z ototoksiČnimi snovmi korat-fabijan_vzd pri delu z... · (ur. list rs, št. 100/01, št. 39/05,)...
TRANSCRIPT
VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
Z OTOTOKSIČNIMI SNOVMI
Simpozij
VARNO IN ZDRAVO DELO
Nova Gorica 13. in 14.11.2014
mag. Lidija Korat
Inšpektorat RS za delo
Janez Fabijan
Zbornica VZD
1
Avicenno (Abu Ali al-Husayna ibn Add-Allaha ibnsina Balkhija)
(980 -1037) - Perzijski filozof in učenjak
Kanon medicine Učinki kemične substance na človeško uho
Uporaba pare živega srebra za odstranjevanje uši - poškodbe sluha
2
3
Kombinirana
izpostavljenost
hrupu in
ototoksičnim
substancam
Izdajatelj Evropska agencija za varnost in
zdravje pri delu- EU OHSA 2009
Zbornica VZD
je v juniju 2014
pripravila neuradni
prevod
OTOTOKSIČNOST
Kaj je to?
Ototoksičnost je preprosto, „zastrupitev“
ušesa (oto = uho, toksičnost= zastrupitev),
4
Ototoksičnost
je, posledica izpostavljenosti zdravilom ali kemikalijam, ki
poškodujejo notranje uho (reverzibilno ali ireverzibilno). Ker
notranje uho, vključuje oboje, tako slišnost kot ravnotežje,
ototoksičnost lahko povzroči motnje enega ali drugega ali obeh
5
6
OTOTOKSIČNE SNOVI
I. SNOVI PRI KATERIH JE DOKAZANO, DA SO
OTOTOKSIČNE
II. SNOVI PRI KATERIH SE „SUMI“ DA SO OTOTOKSIČNE
III. SNOVI Z „NEZADOSTNIMI“ DOKAZI OTOTOKSIČNOSTI
7
I. SKUPINA
ZDRAVILANegativne učinke na sluh imajo nekatera zdravila:
Antibiotiki in aminiglikozidi (streptomicin,
dihidrostreptomicin, gentamicin, amikacin, tertraciklin, eritromicin,
vankomicin - trajna okvara odvisna od višine odmerkov).
Nekatera zdravila za zdravljenje raka (cisplatin,
karboplatin, bleomicin- trajna okvara odvisna od višine odmerkov)
Diuretiki (furozemid, etakrinska kislina - začasna okvara sluha)
Analgetiki in antipiretiki - zdravilo za zniževanje povišane telesne temperature - (salicilna kislina- začasna okvara sluha)
8
TOPILA
Predvsem pri živalih so dokazali, da na sluh
vplivajo:
• toluen, etilbenzen, n-propilbenzen,
• stiren in metilstiren
• trikloroetilen
• p-ksilen
• n-heksan
• CS2
9
TOLUEN - UPORABA
• proizvodnja benzojske kisline, benzaldehida, eksplozivov, barvil…
• topilo za barve, lake, gumo, smole,
• ekstrakcijska snov,
• aditiv
• snov za dodelavne materiale za papir, umetno usnje, proizvodnjo detergentov,
• toluen pogosto najdemo skupaj z ostalimi topili
- Njegova gostota je 0,8661 g / ml, torej manj kot 1, tako, da plava na vodi.
- hitrost izparevanja je 4,5 glede na dietileter. Zato, za toluen traja 4,5-krat dlje, kot za dietil eter, da izhlapi.- Ni razvrščen kot rakotvoren za ljudi – skupina 3
10
• je topilo za različne organske materiale
• je sredstvo za čiščenje in razmaščevanje
in sredstvo za ekstrakcijo.
IARC (International Agency for
Research on Cancer)- SKUPINO 2A-
verjetno rakotvoren za ljudi
TRIKLORETILEN
11
KSILEN
• ni razvršen kot rakotvoren za ljudi – skupina 3
• proizvodnja smol, barv, lakov,
• sinteza organskih kemikalij;
• topilo (npr. za barve, premaze, lepila in gume);
• uporablja pri proizvodnji epoksi smol, farmacevtskih izdelkov in v usnjarski industriji.
12
UČINKI STIRENA NA ZDRAVJE ČLOVEKA
• konc. brez opaznih negativnih vplivov (NOAEL) – nidoločena,
• najnižja konc. z opaznim škodljivim učinkom (LOAEL) - 15ppm,
• učinek na centralni živčni sistem se začne pojavljati od 50 -200 ppm,
• izrazito poslabšanje reakcijskega časa in telesnegaravnotežja pri konc. > 200 ppm,
• nekatere študije poročajo o naraščanju pogostostispontanih splavov, pri delavkah, ki delajo v industriji plastike
Glavna metabolična pot stirena 13
Nekateri končni proizvodi iz poliestrskih in
vinilestrskih smol po postopku ročnega
nanašanja in brizganja
Plovila Posamezne sklope za avt. ind. Kabine za naoljenje
Čistilne enote Kadi14
KEMIČNE SNOVI, KI POVZROČAJO
ZADUŠITEV
Vpliv CO, vodikovega cianida in njegovih soli je predvsem posledica pomanjkanja kisika znotraj
polža.
15
NITRILI
• akrilonitril
• 3,3-iminodipropionitril
• 3-buten nitril
• cis 2-pentennitril
• ciskrotonnitril
UPORABA:
• za sintezo karboksilne kisline,
• acetonitril kot topilo
• benzonitril kot začetna komponenta za melaminske
smole in
• akrilonitril kot monomer poliakrilonitrilov16
KOVINE IN KOVINSKE SPOJINE
• svinec in snovi, ki vsebujejo svinec,
• živo srebro (up. v industriji akumulatorjev, pigmentov,
eksplozivov laboratorijskih analizah, farmacevtskih
aplikacijah) ,
• kositrove organske spojine (up. Tri n-alkilkositer je
baktericid in fingicid),
• spojine, ki vsebujejo germanij (GeO2) (up. za
tranzistorje, diode, solarne celice, steklo..).
17
II. „SUM“ NA OTOTOKSIČNOST SNOVI
KOVINE IN NEKOVINE
• kadmij (kadmijev klorid)
• arzen
BROMATI
TOBAČNI DIM
HALOGENIRANI OGLJIKOVODIKI
• poliklorirani bifenili
• tetrabromovbisfenol A
• heksabromovciklododekan
• heksaklorobenzen
18
III. SNOVI Z „NEZADOSTNIMI“
DOKAZI OTOTOKSIČNOSTI
INSEKTICIDI
• piretroidi
• organofosforne snovi
ALKILNE SPOJINE
• n-heptan
• butil nitril
• 4-tert-butiltoluen
MANGAN
19
OTOTOKSIČNE SNOVI
SLUH RAVNOTEŽJE
20
v točki č., 8. člena
določa, da pri izdelavi ocene tveganja zaradi
izpostavljenosti delavcev hrupu mora delodajalec
nameniti posebno pozornost v kolikor je to mogoče,
vplivom na varnost in zdravje delavcev, ki izhajajo iz
medsebojnega učinkovanja hrupa in ototoksičnih
snovi pri delu.
Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradiizpostavljenosti hrupu pri delu (Ur. list RS št. 17/2006)
21
Skupni učinek je bodisi:
Aditiven : pomeni, da je učinek enak vsoti učinkov, ki se pojavijo zaradi izpostavljenostiposameznemu agensu
Sinergističen: učinek obeh agensov se potencira in je končni učinek še večji kot ga pričakujemo pri aditivnem učinku (stiren+hrup)
UČINKI
22
Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Ur.l. RS, št. 87/2002, 29/2003 popr., 124/2006)
Prilogi I : Tabela 1.0. Osnovni obseg in vsebina predhodnega in
usmerjenega obdobnega in drugega usmerjenega preventivnega zdravstvenega pregleda delavcev in roki
določa pod zap. št. 1.2.1. ADGAudiometrična določitev slušnega praga za čiste tone po zračni in
kostni poti,
določa pod zap. št. 1.4. RAVNOTEŽJE
pod 1.4.1. Test orto in dinamostatike - Romberg, Unterberger(FUKUDI ali test hoje) in pod 1.4.2. Bitermalni frekvenčni vestibulogram.
23
Določa, da mora delodajalec pri oceni tveganja upoštevati:
• nevarne lastnosti kemičnih snovi,
• podatke o varnosti in zdravju, ki jih posreduje dobavitelj (npr. varnostne
liste po predpisih o kemikalijah),
• raven, vrsto in trajanje izpostavljenosti,
• količino kemičnih snovi,
• druge okoliščine pri delu s kemičnimi snovmi,
• mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost in/ali biološke mejne
vrednosti
• učinek preventivnih ukrepov, ki so/bodo sprejeti
• rezultate že uvedenega zdravstvenega nadzora, če so na razpolago
2. odst. 6. člena Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradiizpostavljenosti kemičnim snovem pri delu
24
1. ustrezno izberite delovno okolje – naj bo zaključena delovna
enota npr. lakirnica, laboratorij…,
2. izdelajte seznam vseh nevarnih kemičnih snovi, ki so
prisotne v delovnem okolju,
3. na seznamu mora biti napisano poleg naziva proizvoda tudi
kemijska % sestava,
4. navede se okvirna dnevna poraba posamezne nevarne snovi,
NEVARNE LASTNOSTI KEMIČNIH SNOVI
25
Zap.št.
Trgovsko ime
Kemijsko ime Nevarne lastnosti Nevarne lastnosti Konc. (ut %)
dnevna poraba (kg)
MV/TDK
BAT Fizikalne lastnosti
1EGALIN
emajl
R-11 lahko vnetljivoR-41 nevarnost hudih poškodb očiR-66 ponavljajoča izpostavljenost lahko povzroči nastanek suhe ali razpokane kožeR-67 hlapi lahko povzročijo zaspanost in omotico
H 225 Lahko vnetljiva tekočina in hlapiH 315 Povzroča draženje kožeH 318 Povzroča hude poškodbe očiEUH066 Ponavljajoča izpostavljenost lahko povzroči nastanek suhe ali razpokane kože
100
etil acetat R-11 lahko vnetljivoR-36 draži očiR-66 ponavljajoča izpostavljenost lahko povzroči nastanek suhe ali razpokane kožeR-67 hlapi lahko povzročijo zaspanost in omotico
H 225 Lahko vnetljiva tekočina in hlapiH 319 Povzroča hudo draženje kožeH 336 Lahko povzroči zaspanost in omoticoEUH066 Ponavljajoča izpostavljenost lahko povzroči nastanek suhe ali razpokane kože
10-25 17x0.4906=
8.5
n-butilacetatR-11 Lahko vnetljivo R-66 ponavljajoča izpostavljenost lahko povzroči nastanek suhe ali razpokane kožeR-67 hlapi lahko povzročijo zaspanost in omotico
H 226 Vnetljiva tekočina in hlapiH 336 Lahko povzroči zaspanost in omoticoEUH066 Ponavljajoča izpostavljenost lahko povzroči nastanek suhe ali razpokane kože
10-25 17x0.4906=
8.5
nitroceluloza z največ 12% dušika
E - R3 H 201- eksplozivno, nevarnost eksplozije v masi 10-25 17x0.4906=
8.5
ekspl.
……..ksilen R 10 - vnetljivo
R 20/21 – zdravju škodljivo pri vdihovanju in v stiku s kožoR-38 draži kožo
H 226 Vnetljiva tekočina in hlapiH 312 + H 332 zdravju škodljivo v stiku s kožo ali pri vdihovanju
2.5-10 6.25x0.4906*
3.1
2 ksilen ksilen R 10 - vnetljivoR 20/21 – zdravju škodljivo pri vdihovanju in v stiku s kožoR-38 draži kožo
H 226 Vnetljiva tekočina in hlapiH 312 + H 332 zdravju škodljivo v stiku s kožo ali pri vdihovanju
100 100
…………..
……………
15 ……………
* Pod fizikalne in kemijske lastnosti je navedeno, da je delež organskega topila
kg/kg proizvoda po EU 1999/13, delež 0.4906 26
Skupna poraba nevarnih snovi v 8 urah
etil acetat.....kg ( F- R 11, R 36, R 66, R 67)n-butilacetat………………kg (R 10, R 66, R 67)
nitroceluloza z največ 12% dušika……..kg (E – R3)
……..
……..
……..
……..
……..
ksilen…. kg (R10, R 20/21, R38)
27
RAVEN, VRSTA IN TRAJANJE IZPOSTAVLJENOSTI
raven – brizganje, ročno nanašanje – laminacija,
vrsta – skozi kožo, z vdihavanjem, z zaužitjem
trajanje – kolikokrat dnevno, mesečno….
28
29
Ocena tveganja - 1. korak
30
Ocena tveganja - primer
PRAKTIČNE NEZAVEZUJOČE SMERNICE O VAROVANJU ZDRAVJA IN ZAGOTAVLJANJU VARNOSTI DELAVCEV PRED TVEGANJI
ZARADI IZPOSTAVLJENOSTI KEMIČNIM DEJAVNIKOM PRI DELU
http://bookshop.europa.eu/en/practical-guidelines-of-a-non-binding-nature-on-the-protection-of-the-health-and-safety-of-workers-from-the-risks-related-to-chemical-agents-at-work-pbKE6805058/?CatalogCategoryID=Ke4KABstjN4AAAEj8pAY4e5L
31
DOLOČEVANJE RAVNI TVEGANJA
LR = OHR x LE x LC
LR: raven tveganja
OHR: objektivna stopnja nevarnosti
LE: raven izpostavljenosti
LC: raven posledic
32
OBJEKTIVNA STOPNJA NEVARNOSTI - OHR
1. UPORABLJA SE VPRAŠALNIK (44 VPRAŠANJ), KI GA DOPOLNJUJE TABELA
MERIL ZA OCENJEVANJE
Vprašalnik:
33
R 11- lahko vnetljivo
R 41 – nevarnost hudih poškodb oči
R 3 - eksplozivno - nitroceluloza največ 12%dušika – 10-25%
34
Glede na odgovore na vsa vprašanja:
a) Splošna stopnja bo „zelo pomanjkljiva“, če je katerokoli
vprašanje uvrščeno pod stopnjo „zelo pomanjkljiva“ ali če je več
kot 50 % vprašanj, ki se uporabljajo, dodeljena stopnja
„pomanjkljiva“.
b) Splošna stopnja bo „pomanjkljiva“, če je katero koli vprašanje,
ki mu ni dodeljena stopnja „zelo pomanjkljiva“, uvrščeno pod
stopnjo „pomanjkljiva“ ali če je več kot 50 % vprašanj, ki se
uporabljajo, dodeljena stopnja „se lahko izboljša“.
c) Splošna stopnja bo „se lahko izboljša“, če je katerokoli
vprašanje, ki mu ni dodeljena stopnja „zelo pomanjkljiva“ ali
„pomanjkljiva“, uvrščeno pod stopnjo „se lahko izboljša“.
d) V drugih primerih je splošna stopnja sprejemljiva.
MERILA ZA OBJEKTIVNE STOPNJE NEVARNOSTI - OHR
35
DOLOČITEV OBJEKTIVNE STOPNJE
NEVARNOSTI - OHR
36
RAVEN IZPOSTAVLJENOSTI - LE
37
RAVEN POSLEDIC - LC
38
POMEN RAZLIČNIH RAVNI TVEGANJA - LR
39
KJE JE DOLOČENO IZVAJANJEBIOLOŠKEGA MONITORINGA
Pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Ur. list RS, št. 100/01, št. 39/05,)
zavezujoče biološke mejne vrednosti iz priloge II prej navedenega Pravilnika, so se začele uporabljati
31. decembra 200540
BIOLOŠKI MONITORING JE POTREBNO IZVAJATI
a.) ko so delavci izpostavljeni svincu ali njegovim spojinam,b.) kadar pooblaščeni zdravnik na podlagi zdravstvene ocene
tveganja ugotovi: • da je izpostavljenost delavca nevarnim kemičnim snovem
takšna, da se ugotovljena bolezen ali znaki bolezni lahko pripišejo izpostavljenosti,
• da obstaja verjetnost, da se bolezen ali znaki bolezni lahko pojavijo pod posebnimi pogoji dela,
• da diagnostični postopek ne predstavlja tveganja za zdravje delavca in
• da so delavci pri delu izpostavljeni tistim nevarnim kemičnim snovem, za katere je uvedena zavezujoča mejna vrednost iz priloge II. Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Ur. list RS št. 100/01 in št. 39/05)
41
KAJ MORA BITI NAVEDENO V IZJAVI O VARNOSTI Z OCENO TVEGANJA
42
1. NAVEDBA NEVARNIH KEMIČNIH SNOVI
Pri katerih SE BO IZVAJAL biološki monitoring,
OPOZORILO !
ČEPRAV NISO PRESEŽENE MV dol. kemikalije so LAHKO PRESEŽENE BAT VREDNOSTI !!!!
43
1. Strategija meritev in načrt meritev;2. Izbira biološkega materiala, testni parametri
(karakteristični pokazatelji) in analitske metode;3. Čas vzorčenja glede na ritem izmen;4. Shranjevanje in transportiranje biološkega
materiala;5. Zagotavljanje kvalitetnih analiz;6. Koordinacija med pooblaščenim zdravnikom in
laboratorijem;
2. POSTOPEK IZVEDBE BM
44
Pri podajanju rezultatov biološkega monitoringa je potrebno upoštevati : 1. učinek kratke izpostavljenosti,2. pavze,3. čas izpostavljenosti,4. specifične delovne pogoje,5. intenziteta fizične aktivnosti in neobičajni pogoji
atmosferskega pritiska,6. individualno izpostavljenost
……………..
3. REZULTATI BM
45
3. REZULTATI BM
1. Ocena laboratorija o analiznih rezultatih;
2. Ocenitev s strani pooblaščenega zdravnika;
3. Zaključki glede ocene biološkega monitoringa;
46
Zaključki glede ocene biološkega monitoringa
Pooblaščeni zdravnik mora z rezultati BM seznaniti delavce pri katerih se je izvajal BM;
Če so meritve BM pokazale preseženo vrednostbiološkim mejnih vrednosti mora delodajalec zagotoviti ukrepe za znižanje teh vrednosti.
Določiti periodiko ponovnega izvajanja BM (6 mesecev, 1 leto, 2 leti…).
47
• Pooblaščeni zdravnik se dogovori z laboratorijev za analizo metabolita,
• Laboratorij izvede analizo,
• Pooblaščeni zdravnik da oceno, da je vse v redu, da je ponovni BM čez 5 let, vendar se kasneje izkaže, da je bil izveden BM na NEUSTREZEN METABOLIT
NEKATERE UGOTOVLJENE NEPRAVILNOSTI
IZVAJANJE BIOLOŠKEGA MONITORINGA NA NEUSTREZEN METABILIT
MANDLJEVA KISLINA
radikalVANILIN MANDLJEVA KISLINA
karakteristični pokazatelj STIRENA
karakteristični pokazatelj KATEHOLAMINA (ki predstavlja končni produkt razpadanje ADRENALINA)
30% ZAPOSLENIH, KJER JE BIL IZVEDEN BM JE IMELO PRESEŽENE BAT
Ponovna izvedba BM na pravi metabolit
48
? NE POZNA POKLICNA IZPOSTAVLJENOST
Ime snovi Karakteristični pokazatelj
Biološki vzorec Čas vzorčenja Biološke mejne vrednosti (BAT)
Stiren
stiren kri 16 ur po končanem delu 0,19 mol/l(20,0 μg/l)
mešani izdihanizrak
16 ur po končanem delu
v času izpostavljenosti
1,66 mol/l(40 ppb)0,75 mol/l(18 ppm)
mandljeva kislina
urin ob koncu delovne izmene
0,74 mol/mol kreatinina*
(1,0 g/g kreatinina*)
fenilglioksalnakislina
urin ob koncu delovne izmene
0,18 mol/mol kreatinina*
(240,0 mg/g kreatinina*)
Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Ur. list RS, št. 100/01 in št. 39/05), Priloga II
49
Ime snovi Karakteristični pokazatelj
Biološki vzorec Čas vzorčenja Biološke mejne vrednosti (BAT)
Svinec
(elementarni in anorganske
spojine)
svinec kri ni pomemben 1,93mol/l(400g/l) - moški
1,45mol/l(300g/l) - ženske
urin enkratni vzorec ali urin, zbran v
24 urah
43,68mol/mol kreatinina*
(80g/g kreatinina*)
dehidrataza-d aminolevulinske
kislinekri ni pomemben 15 U/l E
protoporfirin v eritocitih kri
po 2-3 mesečni izpostavljenosti (vzorec zaščititi pred svetlobo)
2,67mol/l E(1,50 mg/l E)
Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Ur. list RS, št. 100/01 in št. 39/05), Priloga II
1. laboratorij do 530 nmol/l2. laboratorij do 9 nmol/gHb
Podajanje rezulatov laboratorijev:
50
Primer 1: Izpostavljenost toluenu in hrupuIzmerjena vrednost na DM „B“ 138 mg/m3 (MV 192 mg/m3, Hrup LEX8h 78 dBA
Izpostavljenost topilom 13 let
51
Primer 2: Izpostavljenost toluenu in hrupuIzmerjena vrednost na DM „ A “ 90 mg/ m3 (MV 192 Mg/m3, hrup LEX8h 75 dBA
52
Izpostavljenost topilom 8 let
Globa od 2.000 do 60.000 EUR za pravno osebo
Globa od 800 do 32.000 EUR za
samostojnega podjetnika posameznika
Globa od 400 do 2.000 EUR za
odgovorno osebo pravne osebe
53
HVALA ZA VAŠO POZORNOST
54