UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR
DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA
ANALIZA RAZMERIJ CEN STORITEV MED SLOVENIJO IN
ČEŠKO REPUBLIKO
ANALYSIS OF RELATIONSHIP BETWEEN THE PRICES OF
SERVICES IN SLOVENIA AND THE CZECH REPUBLIC
Kandidat: Marcel Gajzer
Program: univerzitetni
Študijska usmeritev: Ekonomija
Mentor: red. prof. dr. Jani Bekő
Študijsko leto: 2011/2012
Maribor, september 2012
ZAHVALA
Zahvalil bi se mentorju red. prof. dr. Janiju Bekőju.
2
PREDGOVOR
Slovenija in Češka Republika sta članici Evropske unije. Najpomembnejši gospodarski
partnerji obeh držav so evropske države, zato sta močno integrirani v evropski trg.
Velja, da imajo bolj razvite države višjo nacionalno raven cen. Razvitost lahko merimo
preko različnih makroekonomskih indikatorjev. V diplomskem seminarju bomo analizirali
ekonomske kazalnike Slovenije in Češke v primerjavi z evroobmočjem ter ponekod z EU-
27. Tako bomo dobili makroekonomsko sliko o ravni razvitosti Slovenije in Češke.
V empiričnem delu bomo primerjali cene storitev med izbranima državama. Skozi izračune
censkih paritet in disparitet bomo prišli do zaključka, katera država je bolj razvita glede na
splošno raven cen storitev. Izbrali smo cene storitev, saj cenovna konvergenca pri storitvah
poteka počasneje kot pri menjalnih dobrinah.
Cene storitev smo popisali marca 2012 v Sloveniji in na Češkem. Košarica vsebuje 99
različnih storitev, ki so razdeljene v deset skupin.
3
KAZALO
1. UVOD ............................................................................................................................ 5
1.1 Opis problema ......................................................................................................... 5
1.2 Cilji in teze diplomskega seminarja ........................................................................ 5
1.3 Predpostavke in omejitve dela diplomskega seminarja .......................................... 6
1.4 Predvidene metode diplomskega seminarja ............................................................ 6
2. OSNOVNI PODATKI O DRŽAVAH .......................................................................... 7
2.1 Podatki o Češki Republiki ...................................................................................... 7
2.2 Podatki o Sloveniji .................................................................................................. 9
3. PREGLED GOSPODARSKIH TRENDOV V SLOVENIJI IN NA ČEŠKEM ........ 11
3.1 Gospodarska aktivnost in elementi agregatne porabe ........................................... 11
3.1.1 Rast realnega bruto domačega proizvoda ...................................................... 11
3.1.2 Raven gospodarske razvitosti ........................................................................ 12
3.1.3 Gibanje zasebne porabe ................................................................................. 12
3.1.4 Gibanje bruto investicij ................................................................................. 13
3.1.5 Gibanje državne porabe ................................................................................. 13
3.2 Cenovna gibanja ................................................................................................... 14
3.2.1 Dinamika inflacije ......................................................................................... 14
3.2.2 Raven cen potrošnih dobrin ........................................................................... 15
3.2.3 Raven cen storitev ......................................................................................... 16
3.2.4 Gibanje deviznega tečaja ............................................................................... 17
3.3 Dinamika brezposelnosti ....................................................................................... 17
3.4 Proračunska pozicija in javni dolg ........................................................................ 18
3.4.1 Proračunska saldo države .............................................................................. 18
3.4.2 Gibanje javnega dolga ................................................................................... 19
3.5 Internacionalizacija gospodarstev ......................................................................... 20
3.5.1 Trgovinska menjava med Slovenijo in Češko ............................................... 20
3.5.2 Saldo tekočega računa ................................................................................... 21
4. UPORABLJENA METODOLOGIJA ......................................................................... 22
4.1 Opredelitev censke paritete ................................................................................... 22
4.2 Opredelitev ravni censke paritete ......................................................................... 23
4
4.3 Opredelitev disparitete cen ................................................................................... 23
5. REZULTATI PRIMERJAVE CEN STORITEV MED SLOVENIJO IN ČEŠKO
REPUBLIKO ....................................................................................................................... 24
5.1 Agregirani rezultati ............................................................................................... 24
5.2 Izračuni ravni cen za obrtne storitve in popravila ................................................. 25
5.3 Izračuni ravni cen za osebne storitve .................................................................... 26
5.4 Izračuni ravni cen za stanarine .............................................................................. 27
5.5 Izračuni ravni cen za komunalne storitve ............................................................. 27
5.6 Izračuni ravni cen za finančne storitve ................................................................. 28
5.7 Izračuni ravni cen za storitve za izobraževanje in kulturo .................................... 29
5.8 Izračuni ravni cen za storitve družbenega varstva ................................................ 29
5.9 Izračuni ravni cen za prometne storitve ................................................................ 30
5.10 Izračuni ravni cen za gostinske in hotelske storitve .......................................... 31
5.11 Izračuni ravni cen za komunikacije ................................................................... 33
6. SKLEPNE UGOTOVITVE ......................................................................................... 35
POVZETEK ........................................................................................................................ 36
ABSTRACT ........................................................................................................................ 36
LITERATURA IN VIRI ...................................................................................................... 37
PRILOGA ............................................................................................................................ 40
SEZNAM TABEL ............................................................................................................... 46
SEZNAM SLIK ................................................................................................................... 47
5
1. UVOD
1.1 Opis problema
Diplomski seminar se ukvarja z analizo razmerij cen storitev med Slovenijo in Češko
Republiko. Omenjeni državi smo izbrali zaradi nekaterih relevantnih podobnosti. Obe sta
razviti in odprti ekonomiji, storitve predstavljajo pomemben gospodarski sektor za obe
državi in obe sta članici Evropske unije. Polnopravni članici Evropske unije sta postali leta
2004.
Države z višjim BDP na prebivalca imajo višjo nacionalno raven cen. Na trgu obstajajo
nemenjalne in menjalne dobrine, ki tvorijo nacionalno raven cen. Menjalne so aktivno
vključene v mednarodno trgovino, zato je proces konvergence cen hitrejši kot pri
nemenjalnih dobrinah. Zakon ene cene trdi, da se na konkurenčnih trgih v različnih
državah identične dobrine prodajajo po enakih cenah, če so te izražene v isti valuti. Pri
nemenjalnih dobrinah, med katere štejemo zlasti storitve, najdemo izrazitejša cenovna
razhajanja med državami zaradi omejene mobilnosti, regulacije, visokih transportnih
stroškov in nepopolnih tržnih struktur. Cene nemenjalnih dobrin so torej pomemben
indikator pri pojasnjevanju razlik v nacionalni ravni cen in razhajanj v relativni pariteti
kupne moči (Krugman in Obstefeld, 2006). Prav zaradi relevantne vloge nemenjalnih
dobrin je analiza cen storitev med Slovenijo in Češko osrednja tematika diplomskega
seminarja.
V teoretičnem delu diplomskega seminarja bomo predstavili gospodarska gibanja
Slovenije in Češke Republike. Oblikovali bomo makroekonomsko sliko obeh držav s
primerjavo izbranih indikatorjev. Analizirali bomo kazalce gospodarske aktivnosti,
cenovnega gibanja, javnofinančna in zunanjetrgovinska gibanja. Preko teh bomo ugotovili,
ali je Slovenija bolj razvita država kot Češka.
Analitičen del diplomskega seminarja se nanaša na primerjavo cen storitev med izbranima
državama. Rezultate bomo predstavili preko ravni censkih paritet in censkih disparitet.
Zanimalo nas bo razmerje cen na ravni primerljivih storitev, na ravni skupin storitev in na
ravni celotnega vzorca storitev med Slovenijo in Češko.
1.2 Cilji in teze diplomskega seminarja
V diplomskem seminarju zasledujemo naslednje cilje:
predstaviti gospodarska gibanja v Sloveniji in na Češkem,
izračunati censke paritete izbrane vrste storitev,
izračunati censka neskladja za izbrane vrste storitev,
ugotoviti raven cen za analizirani vzorec storitev.
Tezi, ki smo ju postavili pri pisanju diplomskega seminarja, sta:
v Sloveniji je višja raven cen storitev v primerjavi s Češko,
6
razhajanja cen storitev so v številnih primerih še vedno izrazita.
1.3 Predpostavke in omejitve dela diplomskega seminarja
Temeljna predpostavka našega dela je, da so cene storitev dober indikator gospodarske
razvitosti držav in so obenem odsev makroekonomskih temeljev države. Ker je nemogoče
zajeti cene vseh storitev, smo pri analizi uporabili košarico z 99 vrstami storitev. Cene niso
statična postavka, zato se popisane cene nanašajo na mesec marec leta 2012. Pri analizi cen
smo se omejili na vzorec šestih cen iz različnih lokacij za posamezno storitev tako v
Sloveniji kot na Češkem. Vzorec popisanih cen s Češke je v glavnem omejen na Prago,
nekaj pa jih je tudi z Brna in Ostrave. V Sloveniji je bil popis cen opravljen v Mariboru,
Ljubljani, Celju in v Kopru.
1.4 Predvidene metode diplomskega seminarja
Diplomski seminar je mikroekonomska analiza, ker je osrednja tema analiza cen storitev.
Gre za analizo trga in cen, slednja pa so ena izmed glavnih mikroekonomskih kategorij. V
prvem delu bomo opisali tudi nekatere makroekonomske agregate, kot so rast realnega
BDP, proračunski primanjkljaj, brezposelnost, javni dolg ipd. Metodi, ki smo ju uporabili,
sta deskriptivna in analitična metoda. Prva se nanaša na predstavitev gospodarske
značilnosti obeh držav in na obravnavano teorije s področja primerjave cen. Pri drugi
metodi pa gre za analizo podatkov, ki smo jih pridobili na terenu. Pri ugotavljanju
cenovnih razmerij smo uporabili metodologijo Inštituta za ekonomsko diagnozo in
prognozo Ekonomsko-poslovne fakultete.
7
2. OSNOVNI PODATKI O DRŽAVAH
2.1 Podatki o Češki Republiki
Češka Republika je locirana v Srednji Evropi in meji na Nemčijo, Slovaško, Madžarsko,
Avstrijo in Poljsko. Njena uradna valuta je Češka krona (CZK). Češka je nameravala leta
2012 prevzeti evro, vendar je vlada ta načrt opustila. Tudi javnomnenjske raziskave kažejo,
da Čehi niso naklonjeni uvedbi evra. Njena površina znaša 78,887 km², kar jo uvršča na
118. mesto največjih držav sveta. Država je razdeljena na tri zgodovinsko pomembne
pokrajine. Te so: Moravija, Bohemija in Šlezija. Število prebivalcev je približno petkrat
večje kot v Sloveniji in znaša 10.177.300 prebivalcev. Samo v glavnem mestu, to je Praga,
živi 1,2 milijona ljudi. Mesto leži ob reki Vltavi, ki je hkrati tudi najdaljša reka Češke
Republike. Povprečna starost prebivalcev je 40,8 let, največ ljudi, kar 70,2 %, pa se nahaja
v starostni strukturi med 15 in 64 leti. Največja etnična skupina so z 94 % ali 9,6 milijona
Čehi. Nato sledijo Romi z 200.000, Slovaki z 193.000, Poljaki z 52.000, Vietnamci z
40.000 ter Nemci in Ukrajinci. Osnovni podatki o Češki Republiki so zbrani v tabeli 1.
8
Tabela 1: Osebna izkaznica države Češke Republike
Uradno ime države Repúblika Čéška
Državna ureditev parlamentarna demokracija
Glavno mesto Praga
Uradni jezik češčina
Denarna enota Češka krona (CZK)
Površina1
78.8667 km²
Število prebivalcev (2011)1
10.177.300
Gostota naseljenosti (2012)2
134/km²
Povprečna starost prebivalcev (ženske,
moški) (2011)1
42,5 let; 39,2 let
Starostna struktura prebivalcev (2011)1
0-14 let: 13,5 %; 15-64 let: 70,2 %; 65 let in
več: 16,3 %
Etične strukture (2011)3
Čehi (94 %); Slovaki (193.000); Romi
(200.000); Silezijanci (11.000); Poljaki
(52.000); Nemci (39.000); Ukrajinci
(22.000) in Vietnamci (40.000).
BDP na prebivalca (2011)4
14.700 €
Raven BDP na prebivalca glede na EU=100
(2011)5
80
Izvor dodane vrednosti (2011)1
Kmetijstvo: 2,2 %; industrija: 16,4 %;
storitve: 59 %
Delež izvoza blaga in storitev v BDP
(2010)6
75 %
Delež uvoza blaga in storitev v BDP
(2010)7
79 %
Članstva Nato (1999), EU (2004), OECD (1995), UN
(1993), WTO (1995), IMF (1993), IEA
(2001)
Vir: 1CIA (2011a),
2CZSO (2012),
3CZSO (2011),
4Eurostat (2012a),
5Eurostat (2012b),
6Worldbank (2011a),
7Worldbank (2011b).
9
2.2 Podatki o Sloveniji
Druga izbrana država je Republika Slovenija. Suverena država je postala 25. junija 1991,
po odcepitvi od bivše skupne države Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Uradni jezik je slovenščina. Na vzhodu, ob meji, živi madžarska narodna skupnost, kjer je
uradni madžarščina na zahodu pa italijanščina. Površina Slovenije je 20.723 km², s čimer
je skoraj 4-krat manjša od Češke Republike. Število prebivalcev je približno dva milijona
ali 5-krat manj kot v primerjani državi. Posledično ima zato Češka višjo gostoto
naseljenosti; za 30 prebivalcev več na kvadratni kilometer. Glavno mesto je Ljubljana, ki
leži blizu geometričnega središča Slovenije. Je center političnega, ekonomskega in
kulturnega življenja. Število ljudi, ki živijo v Ljubljani, je 272.554 (SURS, 2012a).
Poprečna starost za moške dosega 44,5 let, za ženske pa 41,1 let. Slovenci tako živijo v
povprečju dlje od Čehov za dve leti. Enega izmed vzrokov za to demografsko razliko lahko
najdemo v dobro razvitem in širokogrudnem zdravstvenem sistemu v Sloveniji. Čeprav po
drugi strani to postaja mlinski kamen okrog vratu javnih financ. Slovenci smo z 83 %
največja etnična skupina, ostali pa so Srbi, Hrvati in Bosanci. Osnovne podatke o Sloveniji
navajamo v tabeli 2.
10
Tabela 2: Osebna izkaznica države Slovenije
Uradno ime države Republika Slovenija
Državna ureditev Parlamentarna demokracija
Glavno mesto Ljubljana
Uradni jezik slovenščina
Denarna enota Evro (€)
Površina1
20.273 km²
Število prebivalcev (2011)1
1.996.617
Gostota naseljenosti (2010)2
101/km²
Povprečna starost prebivalcev (ženske,
moški) (2011)1
44,5 let; 41,1 let
Starostna struktura prebivalcev (2011)1
0-14 let: 13,4 %; 15-64 let: 69,8 %; 65 let in
več: 16,8 %
Etične strukture (2002)1
Slovenci (83,1 %); Srbi (2 %); Hrvati (1,8
%); Bosanci (1,1 %) in 12 % ostalih
BDP na prebivalca (2011)3
17.400 €
Raven BDP na prebivalca glede na EU=100
(2011)4
84
Izvor dodane vrednosti (2011)1
Kmetijstvo: 2,5 %; industrija: 6,9 %;
storitve: 90,5 %
Delež izvoza blaga in storitev v BDP
(2010)5
72 %
Delež uvoza blaga in storitev v BDP
(2010)6
71 %
Članstva Nato (2004), EU (2004), OECD (2010), UN
(1992), WTO (1995), IMF (1993)
Vir: 1CIA (2011c),
2SURS (2010),
3Eurostat (2012a),
4Eurostat (2012b),
5Worldbank
(2011a), 6Worldbank (2011b).
11
3. PREGLED GOSPODARSKIH TRENDOV V SLOVENIJI IN NA ČEŠKEM
V pričujočem poglavju bomo predstavili ekonomske kazalnike Slovenije in Češke v
primerjavi z evroobmočjem ter ponekod z EU-27. Poglavje je razdeljeno na štiri
podpoglavja. V podpoglavju gospodarska aktivnost bomo predstavili rast realnega BDP,
raven gospodarske razvitosti in dinamiko elementov agregatne porabe. Pri cenovnih
gibanjih bomo analizirali harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, relativno raven
cen potrošnih dobrin in cen storitev ter devizni tečaj. Predstavil bom tudi brezposelnost,
proračunsko pozicijo z javnim dolgom ter sodelovanje Slovenije in Češke.
3.1 Gospodarska aktivnost in elementi agregatne porabe
3.1.1 Rast realnega bruto domačega proizvoda
Gospodarsko aktivnost najlažje in najhitreje ocenimo preko ekonomskega kazalnika rasti
realnega BDP. To nam prikazuje spodnja tabela za obdobje 8 let za Češko in Slovenijo v
primerjavi z evroobmočjem.
Tabela 3: Rast realnega BDP na Češkem, v Sloveniji in v evroobmočju v obdobju 2004-
2011 (v %)
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Slovenija 4,4 4,0 5,8 6,9 3,6 -8,0 1,4 -0,2
Češka 4,7 6,8 7,0 5,7 3,1 -4,7 2,7 1,7
Evroobmočje 2,2 1,7 3,2 3,0 0,4 -4,4 2,0 1,4
Vir: Eurostat, 2012c.
Slovenija in Češka sta imeli do leta 2008 neprimerljivo višjo stopnjo rasti BDP kot
evroobmočje. Do omenjenega leta je povprečna stopnja gospodarske rasti znašla 5,3 % v
Sloveniji in 6,1 % na Češkem, v primerjavi z državami evroobmočja, kjer je dosegala 1,2
%. Največ je k tej rasti prispevala zunanja trgovina, ki je hitro rasla zaradi gospodarske
aktivnosti v Evropski uniji, slednja pa je omogočila diverzifikacijo domače izvozne
strukture. Leta 2006 in 2007 pa je to vlogo prevzela zasebna poraba in investicijska
dejavnost (Kračun, Jagrič; 2010). Leta 2008 beležimo podobno stopnjo rasti BDP za obe
obravnavani državi, naslednje leto pa padec BDP za 8 % v Sloveniji in za 4,7 % na
Češkem. Gospodarsko nazadovanje je povzročil zlom nepremičninskega trga v Združenih
državah Amerike, ko se je finančna kriza prelevila v gospodarsko. Slovenija in Češka sta
bili še posebej izpostavljeni, saj sta zelo odprti ekonomiji in izvoz predstavlja več kot 70 %
BDP. Leta 2011 je imelo evroobmočje rast BDP v višini 1,4 %, Češka v višini 1,7 %,
Slovenija pa je imela padec za 0,2 %. Problem počasnega gospodarskega okrevanja
Evropske unije je v tem, da nima ustreznega protikriznega načrta pri reševanju dolžniških
težav posameznih držav, ki postajajo nekonkurenčne, njihovo kreditno oceno pa bonitetne
hiše permanentno nižajo.
12
3.1.2 Raven gospodarske razvitosti
Raven razvitosti prikazuje BDP na prebivalca, ki je v našem primeru izražen v pariteti
kupne moči. Države Evropske unije imajo indeks 100, kar pomeni, da je indeks Češke in
Slovenije preračunan na to povprečje (tabela 4).
Tabela 4: BDP per capita v PPS na Češkem, v Sloveniji in EU-27 v obdobju 2004-2011,
EU(27)=100
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Slovenija 87 87 88 88 91 87 85 84
Češka 78 79 80 83 81 82 80 80
Vir: Eurostat, 2012b.
Raven gospodarske razvitosti je v Sloveniji in na Češkem skozi vsa leta nižja oziroma pod
povprečjem Evropske unije. V tem obdobju je BDP per capita za izbrani državi v
povprečju manjši za 16 % od evropskega povprečja. Če pa primerjamo Slovenijo in Češko,
pa je slovenska raven razvitosti višja skozi vso obdobje. Od 2004 pa do 2007 lahko vidimo
tendenco približevanja BDP per capita povprečju EU-27. Po letu 2008 pa beležimo upad
indeksa pri obeh obravnavanih državah. Izračunali smo, da bi Slovenija dosegla povprečno
razvitost Evropske unije v roku osmih do devetih let ob rasti BDP na prebivalca, ki ga je
beležila v obdobju 2004-2008. Najvišjo raven razvitosti je sicer imela Slovenija leta 2008,
Češka Republika pa leto poprej. Čeprav smo prej omenili, da ima Slovenija vsa leta višji
BDP per capita, je vredno poudariti, da je v Sloveniji ta kazalnik v obdobju 2008-2011
padel za 7 odstotnih točk, na Češkem pa za 1 odstotno točko. Razlika v ravni razvitosti
med Slovenijo in Češko v letu 2008 je bila 10 odstotnih točk, leto poprej pa samo še 4
odsotne točke. Sklepamo lahko, da je gospodarska kriza razvojno bolj prizadela Slovenijo.
3.1.3 Gibanje zasebne porabe
Slovenija in Češka imata v povprečju višjo rast zasebne porabe kot evroobmočje, kar je
razvidno iz tabele 5. K temu je prispevala zlasti višja rast plač v zasebnem sektorju.
Tabela 5: Rast zasebne porabe na Češkem, v Sloveniji in v evroobmočju v obdobju 2004-
2011 (v %)
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Slovenija 3,0 2,2 2,8 6,2 2,5 0,2 1,4 1,0
Češka 3,2 2,9 4,3 4,1 3,0 -0,4 0,6 -0,5
Evroobmočje 1,6 1,8 2,1 1,6 0,4 -1,3 0,8 0,2
Vir: Eurostat, 2012d.
Slovenija ima v povprečju v opazovanem obdobju najvišjo stopnjo rasti zasebne porabe.
Ima tudi najvišjo stopnjo rasti leta 2007, to je 6,2 %. Istega leta smo imeli tudi najvišjo
stopnjo rasti realnega BDP (tabela 3), čemur je v veliki meri prispevala rast zasebne
porabe. Dinamično rast zasebne porabe v tem obdobju na Češkem in v Sloveniji lahko
pojasnimo z višjo stopnjo zaupanja potrošnikov kot v evroobmočju in potrošniškim
optimizmom gospodinjstev.
13
3.1.4 Gibanje bruto investicij
Rast bruto investicij v Sloveniji in na Češkem je močno prehitevala rast investicijskega
povpraševanja v evroobmočju. Leta 2007 je bila rast bruto investicij 3-krat višja v izbranih
državah kot v evroobmočju. Dosegala je 13,3 % rast v Sloveniji, 13,2 % rast na Češkem in
5,7 % rast v evroobmočju, kot je prikazano v tabeli 6.
Tabela 6: Rast bruto investicij na Češkem, v Sloveniji in v evroobmočju v obdobju 2004-
2011 (v %)
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Slovenija 5,0 3,0 10,4 13,3 7,1 -23,2 -13,8 -8,1
Češka 3,0 6,0 5,8 13,2 4,1 -11,5 0,1 -1,2
Evroobmočje 2,2 3,2 5,7 4,7 -1,1 -12,8 -0,1 1,4
Vir: Eurostat, 2012n.
Investicijsko dinamiko je na Češkem okrepilo vlaganje v avtomobilski sektor (Jagrič,
Kračun; 2010). K močnemu porastu deleža bruto investicij v BDP v Sloveniji pa so v
obdobju pred gospodarsko krizo največ prispevale investicije zasebnega sektorja. Delež
investicij zasebnega sektorja je v Sloveniji ob nastanku krize padel predvsem zaradi
občutno zmanjšanega prispevka investicij nefinančnih družb in se je skrčil precej pod
raven pred začetkom krize (Banka Slovenije, 2011). Leta 2009 beležimo upad investicij v
višini 23,2 %, kar je več kot na Češkem (-11,5 %) in evroobmočju (-12,7 %). Slovenija je
imela upad bruto investicij v višini 8,1 % leta 2011, medtem ko v evroobmočju že
beležimo rast bruto investicij v višini 1,4 %.
3.1.5 Gibanje državne porabe
Delež državnih izdatkov v evroobmočju je leta 2011 znašal 49,4 % BDP. Slovenija je leta
2011 imela podoben delež državnih izdatkov, 50,9 % BDP, Češka pa 43,4 % BDP
(Eurostat, 2012o). Tabela številka 7 prikazuje kako se je spreminjala državna poraba v
obdobju 2004-2011.
Tabela 7: Rast državne porabe na Češkem, v Sloveniji in v evroobmočju v obdobju 2004-
2011 (v %)
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Slovenija 3,3 3,5 4,0 0,6 5,9 2,5 1,5 -1,2
Češka -3,3 1,6 -0,6 0,4 1,2 3,8 0,6 -1,4
Evroobmočje 1,6 1,6 2,1 2,2 2,3 2,6 0,8 -0,2
Vir: Eurostat, 2012p.
Nihanja v državni porabi so manjša v evroobmočju kot na Češkem in v Sloveniji. V
Sloveniji se je državna poraba zviševala po višji povprečni stopnji kot na Češkem in v
evroobmočju. Najvišjo stopnjo rasti državne porabe je imela Slovenija leta 2008 (5,9 %),
Češka leta 2009 (3,8 %) in evroobmočje leta 2009 (2,6 %). Temu so botrovali manjši
proračunski prihodki in novonastale obveznosti (npr. nadomestila za brezposelnost).
Da bi evropske države zajezile dolžniško krizo in stabilizirale makroekonomske razmere,
sprejemajo varčevalne ukrepe. Tako lahko vidimo, da so imele Slovenija, Češka in
14
evroobmočje negativno rast državne porabe leta 2011 s podobnimi projekcijami tudi v
bodoče.
3.2 Cenovna gibanja
3.2.1 Dinamika inflacije
Za primerjavo analize ravni cen na Češkem, v Sloveniji in v evroobmočju smo izbrali
harmoniziran indeks cen življenjskih potrebščin, saj enako košarico izdelkov uporablja
ECB za izračun ter primerjavo inflacije v Evropski uniji. Stopnja inflacije je tudi eden
izmed petih konvergenčnih kriterijev za vstop v evroobmočje.
Tabela 8: Harmoniziran indeks cen življenjskih potrebščin na Češkem, v Sloveniji in v
evroobmočju v obdobju 2004-2011 (v %)
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Slovenija 3,7 2,5 2,5 3,8 5,5 0,9 2,1 2,1
Češka 2,6 1,6 2,1 3,0 6,3 0,6 1,2 2,1
Evroobmočje 2,2 2,2 2,2 2,1 3,3 0,3 1,6 2,7
Vir: Eurostat, 2012e.
Iz tabele 8 razberemo, da je inflacija v evroobmočju stabilna. Z izjemo leta 2008, ko je bila
3,3 %, ni prekoračila 3 %. V obdobju 2004-2011 je bila povprečna letna stopnja inflacije
2,1 %, kar je tudi približen cilj ECB. Češka in Slovenija sta imeli višjo povprečno stopnjo
inflacije. V prvi državi je bila 2,4 %, v drugi pa 2,9 %. Najvišja inflacijska stopnja je bila
zabeležena leta 2008, saj ga je generirala rast cen živil in cen nafte (Jagrič, Kračun; 2010).
Naslednja leta pa vidimo padec inflacije zaradi upada gospodarske aktivnosti v svetovnem
merilu. Zaradi pesimističnih gospodarskih napovedi v prihodnje lahko pričakujemo
umirjeno inflacijsko dinamiko.
15
3.2.2 Raven cen potrošnih dobrin
Dobrine lahko razdelimo v menjalne in nemenjalne dobrine. Slika št. 1 prikazuje relativno
raven cen potrošnih dobrin (menjalnih) glede na povprečje EU-27.
Slika 1: Raven cen potrošnih dobrin na Češkem in v Sloveniji v obdobju 2007-2011,
(EU27=100)
Vir: Eurostat, 2012f.
Volatilnost relativnih cen potrošnih dobrin je večja na Češkem. V Sloveniji se je relativna
rast cen potrošnih dobrin približevala evropskemu povprečju do leta 2009. Istega leta smo
tudi zabeležili najvišjo relativno raven cen. Takrat je bila raven cen potrošnih dobrin v
Sloveniji za 5,6 % pod povprečjem Evropske unije. Po letu 2009 se raven cen potrošnih
dobrin v Sloveniji znižuje in leta 2011 doseže 93,1 % ravni evropskega povprečja. Raven
cen potrošnih dobrin se je na Češkem leta 2008 zvišala na 90,1 % evropskega povprečja.
Razlika v relativnih cenah potrošnih dobrin med Slovenijo in Češko je najmanjša leta
2008, znašala je 0,7 indeksne točke. V obdobju 2009-2011 je na Češkem zabeležena
postopna rast relativnih cen potrošnih dobrin, kar je nasprotno od tendence v Sloveniji.
70
75
80
85
90
95
100
2007 2008 2009 2010 2011
Češka
Slovenija
16
3.2.3 Raven cen storitev
Raven cen potrošnih dobrin in storitev je v Sloveniji in na Češkem nižja kot v povprečju
Evropske unije. To je skladno z relativno nižjo razvitostjo Slovenije in Češke glede na
evropsko povprečje. Zaradi mednarodnega trgovanja na skupnem evropskem trgu imajo
relativne cene potrošnih dobrin hitrejšo konvergenco. Te se med manj razvitimi državami
Evropske unije približujejo povprečju cen EU-27. Cenovna razhajanja relativnih cen
potrošnih dobrin so torej manjša med državami in EU-27 kot cenovna razhajanja pri
storitvah, kar kažeta sliki 1 in 2.
Raven cen storitev je tako v Sloveniji in na Češkem relativno nižja od ravni cen, ki veljajo
za potrošne dobrine. Raven cen storitev v Sloveniji nikoli ni dosegla 80 % evropskega
povprečja, na Češkem pa komaj presega 60 % evropskega povprečja.
Slika 2: Raven cen storitev na Češkem in Sloveniji v obdobju 2007-2011, (EU-27=100)
Vir: Eurostat, 2012f.
Slovenija ima v povprečju dražje storitve kot Češka glede na EU-27. Vendar pa se raven
cen storitev hitreje približuje EU-27 na Češkem kot v Sloveniji. Slovenija je na začetku
opazovanega obdobja imela indeks 70,7; Češka pa 47,7. Leta 2011 je indeks v Sloveniji
znašal 76,2; na Češkem pa 62,2. Hitrejše zviševanje ravni cen storitev je v Sloveniji in na
Češkem pogojeno tudi s povečanjem kakovosti ponujenih storitev (Kračun, Jagrič; 2010).
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
2007 2008 2009 2010 2011
Češka
Slovenija
17
3.2.4 Gibanje deviznega tečaja
Češka krona ima skozi opazovano obdobje trend nominalne apreciacije. Glede na evro je v
opazovanih 8 letih pridobila 30 % na svoji vrednosti. Razlog gre pripisati višjemu
povpraševanju po češki valuti, ki pa se je leta 2008-2009 umirila, zaradi manjše
investicijske dejavnosti na svetovni ravni. V tem letu je vrednost krone padla z 24,946 na
26,435 CZK/Evro, nato pa do leta 2011 znova narasla na 24,59 CZK/Evro.
Slika 3: Gibanje deviznega tečaja CZK/Evro in USD/Evro v obdobju 2004-2011
Vir: Eurostat, 2012g.
Razmerje USD/Evro je mnogo bolj razgibano kot CZK/Evro. Vrednost dolarja je od leta
2006 do 2008 padla do svoje najnižje vrednosti, ki je znašala 1,471 USD/Evro. Na nizko
vrednost dolarja je vplivala visoka cena energentov in politika kvantitativnega popuščanja
FED. V obdobju krize je dolar do evra apreciiral, saj je kriza v Evropski uniji razkrila
gospodarske težave evroobmočja. Zaupanje v Evro je do leta 2010 padalo, naslednje leto
pa se je valutno razmerje ustavilo pri 1,392 USD/Evro.
3.3 Dinamika brezposelnosti
Evropska unija se srečuje z najvišjo stopnjo brezposelnosti v svoji zgodovini. Ta je v
evroobmočju, julija 2012, znašala 11,3 %. Glede na prejšnje leto je brezposelnost padala v
desetih članicah, v šestnajstih je narasla, le v Sloveniji je ostala na enaki stopnji. Države, ki
imajo evro, imajo višjo brezposelnost kot EU-27 (Eurostat, 2012m).
1,100
1,150
1,200
1,250
1,300
1,350
1,400
1,450
1,500
0,000
5,000
10,000
15,000
20,000
25,000
30,000
35,000
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
CZ
K/E
vro
Leto
czk
usd
US
D/E
vro
18
Tabela 9: Stopnja anketne brezposelnosti na Češkem, v Sloveniji in v evroobmočju v
obdobju 2004-2011 (v %)
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Slovenija 6,3 6,5 6,0 4,9 4,4 5,9 7,3 8,2
Češka 8,3 7,9 7,1 5,3 4,4 6,7 7,3 6,7
Evroobmočje 9,3 9,2 8,5 7,6 7,6 9,6 10,1 10,1
Vir: Eurostat, 2012i.
Evroobmočje ima skozi vse obdobje višjo stopnjo brezposelnosti kot Češka in Slovenija
(tabela 9). Velik del k tej stopnji prispevajo države, ki imajo nadpovprečno visoko stopnjo
brezposelnosti glede na celotno Evropsko unijo. To so Španija, Grčija, Irska in
Portugalska. Slovenija je imela nižjo stopnjo anketne brezposelnosti kot Češka do leta
2007. Isto stopnjo sta državi beležili leta 2008, ta je bila 4,4 % in je bila hkrati tudi
najnižja. Do tega leta sta obe državi in evroobmočje registrirali upad stopnje
brezposelnosti, od tega leta naprej pa porast zaradi manjšega svetovnega povpraševanja.
Brezposelnost predstavlja danes za Evropsko unijo velik problem. Tako je bilo julija 2012
brezposelnih 25 milijonov ljudi (Eurostat, 2012h). Gre za večplastno težavo, saj pritiska na
državni proračun (nadomestila za brezposelnost) in manjša gospodarsko aktivnost, saj je
dejanski BDP manjši od potencialnega. Manjši BDP pa med drugim relativno povečuje
javni dolg kot delež v BDP. Visoka brezposelnost generira tudi socialne probleme, ki pa se
počasi transformirajo v politične.
3.4 Proračunska pozicija in javni dolg
3.4.1 Proračunska saldo države
Proračunski primanjkljaj spada med maastrichtske kriterije in ne sme presegati 3 % BDP
države. Pri naslednjih dveh tabelah bomo videli, da so konvergenčni kriteriji o javnih
financah problematični. Ker dolžniška kriza Evropske unije postaja že skoraj nevzdržna,
poskušajo države najti rešitev v krčenju državne porabe na vseh področjih.
Da pa bi omejili rast zadolževanja se države zatekajo celo k ustavnemu mehanizmu. Tako
je Slovenija ratificirala evropski fiskalni pakt, sedaj pa ga mora še implementirati v ustavo
ali v zakon do januarja 2013. Nemčija, Španija, Italija, Madžarska, Poljska in Bolgarija so
ga že vključile v ustavo. Češka in Velika Britanija fiskalnega pakta formalno nista sprejeli.
Fiskalni pakt določa, da mora biti proračun uravnotežen (izravnan) ali v presežku.
Strukturni primanjkljaj1 ne sme presegat 0,5 % BDP. V primeru, da se države tega ne bodo
držale, bodo sledile sankcije s strani Evropskega sodišča.
1 Ne upošteva vpliva gospodarskega cikla.
19
Tabela 10: Javnofinančni saldo na Češkem, v Sloveniji in v evroobmočju v obdobju 2004-
2011 (v % BDP)
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Slovenija -2,3 -1,5 -1,4 0,0 -1,9 -6,1 -6,0 -6,4
Češka -2,8 -3,2 -2,4 -0,7 -2,2 -5,8 -4,8 -3,1
Evroobmočje -2,9 -2,5 -1,3 -0,7 -2,1 -6,4 -6,2 -4,1
Vir: Eurostat, 2012j.
Iz zgornje tabele je razvidno, da nobena od primerjanih držav ni ustvarila proračunskega
presežka v obdobju 2004-2011. Slovenija je leta 2007 imela izravnan proračun, Češka in
evroobmočje pa sta takrat beležili 0,7 % primanjkljaja, merjenega v BDP. Slovenski
proračunski primanjkljaj je bil v obdobju 2004-2008 nižji od Češkega in od povprečja
držav evroobmočja, z izjemo leta 2006, ko je bil v evroobmočju proračunski primanjkljaj
nižji za 0,1 odstotne točke. Leta 2009 je viden močan skok proračunskega primanjkljaja na
približno 6 % BDP pri vseh opazovanih enotah. Države se v tem času (recesije) srečujejo z
manjšimi proračunskimi prihodki in povečanimi odhodki. Češka in evroobmočje bolje
obvladujeta proračun kot Slovenija, saj leta 2010 in 2011 vidimo celo zmanjševanje
proračunskega primanjkljaja. Češka ga je v tem obdobju zmanjšala za 1,7 odstotne točke,
evroobmočje pa za 2,1 odstotne točke. Slovenija, na drugi strani, pa ga je povečala za 0,4
odstotne točke.
3.4.2 Gibanje javnega dolga
Slovenija je že takoj po odcepitvi podedovala dolg do SFRJ v okviru sukcesije kot del
skupnega dolga. Zadolžila pa se je tudi za gradnjo avtocestnega križa in sanacijo bančnega
sektorja. Češka ima podoben javni dolg. Tega je ustvaril primanjkljaj v zdravstvenem
sistemu, velike poplave leta 2002 in konsolidacija bančnega sektorja v preteklih letih. To
seveda niso edini razlogi za kopičenje javnega dolga. Pomembne so tudi odločitve nosilcev
ekonomske politike. Fiskalni pakt se dotika tudi javnega dolga, saj je ta neposredno
povezan z proračunsko pozicijo.
Tabela 11: Javni dolg na Češkem, v Sloveniji in v evroobmočju v obdobju 2004-2011 v (%
BDP)
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Slovenija 27,3 26,7 26,4 23,1 21,9 35,3 38,8 47,6
Češka 28,9 28,4 28,3 27,9 28,7 34,4 38,1 41,2
Evroobmočje 69,6 70,2 68,6 66,3 70,1 79,9 85,3 87,2
Vir: Eurostat, 2012k.
Evroobmočje ima skozi vsa leta višji javni dolg od opazovanih gospodarstev. Ta je v
povprečju višji od češkega za 2,3-krat in slovenskega za 2,4-krat. Povprečni javni dolg v
obdobju 2004-2011 je 30,9 % BDP v Sloveniji, 32 % BDP na Češkem in 75 % BDP v
evroobmočju. Najnižji javni dolg je v Sloveniji zabeležen leta 2008, 21,9 % BDP, na
Češkem in v državah evroobmočja pa leto prej. Do tega leta je upadal, nato pa zaradi višjih
proračunskih primanjkljajev narasel z napovedjo analitikov, da se bo ta še zviševal.
Slovenija in Češka sta imela vsa leta, tudi leta 2011, ko je bil dolg najvišji, javni dolg pod
maastrichtskim kriterijem. Vendar pa je srž problema javnega dolga Slovenije predvsem v
hitrem zadolževanju, ker ne moremo sproti plačevati zapadlih obveznosti. Ob nadaljevanju
20
rasti javnega dolga v Sloveniji iz obdobja 2009-2011 bi fiskalni konvergenčni kriterij 60 %
BDP prekoračili v letu 2015, Češka pa v letu 2018.
3.5 Internacionalizacija gospodarstev
Največji gospodarski partnerji Slovenije so Nemčija, Italija, Avstrija, Francija in
Madžarska. Izmed držav bivše Jugoslavije največ izvozimo na Hrvaško. Z izvozom v
vrednosti 518 mio evrov iz leta 2011 se je Češka Republika uvrstila na deseto mesto
najpomembnejših gospodarskih partnerjev Slovenije. Najpomembnejše blagovne skupine,
ki jih izvažamo, so vozila (podjetje Revoz), električni stroji (Gorenje) in medicinski ter
farmacevtski izdelki (Krka). Uvozimo največ nafte in vozil. Največ proizvodov, ki jih
uvozimo s Češke, tvorijo vozila in njihovi deli. Na Češko pa največ izvažamo
farmacevtske proizvode. Pokritost uvoza z izvozom je v letu 2011 znašala 93,9 %. (Banka
Slovenije, 2012).
Češka največ izvaža v Nemčijo, Slovaško, Poljsko, Francijo in v Združeno kraljestvo.
Slovenija je šele na triindvajsetem mestu najpomembnejših izvoznih gospodarskih
partnerjev Češke. Češka največ izvaža vozila, stroje in transportno opremo. Vrednost te
blagovne skupine presega 50 % celotnega njenega blagovnega izvoza. Najbolj znano češko
avtomobilsko podjetje je Škoda. Pomembni blagovni skupni v izvozu sta tudi skupini
industrijskih in kemičnih izdelkov (CZSO, 2010).
3.5.1 Trgovinska menjava med Slovenijo in Češko
Saldo trgovinske bilance med Slovenijo in Češko je bil med leti 2004-2011 negativen
(tabela 12).
Tabela 12: Izvoz, uvoz in saldo trgovinske bilance Slovenije v primerjavi s Češko
Republiko v obdobju 2004-2011 (v 1000 €)
Leto Izvoz blaga Uvoz blaga Skupaj Saldo
2004 244.547 344.900 589.447 -100.353
2005 320.472 379.404 699.876 -58.932
2006 390.259 399.087 789.346 -8.828
2007 489.372 505.808 995.180 -16.436
2008 486.475 563.511 1.049.986 -77.036
2009 388.373 438.339 826.712 -49.966
2010 435.011 504.744 939.755 -69.733
2011 518.829 582.764 1.101.593 -63.935
SURS, 2012b.
Trgovinska menjava med Slovenijo in Češko je bila največja leta 2011. Vrednost trgovine
je presegla milijardo evrov. Trgovinski primanjkljaj Slovenije s Češko je takrat zabeležen
64 milijonov evrov. Najnižji trgovinski primanjkljaj med Slovenijo in Češko je bil leta
2006. Takrat smo na Češko izvozili blago v vrednosti 390 milijonov, uvozili pa blago v
21
vrednosti 399 milijonov evrov. Vrednost izvoza in uvoza se z izjemo leta 2009 povečuje.
Razlika med izvozom iz leta 2004 in 2011 dosega 274 milijonov evrov.
3.5.2 Saldo tekočega računa
Slovenija in Češka sta skozi vse obdobje imeli negativni saldo tekočega računa. Rezultat
pomeni, da sta v tujini zapravili več, kot pa izvozili, zato sta neto dolžnici. Evroobmočje je
imelo negativen tekoči račun leta 2006, 2008 (takrat je bil najvišji), 2009 in 2010.
Edini pozitivni podbilanci v tekočem računu leta 2011 v Sloveniji sta bili bilanca storitev
in bilanca tekočih transferjev. Storitve so beležile presežek menjave v višini 1.432
milijonov evrov, tekoči transferji pa v višini 153 milijonov evrov (Banka Slovenije, 2012).
Tabela 13: Saldo tekočega računa na Češkem, v Sloveniji in v evroobmočju v obdobju
2004-2011 v (% BDP)
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Slovenija -2,6 -1,7 -2,5 -4,8 -6,9 -1,3 -0,8 -1,1
Češka -5,1 -1,0 -2,0 -4,3 -2,1 -2,4 -3,9 -2,9
Evroobmočje 0,8 0,1 -0,1 0,1 -1,6 -0,2 -0,1 0,0
Vir: Eurostat, 2012l.
Leta 2008 so države zaradi zmanjšanega svetovnega povpraševanja manj izvozile in pri
danem uvozu se je takrat položaj tekočega računa poslabšal. Slovenski primanjkljaj
tekočega računa je takrat dosegal -6,9 % BDP, kar je 3,3-krat več od Češkega in 4,3-krat
več od primanjkljaja evroobmočja. V Sloveniji se je po letu 2008 negativni saldo tekočega
računa umiril in se je gibal okrog -1,0 % BDP, kar je celo nižje kot v obdobju 2004-2007.
Na Češkem pa je v obdobju po krizi v povprečju primanjkljaj tekočega računa višji kot leta
pred njo. Predpostavljamo, da je za to kriva manjša izvozna aktivnost avtomobilske
industrije.
22
4. UPORABLJENA METODOLOGIJA
Za analizo primerjave censkih razmerij storitev med Slovenijo in Češko Republiko je bilo
naše delo sestavljeno iz dveh delov. Prvi del je bil terenski (zbiranje in urejanje podatkov),
drugi pa empiričen, saj je zajemal izračunavanje censkih razmerij in komentiranje
rezultatov. Storitve, ki so bile predmet popisa, so zajete v košarici storitev. Podobno
košarico storitev uporablja Inštitut za ekonomsko diagnozo in prognozo pri svojih
raziskovanjih.
Vzorec storitev je zajemal 99 različnih storitev. Te so razdeljene na 10 skupin, ena skupina
pa še na tri podskupine. Skupine so naslednje: obrtne storitve in popravila, osebne in druge
storitve, stanarina, komunalne storitve, finančne storitve, izobraževanje, storitve
družbenega varstva, prometne storitve, gostinske in hotelske storitve in komunikacije.
Gostinske in hotelske storitve so razdeljene na gostinske in hotelske storitve ter na hitro
prehrano. Za vsako storitev smo poizkušali pridobiti šest cen v Sloveniji in šest cen na
Češkem. Pri večini cen nam je to tudi uspelo. Pri nekaterih storitvah ni bilo možno
pridobiti šest različnih cen, zlasti zaradi prevladujoče tržne strukture oziroma zaradi
regulacije cen. Takšne so na primer cene hitre prehrane ali pa RTV naročnina. Za cene
hitre prehrane smo pridobili podatke v McDonaldsu. Te so dober približek dejanski ravni
cen, saj so izdelki standardizirani, poslovalnice pa je možno najti skoraj povsod po svetu.
Popisane cene iz Češke Republike so v glavnem zajete z območja Prage. Tam je tudi
potekal glavni del popisa cen, in sicer marca 2012. Nekaj cenovnih podatkov pa je
pridobljenih tudi v Brnu in Ostravi. V Sloveniji se nismo omejili samo na Maribor, ampak
so cene pridobljene tudi v Ljubljani, Kopru in Celju.
S pomočjo pridobljenih cen smo izračunali censko pariteto, raven censke paritete in
disparitete cen. Pri izračunih smo se oprli na metodologijo, ki jo sicer v svojih raziskavah
uporabljajo Kračun in ostali (2006).
4.1 Opredelitev censke paritete
S censko pariteto opredelimo razmerje med ceno določene storitve x v Sloveniji in ceno
iste storitve x na Češkem. Enačba za izračun censke paritete storitve x je v tem primeru
naslednja:
CP storitve x =
=
(1).
Izid računanja je v tem primeru vrednost evra, izražena v čeških kronah prek storitve x.
23
4.2 Opredelitev ravni censke paritete
Raven censke paritete v Sloveniji je izračunana s primerjavo censke paritete blaga x z
deviznim tečajem Evropske centralne banke.
Raven CP storitve x =
*100 (2).
Ta primerjava nam pokaže, katere storitve so bile v Sloveniji absolutno dražje (če je bila
censka pariteta večja od 100) oziroma absolutno cenejša (če je bila raven censke paritete
manjša od 100) kot na Češkem, če vzamemo za osnovo devizni tečaj ECB. Ta je, dne
30.5.2012, znašal 0,038974199 EUR/CZK.
4.3 Opredelitev disparitete cen
V tem primeru primerjamo censko pariteto storitve x s povprečjem censke paritete
celotnega vzorca (ACPstoritve).
Raven censke storitve x =
*100 (3).
Odstopanje ravni censke paritete storitve x od agregatne censke paritete (ACPstoritve=100)
pokaže, za koliko odstotkov je storitev x relativno dražja (če je bila raven censke paritete
večja od 100) oziroma relativno cenejša (če je bila raven censke paritete manjša od 100) od
povprečja celotnega storitvenega vzorca v Sloveniji.
24
5. REZULTATI PRIMERJAVE CEN STORITEV MED SLOVENIJO IN ČEŠKO
REPUBLIKO
5.1 Agregirani rezultati
Cene storitev so bile v Sloveniji v povprečju v opazovanem mesecu za 25,87 % višje kot
na Češkem (tabela 14). Podrobnejše rezultate za celoten vzorec storitev navajamo v prilogi
diplomskega seminarja (tabela 1P).
Tabela 14: Raven censkih paritet opazovanih skupin storitev v marcu 2012
Št. Skupina storitev Censka pariteta
(Pslo/Pcz)
Raven censke
paritete
(CP/TECB)*100
1. Obrtne storitve in popravila 0,050 128,91
2. Osebne in druge storitve 0,049 124,90
3. Stanarina 0,059 150,12
4. Komunalne storitve 0,053 135,45
5. Finančne in druge storitve 0,052
133,06
6. Storitve za izobraževanje in kulturo 0,057
146,52
7. Storitve družbenega varstva 0,054 137,82
8. Prometne storitve 0,049 126,36
9. Gostinske hotelske storitve 0,045
115,26
10. Komunikacije 0,042
108,52
Storitve 0,049 125,87
Nobena od storitvenih skupin ni bila v povprečju cenejša v Sloveniji v primerjavi s Češko
Republiko. Komunikacije so bile s pariteto 108,52 še najbolj »ugodna« skupina storitev
glede na češke cene storitev. Podatek pomeni, da imamo v Sloveniji za 8,52 % dražje
komunikacije. Najdražje storitve v Sloveniji so bile stanarine. Te so v Sloveniji dražje za
50,12 %. Druga najdražja skupina storitev so storitve za izobraževanje in kulturo, ki se od
najdražje skupine razlikujejo za 4,48 odstotne točke. V povprečju odšteje državljan
Slovenije za storitve, ki se navezujejo na izobraževanje in kulturo, 46,52 % več kot
prebivalec Češke. Visoko neskladje cen storitev zabeležimo tudi pri storitvah družbenega
varstva. Te so v Sloveniji dražje za 37,82 %. Prometne, osebne in obrtne storitve ter
popravila so dražje med 20-30 %. V Sloveniji so hotelske in gostilniške storitve v
povprečju dražje za 15 %.
25
5.2 Izračuni ravni cen za obrtne storitve in popravila
Obrtne storitve in popravila so v Sloveniji v povprečju dražja za 28,91 % kot na Češkem
(glej tabelo 15). V primeru, da primerjamo omenjene storitve s povprečjem celotnega
vzorca pa so te dražje za 2,41 %.
Tabela 15: Raven censkih paritet obrtnih storitev in popravil v marcu 2012
Št. Storitev Enota
mere
Censka
pariteta
(Pslo/Pcz)
Raven
censke
paritete
(CP/TECB)
*100
Raven censke
paritete
(CP/ACPstoritve
)*100
1.1 Šivanj moške volnene
obleke Kos
2 0,056 143,89 114,32
1.2 Krajšanje moških hlač Kos 0,053 135,38 107,55
1.3 Šivanje ženskega krila Kos 0,053 137,17 108,97
1.4 Podplatenje čevljev Par 0,050 128,97 102,46
1.5 Popravilo pet Par 0,049 126,19 100,25
1.6 Popravilo radia Ura 0,055 141,50 112,41
1.7 Popravilo televizorja Ura 0,047 119,91 95,26
1.8 Popravilo štedilnika Ura 0,053 134,76 107,06
1.9 Popravilo avtomobila Redni
servis 0,043 110,76 88,00
1.10 Pranje avta Osnovno,
zunanje 0,056 142,81 113,46
1.11 Zamenjava olja in filtra Kos 0,041 104,38 82,92
1.12 Vulkanizerska storitev Kos 0,042 107,72 85,58
1.13 Barvanje prostorov m2 3
0,066 169,26 134,47
1.14 Izdelava ključa kos 0,068 175,20 139,19
Obrtne storitve in
popravila 0,050 128,91 102,41
Izdelava ključa je v Sloveniji najdražja storitev v skupini obrtnih storitev in popravil. Pri
nas plačamo 75 % več za izdelavo ključa kot na Češkem. Veliko razhajanje cen je opazno
tudi pri barvanju prostorov. Slovenski slikopleskar zaračuna 69 % več za pleskanje m2
brez
materiala od češkega. Pranje avta in popravilo radia sta približno enako dražji v Sloveniji
kot na Češkem, to je za 42 %. Tudi slovenski čevljarji imajo višje cene kot tisti na Češkem.
Podplatenje čevljev je namreč za 29 %, popravilo pet pa za 26 % dražje. Podobno lahko
trdimo za krojače. Krajšanje moških hlač in ženskega krila je primerljivo dražje pri nas kot
na Češkem. Prva storitev ima censko pariteto 135,38, druga pa 137,17. Šivanje moške
volnene obleke je za 44 % dražja v Sloveniji. Tisti obrtniki, ki se ukvarjajo z
elektrotehniko in popravilom avtomobilov, imajo različne ravni cen. Redni servis
2V ceni ni vštet material.
3 V ceno ni vštet material.
26
avtomobila je v Sloveniji dražji za 10 %, ura popravila štedilnika za 34 %, za 20 % pa je
dražja tudi ura popravila televizorja.
5.3 Izračuni ravni cen za osebne storitve
Češki potrošnik bi moral v Sloveniji plačati v povprečju za 25 % več za osebne storitve kot
doma. Za kemično čiščenje ženskega plašča pa celo za 90 % (tabela 16).
Tabela 16 Raven censkih paritet osebnih in drugih storitev v marcu 2012
Št. Storitev Enota
mere
Censka
pariteta
(Pslo/Pcz)
Raven
censke
paritete
(CP/TECB)
*100
Raven censke
paritete
(CP/ACPstoritve
)*100
2.1 Moško striženje 1obisk 0,043 111,25 88,38
2.2 Žensko striženje 1 obisk 0,049 126,39 100,41
2.3 Trajna ondulacija 1 obisk 0,046 119,22 94,71
2.4 Barvanje las 1 obisk 0,042 107,63 85,51
2.5 Obisk solarija 1 min 0,051 131,35 104,36
2.6 Kemično čišč. m. obleke Kos (brez
hlač) 0,060 153,72 122,13
2.7 Kemično čišč. ž. plašča Kos 0,074 190,33 151,21
2.8 Pranje srajce kos 0,053 136,84 108,72
2.9 Pranje posteljne rjuhe Kos 0,058 147,77 117,40
2.10 Fotografiranje za osebno
izkaznico 6 slik 0,048 123,18 97,86
2.11 Razvijanje barvnega filma Kos 0,055 141,31 112,26
2.12 Izdelava barvnih fotografij Kos 0,057 146,48 116,38
2.13 Fotokopiranje
(dvostransko)
List (črno-
belo) 0,059 151,27 120,18
Osebne in druge storitve 0,049 124,90 99,23
Frizerske storitve so v Sloveniji dražje za 8 % do 26 %. Žensko striženje je v povprečju
najdražje, sledi ji trajna ondulacija (19 %), moško striženje (11 %) in barvanje las (8 %).
Moško striženje, trajna ondulacija, barvanje las in fotografiranje za osebno izkaznico so
storitve, ki so glede na povprečje celotnega vzorca v Sloveniji relativno cenejše. Prva je
cenejša za 12 %, druga za 5 %, tretja za 14 % in četrta za 2 %. Za A4 črno-belo
fotokopiranje bomo v Sloveniji plačali za 51 % več kot na Češkem. Storitve foto studijev
so v Sloveniji primerljivo dražje. Za razvijanje barvnega filma bomo morali doma odšteti
za 41% več, za izdelavo barvnih fotokopij pa za 46 % več kot v referenčni državi. Tudi
storitve v kemičnih čistilnicah so v Sloveniji dražje za 36 %, za pranje srajce in za čiščenje
ženskega plašča pa kar za 90 %. Obisk solarija je pri nas v povprečju za 31 % dražji kot na
Češkem.
27
5.4 Izračuni ravni cen za stanarine
Višina stanarine se med posameznimi mesti, že znotraj Slovenije, zelo razlikuje.
Primerjava samo med Mariborom in Prago tako ne bi bila realna. Zaradi visokega
povpraševanja po stanovanjih je cena stanarine v mestnem jedru zelo visoka. Zato smo
vključili v vzorec cene iz različnih lokacij na območju Slovenije in Češke. Tabela 17 nam
prikazuje censka razmerja stanarin. Raven censke paritete skupine je bila najvišja izmed
vseh desetih primerjanih skupin.
Tabela 17: Raven censkih paritet stanarin v marcu 2012
Št. Storitev Enota
mere
Censka
pariteta
(Pslo/Pcz)
Raven
censke
paritete
(CP/TECB)
*100
Raven censke
paritete
(CP/ACPstoritve
)*100
3.1 Stanarina (center mesta,
dvosobno stanovanje) 60m
2 0,056 144,07 114,45
3.2 Stanarina (center mesta,
garsonjera) 30 m
2 0,061 157,34 125,00
3.3 Stanarina (center mesta,
trosobno stanovanje) 90 m
2 0,058 148,38 117,89
Stanarina 0,059 150,12 119,27
Stanarina za garsonjero, veliko 30 m2, je v Sloveniji dražja za 57 %, glede na povprečje
celotne skupine storitev pa za 25 %. Tudi stanarina za dvosobno in trosobno stanovanje je
višja pri nas kot v referenčni državi. Za stanovanje, veliko 60 m2, bomo v povprečju plačali
44 % več v Sloveniji in še dodatne 4 % več za stanovanje v velikosti 90 m2 kot na Češkem.
5.5 Izračuni ravni cen za komunalne storitve
Cene komunalnih storitev so bile v Sloveniji v povprečju dražje za 35 % glede na Češko
Republiko. Razlike med censkimi paritetami komunalnih storitev so velike (tabela 18).
Najdražja komunalna storitev je odvoz smeti, ki je v Sloveniji dražja za 56 %. Za
ogrevanje stanovanja slovenski potrošnik na mesec v povprečju plača 10 % več kot češki.
V primeru, da ceno ogrevanja primerjamo s povprečjem celotnega proučevanega vzorca pa
je ta storitev pri nas cenejša za 13 %. Ceni parkiranja na prostem in v garaži pa pri nas
dosegata 88 % in 98 % ravni čeških cen.
28
Tabela 18: Raven censkih paritet komunalnih storitev v marcu 2012
Št. Storitev Enota
mere
Censka
pariteta
Pslo/Pcz
Raven
censke
paritete
(CP/TECB)
*100
Raven censke
paritete
(CP/ACPstoritve
)*100
4.1 Odvoz smeti m
3 (14
dni) 0,061 156,15 124,06
4.2 Ogrevanje stanovanja na
daljavo (toplarna) mesec 0,043 110,39 87,70
4.3 Parkiranje (garaža) ura 0,038 97,97 77,83
4.4 Parkiranje (na odprtem) ura 0,034 87,61 69,60
Komunalne storitve 0,053 135,45 107,61
5.6 Izračuni ravni cen za finančne storitve
Finančne storitve so z izjemo stroškov vodenja računa dražje v Sloveniji. Skupina
finančnih storitev je v povprečju v Sloveniji tako dražja za 33 % (tabela 19).
Tabela 19: Raven censkih paritet finančnih storitev v marcu 2012
Št. Storitev
Enot
a
mere
Censka
pariteta
(Pslo/Pcz)
Raven
censke
paritete
(CP/TECB)
*100
Raven censke
paritete
(CP/ACPstoritve
)*100
5.1 Zavarovanje stanovanja leto 0,053 135,34 107,53
5.2 Stroški vodenja računa mesec 0,032 83,37 66,23
5.3 Tehnični pregled vozila leto 0,050 129,17 102,62
5.4 Obvezno zavarovanje
vozila leto 0,055 140,95 111,98
Finančne in druge
storitve 0,052 133,06 107,61
Stroški vodenja računa dosegajo 83 % ravni češke cene. Obvezno zavarovanje vozila je v
povprečju najdražja storitev v tej skupini. Slovenci plačamo za 41 % več na leto za
zavarovanje vozila. Tudi zavarovanje stanovanja je dražje za 35 %, tehnični pregled pa za
29 %. Če primerjamo storitev tehničnega pregleda vozila s povprečjem celotnega vzorca
storitev v Sloveniji, je ta dražja za 2 %.
29
5.7 Izračuni ravni cen za storitve za izobraževanje in kulturo
Storitve za izobraževanje in kulturo so v Sloveniji v povprečju dražje za 46 %, glede na
povprečje celotnega vzorca skupine pa za 16 % (tabela 20). Podpovprečno raven cen
izkazujeta tečaj plesa in vstopnica za kino. Ceni vstopnice za kino sta skoraj enaki, saj je v
Sloveniji ta storitev cenejša le za 1 %, cena tečaja plesa pa je v povprečju za 11 % nižja od
tiste na Češkem.
Tabela 20: Raven censkih paritet storitev za izobraževanje in kulturo v marcu 2012
Št. Storitev
Enot
a
mere
Censka
pariteta
(Pslo/Pcz)
Raven
censke
paritete
(CP/TECB)
*100
Raven censke
paritete
(CP/ACPstoritve
)*100
6.1 Vozniški izpit ura 0,048 123,31 97,96
6.2 Vstopnica za kino kos 0,039 99,22 78,82
6.3 Izposoja DVD kos 0,062 160,23 127,30
6.4 Vstopnica za gledališče kos 0,046 117,25 93,15
6.5 Vstopnica za nogometno
tekmo kos 0,048 122,18 97,07
6.6 Izdatek za tečaj tujega
jezika ura 0,060 152,72 121,33
6.7 Internet dostop mesec 0,059 152,46 121,12
6.8 Fitness mesec 0,051 129,64 103,00
6.9 Tečaj plesa
8
obisk
ov
0,035 89,07 70,76
6.10 RTV naročnina mesec 0,071 181,74 144,39
6.11 Kabelska televizija mesec 0,052 132,84 105,53
Storitve za
izobraževanje in
kulturo
0,057 146,52 116,40
Najdražja storitev te skupine je RTV naročnina. Mesečno plačamo v Sloveniji za 81 % več
kot na Češkem. V Sloveniji so dražje od tistih na Češkem tudi naslednje storitve: ura
vozniškega izpita (za 23 %), izposoja DVD-ja (za 60 %), vstopnica za gledališče (za 17
%), vstopnica za nogometno tekmo (za 22 %), ura tečaja tujega jezika in mesečni internetni
dostop (za 53 %), mesečna karta za fitness (30 %) in mesečni obrok za kabelsko televizijo
(za 34 %).
5.8 Izračuni ravni cen za storitve družbenega varstva
Storitve družbenega varstva zajemajo izdatek za vrtec, za študentski dom in izdatek za
dijaški dom. Bivanje v študentskem domu je v povprečju pri nas cenejše za 2 % kot na
Češkem. Dražji pa sta storitvi bivanja v vrtcu in v dijaškem domu. Vrtec je dražji za 58 %,
30
dijaški dom pa za 37 %. Storitve družbenega varstva so v Sloveniji sicer v povprečju dražje
za 38 % (tabela 21).
Tabela 21: Raven censkih paritet storitev družbenega varstva za marec 2012
Št. Storitev Enota
mere
Censka
pariteta
(Pslo/Pcz)
Raven
censke
paritete
(CP/TECB)
*100
Raven censke
paritete
(CP/ACPstoritve
)*100
7.1 Izdatek za vrtec (polna
cena) mesec 0,061 157,59 125,20
7.2 Izdatek za študentski
dom mesec 0,038 97,67 77,60
7.3 Izdatek za dijaški dom mesec 0,053 136,90 108,76
Storitve družbenega
varstva
0,054 137,82 109,49
5.9 Izračuni ravni cen za prometne storitve
Prometne storitve so v Sloveniji v povprečju dražje za 26 %, če pa povprečne cene te
skupine primerjamo s povprečjem cen vzorca, pa je odstopanje malenkostno (tabela 22).
Vozovnica za mestni potniški promet je za 26 % dražja v Sloveniji. Za primerjavo cen
mestnega potniškega prometa smo vzeli ceno vozovnice za avtobus v eno smer. V
Sloveniji velja ena vožnja z avtobusom 60 minut. Na Češkem imajo vozovnice v eno smer,
ki trajajo različno dolgo in se spreminjajo med mesti. Tako smo upoštevali tiste vozovnice,
ki so po dolžini časa najbolj podobne slovenskim. V Sloveniji je cenejša le vožnja s
taksijem. Za prevožen kilometer v povprečju odštejemo 21 % manj kot na Češkem (v ceno
ni vključena štartnina pri obeh primerjanih državah). Delavska mesečna karta je v Sloveniji
za 37 % dražja kot na Češkem. Tudi cene mesečnih kart za MPP je težje primerjati, saj se
cene razlikujejo med conami. Mesto je razdeljeno na več con in uporabnik tako izbere
katere cone bo pokrivala njegova mesečna karta.
31
Tabela 22: Raven censkih paritet prometnih storitev v marcu 2012
Številka Storitev Enota
mere
Censka
pariteta
(Pslo/Pcz)
Raven censke
paritete
(CP/TECB)*100
Raven censke
paritete
(CP/ACPstoritve
)*100
8.1 Delavska
mesečna
karta (MPP) mesec 0,053 136,84 108,72
8.2 Mestni
potniški
promet
vozov
nica 0,049 126,55 100,54
8.3 Avtobus (60
km)
vožnj
a 0,042 108,39 86,11
8.4 Taksi v
mestu km 0,031 78,71 62,53
8.5 Najem
vozila Dan 0,054 139,61 110,92
8.6
Letalska
vozovnica
(London,
ekonomski
razred)
vozov
nica 0,051 131,21 104,24
8.7 Prevoz z
vlakom
vozov
nica 0,049 126,96 100,86
Prometne
storitve 0,049 126,36 100,39
5.10 Izračuni ravni cen za gostinske in hotelske storitve
Gostinske in hotelske storitve so največja skupina storitev in je sestavljena iz treh
podskupin. To so gostinske in hotelske storitve ter hitra prehrana. Celotna skupina storitev
je v povprečju dražja za 15 % od tiste na Češkem (tabela 23).
Gostinske storitve so v povprečju najdražja podskupina. V Sloveniji bomo za hrano in
pijačo v gostilni plačali za 36 % več kot na Češkem. Od pijače bomo največ plačali za
Coca-Colo (66 %) in za pivo (62 %). Češka ima dolgo tradicijo proizvodnje in porabe piva.
Proizvede veliko piva, zato je cena veliko nižja kot v Sloveniji. Od primerjanih pijač sta le
črna kava in čaj z limono cenejši v Sloveniji kot na Češkem. Kava je cenejša za 10 %, čaj z
limono pa za 4 %. Med jedmi bomo v Sloveniji največ odšteli za porcijo dunajskega zrezka
(73 %), sledijo mu palačinke (48 %), lignji (39 %) in mešana solata (9 %).
32
Tabela 23: Raven censkih paritet gostinskih in hotelskih storitev v marcu 2012
Št. Storitev Enota
mere
Censka
pariteta
(Pslo/Pcz)
Raven
censke
paritete
(CP/TECB)
*100
Raven censke
paritete
(CP/ACPstoritve)
*100
9.1 Coca-cola 0,25 l 0,065 166,02 131,90
9.2 Pivo (steklenica) 0,5 0,063 162,91 129,42
9.3 Črna kava skodelica 0,035 89,67 71,24
9.4 Namizno belo vino dl 0,050 129,49 102,87
9.5 Žganje 0,33 l 0,053 135,04 107,29
9.6 Whiskey 0,33 l 0,041 105,23 83,60
9.7 Mineralna voda 0,5 0,068 174,65 138,75
9.8 Gosti sadni sok 1 dl 0,047 121,45 96,49
9.9 Čaj z limono Skodelica 0,037 96,03 76,30
9.10 Pizza Velika 0,051 129,84 103,15
9.11 Dunajski zrezek porcija 0,067 172,76 137,25
9.12 Lignji (ocvrti) porcija 0,054 138,60 110,11
9.13 Mešana solata (porcija) porcija 0,042 108,70 86,36
9.14 Palačinke Porcija
0,058 147,91 117,51
9.15 Goveja juha porcija
0,051 131,54 104,50
GOSTINSKE STORITVE
0,053 136,21 108,21
9.16 Prenočevanje v hotelu
***(enoposteljno) noč 0,031 80,08 63,62
9.17 Prenočevanje v hotelu
***(dvoposteljno) noč 0,033 85,09 67,60
HOTELSKE STORITVE
0,032 82,97 65,92
9.18 Hamburger kom
0,050 128,29 101,92
9.19 Big Mac kom
0,037 95,30 75,71
9.20 McChicken kom
0,037 95,30 75,71
9.21 Fish Mac kom
0,040 102,63 81,54
9.22 Chicken McNuggets 6 kom
0,033 84,30 66,98
9.23 Pijača 0,5 l
0,044 111,84 88,85
9.24 Sladoled kom
0,050 128,29 101,92
9.25 Krompirček - veliki kom
0,043 109,05 86,63
9.26 Happy Meal kom
0,036 92,56 73,54
HITRA HRANA
0,041 105,29 83,65
Gostinske in hotelske
storitve 0,045
115,26
91,57
Hotelske storitve dosegajo v povprečju 83 % ravni češke cene. V hotelu s tremi zvezdicami
bomo pri nas za nočitev z enoposteljno sobo plačali 20 % manj kot na Češkem. Za nočitev
v istem hotelu z dvoposteljno sobo pa bomo plačali 15 % manj.
Zadnja podskupina je hitra prehrana. Upoštevani so izdelki iz McDonaldsa, saj nam ti
zaradi standardiziranosti ponudbe omogočajo najbolj natančno primerjavo cen med
33
državama. V podskupini hitre prehrane najdemo štiri izdelke, ki so cenejši v Sloveniji. To
so BigMac (5 %), McChicken (5 %), Chicken McNuggets (16 %) in Happy Meal (7 %).
Hamburger in sladoled sta pri nas dražja za 28 %. Hitra prehrana je v Sloveniji dražja v
povprečju za 5 %, gledano na povprečje celotne košarice storitev pa je za 16 % cenejša.
5.11 Izračuni ravni cen za komunikacije
Komunikacije so v Sloveniji v povprečju dražje za 9 % od tistih na Češkem (tabela 24). Če
primerjamo skupino komunikacij s povprečjem celotnega storitvenega vzorca v Sloveniji
so te za 14 % cenejše.
Tabela 24: Raven censkih paritet komunikacij v marcu 2012
Št. Storitev Enota
mere
Censka
pariteta
(Pslo/Pcz)
Raven
censke
paritete
(CP/TECB)
*100
Raven censke
paritete
(CP/ACPstoritve)
*100
10.1 Znamka za pismo (doma) kos 0,031 79,54 63,19
10.2 Priporočeno pismo
(doma) kos 0,030 75,99 60,37
10.3 Poštnina za paket kos (do
5kg) 0,047 121,25 96,33
10.4 GSM impulz (fiksno
omrežje, predplačniški
paket) impulz 0,042 106,74 84,80
10.5 GSM impulz (fiksno
omrežje, naročniki) impulz 0,044 111,84 88,85
10.6 GSM aparat (brez
naročnine) Kos 0,045 115,81 92,01
10.7 SIM kartica
(prednaročniška, brez
impulzov) Kos 0,038 98,37 78,15
10.8 Nacionalni pogovor min 0,024 62,21 49,42
10.9 Pogovor v tujino min 0,043 111,05 88,23
10.10 Pogovor v mobilno
omrežje min 0,051 131,87 104,77
10.11 Naročnina za stacionarni
telefon (analogna) mesec 0,043 110,38 87,69
10.12 Naročnina za digitalen
stacionarni telefon mesec 0,046 116,99 92,94
10.13 Naročnina za TV in
telefon (digitalno) mesec
0,053 136,29 108,28
10.14 Naročnina za digitalni
telefon, TV in internet mesec 0,056 144,22 114,58
10.1 Komunikacije 0,042 108,52 86,21
34
Poštne storitve so v Sloveniji in na Malti med najcenejšimi v Evropi. Glede na Češko je
znamka za pismo v Sloveniji v povprečju cenejša za 20 %, priporočeno pismo pa za 24 %.
Poštnina za paket, do 5 kg, je v Sloveniji dražja za 21 %. Te storitve ne zagotavlja samo
Pošta Slovenije, ampak lahko izbiramo med večjim številom ponudnikov. Med dražjimi
storitvami so mesečne naročnine za telefon, televizijo in internet. Naročnina za analogni
stacionarni telefon je v Sloveniji dražja za 10 %, za digitalni stacionarni telefon za 17 %,
za telefon in televizijo za 36 %, mesečna naročnina za trojček pa za 44 %. Cena storitve, ki
najbolj izstopa v opazovanem vzorcu je cena za minuto pogovora znotraj meja določene
države. V Sloveniji je tako nacionalni pogovor v povprečju cenejši za 38 % od češkega. Za
minuto pogovora v tujino pa mora slovenski potrošnik odšteti za 11 % več kot češki.
35
6. SKLEPNE UGOTOVITVE
Diplomski seminar je razdeljen na dva dela. V prvem delu se ukvarjamo s posebnostjo
makroekonomskih indikatorjev za Slovenijo in Češko. Drugi del diplomskega seminarja je
empirične narave, saj v njem ugotavljamo raven cen storitev v Sloveniji in na Češkem na
osnovi terensko pridobljenih podatkov v marcu 2012. leta.
Slovensko gospodarstvo je po nekaterih makroekonomskih podatkih še obdržalo razvojno
prednost pred Češko. Slovenski BDP na prebivalca je tako v letu 2011 dosegel 84
odstotkov evropskega povprečja. Češki BDP na prebivalca pa je za evropskim povprečjem
zaostajal za 20 odstotkov. Tudi raven cen potrošnih dobrin je bila v Sloveniji višja kot na
Češkem. V letu 2011 je dosegala 93 odstotkov evropskega povprečja, češka raven cen
potrošnih dobrin pa je dosegala 87 odstotkov povprečja Evropske unije. Prav tako je bila
raven cen storitev v Sloveniji višja. Raven cen storitev je v Sloveniji dosegla 76 odstotkov
evropskega povprečja, češka raven cen storitev pa je dosegala 62 odstotkov evropskega
povprečja.
Kriza v svetovni ekonomiji ima učinke na makroekonomske kazalnike obeh držav. Vendar
pa lahko ugotovimo, da je Češka krizo bolje amortizirala. Tudi nosilci ekonomske politike
so se bolje odzvali na zunanje šoke v gospodarstvu. BDP je rasel na Češkem do začetka
krize po približno odstotek višji stopnji kot v Sloveniji. Tudi po letu 2009 je češko
gospodarstvo hitreje okrevalo po padcu gospodarske aktivnosti. BDP per capita se je v
Sloveniji v letih 2008-2011 zmanjšal za 7 odstotnih točk. Češka raven razvitosti pa je v
istem obdobju padla le za eno odstotno točko. Slovenski proračunski primanjkljaj je leta
2011 znašal 6,4 % BDP, Češki pa 3,1 % BDP. Tudi javni dolg je dober indikator, kako
država obvladuje javne finance. Češka je suverenost pridobila dve leti kasneje kot
Slovenija, kar pomeni, da bi naj državi imele približno enak javni dolg, če racionalno
gospodarita z resursi. Leto 2011 je Slovenija beležila javni dolg v višini 47,6 % BDP,
Češka pa 41,2 % BDP. Javni dolg obeh držav je še vedno pod povprečjem javnega dolga
evroobmočja, ki znaša 87,2 % BDP. Problem javnega dolga v Sloveniji ni višina, temveč
hitrost njegovega povečevanja. Leta 2010 je ta v enem letu narasel za 8,8 odstotne točke,
Češki pa za 3,1 odstotne točke. Češka ima tudi bolj ugodno sliko brezposelnosti v
primerjavi s Slovenijo. Stopnja anketne brezposelnosti je bila prejšnje leto na Češkem 6,7
%, v Sloveniji pa 8,2 %. Leta 2008 sta imeli obe državi enako stopnjo brezposelnosti, kar
pomeni, da ta v Sloveniji narašča hitreje kot v referenčni državi. Več, kot je ljudi brez dela,
bolj se dejanski BDP oddaljuje od potencialnega in hkrati predstavlja večje breme za
proračun. V češkem gospodarstvu tudi bonitetne agencije vidijo večjo stabilnost.
Iz analize cen storitev smo ugotovili, da je povprečna raven cen storitev v Sloveniji višja za
26 % od tiste popisane na Češkem. Nobena izmed desetih skupin v Sloveniji ni bila cenejša
od tistih na Češkem. Najbolj so se češkim cenam storitev približale cene komunikacij, ki so
pri nas dražje za 8 %. Najdražja skupina storitev je stanarina. Stanarine so v Sloveniji v
povprečju višje za 50 %.
Razkorak med slovenskimi in češkimi cenami je še vedno izrazit. Tako so bile gostinske in
hotelske storitve v Sloveniji dražje od tistih na Češkem za 15 %, osebne in druge storitve
za 25 %, prometne storitve za 26 %, obrtne storitve in popravila za 29 %, finančne in druge
storitve za 33 %, komunalne storitve za 35 % in storitve družbenega varstva za 38 %.
36
Najdražja storitev v naši porabniški košarici je bila v Sloveniji kemično čiščenje ženskega
plašča (+90 %), najcenejša pa nacionalni pogovor (-38 %). Zelo dostopne so tudi cene
poštnih storitev v Sloveniji. Znamka za pismo je cenejša za 20 %, priporočeno pismo pa je
za 24 % cenejše od referenčne storitve.
POVZETEK
Ugotovili smo, da sta Slovenija in Češka podobni državi. Pri obeh storitveni sektor
predstavlja glavni gospodarski sektor in obe sta odprti ekonomiji. Finančna kriza je imela
učinek na obe gospodarstvi, vendar je slovensko bolj prizadelo in počasneje okreva.
Slovensko gospodarstvo je še vedno bolj razvito od Češkega, saj imamo višji BDP per
capita in tudi raven cen je višja kot v referenčni državi.
Skozi analizo primerjave cen v drugem delu diplomskega seminarja smo izračunali, da je
splošna raven cen storitev višja v Sloveniji kot na Češkem. Višja je za 26 %. Tudi vseh
deset storitvenih skupin je bilo dražjih od tistih na Češkem. Najbližje češkim cenam so bile
cene komunikacij.
Ključne besede: Slovenija, Češka Republika, storitve, raven cen, censka pariteta, censka
dispariteta, raven razvitosti, BDP.
ABSTRACT
In this paper we have found out that Slovenia and Czech Republic are similar countries. In
both services represent main economic sector and both are open economies. The financial
crisis has had an impact on both economies, but the Slovenian was affected more and is
slowlier in recovering. The Slovenian economy is still more developed than the Czech
Republic`s, because we have a higher GDP per capita and the higher price level than the
comparable country.
Through the analysis of price comparisons in the second part of the thesis, we have
calculated that the general price level of services is higher in Slovenia than the Czech
Republic`s. It is higher by 26%. Also, all ten service groups are in general more expensive
than those in the Czech Republic. Price level of communications were closest to Czech
service prices.
Keywords: Slovenia, Czech Republic, services, price level, price parity, price disparity,
level of development, GDP.
37
LITERATURA IN VIRI
Banka Slovenije. (2011). Varčevanje in investicije pred krizo in v krizi. [online]. Dostopno
na:
http://www.bsi.si/iskalnik.asp?Page=1 (2.9.2012)
Banka Slovenije. (2012). Ekonomski odnosi s tujino. [online]. Dostopno na:
http://www.bsi.si/iskalniki/ekonomski-odnosi-s-tujino.asp?MapaId=230 (3.9.2012)
Central Intelligence Agency. (2011a). Površina, število prebivalcev, povprečna starost
prebivalcev, starostna struktura prebivalcev, izvor dodane vrednosti Češke Republike.
[online]. Dostopno na: https://www.cia.gov/library/publications/the-world-
factbook/geos/ez.html (2.9.2012)
Central Intelligence Agency. (2011b). Izvor dodane vrednosti Evropske Unije. [online].
Dostopno na: https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ee.html
(2.9.2012)
Central Intelligence Agency. (2011c). Površina, število prebivalcev, povprečna starost
prebivalcev, starostna struktura prebivalcev, etnične strukture, izvor dodane vrednosti
Slovenije. [online]. Dostopno na: https://www.cia.gov/library/publications/the-world-
factbook/geos/si.html# (2.9.2012)
CZSO. (2010). Zunanja trgovina Češke Republike. [online]. Dostopno na:
http://www.czso.cz/csu/2011edicniplan.nsf/engp/6008-11 (3.9.2012)
CZSO. (2011). Etnične strukture. [online]. Dostopno na:
http://www.state.gov/r/pa/ei/bgn/3237.htm (2.9.2012)
CZSO. (2012). Gostota naseljenosti. [online]. Dostopno na:
http://www.czso.cz/xt/redakce.nsf/i/charakteristika_moravskoslezskeho_kraje (3.9.2012)
Eurostat. (2012a), BDP na prebivalca Slovenije in Češke Republike. [online]. Dostopno
na:
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tec0
0001&plugin=1 (2.9.2012)
Eurostat. (2012b). Raven BDP Slovenije in Češke na prebivalca glede na EU. [online].
Dostopno na:
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&plugin=1&language=en&
pcode=tec00114 (2.9.2012)
Eurostat. (2012c). Rast BDP. [online]. Dostopno na:
http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=nama_gdp_k&lang=en (2.9.2012)
Eurostat. (2012d). Zasebna poraba. [online]. Dostopno na:
http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=nama_gdp_k&lang=en (3.9.2012)
38
Eurostat. (2012e). HICP. [online]. Dostopno na:
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tec0
0118&plugin=1 (2.9.2012)
Eurostat. (2012f). Raven cen storitev in potrošnih dobrin. [online]. Dostopno na:
http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=prc_ppp_ind&lang=en (9.9.2012)
Eurostat. (2012g). Gibanje deviznega tečaja. [online]. Dostopno na:
http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=ert_bil_eur_a&lang=en (3.9.2012)
Eurostat. (2012h). Unemployment statistics. [online] Dostopno na:
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/statistics_explained/index.php/Unemployment_statistics#D
efinition.2C_data_sources_and_availability (3.9.2012)
Eurostat. (2012i). Stopnja brezposelnosti. [online]. Dostopno na:
http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=une_rt_a&lang=en (2.9.2012)
Eurostat. (2012j). Proračunski deficit in suficit. [online]. Dostopno na:
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tsie
b080&plugin=1 (2.9.2012)
Eurostat. (2012k). Javni dolg. [online]. Dostopno na:
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tsie
b090&plugin=1 (2.9.2012)
Eurostat. (2012l). Saldo tekočega računa. [online] Dostopno na:
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tec0
0043 (2.9.2012)
Eurostat. (2012m). Brezposelnost v Evropski uniji. [online]. Dostopno na:
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/3-31082012-BP/EN/3-31082012-BP-
EN.PDF (3.9.2012)
Eurostat. (2012n). Bruto investicije. [online] Dostopno
na:http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/submitViewTableAction.do (2.9.2012)
Eurostat. (2012o). Državni izdatki. [online]. Dostopno na:
http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=gov_a_main&lang=en (2.9.2012)
Eurostat. (2012p). Državna poraba. [online]. Dostopno na:
http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=nama_fcs_k&lang=en (2.9.2012)
Evropska centralna banka. (2012). Menjalni tečaji. [online]. Dostopno na:
http://www.ecb.int/stats/exchange/eurofxref/html/index.en.html (2.9.2012)
Kračun, D., Jagrič T., Ovin R., Bekő, J., Boršič D., Šlebinger M. 2006. Primerjava cen in
plač Slovenije z Avstrijo in Madžarsko. Inštitut za ekonomsko diagnozo in prognozo –
IEDP. Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor.
Kračun, D., Jagrič T., Ovin R., Bekő, J., Boršič D., Bricelj B. 2010. Analiza konvergenčnih
procesov na primeru cen in plač v Sloveniji, Avstriji in na Češkem. Inštitut za ekonomsko
diagnozo in prognozo – IEDP. Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor.
39
Krugman Paul Ryan in Maurice Obstfeld. 2006. International Economics: Theory and
Policy. Boston: Addison-Wesley.
SURS. (2010). Gostota poseljenosti. [online]. Dostopno na:
http://www.stat.si/obcinevstevilkah/Vsebina.aspx?leto=2012&ClanekNaslov=Prebivalstvo
Gostota (2.9.2012)
SURS. (2012a). Število prebivalcev Ljubljane. [online]. Dostopno na:
http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtI
me=LJUBLJANA&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=2370 (2.9.2012)
SURS. (2012b). Blagovna menjava. [online]. Dostopno na:
http://pxweb.stat.si/sistat/MainTable/tbl_2401742 (4.9.2012)
World Bank. (2012a). Delež izvoza blaga in storitev v BDP Slovenije in Češke Republike.
[online]. Dostopno na: http://data.worldbank.org/indicator/NE.EXP.GNFS.ZS (2.9.2012)
World Bank. (2012b). Delež uvoza blaga in storitev v BDP Slovenije in Češke Republike.
[online]. Dostopno na: http://data.worldbank.org/indicator/NE.IMP.GNFS.ZS (2.9.2012)
40
PRILOGA
Tabela 1P: Povprečne cene in raven censkih paritet-primerjava Slovenije s Češko marca
2012
Št. Storitev Enota
mere
Povprečna
cena v
Sloveniji
Pslo (v €)
Povprečna
cena na
Češkem
Pcz (v CZK)
Raven censke
paritete
(CP/TECB)
*100
Raven censke
paritete
(CP/ACPstoritve)
*100
1.1 Šivanj moške
volnene obleke Kos 138,33 2466,67 143,89 114,32
1.2 Krajšanje moških
hlač Kos 4,62 87,50 135,38 107,55
1.3 Šivanje ženskega
krila Kos 28,33 530,00 137,17 108,97
1.4 Podplatenje
čevljev Par 9,55 190,00 128,97 102,46
1.5 Popravilo pet Par 6,52 132,50 126,19 100,25
1.6 Popravilo radia Ura 12,50 226,67 141,50 112,41
1.7 Popravilo
televizorja Ura 23,83 510,00 119,91 95,26
1.8 Popravilo
štedilnika Ura 40,27 766,67 134,76 107,06
1.9 Popravilo
avtomobila
Redni
servis 39,28 910,00 110,76 88,00
1.10 Pranje avta
Osnovn
o,
zunanje
9,92 178,17 142,81 113,46
1.11 Zamenjava olja in
filtra Kos 19,93 490,00 104,38 82,92
1.12 Vulkanizerska
storitev Kos 8,47 201,67 107,72 85,58
1.13 Barvanje
prostorov m
2 2,10 31,83 169,26 134,47
1.14 Izdelava ključa kos 3,05 44,67 175,20 139,19
1. Obrtne storitve
in popravila 128,91 102,41
41
Št. Storitev Enota
mere
Povprečna
cena v
Sloveniji
Pslo (v €)
Povprečna
cena na
Češkem
Pcz (v CZK)
Raven
censke
paritete
(CP/TECB)
*100
Raven censke
paritete
(CP/ACPstoritve)
*100
2.1 Moško striženje 1obisk 9,75 224,83 111,25 88,38
2.2 Žensko striženje 1 obisk 21,83 443,17 126,39 100,41
2.3 Trajna ondulacija 1 obisk 38,17 821,50 119,22 94,71
2.4 Barvanje las 1 obisk 31,67 755,00 107,63 85,51
2.5 Obisk solarija 1 min 0,57 11,17 131,35 104,36
2.6 Kemično čišč. m.
obleke
Kos
(brez
hlač)
6,85 114,33 153,72 122,13
2.7 Kemično čišč. ž.
plašča Kos 12,07 162,67 190,33 151,21
2.8 Pranje srajce kos 2,40 66,00 136,84 108,72
2.9 Pranje posteljne
rjuhe Kos 2,59 45,00 147,77 117,40
2.10 Fotografiranje za
osebno izkaznico 6 slik 13,50 281,17 123,18 97,86
2.11 Razvijanje
barvnega filma Kos 2,52 45,67 141,31 112,26
2.12 Izdelava barvnih
fotografij Kos 0,26 4,58 146,48 116,38
2.13 Fotokopiranje
(dvostransko)
List
(črno-
belo)
0,09 1,47 151,27 120,18
2. Osebne in druge
storitve 124,90 99,23
3.1
Stanarina (center
mesta, dvosobno
stanovanje)
60m2
92083,33 1640000,00 144,07 114,45
3.2 Stanarina (center
mesta, garsonjera) 30 m
2 58400,00 952333,33 157,34 125,00
3.3
Stanarina (center
mesta, trosobno
stanovanje)
90 m2 160000,00 2766666,67 148,38 117,89
3. Stanarina 150,12 119,27
4.1 Odvoz smeti m
3 (14
dni) 8,85 145,33 156,15 124,06
4.2
Ogrevanje
stanovanja na
daljavo (toplarna)
mesec 85,25 1981,48 110,39 87,70
4.3 Parkiranje (garaža) ura 1,40 36,67 97,97 77,83
4.4 Parkiranje (na
odprtem) ura 1,17 34,17 87,61 69,60
4. Komunalne
storitve 135,45 107,61
42
Št. Storitev Enota
mere
Povprečna
cena v
Sloveniji
Pslo (v €)
Povprečna
cena na
Češkem
Pcz (v CZK)
Raven
censke
paritete
(CP/TECB)
*100
Raven censke
paritete
(CP/ACPstoritve)
*100
5.1 Zavarovanje
stanovanja leto 194,59 3689,00 135,34 107,53
5.2 Stroški vodenja
računa mesec 1,87 57,50 83,37 66,23
5.3 Tehnični pregled
vozila leto 34,15 678,33 129,17 102,62
5.4 Obvezno
zavarovanje vozila leto 758,12 13800,20 140,95 111,98
5. Finančne in
druge storitve 133,06 107,61
6.1 Vozniški izpit ura 23,08 488,33 123,31 97,96
6.2 Vstopnica za kino kos 4,89 126,50 99,22 78,82
6.3 Izposoja DVD kos 2,08 33,33 160,23 127,30
6.4 Vstopnica za
gledališče kos 17,52 383,33 117,25 93,15
6.5 Vstopnica za
nogometno tekmo kos 10,00 210,00 122,18 97,07
6.6 Izdatek za tečaj
tujega jezika ura 6,23 104,67 152,72 121,33
6.7 Internet dostop mesec 35,80 602,50 152,46 121,12
6.8 Fitness mesec 49,52 980,00 129,64 103,00
6.9 Tečaj plesa 8
obiskov 67,50 1944,50 89,07 70,76
6.10 RTV naročnina mesec 12,75 180,00 181,74 144,39
6.11 Kabelska televizija mesec 14,22 274,67 132,84 105,53
6.
Storitve za
izobraževanje in
kulturo
146,52 116,40
7.1 Izdatek za vrtec
(polna cena) mesec 65,67 1069,17 157,59 125,20
7.2 Izdatek za
študentski dom mesec 68,97 1811,67 97,67 77,60
7.3 Izdatek za dijaški
dom mesec 200,00 3748,33 136,90 108,76
7.
Storitve
družbenega
varstva
137,82 109,49
43
Št. Storitev Enota
mere
Povprečna
cena v
Sloveniji
Pslo (v €)
Povprečna
cena na
Češkem
Pcz (v CZK)
Raven
censke
paritete
(CP/TECB)
*100
Raven censke
paritete
(CP/ACPstoritve)
*100
8.1 Delavska mesečna
karta (MPP) mesec 28 525 136,84 108,72
8.2 Mestni potniški
promet
vozovni
ca 1,2 24,33 126,55 100,54
8.3 Avtobus (60 km) vožnja 6,33 150 108,39 86,11
8.4 Taksi v mestu km 0,83 27,16 78,71 62,53
8.5 Najem vozila Dan 28,56 525 139,61 110,92
8.6
Letalska
vozovnica
(London,
ekonomski razred)
vozovni
ca 263,77 5158,16 131,21 104,24
8.7 Prevoz z vlakom vozovni
ca 6,35 128,33 126,96 100,86
8. Prometne storitve 126,36 100,39
44
Št. Storitev Enota
mere
Povprečn
a cena v
Sloveniji
Pslo (v €)
Povprečna
cena na
Češkem
Pcz (v CZK)
Raven
censke
paritete
(CP/TECB)
*100
Raven censke
paritete
(CP/ACPstoritve)
*100
9.1 Coca-cola 0,25 l 1,83 28,33 166,02 131,90
9.2 Pivo (steklenica) 0,5 2 27 162,91 129,42
9.3 Črna kava skodelic
a 1,067 30,33 89,67 71,24
9.4 Namizno belo vin dl 0,9 17,83 129,49 102,87
9.5 Žganje 0,33 l 1,5 28,5 135,04 107,29
9.6 Whiskey 0,33 l 2,7 65,83 105,23 83,60
9.7 Mineralna voda 0,5 1,35 19,83 174,65 138,75
9.8 Gosti sadni sok 1 dl 0,59 12,5 121,45 96,49
9.9 Čaj z limono Skodelic
a 1,09 29,16 96,03 76,30
9.10 Pizza Velika 4,9 96,83 129,84 103,15
9.11 Dunajski zrezek porcija 5,34 79,33 172,76 137,25
9.12 Lignji (ocvrti) porcija 4,81 89,16 138,60 110,11
9.13 Mešana solata
(porcija) porcija 3,28 77,5 108,70 86,36
9.14 Palačinke Porcija
1,96 34 147,91 117,51
9.15 Goveja juha porcija
1,76 34,33 131,54 104,50
GOSTINSKE
STORITVE
136,21 108,21
9.16
Prenočevanje v
hotelu
***(enoposteljno)
noč 40,83 1308,33 80,08 63,62
9.17
Prenočevanje v
hotelu
***(dvoposteljno)
noč 30,08 907,16 85,09 67,60
HOTELSKE
STORITVE
82,97 65,92
9.18 Hamburger kom
1 20 128,29 101,92
9.19 Big Mac kom
2,6 70 95,30 75,71
9.20 McChicken kom
2,6 70 95,30 75,71
9.21 Fish Mac kom
2,6 65 102,63 81,54
9.22 Chicken
McNuggets 6 kom
2,3 70 84,30 66,98
9.23 Pijača 0,5 l
1,7 39 111,84 88,85
9.24 Sladoled kom
1 20 128,29 101,92
9.25 Krompirček -
veliki kom
1,7 40 109,05 86,63
9.26 Happy Meal kom
2,58 79 92,56 73,54
HITRA HRANA
105,29 83,65
9. Gostinske in
hotelske storitve
115,26
91,57
45
Št. Storitev Enota
mere
Povprečn
a cena v
Sloveniji
Pslo (v €)
Povprečna
cena na
Češkem
Pcz (v CZK)
Raven
censke
paritete
(CP/TECB)
*100
Raven censke
paritete
(CP/ACPstoritve)
*100
10.1 Znamka za pismo
(doma) kos
0,31 10 79,54 63,19
10.2 Priporočeno pismo
(doma) kos
0,77 26 75,99 60,37
10.3 Poštnina za paket kos 5,6 87,5 121,25 96,33
10.4
GSM impulz
(fiksno omrežje,
predplačniški
paket)
impulz
0,13 3,12
106,74 84,80
10.5
GSM impulz
(fiksno omrežje,
naročniki)
impulz
0,085 1,95
111,84 88,85
10.6 GSM aparat (brez
naročnine) Kos
202,69 4490,83 115,81 92,01
10.7 SIM kartica
(prednaročniška) Kos
12,66 330,24 98,37 78,15
10.8 Nacionalni
pogovor min
0,016 0,675 62,21 49,42
10.9 Pogovor v tujino min 0,27 6,4 111,05 88,23
10.10 Pogovor v
mobilno omrežje min
0,26 4,53 131,87 104,77
10.11
Naročnina za
stacionarni telefon
(analogna)
mesec
12,66 294,33
110,38 87,69
10.12
Naročnina za
digitalen
stacionarni telefon
mesec
13,90 304,99
116,99 92,94
10.13
Naročnina za TV
in telefon
(digitalno)
mesec
23,01 433,3
136,29 108,28
10.14
Naročnina za
digitalni telefon,
TV in internet
mesec
35,6 633,33
144,22 114,58
10. Komunikacije 108,52 86,21
46
SEZNAM TABEL
Tabela 1: Osebna izkaznica države Češke Republike ........................................................... 8
Tabela 2: Osebna izkaznica države Slovenije ..................................................................... 10
Tabela 3: Rast realnega BDP na Češkem, v Sloveniji in v evroobmočju v obdobju 2004-
2011 (v %) ........................................................................................................................... 11
Tabela 4: BDP per capita v PPS na Češkem, v Sloveniji in EU-27 v obdobju 2004-2011,
EU(27)=100 ......................................................................................................................... 12
Tabela 5: Rast zasebne porabe na Češkem, v Sloveniji in v evroobmočju v obdobju 2004-
2011 (v %) ........................................................................................................................... 12
Tabela 6: Rast bruto investicij na Češkem, v Sloveniji in v evroobmočju v obdobju 2004-
2011 (v %) ........................................................................................................................... 13
Tabela 7: Rast državne porabe na Češkem, v Sloveniji in v evroobmočju v obdobju 2004-
2011 (v %) ........................................................................................................................... 13
Tabela 8: Harmoniziran indeks cen življenjskih potrebščin na Češkem, v Sloveniji in v
evroobmočju v obdobju 2004-2011 (v %) ........................................................................... 14
Tabela 9: Stopnja anketne brezposelnosti na Češkem, v Sloveniji in v evroobmočju v
obdobju 2004-2011 (v %) .................................................................................................... 18
Tabela 10: Javnofinančni saldo na Češkem, v Sloveniji in v evroobmočju v obdobju 2004-
2011 (v % BDP) .................................................................................................................. 19
Tabela 11: Javni dolg na Češkem, v Sloveniji in v evroobmočju v obdobju 2004-2011 v (%
BDP) .................................................................................................................................... 19
Tabela 12: Izvoz, uvoz in saldo trgovinske bilance Slovenije v primerjavi s Češko
Republiko v obdobju 2004-2011 (v 1000 €) ....................................................................... 20
Tabela 13: Saldo tekočega računa na Češkem, v Sloveniji in v evroobmočju v obdobju
2004-2011 v (% BDP) ......................................................................................................... 21
Tabela 14: Raven censkih paritet opazovanih skupin storitev v marcu 2012 ..................... 24
Tabela 15: Raven censkih paritet obrtnih storitev in popravil v marcu 2012...................... 25
Tabela 16 Raven censkih paritet osebnih in drugih storitev v marcu 2012 ......................... 26
Tabela 17: Raven censkih paritet stanarin v marcu 2012 .................................................... 27
Tabela 18: Raven censkih paritet komunalnih storitev v marcu 2012 ................................ 28
Tabela 19: Raven censkih paritet finančnih storitev v marcu 2012 .................................... 28
Tabela 20: Raven censkih paritet storitev za izobraževanje in kulturo v marcu 2012 ........ 29
Tabela 21: Raven censkih paritet storitev družbenega varstva za marec 2012 ................... 30
Tabela 22: Raven censkih paritet prometnih storitev v marcu 2012 ................................... 31
Tabela 23: Raven censkih paritet gostinskih in hotelskih storitev v marcu 2012 ............... 32
Tabela 24: Raven censkih paritet komunikacij v marcu 2012............................................. 33
47
SEZNAM SLIK
Slika 1: Raven cen potrošnih dobrin na Češkem in v Sloveniji v obdobju 2007-2011,
(EU27=100) ......................................................................................................................... 15
Slika 2: Raven cen storitev na Češkem in Sloveniji v obdobju 2007-2011, (EU-27=100) . 16
Slika 3: Gibanje deviznega tečaja CZK/Evro in USD/Evro v obdobju 2004-2011 ............ 17