manual bp slovenian - webgate.ec.europa.eu · 6. evalvacija (št. intervjujev, št. anket, ali...

Priročprog

čnik dogramih

w

obre prh in pre

www.hc

1

rakse oeventi

cube‐pr

o HBV,ivnih k

roject.e

V, HCV ikampa

eu

in HIVanjah

V

Editing a

info@

2

and Printing i

@ideaprogett

2011

in Italy by

to.com

3

Indeks

UVOD ....................................................................................................................................................... 5

1. BOLGARIJA ........................................................................................................................................... 9

2. ............................................................................................................................................................ 18

CIPER...................................................................................................................................................... 19

3. ČEŠKA ................................................................................................................................................. 25

4. GRČIJA ................................................................................................................................................ 34

5. MADŽARSKA ...................................................................................................................................... 47

6. ITALIJA ................................................................................................................................................ 51

7. LITVA .................................................................................................................................................. 59

8. MALTA ................................................................................................................................................ 69

9. POLJSKA ............................................................................................................................................. 73

10. ROMUNIJA ....................................................................................................................................... 83

11. SLOVENIJA ........................................................................................................................................ 93

SKLEPI .................................................................................................................................................. 101

Seznam Kratic ...................................................................................................................................... 105

5

UVOD OZADJE "Priročnik dobre prakse o HBV, HCV in HIV programih in preventivnih kampanjah" je bil razvit v

okviru projekta H‐CUBE, katerega cilj je zagotoviti trdno podlago za spremljanje zdravja in širitve

spolno prenosljivih bolezni med mladimi. V projektu sodelujejo partnerji iz 11 evropskih držav, od

katerih je 9 novih držav članic, med njimi Bolgarija, Ciper, Češka, Madžarska, Litva, Malta, Poljska,

Romunija, Slovenija ter Italija in Grčija.

Priročnik ponuja informacije in podatke o najboljših praksah: o ciljno usmerjenih storitvah in

dejavnostih za večjo ozaveščenost o HBV, HCV in HIV ter njihovo preprečevanje pri mladih.

Priročnik je del jasno in logično zasnovanih dejavnosti, ki so medsebojno povezane z namenom

zagotovtve visoke ravni kakovosti in najboljših rezultatov pri preprečevanju spolno prenosljivih

bolezni.

PO ČEM JE PRIROČNIK DRUGAČEN OD DRUGIH Priročnik je zbirka informacij o ciljnih storitvah in dejavnostih za večjo ozaveščenost o HBV, HCV in

HIV ter njihovo preprečevanje pri mladih v Evropski uniji in zlasti v sodelujočih državah v H‐CUBE.

Opisane prakse so bile izbrane kot najboljše oziroma najbolj obetajoče med vsemi ponujenimi

storitvami in dejavnostmi, ki so bile izvedene v eni od 11 sodelujočih držav, na podlagi jasne

metodološke strategije.

Ta raziskava informacij, opisi storitev in kampanj je omogočila partnerjem predstavitev inovativnih

strategij za: spodbujanje varnejše spolnosti med mladostniki, vključno s tistimi z višjim tveganjem;

ozaveščanje o spolno prenosljivih okužbah in njihovo preprečevanje, ter za vzpostavljanje ciljno

usmerjenih storitev za zdravljenje okuženih ljudi ali za preprečevanje novih okužb. Te inovativne

strategije ne bodo koristne samo za projektne partnerje za opravljanje povezanih dejavnosti v okviru

projekta H‐CUBE, temveč za vse deležnike, ki sodelujejo pri preprečevanju spolno prenosljivih

bolezni, ali pri zagotavljanju ciljno usmerjenih storitev po vsej Evropi in zlasti med novimi državami

članicami EU.

Zahvaljujoč zbranim informacijam in podatkom ter bralcu prijaznemu formatu, bo priročnik koristno

orodje za vse bralce iz javne uprave, nevladnih organizacij in drugih interesnih skupin pri

organiziranju storitev in kampanj, ki obravnavajo mlade in ciljno usmerjene lokalne potrebe, toda s

standardi kakovosti, ki so potrjeni na evropski ravni. Te, nekatere dobre in obetajoče prakse, bodo

pomagale nevladnim organizacijam in organizacijam v sklopu javne uprave novih držav članic, ki

sodelujejo v projektu, obravnavo problematike in organizacijo prihodnjih kampanj za preprečevanje in

za optimizacijo njihovih rezultatov v bližnji prihodnosti, na najboljši možen način.

METODOLOGIJA Partnerji projekta so oblikovali skupne opredelitve za naslednje konceptualne kategorije, ki so v

skladu s cilji projekta H‐CUBE in pričakovanimi rezultati:

• "Ciljane storitve" so tiste, ki so namenjene preprečevanju in zdravljenju HBV, HCV in/ali HIV. Še

posebej lahko ta kategorija vključuje naslednje storitve: svetovanje, testiranje, zdravljenje,

nizkopražne storitve (programi izmenjave injekcijskih igel in brizg, zdravstveno varstvo … ) in terensko

delo. Ciljane storitve, ki so vključene v priročniku, niso namenjene izključno samo mladim.

• "Ukrepi za ozaveščanje o HBV, HCV in HIV in njihovo preprečevanje pri mladih". Te lahko opišemo

kot enkratne aktivnosti. (kot so tečaj izobraževanja in usposabljanja, seminarj ali dogodek) ali

6

mešanico različnih aktivnosti v okviru širšega projekta ali kampanje. Vse opisane aktivnosti, o katerih

govorimo v Priročniku, neposredno ali posredno nasljavljajo mlade (prek učiteljev in staršev).

• "Dobra praksa". Koncept je namenjen izbiri v skladu z naslednjo definicijo: "vse aktivnosti, ki so v

zadnjih 5 letih dale pozitiven rezultat pri preprečevanju HBV, HCV in HIV med mladimi (na podlagi

metodologije). V skladu s cilji projekta H‐CUBE, so partnerji izbrali kot "dobre prakse", najbolj

inovativne in učinkovite primere ciljanih storitev in aktivnosti ozaveščanja in preventivnih ukrepov

glede na to ali so: a) dosegli pričakovane rezultate pri preprečevanju širjenja spolno prenosljivih

bolezni med mladimi; b) ustrezali, z raziskavami podprtim in vnaprej določenim merilom in

kazalnikom, ki so bili vstavljeni v skupen in primerljiv sistem za analizo podatkov, ki so jih zbrali

partnerji projekta H‐CUBE.

Analiza podatkov je bila izvedena s pomočjo kvalitativnih in kvantitativnih orodij.

Kvalitativna analiza se je osredotočila na zbiranje informacij o najboljših praksah v zvezi s podatki:

a. Glavni partner, ki zagotavlja storitve ali izvaja aktivnost;

b. Naziv storitve/aktivnosti;

c. Cilji storitve ali aktivnosti;

d. Kratek opis metodologije za opravljanje storitve ali izvajanje aktivnosti, vključno s podatki o vrstah

aktivnosti/pomoč in pristojnosti vključenega osebja;

e. Dodaten komentar v zvezi z, na primer številom ljudi, ki jih je dosegla storitev ali v zvezi z rezultati,

doseženimi z aktivnostmi ozaveščanja in preprečevanja.

Poleg tega so bile zbrane dodatne informacije, kot so naslovi spletne strani, fotografije in brošure, za

boljše dokumentiranje praks, ki so opisane in da se omogoči uporabnikom priročnika, da dobijo več

informacij na internetu.

V zvezi s kvantitativno analizo, so partnerji oblikovali 2 ključna sklopa kazalnikov za opredelitev dobre

prakse na podlagi z raziskavami podprtih meril, ki so bili vstavljeni v skupen in primerljiv sistem za

analizo podatkov.

Predvsem je niz ključnih kazalnikov za razvrstitev najboljših praks ciljanih storitev glede na naslednja

merila analize:

pokritost (št. doseženih oseb; št. centrov za PST v državi; št. testiranih oseb; št. oseb, ki so prišle

po rezultate; vključenost NVO, možnost testiranja za HIV/HBV/HCV; delež uporabnikov centrov glede

na spol ‐ % žensk in moških; št. oseb s pozitivnim rezultatom testa za HIV, HBV, HCV; št. centrov za PST

glede na število prebivalcev);

postopki (ali obstoja svetovanje pre in po testiranju, ustrezni postopki napotitev; postopki, ki

zagotavljajo anonimnost; št. izobraževanj osebja);

enak dostop glede na spol in za marginalizirane skupine (št. obstoječih programov za

marginalizirane skupine; št. vključenih kulturnih/zdravstvenih mediatorjev; št. nevladnih organizacij,

ki sodelujejo pri zagotavljanju).

Medtem, ko je niz ključnih kazalnikov za izbiranje dobrih akcij za ozaveščanje o HBV in HCV in tistih

o HIV organiziran glede na naslednje kriterije analize:

1. pokritje (internet in geografska navzočnost);

2. vključenost mladih v oblikovanje in izvedbo posamezne pobude in njeni interni postopki);

3. vzdržnost aktivnosti (trajanje in ponavljanje aktivnosti);

4. komunikacijski kanali (št. uporabljenih različnih vrst);

5. stroškovna učinkovitost (vrednost, število doseženih mladih in število odkritih okužb);

7

6. evalvacija (št. intervjujev, št. anket, ali obstaja anketa pred in po aktivnosti?);

7. transparentnost (dostop do rezultatov zainteresiranim skupinam ‐ deležnikom in javnosti).

Uporabili smo tudi niz ključnih kazalnikov za izbor aktivnosti za hepatitis B in posebej za hepatitis C

(za države, ki so zabeležile obe vrsti aktivnosti).

Vsaka praksa, ki je bila izbrana z opisi nacionalnih/lokalnih izkušenj, je bila analizirana z obema

metodama (kvalitativno in kvantitativno). Zaradi boljše preglednosti v popolni verziji priročnika, (na

voljo na spletu, v angleškem jeziku, na uradni spletni strani projekta H‐CUBE) so navedeni

kvantitativni podatki izjemoma samo za izbrane najustreznejše primere dobrih praks, (storitev,

HBV/HCV aktivnost, HIV aktivnost). Izbor najustreznejših dobrih praks je bil opravljen na osnovi zgoraj

opisanih konceptualnih kategorij in na osnovi analize kvantitativnih podatkov. Najustreznejše dobre

prakse so aktivnosti, ki pri svoji izvedbi, spoštujejo in upoštevajo večino kriterijev in kazalnikov.

V tej tiskani inačici priročnika so opisane izključno samo izbrane dobre prakse, glede na državo in na

vrsto (storitev, HBV/HCV aktivnost, HIV aktivnost), kjer so na voljo.

Uporabljeni informativni viri so bili: splet; baze kontaktnih podatkov in neposredne izkušnje

partnerjev v projektu H‐CUBE. Vse na spletu zbrane informacije so bile dodatno preverjene preko

elektronske pošte ali telefonskih stikov z nosilci oziroma glavnimi partnerji, ki so izvajali določene

aktivnosti ali zagotavljali posamezne storitve.

PREDNOSTI PRIROČNIKA Po eni strani priročnik vsebuje, preverjene in s strani partnerjev v projektu H‐CUBE potrjene

informacije, o njihovih neposrednih izkušnjah v lokalnem okolju. Takšno neposredno, na znanju

temelječe pridobivanje podatkov zagotavlja njihovo zanesljivost. Poleg tega, so najustreznejše dobre

prakse bile izbrane z jasno strategijo in v skladu z metodologijo, ki je svojo učinkovitost že dokazala v

drugih evropskih projektih za preprečevanje spolno prenosljivih bolezni, kot je SUNFLOWER1. Zato so

kakovost informacij in zagotovilo učinkovitosti in primernosti obravnavanih dobrih praks temeljne

prednosti in predstavljajo dodano vrednost tega H‐CUBE‐ovega priročnika.

KAKO UPORABLJATI PRIROČNIK Z namenom, da bi posameznikom iz javnih ustanov, nevladnih organizacij in drugim deležnikom, ki so

aktivni na področju preprečevanja SPO, ponudili orodje, ki je enostavno berljivo, smo priročnik

strukturirali po državah in po abecednem redu.

Poleg tega, sta oblikovani tiskana in spletna inačica priročnika. Tiskana inačica je v vseh jezikih

sodelujočih partnerjev in vsebuje izključno samo dobre prakse, ki so bile izbrane kot najučinkovitejše,

najbolj obetajoče, z vsebovanimi kvalitativnimi in kvantitativnimi podatki. Spletna inačica je na voljo

samo v angleškem jeziku in je dostopna na uradni spletni strani projekta H‐CUBE: www.hcube‐

project.eu (zavihek DOCUMENTS). Spletna inačica predstavlja dobre prakse glede na državo in glede

na vrsto aktivnosti.

V tej tiskani inačici, bo uporabnik našel, za vsako državo, dobre prakse ciljanih storitev in aktivnosti za

ozaveščanje o HBV, HCV in HIV med mladimi (posebej za hepatitis in posebej za HIV). Opisane prakse

so bile spoznane kot najustreznejše prakse, glede na predhodno opisane metodološke kriterije, in

1 www.sunflower‐project.eu

8

zaradi tega so predstavljene skupaj s podatki, ki so bili zbrani s kvalitativno in kvantitativno analizo in z

obrazložitvijo, zakaj so bile izbrane, med vsemi drugimi, kot najbolj inovativne in učinkovite prakse.

Na ta način ima uporabnik hiter dostop do tiskanega izvoda in prebrska še po spletni inačici, če želi

še več informacij in primerov nadaljnjih dobrih praks.

Namen priročnika je, da bi bil rabljen kot vir navdiha pri oblikovanju primernejših in učinkovitejših

storitev in aktivnosti. Z natančnim branjem bodo bralci imeli možnost kombinirati in združiti

različne, kot dobre prakse, opisane metodologije, in tako v bližnji prihodnosti, pri svojem delu,

dosegati optimalne rezultate.

9

1. BOLGARIJA

DOSTOP DO CILJNIH STORITEV

Država: BOLGARIJA

Nosilec/glavni partner Fondacija Pobuda za zdravje / Initiative for health Fundation

Ime dejavnosti Prostovoljno svetovanje in testiranje (PST) in program zamenjave

igel

Cilji dejavnosti Program se izvaja neprekinjeno in vključuje opravljanje storitev

katerih cilj je:

• zmanjšanje HIV, HBV in HCV incidence med injicirajočimi uživalci

drog v Sofiji,

• zagotavljanje storitev PST za najbolj ogrožene skupine;

• krepitev znanja o virusu HIV in drugih nalezljivih bolezni med

injicirajočimi uživalci drog.

Kratek opis Storitve so na voljo skupnosti injicirajočih uživalcev drog v Sofiji,

pobudo zanje pa je dala fondacija Pobuda za zdravje v sodelovanju z

lokalnimi nevladnimi organizacijami.

Fundacija deluje vsakodnevno na več kot 10 lokacijah v Sofiji.

Program dejavnosti vključuje: razdeljevanje sterilnega pribora za

injiciranje in dezinfekcijo, svetovanje in testiranje na HIV, hepatitis B

in C in sifilis, pregled in testiranje za tuberkulozo, nudenje socialne in

psihološke pomoči ljudem, ki živijo z virusom HIV, izvajanje

zdravstvene vzgoje in napotitev na zdravljenje v druge ustanove.

Dodatno pa več nevladnih organizacij ponuja še prostovoljno

svetovanje in testiranje.

Od leta 2003 so storitve na voljo tudi v drop‐in centru. Ta mobilna

enota je še izboljšala zagotavljanje storitev.

Vse storitve za stranke so brezplačne in anonimne. Organizacija dela

vključuje tudi nekdanje uporabnike drog kot mediatorje oziroma

posrednike pri stikih s skupnostjo. Ta pristop je bistvenega pomena

za vzajemno krepitev zaupanja in boljše pokrivanje najbolj ogroženih

posameznikov.

Komentar Čeprav je primarna ciljna skupina skupnost UID, so storitve

namenjene tudi obravnavi drugih skupin s tveganjem, še posebej

seksualnih delavk/cev (moških, žensk in transspolnih oseb) ‐ ker v

mnogih primerih ti ljudje pripadajo tudi injicirajočim uživalcem drog.

Velik problem za projekt v letu 2010 je bilo pomanjkanje HBV in HCV

10

testov, ki naj bi jih prvotno zagotovil program Global Found za boj

proti aidsu, tuberkulozi in malariji v Bolgariji.

Fondacija Pobuda za zdravje ima vodilno vlogo pri uvedbi pristopa

zmanjševanja škode v Bolgariji in za razvoj prakse in metodologije za

preprečevanje virusa HIV med injicirajočimi uživalci drog. S pomočjo

številnih seminarjev, izobraževanj, študijskih obiskov, pilotnih praks,

publikacij in strokovne dejavnosti je podprla začetek devetih ločenih

programov izmenjave igel v državi, kot tudi oblikovanje nacionalnih

politik na področju preprečevanja okužbe s HIV za uporabnike

injicirajočih drog.

DODATNE INFORMACIJE Spletna stran: http://initiativeforhealth.org/bg/

Storitev PST IN PROGRAM ZAMENJAVE IGEL je bil izbran kot najučinkovitejši v Bolgariji, saj doseže

najbolj ranljive skupine: zaposlene v seksualni industriji obeh spolov, ki delajo na ulici in uporabnike

injicirajočih drog. Poleg tega se šteje kot dobre prakse zato, ker vključuje nevladne organizacije in ljudi

z izkušnjami s tveganim vedenjem in zagotavljanju storitev, ki s svojim delom širijo obseg in

učinkovitost ponujenih storitev. Nazadnje, mobilna enota PST omogoča zelo učinkovito interveniranje.

IME PROJEKTA Prostovoljno svetovanje in testiranje (PST) in program menjave igel

GLAVNI PARTNER Fondacija Initiative for Health

KRITERIJ INDIKATORJI

OBSEG STORITEV

Št. oseb doseženih z aktivnostmi na terenu 6.000

Št. centrov za PST v državi 1

Št. testiranih oseb v centrih za PST 1.200 (v 2009)

Št. oseb, ki so prišle po rezultate testa Ni podatka

Vključenost NVO pri zagotavljanju PST Da

Ali je na voljo testiranje na HIV? Da

Ali obstaja HBV testiranje? Da (v 2009)

Ali obstaja HCV testiranje? Da (v 2009)

% žensk in moških 60% žensk, 40%

moških

Št. oseb s pozitivnim rezultatom na HIV, HBV,

HCV

okoli 45‐55%:

okuženih bodisi z HBV,

HCV (najpogosteje) ali

HIV.

(podatki za 2008)

Št. centrov za PST glede na število

prebivalcev v regiji/ področju

1 na 2 milijona

prebivalcev (Sofija)

POSTOPKI

Ali obstaja svetovanje pred in po testiranju? Da

Ali obstaja ustrezna koordinacija postopka

napotitve? Da

Ali obstajajo postopki, ki zagotavljajo

anonimnost? Da

11

Kako pogosto na leto se usposablja osebje, ki

dela v ustanovi? 1

ENAK DOSTOP GLEDE NA SPOL

IN PRIPADNOST

MARGINALIZIRANIM SKUPINAM

Št. obstoječih programov za marginalizirane

skupine

6

(spolni/e delavci/ke,

UID, Romi, osebe s

HIV, mladostniki,

migranti)

Št. sodelujočih kulturnih/zdravstvenih

mediatorjev

20

(ex‐UID ali izkušene

osebe z drugimi

tveganimi vedenji

glede na prenos

HIV/hepatitisa).

Št. vključenih NVO pri zagotavljanju

informacij 15

UKREPI ZA OZAVEŠČANJE O HBV, HCV IN HIV

TER NJIHOVO PREPREČEVANJE MED MLADIMI

Država: BOLGARIJA

Nosilec/glavni partner Hepasist (združenje za boj proti hepatitisu)

Ime projekta “Ali sem jaz številka 12?” angl. “Am I number 12?”

Cilji Namen kampanje je okrepiti osveščenost o HBV, HCV in HIV in

preprečevati te SPO med mladimi.

Kratek opis Kampanja ozaveščanja je potekala med udeleženci TV šova "VIP Brother

3". oddaja je bila predvajana v času največje gledanosti, sostanovalci v

oddaji pa so bile bolgarske znane osebnosti. Vsak teden so sostanovalci

zbirali sredstva za različna družbena vprašanja. Teden dni je bila oddaja

v celoti posvečena kampanji za preprečevanje hepatitisa in drugih

spolno prenosljivih bolezni. Gledalcem so pokazali pomembnost

preventive zato so se v oddaji vsi testirali za hepatitis B in C. Poleg

ozaveščanja in doseganja velikega števila občinstva so z to aktivnostjo

dosegli znatno količino donacij. Donirana sredstva se zdaj uporabljajo za

opravljanje brezplačnih presejalnih testov za hepatitis B in C po vsej

državi.

Komentar Za boljšo ozaveščenost je bil predvajan tudi 32 sekundni video spot "Ali

sem jaz številka 12?" Kot del kampanje so ga predvajali na 10

DODAT

INFORM

Kampanj

HCV v B

Vključev

je okrep

OBSEG

VKLJUČ

TNE

MACIJE

ja “Ali sem

Bolgariji zar

vanje popula

ilo vpliv kam

IME PROJ

GLAVNI PA

KRITER

ČENOST MLA

naci

v ča

rezu

odkr

povp

stran

HEPA

http

LETA

jaz številka

radi uspešne

rnih in znani

mpanje, kar je

JEKTA

ARTNER

RIJ

ADIH

onalnih telev

asu 2 mesec

ltat kampan

ritih s hepa

prečju 100 l

njo Hepasist

ASIST SPLETN

://hepasist.o

AK:

a 12?” je bil

ega pristopa

h osebnosti

e v času izvaj

“Ali sem

Hepasi

INDIKA

Št. kliko

Nivo: n

Ali so m

pobude

Ali so m

pobude

12

vizijskih kan

cev, ko je p

nje se je test

atitisom in s

judi na dan

.

NA STRAN:

org/

la izbrana ko

a pri dosega

v promocijo

anja pripom

m jaz številka

ist (združenj

ATORJI

ov na spletn

nacionalni, re

mladi bili vklj

e?

mladi bili vklj

e?

alih. Video j

potekala naj

tiralo veliko

so začeli z

prišlo v sti

ot najbolj uč

anju velikeg

o reševanja p

oglo odkritju

a 12?”

e za boj prot

i strani aktiv

egionalni, lok

jučeni pri ob

jučeni pri izv

e bil predvaj

jbolj intenzi

število mlad

zdravljenjem

k z linijo za

inkovita za p

ga števila po

roblematike

u približno 60

ti hepatitisu)

nosti

kalni

likovanju

vajanju

jan več kot 8

vna kampan

dih, 600 ljud

m. Poleg te

pomoč in

preprečevanj

opulacija v

HBV in HCV

00 okužb.

)

7.00

Nacion

Ne

Ne

850‐krat

nja. Kot

i je bilo

ga je v

spletno

je HBV in

Bolgariji.

V vprašanj

0

alni

13

Št. mladih, vključenih pri oblikovanju

pobude Ni podatka

Št. mladih, vključenih v izvajanje pobude Ni podatka

Ali obstajajo notranji postopki, ki

zagotavljajo sodelovanje mladih pri

vodenju

Ne

TRAJNOST AKTIVNOSTI

Trajanje (št. mesecev) 3 mesece

Št. ponovitev aktivnosti Ena izvedba

KOMUNIKACIJSKI KANALI Št. različnih komunikacijskih kanalov 3 (TV, internet,

tiskani mediji)

STROŠKOVNA UČINKOVITOST

Vrednost Približno 20.000 ‐

30.000 €

Št. doseženih mladih

Ni podatka. Število

gledalcev šova je

bilo 2,000.000

ljudi.

Št. odkritih okužb v času trajanja

programa 600

EVALVACIJA

Št. intervjuvanih oseb Ni podatka

Št. razdeljenih vprašalnikov Ni podatka

Ali je bil uporabljen vprašalnik pred in po

aktivnosti?

Samo vprašalnik

pred aktivnostjo,

za potrebe

oblikovanja video

spota.

TRANSPARENTNOST

Dostopnost rezultatov intervencije

deležnikom

Da (na spletni

strani)


javnosti

Omejena (na

spletni strani)

Nosilec

Ime pro

Cilji

Kratek

Komen

DODAT

INFORM

U

TE

c/glavni part

ojekta

opis

ntar

TNE

MACIJE

KREPI ZA

R NJIHO

tner Bolga

“Igraj

Cilj p

repro

edicij

BFPA

izvaja

kamp

za iz

uspos

sodel

V ok

lokaln

dogo

na sp

meto

Poleg

medij

Mrež

proje

mlad

skupi

kamp

dejav

kamp

kot 35

SPLET

http:/

LETAK

A OZAVEŠ

VO PREP

arsko združe

j se varno” m

projekta je

oduktivnega

projekta.

je podprla

anje lokalnih

panje "igraj s

vajanje pre

sabljanja je

ovali p

kviru kampa

nemu okolju

dkov na priz

pontani emp

dologija

g tega je pro

ji, šole, občin

a mladih je

kta vse do d

ih v največji

ne, da spo

panjo je mrež

vnosti. To je

panji. Na višk

50 lokacij s s

TNA STRAN B

//www.safes

K:

14

ŠČANJE O

PREČEVA

nje za načrto

mladinska in

bilo ozave

zdravja ter p

in organizir

dejavnosti o

se varno“. Vk

eventivne de

vključeval t

pri obli

anje so

u, od dela

zoriščih, ki so

patiji med v

bolj

ojekt vključev

ne in zdravst

e nadaljevala

danes. BFPA

ih mestih Bo

odbudi njih

ža mladih sa

prispevalo b

ku kampanje

sloganom in v

BFPA:

sex.bg/

O HBV, H

ANJE MED

ovanje druži

nformativna

eščanje mla

pravic (SRHR

rala mrežo m

o vprašanjih,

ključeni mlad

ejavnosti ‐

eme o HIV,

ikovanju

potekale ra

vnic varnej

o priljubljen

vrstniki, ki te

učinkovit

val različne

tveni organi.

a z delovanj

se že vrsto

olgarije. BFP

ovo samost

ma odločala

boljšemu od

e je bilo v 15

vizualnim zn

HCV IN H

D MLADI

ne in spolno

mreža

adih o pom

R). Do sedaj j

mladih iz 15

povezanih s

di so bili še

v šoli in i

HBV in HCV

informativ

azlične deja

še spolnost

i med mladi

emelji na pr

ta in

zainteresiran

jem in traja

let trudi z o

A nudi finan

tojnost in

kje, kdaj in

ražanju potr

5 mestih v d

akom kampa

IV

IMI

o zdravje (BF

menu spoln

je bilo realiz

mest v Bolg

s HIV in SPO

posebej prip

zven nje. P

V. Mladi v m

vnega

avnosti, pril

ti do prom

imi. Ta pristo

repričanju, d

nepo

ne deležnike

a tudi po za

oblikovanjem

nčno podpo

ustvarjalnos

kako bo orga

reb ciljne sk

državi označe

anje.

FPA)

nega in

ziranih 7

gariji za

v okviru

pravljeni

Program

mreži so

gradiva.

agojene

mocijskih

op gradi

da je ta

osredna.

e, kot so

aključku

m skupin

ro za te

st. Med

anizirala

kupine v

enih več

ZNAK

FOTO

KI IN PLAKATI

OGRAFIJE Z D

15

I:

DOGODKOV:

Kampanj

HIV in d

tematiki

bile v dr

kampanj

temelječ

IM

GLA

OBSEG

VKLJUČ

ja IGRAJ SE

rugih spolno

so se pogov

ržavi izveden

jami. Tak pris

č na koncept

ME PROJEKTA

AVNI PARTN

KRITERIJ

ČENOST MLA

INFO

E VARNO je

o prenosljivih

varjali pri ak

ne prvič in s

stop je omog

u participaci

TA

NER B

IND

Št.

akt

Niv

reg

ADIH

Ali

ob

Ali

izv

Št.

ob

RMATIVNA B

bil izbrana

h bolezni v B

ktivnostih v š

so bile upora

gočil udeleže

ije mladih.

“Play It Sa

Bolgarsko zdr

DIKATORJI

klikov na sp

tivnosti

vo: nacionaln

gionalni, loka

so mladi bil

likovanju po

so mladi bil

vajanju pobud

mladih, vklj

likovanju po

16

BROŠURA:

kot najbolj u

Bolgariji med

šoli in izven š

abljene kot m

encem, da so

afe” “Igraj se

ruženje za na

pletni strani

ni,

alni

i vključeni pr

obude?

i vključeni pr

de?

učenih pri

obude

učinkovita ka

d mladostnik

šole. Nekate

model, ki so

o dosegali svo

e varno” mla

ačrtovanje dr

25.000 (

ri

ri

ampanja za

ki v različnih

ere od izven

o ga posnem

oje vrstnike n

dinska inform

ružine in spo

na starejši in

Nacio

Da

Da

35

preprečevan

bolgarskih m

šolskih deja

mali ostali z r

na različnih l

mativna mre

olno zdravje (

načici spletne

onalni

a

a

5

nje virusa

mestih. O

vnosti so

različnimi

lokacijah,

eža

(BFPA)

e strani)

17

Št. mladih, vključenih v

izvajanje pobude 665 (povprečno 95 na leto v 7 letih)

Ali obstajajo notranji

postopki, ki zagotavljajo

sodelovanje mladih pri

vodenju

Da (zagotovljeni z internimi pravili BFPA)

TRAJNOST AKTIVNOSTI

Trajanje (št. mesecev) 84 mesecev (7 let)

Št. ponovitev aktivnosti

7 ponovitev kampanje

(93 ‐ promo dogodkov

50 – šolskih predstavitev varnejše

spolnosti)

KOMUNIKACIJSKI KANALI Št. različnih

komunikacijskih kanalov

7 (šolskih predstavitev, informativnih

predst. v klubih, bus stop posterji, letaki

za ulično distribucijo, vrstniško

obveščanje, objave na TV/radiu in

časopisih, šolski teater)

STROŠKOVNA

UČINKOVITOST

Vrednost 72.000 €

(približno in za vse ponovitve)

Št. doseženih mladih 35.000

(približno in za vse ponovitve)

Št. odkritih okužb v času

trajanja programa

Ni podatka

(gre za kampanjo osveščanja)

EVALVACIJA

Št. intervjuvanih oseb 2260

(60 intervjujev in 2200 vprašalnikov)

Št. razdeljenih vprašalnikov

2.200

(različnih vprašalnikov za različne

projektne aktivnosti)

Ali je bil uporabljen

vprašalnik pred in po

aktivnosti?

Da

TRANSPARENTNOST

Dostopnost rezultatov

intervencije deležnikom Da (novičnik, spletna stran)


intervencije javnosti Da (spletna stran)

18

2.

19

CIPER


Država: CIPER

Nosilec/glavni partner Ministrstvo za zdravje

Ime dejavnosti Regionalni centri primarne nege za nadzor bolezni in cepljenje

Cilji dejavnosti Namen centrov je zagotoviti točne informacije za širšo javnost (ne

glede na starost, spol ali status) in omogočanje hitrega dostopa do

testiranja in svetovanja. Splošni cilj je odpraviti ovire za zagotavljanje

najboljših možnosti za zdravljenje in nego.

Kratek opis Ciprsko ministrstvo za zdravje vodi 5 centrov primarne nege za nadzor

bolezni in cepljenja v sodelovanju z regionalnimi enotami za

obvladovanje okužb. Vsak center je zadolžen za razvoj naslednjih

dejavnosti:

1. Širjenje informacij z objavo letakov in drugih informativnih gradiv na

internetu in drugih medijih z namenom javnega obveščanja;

2. Identifikacija ciljnih skupin v sodelovanju s socialnimi partnerji,

policijo, enotami za detoksikacijo, uradom za priseljevanje in poklicno

usposabljanje in izobraževanje, ki gosti pomembne ne‐ciprske

posameznike;

3. Zagotavljanje brezplačnega testiranja in svetovanja za vse

zainteresirane osebe z individualiziranimi in zaupnimi postopki.

Še posebej sta testiranje in svetovanje na voljo širši javnosti vseh

starosti, spolov, statusov itd. Kadar so rezultati testov pozitivni, se o

tem poroča zaupno, pacienti pa so napoteni v obravnavo specializirani

interdisciplinarni ekipi, ki je na voljo takoj.

Komentar Podrobno starostno‐specifičnih podatkov iz določenega centra ali o

določeni bolezni ni na voljo.

Storitev je v pristojnosti države, ki jo usklajuje regionalni center

primarne nege in nadzorujejo krvne banke in javno‐zdravstvene

oblasti.

DODATNE INFORMACIJE SPLETNA STRAN MINISTRSTVA ZA ZDRAVJE:

http://www.moh.gov.cy/

Storitev ‐ REGIONALNI CENTRI PRIMARNE NEGE/OSKRBE ‐ je bila, med vsemi drugimi na voljo na

Cipru, izbrana kot najbolj učinkovita. Ti centri so edine ustanove na Cipru, ki ponujajo popolno pomoč

pri spolno prenosljivih boleznih (testiranje, zdravljenje in svetovanje). Obstoječa javna mreža

preventivnih storitev pri SPB predstavlja celovito strategijo, ki vključuje vse pomembne zdravstvene

delavce in državne regulatorne organe. Centri ponujajo odprte in uporabniku prijazne storitve in

omogočajo neoviran in hiter dostop do interdisciplinarnih intervencijskih ekip, ki hkrati zagotavljajo

20

zahtevano stopnjo anonimnosti in zaupnosti. Čeprav testiranje ni na voljo zunaj centrov, več politik

omogoča dostop vsem oddaljenim in marginaliziranim populacijam z višjim tveganjem.

IME PROJEKTA Regionalni centri primarne nege za nadzor bolezni in cepljenje

GLAVNI PARTNER Ciprsko ministrstvo za zdravje


OBSEG STORITEV

Št. oseb doseženih z

aktivnostmi na terenu

V centrih se letno zvrsti približno

400.000 pacientov z različnimi

potrebami s področja nadzora

bolezni in cepljenja; okoli 4.000

migrantov, ki jih pošlje na pregled

urad za migracije v zadnjih 4 letih in

več sto prostovoljnih darovalcev krvi

na ruralnih področjih, ki jih obiščejo

zdravniki primarne oskrbe vsakih 3‐6

mesecev.


Št. testiranih oseb v centrih za

PST

Skupaj za vse regionalne centre:

migranti:

pribl. 1000/leto,

spolni delavci:

pribl. 100/ leto,

UID: pribl. 100/leto.

Št. oseb, ki so prišle po

rezultate testa Ni podatka

Vključenost NVO pri

zagotavljanju PST Da

Ali je na voljo testiranje na

HIV? Da

Ali obstaja HBV testiranje? Da

Ali obstaja HCV testiranje? Da

% žensk in moških 53% moških,

47% žensk

Št. oseb s pozitivnim

rezultatom na HIV, HBV, HCV

HIV+: 419 skupno

(okoli 15‐25 novih primerov/ leto)

HBV+: skupno okoli 1000 primerov

HCV+: okoli 150 primerov v zadnjih 3

letih.

21

Št. centrov za PST glede na

število prebivalcev v regiji/

področju

1 center na 170.000 prebivalcev

(skupno 5 centrov na nacionalnem

nivoju)

POSTOPKI

Ali obstaja svetovanje pred in

po testiranju? Da (brezplačno)

Ali obstaja ustrezna

koordinacija postopka

napotitve?

Da

Ali obstajajo postopki, ki

zagotavljajo anonimnost? Da

Kako pogosto na leto se

usposablja osebje, ki dela v

ustanovi?

1‐2 na leto

ENAK DOSTOP GLEDE NA

SPOL IN PRIPADNOST

MARGINALIZIRANIM

SKUPINAM

Št. obstoječih programov za

marginalizirane skupine

3 (migranti, spolni delavci, UID) po

regijah

Št. sodelujočih

kulturnih/zdravstvenih

mediatorjev

Centri sodelujejo z veleposlaništvi,

policijo, vodstvi letališč, pristanišč,

šol in podjetij, ki gostijo

internacionalne posameznike).

Št. vključenih NVO pri

zagotavljanju informacij 5 (enot za detoksikacijo)



**NA CIPRU NI BILO POSEBNIH KAMPANJ/PROJEKTOV

ZA PREPREČEVANJE HBV/HCV**

Država: CIPER

Nosilec/glavni partner Ciprsko združenje za načrtovanje družine

Ime projekta Aktivnosti za varnejšo spolnost in preprečevanje SPO med mladimi

Cilji Cilj projekta je:

širjenje informacij in nudenje svetovanja za mlade o spolno

prenosljivih boleznih in varnejši spolnosti,

22

usposabljanje zdravstvenih delavcev in staršev za vodenje

pogovorov o temah, kot so spolnost in preprečevanje spolno

prenosljivih bolezni.

Kratek opis Cilji projekta se izvajajo s pomočjo izdajanja in širjenja posebnih

knjižic, ki se delijo brezplačno in organizacija usposabljanja.

Obstajajo različne vrste knjižic, ki so vse namenjene mladostnikom in

vsebujejo besedila in slikovne ilustracije. Vsaka knjižica vsebuje

informacije o različnih temah. Najbolj reprezentativne med njimi so:

8. "Odraščanje" je knjižica na 20 straneh in informira o: razvojnih

fazah telesa v času odraščanja in bioloških spremembah pri fantih

in dekletih v puberteti, kaj je menstruacija, o dejstvih pri

nosečnosti, o spolnosti in spolnih partnerjih /zvezah; o

masturbaciji, o spolno prenosljivih boleznih (seznam vključuje 25

bolezni med katerimi je tudi virusni hepatitis in HIV/aids, pogosti

simptomi in težave, način za preprečevanje in zdravljenje) in

metode za kontrolo rojstev.

9. "Spolno prenosljive bolezni" je knjižica na 36 straneh, ki opisuje,

kaj so spolno prenosljive bolezni in je namenjena ozaveščanju

mladih. Predstavi teme kot so: načrtovanje družine, spolno

prenosljive bolezni in nosečnost, kdo je v nevarnosti za okužbe,

patologije, kaj storiti, če mislite, da ste se okužili, kako se zaščititi

pred okužbami, seznam bolezni in pojasnila za vsako posebej

(gonoreja, kandidoza, genitalne bradavice, trihomonoza, genitalni

herpes, sramne uši, sifilis, hepatitis B, HIV/aids) in kontaktne

podatke.

Usposabljanje in vrstniško izobraževanje HIV/aidsu se organizira vsako

leto. Tečaji izobraževanja se vsako leto izvajajo v različnih okrožjih po

Cipru z namenom, da bi dosegli širše število mladih na nacionalni

ravni. Metodološki pristop je usposobiti mlade trenerje, ki bodo

izvajali vrstniško izobraževanje.

Usposabljanje pokriva pridobivanje znanj in veščin za delo vrstniških

trenerjev na področju HIV/aidsa in preventive drugih SPO, veščine

komuniciranja in krepitev samozavesti in dodatna znanja o spolnosti in

zdravih partnerskih odnosih. Kot nadaljevanje treningov lahko

udeleženci sodelujejo v kampanjah ozaveščanja, kot vrstniški trenerji

in bodo vključeni v predstavitve, usposabljanja itd, z namenom širjenja

pridobljenega znanja.

Poleg tega projekt ponuja ozaveščanje in izobraževalne dejavnosti za

odrasle o mladih in njihovi seksualnosti (spolne prakse, nevarnosti

spolno prenosljivih bolezni, nosečnost ipd).

Komentar Namen knjižic je dvigniti ozaveščenost in mladim zagotoviti možnost

za razpravo o informacijah in slikah, ki jih vsebujejo.

Knjižice se širijo po šolah po oddelkih med spolno vzgojo in do sedaj so

vsako leto dosegle veliko število mladih.

23

Poleg tega je rezultat projekta tudi vsako leto več izobraženih

vrstniških trenerjev, ki so si pridobili veščine za širjenje znanja o

HIV/aidsu in o spolno reproduktivnem zdravju na druge mlade.

Glavna pomanjkljivost tega projekta je, da ne vključuje specifičnih

pristopov za doseganje marginaliziranih skupin.

DODATNE INFORMACIJE SPLETNA STRAN CFPA:

http://www.cyfamplan.org

KAMPANJA AKTIVNOSTI ZA VARNEJŠO SPOLNOST IN PREPREČEVANJE SPO MED MLADIMI je bila na

Cipru izbrana kot najbolj učinkovita za preprečevanje spolno prenosljivih boleznih, ker: 1) je Ciprsko

združenje za načrtovanje družine zelo aktivno na tem področju in ima skozi vse leto veliko

posameznih aktivnosti, katerih cilj je izobraževanje mladih o varnejši spolnosti in o SPO,

2) te aktivnosti vključujejo več kanalov za razširjanje informacij in za doseganje različnih ciljnih skupin,

3) uporabljajo posebej prilagojene pristope za doseganje določene ciljne skupine, to so mladi (letaki,

dogodki, sleng), 4) vključujejo usposabljanje vrstniških trenerjev (4 mladostnike),

5) njihovo učinkovitost dokazuje dejstvo, da je bila kampanja izvajana s kontinuiteto v zadnjih petih

letih.

IME PROJEKTA

GLAVNI PARTNER Ciprsko združenje za načrtovanje družine


OBSEG

Št. klikov na spletni strani

aktivnosti

Ni podatka (ni posebna spletna

stran)

Nivo: nacionalni, regionalni,

lokalni Nacionalni

VKLJUČENOST MLADIH

Ali so mladi bili vključeni pri

oblikovanju pobude? Da


izvajanju pobude? Da

Št. mladih, vključenih pri

oblikovanju pobude 4 na leto

Št. mladih, vključenih v izvajanje

pobude 20 na leto

Ali obstajajo notranji postopki,

ki zagotavljajo sodelovanje

mladih pri vodenju

Interna pravila združenja: Statut in

obstoj mladinske skupine, vodja

mladinskega programa.

TRAJNOST AKTIVNOSTI

Trajanje (št. mesecev) Kampanja, ki traja od 2005

Št. ponovitev aktivnosti Minimalno 1 na leto

24

KOMUNIKACIJSKI KANALI Št. različnih komunikacijskih

kanalov

3

(diseminacija info materialov;

nacionalna konferenca na univerzi;

prisotnost na spletu)

STROŠKOVNA

UČINKOVITOST

Vrednost Ni podatka

Št. doseženih mladih Približno 10.000


programa

Ni podatka

(testiranje ni bilo del aktivnosti)

EVALVACIJA


Št. razdeljenih vprašalnikov 0

Ali je bil uporabljen vprašalnik

pred in po aktivnosti? Ne

TRANSPARENTNOST


intervencije deležnikom

Ni bilo evalvacije in merjenja

učinka aktivnosti.


intervencije javnosti Ne

25

3. ČEŠKA


Država: ČEŠKA

Nosilec/glavni partner Bolnišnica Masaryk ‐ Ústí nad Labem

Ime dejavnosti Center za aids v Ústí nad Labem

Cilji dejavnosti Cilj centra je ponuditi zdravstveno nego in zagotoviti protiretrovirusno

zdravljenje za ljudi s HIV ali aidsom.

Kratek opis Center za aids ponuja diagnostične storitve in zdravstveno oskrbo za

ljudi, ki živijo z virusom HIV/aidsom v regijah Ústecký in Liberecký.

Center je visoko specializiran za zagotavljanje zdravljenja vključno s

protiretrovirusno terapijo.

Poleg tega center nudi širši javnosti plačljivo anonimno testiranje s

svetovanjem pred in po testiranju in pomoč po telefonu.

Center za aids je edini, ki se nahaja v regiji Ústecký, ki ima 836,198

prebivalcev. Je del omrežja sedmih centrov za aids, ki so dejavni po

državi, da bi pokrili potrebe vseh prebivalcev Češke, ki ima 10

milijonov prebivalcev.

Komentar Lokalni center za aids v Ústí nad Labem je v 2007 zagotavljal pomoč 35

osebam s HIV: 19 bolnikov je bilo zdravljenih s protiretrovirusno

terapijo, drugih 16 je bilo pod opazovanjem.

Glede na epidemiološko situacijo HIV na Češkem je mreža centrov za

aids dobro organizirana in zadostuje za kritje vseh potreb po pomoči.

DODATNE INFORMACIJE SPLETNA STRAN BOLNIŠNICE MASARYK:

http://www.mnul.cz/cs/start.asp

CENTER ZA AIDS V ÚSTÍ NAD LABEM je bil izbran kot najbolj učinkovit ponudnik storitev, ker mreža

centrov za aids ponuja popolno zdravniško pomoč na Češkem in ker je delovanje Centra za aids v regiji

Ústí nad Labem še posebej reprezentativno. Še posebno zato, ker Center za aids v Ústí nad Labem

ponuja visoko kakovostne zdravstvene storitve pacientom s HIV ali aidsom. Ima specializiran

medicinski oddelek z usposobljenim in izobraženim osebjem. Storitve, ki jih center nudi, so odlične in

zagotavljajo popolno zadovoljitev potreb pacientov. Dejanska pomoč vključuje storitve od svetovanja

do zdravljenja oseb s HIV po najboljših standardih. Poleg tega je mreža specializirana izključno za

nalezljive bolezni in še zlasti za HIV/aids in s tem povezanimi zdravstvenimi zapleti.

26

IME PROJEKTA Center za aids v Ústí nad Labem

GLAVNI PARTNER Bolnišnica Masaryk ‐ Ústí nad Labem


OBSEG STORITEV

Št. oseb doseženih z aktivnostmi

na terenu Ni podatka

Št. centrov za PST v državi

7 centrov za aids

(za 10 milionov

prebivalcev)

Št. testiranih oseb v centrih za PST

Ni podatka.

Nudena je bila

ambulantna oskrba

35 osebam s HIV v 2007

(19 pacientov z

antiretrovirusnim

zdravljenjem, 16 brez

antiretrovirusnega

zdravljenja).

Št. oseb, ki so prišle po rezultate

testa Ni podatka

Vključenost NVO pri zagotavljanju

PST Ne




% žensk in moških Ni podatka

Št. oseb s pozitivnim rezultatom na

HIV, HBV, HCV Ni podatka



1 center za aids za

836.198 preb.

(v regiji Ustecký)

POSTOPKI

Ali obstaja svetovanje pred in po

testiranju? Da

Ali obstaja ustrezna koordinacija

postopka napotitve? Da


zagotavljajo anonimnost? Da

27

Kako pogosto na leto se usposablja

osebje, ki dela v ustanovi? Ni podatka

ENAK DOSTOP GLEDE NA SPOL

IN PRIPADNOST

MARGINALIZIRANIM

SKUPINAM


marginalizirane skupine 0

Št. sodelujočih


mediatorjev

0


zagotavljanju informacij 0

Kampanja RUMENI TEDNI je bila izbrana kot najbolj učinkovita pri preprečevanje HBV in HCV na

Češkem zaradi njenega inovativnega pristopa in metodologije za nagovarjanje širše javnosti.

Kombinacija zabavnih elementov z zagotavljanjem znanstvenih informacij je sveža ideja, ki je zanimiva

in privlačna za mlade. Poleg tega je akcija je še posebej pomembno zaradi geografske pokritosti, ki jo

je dosegala v 14 mestih na Češkem.

IME PROJEKTA “Rumeni tedni” po čeških mestih

GLAVNI PARTNER GlaxoSmithKline


OBSEG

Št. klikov na spletni strani aktivnosti Ni podatka

Nivo: nacionalni, regionalni, lokalni Nacionalni

VKLJUČENOST MLADIH


oblikovanju pobude? Ne




pobude 0


pobude 5



vodenju

Pogodbe za študente, ki

jih je zagotovila agencija,

ki jim je tudi nudila

usposabljanje in plačilo.

28

TRAJNOST AKTIVNOSTI

Trajanje (št. mesecev) 14 dni (2010)


1 edicija s

14 ponovitvami

aktivnosti

v 14 mestih

KOMUNIKACIJSKI KANALI Št. različnih komunikacijskih kanalov

5

(Interjuji na radiu,

medijske objave s

podatki o številu okužb s

hepatitisom, TV novice ‐

informacije, posterji,

letaki)


Vrednost Ni podatka

Št. doseženih mladih Ni podatka


programa

Ni podatka

(testiranje ni bilo del

aktivnosti)

EVALVACIJA



Ali je bil uporabljen vprašalnik pred

in po aktivnosti? Ne

TRANSPARENTNOST


deležnikom Ne


javnosti Ne

29


Nosilec/glavni partner Nacionalni inštitut za javno zdravje (Praga)

Ime projekta “Igra proti aidsu”

Cilji “Igra proti aidsu” je nacionalna preventivna kampanja, ki je namenjena

češkim mladostnikom in katere cilj je izboljšanje ozaveščenosti in znanja

o virusu HIV/aidsu in drugih spolno prenosljivih boleznih. Njen cilj je

spodbujanje pozitivnega odnosa do preventive med mladimi, in jih

nagovarja, da sprejmejo "varnejše" vedenje.

Kratek opis Projekt je del nacionalnega programa za reševanje problematike

HIV/aidsa za obdobje 2008‐2012.

Kampanja se izvaja skozi nekonvencionalno, brezplačno in enostavno

interaktivno "igro", ki se osredotoča na primarno preprečevanje

neželenih nosečnosti, spolno prenosljivih bolezni in virusa HIV z uporabo

principov, kot so humor, igrivost in tekmovalnost mladih.

Igra traja približno 100 minut in se igra po skupinah 60‐70 učencev med

12 do 15 let starosti. Igra je sestavljena iz petih "delovnih postaj", ki

opisujejo povezane in različne teme: 1) Način prenosa virusa HIV: slike

opisujejo različne tvegane situacije in udeleženci z uporabo "semaforjev"

pokažejo stopnjo tveganja. 2) Ljubezen, spolnost in zaščita: uporabljajo

kocke, vprašanja, povezana z zaščito pred spolno prenosljivimi boleznimi

in HIV in odnosih do partnerstva, odgovarjajo na vprašanja in

razpravljajo. 3) Zaščita pred neželeno nosečnostjo: Glavni poudarek

temelji na razliki med različnimi metodami preprečevanja s pregrado in

brez pregrad. 4) Govorica telesa in spolnost ‐ pantomima: namen te

delovne postaje je izražanje osebnih občutkov povezanih z ljubeznijo,

partnerstvom in spolnostjo s pomočjo telesne govorice. 5) Živeti s HIV:

oseba, ki živijo z virusom HIV je moderator te delovne postaje in pomaga

udeležencem razumeti dnevne probleme oseb s HIV.

Do zdaj je pri tej "igri" sodelovalo več kot 30 tisoč mladih iz vseh regij na

Češkem.

Zaradi dobrega odziva ciljne skupine in staršev/učiteljev predstavlja "Igra

proti aidsu" dobro orodje pri preprečevanju HIV.

Komentar Junija leta 2003 je bila "igra" izvedena za 12,853 učencev osnovnih šol,

6,841 dijakov srednjih šol, 5,112 vajencev in 450 fantov na služenju

vojaškega roka v 14 okrožjih na Češkem, tudi v glavnem mestu Pragi.

Prvotna različica tega projekta je bil razvita v Nemčiji in nato leta 1998 na

voljo na Češkem kot del čezmejnega sodelovanja.

DODATNE

INFORMACIJE

INFORMACIJE NA SPLETU:

http://www.aids‐hiv.cz/

Kampanj

Češkem,

spolnega

mladimi

Glavne p

2) omog

3) ustrez

4) je spre

5) je uči

je "Igra p

znanja o

ja IGRA PRO

ker predsta

a vedenja, za

o vprašanjih

prednosti pro

goča udeležb

za miselnosti

ejeta med št

nkovita pri iz

proti aidsu" j

o SPO/ prepre

BROŠ

UTRIN

OTI AIDSU j

avlja enega o

ahvaljujoč sv

h o spolnosti

ojekta so: 1)

o vrstnikov i

i najstnikov,

tudenti, učite

zboljšanju zn

je dober prim

ečevanje širj

ŠURA:

NKI IZ KAMPA

e bil izbrana

od najbolj pr

voji metodol

, ki se tičejo

ima enostav

n oseb s HIV,

elji in starši,

nanja, spretn

mer sodelova

enja virusa H

30

ANJE:

a kot najbol

rimernih pris

ogiji za vzpo

mladih.

ven dostop, t

V,

nosti in indu

anja med zah

HIV, mogoč in

j učinkovita

stopov do m

ostavitev odp

transport, mo

cira/spremin

hodom in vz

n stroškovno

za prepreče

ladostnikov

prtega in inte

ontažo in izv

nja stališča ‐

hodom, ki do

o učinkovit.

evanje virus

in njihovega

eraktivnega

vedbo,

odnose. Ne

okazuje, da j

a HIV na

a varnega

dialoga z

nazadnje

je prenos

31

IME PROJEKTA Igra proti aidsu (Game against AIDS)

GLAVNI PARTNER Nacionalni inštitut za javno zdravje (Praga)


OBSEG


aktivnosti Ni podatka


lokalni Nacionalni

VKLJUČENOST MLADIH






oblikovanju pobude 0


pobude

14

(podatek za Ústí nad

Labem)


zagotavljajo sodelovanje mladih

pri vodenju

Da. Interna pravila

projekta.

(Študenti so lahko pri

aktivnostih sodelovali kot

prostovoljci).

TRAJNOST AKTIVNOSTI

Trajanje (št. mesecev)

25 mesecev

(11/2005 do 11/2007.

Podatek velja za izvedbo

kampanje

v Ústí nad Labem).

Št. ponovitev aktivnosti 3 edicije kampanje

(2005, 2006, 2007)


kanalov

4

(aktivne prezentacije z

mladimi, intervjuji na

radiu, članki v časopisih,

TV video spot).


Vrednost Ni podatka


1.030

(doseženi mladi v času

od 2005 to 2007 v regiji

Ustecky.

32

Na nacionalnem nivoju

skoraj 35.000)


programa

Ni podatka.

(Gre za aktivnost

osveščanja).

EVALVACIJA





TRANSPARENTNOST


deležnikom

Letna poročila so bila

predstavljena ministrstvu

za zdravje in vodji HIV

preventive na

nacionalnem nivoju, ki je

prejela tudi poročila

posameznih aktivnosti.


javnosti

Rezultati so bili

predstavljeni v lokalnem

časopisu in radiu

(Litoměřický deník,

Ústecký deník, Deník

Směr, Český rozhlas

Sever)

34

4. GRČIJA


Država: GRČIJA

Nosilec/glavni partner PRAKSIS NVO (pod pokroviteljstvom Centra za nadzor in

preprečevanje bolezni ‐ KE.EL.P.NO., s podporo Grškega društva za

preučevanje in zdravljenje aidsa ‐ E.E.M.A.A., in agencije atenske

občine za zdravje in socialne zadeve)

Ime dejavnosti Mobilna enota informacije in pregledi na HIV

Cilji dejavnosti Storitev je namenjena ozaveščanju javnosti o načinu prenosa virusa

HIV in preprečevanju in svetovanju o HIV/aidsu. Hitri testi in

posredovanje v visoko ogroženih skupinah (MSM, priseljenci, skupine

s tveganim vedenjem) .

Kratek opis PRAKSIS je grška nevladna organizacija, ki zagotavlja hitre teste za

HIV, ki so anonimni in brezplačni na polikliniki v Atenah in v Solunu.

Organizacija ponuja tudi telefonsko linijo za pomoč (8001111600) za

svetovanje o HIV.

PRAKSIS vsako leto organizira javno kampanjo z imenom "Najprej

vprašajte" v okviru katere se izvaja program „Mobilne enote

informacije in pregledi na HIV". Mobilna enota je opremljena za

zagotavljanje brezplačnih in anonimnih storitev hitrega testiranje za

HIV na terenu. Izvajajo jo prostovoljci in zaposleni v NVO PRAKSIS, ki

zagotavljajo splošne informacije o HIV in svetovanje pri testiranju. Te

storitve ozaveščanja na terenu, ki so na voljo v okviru širše kampanje

so se pokazale kot zelo koristne pri doseganju najbolj ranljivih skupin,

ki ne pridejo pogosto v bolnišnice.

Komentar Metodologija mobilne enote temelji na pomembnosti laboratorijskih

preiskav za preprečevanje HIV/aidsa.

Kampanja "Najprej vprašajte" vključuje tudi druge dejavnosti, ki

spodbujajo ljudi, da se testirajo v mobilni enoti: medijske oglase,

plakate, razdeljevanje informacijskega gradiva, svetovanje pred in po

testiranju.

Učinkovitost te storitve na terenu se kaže v večjem številu ljudi, ki se

odločijo za test med izvajanjem aktivnosti "mobilne enote".

Naslednji načrtovani korak mobilne enote PRAKSIS bo organizacija

ciljanih intervencij pri družbenih skupinah z višjim tveganjem kot so

MSM. Te inovativne dejavnosti se bodo izvajale na lokacijah

dogodkov kot je parada ponosa, bari za geje, na zbirališčih MSM.

DODATNE INFORMACIJE SPLETNA STRAN PRAKSIS:

h

T

h

M

N

P

http://www.

TV SPOT:

http://www.y

MOBILNA EN

NALEPKE:

POSTERJI:

35

praksis.gr/

youtube.com

OTA:

m/user/prakssisngo#p/u/33/UV‐72dGG

CSs

Aktivnos

1. Mobil

zdravstv

2. Predla

3. Učinko

ki so se t

[1];

4. Čepra

veliko šte

5. Za

6. Dejav

socialno

[1]PRAKS

st MOBILNA

lna enota je

ene enote v

agane dejavn

ovitost pilots

testirale v ob

av se je pob

evilo oseb v

posameznik

vnost je zag

skrbstvo.

SIS, tiskovna

A

P

ENOTA je bi

sodelovala

državi,

nosti zagotov

skega izvajan

bdobju od 21

uda izvajala

kratkem obd

ke, ki so

gotovila sode

konferenca

AKTIVNOSTI V

PREDSTAVITE

l izbrana kot

z 2 poliklini

vljajo enak do

nja mobilne e

1/9/2010 do

na regional

dobju (97 ose

želeli, je

elovanje nev

o hitrem tes

36

V SKLOPU KA

EV NA TISKOV

t najbolj učin

kama v Aten

ostop tudi m

enote v Aten

24/09/2010

ni ravni je im

eb);

bilo vključ

vladnih orga

stiranju

AMPANJE

VNI KONFERE

nkovita v Grči

nah in Solun

marginalizira

nah in Solunu

0,

mela velik v

čeno svetov

anizacij, HCD

ENCI

iji iz naslednj

nu, ki veljata

nim skupina

u je bila potr

pliv in pome

vanje pred

DCP in minis

jih razlogov:

a za najbolj d

m;

rjena s števil

en, saj se je

in po te

strstva za z

dostopne

om oseb,

testiralo

estiranju,

dravje in

37

IME PROJEKTA Mobilna enota informacije in pregledi na HIV

GLAVNI PARTNER

PRAKSIS NVO (pod pokroviteljstvom Centra za nadzor in preprečevanje bolezni

‐ KE.EL.P.NO., s podporo Grškega društva za preučevanje in zdravljenje aidsa ‐

E.E.M.A.A., in agencije atenske občine za zdravje in socialne zadeve)


OBSEG STORITEV


na terenu Ni podatka


Ta storitev se zagotavlja z eno mobilno

enoto povezano z eno polikliniko v Atenah

in eno v Solunu. Poleg tega je v Grčiji 20

enot za aids, storitve PST se zagotavljajo v

74 bolnišnicah.


PST

97

(podatek za obdobje od junija do

septembra 2010)


testa Ni podatka


zagotavljanju PST Da


Ali obstaja HBV testiranje? Ne

Ali obstaja HCV testiranje? Ne

% žensk in moških

19,4 % žensk;

80,6% moških

(podatek za obdobje od junija do

septembra 2010)

Št. oseb s pozitivnim rezultatom

na HIV, HBV, HCV Ni podatka



področju

Mobilna enota deluje kot pilotski projekt, v

Atenah (4.088.447 prebivalcev v 2009).

Med kampanjo je enota delovala tudi nekaj

dni v Solunu (populacija v Kentiki,

Makedonia: 1.944.793 prebivalcev v 2009)

[2]

POSTOPKI


testiranju? Da


postopka napotitve? Da

Ali obstajajo postopki, ki Da

38

zagotavljajo anonimnost?



ustanovi?

Vsaj 2 krat na leto

NAK DOSTOP

GLEDE NA SPOL

IN PRIPADNOST

MARGINALIZIRA

NIM SKUPINAM



Vse storitve so namenjene le

marginaliziranim skupinam

Št. sodelujočih


mediatorjev

0



[2] Eurostat (2009), Population and Social Conditions, Demography ‐ National data



Država: GRČIJA

Nosilec/glavni partner Ministrstvo za zdravje in Družbena solidarnost, Grški center za

nadzor bolezni in preventivo (HCDCP), Grški nacionalni odbor za

imunizacijo (NBI), ki ga večinoma tvorijo pediatri in predstavniki

ministrstva za zdravje.

Ime dejavnosti HBV Nacionalni program imunizacije

Cilji dejavnosti Program ima dva glavna cilja:

(a) za preprečevanje akutne in kronične HBV okužbe;

(b) odpravo HBV prenosa v vseh starostnih skupinah s pomočjo:

testiranja nosečnic za HBsAg kot del predporodne rutinske oskrbe;

in evidentiranje HBV cepljenja in beleženje imunskega globulina

hepatitisa B (HBIG) za vse novorojenčke rojene HBsAg pozitivnim

materam.

Kratek opis Priporočeno HBV cepljenje za vse dojenčke je bilo uvedeno v okviru

grškega nacionalnega programa za imunizacijo (NIP), 1. januarja 1998 z

namenom preprečevanja akutne in kronične HBV okužbe in doseganja

odprave prenosa HBV v vseh starostnih skupinah. HCDCP je odgovoren

za posodabljanje priporočil za HBV cepljenje in pomaga pri izvajanju

operativnih programov za preprečevanje perinatalne HBV okužbe.

Grški program cepljenja priporoča HBV cepljenje pri 2, 4 in pri 6‐18

mesecih starosti.

39

Odmerek takoj ob rojstvu se daje le novorojencem mater, ki so HBsAg‐

pozitivne in mu sledita še dva odmerka pri 1‐2 in 6‐18 mesecih.

Ta postopek je obvezen za vse prijavljene novorojenčke in je

brezplačen v okviru grškega nacionalnega zdravstvenega sistema.

Brošure, letaki in plakati v javnih bolnišnicah, zasebnih ambulantah,

porodnišnicah in zdravstvenih domovih zagotavljajo potrebne

informacije materam in širši javnosti. Drugih komunikacijski kanali so

tudi obvestila v šolah, info dnevi v bolnišnicah in zdravstvenih

domovih, objavljanje člankov v časopisih, preventivne kampanje,

rubrike pogosta vprašanja in koristne informacije na spletni strani

HCDCP.

Vloga HCDCP je odgovornost za posodabljanje priporočil za HBV

cepljenje in podpiranje izvajanja operativnih programov za

preprečevanje perinatalnih HBV okužbo.

Program vključuje univerzalne presejalne preglede za HBsAg nosečih

žensk in univerzalno cepljenje otrok. Na voljo je enovalentno in

kombinirano cepivom.

Komentar Leta 1982 se v Grčiji začne izvajanje programa cepljenja za HBV za

ranljive skupine, vključno z zdravstvenimi delavci, injicirajočimi uživalci

drog, spolnimi delavci, hemofiliki in dializnimi bolniki. Na žalost ta

strategija le malo vpliva na pojavnost ali razširjenost bolezni in med

razlogi za neuspeh so: strah pred nastajajočo epidemijo HIV, visoki

stroški cepiva in predvsem težave pri dostopu do ciljnih posameznikov

z višjim tveganjem. Dejavnikov tveganja za okužbo s HBV niso odkrili

pri 35% akutnih okužb HBV.

Po letu 1993 je več znanstvenih in zdravniških združenj skupaj začelo

kampanjo za splošno cepljenje otrok in mladostnikov za HBV, tako da

je vlada objavila svojo namero za vključitev cepiva HBV v nacionalni

program imunizacije in zasebni pediatri so začeli s cepljenjem.

Kasneje, med letoma 1995 in 1997, se je delež cepljenj za HBV med

otroki, ki vstopajo osnovne šole povečal s 36,3% na 56,9%. Cepljenja

večinoma opravljajo zasebni pediatri (62%), medtem ko le 29%

cepljenj izvajajo javne zdravstvene službe.

DODATNE INFORMACIJE VIRI:

Kattamis C, Papaevangelou G. Workshop group: Greece. Vaccine

1995; 13 (Suppl 1) :S97‐8

Papaevangelou G. Hepatitis B immunization programme: lessons

learnt in Greece. Vaccine. 1998; 16 (Suppl):S45‐7

Papageorgiou V, Van Damme P (2008), "Hepatitis A and B and

Immunization Programmes in Greece", Viral Hepatitis, vol.16, no1,

April 2008, pp.21


http://www.euvac.net/graphics/euvac/vaccination/greece.html

40

HBV NACIONALNI PROGRAM IMUNIZACIJE je bil izbran kot najbolj učinkovita aktivnost za

preprečevanje HBV, ker: 1) pokritje: dejavnosti se oblikujejo in izvajajo na nacionalni ravni. Ciljno

skupino obravnava neposredno in posredno, saj se izvaja pri vseh novorojenčkih in nosečnicah ter s

tem preprečujejo prenos HBV na vse starostne skupine, 2) dejavnosti, so zasnovali v HCDCP, ki

predstavlja nacionalni sistem poročanja za SPO v Grčiji (politike, ki jih izvajajo HCDCP so v skladu z

nacionalno zdravstveno politiko ministrstva za zdravje in socialno skrbstvo), 3) pobuda je zasnovana

na podlagi dolgoročnega epidemiološkega nadzora HBV širjenja v Grčiji, 4) rezultati so objavljeni in

posredovani splošni javnosti in zainteresiranim skupinam (letno poročilo, objava epidemioloških

podatkov, objavljanje člankov v časopisih), 5) učinkovitost pobude se je pokazala najprej z dejstvom,

da se je po kratkem obdobju izvajanja pilotskega cepljenje programa (1982 ) kampanja uradno začela

leta 1993 in od takrat, je del nacionalne strategije za zdravje. Poleg tega se je od začetka izvajanja

pobude število primerov HBV precej zmanjšalo.

IME PROJEKTA

GLAVNI PARTNER

Ministrstvo za zdravje in Družbena solidarnost, Grški center za nadzor

bolezni in preventivo (HCDCP), Grški nacionalni odbor za imunizacijo

(NBI), ki ga večinoma tvorijo pediatri in predstavniki ministrstva za

zdravje.


OBSEG




lokalni Nacionalni

VKLJUČENOST MLADIH




izvajanju pobude? Ne




pobude 0



mladih pri vodenju

Ne

TRAJNOST AKTIVNOSTI Trajanje (št. mesecev)

Pilotska izvedba med 1982 do

1992. Leta 1993, je grška vlada

objavila namen integrirati cepljenje

za HBV v nacionalni program

imunizacije. Cepljenje proti

41

hepatitisu B za novorojenčke je

postalo obvezno od 1/1/1998

(zakon 4543/10‐9‐97)


Program cepljenja priporoča

cepljenje za HBV pri starosti 2, 4 in

pri 6‐18 mesecih. Odmerek takoj

ob rojstvu se daje le novorojencem

mater, ki so HBsAg‐pozitivne in mu

sledita še dva odmerka pri 1‐2 in 6‐

18 mesecih.


kanalov

6

Informativne brošure v bolnicah,

zdr. domovih, obveščanja po šolah,

informativni dnevi v bolnicah in zdr.

domovih; članki v časopisih,

preventivne kampanje; spletna

stran HCDCP

STROŠKOVNA

UČINKOVITOST

Vrednost Ni podatka


V 2008 je bilo 118.502 rojstev.

Cepljenje proti hepatitisu B za

novorojenčke je postalo obvezno

od 1/1/1998 (zakon 4543/10‐9‐97)


programa

Ni podatka.

Po zadnjih podatkih je bilo v 2008

prijavljenih 31 primerov okužbe s

HBV.

EVALVACIJA





TRANSPARENTNOST



Da, preko epidemioloških

podatkov; nacionalnih potekajočih

HBV kohortnih študijah; nacionalne

študije obsega cepljenja; letna

poročila.


intervencije javnosti

Da, preko letnih poročil; objav

epidemioloških podatkov; člankov v

časopisih

o okužbah z HBV in HCV.

42



Nosilec/glavni partner NVO PRASKIS in NVO KENTRO ZOIS pod pokroviteljstvom Grškega

centra za nadzor bolezni in preventivo (HCDCP) in ministrstva za zdravje

in socialno skrbstvo

Ime projekta “DAN AIDSA 2010” Informativni dan o HIV/aidsu

Cilji Kampanja je edicija za leto 2010, ki vsako leto organizira "Informativni

dan o HIV/aidsu". Njen namen je ozaveščanje javnosti o virusu HIV/aidsu

in njegovem preprečevanju, obveščanje o virusu HIV, da bi tistim, ki želijo

omogočili hitro testiranje.

Kratek opis Kiosk je bil postavljen na lokacijah, kjer je velik pretok javnosti in še

posebej mladih, kot so trgi in postaje metroja. Osebje v kiosku je bilo

usposobljeno za obveščanje ljudi o HIV/aidsu, to je o načinih prenosa in

preprečevanja, ter o tem, kako uporabljati kondome. Delili so brošure,

letake in informativne zloženke, mimoidočim je bil na voljo tudi

strokovnjak za pojasnila in dodatne informacije.

Poleg tega sta z glavnim sporočilom "preprečevanje ‐ zaščita ‐ testiranje"

nevladni organizaciji PRAKSIS in Kentro ZOIS pozvali ljudi, da se udeležijo

novinarske konference, ki je potekala 1. decembra v knjigarni Ianos

(Atene). Glavne točke razprave na konferenci so bile: pionirska kampanja

nevladne organizacije in program dogodkov, trenutno stanje HIV okužb v

Grčiji, pravica splošne javnosti do "osveščenost ‐ preprečevanje ‐

testiranje" in pravica ljudi s HIV ali aidsom prejemati terapijo (ART), do

ohranitve svoje zaposlitve, s posebnim poudarkom na družbeni

stigmatizaciji, finančna analiza prispevka in sodelovanja aktivnih

državljanov pri izvajanju te kampanje.

Poleg tega je kampanja vključevala tudi družabne dogodke: predstavitev

"brezplačnih objemov" ali tim. „free hugs“na trgu Corai z grškimi

zvezdniki kot so "Generation of 592€" iz Mega Channel, igralci, športniki,

itd., „parada na ulicah Aten" z distribucijo brošur in kondomov.

Komentar Sporočilo kampanje in njene dejavnosti je pozdravila in sprejela zlasti

mladina, ki je pokazala zanimanje za tveganja za okužbo s HIV. Ta vrsta

kampanje poteka dvakrat na leto pod imenom "Dan aidsa" in aktivnosti

potekajo po vsej Grčiji.

DODATNE

INFORMACIJE


http://www.keel.org.gr IN http://www.praksis.gr

FOTOGRAFIJE OBJEMOV “FREE HUGS” IN PARADNIH DOGODKOV:

“DAN A

prepreče

nagovarj

mladih

2.metod

koncerti,

mlade; ja

objemi")

sporočil

rezultato

zagotovi

širši javn

na spletn

kampanj

IDSA 2010”

evanje virusa

jajo neposre

prostovoljce

da predlaga i

, razdeljevan

avljanje v živ

); 3.kampanj

ali prepove

ov kampanj i

li posredova

nost in intere

ni strani HCD

ja izvajana ko

GRAFIČ

ŽIVLJE

DOSTO

http:/

http:/

http:/

http:/

Obve

http:/

Informativn

a HIV, ker: 1

edno ciljno sk

ev, medtem

zvedbo inter

nje kondomo

vo radijskih p

ja uporablja

edi; 4. aktivn

in v skladu s

anje nevladn

esnim skupin

DCP in nevlad

ontinuirano

ČNA PODOBA

NJE”

OP DO TV SPOTO

//www.youtu

//www.youtu

//www.youtu

//www.youtu

stilo medijem

//www.praks

ni dan o HIV

1. pokritost:

kupino H‐CU

m ko je bi

raktivnih dej

ov, tekmovan

postaj; tiskov

"jezik mladih

nosti je oblik

smernicami

nih organizac

nam (Sporoč

dnih organiza

od leta 2003

43

A “PREPREČEV

OV

ube.com/wa

ube.com/wa

ube.com/wa

ube.com/wa

m:

sis.gr/defaul

V/aidsu je b

dejavnosti

BE (mlade),

ilo dosežen

avnosti, prit

nje "Avkcija

vna konferen

h" brez tabuj

kovala ekipa

i grškega min

cij in družbe

čilo za javno

acij); 6.Učink

3.

VANJE, ZAŠČITA

atch?v=5iiR2s

atch?v=W5cg

atch?v=kx8al

atch?v=‐LvmL

t.asp?pid=16

bil izbran kot

se oblikujejo

pri izvedbi p

no veliko š

tegniti mlade

za ljubezen"

ca v knjigarn

jev in stereo

a zdravstven

nistrstva za z

e; 5.rezultati

ost, televizijs

kovitost je bi

A, TESTIRANJE

sKOpQY

g2_uYcZY

iX8pGo

LDHwxxs (z iz

6&la=1&did=

t najbolj uči

o in izvajajo

projekta je so

tevilo mlad

e (multimedi

s Shakiro, k

ni, parada in

otipnih preds

ih delavcev

zdravje in soc

so bili objav

ki oglasi, pla

la dokazana

E: NAŠ “MO

zjavami Shak

=110

nkovita kam

na naciona

odelovalo ve

dih med ka

ia, mladinski

kiosk na zbir

predstavitev

stav, niti zast

na podlagi

cialno skrbst

vljeni in pos

akati, brošur

z dejstvom,

TTO” ZA

kire)

mpanja za

alni ravni,

č kot 170

ampanjo;

i festivali,

rališčih za

v "zastonj

rašujočih

preteklih

tvo, da bi

sredovani

e, novice

da je bila

44

IME PROJEKTA “DAN AIDSA 2010” Informativni dan o HIV/aidsu

GLAVNI PARTNER

NVO PRASKIS in NVO KENTRO ZOIS pod pokroviteljstvom

Grškega centra za nadzor bolezni in preventivo (HCDCP) in

ministrstva za zdravje in socialno skrbstvo.


OBSEG



Nivo: nacionalni,

regionalni, lokalni Nacionalni

VKLJUČENOST MLADIH




izvajanju pobude?

Da

(mladi med 15‐35 letom)




izvajanje pobude Več kot 170

Ali obstajajo notranji

postopki, ki zagotavljajo

sodelovanje mladih pri

vodenju

Ne

TRAJNOST AKTIVNOSTI

Trajanje (št. mesecev)

2‐4 dni

(vsako leto od 2003 naprej s

kampanjo ki traja manj kot

teden dni in za svetovni dan

aidsa)

Št. ponovitev aktivnosti 8 edicij do leta 2010

( od leta 2003)

KOMUNIKACIJSKI KANALI Št. različnih

komunikacijskih kanalov

10

(objava za medije; TV spoti;

posterji; brošure;

novičnik na spletni strani HCDCP

in NVO;

radijske oddaje v živo;

tiskovna konferenca v knjigarni;

parada in akcija zastonj objemov

"free hugs";

45

kiosk na pomembnih lokacijah)


Vrednost Ni podatka

Št. doseženih mladih Ni podatka


trajanja programa

Ni podatka

(testiranje ni bilo ena od

aktivnosti)

EVALVACIJA



Ali je bil uporabljen

vprašalnik pred in po

aktivnosti?

Ne

TRANSPARENTNOST



Da, preko objave za medije (vklj.

objave v časopisih in na

zdravstvenih spletnih straneh) in

letna poročila.



Da, preko objavljenih člankov v

časopisih in na spletu, novičnik

na spletni strani NVO.

47

5. MADŽARSKA


Država: MADŽARSKA

Nosilec/glavni partner Anonimno aids združenje (AATSZ)

Ime dejavnosti Anonimno testiranje za HIV/aids

Cilji dejavnosti Namen storitve je zmanjšati aids in druge spolno prenosljive

bolezni med med prebivalstvom, ki jim ponujajo možnost

anonimnega testiranja za te nalezljive bolezni.

Kratek opis Na sedežu AASTZ v Budimpešti so vsakemu, ki želi test na voljo

zdravniki, ne glede na spol, narodnost, spolno usmerjenost ali

uporabo drog. Strokovno osebje ponuja odgovore na vse vrste

vprašanj o spolno prenosljivih bolezni in zagotavlja HIV presejalne

teste, ne da bi se bolnik moral identificirati z imenom ali kakršnimi

koli osebnimi podatki. Poleg tega je od leta 2000 center opremljen

za testiranje za hepatitis in sifilis.

Dvojna varnost zagotavlja anonimnost bolnikov: AATSZ uporablja

besedno kodo namesto pacientovega imena in osebno bar kodo,

tako da se ne more zgoditi, da bi prišlo do zamenjave podatkov z

drugimi pacienti.

Storitev testiranja je strukturirana na naslednji način:

Svetovanje pred testiranjem: prvo srečanje z namenom, da se

oceni izpostavljenost HIV in identifikacija pacientovega

morebitnega tveganega vedenja.

Testiranje: potrebno je soglasje pacienta, odvzem krvi se opravi s

priborom za enkratno uporabo. Krvne vzorce testirajo strokovnjaki

v posebnih laboratorijih z visoko kakovostjo in sodobno opremo in

reagenti. Vzorec se shrani v vakuumske tube za enkratno uporabo,

ki so označene z edinstveno črtno kodo. Vsi podatki so dostopni le

z geslom.

Svetovanje po testiranju: pacient/ka lahko izve njegove/njene

rezultate testa le na drugem osebnem srečanju s svetovalcem iz

oči v oči. Če je rezultat negativen, svetovalec obvesti pacienta na

kaj morajo paziti, da bi ohranil svoj negativni status. Če je rezultat

pozitiven, se izvede potrditveni test in opravijo dodatne preiskave

za preverjanje pozitivnosti in preprečitev lažnega pozitivnega

rezultata. Te postopke, kot tudi protiretrovirusno zdravljenje

48

izvaja izključno samo posebna bolnišnica Szent László v

Budimpešti. V tem primeru se bo moral pacient odpovedati

anonimnosti, z namenom da bi prejel terapijo. Kakorkoli že, bodo

zdravniki in medicinske sestre ohranili bolnikovo zasebnost.

Komentar Od odprtja centra leta 1985 je bilo pri testiranju odkritih z okužbo

HIV 1340 moških, 223 žensk in 208 neznanih ljudi s HIV.

Dolgo časa je bil AATSZ edini center v državi, ki je zagotovljal

anonimne teste za HIV/aids. Danes se je možno testirati tudi ob

določenih priložnostih, kot so Svetovni dan aidsa, Valentinovo in

"Sziget Festival". Bolnikova zasebnost se dandanes spoštuje skoraj

v vsaki javno zdravstveni ustanov.

DODATNE INFORMACIJE VEČ INFORMACIJ NA SPLETNI STRANI AASTZ:

http://www.anonimaids.hu/englhlp.htm

NI PODATKOV GLEDE NA KRITERIJE H‐CUBE ZA IZBOR NAJBOLJŠIH PRAKS



Država: MADŽARSKA

Nosilec/glavni partner Nacionalna komisija za aids, Civilni aids forum, različne NVO, ki se

ukvarjajo z MSM MSM, Rdeči križ

Ime projekta Preventivni in informativni program za SPO

Cilji Namen programa je preprečevanje novih okužb z virusom HIV prek: 1)

pregledov morebitnih okuženih ljudi in jim istočasno ponuditi informacije

in svetovanje; 2) organiziranje dejavnosti ozaveščanja, ki obravnavajo

MSM in mlade.

Kratek opis Program je sestavljen iz več ukrepov, ki jih izvajajo različni vključeni

akterji:

1. anonimni presejalni testi za HIV/aids v skladu z mednarodnimi

standardi in metodologijo. Storitev, ki jih ponuja Anonimno združenje za

aids (AATSZ) je opisano v rubriki storitev.

2. Dejavnosti ozaveščanja, ki so namenjene MSM. Nevladne

organizacije, specializirane za delo s to skupino ciljnih populacij izvajajo

aktivnosti ozaveščanja, razdeljevanja brezplačnih kondomov in letake z

informacijami o SPO.

3. Dejavnosti ozaveščanja, ki so namenjene mladim. Vrstniške

izobraževalne delavnice so organizirane vsako leto na več šolah za

Valentinovo. Poleg tega mladi, ki sodelujejo v programu Rdečega križa za

vrstnike pomagajo pri organizaciji različnih dogodkov za seznanjanje

49

mladih o SPO in z distribucijo informativnega gradiva. Leta 2010 je

Rdeči križ organiziral "Tekmovanje o preprečevanju HIV/aidsa" v

sodelovanju z MTV Madžarske in na spletu MTV programa “Staying

alive” (ostati živ). Tekmovanje je bilo na nacionalni ravni, najprej na

spletu in nato na osebnem sestanku v Budimpešti. Mladi so bili

poklicani, da tekmujejo s svojim znanjem o spolno prenosljivih

boleznih.

Še en velik uspeh delovanja med mladimi je bil "Sziget Festival 2010" na

katerem so nevladne organizacije, ki sodelujejo v programu: delile

informativno gradivo, organizirale okrogle mize o spolno prenosljivih

boleznih, ponudile prostovoljno testiranje.

Komentar Program je bil zasnovan tako, da bi dosegel čimveč mladih. Za dosego

tega cilja je bil program sestavljen iz različnih vrst aktivnosti, ki jih izvajajo

različni akterji s posebnim strokovnim znanjem.

DODATNE

INFORMACIJE

INFORMACIJE O TEKMOVANJU O PREPREČEVANJU HIV/AIDSA:

http://www.mivk.hu/component/content/article/47‐hivaids‐prevencio‐

/151‐viii‐hivaids‐prevencios‐verseny‐2010‐.html

POVEZAVA NA MTV PROGRAM “STAYING ALIVE”:

http://www.mtv.co.hu/stayingalive/

INFORMACIJE O SZIGET FESTIVALU 2010:

http://szigetfesztival.blog.hu/2010/07/16/helyszin_magic_mirror



Nosilec/glavni partner Szülészeti‐Nőgyógyászati Prevenciós Tudományos Társaság (SzNPTT) in

združenje za obstetriko in ginekologijo ‐ Hungarian Preventive Scientific

Society of Obstetrics and Gynaecology (HPSSOG)

Ime projekta Program A‐HA!

Cilji Program A‐HA! nagovarja mlade med 13 in 18 letom. Njegov splošni cilj je

dvigniti zavest o zdravem spolnem življenju in načrtovanju družine. Še

posebej je namen programa zmanjšati širjenje SPO med najstniki in

število splavov v starostni skupini mlajši od 18 let.

Kratek opis “A‐HA!” je kompleksna kombinacija različnih vrst dejavnosti, da bi

zagotovili doseganje ciljev programa.

A‐HA vključuje naslednje ukrepe:

Postavitev in upravljanje spletne strani (www.a‐ha.hu)

Spletna stran je bila postavljena z namenom vzpostaviti neposreden stik z

mladimi in jim zagotoviti podrobnejše informacije v zvezi s spolnim

50

življenjem in spolno prenosljivimi boleznimi. Glavni rubrike so:

"Najstniški" Vade mecum ","Vprašaj spletnega zdravnika", "Teen

skrivnost" in "Kviz A‐HA!". "Vprašaj spletnega zdravnika" je še posebej

pomembna rubrika, saj ponuja možnost, da mladi postavljajo

strokovnjakom neposredna vprašanja (v programu sodeluje porodničar in

ginekolog) na anonimen način. Odgovori so poslani po e‐pošti. Najbolj

uporabna in izobraževalna vprašanja in odgovori so objavljeni tudi na

spletni strani.

Šolski seminarji o spolnem in mentalno‐higienskem izobraževanju

Seminarji potekajo dvakrat letno (septembra in februarja) v osnovnih in

srednjih šolah v državi in dosegajo povprečno 3,300 učencev/dijakov na

leto. S temi izobraževalnimi aktivnostmi zdravstveni strokovnjaki

posredujejo informacije kako preprečiti spolno prenosljive bolezni in kako

prepoznati simptome. Poseben poudarek je na HIV in okužbah s HPV.

Poleg tega nudijo informacije o načrtovanju družine, da bi preprečili

prekinitve nosečnosti. "študentski paketi", ki so razdeljeni vsebujejo

posebne navedbe o spolni in mentalni‐higieni. Strokovnjaki, ki izvajajo

seminarje so ginekologi, medicinske sestre ali študenti medicine.

Seminarji so na voljo vsem šolam, ki jih potrebujejo.

Kviz “A‐HA!”

Kviz A‐HA! je bil zasnovan za spodbujanje aktivnega sodelovanja mladih v

programu in je morda najbolj zanimiva aktivnost. Kvizu A‐HA! se lahko

pridružijo z registracijo na spletni strani. Kvizova vprašanja se postavljajo

na spletni strani in prek mobilnih komunikacijskih naprav. Teme, ki so

večinoma povezane z ljubeznijo, seksom, preprečevanjem spolno

prenosljivih bolezni in partnerskim odnosom. Nova vprašanja so na voljo

vsakih 4‐5 tednov po zaslugi prostovoljnega sodelovanja strokovnjakov.

Igra traja 9 mesecev (študijsko leto) in točke se lahko zbirajo z reševanjem

različnih nalog. Zbrane točke lahko nato zamenjajo za izbor vrste daril.

Komentar Do sedaj je program dosegel pomembne rezultate:

v letu 2010 je spletna stran registrirala 96,134 obiskov in 2,090

postavljenih vprašanj in odgovorov v rubriki "Vprašajte spletnega

zdravnika";

Od uvedbe programa A‐HA! in zahvaljujoč izobraževanju skozi

šolske seminarje se je število splavov, v starostni skupini pod 19

leti, zmanjšala za skoraj 20%;

v času 8 šolskih let je bilo izvedenih 16,500 seminarjev v 1,860

šolah in so dosegli skupno 800,000 učencev in dijakov osnovnih in

srednjih šol (številke za leto 2010 so: 750 šol, 125,511 dijakov in

4,087 seminarjev);

Samo v letu 2010, je v "kviz A‐HA" sodelovalo 2,100 igralcev.

DODATNE

INFORMACIJE

INFORMACIJE NA SPLETNI STRANI:

http://www.a‐ha.hu/


51

6. ITALIJA


Država: ITALIJA

Nosilec/glavni partner Bolnišnica “Amedeo di Savoia” ‐ Torino

Ime dejavnosti “Centro Malattie Sessualmente Trasmesse” (center za spolno

prenosljive bolezni)

Cilji dejavnosti Svetovanje pred in po testu, testiranje za SPO in zdravljenje SPO.

Kratek opis Center nudi pomoč in svetovanje pred in po testiranju. Testiranje je

brezplačno, brez potrebne rezervacije in ga je mogoče storiti v

anonimnosti, če pacient to zahteva. Testiranje in zdravljenje so hitro

na voljo, da bi preprečili nadaljnje širjenje okužbe.

Center ponuja tudi pregled s Pap brisom in cepljenje proti hepatitisu

B. Mediator vsako jutro ponuja o preprečevanju spolno prenosljivih

bolezni. Ekipa ima visoko specializirane zdravnike, ki so se

izobraževali o SPO v tujini in delali v mednarodnem okolju, ena

ginekologinja, ki opravlja preglede povezane s spolno prenosljivimi

okužbami in en dermatolog.

Komentar Za nudenje ustrezne pomoč in reševanje problemov s tujci ima

podporo dveh kulturnih mediatorjev, eno za vzhodno Evropo in eno

za severno Afriko. Dopolnilne dejavnosti centra so sanitarna vzgoja v

šolah, usposabljanje medicinskega osebja o spolno prenosljivih

boleznih in HIV in usposabljanja za kulturne mediatorje in vrstniške

trenerje.

DODATNE INFORMACIJE Spletna stran:

http://www.asl3.to.it/ospedali/as/asmst.asp

http://www.perlasalutesessuale.it

CENTER ZA SPOLNO PRENOSLJIVE BOLEZNI je bil izbran kot najbolj učinkovita storitev med tistimi, ki

so na voljo v Italiji, ker: 1) zagotavlja popolno pomoč bolnikom, ki ponuja možnost testiranja za vse

spolno prenosljive bolezni (brezplačno, anonimno in prostovoljno), ponuja svetovanje (pred in po

testu) in možnost zdravljenja, 2) je center, ki je specializiran izključno za spolno prenosljive bolezni in

sorodne zdravstvene zaplete (kot je rak materničnega vratu), 3) pomoč nudi visoko specializirano

medicinsko osebje, 4) je namenjena splošni javnosti, posebno pozornost namenja skupinam, ki so bolj

ogrožene, kot so priseljenci, zahvaljujoč sodelovanju dveh kulturnih posrednikov; 5) medicinsko

osebje in kulturni mediatorji se periodično usposabljajo, 6) njihovo učinkovitost dokazuje kontinuiteta

nudenih storitev (od leta 1997), 7) skozi leta njihovih dejavnostih je center dosegel veliko število

bolnikov (skoraj 1,600 na leto).

52

IME PROJEKTA “Centro Malattie Sessualmente Trasmesse” (Center za spolno prenosljive

bolezni)

GLAVNI PARTNER “Amedeo di Savoia” bolnišnica ‐ Torino


OBSEG STORITEV

Št. oseb doseženih z

aktivnostmi na terenu

1.600

(približno na leto)


Št. testiranih oseb v centrih

za PST 1.332 (v 2009)

Št. oseb, ki so prišle po

rezultate testa 942 (v 2009)


zagotavljanju PST Ne

Ali je na voljo testiranje na

HIV? Da



% žensk in moških

39% žensk

61% moških

(v 2009)

Št. oseb s pozitivnim

rezultatom na HIV, HBV,

HCV

HIV ‐ 18 oseb

(v 2009)



področju

1 center za PST

na 2.299.103 prebivalcev

POSTOPKI

Ali obstaja svetovanje pred

in po testiranju?

Da

Ali obstaja ustrezna

koordinacija postopka

napotitve?

Da



Da



ustanovi?

1 sestanek tima na mesec

1 izobraževanje na leto

53

ENAK DOSTOP

GLEDE NA SPOL IN

PRIPADNOST

MARGINALIZIRANIM

SKUPINAM


marginalizirane skupine 1 (migranti)

Št. sodelujočih


mediatorjev

2 kulturna mediatorja





Država: ITALIJA

Nosilec/glavni partner AISF (Italijansko združenje za raziskave jeter), SIGE (Italijansko društvo

za gastroenterologijo), SIMG (Italijansko društvo za splošno medicino),

SIMIT (Italijansko društvo za infekcijske in tropske bolezni), s finančno

podporo Bristol‐Myers Squibb.

Ime projekta “Epatite B: il tour” (Hepatitis B: turneja)

Cilji Spodbujanje pacientovih informativnih potreb; seznanjanje splošne

javnosti o napredku raziskav o zdravljenju HBV, izboljšati dialog med

zdravnikom in bolnikom; širiti ozaveščenost državljanov o pomenu

preventive HBV in pravilnem zdravljenju. Kampanje je namenjena

splošni javnosti, doseganju HBV pozitivnih oseb, ki niso na zdravljenju

in medijem.

Kratek opis Kampanja je trajala dva meseca in je bila izvedena na potujoč način: 2

kombija sta potovala po celi državi od juga proti severu (26 mest in 10

regij), ostala po 2 do 7 dni v vsakem mestu in bila odprta za javnost 10

ur na dan. Pri vsakem postanku so usposobljene hostese delile

informativno gradivo namenjeno splošni javnosti in na voljo je bil

zdravnik za svetovanje in specifične informacije o hepatitisu B. Kombi

je vsak dan zamenjal lokacijo, tudi znotraj istega mesta, da bi tako

zagotovili širok dostop različnih segmentov javnosti. Izbirali so manj

turistične kraje, osrednje trge, kjer so se dogodkov udeležili predvsem

lokalni prebivalci in priseljenci.

Komentar Glede na splošno sodelovanje javnosti v ediciji 2009, moramo

poudariti: da je 18,000 ljudi želelo informacije o kampanji, 50,000 ljudi

je želelo informativno gradivo o hepatitisu B; 4,300 ljudi se je udeležilo

osebnega specializiranega svetovanja. Testiranja niso izvajali. Kadar je

zdravnik menil, da bi bilo primerno izvesti testiranje, je pacienta

DODAT

TNE INFORM

na

do

da

MACIJE INF

ht

SLI

PO

OB

potil v s

godkov je b

zaradi dejstv

FORMACIJE N

ttp://www.ep

IKA POSLIKA

OTEK:

BJAVE:

54

specializiran

ilo samo 22

va, da je v Ita

NA SPLETU:

patiteb.info/

NEGA KOMB

zdravstveni

% mladih v

aliji cepljenje

/

BIJA:

center. Od

starosti 20‐4

e obvezno od

d vseh udel

40 let, domn

d leta 1991.

ežencev

nevamo,

55

Kampanja HEPATITIS B: TURNEJA je bila izbrana kot najbolj učinkovita kampanja za preprečevanje

HBV in HCV, ker: 1) uporablja inovativen metodološki pristop za splošno javnost (Informativni kombi),

2) zajema velik del nacionalnega ozemlja (26 mest v 10 regijah) , 3) nagovarja splošno javnost in išče

poti do skupin, ki so bolj ogrožene (kombi se je ustavil v krajih, ki jih obiskujejo predvsem mladi in

priseljenci), 4) ponudili so popolno svetovanje (to aktivnost so opravljale specializirane hostese, kot

tudi zdravstveno osebje ‐ 134 zdravnikov), 5) kampanja je pri promociji svojih dejavnosti vključevala

množične medije (TV, radio in časopisi), 6) njeno učinkovitost dokazuje dejstvo, da je bila kampanja

izvedena več kot enkrat (2 izvedbi).

IME PROJEKTA "Epatite B: il tour" (Hepatitis B: turneja)

GLAVNI PARTNER

AISF (Italijansko združenje za raziskave jeter), SIGE (Italijansko društvo za

gastroenterologijo), SIMG (Italijansko društvo za splošno medicino), SIMIT

(Italijansko društvo za infekcijske in tropske bolezni), s finančno podporo

Bristol‐Myers Squibb.


OBSEG


aktivnosti

Ni podatka.

Kampanja nima spletne strani,

(informacije so bile na partnerski spletni

strani).


lokalni

Nacionalni (26 mest v 2010 in 24 v

2009)

VKLJUČENOST

MLADIH








pobude 0



mladih pri vodenju

Ne

TRAJNOST Trajanje (št. mesecev) 2 (v 2010)

56

AKTIVNOSTI Št. ponovitev aktivnosti

Druga edicija v 2010

(prva v 2009)

KOMUNIKACIJSKI

KANALI

Št. različnih komunikacijskih

kanalov

5 (info točka v 26 mestih po Italiji v

kombiju, ki je potoval po državi, TV spot,

radio spot, objava za medije v

nacionalnih in lokalnih časopisih,

partnerjeva spletna stran)

STROŠKOVNA

UČINKOVITOST

Vrednost 440.000,00 €


(približno v 2009)


programa Ni podatka

EVALVACIJA

Št. intervjuvanih oseb 2.000

Št. razdeljenih vprašalnikov 2.500


pred in po aktivnosti? Ne – samo po aktivnosti

TRANSPARENTNOST


intervencije deležnikom Ne


intervencije javnosti Da – publikacija objav za medije



Nosilec/glavni partner ANLAIDS Lombardija

Ime projekta “Progetto Scuola” (Projekt šola)

Cilji Cilj projekta je ponuditi izobraževalne programe o znanstvenih in

psiholoških vidikih preprečevanja HIV in tveganega vedenja. Projekt je

namenjen študentom iz nižjih in višjih srednjih šolah v deželi

Lombardija.

57

Kratek opis Od leta 1994 je projekt s programom intervencij prilagojen potrebam

ciljne skupine in interesom dežele Lombardije. Vsebuje srečanja po

šolah, ki jih izvajajo specialisti za nalezljive bolezni, ki so usposobljeni

in se še posebej prilagodijo čustveni in kulturni podstati študentov.

Didaktične metode so opredeljene glede na starost študentov in so:

igranje vlog in rekreacijske dejavnosti v nižji razredih srednjih šol;

informativni letaki v višjih razredih srednjih šol. Če dijaki pokažejo še

posebno zanimanje na prvem srečanju, bo sledilo drugo, bolj

specifično, o intimnih in socialnih temah.

Komentar Kampanja vključuje nacionalni pilotni projekt za študente Turističnih

inštitutov s konferencami o spolno prenosljivih boleznih in tropskih

boleznih. Poleg tega nudi obnovitvene tečaje za učitelje, tečaje za

„vodje mnenja“ angl. „opinion leaders“, ki je namenjeno mladim, ki so

zainteresirani za strokovno izobraževanje o HIV in srečanja s starši o

vsebini Projekta šola.

Dejavnosti in njihovi rezultati se spremljajo z ekipo pedagoških

raziskovalcev, ki analizira tudi programe ministrstva za boljše

prepoznavanje izobraževalnih pomanjkljivosti in potreb. Vsi rezultati so

objavljeni v periodičnem glasilu.

DODATNE INFORMACIJE INFORMACIJE NA SPLETU: www.anlaids.org

PROJEKT ŠOLA je bil izbran kot najbolj učinkovita kampanja za preprečevanje virusa HIV, ker: 1), ker

uporablja prilagojene metodološke pristope za ciljno skupino (igre, letaki, sleng), 2) ciljno skupino

oravnava neposredno (srečanja s študenti) in posredno (prek učiteljev in staršev), 3) vključuje

usposabljanje vrstniških trenerjev, 4) dejavnosti so oblikovane na podlagi izkušenj pedagoške ekipe in

rezultatov preteklih kampanj in v skladu s smernicami italijanskega ministrstva za šolstvo, z namenom,

da bi zagotovili dopolnjevanje med javnim in zasebnim, 5) rezultati so objavljeni in namenjeni širši

javnosti ter zainteresiranim deležnikom (periodično glasilo), 6) učinkovitost projekta je bila potrjena z

dejstvom, da se kampanja izvaja nepretrgoma vse od leta 1994 (16 izvedb).

IME PROJEKTA "Progetto Scuola" (Projekt šola)

GLAVNI PARTNER ANLAIDS Lombardija


OBSEG

Št. klikov na spletni strani aktivnosti 8.000 (približno)

Nivo: nacionalni, regionalni, lokalni Regionalni (Lombardija)

VKLJUČENOST MLADIH Ali so mladi bili vključeni pri

oblikovanju pobude?

Da

58


izvajanju pobude?

Da




pobude 110



vodenju

Da, dodelitev dejavnosti

šolam in vodenje

skupinskega dela.

TRAJNOST AKTIVNOSTI

Trajanje (št. mesecev) 9 mesecev (vsako leto)

Št. ponovitev aktivnosti 16 edicij

(od 1994)


kanalov

3 (konference, šolski bilteni,

splet).

STROŠKOVNA

UČINKOVITOST

Vrednost 65.000,00 €



programa

Ni podatka

‐ brez testiranja

EVALVACIJA



1.960

(980 pred & 980 po

intervenciji)


in po aktivnosti?

Da

TRANSPARENTNOST


deležnikom

Da (preko

periodičnega novičnika)


javnosti

Da (preko

periodičnega novičnika)

59

7. LITVA


Država: LITVA

Nosilec/glavni partner Litvijski center za aids

(v okviru centra za prenosljive bolezni in aids

od 1 oktobra 2009)

Ime dejavnosti DEMETRA

Cilji dejavnosti Cilj centra je zagotoviti oskrbo in zdravstveno podporo za ciljno skupino

spolnih delavk in delavcev, da bi zmanjšali razširjenost virusa HIV,

virusnega hepatitisa in drugih spolno prenosljivih bolezni, med njimi in

med splošno populacijo.

Kratek opis Center dela z ženskami, ki nudijo spolne storitve in z drugimi

marginalnimi skupinami v družbi, ki so težko dosegljive s programi za

zmanjšanje škode, preprečevanje bolezni, izobraževanja o higieni in

programi psihološke pomoči.

Storitve se izvajajo v prostorih za zdravje žensk v litovskem centru za

aids, 5 dni na teden, od 8.00 do 16.00 ure.

Storitve so brezplačne, niso potrebne rezervacije in brez recepta.

Zagotovljene je maksimalna zasebnost in zagotovljena je anonimnost, če

jo zahteva pacient.

Osebje centra je sestavljeno iz 2 zdravnikov, 1 psihologa in 1 socialnega

delavca. V centru opravljajo preglede za HIV in SPO, zagotavljajo

zdravljenje bolezni in svetovanja. Spodbujajo vedenjske spremembe te

ranljive skupine in zagotavljajo informacije o posledicah okužbe z

virusom HIV/aidsom, SPO in seznanjajo s preventivnimi metoda za

zaščito pred temi boleznimi.

Poleg tega so na voljo še: posvetovanja o zdravstvenih in socialnih

vprašanj, z namenom obvarovanja ranljivih osebe pred spolno

prenosljivimi boleznimi, zgodnja diagnoza in zdravljenje bolezni,

nudenje informacij o obstoječih socialnih, pravnih in vladnih institucijah;

posvetovanja o psihosocialnih vprašanjih, kontracepciji, načrtovanju

družine, zdravega načina življenja in drugih vprašanjih, dobrodelno

nudijo: hrano, oblačila, tuš in itd.

Pri doseganju svojih ciljev DEMETRA organizira različna usposabljanja,

seminarje, pripravlja, objavlja in distribuira informativna gradiva. Delavci

in prostovoljci pogosto delajo na terenu ‐ na ulici, neposredno

Komen

DODAT

INFORM

DEMETR

zagotavlj

temveč

predstav

Dostop d

opravljan

z uporab

IM

GLAV

OBSEG

ntar

TNE

MACIJE

RA je bil izb

ja vse od sp

tudi psihičn

vnike ranljivi

do marginali

nja zdravstve

bnicami.

E PROJEKTA

VNI PARTNE

KRITERIJ

STORITEV

kom

podp

Litov

post

finan

Tako

spad

Deja

"naj

SPLE

http

FOTO

CEN

bran kot na

plošnega svet

no, socialno

ih in margin

zirane skupin

enih storitev

R Litvijs

INDIK

Št. ose

terenu

Št. cen

unicirajo s c

pore.

vski center z

tal del Centr

ncirana iz dr

o je bil leta 1

da pod Cente

avnosti odd

boljših praks

ETNA STRAN

://demetra.l

OGRAFIJE Z

TRU V 2009:

ajbolj učinko

tovanja do zd

o in pravno

naliziranih sk

ne spolnih d

v in delo na t

ski center za

KATORJI

eb doseženih

u

ntrov za PST

60

ciljno skupin

za aids je b

ra za nalezlj

ržavnega pro

1998 ustanov

er za nalezljiv

delka "DEM

s na svetu" p

:

lt/

Z DOGODKO

:

ovita dejavn

dravljenja. C

pomoč. Po

kupin, ki ne

elavcev, je za

terenu – na u

aids (v okvi

h z aktivnost

v državi

no, ki pogost

bil ustanovlje

jive bolezni

oračuna, in p

vljen litovski

ve bolezni.

METRA", so

programa UN

OV – OBISK

ost v Litvi

Center ne pon

oleg tega D

prejemajo

agotovljena

ulici poteka

DEMETRA

iru centra za

oktobra 200

mi na

to ne prejem

en leta 1989

in aids, ki j

odrejena mi

center za ai

predstavlj

AIDS.

PEVCA (JU

za popolno

nuja samo zd

EMETRA vkl

socialne in

s pomočjo u

s prostovoljc

prenosljive

9)

1

ma nobene s

9. Oktobra

je vladna in

inistrstvu za

ids vse do da

jene v pu

URGIS DIDŽI

st svojih st

dravstvenega

ljučuje v sv

zdravstvene

uporabniku p

ci, ki navežej

bolezni in ai

150 (v 2009)

1

socialne

2009 je

stitucija

zdravje.

anes, ko

ublikaciji

ULIS) V

oritev, ki

a varstva,

voje delo

pomoči.

prijaznega

o pogovr

ds od 1

61

Št. testiranih oseb v centrih za PST 42 (v 2009)

Št. oseb, ki so prišle po rezultate testa 42





% žensk in moških 100% žensk

Št. oseb s pozitivnim rezultatom na HIV,

HBV, HCV

HIV+: 0

HBV+: 7

HCV+: 16

(v 2009)



1 center v Vilniusu za

546.733 prebivalcev

POSTOPKI


testiranju?

Da


napotitve?

Da


anonimnost?

Da


osebje, ki dela v ustanovi? 2 izobraževanja v 2009

ENAK DOSTOP GLEDE

NA SPOL IN

PRIPADNOST

MARGINALIZIRANIM

SKUPINAM



1 program za spolne delavke

1 program za migrante


mediatorjev

1 kulturni in

1 zdravstveni mediator


informacij 3

62



Država: LITVA

Nosilec/glavni partner Litvijski center za aids

(v okviru centra za prenosljive bolezni in aids

od 1 oktobra 2009)

Ime projekta “Ne moreš vsega oprati”

(angl. “You could not wash everything”)

preventivne razglednice za SPO, namenjene tudi študentom

Cilji Projekt za izboljšanje znanja splošne populacije in predvsem mladih o

načinih prenosa HIV/aidsa s privlačnimi in inovativnimi oblikami

preventivnega delovanja pred HIV/aidsom in spolno prenosljivimi

boleznimi

Kratek opis To kreativna preventivna kampanja je bila opravljena leta 2004 v

sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in znanost in oglaševalske

agencije Advista, ki spada pod Media Cards System.

V zasnovo kampanje so bili vključeni študenti univerze v Litvi, ki so imlei

nalogo oblikovati z računalniškimi programi razglednice na temo

problematike preprečevanja HIV/aidsa in drugih spolno prenosljivih

bolezni. Najboljši primerki so bili izbrani za tiskanje na razglednicah in

razdeljeni v javnih prostorih, ki jih obuskujejo predvsem mladi v mestih

Vilnius in Klaipeda. Poleg tega so bile razglednice razdeljene po 13

univerzah, 3 kinodvoranah, 19 barih in kavarnah in 9 fitness klubih.

Približno 12,700 razglednic je bilo razdeljenih po 44 javnih institucij.

Komentar Največ zanimanja za razglednice so pokazali študenti za socialne delavce

in pomorščake v Klaipedi, oblikovalci, ekonomisti, učitelji in vojaški

častniki v Vilniusu.

Taka posebna pozornost nekaterih študentov je lahko posledica dejstva,

da so za bodoče socialne delavce in učitelje razglednice bile primer

socialnega marketinga, ki bo koristno na njihovem delovnem področju

ali pa pomeni, da spodbuja mlade, da razmišljajo o tveganem vedenju in

njegovih posledicah. Pomorščaki in vojaški častniki so pokazali

zanimanje zaradi narave in okolja svojega študija in življenjskega sloga, ki

ga kasneje živijo mladi s temi poklici, ki je praviloma bolj tvegano. Veliko

povpraševanje za razglednice v teh skupinah je pokazalo, da ti študentje

pogosto razmišljajo o posledicah svojega tveganega vedenja.

Študenti oblikovanje so morda pokazali zanimanje za razglednice kot

obliko umetniškega izražanja in je veliko povpraševanje po razglednicah

DODAT

INFORM

“NE MO

HCV, ker

njihove

vključeva

orodje (r

5) štude

karieri k

zaniman

potrebo

IM

GLAV

OBSEG

VKLJUČ

MLADI

TNE

MACIJE

OREŠ VSEGA

r: 1) je spod

pozornosti;

ala javne us

razglednice)

entom je nu

kot v osebn

njem, ki so

po informac

E PROJEKTA

VNI PARTNE

KRITERIJ

ČENOST

H

bil

infor

Zani

kam

PRIM

OPRATI” je

bujala ustva

2) je krepila

stanove in p

lahko doseže

dila nova ko

nem življenj

ga pokazali

cijah o SPO, k

“

R Litvijs

INDIK

Št. klik

Nivo:

Ali so

obliko

Ali so

pobud

Št. ml

pobud

izraz potr

rmacijskega

manje štude

panja izhaja

MERKI RAZGL

bila izbrana

rjalnost, kar

a splošno zn

podjetja v za

ejo veliko šte

oristna znanj

u. Na konc

študenti, ki

ki so jih pošil

Ne moreš vs

preventivn

ski center za

KATORJI

kov na spletn

nacionalni, r

mladi bili vk

ovanju pobud

mladi bili vk

de?

adih, vključe

de

63

rebe po v

orodja v Litv

entov inform

iz njihove po

LEDNIC:

kot najbolj u

r je dobra st

nanje o spol

asebni lasti v

evilo ljudi in

ja in inform

cu rezultati

i so sodelov

ljali svojim v

sega oprati” (

ne razglednic

aids (v okvir

ni strani aktiv

regionalni, lo

ključeni pri

de?

ključeni pri iz

enih pri oblik

večji upora

vi.

matike po inf

otrebe po ob

učinkovita ka

rategija za v

no prenoslji

v samo izva

za komunici

acije, ki jim

kampanje d

vali pri aktiv

rstnikom.

(angl. “You c

e za SPO, na

ru centra za

oktobra 200

vnosti

okalni

vajanju

kovanju

bi tega in

formacijah, k

bveščenosti o

ampanja za p

ključevanje

vih boleznih

janje; 4) izb

rajo jasno in

bodo korist

dokazujejo n

vnostih in ta

ould not wa

menjene tud

prenosljive b

9)

Ni

(ni sp

N

novativnega

ki jih je posr

o SPO.

preprečevanj

mladih in pr

h med mladi

brano komun

učinkovito s

tile, tako pr

njeno učink

ako pokazal

sh everythin

di študentom

bolezni in aid

i podatka

pletne strani)

acionalni

Ne

Da

0

javno

redovala

je HBV in

ritegnitev

imi, 3) je

nikacijsko

sporočilo,

i poklicni

ovitost z

i njihovo

ng”)

m

ds od 1

)

64


pobude Več kot 1.000



vodenju

Interna pravila projekta.

(s sodelovanjem ministrstva za

vzgojo in znanost, preko šol

poslano vabilo mladim naj

sodelujejo.

TRAJNOST

AKTIVNOSTI

Trajanje (št. mesecev) 4 mesece (v 2004)

Št. ponovitev aktivnosti 1 edicija ( v 2004)

KOMUNIKACIJSKI

KANALI Št. različnih komunikacijskih kanalov

2

(univerze in spletne strani

partnerjev, časopis univerze)

STROŠKOVNA

UČINKOVITOST

Vrednost Ni podatka



programa

0

(testiranje ni bilo del aktivnosti)

EVALVACIJA



Ali je bil uporabljen vprašalnik pred in

po aktivnosti? Ne

TRANSPARENTNOST


deležnikom Ne


javnosti

Največ razglednic je bilo

distribuiranih na javnih mestih

in zbirališčih za mlade v Vilniusu

in Klaipedi.

65



Nosilec/glavni partner Litvijski center za aids (Center za prenosljive bolezni in aids od

1 oktobra 2009) v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje in

znanost in litvijskim mladinskim centrom.

Ime projekta Mi proti aidsu

Cilji Aktivnosti preventivne kampanje stremijo k povečanju znanja mladih o

virusu HIV in k zmanjševanju stigmatizacije do ljudi, ki živijo s

HIV/aidsom.

Kratek opis Letne edicije kampanje so bile izvedene od 1999 do 2009 po vsej državi

in so bile namenjene ciljni skupini mladih v starosti med 11 in 19 letom.

Kot primer pokritosti kampanje je edicija leta 2009 vključevala približno

100 srednjih šol.

V sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in znanost je bilo povabilo za

spodbujanje sodelovanja mladih posredovano po pošti in telefonu na

izobraževalne oddelke lokalnih oblasti.

Mlade so pozvali, da sodelujejo v tekmovanju na področju komuniciranja

o HIV/aidsu posameznikom z orodji socialnega marketinga.

Komunikacijska orodja so lahko: risanje, računalniško podprto risanje,

fotografiranje, pisanje.

V letu 2009 je sodelovalo na natečaju 792 mladih.

Rezultat je bilo oblikovanje plakatov, letakov in enominutnih posnetkov

na temo HIV/aids. Najboljši video posnetki so bili predvajani na televiziji

ob Svetovnem dnevu boja proti aidsu. Plakati in letaki so bili razdeljeni na

javnih mestih in šolah.

Komentar Zmagovalci tekmovanja so bili povabljeni na koncerte najbolj priljubljenih

izvajalcev in skupin, ki so bili organizirani brezplačno v največji koncertni

dvorani v Litvi. To vabilo je izjemno povečalo zanimanje mladih za

sodelovanje v projektu. Poleg tega je kampanja mladim dala priložnost

videti ustvarjalna dela svojih vrstnikov, da bi dobili nove ideje, za

komunikacijo z izvajalci, itd.

Tekmovanje je odobrilo samo dela, ki spodbujajo strpnost in podporo

osebam s HIV. Na primer sporočila kot "Ne bodite brezbrižni", "Skupaj

lahko', 'Ne izgubite upanja' so pozdravili, sporočila kot "aids je škodljivec"

so bila takoj izključena.

V letu 2008 je kampanja potekala v okviru programa mladinskega EU

projekta "Svet brez aidsa".

DODATNE SPLETNA STRAN KAMPANJE: http://www.aids.lt/konkursas/

INFORM

MI PROT

nagovarj

lahko za

diskrimin

vključeva

zato je a

po vsej d

deležnik

MACIJE

TI AIDSU je b

ja mlade in j

aščitijo, 2) je

nacije ljudi s

anje mladih,

akcija bila na

državi; 6) nje

i.

FOTO

KATA

bila izbrana k

im daje mož

e uvedla inov

s HIV, 3) je

, 4) je imela

ajvečji dogod

eni rezultati

OGRAFIJE 200

LOG RISB IN

kot najbolj uč

žnost, da pre

vativno meto

spodbujala

učinkovite k

dek ob Sveto

so bili objav

66

06 IN 2007:

RAZSTAVLJE

činkovita kam

everijo znanje

odologijo za

ustvarjalnos

komunikacijs

ovnem dnevu

vljeni in širje

NIH DEL:

mpanja za pr

e o virusu H

a ozaveščanje

st in s tem p

ske strategije

u aidsa; 5) v

eni med splo

reprečevanje

IV in aidsu, z

e in zmanjša

povzročila še

e za dosegan

ključenih je

ošno javnostj

e virusa HIV,

znanje o tem

anje stigmat

e posebej u

nje širšega o

bilo veliko š

jo in zainter

ker: 1) je

m, kako se

tizacije in

činkovito

občinstva,

tevilo šol

esiranimi

67

IME PROJEKTA Mi proti aidsu angl. "We against AIDS"

GLAVNI PARTNER

Litvijski center za aids (Center za prenosljive bolezni in aids od

1 oktobra 2009) v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje in znanost in

litvijskim mladinskim centrom.


OBSEG



VKLJUČENOST MLADIH




izvajanju pobude?

Da




pobude

792 (podatek za edicijo v

2009)



vodenju

Interna pravila projekta.

(s sodelovanjem ministrstva za

vzgojo in znanost, preko šol

poslano vabilo mladim naj

sodelujejo.

TRAJNOST AKTIVNOSTI

Trajanje (št. mesecev) 5 mesecev na leto, od 1999 do

2009

Št. ponovitev aktivnosti 11 edicij (1999 ‐ 2009)


kanalov

7

(šolski bilteni, lokalni

novičniki, spletna stran, po

elektronski pošti, družabni

dogodki, TV, radio)

STROŠKOVNA

UČINKOVITOST Vrednost 9.000 € približno (na leto)

68


Okoli 21.900 na leto

(podatek na osnovi poslanih

vabil šolam k sodelovanju v

natečaju)


programa

0

(testiranje ni del aktivnosti)

EVALVACIJA




in po aktivnosti? Ne

TRANSPARENTNOST


deležnikom

Da. Izdaja kataloga risarskega

natečaja; razstava in objava

najboljših projektov, ki so jih

predlagali udeleženci

natečaja.


javnosti

Da. Organizacija koncertov

popularnih izvajalcev in skupin

na brezplačnih koncertih v

največji dvorani v Litvi za

13.000 obiskovalcev.

Zmagovalni projekti natečaja

in rezultati kampanje so bili

objavljeni v časopisih, radiu in

na TV.

69

8. MALTA


Država: MALTA

Nosilec/glavni partner Direktorat za promocijo zdravja in preprečevanje bolezni

Ime dejavnosti Testiranje in svetovanje za SPO na Genitourinarni kliniki bolnišnice Boffa

Cilji dejavnosti Cilj storitev je ponuditi brezplačno in anonimno svetovanje in testiranje za

spolno prenosljive okužbe.

Kratek opis Genitourinarna klinika v bolnišnici Boffa ponuja politiko odprtih vrat

vsakomur, ki želi svetovanje in/ ali testiranje za vse spolno prenosljive

okužbe. Testiranja se izvajajo na kraju samem, in rezultati so podani v

nekaj dneh. Zagotovljena je popolna anonimnost, saj za paciente

uporabljajo kodni sistem. Testiranje s svetovanjem izvajajo tudi svetovalci

na Karitasu Malte. Na voljo je tudi prostovoljna internetna storitev za

napotitev na kliniko prek e‐pošte oddelka za promocijo zdravja. Mladi

imajo dostop do storitev, tudi če so mladoletni. GU klinika je edina

ustanova za prostovoljno svetovanje in testiranje, ki je na voljo na Malti.

Komentar Storitev je tudi oglaševana, kar pomeni, da je splošna javnost s tem dobro

seznanjena. Ljudje s tveganjem uporabljajo storitve pogosteje, kar je

pomembno za obvladovanje širjenja spolno prenosljivih okužb.

Klinika se nahaja v bolnišnici za bolnike z rakom in to ljudi, ki želijo

uporabljati storitve stigmatizira.

Potrebno bi bilo angažirati več usposobljenih strokovnjakov za razširitev

storitev in zagotoviti, da bi bile storitve stalno na razpolago. Politika za

spolno zdravje spodbuja, da bi bile storitve na voljo na bolj osrednji in

enostavno dostopnem mestu ter popolnoma ločenem od bolnišnice.

DODATNE

INFORMACIJE

VEČ INFORMACIJ:

http://www.sahha.gov.mt/pages.aspx?page=173

TESTIRANJE IN SVETOVANJE ZA SPO Je bila izbrana kot najbolj učinkovita storitev, saj je to edina

storitev za prostovoljno svetovanje in testiranje, ki je na voljo na Malti in ki jo ponuja država ter je

brezplačna. Ponuja odlične storitve, kjer je anonimnost zagotovljena v vsakem trenutku. Mladi bodo

pri pregledu imeli prednost in takoj, kadar je to potrebno, jim je na razpolago svetovanje in testiranje.

Mladi lahko pokličejo za nasvet tudi po telefonu, kontaktirajo kliniko preko odzivnika ali se obrnejo na

kliniko prek e‐pošte.


70



Na Malti so se kampanje o spolnem zdravju začele šele v zadnjih letih in obravnavajo vse spolno

prenosljive okužbe le na splošno in ne vsako vrsto bolezni posebej. Večina akcij se osredotoča na

spolno zdravje na splošno, glede na število prebivalcev Malte, ki ima 400.000 prebivalcev in

dejstvo, da je poudarek tudi na preventivnih ukrepih, ki so skupni mnogim SPO. Vendar pa so bili

v letu 2010 izdani trije ločeni letaki za HIV, HBV in HCV in distribuirani med ranljivimi

populacijami, sodelovale so tudi znane osebnosti, ki so okužene s HCV, uporabniki drog in mladi v

izobraževalnih ustanovah, vrstniških izobraževanjih in ekipah na terenu.

Država: MALTA

Nosilec/glavni partner Direktorat za promocijo zdravja in preprečevanje bolezni

Ime projekta ABCD – vzdržnost, zvestoba, uporaba kondoma, brez uporabe drog

(angl. Abstain, Be Faithful, Use Condoms, Do not do Drugs)

Cilji Cilj projekta je povečati ozaveščenost o spolno prenosljivih okužbah na

splošno in še posebej o HIV, HBV in HCV.

Kratek opis Pokazala se je potreba po povečanju ozaveščenosti o spolno prenosljivih

boleznih in tako je prišlo do načrtovanja za množično medijsko kampanjo,

ki bo dosegla čim širšo javnost, kot je mogoče. Sporočilo kampanje je bilo

"Vzdržnost, zvestoba, uporabi kondom“ in je potekala med decembrom

2009 in februarjem 2010. Kampanja je bila zasnovana skupaj s ciljno

skupino mladih, ki so veliko prispevali h končnemu konceptu, podobi,

terminologiji, ki se uporablja, kot tudi pri izbiri medija. Kampanja je bila

nato v teku v naslednjih letih.

Uporabljeni so bili različni mediji, vključevali so televizijski spot, radijski

spot, plakat in oglase na avtobusnih postajališčih. V okviru kampanje je bil

predvajan niz kratkih radijskih oglasov za mlade. Oglasi so bili na sporedu

3 dni na teden s frekvenco 6 krat na dan, skupno je bilo 216 oglasov.

Zdravstveni delavci so sodelovali v televizijski razpravi skupaj z mladimi. V

čas trajanja akcije so bili oglasi na avtobusnih postajališčih, na območjih,

ki jih obiskujejo mladi, vključno z okolico univerze, kraji za zabavo in ob

glavnih cestah. Ideja je bila sprva pilotsko testirana s skupino mladih in

prilagojena omejitvam, ki jih narekuje javno mnenje. Kampanja je trajala

več kot 3 mesece in je bila kasneje tudi evalvirana.

Komen

DODAT

INFORM

ntar

TNE

MACIJE

Mladi

kjer s

pogov

Evalva

mladi

ABCD

naj bi

POSTE

FOTOG

so bili vklju

o se študen

varjali z drug

acija medijsk

m pa je man

model. Kam

se odvijal v

ER KAMPANJ

GRAFIJE:

71

učeni v aktiv

ntje medicin

imi mladimi

ke kampanje

njkalo sporo

mpanja je odp

medijih.

JE:

vnosti ozave

e, farmacije

o vsebinah k

e je pokazala

čil brez dlake

prl vrata za n

eščanja, v pr

e, zdravstven

kampanje.

a, da je bila

e na jeziku.

nadaljnji odp

romocijo kam

ne nege in b

a dobro razu

V bistvu je o

rt javen dialo

mpanje,

babištva

umljena,

odražala

og, ki se

72

Kampanja ABCD je bila izbrana kot najbolj reprezentativna aktivnost za preprečevanje virusa HIV, saj

je sporočilo jasno, jedrnato in točno ter omenja kondome z imenom. Uporaba besede kondom je

relativno nova na Malti, z omejitvami pri jasnih sporočilih tudi v kampanjah o spolnem zdravju na

splošno in še posebej pri spolno prenosljivih boleznih. Kampanjo so zasnovali mladi in zato je

uporabljena terminologija, ki jo razumejo. Grafična podoba je rezultat kompromisa med strokovnjaki

in mladostniki. Končni rezultat je bil zadovoljiv tako za mlade kot za strokovnjake.


73

9. POLJSKA


Država: POLJSKA

Nosilec/glavni partner Nacionalni center za aids

Ime dejavnosti Prostovoljno svetovanje in testiranje

Cilji dejavnosti Glavni cilj j storitve je, da je na voljo brezplačno in anonimno testiranje

za HIV in svetovanje (pred in po testiranju).

Kratek opis Mreža centrov PST se je z leti razširila, do konca leta 2009 je bilo

ustanovljenih 28 centrov. Vsi centri delajo v skladu s standardi, ki jih je

postavil Nacionalni center za aids in so pod njegovim stalnim nadzorom.

Storitve vključujejo, v skladu s sprejetimi mednarodnimi standardi,

strokovno svetovanje pred in po testiranju za HIV, predvsem pa

zagotavljajo informacije o varnejših spolnih praksah in nasvete

posameznim pacientom glede na njihov položaj. Storitve dajejo

pacientom možnost, da se sami odgovorno odločijo za testiranje za HIV,

dobili bodo potrebne informacije o svojem serološkem statusu in

psihološko podporo, da bodo lažje premagali strahove. Medicinsko

osebje, ki sodeluje pri storitvah, ponuja tudi kontaktne podatke institucij

in organizacij, ki zagotavljajo drugo zdravstveno in socialno pomoč.

Komentar Centri za PST so najboljši ponudniki statističnih in epidemioloških

podatkov o trendih SPO. Te informacije drugim organizacijam

omogočajo ugotaviti potrebe in oblikovati bolj učinkovite ukrepe za

preprečevanje in s tem ustrezno dodelitev sredstev za izvedbo.

DODATNE

INFORMACIJE SPLETNA STRAN CENTRA: http://www.aids.gov.pl/

PST je bilo izbrano kot najbolj učinkovita storitev na Poljskem, ker: 1) stranka v centru za PST dobi

edinstveno možnost, da zavestno in odgovorno sprejme odločitev o anonimnem in brezplačnem

testiranju za HIV, dobi vse potrebne informacije o svojem serološkem statusu, prejme psihološko

podporo, da bo lažje premagala strahove in stopnjo anksioznosti, ki je v populacijah, ki so najbolj

izpostavljene diskriminaciji in stigmatizaciji, zelo cenjena. Osebam so na voljo tudi kontaktni podatki

ustanov in organizacij, ki zagotavljajo zdravstveno in socialno pomoč, kar je ključnega pomena; 2)

Vsakemu testu sledi pogovor s svetovalcem, ki so izkušeni, dobro izobraženi, redno usposabljani in

spridobljenimi spričevalo Nacionalnega centra za aids, to je zdravnik ali psiholog, ki ima nalogo oceniti

posameznikovo tveganje za okužbo s HIV. Če test pokaže negativen rezultat svetovalec opominja

bolnika kakšnih situacij se mora izogibati, da bi preprečil okužbo z virusom HIV. Če je rezultat testa

pozitiven pa svetovalec spregovori o možnostih zdravljenja in pacienta seznani, da bo, on ali ona,

dobil vso možno pomoč, 3) namenjen je splošni javnosti s posebnim poudarkom na ranljivih in

74

ogroženih skupinah; 4) njegova učinkovitost je bila dokazana s kontinuiteto storitev, ki jo ponujajo (od

leta 2000), 5) v zadnjih letih je centre za PST obiskalo veliko število pacientov (več kot 20.000 na leto).

IME PROJEKTA Prostovoljno svetovanje in testiranje

GLAVNI PARTNER Nacionalni center za aids


OBSEG STORITEV

Št. oseb doseženih z aktivnostmi na terenu približno 50.000

(podatek za 2009)

Št. centrov za PST v državi 28 (v času poročanja)

Št. testiranih oseb v centrih za PST 25.512 (v 2009)

Št. oseb, ki so prišle po rezultate testa približno 24.000




Ali obstaja HCV testiranje? Da, periodično

% žensk in moških

Moški: 54%; Ženske:

46%

(v 2009)

Št. oseb s pozitivnim rezultatom na HIV, HBV,

HCV HIV ‐ 321 oseb (v 2009)

Št. centrov za PST glede na število prebivalcev

v regiji/ področju

1 ali 2 centra za PST na

regijo; 3 v Varšavi;

povprečje je 1 PST na

1.099.500 oseb starejših

od 18 let.

POSTOPKI

Ali obstaja svetovanje pred in po testiranju? Da


napotitve? Da


anonimnost? Da

75

Kako pogosto na leto se usposablja osebje, ki

dela v ustanovi? 1 ali 2

ENAK DOSTOP GLEDE

NA SPOL IN

PRIPADNOST

MARGINALIZIRANIM

SKUPINAM

Št. obstoječih programov za marginalizirane

skupine 0


mediatorjev Ni podatka

Št. vključenih NVO pri zagotavljanju informacij 28



Država: POLJSKA

Nosilec/glavni partner Socialni odbor za aids (Social AIDS Committee ‐ SKA)

Ime projekta SKA Street – preventivno izobraževanje o SPO za srednje šole

Cilji Splošni cilj projekta je izboljšati dostop do informacij in svetovanja o

spolno prenosljivih boleznih, zmanjševanje škode za zdravje in

preprečevanje spolno prenosljivih boleznih s pomočjo diseminacije

informativnih in izobraževalnih dejavnosti.

Še posebej, je usposabljanje namenjeno temam: organiziranje in

preverjanje znanja o okužbah SPB med mladimi;

razumevanje praktične implicacije pridobljenega znanja;

razumevanje svoje vloge pri zmanjševanju širjenja okužbe, da bi mladi

sami prišli do spoznanja, da je vsaka odločitev o spolni aktivnosti tudi

odločitev o osebni varnosti in varnosti svojih partnerjev.

Kratek opis Izobraževalni program je sestavljen iz treh srečanj z dijaki, ki traja 1,5 ure.

Program se izvaja na interaktiven način. Glavne teme, ki jih zajema

izobraževalni moduli so: Spolna pričakovanja, "dekleta v primerjavi s

fanti" in "kako reči ne", splošno znanje o spolno prenosljivih boleznih,

tveganja povezana s spolnostjo in varna spolnost ‐ svetovanje, testiranje

za virus HIV. Vsi moduli vključujejo elemente preprečevanja SPO, vključen

pa je bil tudi HCV. V letu 2010 sta bila HBV/HCV izrecno omenjena.

Dijaške module spremljajo tudi informativna srečanja za starše in učitelje.

Da so starši seznanjeni s programom je ključnega pomena: dati morajo

soglasje za sodelovanje otrok v programu (kot to zahteva poljska

zakonodaja), pomembno je, da razumejo vsebino in trenerje dojemajo

kot zaveznike, ki podpirajo njihova prizadevanja.

76

Spolno izobraževanje na Poljskem ni del uradnega učnega načrta. Zato je

ta izobraževalni program ne samo inovativne narave, ampak hkrati tudi v

omejenem obsegu. Šola lahko uvedejo spolno vzgojo v učne načrte na

lastno pobudo, ob pogoju, da starši dajo privolitev za sodelovanje njihovih

otrok. Te aktivnosti financirajo lokalne (ne centralne) oblasti.

Komentar V letu 2008 je program potekal v 5 šolah v Varšavi in v katerega je bilo

vključenih 256 mladih.

V letu 2009 se je program izvajal še na drugih 5 šolah v katerem je skupno

sodelovalo 570 dijakov.

V okviru evalvacije je bilo izvedeno preverjanje znanja mladih o virusu

HIV / STI pred in po treningih s vprašalnikom pred in po aktivnostih.

Rezultat je pokazal povečanje ravni znanja za 14% v letu 2008 in približno

za 30% v letu 2009.

V letu 2010 se je program izvajal v regiji Mazowsze pod imenom "H‐CUBE:

pozor Mazowsze". Potekal je v 4 šolah (skupno 24 seminarjev), kjer je

sodelovalo 284 dijakov. Pri preverjanju znanja pred in po intervenciji je

bilo povprečje pravilnih odgovorov o HBV/HCV/HIV, pred seminarjem 16,

po seminarju se je povprečje pravilnih odgovorov dvignilo na 27.

V Varšavi se je v letu 2010 program izvajal pod imenom "Seminarji o

virusu HIV/aidsu in spolno prenosljivih boleznih". Izvajanje programa v

Varšavi je zajelo 4 šole (34 seminarjev), kjer je sodelovalo 512 dijakov.

Povprečje pravilnih odgovorov pri preverjanju pred aktivnostjo je bilo 21,

povprečje pravilnih odgovorov po aktivnosti pa je znašalo 26.

DODATNE

INFORMACIJE

SPLETNA STRAN SKA:

http://www.skastreet.org/

Aktivnost SKA STREET je bila izbrana kot najbolj reprezentativna za preprečevanje HBV in HCV na

Poljskem iz naslednjih razlogov: 1) izobraževanje o preprečevanju spolno prenosljivih boleznih v

srednjih šolah je edinstven program za Poljsko predvsem zato, ker spolna vzgoja ni široko izvajana

zaradi različnih razlogov pravne in moralne narave; 2) program poteka interaktivno z aktivno udeležbo

študentov, s pozitivnimi vplivi na način, kako ponotranjiti podatke, 3) program izvajajo trenerji v svojih

20ih in 30ih letih, in ker so po letih bliže dijakom, jih le ti bolje sprejemajo in jim bolj zaupajo.

IME PROJEKTA SKA Street – preventivno izobraževanje o SPO za srednje šole

GLAVNI PARTNER Social AIDS Committee (SKA)


OBSEG


Nivo: nacionalni, regionalni, lokalni Lokalni (Varšava)

77

VKLJUČENOST

MLADIH

Ali so mladi bili vključeni pri oblikovanju

pobude? Da

Ali so mladi bili vključeni pri izvajanju pobude? Da

Št. mladih, vključenih pri oblikovanju pobude 1

Št. mladih, vključenih v izvajanje pobude 2

Ali obstajajo notranji postopki, ki zagotavljajo

sodelovanje mladih pri vodenju Ne

TRAJNOST

AKTIVNOSTI

Trajanje (št. mesecev) 2‐3 mesece na leto (od

2008 naprej)

Št. ponovitev aktivnosti 3 edicije, okoli 100

izobraževanj

KOMUNIKACIJSKI


3

(organizacija srečanj in

predstavitev; informacije

na spletni strani; letaki po

šolah)

STROŠKOVNA

UČINKOVITOST

Vrednost

5.000 € v 2008

13.000 € v 2009

14.250 € v 2010


256 v 2008

579 v 2009

796 v 2010

Št. odkritih okužb v času trajanja programa 0

testiranje ni del aktivnosti

EVALVACIJA

Št. intervjuvanih oseb

256 v2008

579 v 2009

796 v 2010


256 v2008

579 v 2009

796 v 2010

78

Ali je bil uporabljen vprašalnik pred in po

aktivnosti?

Da

TRANSPARENTNOST

Dostopnost rezultatov intervencije deležnikom Da, preko poročila

donatorjem

Dostopnost rezultatov intervencije javnosti

Da, preko objave

informacij na spletni

strani SKA



Nosilec/glavni

partner Nacionalni center za aids

Ime projekta Pridi nazaj brez HIV

Multimedijska kampanja ciljana na ljudi, ki potujejo v tujino in tudi po

Poljski.

Cilji Preventivno socialna kampanja po vsej državi "Pridi nazaj brez HIV" za

zmanjšanje širjenja HIV/aidsa in povečanje ravni znanja o virusu HIV in

aidsu. Bila je realizirana v letih 2008 in 2009 ter večinoma namenjena

mladim, ki potujejo iz turističnih razlogov.

Kratek opis Kampanja je trajala 2 leti zaradi svojega večdimenzionalnega razvoja in

vključevanje številnih medijev, institucij in podjetij (od katerih jih veliko ni

imelo izkušenj pri preprečevanju HIV).

Akcija je bila zasnovana na premisleku, da je glavni način okužbe z

virusom HIV na Poljskem s tveganim spolnim vedenjem in da so mladi

največja starostna skupina ljudi okuženih s HIV/aidsom. Poleg tega so

raziskave, ki jih je opravil centralni oddelek za statistiko, pokazale, da je

najbolj številna skupina ljudi, ki je zapustila Poljsko za vsaj 2 meseca, mladi

v starosti med 18 in 35 letom, predvsem samski ljudje, pri čemer so odšli

zaradi dela (več kot 80%) in v turistične namene.

Za to skupino je značilna tudi visoka stopnja spolne aktivnosti in ji je všeč,

da menja spolne partnerje ali si poišče nove. Vsi ti statistični podatki, kot

tudi vsakdanje opazovanje, je vplivalo na odločitev, da je kampanje

namenjena mladim, ki potujejo.

Produkti kampanje so zasnovani tako, da naslavljajo štiri različne vrste

podskupin, ki so sestavni del širše ciljne skupine mladih, ki potujejo v

tujino in/ali po Poljski:

79

1. "Sanjske počitnice. 2099 zlotov. HIV brezplačno." Naslovljena na ljudi, ki

potujejo v turistične namene.

2. "Delo v tujini. 1250 €. HIV brezplačno." Naslovljena na ljudi, ki so odšli

zaradi dela.

3. Postanek na cesti 50 zlotov. HIV brezplačno. "Naslovljena na stranke

spolnih delavk/delavcev.

4. "Poslovno potovanje. Dnevnica 45 €. HIV brezplačno. "Naslovljena na

ljudi, ki potujejo v poslovne namene.

Vsa sporočila so bila povezana z navadnim in univerzalnim logom ‐

kovčkom z nedvoumno izjavo: "Pridi nazaj brez HIV". Ta logotip se je

pojavil na vseh materialih kampanje, tako kot zdajšnji prepoznavni znak

"Ne dajte priložnosti aidsu. Testirajte se za HIV“.

Kampanja je imela multimediski značaj. Uporabljeni pristopi so bili:

radijski in internetni oglasi, jumbo plakati, posterji, letaki, koledarji,

informativne brošure z vstavljenimi kondomi; internetna igra.

Komentar Splošna sporočila kampanje so bila:

Ni važno, kdo ste, kje ste, kaj počnete, kakšno izobrazbo imate ali

v kaj verujete ‐ HIV in aids lahko postane vaš problem.

Izogibajte se tveganemu vedenju, vedno in povsod.

HIV in AIDS nima meja.

Seks, tako kot potovanje, je čudovita izkušnja, in lahko da veliko

zadovoljstvo in veselje, če bomo zagotovili našo varnost.

Uporabite svoje znanje o HIV v praksi. Pogovorite se o tehnikah

varnejše spolnosti, uporabite kondoma. Ne bojte se govoriti o

spolni preteklosti svojega partnerja, tudi v priložnostnem

razmerju.

Testirajte se za HIV, spoznajte svoj serološki status.

zultati kampanje, ki smo jih preverjali z anketami pred in po intervenciji, so

pokazali, da sta dva od petih vprašanih bila v stiku z informacijami o

HIV/aidsu v prejšnjih tednih.

DODATNE

INFORMACIJE


http://www.aids.gov.pl/

POROČILO O EVALVACIJI:

http://www.aids.gov.pl/files/badania/Raport_z_badania_efektywnosci_ka

mpanii_2009.pdf

Kampanj

Poljskem

mladimi,

katerih s

mladih z

ja PRIDI NAZ

m, ker: 1) raz

, 2) je potov

se mladi na

zaradi sporo

LETAK

ZAJ BREZ HIV

zličnih produ

anje, predvs

Poljskem po

čil, ki gredo

I:

V je bila izbr

uktov v kamp

sem domena

ojavljajo zelo

hitro v uho

80

rana kot najb

panji za veča

a mladih in p

o pogosto, 3

o (HIV brezpl

bolj učinkovit

anje prepozn

prikaz situacij

3) je bila ka

lačno) in zan

ta za prepreč

navnosti in vz

j, ki odražajo

mpanja tudi

nimivih slik;

čevanje virus

zpostavljanje

o posebne ra

i dobro oce

4) so se ml

sa HIV na

e stikov z

azmere, v

njena pri

adi lahko

81

poistovetili s težavami in ljudmi, predstavljenimi v kampanji, kar se je odrazilo v študiji o učinkovitosti

te družbene akcije; 5) akcije je bila tudi precej vidna na internetu, revijah in na plakatih in ti mediji so

še posebej priljubljeni med ciljno skupino kampanje.

IME PROJEKTA

Pridi nazaj brez HIV “Come back without HIV”

Multimedijska kampanja ciljana na ljudi, ki potujejo v tujino in tudi po

Poljski.

GLAVNI PARTNER Nacionalni center za aids


OBSEG

Št. klikov na spletni strani aktivnosti Okoli več tisoč

(ni natančnega podatka)


VKLJUČENOST

MLADIH


oblikovanju pobude? Da






pobude 0



vodenju

Da

v skladu z nacionalnim programom

preprečevanja aidsa in HIV okužb za

obdobje 2007‐2011.

TRAJNOST

AKTIVNOSTI

Trajanje (št. mesecev) 24 mesecev

Št. ponovitev aktivnosti 4 edicije v 2 letih

KOMUNIKACIJSKI

KANALI


kanalov

8

(radijski in internetni oglasi, jumbo

plakati, posterji, letaki, koledarji,

izobraževalni paketi s kondomi,

internetne igrice)

82

STROŠKOVNA

UČINKOVITOST

Vrednost

262.500 €

(vsota za 2 letno implementacijo

kampanje)

Št. doseženih mladih Nekaj tisoč



programa 1.500 približno

EVALVACIJA

Št. intervjuvanih oseb 1.241

Št. razdeljenih vprašalnikov 1.241


in po aktivnosti?

Da

TRANSPARENTNOST


deležnikom

Neomejen dostop po poljski

zakonodaji.

Rezultati aktivnosti so bili zbrani z

raziskavo o učinkovitosti te kampanje

in objavljeni na spletni strani

Nacionalnega centra za aids.


javnosti

Neomejen dostop po poljski

zakonodaji.

Rezultati aktivnosti so bili zbrani z

raziskavo o učinkovitosti te kampanje

in objavljeni na spletni strani

Nacionalnega centra za aids.

83

10. ROMUNIJA


Država: ROMUNIJA

Nosilec/glavni partner Baylor Black Sea Foundation

Ime dejavnosti Storitve PST za HIV in hepatitis v okrožju Dobrogea

Cilji dejavnosti Služba ima več ciljev:

Ponuditi testiranje za HIV in hepatitis v Constanti in v bolnišnicah

okrožja Tulcea.

Zagotavljanje informacij o HIV in hepatitisu zdravstvenim delavcem

in ključnim predstavnikom skupnosti.

Zagotoviti celovito psihosocialno podporo vsem ogroženim ljudem,

opredeljenim v tem programu.

Vzpostavitev učinkovitega sistema napotitve na testiranje za HIV in

hepatitis, nego, zdravljenje in podporo okuženim pacientom v okrožju

Dobrogea.

Kratek opis Storitve, ki jih ponuja fundacija so bile del programa testiranja, ki ga

opravlja v v treh zdravstvenih centrih okrožij Constanta in Tulcea, od leta

2007 do 2009.

Celostna storitev vključuje: svetovanje pred testiranjem in po testiranju,

izraženo soglasje pred testiranjem, administracija in izvedba hitrega

testa, izročitev rezultatov in informacij pacientu v zvezi z

izpostavljenostjo tveganjem za HIV in virusni hepatitis.

Storitve opravijo strokovnjaki, s pomočjo prostovoljcev.

Mnogo pacientov iz lokalne skupnosti se je prišlo testirati, potem, ko so

izvedeli za to možnost iz različnih virov, vključno z zdravniki iz lokalne

bolnišnice.

Komentar V programskem obdobju (2007‐2009), je bilo 100% testov s svetovanjem

pred in po testiranju, 84% HIV + bolnikov, odkritih v okviru programa, je

dobilo psihološko in zdravstveno podporo; razdeljenih je bilo 7,000

brezplačnih kondomov. Testiranje je ostalo brezplačno skozi celoten

projekt. Učinkovito mrežo pomoči za ljudi s HIV, odkritih pri testiranju

zagotavlja Baylor center odličnosti in regionalna bolnišnica za infekcijske

bolezni. Medtem ko takšne pomoči ni zagotovljene pri bolnikih okuženih

s hepatitisom, saj zdravstveni sistem ni pripravljen na prevzem novih

primerov. Tako je lahko bolnik na čakalnem seznamu za zdravljenje

hepatitisa tudi do 2 leti. Potrebno je pripraviti učinkovito mrežo, ki bo

dejansko omogočila bolnikom s hepatitisom hiter dostop do zdravljenja.

DODATNE

INFORMACIJE INFORMACIJE NA SPLETU: http://www.test‐hiv.ro/

84

PST ZA HIV IN HEPATITIS je bil izbran kot najbolj učinkovita storitev v Romuniji, ker: 1) je zagotovil

popolno pomoč bolnikom in jim nudil možnost, da se testirajo na vse virusne okužbe hepatitisa in HIV

(brezplačno, anonimno in prostovoljno) ter nudil svetovanje (pred in po testiranju), 2) pomoč je

nudilo visoko specializirano medicinsko osebje, 3) je nagovoril javnost s posebnim poudarkom na

skupinah v večji nevarnosti, 4) zdravstveno osebje se je redno usposabljlo; 5) učinkovitost je bila

dokazana s kontinuiteto storitev (2007‐2009); 6) skozi leta svoje dejavnosti je dosegel veliko število

bolnikov 10,665 (od leta 2007 do 2009), 7) program testiranja je edinstven zaradi predanost ekipe in

spoštljivega odnosa do oseb, ki se testirajo.

IME PROJEKTA Storitve PST za HIV in hepatitis

v okrožju Dobrogea

GLAVNI PARTNER Baylor Black Sea Foundation


OBSEG STORITEV


na terenu 10.665 (od 2007 do 2009)

Št. centrov za PST v državi 11 centrov, ki so aktivni po Romuniji


PST 10.665 (od 2007 do 2009)


testa 10.665 (od 2007 do 2009)


zagotavljanju PST

Da




% žensk in moških

HBV in HCV: 60% žensk, 40% moških;

HIV: 54% žensk, 46% moških

(deleži za obdobje od 2007 do 2009)

Št. oseb s pozitivnim rezultatom

na HIV, HBV, HCV

HIV: 64

HBV:31

HCV:23



področju

1 center za PST za 971.643 prebivalcev

(v Dobrogea)

POSTOPKI Ali obstaja svetovanje pred in po

testiranju?

Da

85


postopka napotitve?

Da


zagotavljajo anonimnost? Ne



ustanovi?

6 krat na leto o HIV infekciji in

2 krat na leto o HBV in HCV infekciji

ENAK DOSTOP GLEDE

NA SPOL IN

PRIPADNOST

MARGINALIZIRANIM

SKUPINAM


marginalizirane skupine Ni podatka

Št. sodelujočih


mediatorjev

Ni podatka


zagotavljanju informacij Ni podatka



Država: ROMUNIJA

Nosilec/glavni partner “Close to You Romania Foundation” v sodelovanju z UNICEF Romunije,

šolskim inšpektoratom okrožja Iasi, Centrom za spremljanje,

preventivo in svetovanje o drogah iz Iasija in Raziskave trga Iasi

Ime projekta Znanje, stališča in prakse o HIV/aidsu, hepatitisu B in C in uporaba

injicirajočih drog med študenti in srednješolci v Iasiju

Cilji Namen kampanje je merjenje dojemanja dijakov srednjih šol o virusih

hepatitisa B in C in njihovega znanja o povezavi med prenosom

hepatitisa in uživanje injicirajočih drog.

Kratek opis Projekt je bila izvedena na vzorcu 934 dijakov srednje šole, ki je

predstavljal reprezentativen vzorec za Iasi, v obdobju treh mesecev (od

novembra 2005 do januarja 2006).

Podatki so bili zbrani z uporabo vprašalnika, ki je vključeval splošna

vprašanja o HBV in HCV in načinu prenosa, njihovega preprečevanja in o

simptomih.

Vseboval je tudi vprašanja o uporabi injicirajočih drog in njihove

povezanosti s širjenjem hepatitisa.

Vprašalnik je razdelilo osebje vpletenih organizacij po srednjih šolah.

Komen

DODAT

INFORM

ZNANJE,

MED ŠT

prepreče

metodol

prebivals

aktivnos

nevladni

IME

GLAV

K

OBSEG

ntar

TNE

MACIJE

, STALIŠČA I

TUDENTI IN

evanje spoln

logijo za p

stva: dijakov

stmi projekt

im organizac

E PROJEKTA

VNI PARTNER

KRITERIJ

Pole

orga

kam

Fina

Poda

poda

ter

prip

najst

INFO

http

FOTO

N PRAKSE O

SREDNJEŠO

no prenosljiv

ristop širši

v srednjih šo

a koristili ja

cijam.

Zn

R

“Clos

šolskim

INDIKAT

Št. kliko

aktivno

Nivo: na

lokalni

eg tega je pr

anizacije, ki

panji, kar je

nčna sredstv

atki, zbrani

atke javnim

nevladnim

omoglo razv

tnikov.

ORMACIJE NA

://www.anti

OGRAFIJE:

O HIV/AIDSU

OLCI V IAS

vih bolezni,

javnosti, 2

ol, 3) je ponu

avno zdravst

anje, stališča

injicirajo

se to You Rom

m inšpektora

svetov

TORJI

ov na spletni

sti

acionalni, reg

86

rojekt vključ

vključuje cil

propomoglo

va za to akcij

v okviru a

zdravstvenim

organizacija

voju preven

A SPLETU:

idrogiasi.ro/

U, HEPATITISU

IJU je bila

zlasti HBV i

2) je poveč

udila celostn

tvenim zavo

a in prakse o

očih drog me

mania Found

atom okrožja

vanje o droga

strani

gionalni,

čeval vrstnišk

ljno skupino

o, da so dijak

o je zagotov

aktivnosti p

m zavodom,

m, ki deluj

ntivnih prog

U B IN C IN

izbrana kot

in HCV v Ro

čala ozavešč

no svetovanj

odom, lokaln

o HIV/aidsu, h

ed študenti in

dation” v sod

Iasi, Centro

ah iz Iasija in

povpreč

(npr. 297

ko informira

o študentov,

ki bili pravilno

il UNICEF Ro

projekta za

lokalnim in c

ejo na tem

gramov v s

UPORABA I

t najbolj uč

omuniji, ker:

čenost pom

e, 4) bodo p

nim in cent

hepatitisu B i

n srednješolc

delovanju z U

m za spremlj

Raziskave tr

čno 300 obisk

7 obiskovalce

Loka

nje s sodelo

ki so sode

o obveščeni.

omunija.

agotavljajo

centralnim o

m področju,

kladu s po

INJICIRAJOČ

činkovita sto

: 1) uporabl

membnega s

podatki, prid

tralnim orga

in C in upora

ci v Iasiju

UNICEF Romu

janje, preven

rga Iasi

kovalcev na

ev v januarju

alni

ovanjem

lovale v

koristne

organom

kar bo

trebami

IH DROG

oritev za

lja dobro

segmenta

dobljeni z

anom ter

aba

unije,

ntivo in

mesec

u 2011)

87

VKLJUČENOST

MLADIH


oblikovanju pobude?

Da


izvajanju pobude?

Da


oblikovanju pobude Ni podatka


izvajanje pobude Ni podatka



mladih pri vodenju

Interna pravila projekta

TRAJNOST

AKTIVNOSTI

Trajanje (št. mesecev) 3 mesece (11/2005 do 01/2006)

Št. ponovitev aktivnosti Ena edicija

KOMUNIKACIJSKI

KANALI


kanalov

2 ( srečanja s študenti in dijaki po šolah,

spletna stran)

STROŠKOVNA

UČINKOVITOST

Vrednost Ni podatka

(raziskavo je financiral UNICEF Romunija)

Št. doseženih mladih 934


trajanja programa Ni podatka

EVALVACIJA




pred in po aktivnosti?

Da

TRANSPARENTNOST Dostopnost rezultatov


Projekt je vseboval vrstniško informiranje

preko fokusnih skupin s študenti, ki so

sodelovali v kampanji, kar je pripomoglo

k ustreznemu informiranju.

88



Da



Nosilec/glavni partner Romunska fondacija Angel Appeal (RAA) s podporo ministrstva za

zdravje, okrožnega urada za zdravje in Globalnega fonda za boj proti

aidsu, tuberkulozi in malariji

Ime projekta Preprečevanje prenosa HIV z matere na otroka

angl. “Prevention of HIV Transmission from Mother to Child” (PMTCT)

Cilji Ker je splošni cilj zmanjšanja stopnje za vertikalni prenos virusa HIV, je

projekt namenjen:

Obveščanju nosečnic v bolnišnicah in porodnišnicah o prednostih HIV

testiranja, tako za mater kot tudi za njenega otroka, in spodbujanje za

testiranje;

Izboljšanje strokovne usposobljenosti zdravstvenega osebja o tem, kako

pomagati HIV pozitivni nosečnici in njenemu otroku, in kako preprečiti

vertikalni prenos virusa HIV;

Zagotavljanje enakega in nediskriminatornega dostopa do storitev

zdravstvene in socialne pomoči za nosečnice in zagotavljanje celotnega

paketa ukrepov, ki so namenjeni preprečevanju vertikalnega prenosa

HIV.

Kratek opis Kampanja je del projekta, ki se izvaja v 18 državah v partnerstvu z 22

porodnišnicami. Kampanja je namenjena vsem nosečnicam, še posebej

tistim, ki le redko dostopajo do zdravstvenih storitev.

Kampanja je bila realizirana od leta 2004 do 2005. V tem obdobju je bilo

v Romuniji odprtih 18 centrov za PST in še vedno delujejo. Vsak center za

PST je bil ustrezno opremljen, vključno z vozilom za aktivnosti

osveščanja na terenu.

Poleg tega, je bil narejen za dvig splošne ozaveščenosti, preventivni TV

oglas, ki so ga predvajali na 3 TV kanalih in na radiu, s sodelovanjem

lokalnih medijskih mrež. V porodnišnicah je bil predvajan kratek

izobraževalni dokumentarec (15 minut). Nosečnice je seznanjal o

prednostih testiranja za nosečnice in z razlogi za testiranje tudi za

njihove partnerje.

Veliko nosečnic se je udeležilo svetovanja in prostovoljnega testiranja za

HIV skupaj s svojimi partnerji in/ali drugimi družinskimi člani.

Komen

DODAT

INFORM

ntar

TNE

MACIJE

Med

prost

HIV,

Psiho

nego

Od m

siste

ne b

omre

V pro

sode

zdrav

HIV/

cent

pode

oseb

INFO

http:

prev

MRE

FOTO

oktobrom

tovoljno test

kot tudi pri

o‐socialno po

o, ki jih je pra

marca 2006 s

mi. To proce

bodo vsi cen

ežje, svetova

ojekt je bilo

elovanje me

vstvenimi o

aidsu, tuber

rov za testir

eželskih mes

be, ki potrebu

ORMACIJE NA

://www.raa.r

enire‐a‐trans

EŽA CENTROV

OGRAFIJA IZ

89

2004 do 20

tiranje na HI

starejših, je

odpora je je

av tako odprl

so centre za

es prevzema

ntri v celoti

alno pomoč p

vključenih v

ed nevladnim

organi. Sred

rkulozi in m

ranje in sve

stih. Zahvalj

ujejo dobro s

A SPLETU:

ro/portofoliu

smiterii‐infe

V ZA PST:

SVETOVANJA

008 je bilo s

IV. Pri novo u

e bil uporab

nudil "Nasm

la fundacija R

PST postop

nja je dolg in

vključeni v

pa je prevzel

več institucij

mi organiza

stva iz Sve

malariji so b

etovanje, da

jujoč projek

storitev.

u/proiecte‐in

ctiei‐cu‐hiv‐d

A:

svetovanih 1

ugotovljenih

ljen „PMTCT

meh sončnice

RAA.

oma prevzel

n bo trajal še

lokalne stru

a služba za s

in ustanovlje

cijami, pros

etovnega sk

ila uporablje

bi tako dos

ktu imajo od

ncheiate/pro

de‐la‐mama‐

120,000 nose

h pozitivnih p

T“ protokol

e" klinike za

li lokalni zdra

e naprej, vse

ukture in sa

skupnostna p

ena je bila m

stovoljci in

klada za bo

ena za opre

egli ljudi, ki

d njega kor

ogramul‐de‐

‐la‐copil‐pmt

ečnic za

primerih

pomoči.

dnevno

avstveni

e dokler

anitarno

pomoč.

mreža za

javnimi

oj proti

emljanje

živijo v

risti vse

tct.html

90

PREPREČEVANJE PRENOSA HIV Z MATERE NA OTROKA “PREVENTION OF HIV FROM MOTHER TO

CHILD” (PMTCT) je bil izbran kot najbolj učinkovita storitev za preprečevanje virusa HIV v Romuniji,

ker: 1) uporablja prilagojen pristop, metodologijo za ciljne skupine, 2) zajema velik del nacionalnega

ozemlja (18 okrožij, v partnerstvu z 22 porodnišnicami), 3) obravnava ranljive skupine ljudi v

podeželskih mestih in jim zagotovlja, dosegljive storitev; 4) nudi celostno svetovanje; 5) učinkovitost

je bila dokazana z dejstvom, da je bila kampanja izvedena več kot enkrat (2 ediciji), 6) je izboljšala

strokovno usposobljenost zdravstvenega osebja o tem, kako pomagati HIV pozitivnim nosečnicam in

njihovim otrokom in kako preprečiti vertikalni prenos virusa HIV, 7) je vključenih več institucij in

okrepljeno sodelovanje med nevladnimi organizacijami, prostovoljci in javnimi zdravstvenimi organi.

IME PROJEKTA Preprečevanje prenosa HIV z matere na otroka

“Prevention of HIV Transmission from Mother to Child” (PMTCT)

GLAVNI PARTNER

Romunska fondacija Angel Appeal (RAA) s podporo ministrstva za

zdravje, okrožnega urada za zdravje in Globalnega fonda za boj proti

aidsu, tuberkulozi in malariji.


OBSEG



VKLJUČENOST MLADIH


oblikovanju pobude?

Da

Ali so mladi bili vključeni pri izvajanju

pobude?

Da


pobude 17


pobude 35



vodenju

Interna pravila projekta

TRAJNOST AKTIVNOSTI

Trajanje (št. mesecev) 51 (od 2004 do 2008)

Št. ponovitev aktivnosti 2 ediciji v petih letih: 2004‐

2008.

91

KOMUNIKACIJSKI


5

(TV spot, radijski spot, objave za

medije v nacionalnem in

lokalnem tisku, partenrske

spletne strani, prikaz

dokumentarcev v

porodnišnicah)

STROŠKOVNA

UČINKOVITOST

Vrednost Ni podatka


Približno 120.000

svetovanje mladim ženskam

(od oktobra 2004 do decembra

2008)


programa

315 primerov HIV+ nosečnic

(od 2004 do 2008)

in 240 primerov prenosa z

matere na otroka

EVALVACIJA

Št. intervjuvanih oseb približno 120.000


Št. razdeljenih vprašalnikov približno 120.000



in po aktivnosti?

Da

TRANSPARENTNOST


deležnikom

Pridobljene podatke so

analizirali v okrožnem uradu za

zdravje in na Inštitutu za matere

in otroke (Institute of Mother

and Child)


javnosti

Da,

preko objave in diseminacije

javnega poročila.

93

11. SLOVENIJA


Država: SLOVENIJA

Nosilec/glavni partner Klinika za infekcijske bolezni (Ljubljana)

Ime dejavnosti Brezplačno testiranje na HCV

Cilji dejavnosti Testiranje se izvaja v okviru preventivne kampanje z namenom da:

promovira HCV testiranje;

dviguje ozaveščenost o HCV med splošno populacijo;

omogoča zgodnje odkrivanje HCV.

Kratek opis Vsako leto od leta 2007 naprej organizira klinika za infekcijske bolezni v

sodelovanju z lokalnimi nevladnimi organizacijami preventivno kampanjo

v Ljubljani in drugih mestih po Sloveniji.

Običajno je kampanja trajala nekaj dni, 3dni, v maju okoli 19. maja, ki je

do sedaj bil svetovni dan boja proti hepatitisu, letos pa je prestavljen v

julij.

V tej akciji ima širša javnost in s tem vsakdo možnost brezplačnega

testiranja in svetovanja za HCV in še in 10% popust za HBV cepljenje.

Ciljne skupine in splošna javnost so obveščeni o tem, kako koristne so te

storitve preko medijev, z radijskim oglasom in oddajami v živo, s članki v

časopisih,ki pripomorejo k boljši ozaveščenosti o nevarnostih hepatitisov,

še posebno HBV in HCV.

Brezplačno testiranje za HCV je na voljo v različnih mestih, ki sodelujejo v

akciji. V tem času so vrata odprta za vsakogar, ki se odloči, da se testira.

Komentar Rezultat te akcije je, da vsako leto odkrijejo do deset novih primerov

okužbe s HCV pri ljudeh, ki se ne zavedajo svojega statusa.

Kampanja je postala pomembna zaradi široke medijske pokritosti in se je

z leti razširila na nove lokacije testiranja in v druga mesta ter z večjo

udeležbo nevladnih organizacij in mladih.

Ena od ovir za širjenje HCV testiranja v Sloveniji je, da je na voljo

brezplačno testiranje samo enkrat na leto s to akcijo. Druga omejitev je

pomanjkanje sredstev, ki ne omogoča, da bi zajeli vso državo in ima zato

negativen vpliv na zgodnje odkrivanje HCV med ljudmi, ki svojega statusa

ne poznajo.

DODATNE

INFORMACIJE

INFORMACIJE NA SPLETU: http://www.premagal.si/

Forum o HCV: http://hcvjevci.mojforum.si

OBJAVE:

http://www.delo.si/clanek/80758

94

BREZPLAČNO TESTIRANJE NA HCV je bilo izbrano kot najbolj učinkovita storitev, čeprav ne gre za

neprekinjeno opravljanje storitev v okviru strukture zdravstvenega varstva, temveč je le del

preventivne kampanje, kjer gre za testiranje za hepatitis, ki je na voljo brezplačno in anonimno.

Testiranje za virusni hepatitis ni zajeto v zdravstveno zavarovanje, z očitnimi negativnimi učinki na

področju preprečevanja hepatitisa. Posledica tega je, da Klinika za infekcijske bolezni vsako leto

organizira akcijo brezplačnega testiranja za HCV. Poleg tega, če že omenjamo anonimno testiranje,

moramo upoštevati, da le 3 centri za PST po vsej državi zagotavljajo to možnost zasebnosti.

IME PROJEKTA Brezplačno testiranje na HCV

GLAVNI PARTNER Klinika za infekcijske bolezni (Ljubljana)

CRITERIA INDICATORS

OBSEG STORITEV

Št. oseb doseženih z aktivnostmi na

terenu 5.000


10 centrov

za HIV PST,

vsakdo se lahko testira na HIV tudi

pri svojem osebnem zdravniku.

PST za HBV in HCV je možno z

napotnico osebnega zdravnika v 5

klinikah za infekcijske bolezni po

državi.

Št. testiranih oseb v centrih za PST 500


testa 450 (90%)

Vključenost NVO pri zagotavljanju

PST

Da

Ali je na voljo testiranje na HIV? Ne



% žensk in moških 80% moških,

20% žensk

Št. oseb s pozitivnim rezultatom na

HIV, HBV, HCV Ni podatka


prebivalcev v regiji/ področju Ni podatka

95

POSTOPKI


testiranju?

Da


postopka napotitve?

Da



Da


osebje, ki dela v ustanovi? 0

ENAK DOSTOP

GLEDE NA SPOL IN

PRIPADNOST

MARGINALIZIRANIM

SKUPINAM



1 poseben program za UID

(splošni javnosti je namenjen

drugačen program)

Št. sodelujočih

kulturnih/zdravstvenih mediatorjev Ni podatka


informacij

1

(Društvo Stigma)



**V SLOVENIJI GLEDE NA KRITERIJE NI BILO POSEBNIH

KAMPANJ/PROJEKTOV ZA PREPREČEVANJE HBV/HCV**

Država: SLOVENIJA

Nosilec/glavni partner Ministrstvo za zdravje RS

Ime projekta “Prenašaj sporočilo, ne virusa!” (Spread the word, not the Virus) ‐

Nacionalna kampanja za preprečevanje HIV/aidsa

za mlade in MSM

Cilji Splošna cilja kampanje sta preprečevanje in nadzor okužb S HIV

med mladimi in med MSM v Sloveniji.

Kratek opis Kampanja je odgovor na vse večje število novih okužb z virusom HIV

v Sloveniji in je plod sporazuma o sodelovanju med Ministrstvom za

zdravje Republike Slovenije, Fakulteto za družbene vede Univerze v

Ljubljani, Inštitutom za varovanje zdravja Republike Slovenije in

nevladnimi organizacijami ŠKUC, DIH in Legebitra. Kasneje sta se

kampaniji pridružili še dve organizaciji, ki delata z mladimi; CARS in

DŠMS.

Kampanijo je v juniju 2009 oblikovala skupina šestih študentov

Fakultete za družbene vede v Ljubljani v sodelovanju z vsemi

omenjenimi partnerji. Njena implementacija se je pričela konec leta

Komen

DODAT

ntar

TNE INFORM

20

Pre

na

"Pr

cilj

up

sta

akt

pri

Fac

Us

ins

Če

kam

šte

in

dv

po

Za

pre

dej

Na

ok

pre

rav

sek

po

ved

ne

me

ost

MACIJE SP

LO

09 in je traja

eventivna ka

menjene pre

renašaj sporo

jnimi skupina

orabe kondo

a dva flash m

tivna. Poleg t

i oblikovanju

cebooku.

peh kampan

stitucijami v

tudi je kam

mpanja v za

evilne ovire,

prisotnosti

ema letoma

zornosti, obe

radi nizke sto

ednostnih na

javnosti, ki s

ajpomembne

užb s HIV v S

eprečevanje

vni, promovi

kundarne pre

trebujejo še

denja. Ključn

vladnim orga

ed MSM. Klju

tajajo na ena

LETNA STRA

GO:

96

ala 12 mesec

ampanja je vk

edvsem mlad

očilo, ne viru

ami, spodbuj

omov. Kampa

mob dogodka

tega so bili m

u kampanje z

nje je plod od

ladnega in n

panja zelo p

adnjih 10 le

med njimi o

v množičnih

a trajala le

enem pa (še

opnje epidem

alog javnega

so usmerjene

ejši izzivi na p

Sloveniji osta

spolnega pr

ranje testira

eventive me

več spodbu

na pri tem je

anizacijam, k

ub intenzivne

aki ravni vse

N KAMPANJ

cev.

ključevala ko

dim in MSM

usa! ". Njeni

janje odgovo

anja uporabl

a in skupina n

mladi povablj

dvema razp

dličnega sode

evladnega se

pomembna,

etih, so se

omejeni finan

h medijih. Ka

leto dni, M

) ni bila izved

mije virusa H

zdravstva, n

e na prepreče

področju javn

ajajo: zagotov

enosa virusa

nja in zgodnj

d ljudmi, ki ž

d in podpore

zagotovitev

ki delujejo na

ejšim aktivno

od leta 2008

E: http://ww

omunikacijske

s sloganom s

cilji so ozave

ornega spoln

ja sodobna s

na Facebook

jeni k aktivne

isoma za naj

elovanja med

ektorja ter po

saj je edina

pri njenem

nčni viri in po

ampanja je

MSM ni bilo

dena evalvac

HIV v Slovenij

i dovolj sred

evanje širjen

nega zdravja

vitev kakovo

a HIV med M

je odkrivanje

živijo s HIV, š

e pri spremin

stabilne fina

a področju p

ostim sredstv

8.

ww.stop‐aids.

e dejavnosti

slogan je bil

eščanje o HIV

nega obnašan

socialna orod

ku, ki je še ve

emu sodelov

jboljši slogan

d omenjenim

osamezniki.

a vladna nac

izvajanju p

omanjkanje

kljub načrto

o posvečeno

cija rezultato

ji in številnih

dstev za izvaja

nja virusa HIV

pri prepreče

ostnih interve

MSM na nacio

e okužb, krep

še posebej M

njanju spolne

ančne podpo

reprečevanja

va za ta nam

.si/

, ki so

V med

nja in

dja, kot

edno

vanju

n na

mi

cionalna

pokazale

vidnosti

ovanima

o dovolj

ov.

drugih

anje

V.

evanju

encij za

onalni

pitev

MSM, ki

ega

ore

a HIV

men

Kampan

virusa H

boleznim

element

organiza

spletu, 3

brezplač

nja PRENAŠA

IV, čeprav le

mi, ki je bila

te dobre pra

acij ustvarja

3) vključeva

čnih kondom

NA

PO

AJ SPOROČILO

zato, ker je

izvedena v S

kse v njeni m

sodelovanje

nje mladih

ov in lubrika

ALEPKA:

OSTER:

O, NE VIRUS

edina kampa

Sloveniji v za

metodologiji

med njimi

pri oblikova

ntov.

97

SA! je bila iz

anja na nacio

adnjih 10 leti

i: 1) vključev

in mladimi

anju kampan

brana kot na

onalnem niv

ih. Vendarle

vanje akterje

iz univerze,

nje in pri p

ajbolj učinkov

oju, v zvezi s

pa lahko ide

ev iz javnih i

2) uporaba

ripravi sloga

vita za prepr

s spolno pren

entificiramo

nstitucij in n

socialnih om

ana, 4) razd

rečevanje

nosljivimi

nekatere

nevladnih

mrežij na

eljevanje

98

IME PROJEKTA

“Prenašaj sporočilo, ne virusa!”

(Spread the word, not the Virus!)

Nacionalna kampanja za preprečevanje HIV/aidsa

za mlade in MSM

GLAVNI PARTNER Ministrstvo za zdravje RS


OBSEG


aktivnosti

77.679 (od 1/12/2009

do 28/1/2011)


lokalni Nacionalni

VKLJUČENOST

MLADIH


oblikovanju pobude?

Da

(kampanjo so oblikovali študenti fakultete

za družbene vede pod mentorstvom

profesorice za socialni marketing)


izvajanju pobude?

Da

(prostovoljci iz 5 NVO)




izvajanje pobude 30



mladih pri vodenju

Da

TRAJNOST

AKTIVNOSTI

Trajanje (št. mesecev) 12

Št. ponovitev aktivnosti 1 edicija kampanje

(aktivnosti so se ponovile 2 krat)

KOMUNIKACIJSKI

KANALI


kanalov

5 (spletne objave za mlade; spletna stran;

tiskani materiali kot so posterji, nalepke,

kartice, ipd; “flash mobi”; pošiljanje video

spota; facebook skupina)

STROŠKOVNA

UČINKOVITOST

Vrednost 25.000 €


99


trajanja programa 36

EVALVACIJA





TRANSPARENTNOST


intervencije deležnikom Ne


intervencije javnosti Ne

101

SKLEPI

Popis izkušenj nam je omogočil narediti nekaj primerjav med sodelujočimi državami v projektu H‐

CUBE, glede na dostop do ciljnih storitev in kakovost njihove ponudbe, pa tudi glede na izvajanje

posameznih preventivnih kampanj. Na drugi strani, zahvaljujoč izboru dobrih praks, je projektna

skupina uspela oblikovati nekaj priporočil za javne ustanove in nevladne organizacije, ki so

pripravljene organizirati ukrepe oziroma aktivnosti za ozaveščanje in preprečevanje.

PRIMERJALNA ANALIZA MED SODELUJOČIMI DRŽAVAMI V PROJEKTU H‐CUBE V skladu z izkušnjami, o katerih so poročali vsi sodelujoči partnerji v projektu H‐CUBE, so ciljane

storitve za preprečevanje in zdravljenje spolno prenosljivih bolezni, večinoma na voljo v vsaki državi

na podoben način ‐ glede na protokol intervencije (za svetovanje in testiranje) in zaupnost pacientov

oziroma uporabnikov. Za zagotavljanje je na splošno odgovoren nacionalni zdravstveni sistem s

podporo lokalnih nevladnih organizacij.

Razlike med državami se v glavnem nanašajo na dostop do storitev, ki jih nudijo javno zdravstvene

ustanove: testiranje ni brezplačno v vseh državah (v Sloveniji) in obstoj posebnih programov za

spodbujanje enakega dostopa glede na spol in za marginalizirane skupine, je še vedno omejen (skoraj

v vseh sodelujočih tim. novih državah članicah). Nevladne organizacije s strokovnim znanjem na

področju preprečevanja spolno prenosljivih bolezni pogosto organizirajo bodisi dneve testiranja, ko

brezplačno ponujajo storitve splošni populaciji in na terenu ponujajo dostop do storitev PST za

določene bolj ogrožene skupine (uživalci injicirajočih drog, spolni delavci, podeželsko prebivalstvo,

manjšinske skupine, itd.). Vključevanje NVO pri zagotavljanju storitev PST zaradi nekaterih

pomanjkljivosti javnega zdravstvenega sistema, je še posebej močno v Bolgariji, Romuniji in Sloveniji.

Poleg tega so na voljo posebne storitve PST, ki obravnavajo uživalce injicirajočih drog, ki jih

zagotavljajo zasebne terapevtske skupnosti – komune, večinoma v vsaki državi.

Druga pomembna razlika je bila opažena pri zagotavljanju storitev PST za virusni hepatitis in

HIV/aids: medtem ko so za HIV/aids organizirani centri za aids, ki delujejo v glavnih mestih ali so

organizirani kot mreža, so PST za hepatitis v javnih zdravstvenih ustanov v sklopu širšega spektra

generičnih storitev za nalezljive bolezni in nadzor cepljenja ali specializirane enote za spolno

prenosljive bolezni. Mreže centrov za aids so še posebej učinkovite v Italiji, na Cipru, Češkem, v Grčiji,

Litvi in na Poljskem. Običajno ti centri nudijo PST in zdravljenje ter delujejo znotraj ali v bližini javnih

bolnišnic. V zgoraj omenjenih državah, so ti centri organizirani tako, da bi ponudili dobro nacionalno

pokritost in imajo visoko specializirano osebje in opremo.

Vendar pa večinoma vse države, zlasti še nove države članice, izpostavljajo pomanjkanje

usposabljanja za osebje, ki sodeluje pri storitvah. Učinkovit model zagotavljanja storitev, bi moral

vključevati sodelovanje univerz, kot se to dogaja, na primer, v Italiji, kjer so izboljšanje zdravljenja in

raziskave povezani. Poleg tega obstaja povečana potreba po kulturnih mediatorjih zaradi nedavnih

migracijskih tokov. In končno, še posebej v državah, kjer ima podeželsko prebivalstvo omejen dostop

do javnih storitev (kot Romunija in Grčija), je potrebno okrepiti ponudbo storitev na terenu.

Te ugotovitve bi vsekakor bilo potrebno upoštevati s strani javne uprave pri načrtovanju zdravstvenih

storitev, ki obravnavajo preprečevanje in zdravljenje spolno prenosljivih bolezni, ter še posebej za

HBV, HCV in HIV.

Poleg primerjav ukrepov ozaveščanja in preprečevanja, obstaja nekaj pomembnih točk, ki bi jih morali

upoštevati: 1) v nekaterih državah ni potrebe po HBV preventivnih kampanjah, namenjenih mladim,

102

saj je cepljenje otrok postalo obvezno v začetku 90‐ih (to je v Bolgariji, Grčiji in Italiji), 2) sporočila

kampanj so pod vplivom etičnih in verskih prepričanj (kar je razlog, da je v nekaterih državah, kot je

Bolgarija, uporaba kondomov spodbujana, medtem ko v drugih, kot je Poljska, kjer se šteje vzdržnost

oziroma abstinenca kot najboljši način preprečevanja), 3) preventivne aktivnosti niso nujno vključeni v

programe Ministrstva za zdravje (samo Italija, Grčija in Slovenija so poročale o aktivnostih z javnimi

sredstvi). V večini držav so to aktivnosti, ki jih financirajo nevladne organizacije, mednarodne

organizacije in farmacevtska podjetja. Poleg tega so v mnogih sodelujočih državah in zlasti v Grčiji in

Romuniji, organizirane preventivne aktivnosti za doseganje skupin z večjim tveganjem za okužbo (kot

UID) ali izoliranih skupin (podeželskega prebivalstva), ki vključujejo tudi opravljanje storitev na terenu,

kot je PST.

Popis izkušenj sodelujočih držav je pokazal, da zlasti nove države članice (Ciper, Litva, Romunija in

Slovenija), ugotavljajo pomanjkanje posebnih aktivnosti za virusni hepatitis, saj so informacije o teh

boleznih na voljo le v okviru splošnih aktivnosti, ki obravnavajo preprečevanje spolno prenosljivih

bolezni.

Pomemben podatek je, da o posebnih ukrepih za HCV poročajo le v Italiji in na Poljskem (2 državi od

11). To splošno dejstvo je onemogočilo celovito in učinkovito ukrepanje za ozaveščanje mladih in

splošnega prebivalstva o prenosu hepatitisa in načinih preprečevanja. Položaj preventivnih ukrepov za

HIV/aids je nekoliko drugačen, saj za to okužbo obstajajo neposredni odzivi v večini kampanj in

projektov, ki so organizirani po vsej Evropi.

Prednosti, opredeljene v izkušnjah, o katerih poročajo partnerji projekta H‐CUBE bodo poudarjene v

naslednjih priporočilih, ki so namenjena javnim ustanovam ali drugi javnim in zasebnim deležnikom,

ki bodo organizirali aktivnosti preprepčevanja in ozaveščanja.

H‐CUBE PRIPOROČILA Za prenos dobrih praks, ugotovljenih v nesodelujočih državah in da bi organizirali najboljšo H‐CUBE

Evropsko kampanjo preprečevanja v sodelujočih državah, so projektni partnerji oblikovali "H‐CUBE

priporočila", 10 točk, ki bodo koristila javnim ustanovam ali nevladnim organizacijam, ki se ukvarjajo z

vprašanji SPO (zlasti HBV, HCV in HIV) in sodelujejo pri organizaciji in izvajanju preventivnih

dejavnosti, ki obravnavajo mlade v starosti 15‐24 let.

Naslednja priporočila so bila opredeljena v skladu s popisom izkušenj in izbiro najučinkovitejših

dobrih praks, na osnovi vnaprej določenih meril, ki jih je potrdil projektni konzorcij in potrdili 3

zunanji neodvisni strokovnjaki na tem področju. Ta priporočila bi bilo potrebno upoštevati, kot

predloge ali izhodišča, ki jih je vedno potrebno prilagoditi lokalnim razmeram, z največjim možnim

upoštevanjem socialnih, kulturnih, verskih vrednot in izobraževalnega sistema ter v sodelovanju z

lokalnimi partnerji, ki imajo zanesljive izkušnje pri preprečevanju spolno prenosljivih bolezni.

Vključite ciljne skupine v oblikovanje aktivnosti, z namenom doseganja večje osredotočenosti

intervencij na potrebe uporabnikov, preseganja kulturnih vrzeli pri izvedbi aktivnosti in za zagotovitev

boljšega dostopa in stika z uporabniki storitev. Spodbujajte neposredno in aktivno vključenost

mladih in jih opolnomočite s pomočjo igranja vlog in rekreativnimi aktivnostmi.

Zagotovite samo znanstveno potrjene informacije, ki naj bodo posredovane v uporabniku prijaznem

jeziku in skladne s starostjo ciljne skupine. Dejavnosti, ki zadevajo primarno preventivo

HBV/HCV/HIV, naj vključujejo informacije o načinih prenosa, za hepatitis pa tudi o preprečevanju raka.

103

Aktivnosti sekundarne preventivne naj vsebujejo praktične informacije o postopkih testiranja in o

posledicah testnih rezultatov.

Razvijte pozitiven odnos pri obveščanju mladih o spolno prenosljivih boleznih. Sporočilo naj ne bo

strašljivo ali prepovedujoče, temveč naj mlade spodbudi k oblikovanju pozitivnih vedenj v zvezi z

lastnim spolnim življenjem in njihovih ljubljenih.

Uporabite vizualne pripomočke za spodbujanje praktičnega pristopa. Uporaba vizualnih pripomočkov

kot so kratki video posnetki in izobraževalna orodja (vključno s kondomi in drugimi oblikami zaščite)

pomaga mladim, da si bolje zapomnijo in prevzamejo posredovane informacije ter združijo znanje s

praktičnimi izkušnjami. Uporabite podobe, ki pritegnejo (na plakatih, letakih in v informativnih

materialih) in darila (USB ključki, majice, kape, priponke), ki so mladim blizu in s katerimi pridobite

njihovo pozornost za HBV, HCV in HIV.

Izobražujte, zagovarjajte in motivirajte vlade, oblikovalce politik in vse zainteresirane deležnike, za

vključitev v preprečevanje HBV/HCV/HIV z implementacijo dodatnih aktivnosti ali z podporo že

vpeljanim aktivnostim. Te udeležence lahko izobražujete z zagotavljanjem informacij o teh okužbah

in o tem, kako ukrepati. Lahko jih spodbudite, da se z zagovorništvom priključijo prizadevanjem za

preprečevanje spolno prenosljivih boleznih preko lobiranja ali jih motivirate s pridobivanjem

podatkov, ki so zanimivi zanje.

Razviti večnivojsko sodelovanje z drugimi pobudami, ki se ukvarjajo z enakimi vprašanji, v

partnerskih mrežah s številnimi deležniki, da bi zagotovili razširjanje rezultatov aktivnosti in da bi

vzpostavili temelje za njeno vzdržnost na dolgi rok.

V luči doseganja najširše možne publike mora aktivnost:

zagotoviti prisotnost na spletu (s posebno spletno stranjo) in s prisotnostjo v socialnih medijih

(z uporabo družabnih omrežij), da bi kampanji omogočili sprejetost in širjenje med mladimi,

vključiti najbolj priljubljene medije med mladimi, (TV, revije za mlade … ) z elementi, ki

pritegnejo, kot tudi sodelovanje priljubljenih in slavnih oseb oziroma zvezdnikov s svojimi izjavami in

zgodbami,

Vključiti postopke evalviranja od samega začetka aktivnosti, kjer naj sodelujejo tako ciljne skupine kot

inerno osebje in zunanji strokovnjaki.

Pri aktivnosti dosežene rezultate narediti vidne, tako da so objavljeni na spletni strani projekta ali na

družabnem omrežju, razširjeni širši javnosti in zainteresiranim stranem preko glasila, sporočila za

javnost, znanstvenih publikacij, ipd.

Oblikovati aktivnost, ki se lahko ponovi v velikem obsegu in na dolgi rok, da bi ustvarila

multiplikacijski učinek in opolnomočenje rezultatov s strani ciljnih skupin.

105

Seznam Kratic

KRATICE POMEN

aids Sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti

angl. AIDS angl. Acquired Immune Deficiency Syndrome

HBV Virus hepatitisa B

HCV Virus hepatitisa C

HIV Virus človekove imunske pomanjkljivosti angl. Human Immunodeficiency Virus

HPV Humani papiloma virus

MSM Moški, ki imajo spolne odnose z moškimi angl. Men who have sex with men

MZ Ministrstvo za zdravje

NVO Nevladna organizacija

PMTCT Preprečevanje prenosa z matere na otroka Angl. Preventing Mother to child transmission

SPB Spolno prenosljive bolezni

SPO Spolno prenosljive okužbe

UID Uporabniki injicirajočih drog

manual bp slovenian - webgate.ec.europa.eu · 6. evalvacija (št. intervjujev, št. anket, ali...

Documents