polioplus.org.mkpolioplus.org.mk/dokumenti/odkonvencijadopraktika.pdf · konevnecija za pravta na...

OD KONVENCIJA DO PRAKTIKA

POLIO PLUS

Osvrt vrz Me|unarodnata konvencija za pravata na licata so hendikep i slednite ~ekori za nejzina

efektivna implementacija vo Republika Makedonija

M-r @aneta Poposka

Skopje, 2009Edicija “Ceceron”

dvi`ewe protiv hendikep

I

Naslov: Od Konvencija do praktika; Osvrt vrz Me|unarodnata konvencija za pravata na licata so hendikep i slednite ~ekori kon nejzina efektivna implementacija

Ovaa publikacija e izgotvena so pomo{ na Evropskata Unija i Inicijativa za mentalno zdravje - Institut otvoreno op{testvo

This publication has been produced with the support of the European Union and the Open Society Mental Health Initiative

Izdava~: Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

Za izdava~ot: Zvonko [avreski

Dizajn i grafi~ka tehni~ka podgotovka : Oz dizajn

Tira`500 primeroci

LekturaMaja Mazenkovska

Pe~at:Jugoreklam - Skopje

Zo{to ni e potrebna Me|unarodnata konvencija za prvata na licata so hendikep?

So Konvencijata se osmisluva pravno-obvrzuva~ka ramka za za{tita i promocija na pravata na licata so hendikep na univerzalno nivo, i preku nejzinite odredbi se pravi zna~itelen is~ekor pred tradicio-nalniot koncept na razbiraweto na hendikepot, kako li~en problem na licata koi go imaat, kon socijalniot problem na dràvata. Rati-fikuvaj}i ja Konvencijata, dràvata }e bide pravno obvrzana licata so hendikep, koi se vo nejzina nadle`nost, da gi tretira kako ramno-pravni subjekti so suvereni prava, prava ~ie uìvawe treba da bide promovirano, za{titeno, obezbedeno i garantirano od samata dràva. Iako dràvata ne stanuva ~lenka na Konvencijata so samiot ~in na nejzino potpi{uvawe, sepak samiot ~in ja obvrzuva dràvata da se vozdrì od dejstvija koi se sprotivni od celta na Konvencijata1. Ova se odnesuva i na Republika Makedonija koja vo momentot na pi{uvawe na analizava ja ima potpi{ano Konvencijata i Fakultativniot pro-tokol kon istata, a ja nema se u{te ratifikuvano.

Potpi{uvaweto i ratifikuvaweto na Konvencijata }e $ ovozmoì na Republika Makedonija zabrzano kreirawe na seoopfaten i inte-gralen sistem koj, preku progresivna realizacija, }e pridonese kon celosno ostvaruvawe na pravata na licata so hendikep. Ovaa oblast s# u{te, po tradicija, se tretira kako isklu~iva nadle`nost na Min-isterstvoto za trud i socijalna politika, a so toa i kako ~isto soci-jalno pra{awe, {to e celosno sprotivno od celta na Konvencijata. Nesoodvetnata kadrovska ekipiranost, nadminatiot pristap, nepos-toeweto metodologija, mno{tvoto negativni sudiri na nadle`nost }e bidat nadminati so doslednoto implementirawe na odredbite od Konvencijata. Preto~uvawe na duhot na Konvencijata vo nacionalna prvna ramka i nejzino soodvetno buxetirawe se dvete neminovnosti za efektivna implementacija na Konvencijata. Tie moàt mnogu lesno

Predgovor

1.Vidi podetalno: Vienna Convention on the Law of Treaties (1969), article 18, United Nations, Treaty Series, vol. 1155, p. 331. Dostapno na internet na: http://untreaty.un.org/

I

OD ISKLUÊNOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

da se napravat vo R.Makedonija - preku donesuvawe Zakon za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep, predloèn so prvata uspe{na gra|anska inicijativa vo zemjata poddràn so 18.968 potpisi na gra|ani, zakon koj vo celost go sledi pristapot i metodologijata na izrabotka na Konvencijata.

Celta na publikacijata {to e pred vas e da se obznani sodrìnata na Konvencijata i fakultativniot protokol kon nea, no i procesot vo koj ovie dva dokumenta se izraboteni, kako i prioritetnite oblasti vo koi dràvata treba da prezeme idni akcii. Taa treba da gi potcrta slednite ~ekori koi i prestojat na Republika Makedonija, a so cel ratifikacija i efektivna implementacija na Konvencijata vo nacio-nalniot praven sistem. Ne pomalku va`no e {to samata publikacija }e pridonese vo podignuvaweto na javnata svest i alarmiraweto na po{irokata javnost za polo`bata na licata so hendikep kaj nas. I na kraj, taa prestavuva alatka koja }e im pomogne na parlamentarcite vo razbiraweto na normite i mehanizmot zaradi preto~uvawe na Kon-vencijata vo praktika.

Publikacijata sodrì dva osnovni dela: osvrtot kon Me|unarodnata konvencija za pravata na licata so hendikep i Fakultativniot pro-tokol, kako i slednite ~ekori za nejzina efektivna implementacija vo Republika Makedonija. Na krajot se izvle~eni preporaki koi se odnesuvaat pred s# na ~ekorite {to dràvata treba da gi prezeme pred i po ratifikacijata na Konvencijata, a {to bi gi imale vo vid pri natamo{noto diskutirawe i aktuelizirawe na ova pra{awe.

Polio Plus dvièwe protiv hendikep

IIIII

IIIII

Predgovor ................................................................................................... I

Sodrìna ............................................................................................ III

VoVed .................................................................................................... V

Izvr{no rezime ....................................................................................... VII

Glava 1: Osvrt vrz Me|unarodnata konvencija za pravata na licata so hendikep i Fakultativniot protokol kon nea .................................................................. 1

1.1 Preambula ..................................................................................... 1

1.2 Operativen tekst ........................................................................ 4

1.3 Osvrt vrz Fakultativniot protokol kon Konvencijata za pravata na licata so hendikep ................ 21

Glava 2: Sledni ~ekori za efektivna implementacija na Konvencijata vo Republika Makedonija....................................... 23

2.1 Ratifikacija i stapuvawe na Konvencijata vo sila .......... 23

2.2 êkori {to treba da se napravat za efikasna implementacija na Konvencijata................................................... 27

2.3 Oblasti od interes na Konvencijata i merki {to treba da se prezemat ..................................................... 32

GLAVA 3: Preporaki .............................................................. 43

Sodrìna

VovedDenes, pove}e od 650 milioni lu|e vo svetot se lica so hendikep.

Ako na ovaa brojka gi dodademe i ~lenovite na nivnite po{iroki familii, vkupnata brojka iznesuva pove}e od 2 bilioni lu|e koi sekojdnevno ̀ iveeat so hendikep. Deklarativno, ova najgolemo svetsko malcinstvo, vo princip, treba da gi uìva site ~ovekovi prava {to se garantirani so univerzalnite instrumenti, kakvi {to se Univer-zalnata deklaracija za ~ovekovite prava i me|unarodnite konvencii za ~ovekovi prava i fundamentalni slobodi. Sepak, vo praktikata, licata so hendikep se soo~uvaat so diskriminacija na razli~ni nivoa. Statistikata pokaùva deka okolu 20 procenti od najsiroma{noto svetsko naselenie se lica so hendikep, od koi 85 procenti na lica so hendikep se siroma{ni; 98 procenti od decata so hendikep ne odat na u~ili{te vo zemjite vo razvoj; 30 procenti od decata {to ìveat na ulica imaat nekakov hendikep; brojot na opismeneti vozrasni lica so hendikep e pomal od 3 procenti; sekoja godina pove}e od 20 milioni èni stanuvaat lica so hendikep kako rezultat na komplikacii za vreme na bremenosta i poroduvaweto2.

Sogleduvaj}i gi ovie brojki, me|unarodnata zaednica se obedini u{te edna{ da go potvrdi vrodenoto dostoinstvo na licata so hen-dikep i na dràvite da im ovozmoì koristewe na u{te edna prvana alatka koja konkretno }e se odnesuva na ~ovekovite prava na licata so hendikep. Taa alatka e Konvencijata za pravata na licata so hendikep i Fakultativniot protokol kon nea, doneseni na 13 dekemvri 2006 go-dina od Generalnoto sobranie na OON, a koi se otvoreni za potpis od 30 mart 2007 godina. Ovie dokumenti se dizajnirani na na~in da dadat zna~aen pridones kon koregirawe na izrazeno ponepovolnata socijalna polo`ba na licata so hendikep i unapreduvawe na nivnoto u~estvo vo gra|anskata, politi~kata, ekonomskata, op{testvenata i kulturnata sfera so podednakvi mo`nosti.

2.Vidi podetalno: “From Exclusion to Equality: realizing the rights of persons with disabilities” (Handbook for Parliamentarians on the Convention on the Rights of persons with Disabilities and its Optional Protocol), UN pub-lication HR/PUB/07/6, ISBN 978-92-9142-347-7. Dostapno na internet na: http://www.un.org/disabilities/documents/toolaction/ipuhb.pdf

VIV


Moème da kaème deka Konvencijata, ~ija geneza zapo~na pred pove}e od 25 godini, od proglasuvaweto na me|unarodnata godina na lica so hendikep vo 1981 godina i koja celosno go svrte vnimanieto na licata so hendikep, e vistinski „istoriska” na pove}e na~ina. Ovaa Konvencija e prvata vo 21 vek; dokument ~ija sodrìna e najbrzo dogo-vorena vo ramkite na OON - za samo tri godini - i dokument usvoen od Generalnoto sobranie na OON so konsenzus; dokument vo ~ie dogov-arawe u~estvuvale najmnogu nevladini organizacii; dokument koj po Konevnecija za pravta na deteto e najbrzo ratifikuvan i koj najbrgu stapil vo sila; prv me|unaroden dokument koj ovozmoùva regionalni me|unarodni organizacii da stanat negovi potpisni~ki-~lenki; i do-kument koj gi obvrzuva dràvite-~lenki da prezemat merki, kako na nacionalno, taka i na me|unarodno nivo.

Iako pravata na licata so hendikep se regulirani na me|unarodno nivo, sepak dràvite ostanuvaat eden od nivnite klu~ni za{titnici i promotori. Procesot na preto~uvawe na vizijata na Konvencijata vo konkretna politika i programa za akcija e individualen i pose-ben za sekoja dràva, bez razlika dali stanuva zbor za razviena ili za zemja vo razvoj. Postoeweto princip na pravna ednakvost, pravnite lekovi i dopolnitelnite akcii koi dràvite moàt da gi prezemaat, pretstavuvaat osnova od koja se trgnuva vo podobruvaweto na situaci-jata vo koja se nao|aat licata so hendikep.

Po ratifikacijata na Konvencijata, obvrskite predvideni so ovoj dokument mora da bidat preto~eni vo nacionalna pravna ramka, raz-vojno planirawe i buxetirawe, kako i vo soodvetni politiki preku progresivnoto postignuvawe na celosnata realizacija na naveden-ite prava, maksimalno iskoristuvaj}i gi nacionalnite raspoloìvi resursi, a koga e potrebno i vo ramkite na me|unarodnata sorabot-ka. Isklu~ok za progresivnata realizacija se odredbite koi se sodràni vo Konvencijata a se direktno primenlivi vo soglasnost so me|unarodnoto pravo.

M- r @aneta Poposkaavtor

VIIVI

Licata so hendikep treba da gi uìvaat site ~ovekovi prava {to se garantirani so univerzalnite instrumenti, kakvi {to se Univerzal-nata deklaracija za ~ovekovite prava i me|unarodnite konvencii za ~ovekovi prava i fundamentalni slobodi. Sepak, vo praktikata, li-cata so hendikep se soo~uvaat so diskriminacija na razli~ni nivoa, poradi {to e potreben obvrzuva~ki instrument-dogovor koj na licata so hendikep }e im obezbedi uìvawe na ~ovekovite prava i funda-mentalnite slobodi. Od tie pri~ini, vo ramkite na Organizacijata na obedinetite nacii be{e donesena Me|unarodna konvencija za pra-vata na licata so hendikep. So ovoj instrument se osmisli pravno obvrzuva~kata ramka za za{tita i promocija na pravata na licata so hendikep na univerzalno nivo i se napravi zna~itelen is~ekor pred tradicionalniot koncept na razbiraweto na hendikepot kako “prob-lem” na licata koi go imaat.

Iako pravta na ~ovekot se regulirani na me|unarodno nivo, sepak dràvite ostanuvaat eden od nivnite klu~ni za{titnici i promotori. Procesot na preto~uvawe na vizijata vo konkretna politika i pro-grama za akcija e individualen i poseben za sekoja dràva. Me|utoa, toj sekoga{ zapo~nuva so ratifikacija na Konvencijata i fakulta-tivniot protokol kon nea. Zatoa, Republika Makedonija treba da pristapi kon ratifikacija na dvata dokumenta. Pred procesot na me|unarodnata ratifikacija dràvata teba da obezbedi konsultacii so gra|nskiot sektor so cel iznao|awe zaedni~ka pozicija na site ~initeli vo op{testvoto, kako vladini taka i nevladini, vo vrska so koristeweto na terminot “disability” i negovo unificirawe.

Postoeweto na principot na pravna ednakvost, pravnite lekovi i dopolnitelnite akcii koi dràvata moè da gi prezeme pretsta-vuvaat osnova od koja se trgnuva vo podobruvaweto na situacijata vo koja se nao|aat licata so hendikep. Zatoa, Republika Makedonija treba da izvr{i seopfatna analiza na doma{nata legislativa i poli-tiki, koja }e pokaè kolku doma{noto zakonodavstvo i kreiraweto na politikite se konzistentni so odredbite od Konvencijata, }e gi identifikuva novite zakonski re{enija i politiki {to treba da bi-dat doneseni zaradi implementacija na Konvencijata i }e gi opredeli prioritetnite oblasti na dejstvuvaweto na dràvata.

Izvr{no rezime

VIIVI


I ne samo toa, dràvata treba da izraboti strategija i akcionen plan za prioritetnite oblasti koi }e bidat doprecizirani i raz-raboteni preku konkretni programi za podobruvawe na situacijata so specifi~ni odrednici, indikatori za uspeh, vremenska ramka i potrebni buxetski sredstva (so cel progresivno ostvaruvawe na celite od Konvencijata). So cel obezbeduvawe na efikasno uìvawe na pravata na licata so hendikep vo site sferi na op{testvenoto ìveewe komplementarno na zakonskite re{enija dràvata treba da vovede i implementira dopolnitelni sudski, administrativni, obra-zovni, finansiski i socijalni merki.

Dopolnitelno, Republika Makedonija treba da ovozmoì licata so hendikep da se koristat so efikasni pravni lekovi vo odnos na pravata obezbedeni so Konvencijata. Isto taka, dràvata treba da vospostavi model na nacionalen monitoring, po mo`nost trosloen, koj }e se sostoi od nazna~uvawe na edno ili pove}e kontakt-lica vo samata vlada, za raboti povrzani so inplementacijata na ovaa Konven-cija; formiraweto ili nazna~uvaweto na mehanizam za koordinacija na povrzanite dejstva vo razli~ni sektori i na razli~ni nivoa vo vla-data; i formirawe nacionalna ramka koja }e opfa}a eden ili pove}e nezavisni mehanizmi za promocija, za{tita i nadgleduvawe na inple-mentacijata na pravata priznaeni so ovaa Konvencija.

Po ratifikacijata, Republika Makedonija treba da pristapi kon redovno sledewe i ocenuvawe na pridobivkite, na nejzinoto vlijanie vrz politikite i zakonodavstvoto {to se usvoeni zaradi celosna im-plementacija na Konvencijata, vo sorabotka so licata so hendikep i nivnite pretstavni~ki organizacii, kako i drugite zasegnati strani.

Zaradi efikasno implementirawe na obvrskite soglasno Konven-cijata i Fakultativniot protocol, treba da se obezbedi u~estvoto na site ~initeli vklu~itelno i gra|anskoto op{testvo a posebno licata so hendikep i nivnite pretstavni~ki organizacii vo site fazi na im-plementacijata na Konvencijata, a osobeno vo donesuvaweto zakoni, kreiraweto politiki, nazna~uvaweto nacionalen monitoring meha-nizam i vo monitoriraweto.

1VI

1G L A V A P R V A

Osvrt na me|unarodnata konvencija za pravata na licata so hendikep i Fakultativniot protokol kon nea

Pregled

Organizacijata na obedinetite nacii (OON) kako univer-zalna organizacija, od samoto osnovawe bila zainteresirana za statusot i pravata na licata so hendikep i sekoga{ prifa}ala deka diskriminacijata kon licata so hendikep direktno vli-jae vrz ekonomskiot i socijalniot razvoj na celata zaednica. OON ja temeli promocijata na pravata na licata so hendikep vrz svoite osnova~ki principi, koi se odnesuvaat na osnovnite slobodi i ednakvosta na site ~ove~ki su{testva3 .

Rabotej}i pove}e decenii na promocija na pravata na licata so hendikep, situacijata kone~no sozrea vo dekemvri 2001 go-dina koga, na inicijativa na Meksiko, Generalnoto sobranie na OON so konsenzus ja usvoi Rezolucija 56/168, obezbeduvaj}i so toa vostanovuvawe na Ad hoc Komitet za izrabotka na predlog-tekst na seopfatna i integralna Me|unarodna konvencija za za{tita i unapreduvawe na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep. Po oddr`uvawe na osum sesii na Ad hoc komitetot, procesot, koj be{e vo fokusot na vnimanieto na OON nekolku godini, kako i na brojni eksperti i aktivisti koi rabotat vo oblasta na pravata na licata so hendikep, be{e finaliziran na 13 dekemvri 2006 godina. Generalnoto sobranie na OON ja us-voi Konvencijata za pravata na licata so hendikep i Fakulta-tivniot protokol kon nea so konsenzus i taa be{e otvorena za potpis na 30 mart 2007 godina. Konvencijata i Fakultativniot protokol stapija vo sila na 3 maj 2008 godina. Do denes, Kon-

1VI

3. “Univerzalnata osnova na pravata na ~ovekot podrazbira deka: ~ove~kite su{testva se ednakvi bidej}i ja delat zaedni~kata esencija na ~ove~koto dostoinstvo, a pravata na ~ovekot se univerzalni, ne poradi voljata na dr`avite ili me|unarodnite organizacii, tuku zaradi nivnata pripadnost kon ~ove{tvoto.”, Human Rights Today, a United Nations Priority, 1998.


vencijata ja imaat potpi{ano 143 a ratifikuvano 71 dràvi, dodeka fakultativniot protokol go imaat potpi{ano 87 dràvi a ratifiku-vano 45 4 .

Konvencijata ne predviduva novi prava za licata so hendikep, tuku so nea se sozdavaat samo mehanizmi za inplementacija (kodeks za im-plementacija) na ve}e postojnite prava univerzalni za site ~ove~ki su{testva. Isto taka, Konvencijata gi identifikuva oblastite vo koi treba da se prezemat zakonodavni i administrativni merki, kako i da se kreiraat soodvetni politiki koi treba da dovedat do zabrzano izedna~uvawe na mo`nostite za licata so hendikep za ednakvo uìvawe na ~ovekovite prava so drugite. Konvencijata e integralna, odnosno vo sebe gi opfa}a, kako gra|anskite i politi~kite prava, taka i, ekonom-skite, socijalnite i kulturnite prava, vklu~uvaj}i ja i zabranata na diskriminacija, pritoa ne postavuvaj}i rigidna demarkacija pome|u prvata i vtorata generacija na ~ovekovi prava. Ova e posebno va`no zatoa {to pove}eto ~lenovi imaat hibriden karakter, a i pri izgot-vuvaweto na tekstot na Konvencijata dràvite se zalagaa za izbegnu-vawe na navodnoto sozdavawe hierarhija pome|u razli~nite generacii na ~ovekovi prava.

Konvencijata jasno artikulira deka na hendikepot mora da se gleda kako na interakcija pome|u individuata so onevozmoènost i nejzino-to socijalno opkruùvawe. Licata so hendikep se subjekti so svoi pra-va i dostoinstvo, a ne objekti na milosrdie. Konvencijata smeta deka hendikepot e koncept vo razvoj na koj ne treba da se gleda stati~no i deka zakonodavstvoto na dràvite-~lenki treba da se adaptira so cel da gi otelotvoruva i odrazuva pozitivnite promeni vo op{testvoto vo svetlo na socio-ekonomskoto opkruùvawe.

Strukturata na Konvencijata ja so~inuvaat preambula i 50 ~lena. Iako vo su{tinata na sekoja preambula leì deklarativniot karak-ter, sepak treba da se napomene deka taa nudi korisen istoriski kon-tekst za odnosot kon licata so hendikep i ja objasnuva opravdanosta za donesuvawe na ovoj instrument vo me|unarodnoto pravo. Ostanatite ~lenovi go pretstavuvaat operativniot tekst od me|unarodniot dogo-vor, so toa {to ~lenovite 41-50 gi obedinuvaat tehni~kite normi so koi se reguliraat pra{awata na potpi{uvaweto, pristapuvaweto, ratifikuvaweto i stapuvawe vo sila na Konvencijata, kako i odred-bite za nejzinite rezervi i izmeni i dopolnuvawa.

4. Informacii za statusot na Konvencijata i fakultativniot rotokol kon nea se dostapni na internet na: htpp://www.ohchr.org/englihs/bodies/ratification/15.htm.

32

GLAVA 1: PREGLED

1.1 Preambula

Preambulata, vo eden del, go objasnuva odnosot pome|u Konevenci-jata i prethodniot razvoj vo me|unarodnoto pravo, nudej}i korisen is-toriski kontekst. Od koristenata retorika jasno moè da se zaklu~i deka na hendikepot se gleda kako na koncept vo razvoj koj treba da se vnese vo site glavni tekovi od op{testvenoto ìveewe, kako inte-gralen del na relevantnite strategii za odr`liv razvoj. Ilustrativ-no e pretstavena i promenata vo fokusot, odnosno od percepcijata na individualnata onevozmoènost na liceto so hendikep kon fokusir-awe na barierite i stavovite vo i na op{testvoto koi onevozmoùvaat celosno uìvawe na pravata i slobodite koi im pripa|aat na licata so hendikep per se5. Ova se ogleduva vo naveduvaweto na konceptot na dostapnost vo preambulata, kako eden od fundamentalnite prin-cipi vo promenata na percepcijata na hendikepot - od individuata vo op{testvoto.

Edna od ulogite na preambulata e preliminarno da gi identifi-kuva osnovnite na~ela i celi na konvencijata. Individualnata av-tonomnost i nezavisnost na licata so hendikep kako i pravoto na izbor, sli~no na Vienskata deklaracija, go najdoa svoeto mesto vo preambulata. Istoto se odnesuva i na mo`nosta za aktivna vklu~enost na licata so hendikep vo procesite na odlu~uvawe za politikite i programite, osobeno onie koi direktno se odnesuvaat na niv.

Principot na zabrana na diskriminacijata naveden vo preambu-lata e dolniot prag na principot na ednakvost vo pravoto - ednakvo dejstvo na zakonite, kon site. Ovoj princip e klu~en i protkaen niz celiot tekst na Konvencijata i treba da se napomene deka bez negovo postoewe ne moè da se zboruva za principot na pravna ednakvost. Pokraj naglasuvaweto na potrebata od vklu~uvawe na rodovata per-spektiva vo site napori za unapreduvawe na celosnoto uìvawe na licata so hendikep na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi, samata preambula gi izdvojuva ènite i decata kako posebni ranlivi grupi podlo`ni na pove}ekratna diskriminacija.

Primerite od praktikata ja objasnuvaat potrebata za vklu~uvawe na paragraf vo preambulata koj se odnesuva na siroma{tijata. Im-eno, siroma{tijata moè da vlijae vrz zgolemuvaweto na {ansite na licata da stanat hendikepirani; licata so hendikep imaat najgole-

5. Podetalno objasnuvawe na ovoj koncept moè da se najde vo opisot na “onevozmoènosta”. Vidi podetalno: New Zealand’s view on the Convention on the Rights of Disabled People.

32


ma mo`nost da ja iskusat siroma{tijata6. Preambulata ja istaknuva va`nosta na me|unarodnata sorabotka vo podobruvaweto na ìvot-nite uslovi na licata so hendikep vo sekoja zemja, osobeno vo zemjite vo razvoj.

Celta na ovaa Konvencija, otelotvorena vo ~len 1 e unapreduvawe, za{tita i ovozmoùvawe licata so hendikep celosno i ednakvo da gi uìvaat site ~ovekovi prava i osnovni slobodi, kako i promocija na po~ituvaweto na nivnoto vrodeno dostoinstvo. So vklu~uvaweto posebna odredba vo tekstot, koja ja potencira celta na Konvencijata, zabeleìtelna e konzistentnosta so novata praktika vo me|unarodnoto pravo. Va`no da se napomene e deka, iako vo tekstot na Konvencija-ta ne e vklu~ena definicija za “hendikep” poradi kompleksnosta na para{aweto i negovata razvojna priroda, vo ovoj ~len e navedeno {to se podrazbira pod terminot “lica so hendikep”7. Imeno, licata so hendikep vklu~uvaat lica koi imaat dolgoro~na fizi~ka, mentalna, intelek-tualna ili senzorska popre~enost koja vo interakcija so razli~nite barieri moè da vlijae vrz nivnata celosna i efikasna vklu~enost vo op{testvoto, na ramnopravna osnova so drugite.

Postoeweto na ~len koj se odnesuva na definiciite odnosno koris-tenite termini vo tekstot na konvenciite vo me|unarodnoto pravo se pokaà korisen zatoa {to pojasnuvaweto na zna~eweto i opfatot na koristenite termini pomaga vo otstranuvaweto na problemite koi bi moèle da se javat pri tolkuvaweto i implementiraweto na doku-mentot. Ovoj pristap be{e koristen i vo ovaa Konvencija, vo nejzin-iot ~len 2. Postoeweto na potrebata od definicija koja bi go objas-nila opfatot na “diskriminacijata vrz osnov na hendikep” e pove}e od evidentno, me|utoa zagriùva~ko e eksplicitnoto nespomenuvawe na indirektnata diskriminacija, {to pak, e vo sprotivnost so pro-gresivniot pristap vo modernite antidiskriminacioni zakoni8. Za pofalba e naveduvaweto na definiciite koi se odnesuvaat na “komu-nikacijata”, “jazikot”, “razumnoto prisposobuvawe” i “univerzalniot dizajn”, ~ie vklu~uvawe vo golem del be{e pottiknato od organizaci-

6. Vo vrska so pri~inite zo{to onie koi ìveat vo siroma{tija se hendikepirani, za razlika od onie koi ne se siroma{ni, vidi podetalno: Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep, M-r @aneta Stojkova, Skopje, 2004, str.230-235.7. Vo kontekst na me|unarodnite instrumenti koi se odnesuvaat na specifi~na populacija voobi~aeno e vnesuvawe na definicija za grupata koja e opfatena so sodrìnata na pravniot akt. Vidi podetalno: ~len 1 od Konvencijata {to se odnesuva na domorodnite i plemenskite narodi vo nezavisnite dràvi, MOT br.169 (Convention Concerning Indigenous and Tribal People in Independent Countries, ILO No.169).

1.2 Operativen tekst

54

GLAVA 1: PREGLED

8. Kako na primer: del 1 (6) od avstraliskiot diskriminacionen zakon za licata so hendikep od 1992, del 1 (7) od kanadaskata povelba za ~ovekovi prava i del IV, S.31 od irskiot zakon za ednkavost vo vrabotuvaweto). Vidi podetalno: A legal commentary on the Ad Hoc Committee on a Comprehensive and Integral International Convention on the Protection and Promotion of the Rights and Dignity of Persons with Disabilities, Landmine Survivors Network, March 2004, pp.8. Dostapno na internet na: http://www.un.org/esa/socdev/enable/rights/ 9. Idejata za nivno vklu~uvawe doa|a od Op{tiot komentar br.3 na Komitetot za ekonom-ski, socijalni i kulturni prava vo koj se naveduva deka: “pravnite lekovi se vklu~uvaat vo merkite koi se smetaat za soodvetni, pokraj zakonodavstvoto” i “realizacijata na predviden-ite prava bez diskriminacija od koj bilo vid ~esto e soodvetno promovirana preku provizi-ite koi nudat pravosudni i drugi efikasni pravni lekovi” (paragraf 5).

ite na lica so hendikep koi zemaa aktivno u~estvo vo rabotata na Ad hoc komitetot za izrabotka na tekstot na Konvencijata.

^lenot 3 se odnesuva na vklu~uvawe na op{tite na~ela koi sluàt kako vodilka vo idnoto tolkuvawe i implementacija na konvencija-ta. Prednost se dava na po~ituvaweto na vrodenoto dostoinstvo, in-dividualnata avtonomija i razli~nosta na licata so hendikep, kako i nivna celosna vklu~enost vo op{testvoto po~ituvaj}i go principot na nediskriminacija i ednakvost na mo`nostite. Obidot da se vklu~i vo glavnite tekovi rodovata ramnopravnost, kako i posebniot osvrt vrz pravata na decata so hendikep e evidenten i vo ovoj ~len. Pove}eto od na~elata moè da se sretnat i vo ostanatite me|unarodni dogovori, edinstven isklu~ok e na~eloto na pristapnost.

So vklu~uvawe na odredbata koja gi obvrzuva dràvite-~lenki da obezbedat celosna realizacija na pravata sodràni vo Konvencijata, se reflektira principot vo ~ija sr` leì idejata deka implemen-tacijata na me|unarodnite ~ovekovi prava e primarno nacionalno pra{awe. Dopolnitelno, ~lenot 4 (op{ti obvrski) vo sebe ja vklu~uva i zabranata na diskriminacija, kako eden od na~inite za realizacija na pravata na licata so hendikep. Osobeno za pozdrav e vklu~uvaweto na privatnite pretprijatija, pokraj javnite vlasti i instituciite, vo eliminiraweto na diskriminacijata vrz osnov na hendikep, zatoa {to golem del od proizvoditelite na stoki i uslugi se privatni pret-prijatija. Edna zabele{ka e otsustvoto na “pravnite lekovi”, pokraj “zakonodavnite i administrativnite merki”, so cel sproveduvawe na Konvencijata9.

Pove}eto od ~lenovite na Konvencijata se hibridni, reflekti-raj}i vo sebe i gra|anski i politi~ki, taka i ekonomski, socijalni i kulturni prava, vklu~uvaj}i ja i zabranata na diskriminacija. Od tie pri~ini, referencata na progresivna realizacija na naveden-ite prava se najde vo op{tite obvrski. Vo ovoj ~len e otelotvorena i

54


maksimata na licata so hendikep “Ni{to za nas, bez nas”, odnosno ak-tivnoto vklu~uvawe na licata so hendikep i nivnite pretstavni~ki organizacii vo procesite na odlu~uvawe, osobeno za pra{awa koi se odnesuvaat na niv. So drugi zborovi, dràvite-~lenki gradat partner-ski odnosi so licata so hendikep i nivnite organizacii - ideja {to ja promoviraat i za koja se zalagaat organizaciite na lica so hendikep otsekoga{. Rakovodej}i se od ~len 23 od Me|unarodnata konvencija za eliminacija na site formi na diskriminacija na ènata i ~len 41 od Konvencijata za pravata na deteto, vo paragrafot 4 e inkorporiran principot na ne-derogacija na ve}e postojnite prava.

Ramnopravnosta i nediskriminacijata ilustrirani vo ~len 5 ne se samo zna~ajni principi na ovaa Konvencija, tie se fundamentalni principi na za{titata na ~ovekovite prava. Zabranata na diskrimi-nacijata i afirmativnite akcii se dvete krajnosti na prostorot na protegawe na pravata, odnosno na akcijata za primena na pravoto za pravata na ~ovekot. Iako poimot zabrana na diskriminacija e soz-daden zaradi za{tita i garancija na ednakvosta na site pred zakonot, toj ne podrazbira poddr{ka na apsolutnata ednakvost, tuku e spoiv so relativnata ednakvost. Poimot ‘relativna ednakvost’ podrazbira deka e pravedno ednakvite da se tretiraat ednakvo, a razli~nite razli~no. Dopolnitelno, otsustvoto na soodvetno prilagoduvawe zasnovano za hendikepot koe ima za cel ili koe go ima efektot na onevozmoùvawe ili popre~uvawe na priznavaweto, uìvaweto ili koristeweto na ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava, moè da pretstavuva diskriminacija10 .

Postoewe na afirmativni akcii11 ja pretstavuvaat gornata granica na protegaweto na principot na pravnata ednakvost vo de facto need-nakviot svet na sovremenoto gra|ansko op{testvo. Od tie pri~ini, paradoksalno afirmativnite akcii mu sluàt na principot na ed-nakvost, preku voveduvawe na privremena, poedine~na i predmetno ograni~ena neednakvost na pravata. Zatoa, na afirmativnite akcii treba da se gleda samo kako na instrumenti vo ostvaruvaweto na prin-cipot na vistinska ili na {to poefikasna pravna ednakvost na li-cata so hendikep, za namaluvawe na procepot me|u “normativnoto i stvarnoto”.

10. Vidi podetalno: Komitetot za ekonomski, socijalni i kulturni prava opfaten so Op{t komentar br.5.11. Vidi podetalno: “Prevention of Discrimination: The concept and practice of affirma-tive action”, Final report submitted by Mr. Marc Bossuyt, Special Rapporteur, vo soglasnost so rezolucijata na pod-komisijata 1998/5, E/CN.4/Sub.2/2002/21, paragraf 5; i Komitetot za ~ovekovite prava, Op{t komentar br. 23 (~len 26), 1989, paragraf 10.

76

GLAVA 1: PREGLED

Soglasnosta me|u dràvite-~lenki okolu postoeweto na potrebata od zgolemena za{tita na pravata na ènite so hendikep, vo ovaa Kon-vencija e izrazena vo ~lenot 6. Vo istiot ~len se istaknuva deka èn-ite i devojkite so hendikep stradaat od dvojna diskriminacija, kako po osnov na polot, taka i po osnov na svojot hendikep. Toa pridone-suva na mnogu èni i mladi devojki da im bidat odzemeni osnovnite prava. Kombinacijata na dominacijata na maìte vo mnogu kulturi od edna strana, kako i op{toprifateniot negativen stav kon hendikepot od druga strana, moè da bide katastrofalno negativna za ènite so hendikep12 . I od tie pri~ini, dràvata treba da gi prezeme site neo-phodni merki za da obezbedi celosno po~ituavwe na pravata na èn-ite so hendikep, a so samoto toa da dovede i do razvoj i napredok na op{testvoto voop{to.

^lenot 7 se odnesuva na edna od najranlivite grupi me|u licata so hendikep - decata. Tie se najranliva grupa vo slu~aj na vojni, ek-sploatacii, lo{a ishrana, fizi~ki i psihi~ki ne~ove~ni posta-puvawa, trgovijata so lu|e i sli~no. Dopolnitelno, tie zavisat od poddr{kata na vozrasnite vo implementacijata na mehanizmite za za{tita na svoite prava. So ovoj ~len dràvite se zadolùvaat da prezemat razli~ni soodvetni merki za da go obezbedat celosnoto po~ituvawe na ~ovekovite prava na decata so hendikep, imaj}i go predvid interesot na deteto kako primaren.

^len 8 vo sebe go vklu~uva konceptot povrzan so podignuvaweto na javnata svest koj e dosta vaèn, osobeno vo op{testvo vo koe stereo-tipiite i predrasudite pridonesuvaat za razvoj i primena na diskrim-inatorski praktiki. So nego se promoviraat kampawite za podignu-vawe na javnata svest i najrazli~ni merki koi vo sebe vklu~uvaat: vlijanie u{te od najmala vozrast, preku obrazovniot sistem, rabot-noto mesto, semejniot ìvot i vrednosti, i edna od najmo}nite indus-trii koga stanuva zbor za formirawe i vlijanie vrz misleweto na javnosta - mediumite.

Za licata so hendikep, pove}eto prava na ~ovekot, vklu~uvaj}i ja i slobodata da primaat informacii, slobodata na dvièweto, pravoto na rabota ili pravoto na socijalna integracija, se vo tesna zavisnost so pristapnosta. Iako nekoi zemji donesoa legislativa i zapo~naa kampawi za javna edukacija zaradi eliminirawe na ovie pre~ki, sep-ak problemot ostanuva da bide prisuten. ^lenot 9 vo sebe opfa}a

12. Vidi podetalno: Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep, M-r @aneta Stojkova, Skopje, 2004, str.213-220

76


{irok koncept na pristapnost, adresiraj}i gi dvete pra{awa, kako pra{aweto na pristapnosta na fizi~kata sredina/ opkruùvawe, taka i pra{aweto na dostapnosta na informaciite i komunikaciite. Va`no da se napomene e deka celta na ovoj ~len e obezbeduvawe neza-visnost na licata so hendikep i nivno celosno u~estvo vo site aspekti na op{testvenoto ìveewe.

Vo ~len 10 e predvideno pravoto na ìvot koe e fundamentalen princip vo me|unarodnoto pravo za pravata na ~ovekot i e od apso-luten karakter, odnosno ne dozvoluva nikakvo otpovikuvawe. Imeno, dràvite-~lenki potvrduvaat deka sekoj ~ovek ima vrodeno pravo na ìvot i gi prezemaat site neophodni merki zaradi obezbeduvawe ova pravo delotvorno da go uìvaat licata so hendikep na ramno-pravna osnova so ostanatite. Edinstveno, zabele{ka se upatuva po-radi koristeweto na terminot “potvrduvaat” koj e karakteristi~en za neobvrzuva~kite pravni dokumenti. Moèbi popravilno e ko-risteweto so terminot “priznavaat”, sli~no kako i vo ~lenot 6 (1) od Konvencijata za pravata na deteto, ili “}e go po~ituvaat”.

Vo sostojbi rizi~ni za naselenieto voop{to, licata so hendikep se osobeno ranlivi i od tie pri~ini e voveden ~lenot 11 koj gi zadolùva dràvite da gi prezemat site mo`ni merki za nivna za{tita vo uslovi na voeni konflikti, humanirani i prirodni katastrofi.

^lenot 12 e vaèn zatoa {to vo otsustvo na pravoto na priznavawe kako lice pred zakonot, “individuata se degradira i sveduva na obi~en praven objekt, pri {to toj/taa nema da bide li~nost vo pravna smisla i }e bide li{en od site drugi prava ... od tie pri~ini, priznavaweto na pravniot subjektivitet na liceto e preduslov za realizacija na drugite prava na individuata”13. Centralno pra{awe vo ovoj ~len e pravnata sposobnost na licata so hendikep. Primenetiot pristap pravi razlika pome|u: prvo, priznavaweto na postoeweto na pravna sposobnost na site lica so hendikep i vtoro, koristeweto na istata za koja vo nekoi slu~ai potrebna e asistencija (sli~no kako i ~len 15 (2) od Me|unarodnata konvencija za eliminacija na site formi na diskriminacija na ènata).

Vo slu~aite vo koi asistencijata e potrebna so cel koristewe so pravnata sposbnost na licata so hendikep, sepak, pretpostavka e deka pravnata sposobnost ostanuva nepovredliva. Asistencijata ne gi pot-kopuva zakonskite prava na liceto so hendikep, ja po~ituva negovata volja i izbor, i oslobodena e od sudir na interes i nepravilno vli-janie, a istata podleì na redovno i nezavisno preispituvawe od kom-petentna, neutralna i nezavisna komisija. Dopolnitelno, vo ~lenot

13. Vidi podetalno: “UN Covenant on Civil and Political Rights: CCPR Commentary”, Manfred Nowak, str.282.

98

GLAVA 1: PREGLED

se obezbeduvaat primeri vo koi pravniot subjektivitet na liceto so hendikep mora da se po~ituva na ednakva osnova kako i ostanatite: poseduavawe ili nasleduvawe na imot, kontrolirawe na svoite fi-nansiski raboti, ednakov pristap do bankarskite zaemi, hipoteki i drugi formi na finansiski kredit.

Pravoto na pristap do sudskiot sistem predvideno vo ~len 13 e sostaven element na po{irokoto pravo na fer-sudewe. Iako ne pos-toi izri~na odredba vo dogovorite za pravata na ~ovekot koja bi go predvidela pristapot do sudot kako princip vo me|unarodnoto pravo za pravata na ~ovekot, se smeta deka ovoj koncept e opfaten so izja-vata “... site lu|e se ednakvi pred sudovite i tribunalite”, koja moè da se najde vo pogolem broj dogovori za pravata na ~ovekot 14. Soglasno Konvencijata, dràvite se obvrzani da obezbedat efektiven pristap do sudskiot sistem za licata so hendikep, ovozmoùvaj}i ja nivnata efektivna uloga kako direktni i indirektni u~esnici, vklu~uvaj}i i kako svedoci, vo site sudski postapki, kako i vo istra`nata i drugite preliminarni postapki. Pokraj toa, dràvata e obvrzana da promo-vira obuki za personalot vraboten vo policijata i zatvorite.

Pravoto na poedinecot na fizi~ka sloboda i bezbednost na nego-vata li~nost e vgradeno vo centarot na sekoj praven sistem koj{to go po~ituva vladeeweto na pravoto15. Posebno e va`no ~lenot 14 da se tolkuva ekstenzivno, imaj}i predvid deka licata so hendikep ~esto se li{uvani od sloboda i se institucionalizirani.

Idejata deka dràvata moè da ja zloupotrebi svojata vlast so pri-mena na neopravdano nanesuvawe bolka e mnogu stara. Nanesenite pov-redi pri namernoto kaznuvawe i drugite sli~ni postapuvawa se edna od pri~inite za hendikepot. Nitu edno kulturolo{ko na~elo ili praktika ne moè da go opravda ovoj vid na postapuvawa. Tie se spro-tivni na osnovnite prava na ~ovekot i na pravoto na ednakva vrednost i dostoinstvo na site ~ove~ki su{testva, kako i na integritetot na teloto i zatoa e vaèn ~lenot 15. Od tie pri~ini, opredeleni kazni, koi se namerno prezemeni za da ja onesposobat individuata, se spro-tivni na me|unarodnoto pravo za pravata na ~ovekot i humanitarnoto pravo. Iako elaborirana vo ~lenot 7 od MPGPP, zabranata na pri-

14. Vo ~lenot 14 (3) od Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava se naveduva deka “... sekoe lice ima pravo na slednite garancii: ... g) da prisustvuva na raspravata i samoto da se brani ili da ima branitel {to go izbralo; ako nema branitel, da bide izvesteno za svoeto pravo da go ima i, sekoga{ koga toa go baraat intersite na pravdata, da mu se dodeli brani-tel po slu`bena dol`nost besplatno ako nema mo`not da go plati”.15. Vo Magna Carta Libertatum od 1215 godina, vo slavnoto poglavje 39 se proklamira deka “nieden sloboden ~ovek ne smee da bide zaroben ili zatvoren ... osven so zakonska presuda od strana na negovite gospodari ili spored zakonot na zemjata” (Nullus liber homo capiatur, vel imprisonetur, … nisi per legale judicium parium suorum vel per legem terrae).

98


nuden medicinski tretman i institucionalizacija leì vo osnovata na ovoj ~len16.

Vklu~uvaweto na ~lenot 16 koj se odnesuva na zabranata na ek-sploatacijata, nasilstvoto i zloupotrebata vo tekstot na Konvenci-jata e konzistenten so dosega{nata praktika17. Dràvite gi prezemaat site efektivni zakonodavni, administrativni, sudski ili drugi mer-ki, zaradi za{tita na licata so hendikep, i vnatre, i nadvor od domot, od site formi na eksploatacija, nasilstvo i zloupotreba. Ponatamu se naveduva deka dràvite se dol`ni da prezemaat soodvetni merki za spre~uvawe na eksploatacijata, nasilstvoto i zloupotrebata, preku obezbeduvawe soodvetni formi na pomo{ i poddr{ka, ne samo na li-cata so hendikep, tuku i nivnite semejstva i neguvateli zatoa {to “obezbeduvaweto na informaciite” se odnesuva pove}e na semejstvata i neguvatelite, otkolku na licata so hendikep. Va`no da se napomene e deka dràvite obezbeduvaat efektivno nadgleduvawe od nezavisni organi na site objekti i programi koi se nameneti da im sluàt na li-cata so hendikep. Za kraj, ~lenot predviduva i dopolnitelna pomo{ na `rtvite, naveduvaj}i deka dràvata prezema soodvetni merki zaradi unapreduvawe na fizi~koto, kognitivnoto i psiholo{koto zakrepnu-vawe, rehabilitacijata i socijalnata reintegracija na licata so hen-dikep koi stanale `rtvi na koja bilo forma na eksploatacija, nasil-stvo i zloupotreba. Takvoto zakrepnuvawe i reintegracija treba da se izvr{uva vo sredina vo koja se unapreduva zdravjeto, dobrobitta, samopo~ituvaweto, dostoinstvoto, avtonomijata na li~nosta.

Vo su{tinata na ~lenot 17 koj go za{tituva “fizi~kiot i psihi~kiot integritet” na licata so hendikep leì za{titata od prinudnite in-tervencii ili od prinudnata institucionalizacija koja ima za cel koregirawe, podobruvawe ili olesnuvawe na kakov bilo vistinski ili sogledan nedostatok. Kako nedore~enost moè da se sfati nere-guliraweto na postapuvaweto so licata so hendikep vo slu~aite na medicinska itnost ili pra{awata na rizik po javnoto zdravje, pri {to se vklu~uvaat (involviraat) nedobrovolni intervencii.

^lenot 18 predviduva sloboda na dvièwe i dràvjanstvo na licata so hendikep, naveduvaj}i deka sekoe lice so hendikep ima pravo slobodno da se dviì i slobodno da go odbere svoeto dràvjanstvo i mesto na ìveewe vo granicite na svojata dràva; pravo da se koristi so patni ispravi i

16. Treba da se napomene deka pogolemo vnimanie i dopolnitelna elaboracija potrebno e da se izvr{i vo vrska so pra{aweto na mehanizmite za pravna kontrola protiv prinudniot medicinski tretman i institucionalizacijata na licata so hendikep. 17. Vidi podetalno: pravilo 9 paragraf 4 od Standardnite pravila, ~len 6 od Me|unarodnata kon-vencija za eliminacija na site formi na diskriminacija na ènata, i ~len 34-39 od Konvencijata za pravata na deteto.

1110

GLAVA 1: PREGLED

drugi dokumenti; da se koristi so imigracionite proceduri; da ja napu{ti i da se vrati vo koja i da bilo zemja, vklu~uvaj}i ja i svojata. Pravoto na napu{tawe na sekoja zemja podleì samo na ograni~uvawa propi{ani so zakon i neophodni za za{tita na nacionalnata bezbednost, javniot red (ordre public), javnoto zdravje i moral ili pravata i slobodite na drugite. Kako posebno pra{awe se tretira zapi{uvaweto vo mati~nite knigi na rodeni na decata so hendikep, kako i pravata koi proizleguvaat od toa.

Pravoto na nezavisnost i nezavisno ìveewe go vklu~uva vo sebe principot na avtonomija18. Zatoa, ovie koncepti se tesno povrzani so sozdavaweto preduslovi za celosno vklu~uvawe na licata so hen-dikep vo site sferi od op{testvenoto ìveewe. Nekolku va`ni el-ementi sodràni vo ~lenot 19 treba da se akcentiraat: prvo, zabrana na prinuduvaweto na licata so hendikep da ìveat vo “posebni uslo-vi za ìveewe” odnosno institucii, i jasno izrazen stav deka licata so hendikep treba da imaat mo`nost da go odberat svoeto mesto na ìveewe, kako i toa kade i so kogo sakaat da ìveat, na ednakva os-nova so drugite; vtoro, dràvite se obvrzani na licata so hendikep da im obezbedat pristap kon doma{ni, rezidencijalni i drugi slu`bi za poddr{ka, vklu~uvaj}i i personalna pomo{ potrebna za poddr{ka na ìveeweto i inkluzijata vo zaednicata, kako i prevencija na izo-lacijata ili segregacijata od zaednicata - {iroko poddràn od or-ganizaciite na licata so hendikep; i treto, dràvite se obvrzani lokalnite slu`bi i ustanovi nameneti za op{tata populacija da bi-dat dostapni za licata so hendikep na ednakva osnova so drugite, i da bidat soodvetni na nivnite potrebi19 .

Iako ~lenot 20 se odnesuva na pravoto na li~na mobilnost odnosno podvi`nost na licata so hendikep, sepak, treba da se gleda vo korel-acija so ~lenot 9 koj se odnesuva na pristapnosta. Me|utoa, treba da se napomene deka ovie dva ~lena, iako se me|uzavisni, sepak, go tretiraat problemot na nedostapnosta od dva razli~ni aspekti. Odnosno, ~lenot 20 se odnesuva pove}e na li~nata ne-mobilnost na licata so hendikep a ~lenot 9 go tretira ova pra{awe kako problem na op{testvoto, gen-eralno. Dràvite se dol`ni da prezemaat efektivni merki za obez-beduvawe na olesnuvaweto na slobodata na dvièwe na licata so hen-

18. Vidi podetalno: “Discussion Paper on Founding Principles of a Convention on Rights of Persons with Disabili-ties“, Danish Human Rights Institute, A/AC.265/2003/CRP/9. Dostapno na Internet na: http://www.un.org/esa/socdev/enable/rights/a_ac265_2003_crp9.htm 19. Vo procesot na izgotvuvawe na Konvencijata nekoi dràvi-u~esni~ki pokaàa zagriènost za mo`nostite nivnite dràvi da gi inplementiraat obvrskite stipulirani vo ovoj ~len. Zagriènosta na ovie delegacii moè da se namali ako se razbere deka ostvaruvaweto na ovie obvrski e predmet na progresivna realizacija, odnosno progresivno postignuvawe na celosnata realizacija na navedenite prava, maksimalno iskoristuvaj}i gi raspoloìvite nacionalni resursi, a koga e potrebno i vo ramkite na me|unarodnata sorabotka.

1110


dikep na na~in i vo vreme po niven izbor i so tro{oci koi moè da si gi dozvolat; olesnuvawe na pristapot do visoko kvalitetni pomagala za mobilnost, napravi, tehnologii za ispomo{ i formi na personalni asistenti i posrednici; obezbeduvawe obuka za ve{tini na dvièwe za licata so hendikep i za specijalisti~kiot personal koj raboti so licata so hendikep.

Slobodata na izrazuvawe na svoeto mislewe, oteleotvorena vo ~len 21 od ovaa Konevncija, verojatno e najuniverzalno priznato20 pravo na ~ovekot. Ova pravo vo sebe vklu~uva sloboda na mislewe bez kakvo i da bilo vlijanie i pravo da se baraat, primaat i prezentiraat informacii i idei preku mediumite21. Iako vo tekot na draftuvawe-to na ovoj ~len se saka{e da se dojde do poseopfatna odredba vo odnos na sodrìnata i formata na dostapnite informacii za licata so hen-dikep, sepak prevlada stavot deka ne treba da se nametnuva nesrazme-ren finansiski tovar na dràvite pri ostvaruvawe na obvrskite pr-ezemeni od Konvencijata.

Vo toj ~len se vklu~uva i internetot, kako globalna mreà na ko-muikacija, ne samo na licata so hendikep, tuku i voop{to. Zna~ajno e da se napomene vklu~uvaweto na masovnite mediumi (osobeno televiz-ijata, radioto i vesnicite), odnosno povikot do niv svoite uslugi da gi napravat dostapni za licata so hendikep, soglasno praviloto 5 (b) od Standardnite pravila. Za kraj se spomnuva obvrskata na dràvata za priznavawe i unapreduvawe na nacionalnite znakovni jazici.

Iako tekstot na ~lenot 22 koj se odnesuva na po~ituvaweto na privatnosta vo golem del e zemen od ~lenot 17 na MPGPP, sepak toj ne im e soodvetno prisposoben na potrebite {to gi imaat i situaci-ite vo koi se nao|aat licata so hendikep. Na primer: praktikata vo instituciite za zgriùvawe na lica so hendikep ukaùva na toa deka personalot ~esto vleguva vo sobite na {titenicite bez prethodna na-java. Toa moèbi ne e sprotivno od zakonot, me|utoa vo sekoj slu~aj e sprotivno od pravoto na privatnost. Dopolnitelno, dràvite se ob-vrzani da ja {titat i privatnosta na infrmaciite povrzani, osven so li~nosta, taka i so zdravjeto i rehabilitacjata na licata so hendikep na ednakva osnova so drugite.

20. Eden pregled na 142 svetski ustavi napraven vo 1978 godina, pokaà deka 124 od niv, ili 87,3% sodràt garancija za slobodata na izrazuvawe (nasproti toa, samo 66, odnosno 46,5% zabranuvaa ma~ewe ili surovo, ne~ove~no ili poniùva~ko postapuvawe). Razli~ni verzii na ova pravo bea otkrieni vo prvite sovremeni ustavi, vklu~uvaj}i i nekolku ustavi na amerikanskite dràvi od devetnaesettiot vek, ~lenot 11 od Francuskata deklaracija za pravata na ~ovekot i gra|aninot, kako i Prviot amandman na Ustavot na SAD. 21. Tekstot na ovoj ~len ja crpi svojata osnova od ~lenot 19 od MPGPP, ~lenovite 13 i 17 od Ko-nevencijata za pravata na deteto i principot 13 od Principite za za{tita na licata so mentalen hendikep i podobruvawe na zdravstvenata za{tita.

1312

GLAVA 1: PREGLED

Semejstvoto se smeta za “prirodna i osnovna }elija na op{testvoto” i ima pravo na za{tita od op{testvoto i dràvata. Namerata na ~le-not 23 koj se odnesuva na po~ituvawe na domot i semejstvoto ne e da gi menuva ili da vlijae vrz op{tite pravila koi se odnesuvaat na celata populacija vo razli~nite dràvi i kulturi, za pra{awa kakvo {to e na primer pra{aweto za planirawe na semejstvoto. Edinstvenoto {to saka da postigne Konvencijata e, ednostavno, samo da ovozmoì licata so hendikep da bidat tretirani na ist na~in kako i ostatokot od popu-lacijata, a ne poinaku. Zna~i, osnovata na ovie odredbi e samo zabranata na diskriminacijata. Taka, sekoja dràva-~lenka }e si gi zadrì svoite vrednosti, tradicii i kultura, i }e prodolì da gi inplementira svoite nacionalni zakoni i politiki vo odnos na tie pra{awa.

^len 16 (1) od Me|unarodnata konvencija za eliminacija na site formi na diskriminacija na ènata e osnova na tekstot na paragra-fot 2 koj se odnesuva na obvrskite na dràvite da gi obezbeduvaat pravata i odgovornostite na licata so hendikep vo odnos na staratel-stvoto, tutorstvoto, upravuvaweto so imotot i posvojuvaweto deca, ili vo odnos na sli~ni instituti koi postojat vo nacionalnata legis-lativa, imaj}i gi predvid interesite na decata kako primarni. Isto taka, dràvite se dol`ni da obezbeduvaat soodvetna pomo{ na licata so hendikep vo izvr{uvaweto na odgovornostite povrzani so odgledu-vaweto na decata. Vo paragrafot 4 koj e sli~en so tekstot na ~lenot 3 (1) od Konvencijata za pravata na deteto, me|utoa prilagoden za da ja reflektira specifikata na licata so hendikep, osobeno za pozdra-vuvawe e faktot {to vo ovoj paragraf e razraboteno koj (nadleèn organ) i vo kakva postapka (sudska i/ili administrativna) utvrduva dali deteto }e bide odvoeno od svoite roditeli, imaj}i go pritoa vo vid najdobriot interes na deteto. Ova e zajaknato u{te edna{ so odredbata vo koja se naveduva deka vo nitu eden slu~aj deteto nema da bide odvoeno od svoite roditeli poradi hendikep, bez ogled na toa dali deteto go ima toj hendikep ili pak, edniot ili obata roditela. Isto taka, ovoj ~len sodrì nekolku paragrafi koi gi tretiraat is-tite pra{awa so poseben osvrt vrz decata.

Bidej}i obrazovanieto e su{testveno za vrabotuvaweto vo mnogu sferi i e preduslov za ekonomskata nezavisnost, pravoto na obrazo-vanie predvideno so ~len 24 e od posebno zna~ewe za licata so hen-dikep. Obrazovanieto e isto taka vaèn del od rehabilitacioniot proces, zatoa {to licata so hendikep gi razvivaat svoite kapaciteti za da stanat nezavisni i da se integriraat vo op{testvoto. Va`no e da se istakne zna~eweto na obrazovanieto, ne samo kako del od re-habilitacijata, tuku i kako del od prevencijata22. Zakonskoto pred-viduvawe na op{toto pravo na obrazovanie ima malo zna~ewe ako

1312


dopolnitelno ne se prezemaat pozitivni merki za obezbeduvawe pri-stap do kvalitetno osnovno, sredno i visoko obrazovanie za decata, mladincite i vozrasnite so razli~ni vidovi i stepeni na hendikep. Va`no e da ne postojat pre~ki - pravni, fizi~ki ili psiholo{ki, koi bi go popre~uvale pristapot na licata so hendikep do obrazovanieto, da im se obezbedi specijalno obrazovanie koga toa e potrebno, i obra-zovanieto, dokolku e toa mo`no, da im se ovozmoùva vo integralno opkruùvawe. Neophodno e da se zemat predvid specijalnite obrazov-ni potrebi na licata so hendikep i socio-politi~kata realnost na sekoja dràva.

Namerata na ovoj ~len e da go ovozmoì pravoto na izbor na decata so hendikep slobodno da izberat vo kakva ustanova }e go dobivaat svoeto obrazovanie. Zna~i, izborot pome|u redovniot obrazoven sistem i speci-jaliziranoto obrazovanie treba da go napravat decata. Celta na specia-jliziranoto obrazovanie e da gi podgotvuva u~enicite za vklu~uvawe vo redovniot obrazoven proces vo nekoja sledna instanca i ponudenite obrazovni sodrìni ne smeat da bidat so pomal kvalitet od ponudenite vo redovniot obrazoven sistem23. Ovoj ~len go predviduva postoeweto lingvisti~ki identitet na zaednicata na gluvite, predviden i vo ~lenot 30 koj se odnesuva na u~estvoto vo kulturniot ìvot.

Vaèn element vo ~len 25 e slobodata na izbor na licata so hen-dikep, odnosno mo`nosta za prifa}awe ili odbivawe opredelena zdravstvena za{tita. [to se odnesuva do obvrskata na dràvata za obezbeduvawe “besplatni” ili “dostapni” zdravstveni uslugi predv-ideni so ovoj ~len, se zabeleùva deka Op{tiot komentar br.14 na MPESKP (~len 12) referira na postoeweto “dostapni” zdravstveni uslugi. Vo nekoi individualni slu~ai, za zdravstvenata usluga da bide dostapna, taa neminovno treba da bide i besplatna24 . Vaèn element e i zgolemenata obvrska na dràvite da obezbeduvaat zdravstveni us-lugi vklu~uvaj}i i rana identifikacija i intervencija, kako i uslugi koi se nameneti za minimizirawe i spre~uvawe na natamo{niot hen-dikep na decata i starite. Istoto se odnesuva i na blizinata na obez-beduvawe zdrvstveni uslugi (na lokalno nivo), so poseben akcent vrz ruralnite oblasti. Ova e zna~ajno ako se ima predvid deka licata so hendikep ~esto se soo~uvaat so nepristapni transportni sredstva. Za kraj, treba da se napomene deka ovoj ~len gi vklu~uva i zdravstvenoto i ìvotnoto osiguruvawe, {to gi prezema od ~lenot 28 koj se odnesuva

22. Visok procent na hendikepite se direkten rezultat na nedostatokot na informacii, siroma{tijata i lo{ite zdravstveni uslovi, koi moàt da se spre~at so adekvatno obrazovanie.23. Vidi podetalno: Standardni pravila za izedna~uvawe na mo`nostite za licata so hendikep, pravilo 6 paragraf 8; UNESKO Konvencija protiv diskriminacija vo obrazovanieto (UNESCO Con-vention Against Discrimination in Education), ~len 5 (1)(v).

1514

GLAVA 1: PREGLED

24. Moè da se zabeleì deka pra{aweto za dostapnosta i besplatnosta na nekoi uslgi se nametnuva i vo nekolku drugi ~lenovi na Konvencijata, kako na primer vo ~len 28 (2)(a).25. ^len 6 predviduva deka pravoto na rabota vklu~uva vo sebe pravo sekoj da ima mo`nost da ja obezbedi svojata egzistencija so rabota koja samiot slobodno ja izbral ili prifatil.26. Vidi podetalno: Adjusting to disability rules, Erika Lucas, Professional Manager Magazine, Volume 13, Issue 5, September 2004.

na soodvetniot ìvoten standard i socijalna za{tita. ^len 26 koj se odnesuva na habitacijata i rehabilitacijata e tesno

povrzana so nezavisnosta na licata so hendikep, maksimiziraweto na nivnata fizi~ka, mentalna, socijalna i profesionalna sposobnost i celosnoto vklu~uvawe vo site aspekti od socijalniot ìvot. Kako i vo prethodniot ~len, va`ni elementi na ovoj ~len se slobodata na izbor na licata so hendikep, odnosno mo`nosta za prifa}awe ili od-bivawe na opredelena rehabilitaciona usluga, kako i blizinata na obezbeduvawe na habitacionite i rehabilitacionite uslugi (na loka-lno nivo), so poseben akcent vrz ruralnite oblasti. Ova e zna~ajno ako se ima predvid deka licata so hendikep ~esto se soo~uvaat so ne-pristapni transportni sredstva, a so samoto toa i se onevozmoèni da primaat soodvetna habitaciona i rehabilitaciona usluga.

Statistikata pokaùva deka golem broj lica so hendikep se nevrabo-teni ili rabotat, vo najgolem del, samo neugledni ili slabo plateni raboti. Ova e vistinito, iako moè da se pokaè deka so soodvetna pomo{, obuka i rasporeduvawe, pogolemiot del od licata so hendikep moàt da obavuvaat golem obem zada~i, vo soglasnost so vaè~kite normi vo oblasta na trudot. Vo vreme na nevrabotenost i ekonomski nepriliki, licata so hendikep obi~no prvi se otpu{taat i posled-ni se vrabotuvaat. Tokmu ova e duhot na ~lenot 27 koj se rakovodi od ~lenot 6 od MPESKP25 i praviloto 7 od Standardnite pravila, pod naslov Vrabotuvaweto vo koe se naglasuva deka “... i vo ruralnite i vo urbanite sredini tie (licata so hendikep) mora da imaat ednakvi mo`nosti. Na po~etokot na tekstot, ~lenov izri~no zabranuva dis-kriminacija na licata so hendikep od rabotodavecot pri procesot na vrabotuvawe, unapreduvawe ili otpu{tawe od rabota26.

Vo su{tinata na ovoj ~len e promoviraweto na licata so hendikep na op{tiot pazar na trudot, a ne nivno vrabotuvawe vo za{titni rabotilnici. Ovie, vtorive, treba da pretstavuvaat samo preodna alternativa, od celosna izolacija do celosna inkluzija na licata so hendikep na pazarot na trudot. Za taa cel, potrebno e obezbeduvawe tehni~ko i stru~no naso~uvawe i kon-tinuirana obuka; promovirawe na mo`nostite za vrabotuvawe i napredu-vawe vo karierata; vrabotuvawe na licata so hendikep vo javniot sektor i voveduvawe afirmativni akcioni programi i drugi merki za pottiknuvawe na rabotodavcite so privatni biznisi da angaìraat lica so hendikep; obez-beduvawe razumno prilagoduvawe na rabotniot prostor, i promovirawe na

1514


programi za stru~na i profesionalna rehabilitacija. Zna~ajno mesto vo celiot pogore naveden sistem na promocija na vrabotuvaweto na licata so hendikep e voveduvaweto mo`nosti za samovrabotuvawe, pretpriemni{tvo i zapo~nuvawe na sopstven biznis, kako va`ni elementi na osamostojuvawe-to na licata so hendikep.

Tretiraweto na licata so hendikep spored medicinskiot ili modelot na milosrdie 27, gi pravi zavisni od konkretni (nehendikepirani) lica i gi oddeluva od ostanatite vo op{testvoto. Modelot na nezavisno ìvee-we ja izrazuva vistinskata priroda na hendikepot: problemot se nao|a vo komunikacijata pome|u op{testvoto i individuata, a ne vo samata in-dividua, nitu pak, vo nejzinata onevozmoènost. Socijalniot model, od tie pri~nni, moè da im bide polezen instrument na licata so hendikep da napravat pozitivni promeni vo svojot ìvot. Pravoto na soodveten ìvoten standard e tesno povrzano so pravoto na socijalna za{tita i so-cijalni uslugi i zatoa se inkorporirani vo eden ~len - ~lenot 28. Pravoto na soodveten ̀ ivoten standard vklu~uva, me|u drugoto, i pravo na hrana 28, obleka i ̀ iveali{te 29. [to se odnesuva do pra{aweto na pristapot do ~ista voda na licata so hendikep, vo Op{tiot komentar br.15 Komite-tot za ekonomski, socijalni i kulturni prava naveduva deka: “pravoto na pristap do voda e neminovno potrebno za dostoinstven ìvot; toa e pretpostavka za realizirawe na site drugi ~ovekovi prava” 30.

Za pozdravuvawe e istaknuvaweto na posebnite servisi koi gi obez-beduvaat dràvite za marginaliziranite grupi na lica so hendikep, kako {to se ènite i devojkite, starite i siroma{nite lica so hen-dikep, koi se sostojat od vklu~uvawe vo programi za socijalna za{tita i strategii za namaluvawe na siroma{tijata kako i dobivawe soodvet-na obuka, sovetuvawe, finansiska pomo{ i vremena nega. Potrebno e da se napomene deka formulacijata “socijalna za{tita” vo ovoj ~len e sfatena ekstenzivno kako i vo izve{tajot na Komisijata za socijalna za{tita od 2001 godina31.

27. Za trite modeli vidi podetalno: Disability, Equality and Human Rights, A Training Manual for Development and Humanitarian Organisations, Harris, A., Enfield S., Oxfam GB, Action on Disability and Development, 2003, str.169-172.

28. Vidi podetalno: ^len 25 od Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot, ~len 12 od Dopolnitel-niot protokol kon Amerikanskata Konvencija za pravata na ~ovekot vo oblasta na ekonomskite, socijal-nite i kulturnite prava, ~len 11 od MPESKP, ~len 27 (3) od Konvencijata za pravata na deteto, ~len 10 (b) od Deklaracijata za socijalen napredok i razvoj, paragraf 4 od Univerzalnata deklaracija za iskorenu-vaweto na gladot i lo{ata ishrana (The Universal Declaration on the Eradication of Hunger and Malnutrition). 29. Vidi podetalno: ^len 11 od MPESKP, ~len 27 (3) od Deklaracijata za socijalen napredok i razvoj, op{tiot princip I paragraf 1 od Preporakata {to se odnesuva na ìveali{tata za rabotnicite (The Recommendation concerning Workers’ Housing), paragraf 19-25 od Predlozite {to se odnesuvaat na metodite za aplikacija (Suggestions Concerning Methods of Application), del III, paragraf 24 od Agendata za domuvawe (The Habitat Agenda), paragraf 8 od Deklaracijata od Vankuver za ~ovekovite naselbi.

1716

GLAVA 1: PREGLED

30. Vidi podetalno: Committee on Economic, Social and Cultural Rights, General Comment 15, 2002, paragraf 1.31. Vidi podetalno: Report of the Commission for Social Development, 39th Session, 13-23 February 2001, doc. E/CN.5/2001/2. 32. Op{tata praktika pokaùva nedoslednosti po osnov na ova pra{awe, i eo ipso se nametnuva pra{aweto za u~estvoto na licata so mentalen hendikep vo politi~kiot ìvot, od edna strana i odzemaweto na delovnata sposobnost od pri~ini na mentalen hendikep, od druga strana. Dilemata e: kade se povlekuva granicata, odnosno kade e op{testveno korisno da se povle~e granicata i pritoa da ne se povredat pravata na edna zna~itelna grupa na lica?!; Vidi podetalno: Od ideja do realnost, M-r @aneta Stojkova, Skopje, 2005.

^lenot 29 go obezbeduva pravoto na u~estvo na licata so hendikep vo politi~kiot i javniot ̀ ivot, predvideno i so ~len 25 od MPGPP i go potencira ova fundamentalno pravo koe mnogu ~esto se prekr{uva vo praktikata32, ne samo vo procesot na glasawe, tuku i vo procesot na odlu~uvawe za pra{awata od interes za licata so hendikep. Do-polnitelno, ovaa odredba e vo soglasnost so najnovite sogleduvawa i sfa}awa vo me|unarodnoto pravo za pravata na ~ovekot vo kontekst na u~estvoto vo procesot na odlu~uvawe na posebnite zagrozeni grupi. Vo ovoj ~len se naveduvaat obvrskite na dràvite za obezbeduvawe, bez nikakva diskriminacija i bez neosnovani ograni~uvawa, u~estvo vo izborniot proces na site lica so hendikep, u~estvo vo politi~kite organizacii/partii i u~estvo vo procesot na odlu~uvawe za pra{awa od interes na licata so hendikep. Moè da se zabeleì deka nivoto na specifi~nosti vo odnos na u~estvoto na licata so hendikep vo iz-borniot proces e mo{ne visoko, za razlika od ostanatite odlu~uva~ki procesi koi ne se elaborirani vo detali vo tekstot na ovoj ~len.

Iako mo`nosta za vklu~uvawe na licata so hendikep vo nevla-dinite organizacii i politi~kite partii kako i formirawe i priklu~uvawe kon organizaciite na licata so hendikep so cel zasta-puvawe na nivnite interesi na me|unarodno, nacionalno, regionalno i lokalno nivo e ostavena otvorena, sepak nedostasuva eksplicitnoto naveduvawe na pravoto licata so hendikep da gi pretstavuvaat svoite vladi na me|unarodno nivo, kako i da u~estvuvaat vo rabotata na me|unarodnite i regionalnite organizacii. Ova pravo e predvideno vo ~len 8 od Me|unarodnata konvencija za eliminacija na site formi na diskriminacija na ènata.

Vo realnosta, na licata so hendikep ~esto im se odzema mo`nosta za celosno u~estvo vo kulturniot ìvot na zaednicata na koja i pripa|aat. Ova li{uvawe se izrazuva preku fizi~kite i socijalnite barieri koi proizleguvaat od neinformiranosta, ramnodu{nosta i stravot. Ova pravo se povreduva, na primer, koga ne e ovozmoèn pri-stap do objektite vo koi se odrùvaat kulturnite aktivnosti (kina, teatri, biblioteki, sportski stadioni, muzei i sl.) i koga licata so hendikep se isklu~uvaat poradi predrasudite za nivnata nesposobnost da u~estvuvaat. Tokmu ova se pri~inite za postoewe na ~lenot 30.

1716


Kako specifika na ovoj ~len e predviduvawe za postoewe na specifi~en kulturolo{ki i lingvisti~ki identitet na zaednicata na licata so namaleni senzorni sposobnosti33. Vklu~uvaweto na pose-ben kulturolo{ki identitet doa|a od faktot {to vo me|unarodnoto pravo postoi razlika me|u pravoto na kultura i pravoto na u~estvo vo kulturniot ìvot na zaednicata. Paragrafot 5 na ovoj ~len gi inkor-porira vo svojata sodrìna pove}eto elementi predvideni so pravilo-to 11 od Standardnite pravila, koe predviduva obvrska za dràvite da prezemaat merki za obezbeduvawe na podednakva mo`nost licata so hendikep da u~estvuvaat vo sportot i rekreacijata. Ovoj paragraf gi pokriva uspe{eno trite posebni aktivnosti koi pridonesuvaat za fizi~ka podgotvenost, psihi~ka blagosostojba i socijalna inter-akcija na licata so hendikep34.

Postoeweto na ~len 31 koj se odnesuv na sobiraweto podatoci za licata so hendikep, se opravduva so faktot {to site dràvi, so cel implementirawe na odredbite od Konvencijata, }e se stremat kon pribirawe statisti~ki podatoci i kreirawe bazi na podatoci za li-cata so hendikep, kako i nivna distribucija. So cel, sobiraweto na podatocite da bide izvr{eno so primena na pravilni metodi i imaj}i gi pritoa predvid doverlivosta na informaciite i po~ituvaweto na privatnosta na zasegnatite lica, be{e pove}e od potrebno vo sa-miot tekst na Konvencijata da se vklu~i ~len koj }e go adresira ova pra{awe. Va`no da se napomene e deka inforamciite sobrani vo so-glasnost so ovoj ~len }e se koristat za ocenka na inplmentacijata na obvrskite na dràvite soglasno konvencijata i se nameneti za ko-ristewe so cel identifikuvawe i re{avawe na pre~kite so koi se soo~uvaat licata so hendikep pri uìvaweto na nivnite prava.

Za inplementacija, kako na gra|anskite i politi~kite prava, taka i na ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava, se potrebni sred-stva. Me|utoa, za podobruvawe na statusot na licata so hendikep ne e potrebna samo finansiska pomo{; naprotiv, potrebno e postoewe edinstven standard me|u razvienite zemji i zemjite vo razvoj, rak-ovodej}i se od principot na sorabotka, solidarnost i partnerstvo. Site dràvi-~lenki so potpi{uvaweto i ratifikacijata na Kon-vencijata se obvrzuvaat i poedine~no i preku me|unarodnata pomo{

33. Vo svojata sodrìna nacrt-paragrafot 4 adresira posebno pravo predvideno so me|unarodnoto pravo - pravoto na malcinstvata, vo ovoj slu~aj na licata so namaleni senzorni sposobnosti - da go uìvaat svojot kulturolo{ki i lingvisti~ki identitet i posebno pravoto da se koristat so sopstveniot jazik. Pravoto nekoj da se koristi so svojot jazik go opfa}a pravoto na slobodno koristewe so svojot jazik bez nikakvo vlijanie od strana; pravo koe{to vo mnogu dràvi ~esto se prekr{uva vo odnos na zaednicata na gluvi lica. Vidi: ~len 27 od MPGPP, ~len 30 od Konvencijata za pravata na deteto, Op{tiot komentar br.23 na Komitetot za ~ovekovite prava, 1994, HRI/GEN/1 Rev.5, str.147-150. 34 Vidi podetalno: UN Inter-Agency Task Force on Sport for Development and Peace.

1918

GLAVA 1: PREGLED

35. Vidi podetalno: ^len 2 od MPGPP, ~len 4 od Konvencijata za pravata na deteto, paragraf 12 od Vien-skata deklaracija i Programa za akcija, ~len 23 od Deklaracijata za socijalen napredok i razvoj, para-graf 7 od Univerzalnata deklaracija za iskorenuvawe na gladot i lo{ata ishrana, paragraf 147 i 148 od Agendata za domuvawe, paragraf 179 od Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep, i paragraf 53 od Talinskite vode~ki na~ela za akcija vo razvojot na ~ovekovite resursi.

i sorabotka, osobeno na ekonomsko i tehni~ko pole, a koristej}i gi svoite raspolo`livi izvori vo najgolema mo`na merka, da prezemaat ~ekori za da se postigne celosnoto ostvaruvawe na pravata priznaeni vo ovaa Konvencija so site soodvetni sredstva.

^len 32 ja regulira me|unarodnata sorabotka. Postoeweto vakov ~len ne e novina vo me|unarodnoto pravo za pravata na ~ovekot35, a sepak vo raboteweto na Ad hoc komitetot za podgotvuvawe na Konvencijata edno od najneusoglasenite pra{awa me|u dràvite-u~esni~ki be{e tokmu toa. Predmet na posebna zagriènost kaj dràvite {to ne ja poddrùvaat idejata za postoewe poseben ~len koj }e se odnesuva na me|unarodnata sorabotka e toa {to tokmu toj ~len }e bide koristen od nekoi dràvi kako izgovor za nedostatocite i nedoslednostite vo inplementacijata na Konvencijata. Izlezno re{enie se najde vo voveduvaweto na ~lenot (para-graf 2) na slednava formulacija: “odredbite povrzani so me|unarodnata sorabotka vo nieden slu~aj ne gi derogiraat obvrskite na dràvite za inplementirawe na konvencijata” vo tekstot.

Va`no da se napomene e deka me|unarodnata sorabotka e predvidena vo po{iroka smisla na zborot, odnosno vo nea se vklu~uvaat razmenata na informacii i iskustva, nau~nite istraùvawa, obukite, podignu-vaweto na javnata svest, sorabotkata me|u organizaciite na lica so hendikep, razvojot na tehnologii i gradeweto kapaciteti. Pritoa, ne razbiraj}i go ovoj institut samo kako transfer na sredstva, ekonomska poddr{ka i finansiska pomo{. Isto taka, me|unarodnata sorabotka e predvideno da se odviva vo bilateralni, regionalni ili multilat-eralni forumi, vklu~uvaj}i gi i specijaliziranite agencii i finan-siskite institucii. Treba da se napomene deka ne samo dràvite se tie koi igraat uloga vo pottiknuvaweto na me|unarodnata sorabotka, tuku i regionalnite organizacii, kakva {to e na primer Evropskata unija ili Afrikanskata unija, specijaliziranite agencii na OON, Svetskata banka i drugite banki za razvoj.

Sistemot na monitoring ili nabquduvawe go pottinkuva procesot na ot~etnost i na podolg vremenski rok, gi zajaknuva kapacitetite na dràvite da gi ostvarat vo celost zalo`bite i obvrskite preze-meni so Konvencijata. Vklu~uvaweto na ~lenot 33 vo tekstot ja odra-zuva novata praktika vo dizajniraweto na me|unarodnite dogovori so koi se sozdavaat obvrski vo odnos na inplementacijata na nacional-noto zakonodavstvo36. So ova se prifa}a primarnata odgovornost na

1918


dràvata vo inplementacijata na odredbite od Konvencijata. I ne samo toa, tuku vo ovoj ~len se vospostavuva modelot na nacionalniot monitoring koj moè da varira vo odnos na organizaciskiot sistem vo dràvite, me|utoa vo na~elo, toj e dvosloen.

Prviot sloj go opfa}a sistemot na nacionalen monitoring koj go vr{i vladata, a se sostoi vo nazna~uvawe na edno ili pove}e lica za kontakt vo samata vlada, za raboti povrzani so inplementacijata na ovaa Konvencija. Dopolnitelno, vladite se dol`ni da mu posvetuvaat dol`no vnimanie na formiraweto ili nazna~uvaweto na mehani-zam za koordinacija na povrzanite dejstva vo razli~ni sektori i na razli~ni nivoa.

Vtoriot sloj go opfa}a nezavisniot nacionalen monitoring koj se sostoi vo obvrskata na dràvite, vo soglasnost so nivnite prav-ni i administrativni sistemi, da odrùvaat, zajaknuvaat, imenuvaat ili formiraat nacionalna ramka koja }e opfa}a eden ili pove}e nezavisni mehanizmi so cel promocija, za{tita i nadgleduvawe na inplementacijata na pravata priznaeni so ovaa Konvencija. Koga }e se nazna~uvaat ili formiraat, ovie nezavisni tela za monitoring treba da bidat vo soglasnost so Pariskite principi, odnosno prin-cipite povrzani so statusot i funkcioniraweto na nacionalnite in-stitucii za za{tita i promovirawe na ~ovekovite prava. Va`no da se napomene e deka vo ovoj ~len e spomnata potrebata od vklu~uvawe i celosno u~estvo na gra|anskoto op{testvo - osobeno na licata so hendikep i nivnite organizacii - vo procesot na nadgleduvawe.

Kako i site fundamentalni me|unarodni instrumenti za pravata na ~ovekot koi vo ramkite na svoite odredbi kreiraat mehanizam za me|unaroden monitoring, istoto go pravi i Konvencijata vo ~leno-vite 34-39. Komitetot za pravata na licata so hendikep e klu~niot or-gan koj go obrazuva me|unarodniot monitoring. ^lenot 34 se odnesuva na samiot Komitet, negovoto formirawe, sostavot i ~lenstvoto, man-datot, zada~ite i obvrskite, privilegiite i imunitetot. Obvrskata na dràvite za podnesuvawe redovni izve{tai, kako i postapkata za nivno razgleduvawe, se reguliraat vo ~lenovite 35-36. Sorabotkata pome|u Komitetot i dràvite kako i drugite me|unarodni tela se reguliraat vo ~lenovite 37-38. Obvrskata na Komitetot da podnesuva izve{tai za svoeto rabotewe do Generalnoto Sobranie i Ekonomsko-socijalniot sovet sekoi dve godini, e obrazloèno vo ~lenot 39.

36. Vidi podetalno: ^lenovi 17-20 od Fakultativniot protokol na Konvencijata protiv tortura i drugo surovo, ne~ove~no ili poniùva~ko postapuvawe ili kaznuvawe i Pariskite principi (Paris Principles on National Institutions for the Promotion and Protection of Human Rights, GA Res. 48/134, 20 December 1993).

2120

GLAVA 1: PREGLED

^lenovite 40-50 se od ~isto tehni~ka priroda i identi~ni se so odredbite sodràni i vo ostanatite me|unarodni instrumenti za pra-vata na ~ovekot. Opfa}aat odredbi so koi se reguliraat pra{awata na potpi{uvaweto, pristapuvaweto, ratifikuvaweto i stapuvaweto na Konvencijata37 vo sila, kako i odredbi za nejzinite rezervi, i izmeni i dopolnuvawa. Novina vo ovaa Konvencija e voveduvaweto mo`nost i regionalnite organizacii da stanat nejzini ~lenki. Ova pravo go iskoristi Evropskata unija koja e edna od ~lenkite na Konvencijata, pristapuvaj}i kon nea. Za samiot kraj ostaveni se odredbi za depozi-tarot, dostapniot format i avtenti~nite tekstovi na Konvencijata - verodostojni na site {est oficijalni jazici na Obedinetite nacii.

Vistinski test za efikasnosta na Konvencijata be{e dali vo nea ili kon nea so fakultativen protokol }e se uredi mo`nosta za razgleduvawe na individualni peticii pred Komitetot. Imeno, prifa}aweto na individuata kako subjekt vo me|unarodnoto pravo e su{tinski is~ekor na me|unarodnoto pravo za pravata na ~ovekot.

Fakultativniot protokol kon Konvencijata za pravata na licata so hendikep ja ureduva postapkata za podnesuvawe individualni pe-ticii, od individui, ili grupi na individui, ili vo nivno ime, koi smetaat deka pravata predvideni so Konvencijata im gi povredila nekoja dràva pod ~ija jurisdikcija potpa|aat, me|utoa samo ako taa dràva-dogovorna strana go ima ratifikuvano Fakultativniot pro-tokol (~len 1). Od tekstot na ~lenot moè da se zabeleì deka lo-cus standi imaat i individuite koi ne se dràvjani na konkretnata dràva, odnosno jurisdikcijata na dràvata se smeta vo odnos na pov-redata na pravata a ne vo smisla na formalnata povrzanost na `rt-vata so zasegnatata dràva. Dopolnitelno locus standi ima i liceto koe e ovlasteno da ja zastapuva individuata dokolku e o~igledno deka `rtvata ne moè sama da ja podnese peticijata, nitu da ovlasti lice koe }e ja zastapuva.

Pritoa, vo odnos na individualnata peticija, Komitetot vodi dve postapki, prvata postapka se odnesuva na kriteriumi za dopu{tenost na peticijata regulirano so ~len 2-3; a vtorata e vo odnos na meritu-mot na slu~ajot regulirano so ~len 4-5.

37. Spored ~len 45 ovaa Konvencija vleguva vo sila triesetiot den od denot na deponirawe kaj General-niot sekretar na Obedinetite nacii na dvaesetiot instrument za ratifikacija ili za pristapuvawe. Za sekoja dràva {to ja ratifikuva ili i pristapuva na ovaa Konvencija po deponiraweto na dvaesetiot instrument za ratifikacija ili za pristapuvawe, Konvencijata vleguva vo sila na triesetiot den smetaj}i od denot na deponiraweto na nejziniot instrument za ratifikacija ili pristapuvawe.

1.3 Osvrt kon Fakultativniot protokol kon Konvencijata za pravata na licata so hendikep

2120


Tretata postapka koja mu e ostavena na raspolagawe na Komitetot, e postapkata vo vrska so masovni i sistematski kr{ewa na pravata predvideni so Konvencijata vo opredeleni dr`avi, kako i vr{ewe na istraga, regilirana so ~len 6-7.

^lenovite 8-18 se od ~isto tehni~ka priroda i identi~ni se so odredbite sodr`ani vo Konvencijata. Opfa}aat odredbi so koi se reguliraat pra{awata na potpi{uvaweto, pristapuvaweto, ratifi-kuvaweto i stapuvaweto vo sila, kako i odredbite za nejzinite rezer-vi, i izmeni i dopolnuvawa. Novina vovedena so Fakultativniot protokol, isto kako i vo Konvencijata, e mo`nosta regionalnite or-ganizacii da stanat negovi ~lenki. Za samiot kraj ostaveni se odredbi za depozitarot, dostapniot format i avtenti~nite tekstovi na Pro-tokolot - verodostojni na site {est oficijalni jazici na Obedine-tite nacii.

2322

G L A V A V T O R A

2.1 Ratifikacija i vleguvawe vo sila na konvencijata

Sledni ~ekori za efektivna implementacija na Konvencijata vo Republika Makedonija

Ako dràvata saka da stane ~lenka na Konvencijata i Fakultativniot protokol kon nea, taa mora da izrazi soglas-nost da bide obvrzana so ovie dokumenti. Odnosno, dràvata mora preku konkreten akt da ja demonstrira svojata volja da gi prezeme pravata i obvrskite sodràni vo ovie dva instru-menta. Toa moè da go napravi preku: ratifikacija ili pri-stapuvawe.

Ratifikacijata se vr{i na dve ramni{ta: me|unarodno i nacionalno. Imeno, i Konvencijata i Fakultativniot pro-tokol ovozmoùvaat dràvite da izrazat soglasnost da bidat obvrzani so ovie dokumenti preku nivno potpi{uvawe koe e predmet na podocne`na ratifikacija. Tokmu so me|unarodnata ratifikacija dràvata stanuva ~lenka na Konvencijata i/ili na Fakultativniot protokol, i ovie dva dokumenta sta-nuvaat pravnoobvrzuva~ki za taa dràva. Ratifikacijata na me|unarodno nivo ne smee da se me{a so ratifikacijata na na-cionalno nivo. Republika Makedonija treba da ja ratifikuva Konvencijata i/ili Fakultativniot protokol na nacionalno nivo pred da prezeme kakva bilo akcija na me|unarodno nivo koe bi navelo na zaklu~ok deka taa e obvrzana so ovie dokumeti. Procesot na nacionalnata ratifikacija moè da posluì za podignuvawe na svesta i promovirawe na celite i sodrìnata na Konvencijata. Isto taka, procesot na nacionalnata rati-fikacija }e pomogne vo iznao|aweto zaedni~ka pozicija na site ~initeli vo op{testvoto, vladini i nevladini, vo vrska so prevodot na terminot “disability” vo makedosnkiot jazik38.

2

38. Vo razli~ni zakonski tekstovi moàt da se sretnat razli~ni termini: invalidi, lica so posebni potrebi, lica so hendikep itn.

2322


Me|utoa, treba da se napomene deka nacionalnata ratifikacija sama po sebe ne e dovolna da se zaklu~i deka edna dràva e pravno obvrzana so Konvencijata i/ili Fakultativniot protokol. Za toa e potrebna i me|unarodna ratifikacija koja stanuva efektivna koga instrumentot na ratifikacijata39 e deponiran do Generalniot sekre-tar na OON vo sedi{teto na OON vo Wujork.

Pristapuvaweto, od druga strana, ja ima istata pravna sila kako i rat-ifikacijata, so taa razlika {to za pristapuvaweto ne e potrebno pre-thodno dokumentite da bidat potpi{ani od dràvata (ili regionalnata organizacija) koja pristapuva, i va`no e deponiraweto na instrumentot za pristapuvawe da bide predaden na Generalniot sekretar na OON.

Pri ratifikuvaweto ili pristapuvaweto dràvata moè da iz-javi rezerva na nekoja od odrebite od Konvencijata ili od Fakulta-tivniot protokol, {to moè ponatamu da se izmeni ili povle~e vo sekoe vreme. Rezervata e izjava koja go izmenuva ili voop{to ne go prifa}a pravnoto dejstvo na nekoja odredba od Konvencijata i/ili Fakultativniot protokol samo za taa dràva koja ja dala rezerva-ta (spored ~len 2 od Vienskata konvencija). Ne e dozvolena rezerva {to e nespoiva so predmetot i celta na Konvencijata i/ili Fakulta-tivniot protokol. Mo`no e edna dràva da izjavi i pove}e rezervi, i mo`no e toa da go napravi i po ratifikuvaweto ili pristapuvaweto kon me|unarodniot dokument. Generalniot sekretar na OON go prima i dostavuva do site dràvi tekstot na rezervite {to dràvite }e gi izjavaat, i potoa ostanatite dràvi moàt da podnesat prigovor kon rezervata vo vremenski period od 12 meseci40. Treba da se napomene deka telata za nabquduvawe na implementacijata na konvenciite za pravata na ~ovekot ~esto naveduvaat vo svoite izve{tai41 deka rezer-vite se nesakana pojava i deka go namaluvaat obemot na za{tita na pravata predvideno so konvenciite.

Spored Konvencijata i Fakultativniot protokol, dràvata moè da dade interpretativna deklaracija, odnosno da dade izjava za toa kako taa razbira nekoja odredba sodràna vo Konvencijata, ili

39. Nepostoi opredelena forma koja treba instrumentot na ratifikacijata da ja sledi, me|utoa potrebno e da bidat opfateni nekolku elementi i toa: ime, datum i mesto na zaklu~uvaweto na konvnecijata i/ili fakultativniot protokol; celosno ime i naziv na liceto koe go potpi{uva instrumentot; jasno izrazena soglasnost od vladata a vo ime na dràvata da bide pravno obvr-zana so konvnecijata i/ili fakultativniot protokol kako i deka se obvrzuva, vo dobra volja, da gi implementira odredbite na ovie dokumenti; i potpis na pretsedatelot, premierot ili ministerot za nadvore{ni raboti.40. Do denes nekolku dràvi imaat staveno reserva na konenvincijata kako na primer: El sal-vador, Malta, Mavricius i Polska, a samo Avstrija ima podneseno prigovor kon rezervata dadena od strana na El Salvador.41. Vidi podetalno: HRI/MC/2005/5, paragraf 7

2524

GLAVA 2: SLEDNI ÊKORI KON EFEKTIVNA IMPLEMENTACIJA NA KONVENCIJATA VO MAKEDONIJA

42. Nekolku od dràvite vo svetski ramki izvr{ile vakvi analizi pred ratifikacija na Kon-vencijata. Na prmer: Slova~ka, Nepal, Nov Zeland (dostapno na Internet na: http://wwwodi.govt.nz/documents/convention/2008-06-24-national-interest-analysis.doc), Niger, Romanija, Avstralija (dostap-no na Internet na: www.austlii.edu.au/au/other/dfat/nia/2008/18.html).

tolkuva opredelena odredba od Konvencijata. Za razlika od rezervata koja go izmenuva ili voop{to ne go prifa}a pravnoto dejstvo na neko-ja odredba od Konvencijata, celta na deklaracijata e da go ras~isti zna~eweto na nekoja odredba ili na Konvencijata vo celost. Inter-pretativnite deklaracii nemaat pravno dejstvo sli~no na rezervite i zatoa ne e potrebno da bidat formalno potpi{ani. Generalniot sekretar na OON gi prima i go dostavuva do site dràvi tekstot na deklaraciite {to dràvite }e gi dadat, i potoa ostanatite dràvi moàt da podnesat prigovor kon deklaracijata. Ovie prigovori naj~esto se odnesuvaat na toa dali deklaracijata e samo deklaracija ili vsu{nost e rezerva koja go menuva pravnoto dejstvo na Konvenci-jata. Ne e dozvolena takva deklaracija {to e nespoiva so predmetot i celta na Konvencijata i na Fakultativniot protokol.

Nekade pome|u procesite na ratifikacija i stapuvawe vo sila na Konvencijata, se prepora~uva dràvata da izvr{i seopfatna analiza na doma{nata legislativa i politikite, a vo odnos na nivnata usogla-senost so Konvencijata42. Obemot i metodologijata na ovie analizi variraat od edna do druga dràva, i naj~esto moàt da se sretnat kako analizi na nacionalnite interesi. Ovie analizi vo sebe vklu~uvaat informacii za: pri~inite zo{to edna dràva treba da stane ~len-ka na Konvencijata; ekonomskite, socijalnite, kulturnite efekti na predloèniot dokument, kako i efektite vrz ìvotnata sredina; obvrskite navedeni vo dokumentot; kako dokumentot }e bide imple-mentiran na doma{no nivo; finansiskite tro{oci povrzani so im-plementacijata; i konsultaciite {to se odràle so vladinite insti-tucii, biznis-zaednicata, gra|anskoto op{testvo i drugite zasegnati strani.

Po ratifikacijata sledi stapuvaweto na Konvencijata i/ili na Fakultativniot protokol vo sila, koe se slu~uva po istekot na tri-esettiot den od deponiraweto na instrumentot za ratifikacija, i od toj moment za dràvata proizleguvaat odredeni obvrski. Imeno, dràvata e obvrzana nejzinoto doma{no zakonodavstvo i praktika da bidat konzistentni so odredbite od Konvenvijata. Ovaa Konvencija sodrì odredbi vo koi se naveduvaat op{ti nasoki za merkite koi treba da se prezemat, me|utoa sodrì i odredbi vo koi se naveduvaat i specifi~ni merki. Spored Ustavot na Republika Makedonija rati-fikuvanite me|unarodni dogovori stanuvaat integralen del od nacio-nalniot praven sistem i istovremeno treba da se implementiraat.

2524


Iako po ratifikacijata Konvencijata }e stane sostaven del od nacio-nalnoto zakonodavstvo, sepak, za celosna implementacija na nejzinite odredbi }e bidat potrebni i dopolnitelni zakonski re{enija so koi }e se definiraat standardite koi treba da bidat zadovoleni vo najrazli~nite oblasti opfateni so Konvencijata. Implementacijata e proces vo koj dràvata vo ramkite na svojata jurisdikcija prezema aktivnosti za obez-beduvawe na ostvaruvaweto na site prava sodràni vo Konvencijata. Kon-vencijata prifa}a {irok i fleksibilen pristap kon implementacijata, me|utoa pristap {to }e proizvede rezultati koi se konzistentni so ce-losnoto ostvaruvawe na obvrskite na dràvite. Iskustvata od dràvite pokaùvaat deka, vo prvo vreme, prepora~livo e donesuvawe na seopfaten zakon za za{tita od diskriminacijata vo koj }e se vklu~i hendikepot kako diskriminatoren osnov, komplementarno so drugite osnovi. Na ovoj na~in }e se regulira i vo glavnite tokovi }e se vnese za{titata na licata so hendikep od diskriminacija, koja e edna od najizrazenite komponenti vo konvencijata. Za{titata na licata so hendikep vo opredelenite temats-ki oblasti moè da se izvr{i so donesuvawe na lex specialis za pravata na licata so hendikep koj }e ima po{irok opfat na dejstvuvawe, soglasno prioritetnite oblasti navedeni vo Konvencijata. Ili, da se donesuvaat specifi~ni zakoni vo sekoja oblast zasebno.

Dopolnielno na zakonskite re{enija, dràvata }e bide obvrzana da formulira efikasni politiki, programi i regulatorni inicijativi koi dopolnitelno }e gi preciziraat odredbite od Konvencijata i }e gi preto~at vo praktika. Za da moè programiraweto da bide poefikasno, potrebno e dràvata da raspolaga so statisti~ki podatoci za vkupniot broj na lica so hendikep vo dràvata, podeleni po grupi, vo zavisnost od razli~nite vidovi na hendikep. Soglasno ~len 31 od Konvencijata dràvata treba da vovede sistem za sobirawe na statisti~ki podatoci i kreirawe na bazi na podatoci za licata so hendikep, kako i nivna dis-tribucija. Va`no da se napomene e deka sobranite informacii }e i po-mognat na dràvata za ocenka na inplmentacijata na svoite obvrskite so-glasno Konvencijata, i }e se koristat za da se utvrdat i nadminat pre~kite so koi se soo~uvaat licata so hendikep pri uìvaweto na nivnite prava.

Ponatamu, dràvata treba da predvidi efikasni pravni lekovi koi licata so hendikep }e moàt da gi koristat vo slu~aj na povreda na odred-bite od Konvencijata. Na nacionalno nivo, toa se administrativnite i sudskite postapki, kako i medijatorstvoto, a na megunarodno nivo, preku ratifikacijata na Fakultativniot protokol, }e se ostavi mo`nost za podnesuvawe na individualni peticii do Komitetot za pravata na licata so hendikep. I za kraj, dràvata e obvrzana da vospostavi nacionalen mon-itoring sistem, kako {to e predviden vo Konvencijata so cel nabqudu-vawe na implementacijata na nejzinite odredbi. Va`no da se napomene e deka vo site ovie gorenevedeni fazi dràvata mora da gi vklu~i licata

2726


so hendikep i nivnite prestavni~ki organizacii kako aktivni ~initeli, od kreiraweto na politiki, preku vklu~enost vo izrabotkata na zakonski re{enija, do redoven monitoring na procesot na implementacija.

Bez razlika koj pristap odbira dràvata, eden ili pove}e posebni za-koni, sepak postojat kriti~ni elementi koi mora da bidat zemeni predvid - legislativata treba: da istakne deka hendikepot se sfa}a kako koncept vo razvoj; da ja zabrani diskriminacijata po osnov na hendikep vo site oblasti predvideni so Konvencijata; da gi identifikuva nositelite na obvrskite, vklu~uvaj}i gi i razli~nite nivoa vo vladata, kako i ne-vladi-nite akteri (privatniot sektor)43; da predvidi efikasni pravni lekovi za licata so hendikep koi se smetaat za `rtva na kr{ewe na nekoe od pravata predvideni so Konvencijata; i da vospostavi nezavisno telo koe }e moè da bara sistemski re{enija i promena preku soodvetni zakonski i drugi kanali. Legislativata isto taka treba da predvidi i specijalni merki neophodni za zabrzuvawe i postignuvawe na de facto ramnopravnost na li-cata so hendikep so drugite. Ovie merki moàt da se javat vo dve formi i toa: prvo, postojani merki i vtoro, vremenski specijalni merki.

Vo slu~aj koga dràvata pred ratifikacijata na Konvencijata ne izgotvila seopfatna analiza na doma{nata legislativa i politiki, po ratifikacija na Konvencijata i/ili na Fakultativniot protokol, a so cel nivna implementacija, neminovno e potrebno da ja napravi ovaa analiza. Taa }e pokaè kolku doma{noto zakonodavstvo i krei-raweto na politikite se konzistentni so odredbite od Konvenci-jata, }e gi identifikuva novite zakonski re{enija i politiki koi treba da bidat doneseni za da se implementira Konvencijata i }e gi opredeli prioritetnite oblasti na dejstvuvawe na dràvata. Telata za nabquduvawe na implementacijata na konvenciite za pravata na ~ovekot ~esto prepora~uvaat deka dràvite treba da prezemaat iz-rabotka na vakov tip analizi44. Vo niv Konvencijata ne treba da se gleda ~len po ~len, tuku kako integralen dokument, prepoznavaj}i deka pravata vo Konvencijata se me|uzavisni i neddelivi. Treba da se istakne deka ovaa analiza treba da bide seopfatna i da opfa}a po{iroka pravna oblast45, a ne samo onaa legislativa tradicionalno povrzana so hendikepot.

43. Vidi podetalno: ~len 4 paragraf 1 alineja (d); ~len 8 paragraf 2 alineja (v); ~len 9 para-graf 2 alineja (b); ~len 25 alineja (g); i ~len 27 paragraf 1 alineja (`).44. Vidi na primer: CEDAW/C/NIC/CO/6, paragraf 8 i CCPR/C/79/Add.21, paragraph 18.45. Pozitivnite iskustvata od dràvite koi ve}e izrabotile seopfatni analizi ukaùvaat deka slednive pravni oblasti treba da bidat opfateni: gra|anska postapka, krivi~na postap-ka, izbori, pristapnost, dràvjanstvo, obrazovanie, osiguruvawe na lica i imot, vrabotuvawe, zdravstvo i zdravstvena za{tita, prinudna i zadolìtelna institucionalizacija, staratel-stvo i li{uvawe od delovna sostojba, socijalna za{tita, penzisko osiguruvawe itn.

2.2 Ratifikacija i vleguvawe vo sila na konvencijata

2726


Ovaa analiza moè da ja izraboti nezavisno telo koe potoa }e ja izvesti vladata za svoite nao|awa; ili toa moè da i bide dovereno na nekoja institucija koja se zanimava so za{tita i promocija na ~oveko-vite prava; ili toa moè da mu bide dovereno i na Parlamentot t.e na nekoja negova komisija. Koja forma i da se odbere, treba da obzbedi licata so hendikep i nivnite pretstavni~ki organizacii da moàt slobodno da u~estvuvaat, i kako del od teloto koe }e ja izrabotuva analizata, i kako pomaga~i na procesot voop{to.

Samata analiza }e determinira podocne`na izrabotka na strate-gija i akcionen plan za ve}e identifikuvanite prioritetni oblasti koi }e bidat doprecizirani i razraboteni preku konkretni programi za podobruvawe na situacijata so specifi~ni odrednici, indikatori za uspeh, vremenska ramka i potrebni buxetski sredstva (so cel pro-gresivno ostvaruvawe na celite od Konvencijata). Za licata so hen-dikep, kako i za drugite lica osobeno e vaèn holisti~kiot pristap kon ostvaruvaweto na pravata, poradi nivnata me|usebna povrzanost. Na primer, kr{eweto na pravoto na inkluzivno obrazovanie doveduva do zagrozuvawe na pravoto na vrabotuvawe i celosna realizacija na potencijalot na licata so hendikep vo op{testvenoto ìveewe.

Kolku {to e va`na analizata na ve}e postojnite zakoni i politiki, tolku e va`no i da se obezbedi i novite zakonski re{enija i politiki da se vo nasoka na celosno implementirawe na odredbite od Konvenci-jata (~len 4 paragraf 1 alineja v). Novite zakonski re{enija i poli-tiki treba da go reflektirat principot na vnesuvawe na pra{awata za licata so hendikep vo glavnite tekovi na socijalniot ìvot (main-streaming). Me|utoa implementacijata ne bara samo postoewe na sood-vetni zakonski re{enija i politiki, tuku bara i solidni i postojani finansiski resursi, kako i postoewe na instutucii koi imaat kapac-itet, i da gi implementiraat, i da gi monitoriraat ovie zakoni i poli-tiki. Tokmu zatoa, Konvencijata vo ~lenot 33 gi obvrzuva dràvite da vospostavat specifi~en mehanizam za da ja zajaknat implementaci-jata i monitoringot na pravata na ènite, maìte i decata so hen-dikep na nacionalno nivo. Konvencijata go vospostavuva modelot na nacionalniot monitoring koj moè da varira vo odnos na organiza-ciskiot sistemot vo dràvite, me|utoa na~elno toj e pove}esloen i se sostoi od: edno ili pove}e lica za kontakt, potoa koordinativno telo, i na kraj nezavisno telo. Prviot i vtoriot element se vladini, a tretiot element sekoga{ e dràven i nezavisen. Dràvite se dol`ni da izvr{at analiza na ve}e postojnite institucii, i da procenat dali }e treba tie da im se prilagodat na potrebite od Konvencijata, ili da se formiraat novi.

Prviot element vo sistemot na nacionalniot monitoring se sos-toi vo nazna~uvawe na edno ili pove}e kontakt-lica vo samata vlada

2928


za raboti povrzani so inplementacijata na ovaa konvencija. Pritoa Konvencijata ne ja opredeluva, nitu formata, nitu pak, funkciite {to bi gi imal ovoj element. Toj moè da bide lice ili oddel vo opre-deleno ministerstvo, moè da bide i samoto ministerstvo, kako na primer ministerstvoto za trud i socijalna politika, ili pak, moè da bide opredelena institucija, a moè da bide i kombinacija na nekolku modaliteti46. Koj model da se odbere treba da se ima pred-vid deka kontakt-liceto ne treba da bide izolirano, tuku, naprotiv, treba da igra vode~ka uloga vo koordinacijata na sproevduvaweto na Konvencijata. Zatoa, treba da bide opremeno so soodvetni ~ove~ki i finansiski resursi, da bide formirano so zakon ili podzakonski akt, da bide postojano telo i da bide smesteno vo najvisokoto vladino nivo (ministerstvo ili generalen sekretarijat).

Sledej}i gi pozitivnite primeri od drugite dràvi, funkciite na kontakt-liceto bi bile slednive: koordinacija na aktivnostite na razli~nite ministerstva i sektori vo vrska so povrzanosta na ~ovekovite prava i hendikepot; sovetuvawe na premierot, kreatorite na politikite i programite za vlijanieto na politikite, zakonskite re{enija, programite i proektite vrz licata so hendikep; revid-irawe na strategii i politiki so cel obezbeduvawe na po~ituvaweto na pravata na licata so hendikep; podignuvawe na svesta vo vladata za Konvencijata i Fakultativniot protokol; obezbeduvawe na pre-vod na Konvencijata na nacionalniot jazik i nejzino izdavawe vo dostapen format; izrabotuvawe na akciski plan za implementacija na Konvencijata; koordinirawe na podgotvuvaweto na nacionalniot osnoven i periodi~en izve{taj; gradewe na kapacitetite vo vladata za pra{awata povrzani so hendikepot; obezbeduvawe i koordinacija na sobiraweto na statisti~ki podatoci za efektivno programirawe i evaluacija na implementacijata; i obezbeduvawe na u~estvoto na licata so hendikep i nivnite participativni organizacii vo krei-raweto na politiki i zakoni koi se odnesuvaat na niv.

Vtoriot element e formiraweto ili nazna~uvaweto mehanizam za koordinacija na povrzanite dejstva vo razli~ni sektori i na razli~ni ramni{ta vo vladata. Treba da se napomene deka nazna~uvaweto ili formiraweto na ova telo ne e zadolìtelno, tuku fakultativno za sekoja dràva posebno. Ova koordinativno telo, ako se formira, treba da ima postojana struktura i da ima soodveten mandat koj }e mu dozvo-li da gi koordinira site vladini institucii i tela, kako i dràvnite

46. Vo nekoi dràvi ve}e postojat takvi lica za kontakti imenuvani ili formirani vo svetloto na Svetskiot akciski program za licata so hendikep ili na Standardnite pravila. Postojnite kontakt lica treba da se vidoizmenat za da moàt da odgovorat na zada~ite predvideni so Konvencijata povrzani so inplementacijata na istata.

2928


institucii na lokalno i regionalno nivo. Isto taka, ova telo treba da obezbedi i vklu~enost na licata so hendikep, organizaciite na lica so hendikep i po{irokoto gra|ansko op{testvo, preku formirawe postojani forumi za diskusija so gra|anskiot sektor. Iskustvoto od drugi dràvi pokaùva deka ovie koordinativni tela vklu~uvaat pretstavnici od razli~ni ministerstva (ministerstvoto za trud i socijalna politika, zdravstvo, obrazovanie, finansii), ponekoga{ vklu~uvaat pretstavnici od lokalnite vlasti i, mnogu ~esto, vo svo-jot sostav vklu~uvaat i organizacii na lica so hendikep47.

Tretiot element go opfa}a nezavisniot nacionalen monitor-ing koj se sostoi vo obvrskata na dràvite, vo soglasnost so nivnite pravni i administrativni sistemi, da oddrùvaat, zajaknuvaat, im-enuvaat ili formiraat nacionalna ramka koja }e opfa}a eden ili pove}e nezavisni mehanizmi. Celta na formiraweto na ovaa ramka e promovirawe (preku kampawi za podignuvawe na javnata svest i obra-zovanie za ~ovekovi prava), za{tita (preku postapuvawe po individu-alni prestavki i u~estvo vo sudski procesi) i nadgleduvawe (preku analiza na zakonodavstvoto) na inplementacijata na pravata priznae-ni so ovaa Konvencija.

Konvencijata zboruva za ramka ne za nacionalni institucii za ~ovekovi prava. Me|utoa, pri nazna~uvaweto ili formiraweto na taa ramka, dràvite treba da imaat predvid ovie nezavisni tela da bi-dat vo soglasnost so Pariskite principi48, odnosno principite pov-rzani so statusot i funkcioniraweto na nacionalnite institucii za za{tita i promovirawe na ~ovekovite prava. Seto ova kaàno ne naveduva na zaklu~ok deka tokmu nacionalnite institucii za ~oveko-vi prava, vo najgolem broj od slu~aite, se taa ramka na nezavisni tela na koja referira Konvencijata. Postojat generalno dva tipa vakvi institucii, edniot e Ombudsmanot, a drugiot e Komisijata za ~oveko-vi prava. Kako i da gi oslovuvame, nacionalnite institucii za ~ovek-ovi prava gi imaat slednive karakteristiki: administrativni se po

47. Na primer Nacionalniot sovet za hendikep na Avstralija ja sovetuva vladata za site pra{awa povrzani so hendikepot i organizira konsultativni sredbi so zaednicite so cel promovirawe na dijalogot me|utoa i sobirawe na informacii od ‘prva raka’ od licata so hendikep.48. Principite povrzani so statusot i funkcioniraweto na nacionalnite institucii za za{tita i promovirawe na ~ovekovite prava se usvoeni od strana na Generalnoto sobranie na OON so rezulucijata 48/134 od 20 dekemvri 1993 godina. Tie predviduvaat sedum principi koi treba da gi zadovoluvaat nacionalnite institucii za ~ovekovi prava i toa: da bidat nezavisni odv-lasta i taa nezavisnost da bide garantirana ili so zakon ili so ustavna odredba; da bidat pluralisti~ni/kolektivni vo nivnite zada~i i personal; da imaat {to e mo`no po{irok man-dat; da imaat moàt da vr{at istragi so nadle`nost da primaat restavki i da gi preprakaat do soodvetnite organi; da se karakteriziraat so redovno i efikasno funkcionirawe; da bidat soodvetno finansirani i da ne moàt da bidat predmet na finansiska kontrola so {to moè da se dovede vo pra{awe nivnata nezavisnost; i da bidat dostapni za po{irokata javnost.

3130


priroda, formirani se so zakon, imaat kvazi-sudski nadle`nosti, postapuvaat po individualni peticii, izgotvuvaat mislewa i prepo-raki, i se nezavisni od vlasta49.

Za da bidat efikasni vo svojata rabota, nacionalnite institucii za ~ovekovi prava kako nezavisni tela, vo ramkite na nacionalniot mon-itoring-sistem, opredelen so Konvencijata, treba da gi imaat slednive nadle`nosti: ja nabquduvaat implementacijata na obvrskite na dràvata prezemeni so Konvencijata i izvestuvaat za toa najmalku edna{ godi{no; na barawe od vladata ili po sopstveno viduvawe izgotvuvaat preporaki do vladata za opredeleni zakonski re{enija, administrativni odredbi, politiki, strategii i akcioni planovi, sega{ni i idni, kako i za kr{ewe na pravata na licata so hendikep i situacijata so prvata na licata so hendikep vo dràvata; izgotvuvaat inicijativi i predlozi za podobru-vawe na situacijata so pravata na licata so hendikep; pomagaat pri uso-glasuvawe na nacionalnoto zakonodavstvo i praktika so me|unarodnoto; postapuvaat po individualni pretstavki; sluàt kako medijator vo razre{uvaweto konflikti me|u lica so hendikep i soodvetni insti-tucii; vr{at istraùvawa na opredeleno pra{awe od interes na licata so hendikep koe pomaga vo podignuvawe i na javnata svest; pridonesuvaat vo izgotvuvaweto na osnovniot i periodi~nite nacionalni izve{tai po Konvencijata (a moè da izgotvi i izve{taj vo senka); sorabotuvaat so regionalnite organizacii i so OON; pomagaat vo formulacijata na obra-zovnite programi za ~ovekovi prava koi im se prilagodeni na potrebite na licata so hendikep; i ja podignuvaat javnata svest za pravata na licata so hendikep i ~ovekovite prava voop{to. Vo rabotata na nezavisnite tela potrebno e vklu~uvawe i u~estvo na gra|anskoto op{testvo, a osobeno na licata so hendikep i nivnite organizacii50.

Dopolnitelno na seto pogore iskaàno, dràvata e obvrzana na licata pod svoja jurisdikcija da im obezbedi efikasni i dostapni prvani lekovi za za{tita na pravata obezbedeni so Konvencijata. Nezavisnoto telo, kako {to rekovme, po svojata priroda ima kvazi-sudski ovlastuvawa koi moàt da bidam mnogu korisni, osobeno medijacijata i posreduvaweto. Me|utoa, imaj}i go predvid na{iot

49. Pred dràvata da odlu~i dali }e naimenuva ili vospostavi nezavisno telo soglasno Konven-cijata treba da si odgovori na slednive pra{awa: dali postoe~kite institucii se vo soglas-nost so Pariskite principi; dali imaat mandat koj ja opfa}a Konvencijata; dali institucijata ima personal koj se eksperti vo materijata opfatena so Konvencijata; dali vo institucijata ima vraboteno lica so hendikep; dali institucijata ima dovolno personal, finansii i vreme da ja promovira, za{tituva i nadgleduva implementacijata na Konvencijata dopolnitelno na drugite svoi aktivnosti; dali institucijata e soodvetno dostapna za licata so hendikep i dali ima svoja politika za pristapnost (na prostoriite, dokumentite, tehnologijata itn)?50. Vo [vedska se vr{at konsutacii me|u kancelarijata na Ombudsmanot i gra|anskoto op{testvo so cel da se istraàt site organizacioni mo`nosti za u~estvo na gra|anskoto op{testvo vo rabotata na nezavisnoto telo.

3130


praven sistem, na licata so hendikep im e potrebno da im bide os-tavena i mo`nosta za sudska za{tita na svoite prava. Spored Ustavot na R.Makedonija ratifikuvanite me|unarodni dogovori stanuvaat inte-gralen del od nacionalniot praven sistem i istovremeno se primenli-vi od nacionalnite sudovi. Toa ovozmoùva sozdavawe sudska praktika, kako i razvoj na pravnite principi koi ja reguliraat problematikata na za{tita na pravata na licata so hendikep, koja }e bide konzistentna so tek na vremeto. Iako sudskite postapki se dolgotrajni i mo{ne skapi, sepak opredelenite presudeni sudski slu~ai moàt da dovedat, ne samo do presuduvawe na nadomest na {teta, tuku i da gi istaknat pravnite praz-nini, kako i sistemskite nedostatoci vo politikite koi se odnesuvaat na licata so hendikep51. Isto taka, vo idnina, mo`nosta za kreirawe baza na podatoci na slu~ai koi se odnesuvaat na licata so hendikep, moè da bide iskoristena za obuka, kako i za podignuvawe na svesta za ovoj fenomen kaj sudiite i pravnicite, koi dràvata e obvrzana da gi obezbedi soglasno ~len 13 od Konvencijata.

Dopolnitelno dràvata e dol`na kontinuirano da poddrùva i vr{i istraùvawa i razvoj na pristapnite dobra, uslugi i tehnologii za licata so hendikep51. Isto taka taa e dol`na da prezema merki za podignuvawe na javnata svest za hendikepot i pravata na licata so hendikep, kako i da prezema merki za edukacija.

Redovnoto monitorirawe na ostvaruvaweto na obvrskite od Konven-cijata e va`no za podobruvawe na idnite zakonski re{enija, procesi na kreirawe na politiki, programi i akciski planovi vo site sferi od op{testvenoto ìveewe, a koi se odneuvaat na licata so hendikep.

Nekolku oblasti se posebno va`ni, iako Konvencijata ne pravi razlika i ne gi podveduva pravata predvideni so nea pod edna opre-delena hierarhija. Sepak, od prakti~ni pri~ini podolu }e se ob-jasnat nekolku prava i, {to e prepra~livo, dràvata da gi prezeme so cel nivna celosna implementacija. Treba da se ima predvid deka

51. Licata so hendikep i pred doneuvaweto na Konvencijata imaa podneseno tu`bi vo mnogu dràvi poedine~no a i pred evropskiot sud za ~ovekovi prava. Vo odlu~uvaweto po ovie slu~ai sudovite opredelile {to dràvata mora da prevzeme za da gi za{titi pravata na li-cata so hendikep istovremeno obezbeduvaj}i satisfakcija na licata so hendikep ~ii prava bile prekr{eni. Za pove}e informacii vidi: Ryanair v.Ross (2004) EWCA Civ 1751, Eldridge v. British Columbia (Attorney General) (1997) 3 SCR 624, University of British Columbia v. Berg (1993) 2 SCR 353, PGA Tour v. Martin (2001) 204 F 3rd 994, Mouissel v. France (2002) EHRR, Department of Welfare v. Nontembiso (March 2006) Case No.580/04, at 32, Olmstead v. L.C (1999) 527 US 581, Holt v. Cokato Apartments Ltd (1987) 9 CHRR D/4681, Price v. United Kingdom (2002) 34 EHRR 1285.

2.3 Oblasti od interes vo konvencijata i merki {to treba da se prevzemat

3332


dolunavedenite preporaki za reformi vo posebnite oblasti treba da se ~itaat vo svetlo na ~len 4 paragraf 4 od Konvencijata. Odnosno, ni{to {to e sodr`no vo ovaa Konvencija nema da vlijae vrz odredbite koi se popovolni za realizacija na pravata na licata so hendikep i koi moàt da bidat sodràni vo pravoto na dràvite-~lenki, ili vo me|unarodnoto pravo koe e vo sila za taa dràva.

Pred da se trgne kon objasnuvawe na posebnite prava treba da se napomene deka Konvencijata predviduva neiscrpna lista na lica so hendikep, odnosno taa go vospostavuva minimumot na lica koi treba da bidat za{titeni so Konvencijata. Me|utoa, se ostava na nacio-nalnite zakonodavstva, soglasno nivniot praven sistem, praktika i tradicija, da ja pro{iraat ovaa lista, ako smetaat deka e potrebno, i na lica so kratkoro~en hendikep (a ne samo so dolgoro~en, kako {to e predvideno vo ~len 2 od Konvencijata), pritoa jasno naveduvaj}i deka se za{titeni site lica so hendikep, vklu~uvaj}i gi i licata so men-talen i intelektualen hendikep. Isto taka, va`no da se napomene e deka zakonskite re{enija i politiki treba da go reflektiraat razbi-raweto deka hendikepot e socijalen fenomen i koncept vo razvoj.

Ramnopravnosta i nediskriminacijata se fundamentalni prin-cipi na za{titata na ~ovekovite prava i tie se regulirana niz celata Konvencija, vklu~uvaj}i i vo preambulata, celta, op{tite na~ela, op{tite obvrski i posebno vo ~len 5 od nea. Iako poimot zabrana na diskriminacija e sozdaden zaradi za{tita i garancija na ednakvosta na site pred zakonot, toj ne podrazbira poddr{ka na apsolutnata ed-nakvost, tuku e spoiv so relativnata ednakvost.

Zatoa e va`no vo zakonodavstvoto da se vklu~at op{ti garancii za ednakvost i za{titata od diskriminacijata pio osnov na hendikep, primenlivi, i za javniot, i za privatniot sektor ednakvo. Ovie ga-rancii treba da se odnesuvaat na site sferi vo koi moè da se pojavi hendikepot, kako i za site lica so hendikep, no i za lica koi se vo tesna vrska so licata so hendikep, a moè da bidat diskriminirani zaradi toa. Ova e poznato kako “diskriminacija poradi zdruùvawe” vo sudskata praktika na Evropskiot sud za ~ovekovi prava. Tuka pred se se misli na roditelite na deca so hendikep koi moàt da bidat diskriminirani osobeno vo oblasta na vrabotuvaweto, poradi toa {to imaat dete so hendikep. Dopolnitelno, zakonodavstvoto mora da stipulira deka otsustvoto na soodvetno prilagoduvawe zasnovano na hendikepot, koe ima za cel ili koe go ima efektot na onevozmoùvawe ili popre~uvawe na priznavaweto, uìvaweto ili koristeweto na ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava, moè da pretstavuva

2.3.1. Ramnopravnost i nediskriminacija

3332


diskriminacija. Za kraj treba da se navede deka zakonodavstvoto treba da predvidi postoewe afirmativni akcii potrebni za postignuvawe na pravnata ednakvost na licata so hendikep so drugite, vo de facto neednakviot svet na sovremenoto gra|ansko op{testvo.

Konvencijata ne predviduva opredelen model na zakonski re{enija koi treba da se sledat za postignuvawe na pravnata ednakvost na licata so hendikep. Se ostava na dràvite da go opredelat posebniot pristap kon normiraweto na ovaa oblast na za{tita. Za za{titata na licata so hen-dikep od diskriminacija da se regulira i da se vnese vo glavnite tokovi, prepora~livo e donesuvawe na seopfaten zakon za za{tita od diskrim-inacijata, vo koj }e se vklu~i hendikepot kako diskriminatoren osnov. Za{titata na licata so hendikep pak, vo opredelenite tematski oblasti, moè da se izvr{i so donesuvawe lex specialis za pravata na licata so hen-dikep, koj }e ima po{irok opfat na dejstvuvawe, soglasno prioritetnite oblasti navedeni vo Konvencijata.

Pristpnosta e regulirana i kako op{to na~elo vo ~len 3, a i posebno - vo ~len 9. Taa e tesno povrzana so pove}eto od prvata predvideni vo Konvencijata, vklu~uvaj}i ja slobodata na licata so hendikep da primaat informacii, slobodata na dvièwe, pravoto na rabota ili pravoto na socijalna integracija. Pristapnosta ima {irok opfat na pristapnost na fizi~kata sredina, transportot, javnite ustanovi i uslugi, do dostapnosta na informaciite i komunikaciite. Pristapot kon informaciite e vaèn za obrazovanieto, vrabotuvaweto, podobrata zdravstvena za{tita, kako i u~estvoto na licata so hendikep vo socijalniot ìvot. Ovozmoùvaj}i ja dostapnosta na informaciite, a so toa i na informati~kata tehnologija na licata so hendikep, ne e pra{awe samo na ~ovekovi prava, tuku e do-bro i za biznisot. Istraùvawata pokaàa deka pristapnite internet-strani i portali kotiraat pogore na listite na internet-prebaruva~ite i im ovozmoùvaat na kompaniite pristap do pogolema grupa korisnici i potro{uva~i na nivnite dobra i uslugi52.

Pristapot do informaciite e vaèn i za vreme na situacii na riz-ik, kako {to ni pokaàa i poslednite prirodni katastrofi. Licata so hendikep bea najzagrozenata grupa koja naj~esto ne gi dobiva{e potreb-nite informacii na vreme, za razlika od ostanatata populacija i bea najpodlo`ni na rizik. Zatoa ovaa Konvencija gi povikuva dràvite da obezbedat merki za uslugi koi }e im bidat dostapni na licata so hendikep

2.3.2. Pristapnost

52. Vidi podetalno: From Exclusion to Equality, Realizing the rights of persons with disabilities, United Nations Office of the High Commissioner for Human Rights, United Nations Departments of Economic and Social Affairs and the Inter-Parliamentary Union, publication No 14- 2007, str. 79. Dostapno na internet na: http://www.ohchr.org/Documents/Publications/training14en.pdf.

3534


vo slu~aj na vremenski nepogodi (~len 9 paragraf 1 alineja b).Soglasno Konvencijata dràvata e obvrzana da prezeme soodvetni

merki, zaradi obezbeduvawe na pristapnosta na licata so hendikep, preku identifikuvawe i eliminirawe na pre~kite koi onevozmoùvaat pristap kon vnatre{nite i nadvore{nite ustanovi vklu~uvaj}i gi u~ili{tata, domovite, zdravstvenite ustanovi, rabotnite mesta. Ova ne vklu~uva samo gradbi, tuku opfa}a i pateki, krivini i pre~ki koi go onevozmoùvaat protokot na pe{a~kiot soobr}aj. Isto taka, dràvata treba da obezbedi pristapnost i na celiot transport, vklu~uvaj}i avionski, èlezni~ki i drumski soobra}aj (avtobuski i taksi-prevoz). Iako ova, na prv pogled, iz-gleda zastra{uva~ki, treba da se napomene deka ne se o~ekuva ova da bide ostvareno preku no}. Ona {to se o~ekuva e novite gradbi da vklu~uvaat vo sebe dizajn koj e pristapen i dostapen za licata so hendikep, a starite, so tek na vremeto, da se renoviraat za da bidat pristapni. Svetskata banka vo svoeto istraùvawe pokaà deka vklu~uvaweto na elementite koi ja pravat gradbata pristapna, go optovaruva dopolnitelno buxetot za samo eden procent. Istoto vaì i za transportnite sredstva, novite treba da bidat pristapni, a starite so tek na vremeto da se adaptiraat.

Ponatamu, od dràvite se bara da bidat svetol primer, {to }e go sle-dat i privatnite kompanii, za toa kako javnite ustanovi i uslugi stanu-vaat pristapni za licata so hendikep. Ova vo sebe opfa}a obezbeduvawe rampi, oznaki so Braevo pismo i natpisi lesni za ~itawe i razbirawe, kako i obezbeduvawe formi na asistencija i posrednici, bklu~uvaj}i i vodi~i i tolkuva~i na znakovniot jazik. Za da bide efektivna legisla-tivata za pristapnosta, potrebno e, prvo i najva`no, da se usvojat mini-mum standardi i nasoki za pristapnost na uslugite i ustanovite otvoreni za javnosta. Takvite nasoki i standardi treba da bidat seopfatni i da se odnesuvaat na razli~ni vidovi pre~ki so koi se soo~uvaat licata so razli~en vid hendikep. Pristapnosta treba da bide progresivno realiz-irana preku programirawe na aktivnostite, so odreduvawe prioriteti i dodeluvawe na dovolno finansiski sredstva za nivna realizacija vo sorabotka so organizaciite na licata so hendikep. Del od realizacija-ta na obvrskite predvideni vo ovoj ~len, dràvata moè da gi izvr{i i vo ramkite na me|unarodnata sorabotka, predvidena vo ~len 32, posebno vo delot koj se donesuva na razmenata na informacii i iskustva, nau~ni istraùvawa, kako i razvojot na tehnologii i gradewe na kapacitetite.

Ova pravo e regulirano so ~lenot 12 i e va`no zatoa {to vo otsustvo na pravoto na priznavawe kako lice pred zakonot, individuata se degradira i sveduva na obi~en praven objekt koj {to e li{en od site drugi prava. Staratelite i tutorite koi postapuvaat vo ime i za smetka na licata so

2.3.3. Ednakvo priznavawe na pravniot subjektivitet

3534


hendikep, ponekoga{ ne postapuvaat vo nasoka na vistinskite interesi na ovie lica, pa nekoga{ duri i gi zloupotrebuvaat svoite pozicii i ovlastu-vawa. Zatoa ovoj ~len decidno opredeluva deka na site lica so hendikep im e priznato postoeweto na pravna sposobnost. Implementacijata na ova bara detalno preispituvawe i izmena na gra|anskata i krivi~nata legislativa, posebno za pra{awata koi se odnesuvaat na staratelstvoto/tutorstvoto.

Ponatamu, imaj}i predvid deka koristeweto na istata vo nekoi slu~ai bara postoewe asistencija, sepak, pretpostavka e deka pravnata sposob-nost ostanuva nepovredliva. Asistencijata ne gi potkopuva zakonskite prava na liceto so hendikep, ja po~ituva negovata volja i izbor, i oslo-bodena e od sudir na interes i nepravilno vlijanie. Dràvata treba da obezbedi asistencijata da podleì na redovno i nezavisno preispituvawe od kompetentna, neutralna i nezavisna komisija. Asistencijata moè da bide obezbedena od edno lice ili od mreà na lica i grupi za poddr{ka53. Treba da se napomene deka dràvata treba da donese regulativi koi jasno }e gi preciziraat pravnite odgovornosti na licata i grupite za poddr{ka pri donesuvaweto odluki.

Ostanuva na dràvata da odlu~i za koja forma na asistenija }e se opre-deli, vo taa nasoka e dol`na da go obezbedi toa so zakon i da izraboti prgrami i aktivnosti, i da obezbedi soodvetni finansiski sredstva za nivna implementacija. Iako se pravat napori za razrabotka na ovie mreì za poddr{ka, sepak treba da se napomene deka naj~esto vo dràvite se u{te dominira sitemot na postavuvawe starateli i tutori. Konvenci-jata insistira na sozdavawe pretpostavki za postoewe na ovie sistemi za poddr{ka, posebno vo instituciite koi zgriùvaat lica so mentalen hen-dikep, a samo za licata so hendikep so najte{ki oblici na popre~enost da se obezbeduvaat tutori i starateli, odnosno sistem na subsidijarno donesuvawe odluki. So pravo se smeta deka kreiraweto i oddrùvaweto na vakvite sistemi za podrr{ka vo donesuvaweto odluki baraat golemi finansiski sredstva, me|utoa toa go pravat i tutorskite i staratelskite sistemi. Zna~i, na ovaa obvrska na dràvata ne treba da se gleda kako na dopolnitelno optovaruvawe na buxetot, tuku samo na redistribucija na istite finansiski sredstva, samo vo razli~na nasoka.

53. Na primer: sistemot za asistencija vo donesuvaweto na odluki koj se implementira vo Bri-tanska kolumbija vo Kanada se zasnova na sklu~uvawe na ‘dogovori za pretstavuvawe’ pome|u licata so hendikep i postojnite mreì za poddr{ka. So ovoj dogovor liceto so hendikep ja ov-lastuva mreàta da go zastapuva vo opredeleni raboti i da mu pomaga vo donesuvawe na odlu-ki. Novinata kaj ovaa legislativa e {to se dozvoluva na licata so pote{ki oblici na hendikep da sklu~at vakov dogovor ednostavno demonstriraj}i ‘doverba’ vo opredelenoto lice koe }e ja dava taa poddr{ka pri donesuvawe na odluki bez pritoa da se obezbedat pravnite pretpor-tavki za sklu~uvaweto na dogovorot. Postojat resurni centri koi pomagaat vo sozdavaweto i razvojot na vakvite sistemi za poddr{ka pri donesuvawe na odluki, Za podetalni informacii vidi na internet: www.rarc.ca .

3736


Dopolnitelno, dràvata e dol`na da go po~ituva pravniot subjektiv-itet na liceto so hendikep na ednakva osnova kako i ostanatite: vo slu~ai na poseduavawe ili nasleduvawe na imot, kontrolirawe na svoite fin-ansiski raboti, ednakov pristap do bankarskite zaemi, hipoteki i drugi formi na finansiski kredit.

Pravoto na poedinecot na fizi~ka sloboda i bezbednost na negovata li~nost e vgradeno vo centarot na sekoj praven sistem koj go po~ituva vladeeweto na pravoto. Svoeviden predizvik vo promoviraweto na za{titata na ova pravo regulirano vo ~lenot 14 od Konvencijata e za-konodavstvoto i praktikata koja se odnesuva na zravstvenata za{tita i pospecifi~no na li{uvaweto od sloboda i institucionalizacijata na licata so hendikep bez nivna slobodno izjavena volja (prinudna ili zadolìtelna institucionalizacija). Konvencijata drasti~no go menuva stavot koj bil primenliv dotoga{, odnosno jasno go zabranuva li{uvaweto od sloboda vrz osnov postoewe na kakov bilo tip hendikep, vklu~uvaj}i go i mentalniot ili intelektualniot.

Zatoa dràvata treba da gi ukine site zakoni koi dozvoluvaat institu-cionalizacija na licata so hendikep samo vrz osnov na nivniot hendikep, a bez nivna slobodno izjavena volja. Ova vklu~uva ukinuvawe na odredbite koi dozvoluvaat institucionalizacija na licata so hendikep, zaradi do-bivawe nega i grià bez nivna slobodno izjavena volja, kako i odredbite koi dozvoluvaat preventivno li{uvawe od sloboda na licata so hendikep vrz osnov postoewe na verojatnost deka pretstavuvaat opasnost za sebe i za drugite. Ova ne treba da se interpretira na na~in da se sfati deka licata so hendikep ne smeat da bidat zakonski li{eni od sloboda so cel dobivawe nega i grià, pa duri i preventiven pritvor, no pravniot osnov so koj se utvrduva ova ograni~uvawe na slobodata na dvièwe, mora da bide definiran neutralno i da vaì za site lu|e ednakvo, i da ne se vrzuva samo so postoeweto na hendikepot per se.

Pravoto na nezavisnost i nezavisno ̀ iveewe go vklu~uva vo sebe prin-cipot na avtonomija. Odredbite predvideni so ~lenot 19 predviduvaat dràvata da ja smeni svojata politika, od institucionalizacija na licata so hendikep, kon sozdavawe preduslovi za postoewe doma{ni, rezidenci-jalni i drugi slu`bi za poddr{ka, vklu~uvaj}i ja i personalnata pomo{ potrebna za poddr{ka na ìveeweto na licata so hendikep i nivnata ink-luzija vo zaednicata. Zakonski treba da bide jasno izrazen stavot deka licata so hendikep treba da imaat mo`nost da go izberat svoeto mesto na ìveewe i toa kade i so kogo sakaat da ìveat na ednakva osnova so drugite.

2.3.4. Pravo na sloboda i bezbednost na li~nosta

2.3.5. Pravo na nezavisno ìveewe i vklu~enost vo zaednicata

3736


Deinstitucionalizacijata e potrebna, no ne i dovolna sama po sebe za da se postigne celta na nezavisnoto ìveewe. Vo najmala mo`na merka, }e bide potrebno dràvata da predvidi nacionalna strategija koja vo sebe }e obedinuva merki vo oblasta na zdravstvoto, socijalnite uslugi, domu-vaweto i vrabotuvaweto. Za uspe{nosta na ovie merki, potrebno e kon-ceptot na nezavisnoto ìveewe da bide vklu~en vo zakonodavstvoto {to }e gi obvrze dràvite da sozdadat slu`bi za poddr{ka. Dopolnitelno, dràvata treba da obezbedi lokalnite slu`bi i ustanovi, nameneti za op{tata populacija, da bidat dostapni i za licata so hendikep na ednakva osnova so drugite, i da im bidat soodvetni na nivnite potrebi.

Ostvaruvaweto na ova pravo e vaèn preduslov za natamo{niot kvaliteten ìvot na liceto, bez razlika dali ima hendikep ili ne. Me|utoa vo zemjite vo razvoj, vo koi spa|a i Republika Makedonija, postojat i nekolku potencijalni barieri do obrazovanieto, kakvi {to se na primer: siroma{tijata, nedostigot od soodvetno prilagoduvawe i poddr{ka za u~enicite so hendikep, nepristapnite u~ili{ta i pre-voz, nepristapnite u~ebnici i nastavni programi, i socjalnata stigma. Tekovnite podatoci pokaùvaat deka uspisot na deca so hendikep vo u~ili{tata vo zemjite vo razvoj varira od eden do tri procenti, odnosno 98% od decata so hendikep ne odat na u~ili{te i se nepismeni54. Se dode-ka ovoj procent opstojuva na ova visoko nivo, mileniumskata razvojna cel za postignuvawe na osnovno obrazovanie za sekogo, na univerzalno nivo, }e ostane neispolneta. Istraùvawata pokaàa deka decata, vklu~uvaj}i gi i onie so seriozen hendikep koi se vklu~eni vo redovniot obrazoven proces, ~esto go zavr{uvaat sveto obrazovanie, pa i prodolùvaat pona-tamu, se vrabotuvaat i stanuvaat aktivni ~initeli vo svoite zaednici.

^lenot 24 od Konvencijata opfa}a pove}e aspekti od obrazovanieto vo razli~ni faza od ìvotot, stavaj}i akcent vrz vklu~uvaweto na de-cata vo obrazovniot proces, me|utoa i na vozrasnite - preku doìvotnoto u~ewe. Pristapot kon obrazovanieto promoviran vo Konvencijata, e ba-ziran vrz golemiot broj podatoci od istraùvawata koi pokaàa deka inkluzivnoto obrazovanie, ne samo {to ja obezbeduva najdobrata obra-zovna sredina za u~enicite so hendikep, tuku pomaga i vo soo~uvaweto so stereotipiite i predrasudite. Ovoj pristap pomaga kon sozdavawe op{testvo koe ja prifa}a razli~nosta i hendikepot, a ne se pla{i od niv. Zatoa dràvata mora da gi sozdade site preduslovi licata so hen-

2.3.6. Pravo na obrazovanie

54. Vidi podetalno: From Exclusion to Equality, Realizing the rights of persons with disabilities, United Nations Office of the High Commissioner for Human Rights, United Nations Departments of Economic and Social Affairs and the Inter-Parliamentary Union, publication No 14- 2007, str. 82. Dostapno na internet na: http://www.ohchr.org/Documents/Publications/training14en.pdf.

3938


55. Vidi podetalno: A/HRC/4/29, paragraf 28.56. Me|u 80-90 procenti od decata so posebni obrazovni potrebi vklu~itelno i deca so intelek-tualna popre~enost moè lesno da se vklu~at vo redovniot obrazoven proces dokolku ima barem osnoven sistem za poddr{ka.

dikep da ne bidat isklu~eni od redovniot obrazoven sistem vrz osnova na nivniot hendikep i toj da im bide obezbeden besplatno vo zaednicata vo koja ìveat.

Dràvata treba formalno da identifikuva obrazovni standardi koi }e obezbedat licata so hendikep da uìvaat dostapno, pristapno, pri-fatlivo i adaptirano obrazovanie na ednakva osnova so drugite55. Iako ovie standardi treba da bidat progresivno realizirani dràvite imaat obvrska da przemat itni ~ekori za ostvaruvawe na pravoto na obrazo-vanie na licata so hendikep vo najgolema merka na dostapnite finansis-ki sredstva. Dopolnitelno, dràvata e dol`na da gi otstrani direktnite i indirektnite pre~ki na site ramni{ta od obrazovniot sistem. Vo za-konodavstvoto mora jasno da bide navedeno deka vo obrazovniot sistem e potrebno da se izvr{i razumno prilagoduvawe bazirano vrz barawata na poedinecot i toa, i vo dràvnite, i vo privatnite u~ili{ta.

Specijalnite obrazovni ustanovi ne se isklu~eni celosno od Konven-cijata, tuku se samo preoden ~ekor do celosnata inkluzivnost. Tranzici-jata od specijalni obrazovni ustanovi do inkluzivniot obrazoven sistem treba vnimatelno da se planira i voveduva, imaj}i gi predvid najdobrite interesi na decata so hendikep. Ne treba da zaboravime deka poddr{kata na roditelite, nastavnicite i zaednicata e preduslov za uspe{en inkluz-iven obrazoven sistem. Dràvata igra edna od najva`nite ulogi vo celiot sistem, obezbeduvaj}i: soodvetna nastavna oprema i materijal, nastavna metodologija i programa koja }e im bide prilagodena na potrebite na u~enicite so hendikep, kontinuirana obuka na nastavniot kadar, sistem za poddr{ka na u~enicite so hendikep56 ; i ovozmoùvaj}i i pottiknuvaj}i go u~eweto na Braevoto pismo i znakovniot jazik.

êsto se smeta deka obezbeduvaweto celosna inkluzivnost na obra-zovniot sistem e mnogu skapo, neprakti~no i neodr`livo samoto po sebe. Me|utoa, isto taka, i odrùvaweto na specijalnite obrazovni ustanovi e skapo i povrzano so administrativni tro{oci. Nekoi od dràvite ve}e imaat razvieno programi za promocija na inkluzivnosta so ograni~eni finansiski sredstva. Ova pravo treba da bide realizirano progresivno i zatoa dràvite treba da se fokusiraat vrz raspolo`livite finansiski resursi, kon ostvaruvaweto na jasno postavenite celi, akko i vrz obezbedu-vaweto oddr`livost na obrazovniot sistem na kratkoro~ni, srednoro~ni i dolgoro~ni rokovi. Zatoa e potrebno kreirawe soodvetna strategija i akciski plan so jasno odredeni indikatori za merewe na uspehot, i fin-ansiski sredstva za ostvaruvawe na celite postaveni vo strategijata.

3938


Habitacijata i rehabilitacijata regulirana so ~len 26 e prviot su{tinski ~ekor koj obezbeduva licata so hendikep da moàt da ìveat nezavisno (~len 19), da se mobilni (~len 20) i da moàt da gi ostvarat svoite celosni potencijali. Samo preku ovie procesi licata so hendikep se zdobivaat so ve{tini i gi razvivaat, {to ponatamu }e im pomognat da bidat korisni ~lenovi na op{testvoto i da gi polzuvaat pravata koi im se predvideni so ovaa Konvencija.

Habitacijata se odnesuva naj~esto na decata koi se rodeni so hen-dikep i vo sebe opfa}a u~ewe na ve{tini {to }e im ovozmoàt aktivno da funkcioniraat vo op{testvoto. Rehabilitacijata pak, se odnesuva naj~esto na licata so zdobien hendikep i opfa}a povratok na opredeleni kapaciteti ili mo`nosti, potrebni za nivno celosno vklu~uvawe vo site aspekti od socijalniot ìvot. Habitacijata i rehabilitacijata se vre-menski ograni~eni procesi koi treba da im bidat prilagodeni na indi-vidualnite potrebi, i vo sebe opfa}aat medicinska, psiholo{ka i/ili socijalna poddr{ka. Tie vklu~uvaat i postavuvawe na opredeleni celi koi treba da se ostvarat so koordinirana poddr{ka od profesionalci, a mo`no e i vklu~uvawe na ~lenovite na semejstvoto i bliskite prijateli.

Ulogata na dràvata vo obzbeduvaweto habitacijata i rehabilitacija-ta e primarna. Imeno, dràvata e dol`na da razraboti detalni programi i da prezema najrazli~ni merki vo zdravstvoto, vrabotuvaweto, obrazo-vanieto i socijalnite uslugi. Uslugite i programite za habitacija i re-habilitacija za licata so hendikep treba da zapo~nat od najmala mo`na vozrast i da bidat obezbedeni {to e mo`no pove}e vo lokalnite sredini, so poseben akcent vrz ruralnite oblasti. Isto taka, dràvata e dol`na da razraboti i akcioni planovi za kontinuirana obuka na personalot koj raboti vo slu`bite za habitacija i rehabilitacija.

Ova pravo e regulirano so ~lenot 27 i se odnesuva direktno na 470 mil-ioni lica so hendikep sposobni da rabotat. Vrabotuvj}i se, tie }e moàt da pridonesat vo sozdavaweto soodveten ìvoten standard (~len 28), a seto toa }e pomogne vo zacvrstuvaweto na nezavisnoto ìveewe na licata so hendikep vo nivnite zaednici (~len 19). Ovoj ~len detalno gi objasnuva obvrskite {to dràvite se dol`ni da gi prezemat na ova pole, po~nuvaj}i od zabranata na diskriminacijata na osnov na hendikep vo site sferi, sektori, formi i fazi na vrabotuvaweto i raboteweto. Se naglasuva promoviraweto na licata so hendikep na op{tiot pazar na trudot, a ne nivnoto vrabotuvawe vo za{titni rabotilnici, zatoa {to vtorive treba da pretstavuvaat samo preodna alternativa, od celosna izolacija, do ce-losna inkluzija na licata so hendikep na pazarot na trudot.

2.3.7. Habitacijata i rehabilitacijata

2.3.8. Prvoto na rabota i vrabotuvawe

4140


Za taa cel, dràvata obezbeduva tehni~ko i stru~no naso~uvawe i kon-tinuirana obuka; promovira mo`nosti za vrabotuvawe i napreduvawe vo karierata; vrabotuva lica so hendikep vo javniot sektor i promovira i voveduva afirmativni akcioni politiki i programi, kako i drugi merki za pottiknuvawe na rabotodavcite so privatni biznisi da angaìraat lica so hendikep; obezbeduva razumno prilagoduvawe na rabotniot prostor58, i promovira programi za stru~na i profesionalna rehabilitacija. Zakono-davstvoto treba izri~no da ja vovede dol`nosta za razumno prilagoduvawe na rabotniot prostor, objasnuvaj}i gi pritoa negovite elementi, kako i kriteriumite po koi se vrednuva razumnosta na prilagoduvaweto, i jasno go povrzuva so nedostigot od prilagoduvaweto so diskriminacijata per se.

Edna od afirmativnite akcii dostapna za dràvata, a dosega ~esto ko-ristena od mnogu drugi dràvi vo svetot, e voveduvaweto kvoti za vrabotu-vawe na licata so hendikep, koi variraat pome|u dva (2) i sedum (7) procen-ti. Problemot so kvotite e {to tie mnogu retko se po~ituvaat vo celost; statstikite pokaùvaat deka tie se po~ituvaat pome|u 50 i 70 procenti. Zatoa, na dràvite im se prepora~uva, komplementarno na kvotite, da vovedat i tranzicioni programi koi }e im pomognat na licata so hendikep vo preodot od korisnici na socijalna pomo{ da se vrabotat i da stanat ak-tivni ~initeli vo op{testvoto. Isto taka, dràvata treba da go obezbedi i uìvaweto i koristeweto so sindikalnite i trudovite prava na licata so hendikep, kako i da gi za{tituva od prinudna i zadolìtelna rabota.

Zna~ajno mesto vo celiot pogore naveden sistem na promocija na vrabotuvaweto na licata so hendikep e voveduvaweto mo`nosti za sam-ovrabotuvawe, pretpriemni{tvo i zapo~nuvawe sopstven biznis, kako va`ni elementi na osamostojuvaweto na licata so hendikep, pred se va`ni vo dràvite vo razvoj. I vo taa nasoka dràvite treba da obezbedat vklu~uvawe na licata so hendikep vo kreditiraweto na maloto stopan-stvo i dostapnosta na ovie kreditni {emi do site, bez da bidat diskrim-inirani vrz osnov na svojot hendikep.

57. Iskustvoto pokaà deka dràvata treba da im pomogne i na rabotodavcite i na vraboten-ite vo definirawe na toa {to prestvauva razumno prilagoduvawe na rabotniot prostor. Iz-rabotka na vodi~ koj seopfateno }e go regulira ova pra{awe so korisni soveti i nasoki e esencijalno potreben.

4140

OD KONVENCIJA DO PRAKTIKA 4342

3G L A V A T R I

Preporaki

1. Treba da se pristapi kon ratifikacija na Konvencijata i Fakultativniot protokol kon nea.

2. Potrebno e iznao|awe zaedni~ka pozicija na site ~initeli vo op{testvoto (vladini i nevladini) vo vrska so terminot “disability”.

3. Da se izvr{i seopfatna analiza na doma{nata legislativa i politiki, koja }e pokaè kolku doma{noto zakonodavstvo i kreiraweto na politikite se konzistentni so odredbite od Konvencijata; }e gi identifikuva novite zakonski re{enija i politiki koi treba da bidat doneseni za da se implementira Konvencijata i }e gi opredeli prioritetnite oblasti na dejstvuvawe na dràvata.

4. Da se izraboti strategija i akcionen plan za prioritetnite oblasti koi }e bidat doprecizirani i razraboteni preku konkretni programi za podobruvawe na situacijata so specifi~ni odrednici, indikatori za uspeh, vremenska ramka i potrebni buxetski sredstva (so cel progresivno ostvaruvawe na celite od Konvencijata).

5. Dràvata treba da ovozmoì licata so hendikep da koristat efikasni pravni lekovi vo odnos na pravata obezbedeni so Konvencijata.

4342


6. Zaradi regulirawe i vnesuvawe vo glavnite tekovi na za{titata na licata so hendikep, dràvata treba da donese lex specialis za pravata na licata so hendikep, so opredeleni tematski oblasti, koj }e ima po{irok opfat na dejstvuvawe, soglasno prioritetnite oblasti navedeni vo Konvencijata.

7. Zaradi obezbeduvawe efikasno uìvawe na pravata na licata so hendikep vo site sferi od op{testvenoto ìveewe. komplementarno so zakonskite re{enija, treba da vovedat i im plementiraat dopolnitelni sudski, administrativni, obrazovni, finansiski i socijalni merki.

8. Dràvata treba da go naglasi promoviraweto na licata so hendikep na op{tiot pazar na trudot, a ne nivno vrabotuvawe vo za{titni rabotilnici, preku kreirawe i donesuvawe efektivna politika za vrabotuvawe na licata so hendikep.

9. Dràvata treba da vospostavi model na nacionalen monitoring, po mo`nost trosloen, vo nasoka na ~len 33 od Konvencijata.

10. Potrebno e redovno sledewe i ocenuvawe na vlijanieto (pridobivkite) na politikite i zakonodavstvoto usvoeni zaradi celosna implementacija na Konvencijata, vo sorabotka so licata so hendikep i nivnite participativni organizacii, kako i drugite zasegnati strani.

11. Potrebno e obezbeduvawe u~estvo na gra|anskoto op{testvo, a osobeno na licata so hendikep i nivnite pretstavni~ki organizacii vo site fazi od implementacija na Konvencijata, osobeno vo donesuvaweto zakoni, kreiraweto politiki, nazna~uvaweto nacionalnen monitoring-mehanizam, vr{eweto monitoring i sli~no.

12. Dràvata treba da vovede sistem za pribirawe statisti~ki informacii za licata so hendikep.