avtomatika 113

I S S N 15 8 0 - 0 8 3 0

Revi

ja z

a av

tom

atiz

acijo

, meh

atro

niko

, rob

otik

o, k

omun

ikac

ije in

info

rmac

ijske

teh

nolo

gije

• 4

.17Re

vija

za

avto

mat

izac

ijo, m

ehat

roni

ko, r

obot

iko,

kom

unik

acije

in in

form

acijs

ke t

ehno

logi

je •

4.17

€€ •

LET

O 2

012

• 11

3 •

LET

O 2

012

• 11

3

PSS 4000 krmili PSS 4000 krmili transportne transportne sisteme brez sisteme brez voznikavoznika

STROKOVNI DOGODKI:STROKOVNI DOGODKI:

PIESPIESPosvetovanje o informatiki Posvetovanje o informatiki v energetiki Slovenije 2012v energetiki Slovenije 2012

KONFERENCAKONFERENCA

TELEKOMUNIKACIJETELEKOMUNIKACIJE

Senzorika:Senzorika:

UM18-2 Hi ultrazvočni UM18-2 Hi ultrazvočni senzor za razdalje do senzor za razdalje do

1,3 m1,3 m

2

EXPRESS NOVICE

AVTOMATIKA 113/20122

HEADER

s

SIMATIC TIA Portal

Enotno Simatic programsko okolje.

3AVTOMATIKA 113/2012

AVTOMATIKARevija za avtomatizacijo ISSN 1580-0830 112/2012

Spoštovani,

V tokratni številki smo prostor namenili konferencam, okroglim mi-zam, vzpodbujanju razvojnih projektov, mladim... Ne glede na težavno gospodarsko situacijo, ne smemo odnehati! Samo intenziven razvoj in proizvodnja naprednih izdelkov, kar vse bo prineslo delovna mesta in izboljšala bdp, omogoča izhod iz vse globljega brezna...

In da razvojni potencial imamo, nam kažejo mladi študenti, mladi raziskovalci, ki odnašajo najvišja mesta na raznih svetovnih tekmova-njih... Pa imamo zagotovljeno finaciranje projektov, zagon proizvodnje, patentiranje, itd?

Dragan SelanOdgovorni urednik

Založba: S5tehnika.net d.o.o.Sostrska cesta 43C, 1000 Ljubljana

e-mail: [email protected]: http://www.slotehnika.net

tel. 059 010 952 • fax: 059 011 070

AVTOMATIKAAVTOMATIKARevija za avtomatizacijo procesov,

strojev in zgradb, robotiko, mehatro-niko, komunikacije in informacijske

tehnologije ter URADNO GLASILO DAS - Društva AVTOMATIKOV SLOVENIJE

Glavni urednik: Branko Badrljica • tel. 040 423 303 e-mail: [email protected]

Odgovorni urednik: Dragan Selan • tel. 059 010 [email protected]

Naslov za pošiljanje:S5tehnika.net d.o.o.,Revija AVTOMATIKA,

P.P. 5807, 1261 Ljubljana - Dobrunje

[email protected]@avtomatika.com

Naročnine na: www.avtomatika.com

Rubrika DAS:Urednik: doc. dr. Nenad Muškinja

[email protected]

Društvo avtomatikov Slovenije:Predsednik: izr. prof.dr. Sašo Blažič

[email protected]

Tisk: PREMIERE D.O.O., Medvode

Cena 4,17 €, za celoletno naročnino pri-znavamo 10% popust, poštnina za SLO in DDV sta vključena v ceno, naklada 1.500 izvodov. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen samo z dovoljenjem založnika in vedno z navedbo vira. Nepodpisane fotografi je so iz fotoarhiva uredni štva revije Avtomatika. Revija izhaja 10-krat

letno, julija in avgusta ne izide.

Informacije in naročila:www.sport-turizem.si

4 AVTOMATIKA 113/2012

KAZALO VSEBINE

AVTOMATIKA INFO 3 Uvodnik

5 SEZNAM OGLAŠEVALCEV

6 STROKOVNJAKI SVETUJEJO

EXPRESS NOVICE

7 BISOL poplavljen

8 Rekorden obisk dni podjetništva

26 Začenjamo ITIME+ pospeševalnik idej

28 Začetek slovenskega izbora za Imagine Caup 2013

42 PIES - Posvetovanje informatikov energetikov Slovenije

ZELENE ENERGIJE

10 Za zeleni razvojni preboj!

11 Pripombe na predlog Zakona o spremembah in dopol-nitvah Energetskega zakona (EZ-F)

44 Največja makedonska naftna družba za sodelovanje izbrala slovenski Grah Lighting

TELEKOMUNIKACIJE

13 Seminar TELEKOMUNIKACIJE

33 Predpripravljeni optični kabli

PROCESNE KOMUNIKACIJE

25 Vgrajen Ethernet vmesnik z možnostjo vtičnika

MERILNA OPREMA IN TEHNIKE

29 Nov optični reflektometer

30 Uporabnost testiranja v vezju (ICT In Circuit Testing)

34 Optimizacija hitrosti signalnega/spektralnega analiza-torja za velikoserijske meritve v proizvodnem testiranju

37 Primerjava samostojno razvitih in komercialnih bremen-skih rešitev v avotmobilskih aplikacijah

SISTEMI ZA AVTOMATIZACIJO

15 PSS4000 - sistem za avtomatizacijo podjetja Pilz krmili in nadzira transportne sisteme brez voznika

18 Nov SIEMENS Industry Online Support

34 Fizična kontrola dostopa

ELEMENTI ZA AVTOMATIZACIJO

20 UM18-2 Hi ultrazvočni senzor

21 E3FA/E3RA serija M18 cilindričnih senzorjev

STROJEGRADNJA

22 Načrtovanje in optimizacija s pomočjo numerične simu-lacije

KAZALO15

22

41

20

30


AVTOMATIKA INFO

SEZNAM OGLAŠEVALCEV

Naročnine na revijo Avtomatika tudi na www.avtomatika.comNaročnine na revijo Avtomatika tudi na www.avtomatika.com

02 SIEMENS

03 FBS ELEKTRONIK

03 REVIJA ŠiT

05 RADIO LJUBLJANA

05 STROJNIŠTVO.COM

05 XENYA

06 SLO-TECH

08 RAGA

10 METRONIK

12 TIPTEH

13 MOBINET

19 PS, LOGATEC

24 SMM

25 MIEL

27 ŠPICA INTERNATIONAL

29 ROBOTINA

32 TEHNA

32 EESTEC LJUBLJANA

34 JUMO

38 YASKAWA SLOVENIJA

40 ALKATRON

41 LPVO

44 MOBINET

45 BRK KABEL

46 AMITEH

47 PIES

48 METRONIK

Podjetje/pravna oseba/:

Kontaktna oseba: Ime: Priimek: Ulica: št. Številka in ime pošte: Tel.: FAX: Ident. št. za DDV: E-mail: Domača stran podjetja:

Nepreklicno naročam(o) revijo AVTOMATIKA na naš naslov. Ce-loletno naročnino v višini 37.53 €/kpl* za izvodov bomo poravnali v 8. dneh po prejemu ponudbe.

Podpis: M.P.

Izjavljamo, da sem(smo) seznanjeni s pogoji prodaje!* kpl je 10 zaporednih številk! Vse cene vsebujejo DDV!

POŠTNINA PLAČANA PO POGODBI ŠT. 183/1/S

AVTOMATIKAS5tehnika.net d.o.o.P.P. 5807

1261 Ljubljana Dobrunje

Nar

očiln

ico

izre

žite

in

izp

oln

ite

z za

hte

van

imi

poda

tki.

Dop

isn

ico

brez

zn

amke

vrz

ite

v po

štn

i nab

iral

nik

...


STROKOVNJAKI SVETUJEJO

VIŠJI NIVOJI VODENJAmag. Marijan Vidmar, INEA d.o.o.Stegne 11, 1000 Ljubljanae-pošta: [email protected]

Svetuje: Zahtevnejše rešitve s FactoryLink SCA -DA paketom. Dvonivojske in trinivojske ap li ka -cije Komunikacijski proto -koli za povezavo na SCADA paket. Vprašanjala h ko pošljete po elektronski pošti ali pa pokli -

te po telefonu: 01/513 81 00.

VARNOSTNI ELEMENTI-SENZORIKADamijan Jager, univ. dipl. Tipteh d.o.o.tel.: 01/200-51-50e-pošta: damijan.jager @tipteh.si

Svetuje pri izboru in pravilni namestitvi var -nostnih elementov kot so svetlobne za ve se, svet-lobne "muting" sistemi, dvo ro vklopi,izklopi v sili in varnostna sti ka la, senzorika.

-šanje po e-pošti.

OPTIČNA KONTROLA IZDELKOV IN PROCESOVdr. Francelj , FDS Research, Compu terVision Group, tel. 01/589-75-81, splet: www.fdsresearch.sie-pošta: [email protected].

Je vrhunski strokovnjak na -niškega vida in direktor mednarodno pri -znanega podjetja. Svetuje pri uvajanju in in -tegraciji sistemov vida (tuditermovizije) v industrijske procese.

AVTOMATIZACIJA PROCESOV IN STROJEVJanez Kokalj, direktorELSING d.o.o., tel. 01/562-60-44splet: www.elsing.sie-pošta: [email protected]

Svetuje pri in krmiljenju asinhronskihelektromotorjev ter pri dimenzioniranju ostalenizkonapetostne stikalne opreme.

Dosegljiv je na zgornjem telefonu ali po e-pošti.

AVTOMATSKA IDENTIFIKACIJAmag. Aleš , Špica International d.o.o.,tel. (01) 5680 884

Strokovnjak za sisteme za avtomatsko identi-fikacijo, mobilno tehnologijo

kode, RFID in uvajanje sistemov vproizvodnjo.

Vaša vprašanja lahko pošljete na naslov:[email protected]

EIB INTELIGENTNE INSTALACIJEJanez univ. dipl. Elsyst d.o.o.,tel. 01/83-10-425. splet: www.elsyst.si

Ukvarja se s sistemom inteligentnih elektroin-stalacij (EIB instalacije) v vseh fazah od pro-jektiranja do iz ve d be.

Po telefonu vam bo svetoval vsak ponedeljekmed 8. in 10. uro.

AVTOMATIZACIJA PROC. - IZVEDBA SISTEMOVmag. Janez , univ. dipl. teh. direk-tor, Metronik d.o.o., tel. 01/514-08-00,

e-pošta: [email protected].

G. je specialist z bogatimi izkušnjami zizvedbo sistemov/projektov avtomatizacije.

ga lahko vsak torek med 10. in 12.uro ali pošljete vprašanje po e-pošti.

AVTOMATIZACIJA STROJEV - SERVO POGONIKristan Corn, PS, d.o.o., Logatec, tel: 01-750-85-10, e-mail: [email protected]: www.ps-log.si

Svetuje s uporabe servo pogonov, fre -k pretvornikov in pozicijskih kr milni -kov.

ga lahko na telefon 01-750-85-10ali pošljete vprašanje po elektronski pošti.

INFORMATIZACIJA PROIZVODNJEMaks Tuta, univ. dipl. ing., Sinabit d.o.o. Tel. 041 765 785, e-pošta: maks.tuta@sina -bit.si, splet: www.sinabit.si

Svetuje pri avtomatizaciji zajemanja po da t kovv pro izvodnji, posredovanju podatkov v poslo -v ne informacij ske sisteme in pri posredovanjupodatkov za krmiljenje proizvodnje iz poslov -nega informacijskega sistema v proizvodnjoter pri avtomatizaciji strojev in naprav.

ENERGIJSKO VARČNE ZGRADBEMarjan Strnad, univ. dipl. el., vodja odd-elka Energijsko inteligentne in prijaznezgradbe v Robotina d.o.o.Tel. 040 191 441 ali e-mail: [email protected]

Svetuje glede pravilne izbire, vgradnje in zago-na sistemov toplotnih in

kolektorjev.

SENZORJI ZA AVTOMATIZACIJOAlojz Vipavc, FBS Elektronik d.o.o., tel.03/89-83-712 ali

e-mail: fbselektronik@ siol.net

Svetuje s uporabe induktivnih, ka pa -citivnih in opto senzorjev za uporabo v avtom-atizaciji industrijskih procesov. Pokli galahko na telefon: 03 - 89 83 713. E-pošta:[email protected]

ELEKTROMOTORNI POGONISlavko Senica, univ. dipl. ing. el., Sistemi IN ES d.o.o., tel: 07 81 62 070,

e-pošta: [email protected]

Svetuje pri in izvedbi avtomatiza -cij na krmiljenih in reguliranih elek-tromotorskih pogonov poljubnih iz vedb.

AVTOMATIZACIJA ZGRADB - ODPRTI•SISTEMIVito Koprivnikar, ing, direktor SILON d.o.o., tel.: 01/42-33-796, e-pošta: [email protected]

g. Koprivnikar je specialist za iniz vedbo odprtih sistemov avtomatizacijezgradb in procesov.

Svetuje vsak ponedeljek med 8. in 10. uro ali poelektronski pošti.

VODENJE INDUSTRIJSKIH PROCESOVBranko , ing., SINABIT d.o.o., tel. 01 56-36-300, [email protected]

Svetuje na uporabe: PLC in DCS kr mi -l niških sistemov v in proce-sih; recepturni sistemi po standardu ISA S88-01; OPC tehnologije za prenos podatkov na vi -š je nivoje vodenja in v MES; izvedba, kvalifi ka -ci je in dokumentiranje programskih rešitev postandardih za farmacevtsko industrijo (GAMP).

REGULACIJSKI VENTILI IN ARMATURAAnton Zupan, univ. dipl. ing., vodja prodajeprocesnih in parnih armatur v GIA-S d.o.o.Tel: 01 7865 301, e-mail: [email protected]

Svetuje pri izbiri izvršilnih oz.regu-lacijskih ventilov z ali brez ener -gije za Vaš kemijski proces, energetsko apli -ka cijo, kmiljenje pare ali preprost ogrevno-

sistem. Na podlagi dolgolet-nih izkušenj s profesionalnimi armaturamilahko pomaga z ustrezno strojno rešitvijo.

INTELIGENTNI SISTEMI ZA ZGRADBEGoran d.i.e., Robotina d.o.o.vodja programa avtomatizacije stavbTel: 05 689 20 28, [email protected]

Svetuje pri projektiranju inteligentnih sistemovza upravljanje in nadzor sodobnih zgradb(GSM nadzor, WEB nadzor, daljinsko upravl-janje, HVAC sistemi, razsvetljava, kontrolapristopa, ...).

VODENJE INDUSTRIJSKIH PROCESOVmag. David , direktor poslovne enotevodenje procesov v INEA d.o.o.e-pošta: david.cuk@inea.

Se dlje ukvarja z vodenjem industrij -skih zveznih in procesov. Svetovalvam bo s regulacij vsak ponedeljek od11. do 12. ure na telefonu: 01/513-81-91,041/694-742 ali pošljete vprašanje po e-pošti.

NADZORNI SISTEMI - SCADA

dr. Saša Sokoli , univ. dipl. direktormarketinga in prodaje, Metronik d.o.o., tel.01/514-08-14e-pošta: [email protected]

Je specialist za sisteme za upravljanje in nad-zor (SCADA sistemi - programska oprema).

lahko vsak torek med 10. in 12. uroali pošljete vprašanje po e-pošti.

VARNOSTNE SVETLOBNE ZAVESEDamijan Smonkar, dipl. ing. el., FBS ELEKTRONIK d.o.o.tel. 03/89-83-700 ali e-pošta: [email protected]

Svetuje na varovanja in s svet-lobnimi zavesami varnostnega nivoja 4 in var -nostnega nivoja 2.

ga lahko na telefon ali pošljete e-mail.

ELEKTRONSKA REGULACIJA ELEKTROMOTORJEV

Ivan Morano, univ. dipl. ing. el., vodja projek-tov v Robotina d.o.o.

Tel: 05 689 20 24E-pošta: [email protected]

Svetuje glede uporabe regulatorjev,mehkih zagonov, motorjev, meritev ni -vo jev.

oglas


EXPRESS NOVICE

Info: Maja Omladič, BISOL Group

PREBOLD - 5. novembera 2012 smo prejeli novico, da je v tokratnih poplavah voda vdrla tudi v skladišče s fotonapetostnimi moduli in drugo solarno opremo skupine BISOL Group. Doseda-nja ocena škode znaša 2 milijona evrov, voda pa še vedno vdira.

Deroča voda poplavila skladišče skupine BISOL Group in po prvih ocenah povzročila 2 milijona evrov škode

BISOL poplavljen

Ob tokratnem obsežnem deževju je pozno popoldne voda vdrla in poplavila objekt, v katerem se na-haja skladišče, delavnico in nekaj pisarn skupine BISOL Group. Voda je začela v objekt prodirati iz ka-nalizacijskih odtokov in skozi tla skladišča ter v zgolj dveh urah do-segla višino poldrugega metra. V objekt je voda drla kar z 20-centi-metrskim curkom. V skladišču je bila shranjena surovina in gotovi izdelki. Nastala je zgolj materialna škoda, ki po prvih ocenah znaša 2 milijona evrov.

Vdiranje vode so opazili zaposle-ni v skladišču, ki so takoj obvestili vodstvo skupine BISOL Group, ki je organiziralo umikanje solarne opreme iz poplavljenega objek-ta.

6. novembra se je gladina vode čez dan sicer začela počasi umikati s poplavljenega področja, a vstop v skladišče zaradi vode še vedno ni bil možen.

Skupina BISOL Group je takoj pri-čela s sanacijo in pripravila akcij-ski načrt, ki je vseboval takojšen začetek čiščenja skladišča, čim se bo voda umaknila in ponoven za-gon proizvodnje.

12. novembra skupina BISOL ponovno zagnala proizvodnjo

Skupina BISOL Group je 12. no-vembra ponovno zagnala svojo proizvodnjo. Zaradi odpravljanja posledic škode minuli teden po-plavljenega skladišča proizvodnja ni obratovala, saj so vsi zaposleni pomagali pri sanaciji in pripravi

prostorov za novo proizvedene iz-delke.

Pri čiščenju skladišča, delavnice in ostalih prostorov so cel minu-li teden sodelovali vsi zaposleni. Med vikendom so izvedli solidar-nostno delovno akcijo, da bi čim

prej očistili skladišče in pripravili vse potrebno za ponovni zagon proizvodnje. Proizvodnja skupine BISOL Group je začela obratovati z začetkom tega tedna. Da bi na-doknadili izpad delovanja in čim hitreje izpolnili naročila kupcev, bodo zaposleni v proizvodnji pred-


EXPRESS NOVICE

vidoma začeli ponovno delati v štirih izmenah. Poleg čiščenja skladišča in odpravljanja posledic poplave skupina BISOL Group izvaja vse postopke popisa in povračila poplavnih škod.

Rekorden obisk Rekorden obisk Dni podjetništvaDni podjetništvaInfo: Elvisa Basailović, Tehnološki park Ljubljana

Ljubljana, 16. november 2012 – Dnevi podjetništva 2012, podjetni-ški dogodek, ki sta ga že peto leto tradicionalno organizirala Tehnolo-ški park Ljubljana in Data d.o.o., je znova privabil številne udeležen-ce, željne novih podjetniških znanj.

Rdeča nit dogajanja v Tehnološkem parku Ljubljana je bila krepitev speci-aliziranih znanj s področja poslovnega okolja, tehnologij, marketinga in internacionalizacije. Vsak dan posebej je bil različno tematsko obarvan z aktualnimi podjetniškimi temami. Tradicionalno organiziramo in izva-jamo brezplačne podjetniške delavnice, s katerimi omogočamo bodočim podjetnikom, podjetnikom začetnikom ter podjetnikom v fazi rasti in internacionalizacije, dostop do aktualnih podjetniških vsebin, svetovnih trendov ter novih veščin.

Ob pozdravnem nagovoru je mag. Iztok Lesjak, direktor Tehnološkega parka Ljubljana izpostavil, da »Tehnološki park Ljubljana izvaja različne programe za inovativna podjetja v vseh fazah poslovanja. Mlade, drzne in ambiciozne posameznike, ki šele začenjajo svojo poslovno pot oziroma raz-vijajo svojo idejo vabimo v Geek House, kjer bodo ustvarjali v podjetniškem okolju s pomočjo mentorja. Podjetjem, ki že poslujejo in potrebujejo svetovanje in nove veščine nudimo širok spekter storitev v Start:up centru, zrela podje-tja, ki se spogledujete s širitvijo na tuje trge pa vabljeni k projektu Go:Global Slovenia«.

V treh dneh so bile predstavljene aktualne teme na trinajstih brezplačnih delav-nicah:• Bo res od 2013 za podjetja vse drugače?• Kaj je bilo potrebno za uspešno internacionalizacijo podjetja• Prodajni potencial spletne strani


POSLOVNE NOVICE

• Storitve JAPTI za slovenske izvo-znike

• Ni druge priložnosti za prvi vtis• Vaša podoba za vaš uspeh• Spodbujanje inovativnosti med

zaposlenimi• Učinkovit prenos kompetenc med

zaposlenimi• Tehnike prepričevanja in argu-

mentiranja• Dobra zgodba – vstopnica na trg

21. Stoletja• Z Boundbreakerjem v Silicijevo

dolino• Učinkovita predstavitev poslovne

ideje pred investitorji• Predstavitev poslovnih priložnosti

v BrazilijiVseh 13-ih brezplačnih podjetniških delavnic, ki so potekale od 13. do 15. novembra 2012, se je skupaj udeležilo več kot 2.000 prisotnih. Izvedbo Dnevov podjetništva so omo-gočili tudi naslednji sponzorji: Banka Koper, Bizi.si, T2, Napovednik, Finan-ce, Podjetnik, JAPTI, Verlag Dashöfer, Merci in Red Bull.

PREDSTAVITEV ORGANIZA-TORJEV

DATA, poslovne storitve d.o.o.

Podjetje DATA nudi celovito podporo podjetnikom:• Izvajanje dejavnosti točke VEM

(brezplačno izvajanje postopkov za registracijo s.p., d.o.o. )

• Izvedba splošnih in specialističnih podjetniških svetovanj

PROGRAM

TOREK 13.11.2012 AKTUALNE SPREMEMBE, MARKETING IN INTERNACIONALIZACIJA

08:30-09:00 Sprejem in registracija udeležencev 09:00-09:15 Otvoritev dogodka in uvodni nagovor (Sabina Dimnik DATA d.o.o., Iztok Lesjak TP Ljubljana)

09:15-11:00 Bo res od 2013 za podjetja vse druga e? - Prikaz prednosti in slabosti napovedanih sprememb dav ne zakonodaje v letu 2013. (Sabina Dimnik in Katarina Kompara DATA d.o.o.)

11:00-11:30 ODMOR

11:30 - 12:30

Kaj je bilo potrebno za uspešno internacionalizacijo podjetja - primer Datalab d.o.o. - Zakaj internacionalizacija? Priprave in treningi. Na ini vstopa na tuj trg. Na rtuj, meri, spremljaj. 1599 na inov umiranja v tujih deželah ali zakaj je pomembno ra unovodstvo in konsolidacija. (Andrej Mertelj Datalab d.o.o.)

12:40-14:10

Prodajni potencial spletne strani - Izvedeli boste, kako zasnovati spletno stran, ki dosega prodajne in marketinške cilje vašega podjetja. Razumevanje vašega obiskovalca in njegovih navad vam bo pomagalo pridobiti ve povpraševanj, nakupov ali prijav. (Uroš imžar Domovanje d.o.o.)

14:15-14:45

Storitve JAPTI za slovenske izvoznike - JAPTI na podro ju spodbujanja internacionalizacije slovenskim podjetjem, ki vstopajo oz. širijo svoje poslovanje na tuje trge nudi vrsto storitev: informacije o izvoznih trgih, izobraževanje za mednarodno poslovanje, svetovanje, tržne raziskave, gospodarske delegacije, sejmi in slovenski poslovni klubi v tujini. (mag. Mateja Gnidovec, Višja svetovalka, JAPTI)

15:00-16:00 Ni druge priložnosti za prvi vtis (Identiteta, imidž in ugled blagovne znamke) - Kako graditi ugled in kako ohraniti to krhko konstrukcijo. (mag. Lidija Pavlin Nicha d.o.o.)

SREDA 14.11.2012 PODJETNIŠTVO ³

8:30 – 09:00 Sprejem in registracija udeležencev 09:00 – 10:00

Vaša podoba za vaš uspeh - Zavestno ali podzavestno se prav vsi med seboj ocenjujemo na podlagi signalov, ki jih pošiljamo z obla ili, urejenostjo, dodatki, vonjem, govorico telesa, barvo glasu. Zato je dobro, da naša podoba ni slu ajna, ampak premišljena in da je odsev naših osebnostnih lastnosti. (Lea Pisani)

10:10 – 11:10 Spodbujanje inovativnosti med zaposlenimi - Na ini in metode spodbujanja inovativnosti v podjetju. Implementacija inovacijskih pobud zaposlenih v poslovanje. (Alexis Zrimec Zaria iM)

11:30 -12:30 U inkovit prenos kompetenc med zaposlenimi po programu ADEC (Adult Educator in Company) - Za uspešno obvladovanje vse ve jih izzivov na trgu in doseganje poslovnih ciljev je za podjetja klju na nenehna skrb za strokovni in osebni razvoj zaposlenih. (Dragana Prijanovi Glotta Nova)

12:30 – 13:00 ODMOR 13:00 – 14:00 Tehnike prepri evanja in argumentiranja - V poslovnem svetu se ni kolikokrat znajdemo v situaciji, ko želimo (moramo)

sogovornika prepri ati v neko rešitev oz. argumentirati svoje stališ e. Na kratko se bomo dotaknili prepri evanja in argumentiranja v podjetju z vidika sodobnih pogledov na prepri evanje in argumentiranje ter tehnik prepri evanja. (Karmen Šemrl Glotta Nova)

14:10 – 15:10

Dobra Zgodba – vstopnica na trg 21. stoletja - Kupcev ne zanimajo ve samo informacije o izdelkih, potrebujejo zgodbo, s katero se bodo lahko identificirali, zgodbo, ki bo vzburila njihovo domišljijo in jim prinesla prijetne ob utke. (Zdenka Nanut Planinšek)

15:15 – 16:15

Z Boundbreakerjem v Silicijevo dolino - Ob odprtju prijav za novo generacijo BoundBreaker bo predstavljena Silicijeva dolina in priložnosti, ki jih le-ta prinaša. Govora bo o trgih, Silicon Valley state of mind-u ter startup hiši. Predstavitev virov financiranja za posamezno fazo razvoja podjetja. Trenutne priložnosti na finan nem trgu za podjetja. (Kristjan Pe anac Zavod Hekovnik)

16:15 – 17:00

U inkovita predstavitev poslovne ideje pred investitorji - Osnovna na ela in izhodiš a za 7. minutno predstavitev poslovne ideje. Napotki in triki za u inkovit nastop. (Urban Lapajne Tovarna podjemov)

ETRTEK 15.11.2012 GO:GLOBAL SLOVENIA – V BRAZILIJO

09:00 – 9:30 Predstavitev poslovanja v Braziliji 9:30 – 10:00 Predstavitev poslovanja v Sloveniji (dr. Zoran Stamatovski, MBA JAPTI)

10:00 – 12:00 Mreženje med slovenskimi in brazilskimi podjetji – Ve informacij o dogodku na spletni strani www.tp-lj.si

• V podjetju imamo tudi poseben oddelek za tujce, ki nudi vse podporne storitve za tuje državljane, ki želijo ustano-viti podjetje v Sloveniji

• Dejavnost računovodskega servisa ter izvajanje davčnega in računovodskega svetovanja za male in srednje velike družbe ter s.p.

• Organizacija in izvajanje izobraževalnih programov• Svetovanje in pomoč pri pripravi razpisne dokumentacije

za pridobitev evropskih in državnih nepovratnih sredstev ter pri vodenju projektov

• Storitve raziskovalno-razvojnega oddelka, kjer ugota-vljamo birokratske ovire in trenutne potrebe podjetnikov po znanju, podpori in drugih storitvah

• Storitve virtualne pisarne in s tem povezane administra-tivne storitve

Data d.o.o., Dunajska cesta 136, 1000 LjubljanaT: (+386)1 6001 530 E: [email protected] W: www.data.si

Tehnološki park Ljubljana

Tehnološki park Ljubljana, ustanovljen leta 1995, je sodo-

ben znanstveno-tehnološki park tretje generacije, podpor-no in stimulativno poslovno okolje najvišje kakovosti za razvoj vrhunskega tehnološkega podjetništva. Tehnološki park Ljubljana z bogatimi izkušnjami na področju razvo-ja podjetništva je ključen člen v nacionalnem podjetniškem ekosistemu.Tehnološki park Ljubljana povezuje več kot 300 podjetij. Članstvo se nenehno spreminja, saj vse več podjetij prepo-znava prednosti in koristi članstva v takem mednarodnem podjetniškem podpornem okolju. Tehnološki park Ljubljana podjetjem poleg ugleda, prestiža in kredibilnosti zagotavlja celovito podjetniško podporo: pri snovanju podjetniške ideje (Start:up Geek House), zorenju (Start:up center) in pri rasti na svetovnih trgih (Go:Global Slovenia). Podjetniška podpora zajema preverjanje poslovnih pobud, pripravo poslovnih načrtov z najsodobnejšimi orodji in pri-stopi, poslovno in tehnološko svetovanje, mentorstvo ter iskanje poslovnih in strateških partnerjev. Podjetjem omo-goča povezovanje s finančnimi institucijami, raziskovalnimi inštituti ter industrijo, jih usposablja ter zagotavlja sodobno infrastrukturo.


ZELENE ENERGIJE

Info: Matej Guštinja, info@zsfi .si

Za zeleni razvojni preboj!

Celje, 7. november 2012 – Združenje slovenske fotovoltaične industrije se je pridružilo kampanji »Za zeleni razvojni pre-boj!«. Tako z ostalimi podporniki kampanje pozivamo Vlado

Republike Slovenije, da se pri pripravi Strategije razvoja Slovenije 2014 – 2020 strateško in odgovorno usmeri v zeleni trajnostni ra-zvoj.

Vlada Republike Slovenije pripra-vlja obsežen, večplasten in izredno pomemben dokument Strateškega razvoja Slovenije 2014 – 2020, ki bo zastavil smernice gospodarstva, ekologije, sociale in drugih področij razvoja države. Združenje slovenske fotovoltaične industrije se je pridru-žilo kampanji Umanotere, nevladne organizacije, ki skupaj s podporniki, Vlado Republike Slovenije poziva k pripravi Strategije, ki »mora odgovori-ti na temeljne izzive sedanjega časa in potrebe prihodnjih generacij«.

Kot je zapisano v pozivu, se »od vla-de pričakuje, da bo novo strategijo usmerila v zeleni razvojni preboj in s tem Sloveniji omogočila, da polno izkoristi svoje potenciale in strateške razvojne priložnosti. Strategija naj vključuje vitalne programe na sed-mih družbeno pomembnih področjih:

(1) prehranska samooskrba, (2) vre-dnostna veriga lesa, (3) energetska prenova stavb, (4) prehod na obno-vljive vire energije, (5) posodobitev železniškega omrežja in javnega pre-voza, (6) učinkovita raba naravnih virov in (7) zeleni turizem«.

Fotovoltaika je pomembna pri učin-koviti rabi naravnih virov in prehodu na obnovljive vire energije. Sonce kot daleč največji obnovljivi in za člove-ka neomejen energetski vir predsta-vlja potencial, kakršnega nima noben drug energetski vir.

Za dosego zaveze Republike Sloveni-je k 25 odstotnemu deležu električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov do leta 2020, so sončne elek-trarne najprimernejša rešitev. Sonč-ne elektrarne so trajnostni energetski vir, ki je ekološko nesporen, cenovno

konkurenčen in kot naložba finančno sprejemljiv za mnoge posameznike. V fotovoltaični panogi pa je bilo konec minulega leta zaposlenih 2.400 ljudi.Več o pozivu in podpornikih najde-te na spletnih straneh Umanotere in Tretjičlen.si.

ZDRUŽENJE SLOVENSKE FOTOVOL-TAIČNE INDUSTRIJE (ZSFI) – GIZ

je prostovoljno združenje pravnih oseb, ki delujejo na različnih podro-čjih fotovoltaike. Namen ZSFI je na območju Republike Slovenije širiti zavest in nova spoznanja s področja raziskav in razvoja ter uporabnih znanj fotovoltaične industrije.

Dodatne informacije:

Združenje slovenske fotovoltaične in-dustrije - GIZKidričeva ulica 25, 3000 CeljeT 082 802 182F 082 802 183.

… Poslujte v realnem času … odločajte se na podlagi pravih informacij …

Preglednost nad procesi in informacije ob pravem času vam bodo omogočile zmanjšanje stroškov, dvig kakovosti, zvišanje prihodkov in izboljšalo učinkovitost vaših sredstev. Uporabite rešitve vodilnega svetovnega proizvajalca GE Intelligent Platforms, ki vam poleg tehnološke inovativnosti zagotavljajo tudi dolgoročno varnost in hitro povrnitev investicije.

www.metronik .s i


ZAKONODAJA

Info: Matej Guštinja, info@zsfi .si

Pripombe na predlog Zakona Pripombe na predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-F)Energetskega zakona (EZ-F)

Celje, 30. oktober 2012 – Direktorat za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor je na svojih spletnih straneh 15. oktobra letos objavil

predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Ener-getskega zakona (EZ-F), ki smo ga v ZSFI natančno preučili in dne 29.10. posredovali pisne pripombe ministrstvu.

S predlogom zakona se v več točkah ne moremo strinja in mu odločno naspro-tujemo. Kot je razvidno iz pravnega mnenja, ki smo ga pridobili in ga tudi priložili našim pripombam ministrstvu, je predlog novele zakona:

v večkratnem navzkrižju z Ustavo RS, zavezami direk v Evropske skupnos (EU), diskriminatoren, krivičen in pro zakonit.

Predlagane spremembe bi imele hude nega vne gospodarske posledice.

Predlagani zakon je glede na EU predpise novost in zaradi svoje spornos nedvou-mno vodi do kazenskih sankcij s strani EU ter odškodninskih zahtevkov, ki bi sledili iz nastale škode v gospodarstvu.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona je potrebno najprej uskladi s predpisi EU ter z določbo 8. čl. Ustave, šele nato pa ga je možno spreje po rednem postopku in ne po skrajšanjem, kot je predvideno v objavljenem predlogu.

V ZSFI smo ministrstvu posredovali pripombe na devet členov predloga zakona z natančno utemeljitvijo svojih pripomb. Kateri členi predloga so po našem prepri-čanju najbolj sporni?

Ustavitev razvoja OVE za leto dni

Veljavna zakonodaja EU določa, da mora bi spodbujanje obnovljivih virov energije (OVE) nediskriminatorno do različnih vrst OVE in mora neovirano spodbuja njihov razvoj. V predlogu zakona je predvidena objava javnega razpisa zgolj enkrat letno ob koncu leta, kar bi pomenilo uvedbo popolnega moratorija na OVE do 1. 1. 2014. Tak moratorij bi izjemno nega vno vplival na gospodarski razvoj OVE in njihovo dol-goročno konkurenčnost pogojeno s tehnološkim ter implementacijskim razvojem.

Diskriminatorno in pro ustavno podeljevanje subvencij zgolj OVE, ki za svoje de-lovanje potrebujejo najmanj podpornih sredstev

Ministrstvo je v predlogu zakona predvidelo tudi javne razpise, kjer bi se sredstva zbrana za podpore dodeljevala zgolj s m OVE, ki za svoje delovanje potrebuje-jo najmanj podpornih sredstev. To je diskriminatorno in pro ustavno, saj favori-

zirajo zgolj določene tehnologije in ne vseh OVE hkra ter enakopravno. Naša država kot regulator se je zavezala in ji je bilo naloženo, da nediskriminator-no obravnava vse OVE, kar pomeni, da omogoča določeno tržno donosnost inves torjem v OVE. Za inves torja v sončno elektrarno, vetrno polje, ali bi-omaso, mora bi naložba enako dono-sna. Višina podpore, ki jo posamezni OVE prejema, se posledično določi gle-de na stroške posamezne tehnologije.

Uvedba kvot bi favorizirala ene in zavi-rala druge OVEIz povsem enakega razloga diskrimi-natornosti ni mogoča uvedba kvot. S tem bi namreč lahko favorizirali posa-mezne OVE oz. zavirali razvoj nekaterih drugih OVE, kar bi imelo za posledico neustrezno doseganja zastavljenih ci-ljev za OVE in nepravično ter neenako obravnavanje investitorjev v različne OVE. Omejevanje posameznih OVE je dopustno zgolj takrat, ko bi kateri izmed virov zaradi znatno povečanega deleža pričel krizno vpliva na delovanje elek-trodistribucijskega omrežja in povzročal veliko nevarnost za njegovo nemoteno delovanje. V Sloveniji temu zaradi niz-kega deleža posameznih OVE še dolgo ne bomo priča.

Zakon bo imel vpliv na državni proračunPredlog zakona prav tako napačno na-vaja, da zakon ne bo imel vpliva na proračun RS. Sredstva za podporo OVE se zbirajo z ločenim prispevkom na pri-ključno moč energetskega porabnika in niso proračunska sredstva RS. Posledič-no na strani odhodkov res ne bo nepo-


ZELENE ENERGIJE

Varnostni krmilnikZa 140 varnostnih vhodov

Novi varnostni krmilniki serij MSI100 in MSI200 lahko z le nekaj kliki programsko koordinirajo 20 varnostnih vhodov in 4 izhode.

izbor certifi ciranih funkcijskih blokov

možnost razširitve do 140 varnostnih vhodov s pomočjo modulov MSI-EM

enostavna povezava v industrijske področne mreže

Tipteh d.o.o., Ulica Ivana Roba 21, SI – 1000 LjubljanaTel.: +386 (0)1 200 51 50, Fax.: +386 (0)1 200 51 51 e-pošta: [email protected], http://www.tipteh.si

www.leuze.com

srednega vpliva na proračun, a je po-trebno poudari , da je v Sloveniji samo na področju fotovoltaike več kot 2.100 delovnih mest (po podatkih iz analize ministrstva za infrastrukturo in prostor iz oktobra 2012), ter da ima panoga pre-ko dodane vrednos številne pozi vne gospodarske učinke. Zato bi se z uvedbo predlaganega zakona prilivi v proračun znatno zmanjšali, povečali pa bi se iz-datki za brezposelne.

Kako zagotovi nadaljnja pozi vna gi-banja na področju OVE v Sloveniji?ZSFI je že spomladi letos in nato še ko-nec avgusta pristojnemu ministru Zvo-netu Černaču posredoval predloge oz. pobude za spremembo podpor elek-trični energiji (EE) proizvedeni iz OVE. Z našimi predlogi bi zmanjšali donosnost investicij v sončne elektrarne v meje predvidene donosnos , omejili res hi-tro rast inves cij v sončne elektrarne, ki smo jo zabeležili v letu 2011 in prvi polovici leta 2012, hkra pa ne bi uni-čili celotne fotovoltaične industrije v Sloveniji, ampak še povečali število za-poslenih in dodano vrednost, ki ostane Sloveniji.

V ZSFI smo zato ministrstvu med dru-gim predlagali spremembo velikostnih razredov fotovoltaičnih proizvodnih naprav, pri čemer bi uvedli novi razred za najmanjše elektrarne do 20 kW, ki se lahko gradijo na individualnih hišah. V take elektrarne bi lahko inves ral vsak lastnik hiše in ne samo nekaj posa-meznikov in podje j, ki imajo na voljo veliko kapitala. Gospodinjstva bi tako proizvedeno električno energijo porabi-la za lastne potrebe in morebitne viške oddajala v omrežje. V treh do š rih le h je namreč pričakova , da bo cena EE iz sončnih elektrarn zelo konkurenčna EE iz omrežja. Na tak način se spodbuja čim večja lastna raba proizvedene EE, ker je to bolj konkurenčno. Pri lastni rabi EE se ne plačuje omrežnine in osta-lih davkov ter prispevkov iz tega naslo-va. Pri prodaji EE v omrežje je prodajna cena bistveno nižja od polne cene EE kupljene pri elektrodistribucijah.

Do danes z ministrstva nismo prejeli še nobenega odgovora na predlagane re-šitve. V pravkar objavljenem predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona pa smo žal ugoto-

vili, da so naše predloge v celo ignori-rali. Zato smo poleg posredovanja naših pripomb na predlog Zakona o spre-membah in dopolnitvah Energetskega zakona glede na naše dobro poznavanje materije in nadaljevanje nemotenega inves cijskega cikla v OVE, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor ponovno pozvali k čim prejšnjemu delovnemu se-stanku, kjer bomo lahko ustrezno pred-stavili možne zakonite rešitve in obrav-navali ostale predloge pomembne za prihodnji razvoj OVE v Sloveniji, tudi kot izjemne potencialne izvozne dejavnos .

ZDRUŽENJE SLOVENSKE FOTOVOLTAIČ-NE INDUSTRIJE (ZSFI) – GIZ je prosto-voljno združenje pravnih oseb, ki delu-jejo na različnih področjih fotovoltaike. Namen ZSFI je na območju Republike Slovenije širi zavest in nova spoznanja s področja raziskav in razvoja ter upo-rabnih znanj fotovoltaične industrije.

Dodatne informacije:Združenje slovenske fotovoltaične indu-strije - GIZ, Kidričeva ulica 25, 3000 CeljeT 082 802 182, F 082 802 183I www.zsfi .si, E info@zsfi .si

13

HEADER

AVTOMATIKA 113/2012 13

TELEKOMUNIKACIJE

Seminar Seminar TELEKOMUNIKACITELEKOMUNIKACIJEJE

Že 13. konferenca TELEKOMUNIKACIJE, ki prinaša pogled v trende in tehnologije sodobnih brez-eee 131313. kokokonfnfnferererenenencacaca TT TELELELEKEKEKOMOMOMUNUNUNIKIKIKACACACIJIJIJEEE, kk kiii prprprp inininašašašaaa popopop glglglg ededed vv v tt trererendndndeee ininin tt tehehehnononololologigigig jejejej ss sodododobobobnininihhh brbrbrezezez-žičnih komunikacij, se je tudi letos odvijala v kongresnem centru hotela Mons. Predavatelji iz žižižižiččnčnčnihihihih kkk komomomunununikikikikacacacijijijijjj, sesese jjj jjjeee tututudidididi lll letetetososos oo oddvdvdvijijijijjj lalalalaaa vvv kkokokongngngggrereresnsnsnememem cc cenenentrtrtruuu hhohohotetetellalala MMM Monononss.s. PPP Prerereddadadavavavateteteljljljljjjiiii iiziziz največjih slovenskih operaterjev mobilnih komunikacij, podjetij, ki se ukvarjajo z razvojem in nanananajjvjvjvjvj čečečečečjijijijijij hhhhh lslslslslovovovovenenenen kskskskskihihihihih ooo opepepepep rarararatetetete jrjrjrjrjjevevevev mmm m bobobobobililililil ininininihhhhh kkokokokomumumumu ininininikkakakaka icicicicijjjj,j,j, ppp pp dododododjjejejejej ititititijjjj,j,j, kkkk kiiiii sesesese uuu ukkvkvkvkvararararjjajajajaj jjojojojoj zzz z rrr razazazazvovovovojjejejejej mmmm iinininin

implementacijo novih tehnologij ter predstavnik Microsofta so zagotovilo, da gre za resno konfe-imimplplpp ememenentatacicijojojj n novovihih t tehehnonolologigigg jj jj teterr prprpp ededststavavninikk MiMicrcrososofoftata s soo zazagogogg totovivilolo, ,, dada g gggrere z zaa reresnsnoo kokonfnfe-e-renco. Zaključek z vročo mizo pa je prinesel dilemo: Kako naprej!rererencncncoo.o. ZZZ Z kakakak jljljljlj čučučuč kekekek zz z vv vrororoččočočo mm miiizizizooo papapa jjjj jeee prprpriiininineseses lelelel ddd diililililemememo:o:o: KKK K kakakakooo nananaprprpr jjejejej!!!!

Teme konference: Računalništvo v oblaku in aplikacije• Trendi v mobilni industriji• Mobilni širokopasovni dostop LTE, 3G, 4G• Fiksna omrežja, optika• Mobilne platforme: Android, iOS, Windows phone• Aplikacije: razvoj, družabna omrežja, aplikacije v industriji• Varnost

Udeleženci konference so se začeli zbirati že ob 8:30 v avli konferenčnega centra hotela Mons, kjer jih je že čakala jutranja kavica in čaj. Po opravljeni registraciji so udeleženci prejeli lepo in uporabno torbico za prenosnike z vloženimi promocijskimi gradivi sponzorjev in organiza-torjev. Konferenco je moderirala voditeljica Maja Tratnik.

Konferenco je z uvodnim nagovorom odprl Dejan Turk, predsednik uprave Si.Mobil d.d., ki je poudaril, da TE-LEKOMUNIKACIJE tudi letos prinašajo najbolj aktualne teme, zanimive predavatelje in vrhunske strokovnjake s področja, ki so gibalo industrije in vsestranskega napred-ka. Rdeča nit letošnje konference je hiter razvoj aplikacij in področja storitev v oblaku ter prilagajanje IT sektorja iz-zivom mobilnega področja. Konferenca Telekomunikacije deluje kot povezovalni člen za regijske in mednarodno priznane strokovnjake, vodilne v podjetjih, predstavnike državnih in regulatornih institucij, investitorje in vse ti-ste, ki že delujejo na trgu telekomunikacij.

Takoj za tem je Boštjan Stražar, predstavnik Microsofta Slovenija, predstavil novi operacijski sistem Windows 8, ki omogoča mobilnost in produktivnost brez kompromi-

Avtor: Dragan Selan - AVTOMATIKA

sov. Danes imamo dostop do različnih mobilnih naprav, ki jih uporabljamo na vsakem koraku, pričakujemo stalen dostop do spleta in se povezujemo z drugimi ljudmi na nove načine z uporabo socialnih omrežij. S temi trendi se spreminjajo tudi načini, kako upravljamo naprave in programsko opremo, z njimi pa se porajajo novi scenari-ji, tako doma, kot na delovnem mestu. V predavanju se je osredotočil na scenarije uporabe mobilnih naprav in rešitev za podporo mobilnosti in dostopa do informacij kjerkoli in kadarkoli (Windows Phone in Windows 8). Po-sebno pozornost je namenil prednostim, ki jih tovrstne rešitve prinašajo organizacijam in posameznikom ter kon-kretnim primerom uporabe naprav s poudarkom na bo-gati uporabniški izkušnji in enotnem uporabniškem vme-sniku na različnih napravah (telefon, tablični, notebook, namizni PC).

James O'Brien iz IBM-a je predaval o telekomunikacijah, ki predstavljajo srce pametnih mestih ter o ustvarjanju vrednosti z računalništvom v oblaku in analitiko. Predsta-vil je nove modele in storitve uva

Mag. Sanja Križan je predstavila storitve podjetja Si.mobil, ki je še do pred kratkim veljal za rezidenčnega mobilnega operaterja, danes pa govorimo o ponudniku celostnih poslovnih rešitev. Celostna ponudba je zago-tovilo za omogočanje posla končnih poslovnih uporab-nikov. Si.mobil je šel še korak dlje in razvil eko sistem, ki omogoča posel razvijalcem in ponudnikom poslovnih rešitev.

O nevtralnosti interneta, velikem izzivu za operaterje in regulatorja telekomunikacij je predaval Matej Podbev-šek, ki v APEK-u dela na analizi telekomunikacijskih tr-gov in predhodni regulaciji le-teh. Hiter razvoj interneta in naprednih aplikacij ter storitev v veliki meri temelji na enakopravni obravnavi internetnega prometa v javnih ko-munikacijskih omrežjih oziroma na načelu nevtralnosti interneta (net neutrality). Prihajajoči zakom o elektron-skih komunikacijah (ZEKom-1) to načeloma prenaša tudi v slovenski pravni red in določa, da si morajo operaterji prizadevati za ohranitev odprtega in nevtralnega značaja

14

EXPRESS NOVICE

AVTOMATIKA 113/201214

KONFERENCA TELEKOMUNIKACIJE 2012

interneta, s tem, da razen izjemoma, ne smejo omejevati, zadrževati ali upočasnjevati internetnega prometa na ravni posameznih storitev in apli-kacij ali izvajati ukrepov zanjihovo razvrednotenje. Uzakonitev nevtral-nosti prinaša mnogo izzivov, s ka-terimi se bodo morali spopasti tako operaterji, kot tudi APEK, ki bo izvajal regulatorni nadzor.

Simon Slonjšak iz Telekoma Slove-nije je predaval o OTT video stori-tvi TViN. Dotaknil se je OTT storitev in njihovega pomena. Danes lahko posnamemo in predvajamo vse in kadarkoli, saj nam to omogoča teh-nologija - pametni telefoni, tablice, osebni računalniki... Na vseh lahko spremljamo digitalne vsebine, vedno in povsod. Zagotoviti vsebine na nov način, neodvisen od povezljivosti omogočata storitvi TViN in dodatek SiOL nogomet.

Dr. Andrej Kos in mag. Janez Sterle s Fakultete za elektrotehniko v Lju-bljani sta predstavila OTT meritve kakovosti širokopasovnih omrežij. Zmogljiva fi ksna in mobilna omrežja so ključnega pomena za kontinuiran razvoj podjetij in države. Analizirala sta razvoj širokopasovnih omrežij in način meritev kakovosti le-teh. Pred-stavila sta merilni sistem LTFE QoE, ki je zasnovan za potrebe obsežnih meritev kakovosti uporabniške izku-šnje v realnem času, njihovo shranje-vanje in analizo. Rešitev je primerna tako za mobilni, kot za fi ksni internet ter obsega širok nabor merjenih pa-rametro QoE, ki omogočajo vpogled v razpoložljivost, odzivnost in hitrost mobilnega unternetnega dostopa.

Naj omenim še 7 resnic o nadzoru vaše IKT. Predstavila sta jih Damir Duračkovič in Janez Sterle iz Aste-ca. Ker znatraj posameznega poat-kovnegacentra srečujemo vse več nadzornih sistemov različnih proi-zvajalcev, sta poudarila potrebo po vzpostavitvi enotne točke nadzora. Takšna točka nadzora na enstaven način prikaže tudi delovanje komple-ksnih storitev. Tksnen nadzor IKT so razvili v podjetju Astec.

Zanimivo predavanje prepleteno s tehničnimi podatki, ki se jih ni bilo potrebno zapomniti je imel na temo

mobilnega širokopasovnega dostopa Božo Mišović iz Telekoma Sloveni-je. Na humoren način je predstavil razvoj in trende širokopasovnih do-stopov, obenem pa tudi razložil vpliv parametrov omrežij na komunikacij-sko programsko opremo tipa Skype v načinu internet/intranet dostopa. Šele najnoviejše tehnologije HSPA/HSPA+ in najnovejša LTEnamreč omogočajo dovolj hiter odziv, da ne prihaja do popačenj zaradi prevelikih zamud pri prenosu podatkov. Seveda več ne govorimo o hkratnem preno-su podatkov na različnih frekvenčnih pasovih prenosnega spektra, ampak o pravem digitalnem toku podatkov s časovnim deljenjem. Skratka, LTE tehnologija omogoča vse to in priča-kovanja operaterjev in uporabnikov so velika.

Zanimivo raziskavo je predstavil Ma-tjaž Robinšak, direktor projektov in partner v podjetju Valicon, ki je sicer po izobrazbi družboslovni informa-tik. Tipična slika mobilnega poslov-nega uporabnika pred nekaj leti je predstavljal Black Berry in prenosnik HP z Windovs OS. Danes ni več tako,

saj se opaža MacBook-e, iOS in An-droid mobilne telefone in tablice. Kako uporabljajo te naprave za svo-je delo in morda še bolj pomembno, ali so to njihove osebne ali službene naprave? Jasno je, da tempo mobil-nega razvoja ne narekuje več po-slovni svet, temveč prihaja s strani potrošnika. Poslovni svet je skorajda prisiljen sprejemati mobilne tehno-logije in njihove ekosisteme, ki so jih osvojili končni potrošniki.

Dogodek se je zaključil z okroglo mizo, kjer so izpostavili potrebo po ukinitvi paralelnih omrežij in uved-bi omrežij kot javno dobro, torej bi jih fi nancirala država. Operaterji bi omrežja le uporabljali in delali pred-vsem na vsebini in storitvah. Izpo-stavila se je tudi regulacija kabelskih operaterjev, ki je sedaj ni. Sodelovali so Sašo Todorović iz T-2, Boštjan Ko-šak iz Amis-a, mag. Zoran Vehovar iz Telekoma Slovenije, Franc Dolenc iz APEKa, mag. Boštjan Škufca Za-veršek iz Si.mobila in novinar revije Mobinet, ki je okroglo mizo uspešno moderiral.



PSS4000PSS4000Sistem za avtomatizacijo PSS4000 Sistem za avtomatizacijo PSS4000 podjetja Pilz krmili in nadzira podjetja Pilz krmili in nadzira transportne sisteme brez voznikatransportne sisteme brez voznika

Pripravil: Miro Vargeko, univ. dipl. inž. el., SMM d.o.o., vir: www.pilz.de

Transportni sistemi brez voznika se uporabljajo v mnogih branžah in in-dustrijskih vejah. Kot stroškovno učinkovita transportna rešitev znotraj podjetja, je najbolj zaželena fl eksibilnost, natančnost, pa tudi zaneslji-

vost in varnost sistemov. Belgijsko podjetje MoTuM, proizvajalec transportnih sistemov brez voznika, se je iz teh razlogov odločilo za sistem avtoma zacije PSS4000 in sicer za nadzor mobilnih robotov.

V vsakem transportnem

sistemu brez voznika

podjetja MoTuM se

nahaja krmilnik PSSuni-

versal PLC, ki nadzira

hitrost in smer vsake

posamezne transportne

enote.1


SAMODEJNI TRANSPORTNI SISTEM PILZ

Slika 1 - Transportni sistem brez voznika MoTuM (Pilz GmbH & Co. KG)V vsakem transportnem sistemu brez voznika podjetja MoTuM se nahaja krmilnik PSSuniversal PLC, ki nadzira hitrost in smer vsake posamezne transporten enote.

Slika 2 - Krmilnik PSSuniversal PLC v sistemu za avtomatizacijo PSS4000 (Pilz GmbH & Co. KG)Krmilniki PSSuniversal PLC so tako imenovani „Allrounder-ji“ sistema za avtomatizacijo PSS 4000 podjetja Pilz.

Slika 3 - PSENopt (Pilz GmbH & Co. KG)Svetlobne mreže PSENopt zvišujejo učinkovitost kakor razpoložljivost naprav in so v po-moč pri izboljšanju ergonomije posameznih delovnih mest.

Kot proizvajalec transportnih siste-mov brez voznika – angleško: Auto-mated Guided Vehicle ali na kratko AGV – postavlja MoTuM modulrar-nost in fl eksibilnost svojih sistemov, kakor tudi za stranko specifi čne kon-strukcije, v središče svoje poslovne fi lozofi je. Logistični center belgijskih logističnih strokovnjakov 2XL v Zee-brugge, je MoTuM opremil s skupno 15 lasersko podprtimi AGV-ji.

Zahtevan cilj je bil bistvo povišanje kapacitete. Da bi to lahko dosegli, morajo transportni sistemi brez voz-nikov fl eksibilno reagirati na različne zahteve. Ta visoko zahtevana fl eksi-bilnost je bila odločilna za uporabo sistema za avtomatizacijo PSS4000 nemškega strokovnjaka za avtoma-tizacijo Pilz iz Ostfi lderna pri Stutt-gartu. Pred vsem modularno načr-tovanje sistema, raznolikost funkcij in možnost razširitve sistema, so bistveno vplivali na odločitev o upo-rabi tega sistema za avtomatizacijo.

Varen transport v vseh smereh

Zaradi modernizacije avtomatizacije kompletne izvedbe, se je lahko op-timirala odprava palet v logističnem centru. Pri tem se je vstopna kapa-citeta povišala na 150 palet na uro, izhodna kapaciteta pa se trenutno giblje pri 300 palet na uro. V vsakem transportnem sistemu brez voznika v logističnem centru se nahaja kr-milnik PSSuniversal PLC, skupno 15 krmilnikov. Ti nadzirajo hitrost in smer vsake posamezne transportne enote. Krmiljenje in nadzor vnaprej defi niranega varnostnega območja, se odvija v odvisnosti od izmerjene hitrosti in kota zasuka. Če je npr. hitrost velika se vgrajenemu čitalcu določi večje območje varnosti, kate-ro mora zajemati. Čitalcu se zraven tega posreduje tudi smer transpor-tnega sistema brez voznika, v kolikor le ta spremeni smer. Tako se lahko območje zajemanja razširi v vse sme-ri.Na ta način je sistem zmožen kom-penzirati pot zaviranja, ne glede na smer. To je prednost v primerjavi z običajnimi transportnimi sistemi brez voznika, ki imajo po navadi vgrajen standarden krmilnik, saj pri teh ni za-gotovljena redundanca rotacijskega dajalnika in tako se ta naloga ne more

2

3

realizirati. Za prepoznavanje posame-znih pomikov palet na transportnem sistemu brez voznika med transpor-tom, so na vsakem transportnem sistemu nameščene svetlobne mreže PSENopt, prav tako od podjetja Pilz. Če pride do nepričakovanega premika palete izven defi niranega območja, se ta informacija takoj posreduje kr-milniku PSSuniversal PLC tega AGV-ja in posledično se AGV ustavi.

PSS 4000 za varen nadzor smeri in hitros

Krmilniki PSSuniversal PLC sistema za avtomatizacijo prevzemajo v Zeebrugge-u predvsem krmiljenje in nadzor pomembnih varnostnih funk-cij. Dodatno pa se krmilijo tudi stan-dardne naloge, kot so nakladanje in razkladanje AGV-ja. Te naloge izvaja-jo standardni senzorji in rotacijski da-



jalniki za razpoznavanje smeri in hitrosti, ki so priključeni na krmilnik. Števni modul krmilnika PSSuniversal v kombinaciji s funkcijskimi bloki v uporabni-škem programu omogoča varno ovrednotenje hitrosti, pozicije in mirovanja.

Slika 4 - Sistem za avtomatizacijo PSS 4000 (Pilz GmbH & Co. KG)PSS 4000 podjetja Pilz bazira na decentralnem E/A sistemu PSSuniversal. Na razpolago je osnovni modul za varnostne kakor tudi standardne funkcije za različne klase uporabe.

Direktor MoTuM-a, Pieter van Caesbroeck pravi:„Krmilnik PSSuniversal PLC, ki spada v avtomatizacijski sistem PSS4000, je zaradi fl eksibilnosti in svoje funkcije, upoštevajoč nadzor varne smeri in nadzor hitrosti, idealen za naše potrebe. Tudi zmožnost programiranja po EN/IEC 61131-3, je za nas prednost – tako je sistem lažje programirati in nastavljati s strani vsakega integratorja.Avtomatizacijski sistem, ki je v uporabi, je v osnovi sestavljen iz različnih klas strojne opreme, kakor tudi infrastrukturnih komponent. Razpoložljivi E/A moduli se lahko uporabljajo tako za standardne kakor tudi za varnostne naloge. Poseb-ne funkcije, kot so nadzor smeri in hitrosti, pa omogočajo visoko fl eksibilnost in zmožnost prilagajanja na konkretno aplikacijo.

4

S pomočjo Real-time Etherneta Safety-NET p odprtega sistema za avtomati-zacijo lahko vse krmilne komponente povežemo v mrežo.Prenašajo se podatki tako za standar-dne krmilne naloge, kakor tudi za var-nostne krmilne naloge. Skupaj s pripa-dajočo programsko platformo PAS4000 in programskim urejevalni-kom PASmulti, ter urejevalnikom po EN/IEC 61131-3, je sistem za avtomati-zacijo enostavno in fl eksibilno prilago-dljiv za vsako aplikacijo. „Poleg visoke fl eksibilnosti in modularnosti sistema za avtomatizacijo PSS4000, je bil za našo odločitev odločilen tudi dolgole-tni Know-how podjetja Pilz na podro-čju varnostne in avtomatizacijske teh-nike. Pilz nas je optimalno podpiral od koncepta, preko razvoja, kakor tudi iz-bire tehnike, do faze zagona“, opisuje Pieter van Caesbroeck. V prihodnosti načrtujemo nadaljnje skupne projekte. Tako se bo MoTuM še bolj angažiral pri obnovi transportnih sistemov brez voznika, natančneje ročnih viličarjev. Poleg tega razmišljajo o vgradnji brezžične varnosti v AGV fl oto. Tudi tukaj bo glavno vlogo igral sistem za avtomatizacijo PSS 4000, s pogledom na krmiljenje in nadzor.

PSSuniversal PLC

Logistične naloge fl eksibilno rešljive s PSS 4000Krmilja PSSuniversal PLC so tako rekoč „Allrounder-ji“ sistema za av-tomatizacijo PSS4000 podjetja Pilz. Na razpolago so v dveh variantah: PSSuniversal PLC z dvema SafetyNET p vmesnikoma in PSSuniversal PLC s SafetyNET p in Profibus-DP vmesnikom. Spominsko programir-ljivi krmilniki (PLC) so programirljivi v skladu z osnovnim jezikom EN/IEC 61131-3 za standardne in varnostne naloge. Na razpolago so že PAS IL (seznam ukazov) in PAS STL (strukturiran tekst) kakor tudi

grafični programski urejevalnik PASmulti. S pred izdelanimi pro-gramskimi bloki za standardne in varnostne funkcije, je omogočena visoka stopnja standardizacije. S pomočjo modularne izgradnje kr-milnikov se dajo logistične nalo-ge, kot so npr. varnostne naprave zapornic ali transportni sistemi, glede na individualne zahteve, zelo fleksibilno prilagoditi.

S pomočjo naprave za posluževa-nje in diagnosticiranje PMIvisu, ravno tako od podjetja Pilz, lahko v primeru napak prikličemo jasne diagnostične informacije. Sporoči-la o motnjah so enoznačno prika-zane. Komunikacija s krmilnikom poteka preko Etherneta in Modbus TCP. Razširljive funkcije je mo-žno direktno sparametrirati pre-ko posluževalnega panela. Rešitve prilagojene ena drugi združujejo enostavno programiranje na eni strani in jasno prikazovanje dia-gnostike na drugi strani.


OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO

Ene najpomembneših lastnos Siemens avtoma zacijske opreme so odprtost in učinkovit dostop do informacij. Pri tem ključno vlogo igra spleta podporna stran imenovana Industry Online Support, ki se bo od začetka leta 2013 predstavil v

prenovljeni in izboljšani obliki.

Nov Siemens Industry Online Support

Informacije: Simon Čretnik, Siemens d.o.o.

Veliko funkcionalnosti je ostalo istih. Še zmeraj je možno najti informacije o produktih, rešitvah, servisnih stori-tvah na enak način na novi Support strani. Prav tako so na v obstoječem formatu na voljo pogovori v forumih, ki so jih uporabniki spremljali. Prav tako bodo uporabniki še naprej prejemali obvestila ”newsletters” na katera so naročeni.

Če se posamezni naslovi ”URL” uporabljajo kot zaznamki, bodo spletni brskalniki še vedno vodili na iste strani.

Seveda pa bodo spremembe opazne - predvsem bo na voljo veliko novih stvari, vse skupaj pa bo zapakirano v sodobnejši dizajn.

Glavna razlika je v dizajnu Online Support strani, ki je se-daj v skladu z ostalimi Siemens spletnimi stranmi. Posle-dično se bo v tem okolju lažje našlo željene informacije.

Slika 1: Siemens Industry Online Support


TEHNIČNA PODPORA

Najpomembnejše funkcije so vedno na istem mestu na vseh straneh:1. Menijska vrstica povezuje do glavnih območij spletne strani. Na tem mestu

se je možno kadarkoli registrirati in prijaviti, ter tako dostopati do novih lastnosti, ki jih osebne nastavitve ”mySupport” ponuja

2. Povezave do servisnih storitev so v osrednjem delu. Na začetni strani se nahajajo najnovejše informacije in povezave, ki hitro vodijo do željenega cilja na drugih območjih ”Online Support”

3. Povezave iz menijske vrstice se ponovijo na vrhu strani: ”Product support”, ”Services”, ”Forum” in ”mySupport”

4. Na vsaki strani se nahaja osebni ”mySupport” kokpit

Product support - osrednji informacijski bazen

Vse tehnične informacije o produktih so še zmeraj na ”Product support” strani, se je pa spremenil način dostopa:

Slika 2 - Product support

V starejši verziji verziji je bil možen dostop samo preko produktnega drevesa - kar je pomenilo, da se je bilo treba prebiti do informacij po drevesni strukturi. Nova verzija bo postopek precej pohitrila z ustreznimi fi ltri in iskalniki. Katera koli pot se izbere, vsak fi lter zmanjša množico informacij in vodi direktno na željeno lokacijo.

mySupport - osebno območje

Funkcionalnost je sedaj precej obsežnejša in zmogljivejša. Na tej strani so možne prilagoditve po lastnem okusu.

Območje vsebuje:• Osebna sporočila: sporočilni sistem v Online Support• Prošnje: ”my Support Request” do tehnične podpore• Obvestila: avtomatska sporočila, ko so na voljo nove informacije o spre-

mljanih temah (v prejšnji verziji imenovan newsletter)• Filter: lastne nastavitve fi ltrov na straneh ”Product Support” in ”Forum”• Najljubše: zaznamki s strani ”Product Support” in ”Forum”• Označevanje: ključne besede v kombinaciji z najljubšimi• Pregledani vnosi: sezam zadnjih ogledanih strani• Dokumentacija: osebna aplikacija za uporabniku prijazno dokumentacijo

(prej ”My Documentation Manager”)• Osebni podatki: upravljanje z osebnimi podatki• CAx vnosi: območje kjer je moč najti vse potrebne podatke za načrtovanje• Extranet: dostop do informacij na zaprtem območju

Skratka: sodobnejši dizajn, enostavna uporaba, učinkovita uporaba so glavne lastnosti novega ”Industry Online Support”.

https://support.automation.siemens.com

Izvajamo:- konstrukcije in izvedbe specialnih strojev- predelava strojev- regulacija vrtenja motorjev- krmiljenje strojev- tehnična podpora in servis

Dobavljamo:- servo pogone- frekvenčne in vektorske regulatorje- mehke zagone- merilne sisteme s prikazovalniki- pozicijske krmilnike- planetne reduktorje in sklopke- svetlobne zavese in varnostne module- visokoturne motorje

Zastopamo:- EMERSON - Contol Techniques- Trio Motion Technology- ELGO Electronics- ReeR- Motor Power Company- Ringfeder - GERWAH

- Vgrajen pozicioner- Izredna prilagodljivost (možnost izbire

različnih pozicionerjev)- Vgrajena zaviralni modul in filter- Dve razšiitveni mesti za opcijske

kartice- SmartCard za shranjevanje in klonira-

nje parametrov- Brezplačen programski modul

POZ-PRO za enostavnejše pozicioni-ranje

- funkcija varnostnega izklopa katego-rije 3 (Secure Disable)

- Na zalogi- Ugodna cena


ELEMENTI ZA AVTOMATIZACIJO

UM18-2 Hi ultrazvočni

senzor

Majhna velikost, več funkcionalnosti - vsestranski ultrazvočni senzor za razdalje do 1,3 mSerija UM18 Hi-2 ponuja majhno ohišje v kombinaciji z visoko stopnjo funkcionalnosti. Štiri merilna območja do 1300 mm omogočajo prilagodljivo uporabo senzorja. Za lažjo integracijo v stroj, sta na voljo dve različici ultraz-vočnega senzorja: ravna ali izvedba za montažo pod pra-vim kotom in trije industrijski vmesniki. Poleg naprave z analognim tokovnim in napetostnim izhodom, je na voljo še verzija s tranzistorkim push-pull preklopnim izhodom ter IO-Link povezavo.

Kratek opis

• Zanesljivo merjenje neodvisno od barve materiala, prosojnosti, sijaja in svetlobe okolice

• Štiri razdalje zaznavanja do 1300 mm• Kratko M18 kovinsko ohišje z dolžino 41 mm• Različica z ravnim ohišjem ali pod pravim kotom • Analogni napetostni, analogni tokovni ali push-

pull (PNP / NPN v enem) preklopni izhod z IO-Link povezavo

• Možnost nastavljanja preko IO-Link in / ali učenje z večnamenskim digitalnim vhodom

• Visoka odpornost na umazanijo, prah, vlago in meglo

Prednosti

• Pri razdaljah do 1.300 mm ponuja obilo možnosti za fl eksibilno uporabo

• Preprosta integracija v stroj zaradi kratkega M18 ohišja, na voljo v ravni izvedbi ali pod pravim ko-tom

• Inteligentni fi ltri za merjenje zagotovitavljajo za-nesljive rezultate meritev za največjo stabilnost procesa

• Vgrajena temperaturna kompenzacija zagotavlja visoko natančnost merjenja za boljšo kakovost procesa

• Robustno, kompaktno kovinsko ohišje zagotavlja najvišjo razpoložljivost stroja

• Sinhronizacija in multipleksiranje omogoča hkra-tno uporabo do 10 senzorjev, kar izboljšujejo prila-godljivost ter stabilnost procesa

• Nenamerno spreminjanje nastavitev tipala je one-mogočeno, saj se za postopek učenja uporablja pin na konektorju

• Naprave s preklopnim izhodom in IO-Link pove-zavo zagotavljajo največjo prilagodljivost stroja, hkrati pa preprosto upravljanje

Informacije: David Vidmar, SICK d.o.o.


SENZORIKA

Področja uporabe

• Ugotavljanje, merjenje in pozicioniranje visoko sijajnih in transparentnih materialov v pakirni in-dustriji

• Nadzor in spremljanje nivoja tekočin ali sipkih materialov

• Preverjanje premera koluta z navito pločevino,

papirjem ali drugimi umetnimi masami• Detekcija in pozicioniranje elektronskih vezji, so-

larnih rezin ali steklenih plošč v industriji elektro-nike ter solarni industriji

• Detekcija ter stalno spremljanje tkanin in drugih materialov

• Odkrivanje temnih lesenih desk ali svetlečim ko-vinskih delov

E3FA/E3RA serija M18 cilindričnih senzorjev

Omron s 40 letnimi izkušnjami in kot eden vodilnih proizvajalcev fotoelektričnih senzorjev ponuja popolnoma prenovljeno serijo po-pularnih M18 cilindričnih senzor-jev serije E3FA/E3RA. Odlikuje jih odlično razmerje med robustno-stjo, enostavno uporabo in ceno. Ker so senzorji dolgi le 34,5mm in glede na predhodno serijo skoraj dvakrat krajši, so še primernejši za montažo tam, kjer smo s prosto-rom omejeni. Senzorji so pulzno sinhronizira-ni in za sprejem uporabljajo filtre valovne dolžine, kar omogoča zelo zanesljivo delovanje v spremenlji-vih pogojih. Zaradi visoke IP67 (IP69K) zaščite so odporni na zahtevno okolje in imajo zaščito pred elektromagne-tnimi motnjami. Omron jih ponu-ja v difuzni izvedbi, z nastavljivo občutljivostjo zaznavanja, v od-dajno-sprejemni izvedbi in retro-odbojni izvedbi. V vseh primerih so na voljo ožiče-ni ali konektorski modeli v kovin-skem ali plastičnem ohišju. Nabor

obsega tudi posebne izvedbe za zaznavo transparentnih predme-tov. Velik nabor različnih tipov bo

zadostil potrebam vaše aplikacije. Več informacij na www.miel.si; 03 898 57 50; [email protected]

Informacije: Ambrož Podkoritnik, MIEL d.o.o.


NUMERIČNE SIMULACIJE

V Laboratoriju za bioelektromagnetiko na Fakulteti za elektrotehniko (Univerza v Ljubljani) se že vrsto let ukvarjamo z numeričnimi simulacijami elektro-magnetnih struktur. Namen simulacij je večplasten: poglobljena razlaga elektromagnetnih pojavov v pe-dagoške namene, raziskovalno-razvojno delo na po-dročju izboljšav in optimizacije elektronskih sestavov, inovacijsko delo na novih področjih. V zadnjem času smo delo razširili še na vedno bolj aktualno podro-čje numeričnih simulacij pojavov, ki poleg elektro-magnetnih pojavov vključujejo še termične pojave,

Načrtovanje in optimizacija s pomočjo numerične simulacije

Avtor: Dr. Dejan Križaj, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani

Vedno bolj zmogljivi računalniki, izpopolnjena programska oprema in iz-boljšave na področju numeričnega reševanja sistemov diferencialnih enačb omogoča vedno bolj prisotno uporabo numeričnih simulacij v postopkih začetnega načrtovanja naprav, kot tudi pri optimizaciji njihovega delovanja.

Slika 1 - Prikaz modulov programskega paketa Comsol, ki so specializirani za določena področja simulacij.

strukturno mehaniko in fluidiko. To nam omogočajo moderni simulacijski programi, pri čemer je potrebno izpostaviti programsko orodje Comsol Multiphysics (www.comsol.com), ki nam omogoča simulacijo zah-tevnih 2 ali 3D struktur z vključevanjem več fizikal-nih pojavov hkrati. Osnovni paket vsebuje možnost simulacije elektromagnetnih, strukturno mehanskih, fluidnih ter kemijskih pojavov, ki jih je mogoče med-sebojno prepletati, hkrati pa je mogoče dokupiti tudi že posebej izdelane module, ki omogočajo hitrejšo in bolj učinkovito izgradnjo simulacijskih modelov.


NAČRTOVANJE IN OPTIMIZACIJA NAPRAV

Slika 2 - Primeri simulacije elektromagnetnih pojavov: 1) tok v mišici, 2) premi-kanje delcev z dielektroforezo, 3) kapacitivni senzor nanodelcev, 4) magnetno polje v glavi pri transkranialni magnetni stimulaciji, 5) magnetno polje in sile v

elektromagnetnem sprožniku

Slika 1 prikazuje možnost doda-tne izbire modulov kot so AD/DC (elektromagnetika), MEMS (mi-kro-elektro-mehanske strukture), Heat Transfer (toplota), itd. V na-daljevanju prikazujemo nekaj pri-merov simulacij, ki smo jih izvedli v Laboratoriju za bioelektroma-gnetiko.

Naše glavno področje raziskova-nja je povezano z elektrotehniko in raziskovanjem pojavov, ki vklju-čujejo izračune elektromagnetnega polja. Problemi, ki jih analiziramo, so zelo raznoliki in vključujejo vsa področja od elektrostatike, magne-tostatike do elektrodinamike. Na sliki 2 prikazujemo nekaj rezulta-tov raziskav: 1) analiza prevajanja toka v miši-ci. Na sliki je prikazana efektivna gostota toka pri vzbujanju mišice z izmeničnimi signali. Namen te simulacije je določanje pozicije ele-ktrod pri štiritičkovnem merjenju impedance (bioimpedanca) za op-timalno določanje mišičnih spre-memb. 2) dielektroforeza omogoča mani-pulacije majhnih nevtralnih delcev s pomočjo izmeničnega (pa tudi enosmernega) električnega polja, kar je posebno zanimiva metoda za brezkontaktno premikanje bio-loških celic.

3) pri raziskavi inovativnega de-tektorja nanodelcev smo sodelova-li z raziskavo detekcije oplaščenih nanodelcev s kapacitivnim senzor-jem, pri čemer kapljica vode ob na letu v senzor napolnjen z vodo ustvari merljivo spremembo kapa-citivnosti in s tem omogoča štetje nanodelcev (koncentracijo) v zra-ku. 4) Transkranialna magnetna sti-mulacija je vedno bolj pomembna metoda brezkontaktne stimulacije določenih delov možganov (zdra-vljenje depresije, shizofrenije, …). S simulacijo je mogoče optimirati obliko stimulirajočih tuljav, ki za-gotovijo čim bolj fokusirano indu-cirano polje v možganih. 5) Novi dizajni elektromagnetnih struktur so lahko zelo kompleksni in vključujejo veliko število kom-ponent. Program nam omogoča upoštevanje nelinearnih lastno-sti magnetizacije feromagnetnih struktur in natančne izračune sil znotraj elektromagnetnega spro-žnika.

Primer elektromehanske simulacije je simulacija senzorja sile, ki deluje na principu piezoelektričnega efek-ta (slika 3). Na tanek upogljiv kos jekla so nameščeni štirje polprevo-dniški upori, ki imajo to lastnost, da se jim ob raztezku zelo kontro-

lirano spremeni specifična prevo-dnost in s tem upornost. To lah-ko s pridom izkoristimo tako, da jih namestimo ob skrajnem robu upogljivega lističa ter jih električ-no povežemo v obliko, ki je znana kot Wheatstonov mostič. Ta način omogoča večjo natančnost merje-nja spremembe upornosti in s tem upogiba oz sile na konico jekla. Pri analizi je potrebno upoštevati mo-del strukturne mehanike za izra-čun upogiba, ter nato sprememb specifične prevodnosti zaradi pie-zorezistivnega efekta. S pomočjo električnega modela je mogoče iz spremenjenih električnih lastnosti določiti spremembo električne na-petosti v mostični vezavi.

Slika 3 - Simulacija senzorja sile, ki de-luje na principu piezoelektričnega efekta

Poznavanje temperaturne poraz-delitve po električnih elementih je lahko ključnega pomena pri načr-tovanju in optimizaciji delovanja elektro-termičnih elementov (Sli-ka 4). V analizi smo želeli ugoto-viti način prevajanja toplote zno-traj električnega elementa in s tem ugotavljati vplive geometrijskih in drugih sprememb za izboljšanje delovanja. Izdelan model omogoča tudi analizo porazdelitve magne-tnega polja, ki omogoča izračun magnetnih sil za premik (aktuaci-


NUMERIČNE SIMULACIJE

jo). Pri termični analizi smo iz električnega modela izračunano moč upo-rabili kot vir toplote in določili porazdelitev temperature po elementu. Pri simulaciji je bilo potrebno upoštevati še povraten vpliv toplote na spremembo (specifične) upornosti navitja.

Mikrofluidni sistemi se vedno pogosteje uporabljajo v tako imenovanih Lab-on-a-chip napravah, ki vključujejo sistem za prenos tekočin, segre-vanje, mehansko obdelavo in zaznavanje npr. z merjenjem impedance. To so kompleksni sistemi tako za numerično analizo kot tudi za izdela-vo. Običajno se pri tem uporabi polprevodniška tehnologija v povezavi s postopki mikromehanske obdelave (MEMS – micro-electro-mechanical systems).

Numerična simulacija zahteva poznavanje fizikalnih pojavov fluidike, termične analize, elektromagnetnih pojavov ter strukturne mehanike. V analizi smo obravnavali delovanje mikromehanske črpalke, katere po-sebnost so negibljivi ventili, ki so realizirani v obliki ovir znotraj mikro-kanala. Te ovire se pripirajo ob upogibanju membrane, ki jo aktuiramo s pomočjo piezoelektrika. Ta hkrati deluje kot črpalka, ki vleče in potiska tekočino skozi kanal.

V prispevku smo nakazali raz-lične načine uporabe modernih računalniških programov za numerično modeliranje struk-tur ob upoštevanju prepletenih fizikalnih pojavov. To nam omogoča modeliranje delovanja in optimizacijo zelo komple-ksnih pojavov in struktur. Upo-raba teh programov zahteva ra-zumevanje fizikalnih pojavov, numerične matematike in graje-nja modelov primernih za nu-merično simulacijo.

V laboratoriju smo odprti za sodelovanje na tem vedno bolj prisotnem področju, ki podje-tjem doprinese k izboljšavam pri načrtovanju in optimizaciji novih ali že obstoječih naprav, na raziskovalnem področju pa raziskavam novih postopkov in struktur ter izboljšanem razu-mevanju njihovega delovanja.

Slika 5: Piezoelektrična PDMS mikročr-palka s pregradami: a) tračna izvedba b)

diskasta izvedba

Slika 4 - Temperatur-na porazdelitev zno-traj električnega ele -menta in in v okolici


PROCESNE KOMUNIKACIJE

Vgrajen Ethernet vmesnik z možnostjo vtičnikaInformacije: Andrej Rotovnik, MIEL d.o.o.

Vgrajen Ethernet vmesnik na krmilniku CP1L se lahko uporablja tako za pro-gramiranje, kot tudi za komunikacijo z ostalimi napravami, ki imajo vgrajen Ethernet vmesnik. Funkcija vtičnika omogoča komunikacijo s katerokoli na-pravo, ki ima Ethernet vmesnik, ne glede na vrsto protokola. Omogoča upo-rabo standardnih Ethernet protokolov, vključno z UDP, TCP in Modbus/TCP (z uporabo funkcijskih blokov). Vgrajen Ethernet vmesnik prav tako podpira Omronov FINS Ethernet protokol, ki omogoča enostavno povezavo npr. med PLC-ji in operaterskimi paneli (HMI).

Standardizacija z Ethernet komunikacijo prinaša uporabnikom številne pred-nosti. Ethernet je izjemno razširjen, zato je povezovanje cenejše, kot pri se-rijski komunikaciji, povezovalni kabli so lahko dolgi do 100m, kar omogo-ča fl eksibilnejšo decentralizacijo avtomatiziranega sistema. Implementacija Ethernet-a omogoča do tri neodvisne povezave preko enega kabla.

Z vgrajenim Ethernet-om so na voljo tri verzije krmilnika CP1L in sicer z 20, 30 ali 40 I/O točkami, razširiti pa ga je mogoče do 160 I/O točk. Nova izvedba CP1L-E ima standardno vgrajena tudi dva 10-bitna analogna napetostna vho-da 0 do 10V. Na voljo pa so tudi nove analogne razširitvene enote z dvema vhodoma, z dvema izhodoma ali pa kombinirana enota z dvema vhodoma in dvema izhodoma.

CP1L-E je izredno primeren za distribuirane sisteme vodenja, kot so npr. vodo-vodni sistemi (črpališča), sistemi daljinskega ogrevanja, sistemi javne razsve-tljave ter ostali decentralizirani sistemi vodenja v industriji.


POSLOVNE NOVICE

Mentorstvo, infrastrukturna podpora in 20.000 EUR denarne nagrade za najboljše

Začenjamo ITIME+ pospševalnik idej

Ljubljana, 8. november 2012 – Organizatorji RC IKT, Tehnološki park Ljubljana in Tovarna pod-jemov s partnerji, uradno napovedujejo začetek ITIME+, pospeševalnika idej, s ciljem vz-podbujanja nastanka novih inova vnih podje j. Podjetniške ekipe in novo ustanovljena

podjetja bodo razvijala svoje podjetniške ideje in produkte v osem mesečnem izobraževalno mentorskem programu, s polno podporo podjetniške in tehnološke infrastrukture. Najboljši se bodo potegovali za bogato denarno nagrado 20.000 EUR, ki jo prispevata RC IKT in družba tveg-anega kapitala META Ingenium.

Informacije: Elvisa Basailović, Tehnološki park Ljubljana

ITIME+, pospeševalnik idej, je namenjen razvoju in ko-mercializaciji podjetniških idej in rešitev mladih talentov, ki delujejo v panogah TIME (telekomunikacija, inter-net, mediji in zabava). Program traja osem mesecev, ki poleg izobraževalno mentorskega programa z vrhunski-mi tehnološkimi in podjetniškimi mentorji, nudi podjetni-ško in najsodobnejšo tehnološko infrastrukturo za razvoj in rast podjetij RC IKT in Microsoft BizSpark.

Potek ITIME+ programa

Program poteka v treh fazah. V prvi fazi so mladi talenti vabljeni, da se prijavijo v program do 15. decembra 2012 preko internetne strani www.itime.si. Strokovna komisija nato izbere fi naliste, ki bodo v drugi fazi obiskovali in-tenzivni izobraževalno mentorski program, katerega cilj je mladim talentom zagotoviti mentorstvo, svetovanje, infrastrukturo, IKT storitve za izdelavo prototipa oziro-ma minimalno sprejemljivega produkta (MVP). V tretji

fazi bo zmagovalno podjetje s pomočjo denarne nagrade razvijalo svoj produkt naprej in ob zaključku programa dobilo priložnost predstavitve družbi tveganega kapitala META Ingenium, ki mu lahko z investicijo omogoči glo-balni tržni preboj.

Kdo lahko sodeluje in bogate nagrade

V ITIME+ se lahko vključijo predane podjetniške ekipe ali nova podjetja, ki niso starejša od enega leta. Bogat paket nagrad zagotavljajo organizatorji s partnerji in pokrovite-lji. Najboljši dve ekipi bosta sodelovali na mednarodni b2b konferenci v Barceloni. Ekipe imajo možnost se vključiti v programe Imagine Cup 2013, Start:up leta in Go:Global Slovenija. Zmagovalec prejme denarno na-


ITIME+ POSPEŠEVALNIK IDEJ

grado v višini 20.000 EUR, ki jo prispevata RC IKT in META Ingenium ter brez-plačni delavni prostor z razpoložljivo IKT infrastrukturo v Geek House Kranj.

Podjetniška in tehnološka infrastruktura

Organizatorji RC IKT, Tehnološki park Ljubljana in Tovarna podjemov zago-tavljajo ekipam celovito podjetniško podporno okolje. RC IKT pa kot enovit ekosistem za inovativna in visokotehnološka IKT podjetja sodeluje v ITIME+ s specifi čnim ciljem omogočiti podjetniški razvoj informacijskih in komunikacij-skih tehnologij v regiji.

Direktor RC IKT, mag. Bojan Dremelj predstavi: »RC IKT bo novo ustanovljenim podjetjem in podjetniškim ekipam, ki bodo razvijali inovativne rešitve na področju IKT tehnologij, v okviru brezplačnega mentorsko izobraževalnega programa ITIME+, omogočil delovni prostor z dostopom do informacijskih in komunikacijskih kompetenc, tehnologij in infrastrukture. Najboljša ekipa novo ustanovljenega IKT podjetja, lahko kandidira za glavno denarno na-grado 20.000 EUR, ki jo RC IKT prispeva v sodelovanju s skladom tveganega kapitala META Ingenium.«

Družba tveganega kapitala META Ingenium, ki jo upravlja mednarodna upra-vljavska družba Zernike Meta Ventures, investira v inovativna podjetja z viso-kim potencialom rasti v zgodnjih fazah razvoja, se je odločila podpreti pro-gram ITIME+, pospeševalnik idej, ki je edinstveni pospeševalnik na področju JV Evrope. »ITIME+ z intenzivnim mentorsko izobraževalnim programom, v podpornem okolju RC IKT z najsodobnejšo IKT infrastrukturo, omogoča in-tenziven razvoj podjemov z visoko stopnjo rasti. Velika prednost sodelovanja v ITIME+ je spremljanje razvoja novih visoko tehnoloških podjetij. Podjetja, ki bodo izšla iz pospeševalnika ITIME+, so ciljna skupina META Ingenium za la-stniško fi nanciranje razvoja. V sodelovanju z RC IKT vzpostavljamo priložnost za fi nančne naložbe v perspektivna visoko tehnološka podjetja.« povzame Nina Mazgan, direktorica META Ingenium (ZMV).

“Veselimo smo, da smo del ITIME+ pospeševalnika, kjer se združujejo mladi talenti z idejami na področju TIME tehnologij (telekomunikacija, internet, me-diji in zabava) ter na drugi strani mentorji, ki pomagajo pri razvoju in komer-cializaciji rešitev. Letos je pospeševalnik ITIME+ doživel kar nekaj sprememb. Prvo v sami organizaciji, ki bo potekala v treh fazah: prva faza je identifi kacija idej, ki se bo nadaljevala v izdelavo prototipa oziroma MVP, kjer bo izbranim skupinam, kot nagrada, omogočeno brezplačno delovno mesto v najbližjem »coworking« okolju Geek House (Tehnološki park Ljubljana, Kranj, Maribor ali Nova Gorica). Start:up Geek House je prostor namenjen izključno ambicio-znim, drznim, in podjetnim talentom z znanjem z visoko dodano vrednostjo, ki snujejo nov podjetniški podvig. V celotnem obdobju trajanja programa imajo možnost koristiti tako mentorsko pomoč izkušenih strokovnjakov kot tudi infrastrukturno podporo.« je povedal mag. Iztok Lesjak, direktor Tehno-loškega parka Ljubljana

Za dodatne informacije:

Urban Lapajne, organizacijski vodja [email protected] 372 418


POSLOVNE NOVICE

• Uradni začetek slovenskega izbora za največje študentsko tekmovanje na svetu

• Nove tekmovalne kategorije, privlačni spletni izzivi in bogatejše nagrade za najboljše mlade inovatorje

• Prijave za sodelovanje organizatorji zbirajo do 3. februarja 2013

Z dogodkom »Prihodnost je v vaši dlani!«, ki se je 7. novembra odvijal na Fa-kulteti za računalništvo in informatiko ter Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, se je začel slovenski izbor za študentsko tekmovanje Imagine Cup 2013. Že enajsti Microsoftov Imagine Cup bo še raznovrstnejši, saj prinaša tri nove tekmovalne kategorije in več kot dvakrat bogatejši denarni sklad za najboljše mlade inovatorje. V zadnjem desetletju je na različnih regionalnih, lokalnih in spletnih izborih Imagine Cupa sodelovalo več kot 1,65 milijona študentov, ki so razvili aplikacije in igre za nekatere najtežje svetovne izzive, vedno znova pa so se odlično izkazali tudi slovenski predstavniki. Slovenski izbor za Imagine Cup 2013, ki poteka v tesni povezavi s pospeševalnikom idej ITIME+, organizirajo Microsoftov center za inovacije, Tovarna podjemov, RC IKT iz Kranja in Tehnološki park Ljubljana skupaj s številnimi nevladnimi organizacijami in podjetji.

Začetek slovenskega izbora za Imagine Cup 2013Informacije: Katra Šemrov, odnosi z javnostmi, Microsoft Slovenija

Biljana Weber, generalna direk-torica slovenskega Microsofta: »Od prvega tekmovanja v letu 2003 je na Imagine Cupu doslej skupaj sodelovalo več kot 1,65 milijona študentov. A želimo biti še boljši, zato tokrat uvajamo več pomembnih novosti, s kate-rimi želimo k sodelovanju prite-gniti še širši krog mladih inova-torjev. Na Imagine Cupu 2013 se bodo ti lahko pomerili v treh novih tekmovalnih kategorijah, najboljše na svetu pa čaka nagradni sklad, ki je kar dvakrat večji od lanskega. Verjamemo, da bodo resni izzivalci za najvišje lovorike tudi slovenski študentje, ki so v preteklih letih vedno znova dokazali, da sodi domače znanje v sam svetovni vrh.«

»Vidne uvrstitve študentov Univerze v Ljubljani na tekmovanju Imagine-Cup in podobnih tekmovanjih so zelo pomembne, saj jasno kažejo, da naši študenti po znanju in sposobnostih sodijo v sam svetovni vrh, s či-mer dokazujejo kakovost naše univerze. Hkrati pa se moramo zavedati, da so uspehi delo ekip, ki v priprave vložijo veliko znanja, časa in truda. Ena od prioritet univerze je spodbujanje najuspešnejših, vendar z napo-vedanim znižanjem sredstev v visoko šolstvo in znanost tega v prihodno-sti morda ne bomo mogli v celoti udejanjit.« je povedal dekan Fakultete za računalništvo in informatiko, prof. dr. Nikolaj Zimic.

Novi izzivi za večji poudarek na inovativnosti in podjetni-štvu

Imagine Cup 2013 gradi na temeljih, ki so v zadnjih desetih letih k sodelo-vanju pritegnili več kot 1,65 milijona študentov, kot sta prizadevanje za boljši svet in druženje s sovrstniki z vsega sveta, ob tem pa daje več po-zornosti tudi inovacijam in podjetni-štvu.

Študentje se bodo na Imagine Cupu 2013 lahko pomerili v treh tekmoval-nih kategorijah (namesto eni kot v prejšnjih letih):• Svetovno državljanstvo. Ta kate-

gorija je namenjena razvoju apli-kacij na Microsoftovih platformah, ki imajo največji potencial za po-zitivne spremembe na področju zdravstvenih, izobraževalnih in so-cialnih izzivov, s katerimi se srečuje človeštvo.

• Igre. Kategorija Igre je namenje-na najbolj zabavnim in privlačnim igram za otroke in mladino na Microsoftovih platformah, kot so Windows 8, Windows Phone, Ki-nect for Windows Software Deve-lopment Kit in Xbox Indie Games.

• Inovacije. V tej kategoriji bodo nagrajene prebojne aplikacije, ki bodo navdušile uporabnike in jim približale inovacije s področij, kot so socialna omrežja, spletno naku-povanje in druga.

Študentje lahko do 3. februarja 2013 na spletni strani www.imaginecup.si oddajo kratek opis svoje ideje s po-datki o tekmovalni ekipi in mentorju. 15. februarja bodo nato razglašene tri najboljše ekipe v vsaki katego-riji, ki se bodo v aprilu pomerile na slovenskem finalnem tekmovanju. Zmagovalna slovenska ekipa bo juli-ja 2013 odpotovala v ruski St. Peter-burg, kjer bo potekal svetovni fi nale.

Ob novih tekmovalnih kategorijah je študentom na voljo tudi možnost sodelovanja na različnih spletnih iz-zivih, ki so posvečene posameznim tehnologijam in platformam. Na vo-ljo so izzivi v razvoju aplikacij za Win-dows 8, Windows Azure in Windows Phone, prijave za sodelovanje pa se zbirajo do 15. januarja 2013.


IMAGINE CUP 2013 / MERILNA OPREMA

Organizatorji

Slovenski izbor Imagine Cup 2013 organizirajo Micro-softov center za inovacije, Tovarna podjemov, RC IKT iz Kranja, Tehnološki park Ljubljana skupaj s številnimi nevladnimi organizacijami in podjetji. Poleg študentov, izobraževalnih in državnih inštitucij smo k sodelovanju pritegniti več uspešnih slovenskih podjetij in posame-znikov, ki so projekt Imagine Cup prepoznali kot most za dostop do mladih talentov, idej in promocijo svoje inovativnosti pri reševanju izzivov današnje družbe in gospodarskega razvoja.

Več informacij:

Katra Šemrov, odnosi z javnostmi, Microsoft Slovenija, [email protected], tel. 051 671 103Urban Lapajne, vodja slovenskega izbora tekmovanja Imagine Cup, [email protected], 041 372 418

Nov Optični Refl ektometerInformacije: EZŽ d.o.o.

SAT-18C1 je zanesljiv in hkrati cenovno dostopen prenosni optični reflektometer!

Kompakten enorodovni OTDR z naprednim barvnim ekra-nom na dotik, vgrajenim mo-dulom z dvemi valovnimi dol-žinami 1310/1550 nm, dina-mičnim razponom 30/28 dB in dodatnim VFL izhodom z rdečo vidno svetlobo se ponaša s kratkim ne-zaznavnim po-dročjem (1.6 m) in edinstveno funkcijo posodabljanja prek spleta.

SAT-18C1 podpira Bellcore GR196. Shrani do 1000 meri-

tev. Ima vgrajen USB vmesnik, SD spominsko kar-tico in litijev akumulator (4.4 Ah), ki zmore 10 ur obratovanja. Dimenzije 201 x 100 x 60mm. Teža 1kg (instrument brez kovčka in opreme).

Komplet 9994E vse-buje OTDR 18C1 z VFL-jem, zamenljive ST, SC in FC nastav-ke, naramnice, pol-nilec akumulatorja, napajalni kabel, pro-gramski paket za prenos, hrambo in obdelavo rezultatov,

navodila za uporabo in prenosni kovček.


OPREMA ZA AVTOMATIZACIJOMERILNA OPREMA

Uporabnost testiranja v vezju Uporabnost testiranja v vezju (ICT- In Circuit Testing)(ICT- In Circuit Testing)

Testiranje v vezju (ICT) je dobro orodje za testiranje in zaznavo defektov v komponentah in proizvodnih procesih. Test uporablja elektronske sonde za testiranje vseh komponent v dokončno seta-vljenem tiskanem vezju. Pri tem izolira in testira eno komponen-to za drugo, ne glede na to, da so komponente električno

Napaka Možni vzroki Možni viri Tip napakeSpajka med nogicami • Preveč spajke

• zamaknjene nogice • zvite nogice

Valno/refl ow spajkanje Električni/strukturni

Prekinitve v spajki • Premalo spajke • »tombstoning«• napačno položena komponenta

Nanašanje spajke Valno/refl ow spajkanje

Električni/strukturni

Manjkajoča komponenta • Manjka lepilo • Tresljaj • Manjka spajka

Postavitev spajke Električni/strukturni

Napačna komponenta/napačna orientacija

• Človeška napaka • Napaka upravljanja • Napačna specifi kacija • Napačna oznaka

Postavitev napačen inventar Električni

Slaba komponenta • DOA - dead on arrival • Poškodba ob upravljanju • Elektrostatična poškodba

Postavitev spajke Električni

Tabela 1 - Najpogostejše napake na tiskanih vezjih

Osnovni namen linije za proizvodnjo elektronskih skanih vezij, ki ustrezajo

zahtevam stranke. Odstopanja v kakovos uporabljenih

materialov, problemi pri načrtovanju skanine in procesne napake lahko

pokvarijo kakovost končnega izdelka. zato je efek vnotes ranje ključnega zna-

čaja za zagotovitev konkurenčne

prednos izdelka.

Vir: Agilent Technologies

ICT tako neposredno kot posredno znižuje čas testiranja in postavitve


HEADERMERITVE V PROIZVODNJI ELEKTRONIKE

povezane z vezmi na tiskanini. Testi-ranje lahko izvedemo bodisi preko bed-of-nails orodja in posebne doda-tne opreme.

Na žalost pa je ob hitrem razvoju tovrstne testne opreme ostalo poza-bljenih nekaj aspektov in mogoče je prišel čas, da nanje opomnimo. ICT oprema je delovni konj današnje in-dustrije. Opravljajo zelo pomembno delo pri testiranju tako analognih kot digitalnih komponent hitro in učin-kovito in lociranju ter diagnostiki na-pak in defektov tako v procesih kot v samih komponentah ( tabela 1).

Največkrat je njihovo programira-nje veliko lažje kot pri alternativnih rešitvah, ker nudi namenska testna

oprema generatorje testnih progra-mov. To je zelo dobrodošlo, saj so se velikosti tiskanih vezij skozi leta zmanjšale, njihova kompleksnost pa je narasla. Tako se inženirjem ni tre-ba ukvarjati s kompleksnostjo vezja na tiskanini ali funkcionalnostjo komponent ob pripravi testnega pro-grama, ker vdelano programje ana-lizatorja pomaga pri večini tovrstne priprave. Tako prihranimo čas pri ge-neraciji testnega programa, obenem pa ohranimo pokrivanje možnih na-pak in efektivnost.

In-circuit testna oprema ima vdelane napajalnike za napajanje testiranih vezij in mnogi izvedbe omogočajo nadgraditev za in-line programiranje in sofi sticirano testiranje funkcional-

Tabela 2 - Povzetek časa do profitabilnosti.

Količina vezij Časovnica CILJ

Majhna Čas do trga Testirati prvo vezje v najkrajšem času

Znatna Čas do velike serije Začeti s prodajo čimprej

Velika Čas do profi tabilnosti Povečati margino profi ta čimprej.

nosti. Ponujajo tudi boljšo prenosljivost in ponovljivost testov, kar omogoča upo-rabnikom enostaven prenos testnih progra-mov med sistemi. Ta fleksibilnost bistveno skraj-šuje čas ra-zvoja izdelka in zmanjšuje ceno testira-nja.

In-circuit tester-j i omogočajo identifikacijo n a j v e č j e g a dela možnih prob lemov, ne glede na to ali gre za pre-kinitve povezav, neželjene stike ali slabe kompo-nente in tako lahko pride-mo veliko laž-je in hitreje do osnovnega vzroka proble-ma. Poleg tega lahko zajemamo in analiziramo rezultate testiranja in tako pri-dobimo povratne po-datke, s pomočjo kate-rih lahko optimiziramo proizvodni proces in preprečimo podobne defekte v bodoče. To je hkrati tudi najve-čja korist testiranja v vezju: manjši stroški dodelave in izmeta ob zaznavi problemov na najzgodnejši možni točki.

Poglejmo si primer. Predpostavimo da imamo problem s ponavljajočim se de-fektom na neki kom-ponenti. Ko da napake nam kaže, da prihaja do napake vedno na višjem obrobnem delu dovoljene tolerance komponente. Po raz-

Analog In-Circuit Test Times

0.687

1.87

4.484

7.199

0.39

1.1931.016

2.459

0.000

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

6.000

7.000

8.000

Total Analog Test Time Capacitors Resistors OtherTest Sections

Te

st T

ime

(S

ec

on

ds)

Original Test Time

AutoOptimised Test Time

% Time savings over original test time

43%

65%

77% 36%



iskavi ugotovimo, da je bila v ta vezja zaradi člo-veške napake vstavljena napačna komponenta. Tak problem lahko popravimo takoj in cena dode-lave vezij je minimalna.

V takem primeru je pomembno da testni tehniki resnično razumejo pro-izvodne procese in razpoložljive te-stne tehnologije in se skozi njo osre-dotočijo na najpomembnejše napake in njihove vire. Čimbolj zgodaj v proizvodnem ciklu je napa-kaodkrita, temvečji so s tem povezani prihranki v času in denarju, manj bo iz-meta in stro-škov pove-zanih s

proizvodnim procesom in izdelki bodo prej na trgu. Vse to se sešteje pri končnem profi tu. Kot rečeno, lah-ko tudi minimiziramo izmet in mate-rialne stroške.

Nenazadnje je prednost tudi v tem, da bo tako bistveno manj napak na sistemih za funkcionalno testiranje končnih izdelkov, kar pomeni prihra-nek na stroških opreme in delu viso-

kokvalifi ciranih ljudi, ki jih lahko pre-razporedimo drugam. Ker je razvoj testnih programov raz meroma hiter, lahko s testiranjem pričnemo prak-tično takoj, ko so preve serije izdela-ne. Tako skrajšamo celoten proces, ob-enem pa hi treje prilagodimo pro-

izvodni proces hitreje in tako zmanj-šamo izmet. Skozi proizvodnjo večje količine izdelkov visoke kakovosti z manj sredstvi nam testiranje v vezju ponuja ekonomično pot izboljšati končni fi nančni učinek.

ICT pomaga pri nadzoru samega pro-iz-vodnega procesa, zmanjšuje pa tudi možnost pojave napak v tiska-ninah in ponuja neprekinjeno povra-tno informacijo, ki je ključnega zna-čaja za nadzor kakovosti proizvodnje in njeno optimizacijo.

Z ICT lahko preverimo tudi funkcio-nalnost tiskanin še preded te zapu-stijo proizvodno dvorano. Stroški iskanja defektov v poznejših fazah so lahko uničujoči ne samo v fi nanč-nem smislu temveč tudi za dobro ime in prepoznavnost proizvajalca.

Za več informacij povprašajte pri slo-venskem zastopniku AMITEH d.o.o.


HEADER

Pred-pripravljeni kabliPred-pripravljeni no-tranji mini breakout kabli so sestavljeni iz 2 do 24 vlaken v te-sni zaščiti premera 0.9mm.Vtiče montiramo ne-posredno na vlakno tako, da so po dolžini

eden od drugega odmaknjeni. Začetni in končni del ka-bla, tam kjer so vtiči, je lahko v zaščitni cevi. Kabli, daljši od 10 metrov, so pripravljeni za vleko. Uporabljajo se za povezavo med delilniki.

Pred-pripravljeni no-tranji breakout kabli so sestavljeni iz 2 do 12 enojnih priključ-nih kablov premera 2.8mm.Vtiče montiramo ne-posredno na vlakno tako, da so po dolžini

eden od drugega odmaknjeni. Začetni in končni del ka-bla, tam kjer so vtiči, je lahko v zaščitni cevi. Kabli, daljši od 10 metrov, so pripravljeni za vleko. Uporabjajo se za povezavo med delilniki ali napravami.

Pred-pripravljeni zunanji inštalacijski kabli so sestavljeni iz 2 do 24 vlaken v ohlapni zaščiti premera 0.25mm.

Informacije: EZŽ d.o.o.

Vtiče montiramo ne-posredno na vlakno tako, da vlakna preko prehodnega elemen-ta vstavimo v poseb-ne prazne priključne kable. Oba konca ka-bla sta v zaščitni cevi. Kabli, daljši od 10

metrov so pripravljeni za vleko. Na enak način izdelamo tudi FTTH drop kable.

Pred-pripravljeni pri-ključni kabli na pre-nosnem kolutu z roč-ko za odvijanje so lahko sestavljeni iz vlaken v tesni zaščiti premera 0.9mm, enojnih priključnih kab lov premera 2.8mm ali iz vlaken v ohlapni zaščiti pre-mera 0.25mm. Zače-

tni in končni del kabla, tam kjer so vtiči, je v zaščitni cevi. Na voljo je velika izbira vtičev, kablov, dodatne žaščite in kolutov.Kabli se uporabjajo kot začasna zveza na prireditvah, za povezavo nadzornih sistemov, za prenos podatkov ali kot del opreme varnostnih enot.




MERILNE TEHNIKE

Expect more.Innovative excellence for your success.

JUMO merilni in regulacijski aparati G.m.b.H. Dunaj Dupleška cesta 32, 2000 MariborTel: 02 / 42 15 183, Fax: 02 / 42 00 264, Gsm: 041 / 669 315, Email: [email protected]

www.jumo.si

ZapisovanjeRegulacija Avtomatizacija NadzorTemperatura Analiza Tlak Nivo Pretok Vlaga

Optimizacija hitrosti signalnega/spektralnega Optimizacija hitrosti signalnega/spektralnega analizatorja za velikoserijske meritve v analizatorja za velikoserijske meritve v

proizvodnem testiranjuproizvodnem testiranjuAvtor: Bob Nelson, Agilent TechnologiesUredil in prevedel: Branko Badrljica, AVTOMATIKA

P ri automa zaciji signalnih analizatorjev za velikoserijska tes ranja so pogosto potrebni kompromisi med hitrostjo izvedbe testa, ponovljivostjo in dinamičnim obsegom. Največ-

krat imajo moderni analizatoji signala vdelane funkcionalnos tako za swept-tuned prehode (pri katerih analizator skenira podano frekvenčno območje linearno z vsakim prehodom – od najnižje do najvišje frekvence) in vektorsko signalno analizo (kjer se merjeni signal najprej meša in fi ltrira tako, da frekvenčni pas prestavimo tako, da se začne na op malni frekvenci za nadaljnjo obdelavo, največkrat od nič), nato pa ga obdelamo naenkrat z različnimi DSP teh-nikami (FFT itd). Posebnos obeh mehanizmov nam dovoljujejo op mizacijo za enega ali več zahtevanih parametrov v določeni aplikaciji.

Hitrost, ponovljivost, dinamič-ni obseg

Težko je obravnavati hitrost določe-ne meritve, ne da bi se ozrli obenem tudi na ponovljivost. Največkrat se dosegljivi kompromisi na nanašajo na razmerje med hitrostjo merjenja in ponovljivostjo. To dosežemo s po-navljanjem meritve in povprečenjem rezultatov in tako zmanjšamo vplive

variacij med posameznimi meritva-mi. Zavedati pa se moramo, da ta pristop ustrezno podaljšuje čas celo-tnega testa.

Medtem, ko je razmerje med časom meritve in ponovljivostjo zelo intu-itivno pa po drugih strani razmerje med časom meritve in dinamičnim obsegom pogostokrat prezremo. Dober primer je meritev, kjer meri-

mo majhen signal pri nizko prepustni ločljivosti, kar pomeni dolg čas pre-hoda. Pogosto tako opravimo mnogo ločenih meritev, ki jih nato kar spne-mo v serijo brez poglabljanja v celoto.

Optimalnejši pristop bi bil izdelava testnega plana za celotno področje, v okvirih katerega lahko posamezne dele optimiziramo posebej za najve-čji učinek.


HEADER


MERITVE V PROIZVODNEM PROCESU

Izdelava testnega plana

Prvi korak je izvedba posameznih meritev, s pomočjo katere določimo optimalne nastavitve glede na hitrost, ponovljivost in dinamični obseg. Na sliki 1 je prikazana odvisnost ponovljivosti od časa meritve pri hitrem zaje-mu sosednih kanalov ( ACP- »Adjacent Channel Power«) in ob vplivu hitrosti prenosa podatkov. Ponovljivost lahko izboljšamo s povečevanje števila zajemov, ki jih uporabi-mo za izračun.

Slika 1 - Primer ACP meritve kot je bila zajeta na Agilento-vem signalnem analizatorju X-serije

Za ugotovitev optimalnega časa meritve izberemo čas, ki nam nudi ponovljivost z zadostno margino (glede na posamezne zahteve po dinamičnem obsegu). Večji dina-mični obseg meritve dovoljuje manjšo ponovljivost in kot posredno posledico hitrejšo meritev, ki pa bo še vedno ustrezala zahtevam testnih meja.

To je primer odvisnosti hitrosti, ponovljivosti in dinamič-nega obsega.

Dinamični obseg lahko izboljšamo z ali brez izgube hitro-sti meritve. Tako se denimo lahko tehnik, ki želi zmanjša-ti šum analizatorja, najprej odloči za zožitev ločljivostne prepustnosti. To bo za posledico podaljšalo čas prehoda in upočasnilo celotno meritev. Če je možno, lahko upora-bi manjše slabljenje vhodnega atenuatorja ali vklopi pre-dojačevalnik in doseže zmanjšanje šuma brez negativnih vplivov na čas meritve. Nekateri analizatorji tudi nudijo opcijsko funkcijo uporabe nizkošumne poti ( »low-noise path« ), preko katere tudi lahko zmanjšajo šum brez upo-časnjevanja meritve.

Ko so enkrat optimalne nastavitve za vsako posamezno meritve določene je čas za izdelavo celotnega testnega plana. Takrat lahko ugotovimo, ali lahko določene različ-ne meritve opravimo istočasno.

Slika 2 - diagram poteka testa z vgnezdenimi zankami

Mehke tipke imajo taktilni ”klik” za hitrejšo navigacijo po menujih in čistejši zaslon.

Hitra identifikacija signalov in enostaven pregled informacij na 21,4 cm XGA zaslonu.

Izčrpni, kontekstno občutljivi sistem za pomoč uporabniku daje odgovore takoj.

Upravljajte z uprabniškim vmesnikom in skozi sistem za pomoč bodisi skozi tipke na spre-dnji strani bodisi s tipkovnico in miško

Uporabite do 6 sledi in 3 ločene detektorje naenkrat.

Označite frekvenco ali položaj na sledi z do 12 markerji, ki omogočajo enostaven pogled na rezultate meritve. Hitro shranjevanje

s posebno funkcijo”quick-save”.

Razširite frekvenco do 325GHz in več s pomočjo zunanjega mešanja.

Dva USB 2.0 vmesnika priročno dostopna na sprednji strani.

Zagotovljena signalna kvaliteta, kot jo zahtevamo v analognih kanalih z 16-bitnimi ADC.


OPREMA ZA AVTOMATIZACIJOMERILNE TEHNIKE

Dober primer je meritev velikosti vektorja pogreška (EVM - »error vec-tor magnitude«), ki ga lahko zažene-mo na signalnem analizatorju in pa meritev moči, ki jo lahko istočasno opravimo na merilniku moči. Ko je tako meritev moči zaključena, lahko odčitamo tudi rezultate EVM meri-tve. Diagram poteka testa je na prej-šnji strani.

Ostale izboljšave testnega časa

Bistvene izboljšave lahko doseže-mo tudi z upoštevanjem nekaterih osnovnih pravil. V praktično vseh primerih lahko denimo dosežemo hitrejše čase meritve z izklopom za-slona inštrumenta. Stopnja vpliva je odvisna od potrebnega časa (v smi-slu odstotka celotnega časa) za osve-žitev prikaza zaslona.

Lahko združimo dele večih meritev v eno in tako denimo pri merjenju v GSM, EDGE ali W-CDMA aplikacijah uporabimo rezultate istega zajema kot več funkcijskih meritev hkrati.Ta kombinirana uporaba lahko opravi EVM, RF spekter izhoda (ORFS), moč po času (PVT) in meritev izhodne moči – vse skozi eno dejanjsko meri-tev. Če ima analizator napredne mar-kerske funkcije, lahko operater ročno izbere meritev, kot je denimo moč kanala, ACP ali pa fazni šum (dBc)med vzdrževanjem in brez ali s spre-membo tekoče meritve ali moda.

List-sweep način lahko uporabimo, ko potrebujemo več meritev na kon-kretnih frekvencah in ne pasovih v kratkem času merjenja. To je lahko dobra izbira za merjenje harmonikov ali prestrezanja tretjega reda (TOI- »Third Order Intercept«), ko meri-

mo znane signale. Poleg tega imajo mnogi spektralni in signalni analiza-torji vdelane vhodno-izhodne siste-me (I/O), ki dovoljujejo tudi uporabo GPIB vodila, Gigabitnega Etherneta ali USB vmesnika (»Universal Serial Bus«) kot povezavo do inštrumenta.

Pri tem sta USB in Gig-E prednostni izbiri pri meritvah, ki zahtevajo veliko prenosa podatkov med inštrumen-tom in računalnikom.

Swept-tuned spektralni analizatorji in VSA

Mnogi moderni spektralni in signalni analizatorji združujejo funkcije tako swept-tuned spektralnih analizator-jev in VSA-jev. Največkrat je prehod skozi široko frekvenčno področje s sweep-tuned inštrumentom kot bi bila hitra Fourierjeva analiza, med-tem ko je pri ozkih pasovih in visokih ločljivostih lahko hitrejši FFT.

V tem članku smo se samo dotaknili površine problema optimizacije celo-tega testnega procesa, vendar je moč z uporabo opisanih tehnik izboljšati prepustnost merilnega postopka. Če jih uporabimo pred finalizacijo te-stnega programa, lahko prihranimo čas tako pri razvoju testnega sistema kot pri celotnem testnem planu.

Funkcije PXA analizatorja - sprednja (na prejšnji strani) in zadnja stran

Pošiljanje in sprejem SCPI ukazov preko GPIB vmesnika.

Ocenite šumno število s pomočjo SNS ali 346 serije šumnih izvorov in merilne aplikacije N9069A.

Odstranljivi CPU modula omogoča nadgradno procesor-ja, pomnilnika in I/O vmesnika.

Zamenljivi solid-state pogon. Možnost dodatnega pogona za večjo zanesljivost.

Hiter zajem podatkov IQ signala ali oddaljeni nadzor PXA z zunanjega PC računalnika preko USB 2.0 ( konektor tip B) vmesnika.

Začnite meritev na osnovi speci-fičnega dogodka preko zunanjega vhoda za proženje.

Priključitev zunanje peri-ferije in prenos podatkov preko USB 2.0 (konektor tip A) vmesnika.

Sinhronizacija druge opreme z ana-lizatorjem preko izhoda proženja.

Prikaz na zunanjem monitorju preko VGA izhoda.

Digitalno vodilo za bodoče aplikacije.

Oddaljeni priklop na PXA preko 1000Base-T LAN


HEADERKOMERCIALNE VS LASTNE REŠITVE BREMEN

Primerjava samostojno razvitih in Primerjava samostojno razvitih in komercialnih bremenskih rešitev komercialnih bremenskih rešitev v avtomobilskih aplikacijahv avtomobilskih aplikacijah

Avtor:Avtor: Yeap Hock-Yew Agilent Yeap Hock-Yew Agilent Technologies Application NoteTechnologies Application NotePrevod in priredba: Prevod in priredba: Branko BadrljicaBranko Badrljica

Funkconalno tes ranje elek-tronskih nadzornih modulov

ECM (= Electronic Con-trol Module) predstavlja veliko izzivov predvsem zaradi fi zičnih bremen, ki so med delom prikloplje-na na ECM - solenoidi, motorji, svečke, elektro-mehanski pretvorniki itd. Ta predsta-vljajo matriko induk vnih in uporovnih bremen, ki jih morajo elektronska bremena si -mulira v test-nem proizvodnem okolju za zagotovitev ustreznih rezultatov testa.

Snovalec je tako dostikrat v dilemi »narediti ali kupiti« - lahko se odloči za zasnovo lastne rešitve ali pa kupi komercialno. Vsak pristop ima do-bre in slabe strani. V tem članku sta uporabljena dva osnovna kriterija - »cena testa« in »čas do proizvodnje« za oceno bremenskih strategij, ki jih lahko uporabimo v funkcionalnem testiranju v proizvodnem okolju, po-leg tega pa predstavlja ključni stra-tegije za planiranje proizvodnega testiranja.

Lastne bremenske rešitve

Za tipičnega testnega inženirja je oblikovanje bremenske rešitve ali »bremenske škatle« dokaj rutinska naloga. Fizična izvedba je relativno enostavna. Največkrat rezervirajo

več kot potreben prostor za različna bremena, releje za njihov preklop in nadzorni vmesnik za preklop relejev. Vse skupaj je lahko narejeno v veli-kem ohišju za kartice ali pa na eni veliki plošči.

Ne glede na fi zično izvedbo, so tudi dejavniki, ki dodatno komplicirajo rešitev:

• je breme varno in zanesljivo?• Ali zagotavlja zahtevano točnost ?• Koliko bremenskih kanalov naj bi

zagotavljalo po kartici ali plošči ?• Kolikšen tok je potreben za pod-

poro vsakega kanala ?• Ali je potrebna zaščita pred po-

vratnim tokom (»fl yback«)- to je posebej izraženo pri induktivnih bremenih.

• Ali je potrebna dostopna točka za meritev toka skozi breme ?

• Ali mora biti breme montirano na sistemu inštrumenta ?

• Ali je vse ustrezno zaslonjeno pred EMI ?

Komercialne bremenske rešitve

Mnogi omenjeni problemi so polno dokumentirani in deklarirani pri ko-mercialno dobavljivih rešitvah. Poleg tega imajo te tudi nižjo »ceno testa« ( »Cost Of Test« - COT) in krajši »čas do proizvodnje« ( »Time To Producti-on« - TTP). Poglejmo si te prednosti pobliže.


OPREMA ZA AVTOMATIZACIJOMERILNE TEHNIKE V FOTOVOLTAIKI

Cena testa - COT

Ta kriterij je fokusiran na proizvodno in testno strategijo in ga lahko po-vzamemo z enostavno formulo:

Cilj je seveda zmanjšati COT. V okle-paju sta glavna dejavnika »fiksni stroški« in »življenjska doba opreme« pri izbiri konkretne opreme. Najnižji COT dosežemo pri najnižjih fi ksnih stroških in najdljši življenjski dobi opreme (znotraj praktičnih omeji-tev). Pri tem je pomembno tudi to, da lahko praktično življenjsko dobo podaljšamo, če je rešitev enostavno uporabna tudi v drugih projektih.

Primerjava fi ksnih stroškov

Fiksni stroški so začetna investicija v bremensko rešitev. Cena proizvo-dnje designa je odvisna od različnih dejavnikov, kot so kompleksnost in število kanalov. Tako je denimo oce-

njena cena približno 1.000€ za izde-lavo bremenske rešitve enostavnega designa z do osmimi bremenskimi kanali, preklopi za tokove do 5A in prenapetsotno zaščito. Pri komerci-

alni rešitvi nas lahko toliko stane že sama kartica. Če jo moramo vstaviti v ustrezno ohišje, bo cena višja.

Slika 1 primerja ceni obeh pristopov. Iz nje vidimo, da lasnta rešitev stane manj, vendar so take rešitve v princi-pu primerne za eno- konkretno apli-kacijo. Po drugi strani je komercialna stane več, vendar pri tej cenovni toč-ki lahko pokrije več možnih aplikacij. Zanimivo je tudi,d a se rešitvi po-krijeta pri približno 200 kanalih, ker je več, kot je potrebno pri tipičnem ECM testiranju.

Slika 1 - Ko število kanalov naraste, se ceni obeh rešitev približata



Ocena življenjskega cikla in ponovne uporabnosti

Bremenska rešitev, ki jo razvijemo sami, je lahko uporab-na tako dolgo, kot traja proizvodnja izdelka, za katere-ga smo jo razvili. Za vsak nov ali drugačen izdelek bomo verjetno potrebovali novo elektronsko breme, kar seve-da povečuje zagonske stroške. Druga rešitev je uporaba komercialne rešitve, zasnovane na fl eksibilni, modular-ni arhitekturi. S takim pristopom pridobimo veliko večjo možnost, da se bomo novim zahtevam lahko prilagodili z obstoječo komercialno rešitvijo, čeprav bo mogoče po-trebna razširitev ali dopolnitev.

Diagram na sliki 2 primerja kumulativne stroške samo-stojno razvitih in komercialnih rešitev skozi tri spremem-be, ki jih prinaša vpeljava novih proizvodov. Tu predsta-vljene veličine so zasnovane na dveh predpostavkah:

• Cena spremembe lastne rešitve je enaka razvoju nove rešitve.

• Cena prilagoditve komercialne rešitve pada z vsako spremembo. V proizvodnih okoljih z veliko novimi proizvodi in majhnimi serijami se lahko število spre-memb skozi čas celo povečuje, kar pomeni večjo prednost za komercialno rešitev skozi čas.

Isti koncept lahko uporabimo za spremembo proizvodnih zmogljivosti za različne izdelke. Na sliki 3a je prikazana proizvodna hala s štirimi sistemi, opremljenimi z iden-tičnimi komercialnimi bremenskimi rešitvami. Vsaka od teh rešitev vsebuje ohišje za kartice in ustrezen izbor bre-menskih kartic.

Predpostavimo naslednjo situacijo:

• Povpraševanje za izdelkom A, ki ga testiramo na sis-temih 1 in 2, je v opadanju, zato ti sistemi delajo s 40% polne zmogljivosti

• Povpraševanje za izdelkom B, ki ga testiramo na sis-

Slika 2 - Kumulativni stroški obeh rešitev skozi tri spremembe izdelka kažejo prednost komercialne rešitve.

Slika 3a - Primer prizvodne linije uporablja dva seta identičnih sistemov za podporo testiranja dveh različnih izdelkov.

Slika 3b - Rekonfiguracija sistema 2 omogoča njegovo enostavno uporabo za testiranje izdelka B

temih 3 in 4, je v porastu, zato ti sistemi delajo z 80% polne zmo-gljivosti

Brez nadaljnjega povečevanja kapa-citet sistemov 3 in 4 in brez izgradnje novega sistema lahko z enostavno preureditvijo uporabimo sistem 1 ali sistem 2 za testiranje izdelka B (slika 3b) in si tako zagotovimo kapacitete za zadovoljitev nadaljnjih zahtev po povečanju proizvodnje izdelka B.

Vzdrževanje visoke stopnje uporabljenosti

Če se ozremo spet na COT formulo, vidimo da je idealna stopnja upora-bljenosti vedno 100%, kar pa v praksi ni dosegljivo. Na srečo lahko z mini-


OPREMA ZA AVTOMATIZACIJOMERILNE TEHNIKE

mizacijo izpadov proizvodnje in ma-ksimizacijo proizvodnega časa lahko obdržimo COT relativno visoko.

Pri poljubni proizvodni liniji so trije dejavniki posebej pomembni pri mi-nimizaciji izpadov:

• visoka zanesljivost opreme• hitro iskanje napak• enostavno dobavljivi nadome-

stni deli

Pri lastni rešitvi je lahko čas iskanja napak krajši zaradi poznavanja nji-hovega ustroja, poleg tega imamo lahko neko količino rezervnih delov že predvideno in so tako dobavljivi praktično trenutno. Je pa tu zane-sljivost pogosto ključna hiba, saj ob delu v tesnih časovnih rokih pogosto ni časa za izčrpna testiranja zaneslji-vosti.

Pri komercialni rešitvi je testiranje normalni del razvojnega procesa. Nadalje, proizvajalci imajo statistične podatke, ki jih lahko uporabimo kot osnovno vodilo pri odločitvi o tem, katere dele bi lahko kupili v dodatni količini za rezervni material. Če upo-rabljamo ohišja in kartice iz združlji-vih serij, kot je to prikazano na slikah 3a in 3b, potem lahko isti rezervni material uporabljamo na vseh siste-mih.

Čas do proizvodnje

Napovedi povpraševanja so samo ocene in so torej lahko še posebej pri uvajanju novih izdelkov v proizvo-dnjo ( »New Product Introductions« - NPI), imajo pa svoje tveganje tudi pri obstoječih izdelkih. TTP, ki je kraj-ši od pričakovanega ali nepredvide-ne spremembe v časovnici projekta lahko sprožijo verigo novih stroškov.

Slika 4a nam kaže proces razvoja nove lastne bremenske rešitve za NPI. Stroškovni profi l je precej druga-čen od komercialne rešitve, ki je po-dan na sliki 4b. Prednosti slednje so predvidljivi čas dobave, odprava časa designa in izdelave in krajši TTP.

Pri komercialni rešitvi imamo kot prednost tudi prihranjeni čas, ki ga

lahko uporabimo v področjh z doda-no vrednostjo, kot je odprava napak ali kvalifi kacija novega izdelka. Tako porabljeni čas lahko pozitivno vpliva na bolj izčrpno testiranje, kar nam nadalje lahko zmanjša zastoje in po-veča pozitivni efekt na COT.

Povzetek: vzporedna primerjava

Vse navedeno lahko strnemo v pri-ročno primerjavo rešitev, kot je pri-

Slika 4a - Investicija po času za testni-razvojni proces, ki uporablja lastno razvito rešitev

Slika 4b - Investicija po času za testni-razvojni proces, ki uporablja komercialno rešitev



kazana v tabeli 1. Ta je lahko koristna pri odločitvah razvoja lastne proti nakupu komercialne bremenske re-šitve.

Zaključek: Lastno ali kupljeno?

V proizvodnem okolju se vsak stro-škovni element preslika v končno bilanco. Izbira ustrezne COT/TTP strategije za bremenske rešitve je majhen del celotne proizvodne stra-tegije vendar lahko ponudi znatne prihranke tako v času kot denarju.

Tabela 1 - Vzporedna primerjava obeh pristopov

LASTNO RAZVITA REŠITEVLASSTNNOO RRAZZVVIITTA REEŠŠŠITTEV KOMERCIALNA REŠITEVKKOOMMERRCCIAALNA REŠITEV

Nižji začetni stroški pri majhnem in srednjem številu kanalov

Višji začetni stroški, vendar ima večje pred-nosti pri zelo veliko kanalih

Majhna možnost ponovne uporabe; specifi čna za dani izdelek; ni efektivna pri veliko izdelkih v majhnih serijah

Velika možnost ponovne uporabe pri večih različnih izdelkih, tudi pri majhnih serijah

Višji dolgoročni kumulativni stroški zaradi majh-ne možnosti ponovne uporabe

Nižji dolgoročni kumulativni stroški zaradi velike možnosti ponovne uporabe

Je specifi čna za konkretni izdelek in nima sku-pne strategije testiranja

Dovoljuje uprabo skupne strategije testi-ranja

Manjši poudarek na dejavnike zanesljivosti Testiranje zanesljivosti je sestavni del normalnega razvojnega cikla proizvajalca opreme

Podporna strategija je edinstvena za vsak design Lahko uporabimo skupno podpornos tra-tegijo, podprto z medsebojno zamenljivimi nadomestnimi deli; nadomestne dele lahko nabavimo vnaprej glede na razpoložljive statistične podatke proizvajalca.

Zahteva dodatno planiranje in sredstva za upravljanje TTP

Predvidljiva časovnica in krajši TTP; sredstva lahko preusmerimo k dodani vrednosti projekta

Samostojno razvite bremenske rešit-ve nudijo nadzor nad designom in izdelavo. V proizvodnji malo izdelkov v velikih serijah ponujajo tudi pred-nost minimalnih sprememb skozi dolgo življenjsko dobo.

Komercialne rešitve imajo tudi ve-čjo rejretnost ponovne uporabe, ki podaljšuje življenjsko dobo opreme. To lahko pomeni nižje kumulativne stroške v proizvodnji z veliko izdelki v malih serijah, ki zahtevajo fl eksi-bilno prilagajanje zahtevam po spre-membah prepustnosti in sistema. Tu nam tudi standardizacija opreme in

kompo nent lahko prinese rešitev, ki jo lahko vpeljemo v splošno strategi-jo testiranja. Tako pridemo do splo-šnih gradnikov na mnogih področjih: pravila in delovni parametri, meto-dologija odkrivanja napak, stategije za podporo in obnovo. Končni učinek je v prihranku na času in v denarju.

Vsako strategijo je potrebno oceniti čimbolj zgodaj skozi razvoj testnega sistema. Pri tem moramo videti dlje kot samo do začetne investicije, ki predstavlja samo začetni strošek in upoštevati celotno ceno obeh pristo-pov. Ob pazljivem planiranju lahko izberemo optimalno pot do funkcij-kih testov z nižjimi celotnimi stroški.

Reference

• Implementing Loads for Automo-tive Functional Test ( Bob Staso-nis, International Test Conference, oct 2003)

• Cost of test - The Components, Contributors and Ways to Reduce ( Mike Clayton, Agilent , apr 2002)

O avtorju

Yeap Hock-Yew je produktni mana-ger v Agilent Technologies v oddel-ku merilnih sistemov. S testiranjem funkcionalnosti avtomobilskih sis-temov se ukvarja od leta 2005, s poudarkom na prodaji, poslovnem razvoju in konceptualizaciji testnih sistemov naslednje generacije.


INFORMATIKA V ENERGETIKI

Znanje IT v Sloveniji obstaja,ZZZnnaannnjje ITTT vv SSlooovveennnijji oobsttaja,treba ga je le ustrezno aktivirati!ttrreebbaa gggaa jjee lleee uuussttrrreeznnnoo aakttivirrati!

Vir: Agilent Technologies

»PIES 2012, Posvetovanje o informatiki v energetiki je tudi letos uspešno pod streho. Že sedaj pa vas vabimo na šestega, ki bo novembra prihodnje leto,« je ob zaključku posvetovanja navzoče nagovoril Miran Novak, sopredsedujoči

programskega odbora PIES, in dodal: »PIES ste vi, informacijski strokovnjaki in uporabniki informacijskih storitev. Vaši prispevki in mnenja se preko PIES-a slišijo tudi izven ozkega strokovnega kroga, slišijo pa se tudi med odločevalci in regulatornimi organi.

Na že petem posvetovanju, ki je po-tekalo med 22. in 23. 11. 2012, se je zbralo ogromno informatikov in na-prednih uporabnikov informacijskih tehnologij v energetiki, ki so v dveh dneh poslušali 35 predavanj in bili priča dvema okroglima mizama. »Ka-kovost predstavljenih člankov je bila izjemna, o čemer priča tudi dejstvo, da sta bili obe predavalnici polni ves čas posvetovanja. Še zlasti sta bili udarni okrogli mizi: prva, ki je razga-lila precejšnjo neurejenost odnosov deležnikov trga z električno energijo in skoraj popolno neurejenost odno-sov deležnikov na trgu s plinom, ter druga, ki je opozorila na boleče točke varovanja osebnih podatkov znotraj procesov trgovanja z energijo,« je povedal Rok Rupnik, predsednik dru-štva DIES, ki je organiziralo posveto-vanje.

PIES je bil tudi letos razdeljen na dva dela: prvi dan je bil namenjen direktorjem energetskih podjetij in vsem tistim, ki pripravljajo strateške usmeritve razvoja energetike pri nas. Tako imenovani Poslovni PIES je le-tos postregel z rekordno udeležbo. Na naše povabilo se je odzvalo lepo število vodilnih delavcev slovenskih energetskih podjetij ter predstavni-kov sponzorjev.


PIES 2012

Žal je svojo udeležbo v zadnjem hipu odpovedal vabljeni častni govornik, Julijan Fortunat, generalni direktor Direktorata za energijo pri Ministr-stvu za okolje in prostor. Namesto njega je Gregor Plavčak, sekretar na Direktoratu, podal osnovne smerni-ce energetske politike za prihodnje srednjeročno obdobje. Za njim je z evropskimi smernicami prisotne seznanil dr. Andrej Grebenc, ki se v okviru Evropske komisije že več kot osem let ukvarja s problema-tiko energetike.

Oba sta na koncu svojih prispevkov poudarila pomen in vlogo informa-cijskih tehnologij in informacijske stroke, brez katerih zastavljenih pro-jektov enostavno ni moč izvesti. Po-slovni PIES je torej nakazal smernice, kako rešiti nekatere ključne proble-me, ki ovirajo potrebne spremembe na področju IT v Sloveniji. Znanje IT v Sloveniji obstaja, treba ga je le ustrezno aktivirati, so si bili enotni vsi udeleženci.

Vsekakor izvedba posvetovanja ne bi bila možna brez avtorjev člankov, ki so pripravili zanimiv pregled dogaja-nja v stroki, brez obiskovalcev, ki so z veliko pozornostjo sodelovali na konferenčnih dogajanjih in nenaza-dnje, brez sponzorjev, ki so dogodek

podprli. Verjamemo, da smo njihovo zaupanje tudi tokrat upravičili in se jim na tem mestu še enkrat iskreno zahvaljujemo.

Poslovni PIES je torej nakazal smernice, kako rešiti nekatere ključne probleme, ki ovirajo potrebne spremembe na področju IT v Sloveniji. Znanje IT v Sloveniji obstaja, treba ga je le ustrezno aktivirati.


ZELENE ENERGIJE - LED RAZSVETLJAVA

Največja makedonska naftna družba za sodelovanje izbrala slovenski Grah Lighting

28. november 2012 – Makedonski Makpetrol s slovenskim proizvajalcem LED-razsvetljave Grah Lighting nadaljuje lani začeti projekt. Prvi bencin-ski servis v kraju Gradsko ob avtocesti Skopje – Gevgelija je pomenil od-skočno desko za nadaljnje sodelovanje. Z novo razsvetljavo so opremili že petnajst bencinskih črpalk.

Največja zasebna naftna družba Makpetrol AD s skoraj 2000 zaposlenimi in 122

bencinskimi servisi je že 65 let vodilni dobavitelj bencina, zemeljskega plina, biodizla in drugih naftnih proizvodov v Makedoniji. Za njihove sodobne ben-cinske črpalke je Grah Lighting dobavil industrijske LED-svetilke. Zunanjost petnajstih bencinskih servisov razsve-tljujejo svetilke Terralite LCL®90, ki so primerne za bencinske črpalke, skladi-šča, proizvodne površine, nakupoval-ne centre in športne objekte.

Trpežno ohišje iz vlečenega aluminija v kombinaciji z visoko trdim jeklom omogoča dolgo življenjsko dobo, eno-stavna in hitra montaža svetilk pa po-meni dodaten prihranek pri investiciji.

Nove LED-svetilke na bencinskih servi-sih dajejo bistveno boljšo svetlobo ob znatno znižani porabi električne ener-gije. Makedonski energetski mogotec je izbral slovenskega ponudnika zaradi najboljšega razmerja med kakovostjo in ceno na trgu. Predvideno je nadalj-nje sodelovanje v obliki postopne za-menjave starih, neučinkovitih svetilk z novo LED-tehnologijo še na ostalih bencinskih črpalkah.

Informacije: Katja Goršek, Grah Lighting

tel: 02 780 0210, 02 780 0211, fax: 02 780 0215tel: 02 780 0212, 02 780 0213, [email protected]

www.brk-kabel.si

TKD Kabel (TKH Nizozemska) je eden največjih svetovnihponudnikov kablov, kabelske konfekcije in kabelske opreme.Nudimo široko paleto več kot 30.000 proizvodov, ki so lahkosestavni del vaših projektov pri zamenjavi obstoječe opreme,prvi vgradnji ali kot rezervni del. Velik izbor kablov indodatnega pribora ob dobri strokovni podpori pomeniprihranek časa in denarja. Pokličite - prihranite čas in denar.

Kabelske police, proge, mrežnikanali, talni kanali, požarnoodporni kabelski sistemi.Vse v sendzimir cink, vro

BAKS

-

izdelkov !

če cinkani, prašno barvani in rje prostiizvedbi višin od 30 do 100 mm.Veliko na zalogi

BAKS

trgovina na veliko, zastopanje,projektiranje, nadzor d.o.o.Obrtniška ulica 1, 2250PTUJ

Električni kabelski sistemi z zanesljivim delovanjem v požaru,ki presegajo standardne zahteve in so osnova za učinkovitekoncepte za požarno varnost. Najnovejša generacija nudi vrstotestiranih sistemov, ki izpolnjujejo zahteve za namestitev v skladuz DIN 4102 del 12 in omogočajo nižje stroške montaže.Kompetenten partner za vrhunsko kakovost, zanesljivost in varnostmrež izvedenih z bakrenimi vodniki in optičnimi vlakni.Vodilni proizvajalec kabelskih sistemov za dvigala v skladu zmednarodnimi standardi in posebnimi potrebami strank.

Partner z več kot 100 letno tradicijo pri dobavi kablovin vodnikov za področja oskrbe z energijo, gradnjeobjektov in industrijo. Nudimo energetske kable in žice,kable za srednjo in visoko napetost.

Solarni kabli (TÜV 2) in MC4konektorji vedno na zalogi vve

Svetovanje od projekta doizvedbe in

čjih količinah.

še mnogo ugodno-sti na enem mestu.

© Agilent Technologies 2012

Pojdite na http://qrs.ly/8o264ck – oglejte si video demo

Drugi osciloskopi se ga ne dotaknejo.Vi se ga lahko.

Nova generacija Agilentovih osciloskopov ponuja osveževanje spomina, ki je kar 20-krat hitrejše od primerljivih osciloskopov. Kapacitivni zaslon na dotik in inovativno proženje z dotikom ‘InfiniiScan Zone’ bosta delo z vašim osciloskopom spremenila v pravo doživetje.

Novi osciloskopi – popolnoma novo doživetje! od 200 MHz do 1,5 GHz12.1-colski zaslon na dotikproženje na dotik ‘InfiniiScan Zone’1 milijon osvežitev spomina na sekundopopolnoma nadgradljivi: pasovna širina, MSO, 2-kanalni funkcijski generator, DVM, serijska analiza protokolov (vključno z USB)

Agilentova družina osciloskopov InfiniiVision 4000 X

Doživite razliko. Oglejte si video prikaze, zglede uporabe in še več.www.agilent.com/find/4000Xexperience

Amiteh d.o.o.Brnčičeva ulica 131231 Ljubljana-Črnučetel.: 0590 [email protected]

Agilent & mreža distributerjevPravi inštrumenti. Pravi nasveti. Ob pravem času.

Vodilno podjetje na področju avtomatizacije, računalniškega vodenja in proizvodne informatike v regiji.

Z vrhunsko tehnologijo, inovativnimi rešitvami in kakovostnimistoritvami omogočamo našim parterjem:

Učinkovito vodenje in obvladovanje proizvodnih in energetskih procesov

Večjo zanesljivost obratovanja procesov

Boljšo izkoriščenost in razpoložljivost opreme

Večjo ponovljivost in produktivnost

Boljšo kakovost

Manjšo porabo energije

Nižje stroške

Avtomatizacija in računalniški nadzor infrastrukturnih objektov

Avtomatizacija in računalniško vodenje proizvodnih procesov

Avtomatizacija in računalniški nadzor energetskih sistemov in prezračevanja v industriji

Avtomatizacija tehničnih sistemov v zgradbah

Informacijske rešitve za podporo energetskemu managementu

Obvladovanje proizvodnih procesov z informacijskim sistemom MePIS

Rešitve za dvig učinkovitosti in kakovosti proizvodnje

Metronik d.o.o.

Stegne 9a, 1000 Ljubljana

Tel.: 01 514 08 00

Faks: 01 511 16 35

www.metronik.si

avtomatika 113

Documents

nitvah energetskega

sidrutvo avtomatikov

razvojni potencial imamo

prostor namenili konferencam

teavno gospodarsko situacijo

proizvodnja naprednih

prineslo delovna mesta

odnaajo najvija mesta