revijosocialnapedagogikaizdajazdruženjezasocial ...bojan dekleva in Špela razpotnik: evalvacija...
TRANSCRIPT
Naslovuredništvaje: ZdruženjezasocialnopedagogikoAddresoftheeditors: UredništvorevijeSocialnapedagogika Kardeljevapl.16(priPedagoškifakulteti) 1000Ljubljana tel:(01)5892200;Fax:(01)5892233 E-mail:[email protected]
Urednik/Editor: MatejSande(glavniurednik;Ljubljana)
Uredniškiodborsestavljajo: MargotLieberkind(Danska,Denmark)Membersoftheeditorialboard: MartaMattingly(ZDA,USA) FriedhelmPeters(Nemčija,Germany) AndreasWalther(Nemčija,Germany) StephanSting(Avstrija,Austria) JacekPyżalski(Poljska,Poland) WalterLorenz(Italija,Italy) AliRahimi(Iran,Iran) JosipaBašić(Hrvaška,Croatia) AntonijaŽižak(Hrvaška,Croatia) VesnaZunićPavlović(Srbija,Serbia) DarjaZorc(Slovenija,Slovenia) JanaRapušPavel(Slovenija,Slovenia) OlgaPoljšakŠkraban(Slovenija,Slovenia) ŠpelaRazpotnik(Slovenija,Slovenia) MitjaKrajnčan(Slovenija,Slovenia)
Oblikovanjeinprelom: NenadMarašNaslovnica: KriseRisse-Berlin2009,fotoTadejBernikLektorirala: KatarinaMiheličTranslationsby: UršaŽitnikTisk: TiskarnaVovk
LetnikXIV,2010,št.1Vol.XIV,2010,No.1ISSN1408-2942Spletninaslov:www.revija.zzsp.org
RevijoSocialnapedagogikaizdajaZdruženjezasocialnopedagogiko-slovenskanacional-nasekcijaFICE.Revijaizhajačetrtletno.Vseizdajateljskepravicesopridržane.
SocialnapedagogikaisaquarterlyprofessionaljournalpublishedbyAssociationforsoci-alpedagogy-SloveniannationalFICEsection.
Naročninanarevijozaleto2010je25EURzapravneosebe.NaročninanarevijojezačlaneZdruženjavključenavčlanarino.Izdajanjerevijevletu2010finančnopodpirajoAgencijazaraziskovalnodejavnostRepublikeSlovenije,ZavodRepublikeSlovenijezašolstvoinMinistrstvozašolstvoinšport.ČlankevrevijiabstrahiratainindeksirataFamilyStudiesDatabaseinSociogicalAbstracts.
Kazalo/ContentsArticles
BojanDeklevainŠpelaRazpotnikEvaluationoftheFirstYearofOperationoftheResettlementSupportProgrammeintheAssociationKraljiUlice
SlađanaĐurić,BranislavaPopovićĆitićinGorazdMeškoFocusGroupInterviewinPedagogicalResearch
MajdaHrženjakinŽivaHumerIntersectionalApproachinPeerViolencePreventionProgrammes
MijaMarijaKlemenčičRozmanExperiencingtheSupervisionProcessintheCaseofProfessionals(to-be)intheHelpingProfessions
ŠpelaMedvedTheDanceofOurDreams–ProjectwithStudentsoftheMusicSchool'sDancingClass
Instructions to authors
Članki
BojanDeklevainŠpelaRazpotnikEvalvacijaprvegaletadelovanjaprograma
nastanitvenepodporevdruštvuKraljiulice
SlađanaĐurić,BranislavaPopovićĆitićinGorazdMeškoUsmerjeniskupinskiintervjuv
pedagoškemraziskovanju
MajdaHrženjakinŽivaHumerIntersekcionalnipristopvpreventivnihprogramih
preprečevanjamedvrstniškeganasilja
MijaMarijaKlemenčičRozmanDoživljanjesupervizijskega
procesapri(bodočih)strokovnjakihvpoklicihpomoči
ŠpelaMedvedPlesnašihsanj–projektz
učenkamiplesnegaoddelkaglasbenešole
Navodila avtorjem
ISSN 1408-2942
Socialnapedagogika,2010vol.14,številka1
37
63
1
83
101
125
1BojanDeklevainŠpelaRazpotnik:EvalvacijaprvegaletadelovanjaprogramanastanitvenepodporevdruštvuKraljiulice
Povzetek
Prispevek opisuje rezultate evalvacije prvega letadelovanja prvega slovenskega programa nastanitvenepodpore za brezdomce, ki je potekal v društvu Kraljiulice. Podatki so bili zbrani tako od uporabnikov kotod strokovnih delavcev, uporabljene pa kvantitativne(anketa) in kvalitativne (intervju) metode. Rezultatikažejonarazmeromauspešnoizvajanjetegapilotskegaprograma prehodne nastanitve. Sklepi evalvacijenakazujejo potrebe po razvoju še drugih dopolnilnihprogramov,predvsemprogramovtrajnejšenastanitve.
Ključne besede: brezdomstvo, nastanitvena podpora,Ljubljana,Kraljiulice,evalvacija.
Abstract
ThearticledescribestheresultsofanevaluationofthefirstyearofoperationofthefirstSlovenianresettlement
EvalvacijaprvegaletadelovanjaprogramanastanitvenepodporevdruštvuKraljiuliceEvaluationoftheFirstYearofOperationoftheResettlementSupportProgrammeintheAssociationKraljiUlice
BojanDeklevainŠpelaRazpotnik
BojanDekleva,dr.psih.,ŠpelaRazpotnik,
dr.soc.ped.,oba
Pedagoškafakulteta
UL,Kardeljeva
ploščad16,1000
Ljubljana;e-pošti:bojan.
dekleva@guest.arnes.si,
spela.razpotnik@guest.arnes.si
2 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 1 - 3 6
programmeforhomelesspeople,whichwasimplementedwithin the framework of the association Kralji Ulice(Kings of the Street). Data was collected from usersand professionalworkers, and therewere quantitative(survey) and qualitative (interview) methods used.Resultspoint toa relatively successful implementationof this pilot programme of transient resettlement. Theconclusions of the analysis imply the need to developadditional complementary programmes, especiallyprogrammesofmorepermanentresettlement.
Key words: homelessness, resettlement support,Ljubljana,KraljiUlice,evaluation.
Uvod
Brezdomstvo se je v zahodnem svetu po drugi svetovni vojni,po dveh ali treh desetletjih rasti družbenega blagostanja, vsedemdesetih (v ZDA) ali osemdesetih letih prejšnjega stoletja(v mnogo državah Zahodne Evrope) ponovno pojavilo in se»dramatično« (Jones inHigate, 2000) povečevalo.V tranzicijskihdržavah Vzhodne Evrope pa smo se s tem pojavom srečali vdevetdesetihletihinsmo(domnevno)ševednovobdobjunjegoverasti. Rast obsega brezdomstva povezujejo z različnimi družbenostrukturnimi,političnimiterstrokovnopolitičnimidejavniki,kotsouveljavljanje neoliberalizma in veliko bolj tekmovalnih ekonomij(vključujočrastbrezposelnostiinzmanjševanjesocialnihpomoči),hitra privatizacija stanovanjskih fondov oz. večanje pomena trgav stanovanjskih politikah, dezinstitucionalizacija na področjihsocialnega varstva in duševnega zdravja ter rastoča problematika(legalnegainilegalnega)preseljevanja,čenaštejemoleštiriodtehdejavnikov(RoughSleepersInitiative,2009;RazpotnikinDekleva,2007). Pojav ni zaobšel niti Slovenije, pri čemer se tu pojavljajonekateri od vzročnih makrodejavnikov brezdomstva (v evropskihokvirih) celo v ekstremni meri, npr. pri obsegu privatizacijestanovanjskegafonda.
Vdržavahzahodnegasvetasejekotodzivnatozačelorazvijati
3BojanDeklevainŠpelaRazpotnik:EvalvacijaprvegaletadelovanjaprogramanastanitvenepodporevdruštvuKraljiulice
mnogo novih praks soočanja z brezdomstvom, nove metode,strategijeinpolitike.Začelosejeraziskovanjeterpubliciranjenatempodročju invzniknilesoštevilneorganizacije, lokalne,nacionalneinmednarodne,kisosezačeleukvarjatizbrezdomstvombodisinapraktičniravni,bodisinastrateškopolitični.1ZzamikomdesetletjaalidvehzadeželamiZahodneEvropesezvsemtemsrečujemotudivSloveniji.Prvaorganizacija (kipanibila samostojna, ampak leenotacentrazasocialnodelo)natempodročjujebilaZavetiščenaPoljanski (ki je leta 1988 začelo delovati kot razdelilnica hrane,leta 1993 pa tudi kot zavetišče za brezdomce), prva nevladnaorganizacija na tem področju oz. prva pravna oseba, ki se jeukvarjalaekskluzivno,torejposebejinizključnozbrezdomstvom,pa Društvo Kralji ulice (Razpotnik in Dekleva, 2005). Prve naempiričnemraziskovanjutemelječemonografijeobrezdomstvusovSlovenijiizšlešeleleta2007alipozneje(DeklevainRazpotnik,2007;RazpotnikinDekleva,2007;RazpotnikinDekleva,2009).
Eden od pomembnih elementov ali pristopov praktičnegadelovanja na področju brezdomstva je nastanitvena podpora. Kotpove ime, je povezana z nastanitvijo, dostopom do stanovanja,z bivanjem in bivalnimi pogoji, kar je problematika, ki je karnajtesneje povezana z brezdomstvom. Osnova tega pristopa jeprepričanje,dajetrebazagotovitinajmanjto,dabrezdomniljudjenebodospalinacestah,predvsempastremetiktemu,dabodolahkozačelibivativvarnihintrajnihoblikahnastanitve.
V tujih jezikih se uporablja veliko nazivov za take pristopein s tem povezane dejavnosti. Eden od bolj splošnih izrazov vangleščini je housing support (Edgar, Doherty in Mina-coull,2000), kar bi lahko prevedli kot stanovanjska ali nastanitvenapodpora,vslovenščinipasenanekaterihpodročjihdelakarpogostouporabljaizrazstrokovnopodprtastanovanja(vendarboljvsmisluideje,kibijobilotrebarazviti,kotpavsmislurazviteprakse).Vbolj specifičnem smislu se v angleščini pogosto uporablja izrazresettlement, kar lahko prevedemo kot preselitev, bolj dobesednokotponovnanaselitevalivselitev,vnekolikorazširjenemsmislupacelokotponovnaustalitev.1VevropskemkontekstuomenimomrežoCUHP(ConstructingUnderstandingoftheHomelessPopulation,CUHP;b.d.)inevropskozvezoFEANTSA(TheEuropeanFederationofNationalOrganisationsWorkingwiththeHomeless;FEANTSA,b.d.).
4 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 1 - 3 6
Vprašanjepreselitve,ponovnevselitvealiceloponovneustalitveje še posebej relevantno za brezdomce, saj je za njihov položajznačilnapotreba,da senekamvselijo,nekjenastanijooz. se– čeživijo na cesti v izjemno nestabilnih in nepredvidljivih pogojih –nekje (stanovanjsko) ustalijo.Včasih se izhaja iz domneve, da sobili brezdomci nekoč prej varno in stabilno nastanjeni/ustaljeni,potem so ostali brez teh varnih okvirov ter zato zdaj potrebujejoponovnovselitev/nastanitev.Zadnjadomnevapaseprizelovelikemdeležubrezdomcevizkažekotiluzornainneresnična,sajjihmnogoninikolivživljenju,tudivčasupredživljenjemnacesti,imeloindoživelovarnegainstabilnegadoma.
Različne definicije definirajo pojem resettlement v zvezi zbrezdomstvomkot:– »proceszzačetkominkoncemterposebnopodročjedela,kise
razlikujeoddelavzavetiščih,odsvetovanja,terenskegadelaalidolgoročnegastanovanjskopodpornegadela«(Bevan,1998);
– »načrtovan proces spremembe v nastanitvenem/namestitvenemkontekstu«(NationalresettlementconferenceManchester,1995,vBevan,1998);
– »proces,spomočjokateregaseljudemomogoči,daživijotakopolnoživljenje,kot jelemogoče,vustreznioblikinamestitve«(Settlement and housing policy, Simon community of Ireland,1994,vBevan,1998);
– dejavnost, katere namen je »zagotoviti, da ranljivi brezdomniljudjezzgodovinospanjanacestidosežejodolgoročnonastanitev,kikarnajboljustrezanjihovimpotrebamin–vrazumnimeri–izborom,inobenemzagotoviti,danebodokasnejetemožnostinastanitve izgubili oz. se preselili v manj primerno oblikonastanitve«(BrowninRandall,1995);
– »preselitev brezdomne osebe (ali družine) iz začasne vdolgoročno vzdržno nastanitev s potrebnimi spremljajočimistoritvamiinpodporo«(Harvey,1999).Dejavnost,modelinzamiselstanovanjskepodporesoenaodoblik
t.i.vmesnihpomočialivmesnihinstitucij.Nasplošnosetapojemvmesnostinanašanamanj institucionalno, izveninstitucionalnoalidezinstitucionaliziranoobravnavo.Vboljdobesednemsmislupavkontekstubrezdomstvalahkopomeni:a)nekajmedcestointrajnonastanitvenorešitvijoalipab)nekajmedobičajnimi/tradicionalnimi
5BojanDeklevainŠpelaRazpotnik:EvalvacijaprvegaletadelovanjaprogramanastanitvenepodporevdruštvuKraljiulice
(institucionalnimi) oblikami obravnave in stanjem samostojnegaživljenja.Gledenato,dajezabrezdomcepogostoznačilnocikličnoprehajanje med cesto ter obravnavanjem v različnih institucijah(Hennessy, Grant, Cook in Meadows, 2005), se na njih lahkonanašataobazgornjapomenahkrati.
V Sloveniji se je iskanje in razvijanje tovrstnih vmesnih obliknastanitve oz. obravnavanjamarginaliziranih in ogroženih skupinprebivalstva začelo v osemdesetih letih. Ena od pionirskih obliktakegadelasobilestanovanjskeskupinenapodročjudelazotrokiin mladostniki s težavami v socialni integraciji (takrat običajnouporabljan izraz je bil motnje vedenja in osebnosti), ki so ponekaj letih oranja ledine že v sredini osemdesetih let privedle doobsežneinrazmeromapogumnereformesistemavzgojnihzavodov(Kobolt, 1987). Za namen obravnave področja brezdomstva jebil zelo relevanten razvoj na področju duševnega zdravja, kjer jev devetdesetih letih prišlo do obsežnega pojavljanja nevladnihorganizacij,kisozačelerazvijatirazličneoblike'vmesnih'inmanjinstitucionalnih oblik nastanitvene podpore za svoje uporabnike(Društvozadružbenozaščitonorosti,Paradoks,Altra,ŠENT,Noviparadoks, itd).Napodročjubrezdomstvapase jeprvi formalni instrokovnosistematičenprojektnastanitvenepodporezačelrazvijatiinizvajatišeleleta2008vokvirudruštvaKraljiulice(Kozar,2008;KozarinJurančičŠribar,2008).Vtemprispevkuevalviramopravtodejavnost.
Izhodišča, koncept in izvajanje programa nastanitvene podpore v društvu Kralji ulice
Julija 2008 je društvo Kralji ulice začelo izvajati projektRazvijanje praktičnega modela in politike nastanitvene podporebrezdomnim. V svojem predlogu projekta je društvo glavnemusofinancerju(šlojezasubvencijoIslandije,LihtenštajnainNorveškeprek Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnegamehanizma)napovedalo,dabomedprojektomrazviloinpreizkusilomodel nastanitvene podpore brezdomnim, in sicer z vključitvijo6–12 brezdomcev v najeta stanovanja za obdobje najmanj enegaleta.Prvistanovalcisosevprvostanovanjevseliliže julija2008,sledilapaješepridobitevoz.najemnaslednjihstanovanj,takodaje
6 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 1 - 3 6
društvozanameneprogramanastanitvenepodporekonecleta2009razpolagalo s petimi stanovanji s skupno zmogljivostjo 14 ležišč.Število 14 uporabnikov tudi ustreza kadrovskim možnostim 2,5strokovnihdelavcev, kolikor jih jemogočefinancirati s trenutnimsofinanciranjemMinistrstvazadelo,družinoinsocialnezadeveterMestneobčineLjubljana.Vtehstanovanjihjeodzačetkaprojektado konca leta 2009 bivalo že 19 stanovalcev (med njimi dveženski2),odkaterihsotistiznajdaljšimstažemvstanovanjihbivaliže 15mesecev. Od teh 19 stanovalcev sta bila dva izključena izprograma,štirjepasoprediztekomprograma(kismoganačrtovalikot1,5-letnega)posvojiodločitvizapustiliprogram.Vnadaljevanjutegaprispevkaseukvarjamosamosprvimidevetimistanovalci,tojestistimi,kisosevstanovanjavseliliprviinkisovnjihvtrenutkuizvedbeteevalvativneanalizebivaliževsajenoleto.
Projekt je izhajal iz načela, da je pravica do stanovanja enaod temeljnih in neodtujljivih pravic ljudi. Namen projekta je bilprispevatikuresničevanjutepravicezaskupinobrezdomcev,kisopravilomavečkratnoinizjemnosocialnoizključeniinimajoslabšemožnostizauresničevanjeoz.doseganjetepravice.
Upoštevajekompleksnoproblematikobrezdomstva(kivelikokratvključuje dolgotrajnejše neugodne življenjske pogoje in razvojnemožnosti posameznikov), je projekt sledil strokovnemu načeluNajprej stanovanje.3Tonačelo trdi, da jenamestitevoz. relativnovarnostanovanjepravilomanujenpogoj (poleg tega,da je to tudipravica), da si posameznik uredi tudi druga življenjska področjainnanjihnapreduje.To izhodiščnonačelo torej –poenostavljenorečeno–nasprotujetezi,dabisimoralčloveknajprejnajtizaposlitevitd.instemdokazati,daje'vredenstanovanja'.
Glede na kompleksnost, dolgotrajnosti in večplastnost socialneizključenosti ter izločenosti iz socialnih mrež je razumljivo, dabrezdomci praviloma potrebujejo celovito podporo pri ponovnem(ali sploh prvem v življenju) socialnem vključevanju, ki obseganastanitveno, zaposlitveno, socialno-odnosno, prostočasovno,kulturno in druge razsežnosti. Pomnogo tujih in naših izkušnjah2Vnadaljevanjuuporabljamovečinomamoškispolzaoznačevanjeuporabnikovinstrokovnihdelavcevobehspolov,ponekodpaobaspola.Dejanskopasomeduporabnikivečinomamoški,meddelavcipavečinomaženske.3Geslosmosiizposodiliprinorveškipolitikinapodročjubrezdomstva(Hansen,2006).
7BojanDeklevainŠpelaRazpotnik:EvalvacijaprvegaletadelovanjaprogramanastanitvenepodporevdruštvuKraljiulice
sama dostopnost stanovanja praviloma ne razreši avtomatičnotežavnadrugihpodročjih–zanapredovanjenarazličnihpodročjihin doseganje stabilnosti sprememb je praviloma potrebnejšadolgoročnejšasocialnapodporanarazličnihpodročjihživljenja.4
Glede na individualne življenjske položaje je nujno potrebnorazumevanje in uresničevanje načela postopnosti sprememb inmalih korakov, kar lahko poimenujemo tudi načelo načrtovanja(samo)realnodosegljivihciljev.Pritemjezauspešnostdelanujnopotrebnaparticipacijauporabnikovprograma,izhajanjeiznjihovihzaznavanj,razumevanjinživljenjskihciljev.
Osnovnavsebinaprojektajebila,daDruštvoKraljiulicenajamestanovanja ali druge namestitvene zmogljivosti, v katerih bodo(praviloma za določeno obdobje) živele osebe, ki so dolgotrajnobrezdomaoz.ustreznenamestitve,znamenom,davtemobdobju,zustreznostrokovnopodporo:–urejajoinizboljšajopogojesvojegaživljenja,–vvečjimeridosegajocilje,kisijihsamizastavijo,terdase–potemobdobjuvčimvečjimeribivalnoosamosvojijo.
Program se je izvajal v več korakih. V prvem koraku so nadruštvu evidentirali interesente za vstop v program ter jim nudiliosnovne informacije o njegovih zahtevah in pogojih. Interesentiizpolnijovstopnivprašalnik,vkateremjihsprašujejopredvsempotistihnjihovihznačilnostih,kinajbipopredvidevanjihpovečevalealizmanjševalemožnostinjihovegauspehavprogramu.Vprašalnikjedelomanamenjenspoznavanjuuporabnikovinnjihovemuizboruza vstop v program, deloma pa služi tudi kot način njihovegainformiranjainozaveščanjaonaraviprogramainnjegovihzahtevah.
Vnaslednjemkorakusevsiinteresentivključijovpripravljalnoskupino, ki se večkrat sreča, in se v njej pogovarjajo o skupnemživljenju v stanovanjih ter težavah, ki pri tem lahko nastanejo.Poudarek je na ozaveščanju potrebe po sprejetju skupnih pravilterdelomatudinaoblikovanjupodskupinic,kibilahkosestavljalesostanovalceposameznihstanovanj.Navečsestankihskupinsetudiocenjujemotiviranostinteresentovzavstopvprogram.
V tretjem koraku se izberejo sostanovalci posameznegastanovanja. O tem se odločajo strokovni delavci v tesnem
4TapogledizražagesloNajprejstanovanje–anesamostanovanje.
8 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 1 - 3 6
sodelovanju z uporabniki, ki se morajo seveda s predlaganimizasedbami stanovanj strinjati. V tem koraku uporabniki dobijosvojega ključnega delavca, ki jih bo spremljal skozi program.Običajnoinzaželenoje,daključnidelavecpostanenekdo,ki jezuporabnikomžeprejsodelovalterimaznjimvzpostavljenčimboljšistik in zaupanje oz. da strokovni delavec 'izbere' uporabnika, zakatereganajbipostalključnidelavec.Za19uporabnikovjebilodozdajvvlogiključnihdelavcevšeststrokovnihdelavcev.Vvsakemstanovanjumoratadelativsajdvaključnadelavca.Tudistanovalciimajo možnost vplivati na to, kdo bo njihov ključni delavec oz.delavka.Kljubnašiželji,dabiuporabnikobdržalistegaključnegadelavca med svojim sodelovanjem v programu, se je dvakratzgodilo,dasejeključnidelavecmedtrajanjemprogramazamenjal.Obakratjebilotozaradimenjaveslužbeoz.zaposlitvenegastatusadelavca.
Vtemkorakuuporabnikinključnidelavecizdelataindividualniživljenjskinačrtuporabnika.Tanastanepravilomaskozivečsrečanj,kjersepogovarjataouporabnikovemdosedanjemživljenju,trenutnisituaciji, pogledih na prihodnost ter njegovih ciljih, ki jih ima zakratkoročno, srednjeročno in dolgoročno prihodnost. Individualniživljenjski načrti obsegajo tudi kratkoročne, srednjeročne indolgoročne cilje, ki si jih uporabnik postavlja v zvezi s svojimvstopominsodelovanjemvprogramu.
Pomenindividualnihživljenjskihnačrtovjevsajtrojen.Najprejnjihovaizdelavapomeniboljpoglobljenospoznavanjeuporabnika,medsebojno spoznavanje uporabnika in strokovnega delavca tervzpostavljanje njunega zaupanja. Drugič pomeni načrt nekakšnotorišče ali osrednjo točko dela z uporabnikom med njegovovključenostjovprogramu(večotemvopisunaslednjegakoraka).In tretjič jemogočenačrte ter v njihvsebovane cilje uporabiti zaevalvacijoprograma,kotopisujemovnadaljevanjutegaprispevka.
Po izdelanih individualnih življenjskih načrtih se na nekajsestankihbodočihsostanovalcevoblikujejopravilastanovanja,kisodelomaobčapravilaskupnegaživljenja(npr.hišnired),delomapapravila,kiizvirajoizposebnihznačilnostializahtevsostanovalcev(npr.alinajsevstanovanjukadiinalisodomačeživalidovoljene).Na koncu sostanovalci sopodpišejo ta skupna pravila ter tudipodpišejoposebnopogodbozdruštvom,kjersoopredeljenenjihovepraviceindolžnostipatudidolžnostidruštvaoz.ključnihdelavcev.
9BojanDeklevainŠpelaRazpotnik:EvalvacijaprvegaletadelovanjaprogramanastanitvenepodporevdruštvuKraljiulice
Četrti korak, ki v resnici pomeni osrednji in večinski delprograma,obsegaskupnobivanjeuporabnikovinnjihovopodpornospremljanje s strani strokovnih delavcev. Strokovno spremljanjenamestitevnačelomaobseganaslednje:– Rednaenkrattedenskasrečanjavsehstanovalcevsstrokovnima
delavcema, zadolženima za stanovanje. Ti sestanki pravilomatrajajo do nekaj ur in naj bi praviloma vključevali pripravoskupnegaobroka.Nasestankihsepreverjadogajanjevpreteklemtednu, stanje financ in poravnavanje obveznosti, vzdrževanjestanovanja,odnosemedsostanovalciitd.terseustreznonačrtujeprihodnjeobdobje(teden).
– Redne stike med posameznim uporabnikom in njegovimključnimdelavcem,pričemerboosnovnapozornostposvečenadoseganjuciljevizposameznikovegaindividualneganačrta.
– Krizne intervencije, ki vključujejo 24-urno dostopnost obehstrokovnihdelavcevvkriznihsituacijah,kibodookvirnovnaprejopredeljenevpravilihstanovanja.
– Občasni obiski strokovnih delavcev v stanovanju, predvsem vzvezizurejanjemkakšnih(nekriznih)zadev,kisopačpotrebnavzvezisstanovanjiinbivanjemvnjih.Eden od ključnih elementov spremljanja oz. podpore so redne
polletne evalvacije. Na njih se srečajo vsi stanovalci iz enegastanovanja,njihoviključnidelavciterobičajnošekdoizstrokovnegatimaprograma,vselejtudiodgovornivodjaprograma,kievalvacijovodi. Ključni namen teh rednih vmesnih evalvacij je pregledatiuresničevanje posameznikovih individualnih življenjskih ciljev innekako podeliti večjo težo njihovi pomembnosti za uporabnikovonadaljnjebivanjevstanovanju.Uporabnikenajbistemskupinskim'ritualom'dodatno'spomnili',zakajsovprogramuterdajenjihovavključenost v program pogojena z doseganjem njihovih lastnihciljev,obenempapreverili,alistrokovnospremljanjetečeustreznoalipajetrebavnjegovemizvajanjukajspremeniti.Natehsestankihse po potrebi tudi individualni življenjski načrti dopolnjujejo alispreminjajo.
Petikorakprogramajenjegovozaključevanje.Vobravnavanemprogramu so se v času izvedbe te analize šele približevali temukoraku oz. si pridobivali prve izkušnje z njegovim izvajanjem.Vprvotnemkonceptuprograma(Strokovnaizhodišča…,2008)jebilo
10 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 1 - 3 6
ozaključevanjuprogramazapisanolemalo,sajsistrokovnitimniznaldobropredstavljatiproblemov,kibilahkopokoncuprogramanastopili:
»Vprimeruidealnegapotekaprogramanajbisestanovalcipoenemletuinpolosamosvojili,torejsinašlivečlastnihsredstevzaživljenje,insinajelisvojestanovanjeoz.našlisvojoneodvisnonamestitev.Kerpatoniodvisnosamoodnjih,ampaktudiodrazmernatrgudelainstanovanj terv sektorjih socialnega inzdravstvenegavarstva,v temstrokovnem konceptu ne postavljamo trdih kriterijev in zahtev, kotnpr., da simorajo stanovalci najti službo in stanovanje. Življenjskeusodeinpogojiposameznikovsonamrečmočnorazlični,karpomeni,dabozanekogaževelikuspeh,čevčasunamestitvenebošelvzaporalinebohospitaliziranoz. semuživljenjskipogojinebodomočnoposlabšali.Zatobomoocenjevanjeuspešnostiindividualnenamestitveoz. sodelovanja v programu in uspešnosti programa v celoti vednovezali na uresničevanje individualnih načrtov, v katerih bodo lahkoupoštevaneindividualnerazlikeinokoliščine.«
Namen evalvacijske raziskave
Po nekaj več kot enemu letu izvajanja programa nastanitvenepodpore smo želeli evalvirati uspešnost programa. Ker je bilprogram (vSloveniji) povsempionirske narave in se je torej šele(sproti) razvijal, bi bilo neustrezno reči, da smo evalvirali nekpovsem dorečen in konceptualno jasno postavljen program – vresnici imapričujočaevalvacijaboljnaravovmesneevalvacijepoprvi od faz/ciklusov akcijsko raziskovalnega razvijanja novegamodela dela z brezdomci. Tudi majhen numerus analize (devetstanovalcev)govoriboljzapilotskonaravoraziskave.
Boljspecifičnorečeno,želelismoovrednotitidoseganjeciljev,kisosijihuporabnikiprogramasamizastavilivsvojihindividualnihživljenjskih načrtih (po ocenah strokovnih delavcev), ter spoznatioceneinrazumevanjauporabnikovsamihokakovostiprograma.
V smislu akcijskega raziskovanja pa smo želeli ugotovitveevalvacije takoj uporabiti za namene nadaljnjega razvijanja indopolnjevanja koncepta programa. Ta namen izraža razprava povsakemodobehraziskovalnihsklopov.
11BojanDeklevainŠpelaRazpotnik:EvalvacijaprvegaletadelovanjaprogramanastanitvenepodporevdruštvuKraljiulice
Metodologija raziskovanja
Vraziskavismouporabilivečvrstpristopov.Za ovrednotenje doseganja ciljev, ki so si jih uporabniki
programasamizastavilivsvojihindividualnihživljenjskihnačrtih,smo uporabili kvalitativno analizo (razvrščanje vsebin) vsebinedokumentov(individualnihživljenjskihnačrtovdevetihnastanjenihuporabnikov) terocenjevanjedoseganja tehciljevzocenjevalnimilestvicami. Stopnjo doseganja ciljev uporabnikov so ocenjevalinjihovi ključni delavci,5 in sicer na štiristopenjski ocenjevalnilestvici.Ključnedelavce smoprosili še za celovitooceno stopnjeuporabnikovega napredovanja v programu, tudi na štiristopenjskiocenjevalnilestvici.
Za spoznavanje dojemanj in doživljanj uporabnikov v zvezi sprogramomsmouporabilipolstrukturirane individualnepogovore.Ti so bili – razen v enem primeru, ko je izmenjava informacijpotekala po elektronski pošti – snemani in dobesedno prepisani.Nato pa podatki – zaradi zelo različne kakovosti, poglobljenostiintrajanjapogovorov–nisobilisistematičnooz.enotnoobdelani,ampakjenjihovavsebinauporabljenailustrativno.Ravenobdelavetehpodatkovjetorejmanjpregledna.
V analizo je bilo zajetih prvih devet v program vključenih in vstanovanja nastanjenih uporabnikov, ki so v času pridobivanjapodatkovzatoanalizovprogramusodelovalinajmanjenoleto(oz.prikaterihjeminiloževsajenoletoodvključitvevprogram,kipasogamordaprediztekomletazapustili).Mednjimijebiloosemmoškihinenaženska.Trijesobilimlajšiod30let,dvapastarejšaod55.
Zaustreznorazumevanjetegaprispevkajetrebašedodati,dasvabilaobasoavtorjaprispevkaprecejvpletenavanaliziraniprogram,saj ga je avtorica vodila, avtor pa tesno sodeloval pri postavitvikoncepta programa in različnih spremljevalnih dejavnostih. Prvaosebamnožine,kisepojavljavnadaljnjembesedilu,sevečinomananašanamnenjastrokovnega timaprograma(kisogasestavljalivsiključnistrokovnidelavciinavtorjategaprispevka).5ZahvaljujevaseključnimdelavcemLuniJurančičŠribar,MajiKozar,BojanuKuljancu,MartiŠtajduharinTanjiVuzemzasodelovanjepripodajanjuocen.Vsinaštetisotudiprebralizgodnjeverzijetegaprispevkainprispevalikomentarjenanj.
12 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 1 - 3 6
Rezultati in razprava
A. Uspešnost stanovalcev in programa skozi vidik uresničevanja individualnih življenjskih načrtov in v njih zapisanih ciljevŽivljenjske cilje, zapisane v individualnih življenjskih načrtih
uporabnikov,smojemalikotenegazeloključnihelementovdelazuporabniki,namrečkottočke,nakateresmoopiralisvojespodbude/podpore (in tudi pritiske), ter kot točke, glede na katere smoocenjevaliuspešnostindometenašegaprograma.
Preden smo začeli z izdelovanjem individualnih življenjskihnačrtov, smo se precej dobro zavedali narave naše populacije inomejitev njihovih življenjskih pogojev.Večina od njih je namrečpred vključitvijo v program živela več let, nekateri tudi nad petali celo deset let, na cesti oz. v različnih zasilnih, nestabilnih,ogrožajočih in negotovih bivališčih. Zavedali smo se potrebe podelu z upoštevanjem načela majhnih korakov in postopnosti ternačela začenjanja dela z upoštevanjem stvarnega izhodiščnegaživljenjskega položaja uporabnikov. Naše neformalno vodilo prioblikovanju življenjskih načrtov in zastavljanju življenjskih ciljevje zato bilo, da je smiselno postavljati predvsem take cilje, ki sorealno dosegljivi, to je take, ki ne bodo že vnaprej (s precejšnjostopnjoverjetnosti)pomenili,dabodouporabnikigledenanjihovodoseganje na koncu izpadli kot neuspešni. Seveda pa so si ciljezastavljali uporabniki sami, in ne delavci namesto njih. Zgornjerazmišljanje jebilonamenjeno temu,danebistrokovnidelavcivtemprocesuizvajaliselekcijemanjzahtevnihciljevoz.pritiskovvsmeripostavljanjaboljzahtevnihciljev.Odločili smose,damorabitiprogramtak,dabičimvečjideluporabnikovvnjemlahkouspel,saj gre za ljudi, ki so najverjetneje v obdobju zadnjih nekaj (tudinekajdeset)letnizaliindoživljalisameživljenjskeneuspehe,zatojimšedodatnineuspehinebibilipravničdobrodošlialikoristni.
Analiza življenjskih načrtov prvih devetih stanovalcev jepokazala, da so si v povprečju zastavili po 12,8 cilja, najmanj6 in največ26.Vsaj pri enemuporabniku se je pokazalo, da imaprioblikovanjuciljevzeloveliketežave,sicerpajebilopriševečuporabnikihopazitinekakšenodporinnegotovostipriizbiranjuindeklariranjuciljev.
13BojanDeklevainŠpelaRazpotnik:EvalvacijaprvegaletadelovanjaprogramanastanitvenepodporevdruštvuKraljiulice
Postavljenih 115 ciljev smo za potrebe te analize in gledena njihovo vsebinsko podobnost razvrstili v 12 skupin ciljev. Vnadaljevanjuteskupineopisujemoinpoimenujemo:1. skupino ciljev poimenujemo Urejanje statusa, socialne
pomoči, zdravstvenega zavarovanja, osebnih dokumentov.Tipičnaubeseditevtakegaciljajebilanpr.UreditisiobveznoindodatnozavarovanjealiItinabanko,ureditibančnokarticoinprositizaizpiske,kijihrabijonaCSD.
2. skupino ciljev poimenujemo Biti uspešen v programu nastanitvene podpore KU.Tipična ubeseditev takega cilja jebila npr.Ostati vključen v program nastanitvene podpore pridruštvuKraljiulicealiSamostojnopranjeinlikanjeoblačilaliSamostojnopripravljanjetoplihobrokov,vsajenegaalidvanatedenoz.takrat,konimožnostibrezplačneprehrane.
3. skupinociljevpoimenujemoNajti zaposlitev.Tipičnaubeseditevtakega cilja je bila npr. Najti vsaj honorarno zaposlitev aliPrizadevalsibompoiskatirednoslužbo,vnjejostati,zatobomrednopregledovalprostadelovnamesta,delonarecepciji,delovskladišču,komisijoniranje.Namesecbomposlalvsajtriprošnje,pritemmibopomagalaMaja,sicerbomzatoskrbelsam.
4. skupinociljevpoimenujemoVključevati se v druge programe Kraljev ulice.TipičnaubeseditevtakegaciljajebilaNadaljnjeobjavljanje člankov in prispevkov v KU npr. ali Dokler nenajdemzaposlitve,sebomvključevalvvideodelavnico.
5. skupinociljevpoimenujemoUrejanje dolgov in poplačevanje denarnih kazni, družbeno koristna dela.Tipična ubeseditevtakega cilja je bila npr. Prizadeval si bom narediti osnutkenačrtovzapovračilodolgovinpoiskalbompapirjeglededolgaaliPozanimatisezaodplačevanjekazni–poklicatinadavčnooz.sodiščeinzačetitourejati.
6. skupino ciljev poimenujemo Formalno ali neformalno usposabljanje in izobraževanje, pridobivanje specifičnih delovnih licenc.Tipičnaubeseditevtakegaciljajebilanpr.PridobitilicencozavarnostnikaaliUčitiseangleščino(zaradiAvstralije).
7. skupino ciljev poimenujemo Ponovno vzpostavljanje in vzdrževanje odnosov z družinskimi člani, vrnitev domov.Tipična ubeseditev takega cilja je bila npr. Vzdrževal doberodnoszmamoaliNavezatistikssinom.
14 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 1 - 3 6
8. skupino ciljev poimenujemo Specifični materialni cilji (npr. nabaviti si kolo, urediti dostop do spleta, nabaviti televizijo itd.).Tipičnaubeseditevtakegaciljajebilanpr.Dobitikolo,daminebotrebavečhoditpešaliUreditisodostopdospleta,računalnik.
9. skupino ciljev poimenujemo Urejanje telesnega zdravja.Tipična ubeseditev takega cilja je bila npr. Urediti sizobozdravnikaaliRednoobiskovatizdravnika.
10.skupino ciljev poimenujemo Urejanje zasvojenosti od dovoljenih in prepovedanih drog. Tipična ubeseditev takegaciljajebilanpr.Zmanjševanjepomirjeval(skupajzzdravnikom)aliZnižanjeoz.popolnoprekinitimetadonskoterapijo.
11.skupino ciljev poimenujemo Nastanitveno se osamosvojiti (najeti si stanovanje). Tipična ubeseditev takega cilja je bilanpr.ČezenoletobiradživelvLjubljani,vnajetemstanovanju,skupajskolegialisamaliNajetisoboalispuncostanovanje.
12.skupino ciljev poimenujemo Specifični cilji v sferi kulturne dejavnosti.Tipičnaubeseditevtakegaciljajebilanpr.Izdatiknjigo.Tabela 1 kaže, koliko ciljev katere vrste so uporabniki navedli in
kolikouporabnikovjenavedlotudivsajenciljizdoločeneskupineciljev.
Tabela1:Številociljevizindividualnihživljenjskihnačrtovinštevilooseb,kisositakeciljepostavljale,gledena12skupinciljev
Vrsta/skupina ciljev:Število skupaj navedenih ciljev iz te skupine:
Število stanovalcev, ki je navedlo vsaj kakšen cilj iz te skupine:
Urejanjestatusaindokumentov 26 7Bitiuspešenvprogramunastanitvenepodpore 22 9Najtizaposlitev 11 8VključevatisevdrugeprogrameKraljevulice 10 5Urejanjedolgovinplačevanjedenarnihkazni 8 4Formalnoalineformalnousposabljanjeinizobraževanje 7 5Vzpostavljanjeinvzdrževanjeodnosovzdružino 7 5Specifičnimaterialnicilji 7 5Urejanjetelesnegazdravja 6 5Urejanjezasvojenostioddrog 4 4Nastanitvenoseosamosvojiti 4 4Specifičniciljivsferikulturnedejavnosti 3 2
15BojanDeklevainŠpelaRazpotnik:EvalvacijaprvegaletadelovanjaprogramanastanitvenepodporevdruštvuKraljiulice
V tabeli 1 vidimo, da je največ zastavljenih ciljev sodilo vskupinoUrejanjestatusaindokumentov,karjekroničniproblemvelikega dela brezdomcev, v našem primeru sedmih od devetih.Prav vseh devet pa si je postavilo za cilj, da bodo uspešni vprogramu nastanitvene podpore. Iz te skupine so si povprečnozadali po 2,4 cilja vsak. Razumljivo je, da so si uporabniki obzačetkubivanjavstanovanjih,karjepomenilovelikoizboljšanjevprimerjavisprejšnjimnačinomživljenja,želelitougodnostobdržatiinv tousmerili tudiprecejšendelsvojegazastavljanjaciljev.Popogostosti naslednji cilj je najti zaposlitev, kar je sicer precejstandardnideklariraniciljmnogobrezdomcev,prinašihdevetihpaje bilmorda ta cilj – ob pričakovani stabilizaciji nastanitvenegapoložaja – videti tudi bolj stvarno dosegljiv. Vključevanje vprogrameKUkot razmeromazelopogost cilj (deset ciljevpetihuporabnikov)jevsajdelomapogojenstem,dasmokotpogojzasprejem v program postavili poprejšnje poznavanje uporabnikaoz.njegovosodelovanjevdrugihprogramihKU(pačepravsejepoznejeizkazalo,dasmozačelitapogojmedizvajanjemprogramavednomanjupoštevati).Cilji štirihuporabnikov,da si izboljšajosvoje telesno zdravje, in petih, da si uredijo problematikozasvojenosti,ustrezajonašimocenamo tem,koliko jebilo takihz izrazito prisotno zdravstveno problematiko in koliko takih zizrazitimproblemomzasvojenosti.Presenetilopanasjeto,dasosi le štirjeoddevetih zastavili tudi cilj, da sebodopokončanjuprograma nastanitveno osamosvojili, kajti to naj bi bil ključniuradniciljnašegaprogramanastanitvenepodpore.Vsekakorpasejevprašanjenadaljnjegabivanjaoz.nastanitveodprlopozneje,vtretjitretjiniprograma,tudizaradipogostejšegaodpiranjatetemesstraninosilcevprograma.
Ob koncu opazovanega obdobja (ki zajema za vse uporabnikeokoli eno leto) je vseh devet ključnih delavcev, vsak za svojegauporabnika,naštiristopenjskilestviciocenilostopnjouresničevanjaoz.uresničenostivsakegaodciljev.Natosmoizračunalipovprečneocenezavseciljeizvsakeodzgorajopisanihskupinciljevindobilirezultatevtabeli2.
16 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 1 - 3 6
Tabela2:Povprečnaocenastopnjeuresničevanja/-nosticiljevrazličnihvrstsstraniključnihdelavcev
Vrsta/skupina ciljev:
Povprečna stopnja uresničevanja ali uresničenosti ciljev iz te skupine na lestvici od 0 do 3:
Vzpostavljanjeinvzdrževanjeodnosovzdružino 2,4
Bitiuspešenvprogramunastanitvenepodpore 2,3
Urejanjestatusaindokumentov 2,2
Specifičnimaterialnicilji 1,9
VključevatisevdrugeprogrameKraljevulice 1,6
Urejanjedolgovinplačevanjedenarnihkazni 1,4
Formalnoalineformalnousposabljanjeinizobraževanje 1,3
Urejanjezasvojenostioddrog 1,3
Urejanjetelesnegazdravja 1,3
Nastanitvenoseosamosvojiti 1,3
Najtizaposlitev 1,1
Specifičniciljivsferikulturnedejavnosti 1,0
Legenda:ocenestopnjeuresničevanjaaliuresničenosticiljevsopomenile:0–seciljasplohšenilotiluresničevati1–sejelotiluresničevaticilj,vendargajeuspeluresničitiničalizelomalo2–sejelotiluresničevaticiljingajeuresničilvopaznialivelikimeri3–ciljjevcelotiuresničen
Vtabeli2sorazvrščeneskupineciljevpo(padajočem)vrstnemredustopnjesvojepovprečneuresničenosti.Vidimo,dasobili–poocenahključnihdelavcev–najboljuresničeniciljivzpostavljanjaodnosovzdružinskimičlani,vztrajanjainuspešnostivprogramuterurejanjustatusaindokumentov.Ciljiizzadnjeskupinesobilitisti, ki so si jih uporabniki najpogosteje zastavljali, ter hkratituditisti,podporikaterimsotudiključnidelavciposvečalivelikopozornosti.Tetrivrsteciljevpasotudiedine,zakaterelahko–sledečocenamdelavcem–rečemo,dasobilivopaznialiveliki
17BojanDeklevainŠpelaRazpotnik:EvalvacijaprvegaletadelovanjaprogramanastanitvenepodporevdruštvuKraljiulice
meriuresničeni.Zapreostalevrsteciljevteganemoremotrditi,saj so bili v poprečju uresničeni med stopnjama ‘nič ali malo’in ‘opazno ali v veliki meri’. Med najslabše doseženimi ciljista tudi ciljanajdenja zaposlitve innastanitveneosamosvojitve.Povprečne vrednosti okoli alimalo nad 1 seveda pomenijo, dasobili zaeneuporabnike ti ciljidoseženivvečjimeri, torejnastopnji2alicelo3,zadrugepanaslabši, torej0.Tudiurejanjetelesnega zdravja in zasvojenosti sodijo med slabše dosežene/uresničenecilje.
Ključne delavce smo še prosili, naj globalno ocenijo stopnjonapredka svojih uporabnikov glede možnosti nastanitvenegaosamosvajanja. Ta ocena naj bi vključevala uporabnikov razvojkompetenc (samostojnega življenja), samozavesti, motivacije,vedenjskihvzorcevinnavad(kibibilekompatibilnessamostojnimživljenjem) itd. Uporabljena je bila štiristopenjska lestvica.Rezultatekažetabela3.
Tabela3:Številouporabnikovgledenastopnjonjihoveganapredkavsmerinastanitvenegaosamosvajanja
Ocena napredka v pogledu možnosti nastanitvenega osamosvajanja:
Število uporabnikov:
–1–Uporabnikjenazadoval 0
0–Uporabniksenipravničspremenil 2
1–Uporabnikjenekolikonapredoval 4
2–Uporabnikjeočitnooz.nedvomnonapredoval 3
Po ocenah ključnih delavcev ni v opazovani značilnosti nihčenazadoval,dvastaostalanaistem,sedempajihjenapredovalo,odtegatrijeizrazito.
Ključnedelavcesmošepovprašaliponjihovihocenah,mnenjihinpriporočilihvzvezizzaključevanjemprogramaoz.nadaljevanjemobravnaveuporabnikovalipotrebnepodporeuporabnikompoletuinpolnjihovegasodelovanjavprogramu.Pritemsmojimponudilištiri vnaprej oblikovane odgovore in možnost petega, odprtegaodgovora.Na osnovi njihovih odgovorov smo oblikovali spodnjotabelo.
18 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 1 - 3 6
Tabela4:Opisneoceneuspehasodelovanjavprogramusstraniključnihdelavcevinpriporočilazadelovnaprejzaposamezneuporabnikeprograma
Upo
rabn
ik:
Povp
rečn
a sto
pnja
ure
sniče
nosti
nj
egov
ih ci
ljev
(glej
tabe
lo 2
):
Glo
baln
a oc
ena
napr
edka
(glej
ta
belo
3):
Opisna ocena/priporočilo za nadaljevanje dela:
A 2,5 2 Uporabnikvsrednjihdvajsetihletihjepo14mesecihsodelovanjazapustilprogram.Vtemčasujevprecejšnjimeriuredilproblematikosvojezasvojenosti,dosegelvišjostopnjo(formalne)usposobljenosti,sezaposlil,sevrnilživetdomov.
B 2,0 2 Uporabnikvsrednjihdvajsetihletihjepodevetihmesecihsodelovanjazapustilprograminsiskupajsprijateljinajelstanovanje.Vtemčasujevprecejšnjimeriuresničilsvojeciljeinbilvprogramuuspešen.
C 1,8 1 Uporabnikjepopribližno15letihponovnovzpostavilstikssvojodružino.Po13mesecihsodelovanjajezapustilprograminodhajaživetnazajkženi(teržeodraslemuotroku).Svojeciljejevprecejšnjimeriuresničil.
D 2,4 1 Zastavljeniciljisobilisicerrazmeromadobrouresničeni,vendarobvelikistopnjiaktivnostidelavcainboljkonepasivnostiuporabnika,obtem,dasobilirazmeromaneambiciozni.Uporabnikježevtretjemživljenjskemobdobjuinzaradištevilnihzdravstvenihtežavnisposobenživetisamostojno,zatobibilazanjnajboljšaperspektivadomupokojencev,karpaninjegovaprioriteta.DrugamožnostpabibilzanjpovratekksvojidružinivdrugodržavoizbivšeJugoslavije.Potrebnobibilodelovsmisludoseganjaeneodtehdvehvizij,douresničitvekaterepabilahkouporabnik(začasno)ostalvprogramuKU.
E 1,9 2 Vsmeridoseganjasvojihciljevjenapredovalpočasiinzmajhnimikoraki,vendarkontinuirano.Pridobilsijezaščitenzaposlitvenistatusinsevključilvusposabljanje.Priporočamo,daostanešenekajčasavprogramuznadaljnjopodporo,kerpričakujemouporabnikovonadaljnjenapredovanjeinkerocenjujemo,dašenebibilsposobensamostojnegaživljenja.
19BojanDeklevainŠpelaRazpotnik:EvalvacijaprvegaletadelovanjaprogramanastanitvenepodporevdruštvuKraljiulice
F 1,7 1 Uporabnikjenekolikonapredovalvsmeridoseganjasvojihciljev,avendarlevrazmeromamajhnimeri.Priporočamonadaljevanjesodelovanjavprogramuzakrajšidodatničas.
G 1,4 1 Uporabnikjesvojeciljeuresničevalmaloalinič.Opaznojepomanjkanjevizijzaprihodnost–takoposledičnonimotiviranzakakršnekolispremembevsmerivečjeavtonomnosti,nadzoranadlastnimživljenjem(finančnasamostojnost,zaposlitev,prekinitevmetadonsketerapijeoz.vključitevvprogramzdravljenja…).Zanjbibilprimerendrugevrsteprogram,kinebibilprehodeninnebizahtevalnapredkakotpogojazavključenost.Primernabibilaoblikabivanja,kjerbiživelsam,kersejevtemprogramuizkazalo,dajeuporabniktežkofunkcioniralvskupini,setežkoprilagajal,senidržalskupnihdogovorov.
H 1,1 0 Uporabnikjeuresničillemalosvojihciljev,pravilprogramapasejedoslednodržal.Ključnadelavkaporoča,daneopaža,dabisemedizvajanjemprogramakajizboljšalenjegovekompetencezanastanitvenoosamosvajanje;zdise,dasmovtemprogramuizčrpalisvojemožnostiinsredstva.Kerjeprogramprehodnenarave,priporočamo,dagapoletuinpolzapusti.Zanjbibilprimerendrugevrsteprogram,kinebibilprehodeninnebizahtevalnapredkakotpogojazavključenost.
I 1,0 0 Bilpo13mesecihbivanjavpodprtemstanovanjuizključenzaradiponavljajočesekršitvepravil.Svojeciljejeuresničilvzelomajhnimeri,vendarpasejekmalupoizključitvivključilvzdravljenjezasvojenosti,pričemersodelujeenaoddelavkKUkotnjegovarelacijskaoseba.Zdravljenjejepokrajšemčasuzapustilinnadaljevalbivanjevrazličnihnegotovihstrukturah.
Upoštevajepodatkevzgornjitabelilahkooblikujemoposplošeninpoenostavljensklep,dasobilivprvemletuprogramatrijeuporabnikiod devetih precej ali pretežno uspešni – in so vsi trije zapustiliprogram ter si uredili drugo, boljšo obliko nastanitve oz. življenja.Za druge tri uporabnike oblikujemo oceno, da v času vključenostiv program pretežno niso napredovali oz. se njihove možnosti zanastanitveno osamosvajanje niso izboljšale. Za njih oblikujemooceno,danadaljevanjenjihovegasodelovanjavprogramunismiselnooz.upravičeno(edenodtehtrehpajeizprogramažebilizključen).Zapreostaletriuporabnikeocenjujemo,dasodeloma,vdoločeni,boljalimanjskromnimerinapredovali.Zadvaodnjihdomnevamo,dabizdodatno inpodaljšanonastanitvenopodporo lahkošenapredovali
nadaljevanjetabele4:
20 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 1 - 3 6
inbibilozanjihpriporočljivonadaljevanjesodelovanjavprogramualipavključitevvnekdrugvmesniprogram(kipagašeni).
Ponekajvečkotenemletuizvajanjaprogramaoblikujemooceneo smiselnosti koncepta, kakor smo si ga sprva zastavili. Vednobolj se izostrujejoposebno tistavprašanja,ki se tičejoprenehanjasodelovanjauporabnikovvprogramu, tervizije,kako inkjebodoživeli po svojem izstopu iz programapo času leta in pol, kolikorprogram traja. Za strokovni tim programa je najbolj perečespoznanje, da vsi uporabniki po enem letu in pol ne bodomogliprogramazapustitiinsiuspešnoorganiziratisamostojne(terhkrativarne in trajne) nastanitve. To spoznanje je ponovno spodbudilorazmislekonaravinašegaprograma,predvsemkarsetičenjegoveprehodnosti,zahtevdouporabnikovinmožnostidoseganjazadostnokakovostnegarazvojauporabnikovvsmerisamostojnegaživljenja.
Osnovna dilema izvajalcev programa, ki je edini te vrste vSloveniji, je omejeno financiranje in s tem povezana premajhnazmogljivost(kiobsega15mest).Uporabnikov,kivprvih18mesecihsodelovanjavprogramunebodonašlidrugemožnostinastanitve(kinajbibilavoptimalnemprimerunekaoblikasamostojnegabivanja),poletuinpolnebiželeli‘postavitinacesto’.Česiuporabnikinebimoglinajtidrugeoblikevarnegabivanjainbiostalivprogramu,bistemonemogočilivstopdrugimuporabnikom,kijihjenačakalnilistizeloveliko.Kajtorejstoriti?
Razmisleki strokovnega timaprojektav temiodilemah sobilinaslednji:1. Program je prehodne narave (kot smo tudi zapisali v prvotnem
konceptu programa), kar pomeni, da ni njegov namen, da biuporabnikivpodprtihstanovanjihbivalizastalnooz.zanedoločenčas, temveč za določen čas, v katerem naj bi se usposobili zasamostojnobivanjedrugjeoz.bivsajnapredovalivtejsmeri.
2. Programnipovsemnizkopražen,čeprav jenamenjen‘izjemni’populaciji, torej ljudem, ki so izjemno socialno izključeni inprikrajšani. Programpostavlja določeneminimalne zahteve zavključenost vanj, pri čemer so te zahteve skorajda izključnopovezane s tem, da semorajo uporabniki vesti tako, da bodosprejeti v okolju oz. da bo sostanovalcem sobivanje možno.Kršenje(običajnih)pravilsobivanjatorejostajaedenodglavnihrazlogovzamorebitnoizključenostizprograma.
21BojanDeklevainŠpelaRazpotnik:EvalvacijaprvegaletadelovanjaprogramanastanitvenepodporevdruštvuKraljiulice
3. Trajanjeprograma,ki jebilovprvotnemkonceptuopredeljenokotenoletoinpol, jebilopodosedanjihizkušnjahpostavljenoustrezno.Bolj natančno rečeno, v tem trenutku nimamo jasnihintrdnihargumentovzato,dabibilotrebatoobdobjeskrajšatialipodaljšati,menimopa,dajedobroinkoristno,dajeprogramčasovno opredeljen. Ob tem je treba poudariti, da nekateriuporabnikipotrebujejozaspremembosvojegapoložajadlječasa,karbijimprogramvoptimalnihokoliščinahmoralomogočiti.
4. Tretjina uporabnikov je že med trajanjem programa tegazapustila ter senamestitveno (in življenjsko)osamosvojila.Teštejemokotnedvoumniuspehprograma.
5. Vsiuporabnikisepoobdobjuenega leta inpolnebodopolnousposobili za samostojno bivanje oz. najemanje stanovanj natrgu.Vzveziznjimisenamzdipomembno,dajihizprogramaneizključimo/izpustimonazajnacesto.Zatisteodnjih,prikaterihpredvidevamo,dabilahkovprogramušenapredovalivsmislunamestitvene (in življenjske) osamosvojitve, priporočamo, dasenjihovosodelovanjevprogramu–kljubizhodiščniomejitvitrajanjaprogramanaletoinpol–zadoločenčaspodaljša.Vtemčasunajseintenzivnoiščejodrugemožnostizanjihovo(drugostrokovno podprto) namestitev. Za del takih uporabnikov, zakatereobstajavizija,dabi šli lahkovdoglednemčasuvdomupokojencev ali pa dobili nujno bivalno enoto ali socialnostanovanje, se tudi odločamo za nadaljevanje vključenosti vprogram(aspogojem,dajeuporabnikževložilustrezneprošnjezavključitevvdrugooblikonastanitve).
6. Za tretjopodskupino,kipavprogramunipokazalapovečanjamožnosti za samostojno bivanje, se nagibamo k odločitvi, dasepoenemletu inpolnjihovavključenostvprogramukonča.Menimo,dabitudizanjihmoralaobstajatimožnostrazmeromatrajne in varne namestitve, vendar v drugačni vrsti programa,namrečvprogramu,kibibilnačelnoneprehoden,tojenamenjenstalnemu bivanju, oz. ki bi bil še bolj nizkopražen.6 TakegaprogramavSlovenijišeniingajenujnotrebarazviti.
6Zabivanjevtehenotahbimoralaveljatipravila,kibibilamanjzahtevnaodpravilbivanjavobičajnihstanovanjskihhišahalisoseskah,obenempabibilopotrebnovečstrokovnepodporeuporabnikomnarazličnihpodročjihživljenja,npr.priplačevanjustroškov,ohranjanjuredainčistoče.
22 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 1 - 3 6
B. Dojemanja in ocene uporabnikov Dejavnost evalvacije, pri kateri se artikulirajo tudi pogledi
uporabnikov, je že vgrajena v sistem izvajanja programa, insicer prek oblike t. i. polletnih evalvacij. Sestavni del programaso namreč skupni (polletni) sestanki vseh ključnih delavcev terstanovalcev nekega podprtega stanovanja z vodjo celotnegaprograma in še kakšnim drugim strokovnim delavcem. Se pati sestanki dogajajo v posebnem kontekstu, ki pomeni – polegpodpore tudi – posebno obliko nadzora ali vsaj obliko dodatnegamotiviranjauporabnikov,dasiprizadevajozauresničevanjesvojihciljev iz individualnega življenjskega načrta. V nadaljevanjuopisanirezultatiinugotovitvepaizhajajoizposebnihevalvativnihpogovorov, ki so bili organizirani in izvedeni posebej za namenetegaprispevka.Kontekst tempogovorompanudijo tudiskupinskiinindividualnipogovori,kisobiliopravljenisključnimidelavkamivsehuporabnikov.Pogovorejeopravilaevalvatorka,sicervpletenav sprotno spremljanje projekta, a obenem tudi deloma zunanja (vsmislu ‘ne v društvu zaposlena’) oseba. Z vsakim uporabnikomposebej se je dogovorila za srečanje, razložila, da bi se radapogovarjala o njegovih izkušnjah s projektom, in mu zagotovilaanonimnost. Pogovore je posnela in jih dala dobesedno prepisati.Napodlagivnaprejdoločenih teminobenemtem,kisoseodprleskozi pogovor (torej s kombinacijo induktivnega in deduktivnegapristopa)jeanaliziraladobljenimaterial.Zailustracijosovanalizivključeni in vpleteni tudi odlomki iz pogovorov, ki so zapisanianonimnozaradivarovanjazasebnostisogovornikov.
Osnovneteme,kisosemedpogovoriodpirale,sobilepovezaneznaslednjimiključnimitemami,kisobilevnaprejpripravljenekotopomnikpripogovoru:– kontekstodločitvezaprogram,– kjeinodkogajeosebadobilainformacijooprogramu,– priprave na vselitev, sklenitev odnosa s ključno delavko ali
delavcem,potekvselitve,– počutjevskupini(sostanovalkoz.sostanovalcev),– ocena delovnega odnosa s ključnim delavcem ali delavko ter
podporesstranidelavcevnaprogramunasplošno,– počutje,funkcioniranjevstanovanju,ocena,kakšnespremembe
23BojanDeklevainŠpelaRazpotnik:EvalvacijaprvegaletadelovanjaprogramanastanitvenepodporevdruštvuKraljiulice
jevselitevprinesla,– ocenaključnihproblemovvprojektu,– ocenaprogramainnjegovihstrokovnihnačel–faznosti,delav
stanovanjih,tedenskihsestankov,vmesnihevalvacij,postavljenihpravilitd.,
– predlogizabodočirazvojprograma.Pogovorisstanovalkamiinstanovalcisobiliposvojikakovosti
zelo različni. Eni površni in kratki, drugi daljši in poglobljeni.Poleg tem, ki so bile za pogovor predvidene s strani evalvatorke,so se skozi pogovore odpirale tudi nekatere druge teme, bolj alimanj povezane s programom.Pogosto se je odprla tema težav, kijihosebe trenutnodoživljajoalipase jimvživljenjužedlječasavlečejo,sstrahovi,željami,preteklimiizkušnjamiinprojekcijami.Vtempoglavjunavajamoletisteteme,kisorelevantnezaevalvacijoprogramavožjemsmislu.Slediopisinilustracijatem,kisobilevpogovorihpogostejepredstavljeneinjihjeevalvatorkarazumelakotdovoljmočnoizraženeinhkratidovoljključnezaprogram.Temesisledijopodvehkriterijih:popomembnostioz.pogostostiizrekanjasstranistanovalcevinpologičnemsosledju,česotememedsebojpovezane. Izbrane izjaveso iz svoje skupine izjav,ki tematizirajopodobnotemo,izbranekotposebejilustrativneinzgovorne.
Stanovalcisopogostogovorilioprocesih,kisopotekaliprinjihv obdobju vključenosti v program, in o pridobitvah, ki jim jih jeto bivanje prineslo. Poudarili so, da so z vključitvijo v programpridobili varen prostor, kjer so se lahko umirili in si uredili svojosebniprostor.
Tomijezelopasalovčasih,dasemseusedu,dasemimeltišino,dasemsezaprlvsoboinsemkejnapisal,tosobilienitakimojidobritrenutki.Sošezmeraj,kavicoskuham,patakokajvinaspijempakakšnozgodbonapišem.Pasestankisomibilizelovšečkersmoimelikosila.
V večini primerov so ocenili kot koristno spremembotudi skupino sostanovalk/sostanovalcev, ki jim je od pripravna vselitev dalje pomenila socialno mrežo, oporo, v mnogoprimerihceloprijateljstvo,kijihjevčasubivanjatakoutrdilo,danekateri stanovalci razmišljajo o viziji, da bi s skupaj s sedanjimsostanovalcemvprihodnjeskupajiskalistanovanjskorešitev.
24 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 1 - 3 6
Tako je,čebibili tukajkajresniv temstanovanju, lahkotuditukajostanem,pasedelinajemnina,dabibilitrije,štirjenotri,senajemninarazdeli.
Vnekaterih primerih, vendar redkeje, so odnosi s sostanovalcipomenilitudiobremenitevalivsajdvoreznosituacijo,poenistraniobremenitevinpodrugivarovalkopredosamljenostjo.
Mogočebižekajdrugegapočelzdajle,pabižekjedrugjebil.Samojazsemseukvarjalpolletasamoznjim.Tonisemtakojzačutil, tosempoene14dnevihzačutil,mesecu,dajefulčudendec,dasefulzapiravase.Panisamoto.Lahkobinaštevalšemarsikaj,od tega,dasemi jehodilovsobo,dostvari,kisomizmanjkovale.
Nekateri stanovalci so pri opisovanju sprememb, ki jih jevključitev prinesla v program, poudarjali tudi razliko medprejšnjimbivanjemnacesti,negotovim,nevarnim inpabivanjemv stanovanju.Edenod stanovalcev jenpr. govoril o tem,da se jetežkonavadilnatemperaturostanovanjapodolgihletihbivanjanaprostem,damujebilonenehnovroče.
Vedelsem,daimamključ,čenedrugega,imamenmirzvečer.Nivečtistegapričakovanja,kakobirekel,datebonekdobrcnilnekam,datebokdospodil.Tojetudi,česivenibazi,recimokosembilvbazi,sajsizaspal,ane,patako.Ampakvednoimaštistiobčutek:aha,tilahkokdoponočigoruletipatekarnalomi,nikolineveš,kdotilahkopride,aveš,vsegainsvaštafolkpridenotri inpol to takopride,dasi skozvenemstrahu,abokdoprišel,abokejukradu.Tegani, to semzeločutil,da zdajpalahkomirnozaspim,tojebilodobropočutje.
Stanovalciso,kosorazlagali,kakosejimježivljenjeposelitvispremenilo, mnogo govorili o urejanju svojih zdravstvenih težav,več jih je omenilo, da so se podali na urejanje zobozdravstvenihizzivov (kar je sploh za brezdomne zaradi finančnih in drugihrazlogov eden večjih izzivov), pogosto so omenjali tudi pomenpridobitveinternetaindrugihinformacijskihpogojevzavključenostvdružbo.
Veliko lažje zdaj peljem stvari,manj obremenjeno, imamračunalnik,imaminternet.Prejsemhodilvknjižnico,tamsi
25BojanDeklevainŠpelaRazpotnik:EvalvacijaprvegaletadelovanjaprogramanastanitvenepodporevdruštvuKraljiulice
vezanpačnadoločentermin,tamsemsiterminrezerviralendanprej, takodasem lahkodrugdanšelnaračunalnik,dasemlahkokakoprošnjonapisalpadasemimelmir.SicernaKraljih [Dnevni center Kralji ulice] tudi lahko, ampak tammorašulovittapravimoment,žedaulovišračunalnik,nekdočaka,dagrešdolpasezapre.Vseenojepazdajvelikobolje,brskampointernetu,iščemzaposlitev,pišemprošnje,sidoma,natoplem,delaštakratkosinajboljrazpoložen.
Marsikomu je bivanje v stanovanju prineslo novemožnosti zagojenje novih socialnih odnosov, bodisi z družinskimi člani, skaterimi so izgubili stik, alipa spovsemnovimi ljudmi.Nekaterisosspletomprišlidoljudi,kisojimlahkopomagalitudinadrugihpodročjihživljenja,redkejestanovalciporočajoorazvojutesnejšihvezissosedialilastnikistanovanja.Mnogojihporočaodobrih(anetesnih)odnosihzlastnikistanovanja,gledeodnosovssosedisoporočanjarazlična,ambivalentnainnelepozitivnoobarvana.
Pri temi o značilnostih strokovnih načel in sestavnih delovprogramasosestanovalcinajboljrazgovoriliotedenskihsestankihs ključnima delavcema/delavkama stanovanja. Vsi po vrsti sopohvaliliskupnakosilaoz.skupno(tedensko)pripravljanjeobroka,boljrazličnapasobilamnenjaosestankih,kisoslediliobrokom.Priskupnempripravljanjuobrokovsokotprednostizpostaviliučnosituacijo,možnost,daseobtemnaučijočesanovega,všečpasojimbilitidogodkitudizaradineformalne,celoprijateljskeklime,kijoomogočaustvaritiskupnopripravljanjehrane.
Medtemkoskupnisestanki(pogostopokosilih, tedenski),kinajbibilinamenjeniodpiranjupomembnihtemintudiodkrivanjumorebitnih težav v sobivanju, po mnenju stanovalcev pogostoniso služili svojemu namenu.Razlog je, da bi odpiranje težkihtemmarsikdajpomenilotožarjenjedrugihinsotežketemetakoodpiralilevskrajnemprimeru,česostvariponjihovoprišležetako daleč, da se jih s pogovorommed stanovalci ni dalo večrešiti.Drugi razlog,zakajnasestankihnisoodpirali težkih tem,pa je bila po mnenju nekaterih s časom pridobljena izkušnja,da se v vsakem primeru nič ne spremeni. Zanimiv je spodnjiodlomek pričevanja stanovalca, ki izrazi poleg razočaranja nadsestanki tudi pričakovanje, da bi izvajalci programa v primerupritožb,nerešenihkonfliktovinkršenjapravilmoraliodreagirati,
26 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 1 - 3 6
nepaprepuščativsegastanovalcem,kizaukrepanjetakoalitakonimajovzvodov.
Vedno smo kuhali kosila pa smo imeli prej sestanek,samozdaj lahko topovem,nikoli seniničuredilo.ZZ. svagovorila, kaj se je dogajalo, pač je bilo zmeraj rečeno, pačsamirešite,karjepoenistranires./…/Nikoliseniničrešilo,tudinakoncusva jazpaZ.vednorekla,vse jeuredu, jebilvbistvubrezveze tistisestanek.Nismotehranvečodpirali,smo rekli, vse je uredu, čeprav se je vidlo poobrazu, daniuredu.Nobennihotudrezat,smorajepomaknilitonastraninsmosepol imeli luštno,s temdasmokuhalikosiloalpakamšlipolpoleti,napiknik.…Aveš,tukijetko,čebisamiminajeltostanovanje,polbibilodrugače.Stemkostepavinatemu,papričakuješnekopomočvkriznisituaciji.JazpaZ.svanekicajtaupala,dasebokejzgodilo,ampakseninič.Ubistvunisvasmelamidvaničnarest,nisvagamoglavenizhiševržt, ker tone smeva,nisvamusmelaultimatovprevečhudihpostavljat.
Stanovalcisosvojodnosssvojimiključnimidelavkami/delavcivečinomaocenilikotdober,zadovoljujoč,uspešen.Znjimisobilipravilomazadovoljni.Najpogostejepasoobizražanjuzadovoljstvabolj ali manj blago izpostavili še temo pomanjkanja časa svojihključnih delavcev/delavk in s tem povedali, da bi si želeli večpozornosti, več njim posvečenega časa s strani svojih ključnihstrokovnihdelavcev.
Nekak nisva našla nekak skupnega, da če je bilo karkolinarobe,dabiselahkonanjofulzanesu,kerjebilovedno,ja,bovašlajutri,papolnisvašla,pasvapolprelagaladosttehstvari,tkodatudijazsempolkarsetegatičerekel,jabomžejazsam.
Zanimivoje,dasoobtemskorajpravilomaizpostavilitudisvojerazumevanje situacije prezaposlenosti ključnih delavcev, s čimerso izrazili nekoempatijo inobenemnakazali, da splošnoklimovdruštvudoživljajokot‘prezaposleno’.Pogostosoktejtemidodalitudi,dabivečpozornostidelavcevverjetnodobili,abisijonekakomoraliizprositi,jopoiskati.
Čebizahteval,prosil,binajbržvelikdobil.
27BojanDeklevainŠpelaRazpotnik:EvalvacijaprvegaletadelovanjaprogramanastanitvenepodporevdruštvuKraljiulice
Hkrati so nekateri tudi izrazili, da jih je pomanjkanjerazpoložljivostiključnihdelavcevpripravilodo tega,a sosesamilotili reševanja nekaterih svojih težav. Redkeje so stanovalcigovorilionerazumevanjusključnimdelavcem/delavko,pričemerso izpostavili nezadostno razumevanje, ki ga je v enem primerustanovalec povezal s tem, da oseba, ki ni izkusila brezdomstva,določenihrečinemorerazumeti,vdrugemprimerupajenamestobrezdomstva stanovalec govoril o zasvojenosti z nedovoljenimidrogmi in izrazil skepso, da lahko strokovnjak, ki s tem nimaizkušenj,kdajvcelotirazumenjegovosituacijo.
Samomajčkenodrugačenpristoprabičlovek, toverjetnosamočlovek,kijebilnadrogi,razume.
En stanovalec je izpostavil tudi zamero (ki naj bi ga po nekajmesecihševednotežilainjecelorekel,dajenebonikolipozabil),kernajbimuedenodstrokovnihdelavcevvodgovornanjegovoposebnoželjozabrusilnekajodklonilnega,terobenem,kernisobileupoštevane njegove individualne želje, vendar sam za to, da muželjanibilaupoštevana,nividelpravegarazloga.
Razen enega posameznika na zaposlitvenem področju vobdobjuvključenostivprogramstanovalcineporočajoostorjenihpomembnihkorakihv smeri zaposlitve, stanovalec, ki je takoraknaredil, pa ga ocenjuje kot izjemno pomembnega za svoj prehodnaprej.Večinastanovalcevporoča,dabijimzeloustrezalamožnostzaposlitveoz.trimesečnegazaposlovanja(zmožnostjopodaljšanja)pri istem društvu, ki izvaja program nastanitvene podpore, kije v času, ko so bili pogovori izvedeni, ponujalo oz. odpiraloto možnost in tudi že realno vključilo nekaj stanovalcev. Velikdelež prekrivanjamed obema populacijama (vključeni v programnastanitvene podpore in kandidati za zaposlitveno usposabljanjev okviru programa socialnega podjetništva) si lahko razložimos tem, da je zaposlovanje znotraj istega društva najlažjamožnostza njegove uporabnike, saj jim je prilagojeno in v marsikaterempogledunizkopražno,imajosvojegamentorjaoz.mentorico,kijihspremljaskoziusposabljanje,ki jo/gapoznajoodprej inskatero/katerim imajo praviloma razvit zaupen odnos. Po drugi strani jezanimivo, vendar logično, da so kandidati, vključeni v programnastanitvene podpore, obenem kandidati za zaposlitev, saj imajoboljšo odskočno desko za vključitev v delo, pa tudi program
28 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 1 - 3 6
nastanitvenepodporezanjepomeniobdobježivljenja,konačrtujejoinodpirajonoveživljenjskepoti.Uporabnikiprogramapaporočajoo manj možnostih za zaposlitveno mobilnost zunaj organizacije.Iztegaselahkonaučimo,dabilahkoprogramvbodočenapelvečmočivsmeriodpiranjamožnostizazaposlovanjesvojihkandidatovnavzven, s tem pa za mreženje, povezovanje z drugimi akterji(službamizasocialnodelo,zavodizazaposlovanjeitd.).
Posameznika, ki sta se vrnila k svoji družini, poročata opostopnem prehodu in postopnem vzpostavljanju zaupanja.Ugotovimo lahko, da pri procesih spreminjanja, ki zahtevajopostopnostinobenemvarnost,programnastanitvenepodporelahkodostipomaga,sajomogočastabilnost,odkoderlahkoposameznikizhaja,kjerlahkosprejmeobiskeitd.
Individualninačrtkotmetodoindividualneganačrtovanjavečinastanovalcevocenjujekotdoberpristop,vendarječutiti,dazavečinovendarleneprevečrelevanten,sajsenjegovevsebinepozaključkuprogramaedenoddvehstanovalcev,kijeprogramkončalpredčasno,sploh ne spominja več. Nekateri stanovalci so omenili, da jerelevanten,čegauspenapisatikotubeseditevtudisiceršnjihsvojihpoti in ciljev. S strani ključnih delavcevpa je bilo v evalvativnihpogovorihznjimiugotovljeno,da je lahkoindividualninačrtzelokoristendokumentprikomuniciranjuzdrugimiorganizacijami,sajsejepomembnonanjsklicevati,kadaruporabnikprehajamedvečorganizacijami, ki mu nudijo storitve.V tem primeru je lahko tanačrttočkaoporeinkoordinacije.
Sajtaindividualninačrtvsebujeitaktistovizijo,kisemjojazvbistvuimelžeprej…ja,ubistvusemstvarisamozapisal.Saj to ni nekaj umetnega, kar semene tiče. Ta individualninačrtjeubistvuto,karsamželim,topajenajtizaposlitevinsepobratnalastnenogeinskrbetsamzase.
Prehodnost programa za sogovornike večinoma pomeninegotovost,gledenjeimajodoločenevizije,tudinarejenedoločenekorake,nepatudiizoblikovanihtrdnihpredstavalinavoljogotovihpoti.Primnogosogovornikihseodpiratemapostopnostivsmislu,dajedokončnebivalneosamosvojitvetrebanareditišemnogovečkotleensamkorak,velikokratpasetikorakimedsebojpovezujejo– eden zahteva prej narejene druge ipd. Vsega tega pogosto nimogočenačrtovativobdobjuletainpol.Prehodnost,kotjoprogram
29BojanDeklevainŠpelaRazpotnik:EvalvacijaprvegaletadelovanjaprogramanastanitvenepodporevdruštvuKraljiulice
predvideva, je v obstoječih sistemskih pogojih (stanovanjskemožnosti,možnostivključitvevdrugeprograme,kibivključevalitudibivanje,itd.)zavelikovečinostanovalcevnemogočaoz.jevidetimogočalevizjemnihprimerih,kosezgodikajnepredvidljivega.Todejstvoopozarjananujnostrazvojavečvmesnihprogramovin–kotžerečeno–trajnegaprogramanizkopražnihnastanitev.
SejzN.svadalaprošnjozabivalnoenoto,jetrebatridopet let čakat, ko bi to dobil, pol bi dosti lažje zadihal, pačplačalbitistestroške,zelobimibilotokul.Tukijepatist,semizdidasamlovimčas,radbičimprejprišeldo,nevem,enezaposlitve,dabipačdolgzačelvračat,aveš,malsemimudi,obrestisamtečejo,tečejo,tobocelaštala,pomojembomdokoncživljenjadelu.Razenčebommelkšnotakovarianto,zdejjetko,itaktipačpolodbijajo,dnarjanimašnevemkakšnega,žvišpač,kokržviš,stemsemoršsprijaznt.
Vtakemprimežustanovalcisevedanisovpoložaju,kobilahkoizbiralisvojeprihodnjepoti,ampakdejanskovpoložaju,kosolahkosrečni,česejimponujavsajenasamanastanitvenaalternativa.
Bi šla tudi v dom za upokojence, če ne bi bilo drugega,nekajtrebaš.Čebibilokajdrugega,birajšišlavkajdrugega.
Stanovalci za v prihodnje predlagajo, da bi program nudil večindividualnegadela(posebejstistimi,kivečpotrebujejo).
Ampakjazmislim,daznekaterimiposameznikibisebilotrebaneenkrattedenskoukvarjat,ampakfulukvarjat.
Govorijotudiopotrebipoboljpoglobljenemodnosusključnimidelavci,kinajbipovečalobčutekzaupnosti.
Pazdelavcitko,dasenekakpovežestemi,skaterimdela,dajeenotako,nesamoposlovno,daješemalbltkoosebno,prijateljsko,dasimislšnekaknangaselahkzanesem,aveš,vednotko…
Predlagajotudivključitevvečobveznostizastanovalce,denimošportnih aktivnosti ali obveznih korakov na področju zaposlitve,saj naj bi ta (po mnenju enega od stanovalcev) posameznikomzapolnila, strukturirala inmorda tudi osmislila vsakdan ter s temomogočilapotekspremembnabolje.
30 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 1 - 3 6
Nekatere stanovalce je motila nedoslednost pri držanju pravil,karjerazumljivo,sajsejevpilotnifaziprojektdejanskoustvarjalinsobilivsisogovornikinjegovisoustvarjalci,ponjihovihbesedahpa poskusni zajčki. Svoje udeleženosti pri snovanju, načrtovanju,planiranju projekta sogovorniki v evalvacijskih pogovorih nisoposebej izpostavljali z izjemo dveh sogovornikov, ki sta sepredstavilakotsoustvarjalca,kottista,kistapomagalaustvariti indomisliticelotenprogram.Drugisoprejizražalipasivnostališčedoprojekta,karsejedalorazbratiizbesednihzvez,kisojihuporabljali,»jebilorečeno«ipd.Iztegabilahkosklepali,dajenamenprojekta,aktivna vključitev uporabnikov v vse faze projekta od snovanjadalje,ledelnouspel.
Na osnovi opravljenih pogovorov je mogoče dodatno potrditialipodpretinekateraodrazmišljanj,navedenanakoncuprejšnjegapoglavja(zoštevilčenjemod1do6),nekaterimodtehugotovitevpaugotovitveizpogovorovzuporabnikinasprotujejo.
Predvsem razmišljanja, opisana pod točkama 5 in 6, potrjujetudi evalvacija, ki temelji na pogovoru z uporabniki. Pri našihsogovornikih se namreč ne kažejo jasne možnosti oz. vizije zanjihovo namestitev po letu in pol. Večinoma so te vizije takonegotovekottudioddaljene,sajsenavezujejonaponudbe,kiimajočakalno dobo več let (nujna bivalna enota, socialno stanovanje),karpasprogramom,kotjezastavljenzdaj(zapremostitvenodoboleta in pol), ni združljivo.V nasprotju z evalvacijo, ki temelji naopažanjih ključnih delavk in delavcev, evalvacija, temelječa napogovorihzuporabniki,nivtolikšnimeripotrdilatočke4,namrečuspehaenetretjineuporabnikov,kisoprogrampredčasnokončali.Posebej s strani uporabnikov, ki so še vključeni, je bila pogostoizraženaskepsa,alisouporabniki(njihovinekdanjisostanovalci),kisoprogrampredčasnokončali,resdoseglidovoljzadanihciljevteralijenjihovabivalnaosamosvojitevdovoljgotovaintrajna.Kersetiposamezniki(zgorajv4.točkiomenjenatretjina)pravilomanisooprli na kakšne sistemske odgovore glede njihove bivalne stiske(socialna stanovanja, bivalne enote, subvencionirana najemninaipd.),sajjimtinisobilidostopni,ampaksosealivrnilikdružinialipapoiskalinamestitevskupajsprijatelji(obojesejeprinjihžekdajprejizkazalozanegotovo),lahkorečemo,dajenjihovanamestitevšenaprejnegotovaindaselahkozgodi,dakdajvprihodnostiostanejobrezbivališča,kobododružinskevezi,v tejpopulacijipraviloma
31BojanDeklevainŠpelaRazpotnik:EvalvacijaprvegaletadelovanjaprogramanastanitvenepodporevdruštvuKraljiulice
zelonegotove,šibkeinpodvrženespremembam,ponovnopopustile.Idealnobibilo,dabiobstajalanaslednjastopnja,kibipoprogramuposameznikomnudila samostojno namestitev, neodvisno od (pravtakonestabilnih)družinskihčlanov,ampaksistemskoutemeljenoinstrokovnopodprto.Potrebapoutemeljitvinovihprogramov trajnebivalne namestitve za različne podskupine socialno izključenih jetudiedenodpoglavitnihsklepovteevalvacije.
Zadelpogovorovzuporabnikibilahkorekli,dapotrjujemiseliz6.točkeopotrebipo»razmeromatrajniinvarninamestitvi,vendarv drugačni vrsti programa, namreč v programu, ki bi bil načelnoneprehoden oz. ki bi bil bolj nizkopražen«. Takega programa vSlovenijišeniinnujnobibilo,dabigazačelirazvijati.Znjimbiposkušali odgovoriti tudi na dileme stanovalcev o tem, ali so vsistanovalci,ki sovključenivprogram, tudiprimerni zanj alipa jeprogramzanekatereprezahteven,sajsenemorejodržatiosnovnegareda,kigapoobičajnihstandardihnarekujeinzahtevaživljenjevtejdružbi.Vevalvacijijebilogovoravsajodvehtakihuporabnikih,kistapomnenjustanovalcevneprimernazatakooblikobivanjainbipotrebovalaintenzivnejšo.Ledasostanovalcigojilipričakovanje,daznjimi‘nekajnaredijo’(jihdisciplinirajo…)izvajalciprograma,medtemkosedelavke/delavciboljnagibajok temu,dabibilozate uporabnike treba razviti drugačen program (z intenzivnejšimspremljanjem, drugačno strukturo ipd). Težko vprašanje, ali najbi bile take oblike bivanja tudi dislocirane, nekoliko umaknjeneizobičajnihbivalnihsosesk,ostajaodprto invstroki se (na ravniEvrope)gledenjegamnenjadokajostrodelijo.VSlovenijibibilotreba šele najti odgovor in sicer v dialogu z vsemi vpletenimi,potencialnimistanovalci,izvajalci,financerjiterširšojavnostjo.
Projekt jesicerzastanovalcepomenilvarnoinrelativnomirnoobdobje.Pomerilih,kijihpostavljajosorodniprojektivtujini,jeprinastanitvenipodporizabrezdomnenajvečjiuspehto,dastanovalciostanejovključeniterdasejimvtemobdobjunedogajajorizičneepizode na področju socialne, zdravstvene in duševne stabilnosti.Vključitev v program je za naše stanovalce po njihovih besedahpomenilaobdobjerelativnevarnosti,miruindobregapočutja.
Ja, če bi zmeraj bilo tako, bi bilo super.Da bi bilo celoživljenjetako,dabibilolahkotakoceloživljenje.
Nekateri sogovorniki so poudarili priložnost za spremembo, ki
32 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 1 - 3 6
jimjojeponujalavključitevvprogram.Nudilajimjemožnostvsajdelnezamenjavesocialnegaokolja,mrežinstemživljenjskihvizij.Spodnjiodlomekpoudarja tudizelopomembenvidikpostopnosti,malihkorakov,dovoljčasa.
Tojeubistvubilotako,takratsejesamoprodajaladrogapasejeuživaladroga.Žetakratsemhoteliztegavenit,panisemnekakmogel,nisemimelplaca.Tomijebilofuluredu,da sem imel svojo sobo,da semse lahkonekamzatekel,dasem imel svojmir inda sem lahko razmislil stvari. /…/Ressempočasinaredil, tonisemoddanesna jutri,ampakse jepočasitozgodilo,nisemvečtolikozahajalvStigmo,vKraljeulice,inpolkonekoganevidišdostičasa,jepolčistodrugače,kogasrečaš,pačsepozdraviš,nimašvečkaj,kertetudinezanimajoistestvari,recimodabisecelednevedrogiral.Injepolbilotako,dasemsepoltudizačelvečstemidružit,recimozV. [ime ključne delavke] sva več časa posvetila temu, svareševalateprobleme,finančne.
Mnogojihjegovorilotudiopreskokihnapodročjudostojanstvain samozavesti, ki jih pomeni in omogoča bivanje v dostojnemstanovanju.
Ogromno se je spremenilo, tuš imaš, doma si. Čistodrugačečlovekdoživlja.Veškako,dobilsemobčutek,dasemčloveknazaj,dasemvseenonekajvreden.
Nekateristanovalcisodosegosvojihciljevocenilikotnezadostno,kar je verjetno posledica ambiciozno zastavljenih individualnihnačrtov (ki zbudijo visoka pričakovanja in zahteve) ter relativnokratkegaobdobja,vkateremnajbibiliživljenjskicilji (ki soprejletaalidesetletjamirovali,stagnirali)naenkraturesničeni.
Primenivem,dasejepremaloodvilo,kakorbiselahko,česemčistoodkrit.
Zanimivo je tudi bilo, kar je še posebej ubesedil eden odstanovalcev,kakobivanjavstanovanjunirazumelkotzagotovljenegainjenekajkratvmesšeprespalzunaj,dabipreveril,alitošezmore.Stemjelepoilustriralprepletdvehrealnosti,brezdomskeinte,kijossebojprinašastanovanjeterznjimurejanjerazličnihpodročijživljenja,kjerprocesilahkopotekajoboljalimanjuspešno.
33BojanDeklevainŠpelaRazpotnik:EvalvacijaprvegaletadelovanjaprogramanastanitvenepodporevdruštvuKraljiulice
Eneparkratsemreszunajprespal.Nebomgovoril,kjesemprespal, ampak sem pa zunaj prespal, ja. Pa ubistvu ni ničposebnega,vem,dasemšezmerajsposobenit,lahkomizdajključvzameš,pavem,daminebonobenproblem.Podrugistranipavem,dačastečeindamoramčimprejkejnaredit,ne,daminebotačaspobegnilinpolbojotistroškivelkiinpolbomspettko,ne…
Sklep
V program nastanitvene podpore društva Kralji ulice so bilivključeniposamezniki inposameznice,ki sobilipredvselitvijovstanovanjevečletbrezdomni.Vključitevvtaprogramjezanjepomenila prvo relativno varno in relativno trajno nastanitev podaljšemobdobjuinuspehje,daso(vvečiniprimerov)tonastanitevglede na pretekle negotove in stresne izkušnje uspeli uspešnozadržati ter v njej vztrajati. Za zelo ustrezen pristop se je takopomnenju uporabnikov (pa tudi delavcev) izkazal individualnipristop, torej pristop, ki izhaja iz vsakega uporabnika, njegovespecifične življenjske situacije, njegovih potreb. Individualnipristop omogoča individualni načrt in pa individualiziran načindela,utemeljenvdelovnemodnosumeduporabnikomindelavko/delavcem, ki se redno sestajata in glede na nastale spremembesproti prilagajata začrtano pot napredovanja. Tako uporabnikikot tudi delavci so poudarili pomen delovnega odnosa, priobojihpajebilotudizaznati,dapovezujejouspešnostdelovnegaodnosa tudi z bolj osebnim odnosom, ki mu pripisujejo precejvelik pomen. Osebni odnos pa delavke in delavci v določenihprimerih zaznavajo tudi kot oviro, saj bi zaradi zavezanosti,ki jo osebni odnos prinaša s seboj, v določenih primerih težjeizpolnjevalinekaterezahtevedelovnegaodnosa,kipridejoskupajzvključenostjovprojekt.Zanimivojetudi,dadelavkeindelavciv evalvacijah izražajo, da jim je bolj všeč odkrit odnos s straniuporabnikov in pripravljenost na dialog, medtem ko je zanjenajvečja ovira pri delu nepripravljenost uporabnikov na odprtodnos.Kerpripravljenostnazaupenodnosinzmožnostodkritegapogovoraeksplicitnonajnebibila(nujni)pogojzasodelovanjevprojektu,jetoenaodtočk,kibijobilovstrokovnemtimutreba
34 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 1 - 3 6
reflektiratiinugotoviti,alijedoberdelovniodnosmogočtudibrezzaupnega siceršnjega odnosa. S strani uporabnikov poudarjenaprezaposlenostdelavcevjeposvojeodrazobjektivneokoliščine,ki je zaradi kadrovskih omejitev v društvu razumljiva. Kakoobčuteknezadostnerazpoložljivostidelavcevvplivanauspešnostprograma,ostajaodprtovprašanje,okaterembibilopomembnotako v krogu strokovnega tima kot tudi skupaj z uporabniki šediskutiratiiniskatimožnerešitve.
Na podlagi opravljenih evalvacij lahko sklenemo, da je poprvemletuinpol(torejpopilotnifazi)projektamogočereči,dajeprojektdozdajpotekalzelouspešno,dasejeuspeldodobršnemereprilagajatisprotnimpotrebam(uporabnikov)inspremembam,dajebilkakovostnoizvajanterspremljan,dapasevobdobjunjegovegaizvajanja potrebe na nastanitvenem področju niso zaprle, ampaksoseodprlenove, insicerpredvsemteponadaljevalnihstopnjah,ki bi omogočile stanovanjsko najbolj izključenim posameznikompostopenprehodktrajninastanitvi.
Rezultatiteevalvacijesovplivalinato,dasovdruštvuKraljiulicekonceptnastanitvenepodporepoobdobjupilotskegaizvajanjaprograma dopolnili tako, da so uvedli drugo, nadaljevalno fazoprograma,kivključenimuporabnikomomogoča,dazadoločenokrajšeobdobješeostanejovpodprtemstanovanju.Tamožnostnajbi bila dostopna tistim, ki so v programu naredili korake naprejna bistvenih področjih, povezanih z njihovimi individualniminačrti terzakatereobstajadovolj realnopričakovanje,dase jimbo v kratkem odprla druga možnost razmeroma trajne in varnenamestitve.
Razvoj programa in njegova evalvacija pa sta vse vpletenebolečeopomnilana to,koliko jevSloveniji šebrezdomcev,kibipotrebovali insiželijo takovrstopodpore,predvsempapripeljaladospoznanja,dapotrebujemoševečrazličnihobliknastanitvenihmožnosti za brezdomce, posebej take, ki bi bile namenjenespecifičnim skupinam te populacije (npr. osebam z dvojnimidiagnozami, starejšim samskim ljudem,mlajšim, družinam…) inkibibilešeboljnizkopražne,kotjebilatuevalvirana,obenempavarneoz.trajne.
35BojanDeklevainŠpelaRazpotnik:EvalvacijaprvegaletadelovanjaprogramanastanitvenepodporevdruštvuKraljiulice
Literatura
Bevan,P.(1998).Theresettlementhandbook.London:Thehomelesslink.(posodobljenaelektronskaverzijadostopnanahttp://handbooks.homeless.org.uk/resettlement).
Brown,S.inRandall.G.(1995).Outreachandresettlementworkwithpeoplesleepingrough.London:Departmentoftheenvironment.CUHP.(b.d.).Pridobljeno19.2.2010ssvetovnegaspleta:
http://www.cuhp.org/.Dekleva,B.inRazpotnik,Š.(2007).BrezdomstvovLjubljani.
Ljubljana:PedagoškafakultetavLjubljani.Edgar,B.,Doherty,J.inMina-Coull,A.(2000).Supportand
housinginEurope.Bristol:Thepolicypress.FEANTSA.(b.d.).Pridobljeno19.2.2010ssvetovnegaspleta:
http://www.feantsa.org/code/en/hp.asp.Hansen,I.L.S.(2006).TheNorwegianstrategytoprevent
andcombathomelessness»thepathwaytopermanenthome«.(Hostreport).Peerrewiew:nationalStrategytopreventandtacklehomelessness(thePathwaytoapermanenthome).Oslo7–8september,2006.Neobjavljentipkopis.
Harvey,B.(1999).ModelsofresettlementforthehomelessintheEuropeanunion.VP.KennettinA.Marsh(ur.),Homelessness.Exploringthenewterrain.Bristol:Thepolicypresss.
Hennessy,C.,Grant,D.,Meadows.M.inCook,I.(2005).Youngandhomeless:anevaluationofaresettlementserviceonMerseyside.InternationalJournalofConsumerStudies,29(2),str.137–147.
Jones,A.inHigate,P.(2000).BreakingdownbarriersMeetinghousingandsupportneedsinSwansea,NeathPort-Talbot,BridgendandCarmarthenshire.York:YorkUniversity,CentreforHousingPolicy.
Kobolt,A.(1987).Dosedanjipotekinsmeriprenoveorganizacijzausposabljanjeotrokinmladostnikovzmotnjamivtelesneminduševnemrazvoju.Ptičkibrezgnezda,12(25),str.61-65.
36 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 1 - 3 6
Kozar,M.(ur.)(2008).MednarodnakonferencaNajprejstanovanje!Ljubljana:DruštvozapomočinsamopomočbrezdomcevKraljiulice.
Kozar,M.inJurančičŠribar,L.(2008).Nastanjevanjebrezdomnih–norveškapolitikainpraksa.Socialnapedagogika,12(4),str.437–446.
Razpotnik,Š.inDekleva,B.(2005).Kraljiulice:predhodnoporočiloopotekuakcijskeraziskave.Socialnapedagogika,9(3),str.265–300.
Razpotnik,Š.inDekleva,B.(2007).Nacesti–brezdomciosebiindrugionjih.Ljubljana:Pedagoškafakulteta.
Razpotnik,Š.inDekleva,B.(ur.)(2009).Brezdomstvo,zdravjeindostopnostzdravstvenihstoritev.Ljubljana:Ministrstvozazdravje.
RoughSleepersInitiative.(2009).Pridobljeno19.2.2010ssvetovnegaspleta:http://en.wikipedia.org/wiki/Rough_Sleepers_Initiative.
Strokovnaizhodišča(koncept)programanastanitvenepodporezabrezdomne.(2008).Ljubljana:DruštvoKraljiulice.Neobjavljenogradivo.
Izvirniznanstveničlanek,prejetjanuarja2010.
37SlađanaĐurić,BranislavaPopovićĆitićinGorazdMeško:Usmerjeniskupinskiintervjuvpedagoškemraziskovanju
UsmerjeniskupinskiintervjuvpedagoškemraziskovanjuFocusGroupInterviewinPedagogicalResearch
SlađanaĐurić,BranislavaPopovićĆitićinGorazdMeško
SlađanaĐurić,dr.soc.,Fakultetzabezbednost,Univerzitetu
Beogradu,GospodaraVučića50,11040Beograd,Srbija,[email protected];
BranislavaPopović-Ćitić,dr.def.,Fakultetzaspecialnuedukaciju
irehabilitaciju,Univerzitetu
Beogradu,VisokogStevana2,11000Beograd,Srbija,
[email protected];GorazdMeško,dr.soc.ped.,Fakultetazavarnostnevede,
UniverzavMariboru,Kotnikova8,1000
Ljubljana,Slovenija,gorazd.mesko@fvv.
uni-mb.si
Povzetek
V članku so predstavljana osnovna načelausmerjenegaskupinskegaintervjujainšeposebejposebnosti uporabe te metode v pedagoškihraziskavah. Opirajoč se tako na izkušnještevilnihraziskovalcevizvsegasvetakottudinaosebne izkušnje glede uporabe te raziskovalnemetode,avtorjipovzemajoosnovnametodološkanačela in elemente pedagoškega raziskovanjapriuporabiusmerjenegaskupinskegaintervjuja:sestavaskupine,starostsodelujočihvrazgovoru,velikost skupine, trajanje intervjuja, vlogamoderatorja, čas in kraj izvedbe intervjuja,vprašanja za usmerjeni skupinski intervju,izvedba usmerjenega skupinskega intervjuja,analiza podatkov, etični problemi uporabeusmerjenega skupinskega intervjuja pri otrocihinmladostnikih.Avtorjiugotavljajo,dapravilnoizvedeni usmerjeni skupinski intervju otrokin mladostnikov omogoča velike možnosti napodročju doseganja vpogleda v širok spekterotroške percepcije, stališč, interesov, vrednot
38 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 3 7 - 6 2
in izkušenj o številnih področjih. Pravilna uporaba teraziskovalnemetodevključujetakopoznavanjeslabostiin omejitev usmerjenega skupinskega intervjuja kottudi dobro poznavanje načela skupinske dinamike ininterakcij,nakaterihtaraziskovalnipristoptuditemelji.
Ključne besede: usmerjeni skupinski intervju,pedagoškoraziskovanje,otroci.
Abstract
The paper presents the basic principles of the focusgroup interview, and the specific features of the use ofthis method in pedagogical research. Relying on theexperience of numerous researchers worldwide and onpersonalexperiences inemploying this researchmethod,theauthorssummarisethebasicmethodologicalprinciplesandtheelementsofpedagogicalresearchintheuseofthefocusgroupinterview:compositionofthegroup,ageoftherespondents, sizeof thegroup,durationof the interview,role of the moderator, time and place of the interview,questions for the focus group interview, conducting offocus group interviews, data analysis, ethical problemsconcerningtheusageoffocusgroupinterviewsonchildrenand adolescents. The authors conclude that properlyconducted focus group interviews with children andadolescentsoffergreatpossibilitiesintermsofacquiringdeep insight into thewide spectrum of child perception,views, interests, values and experiences in a number offields.Theproperapplicationofthisresearchmethodalsoincludes knowledgeof theweaknessesand limitationsofthefocusgroupinterview,aswellasacquaintancewiththeprinciplesofgroupdynamicsandinteractions,uponwhichthisresearchmethodisbuilt.
Key words: focus group interviews, educationalresearch,children.
39SlađanaĐurić,BranislavaPopovićĆitićinGorazdMeško:Usmerjeniskupinskiintervjuvpedagoškemraziskovanju
Uvod
Čepravjesledoveuporabeusmerjenegaskupinskegaintervjuja1možno najti v antropoloških raziskovanjih majhnih skupnosti,je resnični začetek uporabe temetode povezan zMertonovimi inLazarsfeldovimi testiranji reakcij na vojne programe v ameriškihmedijih v štiridesetih letih prejšnjega stoletja (Morgan, 1997;Vaughn,SchumminSinagub,1996;Merton,1987).Vliteraturi jemogočeprepoznatitriobdobjavrazvojuusmerjenegaskupinskegaintervjujakotraziskovalnemetode:zgodnjeobdobje,vkateremsejetametodaizvajalavakademskihinvprimerjalnihdružboslovnihraziskovanjih;obdobjeodkoncadrugesvetovnevojnedoleta1980,v katerem se usmerjeni skupinski intervju prevladujoče uporabljav marketinških raziskavah, in današnje obdobje, v katerem seuporaba te metode krepi na področju marketinških in političnihraziskav, vendar se ponovno spet vrača v polje akademskegaraziskovanja (Morgan, 1998). Hiter porast uporabe te metode vdružboslovnihvedahvosemdesetih innazačetkudevetdesetih letpotrditudiMorgan(1996),kijezanalizovsebinebazeSociologicalAbstractugotovil,dajebilav60odstotkihvtemobdobjuizvedenihempiričnih raziskovanj uporabljena tudi metoda usmerjenegaskupinskegaintervjuja.
Težko je prešteti vsa področja, kjer se danes uporabljajousmerjeniskupinskiintervju.Čepravsosedolgočasanajpogostejeuporabljali v marketinških raziskavah, jih njihova ponovnaaktualizacijainrazvojvokviruakademskihraziskovanjuvrščatavskupinonajpogostejeuporabljenihraziskovalnihmetod.Usmerjeniskupinski intervju je kot metoda postal popularno raziskovalnoorodje družboslovnih znanstvenikov na področju sociologije,psihologije, pedagogike, antropologije, evalvacije, javnegamnenja, propagande, komunikacije in zdravstva.Dejansko številousmerjenih skupinskih intervjujev v zadnjih letih presega število1 V pričujočem prispevku uporabljamo izraz usmerjeni skupinski intervju za metodointervjuja,ki jov literaturipoimenujejo tudi fokusskupinski intervju, fokusniskupinskiintervju,fokusgrupniintervju.Usmerjeniskupinskiintervjuopredeljujemokotintervju,prikateremjeizbranaciljna(fokusna)skupina,vkaterisepodvodstvommoderatorjaizvajarazpravaodoločenemproblemu.Angleškiizraz'focusgroupinterview'izražažariščedvehproblemov–ciljnoskupinoinciljanotemorazprave,vkaterosovključeniljudje,kisejihproblemtičeoz.gapoznajo.
40 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 3 7 - 6 2
raziskav,vkaterih jebiluporabljenanketnivprašalnik.Naosnovipregleda objav v mednarodnih akademskih časopisih KitzingerinBarbour (1999) navajata, da se je v zadnjih nekaj letih številoznanstvenihraziskav,kjer jebilauporabljenametodausmerjenegaskupinskega intervjuja,potrojilo.Vzadnjihdvehdesetletjihstaseznatno povečali pogostost in raznovrstnost uporabe usmerjenegaskupinskegaintervjujanapodročjurazličnihznanstvenihdisciplin,ki se nanašajo na raziskovanje vedenja in stališč otrok inmladih.To je povzročilo porast metodološkega zanimanja za to oblikoraziskovanja ter tudipotrebopousposabljanjuzauporabometodeusmerjenega skupinskega intervjuja na posameznih raziskovalnihpodročjih.
Usmerjeni skupinski intervju kot raziskovalna metoda v pedagoških raziskavah
Usmerjeni skupinski intervju se kot kvalitativni raziskovalnipristop uporablja v raziskovanju interesov, vrednot, izkušenj,stališč indojemanjavmnogoznanstvenihdisciplinah:psihologiji,na področjih šolske in socialne psihologije (Šarić, 2007), otroškepsihiatrije, socialnega dela in še posebej na širokem področjupedagoškega raziskovanja. Nesporna je njegova vrednost priproučevanjihotrokinmladihsposebnimipotrebamiinvedenjskimitežavami.Raziskovalci so enotnega stališča,dagre za tehniko,kije izbranazaproučevanjaobčutljivih tem.Kljub širokiuporabi teraziskovalnemetode v raziskavah o otrocih inmladih posamezniavtorjiugotavljajo,dajekljubpraviekspanzijitovrstnihraziskovanjvzadnjihdesetihletih(Gibson,2007;HennessyinHeary,2005)vmetodološki literaturi relativnomalo del posvečenih sistemizacijinačelinposebnostimuporabetetehnikevpedagoškihraziskovanjih.
Usmerjeni skupinski intervju je kvalitativna raziskovalnametoda, ki vključuje vrsto vodenih skupinskih razprav, v katerihse zbirajo udeleženci, ki imajo skupne posamezne značilnosti aliizkušnje,dalahkorazpravljajoodoločenihvprašanjih,relevantnihza raziskovalni problem (Đurić, 2007).Morgan (1996) navaja tribistvene dimenzije usmerjenega skupinskega intervjuja: prvič, toje metoda, namenjena zbiranju podatkov; drugič, izvor podatkovjeinterakcija,kiserazvijaskoziskupinskorazpravo;in,nazadnje,
41SlađanaĐurić,BranislavaPopovićĆitićinGorazdMeško:Usmerjeniskupinskiintervjuvpedagoškemraziskovanju
v izvajanju temetode ima raziskovalecaktivnovlogoprivodenjuskupinskerazprave.
Polegtega,dadefinicijerazličnihavtorjevpoudarjajoposebnevidiketemetode,jeznjihovoanalizomožnoizvestinizrelativnonespornih elementov pomena tega pojma. Gre za kvalitativnometodo raziskovanja, ki je sestavljena iz nadgradnje oblikeskupinskegaintervjujainmetodeopazovanjazudeležbo.Podatki,pridobljenizuporabotemetode,izvirajotakoizverbalnihizjavudeležencev kot tudi iz skrbnega opazovanja med razpravoizraženihneverbalnihreakcij.Skupinajemajhna,sestavljajood6do12ljudi,izbranihskladnoznatančnoopredeljenimimerili.Razprave se ponavljajo z različnimi skupinami. Število skupinjeodvisnoodkonkretnegaproblema,ciljevinnaraveraziskave.Namen razprave je zbiranje podatkov o mnenjih, občutkih,stališčihinidejahudeležencevodoločenitemi.Iztakopridobljenihpodatkov lahko sklepamo o skupinskem mišljenju, procesih innormah.Razpravovodimoderator,katereganalogaje,dazastavljavprašanja,usmerja razpravo, se trudi,davsiudeleženci izrazijosvoja stališča, posluša in opazuje. Najpogosteje je moderatorpozneje tudi vključen v analizo zbranih podatkov. Moderatoruporablja navodila za razpravo, ki so bila natančno oblikovanaskladno s cilji raziskave. Zaradi tega ta oblika raziskovanja vsvojemimenunosiizrazusmerjeni(oz.fokus(ira)ni;angl.focus),ki senanašanaosredotočenost razpravenadoločenavprašanja,pomembnazvidikaraziskovalnegaproblema.Navodilaobičajnovsebujejo pet do sedem takšnih vprašanj, ki jih moderatorzastavlja udeležencem. Medtem ko v skupinskem intervjujuizpraševalec razgovora postavlja vprašanja udeležencem,na katera oni potem po vrsti odgovarjajo, pa v usmerjenemskupinskem intervjuju moderator vprašanje postavi za skupnorazpravo.Uspešna skupinska interakcija je tedaj, ko udeležencisvojihodgovorovnanaslavljajonamoderatorja, temvečdrugimudeležencem, tako da razlagajo in utemeljujejo svojemišljenjeali pa iščejo obrazložitev od drugih udeležencev. Postopekusmerjenega skupinskega intervjuja je zasnovan na razvijanjusocialneinterakcije,kisevzpostavimedudeleženci.Udeleženciimajomožnost,dasestrinjajoalisenestrinjajozmnenjidrugih.Usmerjeni skupinski intervju običajno traja od 1,5 do 2,5 ure,odvisno od kompleksnosti vprašanj in značilnosti udeležencev.
42 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 3 7 - 6 2
Celotnipotekrazpravesesnema.Moderatorneposrednopokoncurazpraveurediprepispogovorazavdiozapisa.Vtempogledujepomembno zagotoviti avdiosnemanje razprave, delati zapiske opotekurazpraveingledenanačinorganizacijedejanskeraziskavekot opazovalec delati zapiske o vseh pomembnih neverbalnihreakcijahudeležencev.
V nasprotju z individualnimi intervjuji s ciljempridobivanjavpogledavstališča inmišljenjev intervjujusodelujočihosebjenamenskupinskerazpravevusmerjenemrazgovoruznamenomdoseganja pregleda obsega različnih mnenj in stališč, ki odoločeni temi, ki je predmet razprave, obstajajo v posamezniskupnosti. Zato namen usmerjenega skupinskega intervjujani v ustvarjanju konsenza iz množice različnih mnenj, ampakje njegovo bistvo ideja, da se udeležence spodbudi, da izrazijosvoje mnenje o določenih vprašanjih in da jih argumentirajo.Po tem se usmerjeni skupinski intervjuji razlikujejo od vsehdrugihmetod raziskovanja, pri katerih se skupinska interakcijauporablja za to, da bi udeleženci dosegli konsenz, da bi sesprejela določena priporočila ali določena odločitev. Namenusmerjenega skupinskega intervjuja je pravzaprav doseganjenajširšegamožnegavpogledavrazličnastališča inmnenja ljudio temi raziskovanja. Vse to poteka v razmerah neposrednegastikaraziskovalcassodelujočimivraziskavivoblikineposredneintenzivnerazprave.
Če usmerjeni skupinski intervju primerjamo z drugimimetodami zbiranja podatkov, ki prav tako predvidevajoneposredenstikmedraziskovalceminsodelujočimivrazgovoru,naprimeropazovanjealiindividualniintervju,imale-taznačilneprednosti,kisoplodposebnegaokolja,vkaterempotekaintervju.Gre za sproščeno ozračje, v katerem udeleženci, podobni posvojihznačilnostih,delijosvojeizkušnje,izmenjujejoprepričanja,se jih spodbuja, da svoje mišljenje dodatno obrazložijo,soočajo svojamnenja in branijo svoja stališča. Interakcijamedposamezniki spodbuja nove ideje inmnenja, pri tem pa pritiskskupinespodbujaposameznike,dasorealni.Razpravavmanjšihskupinah raziskovalcem omogoča, da pridobijo tudi vsebinskein čustvene odzive in reakcije udeležencev (Peterson-Sweeney,2005), česar pa najpogosteje s kvantitativnim anketiranjem nimogočeustvariti.
43SlađanaĐurić,BranislavaPopovićĆitićinGorazdMeško:Usmerjeniskupinskiintervjuvpedagoškemraziskovanju
Posebnosti usmerjenih skupinskih intervjujev v pedagoških raziskovanjih otrok in mladih
Enaodznačilnihprednosticiljnihskupinskihintervjujevjepravnjihova učinkovita uporaba pri mladi populaciji. Otroci in mladizelozlahkotosprejemajopravilarazprave,kiseuporabljajopritejmetodi, inče jevsebilopripravljenoin izvedenonaodgovarjajočnačin, so otroci in mladi najpogosteje spontani in iskreni priizražanju svojih stališč. Pomembno je omeniti dejstvo, ki je bilopotrjeno v številnih raziskavah ter priča o izrazito pozitivnihizkušnjah otrok in mladih pri sodelovanju v tej obliki intervjuja.Pravtakojevliteraturinavedeno,dausmerjeniskupinskiintervjuji,poleg tega, da omogočajo možnost zbiranja podatkov v širokemobseguvprašanj,vsebujejotudiizobraževalnipotencialinpotencialza uvid v problem pri udeležencih razprave (Sherman inWebb,2005).
Ravnointenziviranjeuporabeusmerjenihskupinskihintervjujevvraziskovanjuotrokinmladihjeoznačilokonecdolgetradicije,vkateri so raziskaveootrocih temeljile napodatkih, pridobljenih zizpraševanjemodraslih.Darbyshire,MacDougallinSchiller(2005)kritizirajotakšnoprakso,vkaterisootrociobravnavanikotpremalosofisticirani, nesposobni, da sodelujejo v resni razpravi o svojihpotrebah,spremalopotenciala,dabirazmišljaliabstraktno,oziromakotneresniudeležencirazgovora.
V literaturi obstaja relativno soglasje o dejstvu, da pomenijousmerjeni skupinski intervjuji v primerjavi z drugimi metodamivišjo stopnjo odprtosti. Naše izkušnje pri izvajanju usmerjenihskupinskihintervjujevzotrokiinmladimivvelikimeripotrdijototrditev, še posebej če se usmerjeni skupinski intervjuji primerjajoz individualnimi intervjuji.Koseopravlja intervjus sramežljivimotrokom,selahkokljubvelikimnaporominiznajdljivostizgodi,daseotrokskozicelotenpotekintervjujaneodpre.Vsakršnovztrajanjeraziskovalca,daotroklahkosvobodnoizražasvojastališča,jelahkozotrokovestranidoživetokotpritisk,kargalahkoprikomunikacijisamo še bolj zavira. Vendar tudi najbolj sramežljivi udeleženciusmerjenegaskupinskega intervjujav situaciji,konjihovivrstnikiokrognjihsvobodnoinodprtogovorijoosvojihizkušnjah,vnekemtrenutku začnejo sodelovati v razpravi. Sam položaj, v katerem
44 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 3 7 - 6 2
ni obvezno, da vsi udeleženci odgovorijo na vsako zastavljenovprašanje, omogoča spontano sprostitev sramežljivihudeležencev.Česenazačetkunemorejosprostiti ingovoritiosvojihmnenjih,pazljivo spodbujanje s strani raziskovalcamedpotekom razprave,da bi slišali izkušnjo in mnenje še nekoga, spodbudi tudi takeudeležence,dasevključijovrazpravo.
Ko raziskovalci ocenjujejo, da je za potrebe reševanjapostavljenega problema in doseganje zastavljenih raziskovalnihciljev ustrezno spremeniti metodo usmerjenega skupinskegaintervjuja,nastopifazaskrbneganačrtovanjainobsežnihpripravzarealizacijointervjuja.Kottudipridrugihkvalitativnihraziskovalnihmetodah faza priprave za izvedbo samega zbiranja podatkovtraja dolgo, saj je od ustreznosti sprejetih odločitev v tem deluraziskovanjainkakovostipripravnajboljneposrednoodvisenuspehcelotnegaraziskovalnegaprojekta.Kotprivsakidrugiraziskavijeuspehraziskovalnegaprojekta,vkateremjebil izvedenusmerjeniskupinski intervju, odvisen od natančno določenega predmeta incilja raziskave. Samo precizno opredeljevanje vseh teh temeljnihvprašanjlahkoprivededoprimernedoločitvevprašanj,okaterihseborazpravljalo,načrtavzorčenja,števila razprav,pripravenavodilza razprave, izbora in urejanja prostora za izvedbo intervjuja,izvedbesamegaintervjuja,analizepodatkovinpisanjaporočil.
V nadaljevanju bomo poskušali povzeti osnovna metodološkanačela in elemente pedagoških raziskovanj, v katerih je biluporabljen usmerjeni skupinski intervju, nanašajoč se tako naizkušnještevilnihraziskovalcevposvetukottudinalastneizkušnjepriuporabitemetodevraziskavahzotrokiinmladimi.
Značilnosti skupine
Sestava skupine Vzorec se tudi v tej vrsti raziskovanja oblikuje glede na
problem in postavljene raziskovalne cilje kot tudi glede na vrstoraziskovalnega projekta, v sklopu katerega se izvaja usmerjeniskupinski intervju. Usmerjeni skupinski intervju temelji na idejirazvijanja socialne interakcije znotraj skupine udeležencev. Pri
45SlađanaĐurić,BranislavaPopovićĆitićinGorazdMeško:Usmerjeniskupinskiintervjuvpedagoškemraziskovanju
usmerjenem skupinskem intervjuju je treba skupinsko dinamikousmerjati tako, da se omogoči pridobivanje prostovoljnih iniskrenih odgovorov udeležencev v situaciji njihove medsebojneinterakcije.Funkcijasocialnedinamikeseodražavvzpostavljanjuvloginodkrivanjusituacij,vkaterihseminimizirajonapetostimedudeleženci, a hkrati optimizirajo učinki njihovega sodelovanja.Uspešnost usmerjenega skupinskega intervjuja in veljavnost takopridobljenih podatkov sta v veliki meri odvisni od stopnje, dokatere lahko vprašani med diskusijo pošteno in iskreno izražajosvojastališča.Procesuspešnegaupravljanjaskupinske interakcije,na kateri je osnovana ta metoda, zahteva razumevanje usmeritvein stopnje vpliva glavnih spremenljivk na skupinsko vedenjeudeležencev. Individualne značilnosti udeležencev bodo vplivalena vedenje drugih udeležencev, kakovost interakcije, kohezijo inkompatibilnost skupine, s čimer se ustvarja okolje, v katerem sebodoudeležencipočutili sproščenialiutesnjeni,dovoljmotiviranialiravnodušni,sproščenialiprestrašeni.
Skupinska interakcija, ki je pomemben predpogoj zakakovost podatkov, je v veliki meri odvisna od individualnihsocialnopsiholoških lastnosti udeležencev, kot so intro-/ekstravertiranost,družabnost,prijetnost,odprtostzanove izkušnjeitd.Tojepomembnotudipri izbiriudeležencevinmedvodenjemrazgovora, ko mora moderator med člani ciljne skupine ustvaritioptimalno stopnjo kohezije. Prav tako so lahko pomembni tudinekateri drugi dejavniki: fizične značilnosti (videz), spol, starost,družbeni status itd. – vse to je treba upoštevati pri sestavljanjuskupine, vendar skladno s predvideno temo razgovora, ker vrazličnih kontekstih pride do izražanja različnih oblik osebnosti–kakor neposredno tako tudi skozi medsebojni vpliv (v smisluskladnostiinkohezije).
Čeprav izkušnje mnogo raziskovalcev kažejo na skladanjeistospolnih skupin in priporočajo, da se udeleženci v isti skupinimedsebojnepoznajo,semorajoodločitveotehinmnogodrugihdilemah usklajevati z naravo in zahtevami vsakega konkretnegaraziskovalnegaprojekta.
Nedvomno je pomembno vedeti, da značilnosti vsakegaposameznegačlanaskupinevplivajonastopnjoskupinskekohezijeter kompatibilnost innaravo interakcije.Tumislimopredvsemnakompleks osebnostnih lastnosti, katerih poznavanje najpogosteje
46 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 3 7 - 6 2
zahteva veliko časa. Zaželeno je, da pred sprejetjem končneodločitveoizboruotrokzasodelovanjevusmerjenemskupinskemintervjuju raziskovalec za vsakega posameznega otroka preveri,kakšen je njegov temperament, ali je impulziven, hiperaktiven,ali ima probleme s pozornostjo, ali je nagnjen k jokanju, ali imaprobleme z govorom, imaproblematičnovedenje, ali je sposobenostati skoncentriran za predviden čas trajanja intervjuja. Gledevsegategalahkovprašamoučitelje ternaosnovinjihovihopažanjsprejmemo odločitev o tem, ali bomo v razgovor vključili otrokez določenim problemom in ali bomo oblikovali posebne skupineotrok, za katere lahko predpostavljamo, da bodo uravnotežene.Vendarparaziskovalecpogostonivsituaciji,kobilahkotemeljitospoznal udeležence usmerjenega skupinskega intervjuja, da bilahko s pravilnim kombiniranjem oseb s skladnimi medosebnimiznačilnostmi zagotovil uspešno socialno interakcijo. Vnaprej jetežko načrtovati idealno kombinacijo udeležencev z določenimiosebnostnimiznačilnostmi.Pogostajesituacija,koimaraziskovalecmožnost,davnaprejspoznasamonekatereznačilnostiudeležencev,vse potencialne probleme, ki se pojavijomed potekom razgovorakotposledicaneskladnostipsihološkihznačilnostiudeležencev,paublažisprevidnimvodenjemrazprave.
Zelo pogosto otroci med razpravo oblikujejo svoja mnenja odoločenemvprašanju,karsedogajapodneposrednimaliposrednimvplivomdrugihudeležencev.Vzpostavljase intenzivna interakcijanelemedraziskovalceminvprašanimi,ampakvvelikovečjimerimed samimi udeleženci. Vprašani med seboj komentirajo svojeizkušnje,sestrinjajo,soočajoinkritizirajodrugdrugega.Prostore,vkaterihseizvajajousmerjeniskupinskiintervjuji,lahkoimenujemosocialnilaboratorijivpravempomenubesede.
Starost udeležencevV literaturi (Vaughn idr., 1996; Heary in Hennessy, 2002) je
starostšestletomenjenakotspodnjastarostnamejazasodelovanjev intervjuju.Argumentirana je z dejstvom,daotroci nižje starostiševednonimajodovoljdobrorazvitegabesediščazastrukturiranorazpravoindabibilonjihoveizjavetežkopravilnointerpretirati.Vsvojidosedanjiraziskovalnipraksiizvajanjausmerjenihskupinskihintervjujev vmnogo raziskovalnih projektih smo imeli priložnost
47SlađanaĐurić,BranislavaPopovićĆitićinGorazdMeško:Usmerjeniskupinskiintervjuvpedagoškemraziskovanju
opraviti intervjuje z otroki, starimi devet let ali več. Na splošnolahko rečemo, da mlajši ko so otroci, bolj spontana je njihovaudeležbavrazpraviinboljiskrenisonjihoviodgovori.Pristarejšihstarostnih skupinah so prepoznavni trendi manjše odprtosti,iskrenostpadajeprednostdružbenozaželenimodgovorom.Hkratipamlajšikosootroci,težjeinzahtevnejšejeorganiziratiinizpeljatiusmerjene skupinske razprave. Horner (2000) ugotavlja, da jeuporabatemetodepravzapravnenadomestljivaprištudijahotrokvdobipredadolescence(odstarosti11do14let),kiizražajodoločenozadržanostvindividualnihintervjujih.
Krueger (2000), povzemajoč izkušnje moderatorjev z bogatopraksovodenjausmerjenihskupinskihintervjujevzotroki,navaja,da je z otroki, mlajšimi od devet let, zelo težko voditi razpravo,ker otroci v tem starostnem obdobju nimajo veliko izkušenj ssituacijami,vkaterihjetrebanajprejposlušatidruge,predendobijopriložnost, da tudi sami odgovorijo. Ciljne skupinske razprave zotrokistarostiod12do15letsokaotične,zatosepriporoča,daseizvajajoločenerazpravesfantiindekleti.Otroci,stariod14do15let,soboljsposobniposlušatidrugeinznjimidelitisvojastališča.
Raziskovalci se skoraj soglasno strinjajo, da je pri skupinahpotrebno,dasotestarostnohomogene,terdasenajboljširezultatidosegajo pri skupinah otrok inmladih, pri katerih razlika v letihni večja od enega do dveh let (Kennedy, Kools, Krueger, 2001;Hennessy in Heary, 2005). To priporočilo argumentira potrebapo tem, da je treba zagotoviti, da so otroci na približno enakiravni duševnega razvoja.Večje razlike v zvezi s tembi zagotovopovzročile umikmlajšihotrok, ki bi se počutili premalo izkušenein premalo sposobne za diskutiranje s starejšimi prijatelji.Horner(2000) navaja izkušnje, v katerih so se v primeru pomembnihstarostnih razlikmed otroki pojavile neuravnoteženosti, v katerihso dominirali starejši ali mlajši otroci, ali pa so celo eni drugeizključevaliizrazprave.
Velikost skupineIzvajanjeusmerjenih skupinskih intervjujevpri otrocih zahteva
nekoliko drugačna načela in organizacijo raziskovanja. Prvič,izkušnje kažejo, da morajo biti iz otrok sestavljene skupinemanjšekot skupine, ki jih sestavljajoodrasli, in da je pet do šest
48 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 3 7 - 6 2
udeležencev optimalna velikost skupine. Poleg tega je glavnidejavnik za odločitev o velikost skupine starost vprašanih. Priintervjujihzmlajšimiotroki(doosemlet)sepriporočajoskupineodštiridopet(Morgan,Gibbs,MaxwellinBritten,2002)ališestotrok(Kennedy idr., 2001). Izhajajoč iz izkušenj vodenja usmerjenihskupinskihintervjujev,Edmunds(1999)priporoča,dasezmlajšimiotroki načrtujejo manjše skupine (pet ali šest udeležencev), znajstniki od 13 do 19 let pa popolne ciljne skupine (od osem dodeset udeležencev). Povzemajoč izkušnje številnih uporabnikovte raziskovalnemetode,Hennessy inHeary (2005)navajata,da jesplošno priporočilo, naj število udeležencev ne bomanjše od petinvečjeodosem.Pritemavtorjaopozorita,davmanjšihskupinahobstajanevarnost,daserazpravapretvorivvzporedneintervjuje,vvečjihpajemnogotežjevzdrževatiosredotočenostrazprave.
Izvedba usmerjenega skupinskega intervjuja
Trajanje intervjuja Strokovnjaki za izvajanje usmerjenih skupinskih intervjujev
v pedagoških in psiholoških raziskovanjih (Vaughn idr., 1996;Gibson, 2007) priporočajo, da se trajanje intervjuja prilagodistarostiotrok.Razgovorzotroki,mlajšimioddesetlet,najnetrajadljeod45minut,zotroki,starimiod10do14let,panevečkot60minut.Povzemajočizkušnjeizrazgovorovzotroki,starimiodsedemdo11 let, posamezni avtorji (Morgan idr., 2002)navajajo,dasonajboljproduktivniintervjuji,katerihskupnadolžinajebila40 minut, a so bili razdeljeni v dve srečanji po 20 minut, medkaterima so se otroci lahko osvežili in se tudi sprehodili. Našeizkušnjekažejo,daotroci,stariod14do18let,breztežavaktivnosodelujejo v razpravah, dolgih 90 minut, kar se približa dolžinitrajanjaintervjujevodraslih,medtemkojezaosnovnošolskeotrokeprikladneje,darazpravanetrajadljeod45minut(ĐurićinPopovićĆitić,2007).Vvsakemprimerumorabitimoderatorpripravljen,daprekinerazpravo,kootrocizačnejokazatividneznakeutrujenostiali dolgočasja, ali pa da jo podaljša, če zazna zainteresiranost inintenzivnosodelovanjeotrok.
49SlađanaĐurić,BranislavaPopovićĆitićinGorazdMeško:Usmerjeniskupinskiintervjuvpedagoškemraziskovanju
Moderiranje intervjuja Moderiranjeotroškihusmerjenihskupinskihintervjujevzahteva
veliko sposobnost raziskovalca, da spodbuja njihovo sodelovanje,pripravljenostnanenadnedogodke,ki lahkoškodujejorazpraviinspretnostikontroliranjainterakcije,kijepogostolahkointenziviranadotakemere,dapodvprašajpostavinadaljevanjediskusije.Nalogamoderatorjazajemapomembnedejavnosti:onskrbi,daseskupinapočuti udobno, vzdržuje usmerjenost razprave na načrtovanavprašanja, zagotavlja enako udeležbo vseh sodelujočih. Uspešnomoderiranje usmerjenega skupinskega intervjuja zahteva dobropoznavanje tehnik intervjujev in skupinske dinamike kot tudiposebnevodstvenespretnosti.
Vse to so okoliščine, o katerih je treba razmišljati pri izboruraziskovalca,kiboizvedelusmerjeneskupinskeintervjujezotroki.Takšna oseba mora imeti poseben talent, da otroke motivira, dagovorijo, da ji zaupajo, je spoštljiva, tolerantna, ima smisel zahumor in je pripravljena poslušati. Izbrane osebe morajo vedeti,kakosejetrebapogovarjatizotroki,jihznatiposlušati,seznjimišalitiinzabavati.
MorrowinRichards(1996)menita,dajenajvečjietičniproblemnapodročjuraziskav,kiseizvajajozotroki,nesorazmerjemočiinstatusamedodraslimimoderatorjiinotrokiudeleženci.Odnosmedmoderatorjeminotrokomjetrebagraditinaoptimalnemravnovesjumočiakterjev,kisovključenivrazpravo.Otrokejetrebaprepričati,dajemoderatornekdo,kitukajnizato,dajihdiscipliniraalipresojao njihovemvedenju ali stališčih, ampak je oseba, ki bo poslušalanjihovapripovedovanjaonjihovihizkušnjahinposkušalarazumeti,kajoničutijo (Hennessy inHeary,2005).Pomembno je,da jeprinačrtovanjusedežnegaredadoločeno,damoderatorzavzemaenakpoložaj kot vsi udeleženci (za okroglo mizo, na tleh z majhnimiotroki). Če so udeleženci razprave najstniki, je pomembno, da jemoderatormlajšaoseba,sčimersebomoizognili,dabigaudeležencienačili s svojimi starši ali učitelji. Raziskovalci priporočajo, daotrocimoderatorja naslavljajo z njegovim osebnim imenom, brezpoudarjanja strokovnegapoložaja ali akademskeganaziva.Dodatije treba, da je bistveno tudi, da moderator med razpravo otrokenaslavljaznjihovimosebnimimenom,sčimerbopoudarilpomensodelovanjavsakegaodnjih.Nadrugistranipabotozelopomagalo
50 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 3 7 - 6 2
pri poznejši identifikaciji udeležencev pri transkripciji vsebinerazprave,ki jeprimladihudeležencihvelikokrat lahkopraviizzivzaraziskovalce.
Usmerjeni skupinski intervjuji otrok so lahko intenzivni inkaotični. Pogosto zahtevajo spretnost moderatorja, da razpravovzdržuje usmerjeno na temo in vnaprej določena vprašanja.Hkratimoramoderator skrbeti, da vsak otrok dobi priložnost, daizrazi svoje stališče, da spodbudi zavrte in sramežljive otroke, dase vključijo, ter da energičnim in zgovornim otrokom ne dovoli,da dominirajo v razpravi in tako ovirajo enake udeležbe mirnihotrok. Potem so odgovori otrok pogosto premalo jasni, zmedeni,nasprotujoči in dvoumni. Moderator mora zbrano spremljati tokrazpraveinbitipripravljen,daodudeležencevzaprosipojasniloaliargumentacijo.Bistvenegapomenazamoderatorja je,dazavsakoizrečeno stališče ugotovi, ali gre za konsenz ali znotraj skupineobstajajo različnamnenja o vsakem konkretnem vprašanju.To jenajlažje narediti z nenehnim spodbujanjem vseh udeležencev, najizražajosvojemnenje,inzvprašanjem,aliimakdodrugačnoidejo,odnosaliizkušnjo.
Kompleksnost številnih aktivnosti, ki jih je treba opraviti takomed pripravo kot tudi med izvajanjem usmerjenega skupinskegaintervjuja z otroki in mladimi, zahteva, da se vse pogosto uvajapraksa,daimamoderatortudiasistenta,kimupomaga(Vaughnidr.,1996,Kidd in Parshall, 2000).Med razpravo semoderator lahkoosredotoči na skupinski proces, vodi diskusijo in jo usmerja naraziskovalna vprašanja ter obenem dela kratke zapiske (Peterson-Sweeney, 2005), pomočnik pa skrbi za uvajanje udeležencev, koprihajajo, njihovo namestitev, spoznavanje, postrežbo, beleženjerazprave,avdiosnemanjeindrugespremljevalnedejavnosti.Asistentbipravtakolahkopreverilglavnetočkerazpravevsakeskupinealipodalustnoporočiloosvojihopažanjih.
Čas in prostor izvedbe intervjujaUsklajevanjerazličnihvidikovprostorsko-časovnerazporeditve/
dogovora pogosto zahteva precejšnjo spretnost raziskovalca.Raziskovalcimorajozelopazljivoizvestitaizbor,kerlahkoprostor,v katerem se izvaja intervju, zelo pomembno vpliva na kakovostrazprave.V primeru intervjujev z otroki to postane nujno.Otroci
51SlađanaĐurić,BranislavaPopovićĆitićinGorazdMeško:Usmerjeniskupinskiintervjuvpedagoškemraziskovanju
se,vvelikovečjimerikotodrasli,vedejoskladnoskontekstom,vkateremso.Skorajdazagotovodrži,daobstaja razmerjev stopnjiformaliziranosti prostora, kjer se izvaja razprava, in njihovegavedenja.Tonamzelonazornopokažetudiizkušnja,kistajoimelaGreeninHart(1999).Kosorazpravepotekalevprostorihosnovnešole,sobiliotrociprijazniinsodvigovaliroke,kosoželelinekajpovedati.Vendar pa so se v razpravah, ki so potekale v občutnomanj formalnem okolju otroškega kluba, otroci vedli popolnomadrugače:smejalisose,sešalili,prekinjalirazpravo,seigrali insecelopretepali.
Izkušnjenekaterihraziskovalcevkažejonapomembnoprednostizvajanjausmerjenihskupinskihintervjujevzotrokizunajšolskihprostorov.Morganinsodelavci(2002)menijo,dasetakovzpostavibolj naraven odnos medmoderatorjem in otroci, ker je – če seintervjuizvajavšoli–otrokezelotežkoprepričati,damoderatorniučitelj,dokateregasejetrebavestiformalnoinzadržano.Polegizbora zanimivo opremljenih prostorov v lokalni skupnosti zaizvajanjeintervjujaraziskovalcipriporočajotudisedenjenatlehzotrokinižjestarosti,naslavljanjemoderatorjaznjegovimosebnimimenominizražanjezbesedami,kijihuporabljajootrocitestarosti.V literaturi sokotmožnikraji izvedbeusmerjenegaskupinskegaintervjujazmladopopulacijoomenjenitudimuzeji,živalskivrtovi,umetniškicentri(Gibson,2007).Pritemseizpostavlja,dajetrebaupoštevati,dasezmlajšimikategorijamiotrokizogibamokrajem,kisojimnepoznaniinbilahkoizzvaliobčutektesnobe(Kennedy,Kools, Krueger, 2001).V vsakem primeru je treba paziti, da jeprostor, vkateremse izvajausmerjeni skupinski intervju,dovoljvelik, osvetljen in ima primerno temperaturo, kar zagotavljaudobje udeležencev. Zelo pomembno je tudi dobro organiziratiprostorzasedenje,pričemerjenajbolje,da je tovoblikikroga,takodaimajolahkoudeleženciinmoderatorjineposredenočesnistik, kar bo še okrepilo interakcijo (Hennessy in Heary, 2005;Krueger, 1998). Če obstajajo pogoji za predhodno ugotavljanjeprofilovudeležencev, je treba razpored sedenjaorganizirati tako,dapotencialnodominantniudeleženci sedijona tisti stranimize,kjer jemoderator, sramežljivi in zavrti udeleženci pa naj sedijonasprotimoderatorja,karbonjemuomogočilointenzivnejšistikzočmiinspodbujanjetakšnihudeležencevksodelovanjuvrazpravi(Krueger,2000).
52 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 3 7 - 6 2
Termine razgovorov je treba prilagoditi dnevnim obveznostimotrok,pričemerjetrebaupoštevatitakoobveznostivšolikottudizunajšolske aktivnosti, odmore, učenje in naloge. Raziskovalnaekipa se mora v vsakem primeru prilagajati urnikom otrok inse izogibati intervjujem, ki bi bili organizirani po otrokovihintenzivnih obveznostih. Pri kategorijahmlajših otrok pa se pravtako izključuje možnost izvajanja intervjuja v večernih urah.Alternativnamožnost je,dase intervjuji izvedejomedvikendom,zakarpapotrebujemosoglasjastarševvskupinovključenihotrok(ĐurićinPopovićĆitić,2009).
Vprašanja za usmerjeni skupinski intervjuVprašanja,kiseuporabljajoprirazgovoruvokviruusmerjenega
skupinskega intervjuja,morajobiti oblikovanapreprosto, jasno inotrokomrazumljivo.Moderatormorapreveritinjihovorazumevanjepojmov in vprašanj, ki so povedanav razpravi, še posebej takrat,kosoudeležencirazpravemlajšiotroci.Otrociuporabljajožargon,imajoposebennačinizražanjasvojihstališčingledenato,kolikosostari,različnorazumevanjeposameznihstvari.Zatojepriporočeno,da se pred izvedbo intervjuja razumevanje oblikovanih vprašanjpreveri pri otrocih podobne starosti. Tako se bodo odpravile vsedvoumnosti glede uporabe jezika in oblikovanje vprašanj se boprilagodilo načinu izražanja udeležencev. Če želim vedeti, kaj sioni mislijo o nečem, moramo biti prepričani v smislu njihovegarazumevanja pojmov, ki jih uporabljamo. Ključna vprašanja seotrokomzastavljajošelepopredhodnirazjasnitvipojmov.
Naše izkušnje pri izvajanju usmerjenih skupinskih intervjujevz otroki in mladimi kažejo, da se pri tej vrsti raziskovanja zeloplodnouporabirazličnevrstevajinaktivnostiudeležencev(Đurić,2005;ĐurićinPopovićĆitić,2007).Pomožnasredstvaintehnikelahko vključujejo različne verbalne in neverbalne spodbude terinstrumentezaslikovitejšeizražanjestališč(slike,diagrami,napisivtiskuitd.).Najpogostejeuporabljenepomožnetehnikesorisanje,igranjevlog,delanjeseznamov,popisovanje,razvrščanje,skiciranjein osebne zgodbe kakor tudi različne oblike projekcijskih tehnik.Cilj vseh teh pomožnih sredstev in tehnik omogoča pridobivanjepoglobljenih odgovorov prek večje poenostavitve in obogatitveskupinske razprave. Otroci takšne aktivnosti doživljajo kot igro,
53SlađanaĐurić,BranislavaPopovićĆitićinGorazdMeško:Usmerjeniskupinskiintervjuvpedagoškemraziskovanju
interaktivna narava takšne razprave pa znatno povečuje njihovopozornost in osredotočenost ter pri njih okrepi občutek skupnegaudejstvovanja(Gibson,2007;HennessyinHeary,2005).
Tok razpraveTudiotrokomjetreba,takokotodraslim,pojasniticiljeinpravila
razprave.Koopravljamo intervju zotroki, je posebej pomembno,da jimpojasnimonaravoskupinske razprave innačinvrednotenjanjihovih odgovorov.To ne bo šolsko ocenjevanje, na katerega sonavajeni,pravtakoneobstajajopravilniinnapačniodgovori,ampakseboocenjevalonjihovoiskrenoizražanjemnenj,izkušenj,čustevin reakcij. Poleg tega bodo njihovi odgovori zaupni in se bodouporabljalisamozapotreberaziskovanja,pričemerjepomembno,datudioninerazkrivajopodrobnostirazpravedrugim.Trebajimjepojasnitistatusvsehprisotnihraziskovalcevinrazložitivlogevsehakterjev, vključenih v proces izvajanja intervjuja. Podrobnosti tehosnovnihinformacijbodovsekakorodvisneodstarostiudeležencev.
Otrociporočajoosvojihosebnihizkušnjahtako,dauporabljajosvoje izraze, pri tem pa v ničemer niso omejeni. Raziskovalecvodi razpravo tako, da postavlja splošna vprašanja o segmentihproblema, o katerem se razpravlja. Vsa njegova dodatnavprašanja in spodbujanja lahko (do neke mere tudi morajo)slediti načinu izražanja udeležencev. Pogovor se lahko poglobiin razširi v smeri, ki se izkaže kot najbolj učinkovita za zbiranjerelevantnih podatkov.Takšna fleksibilnost vsekakor daje prednostusmerjenemuskupinskemuintervjujuvprimerjavisstrukturiranimivprašalniki, pri katerih dodatno izpraševanje, pojasnjevanjeodgovorov, ilustrativno pojasnjevanje stališč, navajanje primerovin argumentiranje nisomožni. Dalje lahko predhodno predvidenastruktura vprašalnika včasih izpusti posamezna dejstva, ki sopomembna za raziskovalni problem, a jih raziskovalci nisozaznali, tj.dejstva,kisekristalizirajomedrazpravo.Zeloohlapnastrukturiranostusmerjenegaskupinskegaintervjujavednoomogočamorebitne premike usmerjenosti na podteme, za katere se jemeddiskusijougotovilo,dasopomembne.
Raziskovalci se strinjajo, da je prvih 15 minut bistvenegapomena za vzpostavitev spontanega vzdušja v skupini. V praksisejezuporabotemetoderazvilcelotensistemrazličnihpristopov,
54 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 3 7 - 6 2
ki olajšajo uvajanje otrok v usmerjeno skupinsko razpravo.Otroci se lahko najprej predstavijo in nato poslušajo svojepredstavljanje s posnetkov. Prav tako jih lahko spodbudimo, daskupaj z moderatorjem izpisujejo svoja imena na ploščice ali pajim pripravimo kratko igro. Starejše otroke bomo povprašali, najnampo vrsti naštejejo svojo najljubšoTV-oddajo ali hobi, kateroglasboradiposlušajo.Popredstavitvimoderatorjainotroksepreidenarazpravo.Tosestoritako,dasenajprejpostavinajboljosnovnovprašanje,zanjimpabosledilouvajanjeboljspecifičnihvprašanj.Nakoncurazpravebomoderatorposkušalpovzetiglavneideje,kisobilepovedanemedrazpravo,inpreveritipriudeležencih,česetistakšnointerpretacijonjihoverazpravestrinjajo(HennessyinHeary,2005).Priporočljivojetudi,daseudeležencenakoncuvpraša,alibiželelišekajdodatiktistemu,karjebiloslišanomedrazpravo.
Potekrazpraveselahkobeležitudizavdio-alivideosnemanjem.Naj opomnimo, da je usmerjeni skupinski intervju razumljen kotmetoda za opravljanje intervjuja s skupino udeležencev kot tudiopazovanje vseh njihovih odzivov in vedenja v času razprave.Iz analize izvajanja usmerjenih skupinskih intervjujev z otrokiin mladimi lahko sklepamo, da se raziskovalci veliko pogostejeodločijo za avdioposnetke. Čeprav se z videosnemanjem beležijotudineverbalnereakcijeudeležencev,lahkodejstvo,dajeprisotnakamera,vvelikimerioviraspontanostotrok(Krueger,2000).
Raziskovalec bo udeležencem pojasnil namenavdiosnemanja razprave in od njih pridobil ustno soglasje: tomuboomogočilo,daseposvetivodenjurazprave,namestodavesčasdela zapiske o tem, kaj so rekli razpravljavci. Takšna razlaga jepovsemzadostna,daprepričaudeležencevnujnostsnemanja.Medrazpravomoderatordelazapiskeoneverbalnemvedenjuinodzivihudeležencev, beleži izraze obraza in geste, s katerimi udeleženciizražajosvojestrinjanjealinasprotovanje.Dabibilipodatkičimboljuporabni, je trebavnaprejnareditinačrt razprave,kibivključevaltudiskico,vkaterobomoderatorvpisovalsvojaopažanjavsklopih,vezanih za določeno vprašanje in določen del razprave. Takobo pozneje preprosteje vstaviti vsa opažanja v prepise razprave.Moderatorlahkopolegzapisaodoločenireakcijidodatudisimbolza udeleženca, ki tako reagira, kar še dodatno izboljša poznejšoidentifikacijo in povezovanje verbalnih izjav z neverbalnimireakcijami.Beleženječustevinreakcijsodelujočihvrazpravi(jeza,
55SlađanaĐurić,BranislavaPopovićĆitićinGorazdMeško:Usmerjeniskupinskiintervjuvpedagoškemraziskovanju
ironija, zmedenost, neodločnost), ki so sledili njihovimverbalnimizjavam,boomogočilopravilno interpretacijodobljenihpodatkov.Moderatormora imeti poseben list, na katerega bo vpisoval idejegledeglavnihvprašanj,identificiranemedrazpravo.Tojepravilennačin sistemiziranja dobljenih izjav. Tako pripravljen seznam bozelopomembenzapoznejšoanalizovsebinerazpraveinlahkoslužikot dober analitični okvir za organizacijo in obdelavo celotnegazapisanegamateriala.
Analiza podatkov
Analizapodatkov,zbranihzusmerjenimskupinskimintervjujem,seizvajapodobnokotpridrugihkvalitativnihraziskavahtermorabiti sistematična, postopna, preverljiva in kontinuirana (Krueger,2000). Analiza podatkov, pridobljenih v usmerjenih skupinskihintervjujih otrok in mladih, sledi načelom analize razprave zodraslimi,zatobomotukajsamonavedlinajpogostejeuporabljenepostopkevtejpomembnifaziraziskovanja.
Vsaka analiza podatkov se začne s prepisom vseh zapisov inposnetkov intervjuja, pri čemer je kakovosten prepis nujen pogojzazanesljiveinnatančneanalizepodatkov.Prepisivsebujejosamoizgovorjenemisli,zatojihbostaizpraševalecinopazovalec,prisotnapri razpravi, dopolnila s svojimi zapiski in opombami, ki sta jihnaredilavčasurazprave,saj tizajemajovsaopažanjaneverbalnihreakcij vprašanih, geste in določeno vrsto vedenja udeležencev.Naslednja faza v postopku analize se nanaša na indeksiranjepodatkov, s čimerdosežemo,da sovsipodatki, ki senanašajonadoločeno temo, urejeni in tako primerni za nadaljnje analitičnepostopke,predvsemkodiranje. Indeksiranje senajpogosteje izvajatako, da se podatki razvrščajo v posebne (pod)skupine, ki senanašajonadoločeneteme.Natejravnianalizeselahkouporabljajorazličniračunalniškiprogrami,kiomogočajovelikohitrejšeiskanjeinurejanjecelotnegamateriala.
Če je raziskovalec med potekom intervjuja naredil seznamglavnihidej,kisobilepovedanemedrazpravo,seboanalizaopiralana ta začetni povzetek celotnega gradiva. Primarno identificiraneključneidejejevnadaljevanjuanalitičneobdelavemožnododatnoprecizirati in dopolnjevati. Splošno priporočilo je, da se pred
56 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 3 7 - 6 2
začetkom kodiranja podrobno pregleda celotni prepis besedila.Vnaslednjemkorakulahkodoločimokodezanadaljnjoklasifikacijopodatkov. Običajno se ta del analize opravi v nekaj korakih.Zaporednost analize nam omogoča, da pri vsakem naslednjemkoraku lahko dalje razvijamo sistem kodiranja in tako čim boljnatančnosistemiziramomaterial.Med temprocesomsevrši izbordelovmateriala,kigabomouporabljalikotnavedbevporočilu.
Razlaga mora vključevati oceno pomena preučevanih tem (naosnovipogostosti, trajanja invnemev razpravi),njihove relativnepomembnosti za posamezne socio-demografske podskupine,opazovanje obravnavanih tem s strani udeležencev in drugesmiselne vidike družbenega stališča o obravnavani problematiki,vključujoč tudi medskupinsko primerjalno analizo, tj. določanjediferencialnegapomenazaposameznespecifičnestratumevzorca.Dodatni analitično-interpretativni postopki so predvsemanalitičnaindukcija (analiza deviantnih primerov), logična (tj. smiselna)analiza in določene oblike analize vsebine. Ti postopki zajemajooblikovanjezačetneeksploratornealiinterpretativnehipoteze,kisepotemprimerjaskvalitativnimipodatkiterugotavlja,alijihjemožnoučinkovito uporabiti/vključiti. To ponovno pomeni predhodnopojasnjevanjevsehvečpomenskosti,dileminnepreciznosti.Analizavsebinesevrazličnihoblikahuporabljazanatančnejšoklasifikacijopodatkov,včasihtudiznekaterimikvantitativnimiparametri.
V končni fazi, ki zajema pripravo poročila, se pregledujejo inpovzemajo vsa opažanja ter ugotovljene zakonitosti in vzorci,ki so nastali med izvedbo intervjuja ter analizo in interpretacijorezultatov.Podatkejetrebaprikazatipovzeto,vendartakoslikovito,kot to dopušča sama tema. Poleg pisnega poročila se včasihuporabijotudiskrajšaneoblike,ustnihalielektronskihzapisovkottudi preliminarno ali biltensko poročilo, ki po pravilu vsebujejosamo najpomembnejše elemente raziskovanja (razširjeni povzetekraziskave).Resna poročila akademskih raziskavmorajo vsebovatipodrobenopislastnostiudeležencevinizvedenepostopkenjihovegaizborakottudivsepomembnepodatkeociljihraziskovanja,številuin trajanju razprav v skupinah, prostoru in času izvedbe razprav,ocenikakovostipridobljenihpodatkov,načinukontroleveljavnostiin zanesljivosti dobljenih podatkov ter načinu izvedene analize(ĐurićinPopovićĆitić,2009).
57SlađanaĐurić,BranislavaPopovićĆitićinGorazdMeško:Usmerjeniskupinskiintervjuvpedagoškemraziskovanju
Etični problemi izvedbe usmerjenega skupinskega intervjuja pri otrocih in mladih
Etičniproblemiusmerjenegaskupinskegaintervjujasonasplošnopodobnitežavam,kisepojavljajopriizvajanjudrugihkvalitativnihmetodraziskovanja.Vendarjetutrebapazitišenanekaterevidikeusmerjenihskupinskihpostopkov,prikaterihseteproblemelahkoreši.Raziskovalci(Hill,1998;HennessyinHeary,2005)opozarjajonadvatakšnavidika:prvič,udeležencidelijosvojeizkušnjenelezraziskovalcem,ampaktudisceloskupino,intenzivnostrazpravepajevčasihzaudeležencelahkotudistresna.
Sodelujočivrazpravisvojamnenjaizražajojavno,vprisotnostipreostalih udeležencev razprave. To je še posebej lahkoproblematično v primerih raziskovanja občutljivih tem. Pri takivrstiraziskavesepogostozgodi,davprašani,vznesenizimpulzomskupine,kijihposlušainsočustvujeznjimi,razkrivajotudinekaterezeloosebneizkušnje.Izkušenraziskovalecmorasprejetiodločitevotem,kakorešititaproblem.Enaodmožnostje,daseudeležencamedporočanjemopovsemzasebnihpodatkih iz svojegaživljenjavljudno ter obzirno prekine (Day, Carey in Surgenor, 2006). Čebi takšna prekinitev povzročilamotnjo skupinske dinamike, pa jesodelujočimvrazpravi,kisovsvojihizjavahpodajalitudizasebnepodatke, po koncu razprave treba dodatno zagotoviti, da se bodoprepisi z njihovimi razpravami uporabljali samo v raziskovalnenamenekonkretneraziskaveindapritemnjihovaidentitetaneborazkrita(Đurić,2007).
Treba je omeniti tudi možnost naknadne zaskrbljenostiposameznikovzaraditega,karso,vznesenizaradiokoljaskupinskerazprave,povedaliosebi.Taproblemješeposebejzapleten,koseudeležencimed seboj poznajo, in šeposebej, kogre za raziskavoobčutljiveteme.Morgan(1998)predlaganizpredlogovotem,kakoraziskovalec uspešno reši situacije, ko med razpravo udeležencireagirajostresno.Najpomembnejeje,dasejihnenehnoopominja,da je sodelovanje v razpravi prostovoljno, da se jim dovoli, daodidejo, če občutijo potrebo po tem, ali jih zaprosite, da začasnoprekinete razpravo in naredite odmor. Najpogostejša negativnaposledicaodprtega sodelovanjav razpravi jepojavobčutka lastnešibkosti in nemoči pri udeležencih. Pojav tovrstne situacije je
58 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 3 7 - 6 2
pogostejšipriposameznikihinvtistihraziskavah,kisenanašajonapodročjerazpravljanjaoosebnihproblemih.
Vsi ti problemi se v primeru razgovorov z otroki in mladimilahko okrepijo. Pri tem opozarjamo, da mednarodni raziskovalnistandardi določajo, damorajo raziskovalci zaprositi za dovoljenjestarše, danjihoviotroci lahko sodelujejov razpravi.Za ta namenjenajboljestaršemposlatipismo.Trebajenavestivseelemente,napodlagikaterih se starši lahkoodločijoglede sodelovanja svojegaotroka v raziskavi. Na koncu pisma se staršem ponudi prostorza njihov podpis, če soglašajo s sodelovanjem svojega otroka vraziskavi. Vendar pa sodelovanje otrok v razpravi ne bi smelotemeljitizgoljnaformalnemsporazumumedraziskovalciinstarši.Raziskovalci morajo biti dovzetni in upoštevati otrokovo željo otem,alibosodelovalvraziskavi,terspoštovatinjegovoodklonitevsodelovanja. Posebej problematične so situacije, v katerih otrocikljubsvojiosebniželjisodelovativraziskavinedobijodovoljenjastaršev. Če je večina prijateljev dobila dovoljenje staršev zasodelovanjevraziskavi,seotroci,katerihstarši teganisodovolili,lahkopočutijoosramočeniinverjamejo,dasoizključeniiznečesa,karjepomembnoalizabavno.
Otroci soboljkotodraslinagnjenik temu,dadrugimgovorijoo tem, kar so slišali med razpravo, kar lahko prizadene nekatereudeležence.Zatomoramoderatornazačetkupojasnitipravila,kibijihvsiudeležencimoraliupoštevatitudipokoncuraziskave(Đurić,2007).Hill(1998)predlaga,daseotrokomževuvodnipredstavitvipove, da o svoji izkušnji v razpravi drugim lahko govorijo le nasplošno,brezodkrivanjapodrobnostio tem,kajsopovedalidrugiudeleženci. Od raziskovalca se zahteva posebna pozornost, ko jepredmetrazpraveobčutljivenarave(ločitevstaršev,spolnovedenje,izkušnjanasilja itd.).Smith (1995) svetuje,damoderatorpozornospremljamoženpojavstresapriudeležencihinjepripravljennato,da pravočasnoposreduje, prav tako pa priporoča prisotnost osebesstrokovnimiizkušnjami,kibilahkonudilastrokovninazor'ravniudobja'udeležencevvčasurazprave.
Vsi akterji, vključeni v proces načrtovanja in realizacijeraziskave, ki vključuje uporabo te metode, se morajo zavedatimožnih negativnih posledic sodelovanja v razpravi inmorajo bitipripravljeninato,daseotrokezaščitivnajvečjimožnimeri.
59SlađanaĐurić,BranislavaPopovićĆitićinGorazdMeško:Usmerjeniskupinskiintervjuvpedagoškemraziskovanju
Sklep
Hiter porast uporabe usmerjenega skupinskega intervjuja vpreteklemdesetletjupričaotem,dasoraziskovalcispoznalivelikemožnosti,kijihtametodanudipripedagoškihraziskavahotrokinmladih. Uporabniki te metode navajajo številne prednosti, ki jihimausmerjeniskupinskiintervjuvprimerjavizdrugimimetodami.Razprave z otroki se organizirajo v varnemvrstniškemokolju, kijimjeblizuinjihspominjananjihovoobičajnodruženje.Vsituacijisvobodnega pogovora med udeleženci se vzpostavlja optimalnoravnovesjemoči otrok, ki so vključeni v raziskavo, v odnosu doraziskovalcev kot odraslih oseb, kar je drugače pri individualnihintervjujih lahko problematično. Prilagodljiva narava skupinskerazprave otrokom omogoča spontanost, veliko večjo stopnjoodprtosti in velikomanjši pritisk nad udeleženci s tem, da jimnitreba odgovoriti prav na vsako postavljeno vprašanje. Usmerjeneskupinskeintervjujejepravtakomožnozeloučinkovitokombiniratiz drugimi raziskovalnimimetodami ter jih uporabljati za različneraziskovalnepristopeincilje.
Ta raziskovalna metoda ima tudi omejitve. Prvič, ni jemogoče uporabiti v raziskavah, ki sledijo tradicionalnemueksperimentalnemumodeluinjenjihovciljtestiranjehipotez,pravtakojihnimogočeuporabitivraziskavah,kjersezahtevajorezultati,ki jih je možno posplošiti na širšo populacijo. Ko načrtujemousmerjene skupinske intervjuje z otroki in mladimi, se moramotudizavedatištevilnihomejitevprizbiranjukvalitativnihpodatkov,če imajoposamezniudeleženci socialniproblem,duševnomotnjoalikakšnodrugooblikomotnjevedenja.Mnogovrstosebnosti terposebnihsocialnihprofilovotrokinmladihseštetezaneprimernezatakšennačinraziskovanja.Morebitnointenzivnejšeneprilagodljivovedenjetakšnihotroklahkoogrozidelocelotneskupine.Karzadevaizbor udeležencev, bi bilo ta problem treba reševati z izkušenimvodenjemrazpravespomočjoizkušenihmoderatorjev.
Dobroorganiziraninpravilnovodenusmerjeniskupinskiintervjuotrok in mladih nudi velike možnosti za pridobitev vpogleda vširoko polje otroškega zaznavanja, stališč in izkušenj na številnihpodročjih. V okolju dobro vodene razprave otroci razpravljajo osvojihstališčihtervodnosudomoderatorjaindrugihudeležencev
60 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 3 7 - 6 2
dovoljujejo in zahtevajo pojasnila, utemeljitve, se z drugimistrinjajo ali ne, jih podpirajo ali pa jim nasprotujejo. Interaktivninačinzaoblikovanje,spreminjanjeinpodajanjeodgovorovvoblikidinamične skupinske interakcije te izjave spremeni v dragocenepodatkeo avtentičnihotroškihpogledihna svet, ki jih je drugačetežkodobiti.
Literatura
Darbyshire,P.,MacDougall,C.inSchiller,W.(2005).Multiplemethodsinqualitativeresearchwithchildren:Moreinsightorjustmore.QualitativeResearch,5(4),str.417–436.
Day,C.,Carey,M.inSurgenor,T.(2006).Children'skeyconcerns:Pilotingaqualitativeapproachtounderstandingtheirexperienceofmentalhealthcare.ClinicalChildPsychologyandPsychiatry,11,str.139–155.
Đurić,S.(2005).Metodologijafokus-grupnogistraživanja.Sociologija,49(1),str.1–26.
Đurić,S.(2007).Fokus-grupniintervju.Beograd:Službeniglasnik.
Đurić,S.inPopovićĆitić,B.(2007).Bezbednaškola.Beograd:Fakultetbezbednosti.
Đurić,S.,inPopovićĆitić,B.(2009).Primenafokus-grupnogintervjuauistraživanjimadeceimladih.VZ.MatejićĐuričić(ur.),Istraživanjauspecijalnojpedagogiji(str.397–415).Beograd:Fakultetzaspecijalnuedukacijuirehabilitaciju.
Edmunds,H.(1999).Thefocusgroupresearchhandbook.Lincolnwood,IL:NTCBusinessBooks.
Gibson,F.(2007).Conductingfocusgroupswithchildrenandyoungpeople:Strategiesforsuccess.JournalofResearchinNursing,12(5),str.473–483.
Green,J.inHart,L.(1999).Theimpactofcontextondata.VJ.KitzingerinR.S.Barbour(ur.),Developingfocusgroupresearch:Politics,theoryandpractice(str.21–35).ThousandOaks,CA:SagePublications.
61SlađanaĐurić,BranislavaPopovićĆitićinGorazdMeško:Usmerjeniskupinskiintervjuvpedagoškemraziskovanju
Heary,C.inHennessy,E.(2002).Theuseoffocusgroupinterviewsinpediatrichealthcareresearch.JournalofPsychology,27(1),str.47–57.
Hennessy,E.inHeary,C.(2005).Exploringchildren’sviewsthoughfocusgroups.VS.GreeneinD.Hogan(ur.),Researchingchildren’sexperience:Approachesandmethods(str.236–252).London:SagePublications.
Hill,M.(1998).Ethicalissuesinqualitativemethodologywithchildren.VD.HoganinR.Gilligan(ur.),Researchingchildren'sexperience:Qualitativeapproaches(str.11–22).Dublin:TheChildren’sResearchCentre,TrinityCollege.
Horner,S.D.(2000).Focusonresearchmethods:Usingfocusgroupmethodswithmiddleschoolchildren.ResearchinNursingandHealth,23(6),str.510–517.
Kennedy,C.,Kools,S.inKrueger,R.(2001).Methodologicalconsiderationsinchildren'sfocusgroups.NursingResearch,50(3),str.184–187.
Kidd,P.S.inParshall,M.B.(2000).Gettingthefocusandthegroup:Enhancinganalyticalrigorinfocusgroupresearch.QualitativeHealthResearch,10(3),str.293–308.
Kitzinger,J.inBarbour,R.S.(1999).Developingfocusgroupresearch:Politics,theoryandpractice.ThousandOaks,CA:SagePublications.
Krueger,R.A.(1998).Moderatingfocusgroups.Kit4.ThousandOaks,CA:SagePublications.
Krueger,R.A.(2000).Focusgroups:Apracticalguideforappliedresearch.ThousandOaks,CA:SagePublications.
Merton,R.K.(1987).Thefocusedinterviewandfocusgroups:Continuitiesanddiscontinuities.PublicOpinionQuarterly,51(4),str.550–566.
Morgan,D.L.(1996).Focusgroups.AnnualReviewofSociology,22(1),str.129–152.
Morgan,D.L.(1997).Focusgroupsasqualitativeresearch.ThousandOaks,CA:SagePublications.
Morgan,D.L.(1998).Planningfocusgroups.ThousandOaks,CA:SagePublications.
62 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 3 7 - 6 2
Morgan,M.,Gibbs,S.,Maxwell,K.inBritten,N.(2002).Hearingchildren'svoices:Methodologicalissuesinconductingfocusgroupswithchildrenaged7–11years.QualitativeResearch,2(1),str.5–20.
Morrow,V.inRichards,M.(1996).Theethicsofsocialresearchwithchildren:Anoverview.ChildrenandSociety,10(2),str.90–105.
Peterson-Sweeney,K.(2005).Theuseoffocusgroupsinpediatricandadolescentresearch.JournalofPediatricHealthCare,19(2),str.104–110.
Sherman,R.R.inWebb,R.B.(2005).QualitativeResearchinEducation:FocusandMethods.NewYork:Routledge.
Smith,M.W.(1995).Ethicsinfocusgroups:Afewconcerns.QualitativeHealthResearch,5(4),str.478–486.
Šarić,M.(2007).Fokusskupinevpsihološkemraziskovanju.Psihološkaobzorja,16(3),str.125–137.
Vaughn,S.,Schumm,S.J.inSinagub,J.M.(1996).Focusgroupinterviewsineducationandpsychology.ThousandOaks,CA:SagePublications.
Pregledniznanstveničlanek,prejetmaja2009.
63MajdaHrženjakinŽivaHumer:Intersekcionalnipristopvpreventivnihprogramihpreprečevanjamedvrstniškeganasilja
IntersekcionalnipristopvpreventivnihprogramihpreprečevanjamedvrstniškeganasiljaIntersectionalApproachinPeerViolencePreventionProgrammes
MajdaHrženjakinŽivaHumer
Povzetek
Večina preventivnih projektov preprečevanjamladostniškeganasiljavSloveniji jeusmerjenavšolskookoljeintemeljinapsihološkihpristopih.Nadrugistraniparaziskavekažejo,danpr.etničnost inodnosdospola(kulturnospecifičnepredstaveomoškosti inženskosti)vvelikimerivplivatanaranljivostzanasiljetakonastranipovzročiteljevkotnastranižrtev.Kljub temuse leredkipreventivniprojektiosredotočajonastrukturnedimenzijespola in etničnosti ter na njuno sovpadanje. Etničnostin spol se kažeta kot nevidni, neprijetni temi in nistapercepirani kot 'uradni'. Izkušnje iz prakse pa kažejo,danamedvrstniškonasilje vplivapripadnostdružbenimskupinam, ki jih lahko opišemo in diferenciramo kotstrukturne kategorije spola, etničnosti in razreda.V članku argumentirava, da je treba za učinkovitepreventivneprogramepreprečevanjanasiljamedmladimisistematičnoobravnavatiomenjenestrukturnekategorije,kčemurlahkopripomoreintersekcionalnipristop.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, preventiva,intersekcionalnost,etničnost,spol.
MajdaHrženjak,dr.soc.,majda.
hrzenjak@guest.arnes.
si;ŽivaHumer,dr.soc.,ziva.humer@
guest.arnes.si;obe
Mirovniinštitut,
Inštitutzasodobnedružbene
inpolitičneštudije,
Metelkova6,1000
Ljubljana
64 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 6 3 - 8 2
Abstract
Most of the youth violence preventive projects inSlovenia are focused on the school environment andbased on psychological approaches. On the otherhand, research shows that e.g. ethnicity and genderrelations(culturallyspecificnotionsofmasculinityandfemininity) greatly affect the vulnerability to violence,both on the victim’s aswell as the perpetrator’s side.Nonetheless,preventiveprojectsareonlyrarelyfocusedonthestructuralgenderorethnicitydimensionsofpeerviolenceandontheirintersections.Ethnicityandgenderappeartobeinvisible,unpleasanttopics,andare,asarule,notperceivedas“official”topics.Experiencefrompracticeshowsthatpeerviolence,initsrootsandforms,isaffectedbyaffiliationstosocialgroups,whichcanbedescribedanddifferentiatedasthestructuralcategoriesofgender,ethnicityandclass.Inthepaperitisarguedthatinordertoeffectivelyconductviolencepreventionamong youngsters, these structural categories haveto be taken into account systematically, which can becontributedtobytheintersectionalapproach.
Key words: peer-violence,prevention,intersectionality,ethnicity,gender.
Uvod
Raziskavekažejo,danamedvrstniškonasiljevplivapripadnostidružbenimskupinam(Phoenix,2003,2004),kijihlahkoopišemoindiferenciramokotstrukturnekategorijespola,etničnostiinrazreda.Zatojemogočepredpostaviti,dajetrebazaučinkovitepreventivneprograme preprečevanja nasilja med mladimi sistematičnoobravnavatiomenjenestrukturnekategorije,kartakovraziskovanjukottudivpreventivnihprogramihinprogramihzaobravnavonasiljaomogoča vpeljava intersekcionalnega pristopa. Intersekcionalnost,
65MajdaHrženjakinŽivaHumer:Intersekcionalnipristopvpreventivnihprogramihpreprečevanjamedvrstniškeganasilja
20 let star koncept, ki izhaja iz feminističnih refleksij rasnih inrazrednihrazlikmedženskami,jeanalitičnoorodjezaproučevanjein razumevanje načinov, kako spol, etničnost, razred in drugedružbenekategorije sovpadajo, ter tako razkriva specifičneoblikediskriminacije,tudimedmladimi.
Mednarodni okvir politik pri obravnavi nasilja med mladimije postavljen v kontekst šole in je prepoznan v pravici doizobraževanja otrok in mladih v varnem okolju. Pravica doizobraževanja je zapisana v Konvenciji o otrokovih pravicah(OZN,1989)terEvropskiKonvencijiovarstvučlovekovihpravicin temeljnih svoboščin.Parlamentarna skupščina Sveta Evrope jesprejelanekajpomembnihpriporočil, kimeddrugimobravnavajotudi problem mladih, otrok in nasilja.1 Parlamentarna skupščinaSveta Evrope je l. 1996 sprejela Priporočilo 1286 o Evropskistrategiji za otroke (ParliamentaryAssembly,Council of Europe,1996),ki spodbuja promocijo izobraževanja za preventivo nasiljain reševanja konfliktov ter izpostavlja potrebe marginaliziranihotrok, otrok iz manjšinskih skupin in begunskih otrok. VPriporočilu 1532 (Parliamentary Assembly, Council of Europe,2001), ki ga je sprejela Parlamentarna skupščina Sveta Evropel. 2001 o dinamični socialni politiki za otroke in mladostnike vnaseljih in mestih, poudarja potrebo po preventivnih programihpreprečevanja nasilja ter vzpostavitvi socialne politike za otrokeinmlade,kibotemeljilana»preventivnihmerilihzavseogroženeotroke (nasilje v gospodinjstvu, nezadostna starševska podpora innegativne življenjske izkušnje itn.). S tovrstnimimerili bimoraliobravnavatispecifičnesituacijedekletvdružini,skupnostiindružbinasplošno«(pravtam).Medpredlaganimimerilisotudiprogrami,kiobravnavajoučinkesocialneizključnostiinmarginalizacije(pravtam). Dalje, Resolucija (160) (Parliamentary Assembly, Councilof Europe, 2003) o lokalnem partnerstvu za preprečevanje in bojproti nasilju v šolah opredeli preprečevanje nasilja v šolah »kotključenvidikvzgojezademokratičnodržavljanstvo«,karvključujetoleranco, medkulturnost, enakost spolov in človekove pravice.Dialogspadamednajpomembnejšeukrepe,skupajzvečjo inboljaktivno vključenostjomladih v skupnost in v družbo na splošno.ZnamenompreprečevanjanasiljavšolahResolucja160spodbujarazvoj dodatnih programov in aktivnosti, ki »cilja na družbene in1Priporočilojesvetovalnenaraveinnipravnoobvezujoče.
66 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 6 3 - 8 2
ekonomske dejavnike, ki spodbujajo pojav nasiljamedmladimi«.Vendar pa Resolucija 160 ne opredeli družbenih in ekonomskihdejavnikov, ki povečujejo možnosti pojava nasilja (Resolution160 (2003) on local partnership for preventing and combatingviolence at schools). Glede na raznovrstnost pojasnil in definicijnasilja, agresivnosti in nadlegovanja (bullying) v evropskemkontekstu obstajajo precej splošna načela politik o nasilju inmladih, kot sta Priporočili 1286 in 1532 ter Resolucija 160. Enaizmed pogosto citiranih definicij nasilja je definicija Svetovnezdravstvene organizacije (World Health Organization , 2002), kidefiniranasiljekot»namernouporabofizičnesilealimoči,pretečealidejanske,proti sebi,drugiosebialiproti skupiniali skupnosti,ki ima za posledico veliko verjetnost povročitve ali dejanskopovzročitev poškodbe, smrti, psihološke škode, ogrožanje razvojaali prikrajšanje«. Svetovna zdravstvena organizacija izpostavipredvsemfizičnonasiljeinobravnavanasiljekotjavnizdravstveniproblem. V tipologiji razlikuje med samopovzročenim nasiljem,medosebnim in organiziranim nasiljem. Prav tako navaja različnedejavnike, ki povzročajo nasilje, kot so individualne značilnosti,družina, ekonomski in družbeni dejavnki (neenaki odnosi močiv odnosih med spoloma in etničnimi skupinami, revščina itn.),ekonomskirazvojinbrezposlenostmedmladimi,vplivimedijevindostopdoorožjaitd.(WorldHealthOrganization,1999).
V prvem in drugem delu članka obravnavava medvrstniškonasiljevkonteksturaziskovanjainoblikovanjapolitikvSloveniji.S pojmommedvrstniško nasilje označujeva nasiljemed otroki inmladimi, ki so približno iste starosti.V članku ugotavljava, da jemedvrstniško nasilje v slovenskem kontekstu omejeno zlasti nanjegovopojavnostv šolskemokolju inobravnavanoboljalimanjkot individualni psihološki in vedenjski problem. Maloštevilneštudije, ki se ukvarjajo z mladimi prve in druge generacijeimigrantov,prepoznavajoglobljestrukturnedejavnike,kibiselahkoidentificirali kot aktivni dejavniki medvrstniškega nasilja, vendarne povezujejo dovolj različnih identitetnih pozicij s specifičnimipredispozicijami za pojav medvrstniškega nasilja (Lesar, 1998;Dekleva,2002;DeklevainRazpotnik,2002).Analize,razpraveinpreventivni programi proti medvrstniškemu nasilju tako ostajajona splošni ravni, nediferencirani, ciljno neusmerjeni na specifičneskupine mladih ter nespecifični glede na sovpadajoče dimenzije
67MajdaHrženjakinŽivaHumer:Intersekcionalnipristopvpreventivnihprogramihpreprečevanjamedvrstniškeganasilja
identitet spola, razreda in etničnosti. V tretjem in četrtem delučlanka predstavljava koncept intersekcionalnosti in primere, kakoje intersekcionalnipristopmogočeuporabljati takovraziskovanjukot tudi v preventivnih programih proti medvrstniškemu nasilju.V tem delu so predstavljeni izsledki projekta PeerThink –promocija intersekcionalnega pristopa pri preventivnem deluprotimladostniškemnasilju (Daphne program).2V sklepu podavanekaj predlogov za implementacijo intersekcionalnega pristopa vpreventivnihprogramih.
Konceptualizacije medvrstniškega nasilja v slovenskem kontekstu
V Sloveniji se je sistematično raziskovanje medvrstniškeganasilja začelo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, nekaj letpozneje kot v nekaterih evropskih državah, osredotočeno pa jebilo predvsem na nasilje v šolskem okolju ter obravnavano vdisciplinarnihkontekstihpsihologije,pedagogike inkriminologije.Pedagoška fakulteta, Inštitutzakriminologijo inZavodzašolstvoso najbolj aktivne strokovne institucije na tem področju, polegnekaterih nevladnih organizacij,3 ki izvajajo preventivne projekteinprogramekottudiprogramezaobravnavonasilja,zlastizašole.Poleg omenjenih ustanov tudi centri za socialno delo izvajajoprograme,kot sopomočpriučenju inpreventivnedelavniceprotinasilju(MugnaioniLešnik,Koren,LogajinBrejc,2008).
Vzadnji letihsmopričanaraščanjupozornosti,ki jo javnost instrokanamenjajonasiljumedmladimi,karsekažetudivštevilnihdiplomskih in magistrskih delih, zlasti na področju socialnega inpedagoškegadelaterkriminologije.Pravtakojebilovzadnjemčasunarejenihnekajnacionalnih raziskav,ki seosredotočajonanasiljev šolah (Krek idr., 2007;Mugnaioni Lešnik idr., 2008; Pavlović,VršnikPeršeinRutarLeban,2008).
Tako v Sloveniji kot v evropskem kontekstu se za opredelitevnasilja in nasilnega vedenja uporabljajo različna terminologija2PeerThinkprojekt(2007–2009;ref.št.JLSDAPO6127Y06;www.peerthink.eu)jedelprogramaEUDaphne.3NaprimerDruštvozanenasilnokomunikacijo(DNK),UNICEFinAmnestyInternationalSlovenija.
68 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 6 3 - 8 2
in različne definicije, kar velja tudi za medvrstniško nasilje.Mugnaioni Lešnik idr. (2008) izpostavljajo raznovrstnost vterminologiji o nasilju, oblikah in vrstah nasilja, kar je odvisnood konteksta opredelitev in definiranja nasilja (psihologija,sociologija, feministična teorija, človekove pravice). Prav takoje opazno diferenciranje med vrstami in oblikami nasilja. Vrstenasilja se razlikujejo glede na akterje/akterke in kontekst nasilja,npr., medvrstniško nasilje, nasilje učiteljev/učiteljic nad učenci/učenkami, nasilje učencev/učenknad učiteljicami/učitelji, domačenasilje, nasilje na delovnemmestu, kot je šikaniranje alimobing,itn. Medtem ko so fizično, verbalno, ekonomsko, socialno,institucionalno in psihološko nasilje različne oblike nasilja. Primedvrstniškemnasiljuavtorjiločujejomednasiljemmedvrstnikiinvrstnicami,kisoistestarosti,ternasiljemmedučenkamiinučenci,zakatereninujno,dasoistestarosti(MugnaioniLešnikidr.,2008).Začetne raziskave medvrstniškega nasilja v Sloveniji (Dekleva,1996) so se osredotočale na razumevanje različnih pojmov zaoznačevanje fenomena medvrstniškega nasilja. Med različnimitermini,naprimer trpinčenje (angl. torture) inustrahovanje (angl.intimidation),sejenajboljuveljavilpojem'bullying'zaopredelitevnasiljamedučenciinučenkami.'Bullying'(definiralgajenorveškiraziskovalecDanOlweus)selahkomanifestiravrazličnihoblikahfizičnega, verbalnega nasilja in socialnih zlorab. V slovenskemkontekstu se s tem pojmom označuje medvrstniško nasilje, ki jeopredeljeno kot nasilje, ki traja dlje časa in pri kateremobstajajoodnosimočimedpovzročiteljem/povzročiteljiconasiljateržrtvijo.
Na teoretski ravni sta izstopajoča predvsem dva pristopak razumevanju medvrstniškega nasilja. V relevantni literaturiprevladuje individualni in psihopatološki pristop obravnavanjamedvrstniškega nasilja s povezovanjem specifičnih osebnihznačilnosti ter specifičnih družinskih okolij učencev in učenk, kisovključenivnasilje(Dekleva,1996;Pušnik,1999).Raziskovalcinakažejodelnorazličneznačilnostipovzročiteljevinpovzročiteljicteržrtevnasilja.Vendarkotzagovarjajonekateriavtorjiinavtorice,soteznačilnostiskorajzanemarljiveinnemorejopojasnitifenomenamedvrstniškeganasilja.Tapristopseosredotočanaotrokainnjegovodružino ter ne usmerja pozornosti na širši družbeni kontekst, vkateremsenasiljepojavlja,innastrukturnerazlogezavzniknasilja.Kljub prepoznanju, da individualni in psihološki pristopi nimajo
69MajdaHrženjakinŽivaHumer:Intersekcionalnipristopvpreventivnihprogramihpreprečevanjamedvrstniškeganasilja
dovolj trdnih temeljev za načrtovanje strategij interveniranja, paostajata omenjena pristopa precej uveljavljena tako v strokovnihkrogihkotvjavnihrazpravahterzdravorazumskipercepciji.Drugiteoretski okvir za pojasnjevanje in razumevanje medvrstniškeganasilja izhaja iz sociološke pozicije, ki opredeljuje nasilje kotnormalen družben fenomen v durkheimovskempomenu, kjer imanasiljesvojofunkcijoinpomentergovoriodoločenemdružbenemdogajanju. Nasilje je v tem pristopu razumljeno kot normalendel odnosne dinamike (Dekleva, 1996). Ta pristop omogoča boljsistemsko razumevanje nasilja in se ne osredotoča na izoliran(patološki) individuum.Preventivniprojektipreprečevanjanasilja,kiposkušajooblikovativarnošolskookolje,večinomavključujejota teoretski pristop.V nekaterih študijah omedvrstniškem nasiljujemogočezasleditiizdelanostrukturnoobravnavomedvrstniškeganasilja (Mugnaioni Lešnik, 2004; Dekleva in Razpotnik, 2002;MugnaioniLešnikidr.,2008).Naprimer,MugnaioniLešnik(2004)kotnajboljpomembnedejavniketveganostizamedvrstniškonasiljeidentificirapravodnosedonasiljavdružbiinkulturiterpripadnostdoločenim družbenim skupinam, kot so etnične, rasne, kulturne,religiozne in družbeno marginalizirane skupine. Tvegano je bitiotrok,ženska,hendikepiranaoseba,gejalilezbijka,starejši,praviindodaja,danaobsegmedvrstniškeganasiljavplivajotudinaraščajočerazlike v družbeno-ekonomskem položaju ter revščina. Blizu tejopredelitvi je tudi izhodišče,ki je temeljoblikovanjapreventivnihprojektovpreprečevanjanasiljaDruštvazanenasilnokomunikacijo(DNK).Pravijo,da jenasiljevedno izrazneenakostimoči,njihovpoudarek ni na fizičnem nasilju, temveč na družbeni, kulturni inekonomskihegemoniji.Vendarpatudivomenjenihanalizahnasiljainpreventivnihprogramihumanjkatajasnaartikulacijastrukturneganasilja inobravnavasovpadanja različnihdružbenihkategorij (kotsospol,etničnost,razred,spolnausmerjenostipd.).
Pregledliteraturepokaže,dajemedvrstniškonasiljeobravnavanodiferencirano predvsem po kategoriji spola. Izvajajo se npr.kvantitativneanalizeudeleženostivnasiljupospolu,vkaterihavtorjiugotavljajo,dajetakomedžrtvamikottudimedpovzročiteljinasiljaveč fantov kot deklet in da vključenost v nasilna dejanja upada sstarostjo.Med fanti je bolj pogosto fizično nasilje,medtem ko sepridekletihboljpogostopojavljajoposredneoblikenasilja (kotsoopravljanje, izločitev iz skupine ipd.) (Antončič, 2005). Medtem
70 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 6 3 - 8 2
ko so druge družbene dimenzije, kot sta razred in etničnost, zgoljomenjene v kontekstu senzibilizacije za prepoznavanje različnihoblik nasilja, obravnave specifik sovpadanja marginaliziranihidentitet (npr. deklica imigrantka, revni deček) sploh ni mogočezaznati.NapodlagipodatkovnaDruštvuzanenasilnokomunikacijo,ki ima dolgoletne izkušnje z izvajanjem preventivnih delavnic naosnovnihinsrednjihšolah,ugotavljajo,datakošolekottudiučenkein učenci dojemajo družbeno in verbalno nasilje bolj alimanj kotnenasilje, kot del medvrstniške kulture, kot tisto 'problematično'nasiljepajepercipiranozgoljinpredvsemfizičnonasilje.
Pravilnikopravicahindolžnostihučencevvosnovnišoli(UradnilistRS,2004) iz leta2004podrobnejeobravnavavarnostotrok innasiljevšolahkotPravilnikizleta1996(UradnilistRS,1996).Napodlagi25.in26.členaPravilnikaopravicahindolžnostihučencevvosnovnišoli(UradnilistRS,2004)morašolasštevilnimiukrepiobvezno poskrbeti za varnost učencev in učenk ter preprečevatinasilje. 28. člen Pravilnika (prav tam) izpostavlja naloge šole,ki mora otroke zaščititi pred nadlegovanjem, trpinčenjem,diskriminacijo, poniževanjem in prisiljevanjem v dejanja, ki nisoskladnazzakoniinkulturniminormami.Nadrugistranipa,Zakonoosnovnišoli,kijebilpravtakosprejetl.1996,neobravnavavarnostiučenkinučencevterpreprečevanjanasiljavšolskemokolju,razenskaznovalnimiukrepizapovzročiteljeinpovzročiteljicenasilja.Kotpravijostrokovnjaki(Pavlović,VršnikPerše,Kozina,RutarLeban,2008;Šelih,1996),jeZakonoosnovnišolipomanjkljivravnonatejtočki,kobimoralopredelititakoobveznostišoleprizagotavljanjuvarnosti otrok kot sprejeti ukrepe za učitelje in vodstvo šole oravnanju v primeru trpinčenja in zlorab otrok. Tako Pravilnik opravicahindolžnostihučencevvosnovnišolikotZakonoosnovnišoli ustvarjata občutek, da je kršitev lastnine bolj pomembna kotkršitevpsihičneinfizičneintegriteteposameznicinposameznikov.
Premik, ki ga naredijo raziskave o imigrantih in medvrstniškem nasilju
Če je medvrstniško nasilje v šolah bolj ali manj obravnavanov individualnih in psihopatoloških konceptih, potem razprava oimigrantih in medvrstniškem nasilju odpira intersekcionalno in
71MajdaHrženjakinŽivaHumer:Intersekcionalnipristopvpreventivnihprogramihpreprečevanjamedvrstniškeganasilja
strukturno perspektivo.Migracije v Slovenijo so se začele konecpetdesetihletprejšnjegastoletja,zlastipapoletu1974,kosejetrgdela v zahodnoevropskih državah zaprl. Leta 1991, z odcepitvijoSlovenije,jepribližno227tisočdržavljanovindržavljanknekdanjihjugoslovanskihrepublikpostaloprebivalciinprebivalkeSlovenije.To so bili večinoma ekonomski migranti. Devetdeseta leta sozaznamovalitudivojnavnekdanjiJugoslavijiternaraščajočeštevilonovih migrantov in migrantk, ki niso bili ekonomski priseljenci,temvečvojnibegunciinbegunkeizBosneinHercegovine,HrvašketerSrbije,kisovSlovenijiiskalizatočišče.Večinajihježivelaprislovenskihsorodnikih inprijateljih, torejzunajbegunskihcentrov.Mnogo jih je doživelo najhujša vojna nasilja. V tem času se jeSlovenijaodpiralaprotiEU,karjepovečalomožnostizanaraščanjemigracijskih tokov iz drugih evropskihdržav, ki pa so ostali zeloomejeni.Trebajeizpostaviti,daseimigrantiiznekdanjeJugoslavije,kiživijovSloveniji,razlikujejood‘klasičnih’imigrantov,naprimerTurkovvNemčijialiSlovencevvZDA.Razlikajevtem,dasejesituacijaprvihdrastičnospremenilavzelokratkemčasu–nedabisepreseliliizdrugedržave,sejenjihovstatusspremenilizstatusaenakovrednegadržavljanaJugoslavijevstatusimigrantavSlovenijizgolj zaradi dejanja odcepitve Slovenije od bivše Jugoslavije.Mnogomednjimisejihjeznašlovprecepumeddelovnoinosebnoeksistenco,ki jebilavezananaSlovenijo, ternadrugistranimeddružino,kulturo indrugesimbolnenavezanosti,kisoostalezunajdržavnih meja Slovenije. Nacionalna zavest Srbov, Bošnjakov inHrvatovterdrugihsejeokrepila,pravtakososezaradiodcepitveokrepila nacionalistična občutja Slovencev. Prevladujoče javnomnenjev1990-ihjebilo,dajenaraščanjenasilnihdejanjpovezanopredvsem z neslovenci. Te domneve niso temeljile na empiričnihdejstvih naraščanja nasilnih dejanj, temveč, kot pravi Dekleva(2002), predvsemnamnogo bolj natančni definiciji nasilja, višjihstandardihčlovekovihpravictersenzibilnostizazlorabeinkršenjapravic.
Pilotna raziskava iz l. 1997 Kdo je ‘čefur’? (Lesar, 1998) seje ukvarjala s fenomenom druge generacije imigrantov, ki so seorganiziralivvrstniškeskupineponačeluetničnostiinlokalnosti.TeskupinesonastajalepredvsemvLjubljani,kjersotudiustrahovalemimoidoče,prihajalojetudidofizičnihnapadovinnasilja.Izsledkiraziskave kažejo, da so pripadniki skupin fantje med 15. in 19.
72 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 6 3 - 8 2
letom starosti, ki ohranjajo hierarhično moško kulturo v urbanihsoseskah.Nekatere izmedskupinsobilepovezaneskriminalnimizdružbami,preprodajodroginkrajami.Skupinesosubkultura,kijooznačujeznačilenstiloblačenja,poslušanjeglasneglasbeinuličnonasilje, nasilje v lokalih ter v sredstvih javnega prevoza. Skupinenaj bi iskale vzor vmafiji. Strokovna pojasnila omedvrstniškemnasilju, temelječemna etnični pripadnosti, označujejonaraščajočedružbeno-ekonomske razlike v družbi in naraščanje nacionalizmaprevladujoče politike, kar je tako grožnja kot frustracija zamigrantsko mladino. Nizek družbeno-ekonomski status članovskupin je kompenziran s pripadnostjo dobri tolpi, pojasnjujeKožuh(1993vSarkič,1995).Vtemobdobju jeKožuhpredstavilt.i.uličnopedagogikoinspodbudiloblikovanjemladinskihklubov/centrovkotpreventivnoalternativouličnimtolpam.Športinglasbastatradicionalnorazumljenakotnajmočnejšapreventivapredvsemivrstamimladostnedelinkvence.
Leta 2000 in 2001 je potekala raziskava Odklonskost, NasiljeinKriminaliteta,kisejeosredotočilanaproblemdrugegeneracijemigrantovinjebilagradivozamonografijoČefurjisobilirojenitu,ki je izšlaprihodnje leto(Dekleva inRazpotnik,2002).Karnekajrazlogov je botrovalo izvedbi te raziskave. V zadnjem desetletjujeporočanjeonasiljuvjavnihrazpravahnaraslo.Šolesoporočaleo težavah z učenci neslovenske nacionalnosti pri doseganjuizobraževalnih standardov, zlasti pri jezikovnih veščinah invedenjskihnormah.Neslovencisopostali izstopajoča temapolitikzaradirazličnihproblemovzdržavljanstvom,stanovanjskepolitike,zaposlovanjaipd.Edenglavnihciljevraziskavejebilugotoviti,aliobstaja povezava med nacionalnostjo in medvrstniškim nasiljembodisinastranižrtvebodisinastranipovzročiteljanasilja.TeoretskiokvirraziskavejebilaSellinovateorijakulturnihkonfliktov,teorijadeprivacije, Mertonova teorija napetosti med sredstvi ter cilji inteorija družbene diskriminacije. Glavna ugotovitev raziskave je,da etničnost sama po sebi ni pomemben dejavnik ranljivosti zamedvrstniškonasiljenitinastranižrtvenitinastranipovzročiteljanasilja.Namestotegasosekotpomembnidejavnikimedvrstniškeganasiljapokazaliodnosdonasilja,pomanjkanjeveščinzanenasilnoreševanje konfliktov ter (kar je za razpravo o intersekcionalnostizelo pomembno) odnos do moškosti in odnosi med spoloma vsovpadanjuzetničnostjo.
73MajdaHrženjakinŽivaHumer:Intersekcionalnipristopvpreventivnihprogramihpreprečevanjamedvrstniškeganasilja
Na splošno je medvrstniško nasilje, ki ga povzročaimigrantska mladina, dojeto kot deviantno in kriminalno vedenjemarginaliziranih družbenih skupin. Pojavlja se predvsem kotmanifestacijamedvrstniškeganasiljazunajšolskegaokolja.Šolskistrokovnjakiinstrokovnjakinje(učiteljice,socialnedelavke,socialnipedagogiinravnatelji)soenotnegamnenja,dasoproblemiprveindrugegeneracijeimigrantovinimigrantkdružbeni,innenacionalni.Obstajaprepoznanje,večinomaomejenonaakademskosfero,dasorazlogizamedvrstniškonasiljeprveindrugegeneracijeimigrantovv njihovih izkušnjah diskriminacije, družbeno-ekonomskedeprivacije in doživljanju drugega sistemskega, strukturneganasilja,kiga izvajajo institucije.Vendar toprepoznanjenevplivanitinapraksonitinapolitike.Etničnost,spolinrazredsepojavljajokotnevidne,neprijetnetemeinkotpopravilunisorazumljenekot'uradne'teme.Šolskistrokovnjakiinstrokovnjakinjepriznavajo,dajekonsenzotehizrednospornih,ideološkihtemahtežkodosegljiv,zato je lažje, če jih obravnavajo potihoma, s fleksibilnostjo in zindividualnim pristopom (prav tam). V nadaljevanju obravnave,kakointersekcionalnipristopomogočaprekinitita'zidmolka'otehobčutljivihvprašanjihinkakoomogočaobravnavomedvrstniškeganasilja, ki izhaja iz identitetnih pozicij, ki so vpete v večkratnostrukturnomarginaliziranost.
Intersekcionalni pristop pri preprečevanju nasilja med mladostniki
Termin intersekcionalnost, ki ga je vpeljala raziskovalka napodročju študij prava in spolaKimberleyCrenshaw (1995), se jezačelpojavljatikonecosemdesetihinvzačetkudevetdesetihletnapodročjukritičnihfeminističnihinrasnihštudij,dabizizpostavitvijorazlik znotraj širokih kategorij 'ženske' in 'črnci' pokazal namultidimenzionalnost vsakdanjih izkušenj marginaliziranihsubjektov.Intersekcionalnostsetakokažekotpomembenprispevekk splošni teoriji identitete, ker naredi vidno večdimenzionalnodiskriminiranost, ki jo doživljajo racializirane, etnicizirane terz razredom in spolom zaznamovane subjektivitete. Študije, kiizhajajo iz koncepta intersekcionalnosti, se osredotočajo zlasti naanalizo součinkovanj kategorij spola, etničnosti, rase in razreda,
74 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 6 3 - 8 2
čeprav nekatere študije obsegajo tudi druge družbene razlike, kotsospolnaorientacija,starost,hendikepiranost,religioznapripadnostipd., kot izvore diskriminacije, neenakosti in pritiska. Konceptintersekcionalnosti omogoča diferencirano razumevanje identitet,kireflektiranačine,kakokategorijerase,spola,etničnosti,razreda,seksualnosti ipd. součinkujejo in druga drugo sokonstituirajo,ohranjajoč pri tem oboje, privilegije in diskriminacijo. V svojiizvorni osredotočenosti na izkušnje obarvanih žensk z njihovimidružbeno konstruiranimi identitetami in z njimi povezanimiizkušnjamidiskriminacijejekonceptintersekcionalnostivprvifazizakrildejstvo,dasovseidentiteteintersekcionalne,nezgoljte,kisovečkratnomarginalizirane.Tudivaktualnihštudijahleredkiavtorjivztrajajonatem,dajeintersekcionalnostlastnostslehernesubjektnepozicije (ki je neizogibno konstituirana kot medigra rase, spola,razreda,etničnosti,seksualnostiinznjimipovezanihprivilegiranihali marginaliziranih družbenih položajev), medtem ko večinaavtorjev uporablja koncept za fokusiranje na specifične pozicijemultiplomarginaliziranihsubjektov(Nash,2008,str.10).Vsmislumetodološkega pristopa je koncept intersekcionalnosti precejšenizzivzaradi»kompleksnosti,kivznikne,kosesubjektanalizerazširiinvključujemultipledimenzijedružbenegaživljenjainanalitičnihkategorij«(McCall,2005,str.1772).KljubtemuMcCallidentificiratrirazličneintersekcionalnemetodološkepristope:– »Antikategorična kompleksnost« temelji na dekonstrukciji
analitičnihkategorij spola, razreda,etničnost in rase,pričemernaredi viden družbeni proces kategorizacije ter delovanjeizključevalnih mehanizmov in hierarhij (McCall, 2005, str.1773). Ta pristop pokaže, da uporaba kategorij vedno vodi vstereotipizacijo.
– »Intrakategorična kompleksnost« izhaja iz marginaliziranihintersekcionalnih identitet kot izhodiščne analitične pozicije,da bi razkrila variabilnost vsakdanjih izkušenj in identitetnihpozicijznotrajposameznekategorije (McCall,2005,str.1774).Tapristopnaredividnonedovoljteoretiziraneizkušnjedvojno/trikratnomarginaliziranihsubjektov.
– »Interkategorična kompleksnost« navidezno pristaja naobstoječe analitične kategorije, da bi dokumentirala neenakostimeddružbenimiskupinami(McCall,2005,str.1773).Gretorejza 'strateško' uporabo družbenih kategorij, da bi se pokazalo
75MajdaHrženjakinŽivaHumer:Intersekcionalnipristopvpreventivnihprogramihpreprečevanjamedvrstniškeganasilja
na povezanost med posameznimi družbenimi skupinami terizkušnjamineenakosti,marginaliziranostiindiskriminacije.Študije reprezentacij moškosti (masculinities) ter njihovega
vpliva na vedenje in uspeh dečkov v šoli, ki jih je naredilaAnn Phoenix (2003, 2004), so poučen zgled uporabe konceptaintersekcionalnosti v šolskem polju. Phoenix izhaja iz teze, dafantje ne izbirajo svobodno, ali bodo šolo uspešno izdelovaliali ne, ampak je njihovo delovanje v šoli vpeto v vsakodnevneinterakcije v kontekstu njihovih raznovrstnih in kompleksnihsubjektnih pozicij. Šola ni preprosto ustanova za pridobivanjeizobrazbe in kvalifikacij, pravi Phoenix (2004, str. 228), temvečje hkrati tudi prostor zapletenih, pogosto nevidnih družbenihprocesov konstrukcije identitetnih pozicij in identitetnih pogajanj,torej prostor produkcije in artikulacije spolnih, etničnih, rasnihin razrednih subjektivitet. Phoenix pokaže, kako morajo fantjekrmilitimednaeni stranivrednotami,ki jihvzpostavljadružbenakonstrukcijamoškosti, kot so aktivnost, konfrontacija, hierarhičniodnosemoči,ternadrugistranimedpovsemdrugačnimivrednotamišole, kot so mirnost, poslušnost, vodljivost, delavnost, pridnost,enakost ipd. Fantje tako definirajo in prakticirajo fantovskost oz.moškoidentitetokotuporniškistilinodlikovanjevšportunasprotizahtevam in vrednotam šolskega okolja (Phoenix, 2004; Kofoed,2008).Oblikovanjeinizvajanjespolneidentitete(doinggender)jetakozafantekotzadekletadefiniranoinomejenozdominantnimihegemoničnimi reprezentacijami 'prave' moškosti in 'prave'ženskosti.Ena izmedposledic tega je,dasofantje,ki tiho in trdodelajozauspehvšoliindajojasnovedeti,dajimtavelikopomeni,s strani sošolcev in učiteljev označeni kot pomehkuženi, kot nedovolj fantovski, ter tvegajo posmeh in ustrahovanje (bullying)(Phoenix, 2004, str. 233). V svojih študijah pa Phoenix pokažetudi,daspolniizoliranakategorijavšolskemokolju,karpomeni,da fantje simultano s spolnimi 'usvajajo' tudi etnične, razredne inrasneidentitetnepozicije.Zatojezarazumevanjenjihovihvzorcevvedenja indelovanjapomembnoraziskati intersekcije, sovpadanjenpr.etničnosti inspola,razredainspolaalikaretničnosti, razredain spola. Phoenix podaja primer afro-karibskih dečkov, ki so vangleškihšolahpovezanispodobosuper-alihipermoškosti,karjeseveda(povečevalni,napihovalni)učinekrasnihstereotipovočrncihin njihovi seksualnosti. To pomeni, da so predpostavke omladih
76 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 6 3 - 8 2
črnskihfantih'žetam'terdasotifantje,hkratissvojoizključenostjoinmarginaliziranostjovšolskemokolju,tudicenjeniinobčudovanizaradi svojega stila in drznosti, kadar delujejo 'moško' in seupirajo šolskemu discipliniranju. To pa povratno deluje na samečrnskedečke, saj postanepredpostavka, stereotip, pričakovanje insamoizpolnjujočaseprerokba.Takosetekarakteristike,kičrnskimfantom pomagajo dominimuma ugledamed vrstniki, vzpostavijokot družbeno posredovani psihološki samoobrambni mehanizmiproti rasni in razredni diskriminaciji. Razkazovanje upora in'prave moškosti' je tako minimalen prostor moči, ki fantom izdeprivilegiranih etničnih in razrednih položajev omogoča ugledenvrstniškistatus,hkratipajihtorazkazovanje'zapre'vzačarankrognegativnih stereotipnih pričakovanj. Tako močne so zahteve poizvajanjuinrazkazovanjuustreznemoškosti(doingmasculinity)(zaetniziraneinrevnedečkešemočnejše),datopogostolahkoogrozinjihovemožnostizauspehvšolskemsistemu.
Primeri iz projekta PeerThink
VprojektuPeerThinksmoidentificiralištirikriterije,napodlagikaterih je mogoče oceniti obstoječe preventivne programe inprojektesstališča,aliobravnavajotudiintersekcionalnostidentitetaline.Tikriterijiso:– program/projektmoravsebovati teme,kiobravnavajodružbene
razlike in neenakosti v terminih družbenih kategorij, kot sospol, etničnost in rasa, razred, spolna orientacija, starost,hendikepiranost, religiozna pripadnost ipd., ter omogočatiartikulacijoznjimipovezanihvsakdanjihizkušenjmladostnikov;
– obravnavatimoranezgoljdružbenekategorijekotmedsebojnoločene, ampak kot sovpadajoče in prekrivajoče se (npr.sovpadanjerazredneinetničnepripadnosti,sovpadanježenskostiinetničnosti,intersekcijamoškostiinrazrednepripadnostiipd.);
– nareditimoravidneineksplicitnedružbeneprocesekonstrukcijeidentitetterodnosemoči,vkateresotiprocesivpeti;
– spodbujati mora občutljivost, priznanje, diskusijo inrefleksijo družbenih razlik in odnosovmoči kot tudi okrepitev(empowerment)mladostnikov.
77MajdaHrženjakinŽivaHumer:Intersekcionalnipristopvpreventivnihprogramihpreprečevanjamedvrstniškeganasilja
Vnadaljevanjupredstavljamonekajprimerovintersekcionalnegapristopavpreventivnemdeluzmladostniki.
Respect – come together, (Spoštovanje – stopimo skupaj) projekt iz Bremna, (Nemčija), obravnava intersekcionalnostkategorijinstrukturedominacije.
Respect deluje v šolah zmladostniki, starimi od 14 do 17 let,kiživijovmarginaliziranihpredelihmesta.Osrednjitemiprojektastapatriarhalnost in rasizem,vključujepa tudivprašanja razrednepripadnostivoblikidružbenoekonomskedeprivacije.Razumevanjerasizma vključuje poznavanje izključevalnih mehanizmovkulturalizacijeinetnizacije,kipokažejo,zakajsonpr.mladostnikidruge generacije s turškim izvorom tretirani kot nenemci inso v precejšnji meri izključeni iz družbene participacije npr. vizobraževanju,deluinpolitiki.
V vsakdanji praksi Respect obravnava medsebojno odvisnostdružbenihkategorijnarazličnihravneh:– naravnistrukture:spolkotkategorijastrukturiradeloRespecta
tako,dadelajoločenovdekliškihinfantovskihskupinah;– na ravni vsebin: spol, heteronormativnost in rasizem so
izpostavljene teme; osredotočajo se npr. na vsakdanje izkušnjerasne diskriminacije mladostnikov, zgodovino rasizma, odnosmedhomo-inheteroseksualnostjoipd.;
– na ravni voditeljev delavnic: upoštevajo etnično, spolno,razredno, kulturno in seksualno raznovrstnost voditeljev invoditeljic; praviloma delavnico vodita dve osebi, dekliškodelavniconpr.dvevoditeljici,kipaimatarazličenetničniizvor.V terminih različnih intersekcionalnih metodoloških pristopov,
kijihopredeljujeMcCall(2005),Respectdelujenavsehtrehravnehintersekcioanlneanalize:– na antikategorični ravni, kjer vzpostavljajo odprt, fleksibilen
koncept identitete, innereferirajonaesencialistične identitetnelastnosti;
– na intrakategorični ravnizartikulacijo razlikznotrajnavideznohomogenihdružbenihskupin;
– na interkategorični ravni, tako da naredijo vidne odnose močimedskupinamiindihotomijami(npr.spolnimi),kistrukturirajoživljenjskoprakso(ScamborinBusche,2009,str.7).
78 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 6 3 - 8 2
M.IK.E – Migration.Interculture.Empowerment (M.I.K.E –Migracije.Interkulture.Okrepitev)jeavstrijskiprojektizGradca,kidelazmladostnikiimigrantitersepritemosredotočanaokrepitev(empowerment) z referiranjem na osnovno politično in družbenostrukturo v družbi.Na politični ravni delujejo v smeri izboljšanjapogojev za družbeno in politično participacijo priseljenihmladostnikovskrepitvijonjihoveopolnomočenostiinvključenosti,z degetoizacijo ter s krepitvijo njihovih komunikacijskihsposobnostiinveščinnenasilnegareševanjakonfliktov.Nadružbeniravni M.IK.E deluje v smeri spodbujanja procesov družbenegavključevanja priseljenih mladostnikov z ozaveščanjem javnosti opotrebah mladih migrantov, s podporo komunikaciji in mediacijimednjimiterssodelovanjeminmreženjeminstitucij,kidelujejonapodročjupreprečevanjanasiljamedmladimi.
Na vsebinski ravni se ukvarjajo s temami družbenega instrukturnega ozadja kategorij kulture, generacije in družbenegapoložaja/marginalizacije, pri čemer pokažejo na povezanostmigrantskega položaja in položaja družbene marginaliziranosti.Spremembaspolnihvlogjeneizogibnaizkušnjavprocesumigracij,zatojerefleksijakulturnospecifičnihdominantnihvzorcevmoškostiin ženskosti, še posebej v povezavi z nasiljem, pomembna tema(ScamborinBusche,2009,str.7–8).
Društvo za nenasilno komunikacijo (DNK) je primernevladne organizacije iz Slovenije, ki ni eksplicitno osredotočenana vključevanje intersekcionalnega pristopa v svojih preventivnihdelavnicah proti nasilju v šolah, kljub temu pa struktura njihovihdelavnic odpira prostor in ponuja priložnosti za vključitevintersekcionalnega pristopa. V svojih dvournih delavnicah, kijih izvajajo v osnovnih in srednjih šolah po Sloveniji, se vDNKosredotočajonavedenjepovzročitelja,žrtveinopazovalcanasilja.Pri tem nekaj časa namenijo konceptu 'samopodoba', ki odpiramožnostizadiskutiranje inrazmisleko lastnihspolnih inetničnihpredstavah, stereotipih ter vlogah. Konflikt definirajo kot izrazraznovrstnostivrazreduinpritemodprejomožnostzareflektiranjetudidružbenihrazlikmedučenci inučenkami,kakojihdoživljajoinvrednotijosamiučenciinučenke,kakojihvrednotidružbaipd.Vpeljejo pogovor o podobah, ki nam jih posredujejo množičnimedijiinmnožičnakultura,zlastionasilju,spoluinrasi/etničnosti.Pomembno pa je tudi delo vmanjših skupinah, ki omogoča bolj
79MajdaHrženjakinŽivaHumer:Intersekcionalnipristopvpreventivnihprogramihpreprečevanjamedvrstniškeganasilja
poglobljeno analizo o imaginarnih ali doživetih situacij nasilja,identitetnihkonfliktovinmarginaliziranihdružbenihpoložajev.
Sklep
Koncept intersekcionalnosti spodbuja k reflektiranju inrazumevanju, kako se strukturno nasilje, ki se manifestirav kompleksnih, opresivnih in pogosto pogajalskih procesihzavzemanja identitetnihpozicij, lahko transformirav individualnonasilje. Intersekcionalnost je zato analitično orodje, ki omogočaboljše razumevanje specifičnosti v širokem pojavu nasilja medmladostniki. Kot pravi Matsuda, intersekcionalnost raziskovalcuomogoča sledenje metodi 'postavljanja drugega vprašanja': »Koopazim rasizem, se vprašam: 'Kje je patriarhalnost v tem?' Koopazimseksizem,sevprašam:'Kjejeheteronormativnostvtem?'Koopazimhomofobijo, sevprašam: 'Kje so tukaj razredni interesi?'«(Nash,2008,str.12).
Konceptintersekcionalnostijezaznamovansprecejšnjostopnjoteoretičnostiinabstraktnosti,zatosijetežkopredstavljatinaslednjikorak, načine intervencije v praksi, kako to abstraktno vednostuporabiti v praktičenm delu pri preprečevanju mladostniškeganasilja.ScamborinBuschemenita(2009,str.6),daintersekcionalnipristop predpostavlja, da morajo programi preprečevanja nasiljamedmladostnikivzpostavitivareninodprtprostor,kjermladostnikilahkoodkritospregovorijoosvojihvsakdanjihizkušnjahzdružbenoizključenostjokot tudiodoživljanjustrukturnediskriminacije,kotsoksenofobija,nacionalizem,rasizem,homofobija,spolnistereotipiipd. Mnogo tem je relevantnih v tem kontekstu: od spolnih/etničnih/razrednih stališč in samopodob, načinov performiranja(doing) spola/etničnosti/razreda, analize družbenih struktur ininstitutcij glede na spolno/etnično/razredno struktruo, javnidiskurziipd.Vsetosolahkoosrednjetemepreventivnihdelavniczmladostniki.Doživljanjestrukturnihmarginaliziranosti,neenakostiin diskriminacij naj postane vidno v individualnih življenjskihpotekih,zatojesmiselnoabstraktneinkompleksnetemestrukturnediskriminacije povezati z individualnimi biografijami ter jih neobravnavatikotlekcijoinpredavanje,ampakkotpogovorolastnihizkušnjah.Dobrovzdušje inokolje, ki vzpostavljata zaupanje, sta
80 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 6 3 - 8 2
nujnazavzpostavitevtakihpogovorov,čepravje,podrugistrani,otežavnih temahseksizma,migracij,nacionalizma,homofobije ipd.trebagovoritivsakdan.
Literatura
Antončič,E.(2005).Medvrstniškonasiljeinprestopniškovedenjeotrokinmladostnikov.VA.ČernakMeglič(ur.),Otrociinmladinavprehodnidružbi:analizastanjavSloveniji(str.26–35).Ljubljana:Ministrstvozašolstvoinšport,UradRepublikeSlovenijezamladino.
BučarRučman,A.(2004).Nasiljeinmladi.Novomesto:Klubmladinskikulturnicenter.
Crenshaw,K.(1995).Race,reformandretrenchment:Transformationandlegitimationinantidiscriminationlaw.VK.Crenshaw,N.Gotunda,G.PellerinT.Kendall(ur.),Criticalracetheory.Thekeywritingsthatformedthemovement(str.103–127).NewYork:TheNewPress.
Dekleva,B.(1996).Nasiljemedvrstnikivzvezisšolo–obsegpojava.Revijazakriminalistikoinkriminologijo,4(48),str.374–384.
Dekleva,B.(2002).Nasilje,priseljenciinšola.Didakta,66/67(XII),str.8–11.
Dekleva,B.inRazpotnik,Š.(2002).Čefurjisobilirojenitu.Ljubljana:Pedagoškafakulteta.
Kofoed,J.(2008).AppropriatePupilness:SocialCategoriesIntersectinginSchool.Childhood,15(45),str.15–27.Konvencijaootrokovihpravicah(1989).Geneva:Organizacija
združenihnarodov.Pridobljeno23.4.2010ssvetovnegaspleta:http://www.varuh-rs.si/pravni-okvir-in-pristojnosti/mednarodni-pravni-akti-s-podrocja-clovekovih-pravic/organizacija-zdruzenih-narodov/konvencija-o-otrokovih-pravicah-ozn/#c69.
Krek,J.,KovačŠebart,M.,Vogrinc,J.,Hočevar,A.,Vidmar,T.,Podgornik,V.,Štefanc,D.inPeršak,M.(2007).Socialnaklimanašolo–vzgojnikoncept,preprečevanjenezaželenihpojavov(nasilje,droge)terevalviranjepreventivnihprogramov(Zaključnoporočilo).Ljubljana:Pedagoškafakulteta,Filozofskafakulteta.
81MajdaHrženjakinŽivaHumer:Intersekcionalnipristopvpreventivnihprogramihpreprečevanjamedvrstniškeganasilja
LesarS.(1998).Kdoje“čefur”?Socialnapedagogika,3(2),str.5–36.
McCall,L.(2005).TheComplexityofIntersectionality.Signs,30(3),str.1771–1800.
MugnaioniLešnik,D.(2004).Nasiljevšoli–iskanjeskupnepoti.Pogledinavodenje(str.7–17).
MugnaioniLešnik,D.,Koren,A.,Logaj,V.inBrejc,M.(2008).Nasiljevšolah:konceptualizacija,prepoznavanjetermodelipreprečevanjainobvladovanja(Zaključnoporočilo.Šolazaravnatelje).Pridobljeno13.2.2009ssvetovnegaspleta:http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/razvoj_solstva/crp/2008/crp_V5_0244_porocilo.pdf.
Nash,J.C.(2008).Re-thinkingIntersectionality.FeministReview,89(1),str.1–15.
ParliamentaryAssembly,CouncilofEurope(1996).Recommendation1286.Europeanstrategyforchildren.Pridobljeno21.2.2009ssvetovnegaspleta: http://assembly.coe.int//Mainf.asp?link=http://assembly.coe.int/Documents/AdoptedText/TA96/erec1286.htm.
ParliamentaryAssembly,CouncilofEurope(2001).Recommendation1532.Adynamicsocialpolicyforchildrenandadolescentsintownsandcities.Pridobljeno21.2.2009ssvetovnegaspleta:http://assembly.coe.int//Mainf.asp?link=http://assembly.coe.int/Documents/AdoptedText/ta01/erec1532.htm#_ftn1.
ParliamentaryAssembly,CouncilofEurope(2003).Resolution160(2003)onlocalpartnershipforpreventingandcombatingviolenceatschools.Pridobljeno17.3.2009ssvetovnegaspleta:https://wcd.coe.int/ViewDoc.jsp?id=40261&Site=Congress&BackColorInternet=e0cee1&BackColorIntranet=e0cee1&BackColorLogged=FFC679.
Pavlović,Z.,VršnikPerše,T.,Kozina,A.inRutarLeban,T.(2008).Analizanasilnegavedenja(pogostost,oblikeinrazvojnitrendi)vslovenskemšolskemprostoruodleta1991daljespoudarkomnamednarodnihprimerjavah(Zaključnoporočilo).Ljubljana:Pedagoškiinštitut.Pridobljeno13.2.2009ssvetovnegaspleta:http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/razvoj_solstva/crp/2008/crp_V5_0243_porocilo.pdf.
82 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 6 3 - 8 2
Phoenix,A.(2003).ProducingContradictoryMasculineSubjectPositions:NarrativesofThreat,HomophobiaandBullyingin11–14YearOldBoys.JournalofSocialIssues,59(1),str.170–195.Pravilnikopravicahindolžnostihučencevvosnovnišoli.
UradnilistRS,št.31/1996.Pravilnikopravicahindolžnostihučencevvosnovnišoli.
UradnilistRS,št.75/2004.Phoenix,A.(2004).NeoliberalismandMasculinity:
RacializationandtheContradictionsofSchoolingfor11to14-Year-Olds.Youth&Society,36,str.227–246.
Pušnik,M.(b.d.)Vlogašoleprizmanjševanjunasilja.Ljubljana:ZavodRSzašolstvo.Pridobljeno18.7.2007ssvetovnegaspleta:http://www.zrss.si/doc/__Vloga%20%C5%A1ole%20pri%20zmanj%C5%A1evanju%20nasilja.doc.
Pušnik,M.(1999).Vrstniškonasiljevšolah.Ljubljana:ZavodRSzašolstvo.
Sarkić,D.(1995).Uličnibojevniki:ljubljanskebande.Mladina,9.maj1995,38–43.
Scambor,E.inBusche,M.(2009).IntersectionalityMainstreaming.Pridobljeno27.2.2009ssvetovnegaspleta:http://www.peerthink.eu/peerthink/content/view/80/107/lang,en/.
Šelih,A.(ur.)(1996).Otrokovepravice,šolskapravilainnasiljevšoli.Ljubljana:InštitutzakriminologijopriPravnifakulteti.
WorldHealthOrganization(1999).WHOinformationseriesonschoolhealth.ViolencePrevention:AnImportantElementofaHealth–PromotingSchool,Geneva.Pridobljeno24.2.2009ssvetovnegaspleta:http://www.who.int/school_youth_health/media/en/sch_violence_prevention_en.pdf.
WorldHealthOrganization(2002).Worldreportonviolenceandhealth.Pridobljeno24.2.2009ssvetovnegaspleta:http://www.who.int/violence_injury_prevention/violence/world_report/en/.
Pregledniznanstveničlanek,prejetaprila2009.
83MijaMarijaKlemenčičRozman:Doživljanjesupervizijskegaprocesapri(bodočih)strokovnjakihvpoklicihpomoči
Doživljanjesupervizijskegaprocesapri(bodočih)strokovnjakihvpoklicihpomočiExperiencingtheSupervisionProcessintheCaseofProfessionals(to-be)intheHelpingProfessions
MijaMarijaKlemenčičRozman
MijaMarijaKlemenčičRozman,univ.dipl.soc.ped.,PedagoškafakultetavLjubljani,Kardeljeva
ploščad16,1000
Ljubljana,[email protected].
si
Povzetek
Namenčlanka je raziskati, kakoudeleženciv supervizijidoživljajo supervizijski proces ter kako ocenjujejopomen supervizije za njihov osebni in strokovni razvoj.V primerjalno kvalitativno študijo sta bili vključeni:fokusna skupina zaposlenih v nevladni organizaciji, kinudi psihosocialno pomoč mladostnikom in otrokom,ter fokusna skupina študentov socialne pedagogike, kiobiskujeizbirnipredmetsupervizija.Skupinskiintervjuzobemaskupinamasemobdelalashermenevtičnometodo.Skladno s pričakovanji se je pokazalo, da so zaposleniin študentje ocenili supervizijo kot pomembno za lastenstrokovniinosebnirazvoj.Nisopasepotrdilapričakovanja,dabodozaposleniboljkonkretnopoimenovali,nakaterihpodročjih delovanja jih je supervizija opolnomočila.Izkazalo se je, da področja delovanja obe skupini zasejasnoprepoznavatainpoimenujeta,vendarsetapodročjamed skupinama razlikujejo. Pri zaposlenih so povezanas strokovnimdelom inodnosi v timu, pri študentih pa znjihovimdelovanjemvpraksiintudivsplošnemvdrugihsituacijah. Ker je supervizija vir opolnomočenja obema
84 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 8 3 - 1 0 0
skupinama,vsakivokvirunjenihpotreb,najbibilatakov praksi kot v času izobraževanja ponujena možnostvključitvevsupervizijo.
Ključne besede: supervizija, opolnomočenje, poklicipomoči.
Abstract
Theaimof the article is to findout howparticipants insupervision experience the supervision process and howthey estimate the significance of supervision for theirpersonalandprofessionaldevelopment.Twofocusgroupswere included in the qualitative comparative study:a focus group of employees in an NGO, which offerspsychosocialhelptoadolescentsandchildren,andafocusgroupof studentsof socialpedagogy,whoareattendingtheoptionalcourseSupervision.Thegroupinterviewwithboth groupswas analysed by a hermeneuticmethod.Asexpected,theresultsshowedthatemployeesandstudentsestimate supervision as important to their personal andprofessional development. But the expectations thatemployees will specify in more detail in which fields ofaction supervision empowered them,werenotmet.Bothgroupsclearlyrecogniseandnamethesefieldsofaction,yetthesefieldsdifferbetweenthetwogroups.Inthecaseofthegroupofemployeesthefieldsofactionareconnectedwiththeirprofessionalworkandrelationshipswithintheteam,whileinthecaseofthegroupofstudentsthesefieldsare connected to their practical work and also to othersituations in general. Because supervision represents asourceofempowermentforbothgroups,eachinthescopeof itsneeds, thereshouldbeofferedachancetojointhesupervisionduringpracticeaswellasduringeducation.
Key words: supervision, empowerment, helpingprofessions.
85MijaMarijaKlemenčičRozman:Doživljanjesupervizijskegaprocesapri(bodočih)strokovnjakihvpoklicihpomoči
Uvod
Supervizijaomogočadelujočimvpoklicihpomoči,daznačilnostiteh poklicev sistematično reflektirajo in raziskujejo vzorcedelovanjaznotrajlastnihimplicitnihteorij.Različniavtorjirazličnoopredeljujejo cilje supervizijskegaprocesa, predvsemgledena to,katerimodelsupervizijeizpostavljajoinvkaterempoklicuznotrajpoljapoklicevpomočidelujejo.Prayne(1994,vTsui,2005)jepopregledu različne literature o superviziji na področju socialnegadela1 ugotovil, da avtorji omenjajo 17 različnih specifičnih ciljevsupervizijeinjihrazvrstilvtriskupineciljev:cilji,kisenanašajonauporabnika,nasupervizantaternasupervizorja.
Kadushin in Harkness (2002, v Tsui, 2005) navajata, da jedolgoročniciljsupervizijenapodročjusocialnegadela2zagotavljatiučinkovite in uspešne storitve za uporabnike. Kratkoročne ciljesupervizije pa avtorja definirata glede na funkcije supervizije;administrativno, edukativno in podporno. Pri administrativnisuperviziji je cilj oskrbeti zaposlene s takim kontekstom, ki jimomogoča opravljati delo učinkovito. Cilj edukativne supervizijeje izboljšati zmogljivosti zaposlenih z namenom, da bi opravljalisvoje delo učinkovito. Cilj podporne supervizije pa je zagotovitizaposlenim, da se pri opravljanju strokovnega dela počutijodobro. Kobolt in Žorga (2000) nekoliko drugače navajata ciljesupervizijskegaprocesa–prvijepoklicnoučenje,drugikonstrukcijanove resničnosti, tretji je globalen in ga simbolno opredelita kotsistemski pogled na svet, četrti učenje krožnega razumevanja inpetikreativnoreševanjepoklicnihvprašanj.Ciljisupervizijekotjihopredeljujetaavtorici.torejsodijovdrugoskupinociljevpoPraynu(1994,vTsui,2005),sajseprednostnonanašajonasupervizantainsoneposrednousmerjeninanjegovrazvoj.
Ne glede na način, kako razvrščamo cilje supervizije, je zarazumevanje vloge supervizije pri opolnomočenju strokovnegadelavca treba upoštevati sistemski vidik ter krožnost dogajanjavpoklicihpomoči.Namrečcilji, ki sousmerjenina supervizanta,
1Njegovaspoznanjaposplošujemtudinasupervizijovdrugihpoklicihpsihosocialnepomoči,sajjesupervizijskiprocesznotrajtehpodobnozasnovan.2Zaradienakegarazlogakotpodopombo1tudituposplošujemnadrugepoklicepomoči.
86 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 8 3 - 1 0 0
posledičnovodijotudidociljev,kisenanašajonauporabnika,indociljev,kisenanašajonasupervizorja.Veljapatudiobratno–cilji,kisenanašajonauporabnikainsupervizorja,krožnovplivajonazajna razvojsupervizanta insozatona temmestu tudipredstavljeni.Podobnoveljazafunkcijesupervizije.
Shulman(1995)izpostavljadilemo,alisplohlahkoenopomenskotrdimo, da v vsakem supervizijskem procesu obstaja določenafunkcija supervizije, saj se funkcije supervizije razlikujejo takogledenasupervizorjevstilkakortudigledenaokoliščine,vkaterihsupervizijski proces poteka. Vendar nekako v splošnem avtorjimenijo, da obstajajo tri osnovne funkcije supervizije: edukativna,podpornainvodstvenaoz.administrativna(KoboltinŽorga,2000;AjdukovićinCajvert,2004;Tsui,2005).TetrifunkcijeProctor(1991,vBeddoe,2010)pojasnjuje znotraj sheme razvojakot formativno,restorativno in normativno dimenzijo razvoja. Morrison (2001, vBeddoe, 2010) pa dodaja še mediacijsko funkcijo, saj supervizornastopa kot mediator med zaposlenimi ter vodstvom. Te funkcijetvorijo celoten proces supervizije in jih ne moremo obravnavatiločeno, poudarjata Kobolt in Žorga (2000) in hkrati izpostavljata,dajeodvisnoodkontekstatervsebine,kijosupervizantpredeluje,kateriodpredstavljenihelementovboljprevladuje.
Pri edukativni funkciji avtorji izpostavljajo učenje v ozračju,ki dopušča in spodbuja učenje ter preizkušanje novih strategij.Razlikujejo pa se opredelitve te funkcije v tem, da nekatereeksplicirajo edukativno funkcijo v smislu intervencij, dajanjanasvetov(Tsui,2005;AjdukovićinCajvert,2004),drugepadajejoveč poudarka sistemskosti, krožnosti, razvijanju različnih optikvidenjaproblema(KoboltinŽorga,2000,Beddoe,2010).
Podpornafunkcijasupervizijesenanašanaozaveščanječustev,ki so se supervizantupojavilaprideluzuporabnikom inki lahkovodijo v izgorevanje (Kobolt in Žorga, 2000). Zaposlenim, kidelajo neposredno z uporabniki, najbolj pomaga informacijska ininstrumentalna podpora, še posebej če gre za nove in neizkušenedelavce v kolektivu (Tsui, 2005). Bistven prispevek podpornefunkcijekrazvojusupervizantajemožnost,dasupervizantneostanesamzvprašanji,kisemupojavljajomeddogajanjemvpoklicnisferi.Supervizijajetorejvarnoozračjezasoočanjezlastnimišibkostminaemotivnemalikognitivnempodročju,npr.strahpredneuspehom,soočanjezlastnimislepimipegami(KoboltinŽorga,2000).
87MijaMarijaKlemenčičRozman:Doživljanjesupervizijskegaprocesapri(bodočih)strokovnjakihvpoklicihpomoči
Tretjo poglavitno funkcijo poimenujeta Ajduković in Cajvert(2004) administrativno-upravna funkcija, Kobolt in Žorga (2000)pa vodstvena, nadzorna oz. normativna pa tudi administrativnaoz. usmerjevalna funkcija, za katero izpostavljata, da v ospredjepostavljanadziranje,usmerjanjeinvrednotenjedelavokvirunekeorganizacije,polegtegapatudirazmejitevvlog,izpeljavodelovnihnalogipd.Kadushin(1992,vTsui,2005)ugotavlja,dasupervizantenačeloma ne moti vloga supervizorja kot administrativneavtoritete, nemarajo pa, da jih uči supervizor, ki nima potrebnihstrokovnih znanj znjihovegapodročja.Beddoe (2010)polemiziraadministrativno funkcijo supervizije, saj je v mnogo zahodnihdržavah supervizija postala nadzorno usmerjena (avtorica govoriza področje socialnega dela, kjer je velikokrat namen supervizijezmanjšati možnosti tveganja napak socialnih delavcev), todaopozarja, da več ko je nadzora v superviziji,manj je prostora zarefleksijo in učenje, to pa za prakso pomeni, da postaja vse boljmehanicističnanamestoreflektivnainustvarjalna.
Supervizija kot vir opolnomočenja študenta
V poklicih pomoči se dela z ljudmi ne more naučiti v celoti,temveč zgolj eksemplarično, trdi Looss (1991). Prenašanjenaučenega iz primera na primer je precej nevarno, saj študentomne omogoča, da se zavejo dejstva, da je vsak primer posebenzaradi svojega konteksta in odnosov, ki se znotraj tega kontekstavzpostavljajo. Yelloly (2002) svari, da se brez tega zavedanjaznanjefragmentirainniustreznozarazumevanjesituacijvrealnemživljenju. Strokovnih kompetenc namreč ne moremo reduciratizgoljnadoločensetelementov,kijihtvorijo,zatopoudarjapomenrefleksije in učenja refleksije lastnega delamed študenti poklicevpomoči, kar naj bi spodbujalo, da se razvijejo v reflektirajočepraktike.VtanamenjepomnenjuJordanove(2002)trebaštudentommed študijskim procesom zagotoviti varen prostor za strokovnoučenje,kamoruvrščasupervizijo, ter jim takoomogočiti tudičas,da se soočajo z lastnimi potrebami na področju rasti in razvoja.Avtoricameni,dabimoralafakultetavčasusupervizijeomogočitištudentom,daprejemajokontinuiraneinrednepovratneinformacijeosvojemosebneminstrokovnemrazvoju.
88 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 8 3 - 1 0 0
Miloševič-Arnold (1996) v nasprotju s povedanim argumentiratezo,dasupervizijskiprocesnemorepotekati,medizobraževanjem,temveč šele pozneje, ko diplomanti stopijo v prakso. S toargumentacijo se strinjam le deloma. Seveda se študentje medizobraževalnim procesom ne morejo srečati s tako številčnimisituacijami,kibodopostavljeneprednjihpoznejevpraksi,vendarpasežemedštudijemprirazličnihoblikahpraktičnegadelasrečajozrazličnimidilemami,intezagotovopotrebujejoprostorinčas,dajih lahko jasno naslovijo ter ustrezno razrešijo. Podobno stališčezagovarjaŽorga (2002), kopravi, damed izvajanjempraktičnegadela študentje doživljajo močno čustveno nabite izkušnje,supervizijapajimponujazagotovilo,dasotiobčutkisprejemljivi,vendarsemorajoznjiminaučitishajati(Pritchard,1995,vŽorga,2002).
Kakovosten supervizijski proces študentov naj bi omogočalklimo, ki je v svojem temelju nasprotna splošni kulturiizobraževanja, za katero je značilna tendenca postaviti študenta vodvisenodnosnasprotiavtoriteti,temvečnajbizagotavljalprostor,kjer je supervizantodgovorenza lastnoučenje in se lahkozanašanapodporo,zaupanjeterodprtostsupervizorja(HawkinsinShohet,2000).Urbanc(2004)pravi,danamensuperviziještudentskepraksenizgoljrazvijanjejasnejšeslikeosvojemdeluinrazvijanjedodatnihveščin, temveč je predvsem spoznavanje s pojmom in pomenomsupervizije kot potrebi in pravici strokovnjaka v poklicu pomoči.Meni, da tako bodoči strokovnjak razvija kritično razmišljanjeo svojemdelu, tj. o tem,karvidi, čuti,misli, in se tako razvijavreflektirajočegapraktika.
Namen
Namenpričujočegadela jeugotovitipodobnosti inrazlikemedštudentiinzaposlenimivpoklicihpomočiglededoživljanjalastnevključenostivsupervizijo inpomenasupervizijezanjihovrazvoj.Raziskovalno vprašanje se glasi: kako študentje in zaposleni vpoklicihpomočidoživljajovključenostvsupervizijskiprocesterkajznjimpridobijozalastenstrokovniinosebnirazvoj.Zaprimerjavomedskupinamasemseodločilazato,kerimaskupinazaposlenih,kijijesupervizijavprvivrstinamenjena,daljčasatrajajočeizkušnje
89MijaMarijaKlemenčičRozman:Doživljanjesupervizijskegaprocesapri(bodočih)strokovnjakihvpoklicihpomoči
prideluvpraksiterlahkoneposrednooceniinpredstavidoživljanjeučinkov supervizijskega procesa. Skupina študentov pa se nadelovpraksišelepripravlja, imamanjšiobsegizkušenjprideluzljudmi,obenemjetoskupina,skateroseprisvojemdelutrenutnonajbolj aktivno srečujem in je pomoji oceni precej ranljiva. Prejkoslejbodonamrečvvlogimladihzaposlenih,kjersevpraksineupoštevavedno,dajetovlogazačetnika.Velikokratsopotisnjenivodgovornevlogeinnaloge,kijihvečinomaželijosuverenoopraviti,pritempalahkopozabijozaprositizapodporoinpomoč,kijenujnazateknadolgeprogevtempoklicu.
Pričakujem, da bodo zaposleni in študentje ocenili supervizijokot pomembno za lasten razvoj, vendar bodo njihove želene inpridobljenekompetencerazlične.Hkratimenim,dabodozaposleniboljkonkretnopoimenovali,nakaterihpodročjihdelovanjaoz.pričemjihjesupervizijaopolnomočila.
Uporabljena metodologija
Pri raziskovanju predstavljenega problema gre za poskusrazumevanja doživljanj udeležencev supervizijskega procesa inpripisovanjapomenatejizkušnji,karjeprostorvečdimenzionalnihdogajanj. Da bi to kompleksnost kar najbolje zajela, sem vprimerjalni študijiuporabilakvalitativnometodologijo, zametodopa hermenevtično metodo analize pripovedi. Primerjalno študijosem izvedla leta 2006. Za pridobivanje podatkov sem uporabilametodospraševanja,znotrajtepatehnikofokusnihskupin.Vštudijosemzajeladvefokusniskupini.
Prvasozaposlenivnevladniorganizaciji,kinudipsihosocialnopomočmladostnikominotrokom.Izbralasemjihzato,kersemjihpoznala in v preteklosti z njimi že sodelovala.Ker sem podobnodobro poznala tudi drugo fokusno skupino, sem s tem poskusilapribližno izenačiti pogoje poznavanja obeh skupin. V skupinizaposlenihsosodelovalitrijesogovorniki;dveženskiinenmoški.V organizaciji je v preteklem letu prišlo do velikih kadrovskihsprememb(menjavadirektorja,odpusti,porodniške),kisovplivalena to, da so v pogovoru sodelovali namesto pričakovanih sedmihle trije sogovorniki. Eden od sogovornikov je imel izkušnjoindividualne supervizije (v času, ko preostali sogovornici še nista
90 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 8 3 - 1 0 0
bilizaposleni),natojeimelcelotentimtimskosupervizijo,včasuizvajanjaštudijepasobilivprocesumentorskesupervizije.
Druga fokusna skupina je ena od skupin študentov 4. letnikadodiplomskegaštudija socialnepedagogike,ki jevčasu izvajanjaštudije obiskovala izbirni predmet supervizija. V fokusni skupiništudentov je sodelovalo sedem sogovornikov – šest žensk in enmoški. Skupina je imela v času izvajanja študije supervizijo prisupervizorki pol leta, vmes je eno srečanje nadomeščal drugsupervizor,vsipa sobilivpreteklemštudijskem letudeležni tudisuperviziještudijskeprakse.
Pri vodenju pogovora v fokusni skupini sem uporabila delnostrukturiran intervju. Pri snovanju okvirnih področij intervjujasem delno izhajala iz predlog različnih metodičnih pripomočkovKoboltove(2004).Vvsakifokusniskupinijepogovortrajaluroinpol.Pogovorsemposnela,natopadobesednoprepisala(verbatim)terobdelalashermenevtičnometodo.
Ugotovitve
Zaradiobširnostianalizezapisovobehintervjujevnatemmestupovzeto predstavljam ugotovitve, jih primerjam med skupinamater ilustrativno podkrepim z izjavami. Na kratko je primerjavapredstavljenavtabeli1.
Tabela1:PrimerjavahermenevtičneanalizedoživljanjasupervizijezaposlenihinštudentovPRIMERJANEZNAČILNOSTI ZAPOSLENI ŠTUDENTJE
ŠTEVILO SUPERVIZORJEV 2 2
TRAJANJE SUPERVIZIJSKEGA PROCESA
•individualna:1članpolleta•timska:1leto•mentorska:2srečanji
•individualna:1članicapolleta•skupinska:polleta•nadomeščanje:1srečanje
PRIČAKOVANJA PRED ZAČETKOM
•nipričakovanjzaradiodsotnostipredstaveosuperviziji•strahzaradinepoznavanjasupervizije•spodbudazakomunikacijoinizboljšanjeodnosovvtimu
•nipričakovanjzaradiodsotnostipredstaveosuperviziji•visokapričakovanja
91MijaMarijaKlemenčičRozman:Doživljanjesupervizijskegaprocesapri(bodočih)strokovnjakihvpoklicihpomoči
ZAČETEK SUPERVIZIJE
težak,napetost,tišinaàvzrok:prisotnostšefa
težak,napetost,tišinaàvzrok:medsebojnonepoznavanje
ZADOVOLJSTVO S SUPERVIZIJO
•individualna:zelodobro•timska:zelodobro•mentorska:strokovnapomočzelokakovostna,todatonisupervizija
•individualna:zelodobro•skupinska:zelodobro,vendarnimajoprakse•medštudijskoprakso:zelokoristno
POMEN SUPERVIZIJE ZA STROKOVNI RAZVOJ
•različnipristopikdelu•rešitevstrokovnihdileminrazbremenitevnapetosti•mnenjetretje,zunanjeosebepotrditevlastnegadela
•različnipristopikdelu•razbremenitevnapetostizaradistrokovnihdilem•kajjesupervizija,načinivodenja•kakosupervizoraliskupinapripelječlanadouvida
POMEN SUPERVIZIJE ZA OSEBNI RAZVOJ
•odzivsodelavcevnadilemo•izražanjelastnegamnenja•postavljanjemejapriprevzemanjunalog
•spoznavanjesebe,šibkihtočk•spoznavanjenačinovsoočanjazdilemo•spoznavanjelastnegadelovanja•spodbudakrazmišljanjuosebi•spoznavanjeskrbizasenabodočemdelovnemmestu
POMEN SUPERVIZIJE ZA TIM/SKUPINO
•sodelavciseboljespoznajomedseboj•pomagaprikomunikacijivtimutudizunajsupervizije•jekatalizatornapetostivtimuinmožnosturejanjaodnosovvnjem
•članiseboljespoznajomedseboj•drugačenpogleddrugnadrugega•nič
DOŽIVLJANJE RAZLIČNIH SUPERVIZORJEV
•timski:podpora,posluh,pozornostdovsakegačlana•mentorski:strokovnjak,kiveinimaizkušnje
•prvasupervizorka:posluh,pozornost,razumevanje•drugisupervizor:spodbudiinaktivira
PRESENEČENJE•nasprotovanjemnenjšefainsupervizorja•nič,kernibilopredstaveosuperviziji
•velikostskupine•trajanjeposameznegasrečanja•različnistilisupervizorjev•branjerefleksijvsehčlanov
DOŽIVLJANJE LASTNE VLOGE
•pove,kadarčutipotrebo•spodbujanjedrugih•nezačneteme•nobenevloge
•velikogovorivskupini•zavzemanjevlogesupervizorja•spodbujanjedrugih•pove,kadarčutipotrebo•nobenevloge
TABU TEME
•določeniposamezniki,okaterihnisomogliizrazitisvojegamnenja•odpusteneodzaposlenih•označitinekogazanesposobnega
•nibilotabutem•nisovisokokohezivnaskupina•povedati,dasenedoživljajoblizu
nadaljevanjetabele1:
92 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 8 3 - 1 0 0
Trajanje supervizijskega procesaObe skupini sta imeli približnopodobne izkušnje s supervizijo
tako po obsegu kot po obliki supervizijskega procesa. Obe staimelimožnostizkusitisupervizijopridvehrazličnihsupervizorjih.Skupinazaposlenihjeimelazasebojenoletotimskesupervizije,včasuizvajanjaintervjujapasozasebojimelidvesrečanjimentorskesupervizije. Skupina študentov je imela skupinsko supervizijo polletaterenosrečanjeznadomestnimsupervizorjem.Vobehskupinahjepoenčlanizkusiltudiindividualnosupervizijopolleta.
Pričakovanja pred začetkom supervizije Tako zaposleni (razen ene) kot študentje prej niso poznali
supervizije in večinoma niso imeli pričakovanj glede nje. Prienemodzaposlenih jebilprisotenstrahzaradi tega,kernivedel,kaj naj pričakuje.Zaposlena, ki je zaradi svoje izobrazbepoznalasupervizijo,jeodnjepričakovala:»dasesprožinekakomunikacija,da člani naredijo nekaj zase in za tim ter da se odprejo drugdrugemu«. Med študenti je bilo prav tako nekaj članov, ki nisoimeli pričakovanj glede supervizije, ker niso vedeli, kaj naj bi tobilo, nekateri pa so imeli visoka pričakovanja, ker so slišali zelopozitivneinformacijevišjihletnikov.
Začetek supervizijeSkupinistapodobnooznačilidoživljanjezačetkasupervizijskega
procesa. Pri obeh je bil napet, prežet s tišino in nelagodjem, karse je pozneje uredilo in udeleženci so se sprostili. Obe skupinitudi poudarita, da so ugotovili, da so ob aktivni udeležbi nasupervizijskemsrečanjudobili največ zase.Skupini sta si različniv tem, da semed študenti pojavi hipoteza, da je bila napetost nazačetkumordatudizato,kersemedsebojnisotakodobropoznali,saj so bili združeni z različnih podskupin letnika. Sogovornicato opiše takole: »Smo semalo umikali, tako, kako bo zdaj. Kakobomo.« Zaposleni pa izpostavijo, da je »k tišini prispevala tudnavzočnostšefa«.Vendarpajeskupinazaposlenihenotnavmnenju,da jebilanavzočnost šefakonstruktivna, saj seprihraničas,kibiga porabili za ponovno razlago tematike njemu, poleg tega pa sose nekatere obravnavane teme na superviziji dotikale tudi njega.Ena sogovornica je doživela supervizorja kot zaveznika, ko se jenjegovomnenjeskladaloznjenim,innesšefovim.Tojijepomenilo
93MijaMarijaKlemenčičRozman:Doživljanjesupervizijskegaprocesapri(bodočih)strokovnjakihvpoklicihpomoči
potrditevnjenegadela.Omeni tudi, da ji jebilona supervizijskihsrečanjih težko govoriti o osebnih pogledih ali težavah pri delu,kadar sobiliprisotni sodelavci,ki se jinisozdelikompetentnizadelovtejorganizaciji.Tojebiloprisotnotakonazačetkusupervizijekotvnadaljevanju.
Zadovoljstvo s supervizijoMed zaposlenimi inmed študenti je bil en član oz. članica, ki
je imelmožnost individualne supervizije in je to izkušnjo najboljpozitivno ovrednotil. Zaposleni so bili zelo zadovoljni s timskosupervizijoalikotpravienaodsogovornic:»zdajlesinekakotakonepredstavljamsvojegadelatubrezsupervizije«.Podobnosobilištudentje zadovoljni s skupinsko supervizijo, vendar pa študentjesupervizijorazumejoboljkotučnosituacijooz.predmet,sajsamiugotavljajo,dajimmanjkajoneposredneizkušnjepridelu,kibijihlahkoprinašalivsupervizijskiproces,karpasejespremenilovčasuštudijskeprakse,kosonasupervizijskasrečanjaprinašaliaktualneprimere s prakse in tako dobili potrebno podporo za nadaljnjedelo.Zaposlenipanisobilizadovoljnizmentorskosupervizijo,sajmenijo,dajesicerkakovostnastrokovnapomočvsmislunasvetovin novih pristopov, vendar zanje to ni supervizija, saj manjkatadialogssupervizorjeminusmerjenostnaodnosevtimu.
Pomen supervizije za strokovni razvojNastrokovnempodročjuzaposlenimsupervizijapomenipogled
od zunaj oz. mnenje neke tretje osebe ter pridobivanje različnihpristopovpri delu ali kotpravi enaod sogovornic:»Semi zdi fulen pomemben element, da imaš en prostor, da reflektiraš svojedelo, svoje reakcije, kaj se ti dogaja, zakaj, kako…« Pravijo, dajimsupervizijapomeni tudi razrešitevdoločenihstrokovnihdilemin razbremenitev napetosti, ki jih čutijo zaradi teh dilem. Tudištudentje omenjajo, da je največji prispevek supervizije »to, dazačnešrazmišljativdrugesmeriterdadobišvečrazličnihpogledovnaprobleminpačsampotemizbereš,kakobošdrugičnaredilalipa nekaj ukrepal«. Podobno tudi študentje omenjajo, da so se vsupervizijirazbremenilinapetosti,kisejimpojavljajo,kosesrečajoz določenimi strokovnimi dilemami. Pred supervizijo so iskalipodporovožjisocialnimreži,ajetamnisodobili.Supervizijajimpomenivarenprostor, kjer se lahko soočijo z dilemamiv skupinisebienakihpostroki:»Daimašnekodvodnikanal.Takodatedrugi
94 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 8 3 - 1 0 0
razumejo.«Vnadaljevanjuštudentjeomenjajo,dasozvključenostjov supervizijo pridobili tudi spoznanja, kaj pomeni supervizija,kakšnisolahkorazličnistilivodenjainkakojihlahkosupervizoraliskupinapripeljedouvida.
Pomen supervizije za osebni razvojZaosebnirazvojzaposleninavajajo,dasupervizijapripomorek
temu,daslišijoodzivdrugihnasvojopredstavitevproblema,lažjeneposrednopovedolastnomnenjeterpostavijomejooz.dazmorejoreči:»Ne,jazpateganemoremzdajprevzet.Tehstvari.Imamzadostidrugega dela.« Študentje pa navajajo, da so se med supervizijoveliko naučili o sebi, o svojih šibkih točkah, o načinih, kako sesoočati z lastno dilemo ali težavo, o svojem delovanju v skupiniin drugih situacijah, o skrbi zase na bodočem delovnem mestu.Pomagalo jim je to, da somorali svoja razmišljanja verbalizirati,tudizapisativrefleksijah.Supervizijajihjespodbudila,dasotudidomavečrazmišljaliotemah,okaterihsicernebi.
Pomen supervizije za razvoj tima oz. skupineTimska supervizija zaposlenim pomeni možnost urejanja
medosebnih odnosov v timu, je nekakšen katalizator napetosti, kisepojavivtimskidinamiki,pomenijimpomočprivzpostavljanjubolj konstruktivne komunikacije zunaj supervizijske situacije,dačlan izrazi,kargamoti, teromogočamedsebojno spoznavanjezaposlenih.Podobnokotzaposleni tudištudentjemenijo,dasosezaradi supervizije bolje spoznalimed seboj kot osebe in pridobilidrugačenpoglednadrugega,medtemkoenaodštudentkmeni,daskupinaniničpridobilassupervizijozasvojrazvoj.
Doživljanje različnih supervizorjevGlede različnih supervizorjev so imeli tako zaposleni kot
študentjerazličnastališča.Pokazaloseje,dasozaposlenirazličnodoživljali supervizorje glede na obliko supervizije – supervizortimske supervizije je bil zaposlenim najbližje, od njega so dobilipodporo, pozornost do vsakega člana, medtem ko trenutnegasupervizorja, ki izvaja mentorsko supervizijo, doživljajo z večdistance. Študentje, ki so prav tako imeli izkušnjo z dvemasupervizorjema, pa ju doživljajo bližje glede na to, koliko so siznačajsko z nekombližje. Supervizorko, ki izvaja supervizijo polleta,sooznačili,daimaposluhinrazumevanjezanjeterdanameni
95MijaMarijaKlemenčičRozman:Doživljanjesupervizijskegaprocesapri(bodočih)strokovnjakihvpoklicihpomoči
pozornost vsakemu članu. Nadomestnega supervizorja pa, da jeodprtzarazličneteme,spodbudičlaneinaktivira.
Kaj je udeležence presenetilo v supervizijiV supervizijskem procesu je nekatere zaposlene presenetila
situacija, ko sta si mnenje šefa ter mnenje supervizorjanasprotovala, eno zaposleno pa ni nič presenetilo, ker ni imelapredstaveosuperviziji.Študentesopresenetileznačilnostiizvedbesupervizijskega procesa: velikost skupine, trajanje posameznegasrečanja,različnistilivodenjasupervizorjevinto,dasomoralibratirefleksijedrugoddrugega.
Doživljanje lastne vloge v timuSvojo vlogo tako zaposleni kot študentje različno doživljajo
– nekdo se je prepoznal v vlogi govorca skupine, drugi vspodbujevalcupogovora,vtem,daželiprevzetivlogosupervizorja,nekateripasenisoprepoznalivnobenihvlogah.
Tabu teme Navprašanjeotabutemahvsupervizijskemprocesusozaposleni
omenjali:»da sobilidoločeniposamezniki,dokaterihnisimogelizraziti svojegamnenja«,vendar jih tudi tunekonkretizirajo.Enaodzaposlenihmeni,dajebilodpusteneodzaposlenihtabutema.Nekateri študentje menijo, da ni bilo tabu tem, medtem ko medpogovorom ugotovijo, da je tabu tema njihove skupine, da nisomedsebojtolikokohezivni,kotbisiželelibitialikotmislijo,dabimoralibiti.
Nepričakovano dogajanjeMedskupinskimpogovoromjevsakaskupinanekajspoznalao
svojemdelovanju,nadčemersembilapresenečena,sajteganisempričakovala.Skupinazaposlenihjeugotovila,dajimmanjkatimskasupervizija, saj imajo zdaj z novim supervizorjem pravzapravmentorsko supervizijo, kar jim ne ustreza popolnoma. Skupinaštudentov pa je ugotovila, da kot skupina niso toliko povezani,kolikor bi želeli oz.mislijo, da bimorali biti.Obema skupinamasem vrnila svoj pogled, ki sem ga pridobila med intervjujem.Skupinozaposlenihsemvprašala,kajbodonaredilivzvezistem,da imajo zdaj strokovno pomoč, želijo pa si timsko supervizijo.Skupinoštudentovpasemvprašala,aliželijokajnareditivzveziz
96 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 8 3 - 1 0 0
ugotovitvijo,danisopovezanikotskupina,inalidoživljajoobčutkekrivdevzvezistem.
Skupina zaposlenih je prišla do sklepa, da bo supervizorjurekla, da si želijo tudi ta vidik vključiti v supervizijo, saj so znjimdogovorjeni,da samipovedo,kajbi radi.Skupina študentovpa je sklenila, da imajo še potrebo v prihodnosti kaj spregovoritio tej temi, če bodo spodbujeni, oz. da se zna zgoditi, da bodo onjej hitreje začeli govoriti, kot bi pred tem pogovorom. Skozi todogajanje sem se doživela v vlogi nekoga, ki je zunaj skupine/tima, ne pozna podrobnosti njegove dinamike, in zato postavlja'marsovska'vprašanja, tapavodijodoustvarjanjanovihpomenovdoživljanja,kčemurnajbiprispevalokvalitativnoraziskovanje.
Sklepi
Zaposleni in študentje izpostavljajo koristnost aktivneudeležbevprocesusupervizije.ToseskladastrditvijoIrwinove(2006, v Noble in Irwin, 2009, str. 347), ki poudarja, da »jesupervizijanajboljučinkovita,kosupervizantsodelujevprocesukot proaktiven udeleženec, ki je zavzet za njeno/njegovo lastnoučenje«.KotugotavljaBeddoe(2010)vsvojištudiji,supervizorjiopažajo,dadobrosupervizijoboljdoločaproceskotpavsebina.To lahko trdim tudi za intervjuvane v tej študiji. Proces jeključnegapomenazadoživljanje supervizije.Vsebinaoz. kaj jetisto, kar udeleženim koristi, pa se razlikuje glede na položaj,kiga imajovodnosudopraktičnegadela (žedelajooz. se tegaše učijo) in glede na obliko supervizije, v katero so vključeni.Zaposleni z najdaljšo izkušnjo timske supervizije opredeljujejopridobitveudeležbevsupervizijizvidikastrokovnegadelaterzvidikaodnosovvtimu,medtemkoštudentizizkušnjoskupinskesupervizije opredeljujejo pridobitve z vidika lastnega razvoja indelavpraksi.Pokazaloseje,dapoznavanjesupervizijevplivanapričakovanjagledesupervizijenegledenaoblikosupervizijskegaprocesa.Enakoodteganiodvisnoprepoznavanjelastnevlogevtimuoz.vskupinivsuperviziji.
Ostale značilnosti doživljanja lastne vključenosti v supervizijopa se razlikujejo glede na značilnosti skupine in posledičnoobliko supervizijskega procesa, v katerega so člani vključeni.
97MijaMarijaKlemenčičRozman:Doživljanjesupervizijskegaprocesapri(bodočih)strokovnjakihvpoklicihpomoči
Tako je začetek supervizije obarvan z nelagodjem, napetostjo intišino, vendar je vzrok temu pri zaposlenih navzočnost šefa, prištudentihpamedsebojnonepoznavanje,kersozdruženiizrazličnihpodskupin letnika. Nelagodje zaradi navzočnosti šefa je sevedaposledica hierarhičnih razmerij, in zato je še toliko pomembneje,da supervizor zagotavlja ravnotežje med različnimi funkcijamisupervizije, kakor ugotavlja Beddoe (2010), sicer bi supervizijalahkopreraslazgoljvnadzor.GledenelagodjaprištudentihpaZeirainSchiff(2009)priporočata,danajbibilitisti,kišenimajoizkušenjiz supervizije, kot so študentje novinci, vključeni v individualnosupervizijo, v skupinsko pa šele študentje višjih letnikov ali šelena poznejših stopnjah strokovnega razvoja. Intervjuvani študentjesobilisicerštudentjevišjihletnikov,vendaršenisoimeliizkušnjesupervizije, zatopredvidevam,da jebilonjihovonelagodje tolikovečje,kotbibilosicer,čebi to izkušnjože imeli.Sevedapasoknelagodju lahko prispevali tudi drugi dejavniki, npr. dinamika vletniku.Omenjenobotrujetudipojavutabutem–prizaposlenihjetabukritizirati sodelavce, pri študentih pa govoriti o tem, da nisodovoljpovezanaskupina.
Zaposlenisoboljzadovoljnistimskosupervizijo,zmentorskomanj, ker je bolj instrumentalnega značaja, medtem ko soštudentje zadovoljni s skupinsko supervizijo, a še najbolj včasu opravljanja študijske prakse, ko imajo največ neposrednihizkušenj in dilem, kar je razumljivo. Ponekod na višjih šolahin fakultetah so študentje vključeni v supervizijo zgolj v časuopravljanja prakse (Zeira in Schiff, 2009), je pa res, da so tamobdobja prakse daljša, od celega semestra pa celo do dvehletnikov.Zaposlenevsupervizijinajboljpresenečanasprotovanjemnenj supervizorja in šefa, študente pa presenečajo izvedbenividikisupervizije.Prisupervizorjihobojicenijokvalitete,kotsopodpora, razumevanje, odprtost za različne teme. Do podobnihugotovitev prihaja tudi Beddoe (2010), da so supervizorjevekvalitete,kotsopodpora,zaupanjeinpozornostnakomunikacijo,osrednje pri zagotavljanju takega ozračja v supervizijskemprocesu,kiboomogočalraziskovanjeinrefleksijo.
Na vprašanje, kaj udeleženci v superviziji pridobijo zalasten strokovni razvoj, je odgovor zaposlenih in študentov venem delu enak.Oboji spoznavajo različne pristope pri delu inse razbremenijo napetosti, ki jih čutijo ob dilemah pri svojem
98 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 8 3 - 1 0 0
delu.Topajenačin,kakoseustvarjakritičnoreflektivnapraksa,kot pravi Parton (1998, v Beddoe, 2010). Osrednji prostor vsupervizijimorabitiponjegovemmnenjunamenjenraziskovanjusupervizantovih čustev ter njegovemu razumevanju tveganjain negotovosti. Zaposleni in študentje se razlikujejo v tem, dazaposlenipridobijo tudipotrditev lastnegadela inmnenjeosebezunaj tima, kar je vezano na delo. Študentje pa s supervizijopridobijotudivédenjeotem,kajjesupervizijainkakosejoizvaja,kar je edenodciljev,ki jihpri superviziji študentov izpostavljaUrbanc (2004). Pridobljene kompetence za osebni razvoj so prizaposlenih vezane na relacijo zaposleni član – tim,medtem koso pri študentih vezane na spoznavanje samega sebe. Z vidikapomenasupervizijezarazvojtimaoz.skupinetakozaposlenikotštudentjemenijo,dajesupervizijaprispevalaktemu,daseboljepoznajomedseboj.
Če povzamem, se je skladno s pričakovanji pokazalo, daso zaposleni in študentje ocenili vključenost v supervizijo kotpomembno za lasten strokovni in osebni razvoj. Ne morempa potrditi predpostavke, da bi znali zaposleni bolj konkretnopoimenovati področja delovanja, kjer jih je supervizijaopolnomočila. Izkazalo se je, da tako zaposleni kot študentjeprepoznavajoinkonkretnopoimenujejo,nakaterihpodročjihjihjesupervizijaopolnomočila,sepatapodročjamedsebojrazlikujejogledenakontekstnjihovegadelovanja.Prizaposlenihsovospredjupodročja usmerjena na strokovno delo in na delovanje v timu,pri študentih pa na delo v času prakse ter na splošno na njihovodelovanjevrazličnihsituacijah.
Kakorizhajaizugotovitevštudije,zagovarjamstališče,danajbibiltakovorganizacijah,kinudijopsihosocialnopomoč,kottudimed izvajanjemštudijazapridobitevpoklicevpomočinamenjenstalen čas in prostor za supervizijo, kakor je to samoumevnonapodročjupoklicevpsihosocialnepomočivvečinizahodnihdržav(Noble in Irwin,2009).Vsakaskupinabivokviru svojihpotrebpridobilapotrebnopodporozanadaljnjedelo.Študentjebiseučili,zaposleni bi ohranjali reflektirajočo držo pri strokovnem delu,oboji pa bi dobili podporo v skrbi zase in za uporabnika. Obeskupinibi to lahkonavdajalozmočjozadolgotrajnoopravljanjestrokovnegadela.
99MijaMarijaKlemenčičRozman:Doživljanjesupervizijskegaprocesapri(bodočih)strokovnjakihvpoklicihpomoči
Literatura
Ajduković,M.inCajvert,L.(ur.).(2004).Supervizijaupsihosocijalnomradu.Zagreb:Društvozapsihološkupomoć.
Beddoe,L.(2010).SurveillanceorReflection:ProfessionalSupervisionin»theRiskSociety«.BritishJournalofSocialWorkAdvanceAccess,(2010),str.1–18.Pridobljeno27.2.2010ssvetovnegaspleta:http://bjsw.oxfordjournals.org.
Hawkins,P.inShohetR.(2000).Supervisioninthehelpingprofessions:anindividual,groupandorganizationalapproach.Buckingham,Philadelphia,PA:OpenUniversity.
Jordan,K.(2002).ClinicalTrainingofGraduateStudents:TheNeedforFacultytoBalanceResponsibilityandVulnerability.TheClinicalSupervisor:thejournalofsupervisioninpsychotherapy&mentalhealth,21(1),str.29–38.
Kobolt,A.(2004).Metodeintehnikesupervizije.Ljubljana:Pedagoškafakulteta.
Kobolt,A.inŽorgaS.(2000).Supervizija:procesrazvojainučenjavpoklicu.Ljubljana:Pedagoškafakulteta.
Looss,W.(1991).DieEinzelsupervisionvon»Beziehungsarbeitern«.VG.Fatzer(ur.),SupervisionundBeratung.Köln:EditionHumanistischePsychologie.Miloševič-Arnold,V.(1996).Etikavsuperviziji.VL.Toplak(ur.),Profesionalnaetikaprideluzljudmi.Maribor:Univerza:InštitutAntonaTrstenjakazapsihologijo,logoterapijoinantropohigienovLjubljani.
Noble,C.inIrwin,J.(2009).SocialWorkSupervision:AnExplorationoftheCurrentChallengesinaRapidlyChangingSocial,EconomicandPoliticalEnvironment.JournalofSocialWork,9(4),str.345–357.
Shulman,L.(1995).InteractionalSupervision.Wahington,D.C.:NaswPress.
Tsui,M.(2005).Socialworksupervision:contextsandconcepts.ThousandOaks,London,NewDelhi:Sagepublications.
Urbanc,K.(2004).Supervizijastudenata.VM.AjdukovićinL.Cajvert(ur.),Supervizijaupsihosocijalnomradu.Zagreb:Društvozapsihološkupomoć.
100 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 8 3 - 1 0 0
Yelloly,M(2002).ProfessionalCompetenceinHigherEducation.VM.YellolyinM.Henkel(ur.),LearningandTeachinginSocialWork:TowardsReflectivePractice.LondonandBristol:JessicaKingselyPublishers.
Zeira,A.inSchiff,M.(2009).TestingGroupSupervisioninFieldworkTrainingforSocialWorkStudents.ResearchonSocialWorkPractice,20(2),str.1–9.
Žorga,S.(2002).Supervizijaštudentovinpripravnikov.VS.Žorga(ur.),Metodeinoblikesupervizije.Ljubljana:Pedagoškafakulteta.
Pregledniznanstveničlanek,prejetdecembra2009.
101ŠpelaMedved:Plesnašihsanj–projektzučenkamiplesnegaoddelkaglasbenešole
Plesnašihsanj–projektzučenkamiplesnegaoddelkaglasbenešoleTheDanceofOurDreams–ProjectwithStudentsoftheMusicSchool'sDancingClass
ŠpelaMedved
Povzetek
Prispevekobravnavanačrtovanje,izvedboinevalvacijoplesnega projekta Ples naših sanj, ki je bil izpeljan sšestimiskupinamiučenkplesnegaoddelkaGlasbenešoleRadeče,PodružničneglasbenešoleLaško.Pozornostjenamenjena razumevanju plesa kot kreativnega medijaprideluzmladimiterkotvidikuspešnegapedagoškegadela,spoudarkomnapoučevanjuplesa,delusskupinoinpomenuplesnoustvarjalnedejavnostizvidikaučencaplesa.Izhajajočizteorijeinpraktičneizpeljaveprojekta,sopostavljenesmernice,kisoseizkazalepomembnezaplesnopedagoškoprojektnodelo. Izkazalo se je,da jeplesno projektno delo zelo konstruktivna metoda, sajnudi postopno razvijajoč plesno gibalni ustvarjalniproces, ki ga idejno vodijo prav otroci. Glede napozitivenodzivdeklet3.in4.razredasodobnegaplesa,skaterimismoopravileintervjuje,sklepam,dajesodobniplesdoberprimerinteresnedejavnosti,ki lahkodelujepreventivnointerapevtsko.
Ključne besede: ples,glasbenašola,prostičasininteresimladih, samopodoba, plesno projektno delo, skupinskadinamika,plesno-gibalnaterapija,akcijskoraziskovanje.
ŠpelaMedved,univ.dipl.soc.ped.,Glasbena
šolaRadeče,Šolskapot
5,1433Radeče,e-pošta:medved.spela@
gmail.com
102 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 1 0 1 - 1 2 4
Abstract
Thecontributiondiscussestheplanning,execution,andevaluation of the dance project Ples naših sanj [TheDance of OurDreams], which was carried out by sixgroups of students of the dancing class at the RadečeMusicSchool,aLaškoAffiliatedMusicSchool.Focusisonunderstandingdanceasacreativemediuminworkingwith young people, and as an aspect of successfulpedagogical work, with an emphasis on teachingdancing,groupwork,andtheimportanceofthedancingand creative activity from the perspective of a studentof dancing. Deriving from the theory and practicalexecution of the project, guidelines have been set thathave proved to be important to the dance pedagogicalprojectwork.Ithasbeenfoundthatdanceprojectworkisahighlyconstructivemethod,sinceitoffersagraduallydevelopingdanceandmovementcreativeprocess,whichis ran in principle by the children themselves. In lightof thepositive responseof thegirls of the3rdand4thclasses of modern dance, with whom interviews werecarriedout,itismyconclusionthatmoderndanceisagood example of an extra-curricular activity that canfunctioninapreventiveandtherapeuticmanner.
Key words: dance,musicschool,freetimeandtheinterestsof young people, self-image, dance project work, groupdynamics,dance-movementtherapy,actionresearch.
Uvod
V popularizaciji plesno-izobraževalnih programov in šolje potreben razmislek, kaj je tisto, kar določen program delakakovostnejšegaodpreostalih.Mojaplesnapotmejepripeljaladopoučevanjanaglasbeniinosnovnišoli,kjerkotplesnapedagoginjapri svojem delu pomembno potrebujem in vključujem znanja,pridobljena s študijem socialne pedagogike. Izhajajoč iz dejstva,
103ŠpelaMedved:Plesnašihsanj–projektzučenkamiplesnegaoddelkaglasbenešole
damoramopredplesno izkušnjovednonajprejvzpostavitiodnos,kilahkokotdobrozgrajentemeljnudiodskočnodeskonadaljnjegaplesnegadela,morabitiučiteljplesanajprejdoberpedagog.Sevedajestrokovna,plesnapodkovanosttudipomembna,vendarnamničnepomaga,čezodnosomodvračamoplesalce.
Pobudaplesnegaprojektaizviraizželjepotematskozastavljenihletnih produkcijah plesnega oddelka Podružnične glasbene šoleLaško,nakateregajevezanomojepetletnopoučevanje.Lanskoletnaizkušnjajeklicalapodaljšemustvarjalnemprocesu,kiomogoča,daseplesnoustvarjanje razvijedokonca.Plesnaših sanj jeprojekt,kigajesnovaloinizpeljalo72plesalkizšestihrazličnihskupinvstarostnemrazponuod4do15let.
Izobraževalni program ples v glasbenih šolah
Pri programu plesnega izobraževanja v glasbenih šolah velja,da se vanj lahko vključijo otroci pri šestih letih oziroma starejši.Sprva se učence vodi skozi triletni program plesne pripravnice –starejši novinci se vpišejo v razred vrstnikov. Ko učenci končajoprogram plesne pripravnice, lahko svoje plesno izobraževanjenadaljujejo po programu baleta ali sodobnega plesa. Nadaljnjeplesnoizobraževanjetrajašestlet,inčeučenecvpeteminšestemrazreduobiskujeteruspešnokončatudipoukglasbeneteorije,imaopravljenonižjoglasbenošoloizplesa.
Poprogramugrezarazumevanjeplesakotosnovnegaizraznegasredstva in telo je pri tem instrument, s katerim lahko sproščamočustva,ustvarjamoinsesporazumevamo.(Sodobni)plesomogočaotroku celovit telesni in duševni razvoj. Pouk (sodobnega) plesaspodbuja tudi otrokov socialni razvoj, saj poteka v skupini, kjerse večja pozornost posveča posameznikovi osebnosti. S svojosistematikospodbujaotrokovtelesniinduševnirazvoj,šeposebnočustveni,intelektualni,ustvarjalniinumetniški,terčutzaestetiko.
Plesno izobraževanje v okviru glasbene šole je zastavljenotako, da se posameznik dejansko razvija na ravni plesne tehnikeinustvarjalnosti,zaradiskupinskegapoukapapride tudidoučnihsituacijprilagajanja,sodelovanja,medsebojnepomočiitd.Vsekakorjeplesnipoukstrokovnozasnovan,vendarpajeodplesnegaučitelja
104 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 1 0 1 - 1 2 4
odvisno, kako izpelje plesno izobraževanje. Nadgradnjo plesnegaizobraževanja pomenita srednja glasbena šola, ki ima baletnioddelek,aliUmetniškagimnazija–modulsodobniples.
Obvsevečjipopularnostiplesnihšolintečajevjeverjetnotežkoizbratikakovostnozasnovanizobraževalniplesniprogram.Menim,danivseeno,kamvključimootroka,inresničnomijetežkogledatinastopemalihotrok,kiplešejonapopglasboinposnemajozvezdnikeiz televizijskega programa MTV. Tudi to je svojevrsten izziv,vendarvseobsvojemčasu.Pomojemmnenju je trebavzačetkihotrokovega razvoja dati prednost procesu plesne ustvarjalnosti intehnike za izgradnjo pravilne drže telesa, s čimer otrok pridobivatelesnoizraznost.Mislim,damijeprilastnempedagoškemdeluvglasbenišolipravvizziv,daotrokomponudimglasbeneposnetke,ki jihneposlušajovsakdan, terznjimispodbudimkreativnost inpogumzasamosvojegibalnoizražanje.Torejgrezaglasbo,kinudiustvarjalninavdih.Pomembnojeločevatimedplesnimizvrstmiintudimedkakovostnimiplesniminastopitertistimi,kisovsebinskoprazne.Starši so pogosto nekritični donastopov svojih otrok, karje seveda z vidika čustvene navezanosti razumljivo. Z vsem temapeliram na plesne pedagoge, ki se pogosto premalo zavedajopomembnosti svoje vloge in tega, da otroka peljejo skozi procesplesnevzgoje.
Plesna vzgoja v luči ustvarjalnosti
Človekovvsakdanjeprežetzgibanjem.Verjetnosenemalokratzgodi, da nam je določeno gibanje spontano in ga izvajamoavtomatsko. The Mastery of Movement (Mojstrstvo gibanja) jenaslov knjižnega dela plesnega pedagoga in teoretika RudolfaLabana, pionirja sodobnega plesa in začetnika moderne plesneteorije. Laban (2002) meni, da se človek giblje iz potrebe in zgibom skuša doseči nekaj, kar ima zanj posebno vrednost. Če jegibusmerjenkotipljivemupredmetu,nitežkouganiticiljagibanja.Vendar gib navdihujejo tudi 'neotipljive vrednote'. To so tistevrednote, pri katerih gibanja ni treba prilagoditi osebi, dejanju,časualisituaciji,najpomembnejšajenotranjanujapogibanju.Iztenotranjenujepogibanjutakoizhajajoposebnivzorcistilainnačinadoseganja teh neotipljivih in težko opisljivih vrednot. Gibanje je
105ŠpelaMedved:Plesnašihsanj–projektzučenkamiplesnegaoddelkaglasbenešole
rezultatželjeponečem,karnajbiimelonekovrednost,alipastanjaduha. Oblika in ritem gibanja opredeljujeta namen osebe, ki segibljevdoločenisituaciji.
Gibanje zavzema v otrokovem življenju pomembno mesto,saj je ena od njegovih osnovnih potreb. Nujno je za pridobitevin izražanje občutij, spoznanj, razpoloženj in čustev. Je sredstvosamozavedanja in naraven način izražanja. Zelo pomembno jeza razvojmišljenja in zgibanjemseotrok tudiuči.Ker spodbujadomišljijo in ustvarjalnost, lahko otrok z gibom izrazi to, kar seporajavnjegovemtelesuinduševnosti(KobanDobnik,2005).
Kdaj lahko gibanje poimenujemo ples? Povezava gibanjain plesa je tesna in mnogo avtorjev (Kroflič, 1992; Kos 1982;Vogelnik, 1993)vidi gibkot izrazno sredstvoplesa.Skupna so simnenja, da gibanje lahko postane svobodna simbolična oblika,umetniški element, plesna kretnja, kadar posreduje ideje emocij,značilnostivedenja,izražanjarazličnefizičneinmentalnenapetosti.Plesaleczustvarjanjemgibalneoblikealidinamičnepodobevčasuin prostoru izraža iz vsakdanjosti posplošene oblike čustvovanj,občutenj, odnosov. Iz realne vsebine nekega čustva in njegoverealnegibalneoblikeplesalecoz.koreografizluščičistodinamičnoobliko poteka tega čustva. Plesna umetnost izraža skozi gibanjeidejoodoživljanjurazličnihsubjektivnihizkušenjintakoomogočaobjektivnopredstavitevsubjektivnerealnosti.
Gibanje,navdihnjenoz'neotipljivimivrednotami'(Laban,2002),ponujaumetniškiizrazinpomenitistipresežek,koplesnogibanjepostane mojstrsko. Pomembno je, da pri vodenju posameznikaprek plesno ustvarjalnega procesa spodbujamo k razmisleku oizvoru,potekugibainnjegovikakovosti.Otrokomjegibanjezelospontanaoblika izražanja, inzato jih je trebapostopomavoditi inusmerjati,daplesnaimprovizacijainustvarjanjenepostanetazgoljbrezglavo prepuščanje gibanju, kot ga narekuje glasba, ampak dajeizvorgibanjainplesapremislekonačinu,občutju,karakteristikiitd. Sprva jim v nalogi plesnega raziskovanja postavimo zelokonkretne primere (npr. gibanje neke živali), postopoma pa jimlahko prepustimo več abstraktnosti (npr. ples čustev). Gibalnaizraznost je vrednota pri razvijanju sodobnega in izraznega plesa,kiodposameznikazahtevagibalnoinmiselnoangažiranostvduhuizhodiščneteme,vodilaplesnegaustvarjanja.
106 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 1 0 1 - 1 2 4
Vsakoplesnopoučevanjepomeninekovrstovzgajanjaplesalcevvsmeridoločeneplesnezvrsti.Sevedapajevprašanje,kateraplesnavzgojajezaposameznegamladegaplesneganadobudnežanajboljša.Krofličeva (1992) in Kosova (1982) razlagata plesno vzgojo kottisto,kispodbujarazvojtelesnihinduševnihsposobnostikakortudiemocionalni, socialni in intelektualni razvoj. Vzgajanje s plesomjeprocesspodbujanjarazvojaustvarjalnegamišljenja,oblikovanjaustvarjalnihstališčinusposabljazaustvarjalnoreševanjevsakršnihproblemov,tudiizvsakdanjegaživljenja.Individualnoustvarjanjeinustvarjanjevskupiniponujatapriložnostsodelovanja,prilagajanja,vodenja,podrejanjaitd.
Krofličeva(1992,str.47)razdelaciljeplesnevzgoje,kiseozirajopredvsem na prispevke ter plesno dejavnost postavijo v funkcijopreventivnosti:• usmerjati otroke v samostojno gibalno ustvarjalnost, da vsak
najde v gibanju samosvoj plesni izraz, v neposrednost innaravnostgibanja,kiizhajaizdoživetja;
• skrbeti za skladen razvoj otrokovih gibalnih sposobnosti terpravilenrazvojorganizma,zapridobivanjegibalnekoordinacijeinorientacijevlastnemtelesuinvprostoru;
• spodbujatizgibanjemrazvojposluhainumskirazvoj;• omogočiti otrokom telesno in čustveno sprostitev, da se
uveljavijovskupiniinkotposamezniki;• zgibalnosprostitvijopreprečevatipojavemotenihoblikvedenja.
Ples kot kreativni medij v luči metode dela z otroki inmladostniki pomeni razvoj celovite osebnosti posameznika inima več pozitivnih vplivov.Gre za ples, ki pomaga posameznikupri integraciji in osebni rasti. Skozi ples lahkoposameznik izražasvoj notranji svet, ki ga tako deli z drugimi. Ples pomeni telesnoaktivnostintaimapomnenjuTomorijeve(1990)velikopozitivnihlastnosti. Aktivnost posameznika preprečuje stres, anksioznostin depresijo. Izkušnja lastne sposobnosti pa pozitivno vpliva nasamospoštovanje in vpliva na višje samovrednotenje. Telesnaaktivnostpreprečujepasivnostinhkratirazvijazdravoagresivnost.Posameznikseprekgibanjanaučipotrpežljivosti,obvladovanja insproščanjanakopičeneagresije.
Ustvarjalno gibanje, ki je bistvena sestavina plesa, pantomime
107ŠpelaMedved:Plesnašihsanj–projektzučenkamiplesnegaoddelkaglasbenešole
in sociodrame, visoko cenijo predvsem avtorji, ki se ukvarjajos posebnimi skupinami otrok, kot so otroci s specifičnimi učnimitežavami,otrocizmanj spodbudnegakulturnegaokolja,mentalnoprizadetiotrociipd.Sociodramskeigresosredstvozaspodbujanjein vzgajanje empatičnosti ter kritičnega inustvarjalnegamišljenja(Kroflič,1992).
Mislim, da so kreativnimediji pri socialnopedagoškem delu zrazličnimiciljnimiskupinami,šeposebejpazotrokiinmladostniki,zelodobrodošli.Kotsocialnapedagoginjainučiteljicaplesaopažam,dajetamedijotrokominmladostnikom,nakateresovezanemojeizkušnje,ponudilpomembneprispevkenaosebnostnem,socialnemin psihomotoričnem področju. Ples kot kreativni medij je lahkouporabnametoda takov terapijikot tudivvsehdrugihprogramihvzgojno-izobraževalnih ustanov, kjer lahko pomaga in delujepreventivno pri zgodnjem odkrivanju motenj ter ukrepanju inpreprečevanjufrustracij,konfliktovintežavnabio-psiho-socialnempodročju.
Warren (1993) meni, da moramo umetniški proces približatidružbi,ki sepotem lahko razvijavdobroposameznika incelotneskupnosti. V umetnostni terapiji je poudarek na procesu dela,končniproduktjeobrobnegapomena.Vklasičnempomenubesederazumemo terapijo kot točno določeno, predpisano zdravljenjez vnaprej pričakovanimi rezultati. V umetnosti je drugače, sajne predpisuje jemanja zdravil v določenih odmerkih, lahko panahraninašodušoinpriposameznikuzbudiželjopospremembah.Ustvarjanje je eden najpomembnejših elementov v umetnostniterapiji. Omogoča nam celostno delovanje. Zaradi neverbalnegaizražanjaimaplesvlogouniverzalnegajezika.
Sodobnemuplesuingibno-plesniterapijijeskupnoustvarjanjezgibanjeminrazvijanjeprocesov,kinastajajoobplesu.Izobraževanjeseodterapijerazlikujevobravnavi,odnosudonastalegaplesnegamateriala.Shreevesova(2006)primerjanaravopostmoderneplesnekoreografije in ustvarjalnosti v kontekstu koreografije v plesnogibalni terapiji. Meni, da bi se koreografi morali odmakniti odvsakdanjih,navajenihgibov,inpoiskatinovsvežgibalnimaterial.Vokviruplesnogibalneterapijejeosnovno,dasevsakdolahkogiblje,pleše, inpri temimagibpomenskostnaosebni ravni.Ustvariti jetrebazaupnookoljezaizražanječustevinmisli,kiseprekplesneizkušnjeizražajonasimboličniravni.
108 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 1 0 1 - 1 2 4
Vidiki uspešnega pedagoškega dela
»Najpogostejevprašujemopopredmetupoučevanja,vprašujemo»kaj?«: Kaj naj poučujemo? Če gre diskusija nekoliko globlje,vprašamo»kako?«:Kateremetodeintehnikesopotrebnezadobropoučevanje?Vposebnihprimerih,kadargrešegloblje,vprašamo»čemu?«:Skakšnimnamenominzaradikaterihciljevpoučujemo?Toda redko, če sploh, vprašujemo »kdo?«: Kdo je tisti jaz, kipoučuje?- moje ravnanje z učenci, učnim predmetom, kolegi insvetom?Kako lahko vzgojno-izobraževalne strukture podpirajo inpoglabljajoosebnost,kijevirpoučevanja?«(Palmer,2001,str.4).
Menim, da dober plesalec še ni nujno dober plesni pedagog,seveda ob tem ne zanemarjam pomena strokovne usposobljenostiplesnegapedagoga.Znanjapedagogikesopomembenčlenplesnegapoučevanja, saj namomogočajo razumevanje procesov v skupini,hkratipaznjimilažjerazumemo,kajsedogajasposameznikom.Šepredensesposameznimplesalcemspustivavples,moravanamrečzgraditiodnosinzaupanje.Boljšikosoodnosivskupiniincelotnaskupinskadinamika,večjajeuspešnostskupine,sajsoplesalciboljmotiviraniinseupajosvobodnoplesnoizražati.
Dobriučiteljiimajosposobnostzastik(Palmer,2001).Sposobniso spletati zapleteno mrežo povezav med seboj, predmetom inučenci,takodasetisamilahkonaučijoplestisvojsvet.Povezave,ki jih ustvarjajo dobri učitelji, niso v njihovihmetodah, ampak vnjihovihsrcih.Srcejetupojmovanovsvojemstarodavnempomenukottočkavčlovekovemjazu,kjersestikajorazum,čustva,duhinvolja.
Smernice,kakozučenciustvarimotrajenstik,podaSims(2000,str.147):1. Bodite resnični. Bodite ranljivi. Delite s svojimi učenci del
sebe. Bodite človek, v čigar bližini se bodo učenci počutiličustvenovarne.Boditedosledni.Navsavprašanjaseodzivajtezljubeznijo.
2. Učite s skrbjo za učence, ne z nadziranjem. Svoje učencespodbujajte,najnebodobrezbrižnidrugdodrugega.
3. Govorite s prijaznimglasom.Upoštevajte pristen odziv svojihučencev.
109ŠpelaMedved:Plesnašihsanj–projektzučenkamiplesnegaoddelkaglasbenešole
4. Usmerjajtezzgledom,nezzastraševanjem.5. Storite in recite, kar je pomembno, da omogočite svojim
učencem,dasotakodobri,kotzmorejo.Dobro poučevanje ne more biti skrčeno na tehniko (Palmer,
2001), ampak izhaja iz identitete in integritete učitelja. Avtor(prav tam)meni,da identiteta in integritetanistagranitni skali, izkaterihbibiliizklesaninamišljeniheroji.Staobčutljivirazsežnostikompleksnega,zahtevnegainvseživljenjskegaprocesaspoznavanjasebe. Identiteta je v stičišču različnih sil, ki oblikujejo življenje;integriteta je v takšnem razmerju do teh sil, da prinaša celovitostinživljenje,neparazdrobljenostiinsmrti.Zizbiranjemintegritetepostajaučiteljboljcelovit,todacelovitostnipopolnost.Pomenipa,dapostajaboljpristen,kopriznavacelovitosttega,karje.
Otroci cenijo lastnosti, ki izhajajo predvsem iz učiteljeveosebnosti. Posredovanje znanja oziroma obvladovanje učnegapodročja je samopo sebi umevno.Bolj pomembno je, kako je toznanje posredovano, kakšen odnos ima učitelj do učencev in šebolj pomembno, kako učitelj obvladuje življenjske situacije priposameznikih(ZalokarDivjak,1998).
Poiskati v slehernem učencu tisto, s čimer naj se predstavi,pomeniključuspešnegadela.Delozodnosiinsodelovanjemgradimočnoskupino,negledenatoskakšnimnamenomsejevzpostavila.Vsekakorveljaverjetitemu,dasenapredekprejpokažesspodbudoinnapotkikotskritikoaligrajo.
Buckroydova(2004,str.79)predlaganaslednjiseznamtemeljnihsmotrov v poklicnem plesnem šolanju, ki jih lahko dosežemo vsodelovalnemokoljuinsopomembnitudiprivsakršnem,nezgoljpoklicnem,plesnemšolanju:• vzpostavitevoptimalnegačustvenegaokolja,kispodbujaučenje;• maksimalnirazvojučenčevihustvarjalnihinizraznihmožnosti;• spodbujanjeučenčeveavtonomijeinodgovornostizašolanje;• nenehnoomogočanjeučenčevegazrelostnegarazvoja.
Če je plesno šolanje strokovno zastavljeno in sledi širšimpotrebam posameznega učenca, lahko zanj pomeni zelo dobropopotnicozaživljenje,lahkobirekli,danegrezgoljzaples,ampakzavsestranskorazvijanjeosebnostiposameznika.
110 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 1 0 1 - 1 2 4
Ples naših sanj
Plesnašihsanjjeplesniprojekt,kijeoddecembra2008domaja2009 zelo dinamično potekal na plesnemu oddelku Podružničneglasbene šole Laško. Namen projekta je bil snovanje, izvedba inevalvacija plesnega pristopa na temo sanj. Cilji projekta so biliskozi pogovore seznaniti plesalke s sanjami in jih spodbuditi ksproščanjudomišljije ter plesneustvarjalnosti na izbrano temo.Všestihmesecihsmosšestimiskupinamiplesalk(skupinesovtemletu sestavljala samo dekleta) izhodiščno idejo projekta pripeljaledo realizacije.V skupini3. in4. razreda sodobnegaplesapa smoprojekt z intervjuji in skupnim ogledom videoposnetka predstavetudievalvirale.
Izhodiščnaidejajebilasplesomizrazitisanje,takokotjihrazumevečkot70plesalk.Željajebila,dasivizhodiščuprojektavskupinahpodelimomedsebojobčutja,misli,opiseinzaznavanjalastnihsanj.Začetnapobudajebilazeloodprta,sajmijebilovinteresuizhajatiizplesalkinnjihovihidej.Poljeakcijejebiložepredhodnodoločeno,saj je projekt potekal v okviru plesnega pouka oddelka glasbenešole.Mojaželja,dabibileletneprodukcijeučencevplesatematskoinprojektnozastavljene,pajepomenilaizhodiščniimpulzsnovanjaletošnjegaplesnegaprojekta.Začetnikrogiasociacijnatemosanj,kismojihizvedlivvsakiskupini,soponudilivrstoidej,nakaterihsmo nato gradile plesni material. Ustvarjalni proces je potekalv dveh delih, v vsakem smo s skupino plesalk pripravile plesnokoreografijo. Do meseca marca smo ustvarjale na prvo izbranoidejo ter se z njo predstavile na območni plesni reviji v Laškem.Po nastopu na reviji smo začele z ustvarjanjem na drugo izbranotemo.Sintezavsehpripravljenihplesnihkoreografij–vsakaskupinajeimelapripravljenidve–jeponudilanaborplesnihmaterialov,kismojihdramaturškopovezalevpredstavo.Plesnemuustvarjanjujebilonamenjenovelikočasa, takodasose lahkoidejepoglobljenorazvijale in nastala je plesna predstava, ki ponuja splet sanjskegasveta.Pričakovano je bil procesprekinjen s trojimipočitnicami–novoletnimi, zimskimi in prvomajskimi. Predvsem zadnje so biletikpredpredstavo,zatosmojihsstarejšimiučenkamiizkoristilezaizdelavosceneindodatnovajo.
Nepričakovanopozitiven jebilodzivpublikenapredstavo,kar
111ŠpelaMedved:Plesnašihsanj–projektzučenkamiplesnegaoddelkaglasbenešole
semvzelakotspodbudozanadaljnjeplesnodelo.Presenetilnasjetudiizborstrokovnespremljevalke,kijezaregijskoplesnosrečanjeizbralaštiriplesnekoreografije,intakosmoimelevkratkemčasukardvapomembnanastopa–predstavoPlesnašihsanjinnastopnaregijskiplesnirevijivVelenju.Vsklepnemdeluplesnegaprojektajebilapremierapredstave10.maja2008vKulturnemcentruLaškoin po njej so bili izpeljani intervjuji z učenkami 3. in 4. razredasodobnega plesa. Intervjuji in osebni kritični pogled na izpeljaniprojektnudijoizhodiščarazmišljanjpričujočeanalizeprojekta.
Danes postaja ustvarjalnost vse večja človekova potreba.Ustvarjalnost jedejavnost, lastnost innačinmišljenja,sposobnost,osebnostnalastnostoz.poteza.Ustvarjanjejedelovanje,odpiranjeproblemov,preoblikovanjesituacijvokolju,izvirnopreoblikovanjeinformacij. Za ustvarjalni proces je značilna spontanost, konaključne zunanje spodbude učinkujejo na podzavest. Motivi zaustvarjalno mišljenje so: radovednost, potreba po raziskovanjuinmanipuliranju, potreba po dosežkih, zadovoljstvo ob reševanjukreativnihnalog,potrebaposamopotrjevanjuidr.(Kroflič,1992).
Ponuditiotrokominmladostnikompriložnostzakreativnoplesnoizražanje je torej lahkopomembnapopotnica za življenje, tudi česesplesomnaprofesionalniravniverjetnovelikavečinanikolineboukvarjala.Sedemučenk(Ana,AnjaD.,AnjaK.,Nika,NinaJ.,Nina T. J. in Tjaša) udeleženk plesnega projekta navaja različnemotive za ples.Plesinustvarjanjezgibomjimpomenitapredvsemsprostitev,izražanječustevterpriložnostbitisvobodeninsamsvoj:• NinaT.J.:»Jazsemfulradasvobodna,ne, inmedplesom,ko
gaplešem,sepravtaksvobodnopočutiminnavajahsevčasihoziramna to,kajbododrugi rekli,ampakko jepapredstava,koso luči inoder…ko jepublikanoter, tistpaplešemzdušo…mijevseenokdomegleda…fulfajnmije,kersepočutimsvobodno.«
• Tjašipomeniplessprostitev:»…dasesprostiminizražamsvojepočutje,čustvazgibiinnezgovorom…daustvarjaminsemvsvojemsvetuinobtemnerazmišljam,kajseokolmenedogaja.«
• Anaizpostavi,dapriplesu:»…reslahkopačdelamtist,karjazhočem,karjemenvšeč…dalahkplešemtist,karjazželim…«
• Takokotsovsadekletaomenila,jetudiAnjiK.plespriložnost,da izrazi svoja čustva: »… se izrazim…mislim, ta čustva so
112 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 1 0 1 - 1 2 4
mennajboljpomembnainpotemtoizrazimzgibom…aja,pačeimamkakšnotemo,siskušamzamislitzgodboinpotempotejzgodbiplešem.«
• Nini J. pomeniples:»sprostitev…paužitek…mislim, kadarsemnapetaalpakajtakega,gremplesat,takzasprostitev.«
• AnjaD.zaznavapomenplesaboljkotzabavo:»Tkovelik,kerradajazpačplešem…uživamvtem,mijezabavainprostičas…patudsplesomlahkopokažemvse,čustvapatko.«
• »Matolahkdašventist,karčutiš…neto,damorabitivsetoknatančno,ampakdadašresvento,karčutiš,alpanevemgledenaglasbo…nevem,venpačprideto,karpride,inčetudsepolkjeustavi,pomisliš,kajpamidazdajglasba…kakosepazdelepočutim…kajbilahkonarediladrugače,sepredstavilazgibi…alpakajtakega,«meniNika.Komponentisprostitveinizražanjačustevvplesusemizditazelo
pomembni,šeposebejkersojuomenilapravvsadekleta.Tomorijeva(1990)meni, da je telesna sprostitev pogoj za duševno sproščenost.Le človek, ki se zna osvoboditi vplivov stresa in napetosti, lahkozadovoljivo aktivira tudi svoje duševne potenciale. Tudi Kosova(1982) inKrofličeva(1992)pišetao tem,daimajogibanje inčustvavelikoskupnega.Čustvasekažejoskoziekspresivnogibanje,govoricotelesa,imenovanotudisimptomatskogibanje–gibjeznak,simptomzadoločenočustvo,npr.strahu,veselja,žalosti,jeze.Zatogibalneplesneizkušnje lahkopripomorejok integracijifizičnega inemocionalnega,usposabljajootrokazaustreznejšeodzivanjenaokolje.
Izpostavljeni vidiki govorijo o terapevtskih učinkih plesa, okaterihspregovoritaNinaT.J.inAnjaK.»Plesjepriložnost,daseprepustišinodvržešvseskrbi.Plesjeresneki,kjerlahkopostanešdrug človek … se sprostiš … hmmm… se lahko ponovno rodišin lahko izrazišvsasvojaobčutjav tem…ples lahkopomaganapsihičnemnivoju…vplesujevelikdobrga…tisti,kiimajopolnoskrbi, bimoral it plesat… jaz osebno se res sprostim… tko kotnekakšnaterapija,«vintervjujuomeniAnjaK.,kojopovprašamonjenihciljihzaprihodnost.
Dekleta 3. in 4. razreda sodobnega plesa so stara od 12 do 15let.Kospregovorijoopomenihnjihovegaplesa,sezdi,dasosevnjemnašlainzaživela–nezgoljfizično,ampaktudiosebnostno.Izrazvojnepsihologijevemo,da jemladostništvoobdobje razvojnih
113ŠpelaMedved:Plesnašihsanj–projektzučenkamiplesnegaoddelkaglasbenešole
sprememb. Hitra telesna rast, telesno dozorevanje pogojujesamopodobo in samovrednotenje. Zato je za posameznika v temobdobju še posebej pomembno, da se ukvarja z dejavnostjo, vkaterijelahkoiskreninustvarjalennasvojnačinterobtemdobivapotrditve zase. Tomorijeva (1990) meni, da mladostnik, ki imaveliko interesov in je zaposlen z vrsto opravil, med katerimi sotudi spodbudna inprijetna, povezuje s temi izkušnjami tudi svojapričakovanja glede prihodnosti. Zato ga izid razvoja določenezunanjepodrobnostinjegovegavidezaneskrbitolikokotnjegovegavrstnika, ki vso svojo pozornost posveča opazovanju svojezunanjosti. Kolikor bolj je mladostnik svoje odnose z drugimirazvijal ob skupnih prizadevanjih, zabavnih dogodivščinah inskupni sprostitvi, toliko manj je obremenjen s strahom, da bi gadrugisprejemalialiodklanjalilezaradinjegovegavideza.
Nina J. v razmišljanju o tem, kaj je skozi ustvarjalni procesprojekta pridobila zase, pravi:»Mogoče v tem raziskovanju gibovintko…prejsenisemtokukvarjalastem,kajlahko,kajne…zdejpamijemogočetkoizziv,dasemalpreizkušaš,kajzmorešalpakajtiboljodgovarja…danajdešnekosvojotočko,kosimočenvnjej.Pamogočetudtko…malpač…kakobirekla…nekakdrugač…semizdi,dasembolsamozavestna…ja,samozavestjepomojemnajveč.«Tjaša vidi ples kot priložnost, »da se pridobi znanje…pakoksenanastopuobvladat,pačvsakasebeinseizkazat…pavsetopreoblačenje,dasivsepripraviš…patudsamozavest,dasipridobiš,tojezagotovdobr.«NinaT.J.jeletosnovavskupiniinsvojnapredekvidipredvsemvspoznanju,daveljavztrajatiinverjetivsvojesposobnosti:»Jazsi takovelikratkakšno temozačrtam inpotemjonekajčasapeljem,polparecimoneham,ne…ampaksemsepazdajnaučila,danesmešodnehat,ampakdamorašvztrajatnaprej,indajeskozupanje…nevem…zase...mogočenazačetkusembilamalboljlesena.«
Plesnoprojektnodelo,kitemeljinakreativnosti mladih, je vir izvirnih idej in pristopov. Trebasejerešitivlogeavtoriteteterjimpritinasproti,jihspodbujatiinjihvoditispotrditvami,karjelahkožerjavicazanastanekognjasamozavesti.»Da lahko izpelješ tako predstavo, moraš imeti pogum in
samozavest,daveš,dajobošlahkoizpeljal…hmm,intesanjedatmed publiko in jih odplesat, je res uau,mislim,moraš res verjetivaseinvsvojesposobnosti.«(NinaT.J.)
114 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 1 0 1 - 1 2 4
PlesniprojektPlesnašihsanjpomeniintenzivnokreativnodelonadobudnihplesalk, ki sem jih spodbudilak lastnemuustvarjanjuin gibalnemu odkrivanju teme sanj. Anja K. razmišlja o nastalipredstavi: »Ta plesna predstava predstavlja naše sanje, kakojih razumemo, občutimo, oživljamo in jih skušamo na nek načinpredstavit,ampaktojeledrobecsanj,kersosanjezeloširokatemainvsega senedapredstavit.Vbistvu si želimodelitnaše sanje zostalimi,dabitudonilahkavidl,kakesanjemamomi.«
Kateri trenutek procesa snovanja predstave je bil dekletomnajmočnejši, najbolj intenziven? Pri tem so si mnenja različna –omenjajo pomembnost ustvarjalnega procesa, drugačen pristop hgibalnemuraziskovanju,ustvarjanjesoloplesa,začetnorazmišljanjeo sebi in iskanje ustvarjalnega navdiha, nekatere omenijo tudiposebnost letošnje skupinske točke zaradi uporabe rekvizita,koprene,pomembnojimjebilotudiskupnoizdelovanjescene.Tjašaizpostavipomenzačetka:»…kosmoiskaleidejeintistizačetki,kosmo ustvarjale… potem pa mi je blo snovanje mojga solota zlozanimiv,kosemzačelarazmišlatoseb,paosvojihsanjahinsvojihstvareh…takratmijebloresvelik,kosemtokosebrazmišlala,paorazpoloženju,dogodkipavse,karsejetakratpačdogajal…inodtegajeblopolodvisn,kokmiješlo…včasihsemlažiustvarjala…včasihmiješloboltežko…inpoljeblotudtkorazlično,včasihmirno, žalostno al pa veselo.«TudiNini J. je bil pomemben delprocesanjen:»… solo…ker se kar spomnim tiste slike, kimi jepomenilanemoč…insolokottistonasprotje,dasisvoboden,kotnasprotjeteslike…nisitakobvezen,patudčepozabiš,grešnaprej,sejnevejo,kajsitipačmelzasnovan…delaš,karobčutiš«in»…to,kosmoscenodelale,jeblotudfajn…tak,nevem…koveš,dazasebedelaš,inpoltkodrugačobčutišdotega…jemaldrugač,česisamnaredišalpačetivsedruginaredijo.«Nikijebilpomembentrenutek:»Taknazačetkutikpredprodukcijo…takrat,kosemsezačelazavedat,uau,zdajbomopavse topredstavile. Inpolko jeprišuaplavz…tistpolnadvorana…insmosesamopogledalemedsaboinsirekle,uau,uspelnamje,bravo…res(tišinainsolza)…solza…(jočeinzravengovori)…taknevem…fulmijeblamočnapredstava…«
Sproščanje in izražanječustevstakazalcaosebneangažiranostiposameznice v proces plesnega ustvarjanja. Gre za zaupanjein iskrenost, ki ju je treba skrbno negovati. Ples lahko pomeni
115ŠpelaMedved:Plesnašihsanj–projektzučenkamiplesnegaoddelkaglasbenešole
podoživljanje lastnih občutij, priložnost, da semorebitne duševnenapetostivnasprekgibasprostijo.Zvidikaplesnegapedagogajepotrebnaskrbzavzpostavljanjeinnegovanjevarnegavzdušja,kjerjeposamezniklahkočustven.
»Čustvena nepismenost« je pojem, s katerim Goleman (1996,v Kroflič 1999: 113) označuje usoden primanjkljaj sodobnegavzgojno-izobraževalnega procesa. Pomanjkanje čustvenihsposobnosti označuje kot univerzalni davek, ki ga današnji otrociplačujejo sodobnemu življenju. Kaže se v značilnih pojavih, kotso težave v komunikaciji, anksioznost in depresivnost, težave spozornostjo,odklonskovedenjeinagresivnost,negledenasocialnistatus ter etnično in rasno pripadnost. Rešitev za mnogo tegobotrokinodraslihnašedobevidiGoleman(pravtam)v»čustvenemopismenjevanju«,tojevrazvijanjuciljnonaravnanihpreventivnihprojektov.
Pri izražanju čustev pa odločilno vlogo odigrajo tudi odnosi,bodisisposameznikomalivskupini.»Prednosmošlenaoder…kosmosi rekle, zdajbo…pokaži to,karpačsi…en trenutek jebil,predno sva zAnjo začele in sva segledaleprekoodra inobenaenkratpogledaleprotipubliki,kotdabisirekle,dejva…topač.Ja,tudprednosmošlezvrteksigor…kosmosetiste,kosmobilepačnaististrani,objeleinsireklesrečno…dajmonapolno,samomesmoše…dajmojimpokazat,dasmopikanai…res,tisto…pejmo gor in pokažimo, kaj je pač nastalo.« Tako opisuje Nikasvojedoživljanjeskupinetikprednastopom.AnjaK.paopomenuskupinepravi:»Ja,dobroje to,dasmomelepriložnostdelatsolopaduo…dajevsakamelapriložnostustvarjatsvojgib,inmislim,dajetolahkazletinapredek…patudvskupini…dadelašgibez drugimi in te to poveže… da občutiš skupno srečo pa skupnačustva,dasepovežeš,prepleteš…padasezačutišinpolveš,kdajslediskupnigibznekom.«
Pri delu s skupinamime je vodila misel, da je skupina tolikomočna, kolikor je močan njen najšibkejši člen. Plesno delo jetreba zasnovati tako, da mu bodo lahko sledili vsi. Z vidikaplesnegaustvarjanjajepomembno,davskupinivladajozaupljivi,kooperativni,empatičniinprijateljskiodnosi,sajsicerposameznikinemorejosproščenorazvijatilastnegagiba,čepagaže,tanizgrajeniz osebne izpovedi, kar seveda nima tiste prave teže. Seveda je zmanjšoskupinolažjedelatiinskupina3.ter4.razredasodobnega
116 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 1 0 1 - 1 2 4
plesa ima prav to prednost.Dekleta se zelo dobro razumejomedsebojinvskupinivladazelokooperativnovzdušje,kjersejevarnoiskrenoinosebnoplesnoizraziti.
Nikameni,dajepomembno»dalahkovsakapokažepačto,karje,naodrusplesomindalahkskupajpokažemo,kajpačzmoremo,in da pokažemo, kaj smo pač delal skoz, pa da se skoz v bistvitrudimostem.«
Projektno delo lahko skupino poveže. Pomembno je, da siza ustvarjalni proces vzamemo dovolj časa, da lahko nastanejopoglobljene stvari. Čas je pomembna komponenta, ki pripomorek temu, da ne delaš stvari na 'prvo žogo', da se sestavljene stvari'usedejo',sajšeletakratlahkokotplesaleczačnešuživativplesu.
V tej omenjeni skupini sedmihdeklet sodobnegaplesa so faze skupinske dinamikepotekale različno intenzivno.Podobnokotvtejskupini jepotekalodelo tudivpreostalihskupinah.Deklicesobile skupajvskupinahžeodseptembra,odzačetkašolskega leta,in zato so se že dobro spoznale. Preden smo začele s projektom,smoplesnoustvarjaleinrazvijaleprogramzanastopenanovoletnihkoncertih. Z januarjem je bil tako začetek projekta primeren, sajsmoselahkovskupinahukvarjalisamoznjim.
V fazi priprave smo se veliko pogovarjale o sanjah ter seprepustile domišljiji in idejam na to temo. Faza orientacijeje pomenila spoznavanje sanj prek različnega teoretičnega inslikovnegamateriala ter lastnih izkušenj sanj, na katere smonatogibalno ustvarjale. Skozi začetne faze smo šle zelo hitro, saj sobili v skupini že vzpostavljeni varni odnosi. V fazi začetnegastrukturiranjaješlopredvsemzaplesnoustvarjanjeinmedsebojnopovezovanjevrazličnihgibalnihzaposlitvah.Konfliktnafazaskorajv nobeni skupini ni bila posebej izpostavljena. Vzrokov za to jelahkoveč,predvsemsmosprotireševalekakšnamanjšanesoglasjainenotedenskasrečanjasobilačasovnoomejenana45ali60minut,karjepomenilodokajintenzivnoplesnoustvarjalnodelo.Vmlajšihskupinahsmoobčasnoreševalenelagodjeposameznic,kinisobilezadovoljne zmenjavo parov ali z ekipo, v kateri so se znašle prideluvmalihskupinah.Vendarjebilazamerakmalupozabljena,kosejepozornostusmerilanaplesnoustvarjanje.Boljkosejebližaldatumpremiernepredstave,boljsoseskupinepovezalemedseboj.Vduhuvsizaenega,edenzavsesmoprešlevfazo'zaljubljenosti'.
117ŠpelaMedved:Plesnašihsanj–projektzučenkamiplesnegaoddelkaglasbenešole
Storilnostno naravnane smo se v tej delovni fazi trudile, da biosvojile zastavljeni cilj.Faza sovplivajočega sodelovanja jeprišlado izraza na nastopu, ko je morala vsaka plesalka poskrbeti zasvojekostume,dasijihjepripravilanapravomesto,terzaurejenopričeskoinpodobno.Fazazaključevanja jebilaopravljenavvsehskupinah z namenom evalviranja vsega, kar smo med procesomsnovanjapredstavedoživele,hkratisenašedelostemniprekinilo,sajsešolskoletošenikončalo.Poglobljenaanalizajebilaopravljenavskupinisedmihdeklet3.in4.razredasodobnegaplesa,skaterimismoopravileskupinskiogledvideoposnetkainintervjuje.
Priplesniumetnostijekonstruktivnodelovanjeskupinevelikegapomena in plesni pedagogi, predvsem kadar gre za sodobni aliizrazniples,morajobiti pozorni takonaposameznikakot tudinaprocese,kivskupininastajajo.Samanenehnoiščemvposameznikutisto posebno, njegove močne točke. Individualiziran pristoppripomore k razgibanosti plesne koreografije, hkrati posameznikunudi potrditev in izpostavljenost v svoji posebnosti. Tudi pripostavitviskupinskekoreografijenajgrezaspletplesnihpredlogovvsehplesalcev,sajjetakodejanskoplesnakoreografijanjihovainjozatotudivelikorajeizvajajo.
Naj se ozremna nekaj naključnih opažanj, pogledov, ki so jihodprliintervjuji.VintervjujihAnjaD.inNikaizpostavitanekakšenstrah, da publika, gledalci ne bi razumeli vsega, kar želimo splesomsporočiti.Abstraktnostsodobnemuplesunitujaintudisamase zavedam, da v Laškem niso bili vajeni plesa, ki ima vsebino,zgodboinjedrugačenodvsehpopularnihplesnihzvrsti.Gledalcesi moramo 'vzgojiti', jih pripraviti na to, da bodo znali videti vustvarjalnemplesuvečkotlemehaničnoizvajanjegibovinzaznativ koreografijah vzgojni moment, kar pa seveda ne gre čez noč.Prejnisemzaznalatedilemeinbilobimizeložal,čebiplesalezapublikonamestozase.Hkratipagretuzavzporedniproces–boljkoplesalecverjamev to,karpredstavlja,boljmubo tudipublikasledila.Včasihsemoramoprepustitisvojidomišljijiinsistvariposvoje razložiti, ker pogosto je tudi tako, da ples ni enopomenski,ampak dopušča posamezniku, da si prek njega izoblikuje svojesporočilo.
NinaT.J.omeni,dajijebilletošnji projekt izziv,kerjeprišlananovo,inobtempove:»Ja…nisemvedla,dasplohznamšetakplesat,panikolnisemšečutilaplesatakkozdaj…takdamijblo
118 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 1 0 1 - 1 2 4
zlofajn.«Hkratipasivzvezisplesompostavljacilje,kimordanisovezanitolikonapleskotnaobčutekpomembnostiinsamopotrditve:»Ja,zdajbomšlanagimnazijo,ne,inbiželela,dabimepačtudina gimnaziji spoznali kot tako, da rada plešem… da bi me tudiučiteljica pocukala kdaj za rokav in rekla, če bi kaj zaplesala…paželimsitud,dabikergaspoznala,kitudradpleše,dabiskupajplesala,innaprimer,dabiimelnašolikakšnoprireditev,dabipolskupimidva ali pamidve zaplesale. Imam, imam cilje in jih tudimislimuresničit.«ZNinosvaimelimedprojektomnekajtrenutkov,kosemjopopravila,insejenatoodzvala,kotdajijeodveč.Takokot tudiv intervjujuomeni:»…radaimam,čemistvariuspejo.«Pokaže se, da ima težnjopoperfekcionizmu, in to, da sem jo jazpopravila, ji je pomenilo poraz, saj bi želela popraviti stvar brezmene.Plesnosejimalopozna,dajeprišlapozneje,ampakbozaradiustvarjalneenergijeinzagnanostikmalunadoknadilatoneskladje.
NinaJ. inTjašavintervjujupoudaritapomen solo plesa.NinaJ.:»Jaz,kosemmelasoloinsipoltamnaodru,paluči,panisiničobremenjen,česekajzmotiš,kerpublikesplohnisemvidla…naodrumijeblofulvšeč…splohminiblopomemben,kokizgledam,ampakkajsemdalavenindasemblapolzadovoljna.«Tjašaopišesvojsolonastop:»Jatakčustven,koomojihsanjahrazmišlaminovsemtem…vsejepačpovezanozmano…mojemisli…(tišina)…polkosemzaplesala…vbistvupol,kosemenkratnaodru,sečistprepustim…mislim,meodnesečist…nimamnekegastrahu…razenprej,no,ampakpolkosemenkratnaodru,jevsečistdrugač… itak imašvsevmislih in tini trebarazmišlat, kajbompazdejnaredila,ampaksamoplešešsvojoidejo…čemašnekisestavljen,potemtereslahkkarodnese,kersitoževečkratzaplesu…«
AnjaK.izpostavikritičenodnosdodueta,kigajeimelazNiko,invspremembahzanaprejnavaja:»Ja,verjetnobizaplesalasolo,inneduo,kerzNikonisvaimelikejvelikskupnegačasa…vbistvu,kosvabilepaprinjej,pasobiletuddrugereči–televizija,računalnik…niblotakintenzivnodelo…Čebiblasama,biseverjetnobolglobokspustilapaševerjetnokakestvaridodala.«
Spremembe so dobrodošle, saj brez kritičnega pogleda ninapredka. Celotni proces nastajanja predstave je bil zame zelointenziven, predvsem s koordinacijskega vidika. Uskladiti delo všestihrazličnihskupinahmijevzelovelikočasa.Sempaletosgledeizpeljavegeneralkeinnatopredstaveprosilazaspremstvo,takoda
119ŠpelaMedved:Plesnašihsanj–projektzučenkamiplesnegaoddelkaglasbenešole
sologističnostvaritekočetekle,kosemodgovornostnadskupinamiprepustilašedrugimučiteljicamglasbenešole.Projektnozastavljenodelojeomogočalopostopnonastajanjeplesnegamateriala,kijebilzaraditegaboljpoglobljeninizdelan–sevedasejetorazlikovalotudi glede na starost plesalk. V celoti mislim, da so stvari lepostekle. Čeprav je na predstavi prišlo do nekaterih plesnih napak,tosplohni tolikšnegapomena,sajse teganedanikolipredvideti.Skratka,tehnično(zvidikaplesa,scenografije,videoposnetkov,lučiinpodobno)sedastvarivednonareditibolje.Zdisemi,da jebilprojektčasovnosmiselnoizpeljan(predvsem,kersmovpetivpotekšolskegaleta),intopraksoveljaohranititudivprihodnje.
Analiza plesnega projekta pokaže, da ima ustvarjalni pristop kplesuugodnevplivenaposameznikaternjegovmotorični,socialniinemocionalnirazvoj.Krepisamozavestinomogočaposameznikukreativno izkušnjo razvijanja lastnega gibalnega izraza. Glede nato, da so potrebeotrok različne, velja pri plesnopedagoškemdeluizhajati iz interesov in potreb učencev. Pri tem pa je potrebnapedagoška usposobljenost učitelja, ki se empatično odziva naskupino.
Izpeljani plesni projekt Ples naših sanj pomeni sintezoteorije in prakse, ki je prispevala k mojim novim spoznanjem,drugačnemu razumevanju plesnopedagoškega dela. Izhajajoč izteoretičnih spoznanj procesa skupinske dinamike, projektnegadela in značilnosti plesne pedagogike ter spoznanj, ki so sledilaiz izkušnje izvedbe projekta, postavljam smernice, ki so se ,medizvajanjem projekta izkazale kot pomembne za uspešno izpeljanplesnopedagoškiprojekt:• Ples potrebuje koncept in vsebino.Vnašanje zgodbe osmišlja
plesno koreografijo tako pri plesalcu kot tudi pri gledalcu.Otroci si plesno koreografijo z lahkoto zapomnijo, saj sledijovsebini, in ne zaporedju gibov. Sicer pa plesno ustvarjanje,improvizacijapotrebujevsebinokotimpulzzagibanjeinokvirzaplesnoraziskovanje.
• Izhajanje iz plesalcev. Spoštovanje osebnosti otrok,zadovoljevanjepotreb,upoštevanjeinteresov,razvijanjesplošnihin posebnih sposobnosti. Ne omejujmo mladih plesalcev znašimi,njimnenaravnimigibi,sajpravoninudijoviriskrenegaplesnegaizraza.Čeizhajamoizotrok,jemanjmožnosti,dajim
120 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 1 0 1 - 1 2 4
boplesnakompozicijapostaladolgočasna.Hkratipatopomeni,da sledimo močnim točkam vsakega posameznika, kar lahkoplesnikoreografijidaposebnokvaliteto.
• Procesnost.Projekt jeproces,ki jevsvojizasnoviustvarjalnodogajanje.Plesnoustvarjanjepotrebuje čas, da se stvari lahkorazvijejo do konca, zato je vsakršno časovno omejevanjeustvarjalnegaprocesaizgubatakozvidikaplesalcev,kinegredodo konca, kot tudi za plesni material, ki se nima priložnostirazviti. Pomembno je slediti skupinski dinamiki in korakomprojektnegaustvarjalnegadela.
• Skupina naj šteje od 12 do 15 članov.Številoveljakotnormativza plesne oddelke v glasbenih šolah, vendar je, izhajajoč izlastneprakse,tudisicerzeloprimerno.Primlajšihotrocihjecelobolje,če jekakšenotrokmanj.Polegstarostipa je številčnostskupine odvisna predvsem od prostorskih pogojev. Doberplesnipedagogbimoralpozornospremljativsakegaotrokapritehničnih vajah, kajti pri plesu lahko hitro pride do poškodbalipanapačnonaučenihelementov,kipomenijovečškodekotkoristi.Tako individualnousmerjenovodenjepouka je sevedalažjevmanjštevilčniskupini.
• Spodbujati delo v parih ali manjših skupinah.Otrocizeloradiustvarjajo v skupinicah, predvsem kadar si skupino formirajoiz prijateljev. Učitelj bi moral skozi tovrstno delo otrokomomogočiti stik z vsemi člani skupine, seveda postopoma inob pomoči nekakšnega sistema (igrice), tako da se skupinenaključno formirajo. Lahko se zgodi začetno nezadovoljstvo,vendar bo to s plesnim delom kmalu pošlo. Tovrstno delopovežečlaneskupinemedseboj,zatoješeposebejpomembnovzačetnemobdobjuskupinskegadela.
• Kooperativnost. Interakcija in komunikacija med vsemiudeleženci pri projektnem vzgojnem delu dvigne ravenkooperativnosti.Priplesusosodelovalniodnosivskupinizelopomembni,sajsesicerotrocipriplesnemustvarjanjunemorejosprostiti in takoniti nisonajbolj učinkoviti.Konflikte je trebasproti reševati in naj nam ne bo žal časa za to, ker se to priplesnemdeluzagotovoobrestuje.
• Odprtost. Vsebinska, časovna, prostorska, z vidika virovinformacij,zvidikasodelovanjastaršev indrugihodraslih.Če
121ŠpelaMedved:Plesnašihsanj–projektzučenkamiplesnegaoddelkaglasbenešole
se odpremo, lahko najdemo vir idej in navdih prav tam, kjernajmanjpričakujemo.Vključitevotrokvcelotenprocespomeninenehendotokidej,samoprisluhnitijimjetreba.
• Vključitev rekvizitov in pripomočkov lahko prinese posebnoenergijovplesnemustvarjanjuintudipoznejeprikoreografiji.Pomembnojepaziti,danezasičimoplesasprevečpostranskimielementi.Priplesuvelikokratveljamanjjeveč.Včasihkakšnapreprostastvardelujezeloučinkovito.Plesnipedagogbimoralmed nastajanjem plesne koreografije večkrat zavzeti vlogogledalca in se objektivno osredotočiti na to, kaj njegovo okolahkozaznainčesane.
• Izbor glasbe. Menim,dabimoralbitigib,plespredglasbo,sajsestemizognemomožnosti,dabinastaomejila.Glasbalahkopodpre ali poruši idejo plesne koreografije.V zasičenosti popglasbeponudimootrokomvsebinskodrugačneposnetke,kjerseritemspreminjainjemogočeslišatizvokeiznaravealipolnostrazličnih instrumentov. Tudi tišina prinese posebno energijo.Odplesnegapedagoga terja izbor glasbe veliko angažiranosti,vendarjepritempomembno,dajosprejmejotudiplesalci.Oninajboljvedo,kajjeskladnoznjihovimgibalnimustvarjanjem,zatojihpriizboruglasbeneveljaizpustiti.
• Cilj naj bo zadovoljstvo.Prikazrezultatovustvarjalnegadelajesevedapomemben,vendarbotaprikazzaživelzgoljtakrat,kobosledilprijetniplesniizkušnji.Pomembnojepredvsemto,karsmopridobilizasevizkušnjiustvarjalnegadela.Zadovoljstvojenajvečjanagradazavloženitrud.
Sklep
Verjetno odgovora na vprašanje, kateri plesnoizobraževalniprogram je kakovosten, ne velja enopomensko presojati, saj sopotrebe plesalcev različne.Vendarle pa lahko, predvsem z vidikasodobnega in izraznega plesa, postavljene smernice opozorijo nanekatere pomembne segmente plesno projektnega dela.Dobro je,da pri snovanju plesa izhajajo iz vsebine, zgodbe ali sporočila,predvsempanajplesizhajaizplesalcevinnjihovihpotreb.Projektnozasnovanodeloponudiproces,kiplesalcemvplesniustvarjalnosti
122 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 1 0 1 - 1 2 4
nudi priložnost, da razvijajo gib do konca. Skupine naj ne bodopreveliketernajbodoprilagojenezmogljivostimprostorainstarostiplesalcev.Plesnipedagognajspodbujaučencekplesnemustvarjanjuvmajhnihskupinahaliparih,sajtovrstnodelonudipriložnost,daseposamezničlaniskupineboljespoznajo,karvplivanapovezanostcelotne skupine.V skupini je treba negovati kooperativne odnosemedčlani.Vsestranskaodprtost,vključitevrekvizitovinizborglasbesozelopomembničleniplesnoprojektnegadela,kivsodelovanjusplesalcidajonastalemuplesuposebnokvaliteto.Projektnodelonajneboobremenjenosciljem,najživi tukaj inzdaj terse razvijavduhuzadovoljstvavsehudeležencev.
Plesnoprojektnodelojezelokonstruktivnametoda,kiomogočaplesnogibalniustvarjalniprocesmladihinselahkoudejanjavvsehvzgojnoizobraževanih ustanovah. Glede na pozitiven odziv deklet3.in4.razredasodobnegaplesasklepam,dajesodobniplesdoberprimer interesne dejavnosti, ki ima preventivne in terapevtskeučinke.Razvijanjeplesnoustvarjalnedejavnostivplivanaizgradnjopozitivnesamopodobe,omogočavečjomotoričnospretnost,spodbujasproščanje čustvenih napetosti ter posamezniku nudi priložnostkreativnegapreživljanjaprostegačasainvpetostvsocialnoskupino.Torej ne samo v glasbenih šolah, tudi v osnovnih šolah in drugihvzgojno-izobraževanih institucijah pomeni ukvarjanje s tovrstnimkreativnimmedijempomembenprispevekzaposameznika.
Projektno delo prinese posebno dinamiko in v kombinaciji splesom pomeni intenziven ustvarjalni proces razvijanja giba naizbranotemo.Čepritemprisluhnemootrokominjihspodbudimo,da se prepustijo svojim kreativnim idejam, je uspeh zagotovljen.Zakaj?Ples,kinastanetako,jeiskreninimadušovsakegaplesalca.
Literatura
Buckroyd,J.(2004).Učenecplesa:čustvenividikipoučevanjainučenjaplesa(prevod:ProsencŠegula,I.).Ljubljana:ZavodEN-KNAP.
KobanDobnik,M.(2005).Glasbaingib.NovaGorica:ZaložbaEDUCA,Melior.
Kos,N.(1982).Ples–odkodinkam.Ljubljana:ZKOS.
123ŠpelaMedved:Plesnašihsanj–projektzučenkamiplesnegaoddelkaglasbenešole
Kroflič,B.(1992).Ustvarjanjeskozigib.Ljubljana:Znanstvenoinpublicističnosredišče.
Kroflič,B.(1999).Ustvarjalnigib–tretjarazsežnostpouka.Ljubljana:Znanstvenoinpublicističnosredišče.
Laban,R.(2002).Mojstrstvogibanja(prevod:Simonović,I.).Ljubljana:Mestnogledališčeljubljansko.
Palmer,J.P.(2001).Poučevatissrcem:raziskovanjenotranjihpokrajinučiteljevegaživljenja.(prevod:Dolgan,T).Ljubljana:Educy.
Sims,P.(2000).Spodbujanjeodličnosti:vsakotrokjelahkodoberučenec(prevod:BlažičKlemenc,A.).Tržič:Učila.
Shreeves,R.(2006).Fullcircle:Fromchoreographytodancemovementtherapyandback.V:DanceMovementTherapy:Theory,ResearchandPractice(Ur.:PayneHelen).London:Routledge.
Tomori,M.(1990).Psihologijatelesa.Ljubljana:DZS.Vogelnik,M.(1993).Ustvarjalnigib:plesno–gledališki
priročnik.Ljubljana:ZvezakulturnihorganizacijSlovenije.Warren,B.(1993).UsingtheCreativeArtsinTherapy.A
PracticalIntroduction.NewYorkandLondon:Routledge.ZalokarDivjak,Z.(1998).Vzgojazasmiselživljenja.Ljubljana:
Educy.
Strokovničlanek,prejetoktobra2009.
124 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 1 0 1 - 1 2 4
125NavodilasodelavkaminsodelavcemrevijeSocialnapedagogika
NavodilasodelavkaminsodelavcemrevijeSocialnapedagogika
Revija Socialna pedagogika objavlja izvorne znanstvene(teoretsko-primerjalneoz. raziskovalne inempirične) in strokovnečlanke, prevode v tujih jezikih že objavljenih člankov, prikaze,poročilaterrecenzijespodročjasocialnopedagoškegaraziskovanja,razvojainprakse.
Prosimo vas, da pri pripravi znanstvenih in strokovnih prispevkov zarevijoupoštevatenaslednjanavodila:
Oblika prispevkov
1. Prva stran članka naj obsega: slovenski naslov dela, angleškinaslovdela, ime inpriimekavtorja (alivečavtorjev),natančenakademskiinstrokovninazivavtorjevinpopolnnaslovustanove,kjersoavtorjizaposleni(oziromakamorjimjemogočepisati),terelektronskinaslov.
2. Naslovnajkratkoinjedrnatooznačibistveneelementevsebineprispevka.Vsebujenajpomožnostinajveč80znakov.
3. Druga stran naj vsebuje jedrnat povzetek članka v slovenščiniinangleščini,kinajnajvečv150besedahvsebinskopovzema,innelenaštevabistvenevsebinedela.Povzetekraziskovalnegaporočilanajpovzemanamendela,osnovneznačilnostiraziskave,glavneizsledkeinpomembnesklepe.
126 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 1 2 5 - 1 2 8
4. Izvlečkoma naj sledijo ključne besede (v slovenskem in tujemjeziku).
5. Od tretje strani dalje naj teče besedilo prispevka. Prispevkinaj bodo dolgi največ 20 strani (oz. največ 35.000 znakov spresledki). Avtorji naj morebitne daljše prispevke pripravijov dveh ali več nadaljevanjih oziroma se o dolžini prispevkaposvetujejozurednikomrevije.
6. Razdelitevsnovivprispevkunajbologičnainrazvidna.Nasloviinpodnaslovipoglavijnajnebodooštevilčeni(1.0,1.1,1.1.1).Razdeljenisolahkonanajvečdveravni(naslovinpodnaslov/-i).Priporočamo,darazmeromapogostouporabljatemednaslove,kipanajbodosamonaeni ravni (posamezenpodnaslovnaj torejnimašenadaljnjihpodnaslovov).Podnaslovinajbodonapisanizmalimičrkami(vendarzvelikimizačetnicami)inkrepko(bold).Raziskovalniprispevkinajpravilomaobsegajopoglavja:Uvod,Namendela,Metode,IzsledkiinSklepi.
7. Tabelenajbodonatisnjenevbesedilunamestih,kamorsodijo.Vsakatabelanajborazumljivainpregledna,nedabijomorališe dodatno pojasnjevati in opisovati. V naslovu tabele naj bopojasnjeno, kaj prikazuje, lahko so tudi dodana pojasnila zarazumevanje, tako da bo razumljena brez branja preostalegabesedila.Vlegendijetrebapojasniti,odkodsopodatkiinenotemer, terpojasnitimorebitneokrajšave.Vsapolja tabelemorajobiti izpolnjena. Jasno je trebaoznačiti, če je podatek enaknič,če je podatek zanemarljivomajhen ali če ga ni.Če so podatkivodstotkih(%),morabitijasnonaznačenanjihovaosnova(kajpomeni100%).
8. Narisane sheme, diagrami in fotografije naj bodo vsaka nasamostojnem listu, ki sonahrbtni strani označeni z zaporednoštevilko,kotsisledijovbesedilu.Vbesedilunajmestooznačujevodoravnapuščicaoblevemrobuzzaporednoštevilkonanjej.Vdvomljivihprimerihnajbooznačeno,kajjespodajinkajzgoraj,polegtegapatudinaslovčlanka,kamorsodi.Velikostprikazovnajbovsajtolikšna,kotboobjavljena.Risbenajbodočimboljkontrastne. Grafikoni naj imajo absciso in ordinato, ob vrhuoznako,kateripodatekjeprikazan,invoklepajuenotomere.
9. Avtorjempriporočamo,daposebnooznačevanjetekstaspoševno(italic) ali krepko (bold) pisavo ter z VELIKIMI ČRKAMI
127NavodilasodelavkaminsodelavcemrevijeSocialnapedagogika
uporabljajo čim redkeje ali pa splohne.Poševnapisavanaj seuporablja npr. za označevanje dobesednih izjav raziskovanihoseb, za označevanje morebitnih slengovskih ali posebnihtehničnihizrazovitd.
Citiranje in reference
1. Odleta1999daljevrevijiSocialnapedagogikaupoštevamopricitiranju, označevanju referenc in pripravi seznama literaturestil APA (za podrobnosti glej čim poznejšo izdajo priročnika:Publicationmanual of theAmericanPsychologicalAssociation.Washington, DC: American Psychological Association.).Literatura naj bo razvrščena po abecednem redu priimkovavtorjevoziromaurednikov(oz.naslovovpublikacij,kjeravtorjialiurednikinisonavedeni).Prosimovas,dacitirateizoriginalnihvirov. Če ti niso dostopni, lahko izjemoma uporabite posrednocitiranje.ČevknjigiDekleveizleta2009navajatenekaj,karjenapisalaRazpotnikovaleta2003,storitetotako:Razpotnik(2003,vDekleva,2009).UpoštevajtenavodilazacitiranjepostandarduAPA,objavljenanastranehwww.revija.zzsp.org/apa.htm.
2. Vključevanje reference v tekst naj bo označeno na enega oddvehnačinov.Čegrezadobesednonavajanje(citiranje),najbonavedekoznačenznarekovaji(npr.»Tojedobesedninavedek.«),voklepajupanapisanpriimekavtorja, letnica izdajecitiranegadelainstrancitata,npr.(Miller,1992.).
3. Avtorjempriporočamo,daneuporabljajoopombpodčrto.
Oddajanje in objava prispevkov
1. Avtorji naj oddajo svoje prispevke v elektronski obliki (.doc)na elektronski naslov uredništva. Če članek vsebuje tudiračunalniško obdelane slike, grafikone ali risbe, naj bodo te vposebnihdatotekah,innevključenevdatotekezbesedilom.
2. Avtorji s tem, ko oddajo prispevek uredništvu v objavo,zagotavljajo,daprispevekšenibilobjavljennadrugemmestuinizrazijosvojestrinjanjestem,dasenjihovprispevekobjavivrevijiSocialnapedagogika.
3. Vse raziskovalne in teoretične članke dajemo v dve slepi(anonimni)recenzijidomačimalitujimrecenzentom.Recenzente
128 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 1 0 v o l . 1 4 , š t . 1 , s t r. 1 2 5 - 1 2 8
neodvisno izbere uredniški odbor. O objavi prispevka odločauredniškiodborrevijeposprejetjurecenzij.Prispevkov,kiimajonaravoprikaza,oceneknjigealiporočilaskongresa,nedajemovrecenzije.
4. Oobjavialineobjaviprispevkovbodoavtorjiobveščeni.Lahkosezgodi,dabouredništvonaosnovimnenjrecenzentovavtorjempredlagalo, da svoje prispevke pred objavo dodatno skrajšajo,spremenijo oz. dopolnijo. Uredništvo si pridržuje pravicospremeniti,izpustitialidopolnitimanjšedelebesedila,dapostanetakoprispevekboljrazumljiv,nedabiprejobvestiloavtorje.
5. Avtorskepravicezaprispevke,kijihavtorjipošljejouredništvuinseobjavijovreviji,pripadajorevijiSocialnapedagogika,razenčeniizrecnodogovorjenodrugače.
6. Vsakemu prvemu avtorju objavljenega prispevka pripadabrezplačnihpetizvodovrevije.
Prispevkepošljitenanaslov:
UredništvorevijeSocialnapedagogikaZdruženjezasocialnopedagogikoKardeljevapl.161000Ljubljanaalinae-pošto:[email protected]stranrevije:www.revija.zzsp.org
129NavodilasodelavkaminsodelavcemrevijeSocialnapedagogika
ISSN 1408-2942
Kazalo/ContentsArticles
BojanDeklevainŠpelaRazpotnikEvaluationoftheFirstYearofOperationoftheResettlementSupportProgrammeintheAssociationKraljiUlice
SlađanaĐurić,BranislavaPopovićĆitićinGorazdMeškoFocusGroupInterviewinPedagogicalResearch
MajdaHrženjakinŽivaHumerIntersectionalApproachinPeerViolencePreventionProgrammes
MijaMarijaKlemenčičRozmanExperiencingtheSupervisionProcessintheCaseofProfessionals(to-be)intheHelpingProfessions
ŠpelaMedvedTheDanceofOurDreams–ProjectwithStudentsoftheMusicSchool'sDancingClass
Instructions to authors
Članki
BojanDeklevainŠpelaRazpotnikEvalvacijaprvegaletadelovanjaprograma
nastanitvenepodporevdruštvuKraljiulice
SlađanaĐurić,BranislavaPopovićĆitićinGorazdMeškoUsmerjeniskupinskiintervjuv
pedagoškemraziskovanju
MajdaHrženjakinŽivaHumerIntersekcionalnipristopvpreventivnihprogramih
preprečevanjamedvrstniškeganasilja
MijaMarijaKlemenčičRozmanDoživljanjesupervizijskega
procesapri(bodočih)strokovnjakihvpoklicihpomoči
ŠpelaMedvedPlesnašihsanj–projektz
učenkamiplesnegaoddelkaglasbenešole
Navodila avtorjem
37
63
1
83
101
125