UNIVERZITET SV. KIRIL I METODIJ EKONOMSKI FAKULTET 2010/2011

Stru~en trud po Javni finansii

Tema: Javen dolg na Republika Makedonija

Sodr`ina

Voved . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ......... .3 Karakteristiki na portfolioto na javniot dolg . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4 Sostojba na dolg . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 javen

Primaren pazar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Sekundarno trguvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 Upravuvawe so dolg. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 Slu~ajot na Makedonija . . . . . . . . . . . . . . .18 javen Republika

Zaklu~ok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 Koristena literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

2

2

Voved Javniot dolg ima su{tinsko vlijanie vrz sostojbata na Buxetot na dr`avata, kako i direktno i indirektno vlijanie vrz nekolku drugi makroekonomski upravuvawe so kategorii, javniot kako e inflacijata, od kamatnite stapki, za kreditnata aktivnost, platniot bilans, itn. Zaradi toa, efikasnoto dolg su{tinsko zna~ewe upravuvaweto so rizikot i vo site drugi sektori od ekonomijata. Toa podrazbira namaluvawe na rizikot pri koncipirawe na strukturata i strategijata na zadol`uvawe, {to e posebno zna~ajno zaradi makroekonomskite posledici od eventualna nemo`nost na pla}awe na dolgot. Tie posledici opfa}aat nesolventnost na bankite i stopanskite subjekti, a na podolg rok i zaguba na kredibilitetot i sposobnosta na dr`avata da mobilizira finansiski sredstva od doma{niot i me|unarodniot pazar na kapital.

2

Karakteristiki na javniot dolg na Republika Makedonija Karakteristiki na portfolioto na javniot dolg

Vedna{ po osamostojuvaweto, Vladata na Republika Makedonija pristapi kon ras~istuvawe na obvrskite kon me|unarodnite kreditori nasledeni od porane{na SFRJ, kako i kon zna~itelno prestruktuirawe na del od nadvore{niot dolg koj Republika Makedonija go nasledi od porane{na SFRJ. Vo 1994 godina be{e ras~isten nasledeniot dolg kon Svetka banka, a vo 1996 godina gi ras~isti obvrskite kon Evropska investiciona banka (EIB), EUROFIMA i Evropskiot Fond za resetelment (CERF). Vo ovoj kontekst, dolgot kon Pariskiot klub na doveriteli be{e reprogramiran dva pati, i toa vo 1995 godina, i povtorno vo 2000 godina. Dolgot kon Londonskiot klub na doveriteli be{e refinansiran vo ramki na Novata finansiska spogodba (NFS) od 1998 godina, so koja Republika Makedonija se stekna so pravoto vo sekoe vreme da izvr{i otkup na obvrznicite, spored uslovite na pazarot na hartii od vrednost, pod uslov da nema neizmireni obvrski po glavnina i kamata. Istovremeno, za re{avawe na odredeni strukturni problemi koi se manifestiraa po osamostojuvaweto na Republika Makedonija, Vladata izdade t.n. strukturni obvrznici, koi zna~itelno vlijaea na zgolemuvawe na sostojbata na javniot dolg. Osobeno golemo vlijanie ima{e obvrznicata za staro devizno {tedewe koja Vladata ja emituva{e vo 2000 godina, vo iznos od 546,5 milioni evra so cel otplata na devizni depoziti na gra|anite koi bea zamrznati vo bankite vo Republika Makedonija, po raspa|aweto na porane{nata jugoslovenska federacija. Kako rezultat na emituvaweto na ovaa obvrznica, sostojbata na javniot dolg formalno se zgolemi vo 2000 godina na 2.219 milioni evra, iako prezemenata 2

obvrska od strana na dr`avata po osnov na zarobenite devizi de fakto datira od samoto osamostojuvawe. Javniot dolg kako procent od BDP go postigna vrvot vo 2000 godina, dostignuvaj}i 57,2% od BDP. Ottoga{ stapkata postepeno se namaluva vo sekoja od narednite godini i zaklu~no so proekciite za 2005 godina, iznesuva 44.1% od proektiraniot BDP soglasno GFS metodologijata, odnosno 40.9% od proektiraniot BDP spored zakonot za javen dolg. Nasledenite problemi so dolgot, kako i tekovnite prestrukturirawa na bankarskiot sektor vlijaea na kreirawe na nepovolno dol`ni~ko portfolio vo koe dominiraat instrumenti so koi ne mo`e da se trguva na pazarot na pari i kapital. Vkupniot javen dolg se sostoi od obvrskite na javniot sektor po osnov na nadvore{no i vnatre{no zadol`uvawe. Na krajot od 2004 godina, vkupniot javen dolg iznesuva{e 1.841,00 milioni evra, od koj 64% be{e nadvore{en dolg, a 36% vnatre{en dolg. U~estvoto na vkupniot javen dolg vo BDP vo 2004 godina iznesuva{e 43,8%, odnosno 1,3 procenten poen pomalku vo odnos na prethodnata godina. Dvi`eweto na vkupniot dolg na javniot sektor i na indikatorot javen dolg vo odnos na BDP vo periodot od 1999 godina i zaklu~no so proekciite za 2005 godina se prika`ani vo grafikonot br.1

Grafikon broj 1

2

Sostojba na javen d g(% odBDP ) sog asno GF S ol l m etod og jata ol i2500 2000 m l i oni evra i 1500 40 1000 500 0 g na odi 20 Vkupen javen dol g 0 Vkupen javen dol g/BDP 80

60 procenti

Detalni podatoci za poslednite dvi`ewa na sostojbata na vkupniot dolg na javniot sektor se prika`ani vo tabelata br.1 i grafikonot br.2.

Tabela broj 1: Sostojba na javen dolg: Vo milioni evragodina nadvore{en javen dolg doma{en javen dolg vkupen javen dolg BDP Vkupen javen dolg(GFS)/BDP Vkupen javen dolg (zakon za javen dolg) Vkupen javen dolg/BDP1999 1290 114 1,403 3,448 40,7 1268,2 2000 1428 791 2,219 3,877 57,2 2035,7 2001 1395 733 2,128 3,838 55,5 1996,2 2002 1268 676 1,944 3,991 48,7 1829,9 2003 1179 665 1,844 4,095 45 1717,8 2004 1178 663 1,841 4,207 43,8 1721,7 2005 1228 718 1,946 4,411 44,1 1803,1

36,8

52,5

52

45,8

41,9

40,9

40,9

Grafikon broj 2

2

s k ra di`e e a v io dlg op rio o trutu i v w n jan t o v e dt o 19- 05 o in d 9920 gd a20 50 20 00 10 50 10 00 50 0 0 n d o {e ja e d l g a v re n v n o d m{e ja e d l g o a n vn o

Najgolem del odnosno 94% od javniot dolg zaklu~no so 30 septemvri 2005 godina e denominiran vo stranska valuta, dodeka 6% e denominiran vo doma{na valuta. Od aspekt na valutnata struktura 51% od vkupniot dolg e denominiran vo evra dodeka 23% e denominiran vo SAD dolari (grafikon br.3). Dolgot denominiran vo evra go so~inuvaat pogolem del od strukturnite obvrznici (Obvrznicata za staro devizno {tedewe, Obvrznicata za privatizacija na Stopanska banka, Obvrznicite za denacionalizacija), krediti od Evropskata komisija(EC), Evropskata investiciona banka (EIB), Evropskata banka za obnova i razvoj(EBRD) i del od kreditite od Pariskiot klub na kreditori. Dolgot denominiran vo dolari vo najgolem del go so~inuvaat: dolgot kon Londonskiot klub na kreditori i del od dolgot kon Pariskiot klub na kreditori, kako i kreditite zemeni od Me| unarodnata banka za obnova i razvoj (IBRD). Dolgot kon Me| unarodniot monetaren fond (IMF), Me|unarodnata asocijacija za razvoj (IDA) i Me|unaroden fond za razvoj na zemjodelieto (IFAD) glasi vo valuta specijalni prava na vle~ewe (SPV). Vo doma{na valuta glasat kontinuiranite dr`avni hartii od vrednost, strukturnata obvrznica izdadena za sanacija na bankarskiot sektor i obvrznicata za selektivni krediti. Tabela broj 2: sostojba i proekcii na javniot dolg vo period od 19992009 po valuta

2

proekcijagodina Vkupen javen dolg Vo stranska valuta *nadvore{e n dolg *doma{en dolg Vo doma{na valuta1999 1268, 2 1,29 1,189 0 2000 2035, 7 1,963 1,324 639 2001 1996, 2 1,931 1,315 616 2002 1829, 9 1,77 1,203 567 2003 1717, 8 1,663 1,124 539 2004 1721, 7 1,641 1,132 509 2005 1803, 1 1,687 1,191 496 2006 1,86 8 1,70 8 1,22 4 484 2007 1,94 7 1,73 6 1,27 466 2008 1,92 4 1,65 3 1,27 1 382 2009 1,884 1,545 1,247 298

80

73

65

60

55

81

117

160

212

271

340

Grafikon broj 3

v l u as k ran v u n o ja e d l g a tn tru tu a k p i t v n om k d 6 % S Dd la A o ri 2% 3 e ra v 5% 1

d g ru i 1 %

S PV 1% 9

Sostojba na javen dolg

2

2

Dvi`ewe na vkupniot javen dolg - Vkupniot javen dolg na Republika Makedonija vo prviot kvartal na 2010 godina bele`e{e zgolemuvawe od 126,5 milioni evra vo sporedba so predhodniot kvartal i zaklu~no mart 2010 godina iznesuva{e 2255,4 milioni evra,odnosno 32,7 % od BDP.Ova zgolemuvawe na dolgot e rezultat na zgolemuvaweto na doma{niot dolg na Narodnata banka na Republika Makedonija, po osnov na izdadenite blagajni~ki zapisi, koja e vo ovoj kvartal iznesuva{e 114 milioni evra. Kaj dr`avniot dolg se zabele`uva porast od 4 milioni evra odnosno namaluvawe od 0,9 procentni poeni vo odnos na BDP vo mart 2010 iznesuva{e 1601,2 milioni evra odnosno 23,2 % {to e vo ramkite na Mastri{kiot kriterium za javniot dolg, spored koj dolgot na op{tinata Vlada odnosno dr`avniot dolg ne smee da nadminuva 60 % od BDP. Nadvore{niot javen dolg Nadvore{niot javen dolg na Republika Makedonija se sostoi od obvrski na op{tata dr`avna vlast (centralnata dr`avna vlast, fondovite i op{tinite), javnite pretprijatija i centralnata banka kon multilateralnite, bilateralnite i privatnite kreditori od stranstvo. Multilateralnite obvrski vklu~uvaat krediti od IBRD, IDA, EIB, CEB, IFAD, EU, EUROFIMA i EBRD; Pariskiot klub na kreditori go so~inuva najgolemiot del od bilateralniot dolg; i dolgot kon privatnite kreditori go opfa}a dolgot

2

kon Londonskiot klub na kreditori i toa vo forma na t.n. Obvrznica C (Brady Bond). Vo funkcija na poefikasno upravuvawe so nadvore{noto

zadol`uvawe, Ministerstvoto za finansii, vo ime na Vladata ja izdade prvata evroobrznicata na me|unarodniot pazar na kapital vo iznos od 150 milioni evra i so rok na dostasuvawe od 10 godini. Idejata za vakvata emisija, proizleze kako rezultat na potrebata za zamena na postoe~kiot rizi~en dolg so varijabilna kamatna stapka kon Londonskiot klub na kreditori so dolg so fiksna kamatna stapka (vo moment koga kamatnite stapki na me|unarodniot pazar na kapital bea na rekordno najnisko nivo). Ogromnata zainteresiranost za Republika Makedonija i za nejziniot finansiski instrument ovozmo`i kreirawe na {iroka od baza na investitori Amerika i sopstvenici na evroobvrznicata, Evropa, Azija. ^etirikratno

pogolemata pobaruva~ka za evroobvrznicata vo iznos od 593 milioni evra, pridonese za postignuvawe na relativno povolna kuponska kamatna stapka od 4.625%. Emisijata na evroobvrznicata nema da predizvika zgolemuvawe na javniot dolg, bidej}i sredstvata pribrani so emisijata }e bidat celosno upotrebeni za predvremen otkup na dolgot kon Londonskiot klub na kreditori. Strukturata na nadvore{niot javen dolg po kreditori zaklu~no so 30.09.2005 godina e prika`ana vo sledniot grafikon.st ru ra n n vore{ e dol gp kred tor i ktu a d n o i

pr i vat ni kredi tori

33% 27%

40%bi l ater al ni kredi t ori

m t i l at er al ni kredi tori ul

2

Nadvore{niot javen dolg na krajot na mart 2010 godina iznesuva{e 1392,3 milioni evra vo odnos na prethodniot kvartal se zgolemi za 18,5 milioni evra.Ova zgolemuvawe na nadvore{niot javen dolg se dol`i na zgolemuvaweto na dolgot na centralnata vlada i na javnite pretprijatija. Vnatre{niot javen dolg vo dekemvri 2009 godina iznesuva{e 755 milioni evra, dodeka na krajot na mart 2010 godina iznesuva{e 863 milioni evra. Ova zgolemuvawe na vnatre{niot javen dolg od 108 milioni evra e rezultat na zgolemuvaweto na sostojbata na blagajni~kite zapisi koi Narodna banka na Republika Makedonija gi izdava za monetarni celi vo iznos od 114 milioni evra, dodeka dolgot na centralnata vlada se namali za 6 milioni evra. U~estvoto na nadvore{niot javen dolg vo vkupniot javen dolg sporedeno so ~etvrtiot kvartal od 2009 godina se namali za 2.8 % za smetka na u~estvo na vnatre{niot javen dolg i iznesuva{e 61,7 % Od aspekt na valutnata struktura na javniot dolg vo prviot kvartal na 2010 godina, dominantno u~estvo ima{e dolgot denominiran vo evra so 61,3 % i sporedeno so prethodniot kvartal bele`i namaluvawe od 3,8 procentni poeni. Dolgot denominiran vo doma{nata valuta vo sporedba so krajot na 2009 godina se zgolemi za 4,3 procentni poeni i iznesuva{e 18 %, od koi samo blagajni~kite zapisi koi gi izdava Narodnata banka na Republika Makedonija u~estvuvaat so 16 %.

Kontinuirani dr`avni hartii od vrednost Primaren pazar

2

Sogleduvaj}i ja potrebata za razvoj na finansiskiot pazar Vladata vo 2003 godina usvoi Strategija za razvoj na pazarot na dr`avni hartii od vrednost. Donesuvaweto na strategijata pretstavuva{e osnova za otpo~nuvawe so emisija na kontinuirani dr`avni hartii od vrednost. Kako rezultat na skoro ednogodi{na podgotovka, Ministerstvoto za finansii vo januari 2004 godina uspe{no zapo~na so prvata emisija na kontinuirani dr`avni hartii od vrednost (3-mese~ni dr`avni zapisi). Poradi zadovolitelnata pobaruva~ka i rezultatite od aukciite na 3-mese~nite dr`avni zapisi vo 2004 godina, Ministerstvoto za finansii odlu~i vo noemvri istata godina da vovede i 6-mese~ni dr`avni zapisi. Vo 2005 godina, Ministerstvoto za finansii prodol`i so izdavawe na dr`avni zapisi i so voveduvawe na podolgoro~ni dr`avni hartii od vrednost. Taka, vo juni, kako rezultat na tekovniot trend na zgolemenata pobaruva~ka na dr`avni zapisi, se vovedoa 12-mese~ni dr`avni zapisi, a na 24 noemvri 2005 godina se realizira i prvata emisija na kontinuirani dr`avni obvrznici so rok na dostasuvawe od 2 godini. Kontinuiranite dr`avni hartii od vrednost se denominirani vo denari i se izdavaat vo dematerijalizirana forma. Tie se izdavaat po pat na aukcija spored prethodno objaven kalendar. Kalendarot, koj opfa}a period od {est meseci, se objavuva vo javnite glasila, kaj ovlastenite direktni u~esnici (bankite) i e javno dostapen na web-stranicata na Ministerstvoto za finansii (www.finance.gov.mk). Ministerstvoto za finansii go izbra i go sproveduva, kako najtransparenten na~in, aukciskiot mehanizam na proda`ba na dr`avni hartii od vrednost. Aukciraweto mo`e da se vr{i preku pove}e vidovi na tenderi koi se definirani vo Pravilnikot za na~inot i postapkata za izdavawe i isplata na dr`avnite hartii od vrednost (Slu`ben vesnik na RM br.99/2005). Vo praksata, naj~esto upotrebuvan tip na tender e tenderot so kamatni stapki i toa tenderot so pove}ekratni ceni (amerikanski tip). Kaj ovoj tip na aukcirawe, uspe{niot u~esnik na aukcijata ja pla}a ponudenata cena. Dr`avniot zapis e dol`ni~ka hartija od vrednost so rok na dostasuvawe pokratok od edna kalendarska godina od denot na 2

izdavawe, koja ja izdava Ministerstvo za finansii so cel pribirawe na pari~ni sredstva. Sostojbata na izdadenite dr`avni zapisi zaklu~no so noemvri 2005 godina iznesuva 3,6 milijardi MKD. Dr`avnata obvrznica (DO) e dol`ni~ka hartija od vrednost so rok na dostasuvawe od edna kalendarska godina i podolg od edna kalendarska godina od denot na izdavawe, koja ja izdava Ministerstvoto za finansii so cel pribirawe na pari~ni sredstva. Prvata emituvana dr`avna obrznica be{e so rok na dostasuvawe od 2 godini, kuponska obvrznica, so godi{na isplata na kuponskata kamata, vo nominalen iznos od 100 milioni denari. Aukciskata proda`ba na dr`avnata obvrznica se realizira{e so primena na tenderot so iznosi so odnapred utvrdena kuponska kamatna stapka od 10%. ,

pn o

po

300 250

300

2

Vo vrska so kamatnata struktura na portfolioto na vkupniot javen dolg, dolgot so fiksni kamati na krajot na prviot kvartal od 2010 godina ostanuva na isto nivo vo sporedba so ~etvrtiot kvartal od 2009 godina i iznesuva 51 %, dodeka dolgot so promenliva kamatna stapka iznesuva{e 49%. 2

Emisijata na kontinuirani dr`avni hartii od vrednost vo prviot kvartal od 2010 godina, na primarniot pazar na dr`avni hartii od vrednost se sproveduva vkupno 3 aukcii za dr`avni hartii od vrednost so devizna klauzula so rok na dostasuvawe od {est meseci. Vkupniot iznos koj be{e ponuden za proda`ba na aukciite iznesuva{e 5400,00 milioni denari, pobaruva~kata iznesuva{e 5481,43 milioni denari, a realizacijata iznesuva{e 5264,40 milioni denari. Od prezentiranite podatoci za aukciite odr`ani vo prviot kvartal, mo`e da se konstatira deka kaj pazarnite subjekti postoi visok interes za investirawe na slobodnite pari~ni sredstva vo vakov tip na finansiski instrumenti, Vo prilog na ova govorat i visokite vrednosti na procentot na realizacija na aukciite koj iznesuva{e 99,18 %, kako i na procentot na pokrienost na ponudata vo odnos na pobaruva~kata koja iznesuva 101,51 %. Trendot na namaluvawe na kamatnite stapki na dr`avnite hartii od vrednost koj zapo~na vo vtorata polovina od 2009 godina, prodol`i i vo tekot na prviot kvartil od 2010 godina.Kamatnata stapka na 6mese~nite dr`avni zapisi so devizna klauzula na poslednata aukcija sprovedena vo mart 2010 godina iznesuva{e 4,99 %, dodeka na aukcijata na 6-mese~nite dr`avni zapisnici so devizna klauzula sprovedena vo januari 2010 godina iznesuva{e 5,20 %. Od podatocite za kamatnite stapki se zabele`uva deka vo prviot kvartil od 2010 godina kamatnite stapki na 6-mese~nite dr`avni zapisnici se namalija za 0,21 procenten poen. Vo tekot na prviot kvartil od 2010 godina, vkupniot iznos koj be{e otplaten po osnov na dostasani dr`avni hartii od vrednost iznesuva{e 5354,83 milioni denari, dodeka neto zadol`uvaweto po osnov na izdadeni kontinuirani dr`avni hartii od vrednost be{e negativno i isto iznesuva{e 77,66 milioni denari.

Sekundarno trguvawe

2

Postojnata Makedonija

regulativa

za

sekundarno

trguvawe

vo

Republika

ovozmo`uva trguvawe so dolgoro~ni i kratkoro~ni hartii od vrednost na Makedonska berza A.D , kako i trguvawe so kratkoro~ni hartii od vrednost na pazarot na pari i pazarot preku {alter. Na pazarot na pari dosega nema realizirano nitu edna transakcija. Trguvaweto so dr`avnite hartii od vrednost na Makedonska berza A.D e vo golema mera ograni~eno od pri~ina {to brokerskite i berzanskite provizii za izvr{enite transakcii se relativno visoki. Tokmu zatoa, se pojavi potrebata za promovirawe na nov na~in na sekundarno trguvawe na dr`avnite hartii od vrednost preku voveduvawe na t.n. Pazar preku {alter. Za taa cel vo april 2005 godina, NBRM vo sorabotka so Ministerstvoto za finansii donese Pravilnik za na~inot i postapkata za trguvawe i poramnuvawe na transakciite so hartii od vrednost na pazarot preku {alter (Slu`ben vesnik na RM br.24/2005). So usvojuvaweto na ovoj pravilnik, oficijalno zapo~na da funkcionira pazarot preku {alter (OTS) na koj vo momentov se trguva so dr`avnite zapisi, a vo bliska idnina se planira negovo nadopolnuvawe koe }e se odnesuva i za kontinuiranite dr`avni obvrznici. Na ovoj na~in, Ministerstvoto za finansii o~ekuva so razvojot na sekundarnoto trguvawe, kamatnite stapki na dr`avnite hartii od vrednost da prodol`at da se namaluvaat. Za trguvaweto na pazarot preku {alter vo momentov ne se naplatuvat transakcioni tro{oci, bidej}i nitu NBRM, nitu Centralniot depozitar za hartii od vrednost (registarot) ne naplatuvaat provizija za nivnite uslugi. Bankite, involvirani vo transakciite, ostvaruvaat dobivka samo od razlikite (spredovite) pome|u kupovnata i proda`nata cena. Dopolnitelna prednost na ovoj pazar e {to poramnuvaweto na sklu~enite transkacii se vr{i vo realno vreme, odnosno vedna{ po sklu~uvaweto na transkacijata.

2

Sekundaren pazar na dr`avni hartii od vrednost Vo tekot na prviot kvartal od 2010 godina, na pazarot preku {alter e zabele`ano nezna~itelno trguvawe so dr`avni hartii od vrednost, odnosno realizirani se pet transakcii so 6-mese~ni dr`avni zapisnici so devizna klauzula. Vkupniot nominalen iznos na trguvawe iznesuva{e 133,65 milioni denari {to pretstavuva zgolemuvawe za 14,53 milioni denari vo odnos na nominalniot iznos na trguvawa ostvaren vo ~etvrtiot kvartal od 2009 godina. Prose~niot prinos od dostasuvawe na realiziranite transakcii so inicijalna ro~nost od 62

mese~ni dr`avni zapisnici so devizna klauzula vo prviot kvartal od 2010 godina iznesuva{e 5,17 %. Vo istiot vremenski period na Makedonskata berza se trguva{e so strukturni (osum emisii na dr`avni obvrznici za denacionalizacija i obvrznici za staroto devizno {tedewe) i so kontinuirani dr`avni obvrznici. Vkupniot obem na trguvawe ovoj period iznesuva{e 3,12 milioni evra, odnosno191,88 milioni denari, dodeka vkupno ostvaren promet na trguvawe iznesuva{e 2,26 milioni evra ili 167,97 milioni denari.

Upravuvawe so javen dolg Upravuvaweto so javen dolg pretstavuva proces koj ima za cel da obezbedi finansirawe na potrebite i finansiskite obvrski na dr`avata so najnizok mo`en tro{ok i odr`livo nivo na rizik na sreden i dolg rok. Edna od najbitnite ulogi na upravuvaweto so javniot dolg e da se identifikuvaat rizicite na koi e izlo`eno dol`ni~koto portfolio, da se oceni nivnata golemina, i da se razvie soodvetna strategija so koja } e se utvrdat optimalnite odnosi na razmena me|u o~ekuvanite tro{oci i rizici na dol`ni~koto portfolio. Imeno, javniot dolg na dr`avata gi sodr`i vnatre{niot i nadvore{niot dolg na javniot sektor na dr`avata. Portfolioto na javniot dolg voobi~aeno e najgolemoto finansisko portfolio na edna dr`ava i e izlo`eno na golem broj finansiski rizici koi mo`at da predizvikaat finansiska kriza i nestabilnost. Osven toa, i goleminata na obvrskite koi proizleguvaat od dolgot na javniot sektor se ~esto neizvesni od pri~ina {to se determinirani i zavisni od idnite dvi`ewa na ekonomskite varijabli, kako i od idnite politi~ki odluki. Ottuka, neophodno e da se definira optimalna struktura na javniot dolg koja }e im ovozmo`i na kreatorite na ekonomskata politika da ja reduciraat izlo`enosta na dolgot na finansiskite rizici po pat na vospostavuvawe na kvalitativni i kvantitativni kriteriumi za valutnata, ro~nata i kamatnata struktura na dolgot. Optimalnata struktura na javniot dolg se utvrduva so 2

strategija za upravuvawe so dolgot so koja na sreden rok se utvrduva politikata na zadol`uvawe na dr`avata, i ~ii celi }e bidat usoglaseni so celite na monetarnata i fiskalnata politika na dr`avata.

Slu~ajot na Republika Makedonija Portfolioto na javniot dolg na Republika Makedonija koj vo svojata struktura bele`i zna~itelno u~estvo na dolg vo stranska valuta (89% zaklu~no so 31.12.2005 godina), kako i dolg so varijabilna kamatna stapka (3% zaklu~no so 31.12.2005 godina), vo najgolema mera e izlo`eno na pazarnite rizici, odnosno rizikot od promena na devizniot kurs i promena na kamatnite stapki, kako i rizikot od refinansirawe. Intenzitetot na vlijanieto na ovie rizici e determiniran od neizvesnosta na ekonomskiot porast na makedonskata ekonomija, kako i od {okovite koi mo`e da se slu~at vo nadvore{noto okru`uvawe. Ottuka, pri utvrduvawe na srednoro~nata politika na zadol`uvawe na dr`avata za naredniot period napravena e analizata na odr`livosta na javniot dolg so koja se oceni odr`livost na sega{nata struktura na dolgot na pazarnite rizici, odnosno {okovi. Analizata sodr`i osnovno scenario za dvi`eweto na dolgot na op{tata vlada vo periodot od 2005 do 2010 godina, koe se bazira na srednoro~nite proekcii na makroekonomskite indikatori, kako i ~etirite alternativni scenarija so koi se testira vlijanieto na promenite na makroekonomskite i fiskalnite varijabli vrz dolgot na op{tata vlada. Scenarijata opfateni so analizata se: Scenario 1: Prose~no nivo na istoriskite podatoci za realnite kamatni stapki zgolemeno za dve standardni devijacii; Scenario 2: Prose~no nivo na istoriskite podatoci za realniot porast BDP namalen za dve standardni devijacii vo 2006 i 2007 godina; Scenario 3: Prose~no nivo na istoriskite podatoci za primarnoto saldo namaleno za dve standardni devijacii vo 2006 i 2007 godina; 2

Scenario 4: Deprecijacija na denarot za 30% vo 2005 godina.

Klu~na

cel

na

upravuvaweto

so

javniot

dolg

vo

Republika

Makedonija e da se obezbedat neophodnite finansiski resursi za razvoj na zemjata, bez pritoa da se predizvika zgolemuvawe na dolgot do nivo koe mo`e da ja zagrozi makroekonomskata stabilnost na ekonomijata i dinamikata na ekonomski rast. Zaradi toa, neophodno e zaokru`uvawe na potrebnata zakonska ramka koja }e obezbedi precizno definirawe na instituciite i subjektite i nivnata uloga i koordinacija vo upravuvaweto so javniot 2

dolg na dr`avata, jasna definicija na dolgot na dr`avnata vlast i na ostanatite institucii na javniot sektor, definirawe na pozajmuvaweto na dr`avata za likvidnosni potrebi, opis na metodite za utvrduvawe na limitite za pozajmuvawe, elementi na upravuvaweto so javniot dolg, dokumentacija koja e neophodna za realizacija na transakciite na pozajmuvawe, itn.

Koristena literatura

- http://www.finance.gov.mk/ - Osnovi na ekonomija Prof. D-r Risto Gogoski- Ohrid, 2004godina 2

- http://en.wikipedia.org/wiki/Public_debt

2