Izkazi o poreklu za ovce in koze Polonca Zajc, Gregor Gorjanc, doc. dr. Drago Kompan, BF, Oddelek za zootehniko, Center za strokovno delo v živinoreji Živalim, ki so vključene v kontrolo porekla in proizvodnje in zadostujejo predpisanim pogojem, lahko rejska organizacija na zahtevo izda Izkaz o poreklu. V tem prispevku bomo na kratko opisali Izkaz o poreklu, pogoje in postopek za pridobitev le tega. Izkaz o poreklu Izkaz o poreklu je dokument s katerim lahko rejec izkaže, da je bila žival ob izdaji izkaza vključena v kontrolo porekla in proizvodnje, katere pasme je žival in navsezadnje tudi samo poreklo živali. Vsaka žival naj bi le enkrat prejela Izkaz o poreklu in ker je to dokument živali, jo naj bi spremljal ne glede na premike. Pasme, ki imajo sprejet rejski program in se zanje izdajajo Izkazi o poreklu so pri ovcah (po abecednem vrstnem redu): bovška (B), belokranjska pramenka (BP), istrska pramenka (IP), jezersko-solčavska (JS) in oplemenjena jezersko-solčavska (JSR). Pri kozah pa (po abecednem vrstnem redu): burska (BU), drežniška (DR), slovenska sanska (SA) in slovenska srnasta (SR). Izkaz o poreklu je kartonček formata A5, ki pa ga je moč tudi prepogniti. Za opis bomo govorili o sprednji (slika 1 in 2) in hrbtni strani (slika 3), pri čemer s sprednjo stranjo opisujemo stran s slikovnim gradivom, medtem, ko so na hrbtni strani podatki o živali. Na sprednji strani (slika 1 in 2) so podatki o sedežu in logotip Priznane rejske organizacije (Zveza društev rejcev drobnice Slovenije) ter Druge priznane organizacije pri reji drobnice (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko). Slednja za Priznano rejsko organizacijo izvaja del strokovnih nalog. Na vsakem kartončku je odtisnjena tudi številka dokumenta, ki je neponovljiva. Poleg tega so na tej strani še razlage okrajšav pasem in prednikov, ki so uporabljene na hrbtni strani s podatki.

Slika 1: Izkaz o poreklu za ovce

Slika 2: Izkaz o poreklu za koze

Na hrbtni strani (slika 3) s podatki o živali so za samo žival zabeleženi: vrsta živali, spol, datum rojstva, rodovniška številka, pasma, rojstna številka, rodovniška knjiga, PrP genotip in NSP skupina. V nadaljevanju bomo opisali nekatera polja. Poleg teh podatkov je izpisano tudi poreklo in sicer za dve generaciji prednikov, to je za starše in oboje stare starše. Pri vsakem predniku je zabeležena rodovniška številka, pasma in datum rojstva. Na dnu hrbtne strani s podatki je še podatek o izvoru živali (Rojen(a) pri:), datum izdaje in žiga Priznane rejske organizacije in Druge priznane organizacije pri reji drobnice s podpisi. Od zgoraj naštetih polj so od novembra 2006 novost: rodovniška knjiga, PrP genotip in NSP skupina.

Slika 3: Izkaz o poreklu (podatki o živali)

Rodovniška knjiga je glede na rejski program razdeljena na glavni in dodatni del. V glavnem delu se nahajajo živali, katerih poreklo je popolnoma znano za dve generaciji prednikov (oba starša in vsi štirje stari starši). Dodatno mora biti pri vseh naštetih prednikih znana pasma, le ta pa mora ustrezati pasmi rejskega programa. Primer je prikazan shematsko na sliki 4, kjer je žival (na dnu dokumenta) izpadla iz glavnega dela rodovniške knjige, ker materin oče ni bil znan in/ali pa je bil neustrezne pasme – v tem primeru jezersko-solčavske pasme (JS). V primeru, da zgornji pogoji niso navedeni (niso na voljo), spada žival v dodaten del rodovniške knjige. Tako se za primer v dodatni del rodovniške knjige pri bovški pasmi vpisujejo živali oplemenjene bovške pasme (VFB) in je tako tudi pri vseh pasmah živali, ki so rezultat gospodarskega in nenačrtnega križanja. V kolikor križanje ni opredeljeno v rejskem programu, se za take živali ne izdajajo Izkazi o poreklu. Pri rejskem programu za JSR zgoraj našteti pristop povsem ne zadošča, saj moramo dovoliti možnost, da so predniki tako JSR kakor tudi JS in R. Pri tem programu, pa tudi še pri ostalih (npr. BU) bomo v prihodnje zato poleg razdelka (izvorne) rodovniške knjige navajali še delež posamezne pasme po živali in to uporabili kot dodatni kriterij za umestitev v ustrezni del rodovniške knjige.

Slika 4: Primer nepopolnega porekla za dve generaciji prednikov – neznan in/ali neustrezna

pasma materinega očeta (JS – jezersko-solčavska pasma) V polje PrP genotip so zapisani rezultati genotipizacije za PrP gen, v kolikor je bila genotipizacija pri živali opravljena. V to polje sta zapisana dva alela (en od očeta in eden od matere). PrP genotip v glavni meri določa dovzetnost za okužbo s praskavcem (ang. scrapie). O praskavcu in genetskem vplivu so v prejšnjih številkah revije Drobnica že pisali Gorjanc in Kompan (2005) in Zabavnik Piano in sod. (2005). Na kratko lahko povzamemo, da poznamo pet različnih alel: ARR, AHQ, ARH, ARQ in VRQ. Vsak oven ali ovca dobi od staršev po en alel, ki skupaj tvorita genotip. Najmanj dovzeten genotip za okužbo s praskavcem je ARR/ARR genotip, najbolj pa VRQ/VRQ. Ker je pri petih različnih alelih za PrP gen možnih kar 15 različnih genotipov in ker imajo živali s temi genotipi različno dovzetnost za okužbo s praskavcem, za poenostavitev PrP genotipe delimo v t.i. NSP skupine. Kratica NSP prihaja iz Velike Britanije, kjer le ta pomeni National Scrapie Plan. PrP genotipi so razdeljeni v pet NSP skupin, pri čemer prva skupina (oznaka 1) predstavlja najbolj odporne živali glede na okužbo s praskavcem, medtem ko so v peti skupini (oznaka 5) najmanj odporne živali. Podrobnejšo razdelitev PrP genotipov v NSP skupine sta prikazala Gorjanc in Kompan (2005). Postopek in pogoji za pridobitev Izkaza o poreklu V kolikor je bila v kontroliran trop vključena nova žival (obnova črede ali nakup), mora kontrolor vpisati podatke na obrazec »Odbira in sprejem v rodovnik«. Vpisati mora rodovniško številko živali, rojstno številko, ime, datum rojstva, spol, pasmo ter rodovniški številki matere in očeta. Če je bila žival kupljena iz drugega kontroliranega tropa in še ni imela izdanega Izkaza o poreklu, se na obrazcu »Odbira in sprejem v rodovnik« označi polje »Rodovnik« in s tem zahteva izdajo Izkaza o poreklu. Če je rejec kupil žival iz nekontroliranega tropa, potem mora pridobiti podatke o živali in njenih prednikih od prejšnjega lastnika, v kolikor je to mogoče. V polje »opombe« na obrazcu »Odbira in sprejem v rodovnik«, se zabeleži, da žival izhaja iz nekontroliranega tropa.

Za vse živali, ki se selijo iz izvornega gospodarstva in so namenjene za pleme, mora rejec izpolniti obrazec »Prodaja in izločitve živali«. Na ta obrazec se poleg rodovniške številke živali, spola živali, datuma prodaje in telesne mase živali ob prodaji, zapiše še ime, priimek in popoln naslov novega lastnika. Obrazec običajno izpolnjujejo rejci sami, nato pa ga pošljejo Drugi priznani organizaciji pri reji drobnice (Oddelek za zootehniko, Center za strokovno delo, Groblje 3, 1230 Domžale). Na osnovi kopije obrazca »Prodaja in izločitve živali« bo izdan Izkaz o poreklu. Obrazci morajo biti zapisani v štirih izvodih in podpisani s strani rejca in kupca (v primeru prodaje). Od teh štirih izvodov dobijo po en izvod rejec (prodajalec), kupec, kontrolor in Druga priznana organizacija pri reji drobnice. Vse živali, ki so prodane za pleme, morajo biti pred premikom z izvornega gospodarstva označene z rodovniško številko (Ur.l. RS št. 22/2004, 3. člen). Skupna identifikacijska številka (SIŠ), ki je sestavljena iz KMG-MID-a in zaporedne številke, je po Pravilniku o identifikaciji in registraciji drobnice namenjena za začasno označevanje jagnjet in oddajo živali za zakol. Za živali, ki so bile prodane za pleme na podlagi rojstne številke ali SIŠ številke in niso bile označene z rodovniško številko, se Izkaz o poreklu ne izdela. Sklepi V mesecu novembru smo začeli izdajati dopolnjene Izkaze o poreklu, kjer smo dodali na sprednji strani sedež in logotip Priznane rejske organizacije, na hrbtni strani s podatki pa dodatna polja za rodovniško knjigo, PrP genotip in NSP skupino. Vsi do sedaj izdani Izkazi o poreklu še vedno veljajo. Poleg Izkaza o poreklu bomo za plemenske živali v prihodnje začeli izdajati še zootehniški dokument, kjer bodo navedeni še proizvodni rezultati in kakovostni razredi. Literatura Gorjanc, G., Kompan, D. (2005) Praskavec in genotipizacija. Drobnica, 10 (1): 3-6. Zabavnik Piano, J., Juntes, P, Cotman, M., Pogačnik, M. (2005) Genotipizacija ovac za zniževanje dovzetnosti ovac na praskavec. Drobnica, 10 (2): 6-8