translations of the names of mythological … · abstract in the thesis we focused on the...
Post on 09-Sep-2019
0 Views
Preview:
TRANSCRIPT
Univerza v Mariboru
FILOZOFSKA FAKULTETA
Oddelek za prevodoslovje
Neža Gajšek
PREVODI POIMENOVANJ MITOLOŠKIH BITIJ V ROMANU J. R. R.
TOLKIENA »HOBIT« IN V ISTOIMENSKEM FILMU
TRANSLATIONS OF THE NAMES OF MYTHOLOGICAL CREATURES IN
J. R. R. TOLKIEN'S NOVEL HOBBIT AND IN THE FILM
MAGISTRSKO DELO
Maribor, junij 2015
Univerza v Mariboru
FILOZOFSKA FAKULTETA
Oddelek za prevodoslovje
Neža Gajšek
PREVODI POIMENOVANJ MITOLOŠKIH BITIJ V ROMANU J. R. R.
TOLKIENA »HOBIT« IN V ISTOIMENSKEM FILMU
MAGISTRSKO DELO
Mentorica: doc. ddr. Natalia Kaloh Vid
Maribor, junij 2015
Lektorica:
Anja Mihelič
Prevajalka:
Neža Gajšek, diplomantka medjezikovnih študij – angleščina (UN) in diplomirana
slovenistka (UN)
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici, doc. ddr. Natalii Kaloh Vid, za mentorstvo, vodenje in
strokovno pomoč pri pisanju magistrske naloge.
Posebna zahvala velja moji družini za moralno podporo in spodbudo med
študijem ter med pisanjem magistrske naloge.
In hvala, David, za spodbudo, podporo in ljubezen.
Koroška cesta 160
2000 Maribor, Slovenija
IZJAVA
Podpisana NEŽA GAJŠEK, rojena 8. 9. 1989, študentka Filozofske fakultete
Univerze v Mariboru, študijskega programa 2. stopnje PREVAJANJE –
ANGLEŠČINA IN TOLMAČENJE – ANGLEŠČINA, izjavljam, da je magistrsko delo z
naslovom PREVODI POIMENOVANJ MITOLOŠKIH BITIJ V ROMANU J. R. R.
TOLKIENA »HOBIT« IN V ISTOIMENSKEM FILMU pri mentorici DOC. DDR. NATALII
KALOH VID avtorsko delo.
V magistrskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso
prepisani brez navedbe avtorjev.
______________________
(podpis študenta-ke)
Kraj, Maribor
Datum, 10. 6. 2015
Povzetek
V magistrskem delu je predstavljeno prevajanje poimenovanj mitoloških bitij v
romanu J. R. R. Tolkiena »Hobit« in istoimenskem filmu. Namen je opozoriti na
pomembnost prevajalčevega poznavanja mitologije in preverjanje že obstoječih
prevodov, če le-ti obstajajo, zlasti, kadar gre za dela istega avtorja, književna dela
pa so med seboj tematsko povezana. Velika odstopanja smo opazili med prevodi
poimenovanj bitij v književnem prevodu in podnapisih filma, predvsem smo
prepoznali kontekstualno neustreznost v književnem prevodu. Podrobnejša analiza
je pokazala, da je književni prevajalec »Hobita«, Dušan Ogrizek, pri prevajanju
poimenovanj uporabljal adaptacijo, medtem ko so prevodi v uradnih podnapisih
predvsem sposojenke. V drugem delu magistrskega dela je predstavljena
primerjalna analiza uradnih (profesionalnih) in neuradnih (ljubiteljskih)
podnapisov filma »Hobit: Nepričakovano potovanje«. Predpostavljali smo, da se
bodo največja odstopanja pojavljala v neuradnih podnapisih, predvsem z vidika
slovnice in pomena, ustreznost podnapisov pa smo preverili z upoštevanjem
standardov za podnaslavljanje. Izkazalo se je, da se v neuradnih podnapisih res
pojavlja največ napak, ki so lahko posledica prevajalčevega nerazumevanja
izvirnika in neupoštevanje ciljne skupine, ki ji je končni prevod pravzaprav
namenjen, tj. gledalcem.
Ključne besede: Hobit, mitološka bitja, književni prevod, podnaslavljanje,
standardi podnaslavljanja, neuradni (ljubiteljski) podnapisi
Abstract
In the thesis we focused on the translation of the names of mythological creatures
in J. R. R. Tolkien's novel Hobbit and in the film based on the novel. The primary
intention of the analysis is to demonstrate the importance of translator's
knowledge of mythology and of the existing translations, especially if literary
works share the same theme. We noticed substantial differences in translations of
names of creatures in literary translation and in film's subtitles, particularly
contextually inappropriate expressions in literary translation. A detailed analysis
showed that the Slovene literary translator of Hobbit, Dušan Ogrizek, used
adaptation for translating names of creatures while in subtitles, a professional
translator used mainly borrowed words. In the second part of the thesis we
introduced comparative analysis of professional subtitles and fansubs of the film
The Hobbit: An Unexpected Journey. Our hypothesis was that the greatest
differences would occur in fansubs, mainly from the grammatical and semantical
point of view. We analysed the subtitles according to the subtitling standards. The
results confirmed that the fansubs contain more errors. The latter could be the
consequence of translator's misunderstanding of the original text and non-
compliance to the target group, the viewers.
Key words: the Hobbit, mythological creatures, literary translation, subtitling,
subtitling standards, fansubs
i
KAZALO
1 Uvod ..................................................................................................................... 1
1.1 Namen ........................................................................................................... 2
1.2 Raziskovalne hipoteze ................................................................................... 3
1.3 Metodologija ................................................................................................. 4
1.4 Teoretično ozadje .......................................................................................... 4
1.4.1 Klasifikacija prevajalskih postopkov po Vinayju in Darbelnetu ........... 4
1.4.2 Klasifikacija prevajalskih strategij po Bakerjevi ................................... 6
1.4.3 Klasifikacija prevajalskih metod po Newmarku .................................... 7
1.4.4 Napačen prevod kot posledica nerazumevanja izvirnika ....................... 9
2 Hobit: roman in film .......................................................................................... 10
3 Mitologija ........................................................................................................... 11
3.1 Razvoj in pomen mitologije ........................................................................ 13
3.2 Svetovna mitologija .................................................................................... 15
3.3 Slovenska mitologija ................................................................................... 16
3.4 Mitološka bitja ............................................................................................ 17
4 Mitologija v delu »Hobit« (in »Gospodar prstanov«) ........................................ 21
4.1 Vrste bitij ..................................................................................................... 22
5 Podnaslavljanje .................................................................................................. 26
5.1 Pravila podnaslavljanja ............................................................................... 27
5.2 Prednosti in slabosti podnaslavljanja .......................................................... 36
5.3 Uradni in neuradni podnapisi ...................................................................... 37
5.4 Primerjava poimenovanj v izvirniku in prevodu ......................................... 37
ii
6 Analiza poimenovanj mitoloških bitij ................................................................ 38
7 Analiza podnapisov ............................................................................................ 46
7.1 Pravopisne napake ....................................................................................... 47
7.2 Slovnične napake ........................................................................................ 50
7.3 Napačno razumevanje izvirnika/popolna sprememba v prevodu ............... 53
7.4 Izpuščanje elementov .................................................................................. 60
7.5 Dodajanje elementov, ki jih v izvirniku ni .................................................. 61
7.6 Tujejezični elementi v slovenskih podnapisih ............................................ 65
7.7 Nedosledno prevajanje (dvojne različice prevodov) ................................... 68
7.8 Primeri, kjer se pojavljata vsaj dve omenjeni kategoriji ............................. 70
8 Sklep ................................................................................................................... 82
9 VIRI IN LITERATURA .................................................................................... 85
10 PRILOGE ........................................................................................................... 1
10.1 Lastna imena v knjižnem izvirniku in prevodu ........................................... 1
10.2 Lastna imena v filmu ................................................................................... 1
10.3 Geografska poimenovanja v knjižnem izvirniku in prevodu ...................... 2
10.4 Geografska poimenovanja in pojmi v filmu................................................ 3
10.5 Stvarna lastna imena v knjižnem izvirniku in prevodu ............................... 4
10.6 Stvarna lastna imena v filmu ....................................................................... 4
iii
KAZALO TABEL
Tabela 1: Poimenovanja mitoloških bitij v knjižnem izvirniku in prevodu .......... 38
Tabela 2: Poimenovanja mitoloških bitij v filmu (uradni in neuradni podnapisi) 41
Tabela 3: Analiza poimenovanj bitij v podnapisih: škratje ................................... 42
Tabela 4: Analiza poimenovanj bitij v podnapisih: vilini ..................................... 43
Tabela 5: Analiza poimenovanj bitij v podnapisih: bledi ork ............................... 44
Tabela 6: Analiza poimenovanj bitij v podnapisih: gorski troli ............................ 44
Tabela 7: Analiza poimenovanj bitij v podnapisih: vilinski kralj ......................... 45
Tabela 8: Analiza poimenovanj bitij v podnapisih: vešč ...................................... 45
Tabela 9: Analiza poimenovanj bitij v podnapisih: varg ...................................... 46
Tabela 10: Analiza primerov s pravopisnimi napakami ....................................... 47
Tabela 11: Analiza primerov s slovničnimi napakami .......................................... 50
Tabela 12: Analiza primerov s popolnimi spremembami v prevodu .................... 54
Tabela 13: Analiza primerov z izpuščenimi elementi ........................................... 60
Tabela 14: Analiza primerov z dodanimi elementi v prevodu .............................. 61
Tabela 15: Drugi primer z dodanim elementom ................................................... 64
Tabela 16: Analiza primerov s tujejezičnimi elementi v slovenskem prevodu .... 65
Tabela 18: Analiza primerov z nedoslednim prevajanjem .................................... 68
Tabela 19: Analiza primerov z vsaj dvema kategorijama napak .......................... 71
KAZALO GRAFIKONOV
Grafikon 1: Pogostost kategorij napak oz. sprememb v uradnih in neuradnih
podnapisih ............................................................................................................. 79
Grafikon 2: Pogostost postopkov prevajanja v uradnih podnapisih ..................... 80
Grafikon 3: Pogostost postopkov prevajanja v neuradnih podnapisih .................. 80
Grafikon 4: Analiza prevajalskih postopkov po Vinayju in Darbelnetu ............... 81
1
1 Uvod
Književna dela angleškega avtorja J. R. R. Tolkiena, predvsem trilogija
»Gospodar prstanov« in »Hobit«, so v svetu že zelo dolgo znana ter priljubljena
fantastična literatura. Avtor je v njih ustvaril popolnoma samostojen fantastičen
svet, s svojo mitologijo, zemljevidom Srednjega sveta in celo različnimi jeziki ter
pisavami ras, ki v tem svetu prebivajo. Sloves teh del je dodatno narasel najprej s
filmsko trilogijo »Gospodar prstanov« (2001, 2002 in 2003), nato pa še s trilogijo
»Hobit« (2012, 2013 in 2014).
V magistrski nalogi bomo analizirali spremembe v prevodu, ki se lahko pojavijo
zaradi neustreznega poznavanja mitologije in, posledično, nerazumevanja
izvirnika. Za analizo smo izbrali roman avtorja J. R. R. Tolkiena The Hobbit or
There and Back Again (1999), ki je izšel pri založbi HarperCollins Publishers, in
književni prevod Dušana Ogrizka »Hobit ali Tja in spet nazaj« (2000), izdan pri
založbi Mladinska knjiga. Dodatno smo analizirali uradne (profesionalne) in
neuradne (ljubiteljske) podnapise v prvem filmu »Hobit: Nepričakovano
potovanje« režiserja Petra Jacksona iz leta 2013. Neuradne podnapise je prevedel
avtor, ki se je poimenoval »GG AA MM SS«, medtem ko pri uradnih slovenskih
podnapisih prevajalec ni izpostavljen. Za distribucijo filma na DVD-ju v Sloveniji
je odgovorna družba Con film d. o. o. v Ljubljani, dobavitelj pa je družba
Continental Film, d. o. o. s sedežem v Zagrebu.
V nalogi bomo najprej analizirali poimenovanja mitoloških bitij v književnem
izvirniku in prevodu, te prevode pa bomo primerjali s prevodi poimenovanj v
filmu »Hobit«. Zanimale nas bodo tudi prevajalske rešitve poimenovanj
mitoloških bitij v filmu »Hobit«, saj je književno trilogijo »Gospodar prstanov«
kasneje prevedel Branko Gradišnik, njegove prevode poimenovanj pa so prevzeli
tudi v istoimenski filmski trilogiji. Drugi del naloge predstavlja analiza slovenskih
podnapisov v filmu »Hobit: Nepričakovano potovanje«, in sicer primerjava
neuradnih in uradnih podnapisov.
2
1.1 Namen
Namen magistrskega dela je predstaviti razlike v poimenovanju mitoloških bitij v
romanu J. R. R. Tolkiena »Hobit«, književnem prevodu iz leta 2000 Dušana
Ogrizka, in istoimenskem filmu režiserja Petra Jacksona. Preveriti želimo, kako
dobro prevajalec oz. prevajalci poznajo tujo in domačo mitologijo, da lahko
ustvarijo primeren prevod. Namen je primerjati tudi uradne ter neuradne
podnapise v filmu, predlagati izboljšave, kjer bo to potrebno, opozoriti pa
nameravamo tudi na napake, ki se pojavijo, kadar prevajalec ne upošteva vseh
vidikov in pravil pravilnega in učinkovitega podnaslavljanja.
3
1.2 Raziskovalne hipoteze
V delu nameravamo potrditi sledeče štiri hipoteze, prvi dve se navezujeta na
književni prevod, drugi dve pa na analizo podnapisov:
1 s poglobljeno analizo in primerjavo poimenovanj mitoloških bitij v
romanu, književnem prevodu ter filmu bomo prikazali pomembnost
poznavanja mitologije,
2 prikazali bomo pomembnost usklajenosti izrazov in drugih jezikovnih
elementov, saj so lahko razlike za bralce, ki so si že ogledali film in za
tem prebrali še knjigo, zelo moteče ali pa vsaj nenavadne,
3 s primerjavo uradnih in neuradnih podnapisov bomo pokazali, kako
pomembno je poznati pravila dobrega podnaslavljanja ter kakšne
napake se lahko v nasprotnem primeru pojavijo,
4 predpostavljamo, da se v neuradnih podnapisih pogosteje pojavljajo
predvsem slovnične napake, ne izključujemo pa drugih napak.
4
1.3 Metodologija
Magistrsko delo temelji na primerjalni metodi, in sicer na primerjavi poimenovanj
in prevodov mitoloških bitij v romanu »Hobit« ter filmu »Hobit: Nepričakovano
potovanje«. Pri iskanju primerov smo najprej analizirali izvirnik romana in njegov
prevod ter si ogledali prvi film, najprej z uradnimi, nato pa še z neuradnimi
podnapisi. Pri iskanju primerov v romanu smo se omejili na prvo tretjino vsebine,
ki ustreza vsebini prvega filma »Hobit«. Dodatno smo enaka poimenovanja bitij
preverili še v filmski trilogiji »Gospodar prstanov«, saj nas je zanimalo, po
katerem prevodu so se zgledovali pri prevodu poimenovanj mitoloških bitij v
filmu »Hobit«. Drugi del magistrskega dela predstavlja analiza podnapisov filma
»Hobit«, kjer smo primerjali uradne in neuradne podnapise. Pozorni smo bili
predvsem na napake, ki se lahko pojavljajo pri neuradnih podnapisih, pri čemer
nismo izločevali možnosti, da se lahko napake pojavijo tudi v uradni verziji. Na
koncu, s pomočjo prebrane literature, podamo izboljšane predloge podnapisov,
kjer bi bilo to potrebno.
1.4 Teoretično ozadje
V magistrski nalogi smo se pri analizah (analizi poimenovanj in analizi
podnapisov) opirali na metodologijo prevajanja jezikoslovcev Vinayja in
Darbelneta. Dodatno smo za primere, kjer kategorizacija po Vinayju in
Darbelnetu ne ustreza oz. se izkaže za pomanjkljivo, pregledali in uporabili teoriji
prevajalskih metod Bakerjeve (1992) in Newmarka (1988).
1.4.1 Klasifikacija prevajalskih postopkov po Vinayju in Darbelnetu
Povzetek sedmih prevajalskih postopkov po Vinayju in Darbelnetu smo povzeli
po študijskem gradivu »Književni prevod in prevajanje« (Hribar, 2011):
Sposojenke: Popolnoma poslovenjene občne prevzete besede in podomačena
lastna imena. Nekatere sposojenke lahko s pogosto uporabo postanejo del ciljnega
jezika, nekatere pa sčasoma celo spremenijo svoj pomen (t.i. lažni prijatelji). Med
sposojenke uvrščamo tudi popačene izraze sosednjih jezikov ali t.i. barbarizme
5
(npr. germanizmi, anglicizmi, hrvatizmi ipd.) Poleg njih uporabljamo tudi tujke;
to so deloma poslovenjene občne besede in polcitatna imena. V slovenskih
besedilih lahko uporabljamo tudi citatne besede in besedne zveze, ki niso del
slovenskega jezika, vendar jih je za razumevanje zgodbe in okolja, ki ga le-ta
opisuje, bolje ohraniti (Hribar, 2011: 20).
Kalki/nove domače tvorjenke: Posebna zvrst sposojenk oz. dobesedno
prevedene besede ali besedne zveze iz drugega jezika. Poznamo leksikalne in
strukturne kalke (2011: 23).
Dobeseden prevod: Neposreden prenos izvirnega besedila v slovnično in
idiomatsko ustrezno ciljno besedilo, jezikovno popolnoma podrejeno ciljnemu
jeziku. Dobeseden prevod dobimo, ko dva jezika pripadata isti jezikovni družini
oz. izhajata iz istega kulturnega okolja; pri tem mora nek splošen metalingvističen
koncept obstajati v obeh kulturah oz. morajo miselni postopki (tudi jezikovne
strukture) sovpadati. Če dobeseden prevod ni mogoč, prevajalci običajno
uporabijo metodo posrednega prevajanja (2011: 25).
Transpozicija: Zamenjava ene besedne vrste z drugo, pri čemer se pomen
sporočila ne spremeni (manipulacija slovničnih kategorij). Pri prevajanju ločimo
dve vrsti: obvezno in poljubno (2011: 28).
Modulacija: Manipulacija mentalnih kategorij (sprememba gledišča). Pri
modulaciji gre za komaj opazne razlike, ki nastanejo zaradi različnega dojemanja
resničnosti govorcev različnih jezikovnih in kulturnih skupnosti. Pri prevajanju jo
uporabljamo, kadar dobeseden prevod ali transpozicija predstavljata sicer
slovnično pravilno rešitev, vendar le-ta zveni nenaravno (2011: 31). Vinay in
Darbelnet razlikujeta obvezno in poljubno modulacijo.
Ekvivalenca: Postopek, ko enako ali isto situacijo izrazimo z različnimi
slogovnimi ali strukturnimi metodami. Poznamo sintagmatsko ekvivalenco
(zvočna narava izraza), npr. onomatopeje živalskih ali človeških glasov v
različnih jezikih, najdemo pa jih tudi v idiomih, pregovorih in samostalniških ali
pridevniških frazah (2011: 33–34).
6
Adaptacija: Pojavi se, kadar je vrsta sporočila v izvirnem jeziku neznana v
kulturi ciljnega jezika. V takem primeru prevajalec ustvari novo situacijo, ki čim
bolj ustreza izvirni. Lahko jo obravnavamo tudi kot posebno vrsto ekvivalence, tj.
situacijsko ekvivalenco. Zelo pogosto jo uporabljajo pri prevajanju naslovov
knjig, filmov ipd. (2011: 35–36).
1.4.2 Klasifikacija prevajalskih strategij po Bakerjevi
Baker v delu In Other Words (1992) omenja osem prevajalskih strategij:
Prevod z bolj splošno besedo (nadpomenko): Ena najpogostejših strategij za
številne vrste neekvivalence in neodvisna od jezika. Ta strategija je ustrezna v
večini jezikov, saj hierarhična struktura semantičnih polj ni jezikovno določena
(Baker, 1992: 26).
Prevod z bolj nevtralno/manj ekspresivno besedo: Druga strategija na
semantičnem področju strukture (1992: 28).
Prevod z nadomestitvijo kulturnospecifične prvine: S to strategijo prevajalec
zamenja kulturno specifičen predmet/izraz s predmetom/izrazom ciljnega jezika,
pri tem pa upošteva učinek tega izraza na bralca. S to strategijo je prevedeno
besedilo bolj naravno, razumljivejše in ciljnemu bralcu bolj domače. Prevajalčeva
odločitev, da uporabi to strategijo, je odvisna od tega, do kolikšne mere prevajalcu
to dovoljuje naročnik, in od namena prevoda (1992: 31).
Prevod z uporabo sposojenke ali sposojenke z dodanim pojasnilom: Strategija
se običajno uporablja pri kulturno specifičnih izrazih/predmetih, modernih
konceptih in pri aktualnih besedah (buzz words). Uporaba sposojenk z dodanim
pojasnilom je uporabna, kadar se beseda v besedilu večkrat ponovi. Ob prvi
pojavitvi besede v besedilu je dodano pojasnilo, z naslednjimi pojavitvami pa se
lahko beseda pojavlja brez pojasnil (1992: 34).
Prevod s parafrazo (s podobnimi besedami): Uporablja se, kadar je
izraz/predmet v izvirniku leksikaliziran v ciljnem jeziku, vendar v drugačni obliki,
7
in kadar je pogostost uporabe določene oblike v izvirniku očitno večja kot bi bila
običajno v ciljnem jeziku (1992: 37).
Prevod s parafrazo (z nepovezanimi besedami): Lahko se uporablja, kadar
koncept izraza/predmeta v izvirniku ni leksikaliziran v ciljnem jeziku. Kadar je
pomen izraza/predmeta v izvirniku kompleksen v ciljnem jeziku, se lahko uporabi
strategija prevoda s parafrazo namesto besede s podobnim pomenom. Prevajalec
lahko uporabi to strategijo, kadar želi pomen izvirnika približati ciljnemu bralcu
(1992: 38).
Prevod z izpustom: Drastična strategija, včasih pa je lahko uporabno, da v
nekaterih kontekstih izpustimo besedo ali izraz. Če pomen nekega izraza ni
potreben za razumevanje prevoda, se prevajalci poslužujejo te strategije, da se
izognejo dolgim razlagam (1992: 40).
Prevod z ilustriranjem/opisom: Strategija je lahko uporabna, kadar
izraz/predmet v ciljem jeziku ne ustreza vsem vidikom izvirnega izraza/predmeta,
ustrezni izraz/predmet pa se navezuje na fizičen objekt, ki ga je možno opisati,
zlasti, da se izognemo pretiranemu razlaganju in ohranimo jasnost (1992: 42).
1.4.3 Klasifikacija prevajalskih metod po Newmarku
Newmark v delu A Textbook of Translation (1988) omenja sledeče prevajalske
metode:
Prevod besede za besedo: Pri tej metodi se ohrani besedni red izvornega jezika,
besede so prevedene ločeno glede na njihove najbolj splošne pomene, izven
konteksta, kulturno zaznamovane besede pa so prevedene dobesedno. Metoda se v
glavnem uporablja za razumevanje izvornega jezika ali za analizo težkega
besedila kot predpostopek prevajanja (Newmark, 1988: 45).
Dobeseden prevod: Pri tej metodi so slovnične strukture izvornega jezika
pretvorjene v najbližje ustreznice v ciljnem jeziku, leksikalne besede so prevedene
ločeno, izven konteksta. Tudi ta metoda se uporablja kot predpostopek prevajanja,
pri katerem se izrazijo težave, ki jih bo treba rešiti (1988: 46).
8
Zvesti prevod: Namen te metode je poustvariti natančen kontekstualni pomen
originala znotraj omejitev slovničnih struktur ciljnega jezika. Kulturne besede se
prenesejo, ohranja pa se stopnja slovničnih in leksikalnih nepravilnosti (odklon od
norm izvornega jezika) v prevodu. Ta metoda naj bi bila popolnoma zvesta
namenom in realizaciji besedila pisca izvirnika (1988: 46).
Pomenski (semantični) prevod: Od zvestega prevoda se razlikuje le po tem, da
se v večji meri posveča estetski vrednosti (ohranjanje lepega, naravnega zvoka
besedila izvornega jezika, pri čemer se lahko spremeni pomen, kjer je to mogoče,
pri tem pa se v končanem prevodu ne izpusti nobena asonanca, besedna igra ali
ponavljanje. S to metodo se lahko manj pomembne kulturno zaznamovane besede
prevajajo s kulturno nevtralnimi tretjimi ali funkcionalnimi izrazi in ne s
kulturnimi ustreznicami. Takšen prevod je bolj fleksibilen, dopušča ustvarjalne
izjeme in prevajalcu omogoča, da se vživi v izvirnik (1988: 46).
Adaptacija: Najsvobodnejša oblika prevoda, najpogosteje se uporablja pri
prevajanju dramskih iger (npr. prevajanje komedij in poezije), pri čemer se
običajno ohranijo teme, karakterji in zgodba, kultura izvornega jezika pa se
prilagodi kulturi ciljnega jezika. Besedilo se zato napiše ponovno (1988: 46).
Prosti prevod: Poustvari snov brez namena oz. vsebino brez oblike izvirnika.
Običajno je prevod veliko daljši od izvirnika (1988: 46, 47).
Idiomatski prevod: Poustvarja sporočilo izvirnika, vendar lahko popači različice
pomena z uporabo pogovornih besed in idiomov, čeprav le-ti ne obstajajo v
izvirniku (1988: 47).
Komunikativen prevod: Prizadeva si poustvariti natančen kontekstualni pomen
izvirnika tako, da sta jezik in vsebina sprejemljiva ter razumljiva bralstvu ciljnega
jezika (1988: 47).
9
1.4.4 Napačen prevod kot posledica nerazumevanja izvirnika
Posebej bi izpostavili napačen prevod, ki se glede na pregledano teorijo ne uvršča
v nobeno klasifikacijo.
Do napačnega prevoda lahko pride zaradi različnih dejavnikov, eden od zunanjih
dejavnikov, npr. pri prevajanju podnapisov je kakovost filmskega izdelka oz.
motnje na videoposnetku, ki lahko oslabijo zvočno sled. Največkrat pa je za slab
prevod prisoten človeški faktor. Najpogostejši razlogi za to so:
uporaba spletnih prevajalskih orodij (npr. Google Translate),
zaupanje prevoda osebi, ki pozna tuj jezik, v njem uspešno komunicira, a
nima potrebnega znanja o prevajanju,
napake, slovnične oz. pravopisne, ki so že od začetka prisotne v izvirniku.
(5 Common Translation Mistakes, 2014; Top 3 Reasons You're Doing
Translation Wrong, 2013).
10
2 Hobit: roman in film
»Hobit« je fantazijski roman angleškega pisatelja in profesorja J. R. R. Tolkiena.
Avtor je bil profesor na oxfordski univerzi, jezikoslovec, literarni zgodovinar in
velik poznavalec nordijske oz. skandinavske mitologije. Roman je v osnovi
napisal kot zgodbo za svoje otroke, a je le-ta z objavo postal svetovna uspešnica,
ki je prvi ponatis dočakala že decembra 1937, leta 2012 pa je prišel tudi na
filmska platna.
Roman The Hobbit je prvič izšel 21. septembra 1937 pri založniški hiši George
Allen & Unwin Ltd. Roman je leta 1986 v slovenščino prevedel Dušan Ogrizek.
Leta 2000 je slovenski prevod izšel v prenovljeni izdaji. Zgodba se kronološko
odvija pred trilogijo »Gospodar prstanov« in pripoveduje o hobitu, ki se nehote
znajde sredi velike pustolovščine. Pridruži se druščini škratov, ki si želijo povrniti
kraljestvo, iz katerega jih je pregnal zmaj. Na poti jih čakajo številne nevarnosti,
pomagajo pa jim tudi številna bitja in živali. Ko se končno prebijejo do Samotne
gore in se uspejo znebiti zmaja, se razdivja vojna za zaklad, skrit v gori.
Film režiserja Petra Jacksona z izvirnim naslovom The Hobbit: An Unexpected
Journey in slovenskim prevodom »Hobit: Nepričakovano potovanje« je prišel na
slovenska filmska platna 13. decembra 2012. Pri scenariju so sodelovali Fran
Walsh, Philippa Boyens, Peter Jackson in Guillermodel del Toro, osnova pa je bil
angleški roman Hobbit pisatelja J. R. R. Tolkiena. Film se uvršča v pustolovski in
fantazijski žanr. V nasprotju z romanom je zasnovan kot trilogija in »Hobit:
Nepričakovano potovanje« je prvi del, ki zaobjema vsebino približno tretjine
književnega dela. V filmu se pojavijo tudi odstopanja v vsebini: pojavljajo se
osebe in odseki, ki jih v knjigi ni.
11
3 Mitologija
Mitologija je med nami prisotna že odkar se je pojavil človek. V knjigi »Kratka
zgodovina mitov« Armstrong piše, da se mitologija začne že v starejši kameni
dobi, pri neandertalcih. Mitologija se je skozi tisočletja razvijala in ohranjala z
ustnim izročilom, s pisano besedo ter z umetnostjo. Ljudje so z mitologijo
opisovali zanje pomembne dogodke, ki pa ne predstavljajo zgodovinsko
relevantnih virov niti ne prikazujejo resničnega poteka dogodka. Armstrong v
svoji knjigi zato opozarja, da mitologija ni zgodnja oblika zgodovinopisja, hkrati
pa ne trdi, da so njene pripovedi resnična dejstva (Armstrong, 2005: 15).
Mitologija pravzaprav govori o človeških izkušnjah in je tesno povezana z
obredji.
Mitologija je lahko zelo ohlapen pojem, zato najprej potrebujemo ustrezno
definicijo.
»Slovar slovenskega knjižnega jezika« (SSKJ) izraz mitologija opredeljuje kot
»bajke v celoti, bajeslovje« oz. »veda o tem«.
Mit je v »Slovarju slovenskega knjižnega jezika« definiran kot:
»izročilo, pripoved o nastanku sveta, (nenavadnih) naravnih pojavih,
bogovih in drugih bajeslovnih bitjih«;
»zelo pozitivna, a nerealna predstava o določenih dogodkih, pojavih,
ljudeh«.
V nasprotju s slovarsko definicijo pa avtorja Cavendish in Ling v knjigi
»Mitologija, ilustrirana enciklopedija«, mitologije ne obravnavata kot bajeslovje,
mitov pa ne kot bajke, temveč kot širši, v družbo vkoreninjen element (Cavendish
in Ling, 1988: 8).
V uvodu »Mitologije, ilustrirane enciklopedije« je mit definiran kot »zgodba ali
izročilo, ki naj bi obsegalo temeljno resnico o svetu in človeškem življenju, na
katero v okolju, iz katerega izhaja, gledajo kot na avtoritativno, čeprav njegova
resnica ni ne dobesedna, ne zgodovinska, ne znanstvena.« (1988: 9).
Bellinger v »Leksikonu mitologije« poda še bolj natančno definicijo mitologije:
12
»Beseda mitologija je starogrška zloženka mythología, sestavljena iz besed
mýthos in lógos. Obe pomenita 'beseda, govor o čem'. Medtem ko mýthos izvira iz
indoevropskega korena *meudh-, *mudh- z izvirnim pomenom 'hrepeneti, biti
usmerjen na nekaj' (prim. litov. mausti 'hrepeneti' in praslovansko *myslhti- >
slovensko misliti, 'usmerjati svoj duh na nekaj') in pomeni vse tisto, kar nam ni
neposredno razumljivo, kar je iracionalno, pravljično, nedokazljivo, za čemer
hrepenimo, logos, vsaj od sofistov naprej, zajema področje, ki ga človek lahko z
razumom dojame, pojave, ki so racionalni oziroma – kar že sama beseda pove –
logični.« (Bellinger, 1997: 5).
V »Leksikonu mitologije« pa sta sama pojma mitologija in mit opisana takole:
mitologija (po gr. mýthos légein 'pripovedovati mite'): splošna oznaka za
1) predstavitev nekega mita in pripoved o dogodkih v nadzemskem svetu v
povezavi z zemeljskim; 2) mitične pripovedi ljudstev; 3) znanstvena zbirka,
raziskovanje, primerjava in sistematična predstavitev mitov vseh ljudstev (1997:
303).
mit, mýthos (gr. 'beseda, govor, pripoved, zgodba'), mythus (lat.): 1)
bajeslovna pripoved o izvoru, poteku in koncu človeškega sveta, pa tudi o
nadnaravnih bitjih, kot so bogovi in duhovi, junaki in mešana bitja. Ta pripoved je
dramatizacija in inscenacija, poosebitev in utelesitev procesov, izkušenj in
dogodkov človekovega notranjega in zunanjega sveta. Celota odraža konflikt kot
spopad med dobrim in zlim, ki ga človek doživlja v sebi (npr. kot skušnjavo in
krivdo) in zunaj sebe, a v povezavi s seboj (npr. kot življenje in smrt). Mit je tudi
oblika mišljenja, življenja in izražanja. Z nadindividualnim pomenom in splošno
veljavno izpovedjo za rod, pleme, ljudstvo in skupnost je mogoče razlagati svet in
življenjsko orientacijo; 2) dogodek ali oseba svetovnozgodovinskega pomena, ki
sta postala legenda (1997: 302).
Slednji definiciji sta najbolj dodelani, zato ju bomo upoštevali pri nadaljnjih
omembah pojmov.
13
3.1 Razvoj in pomen mitologije
Čeprav miti predstavljajo zgolj domišljijska izročila o naravi, zgodovini in usodi
sveta, bogov, človeka ter družbe, so se skozi zgodovino ohranjali s
pripovedovanjem, s tem pa so se ohranjale mitologije različnih ljudstev po svetu.
Ljudje so si v preteklosti radi krajšali čas s pripovedovanjem zgodb, ki pa so
najpogosteje temeljile na idejah o nastanku sveta ter o nastanku naravnih pojavov,
ki so bili večinoma posledica dejanja bogov. Danes lahko povsod po svetu
najdemo svojstvene mite oz. mitologije, vsaka pa je po svoje vpeta v kulturo
naroda, iz katerega izhaja. Miti pa niso le stvar človekovih izkušenj v preteklosti,
ampak se pojavljajo tudi sodobnejši miti, kar pomeni, da želimo ljudje tako ali
drugače dokazovati svojo pripadnost svojemu narodu, družbi in na tak način
opravičiti svoj obstoj.
Avtorji in viri različno oblikujejo ter razvrščajo mite. Tako lahko npr. v
predgovoru »Leksikona mitologije« najdemo delitev mitov glede na tematske
kroge:
protološki in eshatološki: pripovedujejo o pračasu in koncu časa,
o časovnem in večnem;
kozmološki: miti o tostranstvu in onostranstvu, nebesih in peklu;
teološki, demonološki in antropološki: govorijo o naravi in
nadnaravi, življenju in smrti, dobrem in zlem, ljudeh in bogovih,
angelih in hudičih, orjakih in pritlikavcih;
soteriološki: o posrednikih, svetnikih in grešnikih, sreči in nesreči,
rešitvi in prekletstvu.
V delu »Mitologija, ilustrirana enciklopedija«, pa se miti delijo na:
verske: sporočajo svete resnice;
družbene;
14
zgodovinske: bogovi nimajo velike vloge in pojasnjujejo
zgodovino ter načelo neke skupnosti, postave, običaja ali
družbenega razvoja;
mite o določenem ljudstvu: v ljudeh zbujajo občutek solidarnosti
in skupne usode, zaupanja in ponosa, npr. miti Rimljanov
večinoma pripovedujejo o zgodovini Rima in so predvsem zgodbe
o morali, ne dejanska zgodovina Rima, medtem ko so verski miti
sposojeni iz grške mitologije ter prilagojeni rimljanski kulturi;
mit o napredku: mit, ki je v veliki meri vplival na odnos in
politični razvoj sodobnega Zahoda;
mit o nekdanji zlati dobi: starejši mit, ki so ga spreobrnili v nov
mit o utopični prihodnosti;
mit o družbeni pogodbi: mit o vzponu demokracije;
mite o vprašanjih in problemih človeškega življenja: ti miti
razlagajo nastanek sveta, človeštva, živali in rastlin ter izvor obeh
spolov; prevladujejo predvsem miti z razlagami o tem, kako so
ljudje dobili ogenj, od kod izvira družba in kako so na svet prišli
delo, starost, bolezni ter smrt;
mite o izvoru: ti miti se razlikujejo glede na konec sveta, od koder
izvirajo; tako se pojavljajo različice o nastanku sveta, ki je nastal iz
temnega kaosa vode, v katerem ni bilo svetlobe, sonca, lune ali
zvezd; po drugih različicah je svet nastal iz kozmičnega jajca, iz
razkosanega trupla boga ali pošasti oz. z ločitvijo neba in zemlje,
ki sta bila prvotno združena, vsem mitom o nastanku sveta pa je
skupno, da se iz kaosa vzpostavi red, človek je ustvarjen iz zemlje,
gline ali blata oz. vznikne iz zemlje;
mite o razlogih, zakaj moramo umreti;
mite o katastrofi: npr. mit o vesoljnem potopu; po nekaterih starih
mitologijah naj bi nas velika katastrofa še doletela (1988: 8–11).
15
Nekateri miti, npr. miti o vprašanjih in problemih človeškega življenja, so se
uporabljali za lajšanje nesreče, bolečine in težav tako, da so na domiseln način
razlagali svet in položaj ljudi. Z nekaterimi miti so npr. odgovarjali na vprašanja,
zakaj moramo umreti, s tem pa so razvijali tudi obrede, ki se v nekoliko drugačnih
različicah uporabljajo še danes.
Armstrong (2005: 11) navaja pet pomembnih resnic o mitu, ki so jih razbrali iz
neandertalskih grobov:
1. Mit skoraj vedno izvira iz izkušnje smrti in iz strahu pred
izumrtjem.
2. Živalske kosti kažejo na to, da je pokop spremljala žrtvena daritev.
3. Neandertalci so se svojega mita spominjali ob grobu, ob koncu
človeškega življenja.
4. Mit ni zgodba, ki bi bila sama sebi namen; uči nas, kako naj se
vedemo.
5. Vsa mitologija govori o drugi ravni, ki obstaja vzporedno z našim
svetom in, ki ga nekako podpira.
3.2 Svetovna mitologija
V vsaki kulturi najdemo svojstveno mitologijo, ki je nastala iz različnih
interpretacij in doživljanj sveta, vendar pa lahko v vseh mitologijah najdemo
skupne točke. Prva je ta, da so se miti razvili iz občutka ljudi, da živijo v svetu, ki
mu vladajo skrivnostne, nečloveške sile, bogovi, duhovi in nadnaravna bitja.
Druga skupna točka je osredinjanje na težave človeškega življenja, na
nepravičnost življenja in na njegove nevarnosti. Pogosti motivi, lahko bi rekli tudi
skupni, v svetovnih mitologijah so največkrat miti o izvoru, miti o vzroku smrti,
miti o velikih in strašnih katastrofah v daljni preteklosti. V slednjih se kot
katastrofa najpogosteje pojavlja velika povodenj, po kateri je bilo potrebno
obnoviti red v svetu oz. svet na novo vzpostaviti. Osrednja mitološka tema pa je
predvsem svet bogov; to je bil osnovni vir, iz katerega so črpale mitologije, iz
16
njega izhajajo obredja in družbene ureditve, ki so se vzpostavljale pred začetkom
moderne, znanstvene dobe.
3.3 Slovenska mitologija
V uvodnem delu »Leksikona mitologije« je podana tudi kratka predstavitev
slovenske mitologije. Slovenci pravzaprav že imamo izraz, ki pomensko ustreza
grški besedi mythología, in sicer »bajeslovje«. Izraz je sestavljen iz samostalnika,
ki je nastal iz glagola bajati (indoevr. *bha- 'govoriti', točneje 'zdraviti z
izgovarjanjem čarodejnih rekov', 'pripovedovati o božanskih rečeh') in iz
samostalnika slovo ('razumljiva beseda', 'govor') (Bellinger, 1997: 8).
V virih se stara slovenska mitologija ni ohranila. Prav tako ni zapisov o nobenem
starem slovenskem bogu. Čeprav lahko strokovnjaki najdejo sledi praslovanske
mitologije v slovenskem ljudskem izročilu, je težava v tem, da tudi praslovanska
mitologija v ožjem pomenu besede ni ohranjena, prav tako ni zapisan niti en
praslovanski, poganski mit. Znanih je samo še nekaj imen visokih bogov
vzhodnih in zahodnih Slovanov. S pokristjanjevanjem so zatrli vso ljudsko
duhovno kulturo, stari bogovi so skoraj popolnoma izginili. Vse, kar je preostalo,
se je obdržalo v številnih poganskih obredih. Slovani so ohranili svoj arhaični
kmečki značaj vse do danes, stara, praslovanska vera, ki je imela velik vpliv na
potek kmečkega gospodarskega leta, pa se je obdržala v obliki obredov za
plodnost njiv in čred. Krščanstvo je imelo velik vpliv na razvoj vere oz. zatiranje
poganske vere, vendar pa vseh obredov in običajev ni uspelo izkoreniniti.
Namesto tega je Cerkev razbila sistem visokih bogov in vzpostavila svoj sistem
krščanstvu manj nevarnih, nižjih demonov in demončkov ter različnih duhov
narave in domačije. Iz tega so se nato razvijale in preoblikovale ljudske predstave
o teh bitjih, ki so se ohranjale skozi ljudsko izročilo. K temu je pripomogel tudi
vpliv sosednjih narodov. Tako imamo v slovenskem bajeslovju bitja, kot so taltoš,
Pehtra-baba, žalik žene in orko, ki so prevzeta iz madžarskega, nemškega in
romanskega izročila. Cerkev pa je ljudskim demonom poskušala dodati lastnosti
krščanskega hudiča (Bellinger, 1997: 8).
17
Bajeslovna bitja, ki so se ohranila v slovenskem ljudskem izročilu, podrobneje
opisuje Goljevšek v knjigi »Med bogovi in demoni« (1988). V delu so opisana
bitja hostnik, pustne šeme, rusa, zeleni Jurij, kresnice, Pehtra-baba, panonske
Lucije, sojenice, rojenice, vilinska bitja, vile, povodni mož, kačja kraljica, škrati,
velikani, vrači in coprnice, kresniki in vedomci, volkodlaki, vampirji ter hudič. Za
potrebe tega magistrskega dela smo pregledali samo bajeslovna bitja, ki jih lahko
vsaj delno primerjamo z mitološkimi bitji v »Hobitu«. Ugotovili smo, da so kljub
podobnemu poimenovanju precejšnje razlike med slovenskimi bajeslovnimi bitji
in Tolkienovimi mitološkimi bitji. Čeprav so nekatera poimenovanja enaka, je
njihov izvor povsem različen. To lahko pripisujemo več dejavnikom:
dejstvu, da je Tolkien ustvaril svojo lastno mitologijo s
kombinacijo več drugih mitologij;
pri prevajanju poimenovanj bitij v slovenščino se uporabljajo že
uveljavljeni izrazi za bajeslovna bitja; nekatera so univerzalna (npr.
zmaj), kjer so glavne značilnosti bitja skupne ali pa vsaj podobne v
različnih mitologijah, druga pa imajo že bajeslovno (mitološko)
zaledje, zato lahko v različnih kulturah ter njihovih mitologijah
naletimo na različna bitja z različnimi lastnostmi (npr. škrati).
3.4 Mitološka bitja
V literaturi najdemo različne interpretacije mitoloških bitij, največkrat s
posrednim opisom vede mitologija, temu pa sledijo opisi bitij. Samo definicijo
mitoloških bitij moramo običajno izluščiti iz vsebine. V osnovi lahko uporabimo
strnjeno definicijo, ki jo povzemamo po članku s spletne strani New World
Encyclopedia:
Mitološko bitje (tudi skrivnostno ali legendarno bitje) je bitje iz
mitologije ali ljudskega izročila. Številna mitološka (ali bajeslovna) bitja
posedujejo nadnaravne sposobnosti (dobre ali slabe), na primer angeli v religiozni
mitologiji. V bitki med dobrim in zlom največkrat najdemo legendarna bitja, ki se
najpogosteje pojavljajo v fantazijski literaturi, običajno s posebnimi nadnaravnimi
18
močmi ter kot varuhi zaklada. Mitološka bitja so pogosto himere (gr. 'pošast,
mešano bitje'), prepoznamo jih po kombinaciji dveh ali več živali, nekatere med
njimi so tudi kombinacije človeka in enega ali več bitij (New World Encyclopedia,
dostop: 2014).
Izvor mitoloških bitij je lahko različen: zmaj in samorog sta na primer bitji, ki
izvirata iz tradicionalne mitologije, medtem ko so bitja iz grške mitologije
najpogosteje povezana z bogovi. Fantastična (pravljična) bitja najdemo večinoma
v pravljicah za otroke, kjer med drugim ponazarjajo moralne vrednote.
Mitologija pozna različne vrste mitoloških bitij, ki so razvrščeni v sledeče glavne
kategorije, ki smo jih povzeli po članku na spletni strani New World
Encyclopedia:
ptice in kače:
npr. bazilisk, kitajski zmaj, zmaj, ognjena ptica, feniks;
jezerske pošasti:
npr. Nessie (Loch Ness), Ogopogo (jezero Okanagan v Kanadi);
orjaška bitja:
npr. Behemot (hebr. 'povodni konj'; jud. 'kopna pošast'), Leviatan (ženska
morska pošast);
himere in hibridi:
o živalski:
npr. grifon/grif (orlova glava in krila ter levje telo), hipogrif
(potomec moškega grifona in kobile), pegaz (krilati konj) in
samorog (konj z rogom na čelu);
o polčloveški:
npr. kentaver (pol človek, pol konj), favn (pol človek, pol kozel),
harpija (ženska glava, ptičje telo), morska deklica (žensko telo do
pasu, ribji rep; tudi morski deček), Minotaver (pol moški, pol bik),
sirena (ženska glava, ptičje telo; sorodnica harpije; s petjem zvablja
v past mornarje), sfinga (lahko ima različne upodobitve, Egipčani
so jo npr. upodabljali s človeško glavo in levjim telesom, medtem
ko so jo Grki upodabljali kot demonsko mešano bitje z žensko
19
glavo in prsmi ter krilatim levjim telesom; v veliko kulturah bitje
predstavlja varuha znanja in govori v ugankah);
človeku podobna bitja:
o škratje (dwarves): pogosti v skandinavski mitologiji, po obliki
podobni človeku, vendar manjši in bolj čokati; po mitologiji naj bi
bili rudarji, inženirji in obrtniki;
o vilini in vilinci (elves): najdemo jih v skandinavski mitologiji in v
ljudskem izročilu severne Evrope; vilini so običajno upodobljeni
kot zelo lepi mladi moški in ženske človeške postave, ki živijo v
gozdovih in drugih naravnih okoljih, običajno tudi zelo dolgo
živijo, lahko so tudi nesmrtni, medtem ko so vilinci majhna
vilinska bitja, lahko so nevidna in največkrat ljudem povzročajo
težave oz. jim nagajajo;
o goblini (goblins): izhajajo iz germanskega in britanskega ljudskega
izročila, vendar ni izrazite podobe tega bitja, opisi se navezujejo
predvsem na lastnosti; goblini naj bi živeli v temnih krajih ali
jamah, so manjši in zlobne narave;
o orki (orcs): različna človeku podobna bitja, najpogosteje se
pojavljajo v zgodbah J. R. R. Tolkiena in podobnih zgodbah;
barbarska in neinteligentna bitja, tudi najbolj nasilna in vojno
razpoložena izmed vseh mitoloških bitij;
o troli (trolls): izvirajo iz Skandinavije, vendar so se razširili v
različne države, njihove legende, ljudska izročila in fantazijo;
imajo različne upodobitve, običajno nevarna, nekoliko večja in
močnejša bitja od ljudi, še zmeraj pa so jim zelo podobna;
o vile (fairies): spiritualna ali nadnaravna bitja iz
vzhodnoevropskega ljudskega izročila;
o palčki (gnomes): skupina bitij, ki običajno opisuje zelo majhne
ljudi, predvsem moške, ki živijo v temnih krajih, npr. v podzemlju,
globoko v gozdovih ali v vrtovih; evropske etnične skupine imajo
tudi posebne legende o palčkih;
20
o nimfe (nymphs): v grški mitologiji pripadnice ženskih bitij narave,
običajno povezane z določenim območjem, npr. gorami, gozdički,
izviri, rekami, dolinami in votlinami ali kot spremstvo določenih
bogov; njihovo moško nasprotje so satiri,
o ogri (ogres): velike in grde človeku podobne pošasti, najpogosteje
jih najdemo v pravljicah in pripovedih; opisani so kot
neinteligentna in nerodna bitja, ki se hranijo s človeškimi žrtvami;
o vampirji (vampires): bitja ljudskega izročila, ki se preživljajo z
življenjsko energijo človeških bitij in/ali živali; običajno so
upodobljeni kot oživljena trupla, ki sesajo in pijejo kri živih bitij;
o volkodlaki (werewolves): v ljudskem izročilu oseba, ki namenoma
(s pomočjo čarovnije) ali pod vplivom prekletstva spremeni svojo
obliko v sivega volka ali volku podobno bitje, običajno ob polni
luni;
o gremlini (bitje angleškega ljudskega izročila), leprechaunski
škratje (irska mitologija), nixi (priljubljen izraz za vodne duhove v
germanski in skandinavski mitologiji, ki lahko spreminjajo obliko),
vilinci (pixies) (bitja angleškega ljudskega izročila; pogosto
navihana), valkire (valkyries) (skandinavska mitologija, stnord.
valkyrja, 'zbiralka padlih', deviške bojevnice, ki odločajo o tem,
kdo bo padel v bitki) jeti, Bigfoot;
druga bitja:
npr. Kerber (Cerberus), (večglavi, običajno troglavi pes, ki v grški in
rimski mitologiji straži vrata podzemlja), kelpie (nadnaravni vodni konj iz
keltskega ljudskega izročila, ki spreminja obliko; po izročilu naj bi strašil
po škotskih in irskih rekah ter jezerih).
21
4 Mitologija v delu »Hobit« (in »Gospodar prstanov«)
Tolkien je v svojih delih ustvaril svojevrstno mitologijo s kombinacijo
staronordijske, starogermanske in staroangleške književnosti oz. mitologije. Tako
je predstavil povsem nov, umetno ustvarjen mitološki oz. fantazijski svet, ki je
postal skoraj kulten. Tolkienovo mitologijo zelo dobro in enostavno povzema delo
»Tolkienov svet: vodnik po rodovih in krajih Srednjega sveta« avtorjev
Hanrahana ter McKinstryja. Delo je v slovenščino prevedla Sabina Tamše.
V Srednjem svetu, kjer se zgodba »Hobita« (in »Gospodarja prstanov«) odvija, se
prebivalstvo deli na svobodne rodove in Sovraga. Poimenovanje svobodni rodovi
predstavlja vse rase, ki so se upirale in borile proti Sovragu, ki je želel zasužnjiti
vsa bitja Srednjega sveta, medtem ko Sovrag predstavlja Saurona, izvor vsega zla,
in bitja (rase), ki mu služijo v zasužnjevalnem pohodu nad drugimi rasami. Med
svobodnimi rodovi naj bi se pred davnimi časi na obrežju jezera (pod zvezdami)
najprej pojavili vilini (ali t. i. Prvorojenci), katerih plemena so dolgo hodila po
svetu. Nekateri vilini so ostali v gozdovih Srednjega sveta, drugi pa odpluli v
Neumrljive dežele (Hanrahan, McKinstry, 2012: 6). Naslednji so se pojavili
škratje in entje; prvi so rojeni iz kamna, drugi iz lesa, ustvarili pa so jih Valarji
(božanstva, ki so bdela nad Srednjim svetom). Škratje so se naselili v gorah, kjer
so kopali zlato in druge dragocene rudnine, medtem ko so entje skrbeli za divje
gozdove. Prvi ljudje naj bi se pojavili s sončnim vzhodom in čeprav so bili
številčnejši kot druge rase, so imeli krajšo življenjsko dobo. Nekateri ljudje so bili
nezaupljivi in so se raje izogibali vilinom, drugi pa so se od njih učili, z
združitvijo ljudi in vilinov pa je nastala rasa polvilinov. Izvor hobitov naj bi bil
nejasen, morda so bili sorodniki ljudi, sčasoma pa so se od njihovega rodu
oddaljili, postali so manjši in spretnejši.
Na drugi strani je Sovrag, ki si je želel podjarmiti vse svobodne rodove,
predstavljal zlo silo. Na vrhu je bil Sauron, t. i. Temni vladar, ki je po
večstoletnem mirovanju znova vstal, da bi zasužnjil druga živa bitja. Njegovo
moč je predstavljal Edini Prstan, ki je bil dolgo časa izgubljen, in če bi prišel
zopet v roke Saurona, bi le-ta verjetno uspel izpeljati svoje zle namene. Njegovo
22
vojsko so sestavljali orki in goblini, vargi in podobna zla bitja. Pod njegovim
vplivom so bili tudi ljudje iz vzhodnih dežel. Njegovi najzvestejši služabniki so
bili t.i. Prstanovi besi ali Nazguli, ki jih je nadzoroval s pomočjo svoje volje in
Edinega Prstana. Tako je obvladoval njihove Prstane Mogote.
4.1 Vrste bitij
Svobodni rodovi:
Hobiti: imenovani tudi polovnjaki, saj so merili polovico človeške višine, živeli
pa so na mirnem podeželju Šajerske v hobitinah z okroglimi vrati in okni, ki so jih
vgradili v pobočja. Šajerska se je nahajala na severu Srednjega sveta in je nekoč
spadala pod Severno kraljestvo Arnor. Proti koncu Tretjega veka so imeli
pomembno vlogo v zgodovini Srednjega sveta. Označevala so jih vedrost,
kodrasti lasje in dlakava stopala. Hodili so bosi; na ta način so se premikali skoraj
neslišno. Uživali so v dobri hrani, glasbi in gostijah ter se niso pretirano zanimali
za probleme preostalega Srednjega sveta. Bili so zelo miroljubni in večinoma niso
iskali pustolovščin, kljub temu pa so, ko je bilo potrebno, premogli tudi veliko
poguma. Nekateri med njimi so bili deležni velikih pustolovščin.
V romanu in filmu »Hobit« osrednjo vlogo igra hobit Bilbo Bisagin, ki je bil med
svojimi rojaki zelo spoštovan, vendar je zapustil svoje udobno domovanje v
Bisaginem koncu in se odpravil iskat zaklad skupaj z veščem in skupino škratov.
Svoj pustolovski duh je domnevno podedoval po materi, Beladoni Tukovi. Po
Gandalfovem predlogu se je udeležil škratjega pohoda na goro Erebor, kjer so
želeli osvojiti nazaj svojo očetino, ki jim jo je odvzel pohlepni zmaj. Pri tej
pustolovščini je imel vlogo zmikavta, ukradel pa naj bi arhkamen, ki si ga je
skupaj z drugim zakladom prilastil zmaj. Med vsemi prigodami je našel čaroven
prstan, s katerim je postal neviden. Ni pa vedel, da je našel prav Edini Prstan, ki je
vsakega, ki ga je nosil, skušal, vendar pa je bil hobit edini med bitji, ki se je lahko
dlje časa upiral zli moči Prstana.
Škratje: bili so ponosni in skrivnostni rod, ki je v svojih gorskih dvoranah redko
sprejemal goste. Bili so odlični obdelovalci kovin in kamna; iz zlata so izdelovali
23
nakit, iz železa pa so kovali meče. Izmed vseh kovin pa so najbolj cenili mithril,
kovino, ki so jo lahko našli samo v rudnikih Morije. Iz mithrila so izdelovali
verižne srajce, ki so bile veliko trpežnejše in lažje od železnih. Znani so bili po
svojih veličastnih podzemnih mestih. Škratje so imeli dolge brade, bili so čokate
postave in močni. Njihova običajna bojna oprava je vključevala sekire z dolgimi
ročaji in bojna kladiva oz. sekire ter čelade iz mithrila.
V »Hobitu« osrednjo vlogo igrajo škrat Thorin Hrastoščit in skupina dvanajstih
škratov, ki so si zadali nalogo, da poskusijo ponovno osvojiti in povrniti veličino
davno izgubljenega škratovskega kraljestva Erebor v Samotni gori. Thorinovi
predniki so nekoč vladali kot Kralji pod Goro, dokler niso njihovi zakladi
privabili zmaja Smauga, v napadu preživeli škratje pa so se bili prisiljeni
razkropiti po svetu. Trinajst škratov se je tako nekega večera prikazalo na vratih
Bilba Bisagina, da bi jim pomagal pri njihovi nalogi.
Vilini: najstarejši rod in hkrati tudi najimenitnejši. Bili so nesmrtni, vendar jih je
po tisočih letih bivanja v Srednjem svetu prevzela žalost, zato so odpluli na
Skrajni zahod v Neumrljive dežele. Živeli so v velikih gozdnih kraljestvih
Mrkolesja in Loriena, kjer so bili varno skriti pred Sauronovim pogledom in
mračnimi silami. Največja domovanja vilinov v Tretjem veku so bila Lorien,
Razendel, Mrkolesje in Sivi pristani. Vilini so bili tudi prvi, ki so se uprli Sovragu
in so se že na tisoče let bojevali proti orkom, goblinom in drugimi temačnimi bitji.
Vilinski bojevniki so izvrstni lokostrelci in mojstri v mečevanju.
V nekaterih primerih so se ljudje in vilini zaljubili; iz njihovih zvez se je nato
razvil rod polvilinov. Polvilini so tako podedovali lastnosti obeh rodov (po
vilinski strani nesmrtnost, po človeški pa umrljivost) in so lahko izbirali, za katero
se bodo odločili. Polvilin je bil tudi Elrond (Elrond Polvilin), ki je živel v
Razendelu, kamor so se zatekli škratje, Bilbo in Gandalf po napadu vargov.
Vešči: čeprav so bili na videz zelo podobni ljudem, so bili v resnici nadzemska
bitja. Na svet so jih poslali Varuhi sveta, t.i. Valarji, da bi s svojimi močmi
nadzorovali prodor Sauronovega zla. Vešči so bili prav tako kot vilini nesmrtni.
24
Na svet je bilo poslanih pet veščev: dva Modra vešča, ki sta izginila na vzhodu,
Radagast Rjavi, Saruman Beli in Gandalf Sivi.
V filmu se pojavijo trije vešči: Gandalf, Radagast in Saruman, medtem ko se v
romanu pojavlja samo Gandalf.
Gandalf Sivi: večinoma je oprezal po svetu, pri tem pa je veliko pozornost
posvečal preučevanju hobitov, njihovih spretnosti in vrlin. Odkril je, da se Sauron
skriva v Dol Guldurju in ga s pomočjo drugih veščev pregnal. Vendar je bilo že
prepozno, saj se je Sauron že vrnil v svojo trdnjavo v Mordorju.
Radagast Rjavi: živel je v Rhosgoblu na obrobju Mrkolesja in je bil bolj kot ostali
vešči povezan z naravo, govoril pa je tudi skrivni jezik ptičev in zveri. Znal naj bi
tudi prevzeti podobo katere koli živali.
Saruman Beli: bil je najmodrejši med vešči in tudi njihov vodja. Med vsemi je
najbolj poznal Sauronove skrivnosti, kar ga je kasneje pokvarilo in namesto da bi
si prizadeval za poraz Saurona, ga je hotel nadomestiti.
Sovrag:
Sauron: največji sovražnik Srednjega sveta. To je starodavni demon, ki si je
prizadeval podrediti vsa živa bitja. Svoje načrte in spletke je koval ves Drugi in
Tretji vek. Na začetku je za uresničevanje svojih načrtov prevzemal različne
oblike, nato pa je v Drugem veku skoval Edini Prstan, da bi z njegovo pomočjo
zasužnjil vse svobodne rodove Srednjega sveta. Z Edinim bi nadzoroval vse
Prstane Mogote, ki so jih imeli vodje svobodnih rodov, a ta načrt se mu je
ponesrečil in Edini je izginil. Sauron se je za več stoletij potuhnil v Dol Guldurju,
t.i. hrib čarovništva, da bi pridobil nazaj svoje moči in poiskal Edini Prstan.
Orki: poleg goblinov eden izmed najbolj okrutnih rodov. Živeli so v temi in so,
ker so sovražili sonce, svobodne rodove napadali ponoči. Največ orkov je živelo v
Mordorju in v senci Barad-dura. Mordorski orki so bili večji in močnejši od
gorskih goblinov, imeli so tudi boljše orožje, rezila pa so bila pogosto premazana
s strupom. Gorske gobline so pogosto uporabljali za izvidnike in zasledovalce.
25
Goblini: prav tako kot orki so bili okrutni in podivjani ter niso marali svetlobe.
Živeli so predvsem v gorah Meglenega gorovja ali v opuščenih rudnikih.
Vargi: zlobni demoni, ki so prevzeli podobo volkov. Bili so pametni in pretkani,
živeli pa so ob reki Anduin. Skupaj z goblini so napadali svobodne rodove.
Troli: bitja, ki niso bila najbolj pametne narave. Bili so okorni in so bolj slabo ali
skoraj nič obvladali jezik ljudi. Nekateri so se naučili nekaj jezika, ki so ga
uporabljali orki, skalni troli, ki so živeli na Zahodu, pa so govorili spačeno obliko
sogovorščine (Gradišnik, 2004: 239). Ob stiku s sončno svetlobo so se spremenili
v kamen. Obstajale naj bi različne vrste trolov: skalni, jamski (naj bi bili še najbolj
človeški), hribovski, trolovski ljudje (mešanci) in Olog-haiji (2004: 239).
V filmu druščina naleti na tri gorske trole, ki jih skoraj pojedo, a jih v zadnjem
trenutku ob sončnem vzhodu reši Gandalf. Troli se spremenijo v kamen, škratje,
Bilbo in Gandalf pa najdejo trolovski brlog/trolovino, kjer naletijo na nenavaden
trolski plen: tri meče vilinske izdelave. Prvi meč je vzel Thorin Hrastoščit.
Imenoval se je Orkrist, kar je v sindarinskem jeziku vilinov pomenilo Sekač
orkov. Drugi meč, imenovan Glamdring, je vzel Gandalf. V sindarinščini je to ime
pomenilo Tolkač sovragov. Tretji meč oz. vilinsko bodalo je Gandalf podaril
Bilbu. V bližini orkov ali goblinov se je modro svetlikalo. Bilbo ga je poimenoval
Želo.
26
5 Podnaslavljanje
Podnaslavljanje (ali podnaslovno prevajanje) je eno od dveh najpogostejših oblik
avdiovizualnega prevajanja v Sloveniji (druga oblika je sinhronizacija). Definicija
po Karamitroglouju določa podnaslavljanje kot prevajanje govorjenega (ali
zapisanega) izvirnega besedila v avdiovizualnem izdelku v vizualno podobo
zapisanega besedila v ciljnem jeziku, ki se običajno nahaja na dnu zaslona.
Poznamo dve vrsti podnaslavljanja: znotrajjezikovno, ki pomeni zapisovanje
govorjenega jezika znotraj izvirnega jezika (npr. slovenskega), predvsem za
potrebe gluhonemih ljudi ali ljudi z okvarjenim sluhom. Uporablja se pri
predvajanju televizijskih oddaj. Druga oblika, nadnaslavljanje (ang. surtitling), se
uporablja predvsem v gledališču in operi. Druga vrsta pa je medjezikovno
podnaslavljanje, prevajanje izvirnega jezika v ciljni jezik v obliki sočasnega
zapisanega besedila avdiovizualnega izdelka. Končni rezultat je kombinacija
zapisanega besedila in gibljive slike (filma).
Osebi, ki razume tuj jezik ali ga pisno in govorno obvlada, se morda zdi, da
prevajanje oziroma v tem primeru, prevajanje podnapisov, ni tako težko. Tuji
jeziki so nam dostopnejši, zahvaljujoč internetu in globalizaciji, ki sta dva od
glavnih razlogov, da smo v nenehnem stiku z drugimi državami. Posel in trgovina
sta poskrbela, da se ljudje naučijo vsaj enega tujega jezika. Mlajše generacije, ki
so obdane z raznovrstnimi tehničnimi napravami, se zelo hitro znajdejo v stiku s
tujim jezikom, saj je tehnološki razvoj tako napredoval, da ga jezik (predvsem
razvoj terminologije) težko dohaja. Na spletu in v poslu je v ospredje prišla
angleščina, ki se vse bolj udejstvuje kot univerzalni sporazumevalni jezik. Zato
nas ne preseneča, da vse več ljudi meni, da obvladajo tuj jezik (na primer
angleščino). Veliko študijske literature je napisane kar v tujem jeziku; eden izmed
razlogov je tudi, da so tovrstni prevodi, in posledično končni izdelki (npr. knjiga),
dragi. Veliko študentov se, če ne prej, med študijem znajde v položaju, ko si
morajo tujo literaturo »prevesti« v svoj jezik, bodisi zaradi lažjega razumevanja
bodisi zaradi študijskih potreb (izpiti v tujem oz. maternem jeziku). Omeniti velja
tudi, da na internetu najdemo številne uporabne programe, spletne strani in celo
prevajalska orodja, ki nam lahko pri tem pomagajo. Tako se zgodi, da postanejo
ljudje samozavestni o svojem znanju jezika in celo v sposobnost, da se lahko,
27
opremljeni z znanjem jezika, pridobljenim iz različnih medijev (npr. filmov),
internetom, spletnimi slovarji ter prevajalskimi orodji, lotijo kakršnega koli
besedila v tujem jeziku in ga razumljivo prevedejo v materni jezik ali celo v tuj
jezik. Pri tem pa pogosto spregledajo delo, ki ga je potrebno vložiti v sam prevod.
Ni dovolj samo znanje jezika ali izjemna iznajdljivost pri iskanju ustreznega
izraza, prevajalec mora najprej obvladati materni in tuj jezik, upoštevati pa mora
tudi številne druge ključne dejavnike, če želi ustvariti uspešen prevod. V tem
oziru je podnaslavljanje prav tako ali pa celo še bolj zahtevno. Prevajalec
podnapisov se ne srečuje samo z golim besedilom. Prav tako kot obstajajo pravila
in napotki za prevajanje različnih vrst besedil, tako obstajajo pravila za prevajanje
podnapisov, ki pa so še vedno nekoliko ohlapna.
5.1 Pravila podnaslavljanja
Pravila podnaslavljanja povzemamo po članku A Proposed Set of Subtitling
Standards in Europe - Towards a Standardisation of Subtitling Practices in
Europe: Guidelines for Production and Layout of TV Subtitles avtorja
Karamitroglouja, v katerem predlaga standarde podnaslavljanja v Evropi. Članek
je bil objavljen na spletni strani Translation Journal. V članku avtor ponuja
smernice za bolj standardizirano podnaslavljanje. V magistrski nalogi omenjamo
le najpomembnejše vidike, ki smo jih obravnavali v analizi. Te so:
1. Prostorska razporeditev
a. položaj na zaslonu:
Podnapisi se naj nahajajo na spodnji strani zaslona, kjer najmanj motijo dogajanje
v filmu (1/12 nad spodnjim robom zaslona). Prav tako naj imajo podnapisi nekaj
prostora (1/12) na levi in desni strani zaslona, saj tako gledalec lažje spremlja tako
film kot podnapise. Podnapise v zgornji del zaslona postavite le v najnujnejših
primerih, kadar je dodan vizualni material (npr. jezikovni), ki je nujen za
razumevanje filma in se nahaja na spodnjem delu zaslona (kjer bi običajno bili
podnapisi).
28
b. število vrstic:
Naenkrat se lahko predvajata največ dve vrstici podnapisov. Tako bodo podnapisi
zasedali samo 2/12 prostora na zaslonu. V primeru enovrstičnega podnapisa naj
le-ta zaseda spodnjo od dveh vrstic, saj bo tako manj motil film v ozadju.
c. postavitev besedila:
Besedilo podnapisov naj bo postavljeno na zgoraj omenjenem položaju. Večina
dogajanja v filmu se nahaja v centru zaslona, gledalcu pa ne bo treba dolgo iskati
podnapisa. Izjema je v primeru dvojnega besedila (izmenjavanje dialogov, ki so
označeni s pomišljaji in se pojavijo hkrati v dvovrstičnih podnapisih), ki naj bo
poravnano z levim robom zaslona.
d. število znakov na vrstico:
Vsaka vrstica podnapisov naj vsebuje okoli 35 znakov. Tako lahko prilagajamo
ustrezen del prevoda govorjenega besedila in zmanjšamo potrebo po krajšanju in
izpuščanju izvirnika. Povečanje števila znakov, npr. več kot 40 znakov na vrstico
podnapisa, zmanjša razločnost (legibility) podnapisov, saj se s tem zmanjša tudi
pisava.
e. vrsta črk (typeface):
Uporabljajte črke brez okrasnih črtic (serif), saj sicer pretirana
okrašenost/kompleksnost pisave zmanjša razločnost besedila v podnapisih. Vrsta
črk kot npr. Helvetica (Verdana) in Arial ustrezata tem merilom.
f. barva pisave in ozadja:
Znaki naj bodo bledo bele barve (ne snežno bele), saj bi preveč bliskajoč odtenek
utrujal gledalčevo oko. Podnapisi naj bodo na prosojnem sivem okvirčku (ghost
box) in neobrobljeni. Dokazano je, da ljudje lažje beremo, če je besedilo na
mirujočem in ne na spreminjajočem/premikajočem se ozadju. Poleg tega pa je
siva barva očesu nevtralna in daje vtis, da ne popolnoma blokira slike v ozadju.
29
2. Trajanje podnapisov
a. trajanje celih dvovrstičnih podnapisov (najdaljše dovoljeno
trajanje):
Dokazano je, da je hitrost branja »povprečnih« gledalcev (starih med 14–65, iz
višjega-srednjega družbeno-izobraženega razreda) besedila s povprečno
zahtevnostjo (kombinacija formalnega in neformalnega jezika) v razponu med
150–180 besed na minuto, tj. med 2 ½–3 besed na sekundo. To pomeni, da lahko
celi dvovrstični podnapis, ki vsebuje 14–16 besed, ostane na zaslonu najdlje
nekoliko manj kot 5 ½ sekund. Ta čas bi v resnici morali razširiti na približno 6
sekund, ker možgani potrebujejo približno ¼–½ sekunde, da začnejo obdelovati
podnapis. Poleg tega pa je enako pomembno, da isti podnapis na zaslonu ne
ostane več kot 6 sekund, saj bodo predvsem hitri bralci začeli ta podnapis brati še
enkrat. Avtor članka poudarja, da je povprečna hitrost branja otrok (starih 6–14)
približno 90–120 besed v minuti. Tako je potrebno podnaslavljanje in trajanje
podnapisov ustrezno prilagoditi glede na ciljno skupino gledalcev.
b. trajanje celega enovrstičnega podnapisa (najdaljše dovoljeno
trajanje):
Sklepali bi, da je trajanje celega enovrstičnega podnapisa s 7–8 besedami
približno 3 sekunde, vendar je v resnici 3 ½ sekunde. Do tega pride zaradi na
videz večje količine besedila pri dvovrstičnih podnapisih, ki opozarjajo na
pospešeno hitrost branja. Pri enovrstičnem podnapisu se ta mehanizem ne sproži.
Ponovno je potrebno paziti na čas trajanja in prikaza podnapisa.
c. trajanje enobesednega podnapisa (najkrajše dovoljeno
trajanje):
Najkrajše trajanje enobesednega podnapisa je najmanj 1 ½ sekunde, ne glede na
zahtevnost besede. Krajše trajanje od priporočenega se bo odražalo zgolj kot
preblisk na zaslonu, kar je moteče za gledalčevo oko.
30
d. začetni čas (leading-in time) podnapisa:
Podnapisov ne vnašajte sočasno z izgovorjenim govorom, temveč ¼ sekunde
kasneje. Testi so pokazali, da možgani potrebujejo ¼ sekunde, za zaznajo začetek
govora in povedejo oko gledalca proti dnu zaslona, kjer pričakujejo podnapise.
Podnapis, ki se pojavi sočasno z govorom, pa gledalčevo oko preseneti s
pobliskom in zmede možgane za približno ½ sekunde, pozornost pa preskakuje
med vstavljenim besedilom podnapisa in govorjenim besedilom v filmu brez
osredinjene pozornosti na eno ali drugo.
e. končni čas (lagging-out time) podnapisa:
Podnapisi na zaslonu ne smejo ostajati več kot dve sekundi po končanem govoru,
čeprav v tem času ni govora. Podnapisi naj odražajo govorjeno besedo čim bolj
zvesto, tako vsebinsko kot časovno. Če so podnapisi dlje časa na zaslonu, lahko to
sproži nezaupanje do (kakovosti) podnapisov, saj bi gledalci ugotovili, da se
prikazani podnapisi ne ujemajo z izgovorjenim besedilom ob času, ko je bilo le-to
izgovorjeno.
f. časovni razmik med dvema zaporednima podnapisoma:
Med dvema zaporednima podnapisoma naj bo ¼ sekunde zamika; tako se boste
izognili »prekrivanju« podnapisov. Časovni presledek je potreben, da možgani
zaznajo konec podnapisa kot dela jezikovne informacije in začetek/pojavitev
drugega. Če tega ne upoštevate, gledalčevo oko ne bo zaznalo spremembe in
pojavitve novega podnapisa, zlasti, če je le-ta enako dolg kot predhodnji.
3. Ločila in način pisave
a. tri pike na koncu (sequence dots/ending triple dots) {…}:
Uporabljajte jih takoj za zadnjim znakom podnapisa (brez presledka), kadar poved
podnapisa ni dokončana v istem podnapisu, temveč se nadaljuje v naslednjem. Tri
pike na koncu označujejo nedokončano poved, oko in možgani gledalca pa tako
pričakujejo nadaljevanje. Brez kakršnih koli ločil za zadnjim znakom ni tega
očitnega signala, zato gledalec potrebuje več časa, da dojame vsebino,
31
nadaljevanje pa je bolj nepričakovano. Ker imajo tri pike na koncu tako utrjen
pomen nedokončanosti, mora biti uporaba le-teh pri nakazovanju nadaljevanja
misli ali nedokončanega govora primerno omejena.
b. tri pike na začetku (linking dots/starting triple dots) {…}:
Uporabljajte jih neposredno pred začetkom prvega znaka podnapisa (brez
presledka, prvi znak pa z malo tiskano črko), kadar podnapis napoveduje
nadaljevanje predhodno nedokončane povedi. Če nadaljevanja predhodnega
podnapisa ne označite ustrezno, možgani potrebujejo dlje časa, da prepoznajo
podnapis kot nadaljevanje prejšnjega. Tri pike na začetku zaradi njihovega
specifičnega namena vedno uporabljajte v zvezi s tremi pikami na koncu.
c. pike {.}:
Piko uporabljajte takoj za zadnjim znakom podnapisa (brez presledka), da
nakažete konec povedi v podnapisu. Oko gledalca bo zaznalo konec povedi in se
bo lahko zopet posvetilo sliki. Če na koncu povedi ni pike ali treh pik, bo gledalec
težje prepoznal konec podnapisa.
d. pomišljaji in vezaji {-}:
Pomišljaji se uporabljajo pred prvim znakom vsake vrstice dvovrstičnega
podnapisa (vsakič s presledkom) in nakazujejo izmenjavo govorcev, npr. v
dialogu; lahko se pojavljajo samo v enem podnapisu (»statično dvojno besedilo«)
ali pa se replike govorcev izmenjavajo (»dinamično dvojno besedilo«). Kadar
pomišljaje uporabljate za povezovanje besed kot vezaje, vmes ne vstavljajte
presledkov.
e. vprašaji {?} in klicaji {!}:
Uporabljajte jih, da ustrezno nakažete vprašanje ali poudarek kot v tiskanem
besedilu. Postavite jih takoj za zadnjim znakom podnapisa (brez presledka).
32
f. dvojni narekovaji {» «}:
Uporabljajo se naj za označevanje citiranih informacij kot v tiskanem besedilu.
Tudi te uporabljajte previdno.
g. vejice {,}, dvopičja {:} in podpičja {;}:
Uporabljajte jih, da nakažete kratek premor pri branju. V nasprotju s pikami, tremi
pikami na koncu, klicaji in vprašaji, ki jih uporabljamo za zaključek povedi v
podnapisu, tega ne smemo narediti z vejico, dvopičjem ali podpičjem. S tem bi
nesorazmerno podaljšali premor med dvema podnapisoma, kjer bi gledalci
pričakovali le kratek premor. Ločila uporabljajte previdno.
h. ležeča pisava:
V podnapisih jo uporabljajte, ko želite prikazati vir govorjenega besedila, ki ni na
zaslonu (npr. glas nekoga, ki razmišlja, govori po telefonu na drugi strani ali
pripoveduje). Uporabljate jo lahko tudi za ohranjanje besed v tujem jeziku.
i. besedilo v ležečem načinu v narekovajih {» «}:
Ležečo pisavo v narekovajih uporabljajte za označevanje prenosa javnih medijev,
tj. govorjeno besedilo, ki prihaja iz vira izven zaslona in naslavlja skupino ljudi
(npr. TV, radio, zvočnik). Uporabljate jo lahko tudi za zapis besedila pesmi.
j. velike (upper-case) in male (lower-case) tiskane črke:
Uporabljajo se naj enako kot v tiskanem besedilu. Podnapisi, napisani s samimi
velikimi črkami se naj uporabljajo za napise ali naslov (tj. zapisan znak, ki se
pojavi na zaslonu).
k. okrepljena pisava in podčrtana pisava:
V podnaslavljanju nista dovoljeni.
33
4. Urejanje v ciljnem besedilu
a. iz enovrstičnega v dvovrstični podnapis:
Bolje je, da dolg enovrstični podnapis razdelite v dvovrstičnega in ustrezno
razdelite besede v vsaki vrstici. Oko in možgani gledalcev dvovrstične podnapise
obravnavajo kot okorne in posledično pospešijo branje.
b. razčlenitev/razdelitev besedila na največje enote (segmentation
at the highest nodes):
Besedilo podnapisov naj bo razčlenjeno na največje možne skladenjske enote. To
pomeni, da bi idealno vsak prikazani podnapis vseboval eno celo poved.
c. razčlenitev in dolžina vrstic:
Zgornja in spodnja vrstica dvovrstičnega podnapisa naj bosta po dolžini čim bolj
enaki in sorazmerni, saj je oko gledalca bolj prilagojeno na branje besedila v
pravokotni kot trikotni obliki. Temu je tako, ker je tudi običajno besedilo
natisnjeno v pravokotni obliki (v stolpcih oz. na straneh).
d. govor in povedi v podnapisih:
Vsaka izgovorjena enota naj bi se idealno odražala v povedi podnapisa. Gledalci
pričakujejo pravilno in zvesto predstavitev izvirnega besedila in eden izmed
osnovnih načinov, da to lahko preverimo, je, da opazujemo, če število
izgovorjenih enot sovpada s številom povedi v podnapisih. Povedano drugače, ko
gledalci zaznajo konec izgovorjene enote govorca v filmu, pričakujejo, da bodo
tudi v podnapisih videli zaključeno poved, preden se začne nova. To je tudi
razlog, da se poskušamo čim bolj izogibati povezovanju dveh ali več izgovorjenih
enot v eno poved podnapisa.
e. več kot ena poved v istem podnapisu:
Podnapis ne sme imeti več kot dve povedi. Če upoštevamo princip razčlenitve na
največje enote, mora vsaka poved zavzemati eno vrstico, ne glede na to ali
ustrezajo izgovorjenim enotam istega govorca (monolog) ali različnih govorcev
(dialog). Če gre za monolog, naj bodo vrstice postavljene na sredino kot običajni
34
podnapisi. Če gre za dialog, vrstice poravnamo na levo in pred njih postavimo
pomišljaje (»dvojno besedilo«).
f. izpuščanje jezikovnih prvin izvirnika:
Odločitev, katere dele informacij boste izpuščali oz. vključevali, naj bo odvisna
od relativnega prispevka teh informacij za razumevanje ciljnega filma kot celote.
Prevajalec podnapisov naj ne poskuša prenesti vseh informacij, čeprav bi bilo
prostorsko in časovno izvedljivo. Prevajalec naj zato poskuša ohranjati ravnovesje
med ohranjanjem največ izvirnega besedila (bistveno za razumevanje jezikovnega
dela ciljnega filma) in omogočanjem zadostnega časa, da lahko oko obdela
preostale nejezikovne zvočne in vizualne elemente (bistveno za
razumevanje/spoštovanje estetskega dela ciljnega filma).
Jezikovne kategorije, ki jih lahko v podnapisih izpustite, so:
i. brezpomenski izrazi (padding expressions) (npr. you know, well, as I
say itd.):
Ti izrazi so najpogosteje pomensko prazni, v govoru pa pogosto ohranjajo potek
pogovora;
ii. izrazi odzivanja (npr. yes, no, ok, please, thanks, thank you,
sorry):
Te izraze prepoznava in razume večina Evropejcev, kadar so razločno izgovorjeni,
zato jih lahko v podnapisih tudi izpustimo. Kadar pa niso razločno izgovorjeni ali
pa so uporabljeni s slengovskimi izrazi, z neformalnimi ali pogovornimi
različicami (npr. yup, nup, okey-dokey, tha itd.), niso tako prepoznavni ali
razumljivi; v tem primeru jih vključimo v podnapise.
35
g. ohranjanje jezikovnih prvin izvirnika:
Jezikovne prvine izvirnika, ki jih gledalci lahko enostavno prepoznajo in
razumejo, ni le potrebno ohranjati v podnapisih, če se pojavljajo v kontekstu
neprepoznavnih prvin, ki lahko zabrišejo pomen izgovorjenega, temveč morajo
biti prevedeni besedo za besedo. Te prvine so največkrat lastna imena (npr.
zemljepisna imena, npr. Los Angeles, Afrika itd.) ali prvine, ki si jih je ciljni jezik
neposredno sposodil oz. posodil izvirnemu jeziku ali pa imata oba jezika skupne
izraze, ki sta jih prevzela iz tretjega jezika (npr. izraz »matematika« si delijo
angleščina, francoščina in grščina). Psihološke raziskave so pokazale, da kadar
gledalci prepoznajo tovrstne jezikovne prvine, pričakujejo, da se le-te točno,
dobesedno in prevodno ustrezno pojavijo tudi v podnapisih. To se zgodi zato, ker
v možganih gledalcev nenehno deluje mehanizem preverjanja, ki nato vzbuja sum,
da prevod izvirnega besedila ni ustrezno zastopan v podnapisih, če niso narejeni
po sistemu beseda za besedo.
h. spreminjanje stavčnih struktur:
Enostavnejše skladenjske strukture so krajše in enostavnejše za razumevanje kot
kompleksne, zato naj prevladajo v podnapisih. Tako boste ustvarili ravnovesje
med pomenskimi (ohranjanje pomena izvirnika), pragmatskimi (ohranjanje
funkcije izvirnika) in stilističnimi vidiki (ohranjanje stilitičnih lastnosti izvirnika).
Kategorije kompleksnih skladenjskih struktur lahko nadomestite s
poenostavljenimi na sledeče načine:
pasivno obliko stavka nadomestite z aktivno;
negativne izraze s pozitivnimi;
časovne podredne stavke s časovnimi predložnimi zvezami;
relativne stavke s prilagojenimi samostalniki;
podvojene glagole z vrzeljenjem (glagolska elipsa);
povedne pragmatične prošnje z neposrednimi vprašalnimi povedmi;
povedne pragmatične zahteve z neposrednimi velelnimi povedmi.
Vseeno pa v nekaterih primerih ne moremo drugače kakor da obdržimo daljše
strukture, ker le-te olajšajo miselne procese.
36
i. kulturnospecifični jezikovni elementi:
Za prenos kulturno določenih jezikovnih elementov ni standardiziranih smernic,
obstaja pa pet možnih nadomestnih rešitev za takšen prenos:
1. kulturni prenos;
2. transpozicija;
3. transpozicija z razlago;
4. nevtralizacija (navadna razlaga),
5. izpust.
Katero od teh alternativnih možnosti boste izbrali, je odvisna od kulturno
določenega elementa, prav tako pa tudi od konteksta, jezikovne ali nejezikovne
slušne oz. vizualne okoliščine.
5.2 Prednosti in slabosti podnaslavljanja
V primerjavi z drugimi oblikami avdio-vizualnega prevajanja je podnaslavljanje
veliko cenejše in tudi hitrejše kot npr. sinhroniziranje. Prevajalci podnapisov za
svoje delo potrebujejo računalnik in ustrezno programsko opremo, medtem ko pri
sinhronizaciji poleg prevajalca potrebujemo tudi igralce, ki s svojimi glasovi v
ciljnem jeziku nadomestijo glasove igralcev v izvirnem jeziku. Igralce pa je treba
plačati. Prevedeni podnapisi so tudi bolj pristni kot sinhronizacija ali glasovno
prekrivanje (t.i. voice over), saj s podnapisi veliko težje manipuliramo izvirno
besedilo. Gledalci še vedno slišijo govor v izvirnem jeziku, hkrati pa lahko
spremljajo podnapise v ciljnem jeziku in lažje opazijo, če je prevajalec uspešno
opravil svojo nalogo ali ne. Nasprotno pri sinhronizaciji tega ne moremo vedeti,
saj avdio-vizualni izdelek popolnoma prilagojen ciljnemu jeziku. Slednja lastnost,
sočasna prisotnost izvirnega in ciljnega jezika, je lahko tudi učni pripomoček za
učenje tujega jezika. Po drugi strani pa mora prevajalec pri podnapisih večkrat
krajšati besedilo zaradi časovnih in prostorskih omejitev, še vedno pa ohrani
37
osnovni pomen. Druga slabost je tudi, da mora gledalec pozornost razdeliti med
slušni, vidni in bralni del, kar je lahko zelo naporno (Kaloh Vid, 2011).
5.3 Uradni in neuradni podnapisi
Glavna razlika med uradnimi in neuradnimi podnapisi je, da so uradne podnapise
prevedli izkušeni prevajalci, medtem ko neuradne podnapise prevajajo laični
gledalci, ki sicer poznajo jezik, nimajo pa nujno ustreznega znanja o drugih
vidikih podnaslavljanja. Uradne podnapise vidimo na televiziji, v kinu in v filmih
na DVD-jih, neuradne podnapise pa običajno najdemo na internetu.
5.4 Primerjava poimenovanj v izvirniku in prevodu
Poimenovanja mitoloških bitij smo najprej primerjali med književnim izvirnikom
Hobbit in slovenskim prevodom prevajalca Antona Ocvirka, nato pa v podnapisih
istoimenskega filma, in sicer med uradnimi ter neuradnimi podnapisi. Največje
razlike smo ugotovili pri primerjavi književnih del. Pri tem je potrebno omeniti
tudi, da isti slovenski prevajalec ni prevajal trilogije »Gospodar prstanov«; le-te je
dve leti kasneje v slovenščino ponovno prevedel Branko Gradišnik. Razlike med
prevodi mitoloških bitij so zato precej opazne. Videti je, da je Anton Ocvirk
izraze prevajal v skladu z že uveljavljenimi izrazi v slovenskem bajeslovju, pri
nekaterih je izrazita starinska nota. Nasprotno je Branko Gradišnik uporabil
drugačen pristop in pri prevajanju upošteval tudi tujo mitologijo. Njegov prevod
so upoštevali tudi pri prevajanju podnapisov filmske trilogije »Gospodar
prstanov« in kasneje pri filmski »trilogiji« »Hobit«.
38
6 Analiza poimenovanj mitoloških bitij
Analizo začenjamo s primerjavo poimenovanj bitij v romanu in književnem
prevodu. Izbrane primere smo nato pregledali iz teoretičnega in praktičnega
vidika.
Tabela 1: Poimenovanja mitoloških bitij v knjižnem izvirniku in prevodu
Hobbit or There and Back Again
(J. R. R. Tolkien)
Hobit ali Tja in spet nazaj
(prevod Dušan Ogrizek)
hobbit hobit
orcs grdini (orki – tako so jih imenovali
hobiti1)
(hobgoblin) ni prevoda
goblins grdini
Great Goblin Veliki grdin
dwarves škrati
elves vilinci
trolls ajdi
giants velikani
stone-giants kamniti velikani
dragon zmaj
wizard čarovnik
warg varg
eagles orli
Lord of the Eagles Vladar orlov
Elvenking Vilinski kralj
Med primerjavo izvirnika in prevoda smo najprej opazili prevode bitij, ki so se
močno razlikovali od prevodov, ki smo jih videli v filmu »Hobit«. V nasprotju z
izrazi, ki so se uveljavili v filmu, književni izvirnik na začetku ponuja komentar o
nekaterih vrstah bitij, natančneje o »orkih« (orcs), za katere avtor navaja, da jih
tako imenuje rod, imenovan »hobiti« (hobbits), vendar jih zaradi morebitne
1 Opomba avtorja v J. R. R. Tolkiena uvodu romana Hobbit or There and Back Again
39
zamenjave z drugim imenom za kite ubijalce, orke, raje imenuje goblins.
Slovenski prevajalec je v tem oziru zvesto sledil izvirniku (dobeseden prevod),
vendar so ponekod vidna odstopanja. V sledečih primerih je prevajalec po teoriji
Vinayja in Darbelneta uporabil postopek adaptacije, saj je angleški izraz
nadomestil z najbližjim, a ne najuspešnejšim izrazom v slovenščini ter tako
priredil situacijo ciljnemu jeziku:
1. Orcs, v slovenskem prevodu »grdini«, omenjen je tudi izraz »orki«,
vendar, kot že zgoraj omenjeno, sta se tako avtor romana kot prevajalec
izrazu izognila zaradi dvoumnosti besede. Sama angleška beseda je
omenjena samo v začetni spremni besedi, vendar avtor v nadaljevanju
uporablja samo izraz goblins; enkrat je omenjen še izraz hobgoblins, ki pa
se prav tako pojavi samo enkrat, v slovenskem prevodu pa niti ni omenjen.
Avtor in, posledično, prevajalec, sta tako uporabljala en sam izraz, morda
kot nadpomenko, za skupino bitij, ki niso marala dnevne svetlobe in so se
zadrževala v podzemlju, če pa so že šla na plano, so to počela ponoči ali v
zavetju sence. Po značaju so to zelo agresivna bitja, ki so na videz izjemno
neprijetna, grda. Slednje je najverjetnejši razlog, da se je prevajalec odločil
uporabiti izraz »grdini«. SSKJ namreč geslo »grdin« označuje kot redek
izraz za »grdobo, grdeža«.
2. Goblins, nadomestni izraz za orcs, je prevajalec prav tako prevedel
»grdini«. To poenotenje je moteče že zato, ker bodo osebe, ki so si
ogledale film »Hobit« in trilogijo »Gospodar prstanov«, morda tudi prvič
prebrale knjige. V filmu sta rasi »orkov« in »goblinov« izrazito ločeni.
Oba izraza je uporabil prevajalec Branko Gradišnik v prevodu književne
trilogije »Gospodar prstanov«, uporabili pa so ju tudi v vseh filmih,
posnetih po književnih predlogah. Po izvoru sta izraza sposojenki iz
angleščine, ki sta bili poslovenjeni. Pri branju slovenskega prevoda
romana »Hobit« lahko zato bralec naleti na veliko presenečenje, saj mu
bodo slovenska poimenovanja nenavadna. Čeprav sta besedi »ork« in
»goblin« sposojenki iz tujega jezika, že na videz dajeta občutek tesnobe in
temačnosti, medtem ko beseda »grdin« ne vzbuja tolikšnega odpora.
40
3. Elves je prevajalec prevedel kot »vilinci«. Podobno kot v primeru z
»goblini« in »orki« (»grdini«), tudi tukaj ne bi takoj vedeli, za katera bitja
gre. V »Hobitu« in »Gospodarju prstanov« gre za raso, ki je na svetu že od
samega začetka, pripadniki so nesmrtni ter običajno zelo modri. Po
velikosti in izgledu so podobni ljudem, nekoliko jih izdajajo le ošiljena
ušesa. V filmih so poimenovani »vilini«. Če jih primerjamo z opisom
vilinskih bitij v delu Goljevšek, bi jih lahko primerjali z »elfi«, vendar so
opisi vilinskih bitij v njeni knjigi veliko bolj kompleksni. Vsekakor pa jih
ne moremo enačiti z vrsto »vilinskih bitij«, katerih poimenovanje je izbral
prevajalec. Slovenska beseda »vilinec« je že v osnovi pomanjševalnica. V
angleščini je izraz elf zelo splošen, lahko bi ga prav tako v grobem
obravnavali kot nadpomenko, ustreznica v slovenščini pa bi bila »vilinska
bitja«. Izbira primernega izraza v prevodu je nato odvisna od sobesedila. V
drugih literarnih delih izraz »vilinci« običajno opisuje manjša bitja s
posebnimi sposobnostmi, lahko imajo krila, ni pa nujno. Do ljudi so lahko
prijazni ali pa zelo nadležni.
4. Trolls so v slovenščino prevedeni kot »ajdi«. Tudi v tem primeru gre za
postopek adaptacije, in sicer je to starinski slovenski izraz, pod katerim si
brez podrobnejšega opisa ne znamo predstavljati, za katera bitja gre. V
SSKJ sta pod geslom »ajd« zapisana dva pomena: 1) pogan in 2) redko
velikan. Dodana je še etnološka razlaga, ki pravi, da so »ajdje po ljudskem
verovanju velikani, ki so živeli pred človeškim rodom.« Ta razlaga je zelo
skopa, poleg tega pa ne ustreza bitjem, ki jih opisuje Tolkien. Ustreznejši
izraz, ki ga najdemo tudi v drugi literaturi, je »troli«. Edina lastnost, ki bi
jo troli lahko delili z velikani, je, da so večji, vendar ne večji od velikanov.
Za trole je značilno tudi, da niso najbolj pametna bitja in jih je enostavno
prelisičiti. Bojijo se sončne svetlobe, saj jih spremeni v kamen.
5. Dwarves se v slovenskem prevodu pojavljajo kot »škrati«. Izraz je
prilagojen slovenskemu okolju in ljudskemu izročilu (adaptacija), po drugi
strani pa je lahko pomensko varljiv. V SSKJ pod geslom »škrati«, tudi
»škratje« najdemo sledeče pomene:
41
v pravljicah zelo majhnemu moškemu podobno bradato bitje,
navadno nagajivo;
kip ali podoba, ki to bitje predstavlja;
ekspr. zelo majhen človek;
ekspr. poreden, neugnan otrok;
evfem. hudič.
V tem primeru bi še najbolje sovpadal tretji pomen, saj je ljudstvo
»škratov« po velikosti manjše od navadnih ljudi, vendar pa niso tako
majhni kot škrate opisuje ljudsko izročilo.
V književnem prevodu smo prepoznali še druge postopke, ki jih opisujeta Vinay
in Darbelnet, in sicer sposojenke (»hobit«, »varg«) ter dobeseden prevod
(»velikani«, »kamniti velikani«, »zmaj«, »čarovnik«, »orli«). Prevajalec bi lahko
primere, ki smo jih uvrstili v kategorijo adaptacija, prav tako prevedel s
sposojenkami, ki bi v sobesedilu bolje zvenele.
V drugem delu analize smo analizirali prevode poimenovanj bitij v uradnih in
neuradnih podnapisih.
Tabela 2: Poimenovanja mitoloških bitij v filmu (uradni in neuradni podnapisi)
The Hobbit An Unexpected
Journey
Hobit Nepričakovano
potovanje (uradna verzija)
Hobit Nepričakovano
potovanje (neuradna
verzija)
hobbit hobit hobit
orcs orki orki
dwarves škratje palčki
dragon zmaj zmaj
elves vilini vilenjaki; vilinci
pale orc bledi ork orjaški ork; veliki ork
trolls troli troli
mountain trolls gorski troli planinski troli
elven king vilinski kralj vilenjaški kralj
wizard vešč čarovnik
warg varg warg
42
giants velikani velikani
stone-giants kamniti velikani kamniti velikani
goblins goblini goblini
Pri analizi prevodov bitij v filmu smo pričakovali, da bodo največja odstopanja v
neuradnih podnapisih. Neuradne podnapise običajno prevajajo ljubiteljski
prevajalci, ki dobro razumejo tuj jezik. Programska oprema in prevajalska orodja
so na internetu lahko dostopna; praktično lahko vsak, ki ima nekaj prostega časa,
na svoj računalnik namesti vse potrebno in se loti prevajanja. Izkušeni in tudi
malo manj izkušeni prevajalci pa vedo, da to ni tako preprosto. Ljubiteljski
»prevajalci« imajo sicer dober namen, vendar pozabljajo ključno dejstvo: čeprav
razumejo jezik, to ne pomeni, da poznajo vse elemente izvirnega jezika in niti, da
bodo tuj jezik uspešno prenesli v ciljni (običajno materni) jezik. Prevajalec mora
biti pozoren na to, da bo uporabil primerne ustreznice, sicer tvega, da bo prevod
izpadel smešno oz. neustrezno kontekstu. Pri tem pa je pomembno, da upošteva
tudi pravila podnaslavljanja.
1. Dwarves
Tabela 3: Analiza poimenovanj bitij v podnapisih: škratje
Izvirnik Uradni podnapisi Neuradni podnapisi
dwarves škratje palčki
Prevajalec neuradnih (ljubiteljskih) podnapisov je uporabil izraz »palčki«, ki pa v
tem kontekstu ni ustrezen. Palčki so pravljična bitja, podobna majhnim možicem z
bradami in kapami, kakršne vidimo v podobi kipcev na vrtovih. Prevod se nikakor
ne ujema s podobo rodu, ki je opisan v »Hobitu«, pravzaprav je prav nasproten.
Rasa dwarves opisuje pripadnike ljudstva, ki je po velikosti sicer manjši od rase
ljudi, vendar še vedno večji od klasične podobe palčkov. Gre za ponosno, trmasto,
samovoljno in vzdržljivo ljudstvo, ki večino svojega časa posvetu rudarjenju in
obdelovanju kovin. Čeprav v nekaterih pravljicah (npr. v Sneguljčici) tudi
zasledimo, da palčki delajo v rudniku, le-ti rude oz. dragih kamnov nadalje ne
obdelujejo. Gledalci so nad takim prevodom lahko presenečeni. Že res, da je
43
angleški izraz večpomenka, saj se lahko v tej obliki pojavlja tako z enim kot
drugim pomenom (palčki ali škrati oz. škratje), vendar dober prevajalec ve, kateri
izraz v ciljnem jeziku najbolje ustreza določenemu namenu. Ljubiteljski
prevajalec, po drugi strani, prevaja po svojem občutku oz. iz nabora besedišča, ki
ga pozna. To pa je lahko včasih precej oddaljeno od dejanskega konteksta. V tem
primeru je prevajalec uradnih podnapisov uporabil postopek adaptacije, medtem
ko je ljubiteljski prevajalec uporabil modulacijo, saj si je izraz razlagal po svoje.
2. Elves
Tabela 4: Analiza poimenovanj bitij v podnapisih: vilini
Izvirnik Uradni podnapisi Neuradni podnapisi
elves vilini vilenjaki; vilinci
V tem primeru se v neuradnih podnapisih prevod izraza elves pojavlja kar v dveh
različicah. To lahko le dodatno zmede in razdraži gledalca. Dodatna slaba stran je
tudi, da je prevajalec ponovno uporabil (v obeh primerih) neustrezna izraza, ki
pomenita drugačno vrsto bitij. »Slovar slovenskega knjižnega jezika« izraz
»vilenjak« definira kot človeka z nadnaravnimi močmi in ki je običajno varovanec
vil. Izraz »vilinec« običajno opisuje majhno bitje s posebnimi sposobnostmi
navihane narave, po nekaterih izročilih lahko imajo tudi krila. Teoretično pa je
lahko problematično tudi z vidika števila znakov. Pri podnapisih je število znakov
še posebno pomembno. V eni vrstici je lahko največ 40 znakov (vključno s
presledki). To pomeni, da je iznajdljivost prevajalca pri podnaslavljanju ključnega
pomena: najti mora ustrezen izraz v ciljnem jeziku, paziti mora na število znakov,
pri tem pa še paziti, da je vsebina podnapisa ustrezna. V tem primeru oba izraza,
»vilinci« in »vilenjaki«, teoretično, praktično kot tudi vsebinsko ne ustrezata.
Prevajalec neuradnih podnapisov je ponovno uporabil modulacijo, ki se je še
enkrat izkazala za neuspešno. Izraza sta lahko v primeru, da bi primanjkovalo
število znakov v podnapisu, predolga. Nasprotno je prevajalec uporabil dobeseden
prevod, »vilini«, ki veliko bolje sovpada z vsebino.
3. Pale orc
44
Tabela 5: Analiza poimenovanj bitij v podnapisih: bledi ork
Izvirnik Uradni podnapisi Neuradni podnapisi
pale orc bledi ork orjaški ork; veliki ork
Tukaj gre bodisi za preslišanje angleškega izraza pale (bled) bodisi je prevajalec
uporabil opisne izraze. Podobno kot v prejšnjem primeru je prevajalec tudi tukaj
uporabil dva različna izraza, ki pa sta zopet moteča za osebe, ki razumejo jezik in
preberejo takšne podnapise. Rešitvi sta zopet lahko predolgi. V uradnih
podnapisih imamo kombinacijo dobesednega prevoda (»bledi«) in sposojenke
(»ork«), ki vsebinsko popolnoma ustreza, medtem ko pri neuradnih podnapisih
zasledimo prosti prevod (Newmark), tj. da si prevajalec po svoje razlaga vsebino
oz. besede, ki jih sliši.
4. Mountain trolls
Tabela 6: Analiza poimenovanj bitij v podnapisih: gorski troli
Izvirnik Uradni podnapisi Neuradni podnapisi
mountain trolls gorski troli planinski troli
V neuradnih podnapisih je prevajalec uporabil prevod »planinski troli«. Še en
primer, ki ga lahko uvrstimo med predolge; besedna zveza vsebuje kar 15 znakov.
Nasprotno je prevajalec v uradnih podnapisih uporabil izraz »gorski troli«, ki šteje
12 znakov. Na videz je razlika samo v treh znakih, vendar je pri podnapisih to
veliko. Prevajalec podnapisov mora zato poznati čim več sopomenskih izrazov v
ciljnem jeziku. Iz teoretskega vidika imamo v uradnih podnapisih ponovno
kombinacijo dobesednega prevoda (»gorski«) in sposojenke (»troli«), v neuradnih
pa modulacijo.
45
5. Elven king
Tabela 7: Analiza poimenovanj bitij v podnapisih: vilinski kralj
Izvirnik Uradni podnapisi Neuradni podnapisi
elven king vilinski kralj vilenjaški kralj
V tem primeru se je prevajalec odločil za rešitev »vilenjaški kralj«, ki je v
primerjavi z besedno zvezo »vilinski kralj« nenavadna. Videti je, da je prevajalec
za osnovo izpeljevanja uporabil besedo »vile« oz. »vilenjak«, ne »vilini«.
Besedna zveza z vidika konteksta ni ustrezna; takoj opazimo, da je drugačna in
nas zmoti pri gledanju (ter branju). V uradnih podnapisih imamo dobeseden
prevod, v neuradnih pa modulacijo.
6. Wizard
Tabela 8: Analiza poimenovanj bitij v podnapisih: vešč
Izvirnik Uradni podnapisi Neuradni podnapisi
wizard vešč čarovnik
Izraz wizard ima v slovenščini več sopomenk. V uradnih podnapisih je prevajalec
uporabil izraz »vešč«. SSKJ izraz definira kot pridevnik, ki opisuje osebo, ki zna
dobro, praktično opravljati kako dejavnost. V našem primeru je izraz »vešč«
samostalnik, ki pomeni osebo s posebnimi (čarovnimi) sposobnostmi. Z drugimi
besedami, čarovnika. Prevajalec uradnih podnapisov je uporabil postopek
transpozicije, saj je z uporabo prvotno pridevniške besede opisal osebo oz.
samostalniško besedo. Prevajalec je tako spremenil slovnično kategorijo, ohranil
pa osnovni pomen pridevniške besede. »Ljubiteljski« prevajalec je uporabil
dobeseden prevod. Kot že omenjeno, je v podnapisih vsak znak pomemben, zato
je prevod »vešč« bolj smotrn in omogoča več manevrskega prostora za prevajalca.
46
7. Warg
Tabela 9: Analiza poimenovanj bitij v podnapisih: varg
Izvirnik Uradni podnapisi Neuradni podnapisi
warg varg warg
V tem primeru je razlika samo v zapisu, vendar si prevajalci vedno prizadevamo
za rabo slovenskih ali vsaj poslovenjenih izrazov. Uporaba tujk v podnapisih ali
vsaj tujejezični zapis tako o prevajalcu podaja določeno sliko. Bodisi prevajalec
neuradnih podnapisov ni seznanjen z že obstoječimi prevodi bodisi se mu je
angleški izraz zdel edina rešitev. Kljub temu mora prevajalec poiskati ustrezno
rešitev v ciljnem jeziku in če je to materni jezik, si mora prizadevati toliko
močneje. Prevajalec neuradnih podnapisov tega ni upošteval. V uradnih
podnapisih pa je prevajalec uporabil sposojenko, ki je, čeprav nakazuje na tujo
besedo, ortografsko prilagojena.
7 Analiza podnapisov
V tem poglavju podajamo primerjalno analizo uradnih in neuradnih podnapisov
filma »Hobit: Nepričakovano potovanje«. Primere iz zbranega gradiva bomo
analizirali na osnovi predlaganih smernic za standardiziranje podnaslavljanja, ki
smo jih povzeli v podpoglavju »Pravila podnaslavljanja«. Pozorni smo bili
predvsem na število znakov, razporejenost vrstic, rabo besed in drugih slovničnih
elementov ter stavčno strukturo. Izbrane primere smo dodatno analizirali po
metodologiji Vinayja in Darbelneta. Za boljšo preglednost smo primere razdelili v
kategorije sprememb oz. zdrsov, ki smo jih opazili v neuradnih podnapisih in ki se
najpogosteje pojavljajo.
47
7.1 Pravopisne napake
Pri pregledu podnapisov smo najprej opazili, da se predvsem v neuradnih
podnapisih pogosto pojavljajo napake. V spodnji tabeli podajamo primere, kjer so
najbolj izrazite pravopisne napake.
Tabela 10: Analiza primerov s pravopisnimi napakami
1 A once mighty people brought low.
Nekdaj mogočno ljudstvo
je globoko padlo.
Nekoè močan narod,
je zdaj padel nisko.
Št. vrstic 2 2
Št. znakov 40 (23+17) 38 (18+20)
Vrsta prevajalskega
postopka (Vinay in
Darbelnet)
dobeseden prevod
modulacija
Vrsta napake oz.
spremembe
pravopisne napake
Št. napak 3
Opis nepravilna raba vejice;
napačen zapis besede
»nizko«;
znak è namesto č
Predlagana izboljšava
2 If we can find it. The dwarf's doors are invisible when closed.
Če ga bomo našli. Škratja
vrata
so nevidna, ko so zaprta.
Èe nam ga uspe najti, vrata
palèkov
so ne vidna ko so zaprta.
Št. vrstic 2 2
Št. znakov 56 (31+25) 60 (35+25)
Vrsta prevajalskega
postopka (Vinay in
Darbelnet)
prva poved: modulacija
druga poved: dobeseden
prevod
dobeseden prevod;
modulacija
Vrsta napake oz.
spremembe
pravopisne napake
Št. napak 3
48
Opis nepravilen zapis besede
»nevidna«;
manjkajoča vejica;
znak è namesto č
Predlagana izboljšava
3 Stand by the gray rock when the thrush knocks.
»Postavi se k sivemu
kamnu,
ko potrka drozg,
Stoj zraven sivega kamna
ko drozd potrka.
Št. vrstic 2 2
Št. znakov 43 (27+16) 40 (24+16)
Vrsta prevajalskega
postopka (Vinay in
Darbelnet)
modulacija;
dobeseden prevod
dobeseden prevod
Vrsta napake oz.
spremembe
pravopisne napake
Št. napak 2
Opis manjkajoča vejica;
nepravilen zapis besede
»drozg«
Predlagana izboljšava
4 A box without hidges, key or lid /…/
Škatlica okrogla
brez oken in vrat,
Škatla brez lkjuèla in
pokrova,
Št. vrstic 2 1
Št. znakov 34 (16+18) 31
Vrsta prevajalskega
postopka (Vinay in
Darbelnet)
ekvivalenca
dobeseden prevod
Vrsta napake oz.
spremembe
pravopisne napake
Št. napak 2
Opis nepravilen zapis besede
»ključa«;
49
znak è namesto č
Predlagana izboljšava
5 Tell me, Gandalf, did you think these plans and schemes of yours /…/
Povej, Gandalf, si mislil,
da boš lahko neopaženo
Povej mi Gandalf, ali si
mislil
da bodo naèrti in tvoje
spletke,
Št. vrstic 2 2
Št. znakov 48 (26+22) 63 (31+32)
Vrsta prevajalskega
postopka (Vinay in
Darbelnet)
dobeseden prevod;
ekvivalenca
dobeseden prevod
Vrsta napake oz.
spremembe
pravopisne napake
Št. napak 2
Opis manjkajoči vejici;
znak è namesto č
Predlagana izboljšava Povej, Gandalf, si mislil, da boš lahko neopazno /…/
Analiza je potrdila, da se največ napak pojavlja v neuradnih podnapisih. Tovrstne
napake lahko gledalca zmedejo in namesto, da bi samo prebral podnapise brez
večjih težav, tako pozornost namenja zaznani napaki. Naši možgani nato želijo
popraviti napako in prepoznati pomen, pri tem pa zamudijo nadaljevanje
podnapisa, prav tako pa niso več pozorni na samo dogajanje v filmu. Gledalec
tako ne more uživati ob gledanju filma.
Najpogostejše pravopisne napake so manjkajoče ali nepotrebne vejice in
nepravilno zapisane besede. Opazili smo tudi, da se v neuradnih podnapisih
pojavlja znak è namesto č. Slednja nepravilnost se pojavlja v celotnih neuradnih
podnapisih. V podnapisih je lahko vsak znak obremenilen, saj moramo upoštevati
največje priporočeno število znakov, ki jih gledalčevo oko še uspe zaznavati oz.
jih lahko gledalec pravočasno prebere. Pričakovali smo, da bo število znakov
večje v neuradnih podnapisih, a se je izkazalo, da so v navedenih primerih večje
število znakov imeli uradni podnapisi. Manjše število znakov se je posledično
50
odražalo v večjem številu napak, v tem primeru pravopisnih. Pri primerjavi
prevajalskih postopkov po Vinayju in Darbelnetu smo ugotovili, da se v uradnih
podnapisih najpogosteje pojavljajo postopki dobesednega prevoda, ekvivalence in
tudi modulacija, medtem ko se v neuradnih podnapisih najpogosteje pojavlja
dobeseden prevod in modulacija.
7.2 Slovnične napake
V podnapisih smo poleg pravopisnih opazili tudi slovnične nepravilnosti. V
kategoriji slovničnih napak smo upoštevali spremembe oz. napake, ki se
pojavljajo na ravni stavka, tj. nepravilne slovnične oblike besed (nepravilno
spreganje, sklanjanje, nedoločna namesto določna slovnična oblika oz. neustrezna
glagolska oblika glede na kontekst) in neustrezne oblike stavkov, npr. pasivna
oblika stavkov ali posnemanje angleške stavčne strukture, ki v slovenskem jeziku
izpade nerodno.
Tabela 11: Analiza primerov s slovničnimi napakami
6 Nothing's been cancelled.
Nič ni odpovedano. Niè ni odpovedanega.
Št. vrstic 1 1
Št. znakov 18 20
Vrsta prevajalskega
postopka (Vinay in
Darbelnet)
dobeseden prevod
dobeseden prevod
Vrsta napake oz.
spremembe
slovnične napake
Št. napak 1
Opis nepravilna slovnična oblika
Predlagana izboljšava
7 -To look ahead.
–Pogledat naprej. Pogledati kaj je spredaj?
Št. vrstic 1 1
Št. znakov 17 25
51
Vrsta prevajalskega
postopka (Vinay in
Darbelnet)
dobeseden prevod
modulacija
Vrsta napake oz.
spremembe
slovnične napake
(pravopisne napake)
Št. napak 3
Opis trdilna trpna oblika stavka
(navezuje se na predhodni
podnapis »Lahko vprašam,
kam si šel?«)
vprašalna oblika stavka;
neustrezna oblika glagola
»pogledati«;
manjkajoča vejica
Predlagana izboljšava
8 My lord Elrond is not here.
Gospodarja ni tukaj. – Gospodarja Elrond-a ni
tukaj.
Št. vrstic 1 1
Št. znakov 20 31
Vrsta prevajalskega
postopka (Vinay in
Darbelnet)
modulacija
dobeseden prevod
Vrsta napake oz.
spremembe
slovnične napake
Št. napak 1
Opis izpust osebnega lastnega
imena
nepravilno sklanjanje
lastnega imena
Predlagana izboljšava
9 An easy thing to miss.
Zlahka jih spregledaš. Lahko jih je predvideti.
Št. vrstic 1 1
Št. znakov 22 24
Vrsta prevajalskega
postopka (Vinay in
Darbelnet)
ekvivalenca
dobeseden prevod;
modulacija
Vrsta napake oz.
spremembe
slovnične napake
(neustrezen prevod)
52
Št. napak 2
Opis Prevajalec v prevodu
preveč posnema angleško
stavčno obliko oz.
strukturo.
Predlagana izboljšava
10 Bones will be shuttered! Necks will be ran!
Kosti bomo lomili,
vratove vse zavili,
Kosti se bodo lomile!
Vratovi lomiti!
Št. vrstic 2 1
Št. znakov 37 (18+19) 37
Vrsta prevajalskega
postopka (Vinay in
Darbelnet)
modulacija
dobeseden prevod
Vrsta napake oz.
spremembe
slovnične napake
Št. napak 2
Opis nedoločna oblika glagola;
»lomiti« namesto v ustrezni
povedni obliki
Predlagana izboljšava
11 Up into the trees. All of you! Come on, climb. Bilbo, climb!
Na drevje! Hitro, vsi.
Plezajte! Bilbo, plezaj.
Gor, na drevje, vsi!
Gremo, povzpnite se! Bilbo
plezaj se!
Št. vrstic 2 2
Št. znakov 46 (22+24) 57 (20+37)
Vrsta prevajalskega
postopka (Vinay in
Darbelnet)
dobeseden prevod
dobeseden prevod
Vrsta napake oz.
spremembe
slovnične napake
Št. napak 2
53
Opis združevanje povedi;
dodajanje pomožnega
glagola »se«
Predlagana izboljšava
V predstavljenih primerih se zopet največ napak pojavlja v neuradnih podnapisih.
Nasprotno od kategorije pravopisnih napak, kjer se pojavljajo podobne napake, se
v tej kategoriji pojavljajo različne slovnične nepravilnosti. Med njimi so
nepravilno sklanjanje osebnega lastnega imena, neustrezne oblike glagolov (npr.
kjer bi morala biti glagolska oblika v povednem naklonu, je v neuradnem
podnapisu v nedoločniku) ali nepotrebno dodajanje pomožnih glagolov.
Primerjava med postopki prevajanja po Vinayju in Darbelnetu je pokazala, da se v
prevodih uradnih podnapisov najpogosteje uporablja dobeseden prevod in
modulacija, v enem primeru tudi ekvivalenca. Nasprotno se v prevodih neuradnih
podnapisov najpogosteje uporablja dobeseden prevod, modulacija pa samo v
enem primeru. To lahko pomeni, da se je prevajalec preveč »dobesedno« držal
izvirnega besedila, ki je v filmu hkrati tudi govorjeno besedilo. Posledično se v
prevedenih podnapisih pojavljajo dobesedni prevodi, ki posnemajo angleško
stavčno strukturo. Rezultat so stavki, ki v slovenskem govornem okolju izpadejo
nenaravno. V uradnih podnapisih smo opazili samo izpust osebnega lastnega
imena. Prevajalec se je odločil, da bo ime izpustil, ker gledalci ime vseeno slišijo,
čeprav ga ne vidijo v podnapisih, polega tega pa na ta način prihrani nekaj
prostora oz. porabi manj znakov. Napake v neuradnih podnapisih sprožajo
podobno reakcijo pri gledalcu kot pravopisne napake, tj. zamotijo gledalca, le-ta
pa pozornost preusmeri na napako namesto na vsebino filma.
7.3 Napačno razumevanje izvirnika/popolna sprememba v prevodu
V izbranih primerih smo opazili veliko primerov, kjer prevodi pomensko nikakor
niso ustrezali izvirniku. Predpostavljali smo, da je prevajalec neuradnih
podnapisov napačno razumel govorjeno besedilo in si po svoje razlagal pomen. V
54
sledečih primerih izpostavljamo podnapise, v katerih smo zasledili popolne
spremembe v pomenu prevodov.
Tabela 12: Analiza primerov s popolnimi spremembami v prevodu
12 Run for your lives!
Reši se, kdor se more! Ne umikajte se!
Št. vrstic 1 1
Št. znakov 22 15
Vrsta prevajalskega
postopka
ekvivalenca
(Vinay in Darbelnet)
prosti prevod
(Newmark)
Vrsta napake oz.
spremembe
popolna sprememba v
prevodu
Št. napak 1
Opis uporaba slovenske
idiomatske ustreznice
Prevajalec je popolnoma
zgrešil pomen izvirnega
besedila; namesto, da bi
uporabil frazo, ki pomeni
beg od nevarnosti z
namenom rešiti si življenje,
je uporabil ravno nasproten
pomen, ki pomeni ostati
tam, kjer si. Prevajalec si je
stavek verjetno razlagal v
smislu obranitve položajev.
Predlagana izboljšava
13 /…/ as I was selling buttons at the door.
/…/ kot da
od vrat do vrat prodajam
gumbe.
/…/ namesto da bi potrkal
na vrata.
Št. vrstic 2 1
Št. znakov 37 (6+31) 31
Vrsta prevajalskega
postopka
dobeseden prevod
(Vinay in Darbelnet)
prosti prevod
(Newmark)
Vrsta napake oz.
spremembe
popolna sprememba v
prevodu
55
(pravopisne napake)
Št. napak 2
Opis manjkajoča vejica;
napačen prevod
Prevajalec je popolnoma
zgrešil pomen izvirnika.
Videti je, da je bodisi
spregledal/preslišal del
izvirnika selling buttons
bodisi je uporabil najbližjo
asociacijo na slišan stavek.
Predlagana izboljšava
14 He said he is an expert.
–Pravi, da je mojster. – Rekel je da si
strokovnjak!
Št. vrstic 1 1
Št. znakov 22 29
Vrsta prevajalskega
postopka
ekvivalenca
(Vinay in Darbelnet)
prosti prevod
(Newmark)
Vrsta napake oz.
spremembe
slovnična sprememba sprememba pomena v
prevodu;
(pravopisne napake)
Št. napak 3
Opis sprememba glagolskega
časa
Prevajalec je namesto
preteklika (v izvirniku) v
prevodu uporabil sedanjik
in tako pomensko,
kontekstualno ter
prostorsko prilagodil
podnapis.
pomenska sprememba;
neustrezna raba klicaja;
manjkajoča vejica
Prevajalec je s spremembo
osebe spremenil pomen
stavka, dodatno pa je
spremenil tudi funkcijo
stavka s tem, da je stavek
zaključil s klicajem.
56
Domnevamo, da je do tega
prišlo, ker prevajalec ni bil
pozoren na kontekst in je
sklepal, da se prvi stavek v
povedi navezuje na 3.
osebo.
V povezavi z dogajanjem v
filmu, v tem primeru gre za
(delni) vzlik, pa je stavek
zaključil s klicajem.
Predlagana izboljšava
15 Give him the contract.
Daj mu pogodbo. Dajte mu ugovor.
Št. vrstic 1 1
Št. znakov 15 16
Vrsta prevajalskega
postopka
dobeseden prevod
(Vinay in Darbelnet)
prosti prevod
(Newmark)
Vrsta napake oz.
spremembe
popolna sprememba v
prevodu;
(slovnična sprememba)
Št. napak 2
Opis Angleški glagol give je v
tem primeru zelo nedoločen
glede osebe. Prevajalec
uradnih podnapisov se je
odločil za 1. glagolsko
osebo.
neustrezen prevod angleške
besede contract kot
»ugovor«;
sprememba glagolske osebe
Prevajalec neuradnih
podnapisov se je odločil za
uporabo 3. glagolske osebe.
Predlagana izboljšava
16 Ori, no! Go back!
Ne, Ori! Nazaj! Ne Orki! Nazaj!
Št. vrstic 1 1
Št. znakov 15 15
57
Vrsta prevajalskega
postopka
dobeseden prevod
(Vinay in Darbelnet)
prosti prevod
(Newmark)
Vrsta napake oz.
spremembe
sprememba v prevodu
(pravopisne napake)
Št. napak 2
Opis namesto osebnega lastnega
imena je poimenovanje
mitoloških bitij z veliko
začetnico;
manjkajoča vejica
Prevajalec je bodisi narobe
razumel izvirnik bodisi je
naredil pravopisno napako
pri zapisu osebnega
lastnega imena. V vsakem
primeru pravopisna napaka
spremeni sam pomen
prevoda.
Predlagana izboljšava
17 Hold your ground!
Ne popuščajte! Ne umikajte se!
Št. vrstic 1 1
Št. znakov 14 15
Vrsta prevajalskega
postopka
ekvivalenca
(Vinay in Darbelnet)
prosti prevod
(Newmark)
Vrsta napake oz.
spremembe
popolna sprememba
pomena v prevodu
Št. napak 1
Opis samosvoja razlaga
izvirnega besedila
Prevajalec je spremenil
pomen izvirnika; čeprav bi
prevod sopomensko lahko
58
pomenil enako, ne ustreza
kontekstu.
Predlagana izboljšava
18 Moon runes. Of course.
–Mesečeve rune? Lunine mene, seveda.
Seveda.
Št. vrstic 2 (1+1) 1
Št. znakov 22 (15+7) 20
Vrsta prevajalskega
postopka
dobeseden prevod
(Vinay in Darbelnet)
prosti prevod
(Newmark)
Vrsta napake oz.
spremembe
slovnična sprememba popolna sprememba v
prevodu
(slovnična sprememba)
Št. napak 2
Opis V izvirni obliki lahko
slišimo, da ni izrecno
izgovorjeno oz. poudarjeno,
za kakšno obliko stavka
gre. V uradnih podnapisih
se je prevajalec odločil, da
bo v prvem stavku uporabil
vprašalno obliko, s katero
je ponazoril začudenje.
napačna interpretacija
govorjenega besedila;
združevanje dveh povedi
Domnevamo, da si je
prevajalec neuradnih
podnapisov povsem
napačno razlagal pomen
angleške besedne zveze
moon runes. Morebitna
razlaga bi lahko bila tudi,
da ni dobro slišal
izgovorjenega besedila.
Predlagana izboljšava
19 I am sorry I have doubted you. – No, I would have doubted me too.
Oprosti, ker sem dvomil o
tebi.
–Ne, tudi jaz bi.
Žal mi je da sem dvomil
vate.
– Ne, tudi jaz sem dvomil
vase.
Št. vrstic 2 2
59
Št. znakov 48 (31+17) 60 (29+31)
Vrsta prevajalskega
postopka (Vinay in
Darbelnet)
dobeseden prevod
dobeseden prevod
Vrsta napake oz.
spremembe
pomenska sprememba v
drugem delu prevoda
(pravopisne napake)
Št. napak 2
Opis pomenska sprememba;
manjkajoča vejica
Prevajalec je s spremembo
glagolskega časa spremenil
drugi del podnapisa, s
čimer je spremenil tudi sam
pomen izvirnika.
Predlagana izboljšava
V zgoraj prikazani analizi smo ugotovili, da se v uradnih podnapisih pojavljata
dva prevajalska postopka: dobeseden prevod in ekvivalenca. V neuradnih
podnapisih pa se nasprotno pojavlja predvsem prosti prevod (Newmark), pri
katerem se je pojavljalo največ napak, samo v enem primeru smo prepoznali
dobeseden prevod. Pri analizi samih podnapisov smo videli, da si je prevajalec
uradnih podnapisov prizadeval za uspešen in enakovreden prevod in kjer ni uspel
takega učinka doseči z dobesednim prevodom, je uporabil ekvivalenco, tj. poiskal
je rešitve v ciljnem jeziku, ki pomensko najbolj ustrezajo izvirniku.
Po pričakovanjih smo največ sprememb našli v neuradnih podnapisih. V večini
primerov smo opazili, da so se pojavile zaradi napačnega razumevanja izvirnika, v
enem primeru bi lahko šlo tudi za pravopisno napako (nepravilen zapis).
Pomenske spremembe v prevodu lahko zmedejo gledalca, velikokrat pa kar
razdražijo. Danes že skoraj vsak gledalec razume vsaj osnovno angleščino in
zlahka opazi odstopanje podnapisa od dejanskega govorjenega besedila.
60
7.4 Izpuščanje elementov
Pri prevajanju podnapisov prevajalci večkrat izpuščajo določene elemente, da ne
presežejo števila znakov. Običajno izpuščamo informacije, ki smo jih predhodno
že omenili ali pa so tako očitne, da jih ni potrebno omenjati, saj jih gledalci
prepoznajo, njihova odsotnost v podnapisih pa jih ne moti. Izpuščamo lahko
osebna imena, ponavljajoče se fraze, pozdrave ali druge elemente, ki zaradi
odsotnosti ne bi vplivali na razumevanje besedila.
Tabela 13: Analiza primerov z izpuščenimi elementi
20 Azog the Defier was destroyed.
Azog Skrunitelj
je bil pogubljen.
Azog je unièen.
Št. vrstic 2 1
Št. znakov 32 15
Vrsta prevajalskega
postopka
dobeseden prevod
(Vinay in Darbelnet)
izpust
(Baker)
Vrsta napake oz.
spremembe
popolna sprememba v
prevodu
(slovnična sprememba)
Št. napak 2
Opis neustrezen glagolski čas;
izpust drugega dela imena
Azog the Defier
Predlagana izboljšava
V zgornjem primeru smo ugotovili, da je prevajalec uradnih podnapisov uporabil
postopek dobesednega prevajanja, medtem ko je na drugi strani prevajalec
neuradnih prevodov uporabil izpust.
V tem primeru je prevajalec neuradnih podnapisov izpustil elemente.
Domnevamo, da je tako poskušal skrajšati podnapis, saj je le-ta v primerjavi z
uradno različico krajši. Čeprav je ohranil bistveni pomen izvirnika, bi v
omenjenem primeru lahko dodal informacijo, ki jo je izpustil, saj s tem ne bi
drastično spremenil obsega podnapisa. Izpustil je del osebnega lastnega imena in s
61
tem informacijo, ki se mu ni zdela ključna za razumevanje. Slednja odločitev se
lahko odraža tudi v nezadovoljstvu gledalcev, ki takoj opazijo, kaj je izpuščeno. V
omenjenem primeru velja omeniti tudi dejavnik časa: Ker je prevajalec neuradnih
podnapisov izpustil nekatere elemente, je tako neenakomerno skrajšal podnapis v
primerjavi z govorjenim besedilom. Za tako kratek podnapis je tako ostalo preveč
časa. Čeprav gledalci razberejo osnovno informacijo iz podnapisa in razberejo
imena, bodo verjetno isti podnapis prebrali večkrat, ker bo ostal na zaslonu tako
dolgo, kolikor traja govorjeni del.
7.5 Dodajanje elementov, ki jih v izvirniku ni
Pri pregledu primerov smo opazili tudi, da se v prevodih neuradnih podnapisov
pojavljajo elementi, ki jih v izvirniku nismo opazili. Domnevamo, da jih je
prevajalec dodajal za dodatno obrazložitev govorjenega besedila ali pa si je po
svoje razlagal izvirnik.
Tabela 14: Analiza primerov z dodanimi elementi v prevodu
21 /…/ laboring in the villages of men (but always he remembered)
/…/ in garal v človeških
vaseh.
/…/ za dnino je delal po
vaseh,
vendar je še vedno èutil,
Št. vrstic 1 2
Št. znakov 27 52 (27+25)
Vrsta prevajalskega
postopka
dobeseden prevod
(Vinay in Darbelnet)
prosti prevod
(Newmark)
Vrsta napake oz.
spremembe
dodajanje elementov
Št. napak 2
Opis Prevajalec je najprej dodal
besedo »dnina«, nato pa je
dodal še prevod
govorjenega besedila, ki ga
je prevajalec uradnih
podnapisov ločil.
62
Predlagana izboljšava
22 I'll be all right, just let me sit quietly for a moment.
Nič mi ni, pusti me tiho
sedeti.
V redu bom, samo pustite
me
da se tiho usedem na
verando.
Št. vrstic 1 2
Št. znakov 32 56 (27+29)
Vrsta prevajalskega
postopka
dobeseden prevod
(Vinay in Darbelnet);
izpust
(Baker)
prosti prevod
(Newmark)
Vrsta napake oz.
spremembe
izpust končnega dela dodajanje elementov
Št. napak 1 2
Opis izpuščena vejica;
dodan podatek »na
verando«, ki ga v izvirniku
ni
Predlagana izboljšava
23 He is a foolish fellow.
Bedak je. On je navaden neumnež.
Št. vrstic 1 1
Št. znakov 9 22
Vrsta prevajalskega
postopka (Vinay in
Darbelnet)
ekvivalenca
dobeseden prevod
Vrsta napake oz.
spremembe
dodajanje elementov
Št. napak 2
Opis Prevajalec je dodal podatek
»navaden«, verjetno, da bi
okrepil izjavo.
Prav tako je besedilo v
63
izvirniku prevedel preveč
dobesedno.
Predlagana izboljšava
24 Is it soft? Is it juicy?
Je mehak? Je sočen? Je meso mehko? Je soèno?
Št. vrstic 1 1
Št. znakov 19 24
Vrsta prevajalskega
postopka (Vinay in
Darbelnet)
dobeseden prevod
dobeseden prevod
Vrsta napake oz.
spremembe
dodajanje elementov
(pravopisne napake)
Št. napak 2
Opis dodana beseda »meso«
Predlagana izboljšava
25 Let me think.
Naj pomislim. Pusti me da razmislim!
Št. vrstic 1 1
Št. znakov 13 22
Vrsta prevajalskega
postopka (Vinay in
Darbelnet)
dobeseden prevod
dobeseden prevod
Vrsta napake oz.
spremembe
dodajanje elementov
(pravopisne napake)
Št. napak 3
Opis dodan klicaj, ki ga v
izvirniku ni;
izpuščena vejica;
preveč dobesedno
prevajanje
Predlagana izboljšava
26 Let me think.
(ni podnapisa) Naj razmislim.
Št. vrstic 0 1
64
Št. znakov 0 14
Vrsta prevajalskega
postopka
izpust
(Baker)
dobeseden prevod
(Vinay in Darbelnet)
Vrsta napake oz.
spremembe
izpuščanje dodajanje
Št. napak 1 1
Opis Prevajalec se je izognil
nepotrebnemu ponavljanju,
saj se je fraza Let me think
ponovila.
Prevajalec je prvo frazo Let
me think prevedel nekoliko
drugače, drugo pa
dobesedno, da bi se izognil
ponavljanju.
Predlagana izboljšava
Analiza prevajalskih postopkov je pokazala, da se v uradnih podnapisih pojavlja
predvsem dobeseden prevod, v enem primeru ekvivalenca, v zadnjem primeru pa
je prevajalec izpustil prevod, najverjetnejša možnost je, da se je želel izogniti
ponovitvi fraze. Nasprotno se v neuradnih podnapisih pojavljata prosti prevod in
dobeseden prevod.
Pri analizi sprememb smo ugotovili samo eno spremembo v uradnih podnapisih,
in sicer izpust fraze, ki se je ponovila. Nasprotno vsi primeri neuradnih
podnapisov vsebujejo dodane elemente. V primerjavi s prejšnjo kategorijo z
izpusti se v teh primerih pojavljajo informacije, ki jih v izvirniku ne najdemo,
dodatki pa se odražajo tudi v večjem številu znakov. Tovrstne prevajalske
odločitve močno zmanjšujejo ugled prevajalca, saj jih le-ta uporablja nedosledno.
Ponekod občutno krajša stavke, drugje pa jih celo podaljšuje, večkrat povsem brez
očitnega razloga. Ena od možnih razlag je, da dodaja pojasnilo, vendar s tem
spreminja samo vsebino izvirnika. Problem se pojavi, ker ta dodatna pojasnila ne
ustrezajo kontekstu.
Tabela 15: Drugi primer z dodanim elementom
22 I'll be all right, just let me sit quietly for a moment.
Nič mi ni, pusti me tiho
sedeti.
V redu bom, samo pustite
me da se tiho usedem na
65
verando.
Prevajalec je v drugem primeru (tabela 14, tabela 15) dodal informacijo »na
verando«, ki niti vsebinsko niti situacijsko ne ustreza izvirniku. Prevajalec pri tem
prevodu ni upošteval vizualnega konteksta, saj v filmu karakter ne sedi na verandi
niti ne nakazuje takšnega namena, ampak samo sedi v fotelju. V preostalih
primerih bi lahko rekli, da so dodajanja kontekstualno smiselna, so pa nepotrebna,
saj gledalci razberejo pomen iz avdio-vizualnega konteksta.
7.6 Tujejezični elementi v slovenskih podnapisih
V nekaterih primerih neuradnih podnapisov smo opazili, da je prevajalec
uporabljal tujke (deloma poslovenjene besede) namesto slovenskih ustreznic.
Največkrat smo jih zasledili pri osebnih lastnih imenih, pojavljajo pa se tudi pri
povsem običajnih izrazih. Predvidevamo, da do takih primerov prihaja zaradi
vdiranja angleščine v vsakdanje življenje, angleški izrazi pa so v vsakdanjih
pogovorih postali že prepogosti.
Tabela 16: Analiza primerov s tujejezičnimi elementi v slovenskem prevodu
27 Who? -Lobelia Sackville Baggins.
Kdo?
Lobelija Žakelj-Bisagin.
Koga?
Lobeliu Sackville
Baggins.
Št. vrstic 2 2
Št. znakov 29 32
Vrsta prevajalskega
postopka (Vinay in
Darbelnet)
dobeseden prevod
sposojenka
Vrsta napake oz.
spremembe
poslovenjenje tujega
osebnega lastnega imena
tujejezični elementi
Št. napak 1 2
66
Opis Prevajalec je prevedel
osebno lastno ime in isti
prevod dosledno uporabljal
v celotnem filmu (v kolikor
se je to ime večkrat
pojavljalo).
nepravilno sklanjanje
osebnega imena;
ohranitev tujega imena
Predlagana izboljšava
28 A farmer and his family used to live here.
Tu je živel kmet z družino. Farmer in njegova
družina so živeli tukaj.
Št. vrstic 1 2
Št. znakov 27 41
Vrsta prevajalskega
postopka (Vinay in
Darbelnet)
dobeseden prevod
tujka
Vrsta napake oz.
spremembe
tujejezični elementi
Št. napak 1
Opis beseda »farmer« je tujka iz
angleškega jezika
Predlagana izboljšava
29 It's not that. It's his excessive consumption of mushrooms.
Ne zato.
Vse prepogosto jé gobe.
Ni zaradi tega. Ampak
zaradi
pretirane konzumacije gob.
Št. vrstic 2 2
Št. znakov 32 55
Vrsta prevajalskega
postopka (Vinay in
Darbelnet)
transpozicija
sposojenka
Vrsta napake oz.
spremembe
tujejezični elementi
(slovnične napake)
Št. napak 3
67
Opis Prevajalec je opis dejanja s
samostalnikom nadomestil
z glagolom, ohranil
vsebinski pomen in hkrati
skrajšal podnapis.
preveč dobesedno
prevedeno;
sposojenka iz angleščine
»konzumacija«;
drugi stavek ni smiselno
oblikovan (brez glagola)
Predlagana izboljšava
30 Time. The answer is time.
Čas.
Odgovor je čas.
Vreme. Odgovor je, vreme.
Št. vrstic 2 1
Št. znakov 19 25
Vrsta prevajalskega
postopka (Vinay in
Darbelnet)
dobeseden prevod
tujka
Vrsta napake oz.
spremembe
tujejezični elementi
(pravopisne napake)
Št. napak 3
Opis tujka »vreme«, ki se pojavi
dvakrat;
odvečna vejica
Predlagana izboljšava
V zgornjih primerih smo prepoznali sledeče prevajalske postopke: v uradnih
podnapisih dobeseden prevod in transpozicijo, v neuradnih podnapisih pa
sposojenke ter tujke.
V tej kategoriji primerov smo prepoznali tujejezične elemente. Prevajalec
neuradnih podnapisov je v opisanih primerih uporabil tujke na mestih, kjer bi brez
težav lahko vstavil slovenske izraze. V večini primerov bi slovenski izrazi
pomenili tudi manj znakov, nasprotno pa v teh prevodih samo zavzemajo dodaten
prostor. Opazili smo tudi, da je bil prevajalec neuradnih podnapisov pri svoji
strategiji prevajanja osebnih in zemljepisnih imen zelo nedosleden; veliko imen je
prevedel enako kot prevajalec uradnih podnapisov, druge pa je enostavno pustil v
68
angleškem jeziku. Dodatno zmedo je povzročil tudi, ker ni ustrezno prilagodil
sklanjatvenih vzorcev in naredil nekaj pravopisnih napak. Zadnji, četrti primer v
tej kategoriji je še posebej dvomljiv: prevajalec neuradnih podnapisov je angleški
izraz time prevedel kot »vreme«. Predvidevamo, da je uporabil tujko iz hrvaščine
in jo prilagodil slovenskemu jeziku (v hrvaščini izraz vrijeme pomeni »čas«).
Tako sklepamo na podlagi vsebinskega konteksta filma in pomena izvirnega
besedila. V primeru, da je prevajalec po svoje uporabil izraz za dano situacijo, to
pomeni samo, da ni posvečal dovolj pozornosti nobenemu vidiku uspešnega
prevajanja podnapisov.
7.7 Nedosledno prevajanje (dvojne različice prevodov)
Ena od mnogih prevajalčevih nalog je ostati zvest izbiri besedišča in tako
ohranjati koherenten prevod. V nasprotnem primeru prevod ni usklajen in zmede
bralca oz. gledalca. V neuradnih prevodih smo naleteli na dva primera, ki sta se
pojavila v dveh različicah.
Tabela 17: Analiza primerov z nedoslednim prevajanjem
31 I remember a young hobbit who was always running off in search of elves in the
woods.
Spomnim se mladega
hobita,
ki je iskal viline v hosti.
Spomnim se mladega
hobita ki je
vedno tekal in v gozdu iskal
vilenjake.
Št. vrstic 2 2
Št. znakov 53 (26+27) 70 (31+39)
Vrsta napake oz.
spremembe
nedosledno prevajanje
Št. napak 3
Opis preveč dobeseden prevod
(stavčna struktura podobna
angleški);
manjkajoča vejica;
prevod angleške besede
69
elves kot »vilenjaki«
Predlagana izboljšava
32 Dragon attacks Erebor. What help came from the elves?
Zmaj je napadel Erebor.
Kako so pomagali vilini?
Zmaj opustoši Erebor, kako
bi nam vilinci lahko
pomagali?
Št. vrstic 2 2
Št. znakov 47 (23+24) 56 (26+30)
Vrsta napake oz.
spremembe
nedosledno prevajanje
Št. napak 2
Opis preveč dobeseno
prevajanje;
prevod angleške besede
elves kot »vilinci«
Predlagana izboljšava
33 We like goblinses, batses and fishies but we hasn't tried hobbitses before.
Goblini in netopirji
in ribe nama teknejo,
Rad imam goblinaste,
netopirjaste
in ribaste, toda nisem še
okusil hobitaste.
hobita pa še nisva pokusil.
Št. vrstic 3 (2+1) 2
Št. znakov 68 (20+21+27) 76 (33+43)
Vrsta napake oz.
spremembe
nedosledno prevajanje
Št. napak 2
Opis osebni zaimek v 2. osebi
dvojine
osebni zaimek v 1. osebi
ednine;
izbira besed (pridevniške
besede namesto
samostalniških)
Predlagana izboljšava
34 Three guesses, Prescious, it must give us three.
Tri poskuse, ponos. Trije poskusi zlato, moraš
70
Mora dati tri. nam dati tri.
Št. vrstic 2 1
Št. znakov 33 (19+14) 40
Vrsta napake oz.
spremembe
nedosledno prevajanje
(pravopisne napake)
Št. napak 2
Opis osebni zaimek v 3. osebi
množine;
manjkajoča vejica
Predlagana izboljšava
V analizi smo predstavili štiri podnapise, kjer smo opazili nedosledno prevajanje.
Prvi primer je poimenovanje mitoloških bitij, in sicer elves, ki jih je prevajalec
neuradnih podnapisov prevedel najprej kot »vilenjake«, drugič pa kot »vilince«.
Prevajalec uradnih podnapisov je dosledno uporabljal izraz »vilini«. V drugem
primeru gre za slovnično neskladje: primer se navezuje na bitje Golum, ki je
posedovalo »Prstan«, osrednji predmet trilogije »Gospodar prstanov«. Prisotnost
Prstana je to bitje povsem spremenila, tudi v smislu, da je začelo sebe nazivati v
dvojini (kot dvojno osebnost), v angleščini v množini. Prevajalci uradnih
podnapisov so že v filmski trilogiji »Gospodar prstanov« za prevajalsko rešitev
izbrali dvojino, prevajalčeva naloga pa je, da pri svojem delu preveri že obstoječe
prevodne rešitve. Iz zgoraj omenjenih primerov lahko vidimo, da prevajalec
neurednih podnapisov svojega dela ni opravil korektno.
7.8 Primeri, kjer se pojavljata vsaj dve omenjeni kategoriji
Pri izbiri primerov za analiziranje smo pričakovali, da se bodo v neuradnih
podnapisih pojavljale napake, pri podrobnejšem pregledu pa smo ugotovili, da se
v največ primerih pojavlja več kot ena kategorija napak oz. sprememb.
71
Tabela 18: Analiza primerov z vsaj dvema kategorijama napak
35 Robbed of their homeland, the dwarfs of Erebor wandered the Wilderness.
Ereborski škratje so se
oropani domovine
potikali po divjini.
Ker so ostali brez domovine, so
palèki iz Erebora tavali po
pušèavi.
Št. vrstic 2 2
Št. znakov 60 (23+37) 67 (31+36)
Vrsta napake oz.
spremembe
oblikoslovna (slovnična)
sprememba
slovnične napake;
neustrezni prevodi
Št. napak 1 4
Opis Prevajalec je spremenil
besedni red v ciljnem
jeziku, da je prevod lažji
za razumevanje.
začetek podnapisa z odvisnim
stavkom;
dobeseden prevod (kalk)
angleške besedne zveze dwarfs
of Erebor;
neustrezen prevod angleške
besede dwarfs;
neustrezen prevod angleške
besede wilderness
Predlagana izboljšava
36 /…/ beyond woodlands and wastelands lies a single solitudy peak.
/…/ za gozdovi in
puščami
stoji osamljen gorski vrh.
/…/ iza gozdov in pušèav,
leži samoten vrh.
Št. vrstic 2 2
Št. znakov 47 (21+26) 38 (21+27)
Vrsta napake oz.
spremembe
pravopisne napake;
neustrezen prevod;
slovnične napake
Št. napak 5
Opis neustrezna uporaba predloga
»izza«;
nepravilen zapis predloga
»izza«;
72
neustrezen prevod besede
wastelands;
neustrezna raba vejice;
preveč dobeseden prevod
Predlagana izboljšava
37 For quite by chance and by the will of wizard /…/
Po naključju in po volji
vešča /…./
Èisto nakljuèno,
in z voljo èarovnikov, /…/
Št. vrstic 1 2
Št. znakov 30 38 (16+22)
Vrsta napake oz.
spremembe
pravopisne napake;
slovnične napake;
preveč dobeseden prevod
Št. napak 4
Opis dobeseden prevod, ohranitev
angleške stavčne strukture;
nepotrebna vejica;
znak è namesto č;
uporaba množine (v izvirniku
ednina)
Predlagana izboljšava
38 Orcs plounder Moria, desecrate our sacret halls …
Orki so oplenili Môrijo
in oskrunili naše svete
dvorane.
Orki harajo po Morio,
unièujejo naše svete dvorane,
/…/
Št. vrstic 2 2
Št. znakov 55 (23+32) 50 (21+29)
Vrsta napake oz.
spremembe
slovnična sprememba slovnične napake;
tujejezični elementi
Št. napak 1 4
Opis Čeprav je v izvirniku
uporabljen sedanji
glagolski čas, se je
omenjeni dogodek zgodil
uporaba sedanje glagolske
oblike (dobesedno prevajanje,
neupoštevanje konteksta);
prevod angleške besede
73
v preteklosti, zato je
prevajalec v ciljnem
jeziku uporabil preteklik.
plounder kot »harati«;
nepravilno sklanjanje
zemljepisnega imena Moria;
ohranitev tujega zemljepisnega
imena
Predlagana izboljšava
39 From out of the darkness, a Necromancer has come.
Iz temine
se je vzdignil Nekromant.
Iz teme…
Nekromant je prišel.
Št. vrstic 2 2 (1+1)
Št. znakov 34 (9+25) 28 (8+20)
Vrsta napake oz.
spremembe
slovnične napake;
časovna razporeditev
podnapisov
Št. napak 2
Opis Prevajalec je stavek,
čeprav je v filmu časovno
razdeljen na dva dela,
združil v en podnapis.
Prevajalec je stavek razdelil na
dva podnapisa v skladu z
časovno razporeditvijo v filmu,
vendar pri tem ni upošteval
kontesta in drugega podnapisa
ni prilagodil prvemu.
Predlagana izboljšava Iz teme je prišel Nekromant.
40 In this case that is true. Moon runes can only be read /…/
V tem primeru res. V tem primeru je to resnica.
Lunine mene se lahko preberejo
/…/
Brati jih je moč
le ob soju lune /…/
Št. vrstic 3 (1+2) 2
Št. znakov 49 (18+16+15) 58 (28+30)
Vrsta napake oz.
spremembe
izpuščeni elementi slovnične napake;
preveč dobesedno prevajanje;
neustrezen prevod
Št. napak 1 3
Opis Prevajalec je izpustil
angleško besedno zvezo
neustrezen prevod angleške
besedne zveze moon runes;
74
moon runes in jih
nadomestil z zaimkom
»jih«; tako je zmanjšal
število znakov in ni
preobremenil podnapisa.
preveč dobeseden prevod;
raba pasivne glagolske oblike
Predlagana izboljšava
41 /…/ by the light of a moon of the same shape and season as the day on which they
were written.
/…/ iste mene in v istem
letnem
času, kot so bile
napisane.
/…/ pod svetlobo lune iste
oblike
in mene kot na dan ko so
napisane.
Št. vrstic 2 2
Št. znakov 54 (27+27) 64 (29+34)
Vrsta napake oz.
spremembe
slovnične napake;
pravopisne napake
Št. napak 4
Opis preveč dobeseden prevod
(beseda za besedo);
neustrezen prevod angleške
besede season kot »mena«;
manjkajoča vejica;
pasivna glagolska oblika na
koncu
Predlagana izboljšava
42 These runes were written on a midsummer's eve by the light of a crescent moon nearly
200 years ago.
Te so bile napisane na
kresno noč
To je bilo zapisano poletne dni,
pod svetlobo mlaja
ob prvem krajcu
pred skoraj 200 leti.
pred skoraj 200 leti.
Št. vrstic 4 (2+2) 3 (2+1)
Št. znakov 68 (22+10+15+21) 71 (32+18+21)
Vrsta napake oz. izpuščeni elementi preveč dobesedno prevajanje;
75
spremembe slovnične napake;
napačno razumevanje izvirnika;
izpuščanje elementov
Št. napak 1 4
Opis Prevajalec je namesto
prevoda angleške fraze
these runes uporabil
zaimek »te«, ker je
predhodno že omenil
»mesečeve rune«, poleg
tega pa se je tako
praktično izognil
preobremenitvi
podnapisa s ponavljanjem
besedne zveze.
posnemanje angleške stavčne
strukture, pasivna glagolska
oblika;
neustrezen prevod angleške
besedne zveze crescent moon;
neustrezen prevod angleške
besedne zveze midsummer's eve;
prevajalec je izpustil začetno
informacijo these runes oz. jo
zamenjal z oziralnim zaimkom
»to«
Predlagana izboljšava
43 The question of this dwarvish company, however, troubles me deeply.
Toda tale škratja
tovarišija
me zelo vznemirja.
Globoko me skrbi vprašanje
te družine palèkov.
Št. vrstic 2 2
Št. znakov 46 (28+18) 45 (26+19)
Vrsta napake oz.
spremembe
oblikoslovna (slovnična)
sprememba;
izpust elementov
napačno razumevanje izvirnika;
neustrezni prevodi;
dobesedno prevajanje angleških
besed;
pravopisne napake
Št. napak 2 4
Opis Prevajalec se je izognil
dobesedenemu prevodu
in je raje slogovno
preoblikoval poved, pri
tem pa ohranil vse
potrebne informacije.
neustrezen prevod angleške
besedne zveze troubles me
deeply;
neustrezen prevod angleške
besedne zveze dwarvish
company;
dobeseden in neustrezen prevod
76
angleške besede question;
znak è namesto č
Predlagana izboljšava
44 Thorin, son of Thrain, son of Thror. King Under the Mountain.
Thorin, sin Thraina,
sina Throra, kralja pod
Goro.
Thorin, Thrainov sin, Throrov
sin.
Kralj Gore.
Št. vrstic 2 2 (1+1)
Št. znakov 49 (20+29) 45 (34+11)
Vrsta napake oz.
spremembe
slovnične napake;
napačno razumevanje izvirnika
Št. napak 2
Opis Prevajalec je napačno navedel
sorodstvene povezave karakterja
Thorina z očetom Trainom in
dedom Throrom; v prevodu je
verjetno hotel poustvariti
zaporedje v izvirniku, a ni
ustrezno prilagodil stavka.
Prevajalec je prav tako
nepravilno prevedel frazo king
under the Mountain.
Predlagana izboljava
45 The pale orc astride a white warg.
O bledem orku
na belem vargu.
Orjaški ork, ki jaha belega
warga.
Št. vrstic 2 1
Št. znakov 28 (13+15) 34
Vrsta napake oz.
spremembe
napačno razumevanje izvirnika;
dodajanje elementov;
tujejezični elementi
Št. napak 3
Opis neustrezen prevod angleške
77
besedne zveze pale orc;
dodajanje glagola v slovenskem
podnapisu;
uporaba tujke »warg« namesto
sposojenke varg
Predlagana izboljšava
46 Out of the frying pan …
Z dežja … Iz kleti…
Št. vrstic 1 1
Št. znakov 9 9
Vrsta napake oz.
spremembe
pravopisne napake napačno razumevanje izvirnika
Št. napak 1 1
Opis V podnapisih se med
zadnjo črko in tremi
pikami presledek ne
uporablja, sicer pa je v
ciljnem jeziku takšen
zapis pravilen.
neustrezen prevod zaradi
samosvoje interpretacije
prevajalca
Predlagana izboljšava
47 /…/ -and into the fire. Run!
Pod kap. Bežite! V ogenj, bežite.
Št. vrstic 1 1
Št. znakov 17 16
Vrsta napake oz.
spremembe
pravopisne napake;
napačno razumevanje izvirnika;
dobeseden prevod
Št. napak 3
Opis V nasprotju z prevodom
v neuradnih podnapisih je
prevajalec uradnih
podnapisov uporabil
slovensko frazo, ki je
pomensko popolnoma
samosvoja interpretacija
prevajalca;
neustrezna raba vejice;
pika namesto klicaja
(neupoštevanje situacije)
78
enakovredna.
Predlagana izboljšava
Izkazalo se je, da se v največ primerih pojavljajo mešane kategorije sprememb. V
obravnavanih primerih se v neuradnih podnapisih najpogosteje pojavljajo
slovnične napake, večkrat se pojavlja pasivna glagolska oblika ali posnemanje
angleške stavčne strukture (tudi prevajanje besede za besedo). Pogoste so tudi
pravopisne napake in neustrezni prevodi, ki so običajno posledica samosvoje
interpretacije prevajalca. V uradnih podnapisih se nasprotno pojavljajo samo
manjše spremembe z namenom, da prevajalec ponudi kar najboljši in gledalcu
razumljiv prevod. Med njimi so pogostejši izpusti določenih elementov. Ti
podatki so lahko zavajujoči. Kljub zastavljeni kategorizaciji sprememb se v večini
primerov neuradnih podnapisov pojavljajo različne kategorije sprememb, ki jih je
ljubiteljski prevajalec uporabljal nepremišljeno, brez pravega načrta.
79
Grafikon 1: Pogostost kategorij napak oz. sprememb v uradnih in neuradnih podnapisih
Z opravljeno analizo sprememb lahko dokončno potrdimo, da prevajalec
neuradnih podnapisov ni posvečal posebne pozornosti namenu podnapisov niti ni
upošteval ključnega naslovnika, gledalcev. S tem je v prevodih ustvaril
zmešnjavo. Prevajalec uradnih podnapisov je, nasprotno, upošteval vse vidike
kakovostnega podnaslavljanja. S spremembami, ki jih je naredil, je prevod
prilagodil ciljnemu jeziku in ga približal gledalcem.
0 10 20 30 40
Pravopisne napake
Slovnične napake
Neustrezen prevod (sprememba pomena)
Izpusti
Dodajanja
Tujejezični elementi
Nedosledno prevajanje
Neuradni podnapisi
Uradni podnapisi
80
Grafikon 2: Pogostost postopkov prevajanja v uradnih podnapisih
Grafikon 3: Pogostost postopkov prevajanja v neuradnih podnapisih
Grafa prikazujeta razmerje med primeri (sedeminštirideset), pri katerih smo lahko
določili postopke prevajanja po Vinayju in Darbelnetu, kjer pa to ni bilo mogoče,
smo poskusili postopke prevajanja določiti po Bakerjevi ali Newmarku. V
sedemnajstih primerih smo določanje postopkov izpustili zaradi lažje
Postopki prevajanja v uradnih podnapisih
Vinay in Darbelnet
Baker
Newmark
neopredeljeni
Postopki prevajanja v neuradnih podnapisih
Vinay in Darbelnet
Baker
Newmark
neopredeljeni
81
interpretacije drugih podatkov. Podatki z omenjenih grafov prav tako ne
prikazujejo realne slike, saj smo v nekaterih primerih podnapisov prepoznali tudi
do dva prevajalska postopka.
Grafikon 4: Analiza prevajalskih postopkov po Vinayju in Darbelnetu
Analiza prevajalskih postopkov po Vinayju in Darbelnetu je pokazala, da sta se
oba prevajalca največkrat poslužila dobesednega prevoda. Izkazalo se je tudi, da
pri številnih primerih prevajalskega postopka nismo mogli ustrezno opredeliti po
njuni klasifikaciji, zato smo si pomagali s klasifikacijama Bakerjeve in
Newmarka. Z analizo smo ugotovili tudi, da se v nekaterih podnapisih lahko
pojavlja več kot en prevajalski postopek in po kategorizaciji več kot enega
avtorja. V neuradnih podnapisih smo tako prepoznali prevod z izpustom (Baker)
in prevod beseda za besedo, dobeseden prevod ter prosti prevod (Newmark). V
zadnjih dveh razpredelnicah analize smo zato opustili vrstice »Vrsta prevajalskega
postopka«, saj smo, predvsem v neuradnih podnapisih, prepoznali kombinacije
različnih in nedosledno uporabljenih prevajalskih strategij. Tako smo se izognili
nejasnosti, ki bi nastala zaradi določanja prevajalskih postopkov.
0 5 10 15 20 25
dobeseden prevod
sposojenke/tujke
ekvivalenca
modulacija
transpozicija
neopredeljeni primeri
neopredeljeni primeri
neuradni podnapisi
uradni podnapisi
82
8 Sklep
V magistrskem delu smo predstavili dve analizi: prvo smo razdelili na dva dela, in
sicer smo najprej primerjali poimenovanja mitoloških bitij v romanu »Hobit« in
prevode le-teh v književnem prevodu. V drugem delu smo analizirali
poimenovanja mitoloških bitij v filmu in njihove prevode v uradnih ter neuradnih
podnapisih. V drugi analizi smo analizirali sedeminštirideset izbranih primerov
podnapisov, uradnih in neuradnih, pri tem pa smo upoštevali sledeče vidike:
število vrstic in znakov, vrsto prevajalskega postopka po Vinayju in Darbelnetu,
Bakerjevi ter Newmarku in vrsto spremembe, ki smo jo opazili v podnapisih.
V prvem delu analize smo potrdili prvo in drugo hipotezo, tj. pomembnost
poznavanja mitologije in pomembnost usklajenosti prevajalskih rešitev. Rezultati
prvega dela analize so pokazali, da se prevodi poimenovanj bitij orcs, goblins,
elves in trolls v književnem prevodu povsem razlikujejo od prevodov v filmu.
Književni prevajalec je prevodne rešitve za poimenovanja nekaterih bitij črpal iz
slovenskega bajeslovja in je uporabljal arhaične izraze, tj. »grdini« (za izraza orcs
in goblins), »vilinci« (elves) ter »ajdi« (trolls), pomensko pa ne ustrezajo bitjem,
ki so opisana v romanu. Ugotovili smo, da je prevajalec uporabil postopek
adaptacije, saj je ocenil, da v slovenščini ne obstajajo primernejši izrazi, zato jih je
prilagodil glede na že obstoječe. Nasprotno so enaki izrazi v uradnih podnapisih
filma povzeti po prevodih Branka Gradišnika, ki je prevedel književno trilogijo
»Gospodar prstanov« in je za omenjene primere uporabil postopek sposojenke, tj.
prevzel je tujejezična poimenovanja (»orki«, »goblini«, »vilini«, »troli«) in jih
poslovenil. Primerjava uradnih podnapisov z neuradnimi pa je hkrati pokazala, da
je ljubiteljski prevajalec nekatera poimenovanja popolnoma spremenil: »palčki«
(dwarves), »vilenjaki« ali »vilinci« (elves), »orjaški ork« ali »veliki ork« (pale
orc), »planinski troli« (mountain trolls), »vilenjaški kralj« (elven king), »warg«
(warg), »čarovnik« (wizard). Ljubiteljski prevajalec podnapisov je uporabil
različne strategije in ustvaril prevode, ki največkrat bodisi ne ustrezajo vsebini
filma bodisi so ustrezni, a bi lahko uporabil drugačne rešitve in za potrebe
podnapisov zmanjšal število znakov. V dveh primerih se celo pojavljajo dvojna
poimenovanja, ki lahko dodatno zmedejo gledalca.
83
V drugem delu analize smo potrdili še tretjo in četrto hipotezo, in sicer
pomembnost poznavanja pravil podnaslavljanja in domnevo, da se bo največ
napak pojavljalo v neuradnih podnapisih. Izbrane primere podnapisov smo
razdelili na sledeče kategorije: pravopisne napake in slovnične napake, dodajanje
ter izpuščanje elementov, pomenske spremembe v prevodu, tujejezični elementi,
nedosledno prevajanje in primere, v katerih se pojavljata vsaj dve kategoriji.
Zadnja kategorija je bila v neuradnih podnapisih najpogostejša. Izkazalo se je
tudi, da sta oba prevajalca največkrat uporabljala postopek dobesednega
prevajanja, kot drugi najpogostejši postopek je profesionalni prevajalec uporabljal
ekvivalenco, da je našel ustrezne prevodne rešitve. Ljubiteljski prevajalec je,
nasprotno, uporabljal različne prevajalske postopke, kot drugi najpogostejši
postopek smo prepoznali prosti prevod po Newmarku. V več primerih neuradnih
podnapisov smo prepoznali tudi več možnih prevajalskih postopkov, kar
posledično pomeni zmedo pri določanju le-teh. V zadnjih dveh razpredelnicah
analize (sedemnajst primerov) smo zato opustili določanje postopkov.
Analiza je potrdila hipotezo, da se bo največ sprememb oz. napak pojavilo v
neuradnih podnapisih, le-te so bile navečkrat pravopisne in slovnične napake ter
neustrezni prevodi, ki so nastali kot posledica napačnega razumevanja izvirnega
besedila. V primerih, ki jih analiza ni obsegala, so se pogosto pojavljale tudi
združitve podnapisov, ki niso bile usklajene z govorjenim izvirnim besedilom.
Poudariti velja tudi, da sedeminštirideset izbranih primerov podaja samo okrnjeno
sliko o obsegu morebitnih napak, ki so se lahko pojavljale v neuradnih
podnapisih. Grobo ocenjeno smo v primerih podnapisov, ki smo jih obravnavali v
analizi, v približno 95 % neuradnih podnapisov opazili vsaj eno napako. Prav tako
smo dokazali, da je pomembno, da prevajalec pri podnapisih upošteva pravila
uspešnega podnaslavljanja. Prevajalska metoda ljubiteljskega prevajalca je bila
zelo neenotna, pogojena s samosvojo interpretacijo, zato je v podnapisih ustvaril
zmedo, ki gledalca bolj zamoti kot dejanska vsebina filma. To pomeni, da
prevajalec ni upošteval ključne ciljne skupine, gledalcev. Takšne napake nadalje
povzročijo nezadovoljstvo pri gledalcih, kar pa nikakor ni prevajalčev cilj niti
namen prevajanja samega. Dodatno smo s prvo analizo potrdili hipotezi, da mora
književni prevajalec pri prevajanju literature, ki hkrati vsebuje poimenovanja
84
mitoloških bitij, poznati mitologijo in upoštevati že uveljavljene ali boljše rešitve,
če le-te obstajajo, zlasti v primeru, kadar se dela istega avtorja tematsko
navezujejo in je po njih posneta serija filmov. V nasprotnem primeru je
prevajalčeva naloga, da razišče tematiko in, če ne gre drugače, uporabi sposojenke
(ali tujke), vsekakor pa mora rešitve prilagoditi sami vsebini dela.
S potrjenimi zastavljenimi hipotezami zaključujemo magistrsko delo, dodajamo
pa, da so v zvezi z obravnavano tematiko možne nadaljnje raziskave. Dve
možnosti, ki smo jih opazili, sta raziskava prevodov geografskih poimenovanj v
književnem prevodu »Hobita« in filmu, s poudarkom na tem, da je naša analiza
zajemala le eno tretjino romana oz. prevoda, ki ustreza vsebini prvega filma
»Hobita«, druga pa je primerjava vsebine romana in filmov.
85
9 VIRI IN LITERATURA
Viri:
Hobit: Nepričakovano potovanje. 2013. Nosilec slike in zvoka (DVD). Zagreb:
Continental Film, d. o. o. (dobavitelj). Ljubljana: Con film d. o. o. (uvoznik in
distributer).
GG AA MM SS, 2012: Hobit: Nepričakovano potovanje (slovenski podnapisi).
Tolkien, J. R. R., 1999: Hobbit or There and Back Again. London: HarperCollins
Publishers.
Tolkien, J. R. R., 2000: Hobit ali Tja in spet nazaj. Ljubljana: Založba Mladinska
knjiga (prevod Dušan Ogrizek).
Literatura:
Anderson, Douglas A., 2003: Tales Before Tolkien The Roots of Modern Fantasy.
New York: The Random House Publishing Group (a Del Rey Book).
Anžur, Matjaž, 2012: Zgodovina slovenske mitologije. Ljubljana: Valuk.
Armstrong, Karen, 2005: Kratka zgodovina mita. Ljubljana: Založba Mladinska
knjiga.
Baker, M., 1992: In Other Words:A Coursebook on Translation. London; New
York: Routledge.
Bellinger, Gerhard J., 1997: Leksikon mitologije: 3000 gesel o mitih ljudstev od
pradavnine do sedanjosti s 400 ilustracijami. Ljubljana: DZS.
Cavendish, Richard, Ling, Trevor O., 1988: Mitologija: ilustrirana enciklopedija.
Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
86
Díaz Cintas, Jorge, Anderman, Gunilla (ur.)., 2009: Audivisual Translation:
Language Transfer on Screen. England: Palgrave Macmillan.
Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev DSFTP:
<http://www.dsftp.si> (Dostop 4. 7. 2014.)
Gambier, Yves, Gottlieb, Henrik (ur.)., 2001: (Multi) Media Translation:
Concepts, practices, and research. Volume 34. Amsterdam: John Benjamins
Publishing Co.
Goljevšek, Alenka, 1988: Med bogovi in demoni: liki iz slovenske mitologije.
Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
Gospodar prstanov: Bratovščina prstana. 2006. DVD. Continental Films d. o. o.
Gospodar prstanov: Stolpa. 2006. DVD. Continental Films d. o. o.
Gospodar prstanov: Kraljeva vrnitev. 2006. DVD. Continental Films d. o. o.
Gradišnik, Branko, 2004: Gospodar prstanov od A do Ž. Ljubljana: Založba
Mladinska knjiga.
Hanrahan, G., McKinstry, P., 2012: Tolkienov svet: vodnik po rodovih in krajih
Srednjega sveta. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, d. d.
Hribar, Darja D., 2011: Književni prevod in prevajanje (učno gradivo). Maribor:
Filozofska fakulteta.
IMDb – Movies, TV and Celebrities. (b. d.): <http://www.imdb.com>. (Dostop 29.
11. 2014.)
Kaloh Vid, Natalia, 2011: Podnaslavljanje in sinhronizacija (učno gradivo).
Maribor: Filozofska fakulteta.
Karamitroglou, Fotios, 1998: A Proposed Set of Subtitling Standards in Europe.
Translation Journal. 2/2. <http://translationjournal.net/journal/04stndrd.htm>.
(Dostop 4. 7. 2014, 20. 9. 2014).
87
Karamitroglou, Fotios, 2000: Towards a Methodology for the Investigation of
Norms in Audiovisual Translation. Amsterdam and Atlanta, GA: Rodopi.
Kenda, Jakob J., 2009: Fantazijska književnost: Očrt teorije žanra in njegovega
sodobnega modela. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
Koncut, Helena, 2005: Mitološka bitja. Ljubljana: Založba Morfem.
Matthews, John, Matthews, Caitlín, 2005: The Element Encyclopedia of Magical
Creatures. London: HarperCollins Publishers.
Moravia: <http://info.moravia.com>. (Dostop 28. 4. 2015, 25. 5. 2015.)
Newmark, P., 1988: A Textbook of Translation. New York (etc.): Prentice Hall.
New World Encyclopedia: <http://www.newworldencyclopedia.org>. (Dostop 17.
12. 2014.)
Nova beseda: <http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda3.html>. (Dostop 15. 12. 2014.)
Orero, Pilar (ur.)., 2004: Topics in audiovisual translation. Volume 56.
Amsterdam: John Benjamins Publishing Co.
Stimpson, Catharine R., 1969: J. R. R. Tolkien (Columbia Essays on Modern
Writers). Združene države Amerike: Columbia University Press.
Thon, Jan-Ingar, Sütcü, Emrah, 2013: Tolkien, zgodovinska dejstva in mitologija.
History Illustrated. 13/1. 34–39.
Translation Journal: <http://www.translationjournal.net>. (Dostop 4. 7. 2014.)
Translator Thoughts: <http://translatorthought.com>. (Dostop 28. 4. 2015, 25. 5.
2015.)
Trusted Translations: <http://translation-blog.trustedtranslations.com>. (Dostop
4. 7. 2014.)
White, Michael, 2001: Tolkien: A Biography. London: Little, Brown and
Company.
1
10 PRILOGE
10.1 Lastna imena v knjižnem izvirniku in prevodu
Hobbit or There and Back Again
(J. R. R. Tolkien)
Hobit ali Tja in spet nazaj
(prevod Dušan Ogrizek)
Bilbo Baggins Bilbo Bogataj
Belladonna Took Beladona Jemčeva
Gandalf Gandalf
Dwalin Dwalin
Balin Balin
Kili and Fili Kili in Fili
Oin Oin
Gloin Gloin
Bifur Bifur
Bofur Bofur
Bombur Bombur
Dori Dori
Nori Nori
Ori Ori
Dain Dain
Thorin Oakenshild Thorin Hrastov ščit
Azog the Goblin Azog (samo omemba)
Gollum Gollum
Bolg (son of Azog) Bolg (sin Azoga)
10.2 Lastna imena v filmu
The Hobbit An Unexpected
Journey
Hobit Nepričakovano
potovanje (uradna verzija)
Hobit Nepričakovano
potovanje (neuradna
verzija)
Bilbo Baggins Bilbo Bisagin Bilbo Baggins
Frodo (Baggins) Frodo Frodo
Thror Thror Thror
Thranduil Thranduil Thranduil; Thrandul
2
Smaug the Terrible Smaug Grozni Smaug Grozni
Sackville Bagginses Žakelj-Bisagini Sackvilleski Bagginsi
Lobelia Sackville Baggins Lobelija Žakelj-Bisagin Lobelia Sackville Baggins
Belladonna Took Beladona Tuk Belladona Took
Gandalf Gandalf Gandalf
Dwalin Dwalin Dwalin (Dawlin)
Balin Balin Balin
Fili and Kili Fili in Kili Fili in Kili
Oin Oin Oin
Gloin Gloin Gloin
Bifur Bifur Bifur
Bofur Bofur Bofur
Bombur Bombur Bombur
Dori Dori Dori
Nori Nori Nori
Ori Ori Ori
Thorin Oakenshield Thorin Hrastoščit Thorin Hrastoščit
Thrain Thrain Thrain
Azog the Defier Skrunitelj Azog;
Azog Skrunitelj
Orjaški Azog;
Azog Ogromni
Saruman the White Saruman Beli Saruman Beli
Radagast the Brown Radagast Rjavi Radagast Rjavi
Lord Elrond Gospod Elrond Gospodar Elrond
Mithrandir Mithrandir Mithrandir
Lady Galadriel gospa Galadriel
Lady of Lorien lorienska Gospa gospa Loriena
Gollum Golum Gollum
10.3 Geografska poimenovanja v knjižnem izvirniku in prevodu
Hobbit or There and Back Again
(J. R. R. Tolkien)
Hobit ali Tja in spet nazaj
(prevod Dušan Ogrizek)
The Hill Grič
Rivendell Dvojni vintgar
Lonely Mountain
3
Misty Mountains Megleno gorovje
Iron Hills Železno hribovje
10.4 Geografska poimenovanja in pojmi v filmu
The Hobbit An Unexpected
Journey
Hobit Nepričakovano
potovanje (uradna verzija)
Hobit Nepričakovano
potovanje (neuradna
verzija)
Middle Earth Srednji svet Medzemlje
Rivendell Razendel Rivendell
City of Dale Dolinje grad Dale
Erebor Erebor Erebor
Bree Breže Bree
Ered Luin Ered Luin Ered Luin
Iron Hills Železno hribovje Železno gorje;
Železna gora
the Lonely Mountain Samotna gora Samotna gora
Blue Mountains Sinje pogorje
Bagg End Bisagin (-ov) konec Baggins
Ettenmoorse Ajdovske goljave Ettenmoorse
Do(l)guldur Dol Guldur Doguldur; Dolgundur
Hidden Pass Skrita ožina
Hidden Valley Skrita dolina Skriti dol
Valley of Imladris Imladriška dolina dolina Imladris
Gondulin Gondolin Gondulin
Greenwood Zelengaj Zelendol
Mirkwood Mrkolesje Mrkodol
Shyre Šajerska Shire
Lowlands Samotna dežela nižina
geografski pojmi
stronghold of Thror utrdba Throrja utrdba Throra
wilderness divjina puščava
wasteland pušča puščava
hurricane orkan uragan
4
hole under ground duplina pod zemljo
a hobbit hole hobitska duplina
homeland očetnjava; domovina domovina
mountain pass prelaz planina
10.5 Stvarna lastna imena v knjižnem izvirniku in prevodu
Hobbit or There and Back Again
(J. R. R. Tolkien)
Hobit ali Tja in spet nazaj
(prevod Dušan Ogrizek)
the Arkenstone Svetinja
the Arkenstone of Thrain Thrainova Svetinja
the Heart of the Mountain Srce Gore
10.6 Stvarna lastna imena v filmu
The Hobbit An Unexpected
Journey
Hobit Nepričakovano
potovanje (uradna verzija)
Hobit Nepričakovano
potovanje (neuradna
verzija)
Arkenstone arhkamen naj dragulj
red wine rdeče vino črno vino
maps zemljevidi mape
Orcrist, the Goblin Cleaver
(the Biter)
Orkrist, Sekač goblinov
(Britva)
Orkrist, morilec orkov;
Goblinosek (Grizač)
Glamdring, the Foe Hammer
(the Beater)
Glamdring, Tolkač
sovragov (Klina)
Glamdring, *v prvi
pojavitvi ni prevoda;
Svetleča palica (Udarjalec)
demengler skazilnik razteleševalec
bonebreaker kostolomilnik kostolomec
armchair fotelj naslonjalo
top related