje:BUD AN ZAL MAH TU SIBodi en zal mah tu sij.Bodi en dober takoj tu sij.

219

Prevod je smiseln, vendar ima dve drugačni prečrkovanji, kar podaja tudi drugačno vsebino, ki je zato manj verjetna.

VodopivecOpozori, da je kocka namenjena za igranje ali za slovo in dobre želje pokojniku, in

napise prečrkuje in deli ter pojasnjuje:ŽAL BUH MAG TU KI ŠA ali ŽAL BUH MAT TU KI ŠAŽal bog mag tu ki šel. Žal bog mat tu ki šel.Žal bogu mag tu ko šel. Žal bogu mati tu ko šla.

Prevod je smiseln, vendar je glede na različno možnost prečrkovanja, možen vsaj v dveh verjetnih istosmiselnih različicah.

PrečrkovanjeBesedi ČUH - BUH in OU - TU se lahko bereta tudi v drugi smeri.Črka Ž, ki je izpričana na Pyrgijskih zlatih ploščicah in najstarejšem venetskem napisu

bi bila lahko tudi Z, kar pomeni drugačen pomen besede.Črka Č – B je tudi izpričana na Pyrgijskih zlatih ploščicah in v številnih venetskih,

retijskih, etruščanskih in starofrigijskih napisih [4-8].Črka Ć lahko pomeni glas G, v retijskih napisih pa glas T, kar bi dalo besedo mat in

bi napis pomenil slovo od matere.Črka O lahko pomeni glas T ali glas O, kar pa ne bi dalo smiselnega pomena, razen če

združimo dve ploskvi MAG-OV, kar pa je glede na igralno kocko, kjer ima vsaka ploskev svojo vrednost manj verjetno.

RazumevanjeRazumevanje vsebine napisa je odvisno predvsem od prečrkovanja znaka Ć kot T ali

kot G. V obeh primerih gre za slovo umrlemu najsi bo to mati ali mag. Glede na izjemnost najdbe je verjetneje, da gre za svečenika ali maga.

Podrobnejši pregled po črkah in besedah ni narejen zaradi kratkosti napisa, saj bi bile razlike majhne, posamezne primerjave pa kažejo na najverjetnejši prevod avtorja, ki opisuje smrt svečenika, ki je tu pokopan in je odšel k bogu.

ZaključekNapis na etruščanski slonokoščeni kocki je dobro ohranjen in v slovenščini dobro

razumljiv, kar potrjujejo tudi štiri delno smiselno podobna razumevanja. Napis je nagrobni in govori o pokojniku – magu ali materi, ki sta žal odšla k bogu.

Literatura1. A. Horak, 82 Hraci kostky, O Slovanech úplne jinak, co nebylo o Slovanech dosud zmámo, Lipa,

Vizovice 1991, 225-226.2. A. Berlot, Würfeln von Tuscana, Eine Studie uber die Sprachen der Rassen oder der Etrusker,

Burlett, Zurich 1966, 99-100.

220

3. M. Škibin, Igralna kocka, Etruščani so bili Slovani, M. Škibin, Pancopy, Nova Gorica 2005, 225.4. V. Vodopivec, Primerjava branj Pyrgijskih zlatih ploščic, Zbornik posveta Praprebivalstvo na tleh

srednje Evrope, Jutro, Ljubljana 2003, 51-63.5. V. Vodopivec, Študija prečrkovanj in branj najstarejšega Venetskega napisa, Zbornik tretje medna-

rodne konference Staroselci v Evropi, Jutro, Ljubljana 2005, 121-130.6. V. Vodopivec, Katalog venetskih napisov in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske etno-

geneze, Jutro, Ljubljana 2010, 80-175.7. V. Vodopivec, Katalog retijskih napisov in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze,

Jutro, Ljubljana 2010, 224-287.8. V. Vodopivec, Zbir starofrigijskih napisov, delitev, prevod in besednjak, Zbornik sedme mednarodne

konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 31-57.

PovzetekEtruščanska slonokoščena igralna kocka iz 6. stoletja pr. Kr. ima napise na vseh šestih

ploskvah, ki jih jezikoslovci praviloma pojasnjujejo s števili, dejansko pa govore o pokojni materi ali svečeniku, saj pokojni tu počiva, ker je šel k bogu.

221

Vinko Vodopivec

RAZUMEVANJE ETRUŠČANSKEGA NAPISA NA VRČU

Ključne besede:Etruščani, Slovenci, Veneti, verovanje, jezikoslovjeKey words:Etruscan, Slovenes, Veneti, believing, linguistic

AbstractDECIPHERING OF ETRUSCAN INSCRIPTION ON THE JUG

Etruscan inscription on the ceramics jug found in the tomb not far from Siena, speak to us about their beliefs in the afterlife, as the inscription testifies for the food, which are placed in the tomb with dead, that can he survive the first days of the afterlife.

UvodGlinasti vrč z enovrstičnim napisom iz 3. stoletja pr. Kr. so našli leta 1728 v etruščanski

grobnici nedaleč od Siene. Vrč lahko predstavlja posodo za jed, lahko pa predstavlja tudi žaro za pepel pokojnika. Imamo dve podobni in eno imensko razumevanje. Vrč z napisom je prikazan na spodnji sliki [1].

Horak [1]Napis prečrkuje LÁČNÉMI, kar je pravilno, saj so črke dobro vidne.Prečrkovani napis LÁČNÉMI bere uáčnemi ter prevede:Lačníme. Lačnemu. To the hungry.

Kollar [2]Napis prečrkuje L. acnesi in prevedeLacnesi, s pomenom darovanja gospodu Lacnezi.

222

KomentarKollar upošteva prečrkovanje jezikoslovcev, ki je napačno, saj so črke lepo vidne in ni

nobenega znaka, ki bi ločeval prvo črko. Upošteva tudi njihovo razumevanje s poljubnimi imeni, ki pa ne daje smiselne vsebine napisa.

Žunkovič [3]Poudari, da vrč ni namenjen le pepelu umrlega, ampak lahko služi tudi za shranjevanje

različnih jedi in jestvin. Napis pravilno prevede:Lačnemu. Hladovemu. To the hungry.

Vodopivec [4]Opozori, da je keramični vrč najverjetneje namenjen za vsakdanjo uporabo, saj napis

ni nujno vezan na pokojno osebo. Če pa je grobni napis, je namenjen za hrano pokojnemu, saj vsebina napisa to nedvomno potrjuje. Torej ne gre za žaro, ampak za posodo za hrano, najsi bo za vsakdanjo rabo ali za pokojnika.

Napis se bere v levo tako kot starejši venetski napisi. Napis prevede:Lačnemu. To the hungry.

KomentarSmiselna podobnost s Ptujsko oljenko iz 2. stoletja po Kr., kjer je na spodnji strani

napisana in narisana hrana za pokojno ženo, je očitna [5].

ZaključekNapis na etruščansken keramičnem vrču je dobro ohranjen in v slovenščini takoj

razumljiv, kar potrjujejo tudi tri skoraj enaka razumevanja. Namenjen je za shranjevanje hrane, najsi bo za vsakdanjo rabo ali za hrano za pokojnika.

Literatura1. A. Horak, 89 Lačnime, O Slovanech úplne jinak, co nebylo o Slovanech dosud zmámo, Lipa,

Vizovice 1991, 233-234.2. J. Kollar, Staroitalija slavjanska, Objevy a dukazy živlu Slavskih, Mesapia, Cisarske kralovske

dvorske a statni tiskarne, Viden 1853, 310.3. M. Žunkovič, Slavische-Runem Denkmälen, Bibliotek »Staroslovan«, Heinrich Slovák, Kremsier

1915, 101.4. V. Vodopivec, Katalog venetskih napisov in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske etno-

geneze, Jutro, Ljubljana 2010, 80-175.5. V. Vodopivec, Napisi na ptujskih oljenkah, Zbornik sedme mednarodne konference Izvor Evropejcev,

Jutro, Ljubljana 2010, 141-147.

PovzetekNapis na etruščanskem vrču najdenem v grobnici nedaleč od Siene nam spregovori o

njihoven verovanju v posmrtno življenje, saj napis priča o hrani, ki so jo dali v grobnico ob pokopu umrlega, da je lahko preživel prve dni posmrtnega življenja.

223

Vinko Vodopivec

NAPIS CAERE

Ključne besede:Etruščani, Slovenci, Veneti, verovanje, jezikoslovjeKey words:Etruscan, Slovenes, Veneti, believing, linguistic

AbstractINSCRIPTION CAERE

Etruscan inscription from Caere, which Massimo Palottino states in the book Testimonia lingua Etrusca, is well preserved and understood in the Slovene language, what confirm the understanding of Berlot and author although are partly different.

UvodBerlot navaja tudi etruščanski napis v knjigi Testimonia lingua Etrusca stran 27, kjer

ga Massimo Pallotino prečrkuje:mini cequma mi maquma ramlišiaiqipurenaie qeeraišieepana mine qunaštavhelequ [1]

2 8 8 69Komentar

Pallotino prečrkuje znak v kot q namesto t, znak O pa tudi kot q, čeprav je znak drugačen in pomeni črko o. Napačno prečrkovanih črk je 8 / 69 = 11,59 %, brez preglasov pa le 6 / 69 = 8,70 %, kar še ustreza pogoju manj kot 10 % napak.

Stvarno prečrkovanje napisa [1]:

Berlotmi nis e ou mami ma oum a pamliši a ioi durenaieoe e raišie edan aši ne ounaš tad belesuMi niz je ou mami moj um a spomin na te slab je rajši eden vsak ne posveti tedaj Velesu.Meni nizko je od mame moj um, a spomin na te je slab, rajši eden, vsak ne posveti tedaj Velesu.

2 9 20 69 12 33

224

Prepoznane besede 12 / 20 = 60,00 %Prepoznane črke 33 / 69 = 47,83 %

KomentarBerlot prečrkuje znak v kot o, znak x kot p namesto r, znak L kot d namesto p, znak

l kot š namesto m in znak q kot s namesto b.Pogojno napačno prečrkovanih črk je 9 / 69 = 13,04 %, brez preglasov pa le 7 / 69 =

10,14 %, kar je blizu mejnega pogoja 10 %.Pri razumevanju pa pri obeh izidih močno prekoračuje mejni ravni, ki sta za črke 25

% in za besede 30 %. Tri besede ne slede prečrkovanju, ena beseda je očitno še sestavljena, uporabi pa tudi ime božanstva, kar je sicer možno.

VodopivecMIN ISE TU MAMI MATU MARAM LIŠIA IOI PURE NAI EOEE RAIŠI EE PA NAM IN EOU NAŠ TA P BELE BUMen iste tu mami, matu maram leži joj pare naj aja rajši eje pa nam en ejol naš ta pa beli bo.Meni ista je tu mami, njo ljubim leži na parah joj, naj rajši aja, aja pa nam in ajal ta naš pa bel bo.

2 2 22 69 21 58Prepoznane besede 21 / 22 = 95,45 %Prepoznane črke 58 / 69 = 84,06 %

KomentarVodopivec je upošteval običajno in ustrezno prečrkovanje, pri koncu pa se pojavita

črki, ki se jih lahko prečrkuje različno. Vprašljivo prečrkovanje je 2 / 69 = 2,90 %.Pri razumevanju pa po obeh izidih več kot trikrat prekoračuje mejne ravni. Razumevanje

je zato zelo zanesljivo in se v precejšni meri sklada tudi z Berlotovim prevodom.

Literatura1. A. Berlot, Eine Studie uber die Sprachen der Rassen oder der Etrusker, Burlett, Zurich 1966, 83-88.

PovzetekEtruščanski napis iz Caere, ki ga v knjigi Testimonia lingua Etrusca navaja Massimo

Palottino je dobro ohranjen in razumljiv v slovenskem jeziku, kar potrjujeta Berlotovo in avtorjevo razumevanje, čeprav sta delno različna.

225

Joseph Skulj, Eric Tomas de Saint Maur, Vinko Vodopivec

VENETI V KANADI DAVNO PRED KOLUMBOM

AbstractGenetics shows the original settlement of America from Africa, across Asia and the Bering Strait, from where it spread to the south. The exception is the part of the inhabitants in the north-eastern America. They have mtDNA gene group x, which is typical for Eastern Europe, where the largest part are Asia Minor, the Balkans, and Caspian and Volga basin; and for the group U, which is predominantly in northeast Europe.It is the European immigrants between 15 and 8 thousand years before present, which sail over Greenland in North America. Such knowledge of shipbuilding and sea sailing where the championship belonged to the Veneti, as its own name Wendat and the original name Greenland - Vin(d)land and North America - Vinland, testify to the settlement of Veneti far ahead of the Vikings and later European immigrants.

UvodNa Venete v Kanadi je glede imena in genetike opozoril pokojni J. Skulj, E. Tomas je

njegove ugotovitve dopolnil s študijo o sposobnosti Venetov glede morjeplovja, V. Vodopivec pa je podal podrobnejšo zgodovinsko in genetsko primerjavo.

JOSEPH SKULJ

On 11/21/07 9:31 AM, »Joseph Skulj« <jskulj@hotmail.com> wrote:Gentlemen,The Huron Indians along the Great Lakes call themselves Wendat or Oendat. Apparently,

they had migrated to the Great Lakes from the eastern coast of USA. Interestigly, in the vicinity of the Great Lakes, a mtDNA Haplogroup x is present. This genetic marker which is absent elsewhere in Americas may be an indicator that there existed an ancient link between Europe and North America, which would have preceeded the voyages of Vikings and 500 years later of Columbus.

The Viking name for North America was Vinland and a thousand year old Viking village has been found in the Canadian province of Newfoundland, which confirms the theory that Europeans had contacts with America before Columbus. According to Mr. Paabo, he is of the opinion that Vin in the name Vinland is derived from Windland, where d>n in the compounded word.

Regards, JS.

226

ERIC TOMAS DE SAINT MAUR

Prevod pisma Josepha Skulja, žal prezgodaj preminulega plodnega raziskovalca slovenskih korenin, Kanadčana slovenskega rodu, ki je prispeval velik del iz jezikoslovja in genetike o prvobitnosti naših prednikov:

Indijanci Huron ob Velikih jezerih se imenujejo Wendat ali Oendat. Zdi se, da so se preselili v kraje Velikih jezer od vzhodne obale ZDA. Zanimivo je, da je v bližini Velikih jezer prisotna mtDNK haploskupine x. Ta genetski marker, ki ga ni drugje v Ameriki je lahko pokazatelj, da obstaja povezava med staro Evropo in Severno Ameriko, ki je bila pred zgodnjimi plovbami Vikingov in 500 let kasnejšim Kolumbom.

Vikinško ime za Severno Ameriko je Vinland in tisoč let staro naselje Vikingov je bilo ugotovljeno v kanadski provinci Nova Fundlandija, kar potrjuje tezo, da Evropejci imeli stike z Ameriko pred Kolumbom. Po mnenju g. Paaba, besedica Vin v imenu Vinland izhaja iz Windland, d > n, kjer je »d« izpuščen.

KomentarOb Velikih jezerih v Kanadi živi indijansko pleme, kateremu so bili francoski raziskovalci

dali ime Huroni, po dolgih, razkuštranih ščetinastih grivah na glavi, katerim rečejo Francozi »hure«. A ti Indijanci sami sebe imenujejo Wendat ali Oendat, v francoskem jeziku zapisano kot Vendat. Kaže da so tja prišli z vzhodne obale ZDA. Živeli so v dolgih hišah, ki so dosegale izredne dolžine, tudi več kot 100 metrov. Okoli vasi so naredili iz kolov tki. palisade. V njihovi največji vasi je stalo več kakor 70 dolgih hiš! Povprečno je v taki vasi živelo okoli 1.000 ljudi.

V povprečju so bile hiše seveda krajše (pri nas so bile takšne, okoli 30 m dolge zidane hiše znane pod imenom ‚ilirske hiše’, od katerih posamezne še obstajajo, npr. v Istri, ki je zdaj, žal, pod hrvaško oblastjo. Znane pa so tudi iz Obbaltika – Venetskega zaliva, kjer so živeli naši jezikovni predniki Veneti in Vandali.

Tukaj moremo videti vzporednico k dolgim hišam, k vasem obdanim z okòljem, v katerih so bili živeli stari Vinedi v Germaniji, ob Vinedskem zalivu, danes Baltiku, v Skandinaviji itn. Bistvena je tudi razlika s t.i. wigwami, skromnimi indijanskimi šotori, kakršne sicer poznamo iz romanov, opisov in filmov.

Za plovbo preko Atlantskega oceana je bila potrebna ustrezna usposobljenost in Etruščani in Veneti so bili tako v gradnji ladij kot v morjeplovstvu veliki mojstri.

EtruskiŠpanija je bila dalj časa v rokah Etruskov [1], ki so bili sorodni Venetom, mnogi jih

kar enačijo z njimi. Pomembno etruščansko mesto je bilo Cerventery, ki je bilo povezano z dobro cesto z njihovim glavnim pristaniščem v Sredozemlju Pyrgi, znano po Pyrgijskih zlatih ploščicah iz 5 stol. pr. Maziljenim, ki so izjemno dobro ohranjene in govore o napadih bojevitih Italov in so daleč najbolj razumljive v slovenskem jeziku [2].

Pomembno etruščansko pristanišče za področje Jadranskega morja je bila Spina (* = sipina, na naplavinah reke Paduše, danes Pad), po kateri so se dolgo prelivale velike količine različnega blaga. Etruščani so sredi 6. stoletja pr. Maz. prekoračili Apenine

227

in se širili po Padski nižini in ustanovili tudi mesto Spina, po naše Sipina, ki je bilo na koleh in pravokotno urbano zasnovano. Imelo je dobro povezavo z notranjostjo po reki Pad in se hitro razvijalo. Po mnogih porazih Etruščanov z Rimljani in z Grki, ki so opustili dotedanje sodelovanje in jim preprečili pot v Sredozemlje, pa se je začel njen hiter propad [1].

VenetiIz zapisov Julija Cezarja o galskih vojnah [3], vemo, da so samo armoriški Veneti

imeli ladje, s katerimi so bili obvladovali težavno atlantsko plovbo in pri tem niso poznali tekmecev. Le Veneti so torej imeli dovolj ladij, da so zmogli prepeljati Cezarjevo armado na Britansko otočje. Številne jezikovne sorodnosti, krajevna imena ob evropskih obrežjih atlantskega oceana: Bretonija, Baskija, Španija in Portugalska pričajo o dolgotrajni sosedščini in vplivu Vinedov na tam naseljene ljudi.

Celo poudarjeno narodnjaško usmerjeni nemški učenjaki priznavajo Venedom izjemne pomorske spretnosti: »V primerjavi s pomorsko neizkušenostjo današnjih Slovanov, izstopa pomorska spretnost srednjeveških Venetov z Baltskega morja; vikingški pohodi teh Venetov so le malo zaostajali za vikingškimi pohodi skandinavskih Germanov.« [4]

VandaliPotem, ko so bili Vandali osvojili in zasedli Španijo, Sardinijo, Sicilijo, Italski polotok

in severno Afriko, so pod vandalskim kraljem Geizerikom obvladovali pomorsko plovbo po Sredozemlju [5-6]. Pred njimi so bili to Feničani [7], za njimi Vikingi in Severnjaki – Nor(d)mani.

GrkiO najstarejšem znanem tajnopisu poroča Herodot, ki je bil letopisec o bojih med

Grčijo in Perzijo v 5. stol. pr. Kr., saj naj bi tajnopis rešil Grke pred osvojitvijo perzijskega kralja Kserksa. Ta se je pripravljal, da si podredi tudi neposlušno Grčijo in je 5 let zbiral največjo vojsko v dotedanji zgodovini. To je opazil neki Grk v izgnanstvu, ki je pisno opozoril Šparto pred invazijo, ker pa je bil na tujem ozemlju si je pomagal z zvijačo. S pisalne deščice je postrgal vosek in nanjo napisal besedilo in preko njega zopet vlil vosek in tako prekril besedilo. Deščica je prišla v prave roke, toda niso razumeli njenega pomena, dokler ni žena vodje svetovala naj odstranijo vosek, in tako so prebrali sporočilo in ga poslali še drugim Grkom. Začeli so se pripravljati na boj in zgradili 200 bojnih ladij. Tako je Kserks izgubil odločilno prednost presenečenja. Ko je leta 480 pr. Maz. napadel Grke, so perzijsko številčnejše ladjevje z begom zvabili v ozek zaliv, kjer so bile njihove manjše ladje učinkovitejše kot večje perzijske ladje, in so ponižujoče premagali Perzijce [8].

FeničaniKmalu so bili v pomorstvu prevladali Feničani in obdržali prevlado na morju dolgo

časa. Mešana egiptovsko-feničanska odprava je za časa faraona Neha II. (609 – 594 pr. Kr.) obplula vso Afriko. O tem poroča Herodot [9]. Toda očitno to ni bila prva taka odprava.

228

Feničani so bili zapluli tudi v Atlantik ter vključili otoke Madeiro in Kanare v svoje vplivno območje, saj so tam pridobivali kvalitetno škrlatno barvilo, brez katerega stari vek ni deloval, saj je bil škrlat znamenje dostojanstva in časti.

KomentarNavedeni podatki dokazujejo, da so ladjedelništvo in pomorsko oceansko plovbo

zelo dobro poznali že v starem veku in to predvsem Feničani, Grki, Etruščani, Veneti ter Vandali, ki so bili v stanju premagati Atlantski ocean in so to gotovo tudi storili.

MorjeplovstvoGrenland se je bil nekoč imenoval Vin(*d)land, kar so kasneje tendenciozno pomenoslovno

razlagali kot Grønland in ga razumeli kot »Zelena dežela« in otok ustrezno preimenovali, angleško Greenland. Ta Zelena dežela pa je vse prej kot zelena in tudi v času največje otoplitve okoli 5.000 pr. Kr. ni bila zelena, razen morda južnega obalnega dela. Zanimivo je tudi, da imata v severnjaških izročilih sev. Amerika in Grønland enako ime, kar daje slutiti, da gre za zmešnjavo. Zato imamo enkrat Slabi in drugič Dobri Vin(d)land.

Precej bolj verjetno je, da so drzni vinedski morjaki uporabljali v starini današnji Grønland (tedaj *Vindland) kot vmesno postojanko, kjer so čakali na ugodno vreme za nadaljevanje plovbe proti Ameriki. Pred nekako 5.000 leti je bilo v severni Evropi topleje in takrat je mogla biti vinedska morska odprava čisto znosna.

Landnamabok, eden najstarejših islandskih letopisov [10], poroča: »Arija - Marssona, islandskega pomorca, je morje odneslo do Dežele Belih mož, ki leži na Zahodu, pri Dobrem Vinlandu (= Amerika). Baje je šest dni plovbe zahodno od Islanda. Od tod Ari ni mogel več nazaj«.

Tudi med Bretonci in Valižani so krožile številne bajke, ki so govorile o veliki tuji deželi daleč na zahodu. Izročila te vrste so bila tako vplivna, da je še leta 1480 odplula iz Bristola odprava, ki naj bi poiskala to daljno zahodno celino. Takrat so se opirali na poročila, ki so bila ohranjena v dveh starih rokopisih v opatijah Stratflur in Conway. Znana je bajka o sv. Brandanu, irskem svetniku, ki je tudi v resnici živel v VI. stol. ter o njegovih potovanjih »NAVIGATIO SANCTI BRANDANI«, ki da je nekega dne prejel božji poziv, naj gre oznanjat božjo besedo v deželo onstran oceana, kar je bil menda tudi storil. Irski misijonarji so prihajali takrat tudi med Venete po Evropi. Toda zakaj ravno irski? Ali more nekdo, ki ne zna jezika domačinov, tam med njimi, karkoli opraviti? Razen vzbujanja radovednosti, najbrž ničesar. Kaj pa, če so obvladali venetski jezik? Andrej Rant piše o Karnih in Venetih na Britanskem otočju in izkazano je, da so Veneti tam živeli [11].

Trdno je dokazano, da so v Novem svetu pogosto naletevali na »bele Indijance« ter da so raziskovalci ob takih priložnostih vselej izrecno izjavljali: »To niso Indijanci!« Sicer pa, zakaj naj to ne bi bilo mogoče? Ker se za resnico o Venetih, njihovih številnih odpravah in rodovih ni pobrigal noben slovenski zgodovinar, oz. je bila resnica celo organizirano zamolčana ter skrita? In drugič: Ker je tujcem slovenski jezik španska vas in zakaj naj bi se tujci brigali za nekoga, ki se sam ne mara pobrigati zase?

229

ZaključekPrispeli Vinedi so imeli popolnoma drugačen odnos do Indijancev kot kasnejši angleški,

francoski in španski naseljenci in okupatorji. Bili so prijazni do domorodcev, saj so bili predvsem poljedelci in so živeli z Indijanci tisočletja v sožitju in šele kasnejši priseljenci so porušili ta tisočletja trajajoči mir.

Za takšno domnevo pričajo tudi Indijanci Vendat, s podobnim imenom z Veneti, bivajoči v vaških srenjah obkroženih s palisadami, z dolgimi visokimi hišami, ki so znane iz Baltskega – Venetskega območja Venetov in Vandalov ter iz nekdanje Ilirije, še danes ohranjene v Istri.

Značilna podobnost je v zelo razvitem poljedelstvu, ki so ga prenesli v novi svet kot prvotni poseljenci srednje in severne Evrope; po značilni duhovnosti, organizaciji plemen ob poudarjeni ženski enakopravnosti itd. Vseh teh podobnosti je precej preveč, da bi mogle biti čisto naključne.

VINKO VODOPIVEC

ZgodovinaHuronci so obsegali konfederacijo 4. indijanskih severnoameriških skupin, ki so govorili

jezik Wyandot, ki je spadal v skupino Irokezov. Sebe imenujejo Wendat, Huron pa so jih poimenovali Francozi v začetku 17. stoletja. Naseljeni so bili na območju med jezerom Simcoe in Georgijskem zalivu v Ontariju. Živeli so v palisadnih hišah.

Leta 1615 ko je Samuel Champlain obiskal Huron, so začeli vojno z Irokezi. Dolgotrajno sovraštvo med Huronci in Irokezi je doseglo vrhunec leta 1648. Preživeli Huronci so pobegnili v vseh smereh jugozahodno do tobačnega naroda, proti jugu do nevtralnega naroda, jugovzhodu do Erie, in severovzhodno do francoske utrdbo blizu Quebeca. Migracijski Irokezi so lovili Huronce povsod, leta 1649 so Irokezi napadli Tobačni narod, kar je povzročilo novo selitev. Leta 1650 so Irokezi napadli nevtralni narod in ga praktično izničili, in leta 1656 so bili v Erie skoraj iztrebljeni, ostali pa so pobegnili in v Quebecu so končno dobil majhno mesto v Lorettu, kjer okoli 500 ljudi še vedno živi.

Tudi ostanek Huroncev v Tobačnem narodu je šel pod pritiskom Irokezov, najprej v Michigan, nato v Wisconsin in Illinois, kjer so jih napadli Siouxi. Tobačno ljudstvo je na koncu (1750), poselilo vasi v bližini mesta Detroit in Sandusky, Ohio. V Ohiu so postali znani Britancem kot Wyandot in se borili z Britanci proti Američanom v obeh vojnah, ameriške revolucije in leta 1812. Po vojni leta 1812 so imeli svoje posesti potrjene s strani ZDA, vendar so jih leta 1842 prodali in se preselil v Wyandotte, Kansas. Leta 1867 so se ustalili v SV Oklahomi, kjer so se naselili kot državljani.

Domneva se, da se je prihod na vzhodni del Kanade začel okoli 8000 pr. Kr.Zgodovino obravnava več zapisov na primer: [12].Katoliška enciklopedija [13] podaja obširen opis kasnejših dogodkov, o starejši zgodovini

pa trdi le, da ni nič znanega o zgodovini Huroncev pred obiskom Jacques Cartiera na obali St. Lawrenca v letu 1535.

230

KomentarMlajša zgodovina je dobro opisana, starejša pa je neznana ali zamolčana. Očitno so

bili boji z drugimi indijanskimi plemeni vzpodbujeni z novimi priseljenci, vzroki pa so bili verjetno v veliki moči indijanskih plemen, kar je oteževalo krajo njihove zemlje, zato so jih sprli med seboj.

ŽivjenjeVsakdanje življenje Wendatov je temeljilo na klanu razširjene družine. Vsi v družini

pripadajo istemu klanu, ki gre po rodovni liniji matere. Fant in dekle se lahko poročita le iz različnih klanov. Ko se poročita se moški preseli v dom njegove žene. Bilo je osem klanov, ki jih zastopajo živali pomembne v Wendat mitologiji: želva, volk, medved, bober, jelen, orel, ježevec in kača.

Vas je imela svojega vodjo, vodje več vasi so imeli skupen svet, več svetov pa je predstavljalo že wendatski narod. Tako so bili dovolj dobro organizirani za vsakdanje življenje. Moški so sicer vodili skupnosti, ženske pa so jih imenovale in tako potrjevale svojo upravljavsko in organizacijsko enakopravnost [14].

Živeli so v vaseh obkroženih z varovalnimi palisadami, ki so zagotavljale ustrezno varnost; značilna vsa je prikazana na sliki 1.

Slika 1: Wendatsko ograjeno naselje s številnimi dolgimi hišami [15]

231

Živeli so v dolgih in visokih hišah, ki so bile značilne za njihovo evropsko domovino ob Baltiku – Venetskem zalivu; rekonstruirana notranjost take hiše je prikazana na sliki 2.

KomentarNaselja in hiše so tako različne od indijanskih šotorov, da kažejo na popolnoma drug

izvor in kar precej je podatkov, ki dokazujejo priselitev Wendat Indijancev iz severne Evrope iz časa poselitve okoli 8.000 let pred sedanjostjo.

Njihovo ime so tujci prilagajali svojemu načinu izgovorjave in tako so znane inačice kot npr. Guyandot, Guyandotte, Ouendat, Wyandot, in Wyandotte ter pokvarjeno angleško Yendat. Vendi so živeli na severnem bregu Ontarijskega jezera (prvo srečanje s francoskimi trgovci je bilo leta 1535, prvi jih je opisal francoski raziskovalec Samuel de Champlain leta 1615), sicer pa so imeli med jezerom Ontario ter jezerom Huron 18 do 25 vasi, v katerih je živelo med 20.000 do 40.000 Indijancev Wendat. Kasneje so se deloma preselili na področje med jezerom Simcoe in JV kotom Georgian Bay-a, JV od Detroita ter v Ohio, Kansas, kjer je okrožje Wyandotte, ob reki Kansas in Missouri. Nekaj jih živi tudi v Oklahomi.

V Kanadi zanje uporabljajo ime Huroni, medtem ko jih v okolici Detroita imenujejo Wyandot. Na vhodu v mesto Wyandot v Michiganu je slika Wyandot Indijancev. Svoje ozemlje so imenovali Wendake. Ukvarjali so se s poljedelstvom, lovom, ribolovom in trgovino. Pridelovali so žito, fižol, sončnice, buče ter tobak. Trgovali so s tobakom in krznom, postali so glavni partnerji francoskih trgovcev. Polja, katera so bili obdelovali,

Slika 2: Vendatska notranjost dolge hiše kot rekonstrukcija v muzeju [15]

232

so bila tako obširna, da je nek raziskovalec napisal, da se lažje izgubiš v njihovih poljih, kakor pa v gozdovih.

Verjeli so, da so otroci bodočnost plemena. Zato so jih imeli radi ter so jih skrbno vzgajali in učili za prihodnost, dečke in deklice. Bili so zelo duhovni ljudje, ki so verjeli v vrhovno božanstvo. Verjeli so tudi v posmrtno življenje, umrlim so dajali v grob opremo in hrano za preživetje na poslednjem potovanju [16].

Njihovo življenje je delno razvidno tudi iz slike 3, ki prikazuje skupnost Wyandotov v njihovih značilnih oblačilih.

– Na sliki se lepo vidi evropske poteze in izrazite moške brke ter žensko enakopravnost, saj je zastopanost na sliki uravnotežena; so v tradicionalnih oblačilih podobnih evropskim in le en mladenič ima običajen klobuk. Vidimo celo dva brkata Vendejca, česar pri Indijancih sicer ne srečujemo, saj so enako kot vsi Mongoli golobradi in brez brk.

– Prav ženska enakopravnost najbolje priča o njihovem venetskem poreklu, saj prav pri naših pradavnih prednikih izstopa ženska enakopravnost [18], v nasprotju s očetovskimi (patriarhalnimi) družbami, kjer je bila ženska zgolj dekla.

JezikWyandot je irokeško obarvan jezik z različnimi imeni kot Wyandot, Wyandotte,

Wendat ali Huron. Nazadnje so ga govorili predvsem v Oklahomi in Quebecu. Jezikoslovci tradicionalno štejejo Wyandot kot narečje ali sodobno obliko Wendat.

Slika 3: Wendatska skupnost v značilnih nošah [17]

233

Govorjeni jezik je skoraj izginil pred stoletjem in sedaj so poskusi oživljanja. Wyandotte Nation of Oklahoma ponuja Wyandot jezikovne tečaje v Wyandotte javnih šolah, razredih K-4, pa tudi za predšolce z naslovom »Želva, Tots« program. Skupnost Wendat Quebec ponuja odraslim in otrokom razrede v Wendat jeziku v njihovi vasi v šoli v Wendake.

Čeprav se običajno enači z narečjem Irokezov je Wyandot postal tako različen, da ga je treba upoštevati kot poseben jezik. Ta sprememba se zdi, da se je zgodila nekje od sredine osemnajstega stoletja, ko je jezuitski misijonar Pierre Potier (1708-1781) dokumentiral Petun dialekt Wendat v Kanadi. Etnolog Marius Barbeau je posnel svoj zapis jezika Wyandot v Wyandotte, Oklahoma, v letih 1911-1912, ki pa je dovolj različen in ga je treba upoštevati kot poseben jezik [19].

Dr John L. Steckley je ameriški znanstvenik specializiran za indijanske študije in avtohtonost jezikov v Ameriki. Je zadnji znani govorec Wyandot jezika, ki ga je študiral več kot 30 let. Zanimal se je tudi za krajevna imena, ki izhajajo iz avtohtonih jezikov, in si prizadeval za odpravo napačnih predstav o njihovi prvotni izpeljavi. Njegov Huron-angleški slovar iz leta 2007 je bila prva knjiga te vrste po več kot 250 letih [20].

KomentarSprememba jezika se je mogoče res zgodila nekje v sredini osemnajstega stoletja,

ampak tako, da so se zabrisali preostanki njihovega venetskega prajezika. Koliko je še razpoznavnosti v sedanjem ponovno uvajanem jeziku je stvar jezikovnih študij, ki bi jo morali narediti znanstveniki z dobrim poznavanjem najstarejših narečij praslovenskih jezikov. Prizadevanja J. Steckleja izgledajo verodostojna, saj je upošteval tudi krajevna imena in njihov naravni izvor, kar seže najdalj v jezikovno zgodovino.

GenetikaGlavne genetske mtDNK skupine ameriških domorodcev so skupina A, ki je prisotna

predvsem v severni in srednji Ameriki, skupina B, ki je prisotna predvsem v južnem delu severne in severnem delu južne Amerike, skupina C, ki je prisotna po vsej Ameriki in skupina D, ki je prisotna predvsem na Aljaski in južni Ameriki. Od drugih skupin je na severovzhodnem delu v znatnem deležu prisotna skupina x, na severozahodnem delu pa je manjša prisotnost ostalih genskih skupin.

Razporeditev deležev mtDNK genskih skupin [21] je za svet prikazana na sliki 4.

Bryan SykesA genetic Portrait of America [22]DNA_USA_A_Genetic_Portrait_of America_nodrm.pdf - Adobe Reader

Povzetek delaUgotovitev nove genske skupine x, se je pričel s študijo Ojibwa.1, med Indijanci

Ocipve, ki so tretji največji indijanski narod v Ameriki, v številkah ga presegajo le Navaji in Cherokezi. Živijo na mejah držav Amerike in Kanade v območju Velikih jezer. Četrtino Ocipve prostovoljcev je pripadalo skupini mtDNK x, kar je veliko previsok delež, da bi ga razložili kot naključnega. Skupina x doseže svoj najvišji delež med Ocipve, ampak tudi

234

drugje so člani te skupine, saj se nahaja med Siouxi v Washingtonu in Navaji na jugozahodu, kjer pogostost skupine x doseže 4 odstotke. Skupino so x našli le v Severni Ameriki, saj ni prišla južno od mehiške meje.

Ni sledu o morebitnih genskih skupinah x v Sibiriji in na Aljaski, in le v enem samem primeru na Kitajskem. Toda, ko so raziskovalci pogledali v drugo smer, proti Evropi, so našli veliko genetskih vzporednic. Sam sem pogosto naletel na x gensko skupino in v mojem delu na Evropski mitohondrijski DNK, kjer naj bi bila med sedem Evinih hčera uvrščena tudi xenia, so njeni potomci razpoznavni po začetni črki x.

Avtorji prve knjige o genski skupini x v Ameriki so predložili genetski dokaz evropskega izvora, za vsaj nekatere od prvih Američanov. To je bil radikalen predlog v letu 1998, samo dve leti po raziskavah ostankov devet tisoč let starega okostja iz Kennewicka v državi Washington. To je bilo odkritje, ki je vžgalo zanimivo in obarvano razpravo o izvoru prvotnih Amerikancev.

Sam sem ponovno preučil podrobnosti o genskih zaporedjih Ocipve in jih primerjal z obsežnimi evropskimi podatki. Nobeno od zaporedij Ocipve ni povsem enako kot njihovi evropski bratranci v klanu xenia, vendar niso daleč. Ocipve zaporedja imajo svoje mutacije, ki jih ni videti v evropskih xeniah, na primer varianta 213, vendar pa osnovni motiv xenia 189 223 278 obstaja tako v Ocipve kot v Evropi.

Spomnimo se, da je za razliko od drugih indijanskih mitohondrijskih skupin, prav x ni niti v Sibiriji niti v vzhodni Aziji, kar dokazuje njegovo evropsko poreklo. Težava je v tem, da je ta sklep v nasprotju s tem, kar smo mislili, da vemo o indijanskih koreninah.

Slika 4: Genski deleži mtDNK genetskih skupin [21]

235

Morda je zaradi tega, navdušenje za zgodnji evropski prihodu na podlagi dokazov o skupini x upadlo, saj je bilo ugotovljeno, da so Evropska in Ameriška zaporedja, v podrobnostih ker precej drugačna.

Toda po mojem mnenju je to mogoče pričakovati po dolgem času izolacije, saj je najnovejša genetska ocena za gensko starost skupine x v Ameriki 15,800 let, to pa poraja vrsto vprašanj.

Genska skupina x je v Ameriki že zelo dolgo časa. Evropski izvor za skupine x tudi postavlja raznovrstna vprašanja. Če so predniki skupine x Ocipve iz Evrope, ne pa iz Azije, kako so prišli tja? Skupina x je v Evropi v manjšini, v povprečju le 5 odstotkov, zato je čudno, da je prednik iz tega klana, ne pa od drugih? Če je možnost, da bi skupina x prišla iz Azije, bi morali sledovi te skupine na tej poti izumreti, kar pa ni verjetno.

Čeprav imamo genetsko starost x za ameriške domorodce, ki je v enaka kot za druge štiri skupine, ni nobenih neposrednih dokazov za njegovo zgodnjo prisotnost, zato moramo pogledati na precej redke dokaze DNK, pridobljene v starodavnih človeških ostankih. Do sedaj najbolj povedno mesto je pokop na kmetijah Norris v srednjem Illinoisu, ki so jih izkopali leta 1984. Ogljikova preiskava je pokazala, da je starost samo približno 700 let in so torej le 300 let starejši od prihoda prvih francoskih raziskovalcev. Čeprav je to suho mesto in ni zaščiteno s podtalnico, je najdišče nekoliko bazično, kar je pomagalo ohraniti kosti v dobrem stanju.

Raziskovalci so pri 108 od 260 izkopanih okostij, predvsem iz reber dobili ustrezne ostanke mtDNK. Eno zaporedje 189 270 je zelo pogosto v Evropi in se nahaja v osrčju skupine U5, ki je klan od Uršule, še ene od sedmih Evinih hčera. Klan U5 je več kot štirideset tisoč let v Evropi in sovpada s pojavom anatomsko modernih ljudi v Evropi. Ni dvoma, da gre za evropsko poreklo tega klana na kmetijah Norris.

Drugi niz, ki se ne ujema s štirimi ameriškimi skupinami je od dveh drugih okostij iz tega mesta, in ima jedro skupine x z dvema dodatnima mutacijama, 227 in 357. Iz tega sklepam, da je bila skupina x v Ameriki precej pred Evropejci in to v velikem številu.

Starodavnost DNK in dokazov za zgodnejši prihod skupine x temelji na materialu, pridobljenem v Windover, Florida. Windover leži v bližini lagune reke v Brevard County, nedaleč od Titusville in približno petindvajset milj od NASA izstrelitvenega centra v Cape Canaveralu. Izvajalec del pri gradnji nove ceste čez ribnik za stanovanjski razvoj je videl človeške lobanje in obvestil šerifa, ki je ustavil gradnjo in celo pomagal pri financiranju arheoloških izkopavanj. Simbolično je ime kraja: Wind (Vinid + over = preko!).

Prvi izid je pokazal starost osem tisoč let, v močvirju pa so prvi pokopavali Indijanci. Močvirja so večinoma kisla in kosti dobro ohranijo. Leta 1980 je bilo izkopano skupno 177 teles z dobro ohranjenimi lobanjami. Prav tako sem imel podrobnejšo analizo Windover podatkov. Za razliko od kmetije Norris, kjer so genetski podatki večinoma sestavljeni iz štirih znanih indijanskih skupin, so Windover zaporedja zelo spremenljiva in vsebujejo le enega, ki ga ni v bližini. Eden od njih ima x jedro in zaporedni motiv 223 278, ki potrjuje spodnjo mejo osem tisoč let v Ameriki, zato je tudi genetski datum za skupino x 15.800 let, treba jemati precej resno.

Takrat je bila ledena doba blizu svojega vrhunca; kako bi bil lahko gen x dosegel Ameriko iz Evrope? Če bi bilo mogoče za skupino B potovanje z ladjo po robu Tihega

236

oceana približno takrat, bi lahko enako veljalo za obale Atlantika? Tedaj je severni Atlantik zamrznil in potovanje bi bilo lahko vzdolž obale morskega ledu, ki je bil dom za sesalce, ribe pa so pomenile zanesljivo prehrano. Potovanja preko Atlantika so izkusili tudi številni moderni pustolovci: Tim Severin leta 1976, ko je s posadko treh zapustil zahodno obalo Irske in prispel v Novo Fundlandijo. Leta 1970 je Thor Heyerdahl zapustil obalo Maroka in v čolnu iz trsja Ra II in dosegel Barbados. Obe junaški potovanji kažeta, da je čezatlantski prehod možen celo z uporabo preprostih plovil.

Potovanje po morju je mogoče gledati tudi kot genetsko ozko grlo. Samo ljudje, ki so bili na ladji in so preživeli pot, bodo pustili potomce. Če bi od zgodnjih čezatlantskih prednikov x genske skupine, bila le ena ženska, bi bila ta dovolj, saj vsi moški skupaj ne bi pustili nobene sledi mDNK.

KomentarZabeležena so le dognanja v zvezi z evropskimi genetskimi izvori Amerikancev, ki

v glavnem zadevajo Huron ali Wendat Indijance. Ugotovitve potrjujejo evropski izvor genske skupine x in U in njihovo samostojno mutacijsko spremembo v času po naselitvi, ki je časovno od 8.000 do 15.000 pred sedanjostjo.

Skupina x ima vir v vzhodnem delu Evrope, ne pa ob Baltiku, kjer je bilo morjeplovstvo močno razvito. To nakazuje selitev proti jugu v času močne ohladitve, zato se je delež x genske skupine ob Baltiku zmanjšal, južneje pa povečal.

Skupina U5 pa ima center ob Baltiku, po velikosti deležev U5 si slede: Finska 18, Estonija 16, Češka 15, Rusija 12, Belgija 12, Ukrajina 11, Slovenija in Hrvaška 10,5, Norveška 10 itd.

Skupina U v celoti pa ima naslednje deleže po velikosti: Finska 25, Estonija 24,5, Latvija 23, Belgija 22, Danska 22, Bolgarija 22, Ukrajina 21, Srbija 20,5, Češka 20, Rusija 20 itd [23].

Če gre pri genski skupini x bolj za izjemo ali za ozko grlo, pa skupina U nedvoumno podaja območje znanih morjeplovcev od Belgije do Baltika. Treba je upoštevati tudi časovno razliko med sedanjimi podatki in verjetnim časom naselitve v Ameriki.

Evropske mezolitske mtDNK genske skupine U5 pa so razporejene glede na preiskana okostja takole: Švedska 6/17 = 35 %, Rusija 3/3 = 100 %, Litvanija ¾ = 75 %, Poljska 3/3 = 100 %, Nemčija 2/4 = 50 %, Luksemburg 1/1 = 100 %, Anglija 1/1 = 100 % [24]. Zopet je poudarjeno območje Baltika.

SklepO delni poselitvi severne Amerike iz Evrope in to prav z Veneti priča njihovo ime

Wendat, pričajo evropske oblike naselij in hiš značilne za baltsko-venetske skupnosti, pričajo njihove miroljubne navade, saj so tisočletja živeli v miru s sosednjimi Indijanci, pričajo njihova znanja poljedelstva in shranjevanja pridelkov, najbolj pa pričajo genetski podatki, ki umeščajo njihov prihod med 8. in 15. tisočletje pred sedanjostjo.

Prav te starosti pomikajo sedanje pojmovanje znanja gradnje ladij in morjeplovstva daleč nazaj v preteklost, saj sta obe skrajni dobi poselitve verjetni, zlasti, ker sta navzdol nedvoumno omejeni. To pomeni morjeplovstvo že med zadnjo ledeno dobo, ko je bila severna Evropa pod ledom in zato pridejo v poštev le sredozemska in južnoatlantska

237

ljudstva, to pa so bili Etruščani in Veneti. Otoplitev po dvanajstem tisočletju pred sedanjostjo pa pomikata izvore selitev v Ameriko severneje, kjer pa so bili zopet največji mojstri morjeplovstva prav Veneti.

To kasnejše potovanje okrog desetega tisočletja pred sedanjostjo je verjetnejše, saj so imeli kopno vmesno postajo med Islandijo in Ameriko, to je Grenlandijo, ki je imela prvotno ime Vinland, kar zopet kaže na njene odkritelje Venete.

Ljudski spomin marsikdaj zvesteje ohranja zgodovinsko resnico, kakor pa zbirke listin in arhivi, ki so pogosto predmet zlorabe. Prav ta izročila pričajo, da so bili Veneti izkazano drzni in podjetni morjaki, ki so imeli nekaj časa na severu v posesti današnjo Grønlandijo, od koder ni več hudo daleč do severne Amerike. Imeli so tisočletne izkušnje v pomorstvu in ladjedelništvu in tako znanje se ohranja iz roda v rod.

Vse preveč je kulturnih, gospodarskih, verovanjskih in genetskih dokazov o delni poselitvi severne Amerike iz Evrope in to še v zadnji ledeni dobi ali kmalu po otoplitvi in to prav iz Venetskih ljudstev, ki so bila znana po gradnji ladij in morjeplovstvu tako v Sredozemlju kot v Atlantiku, da bi jih lahko zavrnili ali obšli.

Literatura1. P. Herrmann: Sieben vorbei und acht verweht, Abenteuer der frühen Entdeckungen, Hoffmann &

Campe Verlag, Hamburg 1952.2. V. Vodopivec, Primerjava branj Pyrgijskih zlatih ploščic, Zbornik posveta Praprebivalstvo na tleh

srednje Evrope, Jutro, Ljubljana 2003, 51-63.3. G. I. Caesar, COMMENTARII DE BELLO GALLICO, (58 bis 51/50 pr. Maz.).4. H. F. R. Günther, Rassenkunde Europas, tretja bistveno razširjena ter izboljšana izdaja, založba J.

F. Lehmann, München 1929, 280.5. H. Schröcke, Germanen / Slawen, Vor- und Frühgeschichte des ostgermanischen Raumes, Panorama

Verlag, Wiesbaden 1999.6. H. Schröcke, Indogermanen– Germanen – Slawen, Ihre Wurzeln im mittel- und osteuropäischen

Raum, Orion-Heimreiter Verlag, Kiel 2003.7. G. Sotiroff, Phoenicians, Venycians, Heneti, Veneti and Wendi, Anthropological Journal of Canada,

vol. 9, nr. 4, 1971.8. S. Singh, Knjiga šifer, Umetnost šifriranja od starega Egipta do kvantne kriptografije, prevedel J.

Plešej, Učila International, Tržič 2006.9. Herodot, Zgodbe, prevod A. Sovre, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1953.10. Islandski letopis, Islands Besiedlung und älteste Geschichte. Übertragen von Walter Baetke.

Neuausgabe mit einem Nachwort von Rolf Heller. Diederichs, Düsseldorf 1967, Thule Bd. 23.11. A. Rant, Karni in Veneti v Britaniji in v Alpah, slovenska in britanska paleoetnična izročila v luči

evropske prazgodovine, Prorang, Ljubljana 2008, 20 62.12. Splet, Zgodovina Wendat Indijancev, http://www.accessgenealogy.com/native/tribes/huron/

huronhist.htm13. Splet, Zgodovina Wendat Indijancev, http://www.newadvent.org/cathen/07565a.htm14. Splet, Življenje Wendat Indijancev, http://www.collectionscanada.gc.ca/settlement/kids/021013-2111.1-

e.html15. Splet, Življenje Wendat Indijancev, slika vasi in dolge hiše, http://www.google.si/search?q=wend

at+huron&hl=sl&prmd=imvns&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=x&ei=5gdBUKjZJO724QT0s4CoAg&ved=0CDYQsAQ&biw=1920&bih=1022

238

16. Splet, Vsakodnevno življenje Wendat Indijancev, http://www.geo.msu.edu/geogmich/Hurons.html17. Splet, Življenje Wendat Indijancev, slika skupine v narodnih nošah, http://en.wikipedia.org/wiki/

Wyandot_people18. V. Vodopivec, Katalog mesapskih napisov, besed in prevodov ter slovar, Razbiranje ilirskih jezikov,

Jutro, Ljubljana 2010, 197-317.19. Splet, Jezik Wendat Indijancev, http://en.wikipedia.org/wiki/Wyandot_language20. Splet, Jezik Wendat Indijancev, http://en.wikipedia.org/wiki/John_Steckley21. Splet, Genetski podatki v slikah deležev Y-DNK za svet in Evropo in mtDNK za Svet, http://www.

scs.illinois.edu/~mcdonald/WorldHaplogroupsMaps.pdf22. B. Sykes, A genetic Portrait of America, DNA_USA_A_Genetic_Portrait_of America_nodrm.

pdf - Adobe Reader23. Splet, Območna porazdelitev mtDNK v deležih po evropskih in sosednjih pokrajinah,

http://www.eupedia.com/europe/european_mtdna_haplogroups_frequency.shtml24. Splet, Genetski podatki starih Evropejcev, http://www.eupedia.com/europe/ancient_european_dna.

shtml

PovzetekGenetska slika kaže prvotno poselitev Amerike iz Afrike, preko Azije in Beringovega

preliva, od koder se je širila proti jugu. Izjema je del staroselcev v severovzhodni Ameriki, ki ima mtDNK gensko skupino x, ki je značilna za vzhodno Evropo, kjer ima največji delež območje Male Azije, Balkana, Kaspijskega jezera in porečja Volge; in za skupino U, ki je pretežno severovzhodno evropska.

Gre za evropske priseljence med 15. in 8. tisočletjem pred sedanjostjo, ki so prek obalnega ledu ali Grenlanda pripluli v severno Ameriko. Tako znanje ladjedelstva in morjeplovstva, kjer je prvenstvo pripadalo Venetom, kot njihovo lastno poimenovanje Vendat in prvotna imena Grenlanda – Vin(d)land in Amerike – Vinland, pričajo o naselitvi Venetov davno pred Vikingi in pokolumbovskimi priseljenci.

Naslovi avtorjevAuthor’s AddressesAnton Perdih Mala vas 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; anton.perdih@gmail.comVinko Vodopivec Pot na Drenikov vrh 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenija vinko.vodopivec@uau.siDuša Krnel Umek Prečna pot 7, 6320 Portorož, Slovenija dusa.krnel@gmail.comPaulus Anonimus ? ?Pavel Serafimov Cederstraat 33,8924 CA Leeuwarden, Holland pserafimov@chello.nlGiancarlo Tomezzoli Zeppelinstrasse 43, D-81669 Munich, Germany gtomezzoli@epo.orgIgor Tureček Schiffmühlenstr. 116 / 7 / 3 , 1220 Vienna, Austria igor.turecek@ff.cuni.czEric Tomas de Saint-Maur Ulica Jana Husa 18, 1110 Ljubljana, Slovenija dede.ramenr@gmail.com

Zborniki KORENINE SLOVENSKEGA NARODA

ZBORNIK 1 — VENETI V ETNOGENEZI SREDNJEEVROPSKEGA PREBIV., 2002ZBORNIK 2 — PRAPREBIVALSTVO NA TLEH SREDNJE EVROPE, 2003ZBORNIK 3 — SLEDOVI EVROPSKE PRETEKLOSTI, 2004ZBORNIK 4 — STAROSELCI V EVROPI, 2005ZBORNIK 5 — EVROPSKI STAROSELCI, 2006ZBORNIK 6 — IZVOR EVROPEJCEV, 2007ZBORNIK 7 — IZVOR EVROPEJCEV, 2008ZBORNIK 8 — IZVOR EVROPEJCEV, 2010ZBORNIK 9 — IZVOR EVROPEJCEV, 2010ZBORNIK 10 — IZVOR EVROPEJCEV, 2011ZBORNIK 11 — IZVOR EVROPEJCEV, 2012

Zbirka SlovenciV. Vodopivec: STAREJŠA SLOVENSKA ETNOGENEZAV. Vodopivec: JEZIKOVNI TEMELJI STAREJŠE SLOVENSKE ETNOGENEZEV. Vodopivec: RAZBIRANJE ILIRSKIH JEZIKOVV. Vodopivec: SLOVENCI PRAPREBIVALCI EVROPE

Korenine slovenskega narodaOrigin of the Slovenians

www.korenine.si

Zbornikdesete mednarodne konference

IZVOR EVROPEJCEV

Proceedingsof the Tenth International Topical Conference

ORIGINS OF EUROPEANS

Vodja projekta – Head of the ProjectVinko Vodopivec

Uredil – Edited byVinko Vodopivec

Pomagali – AdvisorsAnton Perdih, Anton Mavretič, Pavel Serafimov,

Duša Krnel Umek, Rober Petrič, Giancarlo Tomezzoli

Kraj – VenueCankarjeva 1/IV, SI-1000 Ljubljana, Slovenija

Založnik – PublisherZALOŽNIŠTVO JUTRO, Jutro d.o.o., Ljubljana, Slovenija

Izšlo – PublishedLjubljana, Slovenija 2012

300 izvodov / copies

Naročila / OrdersJutro d.o.o., Založništvo in trgovina,

Črnuška c. 3, p.p. 4986, SI-1001 Ljubljana, SlovenijaTel. +386 (1) 561-72-30, faks +386 (1) 561-72-35

E-pošta / E-mail: Jutro@siol.netWWW.JUTRO.SI

ali / orVinko Vodopivec, Pot na Drenikov vrh 12, SI-1000 Ljubljana

Tel. (01) 422-45-60 • vinko.vodopivec@uau.si

ZALOŽNIŠTVO JUTRO

Zbornikdesete mednarodne konference

IZVOR EVROPEJCEV

ZALoŽniŠTVo JUTro

Zb

or

nik

 iZ

Vo

r EV

roPE

JCEV

 • P

ro

cee

din

gs 

ori

gin

of

EUro

PEA

ns

korEninE sLoVEnskEgA nAroDAorigins of sLoVEniAns11

2012

ProCEEDingsof the Tenth International Topical Conference

ORIGIN OF EUROPEANS

Zgodovíno so vedno pisali zmagovalci, ki so poveličevali svojo zmago in omalovaževali nasprotno stran, zato so skrbno pazili, da se zgodovina ni spreminjala, saj bi to pomenilo konec njihovih slavospevov, ki bi se lahko sprevrgli v izrazito genocidna dejanja.Prav to se dogaja v naši zgodovinski stroki, ki se še ni otresla dosedanjega služenja preteklim režimom Dunaju, Moskvi in Beogradu, ki so zahtevali poveličevanje germanstva, panslovanstva, jugoslovanstva in revolucije, saj to počne še danes in celo trdi, da se zgodovina ne spreminja.Tako stališče je posmeh znanosti, saj se podporne zgodovinske znanosti hitro razvijajo, kar še posebej velja za genetiko, ki dosedanje zgodovinske trditve o pozni priselitvi Slovencev nedvoumno dokazuje kot lažne. Prav zgodovina mora biti najbolj spremenljiva, saj je sklop njenih podpornih znanosti in mora sproti vgrajevati njihova nova znanja in njihove dokaze.Sedanje delovanje nekaterih zgodovinarjev je usmerjeno proti Slovencem in proti samostojni državi Sloveniji, saj z lažno zgodovino spodkopuje temelj državnosti, ki je v narodnem ponosu. Odgovornost zgodovinarjev je velika in državna oblast, ki jih financira, mora preveriti njihovo delo s stališča resnice in zahtevati, da bo zgodovina Slovencev temeljila na dokazih.

History is always written by the winners, who hailed their victory and playing down the opposite side, so they watch carefully that history could not be changed, as it would mean the end of their canticles, which could be turned in very acts of genocide.This is exactly what happens in our history profession, which has not yet shed the past service to previous regime of Vienna, Moscow and Belgrade, which required glorification of Germanic, Pan-Slavic, Yugoslav and revolution, as it does today, and even argues that history does not change.This position is a mockery to science, because the historical supporting sciences develop rapidly, especially genetics which previous historical claims of late immigration of Slovenes clearly demonstrated as false. It is history to be the most variable, because it is the set of its support sciences and must actively installed their new skills and their evidence.The current operation of historians is directed against the Slovenes and against independent Slovenia, because the false history undermines the foundation of statehood, which is in the national pride. Responsibility of historians is great and government that funded them must check their work in terms of truth and require that the history of the Slovenes will based on evidence.