kopija od diploma 2 - connecting repositories · 2017. 11. 27. · 2.3.1 cilji in naloge za likovno...

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA MARIBOR Oddelek za predšolsko vzgojo

DIPLOMSKO DELO PROSTORSKO OBLIKOVANJE V 1. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE MENTOR: KANDIDATKA: Doc. dr. Tomaž Zupančič Valerija Florjančič Maribor, 2010

Prostorsko oblikovanje v 1. razredu osnovne šole

2

Lektorica: Vesna Sernec, prof. slovenskega jezika s književnostjo

Prevajalka: Petra Havaj, prof. angleščine in pedagogike


3

ZAHVALA: Doc. dr. Tomažu Zupančiču iskrena hvala za številne strokovne nasvete in nesebično pomoč pri nastajanju diplomskega dela.

Zahvaljujem se vsem, ki so mi pomagali pri praktični izvedbi diplomske naloge.


4

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Valerija Florjančič, roj. 19.2.1974, izredna študentka Pedagoške fakultete Maribor smer predšolska vzgoja, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Prostorsko oblikovanje v 1. razredu osnovne šole pri mentorju doc. dr. Tomažu Zupančiču avtorsko delo.V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni, teksti niso prepisani brez navedbe avtorja.

Maribor, 2.2.2010 Valerija Florjančič


5

POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE

Diplomsko delo obsega teoretični in projektni – praktični del. V teoretičnem delu je predstavljen razvoj otrokovega likovnega izražanja, vsebina likovne vzgoje ter beseda o projektnem učnem delu. V praktičnem delu diplomskega dela pa je prikazan projekt na temo Moj domači kraj. Sodelovali so učenci 1. razreda osnovne šole.Učenci so se na to temo preizkušali v različnih tehnikah prostorskega oblikovanja. Namen raziskave je bilo ugotoviti kvaliteto pojavljanja določenih vedenj učencev ter njihovo ustvarjalost in motiviranost pri delu. Učenci so pri gradnji različnih prostorskih tvorb razvijali kreativno mišljenje, navajali so se na aktivno delo in samostojnost, bogatili pa so tudi zmožnost opazovanja različnih prostorov. Diplomsko delo pa vsebuje tudi predloge za nadgradnjo tega projekta. Ponuja namreč ideje za različne likovne dejavnosti z likovno tehniko kiparstva.

KLJUČNE BESEDE

Likovna vzgoja Prostorsko oblikovanje Razvoj otrokovega likovnega izražanja Vsebina likovne vzgoje Projektno delo

SUMMARY

This diploma paper consists of theoretical and empirical part. In the theoretical part the development of spatial expression of pupils is presented. It also shows the content of art education as well as the importance of project work. The empirical part presents the results of an empirical research named My hometown. The sample included students of the first grade of primary school. Students, involved in the research, worked on various techniques of spatial design. The purpose of the research was to find out the quality of certain manners of pupils and their creativity as well as motivation at work. They were developing their creative thinking through making different spatial formations. Besides that, they were accustoming on the active work and independence during their work. In addition to this, they upgraded their ability of observing different spaces. The thesis also includes suggestions for further development of the project like some ideas for different art activities using sculpture as the main art technique.

KEY WORDS: Art education Spatial design Child’s art expression Content of art education Project work


6

KAZALO I UVOD ....................................................................................................................................1 II TEORETIČNI DEL..............................................................................................................2 1 RAZVOJ OTROKOVEGA LIKOVNEGA IZRAŽANJA ...............................................2

1.1 STOPNJE RAZVOJA LIKOVNEGA IZRAŽANJA .................................................2 1.1.1 Obdobje otrokovega likovnega izražanja med drugim in četrtim letom starosti.......2 1.1.2 Obdobje otrokovega likovnega izražanja med četrtim in petim letom starosti ........3 1.1.3 Obdobje otrokovega likovnega izražanja med petim in sedmim letom starosti.........3

1.2 ZNAČILNOSTI LIKOVNEGA IZRAŽANJA ...........................................................5 1.2.1 Vedenje-videnje.........................................................................................................5 1.2.2 Čustvenost-racionalnost ...........................................................................................5 1.2.3 Razlike-podobnosti....................................................................................................6 1.2.4 Delno-celostno obvladovanje formata .......................................................................6 1.2.5 Ožji- širši motivni svet ...............................................................................................6 1.2.6 Motorične spretnosti .................................................................................................6 1.2.7 Vplivi šablon in posnemanja .....................................................................................6 1.2.8 Razvoj sposobnosti otrok v prvi triadi osnovne šole.................................................6

2 VSEBINA LIKOVNE VZGOJE .........................................................................................7 2.1 LIKOVNA PODROČJA ...............................................................................................7

2.1.1 Risanje.......................................................................................................................7 2.1.2 Slikanje......................................................................................................................8 2.1.3 Kiparstvo ( plastično oblikovanje).............................................................................8 2.1.4 Grafika (odtiskovanje) ..............................................................................................9 2.1.5 Oblikovanje prostora ................................................................................................9 2.1.6 Likovno vrednotenje................................................................................................11

2.2 TEME IN MOTIVI.....................................................................................................12 2.2.1 Teme ........................................................................................................................12 2.2.2 Motivi ......................................................................................................................12 2.2.3 Odnos med temo in motivom...................................................................................13 2.2.4 Odnos med likovno tehniko in motivom ...................................................................13

2.3 CILJI IN NALOGE ......................................................................................................13 2.3.1 Cilji in naloge za likovno področje oblikovanja prostora ......................................14

2.4 OBLIKE IN METODE DELA ....................................................................................15 2.4.1 Oblike dela ..............................................................................................................15 2.4.2 Metode dela.............................................................................................................17 2.4.2.1 Verbalne metode dela ..........................................................................................18 2.4.2.2 Vizualne metode dela ...........................................................................................18 2.4.2.3 Praktično-manipulativne metode dela .................................................................20

2.5 NAČRTOVANJE LIKOVNE VZGOJE ...................................................................20 2.5.1 Izhodišča za načrtovanje likovne vzgoje................................................................21 2.5.2 Načini motiviranja učencev ....................................................................................22 2.5.3 Učiteljeva učna priprava .........................................................................................23 2.5.4 Projektno načrtovanje.............................................................................................24

3 PROJEKTNO UČNO DELO.............................................................................................24 3.1 TIPI PROJEKTOV ......................................................................................................24


7

3.2 ZNAČILNOSTI PROJEKTNEGA UČNEGA DELA..............................................25 3.2.1 Tematsko problemski pristop ..................................................................................26 3.2.2 Konkretnost tematike z usmerjenostjo na življenjsko situacijo...............................26 3.2.3 Ciljno usmerjena in načrtovana dejavnost s težiščem na aktivnosti učenca ..........26 3.2.4 Upoštevanje interesov, potreb in sposobnosti učencev...........................................26 3.2.5 Poudarek na izkustvenem učenju .............................................................................27 3.2.6 Kooperativnost ........................................................................................................27 3.2.7 Odprtost ..................................................................................................................27 3.2.8 Težišče projektnega dela na učnem procesu...........................................................28

3.3 STRUKTURA PROJEKTNEGA UČNEGA DELA .................................................28 3.3.1 Iniciativa-pobuda ....................................................................................................28 3.3.2 Skiciranje-izdelava osnutka ....................................................................................29 3.3.3 Načrtovanje..............................................................................................................29 3.3.4 Izvajanje ..................................................................................................................29 3.3.5 Sklepni del ...............................................................................................................30 3.3.6 Usklajevalna medetapa ...........................................................................................30 3.3.7 Usmerjevalna medetapa..........................................................................................30

3.4 UČITELJEVA VLOGA PRI PRIPRAVAH NA PROJEKTNO UČNO................30 DELO ...................................................................................................................................30

III EMPIRIČNI DEL ............................................................................................................32 4 NAMEN RAZISKAVE.......................................................................................................32

4.1 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA .......................................................................................................................32 4.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ..............................................................................33 4.3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE ..................................................................................33 4.4 SPREMENLJIVKE ......................................................................................................33

5 METODOLOGIJA ..............................................................................................................34 5.1 RAZISKOVALNE METODE .....................................................................................34 5.2 RAZISKOVALNI VZOREC .......................................................................................34 5.3 POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV ......................................................................34

5.3.1 Organizacija zbiranja podatkov ..............................................................................34 5.3.2 Vsebinsko-metodološke značilnosti instrumentov....................................................34

5.4 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV ...................................................................35 6 REZULTATI IN INTERPRETACIJA .............................................................................35 7 SKLEPNE MISLI IN PREDLOGI ZA PRAKSO ...........................................................72 LITERATURA ........................................................................................................................74

PRILOGE


1

I UVOD Likovna vzgoja je zelo pomemben dejavnik pri oblikovanju otrokove osebnosti. Otroci so zelo dojemljivi za nova znanja , zato moramo pri otrocih spodbujati radovednost in veselje do likovnega izražanja in likovnoustvarjalnega igranja. Pomembno je tudi krepiti in razvijati otrokovo ustvarjalnost, iznajdljivost in samostojnost. Prav to je tudi vodilo mene v empiričnem delu diplomske naloge, saj so me zanimali prav ti pomembni dejavniki pri otrocih v moji projektni nalogi. Namen in cilj likovnih dejavnosti na predšolski stopnji ni likovni izdelek sam po sebi, ampak igra najpomembnejšo vlogo v procesu likovne dejavnosti prav otrokov razvoj. Zato je pomembno, da ima otrok v predšolskem obdobju vedno na voljo večjo šolsko tablo, primerno njegovi višini, ter krede in gobo za brisanje. Ker pa otroški likovni izdelki niso trajni, njegovo delo ne bo usmerjeno v izdelek, ampak se bo sproščeno prepustil samemu delu. Vsako likovno področje, tudi prostorsko oblikovanje, se pri otroku najprej pojavi kot igra. In tako kot bo imel otrok zagotovljeno potrebo po igri, tako bo imel zadoščeno potrebo po prostorskem oblikovanju, potrebo po likovnem izražanju, v katerega se da prenesti veliko elementov otroške igre. Mlajši otroci se zelo radi igrajo s kartonskimi škatlami, se vanjo skrijejo, jo uporabijo kot vlak ali avto. Iz škatel naredijo tunele, pregradne stene. Na ta način spoznavajo osnovne prostorske odnose, hkrati pa nudijo možnosti za ustvarjalno igro. Z oblikovanjem prostora se otroci srečajo tudi pri vsakdanji igri s kockami, v peskovniku, ko pečejo potice iz blata in zidajo gradove iz peska. V osnovni šoli pa je pouk ciljno naravnan. Zato je pomembno, da učitelj dobro pozna učence, njihove sposobnosti, saj pri oblikovanju ciljev izhaja iz učencev. Seveda pa mora pri tem upoštevati individualne posebnosti učencev. Tudi sama delam v 1. razredu kot vzgojiteljica in pri načrtovanju pouka likovne vzgoje sem se odločila za likovno-vzgojni projekt, s katerim sem nameravala obogatiti in popestriti likovno vzgojo. Izbrala sem področje prostorskega oblikovanja, saj ponuja veliko možnosti ustvarjanja na temo projekta Moj domači kraj. Učenci so bili nad samim projektom izredno navdušeni, močno motivirani za delo. Same rezultate iz opazovalnih protokolov sem analizirala in predstavila v empiričnem delu diplomske naloge. Učenci so v okviru tega projekta postopno napredovali od osnovne ideje k njenemu uresničevanju. Že na samem začetku sta izstopala navdušenje in iznajdljivost učencev. Opazila sem, da je zelo aktivno sodeloval tudi učenec, ki ima učne in motorične težave. Tako sem bila tudi sama zelo zadovoljna z izpeljanim projektom, saj so bili cilji in namen uresničeni.


2

II TEORETIČNI DEL

1 RAZVOJ OTROKOVEGA LIKOVNEGA IZRAŽANJA

Likovno izražanje v predšolskem obdobju je del otrokovega spoznavnega razvoja, je razvojno orodje, ki mu pomaga pri prodiranju v kompleksnost danosti in zakonitosti prostora,v katerega je bil postavljen ob rojstvu (povzeto po: Vrlič, 2001 B, str. 125).

Za razvoj likovnega izražanja na predšolski stopnji je značilno dvoje,in sicer:

� stopnje razvoja se med seboj mešajo in prepletajo, � stopnje razvoja je nemogoče časovno natančno določiti in omejiti.

Razvojne stopnje otrokovega likovnega izražanja si glede na likovno pojmovanje sledijo vedno v enakem zaporedju, čeprav se ne pojavljajo vedno pri isti starosti otrok in v vseh značilnih podrobnostih na enak način.

1.1 STOPNJE RAZVOJA LIKOVNEGA IZRAŽANJA

Alenka Gerlovič obravnava razvoj otroškega likovnega izražanja po dveletnih obdobjih z izjemo triletnega obdobja po drugem letu in sicer:

� obdobje otrokovega likovnega izražanja med drugim in četrtim letom starosti, � obdobje otrokovega likovnega izražanja med četrtim in petim letom starosti,

� obdobje otrokovega likovnega izražanja med petim in sedmim letom starosti.

1.1.1 Obdobje otrokovega likovnega izražanja med drugim in četrtim letom starosti

Stopnja čečkanja

Otroci nekako okrog dveh let odkrijejo, da pustijo svinčnik, kreda ali drugo orodje sledove na papirju, steni, tleh... Sledovi izražajo kretnje njihovih rok. Poudariti moramo, da začetni nivo likovnega izražanja nima določenega pomena, ampak je dejavnost sama. Otrok na tej stopnji ničesar ne pričakuje (povzeto po: Gerlovič, 1968, str. 45-46).


3

Starost treh let

Okoli tretjega leta začne likovno izražanje dobivati drugačno pojavnost in novo funkcijo. Ko se čačke združijo in nastane prva oblika, preide otrok na višjo stopnjo svojega likovnega izražanja, imenovano stopnjo simbolov ali shem. Otroci začnejo upodobljene oblike poimenovati. Poimenujejo pa jih naključno. Odgovor si velikokrat izmislijo. Otroke

barva na tej stopnji še ne zanima. Otroci v tej starosti razločujejo predmete po obliki in ne po barvi.

1.1.2 Obdobje otrokovega likovnega izražanja med četrtim in petim letom starosti

Okoli četrtega leta začne otrok zavestno ustvarjati različne oblike. Za otroka oglato ni več okroglo, vodoravno se loči od navpičnega. V tem obdobju začne otrok ustvarjati prve sestavljene simbole. Seznanja se s prostorskimi odnosi, z relacijami med oblikami, barvami, smermi ter praznim in polnim prostorom.

Likovno izražanje je na tej stopnji izredno bogato. Pri otrocih se pojavi problem upodabljanja tridimenzionalnega prostora na površini, ki ima samo dve dimenziji. Začenjajo se soočiti s problemom, da listu, na katerega rišejo ali slikajo, manjka globina. Pojavijo se poskusi upodabljanja prostora.

Otroci v tem obdobju izbirajo barve glede na svoja nagnjenja. Otrok v obdobju med četrtim in petim letom pri svojem likovnem delu uporablja žive, pestre in kontrastne barve, najpogosteje rdečo,modro, rumeno in zeleno. V tem obdobju mora imeti otrok na razpolago močne barve, saj si lahko samo preko manipuliranja s čistimi barvnimi toni uspešno razvija barvno občutljivost in ureja barvne zakonitosti vidnega sveta.

1.1.3 Obdobje otrokovega likovnega izražanja med petim in sedmim letom starosti

Otrok počasi spoznava bolj zapletene oblike, ki izhajajo iz kombinacij različnih elementov. Te sestavljene celote dojema kot samostojne enote. Pojavi se tako imenovano obrisno upodabljanje. Figure otrok ne upodobi več kot simbol, ki je sestavljen iz trupa, para rok in nog, ampak kot celoto. Otroci opazujejo oblike z različnih strani in ugotavljajo, da se le te spreminjajo (upodabljanje človeškega obraza s profila). Pojavijo se razlike med simboli. Ob individualnih značilnostih začne otrok v svoje likovno simbolne upodobitve vnašati tudi raznolike položaje. V tem obdobju so otroci zelo dojemljivi za vplive odraslih, vrstnikov, medijev, ki večkrat negativno vplivajo na otrokovo likovno izražanje.

V starejšem predšolskem obdobju se pojavi talna črta kot nova organizacija prostora. Občasno se pojavijo realnejši odnosi med velikostmi upodobljenih predmetov. Otroci pa


4

postopno odkrivajo, da imajo nekatere oblike svoje karakteristične strani- profile, kar se najlepše vidi pri upodabljanju mize ali stola.

Značilnost tega obdobja je transparentnost. V zgodnejši razvojni stopnji likovnega izražanja upodobi otrok jezdeca na konju z obema nogama. Posledica je navidezna transparentnost. Z razvojem se navidezna noga zbriše.

V starejšem predšolskem obdobju se začneta pojavljati prekrivanje in izrez (povzeto po: Vrlič, 2001 B, str. 32-38). Upodabljanje človeške figure postaja vedno bolj razgibano, otroci so vedno bolj sposobni ocenjevati likovne pojave. Vseeno pa likovno izražanje v tem obdobju v celoti dojemajo kot spontano igro. Togi učni pristopi v tem obdobju niso primerni niti zaradi starosti otrok niti zaradi same dejavnosti- likovnega izražanja (povzeto po: Duh in Vrlič, 2003, str. 20-21).

Otrok v tem času spoznava, da se ni sposoben izraziti na način, ki bi ga zadovoljil. Brez ustreznih vzgojnih prijemov na tej stopnji se otrok lahko oprime šablon in stereotipov.

Dokazano je, da pobarvanke in stereotipni delovni zvezki vplivajo na odvisnost otrokovega mišljenja, saj le ti nimajo možnosti izražati, kar želijo in kakor želijo (povzeto po: Vrlič, 2001 B, str. 38- 39). Razvoj likovnega izražanja z barvo

Uporaba barv je v tem obdobju zelo raznolika in bogata. S širokimi nanosi ustvarja oblike in barve istočasno. Otrok ne čuti nobene potrebe, da bi si oblike najprej obrisal. Nekateri pojavi dobivajo v tem obdobju svojo stalno barvo (strehe hiš so rdeče, sonce je rumeno...). V tem obdobju začnejo otroci vnašati v svoje likovno delo posamezne barve kot stalne znake za nekatere pojave. Rjava barva drevesnega debla, zelena barva trave ali rumena barva sonca predstavljajo posplošene barvne znake, podobno kot je pri oblikah krompirjast krog znak, ki predstavlja okrogline nasploh. Barvni znaki predstavljajo pri likovnem izražanju samo stopnico na poti ustvarjalnega likovnega izražanja, ki jo mora otrok osvojiti in preseči.

Negativni vpliv barvnih znakov na likovno izražanje z barvami se pokaže, kadar ponudimo otrokom za slikanje podlage v različnih barvah. Na zeleno podlago narišejo mlajši otroci, ki z barvnimi znaki niso obremenjeni, travo s katerokoli drugo barvo. Starejši predšolski otroci pa za travo uporabijo zeleno barvo, čeprav se ta na zeleni podlagi sploh ne loči od ozadja. Skratka starejši predšolski otroci se ne ozirajo na barvne odnose, ampak velikokrat enostransko sledijo miselnim, racionalnim zahtevam po upodabljanju osvojenih barvnih znakov (prav tam, str. 39-41).


5

1.2 ZNAČILNOSTI LIKOVNEGA IZRAŽANJA Značilnosti likovnega izražanja v razvojno tako razgibanem obdobju, kot je čas med šestim in devetim letom starosti, je najprimerneje obravnavati kot razvojne težnje. Splošen pojav, ki je značilen za likovno izražanje šestletnih otrok,se lahko pri devetletnikih kaže samo še kot tu in tam prisotna posebnost in obratno. Pomembne razlike pa se pojavljajo med enako starimi otroki. Vsak posameznik se namreč razvija po svoje. Razvojni procesi pri likovnem izražanju otrok v prvi triadi:

� vedenje-videnje,

� čustvenost-realnost,

� razlike-podobnosti,

� delno-celostno obvladovanje formata, � ožji-širši motivni svet, � motorične spretnosti,

� vplivi šablon in posnemanje,

� razvoj sposobnosti otrok v prvi triadi osnovne šole.

1.2.1 Vedenje-videnje

Pri likovnem izražanju otrok v prvi triadi osnovne šole prevladuje vedenje o predmetih in ne vizualni vtisi. Otroci rišejo to, kar o predmetu vedo in ne tega, kar vidijo.

1.2.2 Čustvenost-racionalnost

Otroci upodabljajo večje tisto, kar se jim zdi pomembnejše, kar imajo radi, česar se bolj veselijo. Pri likovnem izražanju emocionalni pristop vedno bolj izpodriva racionalna obravnava motiva. Mlajši, kot so otroci, bolj so v njihovih likovnih delih prisotne osnovne in kontrastne barve, jasne črte v osnovnih in zelo različnih smereh. V prvem razredu otroci prostor večinoma upodabljajo po načelu nazornosti. Prostor na papirju s talno in stropno črto oziroma oblaki razdelijo na spodnji in zgornji del, s čimer definirajo svoj simbolni prostor na dvodimenzionalni ploskvi. Po načelu nazornosti zvračajo prostor, tako da nastanejo tlorisne upodobitve.


6

1.2.3 Razlike-podobnosti

Otroci spoznavajo svet na podlagi iskanja razlik, šele nato podobnosti. Mlajši otroci pri slikanju raje uporabljajo jasne, čiste barve, saj so razlike med njimi očitne. V prvem razredu tako iščemo in upodabljamo temeljne likovne razlike.

1.2.4 Delno-celostno obvladovanje formata

Različni formati so primerni za likovno delo v vseh starostnih obdobjih, čeprav je obvladovanje večjih formatov odvisno od razvojne stopnje otrok. Mlajši otroci pri likovnem delu miselno obvladujejo manjši del podlage kot starejši. Zavedanje tega procesa je pomembno pri vrednotenju likovnih del, nikakor pa ne pri načrtovanju likovne vzgoje, saj se tudi mlajši otroci radi izražajo na večjih formatih. Ob delu na veliki podlagi pa tudi lažje razvijajo sposobnost zavedanja in obvladovanja večje površine.

1.2.5 Ožji-širši motivni svet

Znanje, izkušnje in interesi otrok se širijo, kar se pozna tudi pri motivih. Prvošolci so motivno precej ožje usmerjeni kot učenci tretjega razreda.

1.2.6 Motorične spretnosti

Motorika otrok se razvija iz leta v leto. Zato lahko pri pouku v višjih razredih prve triade postopoma ponudimo nekatere nove likovne tehnike, postopke in načine dela.

1.2.7 Vplivi šablon in posnemanja

S prihodom v šolo se med otroki zelo razširijo šablonski, slabi likovni vplivi. Otroci v tej starosti postajajo vedno bolj dovzetni za vplive okolja, za kriterije, kaj vsebuje lepa risbica, ki jim jih vsiljuje neuko okolje.

1.2.8 Razvoj sposobnosti otrok v prvi triadi osnovne šole

Sposobnost koncentracije in ohranjanja pozornosti se z razvojem povečujeta. V prvem razredu zato likovna dejavnost traja krajši čas. Domišljija otrok v obdobju prve triade rahlo upada, prav tako motivacija in emocije. Zato pa se povečujejo spominske sposobnosti, sposobnost natančnega in usmerjenega opazovanja ter motorične sposobnosti (povzeto po: Duh in Vrlič, 2003, str. 9-15).


7

2 VSEBINA LIKOVNE VZGOJE Likovna vzgoja vsebuje več elementov:

� likovna področja, � teme, motivi,

� cilji,

� oblike in metode dela,

� likovne tehnike, materiali, orodja in postopki,

� načrtovanje likovnih dejavnosti.

2.1 LIKOVNA PODROČJA Likovna umetnost je eno izmed umetnostnih področij. Likovno umetnost tvorijo različna likovna področja. Glavna likovna področja so:

� risanje, � slikanje,

� kiparstvo (plastično oblikovanje),

� grafika (odtiskovanje),

� oblikovanje prostora ,

� likovno vrednotenje (povzeto po: Vrlič, 2001 B, str. 62).

Likovna področja pri likovni vzgoji v prvem razredu devetletke so določena z učnim načrtom za likovno vzgojo (povzeto po: Duh in Vrlič, 2003, str. 42).

2.1.1 Risanje

Pri risanju se otroci ukvarjajo in izražajo s črtami, oblikami, svetlo- temnimi odnosi in površinami, ki jih prikazujejo in upodabljajo na ploskvi. Izdelek risanja je risba. Risanje je


8

osnovno likovno področje na predšolski stopnji. Otrok mora imeti vedno na voljo osnovna risala, ki jih je sposoben uporabljati, in obilico različnih podlag, na katero lahko riše. Starejšim predšolskim otrokom ponudimo mehke svinčnike z oznako B2, B3. Od 3. leta so ob svinčnikih,voščenkah, kredah,kosih oglja in flomastrih primerni še črni tuš in različna risala (trska, čopič). Ukvarjajo se lahko tudi z zahtevnejšimi likovnimi tehnikami: praskanko, lavirano risbo, luščenko... Tako pri risanju kot pri slikanju ponujamo otrokom različno velike formate podlag. Velikost prilagajamo izbrani likovni tehniki.

2.1.2 Slikanje

Pri slikanju se otrok ukvarja in izraža z barvami in njihovimi odnosi. Izdelek slikanja je slika. Cilje likovnih dejavnosti na področju slikanja uresničujemo s tremi skupinami likovnih materialov in tehnik. Suhi slikarski materiali (voščenke, barvni svinčniki, barvni flomastri) omogočajo otroku izražati barvne podrobnosti. Z barvanjem sorazmerno velikih površin s suhimi materiali se navaja na poslikavanje v različnih smereh. S suhimi materiali lahko upodablja različne površine. Z mokrimi slikarskimi materiali (vodene, tempera in prstne barve, barvni tuši...) otrok igrivo meša barve. Delo na večjih z uporabo debelejših čopičev starejšega predšolskega otroka osvobaja šablonskosti in drobljenja likovnega dela. Lepljenke z barvnimi papirji otrokom do 3. leta ponujamo zaradi razvoja ročnih spretnosti. Otroke med 3. in 6. letom starosti lepljenke silijo, da površine obravnavajo ploskovno. Če pri lepljenkah rezanih ali trganih kosov na podlago ne lepijo sproti, se ukvarjajo z likovnim komponiranjem.

2.1.3 Kiparstvo (plastično oblikovanje)

Pri kiparstvu se otroci ukvarjajo in izražajo z volumnom ali prostornino. Osnovni in najprimernejši gnetljivi material v vrtcu je glina. Otrokom lahko ponudimo večje kose gline, starejšim otrokom tudi lesene modelirke in žlico za rezanje gline. Otroci lahko zlagajo lesene, plastične, kartonske in kamnite kocke, kocke iz penaste gume in stiroporja. Seznanjajo se z različnimi materiali, njihovo težo, trdnostjo, površino. Igrajo se z različnimi odpadnimi materiali, lepijo lesene ostanke, gradijo z mivko in snegom. Otroci med 3. in 6. letom ob naštetim še zabijajo in barvajo les, vlivajo mavec v kalupe, vrezujejo v mavčne plošče.


9

2.1.4 Grafika (odtiskovanje)

Pri odtiskovanju se otrok seznanja z določenim načinom in postopkom likovnega dela- odtiskovanjem. Pri delu se otrok med 3. in 6. letom intenzivneje ukvarja z likovnimi ritmi. Otrok si sam izdeluje pečatnike, površine materialov raziskuje s tehniko frotaža. Likovno delo z računalnikom-računalniška grafika se v vedno večji meri pojavlja tudi v vrtcih. Računalnik je orodje, ki omogoča nove, drugačne načine likovnega izražanja. Računalniški programi za likovno izražanje, ki so primerni za likovno delo v vrtcu, omogočajo npr. enostavno spreminjanje barv in njihovih kombinacij, spreminjanje oblik in njihovo nizanje, uporabo geometrijskih likov...

2.1.5 Oblikovanje prostora

Pri oblikovanju prostora se otrok ukvarja s prostorom in se izraža z najrazličnejšimi posegi vanj. Z aktivnimi posegi v prostor dojema osnovne prostorske odnose,kot so zgoraj-spodaj, blizu-daleč, spredaj-zadaj. Spoznava odprte, zaprte, omejene prostore, razvija si sposobnost za obvladovanje lastnega telesa v različnih prostorih. Ob tem si razvija zavedanje, da je okolje, v katerem živimo, oblikovano, ga sam preoblikuje ter se navaja na opazovanje in presojanje prostora, ki ga obdaja (povzeto po: Vrlič, T. 2001 A, str. 127-132). Z oblikovanjem prostora se otroci pri likovnih dejavnostih v vrtcu srečajo na dveh nivojih:

� pri vsakdanji igri s kockami, v peskovniku, � pri usmerjenih zaposlitvah, kjer izdelujejo makete različnih stavb iz kartonske

embalaže, oblikujejo prostor v manjših dimenzijah. Za otrokov razvoj dojemanja prostora in za to, kako uspešno se bo v tem prostoru znašel, pa je zelo pomembno oblikovanje prostora v večjih dimenzijah, kjer je otrok v prostoru, ki ga sooblikuje, udeležen z vsem svojim telesom, se v prostoru nahaja, se v njem giblje in otrok ga dojema z vsemi svojimi čutili (povzeto po: Vrlič, 2001 B, str. 115- 116).


10

TEHNIKE, MATERIALI IN ORODJA PRI PROSTORSKEM OBLIKOVANJU Možnosti za ustvarjalno igro s prostorom in v prostoru je veliko. Pri oblikovanju prostora v večjih dimenzijah lahko počnemo naslednje:

� Večja kartonska škatla lahko služi za izdelavo tunelov, labirintov, po katerih se otroci plazijo, uporabljajo lahko pregradne stene, s pomočjo katerih posamezne dele igralnice spreminjajo v zaprte prostore.

� Podobno lahko uporabljajo tudi stare zavese ali rjuhe, ki jih kot perilo obešajo na

razpete vrvi po prostoru in tako znižajo strope. � Uporabljajo lahko delno prevrnjene mizice, ki so druga ob drugi in tvorijo pročelja hiš.

Lahko oblikujejo ozke ulice, ceste, trge, po katerih se sprehajajo, hodijo, se plazijo...

� Med prevrnjenimi mizicami lahko pletejo vrvi, elastiko ali volno in tako oblikujejo bolj ali manj zaprte prostore..

� S penasto gumo ali blazinami lahko pregrajujejo igralnico, oblikujejo potoke in reke,

ki po dolgem in počez delijo prostor na več delov. � V igralnicah lahko pletejo pajkove mreže, napeljujejo volno po kotih,med pohištvom.

Otroci se glede na višino preprek plazijo pod njimi ali jih prestopajo, gledajo nad ali pod njimi.

� Zunaj pa lahko pletejo mreže med drevesi, gradijo trdnjave iz vej, snega ali

drevesnega listja. � Z blagom in ročaji metel lahko zgradijo šotore. � Z opeko ali večjimi kamni oblikujejo nizke labirinte, poti, zidove... � V notranjih prostorih pa lahko iščejo predmete, ki se nahajajo nad njihovim očiščem. S

samolepilnimi trakovi lahko označijo z neprekinjeno črto višino svojega očišča po zidovih in pohištvu in jo razdelijo nad in pod.

� Z živimi verigami (držijo se za roke) rešujejo različne naloge, npr. obkrožite drevo,

razdelite igralnico na dva dela... � Iz kartonske škatle si izdelajo masko, skozi katero imajo omejen pogled, tako da vidijo

samo ozek del vidnega polja. � Izdelajo si kukalo (pravokotno okence iz kartona) in z njegovim približevanjem in

oddaljevanjem od očesa ugotavljajo kako velik del prostora lahko vidno zaobjamejo na določeni razdalji.


11

� Pomembne izkušnje si otroci pridobivajo tudi na tak način, da npr. otrokom omogočimo, da si bodo ogledali drevo v ležečem položaju z glavo tik ob deblu. Svoje izkušnje naj na svoj način upodobijo ali opišejo.

� Prostorske zakonitosti lahko raziskujejo tudi s pomočjo dveh kvadratnih ogledal s

stranico deset, petnajst centimetrov, povezanih kot platnici knjige in z odsevno stranjo obrnjeno navznoter. Rahlo razprti ogledali postavijo na mizo, med njima postavijo različne predmete, optično lomijo ravne črte, narisane na papirju, spreminjajo kote med ogledaloma...

� Omogočimo jim pogled v neskončnost s pomočjo dveh vzporedno nameščenih ogledal

(povzeto po: Vrlič, 2001 B, str. 116-119). Razlika med oblikovanjem prostora v šoli in v vrtcu je v tem, da je oblikovanje prostora v šoli usmerjeno v zavestno oblikovanje prostora, katerega rezultat je izdelek, v vrtcih pa se poudarjajo dejavnosti, ki razvijajočemu se otroku omogočajo čimbolj aktivno doživljanje prostora, v katerem se nahaja (povzeto po: Likovna vzgoja, 1998, str. 48-49).

2.1.6 Likovno vrednotenje

Pri likovnem vrednotenju uvajamo otroka v vizualni in likovni svet, mu razvijamo občutek za likovne kakovosti in pozitiven odnos do likovne umetnosti. Pri lastnem likovnem delu otrok intuitivno razporeja likovne prvine v skladno in likovno uravnoteženo celoto. Vendar pa še otrok nima razvitih sposobnosti za estetsko vrednotenje. Ne loči še likovnih kakovosti od najrazličnejšega kiča. Prav nasprotno. Otroka pritegne zunanji blišč. Estetski čut pa je posledica dolgotrajnega razvijanja občutljivosti, stalnih stikov z likovnimi kakovostmi in prodiranja v svet lepega. Cilje likovnega vrednotenja lahko uresničujemo na različne načine. V starejši skupini lahko uvajamo praktično likovno delo otroka ob neposrednem ogledu likovnih del. Umetniška likovna dela so v svoji likovni zgradbi kompleksno sestavljena in kot taka ne omogočajo enostavnega preslikavanja. Namesto kopiranja zanj nerazumljivih likovnih oblik otrok odraslo likovno delo vedno prevaja v sebi odgovarjajočo likovno govorico. Skupaj z otroki lahko uredimo priročno likovno zbirko. Organiziramo lepljenje reprodukcij na tršo podlago in njihovo razstavljanje ter ogledovanje. Pri praktičnem delu z reprodukcijami likovnih del lahko izdelujemo sestavljanke, razvrščamo različne reprodukcije glede na skupne likovne lastnosti (povzeto po: Vrlič, T. 2001 A, str. 132-134).


12

2.2 TEME IN MOTIVI

2.2.1 Teme

Tematike, ki se pojavljajo pri likovni vzgoji na predšolski stopnji, izhajajo večinoma iz drugih vzgojnih področij, čeprav lahko temeljijo tudi v samem likovnem mediju. Tema, ki jo vpletamo v likovno- vzgojno delo in izhaja iz drugih vzgojnih področij, ni nikoli namenjena sama sebi. Likovno delo ne sme biti obravnavano le kot ilustriranje obravnavane tematike. Tematika je samo povod za likovno delo, v katerem se razvijajo otrokove likovne sposobnosti, obvladujejo likovne tehnike, bogat likovni izraz. Primerne teme pri likovni vzgoji so tiste, ki omogoča obravnavo likovne problematike, obogatijo likovno izražanje otroka in pomagajo pri uresničevanju likovnih ciljev. Teme naj bodo otroku čustveno blizu, usmerjajo naj otrokovo pozornost. Pomembno je, da širijo njegova obzorja na likovno-vizualnem področju, kakor tudi na ostalih področjih.

2.2.2 Motivi

Motiv je tisto, kar otrok upodobi in je zelo pomemben del likovne dejavnosti. Kadar želimo pri likovni vzgoji uresničiti določen cilj, pripravimo otroke k temu z izbiro primernega motiva. Seveda moramo zraven ciljev upoštevati primerno izbran uvodni del in ustrezne likovne materiale. Otroku npr. ne rečemo, da naj riše črtne likovne ritme z dolgimi in kratkimi črtami, ampak ga prosimo, da nariše kovinsko ograjo, ki obkroža vrtec. Primerni motivi Motivi pri likovni vzgoji na predšolski stopnji in v prvi triadi so lahko:

� figuralni (človeška, živalska figura, tihožitja, pokrajine, žanri...), � fantazijski,

� abstraktni (vzorec, preproga) ali

� izhajajo iz čiste likovne igre (rdeča in modra packa se lovita na papirju).

Motivi, ki jih ponudimo otrokom, naj bodo različni. Potruditi se moramo, da v okviru vsake teme poiščemo nevsakdanje, drugačne motive. Tudi motivi naj bodo otrokom čustveno blizu in jim naj nudijo možnosti za razvoj otrokovih splošnih in prostorsko-likovnih sposobnosti. Motive izbiramo glede na zadane cilje likovnih dejavnosti. Primerno izbrani motivi osvobajajo otroke šablonskega likovnega izražanja.


13

2.2.3 Odnos med temo in motivom

Tema predstavlja pri likovni vzgoji otrok vsebinski sklop, v okviru katerega lahko otroci upodobijo več različnih motivov. Motiv je tisto, kar otrok nariše, zmodelira ali naslika v okviru teme, s katero se ukvarja.

2.2.4 Odnos med likovno tehniko in motivom

Likovna tehnika in likovni motiv sta med seboj povezana, kar pomeni, da izbira tehnike vpliva na izbiro motiva in obratno. Otrok pri likovnem delu upodobi izbran motiv v določeni likovni tehniki. Likovna tehnika predstavlja otroku orodje, s katero izrazi vsebino-motiv. Kadar likovna dejavnost temelji na seznanjanju z novo likovno tehniko, jo načrtujemo brez dodatnih zahtev po motivu. Otroci se naj svobodno igrajo z novimi materiali in raziskujejo možnosti, ki jih le ti ponujajo. Motiv se pri takem delu lahko pojavi spontano, nujno pa to ni (povzeto po: Vrlič, 2001 B, str. 146-152). 2.3 CILJI IN NALOGE Likovne dejavnosti otroka na predšolski stopnji vsebujejo vsa likovna področja in osnove mnogih likovnih nalog, ki se pojavljajo kasneje v šoli, so pa vse dejavnosti prilagojene, poenostavljene in didaktično primerno zasnovane glede na otrokovo razvojno stopnjo. Pri likovnem delu na predšolski stopnji uresničujemo naslednje globalne cilje:

� razvijamo in vzpodbujamo otrokovo nagnjenje do likovnega izražanja in vzbujamo veselje do likovnoustvarjalnega igranja,

� razvijamo in krepimo otrokovo ustvarjalnost, iznajdljivost in samostojnost,

� seznanjamo otroke z likovnim jezikom, različnimi likovnimi izraznimi načini,

likovnimi tehnikami, materiali, orodji in postopki ter jih usposabljamo za njihovo smotrno uporabo. Ob tem razvijamo delovne navade otrok,

� razvijamo osnove za vrednotenje likovnih stvaritev, razvijamo občutljivost za likovne

kakovosti ter skrbimo za izgradnjo estetskega čuta pri otrocih,

� z estetsko urejenim okoljem vplivamo na skladen razvoj otroka. Namen in cilj likovnih dejavnosti na predšolski stopnji ni likovni izdelek sam po sebi, ampak otrokov razvoj v procesu likovne dejavnosti. Risba, slika ali kip pri likovnem delu lahko


14

nastanejo, nujno pa to ni (povzeto po: Vrlič, T. (2001). Likovne dejavnosti v vrtcu, V: Marjanovič Umek, L. (Ur.).(2001). Otrok v vrtcu. Maribor: Založba obzorja, str. 126). V osnovni šoli pa je pouk likovne vzgoje ciljno naravnan. Ko učitelj izbere likovno nalogo, mora optimalni izbrati, oblikovati in načrtovati cilje. Kaj morajo učenci delati pri likovni vzgoji, da bodo dosegli postavljen cilj, določajo likovne naloge. Učitelj načrtuje pouk tako, da bodo učenci likovne pojme razumeli, jih doživeli in uporabili v svojem likovnem izrazu. Učitelj mora dobro poznati temeljna področja učenčeve sposobnosti, ki jih želi razvijati, saj pri oblikovanju ciljev izhaja iz učenca. Jasno zastavljeni cilji omogočajo pravilno izbiro metod in oblik dela ter medijev za realizacijo izbrane naloge. Učitelj mora pri realizaciji vzgojno-izobraževalnih ciljev upoštevati individualne posebnosti učencev. Jasno opredeljeni in predstavljeni cilji, povezani s celotno učno-vzgojno situacijo, ter kriteriji za evalvacijo ciljev pa bodo učence dodatno motivirali (povzeto po: Duh in Vrlič, 2003, str. 40).

2.3.1 Cilji in naloge za likovno področje oblikovanja prostora

Glede na to, da sem se v svojem diplomskem delu poglobila prostorskemu oblikovanju, bom predstavila cilje in naloge za to likovno področje. Pri zaposlitvah, ki se ukvarjajo z oblikovanjem prostora, mlajši otroci:

� Dojemajo osnovne prostorske odnose. Izkustveno se ukvarjajo s pojmi kot so zgoraj- spodaj, levo-desno, spredaj-zadaj, nizko-visoko, blizu-daleč...

� Razvijajo si občutek za prostor, za zaprte, delno odprte in odprte prostore, za ozke,

majhne, prostorne, široke, omejene prostore.

� Prepoznavajo in izpovedujejo svoje občutke ob soočanju z različnimi prostori, z utesnjenim ali odprtim, mračnim ali svetlim, s prijetnim ali neprijetnim prostorom. Pripovedujejo o občutkih in na podlagi tega upodabljajo različne prostore (igralnico, svojo sobo, notranjost avtobusa...).

� Razvijajo si zavedanje in občutek za obvladovanje lastnega telesa v različnih

prostorih, za medsebojne odnose in soodvisnost.

� Z lastnim praktičnim delom posegajo v prostor, ga preoblikujejo in tako spoznavajo osnovne prostorske zakonitosti.

� Razvijajo si zavedanje, da je tudi okolje, v katerem živimo, oblikovano.

� Navajajo se na opazovanje in osnovno presojanje prostora, ki nas obdaja.

2-4 leta:

� igranje v večjih in manjših zaprtih prostorih (šotori, s prti, prekrite mizice...),


15

� poljubno razporejanje pohištva v igralnici, � seznanjanje s pojmi na sredini prostora, v kotu, ob strani, blizu-daleč, � seznanjanje s pojmi notri-zunaj, odprto-zaprto.

4- 5 let:

� gradnja enostavnih prostorskih tvorb iz snega (ograda, trdnjava, pot...), � pregrajevanje zaprtega prostora (igralnice, hodnika) na pol, podolgem ali počez z

vrvjo, zavesami, stoli, telesi-živimi verigami,

� izdelava enostavnih maket (ulica, trg) iz večje kartonske embalaže. 5- 7 let:

� gradnja bolj zapletenih prostorskih tvorb iz snega, opeke, kamnov, vejevja itd. (plitki labirint na dvorišču, poti na travniku,igrišču...),

� kreiranje zaprtih in polzaprtih prostorov (iz kartonske embalaže, zaves ali blaga,

napetega med vejevjem...), � izdelava maket iz kartonske embalaže, � priprava odra in scene za lutkovno ali dramsko prireditev,

� krasitev igralnice s poseganjem v prostor, � osnovno seznanjanje otrok z občutki odprtega, polzaprtega in zaprtega prostora,

visokega-nizkega, dolgega, ozkega, prostornega... Otroci se navajajo na opazovanje in osnovno presojanje prostora, ki nas obdaja (povzeto po: Vrlič, 2001 B, str. 57-58). 2.4 OBLIKE IN METODE DELA

2.4.1 Oblike dela

Pomembno vprašanje v teoriji in praksi so socialni stiki, odnos med učiteljem in učencem v procesu likovne vzgoje. Pouk likovne vzgoje je predvsem medosebni, interakcijski in interkomunikacijski odnos med udeleženci procesa.


16

Učne oblike so socialne oblike, v kateri prevladuje predvsem individualna oblika dela z učenci, kjer je vsakemu učencu omogočeno, da v tem procesu aktivno in samostojno sodeluje. Pogoste so tudi skupinske in skupne oblike ter delo v dvojicah. Uvodni in zaključni del običajno poteka v frontalni učni obliki (povzeto po: Duh in Vrlič, 2003, str. 89). FRONTALNA OBLIKA Za to obliko je značilno, da se izvaja pred celim razredom. Zaradi racionalizacije časa se v procesu likovne vzgoje ta oblika najpogosteje pojavlja v uvodnem in zaključnem delu ure. Učitelj spodbuja učence k problemskemu pristopu k likovni nalogi, naj s pomočjo sošolcev ali učitelja poiščejo možne likovne rešitve. Pri frontalnem delu jih učitelj opazuje in jih s prepletanjem učnih metod spodbuja k aktivnemu sodelovanju tako na verbalni kot na neverbalni ravni. INDIVIDUALNA OBLIKA Ta oblika se v prvi triadi najpogosteje uporablja. S pomočjo individualne oblike se učenci izražajo najbolj spontano in svobodno, saj se jim ni treba nikomur prilagajati. Učitelj je tukaj v vlogi svetovalca in učencem pomaga individualno, glede na njihove želje in sposobnosti. Individualno delo otroke navaja na samostojnost in jim krepi samozavest. Individualno obliko dela uporabljamo pri praktičnem likovnem delu, eksperimentiranju z likovnimi materiali in orodji, pri spoznavanju likovnih postopkov in pri ogledovanju likovnih reprodukcij v knjigah. DELO V DVOJICAH Ta oblika dela učence navaja na sodelovanje, na širše organiziranje delovnih in likovnoizraznih postopkov. Večinoma se uporablja pri praktičnem likovnem delu, kot oblika dialoga med dvema otrokoma, lahko pa tudi v uvodnih motivacijskih igrah in pri dejavnostih v zvezi z likovnim vrednotenjem. Pri likovni vzgoji je delo v dvojicah primerno, če to zahtevajo likovna tehnika, zapleten postopek dela, motivika, likovne igre... Zahtevnejše likovne tehnike v prvi triadi so na primer upodabljanje prostora z večjimi elementi, škatlami, pletenje pajkove mreže v razredu, nekateri načini odtiskovanja. Likovne igre pa so sprostitvene tehnike, ki učence med kratkotrajno likovno dejavnostjo sprostijo, obenem pa se učenci spontano seznanijo z določenim likovnim problemom. Med takšne igre spadajo pihanje in mešanje dveh osnovnih barv, pri čemer nastane nov barvni ton...


17

Pri tej obliki dela so primerni dvojni motivi: avto in voznik, plesni par... Seveda je ta način dela povezan z likovnimi tehnikami, ki kombiniranje in dvojno upodabljanje motiva omogočajo (npr. kolažiranje z barvnimi papirji, modeliranje v glini ali kaširanje plastenk). SKUPINSKO DELO Pri skupinskem delu učenci sodelujejo in se dogovarjajo, samostojno rešujejo likovne naloge. Za likovno delo v prvi triadi so primerne skupin petih, največ šestih učencev. Pri skupinskem delu nastane skupinsko likovno delo, ki ga ustvarja več otrok. Skupinska likovna dela se realizirajo na večjih formatih (B2, B1, A1...). Uporabljajo zahtevnejše likovne tehnike. Poslikavajo kulise za lutkovno igro, izdelajo večji plakat. Primerne teme za skupinsko delo so: na igrišču, v živalskem vrtu, kombinirani kolaži. SKUPNO DELO Pri skupnem delu sodeluje cela skupina učencev pri enem ali več likovnih delih. Vsak prispeva svoj delež, ki se podreja skupnim ciljem. Hkrati pa je prispevek vsakega posameznika njegova individualna rešitev likovne naloge in je v skupnem delu v celoti razpoznaven (npr. ribica, ki skupaj z drugimi predstavlja akvarij). Na skupnem delu lahko učenec staršem pokaže svoj del, ki ga je prispeval v skupno delo, medtem ko se pri skupinskem delu individualni delež posameznika stopi s celoto (povzeto po: Duh in Vrlič, 2003, str. 89-90).

2.4.2 Metode dela

Z izrazom metoda dela so mišljeni vsi postopki in načini dela pri likovni vzgoji. Učne metode dela so znanstveno in izkustveno preverjeni načini učinkovite komunikacije med učitelji in učenci v procesu prenašanja in usvajanja znanja, spretnosti, razvijanja sposobnosti. Pri likovni vzgoji učitelji načrtujemo in uporabljamo metode dela, ki so primerne za doseganje določenih ciljev v procesu likovne vzgoje. Likovna vzgoja se ukvarja z vidnim svetom, vizualnim in likovnim, zato pri izbiri metod poudarjamo tiste, ki temeljijo na prikazovanju. Z verbalnimi metodami ne pojasnjujemo vizualnih značilnosti, likovnih kakovosti. Barve se z besedami ne da opisati.


18

2.4.2.1 Verbalne metode dela

METODA RAZGOVORA Metodo razgovora uporabljamo v frontalnih uvodnih in zaključnih delih ur. Poskrbimo, da govori samo en otrok naenkrat in ga ostali poslušajo. Razgovor usmerjamo, da ne zaide z načrtovane teme. V praktičnem delu likovne zaposlitve uporabljamo v glavnem dialog s posameznim otrokom, vzpodbujamo pa tudi dialoge med otroki. Ta dialog uporabljamo tukaj predvsem kot vzpodbudo za nadaljnje delo in kot metodo pri premagovanju ovir, na katere učenci pri delu naletijo. METODA RAZLAGE Ta metoda se uporablja redkeje, če pa se, jo učitelj uporabi predvsem na začetku didaktične enote, da bi učence motiviral za delo, ter ob demonstriranju uporabe likovne tehnike, materialov, orodij in postopkov. Pri vrednotenju se uporabnost te metode kaže predvsem ob predstavitvi kriterijev vrednotenja. Pri njihovi predstavitvi razlagajo, opisujejo, pojasnjujejo tako učitelj, kot učenci. Z metodo razlage podajamo informacije, učence seznanjamo z novimi pojmi. METODA DELA Z BESEDILOM (BRANJE) Pri likovni vzgoji pride metoda v poštev pri ilustriranju literarnega besedila, lahko pa preberemo kakšno izjavo o likovnem delu, napis ob umetnini...

2.4.2.2 Vizualne metode dela

METODA PRIKAZOVANJA Je najpomembnejša metoda pri likovni vzgoji. Učencem prikazujemo predmete in pojave vidnega sveta neposredno, čim bolj verno reproducirane pojave vidnega sveta, reprodukcije umetniških del in ilustracije, vsakdanje predmete, likovno zanimive pojave v okolju, aplikacije likovnih in likovnokompozicijskih elementov.


19

Z opazovanjem sveta razvijajo učenci svoje predstave o svetu, zato se moramo potruditi, da jim ponudimo čimbolj verne podobe realnosti. Neposreden stik z realnostjo v razredu nadomeščajo dobri posnetki realnega sveta, fotografije, diapozitivi ali videoposnetki. Kadar prikazujemo umetniške reprodukcije in ilustracije, poskrbimo, da so te dovolj velike in kakovostne, ter da jih vidijo vsi učenci v razredu, za ogled pa jim damo dovolj časa. Pri prikazovanju likovnih kakovosti, s katerimi se bodo učenci neposredno seznanjali pri likovnem delu (npr. zanimivi vzorci pred risanjem vzorcev), si pripravimo večje število primerov. Zaradi pomnenja pri učencih v prvi triadi pripravimo največ šest primerov. Metoda prikazovanja se uporablja v uvodnem delu likovne vzgoje ter med samim praktičnim delom. Pri prikazovanju vsakdanjih predmetov otroke opozarjamo na vizualne značilnosti ogledanega. Med metodami uporabljamo ogledovanje, primerjanje, razvrščanje (po razlikah, podobnostih, značilnostih...). Metodo prikazovanja, primerjanja in razvrščanja lahko kombiniramo s praktičnim delom, kjer lahko otroci sami razvrščajo predmete glede na izbrane vizualne značilnosti. Pri prikazovanju likovnih in likovnokompozicijskih elementov uporabljamo aplikacije, ki nam služijo za ponazorilo različnih likovnih elementov in njihovih odnosov. Z barvnimi kolaži lahko ustvarimo barvne kombinacije, ki si jih otroci ogledujejo in jih primerjajo med seboj. METODA DELA Z AVDIOVIZUALNIMI SREDSTVI V prvi triadi lahko uporabljamo grafoskop, episkop, diaprojektor, televizor z videorekorderjem in vse pogosteje tudi računalnik. Na grafoskopu lahko demonstriramo mešanje barv, seveda z uporabo prosojnic. Svetlobo grafoskopa lahko uporabimo za obrisno risanje silhuet. Diaprojektor je namenjen prikazovanju diapozitivov in ogledovanju reprodukcij likovnih del. Videoposnetki se uporabljajo v uvodnih delih ur. Ogledi so kratki, izbiramo pa posnetke, s pomočjo katerih se otroci seznanjajo z motivi; ogledamo si lahko oddajo o likovnih tehnikah... Kot avdiovizualno sredstvo lahko uporabimo tudi računalnik predvsem za prikazovanje in integracijo besede, zvoka, statičnih in dinamičnih slik, v katere lahko interaktivno posegamo (povzeto po: Duh in Vrlič, 2003, str. 134-139).


20

2.4.2.3 Praktično-manipulativne metode dela

METODA DEMONSTRIRANJE Pri metodi demonstriranja gre za prikazovanje tistega, kar je mogoče zaznati s čutili. Demonstriranje mora biti natančno, sistematično, nazorno in počasno. Demonstriramo uporabo likovne tehnike, orodij in delo z materialom, ne pa načina izražanja. » Pri demonstraciji predstavimo otrokom, kako naj držijo risalo, prikažemo jim postopek dela, nikoli pa ne uporabljamo pred njimi tistega motiva, ki ga bodo pozneje upodabljali otroci pri lastnem praktičnem delu,« je zapisal Tomaž Vrlič ( Vrlič, 2001 B, str. 140). Pri rezanju demonstriramo otrokom tehnični način rezanja, ne pa tudi, kaj naj izrežejo. Demonstriramo princip dela, ne pa tudi oblikovnega vzorca. METODA PRAKTIČNEGA LIKOVNEGA IZRAŽANJA Pri praktičnem delu mora biti poseganje odraslih v delo otrok zelo previdno, nežno in premišljeno. Otrokom pri delu pomagamo, ko jim pade motivacija, ko se pojavijo razni problemi (tehnični, oblikovni, praktično-organizacijski), nikoli pa ne posegamo v njihove ustvarjalne postopke. Kakovost praktičnega dela je odvisna tudi od prostorske organiziranosti. Vsak otrok mora imeti dovolj prostora za delo in ves potreben material. METODA EKSPERIMENTIRANJA Metoda se uporablja pri uvajanju novih likovnih tehnik, novih materialov in postopkov. Pri tej metodi je pomembno, da ima vsak otrok na voljo dovolj časa, da samostojno eksperimentira, da odkriva značilnosti in različne možnosti likovnih tehnik, materialov in likovnoizraznih načinov. Pri eksperimentiranju je zelo pomembno, da pri likovnem delu ni pomemben izdelek, ampak sam proces spoznavanja. 2.5 NAČRTOVANJE LIKOVNE VZGOJE V prvem razredu osnovne šole je pri predmetu likovna vzgoja namenjenih 70 ur, kar pomeni dve uri tedensko. Ponavadi je načrtovana kot blok ura, ni pa nujno.


21

Učencem je treba pri likovni vzgoji zagotoviti pridobivanje spoznanj o likovnih problemih (likovnih pojmih) tako, da jih doživljajo in praktično rešujejo s primerno izbrano likovno tehniko in motivom. Likovne pojme pa usvojijo učenci v procesu likovne vzgoje z lastnim likovnoustvarjalnim delom. V prvem razredu učenci ob spontanem likovnem izražanju v procesu likovne vzgoje pridobivajo osnovne likovnoizrazne izkušnje in spoznavajo likovne pojme. Likovnim področjem risanju, slikanju, kiparstvu in prostorskemu oblikovanju v prvem razredu ponavadi namenjamo enako število ur (16-17), grafiki pa manj (približno 4 ure). Takšna delitev je le orientacija za letno načrtovanje. Temeljni standardi znanja za prostorsko oblikovanje predvidevajo, da učenci razlikujejo pojme prostor (zunaj, znotraj), oblike prostorov (oglat, okrogel), velikost prostorov (velik, majhen), gibanje v prostoru (spredaj zadaj, naprej, nazaj, levo, desno, poševno, ravno), sestavni deli prostora (tla, stene, strop). Znajo predstaviti bivalni prostor (opremo), uporabne predmete (oblika, barva, velikost) in okrasne predmete.

2.5.1 Izhodišča za načrtovanje likovne vzgoje

Učitelj ima več možnosti za ustvarjalno izvedbo likovne naloge. Likovne dejavnosti načrtujemo največkrat na podlagi:

� določenega likovnega problema. Temu poišče primeren motiv in likovno tehniko (risanje s črtami različnih debelin...).

� nove likovne tehnike. Najprej izberemo primeren motiv, kateremu dodamo še ustrezen

likovni problem.

� motiva. Učitelj lahko učencem najprej predstavi motiv, nato jim z ustreznimi metodami dela približamo likovni problem (npr. upodabljanje človeške figure v gibanju, risanje notranjega prostora...).

Ko učitelj določi osnovna izhodišča pri načrtovanju pouka, mora načrtovati še učne korake, ki morajo biti prilagojeni starosti učencev. Pouk likovne vzgoje predvideva aktivno sodelovanje vseh udeležencev učno- vzgojnega procesa. Pouk likovne vzgoje poteka torej po etapah, ki se delijo na uvodni del, osrednji del in zaključni del.


22

UVODNI DEL Uvodna motivacija je kratka. Učitelj učence motivira in jim predstavi namen učne ure. Ta del poteka običajno v frontalni obliki. Nato učence s primernimi metodami usmerja k opazovanju, doživljanju in razmišljanju. Z uporabo ustreznih medijev in tabelske slike jih spodbuja k opazovanju, raziskovanju, primerjanju, svetuje jim, naj na podlagi prikazanih primerov ugotovijo teoretične zakonitosti likovnih del ter spoznavajo likovne in druge pojme. V naslednjem koraku učitelj pojasni uporabo likovnega pojma. Nakaže tudi možne rešitve likovnega problema. Ob predstavitvi likovne tehnike in motiva spodbudi iskanje idej, ki bodo pripeljale do izvirnih likovnih rešitev. Ko se učenci seznanijo z likovno nalogo, učitelj napove izobraževalne in vzgojne cilje. V nadaljevanju učitelj predstavi glavne značilnosti postavljene likovne naloge, poudari cilje in na kratko ponovi osnovne napotke za ustvarjalno rešitev naloge. OSREDNJI DEL UČNE URE Pri tem učnem koraku učitelj individualizira svoje delo in učence individualno spodbuja k iskanju alternativ in možnosti ter k raznolikemu likovnemu izražanju. Učenci naj samostojno izbirajo materiale in aktivno sodelujejo pri iskanju likovne rešitve. Učitelj jim pri tem po potrebi tudi pomaga. Kakovostno delo v praktičnem delu likovnega pouka zahteva dobro poznavanje otrokovih sposobnosti, poznavanje posameznikov, načel likovne vzgoje ter lastno likovno iznajdljivost. ZAKLJUČNI DEL Običajno poteka v frontalni obliki. Učitelj skupaj z učenci pripravi razstavo, ponovi kriterije vrednotenja in učence spodbudi k ustvarjalnemu sodelovanju pri vrednotenju in interpretiranju likovnih rešitev. Raziskave so pokazale, da je smiselno oblikovati kriterije vrednotenja tako, da zajamejo likovni problem (npr. barvni kontrasti), splošne zakonitosti (npr. kompozicija), obvladovanje likovne tehnike in dejavnike ustvarjalnosti (npr. izvirnost) in so prilagojeni stopnji psihofizičnega razvoja otrok (povzeto po: Duh in Vrlič, 2003, str. 107-108).

2.5.2 Načini motiviranja učencev

Motiviranje učencev za likovno delo v prvem razredu je preprosto zaradi same narave predmeta. Likovno delo je na tej stopnji igra, učenci še niso obremenjeni s previsokimi


23

zahtevami v zvezi s svojim delom. Poleg zunanje motivacije (vrednotenje) je še pomembnejša notranja motivacija, interes otroka za likovno izražanje. Notranjo motivacijo dosegamo na različne načine:

� s primerno izbranimi motivi, � z ustrezno zastavljeno likovno nalogo, � z izbiro likovne tehnike, ki jo učenci obvladajo do take mere, da jo lahko ustrezno

uporabijo, � s časovno primerno zastavljenimi urami likovne vzgoje glede na starost otrok, likovno

nalogo, motiv in tehniko, � z dinamično zastavljenim prepletanjem likovnih področjih, � z zavedanjem, da je likovno delo ustvarjalno, raziskovalno,

� z razgibanim načrtovanjem ur likovne vzgoje, uporabo medijev, avdiovizualnih

sredstev (prav tam, 2003, str. 109).

2.5.3 Učiteljeva učna priprava

Sestavni del vsakega načrtovanja pouka je pisna učna priprava. V njej naj bo poudarjena aktivna vloga učencev in upoštevane morajo biti individualne razlike med učenci. Priprava vsebuje pedagoško, vsebinsko, materialno in psihofizično področje. Na pedagoškem področju učitelj določi didaktično strukturiranost učne snovi po obsegu in globini, artikulacijo ure, lastne aktivnosti in aktivnosti učencev. Izbere tudi oblike in metode dela. Vsebinsko področje obsega likovnoteoretični problem, ki je izhodišče za likovnoustvarjalno delo. Materialno (organizacijsko-tehnično) področje predvideva izbiro primernih medijev (učnih pripomočkov) in materialov ter orodij za uspešno izvajanje praktičnega dela. Psihofizično področje predvideva prilagajanje načrtovanih ciljev sposobnostim otrok in učiteljevo ustvarjalno delo ter obvladovanje učnih strategij. Učna priprava vsebuje veliko elementov in učitelj jo zasnuje samostojno, fleksibilno in izvirno glede na cilje posamezne enote ali sklopa (povzeto po: Duh in Vrlič, 2003, str. 110).


24

2.5.4 Projektno načrtovanje

Je specifičen vidik likovnega načrtovanja, kateri popestrijo in obogatijo likovno vzgojo. Likovno- vzgojni projekti lahko zajemajo različna časovna obdobja. Trajajo lahko od enega tedna do celega leta. Pri načrtovanju moramo:

� natančno določiti globalne cilje, razvojne cilje, potek projekta, udeležence, materialne in tehnične zahteve, časovni obseg in dinamiko izvajanja, predvidene izvide,

� izdelati podrobni načrt, ki obsega vse zgoraj omenjeno,

� potek projekta spremljati in dokumentirati,

� na koncu projekt ovrednotiti z različnih stališč (realizacija cilja, doseženi vzgojni cilji,

kakovost udeležbe...) (povzeto po: Vrlič, 2001 B, str. 160- 161). 3 PROJEKTNO UČNO DELO Projektno učno delo sodi med tiste postopke učenja, ki temeljijo na izkustvenem učenju, spodbujajo k aktivnemu učenju in pogojujejo kooperativne odnose med učiteljem in učencem (povzeto po: Novak, 1990, str. 5). Zaradi značilnosti, ki jih vsebuje projektno učno delo, ga lahko uvrstimo med didaktične sisteme. Projektno učno delo namreč združuje elemente direktnega učiteljevega vodenja učnega procesa in elemente samostojnega dela učencev. Pri projektnem delu vodi učitelj učence postopno skozi učni proces v smeri uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev in nalog, ki jih je postavil v sodelovanju z učenci na začetku izvajanja projekta. Med potekom projekta učitelj spodbuja, usmerja in pomaga učencem pri učenju oz. izvajanju aktivnosti, ki so jih učenci prevzeli ob načrtovanju izvedbe projekta. Učenci pa se samostojno učijo ob posredni učiteljevi pomoči, tj. opazujejo nek pojav, zbirajo ustrezne podatke, raziskujejo, rešujejo probleme, izvajajo neko praktično aktivnost… Tako namreč prehajajo preko lastne aktivnosti do neposrednih spoznanj in znanja (prav tam, 1990, str. 22). 3.1 TIPI PROJEKTOV Obstajajo različni tipi projektnega dela. Kilpatnick je ločil štiri tipe:

� projekt konstruktivnega tipa,

� projekt usvajanja in vrednotenja,

� problemski projekt,


25

� projekt tipa učenja.

Projekt konstruktivnega tipa

Usmerjen je h konstrukciji določenega izdelka oziroma k izdelavi določenega predmeta ali k izvedbi določene akcije, kot je lahko razstava, prireditev itd. Projekt ustvarjanja in vrednotenja

Skozi projekt se nek pojav spoznava in vrednoti, projektno se načrtuje študija o temi, ki naj bi bila obravnavana načrtno po etapah (npr. nastanek in razvoj metulja). Problemski projekt

Ta je usmerjen k reševanju nekega problema.

Projekt tipa učenja

Sestavljen je iz aktivnosti, s katerimi otroci po dogovorjenem načrtu usvajajo spretnosti, veščine, sposobnosti in znanja (povzeto po: Novak, 1990, str. 24). 3.2 ZNAČILNOSTI PROJEKTNEGA UČNEGA DELA Projektno učno delo ima značilnosti, zaradi katerih se kvalitativno razlikuje od tradicionalnega pouka. Avtorji, kot so Dietrich, Schulth, Gudjons imajo različne poglede na projektno delo. Helena Novak pa je med značilnosti projektnega dela uvrstila naslednje:

� tematsko problemski pristop, � konkretnost tematike z usmerjenostjo na življenjsko situacijo,

� ciljno usmerjena in načrtovana aktivnost, katere nosilci so učenci,

� upoštevanje interesov, potreb in sposobnosti učencev,

� kooperativnost,

� odprtost,


26

� poudarek na izkustvenem učenju,

� poudarek na učenju kot proces zaradi primarno vzgojne funkcije projektnega dela.

3.2.1 Tematsko problemski pristop

Gre za nalogo, ki si jo zastavimo v obliki problema, ki ga skušamo rešiti do konkretnega izdelka. Problem mora biti tematsko zaokrožen. Od učencev zahteva znanje iz različnih strokovnih področij, zato se takega problema ni možno lotiti samo v okviru enega učnega predmeta (povzeto po: Novak, 1990, str. 28).

3.2.2 Konkretnost tematike z usmerjenostjo na življenjsko situacijo

Bistvena značilnost je, da so teme iz »življenja«. Gre za reševanje »resničnih« problemov. Končni namen aktivnosti v okviru projektnega dela pa je konkretni proizvod z določeno vrednostjo, ki ga je mogoče predstaviti ali uporabiti. Dobrodošle so oblike dela, ki sežejo tudi zunaj šolskega prostora in omogočajo učencem, da povezujejo pridobljeno znanje pri pouku z znanjem, ki ga dobijo preko lastnih izkušenj (prav tam, 1990, str. 28).

3.2.3 Ciljno usmerjena in načrtovana dejavnost s težiščem na aktivnosti učenca

Dejavnosti v projektnem učnem delu so vedno podrejene povsem določenim ciljem, zato so načrtovane tako, da v čim večji meri prispevajo k uresničitvi postavljenih ciljev. Pomembno je, da ti cilji postanejo skupni cilji vseh udeležencev v projektu. Postavitev cilja pa nujno predvideva načrtovanje trajanja projekta, števila udeležencev, kraja in prostora, v katerem bo projekt potekal ter pripomočkov in aktivnosti, ki so pomembne pri izvedbi. Če celotno izvajanje projektnega dela ni skrbno načrtovano, lahko do uresničitve postavljenih ciljev sploh ne pride. Aktivna udeležba učencev v vseh etapah je ena najpomembnejših značilnosti projektnega dela. Učenci z neposrednim poizvedovanjem, raziskovanjem, organiziranjem neke aktivnosti odkrivajo in razvijajo svoje interese in sposobnosti, se učijo samostojnosti ter prevzemajo odgovornost za svoje ravnanje (prav tam, 1990, str. 29).

3.2.4 Upoštevanje interesov, potreb in sposobnosti učencev

Upoštevanje interesov učencev je pred pogoj za njihovo ustrezno motiviranje in vključevanje v projekt. V vzgojno-izobraževalnem procesu moramo učenčeve interese spodbujati z neposrednim aktiviranjem učenca v učnem procesu. Obstajati mora možnost, da prisluhnemo in upoštevamo že razvite interese pri učencih in da preko aktivnega vključevanje v različne dejavnosti zavestno omogočamo učencem odkrivanje in razvijanje novih interesov.


27

Pomembno je, da učitelj spodbuja učence k sodelovanju s predlogi, pobudami, utemeljitvami… projektno delo pa s sprejemanjem in prevzemanjem različnih zadolžitev od učencev zahteva odgovorno in samostojno obnašanje. To pa je možno le, če učenci izvajajo zadolžitve v mejah svojih zmožnosti. Uspešnost izvajanja projekta pa je odvisna tudi od učenčeve motiviranosti. Projektno učno delo je potrebno organizirati za ustrezne zmogljivosti in interese čim večjega števila učencev, torej za nadarjene, povprečne in manj nadarjene. Pomembna pa je tudi učiteljeva odprtost do učencev, le ustvarjalen in do učencev sproščen učitelj jim omogoča, da sproščeno izražajo svoje občutke, razpoloženje, svoje kreativne in druge sposobnosti, da spoštujejo in upoštevajo drug drugega, da med seboj sodelujejo in so kritični in samokritični (povzeto po: Novak, 1990, str. 30).

3.2.5 Poudarek na izkustvenem učenju

Postavljene cilje skušamo doseči z uporabo čim večjega števila čutil. Projektno delo spodbuja aktivno učenje učenca oziroma akcijsko orientiran pouk. Za razvoj intelektualnih zmogljivosti pri človeku je zelo pomembna motorična in senzorična aktivnost. Pomen izkustvenega učenja v projektnem delu je v integraciji žive izkušnje z abstraktnim mišljenjem in posploševanjem ter spoznavnega s čustvenim in socialnim področjem pri učenju (prav tam, 1990, str. 32).

3.2.6 Kooperativnost

Ena izmed značilnosti projektnega dela je tudi skupno izvajanje projekta vseh udeležencev. Skupno postavljanje nalog in skupno načrtovanje dela spodbuja udeležence k nadaljnjemu sodelovanju. Razvija se tudi potreba po sodelovanju med učitelji. Ko se učenci aktivno vključujejo v različne dejavnosti projekta, se spreminjajo tudi odnosi med učitelji in učenci. Spreminjajo se učne metode učenja. Pasivne metode dela zamenjujejo aktivne. Učenci rešujejo različne probleme, poizvedujejo, raziskujejo, gradijo, svetujejo, ustvarjajo… učitelj pa jih pri delu spremlja, spodbuja in pomaga. Tako se avtoritetni in hierarhični odnosi med učitelji in učenci zamenjajo z demokratičnim odnosom, ki omogoča bolj sproščeno vzdušje. Učni prostor ni več omejen samo na učilnico, temveč seže tudi v zunanji življenjski prostor. Tako lahko učenci črpajo informacije ne samo iz učbenika, pač pa tudi iz neposredno obdajajočega okolja in življenja (prav tam,, 1990, str. 33).

3.2.7 Odprtost

Projektno učno delo je odprt način dela, ki se izraža na različnih ravneh. Za učno vsebino je pomembno, da ni omejena na en vir znanja ali na en učni predmet. Učni proces se ne odvija samo v učilnicah, temveč tudi zunaj šolskih prostorov npr. na travniku, polju, gozdu,…


28

Trajanje dejavnosti v sklopu projekta ni omejeno na 45 minut. Učiteljeva naloga pri projektnem delu je predvsem v spodbujanju učencev, da sami iščejo poti do spoznanj, da svobodno izražajo svoje občutke, prepričanja. Viri znanja ne smejo biti omejevani samo na predpisane šolske učbenike, pač pa naj predstavlja učencem dosegljiva strokovna, znanstvena, umetniška literatura, film, radio… (prav tam, 1990, str. 34).

3.2.8 Težišče projektnega dela na učnem procesu

V projektnem učnem delu ne sme biti poudarek na končnem produktu, ki ga učenci dosežejo s projektom, temveč mora biti usmerjeno na celoten potek projekta, od zasnove do produkta. Cilj je predvsem motivacijsko sredstvo za povečano in motivirano aktivnost učencev. Z lastno aktivnostjo pa učenci razvijajo in bogatijo svoje znanje, izkušnje ter razvijajo samopodobo o sebi (povzeto po: Novak, 1990, str. 35).

3.3 STRUKTURA PROJEKTNEGA UČNEGA DELA

3.3.1 Iniciativa-pobuda

Frey je predlagal nekaj tehničnih pripomočkov za skupno oblikovanje pobude. Mednje sodijo:

� iskanje širših pojmov (vodja projekta spodbuja udeležence , da iščejo širše pojme za temo, ki je bila predlagana),

� postavljanje širših vprašanj (učitelj daje učencem dodatna vprašanja na ponujeno

temo),

� simulirano sklicevanje (vodja projekta pripoveduje o lastnih doživetjih, primerih, problemih),

� miselni modeli več manjših skupin (vodja projekta predlaga udeležencem, da se

razdelijo v več manjših skupin in da vsaka skupina oblikuje svoj predlog ali več predlogov na predlagano temo),

� tekmovanje v dajanju idej (učitelj spodbudi člane skupine, da ponudijo čim boljši

predlog ali odgovor na postavljeno temo),

� brainstorming ali nevihta idej (učitelj zbere od prisotnih čim več naglo posredovanih asociacij na predlagano temo in jih sproti zapisuje na tablo. Kasneje vsi skupaj pregledajo zbrane asociacije in zberejo med njimi najprimernejše),

� zbiranje predmetov (v poštev pride zbiranje knjig, slik, izdelkov),

� sukcesivno razvijanje (učitelj obdela tematiko na klasičen način ).


29

3.3.2 Skiciranje-izdelava osnutka

Pri etapi skiciranja je Frey utemeljil naslednja pravila:

� kdor zagovarja kako svoje stališče, ga mora razumljivo utemeljiti,

� vse trditve morajo biti utemeljene, � nobena trditev sogovornikov ne sme biti brez kakršnega koli preverjanja in

utemeljevanja zanemarjena ali zavrnjena,

� vsak sodelavec mora biti pripravljen na preverjanje svojih trditev, če je še tako vanje prepričan,

� soglašanje in nestrinjanje s kako trditvijo ne sme vplivati na kakršne koli pozitivne ali

negativne sankcije,

� pri utemeljevanju se ni dovoljeno sklicevati na predhodno nepreverjeno strinjanje,

� če je kaka trditev vsestransko utemeljena, je potrebno preveriti, če se vsi strinjajo s takšno trditvijo,

� pri utemeljevanju se pričakuje od sodelavcev dobronamernost in izvedenost.

3.3.3 Načrtovanje

Iniciativa dobi svojo podobo šele v etapi načrtovanja. Iz pobude oblikujejo člani projektne skupine svoj načrt dela oziroma izvedejo načrt. Učitelj mora skrbeti, da v skupini ne prihaja do konformističnega obnašanja posameznikov do konkurenčnosti, do avtoritarnega obnašanja, izrivanja posameznikov in neiskrenosti.

3.3.4 Izvajanje

Svoj načrt izvajajo člani projektne skupine. Dejavnost poteka v različnih organizacijskih oblikah. Projekt in s tem osvajanje znanj, spretnosti in delovnih navad se odvija preko opazovalnih konstrukcijskih in proizvodnih aktivnosti.


30

3.3.5 Sklepni del

Poznamo tri možnosti:

� projekt se konča s stvaritvijo (izdelek, model, maketa,…), � povratek k iniciativi in primerjava projekta z začetno iniciativo,

� nadaljevanj aktivnosti projekta v okviru običajnega pouka ali preko drugih znanj

šolskih aktivnosti.

3.3.6 Usklajevalna medetapa

Usklajevalna medetapa ima povezovalno vlogo, ki je v funkciji občasnih razprav in pregledov nad potekom dela več skupin, pri skupnem projektu.

3.3.7 Usmerjevalna medetapa

Poznamo tri možnosti:

� razdelava problemov, ki nastopijo med izvedbo projekta, � reševanje nastalih nesoglasij in konfliktov,

� intervencijska, svetovalna in usmerjevalna funkcija učitelja pri problemih, ki bi

zavirali učinkovit potek realizacije projekta (povzeto po: Papotnik, 1992, str. 21-23).

3.4 UČITELJEVA VLOGA PRI PRIPRAVAH NA PROJEKTNO UČNO DELO Projektno učno delo je ciljno usmerjeno in načrtovano vzgojno-izobraževalno delo, zato je učiteljeva priprava na delo z učenci s projektnim delom zelo pomembna. Pri projektnem delu, ki teče v okviru pouka, je učna tema že dana, kljub temu pa mora biti dovolj široko pripravljena, da omogoča učencem sodelovanje pri skiciranju tematske zasnove projekta (povzeto po: Bezjak,1997, str. 13). Učiteljeva odgovornost pri izvajanju projekta je vsaj tako velika, kot pri običajnem pouku, zato priprava na projekt poteka v dveh fazah.


31

Prva faza

Učitelj pripravi zamisel za izvedbo projekta sam oziroma skupaj z drugimi sodelavci, če bo projektno učno delo potekalo integrirano skozi več učnih predmetov. Predvideti mora cilje projekta, ki morajo biti ustrezno konkretizirani, klasificirani in operativni. Pri postavljanju nalog mora učitelj načrtovati, kaj namerava s tem projektom doseči pri učencih in kako bodo načrtovane cilje skušali doseči. Zato je pomembno, da učitelj predvidi osnovne pogoje (kraj, čas, trajanje, materialno osnovo, učne metode, oblike in tehnike), ki so potrebni za izvedbo projekta. Druga faza

Ko učitelji izdelajo prvo fazo priprav na projekt, sledi faza, ki jo izvajajo učitelji skupaj z učenci. Učitelji in učenci se skupaj pogovorijo o predlagani zamisli. Ta mora biti dovolj široko zastavljena, da učencem omogoča razdelavo in kreativno dograjevanje. Učenci lahko izbirajo med več temami, če je to mogoče in izbrano temo dodobra prediskutirajo in analizirajo. Učitelj mora poskrbeti, da učenci izražajo svoje interese in le te pri snovanju spodbud tudi upoštevati. Bistvo projektnega učnega dela je, da so v vseh etapah aktivni predvsem učenci, učitelj pa le vodi, usmerja in pomaga, če je to potrebno (povzeto po: Novak, 1990, str. 7).


32

III EMPIRIČNI DEL 4 NAMEN RAZISKAVE Namen raziskave je bilo v okviru projekta ugotoviti kvaliteto pojavljanja določenih vedenj učencev ter njihovo ustvarjalnost in motiviranost pri različnih tehnikah prostorskega oblikovanja pri likovni vzgoji v 1. razredu osnovne šole. 4.1 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA Likovna vzgoja je s svojimi vzgojno-izobraževalnimi nalogami zelo pomemben dejavnik pri oblikovanju učenčeve osebnosti. Oblikuje pomembne osebnostne dejavnike učenca: socialne, emocionalne, motorične in spoznavne, zato je v celoten vzgojno- izobraževalnem obdobju njena integralna funkcija zelo pomembna. V 1. razredu osnovne šole učitelj z učenci izvaja likovne naloge iz različnih likovnih področij: risanja, slikanja, kiparstva, oblikovanja prostora in grafike, za katere učni načrt predpisuje določeno število ur za posamezno likovno področje. Za tematiko prostorskega oblikovanja sem se odločila, ker me je zanimalo, kako se bodo učenci lotili likovne naloge, kako se bodo ukvarjali s prostorom, kako bodo iznajdljivi, ustvarjalni, motivirani in samostojni pri svojem delu. Da pa pouk likovne vzgoje ne bi potekal na tradicionalen način, sem se odločila za projektno načrtovanje, katero bi popestrilo in obogatilo likovno vzgojo. Predvsem je bistvo projekta, da ima vzgojno funkcijo, da dobijo učenci po izvedbi projekta določene izkušnje, da poglobijo in utrdijo znanje iz določenega področja, kar je v moji diplomski nalogi prostorsko oblikovanje. Skozi projekt se učenci navajajo na medsebojno sodelovanje, sami prihajajo do določenih spoznanj in izkušenj. Za projekt sem se odločila v času, ko smo pri pouku spoznavali in raziskovali svoj domači kraj. Tematika se mi je zdela primerna za likovno področje prostorsko oblikovanje, ker daje številne možnosti za ustvarjanje. Da pa sem projekt lahko izvedla, sem potrebovala ideje učencev. Učenci so tekmovali v dajanju idej na postavljeno temo, na kakšne načine in s katerimi sredstvi bi lahko prikazali naš domači kraj. Učenci so bili zelo spontani, ideje so kar prihajale na dan. Zapisala sem jih na tablo in izbrali smo pet dejavnosti, katerih smo se lotili pri našem projektu. Sledil je načrt izvedbe projekta in potem še izvedba. Ob koncu projekta so učenci svoje delo vrednotili v pogovoru z učiteljico.


33

4.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA 1. Kolikšno je kazanje ustvarjalnosti in samoiniciativnosti pri delu? 2. Kolikšna je motiviranost učenca za delo? 3. Ali se učenec pri delu dolgočasi? 4. Ali je učenec pri delu samostojen? 5. Ali učenec pri delu upošteva navodila? 6. Ali kaže učenec veselje do likovnega področja prostorskega oblikovanja v primerjavi z ostalimi likovnimi področji? 4.3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE

1. Učenec je pri delu ustvarjalen, samoiniciativen. 2. Učenec je motiviran za delo.

3. Učenec se pri delu dolgočasi. 4. Učenec je pri delu samostojen. 5. Učenec upošteva navodila.

6. Učenec kaže veselje do likovnega področja prostorskega oblikovanja v primerjavi z ostalimi likovnimi področji.

4.4 SPREMENLJIVKE NEODVISNE:

� Starost � spol.

ODVISNE:

� samoiniciativnost in motiviranost, � motiviranost posameznika za delo,


34

� razvite ročne spretnosti, � razpoloženje ter vzdušje pri delu,

� medsebojni odnosi med učenci.

5 METODOLOGIJA 5.1 RAZISKOVALNE METODE

� deskriptivna metoda, � kavzalna neeksperimentalna metoda.

5.2 RAZISKOVALNI VZOREC Projektno učno delo bom izvajala v OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava, podružnica Zg. Polskava v 1. b razredu, v katerem je 16 učencev. 5.3 POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV

5.3.1 Organizacija zbiranja podatkov

Podatke sem zbrala preko opazovalnih protokolov, katerega sem sama sestavila. Opazovalni protokol vsebuje 6 domnev in sem ga uporabila za vsakega učenca posebej za vsako izmed petih likovnih dejavnosti v okviru projekta moj domači kraj.

5.3.2 Vsebinsko-metodološke značilnosti instrumentov

Opazovalni protokol vsebuje 6 domnev. Preko njega sem dobila podatke o kvaliteti pojavljanja določenih vedenj posameznega učenca pri posamezni likovni dejavnosti.


35

5.4 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV Podatke, pridobljene s pomočjo opazovalnih protokolov, sem primerjala med seboj, iskala skupne lastnosti, podobnosti in odnose med njimi. Pridobljene podatke sem izrazila v absolutnih in odstotnih frekvencah in jih podala v tabelah. Obdelane podatke sem predstavila tudi v obliki grafikonov. Podatke sem obdelala tako, da sem analizirala pridobljene rezultate za vsako likovno dejavnost prostorskega oblikovanja posebej. Tako sem s pomočjo opazovalnih protokolov opazovala vsakega učenca posebej pri vseh petih likovnih dejavnostih prostorskega oblikovanja v okviru projekta. 6 REZULTATI IN INTERPRETACIJA V empiričnem delu diplomske naloge sem analizirala 5 različnih likovnih dejavnosti prostorskega oblikovanja v okviru projekta. Podatke sem pridobila preko opazovalnih protokolov, katerega sem predhodno pripravila za vsakega učenca. Izpisane podatke sem natančno pregledala ter rezultate analizirala in jih prenesla v tabele. Obdelane podatke sem predstavila v obliki grafikonov.


36

LIKOVNO PODROČJE: Prostorsko oblikovanje LIKOVNA TEHNIKA: Gradnja pomembnih objektov v domačem kraju iz Lego kock TABELA 1: Učenec je pri delu ustvarjalen, samoiniciativen.

Zap. št. Odgovor f f(%) 1. Vedno 10 62,50% 2. Pogosto 5 31,25% 3. Redko 1 6,25% 4. Nikoli 0 0,00% Skupaj 16 100,00%

GRAF 1: Grafični prikaz ustvarjalnosti in samoiniciativnosti pri delu.

1. Vedno

2. Pogosto

3. Redko

4. Nikoli

Interpretacija numeričnih podatkov Iz tabele je razvidno, da je kar 62,5% učencev pri gradnji iz Lego kock ustvarjalnih in samoiniciativnih. Pogosto je bilo ustvarjalnih 31,25% učencev. Podatki kažejo, da imajo učenci veliko lastnega interesa in pozitiven odnos do dela.


37

TABELA 2: Učenec je motiviran za delo.


GRAF 2: Grafični prikaz motiviranosti učenca za delo.

1. Vedno

2. Pogosto

3. Redko

4. Nikoli

Interpretacija numeričnih podatkov Iz tabele lahko ugotovimo, da je bilo vedno motiviranih za delo kar 68,75% učencev, pogosto pa 31,25% učencev. Motivacija je ključnega pomena pri razvoju ideje, ki spodbuja posameznikovo dejavnost in jo usmerja. Ena izmed oblik motiviranja je notranja motivacija, ki izvira iz veselja, zanimanja za aktivnost.


38

TABELA 3: Učenec se pri delu dolgočasi.


GRAF 3: Grafični prikaz dolgočasenja učenca pri delu.

1. Vedno

2. Pogosto

3. Redko

4. Nikoli

Interpretacija numeričnih podatkov Iz tabele je razvidno, da se pri gradnji objektov iz Lego kock ni nikoli dolgočasilo 11 učencev ali 68,75%. Redko se je dolgočasilo 5 učencev ali 31,25%. Iz podatkov lahko razberemo, da se učenci pri delu niso dolgočasili zato, ker so bili motivirani za delo.


39

TABELA 4: Učenec je pri delu samostojen.


GRAF 4: Grafični prikaz samostojnosti učenca pri delu.

1. Vedno

2. Pogosto

3. Redko

4. Nikoli

Interpretacija numeričnih podatkov Iz tabele je razvidno, da je bila večina učencev ali 75% pri gradnji objektov iz Lego kock samostojnih, pogosto 18,75% in redko je bil pri delu samostojen le en učenec ali 6,25%. Učenci se velikokrat igrajo z Lego kockami, so že zelo spretni pri gradnji z njimi, tako da je tako velik odstotek samostojnosti pogojen tudi s tem.


40

TABELA 5: Učenec pri delu upošteva navodila.


GRAF 5: Grafični prikaz upoštevanja navodil učenca pri delu.

1. Vedno

2. Pogosto

3. Redko

4. Nikoli

Interpretacija numeričnih podatkov Iz tabele lahko ugotovimo, da je 68,25% učencev vedno upoštevalo navodila pri delu. Pogosto jih je upoštevalo 25%, redko pa 6,25%. Navodil je bilo več, in sicer, da se morajo v skupini dogovoriti, kateri objekt bodo zgradili, kako se bodo lotili dela, kako si bodo delo v skupini razdelili, kdo je za kaj odgovoren. Iz opažanj lahko povem, da so si delo brez večjih težav razdelili enakomerno in pri delu sodelovali vsi člani skupine bolj ali manj enakovredno.


41

TABELA 6: Učenec kaže veselje do likovnega področja prostorskega oblikovanja v primerjavi z ostalimi likovnimi področji.

Zap. št. Odgovor f f(%) 1. Pogosto 6 37,50% 2. Redko 10 62,50% 3. Nikoli 0 0,00% Skupaj 16 100,00%

GRAF 6: Grafični prikaz kazanja veselja učenca do likovnega področja prostorskega oblikovanja v primerjavi z ostalimi likovnimi področji.

1. Pogosto

2. Redko

3. Nikoli

Interpretacija numeričnih podatkov Rezultati iz tabele kažejo, da je večina učencev ali 62,5% redko kazala veselje do gradnje objektov iz Lego kock v primerjavi z ostalimi likovnimi področji, pogosto je kazalo veselje 37,5% učencev. Da je večina učencev redko kazala veselje do gradnje objektov iz Lego kock, je verjetno krivo to, da imajo učenci na voljo Lego kocke vsak dan tako v šoli kot tudi doma, tako, da jim kocke niso predstavljale nekaj novega. Učenci pa vseeno zelo radi posegajo po Lego kockah v njihovi vsakdanji igri.


42

LIKOVNO PODROČJE: Prostorsko oblikovanje LIKOVNA TEHNIKA: Gradnja domačega kraja v peskovniku TABELA 1: Učenec je pri delu ustvarjalen, samoiniciativen.



1. Vedno

2. Pogosto

3. Redko

4. Nikoli

Interpretacija numeričnih podatkov Iz tabele je razvidno, da je bila polovica učencev ali 50% vedno ustvarjalnih pri gradnji v peskovniku, 43,75% učencev je bilo ustvarjalnih pogosto, redko pa le 6,25%. Nekateri učenci so se na začetku lovili, niso vedeli, kako bi naredili potok, most...Nato so ugotovili, da si lahko pomagajo z deščicami, palčkami.


43




1. Vedno

2. Pogosto

3. Redko

4. Nikoli

Interpretacija numeričnih podatkov Iz tabele je razvidno, da so bili učenci zelo motivirani za gradnjo domačega kraja v peskovniku, saj je bilo kar 81,25% učencev vedno motiviranih za delo, pogosto pa le trije ali 18,75% učencev. Mislim, da je bil glavni razlog za takšno motiviranost učencev steklen peskovnik na kolesih, namenjen za notranjo uporabo, s katerim še učenci niso imeli opravka, saj je bil nov. Ko so ga zagledali, so se ga zelo razveselili.


44




1. Vedno

2. Pogosto

3. Redko

4. Nikoli

Interpretacija numeričnih podatkov Podatki v tabeli kažejo, da se nikoli ni dolgočasilo 81,25% učencev, redko so se dolgočasili trije učenci ali 18,75%. Razlog za dolgočasenje pa je bilo v tem, da so se učenci težko vključili v delo skupine, potrebovali so spodbudo učiteljice, da so nekaj zgradili.


45




1. Vedno

2. Pogosto

3. Redko

4. Nikoli

Interpretacija numeričnih podatkov Iz tabele je razvidno, da je bilo tri četrtine učencev pri delu vedno samostojnih, to pomeni, da niso potrebovali dodatnih pojasnil, znali so se lotiti naloge, niso prosili učiteljice za pomoč. Ena četrtina učencev pa je bila pogosto samostojnih.


46




1. Vedno

2. Pogosto

3. Redko

4. Nikoli

Interpretacija numeričnih podatkov Iz tabele lahko ugotovimo, da je vedno upoštevalo navodila 56,25% učencev, pogosto 31,25% in redko 12,5% učencev. Šestletniki še zelo površno poslušajo navodila in jih tudi nedosledno upoštevajo. Ugotavljam, da jim je navodila potrebno večkrat ponavljati, da jih slišijo in si jih zapomnijo.


47




1. Pogosto

2. Redko

3. Nikoli

Interpretacija numeričnih podatkov Iz tabele je razvidno, da je kar 81,25% učencev pogosto kazalo veselje do gradnje domačega kraja v peskovniku v primerjavi z ostalimi likovnimi področji, redko pa le 18,75% učencev. Ugotavljam, da se je to veselje odražalo predvsem v tem, ker so s peskovnikom v učilnici imeli opravka prvič in jim je to predstavljalo nekaj novega, zanimivega, privlačnega.


48

LIKOVNO PODROČJE: Prostorsko oblikovanje LIKOVNA TEHNIKA: Gradnja objektov iz odpadnih škatel TABELA 1: Učenec je pri delu ustvarjalen, samoiniciativen.



1. Vedno

2. Pogosto

3. Redko

4. Nikoli

Interpretacija numeričnih podatkov Iz tabele lahko ugotovimo, da je bilo pri gradnji objektov iz škatel vedno ustvarjalnih in samoiniciativnih 46,25% učencev, pogosto jih je bilo ustvarjalnih 25% in redko 18,75%. Ustvarjalnost je splošna človekova lastnost, ki je med ljudmi enakomerno porazdeljena. To pomeni, da je največ ljudi povprečno ustvarjalnih, manj pa je takih, ki so sposobni vrhunske ustvarjalnosti ali pa sploh niso ustvarjalni. Ustvarjalne ljudi lahko prepoznamo preko ustvarjalnih produktov, ustvarjalnega procesa in osebnostnih lastnosti, ki so značilne za ustvarjalne osebe (povzeto po: Glogovac, Žagar, 1992, str. 8).


49




1. Vedno

2. Pogosto

3. Redko

4. Nikoli

Interpretacija numeričnih podatkov Pri gradnji objektov iz odpadnih škatel je bilo vedno motiviranih 62,5% učencev, kar pomeni, da so delo vzeli zelo resno, v skupini so bili zelo aktivni, znali so se dogovarjati, kako bodo zgradili objekt, k delu so spodbujali tudi ostale člane skupine. Pogosto je bilo motiviranih 25% učencev, redko pa le dva učenca. Pri vseh likovnih dejavnostih so se ponavadi ponavljali vedno isti učenci, ki so bili redko motivirani, zato so potrebovali dodatne spodbude učiteljice, katera jih je še dodatno motivirala. Problem je bil predvsem v tem, da se težko znajdejo pri delu v skupinah in jim je potrebno svetovati, kaj je pravzaprav njihova vloga, da vsak prispeva svoj delež.


50

TABELA 3: Učenec se pri delu dolgočasi. Zap. št. Odgovor f f(%) 1. Vedno 0 0,00% 2. Pogosto 3 18,75% 3. Redko 3 18,75% 4. Nikoli 10 62,50% Skupaj 16 100,00%


1. Vedno

2. Pogosto

3. Redko

4. Nikoli

Interpretacija numeričnih podatkov Pri delu se ni nikoli dolgočasilo 10 učencev, kar pomeni 62,5% učencev, redko in pogosto pa se je pri gradnji iz odpadnih škatel dolgočasilo 18,75% učencev.


51




1. Vedno

2. Pogosto

3. Redko

4. Nikoli

Interpretacija numeričnih podatkov Kar tri četrtine učencev ali 75% je bilo pri gradnji iz odpadnih škatel samostojnih, trije so bilo samostojni pogosto, en učenec redko. Tako velik odstotek samostojnosti pri delu lahko pripisujemo temu, da so imeli učenci že večkrat možnost graditi iz odpadnih škatel različne predmete, tehnika jim ni bila tuja, pa tudi radi imajo opravka še posebej z velikimi škatlami.


52




1. Vedno

2. Pogosto

3. Redko

4. Nikoli

Interpretacija numeričnih podatkov Iz tabele je razvidno, da je pri delu upoštevalo navodila 68,75% učencev, pogosto pa jih je upoštevalo 31,25% učencev. Podatki so glede na starost učencev pri tej likovni dejavnosti zadovoljivi.


53




1. Pogosto

2. Redko

3. Nikoli

Interpretacija numeričnih podatkov Iz tabele lahko razberemo, da je 68,75% učencev pri delu vedno kazalo veselje do likovnega področja prostorskega oblikovanja (odpadne škatle) v primerjavi z ostalimi likovnimi področji, redko je kazalo veselje 25% učencev, nikoli pa 6,25% ali en učenec.


54

LIKOVNO PODROČJE: Prostorsko oblikovanje LIKOVNA TEHNIKA: Pregrajevanje učilnice z mizami, stoli, blazinami, blagom TABELA 1: Učenec je pri delu ustvarjalen, samoiniciativen.



1. Vedno

2. Pogosto

3. Redko

4. Nikoli

Interpretacija numeričnih podatkov Iz tabele je razvidno, da je zastopanost ustvarjalnosti in samoiniciativnosti pri delu vedno ali pogosto skoraj enakomerno razdeljeno in sicer, vedno 46,67% in pogosto 53,33% učencev. Učenci so v bistvu razred spremenili v ulice, ceste, tunele na ta način, da so ulice zgradili s pomočjo stolov in mizic, vmes pa so nastajale ceste, tuneli s pomočjo blazin in blaga, pregrinjal.


55




1. Vedno

2. Pogosto

3. Redko

4. Nikoli

Interpretacija numeričnih podatkov Iz tabele lahko razberemo, da je bilo vedno motiviranih za delo kar 86,67% učencev, pogosto pa 13,33% učencev. Glede na rezultate iz tabele, ki kažejo na to da so bili učenci zelo motivirani za delo, lahko rečemo, da so učenci pri delu zelo uživali, k delu so jih spodbujale vedno nove ulice, ceste, katere so dodajali. Ko so z gradnjo zaključili, so se želeli v tem mestu še igrati. Med ulicami so se sprehajali, poganjali avtomobile po cestah...


56




1. Vedno

2. Pogosto

3. Redko

4. Nikoli

Interpretacija numeričnih podatkov Glede na to, da so bili skoraj vsi učenci vedno motivirani za delo, so posledično tudi rezultati dolgočasenja takšni, da se pri delu ni nikoli dolgočasilo 73,33% učencev, redko pa se je dolgočasilo 26,57% učencev.


57




1. Vedno

2. Pogosto

3. Redko

4. Nikoli

Interpretacija numeričnih podatkov Iz tabele je razvidno, da je bilo pri pregrajevanju z mizami, stoli, blazinami in rjuhami samostojnih pri delu 66,67% učencev, 26,67% učencev je bilo samostojnih pogosto in redko je bil samostojen le en učenec. Nesamostojnost pri delu pa se je kazala v bistvu pri tem, da so potrebovali pomoč pri pregrajevanju z rjuhami, ker so jim le te padale na tla in so prosili za pomoč učiteljico.


58




1. Vedno

2. Pogosto

3. Redko

4. Nikoli

Interpretacija numeričnih podatkov Večina učencev ali 66,67% jih je vedno upoštevalo navodila, ki so jih dobili za delo, pogosto pa je upoštevalo navodila 33,33% učencev. Pri tej likovni dejavnosti so poleg ostalih navodil za delo dobili tudi navodila o varnosti pri delu, da morajo paziti pri prevračanju mizic in stolov, da koga ne poškodujejo ali pičijo. Zato so bili pri tem izredno previdni.


59




1. Pogosto

2. Redko

3. Nikoli

Interpretacija numeričnih podatkov Rezultati v tabeli kažejo na to, da je 66,67% učencev pogosto kazalo veselje do te likovne tehnike v primerjavi z ostalimi likovnimi področji, redko pa le 33,33% učencev. Učenci so se prvič lotili te tehnike kot usmerjene likovne dejavnosti, zato jim je bilo to še toliko bolj zanimivo. Seveda so se otroci na podobne načine v njihovi samoiniciativni igri pa že igrali.


60

LIKOVNO PODROČJE: Prostorsko oblikovanje LIKOVNA TEHNIKA: Pletenje pajkove mreže TABELA 1: Učenec je pri delu ustvarjalen, samoiniciativen.



1. Vedno

2. Pogosto

3. Redko

4. Nikoli

Interpretacija numeričnih podatkov Večina učencev je bila pogosto ustvarjalnih in samoiniciativnih pri pletenju pajkove mreže in sicer 64,29%, vedno pa je bilo ustvarjalnih 35,71% učencev. Eden izmed učencev je dejal, da so naredili zapleteno mesto, kar se mi je zdelo izredno zanimivo.


61




1. Vedno

2. Pogosto

3. Redko

4. Nikoli

Interpretacija numeričnih podatkov Rezultati v tabeli kažejo, da je bila polovica učencev vedno in polovica učencev pogosto motivirana za delo. Učenci so prvič prepletali učilnico z volno in že sama dejavnost je bila dobra motivacija. Pajkova mreža pa jim je bila že znana kot socialna igra.


62




1. Vedno

2. Pogosto

3. Redko

4. Nikoli

Interpretacija numeričnih podatkov Raziskovalni vprašanji motiviranost za delo in dolgočasenje pri delu sta v bistvu pogojeni druga z drugo, če so učenci motivirani za delo, potem se tudi ne dolgočasijo. Zato so tudi rezultati v tabeli takšni, da se polovica učencev ni nikoli dolgočasila pri delu, polovica pa redko. Eden izmed učencev me je vprašal, ali bo v 2. razredu tudi tako zabavno, kot je bilo danes. To pomeni, da je pri dejavnosti izredno užival, da mu je bilo zabavno, da je pouk potekal na malo drugačen način.


63




1. Vedno

2. Pogosto

3. Redko

4. Nikoli

Interpretacija numeričnih podatkov Rezultati iz tabele kažejo, da je bilo pri delu vedno samostojnih 64,29% učencev, pogosto pa je bilo samostojnih 35,71% učencev. To pomeni, da nesamostojnih učencev ni bilo, nekaj pomoči so potrebovali na začetku, ko je bilo volno potrebno nekam privezati. To pa je spet pogojeno z otrokovo zrelostjo, starostjo, saj ima še veliko učencev v tem obdobju težave s fino motoriko rok.


64




1. Vedno

2. Pogosto

3. Redko

4. Nikoli

Interpretacija numeričnih podatkov Iz tabele je razvidno, da je vedno upoštevalo navodila pri pletenju pajkove mreže 57,14% učencev in pogosto 42,86% učencev.


65




1. Pogosto

2. Redko

3. Nikoli

Interpretacija numeričnih podatkov Rezultati v tabeli kažejo, da so pogosto prav vsi učenci kazali veselje do likovne tehnike pletenja pajkove mreže, kar pomeni, da jim je bila zelo všeč, kar potrjujejo tudi komentarji učencev med samim delom, katere sem navedla v prejšnjih interpretacijah. Dobila sem občutek, da jim je bila ta tehnika od vseh izvedenih v tem projektu najbolj všeč, saj so prav tu pokazali največ veselja.


66

PRIMERJALNI GRAFI VSEH PETIH DEJAVNOSTI 1. Učenec je pri delu ustvarjalen, samoiniciativen. TABELA 1 Zap. št. Odgovor

L. KOCKE f (%)

PESKOVNIK f (%)

ODPADNE ŠKATLE f (%)

PREGRAJEVANJE PROSTORA f (%)

PAJKOVA MREŽA f (%)

1. Vedno 62,50% 50,00% 56,25% 46,67% 35,71% 2. Pogosto 31,25% 43,75% 25,00% 53,33% 64,29% 3. Redko 6,25% 6,25% 18,75% 0,00% 0,00% 4. Nikoli 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% Skupaj 100,00% 100,00% 100,00% 100,00% 100,00%

GRAF 1

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

L. K

OC

KE

f (%

)

PE

SK

OV

NIK

f (%

)

OD

PA

DN

E

ŠK

ATLE f

(%)

PR

EG

RA

JEV

AN

JE

PR

OS

TOR

A f

(%)

PA

JKO

VA

MR

EŽA

f

(%)

Vedno

Pogosto

Redko

Nikoli

Interpretacija numeričnih podatkov Iz tabele je razvidno, da so bili učenci najbolj ustvarjalni in samoiniciativni pri gradnji iz Lego kock, saj je bilo vedno motiviranih 62,50% učencev, pogosto pa 31,25% učencev. Čeprav pa je bilo pri pletenju pajkove mreže vedno ustvarjalnih in samoiniciativnih le 35,71% učencev, pa je bilo pogosto ustvarjalnih kar 64,29% učencev. Pri pletenju pajkove mreže so učenci potrebovali dodatna navodila in spodbudo, da so pokazali svojo ustvarjalnost (kako začeti plesti, katere predmete v razredu vse lahko uporabijo za prepletanje...).


67

2. Učenec je motiviran za delo. TABELA 2 Zap. št. Odgovor

L. KOCKE f (%)

PESKOVNIK f (%)





GRAF 2

0,00%10,00%20,00%30,00%40,00%50,00%60,00%70,00%80,00%90,00%

100,00%

L. K

OC

KE

f (%

)

PE

SK

OV

NIK

f (%

)

OD

PA

DN

E

ŠK

ATLE

f (%

)

PR

EG

RA

JEV

AN

JE

PR

OS

TOR

A f

(%)

PA

JKO

VA

MR

EŽA

f

(%)

Vedno

Pogosto

Redko

Nikoli

Interpretacija numeričnih podatkov Iz tabele lahko razberemo, da so bili učenci najbolj motivirani pri gradnji v peskovniku in pri pregrajevanju prostora z mizami, stoli, blazinami in blagom, saj je bilo vedno motiviranih več kot 80% učencev. Tudi rezultati ostalih likovnih tehnik niso zanemarljivi, saj so bili učenci tudi tam visoko motivirani. Motivacija je zelo pomembna pri razvoju ideje, saj posameznika še bolj spodbuja k neki dejavnosti in ga usmerja.


68

3. Učenec se pri delu dolgočasi. TABELA 3

Zap. št. Odgovor

L. KOCKE f (%)

PESKOVNIK f (%)





GRAF 3

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%50,00%

60,00%

70,00%

80,00%

90,00%

L. K

OC

KE

f (%

)

PE

SK

OV

NIK

f (%

)

OD

PA

DN

E

ŠK

ATLE

f (%

)

PR

EG

RA

JEV

AN

JE

PR

OS

TOR

A f

(%)

PA

JKO

VA

MR

EŽA

f

(%)

Vedno

Pogosto

Redko

Nikoli

Interpretacija numeričnih podatkov Rezultati v tabeli kažejo, da se učenci niso dolgočasili pri delu, saj se večina učencev ni nikoli dolgočasila pri delu. Iz ugotovitev lahko razberemo, da se učenci niso dolgočasili, ker so bili motivirani za delo.


69

4. Učenec je pri delu samostojen (prosi za pomoč učiteljico). TABELA 4 Zap. št. Odgovor

L. KOCKE f (%)

PESKOVNIK f (%)





GRAF 4

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

80,00%

L. K

OC

KE

f (%

)

PE

SK

OV

NIK

f (%

)

OD

PA

DN

E

ŠK

ATLE

f (%

)

PR

EG

RA

JEV

AN

JE

PR

OS

TOR

A f

(%)

PA

JKO

VA

MR

EŽA

f

(%)

Vedno

Pogosto

Redko

Nikoli

Interpretacija numeričnih podatkov Iz tabele je razvidno, da je bilo pri gradnji iz Lego kock, gradnji v peskovniku in pri gradnji iz odpadnih škatel vedno samostojnih 75% učencev, pri ostalih tehnikah pa nekoliko manj. To pomeni, da učenci v večini primerov niso potrebovali dodatnih navodil, pojasnil, pomoči učiteljice in so samostojno reševali dane likovne naloge.


70

5. Učenec upošteva navodila. TABELA 5 Zap. št. Odgovor

L. KOCKE f (%)

PESKOVNIK f (%)





GRAF 5

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

80,00%

L. K

OC

KE

f (%

)

PE

SK

OV

NIK

f (%

)

OD

PA

DN

E

ŠK

ATLE

f (%

)

PR

EG

RA

JEV

AN

JE

PR

OS

TOR

A f

(%)

PA

JKO

VA

MR

EŽA

f

(%)

Vedno

Pogosto

Redko

Nikoli

Interpretacija numeričnih podatkov Rezultati v tabeli kažejo, da so učenci najbolj upoštevali navodila pri gradnji iz Lego kock, pri gradnji iz odpadnih škatel in pri pregrajevanju prostora, pri ostalih dveh likovnih tehnikah pa nekoliko manj. Čeprav je treba mlajšim učencem navodila velikokrat ponavljati, jih opominjati na upoštevanje navodil, pa so jih pri teh likovnih dejavnostih kar dosledno upoštevali.


71

6. Učenec kaže veselje do likovnega področja prostorskega oblikovanja v primerjavi z ostalimi likovnimi področji. TABELA 6 Zap. št. Odgovor

L. KOCKE f (%)

PESKOVNIK f (%)




2. Pogosto 37,50% 81,25% 68,75% 66,67% 100,00% 3. Redko 62,50% 18,75% 25,00% 33,33% 0,00% 4. Nikoli 0,00% 0,00% 6,25% 0,00% 0,00% Skupaj 100,00% 100,00% 100,00% 100,00% 0,00%

GRAF 6

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

80,00%

L. K

OC

KE

f (%

)

PE

SK

OV

NIK

f (%

)

OD

PA

DN

E

ŠK

ATLE

f (%

)

PR

EG

RA

JEV

AN

JE

PR

OS

TOR

A f

(%)

PA

JKO

VA

MR

EŽA

f

(%)

Vedno

Pogosto

Redko

Nikoli

Interpretacija numeričnih podatkov Učenci imajo radi likovne vzgojo, saj tu izražajo svojo ustvarjalnost, domišljijo, samostojnost. Če pa primerjamo področje prostorskega oblikovanja z ostalimi likovnimi področji, pa lahko ugotovimo, še posebej izstopa pletenje pajkove mreže, saj so tu učenci pokazali kar 100% veselja do te likovne tehnike, najmanj pa pri gradnji iz Lego kock. Ugotavljam, da so rezultati takšni, ker pajkove mreže niso še nikoli pletli, Lego kocke pa imajo na voljo vsak dan.


72

7 SKLEPNE MISLI IN PREDLOGI ZA PRAKSO

Diplomsko delo z naslovom Prostorsko oblikovanje v 1. razredu osnovne šole sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljen razvoj otrokovega likovnega izražanja in vsebina likovne vzgoje ter beseda o projektnem učnem delu.

Razvojne stopnje otrokovega likovnega izražanja si glede na likovno pojmovanje sledijo vedno v enakem zaporedju, čeprav se ne pojavljajo vedno pri isti starosti otrok in v vseh značilnih podrobnostih na enak način. Zato se naj otroci likovno izražajo na način, ki ga na svoji razvojni stopnji obvladajo in razumejo. Osnovno vodilo likovnega izražanja otrok je ustvarjalnost.

Vsebina likovne vzgoje pa zajema več elementov, kot so likovna področja, teme, motivi, cilji, oblike in metode dela, likovne tehnike, materiale, orodja, postopke ter načrtovanje likovnih dejavnosti. V svojem diplomskem delu sem podrobneje obdelala likovno področje prostorsko oblikovanje, preko katerega so se učenci preizkušali v različnih tehnikah na dano temo, ter pri tem uporabljali raznolike materiale in postopke. Seveda je bilo delo projektno načrtovano. Projektno učno delo sodi med tiste postopke učenja, ki temeljijo na izkustvenem učenju, spodbujajo k aktivnemu učenju in pogojujejo kooperativne odnose med učiteljem in učencem (povzeto po: Novak, 1990, str. 5). S projektnim načinom dela lahko izboljšamo svoje delo in ustvarimo nekaj novega.

V praktičnem delu diplomskega dela je prikazan projekt na temo Moj domači kraj. Učenci so se na to temo preizkušali v različnih tehnikah prostorskega oblikovanja. Zelo me je zanimala otrokova ustvarjalnost in samoiniciativnost pri delu, motiviranost, upoštevanje navodil pri delu, veselje do posamezne likovne tehnike. Zato sem s pomočjo opazovalnih protokolov spremljala te hipoteze pri samem pouku, jih kasneje analizirala in prišla do zaključka, da dobro organizirana, premišljena in načrtovana dejavnost, ki vključuje tudi interese otrok, otroka pritegne, mu vzbudi interes. Vse to pa vpliva na njegovo dojemanje, ustvarjanje, sprejemanje novih doživljajev.

Menim, da sem z nalogo, ki sem jo opravila, dosegla zastavljene cilje. Pomembno je, da dovolimo otrokom, da naše ideje dopolnjujejo, spreminjajo, dodajajo lastne zamisli, ki se jim porodijo, da znamo otrokom prisluhniti, jih spodbujati k njihovi ustvarjalnosti in originalnosti.


73

Nekaj predlogov za prakso

Najprej je potrebno stopiti iz okvirjev tradicionalnega načina dela, torej se lotiti samega projektnega načina dela, narediti nekaj novega, drugačnega za otroke, učitelja in starše. Pri tem je pomembno izhajati iz potreb in interesov učencev, vključevati učence pri samem načrtovanju. Poudarek moramo dati tudi socialnemu učenju, pri čemer mislim predvsem navajanje učencev v projektu na medsebojno komuniciranje pri postavljanju in doseganju skupnih ciljev.

Diplomsko delo Prostorsko oblikovanje v 1. razredu bi bilo mogoče tudi nadgraditi in sicer tako, da bi načrtovali kako drugo likovno tehniko prav tako na temo projekta Moj domači kraj. Primerna likovna tehnika se mi zdi tudi kiparstvo, saj ponuja številne možnosti. Učenci lahko oblikujejo z glino, igrajo se lahko z različnimi odpadnimi materiali, lepijo ostanke lesa, lahko vlivajo mavec v različne kalupe. Na ta način se učenci ukvarjajo in izražajo z prostornino, spoznavajo osnovne kiparske pojme (stiskanje, gnetenje, valjanje, modeliranje) in razvijajo samostojnost pri oblikovanju tridimenzionalnih podob.

Celotna dejavnost likovne vzgoje pa temelji na odkrivanju učenčeve ustvarjalnosti. Ob komunikaciji in interakciji z učiteljem pa učenec razvija zmožnost zaznavanja, likovnega mišljenja, vizualnega spomina in domišljije. Zato je pomembno, da učitelji in vzgojitelji skrbimo za kakovost otrokovega vizualnega okolja.


74

LITERATURA 1. Berce, M. in Golob, H. (1998). Začetki uvajanja prostorskega oblikovanja pri likovni vzgoji v osnovni šoli. Likovna vzgoja št. 3/4 str 18-22. 2. Duh, M. in Batič,J. (2003). Prostorsko oblikovanje pri likovni vzgoji v nižjih razredih osnovne šole. Educa, 5-6, str. 47-54. 3. Duh, M. in Batič, J. (2003). Prostorsko oblikovanje na predšolski stopnji. Predšolski otrok danes, str. 38-44. 4. Duh, M. in Vrlič,T.(2003). Likovna vzgoja v prvi triadi devetletne osnovne šole. Ljubljana: Rokus. 5. Gerlovič, A. in Gregorač, I. (1968 ). Likovni pouk otrok. Ljubljana: Mladinska knjiga. 6. Karlavaris, B. Berce,M. in Golob, H. (1991). Likovna vzgoja. Priročnik za učitelje razrednega pouka. Ljubljana: DZS. 7. Novak, H. (1990). Projektno učno delo: Drugačna pot do znanja. Ljubljana: DZS. 8. Papotnik, A. (1992). Prvi koraki v projektno delo. Radovljica: Didakta. 9. Tacol, T: (1999). Didaktični pristop k načrtovanju likovnih nalog. Ljubljana: Debora. 10. Tacol, T. (2001). Likovne igrarije (Priročnik za učitelje za 1. razred devetletne osnovne šole). Ljubljana: Debora. 11. Tacol, T. (2002). Likovne igrarije (Priročnik za učitelje za 2. razred devetletne osnovne šole). Ljubljana: Debora. 12. Učni načrt (2004). Program osnovnošolskega izobraževanja: Likovna vzgoja. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport: Zavod R Slovenije za šolstvo in šport.


75

13. Vrlič, T. (1998). Oblikovanje prostora na predšolski stopnji. Likovna Vzgoja št. 3-4, str. 48-50. 14. Vrlič, T. (2001 A). Likovne dejavnosti v vrtcu, V: Marjanovič Umek, L. (Ur.).(2001). Otrok v vrtcu. Maribor: Založba obzorja, str. 124-142. 15. Vrlič, T. (2001 B). Likovno-ustvarjalni razvoj otrok v predšolskem obdobju. Ljubljana: Debora. 16. Zupančič, T.(2006). Metoda likovnopedagoškega koncepta. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.


76

PRILOGE PRILOGA A: MOJ DOMAČI KRAJ PRILOGA B: OPAZOVALNI PROTOKOL PRILOGA C: FOTOGRAFIJE


77

PRILOGA A: MOJ DOMAČI KRAJ Namen in cilji:

- Naštejejo vrste prostorskih tvorb, - opišejo različnost prostorskih tvorb, - se orientirajo v prostoru, - gradijo različne prostorske tvorbe s kockami, - gradijo različne prostorske tvorbe v peskovniku, - gradijo različne prostorske tvorbe iz odpadnih škatel, - v učilnici oblikujejo poti, ulice iz mizic, prevrnjenih stolov, blazin, - v učilnici pletejo pajkovo mrežo med prevrnjenimi mizicami, - ob doživljanju likovno urejenega prostora razvijajo kreativno mišljenje, - ob oblikovanju različnih bivalnih kotičkov se navajajo na aktivno delo in samostojnost, - pridobivajo zmožnost oblikovati svojevrstne oblike, - bogatijo zmožnost opazovanja različnih prostorov.

Uresničevanje zamisli

- Razgovor o domačem kraju, - ogled domačega kraja, objektov v kraju, - zbiranje odpadnih škatel in volne, - iz odpadnih škatel izdelajo objekte v domačem kraju, - gradijo objekte iz Lego kock, - gradijo domači kraj v peskovniku, - pletejo pajkovo mrežo med mizami, - v učilnici oblikujejo poti, ulice iz prevrnjenih mizic, stolov, blazin. Pripomočki:

Peskovnik, volna, pohištvo v razredu, blazine, blago, kocke, odpadne škatle, lepilo, škarje. Trajanje izvedbe projekta:

Projekt bo trajal tri tedne v presledkih: 1. TEDEN 2. TEDEN 3. TEDEN 1. dan 2 uri 1. dan 2 uri 1. dan 1 ura 2. dan 1 ura 2. dan 1 ura 3. dan 1ura 3. dan 1 ura


78

Kraj dogajanja

Projekt se bo izvajal na OŠ Antona Ingoliča podružnici Zg. Polskava v učilnici 1. b razreda.

Udeleženci

16 učencev 1. b razreda Vzgojiteljica Valerija Florjančič in učiteljica Martina Arbeiter

Nosilec projekta

Valerija Florjančič

Organizacijska shema

1. TEDEN

1. DAN 2 uri (SO): -pogovor o domačem kraju, pobude za projekt, - ogled domačega kraja. Domača naloga: zbiranje odpadnih škatel in volne. 2. DAN 1 ura (LVZ): - gradnja stavb iz Lego kock. 3. DAN 1 ura (LVZ): - gradnja domačega kraja v peskovniku.

2. TEDEN 1. DAN 2 uri (LVZ): -gradnja objektov iz odpadnih škatel.

3. TEDEN 1. DAN 1 ura (LVZ): - pletemo pajkovo mrežo. 2. DAN 1 ura (LVZ): - pregrajevanje prostora z mizami, stoli, blazinami, blagom... 3. DAN 1 ura (SLO): - pogovor o projektu, vrednotenje.


79

PRILOGA B: OPAZOVALNI PROTOKOL Datum opazovanja: Čas: od..... do..... Tema: Likovno področje: Ime in priimek otroka:

Učenec je pri delu ustvarjalen, samoiniciativen Vedno Pogosto Redko Nikoli Učenec je motiviran za delo Vedno Pogosto Redko Nikoli Učenec se pri delu dolgočasi Vedno Pogosto Redko Nikoli Učenec je pri delu samostojen (prosi za pomoč učiteljico) Vedno Pogosto Redko Nikoli Učenec pri delu upošteva navodila Vedno Pogosto Redko Nikoli


80

Učenec kaže veselje do likovnega področja prostorskega oblikovanja v primerjavi z ostalimi likovnimi področji Pogosto Redko Nikoli


81

PRILOGA C: FOTOGRAFIJE

FOTOGRAFIJA: Mi pa hiško zidamo, zidamo, zidamo...

FOTOGRAFIJA: Pa smo zgradili naš kraj!


82

FOTOGRAFIJA: Še malo lepila, pa bo držalo!

FOTOGRAFIJA: To je naša šola!


83

FOTOGRAFIJA: Naši prstki so že zelo spretni!

FOTOGRAFIJA: S to mivko se da fino oblikovati!


84

FOTOGRAFIJA: V našem kraju je veliko ulic!

FOTOGRAFIJA: Tale igra pa je zelo zabavna in zanimiva!


85

FOTOGRAFIJA: Tole pa je zapleteno mesto!

FOTOGRAFIJA: Joj, koliko volne sem že porabil!


86


87

kopija od diploma 2 - connecting repositories · 2017. 11. 27. · 2.3.1 cilji in naloge za likovno...

Documents