1

2

3

Inicijativa za Evro-atlantsko obrazovanieul. “Ìåòëè÷èíà ïîëjàíà” br. 48, st. 19

Sofija 1404Tel.: +359 888 307 797

El.po{ta: eaei@abv.bg

Izgotvil: Avgustina CvetkovaAnna VasilevaDesislava Hristova

Konsultant: prof. Stilijan Jotov

ISBN 978-9543690-11-4

4

SODR@INA

Voved.............................................................................................. 6

Predgovor od d-r Solomon Pasi ................................................ 7

Koga i zo{to se formiralo NATO? ........................................... 9

Na~ela kako osnova na Severnoatlantskiot dogovor ............. 9

NATO i Studenata vojna ............................................................ 10

NATO po krajot na Studenata vojna ........................................ 11• Kusa hronologija od 1990 do denes............................. 11

Likot na NATO denes ................................................................. 13• Spodeleni vrednosti .................................................. 13• Dimenzii na bezbednosta i novata uloga na NATO .. 13

Kako NATO raboti? .................................................................... 14a. Proces na donesuvawe na re{enija - principot za

konsenzus .................................................................................... 15b. Institucii - politi~ka struktura ............................ 15v. Ulogata na Generalniot sekretar na NATO ............. 16g. Me|unaroden sekretarijat ........................................... 17d. Institucii - voena struktura .................................... 17e. Glavni komandanti na NATO ....................................... 18‘. Vooru‘eni sili ............................................................ 18

Finansirawe na NATO .............................................................. 20

Parlamentarna Asamblea ......................................................... 20

Asocijacija na Atlantskiot dogovor ........................................ 21

5

Transformacija na NATO - dimenzii .................................... 22

Pro{iruvawe na NATO - politikata na “otvoreni vrati” .. 22

Misii i operacii na NATO ....................................................... 23a. Zona na odgovornost na NATO .................................... 23b. NATO na Balkanot - Bosna i Hercegovina, Kosovo,Makedonija ......................................................................... 24v. NATO vo Avganistan ..................................................... 26g. Ulogata na NATO vo Irak ............................................ 26

Ulogata na NATO vo gra|anska odgovornost ........................... 27

Sorabotka so drugi organizacii .............................................. 27• OON ................................................................................ 27• Evropska Unija .............................................................. 29• OSSE .............................................................................. 30

NATO i sprotivstavuvaweto na me|unarodniot terorizam.. 31

NATO i Rusija ............................................................................. 32

NATO i Ukraina .......................................................................... 33

Od koi pri~ini ~lenstvo vo NATO? Osnovni anga‘mani iodgovornosti ............................................................................... 34

Epilog .......................................................................................... 36

Prilozi........................................................................................ 37• Severnoatlantski dogovor ......................................... 37• NATO vo kratenici ...................................................... 41• Tabeli ............................................................................ 45

- NATO vo sorabotka so drugi organizacii ............ 45- Partneri na NATO ................................................... 46- Politi~ka struktura ............................................... 47- Gra|anska i voena struktura .................................. 48

6

VOVED

Koga prv pat razmisluvavme za idejata za prira~nik so naslov ZaNATO...NAKRATKO nikoj od sostavuva~ite ne go o~ekuva{e momentot za vakvapublikacija da bide tolku sozrean. NATO e edna nova realnost vo sovremeniotrazvoj na Bugarija, kako i za site zemji od Centralna i Isto~na Evropa. Da sepopularizira Alijansata kako najefikasna organizacija za garantirawe nabezbednosta voop{to ne be{e lesna zada~a, no nema spor deka pridonesot zaizgraduvawe na likot na NATO kako pogoden instrument za dijalog, sorabotka,pogolema stabilnost, demokratski principi i vrhovnost na pravoto, i kakogarant za po~ituvawe na li~nite prava i slobodi se poka‘a vistinskiprofesionalen predizvik i zadovolstvo.

Nesomneno najgolemiot prioritet na svetot, vo koj ‘iveeme edostapnosta do obrazovanie i informacija - pateki na znaeweto, koipomagaat da bidat sfateni sigurnosta i celite na nadvore{nata politikavo nivnite sestrani pojavi, a vo edna kontinuirano promenliva sredina ipredizviciòå pred mirot, tolerancijata i stabilnosta okolu nas.

Pra{aweto zo{to takva publikacija e potrebna ve}e ne erelevanten. Momentot e pogoden za da go napravime naredniot ~ekor vo nasokana distribuiraweto na pozitivnite efekti od ovaa inicijativa i vo drugizemji od Centralna i Isto~na Evropa- strate{ki partneri na NATO i zemjikandidati.

Prvona~elno zamisluvan kako originalna ideja za obu~uvawe nau~iteli vo srednite u~ili{ta vo Bugarija vo pomo{ na nivnata misija da gizapoznaat mladite lu|e so su{tinata na transatlantskite vrednosti,izdavaweto na ovoj prira~nik Za NATO...NAKRATKO, gi nadmina celite, koivo po~etokot bea staveni. Interesot koj ovoj prira~nik go provocira sodetalniot i pristapen sodr‘aj gi opravduva ponatamo{nite napori da gopro{iri arealot na ovaa publikacija, da go katalizira procesot naopoznavawe na NATO i evolucijata na organizacijata do nejzinata sega{nosti idnina kako na najvlijatelna Alijansa, sposobna i prizvana da gi garantiramirot i bezbednosta vo svetot.

Prira~nikot dosega e izdavan na bugarski i angliski jazik i e stavenvo internet stranicata za obrazovanie na Asocijacijata na Atlantskiotdogovor www.ataedu.org Na istata stranica }e gi najdete verziite i naalbanski, gruzinski, srpski, ruski i ukrainski jazik.

Izdanieto e ostvareno so metodskata pomo{ na Ministerstvoto zaobrazovanie i nauka na Republika Bugarija, na Asocijacijata na lektoritepo filozofija, na Komitetot za obrazovanie na Asocijacijata na AtlantskiotDogovor i Informativniot Centar na NATO vo Sofija.

Sostavitelite na ZA NATO ...NAKRATKO bi sakale da se zablagodaratza poddr{kata na Direkcijata za Javna Diplomatija na NATO.

Avgustina CvetkovaPretsedatelInicijativa za Evro-atlantsko obrazovanie

7

PREDGOVOR

Kolku i trivialno da zvu~i, NATO e realnost- taka kako {tose trivialni realnostite vozduh, voda, ogan, geografski reljef i seostanato okolu nas. Pokraj toa, a mo‘e bi tokmu poradi toa, nie sme giizu~uvale pove}e od 10 godini vo ~asovite po hemija, fizika, geografijai tn. A sega na{ite deca gi u~at za da mo‘at adekvatno da reagiraat narealnosta okolu niv, za da znaat {to gi zastra{uva, kako da se ~uvaati ne na posledno mesto, kako da upravuvaat so fenomenite vo nivnakorist.

Gi spomnav ovie azbu~ni vistini zatoa {to, za na{ite deca a iza nas samite, NATO e realnost. Tokmu pred petnaeset godini ovaaorganizacija be{e smetana za glaven neprijatel na na{ata dr‘ava inejzinite sojuznici od Var{avskiot dogovor. Sprotivnite mesta nadvete mo}ni koalicii bea kako vo sostojba na vojna, za sre}a “studena”,koja trae{e 40 godini. A denes, pogolem del od biv{ite zemji-~lenkina Var{avskiot dogovor se ~lenki na NATO. So ostanatite te~e aktivendijalog i vo sekoj slu~aj sprotivnite mesta me|u niv i NATO ve}e ne seglavniot izvor na tenzija vo svetot.

Pred 17 godini Bugarskiot parlament ja zapo~na, prv voCentralna i Isto~na Evropa, diskusijata za prekratuvawe naVar{avskiot dogovor i pro{iruvaweto na NATO. Toga{ u{te nikoj nepretpostavuva{e deka pretstoi ko{marot na 11 septemvri 2001 godina.

No denes, mnozina znaat deka glavnata zakana doa|a odglobalniot terorizam, a NATO postanuva glaven instrument nacivilizacijata vo borbata protiv terorizmot. U{te ne{to, Bugarijave}e dve godini kako polnopraven ~len e va‘en element vo taa borba.Zborot “va‘en” voop{to ne preuveli~uva: zaradi konsenzusot, so kojse zemaat re{enijata vo NATO, malite i sredni po golemina zemjidobivaat ogromna nadvore{nopoliti~ka, a ne srazmerna na nivnatagolemina, naselenie i voena mo}, poddr{ka. Zatoa ~lenstvoto vo NATOne samo e povod za samouverenost, tuku i za visoka odgovornost.Odgovornost koja pa|a vrz site ~lenovi na zaednicata i posebno vrzmladite ~ij produktiven ‘ivot toprva po~nuva.

Jas sum ubeden deka predlaganiot prira~nik }e vi pomogne dase orientirate vo site osnovni pra{awa na istorijata, organizacijatai funkcioniraweto na najmo}niot voenopoliti~ki sojuz vo istorijatana ~ove{tvoto, sojuz koj e prizvan da go {titi mirot vo svetot.

So sre}a vo svetot na NATO!

Solomon PasiPretsedatel na Komisijata za nadvore{na politika priNarodno Sobranie na Republika BugarijaMinister za nadvore{ni raboti na Republika Bugarija (2001-2005)

8

9

ZA NATO...Nakratko

1. Koga i zo{to se formira NATO?

Organizacijata na Severnoatlantskiot dogovor (NATO) eformirana na 4 april 1949 godina vo Va{ington, SAD so potpi{uvawena Severnoatlanstkiot dogovor. Zemjite vo ovoj dogovor se desetevropski i dve severnoamerikanski: Belgija, Velika Britanija, Danska,Islandija, Italija, Luksemburg, Norve{ka, Portugalija, Francija iHolandija, kako {to i Kanada i SAD.

Glavnata cel na zemjite-osnova~i na NATO e da go spre~atrizikot od pro{iruvawe na kontrolata na Sovetskiot Sojuz vrzevropskiot kontinent. Potpi{uvaj}i go dogovorot, tie vzaemno seanga‘iraat da ja garantiraat svojata sloboda i bezbednost so politi~kii voeni sredstva. Asociiraj}i ja Severna Amerika kon odbranata naZapadna Evropa, NATO poka‘a deka sekakov obid za politi~ki ilivoen pritisok vrz Zapadna Evropa e osuden na neuspeh.

2. Na~ela kako osnova na Severnoatlantskiot dogovor

Funkcioniraweto na NATO se osnovuva na na~elata, koi gosostavuvaat Severnoatlantskiot dogovor:

1. NATO ja garantira slobodata i bezbednosta na nejzinite~lenovi so politi~ki i voeni sredstva, vo sklad so principite naustavot na OON;

2.NATO e sojuz na dr‘avi, obedineti od op{ti vrednosti-demokratija, sloboda na li~nosta, vrhovnost na zakonot, i re{eni dagi {titat ovie vrednosti od sekoe nasilstvo;

3. Glavno na~elo vo funkcioniraweto na NATO e principotza kolektivna odbrana, koj go sostavuva ~len 5 na Atlantskiot dogovor.Spored ovoj ~len, sekoja eventualna zakana protiv bezbednosta nazemja-~lenka na Alijansata se smeta za zakana protiv bezbednosta na

10

site sojuznici i bara prezemawe na zaedni~ki aktivnosti za za{tita;4. NATO obezbeduva forum za zaedni~ki konsultacii i zemawe

na re{enija, koi se odnesuvaat na sigurnosta na zemjite-~lenki;5. NATO e me|uvladina organizacija vo ramkite na koja zemjite-

~lenki go ~uvaat svojot suverenitet i nezavisnost;6. NATO e izraz na transatlantskata vrska, koja vrz

permanentna baza ja povrzuva bezbednosta na Severna Amerika sobezbednosta na Evropa;

7. Vo osnova na Va{ingtonskiot dogovor e i principot zanedozvoluvawe na ekonomski konflikti me|u zemjite-~lenki i zapottiknuvawe na ekonomskata sorabotka me|u niv;

8. NATO ja primenuva svojata politika za bezbednost prekukontinuiran razvoj i poddr{ka na poedine~nite i kolektivnivoeni mo‘nosti na zemjite-~lenki.

9. Alijansata ostanuva otvorena za novi ~lenovi. Tie trebada se dr‘avi sposobni da pridonesat za bezbednosta voevroatlantskata zona, da gi spodelat evroatlantskite vrednosti i za~ie asociirawe vo organizacijata site zemji-~lenki da ja dadatnivnata soglasnost.

3. NATO i Studenata vojna

Po krajot na Vtorata Svetska vojna Isto~na i Zapadna Evropase razbuduvaat razdeleni od ideolo{kite i politi~ki barieri naStudenata vojna.

Vo periodot od 1947 do 1952 godina planot Mar{al im davasredstva na zapadno-evropskite ekonomii za obnovuvawe istabilizirawe, a ulogata na NATO e da ja garantira kolektivnataodbrana protiv sekakov tip na agresija, kako i da obezbedi bezopasnasredina za razvoj na demokratijata i ekonomskiot porast.Sporedzborovite na toga{niot amerikanski pretsedatel Hari Truman planotmar{al i NATO se “dve polovini na ist orev”.

Vo po~etokot na 50te godini slo‘enosta na me|unarodniteodnosi kulminira vo Koreanskata vojna i gi potvrduva stravovite nazapadniot svet vo odnos na ekspanzionisti~kite ambicii naSovetskiot Sojuz. Toa gi predizvikuva zemjite-~lenki dvokratno dagi zgolemat svoite napori za zacvrstuvawe na voenite strukturi,neophodni za garantirawe kolektivnata odbrana. Prisustvoto naamerikanska vojska na evropska teritorija pridonesuva za da bideubeden Sovetskiot Sojuz deka agresija od negova strana nema {ansi dabide uspe{na. So godinite i drugi zemji dobija ~lenstvo vo NATO- vo1952 Grcija i Turcija, vo 1955 F.R.Germanija, a vo 1982 [panija.

Blagodarenie na NATO, Zapadna Evropa i Severna Amerika ne

11

samo zaedni~ki ja garantiraat svojata bezbednost, no i postignuvaatnivo na stabilnost bez presedan. Ovaa stabilnost e vo osnova naekonomskata sorabotka i integracija. Vo po~etokot na 90te godini taapridonesuva za krajot na Studenatata vojna i nadminuvawe napodelbata na Evropa.

4. NATO po krajot na Studenata vojna

Sprotivstavuvaweto na dvata bloka i sovetskata zakana, nakoja Alijansata prvona~elno e prizvana da se sprotivstavuva, odamnae vo minatoto. Karakterot na sovremenite predizvici za sigurnosta edramati~no promenet. I pokraj prognozite na mnogumina skeptici, NATOne samo go nad‘ivea krajot na Studenata vojna i svojot antagonist voliceto na Var{avskiot dogovor, tuku i se nalo‘i kako najefikasnasovremena organizacija vo sferata na bezbednosta ~ij ~lenski sostavi krug od partneri postojano se pro{iruvaat.

• Kusa hronologija od 1990 do denes

Niza klu~ni nastani ja bele‘at istorijata na NATO po krajotna Studenata vojna:

Vo 1990 NATO za prv pat pru‘a raka za prijatelstvo i sorabotkaso Sovetskiot Sojuz i na site ostanati Centralno i Isto~no-evropskizemji. Toa se slu~uva na sednica na Severnoatlantskiot Sovet vo junivo ja objavuvaat t.nar.”Poraka od Ternberi”. Mesec pokasno, vo London,dr‘avnite i vladini rakovoditeli na zemjite od NATO ja odobruvaatLondonskata izjava, vo koja sojunicite ja objavuvaat nivnata volja zatransformiran Severnoatlantski Sojuz. Izjavata gi sodr‘ipredlozite za po{iroka sorabotka so zemjite od Centralna i Isto~naEvropa vo politi~kata i voena oblast vklu~uvaj}i go vospostavuvawetona diplomatski odnosi.

Vo narednata godina, vo po~etokot na noemvri, dr‘avnite ivladini rakovoditeli na zemjite od NATO ja oglasuvaat Rimskatadeklaracija za mir i sorabotka , so koja predlagaat na SovetskiotSojuz i drugite zemji od Centralna i Isto~na Evropapoinstitucionalizirani odnosi i sorabotka po politi~ki ibezbednosni pra{awa, vklu~uvaj}i go formiraweto naSevernoatlanstkiot sovet za sorabotka (SASS). Pokanata e prifatenai vo dekemvri 1991 godina e odr‘ana prvata sednica na SASS. Naovaa sednica Bugarija u~estvuva{e kako eden od osnova~ite. Za vremena sednicata be{e odobrena “Deklaracija za dijalog, partnerstvo isorabotka.”

12

Vo po~etokot na 1994 godina, samitot vo Brisel otpo~nuva ednagolema inicijativa za podobruvawe na bezbednosta i stabilnosta vocela Evropa, poznata kako “Partnerstvo za mir” (PzM). Site spremnizemji-partneri od SASS i zemjite od Zasedanieto za bezbednost isorabotka vo Evropa- idnata Organizacija za bezbednost i sorabotkavo Evropa (OBSE)- se pokaneti da se priklu~at na “Partnerstvoto zamir” i da postanat zemji-partneri na Alijansata.

Vo 1997 godina, vo Sintra, Portugalija, SASS e zamenet odEvroatlantskiot Sojuz za partnerstvo (EASP), ~ija{to cel e da otpo~nenova etapa na sorabotka.

Samitot vo Madrid, vo istata godina, e po~etok na preod konnova etapa na razvojot vo NATO. Na samitot e upatena pokana do Polska,Ungarija i ^e{ka za otpo~nuvawe na pregovori za priklu~uvawe konNATO. Otvoreno e novo poglavje vo odnosite so Rusija i oficijalno sestaveni osnovi na partnerstvo so Ukraina.

Vo april 1999 godina , vo Va{ington e odr‘an 15-iot samitna NATO, so koj se proslavuva 50-ta godi{nina na Alijansata. Nasamitot se pozdraveni 3-te novi ~lenki -Polska, Ungarija i ^e{ka ise otpo~nati niza inicijativi, vklu~uvaj}i go Akcioniot plan za~lenstvo (AP^), koj da im pomogne na zemjite, koi se stremat kon~lenstvoto vo NATO. Na samitot e prifatena i novata Strate{kakoncepcija na Alijansata koja ja ocenuva promenetata sredina zabezbednost i ja definira ulogata na NATO vo po~etokot na 21iot vek.

Naredniot samit vo noemvri 2002 e vo Praga. Na nego oficijalnoe upatena pokana kon Bugarija, Estonija, Letonija, Litvanija, Romanija,Slova~ka i Slovenija da otpo~nat pregovori so NATO zaprisoedinuvawe. Doneseni se niza re{enija vo oblasta na borbataprotiv terorizmot i transformacijata na voenite sposobnosti naAlijansata.

Na samitot na NATO vo juni 2004 godina vo Istanbul Alijansatagi pozdravi novite 7 ~lenovi, izme|u koi i Bugarija. So toa ~lenoviteili zemjite-sojuznici na NATO nabrojuvaat 26. Istovremeno,Alijansata go objavi interesot za partnerstvo so prioritetnite regionina Ju‘en Kavkaz i Centralna Azija i odlu~i da go intenzivira dijalogotso svoite 7 partneri od Mediteranskiot dijalog i da lansira novainicijativa za sorabotka so zemji od regionot na t.nar. Blizok Istok.

Na samitot na NATO vo Riga, na 28-29 noemvri 2006 godina,dr‘avnite i vladini rakovoditeli na zemjite-~lenki go potvrdijasvojot anga‘man kon misijata na NATO vo Avganistan. Objavena be{epolnata operativna sposobnost i tehnolo{kite prioriteti na Silitena NATO za odgovor i nivnata spremnost za vklu~uvawe voodr‘uvaweto na celiot spektar od misii i operacii na Alijansata voglobalen razmer. Liderite na NATO ja potvrdija politikata na

13

otvorena vrata za novi evropski ~lenovi i ja otpo~naa inicijativataza obuka i podgotovka- predlog kon dr‘avite ot Mediteranskiotdijalog i Istanbulskata inicijativa za sorabotka i zacvrstuvawe napartnerskite odnosi i razmena na iskustva.

Pretstojniot samit }e se odr‘i vo proletta na 2008 godina,vo Bukure{t.

5. Likot na NATO denes

Denes NATO e organizacija, na prv pogled, mnogu poinakva odformiranata vo 1949 godina. Alijansata ve}e ne e institucijata kojaja obezbeduva{e odbranata na Zapadna Evropa vo tek na ~etiri deceniiza vreme na Studenata vojna, nitu organizacijata koja vo po~etokot na90te godini ja nabquduva{e tranzicijata na Evropa.

Opstanokot i u{te pove}e prosperitetot na NATO voposlednive 15 godini ne e slu~ajnost, nitu kapric na istorijata. Klu~otkon uspehot na Alijansata se krie vo samata organizacija, vo osnovitei na~elata na koi se gradi i koi do denes ostanuvaat nepromeneti:

• spodeleni vrednosti

Vsu{nost, NATO ne e samo sojuz za kolektivna odbrana, azaednica na spodeleni vrednosti. Vo pozadina na promenlivi zakanii prioriteti vo sferata na bezbednosta, ovie vrednosti sedemokratijata, po~ituvawe na pravata na ~ovekot i vrhovnosta nazakonot i pred se gi obedinuva i spojuva zemjite-~lenki.

NATO pru‘a i va‘na transatlantska dimenzija na naporite zaspravuvawe so predizvicite pred bezbednosta. Alijansata giobedinuva Evropa i Severna Amerika i ostvaruva ramnote‘a me|urazli~nite nacionalni interesi vo imeto na sevkupnata stabilnost imir.

• dimenzii na bezbednosta i novata uloga na NATO

Za vreme na Studenata vojna ulogata i celite na NATO bea jasnoodredeni zaradi zakanata {to pretstavuva{e Sovetskiot Sojuz izemjite od sociajalisti~kiot kamp.

So krajot na Studenata vojna go nema ve}e i tradicionalniotoponent na Alijansata. Toa pobara povtorna ocenka na novata sredinaza bezbednost i povtorno definirawe na ulogata na NATO.

Novata strate{ka koncepcija na NATO, objavena vo 1999godina gi opi{uva rizicite za bezbednosta kako “so mnogu nasoki ite{ko predvidlivi”. Osnovnite zada~i na Alijansata se:

14

1. Da bide osnova na stabilnosta vo evroatlantskata zona;2. Da bide forum za konsultacii vo vrska so pra{awata za

bezbednost;3. Da vr{i prevantivna i odbranbena funkcija protiv sekoja

zakana od agresija protiv bilo koja od zemjite-~lenki;4. Da pridonese za efikasnoto prekinuvawe na konfliktite i

aktivno da u~estvuva vo spravuvaweto so krizi;5. Da vospostavuva odnosi na partnerstvo i dijalog so drugi

zemji od evroatlantskata zona.Strate{kata koncepcija od 1999 godina doa|a do zaklu~ok deka

sredinata za bezbednost prodol‘uva da se promenuva vo celina vopozitiven pravec.

No istovremeno, zemjite se soo~uvaat so drugi rizici i izvorina nesigurnost kako etni~ki konflikti, naru{uvawe pravata na~ovekot, politi~ka nestabilnost i ekonomska ranlivost.

I pokraj toa, distribuiraweto na nuklearno, biolo{ko ihemisko oru‘je predizvikuva seriozna zagri‘enost, a procutot natehnologiite krie rizik supermoderni voeni tehnologii da padnat voracete na potencijalni neprijateli.

Vo periodot po 1999 i posebno po atentatite na 11 septemvri2001 vo SAD se dava nova ocenka za zakanata od terorizam i rizikot{to doa|a od zemji so raspadnata dr‘avnost. Borbata protivterorizmot e me|u prioritetite na politikata za bezbednost,sproveduvana od zemjite-~lenki na NATO.

6. Kako raboti NATO?

NATO e me|uvladina organizacija. Sojuz na suvereni dr‘avi,obedineti vo ime na bezbednosta i zaedni~kite vrednosti, koi tie gispodeluvaat. Re{enijata se donesuvaat so konsenzus.

Glavniot {tab (G[) na NATO se nao|a vo Brisel. [tabot epostojano sedi{te na Severnoatlantskiot Sovet (SAS). Vo nego senao|aat nacionalnite delegacii na zemjite-~lenki, Generalniotsekretar i me|unarodniot sekretarijat, Pretsedatelot na VoeniotKomitet i me|unarodniot voen sekretarijat, diplomatskite misii nazemjite-partneri i brojni agencii na NATO.

Zemjite-~lenki imaat postojani delegacii vo G[ koi serakovodat od postojani pretstavnici (ambasadori). Vo sotavot na sekojadelegacija ima i voen pretstavnik. Rabotata na postojniot pretstavniki na voeniot pretstavnik se ostvaruva so pomo{ na ekipa od civilni ivoeni sovetnici i drugi slu‘benici, koi ja pretstavuvaat nivnata zemjavo razli~nite komiteti na NATO. Faktot deka nacionalnite delegaciise smesteni zaedno vo G[ na NATO mnogu go olesnuva realiziraweto

15

na oficijalni i neformalni kontakti pome|u niv i so zemjite-partnerivo me|unarodniot sekretarijat na Alijansata.

Vo NATO se izgradeni politi~ka i voena strukturi koisoodvetno se zanimavaat so politi~kite i voeni aspekti na dejnostana organizacijata i pomagaat na organite vo donesuvawe na re{enija.Vrhoven organ za donesuvawe na re{enija e Severnoatlantskiot Sovet(SAS).

a. Proces na donesuvawe na re{enija- principot nakonsenzus

Eden od klu~evite kon dolg ‘ivot na NATO e procesot nadonesuvawe na re{enija baziran na principot na konsenzus.Postignuvaweto na soglasnost me|u site zemji-~lenki na Alijansataponekoga{ ne e lesna zada~a i bara mnogu napori i vreme. ̂ esto, preddonesuvawe na va‘no re{enie treba da se vodat dolgi konsultacii idiskusii.

Na nabquduva~ite od strana, ovoj sistem mo‘e da im se ~inislo‘en i tromav, no toj ja doka‘al negovata efikasnost i nesomneniprioriteti. Dve od glavnite dostoinstva mo‘e da se rezimirat vaka:

Prvo, principot na konsenzus dozvoluva vo najvisok stepen dabidat po~ituvani suverenitetot i nezavisnosta na zemjite-~lenki,kako i maksimalno vnimanie da im se posvetuva na nivnite interesivo sekoj konkreten slu~aj.

Vtoro, konsenzusot im pridava maksimalna politi~ka te‘inana re{enijata vo NATO. Toj e najsigurna garancija deka sekoe donesenore{enie ima celosna poddr{ka od zemjite-~lenki, koi so toa seanga‘iraat i da go ostvarat na praktika.

b. Politi~ka struktura

Osnovnite politi~ki i upravuva~ki institucii na NATO, vo koise formira politikata na Alijansata i se donesuvaat re{enija vo sitenasoki od negovata dejnost, se Severnoatlantskiot Sovet (SAS),Komitetot za planirawe na odbranata (KPO) i Grupa za nuklearnoplanirawe (GNP).

Najva‘niot organ za donesuvawe na re{enija vo NATO eSevernoatlantskiot Sovet. SAS e pred se politi~ka instancija vokoja u~estvuvaat pretstavnici na site zemji-~lenki. Sovetot sepovikuva na razli~ni nivoa: najmalku edna{ nedelno na nivoambasadori (postojani pretstavnici), najmalku dva pati godi{no nanivo nadvore{ni ministri i ministri za odbrana i , po potreba, nanivo dr‘avni i vladini lideri.

16

Nezavisno od nivoto na koe zasedava SAS, negovitepolnomo{nici za donesuvawe na re{enija, kako i statusot i silata naovie re{enija se ednakvi. Obi~no, Sovetot gi razgleduva pra{awataod interes na site i pra{awa za koi e potrebno da se donesat konkretnire{enija, no bez ograni~uvawe na diskutiranata tematika.

Komitetot za planirawe na odbranata gi razgleduvapra{awata koi se pove}e povrzani so kolektivnata odbrana i nejzinotoplanirawe. Toj dava nasoki na voenoto rakovodstvo na NATO i imaistite ovlastuvawa kako SAS za pra{awata od negovata kompetentnosti odgovornost. Naj~esto se povikuvaat postojanite pretstavnici, nodva pati godi{no Komitetot zasedava i na nivo ministri za odbrana.

Ministrite za odbrana redovno se sre}avaat i vo ramkite naGrupata za nuklearno planirawe. Vo nea se razgleduva {irok spektarod specifi~ni politi~ki pra{awa na nuklearna politika kakoraspolagawe na nuklearni sili, bezbednost, sigurnost i kontrola vrznuklearnoto oru‘je, komunikativni i informativni sistemi, i pove}esevkupni problemi kako {to e distribuiraweto i pro{iruvaweto nanuklearnoto oru‘je.

Francija, koja ne u~estvuva vo integriranata voena strukturana NATO, ne prisustvuva na sednicite na KPO i GNP.

Na SAS i KPO se pot~ineti brojni komiteti koi razgleduvaatspecifi~ni aspekti na aktivnosta na NATO- politi~ki, voeni,ekonomski. Vo niv se pretstaveni site zemji-~lenki. Primerite zatakvi komiteti se mnogu Politi~ki komitet, Komitet za pregled naodbranata, Ekonomski Komitet, Komitet na NATO za infrastrukturatai t.n.

Procesot na konsultirawe vo raznite komiteti ja opfa}a inau~nata dejnost na NATO i programite vo oblasta na za{tita na‘ivotnata sredina. So takvi pra{awa e povrzana dejnosta na Nau~niotKomitet i Komitetot za predizvici pred sovremenoto op{testvo.

Zaedni~kite dejnosti na NATO so zemjite-partneri isto epredmet na postojani konsultacii so pretstavnici na tie zemji-partneri vo ramkite na razli~ni forumi vo ramkite na NATO. Naprimer, Evroatlantskiot Sovet za partnerstvo, Sovetot NATO-Rusija,Komisijata NATO-Ukraina, Grupata za Mediteranska sorabotka.

v. Ulogata na Generalniot Sekretar na NATO

Generalniot sekretar (GS) e najvisokiot me|unarodenslu‘benik koj se imenuva ot zemjite-~lenki. Toj naso~uva i rakovodiso procesot na konsultacii i na donesuvawe na re{enija vo NATO. Toje pretsedatel na Severnoatlantskiot Sovet (SAS), i na drugi visokikomiteti. Mo‘e da predlaga temi za razgleduvawe i da ja koristi

17

svojata funkcija na nezavisen i bespristrasten pretsedatel za da ginaso~uva debatite kon konsenzus vo interes na sevkupnata Alijansa.

Istovremeno, GS nema ovlastuvawa sam da donesuva re{enijaza politikata na NATO i mo‘e da postapuva vo ime na organizacijatasamo dokolku vladite na zemjite-~lenki go ovlastuvaat. GS e iosnovniot portparol na Alijansata i rakovodi so me|unarodniotsekretarijat.

g. Me|unaroden Sekretarijat

Me|unarodniot Sekretarijat (MS) pomaga na rabotata na SAS ikomitetite , pot~ineti na ovoj sovet. Istiot se sostoi od personal odzemjite-~lenki, direktno primani od NATO ili imenuvani od nivnitevladi obi~no za period od 3-4 godini. ~lenovite na MS se pot~inetina GS i go prifatile anga‘manot da bidat lojalni kon organizacijatavo celiot period na svoeto nazna~uvawe.

Od negovoto formirawe vo 1951 godina do denes MS epove}ekratno restruktuiran. Po poslednite promeni vo 2003 godinadenes istiot ja opfa}a Kancelarijata na GS, {est direkcii na ~elo nasekoja od niv stoi pomo{nik-generalen sekretar i Slu‘bata na NATOza bezbednost.

d. Voena struktura

Voenata struktura na NATO e pot~ineta na Voeniot Komitet(VK).Toj e najvisokata voena instancija na Alijansata, no ostanuvapot~inet na politi~koto rakovodstvo na SAS. Na sednicite nanajvisoko nivo u~estvuvaat na~alnicite na generalnite {tabovi, a vosekojdnevnata rabota- voenite pretstavnici na zemjite-~lenki.Komitetot izrabotuva preporaki do politi~kite organi na NATO vovrska so voenata politika i strategija i odgovara za sevkupnotorealizirawe na voenite dejnosti na NATO. VK zasedava periodi~noso u~estvo na zemjite-partneri od EASP/PzM.

Pretsedatelot na VK se izbira od na~alnicite na generalni{tabovi za rok od 3 godini. Pretsedatelot postapuva isklu~ivo vosvojstvo na me|unaroden slu‘benik i ovlastuvawata proizleguvaat odsamiot VK pred koj pretsedatelot odgovara.

Rabotata na VK se potpomaga od me|unarodniot voensekretarijat (MVS), koj e sostaven od voeni slu‘benici, imenuvaniod zemjite-~lenki na me|unarodni funkcii vo GK na NATO.

VK izdava direktivi i na strate{kite glavni komandanti naNATO.

18

e. Glavni komandanti na NATO

Strate{kite glavni komandanti na NATO se dvajca: Vrhovensojuzen glaven komandant za Evropa (SAKEUR - SACEUR) so [tabkvartira vo Mons, Belgija i Vrhoven sojuzen glaven komandant zatransformacija (SAKT - SACT) so [tab kvartira vo Norfolk, dr‘avataVirxinija vo SAD.

SAKEUR e na ~elo na sojuznoto komanduvawe na operaciite,koe rakovodi so vooru‘enite sili, ispra}ani od sojuznicite. Toj enadle‘en za site operacii na NATO, nezavisno od negovatamestopolo‘ba, i istovremeno e na~alnik na evropskoto komanduvawena SAD.

SAKT ima funkcionalna uloga. Kako na~alnik na Sojuznotokomanduvawe za transformacija toj e nadle‘en za pottiknuvaweto ikontrolata na ponatamo{nata transformacija na silite i voenitesposobnosti na NATO. Toj isto ima dvojna uloga zatoa {to e i Glavenkomandant na obedinetite sili na SAD.

Porano podeluvaweto na odgovornostite me|u dvajcata seostvaruva{e na geografski princip: SAKEUR odgovara{e za operaciitena NATO vo Evropa, a vrhovniot sojuzen glaven komandant zaAtlantskiot okean (SAKLANT) - za operaciite vo zonata na Atlantikot.Novata komandna struktura e odobrena na Samitot vo Praga vo noemvri2002 godina. Taa e znak za anga‘manot na NATO da gi razvie svoiteodbranbeni sposobnosti , kako i spremnosta za u~estvo vo operacii.

‘. Vooru‘eni sili

Terminot “sili na NATO” bi mo`el da gi zabludi tie koi ne japoznavaat organizacijata. Vsu{nost, Alijansata ne raspolaga sopostojana armija. Sekoja zemja-~lenka, koja u~estvuva vo voenatastruktura, se anga`ira da isprati na NATO odreden vid i broj navojska za realizirawe na prethodno dogovoreni zada~i ili operacii.

Kako pravilo, pogolemiot del od silite na NATO celosnoostanuva pod nacionalna komanda do nivnoto ispra}awe za potrebitena NATO vo konkretna operacija. Isklu~ok se pravi samo za personalotna integriranite voeni {tabovi na Alijansata, kako i za nekoioperativni sili, kako na primer Silite za rano predupreduvawe iupravuvawe od vozduh, koi gi odr‘uvaat postojanite spravi zakomunikacija, protivvozdu{na odbrana i nabquduvawe. Isti se iPostojanite voenomorski sili sostaveni od ograni~en broj na brodovii personal od voenomorski sili na nekoi zemji-~lenki.

Od formiraweto na NATO glavnata zada~a na vooru‘enite silisekoga{ bila da gi garantirat bezbednosta i teritorijalniot

19

integritet na zemjite-~lenki. No, po krajot na studenata vojna, ulogatana vooru‘enite sili do‘ivuva nekoi dlaboki promeni, koi se nalo‘eniod novata izgraduvana sredina za bezbednost vo transatlantskata zonai vo svetot.

Promenite vo vooru‘enite sili na NATO po krajot na Studenatavojna se kako kvantitativni, taka i kvalitetni. Del od niv serealizirani, a drugi se u{te se vo proces na ostvaruvawe. Po krajotna Studenata vojna vkupniot broj na sostavot na obi~nite vooru‘enisili e zna~itelno namalen. Pokonkretno, od po~etokot na 90te godinidosega personalot na suvozemnite sili, dodeleni na NATO od zemjite-~lenki , e namalen so 35%, a brojot na golemite brodovi vovoenomorskite sili e namalen so 30%, dodeka brojot na bojniteeskadrili na voenovozdui{nite sili so okolu 4%. Pogolemiot del odsilite ve}e ne se odr‘uva vo visok stepen na spremnost i serestruktuirani za da se zasili fleksibilnosta, mobilnosta i nivnataoperativna zdru‘livost.

Na Samitot vo Praga od 21-22 noemvri 2002 se otpo~naa triklu~ni inicijativi za voena transformacija, koi igraat glavna ulogaza adaptirawe na voenite sposobnosti na NATO:

1. Sozdavawe na Sili na NATO za reakcija (NATO Response

Forces - NRF). Tie sili, koi nabrojuvaat okolu 22 iljadilica, }e vklu~uvaat suvozemni, voenovozdu{ni ivoenomorski komponenti so spremnost za raspolagawe voramkite na 5 dena. Ceremonijata za sozdavawe na Silitena NATO za reakcija se odr‘a na 15 oktomvri 2003, voBrunsum, Holandija. Celosnata operativna spremnost nasilite trebalo da se obezbedi najkasno do oktomvri 2006godina;

2. Vo ramkite na t.nar. Pra{ki anga‘man za voenitesposobnosti (Prague Capabilities Commitment) sojuzniciteprezemaat poedine~ni politi~ki odgovornosti zapodobruvawe i razvoj na nivnite odbranbeni sposobnostivo {irok spektar od oblasti;

3. Racionalizirawe na komandnata struktura na Alijansa.Dvete strate{ki komanduvawa za Evropa i Atlantskiotokean bea transformirani vo Strate{ko komanduvawe zaoperaciite i Strate{koto komanduvawe natransformacijata. Brojot be{e namalen od 20 na 11 i beaoptimizirani regionalnite i pot~inetite komandi.

20

7. Finansirawe na NATO

Buxetot na NATO se formira od godi{nata ~lanarina nazemjite-~lenki ~ij iznos se odreduva so formula za podeluvawe natro{ocite, odobrena od sojuznicite. Na praktika, ~lanarinata e delod buxetot za odbrana na zemjite.

Zaedni~ki finansiranite buxeti se podeleni na gra|anski, voeni buxet za zaedni~ki finansirana infrastruktura.

Gra|anskiot buxet gi opfa}a operativnite tro{oci zaMe|unarodniot sekretarijat (MS) na NATO, gra|anskite programi idejnosti, kako i tro{oci za izgraduvawe, eksploatacija i poddr{katana pribori i oprema za sredbite na komitetite i rabotnite grupi.

Voeniot buxet gi pokriva operativnite tro{oci za poddr{kana integriranata voena struktura, vklu~itelno na Voeniot komitet,Me|unarodniot voen sekretarijat i povrzanite so niv agencii, dvetestrate{ki komanduvawa i povrzanite so niv sistemi za komanda ikontrola i informativni sistemi, istra‘uva~ki i razvojni agencii,agenciite {to rabotat na snabduvaweto i logistikata i sistemotAUAKS.

Programata na NATO za investicii vo bezbednosta (NATO Se-curity Investment Program - NSIP) obezbeduva finansirawe na proektivo sferata na voenata infrastruktura vo zemjite od NATO.Pokonkretno, objekt na finansirawe se informativno-komunikativnite sistemi, radari, voeni {tabovi i leti{ta,naftovodi, skladi{ta, oprema na pristani{ta i drugi. Site sojuznicise po pravo ~lenovi i na NSIP. Isklu~ok pravi edinstveno Francijakoja ne e ~len na integriranata voena struktura.

Buxetite se kontroliraat od Komitetite za gra|anski i voenbuxet, od Komitetot za infrastruktura i od Seniorniot bord zaresursi. Vo tie organi se pretstaveni site zemji-~lenki. Buxetite naNATO, a se podle‘ni i na nadvore{na kontrola.

8. Parlamentarna Asambleja

Parlamentarnata asambleja na NATO (PA na NATO), poznata vominatoto kako Severnoatlantska asambleja e me|uparlamentarnaorganizacija, formirana vo 1955 kako forum, koj obedinuvazakonodavci od zemjite-~lenki na NATO za razgleduvawe na pra{awaod sevkupen interes. Vo poslednite 15 godini Asamblejata zna~itelnogo pro{iri svojot personal i mandat.

Asamblejata e celosno nezavisna od NATO, no pretstavuvasvrzuva~ka spojka me|u nacionalnite parlamenti i NATO koe gipottiknuva vladite da naso~at vnimanie kon interesite na Alijansata

21

vo procesot na razrabotuvawe na svoeto nacionalno zakonodavstvo.Asamblejata pretstavuva isto va‘no merilo za odnosot na javnotomislewe i parlamentite kon problemite na NATO, a realiziranitediskusii vo nea davaat jasna ideja za javnite i parlamentarni stavovipo povod politikata na Alijansata. Vo taa smisla Asamblejata igraindirektna, no va‘na uloga za formirawe na ovaa politika.

9. Asocijacijata na Atlantskiot dogovor

Asocijacijata na Atlantskiot dogovor (ATA) e nevladinaorganizacija, formirana po ideja na NATO vo 1954 od pretstavnici nazemjite-~lenki na Alijansata so osnovnata zada~a i cel da raboti vouslovite na Studenata vojna za formirawe na pozitivno javno mislewevo vrska so pra{awata za misijata na NATO. Po pa|aweto na @eleznatazavesa, ATA se transformira vo organizacija za razjasnuvawe irasprostranuvawe na evro-atlantskite vrednosti i nadvor odteritorijata na zemjite-~lenki na Alijansata. Go izmeni Ustavot,dozvoluvaj}i na zemjite, koi ne se ~lenki na NATO, no se pojdeni popatot na evro-atlantskata integracija, da bidat za~leneti. Vo 1992Atlantskiot klub vo Bugarija be{e primen za prv asociiran ~len naATA od zemja, koja ne e ~len na NATO.

Celite na Asocijacijata na Atlantskiot dogovor se:• da ja obrazova i informira javnosta za miziite i

odgovornostite na Organizacijata na Severnoatlantskiotdogovor (NATO);

• da gi prou~i razli~nite zada~i i dejnosti na NATO inivniot razvoj vo zemjite od Centralna i Isto~na Evropa,kako i da odr‘i dijalog so Mediteranskite zemji;

• da pridonese za solidarnosta me|u narodite voSevernoatlantskiot prostor i partnerite voInicijativata Partnerstvo za mir;

• da go potpomaga razvojot na demokratijata;• da ja pottiknuva sorabotkata me|u svoite ~lenovi.Vo po~etokot na 2006 godina ATA go premesti svojot Centralen

ofis od Pariz vo Brisel i Asocijacijata be{e povtorno registriranavo sklad so Belgiskoto zakonodavstvo.

10. Transformacija na NATO - dimenzii

Dinami~nata promena na sredinata za bezbednost bara od NATOda se transformira za da ostane efikasen. Alijansata treba da najde

22

nova ramnote‘a me|u tradicionalnite misii, koncentrirani vo Evropai spravuvaweto so globalnite zakani. Treba da obezbedi pobrzi,pofleksibilni i efikasni voeni sposobnosti, koi uspe{no dasprotivstavuva na ovie zakani. Vo novata sredina za bezbednost sepove}e se ~uvstvuva potrebata od potesna i aktivna sorabotka so sepo{irok krug od partneri.

Zakanite so koi denes se soo~uva NATO potencijalno ne se tolkuapokalipti~ki kako za vreme na Studenata vojna, no se sosema realni,mnogu ~esto nepredvidlivi i asimetri~ni. Terorizmot,rasprostranuvaweto na oru‘je za masovno uni{tuvawe, etni~kitekonflikti- temi od sovremenata agenda za bezbednosta - baraat odNATO da se adaptira za da prodol‘i da odgovara na potrebite odpove}e sigurnost i stabilnost na svoite ~lenovi.

Transformacijata na NATO ima razli~ni dimenzii koi mo‘atda bidat rezimirani kako novi misii, novi sposobnosti, novi~lenovi i novi partneri.

DOTUKA sfativme kako Alijansata raboti za izgraduvawena voeni sposobnosti koi da ja napravat u{te poefikasna vopromenetata sredina za bezbednost.

Gi prosledivme etapite za pro{iruvawe na NATO vo godinitena Studenata vojna, a ponatamu }e gi razgledame perspektivite zaasociirawe vo idnina na novi ~lenovi.

Vo odnos na novite partneri ve}e be{e spomnata promenata vofokusot na partnerstvoto kon Ju‘en Kavkaz i Centralna Azija, kako i‘elbata na Alijansata za pointenzivna sorabotka so zemjite odMediteranot i {irokiot Blizok Istok.

PONATAMU }e gi razgledame misiite koi NATO odr‘uva domomentov vo i nadvor od tradicionalnata transatlantska zona naodgovornost.

11. Pro{iruvawe na NATO - politika na “otvoreni vrati”

Vo Istanbul, na Samitot vo 2004, NATO ja potvrdi svojatapolitika na “otvoreni vrati”. Rakovoditelite na zemjite-~lenki gopozdravija postignatiot napredok na Albanija, Makedonija i Hrvatskavo ispolnuvaweto na Akcioniot Plan za ~lenstvo vo NATO, kako inivniot pridones za regionalnata bezbednost i sorabotka. Tie gipottiknaa ponatamo{nite napori na kandidatkite za ostvaruvawe napotrebite za ~lenstvoto reformi i se anga`iraa da prodol`at dadavaat poddr{ka za ovie reformi.

Ne bez aktivnata uloga na Bugarija be{e prezemen i anga‘man

23

na naredniot Samit na NATO da bide ostvaren pregled na postignatiotnapredok od zemjite kandidatki po patot za polnopravno ~lenstvo.Toa e va‘na indikacija za principielnata mo‘nost ako se pokrienisite kriterii, da bidat pokaneti tie kandidati, koi se vo sostojba daprezemat odgovornostite, koi proistekuvaat od ~lenstvoto vo NATO.

Za vreme na Samitot vo Riga vo noemvri 2006 liderite na NATOja potvrdija politikata na otvoreni vrati za novi evropski ~lenovi.Naporite na trite Balkanski dr‘avi so Akcionen Plan za ~lenstvo,Albanija, Makedonija i Hrvatska, bea pozdraveni vo Zaklu~nataDeklaracija. Alijansata gi objavi svoite nameri da gi pokani zemjitekoi odgovaratt na kriteriumite na NATO za ~lenstvo na naredniotSamit vo 2008. Zemjite-~lenki na Alijansata gi pokanija Bosna iHercegovina, Crna Gora i Srbija da se prisoedinat kon Parnerstvo zamir so cel da se potpomognat procesite za stabilizacija vo regionot.

12. Misii i operacii na NATO

a. Zona na odgovornost na NATO

Eden od najva‘nite aspekti vo transformacijata na NATO ere{enieto za po~nuvawe na operacii za poddr‘uvawe na mirot iupravuvawe so krizi vo evroatlantskata zona i nadvor od nea. Denesbi mo‘ele da go definirame NATO kako regionalna organizacija soglobalni odgovornosti. Alijansata se transformira vo organizacijakoja priznava deka zakanite ve}e ne se ograni~eni vo eden prostor ikoja e spremna da se soo~i so niv kade i koga tie se pojavat.

Vo 90-te godini NATO ptv pat se anga‘ira na Balkanot, kadekrvavite konflikti po raspa|aweto na biv{a Jugoslavija predizvikaaseriozna zakana ne samo za bezbednosta vo regionot, no i vo Evropa vocelina. So svojata misija vo Avganistan i programata za obuka vo Irak,Alijansata doka‘a deka e podgotvena da se spravuva so predizvici inadvor od tradicionalnata sfera na odgovornost -evroatlantskata.

Na Samitot na NATO vo Riga, 28-29 noemvri 2006 godina be{eobjavena celosnata operativna sposobnost i tehnolo{kite prioritetina Silite na NATO za odgovor i nivnata podgotvenost za vklu~uvawevo primenata na celiot spektar od misii i operacii na Alijansata voglobalen razmer. Zemjite-~lenki na NATO gi odobrija Op{titepoliti~ki propisi, koi gi opi{uvaat prioritetnite oblasti zatransformirawe na Alijansata, za izgradba na operativni sposobnosti,planirawe i razuznavawe, pofleksibilni ekspedicioni sili-parametri vo ramkite na koi se razvivaat strate{kite celi zanarednite 10-15 godini. Propisite stavaat akcent vrz osnovnite

24

zakani pred Alijansata: terorizmot i distribuiraweto na oru‘je zamasovno uni{tuvawe, t.nar. “upropasteni ” zemji, regionalni krizi,upotreba na novi tehnologii za teroristi~ki celi, kako i nepravilnopodeluvawe na ‘ivotni resursi.

b. NATO na Balkanot-Bosna i Hercegovina, Kosovo,Republika Makedonija*

Po raspa|aweto na biv{a Jugoslavija, NATO izigra klu~na ulogana Balkanot.

Vo periodot od 1992 do 1995 NATO aktivno gi poddr‘uvanaporite na OON za prekinuvawe na vojnata vo Bosna i Hercegovina.Vozdu{nite ataki protiv silite na bosanskite srbi vo avgust iseptemvri 1995 godina go promenuvaat soodnosot na silite na zemjatai taka , vo golema stepen, pridonesuvaat za dogovaraweto ipotpi{uvaweto na Dejtonskata mirna spogodba, na krajot na istatagodina. Denovi pokasno, so mandat na OON, Alijansata ispra}a vo Bosnai Hercegovina multinacionalni sili za primena na mirnata spogodba(Implementation Force - IFOR). Istite treba da gi prekinat bojnitedejstvija; da gi razdelat armiite na dvete novoformiraniadministrativni edinici (Federacija Bosna i Hercegovina iRepublika Srpska); da go kontroliraat prefrluvaweto na teritoriime|u dvete edinici, kako i da go skladiraat te{koto vooru‘enie naodredenite za toa mesta. Celite se postignati, a vo dekemvri 1996IFOR se zameneti so pomalobrojni Stabilizaciski sili (StabilizationForce - SFOR).

Pokraj obezbeduvawe na stabilna sredina za nepre~enoprodol‘uvawe na mirniot proces, SFOR se anga‘iraat i so poddr{kana niza gra|anski organizacii, koi rabotat na izgraduvawe na traenmir vo Bosna i Hercegovina. SFOR pomagaat za vra}aweto na begalcitei iselenite lica vo nivnite ku}i, pridonesuvaat za reformirawe nabosanskite vooru‘eni sili i pomagaat za zadr‘uvawe na obvinetitevo voeni zlo~ini i nivnoto izveduvawe pred Me|unarodniot sud voHag za voeni zlo~ini vo biv{a Jugoslavija.

So vospostavuvaweto na bezbednosta vo zemjata, sostavot nasilite postepeno be{e reduciran, a vo krajot na 2004 SFOR ja zavr{isvojata misija.

Na 2 dekemvri 2004 glavnata odgovornost za stabilizirawe namirot vo zemjata be{e prezemena od Voenata misija na Evropskata Unija(EU) ”Altea”. So cel obezbeduvawe na lesna tranzicija i podobra

* Bugarija go priznava Ustavnoto ime na Makedonija.

25

koordinacija so EU, NATO go zadr‘a prisustvoto vo Bosna iHercegovina so voen {tab vo Saraevo.

NATO upotrebi voeno vme{uvawe vo Kosovo po ednogodi{naeskalacija na nasilstvo i uporno nepo~ituvawe od strana nare‘imot vo Belgrad na rezoluciite na Sovetot za bezbednost naOON, koi povikuvaat da se prekratat represiite protiv albanskotonaselenie vo oblasta. Po upotreba na site mo‘ni sredstva i po u{teeden neuspeh na mirnite pregovori za smeknuvawe na tvrdata pozicijana Belgrad, vo mart 1999 Alijansata odlu~i da otpo~ne vozdu{ninapadi protiv voenite i paravoeni strukturi na jugoslovenkata vlada.Vozdu{nata kampawa trae{e 78 denovi. Po potpi{uvaweto na voeno-tehni~ka spogodba me|u NATO i Jugoslovenskoto komanduvawe, somandat na OON vo provincijata se isprateni Sili za Kosovo,rakovodeni od NATO (Kosovo Force - KFOR). Tie treba da go spre~ateventualnoto obnovuvawe na bojnite dejstvija, da ja razoru‘at Armijataza osloboduvawe na Kosovo i da gi poddr‘uvaat humanitarniteoperacii na misijata na OON vo Kosovo (UNMIK) i drugi me|unarodnii nevladini organizacii.

Operacijata na NATO vo Kosovo porodol‘uva i sega. Vo tesnasorabotka so UNMIK Alijansata pomaga za izgraduvawe na sredina nabezbednost, vo koja site gra|ani, nezavisno od nivnoto etni~ko poteklo,da ‘iveat vo mir. Toa e te{ka zada~a, koja bara vreme, noozdravuvaweto na gra|anskata sfera e vo tek i lokalnite ‘itelipostepeno se vra}aat kon normalnite uslovi na ‘ivot. Vo tek sepregovorite vo vrska so pra{awata za statusot na Kosovo, vodeni odMarti Ahtisaari, specijalen pratenik na Generalniot Sekretar naOON.

Vo Makedonija NATO se vme{a vo avgust 2001 na barawe namakedonskiot pretsedatel da gi razoru‘uva grupite etni~ki albanci,koi se obiduvaa da ja prinudat dr‘avnata vlast da im obezbedi pove}eprava na etni~koto albansko malcinstvo i ~ii dejstvija ja zastra{uvaasigurnosta i stabilnosta na dr‘avata. Vo ramkite na 30dnevnaoperacija 3500 natovski vojnici uspeaa da odzemat 4000 oru‘ja. Ovaaakcija dozvoli da se odbegne gra|anski konflikt i ja podgotvi po~vataza pomiruvawe i obnovuvawe na zemjata. Potoa, Alijansata be{ezamolena da zadr‘i vo Makedonija mal broj na sili za garantiraweza{titata na nabquduva~ite od EU i OBSE. Nabquduva~ite jakontroliraat primenata na ramkovniot miren plan-dogovor me|upretstavnicite na etni~kata albanska zaednica i vladata naMakedonija.

Vo mart 2003 misijata na NATO vo Republika Makedonija eprezemena od Evropskata Unija..

26

v. NATO vo Avganistan

Vo avgust 2003 NATO gi prezema me|unarodnite sili zapoddr‘uvawe na sigurnosta vo Avganistan (ISAF), ~ija uloga e da japotpomognat privremenata vlada na Avganistan vo sozdavawe nasredina na bezbednost za gra|anite na Kabul i okolinata. Vo ovojmoment zemjata se obiduva da se obnovi po dve decenii gra|anska vojna,po koja slede{e razoruva~koto upravuvawe na talibanite, koi davaazasolni{te na teroristi.

ISAF se me|unarodnite sili so mandat na OON, koi sefomirani vo dekemvri 2001 godina. Nivnata prva operacija se rakovodiod Velika Britanija so u~estvo na kontingenti od drugi zemji, pove}eod niv ~lenki na NATO. Rakovodstvoto na ISAF-2 vo Avganistan eprezemeno od Turcija, a toa na ISAF-3 - }e bide prezemeno zaedni~kiod Germanija i Holandija . Prvona~elniot mandat na silite seograni~uva{e do operacii vo Kabul i negovata okolina, no od oktomvri2003 so rezolucija na SS na OON e pro{iren i za operacii nadvor odKabul.

NATO prifati da ja pro{iri svojata misija nadvor od Kabul soformirawe na gra|ansko-voeni Provincijalni ekipi za obnovuvawe(PRTs) vo razli~ni provincii i so privremeno obezbeduvawe na silina ISAF za vr{ewe na konkretni zada~i. U{te vo krajot na 2003Alijansata go prezede komanduvaweto na PRT, rakovoden od Germanijavo provincija Kunduz. Do oktomvri 2004 godina, koga zavr{i prvatafaza na pro{iruvawe na ISAF, NATO ve}e ima mo‘nost da vlijae nasredinata za bezbednost vo 9 provincii vo severen Avganistan.

Vo fevruari 2005 zapo~na faza 2, po ~ie zavr{uvawe ISAF napraktika ja prezede odgovornosta za bezbednosta na 50% odteritorijata na Avganistan.

Na Samitot na NATO vo Riga na 28-29 noemvri 2006 godina,dr‘avnite i vladini rakovoditeli na zemjite-~lenki go potvrdijasvojot anga‘man kon misijata na NATO vo Avganistan i napravijapregled na postignuvawata na Alijansata, pretstojnite zada~i i idniteprioriteti za garantirawe na mirot i stabilnosta na zemjata.

g. Ulogata na NATO vo Irak

Na sednicata na Severnoatlantskiot Sovet na nivo dr‘avni ivladini rakovoditeli na 28 juni 2004 vo Istanbul e odobrenaDeklaracija za Irak koja izrazuva priznavawe i celosna poddr{ka zamultinacionalnite sili vo Irak.

Vrz osnova na rezolucija br. 1546 na Sovetot za bezbednost na

27

OON se otpo~na Misijata na NATO vo Irak (NTM-I). Vo su{tina taamisija nema boen harakter. Nejzina neposredna cel e obu~uvaweto navooru‘enite sili i silite za bezbednost na Irak.

NTM-I e posebna operacija, no gi dopolnuva drugiteme|unarodni napori vo procesot za obnovuvawe na Irak. [tabot namisijata se nao|a vo t.nar. zelena zona na Bagdad.

13. Ulogata na NATO vo gra|anskata bezbednost

Sojuznicite na NATO od godini sorabotuvaat vo oblasta nagra|anskoto planirawe za vonredni situacii. Vo pobliskoto minatoovaa sorabotka gi opfati i partnerite. Ostvaren e zna~aen napredokvo upravuvaweto so resursite za spravuvawe so vonredni situacii.

Za da se odgovori na potrebnosta od pokoordiniranievroatlantski sposobnosti za reagirawe vo slu~aj na nesre}i, vo 1998vo Glavniot [tab na NATO e formiran Evroatlantski koordinativencentar za reagirawe vo slu~aj na nevoli (EADRCC). Preku ovoj centarse sobira informacija i se organiziraat ve‘bi za reagirawe vovonredni situacii, vo koi se davaat prakti~ni odgovori na simuliraniprirodni nesre}i i nevoli po pri~ina na lu|eto.

Primeri: EADRCC zede u~estvo vo operaciite za humanitarnapomo{ za vreme na begalskata kriza vo Kosovo i izvr{i mnogu poleznarabota za vreme na te{kite poplavi vo Ukraina, Romanija, Ungarija,Albanija i ̂ e{ka; za vreme na zemjotresot vo Turcija vo 1999; za vremena gorskite po‘ari vo Makedonija i Portugalija; kako i za vreme nate{kite metereolo{ki uslovi vo Ukraina i Moldovija i zemjotresotvo Pakistan vo 2005 godina.

14. Sorabotka so drugite organizacii

Nezavisno od ulogite na Severnoatlantskiot Sojuz, OBSE Idrugite me|uvladini organizacii, koi u~estvuvaat vo po{irokiteevroatlantski ramki za sigurnost, prodol‘uvaat da se razlikuvaatsu{tinski i prakti~nata sorabotka i vzaemna poddr{ka me|u nivpostanuvaat se popotrebni.

• OON

Od 1949 godina do krajot na Studenata vojna kontaktite me|ustrukturite na OON i organite na NATO se isklu~ivo ograni~eni voobem i sodr‘ina. No, nastanite vo Evropa od po~etokot na 90te godinikako konfliktot vo biv{a Jugoslavija i raspa|aweto na Var{avskiotdogovor go promenuvaat toa.

28

Gotovnosta na NATO da pru‘a poddr{ka za mirotvorni operaciivo ramkite na ovlastuvawata na Sovetot za bezbednost na OON eizjavena oficijalno od nadvore{nite ministri od NATO vo dekemvri1992 g.Izvr{en e pregled na ve}e primenite merki od zemjite-~lenkina NATO na individualna baza ili vo ramkite na Aliansata i e uka‘anodeka Aliansata e gotova da odgovori pozitivno na mo‘ni ponatamo{niinicijativi na generalniot sekretar na OON, barajki poddr{ka odNATO vo ovaa oblast.

Vo 1992 g. na fonot na razrasnuva~kiot konflikt vo porane{naJugoslavija, brodovi na NATO od Postojanite voenomorski sili voSredozemno more, potpomagani od avioni na NATO za morskopatrolirawe , prezemaat operacii za nabquduvawe vo Jadransko moreza pru‘awe na poddr{ka po primenata na nalo‘enoto od OON embargovrz isporakata na oru‘je za site porane{ni jugoslovenski republiki.Vonoemvri 1992 g. NATO i Zapadnoevropskata unija (ZEU) prezemaatoperacii za obezbeduvawe primenata na rezoluciite na Sovetot zabezbednost na OON, koi celat da se spre~i eskalacijata na konfliktotvo rezultat na dopolnitelno prefrluvawe na oru‘je kon regionot.

Potoa, po potpi{uvaweto vo 1995 g. na Dejtonskiot sporazum,aktivnata prakti~ka sorabotka me|u NATO i OON vo Bosna iHercegovina prodol‘uva vo ramkite na mandatot na dvetemultinacionalni sili vo zemjata - IFOR i podocna so zamenetiteSFOR.

Drug primer za sorabotka e Kosovo, kade od samiot po~etok nakonfliktot vo 1998 g. i za vreme na celata kriza se poddr‘ani tesnikontakti me|u Generalniot sekretar na OON i Generalniot sekretarna NATO, makar {to rezolucija na OON vo potkrepa na vozdu{niteudari vo Kosovo ne e primena.

Nadvor od kontekstot na porane{na Jugoslavija, pred liceto nadrugi zakani za mir vo svetot, zemjite od NATO, makar i indirektnoanga‘irani vo svojstvoto na zemji-~lenki na Aliansata, uka‘uvaatpoddr{ka i potkrepa na naporite na Sovetot za bezbednost iGeneralniot sekretar na OON, naso~eni kon spre~uvawe na konfliktii vospostavuvawe na nadmo}nosta na me|unarodnoto pravo. Vo prvitemeseci na 1998 g. vo kontekstot na primenata na rezoluciite na Sovetotza bezbednost na OON za Irak i utvrdeniot me|unaroden re‘im nainspekcii so cel otkrivaweto i uni{tuvaweto na oru‘ja za masovnouni{tuvawe i na sredstvata za nivnoto proizvodstvo, NATO povikaIrak da se pridr‘uva striktno kon postavenite mu uslovi.

Denes NATO I OON zaedni~ki sorabotuvaat vo Avganistan.Na 11 noemvri 2004 g. e ostvareno prvo u~estvo na Generalen

sekretar na Alijansata na sednica na Sovetot za bezbednost na OON.

29

Sednicata e posvetena na temata Bosna i Hercegovina. Vo svojot govorJan de Hop Shefer insistira na zna~eweto na NATO kako sigurnaramka za dijalog i dejstvo i potcrta deka NATO ne se stremi kon ulogatana “ svetski policaec”. Spored negovite zborovi, pro{iruvaweto naopfatot na misiite na Alijansata go zgolemuva potencijalot zasorabotka so OON.

• EVROPSKA UNIJA

Vo periodot od 50-te do krajot na 89-te godini me|u NATO iEvropskata zaednica (EZ) ne se izgraduvaat institucionalni vrski.

So potpi{uvaweto na Dogovorot za Evropskata unija (DEU) vo1991 g. i negovoto stapuvawe vo sila vo 1993 g., zemjite od EU sedogovaraat za formiraweto na Op{ta nadvore{na politika i politikaza bezbednost (ONPPB). Dogovorot vklu~uva i odreduvawe na ramkiza op{ta odbranbena politika.

Iskustvoto od Balkanot vo 90-te godini mobilizira evropskitezemji da prezemaat dejstva. EU gi ubrza naporite za sozdavawe naevropska politika za bezbednost i odbrana, so soodvetnitesposobnosti za dejstvo.Vo po~etokot, od imeto na EU, pra{awata nabezbednosta i odbranata se razgleduvaat od oddelna grupa evropskizemji, obedineti pod imeto Zapadnoevropska unija (ZEU). No nasostanokot na vrvot na EU vo Helzinki vo 1999 g. e zemena odlukaUnijata da razvie svojata sopstvena uloga vo oblasta na bezbednostai odbranata i da formira neophodnite za celta strukturi.

Na sredbata na vrvot vo Va{ington vo m. april 1999 g. lideriteod NATO ja odobruvaat namerata na EU da igra sopstvena uloga vooblasta na bezbednosta i izrazuvaat spremnost da ponudat i prezemaatmerki, za da mo‘e zna~itelen del od voenite sposobnosti na Alijansatada se prepu{tat na rakovodeni od EU operacii, vo koi NATO nema dase anga‘ira voeno. Po re{enijata na EU od Helzinki od krajot na istatagodina, NATO zapo~nuva diskusija i direktni konsultacii so Unijataodnosno mo‘nostite za sorabotka me|u dvete organizacii.

Podocna se precizirani i novi formi na sorabotka. Vo m.dekemvri 2002 NATO i EU potpi{uvaat zaedni~ka deklaracija zarazvivawe na strate{koto partnerstvo me|u niv. Vo m. mart tie primaatniza dokumenti za sorabotka vo oblasta na regulirawe na krizi,vklu~uvajki paket od sporazumi, poznat kako “ Berlin plus”, po silatana koj sredstvata i sposobnostite na NATO mo`at da bidat koristenivo rakovodeni od EU operacii.

Opercaija “ Konkordija” vo Makedonija vo 2003 g. e prvatamirotvorna operacija na ES , ostvarena na baza mehanizam “ Berlinplus”. Na istata baza kon momentot se izvr{uva i operacija “ ALTEJA”

30

na ES, koja zameni SFOR na NATO vo Bosna i Hercegovina.NATO i EU sorabotuvaat tesno i vo paralelno sproveduvanite

vo dvete organizacii procesi na izgraduvawe na voenite sposobnosti.Alijansata i Unijata ne edna{ demonstriraat i volja da se borat

so zaedni~ki napori sproti me|unarodniot terorizam irasprostranuvaweto na oru‘jata za masovno uni{tuvawe.

Od 2003 g. EU i NATO primenuvaat “usoglasuvan priod” konZapadniot Balkan, koe e dokaz za spodeleni nameri i re{itelnost zatrajno stabilizirawe na regionot.

So cel koordinirawe na sorabotkata vo razli~nite sferi, EU iNATO sproveduvaat redovni oficijalni i rabotni sednici na razli~ninivoa.

• OBSE

Vo svojstvoto na edinstven forum, koj obedinuva site zemji odEvropa, Kanada i SAD, Organizacijata za bezbednost i sorabotka voEvropa / OBSE/ pretstavuva klu~na komponenta od arhitekturata zabezbednost vo Evropa. Organizacijata obezbeduva seopfatni ramkiza sorabotka vo oblasta na ~ovekovite prava, osnovnite slobodi,demokratijata, vrhovenstvoto na zakonot, bezbednosta i ekonomijata.

Od samoto pojavuvawe na SBSE/OBSE NATO aktivno japotkrepuva negovata dejnost.Vo Madridskata deklaracija zaevroatlantskata bezbednost i sorabotka od 1997 g. dr‘avnite ivladini rakovoditeli od NATO priznavaat OBSE kako najseopfatnataorganizacija za bezbednost vo cela Evropa.Tie potcrtuvaatsu{tinskata uloga na OBSE za obezbeduvawe na mir, stabilnost ibezbednost vo Evropa i istaknuvaat va‘nosta na principite iobvrskite primeni od OBSE kako osnova za razvitokot na seopfatnikolektivni strukturi za evropskata bezbednost.

Tesna prakti~ka sorabotka me|u dvete organizacii e ostvarenavo ramkite na me|unarodnite napori za postigawe na mir vo porane{naJugoslavija, posebno vo zaemnite odnosi me|u OBSE i IFOR, a podocnai SFOR vo Bosna i Hercegovina i me|u OBSE i KFOR vo Kosovo. Takanaprimer IFOR oey‘a pomo{ na OBSE pri podgotovkata na izboritevo septemvri 1996 g. SFOR dava analogi~na poddr{ka na OBSE priplaniraweto i sproveduvaweto na op{tinskite izbori vo 1997 g.

Krizata vo Kosovo ja izdigna sorabotkata me|u OBSE i NATO nanovo nivo. I do denes, KFOR prodol‘uva da potkrepuva OBSE, kako iostanatite me|unarodni organizacii, anga‘irani vo Kosovo,obezbeduvajki im neophodnata sredina na bezbednost za izvr{uvawena nivnite zada~i.

31

Zajaknuvaweto na sorabotkata me|u NATO i OBSE be{e me|uprioritetite na bugarskoto pretsedatelstvo na OBSE vo 2004 g.

15. NATO i sprotivstovuvawe na me|unarodniot terorizam

Na 12 septemvri 2001 g. SAS na NATO gi objavi teroristi~kitenapadi sproti SAD od 11 septemvri za vooru‘en napad protiv site~lenovi na Alijansata. Na ovoj na~in za prv pat vo istorijata naNATO be{e primenet ~len 5 od Va{ingtonskiot dogovor.

Edna godina podocna , na sostanokot na vrvot vo Pragasojuznicite odobruvaat niza inicijativi za zacvrstuvawe nasposobnostite na NATO za borba so terorizmot i drugite novi zakaniza bezbednosta. Primena e voena koncepcija za odbrana protivterorizmot. Odobren e Plan za dejstvo protiv terorizmot, koj opfa}a

i zemjite-partneri i predviduva razmena na razuznuva~ka informacija

i podobruvawe stepenta na podgotovka na gra|anskiot sektor zaeventualni ataki protiv civilnoto naselenie so nuklearno, hemiskoi biolo{ko oru‘je (NHBO).

Odobreni se pet inicijativi vo oblasta na za{titata od NHBO,a eden od neposrednite rezultati od ova e sozdavaweto vo dekemvri2003 g na multinacionalen Bataljon za odbrana sproti hemiski,biolo{ki, radiolo{ki i nujklearni oru‘ja (CBRN) so {tab vo Liberec,^e{kata republika.Bataljonot, vo koj u~estvuvaat 13 zemji-~lenki naNATO e sostaven del od Silite na NATO za odgovor.

Osven toa zapo~nuva istra‘uvawe vo oblasta naprotivraketnata odbrana, kako i za zacvrstuvawe na sposobnostiteprotiv kiberneti~ki ataki.

Vo noemvri 2003 g. vo Glavnata kvartira na NATO e sozdaden ive}e funkcionira postojan Razuznuva~ki sektor za teroristi~kizakani, ~ija cel e da gi zgolemi mo‘nostite za razmena na razuznuva~kainformacija me|u zemjite-~lenki na NATO.Sozdaden e mehanizam za razmena na razuznuva~ka informacija poteroristi~ki zakani so zemjite- partnerki od EASP i Mediteranskiotdijalog na NATO.

Na sostanokot na najvisoko nivo na NATO vo Istanbul vo juni2004 g. dr‘avnite i vladinite rakovoditeli utvrdija zasilen paketod merki za borba protiv terorizmot.

Na sostanokot na vrvot vo Riga vo 2006 g. NATO gi opredeliterorizmot, zaedno so rasprostranuvaweto na oru‘jata za masovnouni{tuvawe, kako osnovni zakani za narednite 10-15 godini.

32

16. NATO i Rusija

NATO ja zapo~nuva sorabotka so Rusija u{te vo po~etokot na 90-te godini. Smisolot na ovaa sorabotka e jasen: taa dozvoluva polesnoda bidat sovladani op{tite predizvikuvawa za bezbednosta.U~estvotona Rusija e od besporno zna~ewe za sekoj {irokoopfaten sistem nabezbednost vo Evropa po krajot na Studenata vojna.

Makar odnosite so Rusija da se u{te od po~etokot na 90-te (vo1991 zemjata stanuva ~len- osniva~ na Severnoatlantskiot sovet zasorabotka, a od 1994 g u~estvuva vo Partnerstvo za mir), vistinskite

osnovi na partnerstvoto NATO - Rusija se stavaat so Osnova~kiot

akt (NATO - Russia Founding Act), potpi{an vo Pariz na 27 maj 1997 g. So

nego se sozdava Postojan zaedni~ki sovet NATO - Rusija (PZS) kako

forum za redovni konsultacii vo oblasta na bezbednosta.Ambiciite, odrazeni vo Osniva~kiot akt ne se iscelo ostvareni

vo ramkite na PZS. Istovremeno, razlikite me|u NATO i Rusija vopogled na kosovskata kriza i vozdu{nata kampawa, ostvarena odAlijansata vo 1999 g., doveduvaat do ednogodi{no prekinuvawe nasednicite na Postojaniot zaedni~ki sovet.

Tragi~nite nastani od 11 septemvri 2001 g. davaat nov impulsna odnosite. Vo m. maj narednata godina Rusija i NATO potpi{uvaatRimskata deklaracija so koja , na mestoto na Postojaniot zaedni~kisovet e sozdaden nov forum za sorabotka - Sovetot na NATO - Rusija(SNR). Po su{tina, ova e mehanizam za konsultacii, izgraduvawe nakonsenzus, zemawe na op{ti re{enija i prezemawe na zaedni~kidejstva, vo ramkite na koj ,zemjite-~lenki i Rusija si sorabotuvaatkako ramnopravni partneri.

SNR se zanimava so site oblasti od zaemen interes, kako za celtakon nego se sozdadeni niza rabotni grupi i komiteti i toa: borbataprotiv terorizmot; nerasprostranuvaweto na oru‘ja za masovnouni{tuvawe; upravuvawe na krizi; kontrol nad vooru‘uvawata iizgraduvawe na merki za zacvrstuvawe na doverbata; voenatasorabotka; odbranbenata reforma; gra|anskoto planirawe privonredni situacii; nau~nata sorabotka i drugi.

Sorabotkata me|u NATO i Rusija se pro{iruva i zadlabo~uva.Krajot na 2004 g. i po~etokot na 2005 g. davaat nemalku primeri za toa.Vo dekemvri 2004 e potpi{an Memorandum za razbirawe zauka‘uvaweto na poddr{ka od strana na Rusija na antiteroristi~kataoperacija na NATO “Aktivna potkrepa” (Active Endeavour) vo Sredozemnomore i e primen Plan za dejstvo protiv terorizmot. Vo april 2005 g. epotpi{an Sporazum za statutot na silite za Partnerstvo za mir(SOFA), koj obezbeduva neophodnata pravna ramka i olesnuvazaedni~kite dejstva na NATO i Rusija pri op{ti zakani za bezbednosta.

33

17. NATO i Ukraina

Odnosite me|u NATO i Ukraina zapo~nuvaat da se razvivaatnaskoro od kako zemjata ja stekna svojata nezavisnost vo 1991 g. Istatagodina zemjata se prisoedinuva kon Severnoatlantskiot sovet zasorabotka, a vo 1994 g. stanuva prvata dr‘ava od OND, koja se vklu~uvavo inicijativata Partnerstvo za mir. Vo maj 1997 Ukraina e me|uosniva~ite na Evroatlantskiot sovet za partnerstvo.

Vo istata godina me|u NATO i Ukraina e potpi{ana Harta zaposebno partnerstvo, so koja se staveni oficijalno temelite na

sorabotkata i se sozdade Komisijata NATO - Ukraina / KNU / kako

rakovoden organ na ovaa sorabotka.Dobar napredok e postignat vo noemvri 2002 so primaweto na

Plan na dejstvo me|u NATO i Ukraina. Toj obezbeduva model za aktivnopartnestvo i konsultacii vo razli~ni oblasti: politi~ki i ekonomskipra{awa; informacioni pra{awa; voeni pra{awa i problemi nabezbednosta i odbranata. Noviot Plan na dejstvo jasno formulirastrate{kite celi i prioriteti na Ukraina po patot kon polnataintegracija vo evroatlantskite struktri i opredeluva strate{kataramka na postoe~kata i idnata sorabotka me|u NATO i Ukraina.

Vo april 2005 g. e staven po~etokot na nova etapa vo odnosite naAlijansata so Ukraina. Na neformalen sostanok na Komisijata NATO- Ukraina, na nivo ministri za nadvore{ni raboti, e donesena odlukaza zapo~nuvawe na intenziven dijalog za streme‘ite na Ukraina za~lenstvo vo NATO. Donesen e dokument odnosno merkite zazadlabo~uvawe na sorabotkata i e sklu~en sporazum za pridones naUkraina kon operacijata na NATO “Aktivna potkrepa” (Active Endeav-

our).

18. Zo{to ~lenstvo vo NATO? Osnovni anga‘mani iodgovornosti

Vo procesot na prisoedinuvaweto kon NATO sekoja dr‘avaprifa}a nabor od konkretni anga‘mani i odgovornosti :

1. Da primi site aktivni kon momentot na prisoedinuvawepoliti~ki dokumenti i drugi re{enija na NATO, koi so~inuvaatsoglasuvani politiki po razli~ni pravci od dejnosta i kompetenciitena Alijanasata (t.nar. politi~ki “acquis” na NATO);

2. Da u~estvuva delotvorno vo procesot na konsultacii idonesuvawe na odluki vo ramkite na Alijansata, i polo‘uva striktnonapori za postigawe na konsenzus;

34

3. Da se pridr‘uva kon politikata na “otvoreni vrati” naAlijansata, vo soodvetstvo so ~len 10 od Va{ingtonskiot dogovor ideklaraciite od sostanocite na najvisoko nivo vo Madrid, Va{ington,Praga i Istanbul;

4. Da se prisoedini kon mnogostranite sporazumi i zapisnici,sklu~eni me|u zemjite-~lenki na NATO;

5. Dago prifati “ {irokiot pristap kon bezbednosta” sodr`anvo Strate{kata koncepcija na NATO;

6. Da u~estvuva delotvorno vo integriranata voena struktura ivo kolektivnoto planirawe na odbranata, kako i da izjavi sili isposobnosti za celiot opfat od misii na Alijansata;

7. Da oddeluva dovolno buxetni sredstva za izvr{uvawe naprifatenite obvrski, kako i da u~estvuva vo kolektivnofinansiranite buxeti na NATO.

^lenstvoto vo NATO nosi prakti~ka korist na prisoedinetitedr`avi:

Na prvo mesto toa gi involvira so zaedni~kite na evro-atlantkoto semejstvo vrednosti na sloboda, vrhovenstvo na zakonot,~ovekovi prava i slobodno pretpriema~estvo.

Vo politi~ki plan, ~lenstvoto dava mo‘nosti za ramnopravnou~estvo na zemjite vo me|unarodnite procesi i vo formirawewto nava‘ni re{enija na me|unarodnata zaednica, kako i ponade‘nataodbrana na nacionalnite interesi pri zemawe na re{enija, koi seodnesuvaat do pra{awa na nacionalnata i regionalna bezbednost.

^lenstvoto vo Alijansata uka‘uva i pozitivno vlijanie vrzprocesot na integracija vo EU , bidejki reformite, ostvareni voprocesot na prisoedinuvawe kon NATO se sistaven del odintegracijata vo EU. Osven toa dvete organizacii spodeluvaat op{tivrednosti i celi i sorabotuvaat po pra{awata na bezbednosta.

Vo voeno-politi~ki aspekt, ~lenstvoto vo NATO e najdobratamo‘na garancija za nacionalnata bezbednost.Toa e isto pretpostavkai sredstvo za izgraduvaweto na moderni i nade‘ni vooru‘eni sili,sposobni da reagiraat adekvatno vo slu~aj na zakana i da dejstvuvaatzaedni~ki so sojuznicite.

Vo ekonomski aspekt , ~lenstvoto vo Alijansata nosi direktnai indirektna korist. Bezbednosta kako pretpostavka za ekonomskiotrazvitok pridonesuva za zgolemuvawe na doverbata na potencijalnite

35

stranski investitori, trgovski partneri i turisti kon zemjite-~lenki,koe uka‘uva dejstvo vrz mo‘nostite za sozdavawe na rabotni mesta iporast na platite.

Osven toa, NATO ima i svoe konkretno dimenzionirawe. Poprogramite za zaedni~ko finansiranata infrastruktura i oprema zabezbednost, zemjata }e mo‘e da prima bitna poddr{ka zamodernizacijata ili izgradba na objekti i oprema kako aerodromi,sistemi za komunikacii i informacija, radari , navigacioni sistemii dr. Se obezbeduva pristap do visoki tehnologii vo voenata sfera,kako i pogolemi mo‘nosti za u~estvo na na{i nau~nici, istra‘uva~kicentri i firmi vo proekti, finansirani od NATO ili ostvaruvanizaedni~ki od nekolku zemji-~lenki na Alijansata.

36

EPILOG

NATO e najefektivnata sovremena organizacija vo sferata nabezbednosta.Klu~ot kon uspehot na Alijansata se zasnovuva naprincipite i vrednosti, vrz koi e izgraden. Na fonot na zakanite,koi se promenuvaat, ovie vrednosti na demokratijata, po~ituvawetona ~ovekovite prava i silata na zakonot gi obedinuvaat zemjite-~lenki.

Silata na NATO e vo sposobnosta da se promenuva, da setransformira, za da odgovori na novite asimetri~ki zakani iopasnosta od terorizam i rasprostranuvaweto na oru‘ja za masovnouni{tuvawe. Izvr{uvajki zadr‘uva~ka i odbranbena funkcija, NATOe garant za nacionalnata bezbednost na zemjite-~lenki. So svojatapolitikata na otvoreni vrati Alijansata se stremi da prifati i novidr‘avi, koi spodeluvaat evroatlantski vrednosti. Naso~uvajkifokusot za partnerstvo von evroatlantskiot prostor - konMediteranskiot bazen, Ju‘en Kavkaz, Centralna Azija i BliskiotIstok, NATO se utvrduva kako organizacija, koja prima odgovornostitei predizvicite na sovremenite zakani i se stremi kon spre~uvawe nakonfliktite i pridonesuva za aktivnoto regulirawe na krizi.

Dinami~no promenuva~kata sredina za bezbednost nalo‘uvaNATO da se transformira i da najde nov bilans me|u tradicionitemisii i snajduvaweto so globalnite zakani , da se snabdi so pobrzi ifleksibilni voeni sposobnosti, da se adaptira, za da odgovoruva napotrebnostite od pove}e bezbednost i stabilnost na svoite ~lenovii da dejstvuva vo evroatlantskata zona i nadvor od nea. Zatoa denesbi mo‘ele da opredelime NATO kako regionalna organizacija soglobalni odgovornosti.

37

PRILOZI

Severnoatlantski dogovor

Ratificiran so zakon, primen od 39-to NS na 18.03.2004 g.Sl. V. br. 22 od 18.03.2004 g.

Izdaden od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, objavenSl.V. br. 22 od 18.03.2004 g. vo sila od 29.03.2004 g.

Va{ington, 4 april 1949 g.

Dogovornite strani ja potvrduvaat svojata doverba vo celite iprincipite na Statutot na Organizacijata na obedinetite nacii i‘elbata da ‘iveat vo mir so site narodi i vladi.

Re{eni da ja branat slobodata na svoite narodi, nivnoto op{tonasledstvo i civilizacija, koi se zasnovuvaat na pricipite nademokratijata, slobodata na li~nosta i vrhovenstvoto na zakonot.

Vo svojot streme‘ da sorabotuvaat za zasiluvawe na stabilnostai blagosostojbata vo Severnoatlantskata zona.

Re{eni da obedinat svoite napori za kolektivna odbrana i zaza~uvuvaweto na mirot i bezbednosta, go sklu~uvaat ovojSevernoatlantski dogovor:

^len 1Dogovornite strani se zadol‘uvaat vo soodvetstvo so Statutot

na Organizacijata na obedinetite nacii da re{avaat sekoj me|unarodenspor, vo koj mo‘at da bidat vovle~eni, so mirni sredstva i na~in, kojda ne zagrozuva me|unarodniot mir, bezbednost i spravedlivost i dase vozdr‘at vo me|unarodnite odnosi od zakani so sila ili upotrebana sila na bilo koj na~in, protivre~en na celite na Organizacijata naobedinetite nacii.

^len 2Dogovornite strani }e pridonesuvaat za ponatamo{en razvitok

na me|unarodni odnosi, naso~eni kon mir i prijatelstvo i zacvrstuvaatsvoite slobodni institucii, obezbeduvaat podobro razbirawe na

38

principite, na koi se zasnovuvaat ovie institucii i sorabotuvaat zazgolemuvawe na stabilnosta i blagosostojbata. Tie }e se stremat dane vleguvaat vo zaemen konflikt pri ostvaruvaweto na svojatame|unarodna ekonomska politika i }e pottiknuvaat ekonomskatasorabotka kako me|u oddelni, taka i me|u site zemji po Dogovorot.

^len 3Za poefektivno postigawe na celite na ovoj Dogovor stranite

po nego, pooddelno i zaedni~ki razvivajki postojano i efektivnosvoite sopstveni mo‘nosti i pru‘aat zaemna pomo{, }e odr‘uvaat irazvivaat svoite individualni sposobnosti za spritopostavuvawe navooru‘en napad.

^len 4Dogovornite strani }e se konsultiraat zaedni~ki sekoj pat,

koga po mislewe na nekoja od niv se pojavila zakana za teritorijalnatacelost, politi~kata nezavisnost ili bezbednosta na koja i da e odniv.

^len 5Dogovornite strani se dogovaraat deka vooru‘en napad, prezemen

protiv edna ili pove}e od niv, vo Evropa ili vo Severna Amerika, }ese razgleduva kako napad protiv site niv, vo rezultat na {to tie sedogovaraat deka vo slu~aj na takov vooru‘en napad sekoja od niv,koristejki svoeto pravo na individualna ili kolektivna samoodbrana,priznaeno vo ~len 51 od Statutot na Organizacijata na obedinetitenacii, }e pru‘i pomo{ na napadnatata zemja ili strani po Dogovorotorezemajki vedna{ , individualno ili soglasuvano so ostanatitestrani po Dogovorot, takvi dejstva, kakvi smeta za neophodni,vklu~uvajki upotrebata na vooru‘ena sila, vospostavuvawe iodr‘uvawe na bezbednosta vo Severnoatlantskata zona.

Sekoj takov vooru‘en napad i prezemenite vo rezultat od negomerki }e bidat vedna{ dovedeni do znaeweto na Sovetot zabezbednost. Ostvaruvaweto na takvi merki }e bide prekinato, od kakoSovetot za bezbednost prezeme neophodni ~ekori za vospostavuvawei odr‘uvawe na me|unarodniot mir i bezbednost.

^len 6Za celite na ~len 5 za vooru‘en napad protiv edna ili pove}e

od stranite po Dogovorot }e se smeta vooru‘en napad.- protiv teritorijata na nekoja od Stranite po Dogovorot vo

Evropa ili Severna Amerika,sproti Al‘irskite departamenti na

39

Francija, protiv teritorijata na Turcija ili protiv ostrovite voSevernoatlantskata zona na sever od Tropikot na rakot, koi se nao|aatpod jurisdikcijata na nekoja od strankite po Dogovorot;

- protiv vooru‘enite sili, brodovi ili avioni na nekoja odstrankite po Dogovorot, koga tie se nao|aat vrz ili nad ovie teritoriiili drug reon na Evropa, vo koj od datata na vleguvaweto na Dogovorotvo sila se bile raspolo‘eni okupacioni sili na nekoja od strankitepo Dogovorot, vo Sredozemno more ili vo Severnoatlantskata zona nasever od Tropikot na rakot.

^len 7Ovoj Dogovor ne vlijae i nema da se tolkuva deka na bilo koj

na~in gi zasegnuva pravata i obvrskite, koi proizleguvaat od Statutotna Organizacijata na obedinetite nacii za stranite po Dogovorot, koise ~lenki na Organizacijata na obedinetite nacii, ili glavnataodgovornost na Sovetot za bezbednost za poddr‘uvaweto name|unarodniot mir i bezbednost.

^len 8Sekoja Dogovorna strana izjavuva deka nema nitu eden aktiven

me|unaroden sporazum me|u nea i koja i da e druga strana po Dogovorotili me|u nea i nekoja treta dr‘ava, koj da e vo protivre~nost na ovojDogovor i se zadol‘uva da ne prezema nikakvi me|unarodni anga‘mani,koi se vo protivre~nost na Dogovorot.

^len 9So ovoj Dogovor stranite sozdavaat Sovet, vo koj }e bide

pretstavena sekoja edna od niv i koj }e razgleduva pra{awa, koi seodnesuvaat do primenata na Dogovorot. Sovetot }e bide organiziranna takov na~in, za da mo‘e da se sostanuva vedna{ i po sekoe vreme.Sovetot }e sozdade takvi pomo{ni organi, koi mo‘e da bidat odneophodnost; pokonkretno, toj }e sozdade vedna{ komitet po odbranata,koj }e prepora~uva merki za primenata na ~len 3 i ~len 5.

^len 10Dogovornite strani mo‘at pri ednoglasna soglasnost, da

pokanat da se prisoedini kon Dogovorot sekoja druga evropska dr‘ava,koja e vo sostojba da sorabotuva za ostvaruvaweto na principite naovoj Dogovor i da pridonesuva za bezbednosta vo Severnoatlantskatazona. Sekoja pokaneta na takov na~in dr‘ava mo‘e da stane strana poDogovorot , so depozirawe na dokument za svoeto prisoedinuvawepri vladata na Soedinetite amerikanski dr‘avi.Vladata na

40

Soedinetite amerikanski dr‘avi }e informira sekoja od stranite poDogovorot za depoziraweto na sekoj takov dokument za prisoedinuvawe.

^len 11Dogovornite strani }e go ratifikuvaat ovoj Dogovor i }e gi

ispolnuvaat naredbite vo soodvetstvo so svoite ustavni postapki.Ratifikacionite dokumenti }e bidat depozirani vo mo‘no najkratokrok pri vladata na Soedinetite amerikanski dr‘avi, koja }e giinformira site ostanati dr‘avi, {to go potpi{ale Dogovorot, za sekoeedno depozirawe. Dogovorot }e stapi vo sila po odnos na dr‘avite,koi go ratifikuvale, vedna{ od kako bidat depoziraniratifikacionite dokumenti na mnozinstvoto dr‘avi koi go potpi{ale, vklu~uvajki tie na Belgija, Kanada, Francija, Luksemburg, Holandija,Velika Britanija i Soedinetite amerikanski dr‘avi, a vo odnos nadrugi dr‘avi }e se primenuva od datata na depozirawe na nivniteratifikacioni dokumenti.

^len 12Po istekuvawe na deset godini od stapuvaweto na Dogovorot

vo sila ili po sekoe vreme potoa strankite po nego, ako nekoja od nivpobara , }e se konsultiraat zaedni~ki odnosno neophodnosta odprerazgleduvawe na Dogovorot, zemajki pod vnimanie aktivnite vomomentot faktori,koi vlijaat na mirot i bezbednosta voSevernoatlantskata zona, vklu~uvajki univerzalnite i regionalnitesporazumi za podr{ka na me|unarodniot mir i bezbednost, vosoodvetstvo so Statutot na Organizacijata na obedinetite nacii.

^len 13Po istekuvawe na dvaeset godini od stapuvaweto na Dogovorot

vo sila sekoja od stranite po Dogovorot mo‘e da prestane da bidestrana po istekuvawe na edna godina od datata, na koja nejziniotizve{taj za denonsirawe na Dogovorot bil predaden na vladata naSoedinetite amerikanski dr‘avi, koja }e informira vladite naostanatite strani po Dogovorot za sekoe depozirawe na vakov izve{tajza denonsirawe.

^len 14Ovoj Dogovor, ~ii tekstovi na angliski i francuski jazik imaat

ednakva sila, }e bide predaden za ~uvawe vo arhivite na vladata naSoedinetite amerikanski dr‘avi. Ovaa vlada }e im vra~i na vladitena drugite dr‘avi, {to go potpi{ale Dogovorot, nadle‘no zaverenikopii od nego.

41

NATO VO SKRATENICI

AVAKS - Vozdu{noprenosliv sistem za nabquduvawe i kontrola /visok mobilen sistem za nabquduvawe i razuznuvawe, razraboten daja garantira vozdu{nata odbrana na evroatlantskata zona /Alteja - Voena misija na Evropskata Unija, koja prezelastabiliziraweto na Bosna i Hercegovina od misijata na NATO SFORASO - Sojuzna komanda po operaciite.ATA - Asocijacija na Atlantskiot dogovor - me|unarodna nevladinaorganizacija, osnovana vo 1954 g od zemjite - ~lenki na NATOBerlin plus - paket sporazumi za sorabotka so EU, spored koisredstvata i silite na NATO mo‘at da bidat koristeni vo operacii,rakovodeni od EU.VK - Voen komitet /na nego e pot~ineta voenata struktura na NATO/GK - Glavna kvartira na NATO se nao|a vo Brisel. Taa e postojanosedi{te na Severnoatlantskiot sovet / SAS /GNP - Grupa za nuklearno planirawe - del od politi~kata strukturana Alijansata vo ramkite na koja se diskutiraat {irok spektar odspecifi~ki politi~ki pra{awa za nuklearnata politika.GS - Generalen sekretar na NATO, najviskoiot me|unaroden slu‘benik,koj se imenuva od zemjite-~lenki.G[T na BA - General{tab na Bugarskata armijaEADRCC - Evroatlantski koordinacionen centar za reagirawe prikatastrofi, osnovan vo 1998 g. vo Glavnata kvartira na NATOEASP - Evro-Atlantski sovet za partnerstvo / Sovet na zemjitepartneri na NATO /, zamenuva SASS od 1997 g. so cel da se stavi novaetapa na transatlantskata sorabotka.EZ - Evropska Zaednica / Evropski ZaedniciEU- Evropska UnijaZEU - Zapadnoevropska Unija ; Sozdadena kako voena organizacija soBriselskiot dogovor od 1948 g. Vo 1954 g. Briselskiot pakt e pro{ireni reformiran vo ZEU. Vo momentot e del od strukturite na EU.ZND - Zaednica na nezavisnite dr‘avi, osnovana vo dekemvri 1991 g.posle raspa|aweto na porane{niot SSSR.ISAF (ISAF) - Me|unarodni sili za odr‘uvawe na bezbednosta voAvganistan so mandat na OON od 2001 g.

42

IFOR (IFOR) - Multinacionalni sili za primena na mirniot sporazumod Dejton vo Bosna i Hercegovina / 1992 -1995 /, zameneti od SFOR vo1996 g.ICI (ICI) - Inicijativa od samitot na vrvot vo Instanbul, 2004 g. socel za zacvrstuvawe na bezbednosta i regionalnata stabilnost i dapridonese za bilateralna sorabotka so zainteresiranite zemji odregionot na {irokiot Blizok Istok /Sovet za sorabotka vo Persiskiotzaliv/; dopolnitelna inicijativa kon Mediteranskiot dijalog .KNU - Komisija NATO - Ukraina, osnovana vo 1997 g kako rakovodenorgan na sorabotkata me|u NATO i Ukraina vklu~ena vo Harta zaposebno partnerstvo.KPO - Komitet za planirawe na odbranata - del od politi~katastruktura na Aliansata, koja se bavi so pra{awa svrzani sokolektivnata odbrana i nejzinoto planirawe;KFOR (KFOR) - Sili na NATO vo provincijata KOSOVO so mandat naSB na OON Rezolucija 1244 za spre~uvawe na eventualnovospostavuvawe na konfliktot.MVS - Me|unaroden voen sekretarijat - pomaga na rabotata na Voeniotkomitet.MO - Ministerstvo za odbranaMS - Me|unaroden Sekretarijat - potpomaga rabotata na SAS ipot~inetite komiteti.MCG (MCG) - Grupa za Mediteranska sorabotka - so cel razvivawe nainicijativata Mediteranskiot dijalog / Al‘ir, Egipet, Izrael, Jordan,Mavritanija, Maroko i Tunis /.NATO - Organizacija na Severno-Atlantskiot dogovor osnovana sopotpi{uvaweto na Va{ingtonskiot dogovor vo 1949 g. so cel kolektivnaodbranaNRF (NRF) - Sili na NATO za odgovor / NATO Response Force / -inicijativa na Alijansata od Praga, 2002 g . za voena transformacijaso cel formirawe na kopneni, voenovozdu{ni i voenomorski sili sospremnost za prefrlawe vo ramkite na 5 dena.Celosna operativnaspremnost na silite treba da bide obezbedena najdocna do oktomvri2006 g.NSIP (NSIP) - Programa na NATO za investicii vo bezbednosta /NATO Security Investment Program /NTM-I (NTM - I) - misija na NATO vo Irak vrz osnova na Rezolucija naSovetot za bezbednost na OON br. 1546 so neposredna cel obuka navooru‘enite sili i silite za bezbednost na Irak; nema boen karakter.OBSE/SBSE (OSCE) - Organizacija za bezbednost i sorabotka voEvropa / osnovana kako Sovetuvawe za bezbednost i sorabotka voEvropa vo Helzinki vo 1975 g.

43

OMU - Oru‘ja za masovno uni{tuvaweONPPB - Op{ta nadvore{na politika i politika za bezbednost naEU; so potpi{uvaweto na Dogovorot za Evropska Unija / DEU/ odMaastriht, vo sila od 1993 g., dr‘avite ~lenki se sporazumevaat zanejzinoto formirawe.OON - Organizacija na Obedinetite nacii, osnovana vo 1945 g vo SanFrancisko od 51 dr‘avi so cel za odr‘uvawe na svetskiot mir i razvojna prijatelski odnosi me|u narodite. Vo ovoj moment zemjite-~lenkise 191. Bugarija e ~len od 1955 g.PA - Parlamentarna Asambleja na NATO, me|uparlamentarnaorganizacija,osnovana vo 1955 g za diskutirawe na pra{awa od op{tinteres.PD^ - Plan na dejstvo za ~lenstvo, inicijativa od 1999 g. so celpotpomagawe na zemjite, koi se stremat kon ~lenstvo vo NATO.PzM - Partnerstvo za mir, inicijativa od samitot na vrvot vo Briselvo 1994 za podobruvawe na bezbednosta i stabilnosta vo Evropa.Pokaneti se da se prisoedinat site zemji partneri od SASS i dr‘aviteod SBSE / sega{nata OBSE/. Vo ovoj moment dr‘avite partneri se 27.PZS NATO - Rusija - Postojan Zaedni~ki sovet, osnovan vo 1997 g.kako forum za redovni konsultacii vo oblasta na bezbednosta, zamenetvo 1992 g od Sovet NATO - Rusija.PRTs (PRTs)- Gra|ansko-voeni Provinciski ekipi za vospostavuvawe.PKK (PCC)- Pra{ki anga‘man za voenite sposobnosti /Prague Capabilities

Commitment /, od Praga 2002 g., preku koi se prezemaat individualnipoliti~ki obvrski za podobruvawe i razvitok na odbranbenitesposobnosti vo {irok spektar od oblasti.SAS - Severnoatlantski Sovet / del od politi~kata struktura naNATO/; u~estvuvaat pretstavnicite na zemjite-~lenki. Najva‘niotorgan za zemawe na re{enija vo NATO.SASS - Severno-Atlantski Sovet za sorabotka, del odinstitucionalizirawe na odnosite na Alijansata so zemjite odCentralna i Isto~na Evropa. Prvata sednica e odr‘ana vo dekemvri1991 g. za vreme na koja e primena “Deklaracija za dijalog, partnerstvoi sorabotka” Bugarija e ~len soosnova~.SAKLANT (SACLANT) - Vrhoven sojuzen glaven komandat zaAtlantskiot okean - postoi do promenata na komandnata struktura odPraga 2002 g.SAKT (SACT) - Vrhoven sojuzen glaven komandant po transformaciite;so funkcionalna uloga odnosno procesot na transformacija na silitei voenite sposobnosti na Alijansata; glaven komandant na obedinetitesili na SAD.SAKEUR (SACEUR) - Vrhoven sojuzen glaven komandant za Evropa so

44

{tab-kvartira vo Mons, Belgija. Rakovodi sojuznata komanda pooperaciite i odgovara za site operacii na NATO; komandir e i naevropskata komanda na SAD.SB /na OON/ - Sovet za bezbednost, osnoven organ za zemawe nare{enija vo OON. Vo periodot 2002 - 2004, Bugarija e nepostojan ~lenna Sovetot za bezbednost. Postojani ~lenovi so pravo na veto se VelikaBritanija, Kina, Rusija, SAD i Francija.SKT - Sojuzna komanda po transformacijataSNR - Sovet NATO - Rusija, osnovan vo 2002 g. kako nov forum zasorabotka, mehanizam za konsultacii, izgradba na konsenzus, zemawena op{ti re{enija i prezemawe na zaedni~ki dejstva kako ravnopravnipartneri.Sredozemnomorski Dijalog - forum, osnovan vo 1995 g. so 7 zemji odregionot so cel da se pridonese za bezbednosta i stabilnosta voregionot na Mediteranot i da se postigne podobro zaemnorazbiratelstvo i nivo na sorabotka.SFOR (SFOR) - Stabilizacioni sili vo Bosna i Hercegovina - misijana NATO do 2004, zameneta od operacija Alteja na EU.SOFA (SOFA) - Sporazum za statutot na silite od Partnerstvo zamir, potpi{an vo 2005 g, koj obezbeduva pravna ramka i olesnuvazaedni~kite dejstva na NATO i Rusija pri op{ti zakani za bezbednosta.UNMIK (UNMIK) - Misija na OON vo Kosovo od 1999 g. vrz osnova narezolucija 1244 na SB na OON.HBRN (CBRN) - hemiski, biolo{ki, radiolo{ki i nuklearni oru‘ja/;vo dekemvri 2003 e formiran Multinacionalen bataqon / 13 zemji -~lenki/ za odbrana od HBRN, del od Silite na NATO za odgovor /NATO Response Force/.CIMIC (CIMIC) - Gra|anska-voena sorabotka so va‘na uloga prire{avaweto na krizi.

45

!ÍÀÒÎ

âî ñîðàáîòêà ñî äðóãèìåƒóíàðîäíè îðãàíèçàöèè

ÎÎÍ

ÎÑÑÅ

Ñîâåòîò íà Åâðîïà

Çàïàäíî-Åâðîïñêà

Óíèjà

ÍÀÒÎ

Åâðîïñêà

Óíèjà

Áåëãèjà Èòàëèjà ÔðàíöèjàÂåëèêà ÁðèòàíèjàØïàíèjà ÕîëàíäèjàÃåðìàíèjà ËóêñåìáóðãÃðöèjà Ïîðòóãàëèjà

Èñëàíäèjà Íîðâåøêà Òóðöèjà

Êàíàäà ÑÀÄ

Áåëîðóñèjà Ìîíàêî ÒóðêìåíèñòàíÊàçàõñòàí Ñâåòèîò Ïðåñòîë ÓçáåêèñòàíÊèðãèñòàí ÒàŸèêèñòàí

ÀçåðáåjŸàíÀëáàíèjàÀíäîðàÁîñíà èÕåðöåãîâèíàÅðìåíèjàÃðóçèjàËèõòåíøòàjíÌàêåäîíèjàÌîëäàâèjàÐóñèjàÑàíÌàðèíîÑðáèjàÓêðàèíàÕðâàòñêàÖðíà ÃîðàØâàjöàðèjà

ÀâñòðèjàÔèíñêàÈðñêàØâåäñêà

Áóãàðèjà Ëåòîíèjà ÐîìàíèjàÄàíñêà Ëèòâàíèjà Ñëîâà÷êàÅñòîíèjà Ìàëòà ÑëîâåíèjàÊèïàð Ïîëñêà Óíãàðèjà

×åøêà

46

Åâðî-Àòëàíòñêè

Ñîjóç çà Ïàðòíåðñòâî

Áåëãèjà Êàíàäà ÑëîâåíèjàÁóãàðèjà Ëåòîíèjà ÑÀÄÂåëèêà Áðèòàíèjà Ëèòâàíèjà ÒóðöèjàÃåðìàíèjà Ëóêñåìáóðã ÓíãàðèjàÃðöèjà Íîðâåøêà ÔðàíöèjàÄàíñêà Ïîëñêà ÕîëàíäèjàÅñòîíèjà Ïîðòóãàëèjà ×åøêàÈñëàíäèjà Ðîìàíèjà ØïàíèjàÈòàëèjà Ñëîâà÷êà

ÍÀÒÎ

Óêðàèíà

Êîìèñèjà ÍÀÒÎ - Óêðàèíà

ÐóñèjàÑîâåò ÍÀÒÎ - Ðóñèjà

Ñîâåò çà Ñîðàáîòêà

âî

Ïåðñèñêèîò Çàëèâ

Ãðóïà çà

Ñðåäîçåìíîìîðñêà

Ñîðàáîòêà

ÁàõðåèíÊàòàðÊóâàjòÎáåäèíåòèÀðàïñêèÅìèðñòâàÎìàíÑàóäèòñêàÀðàáèjà

Àëæèð ÌàâðèòàíèjàÅãèïåò ÌàðîêîÈçðàåë ÒóíèñJîðäàí

Àâñòðèjà Èðñêà ÒóðêìåíèjàÀçåðáåjŸàí Êàçàõñòàí ÓçáåñêèñòàíÀëáàíèjà Êèðãèñòàí ÔèíñêàÁåëîðóñèjà Ìàêåäîíèjà ÕðâàòñêàÁîñíà è Õåðöåãîâèíà Ìîëäàâèjà Öðíà ÃîðàÃðóçèjà Ñðáèjà ØâàjöàðèjàÅðìåíèjà ÒàŸèêèñòàí Øâåäñêà

47

ÏÎËÈÒÈ×ÊÀ ÑÒÐÓÊÒÓÐÀ

Ïîñòàðîäáîð çà ðåñóðñè

Êîìèòåòè çàãðàƒàíñêè èâîåí áóŸåò

ÃÅÍÅÐÀËÅÍ ÑÅÊÐÅÒÀÐ Ìåƒóíàðîäåíîäáîð çà îäèòîðè

ÇÀÌÅÍÈÊ

ÃÅÍÅÐÀËÅÍ ÑÅÊÐÅÒÀÐ

Óïðàâà Ñëóæáà

çà áåçáåäíîñò

Ïîëèòè÷êè îäíîñèè

áåçáåäíîñò

Îääåë çààêòèâíîñòè

Îäáðàíáåíàïîëèòèêà èïëàíèðàœå

Îääåë çàjàâíà

äèïëîìàòèjà

Îääåë çàèíâåñòèöèè

âî îäáðàíàòà

48

ÖÈÂÈËÍÀ È ÂÎÅÍÀ ÑÒÐÓÊÒÓÐÀ

Íàöèîíàëíè

îðãàíè

Ïîñòîjàíè ïðåòñòàâíèöè

(Àìáàñàäîðè âî ÍÀÒÎ)

Âîåíè ïðåòñòàâíèöè

âî ÍÀÒÎ

Êîìèòåò çà Ïëàíèðàœåíà Îäáðàíà

(ÊÏÎ)

ÑåâåðíîàòëàíòñêèÑîâåò(ÑÀÑ)

Ãðóïà çà ÍóêëåàðíîÏëàíèðàœå

(ÃÍÏ)

Ãåíåðàëåí

Ñåêðåòàð

Êîìèòåòè ïîò÷èíåòèíà

ÑÀÑ, ÊÏÎ è ÃÍÏ

Âðõîâåí ÑîjóçåíÊîìàíäàíò çà

òðàíñôîðìàöjà(SACT)

Âðõîâåí ÑîjóçåíÊîìàíäàíò çà

Åâðîïà(SACEUR)

Âîåí Êîìèòåò

(ÂÊ)

Ìåƒóíàðîäåí âîåíñåêðåòàðèjàò

Âðõîâåí Êîìàíäàíò