club of volunteers newsletter n.9

25
club of v lunteers newsletter n.9 june 2011

Upload: club-of-volunteers-voluntariat

Post on 10-Mar-2016

216 views

Category:

Documents


1 download

DESCRIPTION

Hi volunteers and everyone! Here you have the 2nd issue of Club of Volunteers' newsletter in 2011. We hope you enjoy it!

TRANSCRIPT

Page 1: Club of volunteers newsletter n.9

club of v lunteersnewsletter n.9 june 2011

Page 2: Club of volunteers newsletter n.9

Edit and design by Silvia García [email protected], http://club-of-volunteers.blogspot.com CONTACT: Zavod Voluntariat - SCI Slovenia, Cigaletova 9, 1000 Ljubljana, www.zavod-voluntariat.si

club of v lunteersnewsletter n.9 - june 2011

Zavod Voluntariat - SCI Slovenia

1

editorial

Welcome to the 2nd Newsletter of Club of Volunteers!This time you will have the chance to know more about Global Volunteering. You will find out that it is not necessary to travel all around the world to be a “global volunteer«. Everyone of us can be part of this by joining a intercultural evening or a workcamp. When we had the intercultural evening “Spanish and Albanian » event organized by Club of Volunteers it was needed just two hours and we knew more about two other countries in our globe. In that evening we had the opportunity to meet with knew people coming from different countries. We shared together our experiences on volunteering abroad. Some of us in a short time and others for longer period. When we volunteer abroad in a longer period we face to be a global citizen as well. These and other interesting topics you will read in our 2nd newsletter! We hope that you will enjoy! New ideas are always welcomed! This time be the reader and in the next one be the writer! :)

, June 2011club of v lunteers

1

Page 3: Club of volunteers newsletter n.9

2

Staff and collaborators:

Urška Hartman

Maruša Vukelič

Julina Canga

Katja Celin

Inês Gama

Tanja PirnatAntoine Barrau Jerneja Zavec

Silvia García

Urban Presker

Melisa Rodríguez

Tamara Potepan Leljak

Page 4: Club of volunteers newsletter n.9

index

Global volunteering

Global volunteering: the will to Leave Global citizenshipVolunteering and global challenges

Stories of global volunteers

EVS volunteer from Albania to Slovenia: Pershendetje!Radio reportMann muss alles lernen!Working with turtles in Cape Verde

Club of Volunteers

Spanish and Albanian eveningCouch surfingPomladanski pogrinjek Comic competitionJoin us at Cov!

4

567

8

9101315

17

1820212324

3

Editorial & welcome

Staff and collaborators

Index

1

2

3

Page 5: Club of volunteers newsletter n.9

There is so much to do, to see and to know! If we would like to change the world first let’s try to

change ourselves! It’s start to me, you and us! Be a global volunteer! You will be able to travel, to know

new people- new culture, to learn and help!

Global volunteering

Page 6: Club of volunteers newsletter n.9

Global Volunteering: the will to Leave Currently working as a volunteer I have been asked to share my view on a very broad theme: Global Volunteering. And when paying a little more attention to the theme, we find two words which in my opinion should be defined: »volunteering« and »Globalism«. -A volunteer is someone who decided at one point to give is time, skills and energy to a project of some sort. -Globalism is the point of view we have when we step back from our peronnal culture and vision of identity, looking ourselves as dots within this incredible melting pot.Finally, from a personnal point of view, globalism is the act of taking in account others with their similiraties and differences. This said, when talking about global volunteering we are talking here about someone who decided to give his time and energy in a different context from the one he grew in. So more than working, we, as volunteers, are working in a different cultural environement than the ones we are used to. When I look at this from inside, the thing I am the most surprised of , is seeing the courage it takes for some volunteers to make this step.Picture yourself one second leaving home and known environement at the age of 19, going to work in a different cultural environement, not knowing yet the codes and language. And still, leaving to provide energy, and commit one self to a project.

Now, let s not draw a one sided picture by describing those people like social angels, most of us do this to breathe some fresh air abroad, or rest from the of everyday life financial pressure that we experience in our different local contexts.

In the trainings and meetings I had to attend I got to meet people coming from different cultures and backgrounds and when seeking for a common point this is what came out: we all wanted to take a break, to leave, to discover something else. The actual act of volunteering, certainly genuine and usefull to organisation we work for, comes as a second thought, and somehow this what makes us the same.Wherever you re from, for creative and self improvement willing individuals at one point arrises the will to leave. The good side of this is that there is obviously a natural selection within the infinity of possible selves that makes us volunteer somehow the same. I am not meeting just a turkish or a Lithuanian youth. I am meeting a Turkish or a Lithuanian youth who had the

will to travel abroad and do something positive for him and for others. And I guess this is where this »non formal education« (us volonteers ear so much about) takes it s source and importance. The fact that a volunteer is firstly motivated by improving him/herslef will lead those particular individuals to a development of their personnal skills and to an oppening of their minds toward other cultures.

And, when the volunteer will go home he will bring back in its suitcase a positive vision of this global world and he will have developped personals skills and network to actually take this vision into concrete actions. And there is a big chance that those thousands of actions combined lead to make our globalised world a better place, where self actualised global oriented young minds will share with others the importance of experience, tolerance and ACTION.

To sum up, in my view Global volunteerism is very different people with a similar motivation. In Delhi or in Maribor, a bird leaves the nest at some point. They re very different birds, they might think that the other one s feathers look funny, they might not understand each other, they still have something in commun: they re willing to use their energy to go somwhere.And luckily enough, nowadays even birds speak english.

Antoine BARRAUFrench Volunteer in CID Ptuj

5

Page 7: Club of volunteers newsletter n.9

Global citizenship Hello!

My name is Inês and I come from Portugal, a country of strong traditions and a long history of seafaring and discovery. Because of my roots and my curiosity and interest in community art and foreign cultures, an urge to acquire deeper experience in cultural volunteering and humanitarian field research and work in a foreign country became stronger.

Recently, as part of my artistic projects within the youth center of Trbovjle, Slovenia, I’ve started to think more and more about what is actually the idea behind being a global volunteera and feeling global citizen. What does it actually mean and why should we as global citizens create this global network of creative thinking?

During my online research, I discovered the platfom called “SIX” (Social Innovation Exhange /www.socialinnovationexchange.org), a global community with more than 1000 individuals and organizations, including NGOS, small global companies and public institutions. Their goal is to promote the social inovation and the growth of the field capacity as well as improve the methods with which our societies are used to work with and create solutions for the aging, the climate modifications, the inequality and the health problems our world faces today.

By linking all of the initatives together in one network they create collaborations in different fields and countries.

On the webpage or platform, you can also find a variety of articles and take part on ongoing discussions about social innovation from specialists, including the latest and biggest ideas, solutions and useful insights for all social innovators.

For example, in the “Case Studies” category, you are able to search social innovative projects by field of interest and by country and by selecting one of them you have access to an overview about it and a link to the website.

Not only this community helps you to have a better idea about what it’s being done socially in an innovative way around the world, but also to find new volunteer and job opportunities for yourself and apply those new learned skills in your own local community. This led me to the conclusion that being sucessful nowadays is more and more about global creative thinking and citizenship!

Inês Gama

6

Page 8: Club of volunteers newsletter n.9

Prostovoljstvo in globalni izziviKer danes svet postaja vse bolj podoben globalni vasi in ker se ljudje gibajo in potujejo v vse večji meri, je zavedanje globalnih izzivov in soodvisnosti ter še zlasti reakcije na njih v smislu globalnih interesov na področju prostovoljskih prizadevanj na različnih koncih sveta vse bolj pomembno. Mednarodno prostovoljstvo je pomembna družbena vrednota in orodje za osebnostni in organizacijski razvoj posameznikov in organizacij, ki prispevajo k širjenju idej in pomena globalnega učenja in razvojnega sodelovanja. Prostovoljci igrajo pomembno vlogo pri izboljševanju in nadgrajevanju omenjenih področij kot trenerji, učitelji in multiplikatorji pridobljenih znanj in izkušenj, kar pomeni, da jih lahko poimenujemo tudi z izrazom globalni državljan, njihovo prostovoljno delo pa z izrazom globalno prostovoljstvo.

Preko različnih organizacij, ki vključujejo prostovoljce v svoje programe, se v Sloveniji več kot 100 prostovoljcev letno vključi v programe na t.i. »globalnem jugu«. Da bi bilo njihovo delo bolj kvalitetno in njihove izkušnje še bolj razpršene, namenijo pošiljajoče in gostiteljske organizacije veliko časa in profesionalne podpore prostovoljcem in skušajo obravnavati področje kar se da celovito. Vendarle pa pomanjkanje podpore vladnih in lokalnih akterjev ne olajšuje procesa razvoja in izvajanja programov. Na področju globalnega prostovoljstva v Sloveniji na žalost še ni izoblikovanega sistematičnega pristopa, saj še vedno obstajajo velike nekonsistentnosti in diskontinuitete med sorodnimi organizacijami in ostalimi akterji, ki bi lahko pomembno prispevali k okrepitvi pomena globalnega prostovoljstva.

Obstaja potreba po razvoju skupnih kriterijev za organizacije in prostovoljce v kontekstu globalnega učenja, sistematične in profesionalne podpore prostovoljcem (v smislu nadaljnjega razvoja usposabljanj, delavnic, priročnikov itd.), ki se

udeležujejo mednarodnih projektov v državah »globalnega juga« in po njihovi vrnitvi domov, kot tudi poudarjanje učenja in nadaljnjega razvoja globalnih tematik v tesnem sodelovanju s partnerskimi organizacijami iz »globalnega juga«.

Sistematičen pristop k obravnavi globalnega prostovoljstva je nujen, saj verjamemo, da bo to še povečalo naša prizadevanja po večji kvaliteti prostovoljnega dela. Na ta način bomo dosegli potenciale vseh posameznikov – prostovoljci z izkušnjami mednarodnega prostovoljnega dela bodo bolj prispevali k širjenju koncepta globalnega učenja in sorodnih vrednot med širšo javnostjo. Prizadevamo si vzpostaviti dialog in skupno koordiniranje med sorodnimi si organizacijami, da bi lahko razvili primerno izobraževalno vsebino za prostovoljce in poskrbeli za njihovo boljšo integracijo v kontekstu promoviranja in boljšega razumevanja globalnih soodvisnosti v svetu med širšo javnostjo.

Ključni akterji za razvoj globalnega prostovoljstva so prostovoljci, ki se lahko preko različnih Voluntariatovih programov in programov sorodnih organizacij udeležijo različnih prostovoljskih praks, aktivnosti, akcij v državah globalnega juga, ter lahko po prihodu nazaj prispevajo svoje zgodbe o tem, kakšen vpliv je imela prostovoljska izkušnja na njihova življenja in kaj lahko storijo za boljše življenjske pogoje vseh prebivalcev sveta v prihodnosti.

Katja Katja Celin Yere, vodja programa globalnega prostovoljstva,

Voluntariat

7

Page 9: Club of volunteers newsletter n.9

Stories of globalvolunteers

You are wondering to volunteer abroad but still you are not sure? On the other hand you would like to know experiences from the volunteers who already done this? Challenges, culture differences, funny times, happiness, new friends ,all these feelings gathered

together while you will be a global volunteer!

Page 10: Club of volunteers newsletter n.9

Përshëndetje!-Zivjo!My name is Julina, i am coming from Albania i’ll be the new EVS volunteer and working as a coordinator of the Club of Volunteers with the helped of Silvia(the other EVS volunteer coming from Spain). I have finished my studies in the University of Tirana in the Faculty of law- so officialy i am a lawyer :) but practically I am still looking forward to learn how much voluntary work helps you to gain more knowledge in every field of the life. I started to do voluntarism when I was a student in the 2d year of the University in an NGO called PVN Albania (Projekte Vullnetare Nderkombetare-International Projects of Voluntarism) which is also my sending organization to this project. As the beginning I just followed some meetings that we had near PVN, then I saw myself working almost everyday, and I was really enjoying that time. I still remember how glad I was after participating in the first workcamp, I have to admit that I have learned on that week things that I could learn in one year studying. I was following workcamps and trainings and so on I got the information about EVS programs which it sound to me an amazing idea. In that time I had to finish my studies because I had just 6 months left and in the same period I started to look for the EVS project.

This is how I am here!

Everyone of you can wonder…ok you liked EVS project…but why did I choose Slovenia?

I don’t really know if I can have the concrete answer, but I can say that I was looking for a country closer to mine, not the borders ones, a country with the Balkan effect and European one – so Slovenia was the perfect country to come and I think that I did the right choice!On the other hand the project is quite interesting to me, even if I know the philosophy of SCI (Service Civil

International), because even my previous experience was related on the values and principles of SCI.Why voluntary job?

On my point of view in the volunteerism field you are all the time learning and helping, working independently and on your own will, facing new people and different cultures, also knowing more about others it helps to know more about your self, and finding out new skills as well! My experience has just started and this is my first impression, and in Albania we have a saying: ”for a first impression you don’t have a second chance” and I have a good one, also another saying can follow the first one:”a good start it’s half of the work” :)

Julina Canga

9

Page 11: Club of volunteers newsletter n.9

Radio reportJavljanje s tabora Niemiskylä (Finska, 20.6.-5.7.2010):

RADIO KUHMO POROČA (ali: ko je Radio Helsinki na dopustu)

Helsinki so na dopustu (logično, cela Finska je julija na dopustu..), tako da je odgovorno nalogo radijskega poročanja v kriznih časih pomanjkanja kadra pogumno prevzel Radio Kuhmo, kar je pravzaprav ok, sploh glede na to, da se je celotno dogajanje preselilo v okoliš tega malega “mesteca” nekje na vzhodu države, približno 8 ur vožnje iz Helsinkov.

Medkulturno učenjeEna prvih stvari, ki sem jih opazila po večernem prihodu v Kuhmo kakih deset dni nazaj so bili avtomobili, ki so en za drugim obračali sredi ceste in potem peljali nazaj v smeri, iz katere so prišli. Sila čudno početje za moje pojme, ampak mi je moja so-kempliderka Heli razložila, da gre pač za finski prototip sobotne promenade. Torej, tako kot se na primer po balkanskih mestih ob vikend večerih po ulici na dolgo in počez sprehajajo lepo uštimana deca, se tukaj po ”centru” (kar predstavlja ena sama ulica) furajo mladi tipčki v svojih uštimanih avtomobilih. Gor pa dol, gor pa dol... Saturday night fever! Seveda je ena pozitivnih stvari finske promenade v avtih tudi ta, da ti vmes ni treba preveč govorit, ko srečaš so-promenadarja. Po finsko, pač..

Prvo noč sva s Heli prespali pri Tuuli, ki je organizatorka našega tabora. Pri njej smo povečerjali, po tem pa hitro pred tv, saj je bil prenos poroke švedske princese Viktorije. Big deal tu na severu, celo na Finskem, kjer se sicer skušajo čim bolj znebiti vsega, kar diši po Švedski. Prenos z vsemi reportažami vred je potekal na nacionalki, kjer so ob tem v studiu nazdravljali z identičnim vinom kot princesa, ki je bil nekoč sladek, a ker je letnik 2000 je sedaj postal suh (tko pač je, zgleda..). Povedali pa so nam tudi vse o meniju, ki ga je imela njihova gnada: norveški losos, kumarični žele, grahova juha, jagodni mus z rabarbaro.. gotovo še kaj, ampak tukaj se meni spomin preprosto ustavi. Težko je pač slediti vsem tem kraljevskim gostijam..

Na taboru in pri lokalcihTrenutno poteka že kak deseti dan odkar smo v Niemiskyli, vasici blizu ruske meje, kjer imamo delovni tabor. Nastanjeni smo v samem centru vasi, kar pomeni natančno štiri hiše - hiša vaške skupnosti, naša hiška, velika ropotarnica s poljubno izbiro “naravnih” wc-jev in pa obvezna savna (ki je

več ali manj naš edini stik z umivanjem). V centru imamo tudi jezero s prelepo peščeno javno plažo (predlagam, da slednjo zrelativizirate na enak način kot ko govorim o centru vasi..). Poleg nas tabornikov je naokoli se kopica mušic in komarjev, v zadnjih dneh tudi obadov, to pa je poleg gozdov bolj ali manj vse kar nas neposredno obdaja. No, mogoče še kak medved ali los, ampak ti so bojda bolj sramežljive sorte tako da se nočejo vklopit v našo pisano druščino. Ker vsaka vas pomeni tudi določeno število sosedov, se z njimi lahko pohvalimo tudi mi, saj jih v radiju kakih 20 km živi natančno 51. V centru imamo tud “second hand” in pa kiosk, ki je ena genialnejših stvari na vasi. Je kar dobro založen z lizikami in čokoladami, ima pa tudi štiri flaške različnih gaziranih pijač. Izbira kot se šika. V second handu in kiosku vzameš, kar ti srce poželi, se napišeš na list in plačaš v blagajno. Vse je zelo preprosto in brez komplikacij. Da se taborniki ne počutimo preveč osamljeno, nas večkrat obiščejo tudi domačni, predvsem stare ženičke, ki predstavljajo večinsko prebivalstvo v tem kraju. Ogovarjajo nas po finsko, nam prinašajo kolačke ter nas vabijo v sebi domov. Enkrat smo obiskali Elso, kjer smo skušali spresti svojo volneno nit na kolovratu, drugič pa smo bili pri Emmi, ki nas je pogostila na polno in s katero smo brez finsko-govorečega spremstva uspeli komunicirati več kot dobro uro. Bilo je kar zanimivo, nazaj k pantomimi..

Delo in SNDPodročje, na katerem se nahajamo, je bilo glavni proizvajalec katrana v svojih časih, danes je produkcija močno zmanjšana, ampak kraj še vedno ohranja svoj duh; v nedeljo imamo otvoritev katran info-centra, kjer bomo zažgali tud eno kopico lesa in s tem pridobili kakih 15 litrov katrana. Le ta se uporablja za zelo različne stvari, od mila, sirupov, šamponov... in pa seveda za zaščito lesa. Obeta se torej mega žurka, saj naj bi k nam v center prišlo kakih 200-300 ljudi, kar je res nekaj izjemnega. Vasica namreč kljub dokaj aktivni skupnosti počasi žalostno izumira, saj njeni ljudje v povprečju štejejo kakih 70 let, kar pomeni, da bo kmalu postala mesto duhov in julijskih počitnikarjev. Kar žalostno, a vaščani imajo kljub vsemu upanje v mladem paru, ki bo morda zasadil novo pleme in tako zapolnil prežečo praznino.

Kar pa se nas in našega dela tiče, cele dneve barvamo tisto veliko ropotarnico z rdečo okra barvo, ki smo jo sami pripravili in namešali. To je trajalo skoraj en cel

10

Page 12: Club of volunteers newsletter n.9

dan, kar pove tudi nekaj o našem tukajšnjem tempu. Kar sproščujoče, moram reči. Poleg barvanja smo tudi malo ribarili na jezeru, praznovali Juhannus oz kresno noč, pri čemer smo poskusili naredit plavajoči kres (prvi poskus je neslavno propadel, drugič pa sta ga Marc in Fahad kar kako uro uspešno furala po jezeru), šli smo tudi na bojišča 2.sv vojne in pa do ruske meje oz do 3km širokega železnega pasu, ki loči ”vzhod” in ”zahod”. Meni je bilo tam full zanimivo in sem nevede pošpegala malo na drugo stran rampe, kar je povzročilo skorajšnji infarkt lokalnemu Joukotu, sicer sramežljivo-tihemu gospodiču, ki sem ga takrat prvič jasno in glasno slišala odpreti usta. Hja, si bom zapomnila za drugič – Jouko govori, in pa ne se zafrkavat z rusko mejo..

Kot kaže smo tukaj na vasi glavne zvezde, saj včasih pridejo kaki ljudje z avtom in se malo zapeljejo naokoli po vaškem centru, toliko, da nas vidijo, (po

Radio report

11

mojem jih zanima, če imajo tujci tudi nos in usta pa roke in noge), za dodatno slavo pa je poskrbel lokalni časopis, kjer se članek o prečudni družbi nahaja prav na prvi strani (prilagam dokazno gradivo, kjer se vidi tudi center vasi in pa bajtica, ki jo barvamo). Še malo, pa bomo začeli dajat avtograme, mam občutek.No, prevzetnosti na stran, moram reči, da je tu prelepo, še posebej ponoči, ko je pravzaprav dan in je vse tako mirno (občutek kot ob sončnem mrku, ko prostor preplavi ena čudna prelepa tihota..). Trenutno me prav nič me ne mika iti nazaj v mesto… Ampak ja, še malo uživancije v tej pravljično prečudnem kraju, po tem pa nazaj v realnost.

Pozdravlja vas lepo radio Kuhmo in se zahvaljuje za vašo pozornost!

Maruša Vukelič

Page 13: Club of volunteers newsletter n.9

12

Radio report

Page 14: Club of volunteers newsletter n.9

Mann muss alles lernen!“Jutro je, dobro jutro, takšno kot vsa prejšnja, s tem, da danes ne rabim nikamor hiteti, pač pa lahko brezskrbno ždim v sobi in se sprehajam na distanci dvajsetih metrov, kamor me pač zanese pot zaradi kadilskih navad… Trenutno po moji glavi roji na milijone misli, ampak nobena močna, da bi morebiti lahko iz nje zrasla kakšna oprijemljiva ideja… Kar je vredno omembe in visoke pohvale, je informacija, da se je moj bioritem neznansko spremenil – vsako jutro, no, skoraj vsako jutro, se zbujam med osmo in deveto uro – to je neverjeten dosežek po vseh letih spanja tja do poznega jutra, tam nekje do dvanajste ure v megleni ljubljanski kotlini…”

To so bile besede, ki sem jih zapisala v začetku marca, kmalu po mojem prihodu v Linz. Kljub ne-navadi po pisanju dnevnika, v tem primeru »Word dnevnika«, me je po nekaj dolgih letih prijela potreba, da nekaj malega le spišem. Morda zato, da spremljam svoja čustvena stanja ali iz čisto preprostega razloga – da s sabo pisno komuniciram v maternem jeziku, ki se zdi nemalo komu omejen, ampak kdo bi vedel?! In če nadaljujem s prej še neoprijemljivimi idejami, je kaj kmalu po tem v meni zraslo nekaj konceptov, ki bi jih lahko nekoč udejanjila.

Da bi ta sestavek sploh imel smisel, je potrebno omeniti, da trenutno »voluntiram« na lokalnem nekomercialnem radiu v avstrijskem Linzu. Avstrija seveda nikakor ne bi bila moja izbira brez omenjenega projekta. Ker sem človek bolj zmedene narave, sem za las zamudila projekt stacioniran v Grčiji. Kar pomnim je, da mi je bilo čisto malo žal, vendar sem se precej hitro lotila iskanja drugega projekta in za šalo preverila, kaj se godi v Avstriji. V duhu nadaljevanja prakse iz ljubljanskega Radia Študent, sem se nemudoma prijavila na dotičen radijski projekt v Linz. Redoljubni in točni Avstrijci so mi po kakih dveh ali treh dneh poslali odgovor, da sem v ožjem izboru in domenili smo se za virtualni razgovor. A nekako sem v Skype intervjuju pozabila omeniti, da funkcija »špikerke« pa res ni zame.

In kaj počnem sedaj? Povečini govorim! Kakorkoli, po manj kot mesecu dni sem se že akomodirala v družbo in delovno okolje pa tudi neoprimljive koncepte sem začela udejstvovati, zares ni bilo težko… Žal še ne morem ustvarjati v nemškem jeziku, zato pa toliko več v angleškem, v katerem tudi pripravljam mesečno oddajo EU Prizma, ki je namenjena informiranju o Evropski prostovoljni službi. Mogoče bi se že smela smatrati za strokovnjakinjo na tem področju, ker venomer prebiram čtivo o tej temi in ga že dodobra

poznam, ampak brez pretiravanj. Nekako sem še vedno vpeta v medijskem polju političnosti in kakorkoli se želim znebiti tega priznanja ali občutka, mi znova in znova misli skočijo tja in tako se tudi dostikrat zalotim pri branju politično orientiranih člankov. Ravno zato, ker nekako ne morem iz lastne kože, sem med drugim pooblaščena tudi za evropsko aktualno in manjaktualno dogajanje in s tem kratko tedensko problemsko osveščanje področja evropskih politik.

No, kar se tiče dela, morem priznati, da ni kaj stresno, si pač Avstrijci jemljejo delo preveč k srcu in zato delajo po cele dneve v upanju na hitro prihajajoči vikend, nato se dva dni sproščajo ter v ponedeljek ponovno vrnejo na delovna mesta. Mogoče podajam preuranjene zaključke in preveč posplošujem, ker so v bistvu vsi Avstrijci, ki jih poznam, izredno prijetni in precej sproščeni, a niso ravno ljudje, ki bi prinesli svojo dušo na pladnju.

Po nekaj mesecih imam občutek, kakor da pozabljam slovenski jezik, da pozabljam osnovne besede, da se tudi s Slovenci lažje sporazumem v angleščini, vsaj v nekaterih besedah. In če v isti sapi nadaljujem z jezikovnim udejstvovanjem – nekdaj, nekoč naj bi veljala urbana legenda, ki mi jo je nekdo omenil, da je možno nemščino precej hitro osvojiti in tekoče govoriti, vendar kdorkoli je to izustil, žal se ne spomnim osebe, se je gladko motil ali je morda posedoval že dovolj znanja, kajti “Man muss alles lernen!”, kot pravi naša učiteljica nemščine. Sploh v Avstriji, kjer je vsako selo deležno drugega dialekta. Najprej moraš poznati besednjak, nato vzorec da lahko sploh komuniciraš. V mojem primeru je a enak o, in to je zame najbolj razumljiv vzorec do sedaj. Seveda obstajajo še bolj komplicirane krajšave in sploh ni lahko, ker večina govori angleščino ali dialekt in zato se, razen na tečaju, res stežka naučiš hoch nemškega jezika. Morebiti me bodo naslednji

13

Page 15: Club of volunteers newsletter n.9

Mann muss alles lernen!

14

meseci razsvetlili in bom sposobna daljšega dialoga, kot le “Ein bier, bitte! Ne, ne, Ich mache nur Spaß” :)

Če se obregnem še ob družbo - nič nenavadnega se mi ni zdela ta avstrijska družba napram domačim koreninam, preden sem se odpravila v ne ravno oddaljen kraj, vendar če pomislim še enkrat, so pravi posebneži. Formalno prijazni in resnobni, brez posebne obrazne mimike, redki so glasni, večinoma uniformirani, mogoče zato tudi socialni sistem tako dobro funkcionira, ker vsak odigra svojo vlogo v družbi in nazadnje smo vsi zadovoljni. Kakopak obstajajo izjeme, vendar le-te ne variirajo kaj dosti od povprečja, mali stencil upori oz. kritike po javnem zidovju, manjše demonstracije na aktualne predloge zakonov, toliko, da ne okostenijo na delovnem mestu. Podobno kot Slovenci, le da nimamo tako močnega občutka za točnost.

Sama s samo bi se strinjala, da je bila to ena izmed boljših odločitev v življenju. Mogoče zato, ker sem prepuščena sama sebi in ne Erasmus principu – združimo se tujci! In sploh zato, ker dejansko nekaj počnem in slišim ali vidim kasnejši produkt. In če

človek nisi ravno prevelik kapitalist in ti nekako ni pomemben uspešen finančni načrt, je za razmisliti o participaciji. Ne gre le za izkušnje, gre za celotno osebno izkustvo in samorefleksijo. In zadnje, kar mi pade na pamet, je poveličevanje Evropske Unije. Mislim, da ima vsak moder in racionalen človek vsaj malo občutka, kako delujejo politične sfere, včasih se mi zdi, da je to eden izmed (redko) dobro zastavljenih projektov.

No, sedaj pa pojdem na kofe, kajti tukaj kava teče v potokih. Po dveh letih abstinence, sem namreč ponovno začela piti kavo, nekako ne moreš mimo te navade... Bis bald und tschüß!

Jerneja ZavecJerneja Zavec opravlja v Linzu Evropsko prostovoljno

službo znotraj programa Mladi v Akciji.

Page 16: Club of volunteers newsletter n.9

Be volunteer in the NGO “Natura 2000”: working with sea turtles in Cape Verde

The project is amazing, the volunteers, the monitors, the work, the local people and of course the “turtles”.

The project develops most of the work in the island of Boa Vista in Cape Verde islands (Africa). There are two camps, one in Ervatao beach and other in Porto Ferreira beach.

The work is divided in two shifts, the day and the night:

- Day: the work consist in count the food prints of the turtles, also try to identify how many nests are there; to move the nests if there are not in a good place and. If we find some turtle lost take it and put it again in the sea.

- Night: that work is direct with the turtles (caretta-caretta). We have to count the eggs, take the measures of the turtle, look if the shell is well, if it have the microchip and if not to put a new one, and if the turtle is really big then take a DNA test. Sometimes we have to move also at night some nests to the “hatchery” (place in that we can control the nests).

The contact of the NGO is [email protected] and the camps are in summer. The NGO have more projects, one is a reintroduction the specie in Canary Islands and in Andalucía, in Spain.

Melisa Rodríguez Hernández

15

Page 17: Club of volunteers newsletter n.9

Be volunteer in the NGO “Natura 2000”: working with sea turtles in Cape Verde

16

Not everything is work, the volunteers also participate in activities about sensitization en the island and with local kids, and also we make groups for clean the beaches of the island.My experience like a volunteer was... one of the best experiences in my life, I really don’t know anybody that was there and don’t want to go back!

Page 18: Club of volunteers newsletter n.9

club of v lunteers

Here is the space where everybody is welcome to share their creative ideas, to develop new

projects, campaigns, to promote these ideas... all within the fields of voluntary service, pacifism,

multiculturalism, global learning, sustainable development, etc.We had the spanish and albanian

evening and new events coming soon!Join and enjoy with us!

Page 19: Club of volunteers newsletter n.9

Spanish & Albanian evening

Club of Volunteers in April had organized Spanish and Albanian evening. The purpose was to get to know new volunteers, get to know Spanish and Albanian traditional food, music and learn something new abut these two countries. Silvia and Julina have made an interesting presentation about their countries. Honestly, before I did not know much about Albania. Julina presented Albania in realistic but funny way. Pictures drown how life looks likes in Tirana. After the presentation I have to say that Albania is worth to visit it someday. Silvia made a presentation about regions of Spain where she was living. I have thought that I knew a lot about Spain, because I was also living there, but Silvia surprised me and showed me new things and dates of Spain.

Melisa, a Spanish volunteer, had a presentation about voluntary work in Cape Verde, one small island in Africa. Volunteers go there to help turtles and teach inhabitants that they have to protect turtles and not eat them. Volunteers are teaching kids to not treat badly with turtles. They are hopping that in next generation of people it will stop because these turtles are important for the country. It brings many tourists and helps country’s economy. Mel suggested us to join them in summer. It is worth to think about it; for sure it is unforgettable experience.

After the presentations they put a nice Spanish and Albanian music and offered us typical Spanish and Albanian food. Tortilla I knew from before and I have to say that Silvia knows how to make a really good one. Julina prepared one sweet dessert with rice and also a cake with cheese. It was new for me.

It was a really nice evening, learning new things, meeting foreign people and asking question we had about voluntary work. My impression was very positive. I am looking forward for more events like this one.

Tanja Pirnat

18

Page 20: Club of volunteers newsletter n.9
Page 21: Club of volunteers newsletter n.9

Coach surfinghttp://www.couchsurfing.org/people/nana-yaa/is one of the most open pages on my laptop.

I became a part of CS community in February 2008.

I have been backpacking before, but I never heard of such kind of service. I was working at the youth hostel in my city, when a French guy pooped in and started asking to use a phone, because he lost a »couch for that night«. I borrowed him a phone, he used our internet and then we had a chat. He introduced me the idea of CS and I fell in love with it immediately. I was so impressed that I offered him a place for that night, since he had no couch to go crash to. We spent a nice evening together, he was very fun and I enjoyed a lot.After he left, he wrote me a beautiful reference:

“I was in real distress, lost in Ljubljana, and she offered to host me. She’s actually on her way to become a great travelling couchsurfer... Moreover, she keeps from her younger times pieces of ABBA and Skunk music! Just Marvellous! Enjoy North America, and see you ASAP.”

This one, inspired me fully. A month after that I started my »backpacking through Canada tour«. I was not yet brave enough to send couch requests, but I did contacted few people and we went out together. Beautiful times.

After I returned from Canada, in May 2008, I became a pretty much constant hoster. There were periods when I couldnt host for one or another reason but in general I was hosting pretty often, usually one or two people for a day or even few of them. I already had guests staying more then a week, but I enjoyed them a lot and I definitely did learn new things from them too. And this what CS is for me. Its about caring and sharing. Care for others and share what you have with them and you will always have support by someone, somewhere.

With the help of CS, I met a lot of amazing people, I have seen many special and unique places, hidden from tourists and thru CS I met some real true friends too.My best CS experience is coming from Ghana, West Africa, where I met and was hosted by most incredible people, now dear friends.

Thank y’all. Blesses.

Nana-Yaa

20

Page 22: Club of volunteers newsletter n.9

Pomladanski pogrinjek

21

OBROČKI ZA SERVIETE

Potrebščine:•trši barvni papir•škarje•svinčnik•ravnilo, geotrikotnik•barvice ali voščenke•lepilo za les(Mekol)

Na papir z ravnilom in geotrikotnikom odmerimo 2 cm debel trak, na vsaki strani pa pustimo prostor za motiv – metulja. Na vsako stran z barvicami ali

voščenkami narišemo polovico metulja (pomagamo si s šablono) ali pa ga izrežemo iz revije ali papirnate serviete in ga prilepimo.

Če bomo uporabili servieto, jo razplastimo in uporabimo samo zgornjo plast, na kateri je motiv. Na paleti ali v plastičnem pokrovčku zmešamo malo lepila Mekolinnekaj kapljic vode. Motiv namestimo na ustrezno mesto na papirju in od sredine

S škarjami izrežemo narisan ali nalepljen motiv ter vmesni pas. Na vsaki strani pas pri motivu zarežemo do polovice (odebeljena črta na spodnji sliki).

•čopič•lonček z vodo•plastični pokrovček ali paleta•motiv metulja na papirnati servieti ali iz časopisa, revije•pisala različnih barv

Na notranjo stran (nasprotno, od tiste, na kateri je motiv) lahko napišemo verz ali lepo misel. Uporabimo pisala različnih barv.

Obroček zvijemo, zataknemo v zareze, da stoji skupaj in vanj vstavimo prtiček.

navzven s čopičem nanašamo lepilo. Pustimo, da se posuši. Ko čopiča ne potrebujemo več, ga damo v kozarec z vodo, da se lepilo ne posuši in zlepi ščetin.

Page 23: Club of volunteers newsletter n.9

Pomladanski pogrinjek

22

OKRAŠENI KOZARCIPotrebščine: •kozarci ali skodelice•čopič•lepilo za les (Mekol)•kozarec z vodo•paleta ali plastičen pokrovček

•škarje•posušene cvetlice in travne bilke•časopisni papir•težke knjige

Najprej pripravimo cvetje in bilke. Lepega pomladnega dne se odpravimo v naravo in na travniku naberemo različne trave in cvetlice. Čim prej jih vložimo v časopisni papir in obtežimo s knjigami. Pri tem pazimo, da jih lepo poravnamo, da ne bodo listi zavihani. Tako jih pustimo nekaj dni, da se posušijo.

Preden začnemo cvetje lepiti na kozarce ali skodelice, si zamislimo motiv in pripravimo lepilo: na paleto ali v plastičen pokrovček zmešamo malo lepila Mekol in nekaj kapljic vode. Rastlino,

Večje liste z lepilom premažemo po hrbtni strani in jih pritisnemo na podlago.

Bolj razvejane rastline prilepimo na podlago tako, da premažemo mesto, kamor jih želimo prilepiti – ko se bo lepilo posušilo, se ne bo videlo. Nato namestimo rastlino in po potrebi dodamo nekaj lepila. Deli rastlin, ki se jih ne da lepo prilepiti (na primer na ročaju skodelice, ker je površina zaobljena, rastlina pa je ravna – če jo upogibamo, se bo zlomila) najlažje prilepimo tako, da z lepilom premažemo površino, kamor bomo rastlino prilepili. Počakamo, da je lepilo skoraj suho in šele takrat pritisnemo rastlino ali njen del ob podlago.

Pri krašenju kozarcev uporabimo domišljijo: bilke lahko štrlijo čez rob kozarca, posamezne dele rastlin lahko odtrgamo ali odrežemo in jih kombiniramo z drugimi, iz delov rastlin lahko sestavimo povsem nove, domišljijske oblike, v skodelico lahko posadimo pravo cvetlico …

ki jo bomo prilepili, položimo na ustrezno mesto in preverimo, če je mogoče predolga – v tem primeru jo skrajšamo s škarjami.

Opozorilo: tako okrašenih kozarcev ne bomo mogli umiti, ne da bi poškodovali motiv. Zato kozarce in skodelico uporabimo v dekorativne namene, pijačo pa vseeno raje pijmo iz neokrašenih kozarcev. Če kljub vsemu želimo piti iz okrašenih kozarcev, okrasimo plastične ali papirnate, ki jih po uporabi predelamo in uporabimo še za kaj drugega.

Deja Dudič

Ko čopiča ne potrebujemo, ga odložimo v kozarec z vodo, da se lepilo na njem ne posuši in zlepi ščetin.

Page 24: Club of volunteers newsletter n.9

Comic competition

MOVIT Institute is organizing a comic book competition on the theme of volunteering and European Voluntary Service. The aim of the competition is promoting international volunteering, specifically European Voluntary Service. The best comic will be awarded with money prize of 70 Euros and printed on the promotional flyer about European Voluntary Service. Accredited EVS organizations will be able to use the leaflet for further promotion of EVS among their members and target groups. The comic can be submitted in any technique, also photo technique and the content of the comic must be European voluntary service.

23

The comic must be submitted in Slovenian language, so ask your menthor and friends for support! You can enter the competition by email: [email protected] or you can send your contribution by mail to: Zavod MOVIT, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana. The deadline for entering the competition and submitting you contribution is 15th July 2011!

The whole call is available in Slovenian language on http://www.eurodesk.si/aktivnosti/evropsko-leto/, but for more information you can also write to [email protected].

COMIC BOOK COMPETITION ON THE THEME OF VOLUNTEERING AND EUROPEAN VOLUNTARY SERVICE

Page 25: Club of volunteers newsletter n.9

club of v lunteers Join us at...

if you have any ideas, suggestions or need support to carry out your project...

contact us at:

[email protected]

club of v lunteersclub of v lunteers

club of v lunteers

club of v lunteers