doc. dr. grega repov - uni-lj.si

Nevroznanost osebnostidoc. dr. Grega Repov!

1/ mo!gani kot substrat osebnosti

2/ osnove nevroznanosti osebnosti

3/ vplivne teorije

4/ nevrolo"ki substrat osebnosti

5/ primer "tudije

6/ nova frenologija?

Pregled

Nevroznanost osebnosti

Kako struktura in delovanje mo!ganov oblikuje osebnost?Ali

Dualizem

Koliko vrst snovi?

Dve

Monizem

Ena

Materializem Idealizem

René Descartes (1596 - 1650)

Franz Joseph Gall (1758 - 1828)

Carl Wernicke (1848 - 1905)Paul Broca (1824 -1880)

“In 1848, a twenty-five-year-old construction foreman named Phineas Gage won nationwide fame by way of a hole in his head. While working on a railroad project in Vermont, he experienced a severe brain injury when a three-foot-long, fourteen pound tamping iron was violently propelled through his skull. Astonishingly, he lived to tell about it.”

PrimerPhineas Gage

PrimerPhineas Gage

“Gage was fitful, irreverent, indulging at times in the grossest profanity (which was not previously his custom), manifesting but little deference for his fellows, impatient of restraint or advice when it conflicts with his desires, at times pertinaciously obstinate, yet capricious and vacillating, devising many plans of future operations, which are no sooner arranged than they are abandoned in turn for others appearing more feasible. A child in his intellectual capacity and manifestations, he has the animal passions of a strong man. Previous to his injury, although untrained in the schools, he possessed a well-balanced mind, and was looked upon by those who knew him as a shrewd, smart businessman, very energetic and persistent in executing all his plans of operation. In this regard his mind was radically changed, so decidedly that his friends and acquaintances said he was 'no longer Gage'.”


osebnost tvorijo zna"ilnosti vedenja in do!ivljanja posameznika

vedenje in do!ivljanje je rezultat biolo#kih procesov v mo!ganih

zna"ilnosti biolo#kih funkcij ustvarjajo osebnost

Psihologija osebnosti

Kako se pozamezniki razlikujejo?

Kako lahko na podlagi osebnostnih lastnosti napovedujemo vedenje in do!ivljanje pozameznika?


Zakaj se pozamezniki razlikujejo?

Psihologija osebnosti

Kako se pozamezniki razlikujejo?


Zakaj se pozamezniki razlikujejo?

Obvladljiv nabor kategorij osebnostnih potez

Velikih pet

visoka stopnja dedovanja

uporabnost za #tudij psihopatologije

omogo"a primerjavo preko vrst


Razvoj preverljivih modelov mo!ne biolo#ke podlage velikih pet.

Vklju"evanje vseh domen du#evnosti: vedenje, kognicija, "ustvovanje, motivacija.

Upo#tevanje razlik med domenami, njihovo interakcijo in integracijo.

Metode

mere osebnosti

vpra#alniki, testi in preizku#nje

nevroznanstvene metode in tehnike

slikanje mo!ganov

molekularna genetika (genomika)

elektrofiziologija

#tudije endogenih psihoaktivnih substanc

psihofarmakolo#ke manipulacije

Vplivne teorijeDeYoung, C.G. in Gray, J.R. (2009). Personality neuroscience: Explaining

individual differences in afect, behavior and cognition. V Corr, P.J. & Matthews, G. (ured.). The cambridge handbook of personality psychology, str.

323-346. New York: Cambridge University Press.

Eysenck

Ekstravertnost

Nevroticizem

Psihoticizem

Velikih petEkstravertnostNevroticizemSprejemljivostVestnostOdprtost

Eysenck

Ekstravertnost

Nevroticizem

Psihoticizem


Retikulacijski aktivacijski sistem

kortikalno vezje

vi#ji prag vzburjenja

iskanje bolj vzburjajo"ih aktivnosti za doseganje optimalne stopnje aktivnosti

Eysenck

Ekstravertnost

Nevroticizem

Psihoticizem


Retikulacijski aktivacijski sistem

limbi!no vezje

ni!ji prag vzburjenja

emocionalni dra!ljaji hitreje vzburijo limbi"ni sistem

Eysenck

Ekstravertnost

Nevroticizem

Psihoticizem


Nevrotransmitersko ravnote!je

ni!ja aktivnost serotonergi"nega sistema

vi#ja aktivnost dopaminergi"nega sistema

Jeffrey Gray (Reinforcement Sensitivity Theory)


Konceptualni "iv!ni sistem

Behavioral Approach System BAS

Fight-Flight-Freezing System FFFS

Behavioral Inhibition System BIS

dopaminergi"ni sistem

amigdala, hipotalamus

amigdala, septo-hipokampalni sistem


Zuckerman (Alternative 5)SociabilnostNevroticizem-TesnobnostAgresivnost-Sovra!nostImpulzivno iskanje dra!ljajevAktivnost

nevrotransmiterjihormoniencimi

vedenjskimehanizmi

osebnostnepoteze


Zuckerman (Alternative 5)SociabilnostNevroticizem-TesnobnostAgresivnost-Sovra!nostImpulzivno iskanje dra!ljajevAktivnost

dopamintestosteron približevanje sociabilnost

impulzivnost

Temperament

Zna!aj


Cloninger $ dopamin$⇒ iskanje novosti

$ serotonin$⇒ izogibanje nevarnosti

$norepinefrin$⇒ odvisnost of nagrade

% vztrajnost

% samousmerjanje

% sodelovanje

% samotranscendenca


Depue% Agentic Extraversion% (asertivnost, dominanca, ambicioznost)% Affiliative Extraversion% (sociabilnost, socialno povezovanje)% Anxiety% (nevroticizem)$ Fear$ (izogibanje po#kodbam)%Nonaffective Constraint% (vestnost)



Mre!a sistemov, ki nadzorujejo ob"utljivost za znake nagrade in vedenje pribli!evanja



Endogeni opioidi, socioseksualni peptidi (oxytocin), sistem ob"utljiv za afiliativno vezavo in nagrajevanje.



Raz#irjena amygdala - odzivnost na nespecifi"en potencialni stres.


Amigdala - odzivnost na specifi"no gro!njo.



Inhibitorna funkcija serotonergi"nega sistema.


Nevrobiolo"ki substrat osebnostiDeYoung, C.G. in Gray, J.R. (2009). Personality neuroscience: Explaining

individual differences in afect, behavior and cognition. V Corr, P.J. & Matthews, G. (ured.). The cambridge handbook of personality psychology, str.

323-346. New York: Cambridge University Press.

! - Stabilnost

-

+

+

" - Plasti"nost

+

+

Ekstravertnost

Odprtost

Nevroticizem

Sprejemljivost

Vestnost

serotonin dopamin

nevromodulatorja z vplivom na !irok razpon mo#ganskih sistemov

agresivnost, slab nadzor impulzivnosti, depresivnost, tesnobnost

gen serotoninskega prenašalca - pojasnjuje10% korelacije med N in S

farmakološka manipulacija kaže povečano seratoninsko odvisnost pri -N +S

variabilnost gena monoamina oksidaze-A povezana z razlikami v sprejemljivosti in vestnosti

splošna tendenca raziskovanja E: vedenjska, O: kognitivna

jasna vloga v raziskovalnem vednju in fleksibilnosti

E deloma funkcija dopaminergične aktivnosti

obe lastnosti povezani z zmanjšano latentno inhibicijo, ki jo mediira dopamin

metapoteze

ekstravertnost

mo!ganski sistemi vezani na ob"utljivost za nagrado in pozitivne emocije [Depue]

BAS [Gray]

dopamin

“agenti"ni” vidikiasertivnost

opioidi

afiliativni vidikisocialno povezovanje

medialni orbitofrontalni korteksnucleus accumbens, amigdala, striatum

povezuje se z vzburjenostjo(modulirajo"i vpliv na u"inek D2 agonistov/antagonistov)

napoveduje aktivnost v podro"jih mo!ganov pod vplivom dopamina(aktivnost ACC med izvajanjem naloge delovnega spomina)

lahko vpliva na motivacijo in na"in izvedbe te!avnih kognitivnih nalog

nevroticizem

odra!a ob"utljivost na gro!njo in negativna "ustva

BIS & FFFS [Gray] anksioznost in strah [Depue]

amigdala, insula, ACC(moderira njihovo aktivnost v po"itku in odgovoru na nove ali averzivne dra!ljaje)

ni!ja stopnja serotonina(genomika, PET, CSF eseji, psihofarmakolo#ke manipulacije)

vi#ja stopnja norepinefirina in kortizola(vi#ja bazi"na stopnja, zmanj#ana odzivnost)

ve"ja aktivacija desnega frontalnega re!nja

sprejemljivost

odra!a vzdr!evanje socialne stabilnosti, prosocialnost vs. antisocialnostzna"ilno za socialne !ivali

empatija, teorija uma, zaznavanje biolo!kega gibanja in intenc

medialni prefrontalni korteks, superiorni temporalni sulkustemporalno-parietalna junkcija,

inferiorni frontalni girus in rostralni posteriorni parietalni korteks(sistem zrcalnih nevronov)

zrcalna aktivacija(opazovanje veselja - sistem za nagrajevanje; bole"ina - insula in ACC)

serotonin, vazopresin, oksitocin, testosteron, estrogen

VPFC

vestnost

vzdr!evanje notranje motivacijske stabilnostina"rtovanje in izvedba na"rtov

nujen sistem za oblikovanje dolgoro"nih na"rtov v konfliktu s trenutnimi potrebami

sposobnost in tendenca omejevanja trenutnih impulzov

sistem inhibicije impulzov jakost impulzov

impulzivnost

ekstraverznost

vestnost

nevroti!nost

dopaminserotonintendenca pribli#evanjanadzor zadr#evanja

glukoza

odprtost / intelekt

edina poteza pozitivno vezana na inteligentnost

DLPFCdopamin

delovni spomin, kognitivni nadzor

fluidna inteligentnostkristalizirana inteligentnost

odprtost intelekt

kontemplacijaartisti"nost

razpon potez povezanih s kognitivno in zaznavno fleksibilnostjo ter raziskovanjem

Primer "tudijeDeYoung in dr. (in press). Testing predicitions from personality neuroscience:

Brain structure and the Big Five. Psychological Science.

Ekstravertnosttendenca k do!ivljanu pozitivnih "ustev na podlagi nagrade ali obljube nagrade⇒ mo!ganski sistemi odgovorni za ob"utljivost za nagrado

Nevroticizemtendenca k do!ivljanju negativnih "ustev⇒ mo!ganski sistemi odgovorni za ob"utljivost na gro!njo in kazen

Sprejemljivostpoteze vezane na altruizem, skrb za potrebe, !elje in pravice drugih⇒ mo!ganski sistemi, ki omogo"ajo razumevanje "ustev, intenc in du#evnih stanj drugih

Vestnosttendenca in sposobnost inhibicije in omejevanja impulzov za doseganje dolgoro"nih ciljev⇒ mo!ganski sistemi vpleteni v sposobnost oblikovanja na"rtov te sledenja kompleksnim pravilom

Odprtost / intelekttendenca fleksibilnega in u"inkovitega procesiranja abstraktnih in zaznavnih informacij⇒ mo!ganski sistemi vpleteni v regulacijo delovnega spomina, pozornosti in sklepanja

hipoteze

Povezanost debeline skorje s posami!no potezo

ve"ji volumen ⇒ ve"ja ra"unska mo"

manj#i volumen ⇒ ve"ja u"inkovitost

Multiple funkcijeposami"na podro"ja so lahko udele!ena v opravljanju ve" razli"nih funkcij

Diskriminantna veljavnostnekatera podro"ja naj bi se ne povezovala s posami"nimi potezami

izhodi#!a

udele"enci

116 udele!encev58 !enskega spolastarost 18-40 let (M=22.9, SD=5.5)#tudentje in "lani okoli#ke skupnosti (Washington University in Saint Louis)

mera osebnostnih lastnostiRevised NEO Personality Inventory (NEO-PI-R, Costa & McCrae, 1992)

slikanje3-Tesla Siemens Allegra MRstrukturna slika visoke resolucije (MPRAGE)

analizaizbor referen"nega udele!enca (povpre"ni rezultat in dobra slika)linearna registracija v standardni prostornelinearna registracija vseh ostalih udele!encev na referen"nega udele!encaodvisna spremenljivka: stopnja nelinearne transformacije za ujemanje z referencokorelacija vsakega voksla s posami"no potezo ob kontroli za ostale poteze, starost, spol in volumennadzor multiplih primerjav (p < 0.01, velikost regije > 317 vokslov)

metoda

rezultati!"#$%&!'(#)*()#+!$&,!(-+!"%.!/%0+!12!

!

!"#$%&!'(#)*()#+!$&,!(-+!"%.!/%0+!12!

!

!"#$%&!'(#)*()#+!$&,!(-+!"%.!/%0+!12!

!

Nova frenologija?

!"#$%&!'(#)*()#+!$&,!(-+!"%.!/%0+!12!

!

!"#$%&!'(#)*()#+!$&,!(-+!"%.!/%0+!12!

!

rezultati!"#$%&!'(#)*()#+!$&,!(-+!"%.!/%0+!12!

!

!"#$%&!'(#)*()#+!$&,!(-+!"%.!/%0+!12!

!


odkrivanje vzro"nih mehanizmov oblikovanja osebnostnih potez preko oblikovanja in preverjanja modelov, ki pojasnjujejo povezave med

strukturo in delovanjem mo!ganov ter osebnostnimi potezami

doc. dr. grega repov - uni-lj.si

Documents