1

9th International Bielefeld Conference: “Upgrading the e-library: enhanced information

services driven by technology and economics”

(Bielefeld, Nemčija, 3. - 5. februar 2009)

predstavitev vtisovmag. Maja Božič

Novosti v knjižničarstvuNUK, 5. junij 2009

2

9th International Bielefeld Conference: “Upgrading the e-library: enhanced

information services driven by technology and economics”

http://conference.ub.uni-bielefeld.de/2009/index.htm

3

Hans Geleijnse je ob zaključku naštel najpogosteje slišane besede:

Open Access, repozitoriji, pomembnost, sodelovanje, izmenjava

podatkov, raziskovalni podatki, sprememba bibliotekarske paradigme, nadgradnja e-knjižnice.

4

Sijbolt J. Noorda: European universities and Open Access

Digitalna revolucija v kateri uporabniki zahtevajo prost in brezplačen dostop do informacij, ki jih običajno zagotavljajo knjižničarji. Plačljivosti dostopa uporabniki ne občutijo.

Prosti dostop je poslovna tema, ki mora rešiti vprašanja: tehničnega dostopa, pogodb, plačevanja nadomestil in vprašanja avtorskega prava, načina merjenja kakovosti (kakovost določajo uporabniki ne citatni indeksi), zanesljivosti arhiviranja, raznolikosti kultur.

5

Carol Tenopir: University investment in the library: what's the return?

6

ROI – return of investments: za vsak $/€/¥ vložen v knjižnico se univerzi povrne v

‘X’$/€/¥.

X = delež študentov/uporabnikov ($)

/knjižnični proračun ($)

ROI calculator: www.lrs.org/public/roi/calculator.php

Carol Tenopir: University investment in the library: what's the return?

7

Carol Tenopir: University investment in the library: what's the return?

8

Carol Tenopir: University investment in the library: what's the return?

9

Število vpisanih študentov in vrednost šolnin?Število citatov avtorjev? (20-46) Delež citatov, ki so jih avtorji pridobili v knjižnici? (50-74 %, tudi 75- 99 % ali 25 – 49 %)Število prebranih virov za pripravo posameznega dela?

Knjižnica: pripomore k uspešnosti akademskega osebja (in študentov), posredno pripomore pri pridobivanju finančnih virov, e-viri so cenjeni s strani osebja in povrnejo investicijo ustanovi.

Carol Tenopir: University investment in the library: what's the return?

10

94 % uporabljenih virov v raziskavah je bilo pridobljeno preko (e-)knjižnice. 75 % virov je iz knjižnice. Ocenjujejo, da je za vsak uporabljen vir avtor prebral/preletel 4-5 drugih virov.

ROI študija na University of Illinois, Urbana-Champaign (zaključeno 2008): http://libraryconnect.elsevier.com/whitepapers/0108/lcwp010801.html

Southwestern Ohio: $1 = ROI $3.81Florida: $1 = ROI $6.54

Carol Tenopir: University investment in the library: what's the return?

11

1. faza raziskave: ROI študija na University of Illinois, Urbana-Champaign (zaključeno 2008): http://libraryconnect.elsevier.com/whitepapers/0108/lcwp010801.html

2. faza raziskave: razširiti raziskavo na 8 držav (v teku)težave: različne terminologijo, računovodski standardi, jezikovne ovire, način zbiranja podatkov, dolžina zbiranja podatkov

3. faza raziskave: priprava enotne uporabne metodologije.

Carol Tenopir: University investment in the library: what's the return?

12

Michael Jubb: The costs of scholarly communications and how we meet them

Poročilo Research Information Network : http://www.rin.ac.uk/files/Income-&-cost-flows-report-(full-version)-final.pdf)

Raziskovalci vedno manj časa (in denarja) porabijo za raziskovanje in več za branje in za iskanje literature in pripravo objav.

Višja kot so vložena sredstva v raziskovanje, večja je produkcija člankov.

Večino (80 %) stroškov objavljanja so v Angliji krile univerze oz. univerzitetne knjižnice.

Napoveduje da bo trend kritja stroškov nakupa revij ostal na knjižnicah v obliki e-tiskov; stroški tiska bodo na bralcu.

13

Anne Petry-Eberle: Outsourcing

information services

Primer specialne knjižnice Daimler AG, Stuttgart: podjetje je skoraj ukinilo knjižnico in tako skoraj ukinilo fiksne stroške knjižnice, naročanje revij prenesli na zunanje podjetje, ki jim z ustrezno programsko opremo omogoča dostop do ustreznih e-virov (40 dobaviteljev) in kontrolo dostop do njih, število knjižničnega osebje zmanjšali iz 7 na 1,5 (upokojevanje, izobraževanje&prerazporeditev) so število knjižničnega osebje zmanjšali iz 7 na 1,5. reorganizacija podjetja in uvedbo ustrezne tehnologije.

14

Frank Scholze:Usage data and metrics for scholarly publications

Problem Open Access-a in merjenja vpliva (IF je enostaven za uporabo, vendar ne sledi naraščajočim novim načinom publiciranja, čeprav še vedno vpliva na vrednotenje raziskovalcev in nakup revij). Vrednotenje avtorjev glede na uporabnost njihovih objav, glede na število prenesenih člankov (še ni ustreznih orodij). Page ranking: za potrebe vrednotenja raziskovalne uspešnosti predhodno definirati namen zbiranja podatkov in razviti orodja za množično uporabo.

Ministry for Science, Research and the Arts Baden-Württemberg

15

Dirk Lewandowski: How can library materials be ranked in the OPAC?

Knjižnični katalogi so nepopolni (ne vsebujejo člankov, le revije), ne omogočajo sodobnih novih načinov iskanja (iskanje preko spletnih vmesnikov) in ne upoštevajo sodobnega uporabnika, ki želi z enim iskanjem najti vse.

Nadgradnja OPAC-a v Web 2.0: možnost sodelovanja uporabnikov (peer review, ocenjevanje), povečati nabor bibliografskih podatkov in omogočiti enostavno hkratno iskanje po OPAC-u in spletu ...

16

Vrednotenja zadetkov v OPAC-u (kot jih spletni iskalniki): tekstovno ujemanje (vendar je v OPAC-ih premo podatkov za tovrstno aktivnost), popularnost (upoštevanje izposoje, citiranja ...), pregleda zadnje posodobitve, ujemanje glede na lokacijo (zadetki iz uporabniku najbližje knjižnice). vprašanje varovanja osebnih podatkov!

Dirk Lewandowski: How can library materials be ranked in the OPAC?

17

Herbert Van de Sompel: Attempts at innovation in scholarly communication

18

Claudia Lux: The global library challenge - eLibraries on the agenda

TEHNOLOGIJA Shranjevanja podatkov Format Services Ohranjanje digitalnih virov Infrastruktura

Izzivi za 21 stoletjeEKONOMIJA Prost dostop Raznolikost založništva Avtorske pravice Dolgoročni finančni viri Finančna kriza

OKOLJE Vremenske spremembe, onesnaženje Globalno segrevanje Elektrika Varnost zbirk Trajnost

19

Claudia Lux: The global library challenge - eLibraries on the agenda

Izzivi za 21 stoletje

VEČKULTURNOST IN E-KNJIŽNICE Večjezičnost Uporabniki v E-okolju Novi formati virov Virtualno:realno delovno okolje

SOCIALNI IZZIV E-knjižnica: priložnost za Open Access Socialna vloga knjižnic Stopnje e-knjižnic po svetu

MEDNARODNA POLITKAVarnostDostop do informacijCenzuraVarstvo podatkovPodpora e-knjižnicam

20

Leo Waaijers: IR also means institutional responsibility

white - založnik zahteva prenos AP, dovoli nič

yellow

- založnik zahteva prenos AP, dovoli dostop do predtiskov

blue - založnik zahteva prenos AP, dovoli dostop do tiskov

green - založnik zahteva prenos AP, dovoli dostop do pred- in e-tiskov

- embargo dostopa za določen čas

- izjeme se pogosta da izpogajati

European Commission :

Open Access

Založniške politike (Sherpa in RoMEO, 2008;

n=445 založnikov)

13%

33%32%

22%

Green

Blue

Yellow

White

21

22

Open Access - na enem mestu predstaviti prosto dostopne vire v polnem besedilu. Odgovornost ustanov & družbe. OA omogoča večjo citiranost (izpostavljenost, status). Napredek znanosti. Varstvo zlorab avtorskih pravi (hitreje zaznane zlorabe, uporaba orodij za prepoznavo ...). Poenostavlja reprodukcijo znanstvenih del, zmanjšuje podvajanje objav (transparentnost).

Leo Waaijers: IR also means institutional responsibility

23Open Access

avtorji raziskovalni rezultati

znanje

založniki recenzije kontrola kvalitete

nacionalne knjižnice

hramba dediščine stalen dostop

repozitoriji spletna distribucija takojšen dostop

ustanove brezplačna uporaba dostop brez ovir

oblast zakonodaja spoštovanje

gold

Avtorji obdržijo APUstanove plačajo naročnino na publikacijoTakojšen dostop do objav~ 15 % revij

green

Založnik prenese APUstanova plačajo licenco za dostop do publikacijeZamik dostopa do objav~ 65 % revij

Leo Waaijers: IR also means institutional responsibility

24

Leo Waaijers: IR also means institutional responsibility

Primer: Institute of Social Studies, Haag

Primer: Utrecht University

25

Nova naloga knjižnic (v sodelovanju z ustanovo in vlado): zbiranje&hranjenje surovih podatkov. primer: http://www.ijdc.net/index.php/ijdc/article/view/91

Vzpostavitev potrebnih repozitorijev: malo pravil, malo repozitorijev, raziskovalci ne poznajo vseh možnosti, premalo strokovnjakov ...

To stand the test of time: long-term stewardship of digital data sets in science and engineering: finale report, Sept. 2006 (http://www.arl.org/bm~doc/digdatarpt.pdf).

Joan K. Lippincott: The role of information professionals in e-research

26

9th International Bielefeld Conference: “Upgrading the e-library: enhanced information

services driven by technology and economics”

(Bielefeld, Nemčija, 3. - 5. februar 2009)

predstavitev vtisovmag. Maja Božič Gozdarska knjižnica in INDOK dejavnost

maja.bozic@gozdis.si

Novosti v knjižničarstvuNUK, 5. junij 2009