1

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

OPTIMALNA STRUKTURA KAPITALA PODJETJA POŠTA SLOVENIJE, D. O. O.

THE OPTIMAL STRUCTURE OF CAPITAL IN THE

COMPANY POŠTA SLOVENIJE, D.O.O. Študentka: Simona Krajnc Naslov: Zavrh 43/b, 2232 Voličina Številka indeksa: 81604205 Študij: redni Program: visokošolski strokovni Študijska smer: finance in bančništvo Mentor: dr. Klavdij Logožar, docent

Zavrh, maj 2008

2

PREDGOVOR Na Pošti Slovenije sem opravljala študentsko delo in na podlagi tega, sem se odločila, da svojo diplomsko nalogo napišem v zvezi s tem podjetjem, ki je prav tako povezano z mojo študijsko smerjo. V diplomski nalogi bom skušala predstaviti, kako si pošta priskrbi finančna sredstva, predpostaviti dejavnike strukture kapitala ter določiti stroške in optimalno strukturo kapitala podjetja. Pod pojmom optimalna finančna struktura kapitala je tista finančna struktura, ki maksimira ceno enot lastniškega kapitala podjetja in hkrati ob ustrezni plačilni sposobnosti omogoča podjetju najnižje stroške financiranja. V teoretičnem delu diplomske naloge so najprej predpostavljene priskrbe finančnih sredstev, kako se podjetje poslužuje cenejših virov financiranja dolžniškega kapitala ter dražjega lastniškega kapitala. A podjetje se naj financira tako, da bo delovalo uspešno in dosegalo takšno optimalno strukturo kapitala takrat, ko bo imelo takšno kombinacijo lastniškega in dolžniškega kapitala pri čemer so stroški kapitala najnižji. Problem, za katerega predvidevam, da se bo pojavil v praktičnem delu je ta, da do določenih rezultatov ne bom prišla zaradi poslovnih skrivnosti, ki jih ima podjetje. Da sem prišla do določenih kazalnikov in ostalih izračunov, sem se omejila na podatke od leta 2004 do leta 2006. V drugem delu diplomske naloge se bom osredotočila na izbrano podjetje Pošta Slovenije, d. o. o. V okviru proučevanju tega podjetja bom najprej predstavila podjetje in njegove storitve. Predvidevam, da bom zaradi spreminjanja Slovenskih računovodskih standardov (v nadaljevanju SRS), ki so se pojavili v letu 2006 imela probleme, ki jih bomo gotovo opazili v bilanci stanja. Ob predpostavki bom v nadaljevanju izračunala stroške, ki so se pojavljali v podjetju. Za nadaljnjo določitev optimalne finančne strukture kapitala bo potrebno izračunati stroške lastniškega in dolžniškega kapitala ter povprečne stroške finančne strukture Weighted Average Cost of Capital (v nadaljevanju WACC), saj bom le tako videla, kjer so stroški financiranja najnižji. Do izračuna optimalne strukture kapitala lahko pridemo na več načinov in postavke se lahko med seboj razlikujejo. V izračun za optimalno strukturo kapitala bom še vključila izračun finančnega vzvoda, saj nam stopnja finančnega vzvoda pove, če se podjetje zadolžuje, večji so stalni odhodki, višji je finančni vzvod – delež dolga uporabljajo kot merilo finančnega vzvoda. Za določitev optimalne strukture kapitala lahko pridemo na več načinov in nato lahko ugotovimo ali obstaja v podjetju optimalna finančna struktura kapitala ali ne, saj se predpostavke optimalne finančne strukture kapitala spreminjajo in jih je težko določiti. Zahvalila bi se rada mentorju gospodu dr. Klavdiju Logožarju za pomoč pri diplomski nalogi ter komentorici gospe mag. Jerici Pevec iz podjetja Pošte Slovenije, d. o. o., ki je bila tako prijazna in mi pomagala pri nalogi ter mi dala na razpolago podatke, ki sem jih potrebovala.

3

KAZALO 1 UVOD................................................................................................................................. 5

1.1 Opredelitev področja in opis problema ....................................................................... 5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ................................................................................... 5 1.3 Predpostavke in omejitve............................................................................................. 6 1.4 Predvidene metode raziskovanja ................................................................................. 6

2 PRISKRBA FINANČNIH SREDSTEV ............................................................................ 7 2.1 Notranji viri financiranja ............................................................................................. 7

2.1.1 Nerazdeljen čisti dobiček...................................................................................... 7 2.1.2 Amortizacija ......................................................................................................... 8 2.1.3 Drugi notranji viri................................................................................................. 8

2.2 Zunanji viri financiranja .............................................................................................. 8 2.2.1 Kapitalski vložki................................................................................................... 9 2.2.2 Posojila ................................................................................................................. 9 2.2.3 Subvencije ............................................................................................................ 9

2.3 Posebne oblike financiranja....................................................................................... 10 2.3.1 Lizing.................................................................................................................. 10 2.3.2 Faktoring............................................................................................................. 11 2.3.3 Forferting............................................................................................................ 12

2.3 Računovodski vidik kapitala ..................................................................................... 13 3 CENA (STROŠKI) FINANČNE STRUKTURE PODJETJA ......................................... 15

3.1 Stroški lastniški kapital (Cost of equity) ................................................................... 15 3.2 Stroški dolžniškega kapitala (Cost of debt)............................................................... 16 3.3 Povprečni stroški kapitala (WACC).......................................................................... 16

4 OBLIKOVANJE OPTIMALNE KAPITALSKE STRUKTURE .................................... 18 4.1 Pravila financiranja.................................................................................................... 18 4.2 Pravila vodoravne finančne strukture ........................................................................ 18

4.2.1 Zlato bilančno pravilo......................................................................................... 18 4.2.2 Druga pravila ...................................................................................................... 18 4.2.3 Čista gibljiva sredstva......................................................................................... 19

4.3 Pravila navpične finančne strukture .......................................................................... 19 4.3.1 Samofinanciranje ................................................................................................ 19 4.3.2 Optimalna navpična finančna struktura.............................................................. 19

5 PREDSTAVITEV PODJETJA POŠTA SLOVENIJE..................................................... 21 5.1 Storitve Pošte Slovenije............................................................................................. 22 5.2 Poštno omrežje in gospodarsko poslovanje............................................................... 24

6 STRUKTURA VIROV FINANCIRANJA V POŠTI SLOVENIJE ................................ 26 6.1 Finančni vidik kapitala .............................................................................................. 28 6.2 Računovodski vidik kapitala ..................................................................................... 29

7 STROŠKI UPORABLJENIH VIROV FINANCIRANJA V PODJETJU POŠTA SLOVENIJE ........................................................................................................................ 31

7.1 Stroški lastniškega kapitala ....................................................................................... 31 7.2 Stroški dolžniškega kapitala ...................................................................................... 32 7.3 Povprečni stroški kapitalske strukture – WACC....................................................... 32

8 OPTIMALNA STRUKTURA KAPITALA PODJETJA POŠTE SLOVENIJE, D. O.O.34 8.1 Pravila vodoravne finančne strukture ........................................................................ 34

4

8.2 Pravila navpične finančne strukture .......................................................................... 35 9 SKLEP.............................................................................................................................. 37 POVZETEK /ABSTRACT ................................................................................................. 39 SEZNAM LITERATURE IN VIROV: ............................................................................... 40 SEZNAM TABEL............................................................................................................... 42 PRILOGE …………………………………………………………………………………43

5

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema Temeljna finančna odločitev v podjetju je odločitev o priskrbi virov financiranja oziroma virov sredstev. Podjetje se s financiranjem srečuje v vseh svojih fazah razvoja od ustanovitve, nadaljnje rasti razvoja, kakor tudi v fazi prenehanja poslovanja podjetja. Bistvo vsakega podjetja je, da je denar potreben samo ob ustanovitvi podjetja, saj se kasneje ustvarja sam. Odločitve o virih financiranja pa so odločitve o kapitalski strukturi podjetja, ki pa jo morajo oblikovati na optimalen način, da bi ostala na trgu in tekmovala s konkurenčnimi podjetji. Pošta Slovenije je v 100-odstotni lasti Republike Slovenije in ima le-ta zato celoten poslovni delež. Kot bomo videli v nadaljevanju diplomske naloge se financira z notranjimi viri - nerazdeljen čisti dobiček - ter s prodanimi storitvami, s katerimi se ukvarja ter dolžniškim kapitalom. Z vidika lastništva razlikujemo financiranje z lastniškim kapitalom, kamor uvrščamo vse notranje vire financiranja, subvencije ter notranje vložke financiranja. Financiranje z dolžniškim kapitalom, v okviru katerega štejemo vse druge vire financiranja. Strukturo virov financiranja (kapitala) opredeljujemo kot delež kapitala v celotnem kapitalu podjetja. Vsi stroški kapitala v podjetju imajo svojo ceno, zato je potrebno, da podjetja težijo k optimalni strukturi kapitala. V današnjem svetu pa obstaja veliko različnih vidikov financiranja in od vsakega podjetja je odvisno, kako se bo financiralo ali se bo lotilo financiranja zgolj samo z lastniškim kapitalom ali z lastniškim dolžniškim kapitalom. Preden pa se odločimo o načinu financiranja je potrebno temeljito proučiti vse pozitivne in negativne lastnosti izbranih alternativ financiranja.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomske naloge je predstaviti vire financiranja v podjetju Pošta Slovenije in opredeliti stroške, ki se pojavljajo ter natančneje analizirati optimalno strukturo kapitala ter pojasniti dejavnike, ki vplivajo nanjo. Opisala oziroma predstavila bom delovanje pošte, storitve, s katerimi se ukvarja ter kje ima največje stroške in kaj jih povzroča. Cilji diplomske naloge so naslednji:

- opredelitev in priskrba finančnih sredstev ter stroškov; - analiziranje oziroma predstavitev poslovanja Pošte Slovenije; - prikaz storitev ter analiziranje poštnega omrežja in gospodarskega poslovanja po

Sloveniji; - preučitev strukture virov financiranja v Pošti Slovenije; - analiziranje stroškov v podjetju Pošta Slovenije; - opredelitev optimalne strukture kapitala v podjetju Pošta Slovenije.

6

Trditve, ki jih bom skušala dokazati so: - Pošta Slovenije je pomemben finančni inštrument slovenske politike; - na kakšen način se lahko Pošta Slovenije financira; - koliko pošiljk prejme in odpošlje oziroma kakšno poštno omrežje poslovanja ima

po Sloveniji.

1.3 Predpostavke in omejitve Pošta Slovenije ima monopol na slovenskih tleh pri določenih storitvah, pri dostavljanju paketnih storitev, se že pojavlja konkurenca. Zaradi tega prihaja do zniževanja cen poštnih storitev, potrebna je tudi večja marketinška osveščenost. Pri pisanju diplomske naloge sem se morala zaradi pomanjkanja pisnih virov omenjenega podjetja omejiti na letna poročila, interno gradivo podjetja, revije ter podatke, ki so bili na voljo v elektronski obliki.

1.4 Predvidene metode raziskovanja Pri pisanju diplomske naloge bom uporabila različne metode in pristope. V teoretičnem delu bom najprej obdelala priskrbo finančnih virov financiranja podjetja, podatke bom črpala iz domače in tuje literature, iz aktualnih člankov, revij ter internetnih virov, ki bodo podlaga za praktični del ugotavljanja finančnega poslovanja podjetja Pošte Slovenija. Uporabila bom naslednje metode:

- metodo diskripcije, z njo bom opisovala teoretična izhodišča; - metodo kompilacije, ki se nanaša na postopke opazovanj, stališč, sklepov ter

rezultatov drugih avtorjev; - metodo komparacije, kjer bom primerjala dela različnih avtorjev in podatkov; - metodo analize, povezala bom izide iz teoretičnega dela in preverjene izide iz

prakse v celoto; - metodo sinteze, kjer bom razčlenjevala ugotovitve iz prakse in teorije.

7

2 PRISKRBA FINANČNIH SREDSTEV Vsako podjetje potrebuje finančna sredstva za nemoteno poslovanje. Kako se bo financiralo, pa je odvisno od vsakega podjetja posebej. Odvisno je tudi od vodstva ali je uprava bolj naklonjena tveganju ali je bolj konzervativna. Če je naklonjena tveganju, se bo financirala več z dolžniškim kapitalom, kot pa uprava, ki je bolj konzervativno naravnana. Podjetja se tako financirajo z lastniškim kapitalom ali dolžniškim kapitalom oziroma z obema. Finančna sredstva, ki jih potrebujejo za nemoteno poslovanje morajo priskrbeti s predvidenim finančnim planom. Financira se lahko z notranjimi viri, ki so, nerazdeljen čisti dobiček, amortizacija ter drugi notranji viri ali zunanjimi viri, ki so; kapitalski vložki, posojila, subvencije ter posebne oblike zunanjih virov.

2.1 Notranji viri financiranja Notranje financiranje podjetja je mogoče z doseganjem pozitivnega denarnega toka podjetja, ki ga le-ta doseže z dobičkom, obračunano amortizacijo ter drugimi notranjimi viri.

2.1.1 Nerazdeljen čisti dobiček Dobiček je najpomembnejši notranji vir financiranja podjetja. Dobiček v poslovnem letu pred obdavčitvijo predstavlja razliko med prihodki in odhodki predstavlja, bruto dobiček. S plačanim davkom 25-odstotkov od bruto dobička dobimo neto dobiček. Del razpoložljivega dobička namenimo lastnikom za izplačila dividend. O tem kolikšen del čistega dobička bo izplačan delničarjem, pa odloča nadzorni svet družbe. Nerazdeljeni čisti dobiček, ki ostane po izplačilu dividend, kateremu se lastniki odpovejo se zadrži za nadaljnje poslovanje družbe, imenujemo ga nerazdeljeni dobiček oziroma nenominirani kapital. Dana vrednost angažiranih poslovnih sredstev je ustvarjen bruto dobiček, ki je odvisen od (Filipič in Hribernik, 2000):

- obsega proizvodnje in prodaje oziroma stopnje izkoriščenih razpoložljivih zmogljivosti,

- asortimenta proizvodnje, - ravni cen proizvodov ali storitev, - prodaje vrednosti materialnih sredstev.

Poznamo več ravni dobička, ki je tudi odvisen od pravne oblike podjetja. Stopnja davka na bruto dobiček v RS znaša trenutno 25-odstotkov in ta stopnja je med najnižjimi v Evropi.

8

2.1.2 Amortizacija Amortizacija spada med notranje vire financiranja podjetja. Do teh sredstev pride podjetje s postopnim procesom preoblikovanja stalnih sredstev v denar. Amortizacijska sredstva, ki se nahajajo na transakcijskem računu podjetja, lahko koristimo tudi za financirane podjetja. S stroškovnega vidika so amortizacijska sredstva poceni, kar pomeni, da za ta sredstva ni potrebno plačati obresti, ker te vrsta financiranja ni odvisno od razmer na finančnem trgu. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) v naši državi omogoča družbam samostojno določanje letne amortizacijske stopnje in upoštevanje računovodskih standardov. Minimalna amortizacija ni predpisana. Podjetja svoja amortizacijska sredstva koristijo še za zamenjavo stalnih sredstev, financiranje gibljivih sredstev ter za razširitev zmogljivosti. Obračunane amortizacije ne moremo šteti v celoti kot vir financiranja, ker se del obračunane amortizacije nahaja v zalogah nedokončane proizvodnje, v zalogah gotovih izdelkov in v terjatvah do kupcev. Obračunana amortizacija je praviloma večja od plačane. Za ta vir financiranja se lahko koristi le-tisti del amortizacije, ki je pred prodajo in vnovčenih terjatev dejansko preoblikovan v denar. Amortizacija predstavlja najcenejši vir financiranja podjetja, saj ni potrebno plačati obresti ter dividend.

2.1.3 Drugi notranji viri V okviru drugih notranjih virov sodijo postopki racionalizacije poslovanja, povečanje koeficienta obračanja sredstev v posameznih oblikah premoženja še zlasti gibljivih sredstev. Potem v primeru, če pride do procesa dezinvestiranja, kar pomeni, da se določen del nedenarnega premoženja preoblikuje s prodajo v denar, s tem dobimo dodatni notranji vir financiranja. Vsi ukrepi v okviru drugih notranjih virov se oblikujejo zato, da bi zmanjšali vezavo denarja v posameznih oblikah premoženja in na ta način dodatno povečali notranji vir financiranja.

2.2 Zunanji viri financiranja O zunanjem financiranju govorimo, kadar gre za priskrbo dolžniškega kapitala ali za novi lastniški kapital.

9

2.2.1 Kapitalski vložki Kapitalski vložki so lahko v stvarni obliki in ne samo v obliki denarja. S kapitalskimi vložki prihaja podjetje do nepovratnega lastniškega kapitala. Prihaja do neposrednega finančnega odnosa med investitorjem (kupcem) vrednostnih papirjev in izdajateljem vrednostnih papirjev tako pridemo do osnovnega (vpisnega) kapitala, v primeru ustanovitve gre tudi za obliko efektivne dokapitalizacije. Pri teh neposrednih finančnih odnosih se kot posrednik pojavljajo agentske finančne inštitucije. Te inštitucije posredujejo pri teh poslih v obliki različnih storitev (trgovanje, svetovanje, ipd.) (Filipič in Hribernik, 2000). V Sloveniji se bo proces financiranja z vrednostnimi papirji povečal takrat, kadar se bo dokončalo lastninjenje družbenih podjetij. Do takrat pa bo neposredni finančni odnos bančni kredit, saj ima še bančni kredit precejšno vlogo pri financiranju podjetja.

2.2.2 Posojila Posojilo je povratni dolžniški zunanji vir financiranja. Pridobivanje tega dolžniškega kapitala so lahko klasični bančni krediti ali pa emisija dolžniških vrednostnih papirjev. Pri bančnem posojilu moramo upoštevati stroške, ki nastanejo v zvezi z njim. Poleg stroškov upoštevamo obrestno mero, ki je tudi odvisna od tega, v kateri bonitetni razred jo bo banka uvrstila (bonitetni razredi so od A do E) in od tega je odvisno tudi zavarovanje kredita in stroški, stroški rezervacijskih sredstev, ki se plačujejo od neizkoriščenega kredita ter stroški odobritve kredita. Stroške, ki nastanejo pri odobritvi kredita je potrebno upoštevati tudi pri ugotavljanju finančnega leverage učinka (stopnjo zadolževanja). Kreditov pa ne posredujejo samo banke, ampak tudi hranilnice, zavarovalnice, dobavitelji, druga podjetja. Ta način dajanja kreditov podjetjem je pomemben v prvih fazah razvoja, ko težje dobijo bančni kredit. Dolžniški kapital lahko podjetja pridobijo tudi z emisijo dolžniških vrednostnih papirjev. Podjetje pridobi na ta način dolgoročni ali kratkoročni tuji kapital likvidnostnih sredstev. Podjetja se lahko prav tako financirajo z izdajo kratkoročnih komercialnih zapisov, ki jih izdajo večja podjetja in niso zavarovana. Komercialni zapisi so konkurenčna oblika banki. Za Slovenska podjetja so se z vstopom v Evropsko unijo povečale možnosti priskrbe finančni posojil ne samo pri domačih, ampak tudi pri tujih bankah, ki imajo cenejše kreditne pogoje in tudi postopki odobritve so hitrejši.

2.2.3 Subvencije Za to obliko je značilno, da podjetju pridobljenih sredstev ni potrebno vračati. Razlikujemo dve obliki subvencioniranja, in sicer indirektne in direktne subvencije.

10

Pri direktnih subvencijah gre zato, da prihaja do priliva sredstev v podjetje. Za indirektno subvencioniranje pa je značilno, da se pojavljajo privarčevana sredstva v podjetju npr. subvencionirana obrestna mera. Ta oblika financiranja se uporablja predvsem za pospeševanje izvoza kmetijstva, inovacije itd. S subvencijami razpolaga ministrstvo, sklad z razvoj RS ter drugi skladi s podobnimi funkcijami.

2.3 Posebne oblike financiranja Med posebne oblike dolžniškega financiranja spadajo lizing, faktoring, forferting ter druge oblike (na primer listanje).

2.3.1 Lizing Z lizingom je možno financirati mala podjetja. Podjetja uporabljajo ta način financiranja ob začetku, ko nimajo dovolj sredstev za vlaganje. Podjetja ne pridejo z lizingom do denarja, ampak do stvarnega kapitala, sredstva najamejo. Največkrat podjetja vzamejo v zakup sredstva kot so avtomobili, stroji, računalniki in podobno (Žugelj in soavtorji, 2001). Posel lizinga se odvija neposredno med dajalcem lizinga in jemalcem lizinga, ali pa s posredovanjem za to specializirane družbe. Poznamo dve vrsti lizinga, in sicer finančni lizing in operativni lizing.

Finančni lizing Za finančni lizing je značilno, da predstavlja dolgoročni najem dobrin oziroma dolgoročno pogodbo med lastnikom stalnega sredstva in zakupnikom. Ta način je primeren za pravne in fizične osebe, saj so kriteriji nižji kot pri odobritvi kredita Lastnik predmeta lizinga postane s plačilom zadnjega obroka. Pogodbo med strankama je možno preklicati z dogovorom obeh pogodbenih strank. Stroške lizinga zakupljenega predmeta nosi zakupnik. Najemnina dobrine pokriva lastniku stroške nakupe osnovnega sredstva in mu prinaša zahtevan donos. Alternativa lizinga je bančno posojilo in zato je potrebno izvrševati med obema finančnima viroma primerjavo glede cene (stroškov) in primerjavo tudi drugih vrednosti, ki bi jih imel npr. lizing v primerjavi z bančnim kreditom na področju svetovanja, ki ga nudijo zlasti lizing družbe majhnim in srednjim podjetjem. Gledano z računovodskega vidika pri finančnem lizinu, se predmet lizinga v bilancah vodi kot strošek amortizacije in strošek financiranja (plačilo obresti). Najemnik lahko oblikuje svoje investicijske rezerve in uveljavlja davčne olajšave za investicije opredmetenih sredstev v skladu z zakonom (Summit leasing. 2008).

11

Operativni lizing Pogodba operativnega lizinga se nanaša na krajši čas od življenjske dobe zakupljenega predmeta. Pogodbeni stranki lahko pogodbo kadarkoli prekineta. Stroške vzdrževanja pa nosi praviloma lastnik (lizingodajalec). Ta lizing je primeren za pravne osebe in samostojne podjetnike, saj so predmeti operativnega lizinga največkrat avtomobili, računalniki, itd. Pri operativnem lizingu se bilance ne bremenijo z dolgoročnimi obveznostmi. Obrok lizinga se obračunava kot strošek, strošek amortizacije pa bremeni dajalca lizinga. Kar pomeni, da lizingojemalec za najetje kredita pri banki ostane nedotaknjen (Summit leasing. 2008). Odplačevanje lizing obrokov lahko poteka na več načinov in jih je potrebno primerjati z obračunom amortizacije pri nakupu osnovnega sredstva. Potrebno je ugotoviti njihov vpliv na poslovanje podjetja (davčni učinek). Načini odplačevanja lizinga:

- Pri linearnem odplačevanju sredstev je ves čas enakomerno. - Progresivno odplačevanje je primerno za podjetja, ki želijo s pomočjo investicij

osvojiti nove trge ter prilagoditi krivuljo stroškov (zakupnine) krivulji donosa. - Degresivni način odplačevanja je primeren za rentabilno in likvidnostno močna

podjetja, saj je za dajalca lizinga to manjše tveganje. - Pri intervalnem odplačevanju gre zato, da je primerno za sezonsko proizvodnjo,

uporabljajo se zelo redko, saj se pojavljajo visoki stroški tveganja ter ponudnikov za ta način ni.

2.3.2 Faktoring Pri tej obliki financiranja gre za prodajo terjatev do kupca pred rokom dospelosti s posebnim oziroma določenim popustom določenim inštitucijam, ki se ukvarjajo z odkupom terjatev in ta inštitucija se imenuje faktor, s tem postopkom se ukvarjajo tudi nekatere banke. Udeleženci pri faktorju:

- Klient – proizvajalec blaga, s katerim faktor sklene pogodbo. - Kupec – je oseba, ki kupuje izdelke od proizvajalca ter postane direkten dolžnik

faktorju. - Faktor – odkupuje od svojih klientov fakture, torej faktor plača (kreditira) na njega

cedirane terjatve s strani klienta. Faktoring ima sledeče funkcije (Filipič, 1997):

- funkcija financiranja - faktor odkupuje in kreditira terjatev klienta do zapadlosti roka plačila. Faktor nakaže klientu 70–90 odstotkov fakturne vrednosti, razlika zneska do 100 odstotkov faktor zadrži na posebnem računu do trenutka, ko klient v

12

celoti poravna terjatev. Sredstva zadrži na posebnem računu zaradi varnosti – reklamacij, znižanja vrednosti fakture.

- Delkrede funkcija – faktor prevzame bonitetno tveganje, gre za pravi faktoring – odkup terjatev brez pravice regresa. Ob odkupu terjatev faktor preveri njihovo boniteto.

- Funkcija storitev – pri tem mislimo na aktivnosti, ki jih faktor opravi za svoje kliente.

- S faktoring poslom nastajajo naslednji stroški (Filipič in Hribernik, 2000): - obresti za kreditiranje terjatev; (plačilo obresti faktorju), - pristojbina za opravljanje storitev 1–25 odstotkov fakturne vrednosti; - pristojbina za prevzeto delkrede funkcijo 0,2–0,4 odstotkov od fakturne vrednosti, - obe pristojbini sta določeni s skupnim odstotkom provizije.

Primeren je za srednja in mala podjetja, ki imajo težave z likvidnostjo in jim faktoring (ali katera druga finančna inštitucija) odkupi terjatve. Ena izmed njegovih slabosti je, da je ta vir financiranja dražji od bančnega kredita (Filipič in Hribernik, 2000).

2.3.3 Forferting Forferting je posebna oblika zunanjega financiranja, pri kateri gre za odkup terjatev, in sicer dolgoročnih terjatev od proizvajalca izvoznika investicijske opreme. Pri tem poslu posreduje finančna organizacija (forfeiteur) ali banka, če je specializirana za te posle. Forferting se ne koristi samo za pospeševanje izvoza, ampak tudi v okviru domačega gospodarskega proizvoda (Filipič in Hribernik, 2000). Subjekti, ki se pojavljajo pri forferting poslu (Filipič, 2000):

1. Proizvajalec – izvoznik investicijske opreme (kupcu – uvozniku prodaja na kredit – banki);

2. Kupec – uvoznik želi kredit za nakup investicijske opreme; 3. Banka kupca – uvoznika, se ukvarja z izdajanjem v korist izvoznika instrumentov

zavarovanja plačila (garancije, itd.); 4. Forferter, se ukvarja s forferting posli, ima dobre poslovne veze, da se za

opravljeno poravnavo terjatev izvoznika refinancira na trgu kapitala.

Ta oblika je zanimiva za mala in srednja podjetja, saj banka prevzame tveganje vračila komercialnega kredita ter lahko ponudi ugodne konkurenčne pogoje na trgu, čeprav nima lastnih sredstev za kreditiranje. Pri tem poslu forferter odkupuje samo terjatve, ki so zavarovane s plačilnimi instrumenti (menica, garancija, dokumentarni akreditiv). Na stroške, ki se pojavljajo pri tem poslu vpliva stopnja za forfeterja in cena refinanciranja na trgu kapitala. Stroški, ki nastanejo se združijo in izražajo v višini eskontne stopnje.

13

Prodajna cena terjatev je odvisna od eskontne stopnje, ki jo plača pri odkupu terjatve forfeting organizacija (Filipič, 1997).

2.3 Računovodski vidik kapitala S samim pojmom kapital pogosto označujemo različne stvari, kot so na primer:

- pozitivna razlika med sredstvi in obveznostmi do virov sredstev oziroma čisto premoženje podjetja;

- nakupljena sredstva za uporabo v proizvodnji; - obratni kapital, pozitivna razlika med kratkoročnimi sredstvi in kratkoročnimi

obveznostmi; - dolgoročna sredstva, ki niso predmet redne nabave in prodaje v poslovanju podjetja

(npr. zgradbe, ter druge ostale dolgoročne naložbe). Pri nadaljnjem pisanju se bom opredelila predvsem na prvo alinejo – čisto premoženje podjetja, ker predstavlja računovodski vidik kapitala in je najpogosteje uporabljena. Mednarodni računovodski standardi (v nadaljevanju MRS) predvidevajo dve možnosti pojmovanja kapitala, in sicer finančno in stvarno. Pri finančnem pojmovanju gre za to, da je kapital čisto premoženje podjetja (po pokritju dolgov). Pri stvarnem pojmovanju pa je možno gledati na kapital kot na proizvodno zmogljivost podjetja, ki je na primer izražena z dnevnim obsegom proizvodnje. Stvarnega pojmovanja v nadaljevanju ne bomo več omenjali, saj se lahko pojavijo težave pa tudi SRS upoštevajo finančno pojmovanje kapitala. Finančno pojmovanje kapitala je razlika med aktivo podjetja in dolgovi. Enačba: ∆ TK = ∆ A − ∆ D ∆ TK – sprememba trajnega kapitala, ∆ A – sprememba aktive, ∆ D – sprememba dolgov. Opredeljuje kapital kot del obveznosti do virov sredstev. Iz enačbe je razvidno, da ni nujno, da ima opravka s presežkom premoženja nad dolgovi podjetja, lahko imamo tudi negativen trajni kapital, ki predstavlja tisti znesek dolgov, ki ga podjetje ne more poravnati, čeprav proda vse svoje premoženje po knjigovodski vrednosti, kar pomeni, da so lastniki izgubili celotni vloženi kapital. Pri finančnem kot tudi pri stvarnem pojmovanju je skupna zahteva po ohranjanju kapitala. Gre za to, da je podjetje ustvarilo dobiček takrat, ko je kapital na koncu obračunskega obdobja večji od stanja na začetku obdobja. V primeru inflacijskih razmer je ohranjanje kapitala seveda mišljeno v realni in ne v nominalni primerjavi. Če predpostavimo, da je vsota drugih neposrednih vplivov na kapital enaka nič, realno zmanjšanje kapitala podjetja v nekem obdobju pomeni izgubo. Naslednja enačba spodaj nam lahko kaže, kakšen bi bil izid podjetja, če ne bi bilo inflacije. Inflacijski vpliv poskuša računovodska teorija izračunat na različne načine. Slovenski računovodski standardi si pomagajo z revalorizacijskim izidom (RI), ki je le približek

14

dejanskemu vplivu, a kljub temu predstavlja pomembno informacijo. Desna stran enačbe predstavlja poslovni izid (P) odštejemo stroške nakupa (N) in razliko med začetnimi in končnimi zalogami (Z).

Enačba: ∆ TK − RI ≅ P − N − ∆ Z

Pri odpravi drugih nespremenjenih okoliščin, se predhodna enačba spremeni in dobimo:

∆ TK = ∆ Az − ∆ Dz + ∆ LK + RI + P − N − ∆ Z

AZ predstavlja spremembe aktivnih postavk v bilanci stanja, a vendar niso neposredno povezane s tekočim poslovanjem podjetja, kot na primer:

- vpliv spremembe načina vrednotenja zalog, - vpliv ponovnega ovrednotenja sredstev, - popravki in odpisi terjatev in itd.

V enačbi z oznako DZ smo zajeli vse spremembe na strani dolgov, a vendar niso neposredno povezane s tekočim poslovanjem podjetja, kot na primer:

- odpis dolga, - prenos in/ali prevzem dolga, - zamenjava dolga v lastniški delež.

V enačbi pod lastniškim kapitalom smo zajeli vse spremembe trajnega kapitala zunaj izkaza uspeha, kot na primer se to kaže v:

- povečanju kapitala (izdaja delnic), - zmanjšanju kapitala (odkup lastnih delnic), - razveljavitvi delnic, - umiku delnic.

Enačba, ki smo jo uporabili nazadnje lahko predstavlja izredno pomembno analitično orodje. To enačbo bi lahko imenovali tok sprememb trajnega kapitala, saj z analizo toka sprememb trajnega kapitala lahko ugotovimo naslednje: Za preteklost:

- vpliv dobička iz tekočega poslovanja, - vpliv posameznih dogodkov na spremembo trajnega kapitala in njihovo težo.

Za prihodnost: - možnost vpliva na spremembo trajnega kapitala, - boniteto predvidenih sprememb trajnega kapitala.

Povzeto po Bergant (1997, 127 – 131)

15

3 CENA (STROŠKI) FINANČNE STRUKTURE PODJETJA Kadar se podjetje odloča o novih dolgoročnih naložbah, mora najprej preučiti ključne podatke o stroških kapitala ter kakovosti finančne strukture. Strošek kapitala je cena dolgoročnih in trajnih virov financiranja podjetja. Podjetje lahko delno nadzoruje svoje stroške kapitala, na primer obrestno mero in davčne stopnje, saj so te vhodne spremenljivke dane od zunaj.

3.1 Stroški lastniški kapital (Cost of equity) Pri ugotavljanju stroškov lastniškega kapitala, ga je potrebno najprej opredeliti. Ločimo dve vrsti lastniškega kapitala podjetja:

• trajni (osnovni, nominirani) kapital, ki ga v poslovanje podjetja prispevajo lastniki s trajnim vplačilom; pri delniški družbi je to delniški kapital - navadne ali prednostne delnice.

• prisluženi (nenominirani) kapital, sestavlja ga začasno nerazdeljen dobiček preteklega in tekočega leta ter rezerve.

Obe vrsti kapitala pa imata svojo ceno, ki ju obravnavamo kot oportunitetne stroške z vidika donosnosti kapitala, nedoseganja te donosnosti kot izgubljene priložnosti v rabi lastniškega kapitala in vlaganja v njegove naložbe, ob upoštevanju obdavčitve navedene donosnosti. Najbolj je obdavčen obračun dobička in njegov prenos v osnovni kapital ter izplačilo dividend, kar pomeni, da je osnovni kapital najdražji vir financiranja podjetja. Ceno tega kapitala sestavljajo povprečna donosnost kapitala, povečana za tveganje naložbe ter obveznosti za plačilo davkov iz dobička in davkov pri izplačilu dividend. Visoko ceno tveganega kapitala še povečujejo stroški izdajanja delnic. Ostalo pa je premišljeno oblikovanje velikosti in deleža tveganja kapitala v finančni strukturi (Repovž, 1998). Podjetje svoj delež lastniškega kapitala raje oblikuje kot nenominirani kapital v obliki zadržanih dobičkov in rezerv, kar pomeni, da zaradi neizplačila nimajo dodatnih odhodkov, odhodkov za davke in podobno. Takšen kapital je pomemben za podjetje v primeru izgube, saj je prvi vir kritja pred zmanjšanjem tveganja kapitala podjetja ter ima nižje oportunitetne stroške in ne zmanjšuje denarnega toka podjetja. Pri določanju cene lastniškega kapitala moramo ločiti stroške trajnega kapitala in stroške zadržanega dobička, jih na podlagi stroškov izračunati ter izračunati še nato povprečno ponderirano ceno lastniškega kapitala – WACC.

16

3.2 Stroški dolžniškega kapitala (Cost of debt)

Dolžniški kapital lahko sestavljajo različni viri financiranja, ki imajo glede na rok (kratkoročni ali dolgoročni) in vrsto vira tudi različno ceno. Stroški, ki nastajajo v zvezi z dolžniškim kapitalom so različno visoki, predvsem pa so odvisni od finančnega vzvoda, to je razmerje med uporabo lastniškega in dolžniškega kapitala ter možnostjo priskrbe in cene dolžniškega kapitala. Do razlik pri ugotavljanju cene posameznih vrst dolžniškega kapitala prihaja predvsem zaradi včasih bolj določene cene vrste dolžniškega kapitala in manj določene cene dolžniškega kapitala. Uporaba dolžniškega kapitala je vedno cenejša kot uporaba lastniškega kapitala, saj praviloma ni obdavčen kot dobiček in je lahko vir lastniškega kapitala. Prednost uporabe dolžniškega pred lastniškim kapitalom je tudi v tem, da ga lahko uporabimo glede na potrebe za določen čas in v določeni velikosti. Stroški, ki nastanejo v zvezi z dolžniškim kapitalom niso samo stroški, ampak odtok denarja, kar neposredno vpliva na velikost denarnega toka podjetja. Potrebno je spremljati ceno posamezne vrste lastniškega kapitala in posamezne vrste stroška dolžniškega kapitala, ki jih je potrebno upoštevati pri sprejemanju odločitev o financiranju podjetja. Podatke v zvezi o posamezni vrsti in stroških dolžniškega kapitala je potrebno neprestano primerjati z nekaterimi kazalniki iz podjetja, panoge in gospodarstva ter se nato odločiti, katero vrsto dolžniškega kapitala si bo podjetje priskrbelo. Povzeto po Repovž in Peterlin (1998, 67–68)

3.3 Povprečni stroški kapitala (WACC) Podjetja pri svojem obračunavanju in nadzorovanju stroškov virov financiranja, določijo obliko vira financiranja, vrsto sestave lastniškega in dolžniškega kapitala ter stroške posameznega vira ter določijo težo posameznega vira izraženega v višini odstotka. Pri tem izračunu povprečnih ponderiranih stroškov celotne finančne strukture (WACC) je v rabi več različnih načinov. Najpogosteje se uporablja tradicionalistični pristop, ki zanemarja vpliv davkov na ceno uporabljenega kapitala, vpliv novih naložb, spremembo vrednosti podjetja ter spreminjanje finančne strukture ter Modigliani-Miller pristop, ki upošteva vse navedeno in prikaže spremembo WACC glede na spremembo finančne strukture (Repovž in Peterlin, 1998).

17

Ta obrazec v poenostavljenem primeru izgledal takole, kjer bi upoštevali dve vrsti lastniškega kapitala (trajni kapital in zadržani dobiček) ter dve vrsti dolžniškega kapitala in stopnjo obdavčitve dobička. WACC = We * ke + Wr * kr + Wdl * kdl (1 - T) + Wds * kds (1 - T) Kjer so: WACC - povprečni ponderirani strošek (cena) kapitala, We - delež trajnega kapitala, Wr - delež zadržanega dobička, Wdl - delež dolgoročnega dolga, Wds - delež kratkoročnega dolga, ke - cena trajnega kapitala, kr - cena zadržanega dobička, kdl - cena dolgoročnega dolga, kds - cena kratkoročnega dolga, T - stopnja davka na dobiček. Temu poenostavljenemu obrazcu oziroma enačbi za izračun bodo uporabniki lahko dodali še druge elemente, na primer valutne spremembe, inflacijo, revalorizacijo, itd. (Rebernik in Repovž, 2000). Izračun, ki ga dobimo s pomočjo te enačbe WACC za določeno podjetje, lahko primerjamo s ceno kapitala na trgu in lahko ugotovimo določena odstopanja. Ob ugotovitvi, da je cena obstoječe finančne strukture višja kot cena kapitala na trgu, je potrebno finančno strukturo spremeniti, ali pa z dezinvestiranjem v aktivi zmanjšati potrebo po kapitalu in izključit najdražje vrste vira financiranja.

18

4 OBLIKOVANJE OPTIMALNE KAPITALSKE STRUKTURE

4.1 Pravila financiranja Pravila financiranja so se razvila na osnovi dolgoletnih izkušenj, saj podjetjem služijo kot pomoč pri sprejemanju poslovno-finančnih odločitev. Razlikujemo dve vrsti teh pravil:

• Vodoravna pravila finančne strukture obravnavajo financiranje glede roka naložbe in roka sredstev.

• Pravila navpične finančne strukture kapitala, pa zadevajo razmerje med lastnimi in tujimi viri financiranja.

4.2 Pravila vodoravne finančne strukture

4.2.1 Zlato bilančno pravilo Se nanaša na razmerje med viri financiranja pri pasivni bilanci (roka sredstev) in posameznimi deli sredstev na aktivni strani bilance (roka naložb). Zato gre v tem primeru za zlato bilančno pravilo, katerega bistvo je v tem, da se naj dolgoročne naložbe financirajo z dolgoročnimi viri in kratkoročne naložbe s kratkoročnimi viri sredstev. Šteje se, da zagotavljanje zlatega bilančnega pravila zagotavlja finančno stabilnost in posledično plačilno sposobnost podjetja na daljši rok. V razvitem finančnem trgu to pravilo nima več tolikšnega pomena, saj obstajajo institucije, ki ponujajo finančna sredstva. Podjetje si v takšnih razmerah lahko privošči, da dolgoročne naložbe financirajo s kratkoročnimi tujimi viri, ki jih stalno obnavljajo.

4.2.2 Druga pravila Obstajajo tudi druga pravila vodoravne finančne strukture, ki ugotavljajo razmerje med posameznimi deli aktive in pasive v bilanci stanja. Gre za koeficiente tekoče, pospešene in gotovinske likvidnosti. Ti koeficienti se uporabljajo za izračun statične likvidnosti. Vendar niso povsem zanesljivi za ugotavljanje likvidnosti, saj gre v tem primeru za analize kazalnikov preteklega obdobja. Z bilanco stanja se lahko pride do izračuna, s katerim kaže na to, da je bilo podjetje na določen dan nelikvidno, čeprav ni imelo likvidnostnih težav in obratno. Dobro je tudi, da razen statičnega izračuna likvidnosti izdelamo tudi dinamični plan likvidnosti. Gre za izdelavo plana likvidnosti prejemkov in izdatkov za podjetje.

19

4.2.3 Čista gibljiva sredstva Čista gibljiva sredstva dobimo kot razliko med gibljivimi sredstvi in kratkoročnimi tujimi viri. Če je izračun te razlike pozitiven, pomeni da se tudi del gibljivih sredstev financira z dolgoročnimi viri, kar je ugodneje za vzdrževanje plačilne sposobnosti. Če pa je razlika negativna pomeni, da se tudi trajni del gibljivih sredstev financira s kratkoročnimi viri, kar je neugodno za vzdrževanje plačilne sposobnosti.

4.3 Pravila navpične finančne strukture Z navpično finančno strukturo razumemo razmerje med lastnimi viri (samofinanciranje) in tujimi viri financiranja.

4.3.1 Samofinanciranje S pojmom samofinanciranje razumemo tisto financiranje, ki ga podjetje izvaja iz lastnih virov sredstev, torej iz zadržanega dobička in amortizacije. Samofinanciranje delimo na trajno in občasno. Trajno samofinanciranje je financiranje iz trajnih virov poslovnih sredstev, to je iz zadržanega dobička in amortizacije. Začasno samofinanciranje je financiranje iz sredstev rezervnega sklada in drugih virov. Podjetje z lastnimi viri sredstev financira dolgoročne naložbe, kjer je riziko, da se vložena sredstva ne bi ponovila, vse večji. Z lastnimi viri sredstev naj bi financirali osnovna in trajna gibljiva sredstva. Višina samofinanciranja je med drugim odvisna tudi od tržne strukture. Podjetje, ki ima monopolni ali monopolu podoben položaj, bo lahko želeno stopnjo samofinanciranja investicij vkalkuliralo v prodajno ceno. Če je v določenem gospodarskem prostoru monopolna ali oligopolna tržna struktur, bo večja nagnjenost k samofinaciranju vplivala na dvig prodajnih cen, kar plačajo potrošniki (Filipič, 1997, 23).

4.3.2 Optimalna navpična finančna struktura Na navpično finančno strukturo vpliva med drugim tudi struktura naložb (aktiva), ker vlaganja v stalne naložbe zahtevajo po pravilu več lastnih sredstev od vlaganja v gibljiva sredstva. Več lastnih virov sredstev zahtevajo naložbe, ki se počasi obračajo in se dolgoročno financirajo, v primerjavi z gibljivimi sredstvi, ki dovoljujejo več tujih virov sredstev (Filipič in Hribernik, 2000, 166).

20

Eden od pomembnih dejavnikov, ki vpliva na navpično finančno strukturo podjetij je trg, saj širi ali zožuje možnosti izkoriščanja virov financiranja. Tradicionalno pravilo zahteva, da je optimalno razmerje med lastnimi in tujimi viri 1 : 1. Niti v praksi niti v literaturi niso pogledi glede tega pravila enotni. Pri uporabi tujih virov financiranja in s tem hkrati pri oblikovanju optimalne finančne strukture je potrebno posvetiti posebno pozornost pravilu finančnega vzvoda (financial leverage). Uporaba finančnega vzvoda pomeni za podjetje večji strošek za obresti, kar pomeni večje tveganje, če se pri uporabi tujih virov ne dosežejo pričakovani učinki. Tuje vire sredstev lahko za to uporabimo le v primeru, če bo pričakovana stopnja donosa celotnega kapitala večja od cene za sposojeni kapital, ker v tem primeru povečujemo donosnost lastniškega kapitala. V tem primeru bi dosegli pozitiven leverage učinek. V kolikor se procesi odvijajo v nasprotni smeri do sedaj opisanih, podjetje ne bi imelo ekonomskega interesa, da bi se zadolžilo, ker se bi pri financiranju z dolžniškim kapitalom pojavil negativen finančni leverage učinek. Ob danih investicijskih odločitvah (dani donosnosti naložb) je optimalna struktura tista, pri kateri je tehtano povprečje stroškov kapitala (WACC) najnižje, saj tako podjetje doseže največjo razliko med donosnostjo naložb in stroškov financiranja le-teh (Berk in soavtorji, 2006, 156).

21

5 PREDSTAVITEV PODJETJA POŠTA SLOVENIJE Pošta Slovenije je pričela s svojim samostojnim delovanjem 1. 1. 1995, ko je v naši državi prišlo do ločitve prejšnjega ptt sistema na dva dela, in sicer pošto in telekomunikacije in je bila na osnovi Zakona o Pošti Slovenije (Ur. list RS, št. 25/94) ustanovljena Pošta Slovenije. Zakon o Pošti Slovenije je prenehal veljati 30. 5. 2002 z uveljavitvijo Zakona o poštnih storitvah – Zpsto-1. Edini družbenik in ustanovitelj Pošte Slovenije je Republika Slovenija, ki svoje ustanoviteljske pravice uresničuje prek Vlade Republike Slovenije. Sedež ima v Mariboru na Slomškovem trgu 10. Osnovni kapital Pošte Slovenija znaša 121.472 tisoč evrov, zagotovljen je z edinim vložkom družbenika – Republike Slovenije - ki je za to pridobila 100-odstotni poslovni delež. Pošto Slovenije je ustanovila Vlada Republike Slovenije z Uredbo o ustanovitvi Pošte Slovenije, d. o. o. (Ur. list RS, št. 76/94, 24/95 in 70/96), izdano na podlagi Zakona o Pošti Slovenije, ki je prenehala veljati 14. 2. 1998. Takrat je Vlada RS izdala Uredbo o prenehanju veljavnosti uredbe o ustanovitvi Pošte Slovenije, d. o. o. in hkrati sprejela Sklep o preoblikovanju Pošte Slovenije, d. o. o. v javno podjetje Do spremembe v statusu Pošte Slovenije je prišlo, ko je Vlada Republike Slovenije na svoji seji dne 18. 7. 2002 sprejela Sklep o preoblikovanju javnega podjetja Pošte Slovenije, d. o. o. v družbo Pošta Slovenije, d. o. o. in akt o ustanovitvi Pošte Slovenije, d. o. o. Sklep o preoblikovanju Pošte Slovenije, d. o. o. javnega podjetja v družbo je bil sprejet 26. 7. 2002 in objavljen v Uradnem listu RS, št. 67. Z dnem začetka veljavnosti sklepa je prenehal veljati Sklep o preoblikovanju Pošte Slovenije v javno podjetje in Statut javnega podjetja Pošte Slovenije, d. o. o. Spremembo v statusu Pošte Slovenije je, kot je bilo že navedeno sprožil Zakon o poštnih storitvah, ki je narekoval razveljavitev Sklepa o preoblikovanju Pošte Slovenije, d. o. o. v javno podjetje in s tem prenehanje statusa javnega podjetja. Primarna dejavnost Pošte Slovenije je dejavnost javne pošte. Ta dejavnost obsega sprejemanje, prevoz in dostavo pisemskih in paketnih pošiljk, zbiranje pisemskih in paketnih pošiljk, razporejanje ter prevoz in dostavo pisemskih in paketnih pošiljk. Pošta Slovenije za svoj obstoj opravlja tudi druge dejavnosti, določene z Aktom o ustanovitvi družbe Pošta Slovenije, d. o. o. Podjetje Pošta Slovenije, d. o. o. sestavlja uprava družbe in devet poslovnih enot. Poslovne enote opravljajo dejavnost družbe in strokovno operativne naloge, potrebe za opravljanje dejavnosti vsaka na svojem teritorialno zaokroženem območju. Družbo sestavljajo naslednje poslovne enote:

- PE Celje, - PE Koper, - PE Kranj,

22

- PE Ljubljana, - PE Poštni logistični center Ljubljana, - PE Maribor, - PE Murska Sobota, - PE Nova Gorica, - PE Novo mesto.

Poslovne enote sestavljajo strokovne službe z oddelki in pošte. Poslovne enote vodi direktor poslovne enote (Maglica, 2006, 82–83). Vsak sektor ima v svoji sestavi službe. Štabne službe vodi poslovodstvo, delo sektorja pa vodi direktor sektorja. Na upravi Pošte Slovenije so oblikovane posamezne službe ter osem sektorjev:

- sektor za logistiko, - sektor za trženje, - sektor za informatiko, - sektor za računovodstvo, - sektor za finance, - sektor za investicije in nabavo, - kadrovsko-pravni sektor, - sektor za mednarodne odnose.

Organa Pošte Slovenije sta določena v skladu s statutom podjetja, ta pa sta generalni direktor in nadzorni svet. Nadzorni svet je sestavljen iz sedmih članov, od katerih pet članov imenuje Vlada Republike Slovenije, dva člana pa imenuje svet delavcev Pošte Slovenije. Člani nadzornega sveta so izvoljeni za obdobje štirih let in so lahko ponovno izvoljeni (Pošta Slovenije, 2006, 14).

5.1 Storitve Pošte Slovenije Poštne storitve opravlja Pošta Slovenije v skladu z določenimi Zakoni o poštnih storitvah. Zakon o poštnih storitvah poštne storitve opredeljuje kot storitve prenosa poštnih pošiljk v notranjem in mednarodnem prometu ter druge poštne storitve opredeljene v Splošnem aktu o nomenklaturi poštnih storitev. Poštne storitve Pošte Slovenije se delijo na (Potočnik, 2006, 19):

- rezervirane poštne storitve, - univerzalno poštno storitev in - druge poštne storitve.

23

Univerzalne poštne storitve določa Zakon o poštnih storitvah, in sicer, da se opravljajo trajno, redno in nemoteno s predpisano kakovostjo na celotnem ozemlju Republike Slovenije po cenah, ki so dostopne za vse uporabnike.

Kot univerzalne poštne storitve se izvajajo naslednje:

- prenos poštnih pošiljk do mase 2 kg, - prenos poštnih paketov do mase 20 kg, - storitve priporočene in vrednostne poštne pošiljke in - prenos poštnih pošiljk za slepe in slabovidne.

Rezervirane poštne storitve so prenos pošiljk korespodence v notranjem prometu in

v Republiko Slovenijo prispelih poštnih pošiljk korespodence v mednarodnem prometu, če je masa teh pošiljk manjša od 100 g in cena nižja od dvainpolkratnika cene prenosa poštne pošiljke korespodence standardne kategorije prve težnostne stopnje, ki je določena v splošnem aktu o nomenklaturi poštnih storitev (Pošta Slovenije, 2005a, 25).

Splošni pogoji izvajanja drugih poštnih storitev zajemajo podatke o Pošti Slovenije

kot izvajalcu drugih poštnih storitev, vrste drugih poštnih storitev, pogoje za sprejem oziroma prenos poštnih pošiljk, vročanje poštnih pošiljk, kakovost izvajanja drugih poštnih storitev, podatke v zvezi s cenami, popuste in plačilo drugih poštnih storitev, reševanje reklamacij, reševanje ugovor in druge zadeve, pomembne za izvajanje drugih poštnih storitev.

Druge poštne storitve so določene v Splošnih pogojih izvajanja drugih poštnih storitev, v ceniku, lahko pa so izvedene tudi po dogovoru med uporabnikom in Pošto Slovenije (Potočnik, 2006b, 19). Poštni monopol je spontano ali s posnemanjem nastopil v vseh državah sveta. Trenutno v svetu ni države, ki ne bi imela določene oblike monopola na vsaj enem delu poštnega prometa. Pošta Slovenije ima monopol nad univerzalnimi poštnimi storitvami. Konkurenca pa se pojavlja pri paketni dostavi in hitri pošti. Na področju poštnih storitev v mednarodnem prometu so se pogoji poslovanja v preteklih letih zelo spremenili. Liberalizacija poštnih storitev in globalizacija svetovnega gospodarstva sta privedli do pojava t. i. globalnih ponudnikov poštnih storitev, ki imajo izgrajeno svojo lastno infrastrukturo in prodajno mrežo na vseh pomembnejših svetovnih trgih. Ti ponudniki so sposobni svojimi največjim strankam, ki poslujejo v več državah, ponuditi cenovno in kakovostno konkurenčne poštne storitve, ki jih v celoti oziroma v veliki meri opravijo v okviru lastnega omrežja (Bernard, 2006, 10). S popolno liberalizacijo trga poštnih storitev ne bo več monopola, ampak popolna sprostitev trga poštnih storitev v državah Evropske unije. Liberalizacija bi naj sprva začela pri nas veljati 2. januarja 2009, vendar je prestavljena na leto 2011. V povezavi s popolnim odprtjem trga poštnih storitev ter z možnostjo vstopa novih konkurentov tudi na rezervirano področje v Pošti Slovenije že izvajajo nekatere

24

pripravljalne ukrepe. Določeni ukrepi se nanašajo na povezovanje Pošte Slovenije z enim ali več strateškimi partnerji pri prenosu pošiljk v mednarodnem prometu, drugi pa na interne organizacijske ukrepe (racionalizacija in preoblikovanje mreže poštnih enot ter povečevanje avtomatizacije usmerjanja poštnih pošiljk). Pošta Slovenije se na liberalizacijo pospešeno pripravlja tudi z novimi storitvami, diverzifikacijo obstoječih storitev kot tudi z novimi trgi. Tako že razvijajo nekatere dodatne storitve na področju logistike, financ in prodaje blaga ter razširjajo dejavnost na trge bivše Jugoslavije. Pošta Slovenije načeloma ne pričakuje kakšne posebne pomoči od države. Želijo si le, da bodo pristojne institucije pravočasno sprejele ustrezne pravne akte, ki bodo morali biti skladni z novo oziroma revidirano »poštno« direktivo. V tem primeru bo tudi Pošta Slovenije lahko pravočasno pripravila vse potrebne formalne in izvedbene podlage (splošni pogoji ipd.).

5.2 Poštno omrežje in gospodarsko poslovanje Ob koncu leta 2006 je bilo v Sloveniji 558 enot javnega poštnega prometa in dva logistična centra. Enota poštnega prometa pokriva povprečju 36,3 km2 kar pomeni 1282 gospodinjstev oziroma 3.599 prebivalcev. Po podatkih Svetovne poštne zveze sodi Pošta Slovenije med evropske države z najpogostejšim poštnim omrežjem (Pošta Slovenije, 2006, 25). Pošta Slovenije uporablja različne naprave poštnega omrežja, kot so na primer nabiralniki, poštni predali, izpostavljeni predalčniki, v logističnih centrih pa avtomatski usmerjevalnik za različne vrste pošiljk in podobno. Vozni park je bil posodobljen v letu 2006. Pošta Slovenije skrbi oziroma namenja posebno pozornost ekološkim vidikom, saj se vozni park povečali le z vozili, ki izpolnjujejo najstrožje ekološke standarde. Zaposlenost v Pošti Slovenije je bila konec leta 2006, 6.723 delavcev od tega 62,7 odstotkov moških in preostali odstotek žensk. Povečala se je tudi izobrazbena struktura zaposlenih. Opravljajo naslednje storitve:

- pisemske storitve, - EMS – storitve hitre pošte, - paketne storitve, - denarne storitve; storitve za poštno banko, plačilni promet in storitve za druge

banke, - telegrafske in telefonske storitve, - druge storitve, ki obsegajo prodajo trgovskega blaga ter druge storitve.

25

Tabela 1: Gibanje storitev v Pošti Slovenije med leti 2004–2006 v 000 kosih

Vrsta storitev 2004 2005 2006Indeks 05/04

Indeks 06/05

1. Poštne storitve 820.072 860.231 974.474 105 113 1.1. Rezervirane 296.720 283.890 278.573 96 98 1.2. Univerzalne 33.300 30.326 36.236 91 119 1.3. Druge 490.070 546.016 659.665 111 121 2. Denarne storitve 48.176 51.560 49.831 107 97 3. Ostale storitve 41.276 45.699 45.039 111 99 Skupaj 909.524 957.491 1.069.344 105 112 Vir: Pošta Slovenije 2004─2006 Prikaz podatkov storitev v tabeli prikazuje, da je bilo opravljenih leta 2006 1.069.344 storitev, kar je 12-odstotkov več kot leto prej. Porast univerzalnih storitev je posledica sprememb masne stopnje v rezerviranem področju in povečan sprejem pisem nad 50 g. Porast drugih poštnih storitev v okviru drugih poštnih storitev, kot so nenaslovljena direktna pošta (72-odstotni delež teh storitev), paketi ter vpisi oddaljenih pošiljk ali oddajnico, lepljenje znamk itd. Padec denarnih storitev je posledica dviga cen za vplačilo plačilnega naloga in posebnih položnic. Padel je tudi promet dviga gotovine prek POS-terminala, zaradi visoke provizije bank. Ostale storitve so v primerjavi s prejšnjima letoma so padle za odstotek, predvsem telegrafske storitve, prodaja blaga, srečk, stave, itd. Na trgu se pojavlja velika konkurenca in je potrebno poskrbet za dobro marketinško osveščenost kupcev. Pošta Slovenije si prizadeva za široko ponudbo storitev, zadovoljiti potrebe uporabnikov, povečati tržni delež in biti boljši od konkurence. Za trženje storitev Pošte Slovenije uporablja širok medijski splet – sporočila se redno pojavljajo v tiskanih medijih, radijskih oglasih, reklamnih prospektih ter ob športnih, kulturnih in drugih pomembnejših dogodkih. Prizadeva si za zadovoljevanje visoke kakovosti opravljenih storitev, seznanjanja strank z novimi storitvami, posodabljanje poštnega sistema itd. (Pošta Slovenije, 2006, 25). Pošta Slovenije, d. o. o. ima 100-odstotni delež v hčerinski družbi EPPS, d. o. o. pridruženi podjetji sta PBS, d. d. (45 %) in Feniksšped, d. o. o. (49 %). Drugi dolgoročni deleži predstavljajo naložbe v Športno loterijo Slovenija, v Zavarovalnico Triglav, v družbo City Maribor in Počitniško skupnost – turistične storitve Murska Sobota, d. o. o. (Pošta Slovenije, 2006, 81).

26

6 STRUKTURA VIROV FINANCIRANJA V POŠTI SLOVENIJA V tem delu bom prikazala vire financiranja, ki so se spreminjali, v Pošti Slovenije, d. o. o. v letih 2004, 2005, 2006. Podatki so v prilogi 1, 2 in 3.

Kapital Kapital izraža lastniško financiranje družbe in je z vidika družbe njena obveznost do lastnika - države. Osnovni kapital družbe Pošte Slovenije, d. o. o. je kapital, ki je registriran na sodišču, kjer ga je vpisal lastnik v višini 121.472,48 evrov (Pošta Slovenije, 2006, 72). Kapital je razdeljen na:

- osnovni kapital, - rezerve, - dobiček ali izguba iz preteklih let, - revalorizacijski popravek kapitala, - dobiček ali izguba poslovnega leta.

Dolgoročne obveznosti

Dolgoročne obveznosti obsegajo tiste obveznosti, ki imajo rok plačila daljši kot eno leto. Poznamo:

- dolgoročne obveznosti iz financiranja, krediti najeti pri slovenskih bankah, - dolgoročne obveznosti iz poslovanja pa zajemajo; dolgoročne dobljene

kredite pri drugih in druge dolgoročne obveznosti.

Kratkoročne obveznosti Kratkoročne obveznosti so tiste obveznosti, ki imajo rok odplačila krajši od enega leta. Poznamo:

- kratkoročne obveznosti iz financiranja, to so predvsem kratkoročni krediti pri bankah,

- kratkoročne obveznosti iz poslovanja, ki se nanašajo na obveznosti do dobaviteljev, zaposlenih, državnih institucij, itd.

Pasivne časovne razmejitve

V pasivnih časovnih razmejitvah so zajeti vnaprej obračunani stroški izobraževanja in zavarovanja. Zajemajo kratkoročne vnaprej vračunane stroške in kratkoročno odložene prihodke, ki so v porastu.

27

Tabela 3: Struktura virov financiranja v podjetju Pošta Slovenije, 2004–2006 (v 000 €)

Postavka 2004 2005 2006 Indeks

2005/04Indeks

2006/05Obveznosti do virov sredstev 263.461 268.733 293.897 102 109 Osnovni kapital 121.472 121.472 121.472 100 100Kapitalske rezerve 0 0 85.697 0 0Rezerve iz dobička 545 1.304 12.179 239 933Prenesen dobiček ali izguba prejšnjih let 5.438 3.403 0 63 0Prevrednotevalni popravek kapitala 86.072 86.474 22 101 0,025Čisti dobiček poslovnega leta 1.512 14.419 13.780 954 96Čista izguba poslovnega leta 0 0 0 0 0Kapital 215.039 227.072 233.150 106 103 Dolgoročne obveznosti iz financiranja 11.267 6.677 14.180 59 212Dolgoročna dobljena posojila pri bankah 11.267 6.677 14.180 59 212Dolgoročne obveznosti iz poslovanja 78 84 55 108 65Dolgoročni dobljeni krediti pri drugih 0 0 0 0 0Druge dolgoročne obveznosti 78 84 55 108 65Dolgoročne obveznosti 11.345 6.761 14.235 60 211 Kratkoročne obveznosti iz financiranja 11.935 4.590 7.204 39 157Kratkoročna posojila pri bankah 11.935 4.590 7.204 39 157Kratkoročne obveznosti iz poslovanja 25.123 30.267 25.984 121 86Kratkoročne obveznosti do podjetij v skupini 310 407 397 131 98Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev 9.377 8.215 8.603 88 105Kratkoročne obveznosti do delavcev 9.510 8.594 9.035 90 105Kratkoročne obveznosti do države 4.204 10.149 5.815 241 57Kratkoročne obveznosti iz komisijske in konsingnacijske prodaje 1.181 1.445 1.136 122 79Kratkoročne obveznosti za predujme 59 355 0 602 0Druge kratkoročne obveznosti 482 1.102 998 229 91Kratkoročne obveznosti 37.058 34.857 33.188 94 95 Pasivne časovne razmejitve 17.82 45.26 141 254 312 Vir: Pošta Slovenije 2004–2006 Bilančna vsota je vsa ta leta naraščala, kot je prikazano v tabeli. Razvidna je rast virov sredstev za 2-odstotka v letih 2004 in 2005 ter za 9-odstotkov leta 2006. Iz tabele je razvidno, da je lastni kapital v opisanem obdobju iz leta v leto naraščal. Lastni kapital se je iz leta 2004 na leto 2005 povečal za 6-odstotkov, v letu 2006 pa za 3-odstotke. Osnovni kapital je ostal med leti nespremenjen. Novi SRS, ki so se spremenili v letu 2006, zelo vplivajo na bilanco stanja, saj so se nekatere postavke močno spremenile. V preostalih dveh letih ne poznamo kapitalskih rezerv, v letu 2006 znašajo 85.697 evrov in so prenesene iz splošnega prevrednotevalnega

28

popravka kapitala. Povečanje je tudi vidno v postavki rezerve iz dobička, saj so se iz leta 2004 do leta 2005 povečale kar za 139-odstotkov in leta 2006 za 697-odstotkov. Iz preteklih let je bil preneseni čisti dobiček, iz leta 2004 v leto 2005, preneseno 37- odstotkov, v predhodnem letu 2006 pa ni bilo prenesenega dobička iz preteklega leta. Prevrednotevalni popravek kapitala je za leto 2004 in 2005 razdeljen v dve postavki, in sicer; splošni prevrednotevalni popravek kapitala in posebni prevrednotevalni popravek kapitala, v letu 2005 se je povečal za 1-odstotek glede na preteklo leto, v letu 2006 pa imamo to postavko preimenovano, in sicer se imenuje presežek iz prevrednotenja in znaša 0,025-odstotkov zaradi spremembe SRS. Čisti dobiček, ki ga je imelo podjetje je zelo narastel v letu 2005, kar za 954-odstotkov glede na preteklo leto v letu 2006, pa se je nekoliko zmanjšal za 4-odstotke. Dolgoročne obveznosti med leti nihajo, se povečujejo in spet padajo. Tako so leta 2005 padle za 40-odstotkov, leta 2006 pa so porasle za 111-odstotkov. Dolgoročne obveznosti do bank, predstavljajo obveznosti za dolgoročne kredite (doba vračila kredita je pet let), namenjene za nabavo osnovnih sredstev pri domačih bankah. Krediti pri domačih bankah so se leta 2006 povečali za 112-odstotkov, v primerjavi z letom poprej, ki so padli za 41- odstotkov. Pošta Slovenije nima nobenih dobljenih drugih dolgoročnih kreditov. Ostale dolgoročne obveznosti, ki jih ima podjetje so bile leta 2005 višje kot v preostalih opazovanih dveh letih, ampak nekakšnega velikega odstopanja ni. Iz tabele lahko razberemo, da so se kratkoročne obveznosti zmanjšale, v letu 2005 za 6-odstotkov in leta 2006 za 5-odstotkov. Kratkoročne finančne obveznosti do bank zajemajo kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti, ki so zapadle v letu 2006 pa so se povečale za 57-odstotkov, kar je več kot leto poprej, ko je bil prenos manjši. Kratkoročne obveznosti iz poslovanja, so iz leta 2004 na leto 2005 narasle za 21-odstotkov, leta 2006 pa so padle za 14-odstotkov. Za neporavnane obveznosti, je verjetno iskati vzrok v neporavnanih plačah decembra, ki so zapadle v izplačili v naslednjem letu, v januarju. V pasivnih časovnih razmejitvah so zajeti vnaprej obračunani stroški izobraževanja in zavarovanja. Zajemajo kratkoročne v naprej vračunane stroške in kratkoročno odložene prihodke ki so v porastu.

6.1 Finančni vidik kapitala Finančni vidik kapitala zavzema lastne in tuje vire financiranja. Odločanje o priskrbi virov sredstev je proces, ki obsega aktivnosti ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in priskrbo teh sredstev. Celotni kapital v Pošti Slovenije narašča, saj se je od leta 2004 in do leta 2006 povečal za 12-odstotkov, kar pomeni, da je Pošta Slovenije, d. o. o. zelo močno finančno podjetje.

29

Tabela 4: Delež lastni in tujih virov v Pošti Slovenije, 2004-2006 ( v 000 €) Postavka 2004 2005 2006Lastni viri 215.136 227.073 233.150Celotni viri 263.461 268.733 293.897Kazalnik finančne varnosti 0,82 0,84 0,79 Vir: Pošta Slovenije 2004–2006 Kazalnik finančne varnosti = lastni viri / celotni viri Pošta Slovenije ima kar visok delež lastnih virov, saj se je med letoma 2004–2005 gibala med 82- in 84-odstotnim deležem v celotnem kapitalu. Leta 2006 opazimo rahel padec lastniškega kapitala v celotnem kapitalu na 79-odstotkov, kar je v veliki meri vpliv spremembe SRS, saj je bilo v letu 2006 potrebno oblikovati rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine v breme prenesenega poslovnega izida. Podjetje je zelo varno in netvegano, pri kreditodajalcih dosega visoko boniteti oziroma nizko obrestno mero. Tabela 5: Zadolženost v Pošti Slovenije, 2004–2006 (v 000 €) Postavka 2004 2005 2006Tuji viri 48.325 41.661 60.747Celotni viri 263.461 268.733 293.897Kazalnik zadolženosti 0,18 0,16 0,21 Vir: Pošta Slovenije 2004–2006 Kazalnik zadolženosti = tuji viri / celotni viri Kazalnik zadolženosti je kazalnik, ki kaže razmerje med tujimi viri in celotnimi viri. V podjetju Pošta Slovenije se je kazalnik zadolženosti leta 2005 znižal glede na predhodno leto na 0,16 in leta 2006 povečal kar na 0,21, kar pomeni, da je podjetje najelo več kreditov oziroma se je bolj zadolžilo od predhodnih let. Pošta Slovenije ima kljub temu nizko vrednost zadolženosti in tudi tveganje je majhno. Podjetje Pošta Slovenije bi moralo za nove naložbe poiskati najugodnejšo rešitev, vendar se v proučevanem obdobju, to je od leta 2004 do leta 2006, ni posluževalo posebnih oblik zunanjega financiranja kot so lizing, faktoring in forferting, uporabljalo je le izključno bančni kredit.

6.2 Računovodski vidik kapitala Z računovodskega vidika bomo kapital poimenovali trajni kapital, ki je razlika med aktivo in dolgovi.

30

Tabela 6: Kapital podjetja Pošte Slovenije, 2004–2006 (v 000 €)

Postavka 2004 2005 2006Indeks 05/04

Indeks 06/05

A (Aktiva) 263.461 268.734 293.898 102 109D (Dolgovi) 48.325 41.661 60.747 86 146TK (Trajni kapital) 215.039 227.073 233.151 106 103 Vir: Pošta Slovenije 2004–2006 Trajni kapital Pošte Slovenije se povečuje. V letu 2005 se je povečala vrednost kapitala kar za 6-odstotkov, in sicer na račun povečanja aktive, saj se je aktiva v tem letu povečala za 2-odstotka glede na preteklo leto, dolgovi, ki so nastali v podjetju pa so se zmanjšali za 14- odstotkov. V letu 2006 se je aktiva povečala za 9-odstotkov, dolgovi so narasli za 46-odstotkov, kar pomeni, da je pošta za povečanje sredstev uporabila predvsem trajni kapital. Slovenski računovodski standardi se iz leta v leto spreminjajo. V obravnavani temi med proučevanimi leti so se SRS najbolj spremenili leta 2006. V letu 2006 je bil nov prehod na SRS, kar je zahtevalo spremembe v predstavljanju in vrednotenju določenih postavk v računovodskih izkazih. Zato je bilo potrebno stanja na dan 1. 1. 2006 opraviti naslednje pomembnejše prilagoditve (Pošta Slovenije, 2005a):

1. Prilagoditve s vplivom na prenesen dobiček:

- vzpostavitev rezervacij, da dolgoročne zaslužke zaposlencev (jubilejne nagrade in odpravnine), v skladu s SRS 10 (2006), kar bo vplivalo na zmanjšanje prenesenega dobička.

- odprava uporabe kapitalske metode pri vrednotenju dolgoročne finančne naložbe v kapital drugih podjetij, v skladu s SRS 3 (2006).

2. Prilagoditve v bilanci stanja, brez vpliva na preneseni dobiček – prerazporeditev

osnovnih sredstev:

- naložbene nepremičnine (nepremičnine za najem), - velike nabavne vrednosti osnovnih sredstev (se lahko razporedijo na sestavne dele,

ki imajo različne dobe koristnosti in s tem različne amortizacijske stopnje).

31

7 STROŠKI UPORABLJENIH VIROV FINANCIRANJA V PODJETJU POŠTA SLOVENIJA

7.1 Stroški lastniškega kapitala Donosnost in tveganje sta povezana faktorja. Čim večjemu tveganju je investitor pri svoji naložbi izpostavljen, tem večji donos od naložbe bo pričakoval. Za izračun stroškov lastniškega kapitala lahko uporabimo več načinov, vendar sem se odločila za model CAPM (Capital Asset Pricing Model), ker je najbolj primeren za ocenjevanje tveganja in donosnosti. Za izračun stroškov lastniškega kapitala po modelu CAPM bomo upoštevali naslednje podatke:

- Donosnost netveganih naložb (krf) sem izbrala dolgoročne obveznice Republike Slovenija RS60, njihova donosnost krf znaša 3,5-odstotkov.

- Povprečna tržna premija (kpm) je razlika med celotno tržno premijo in rizičnostjo države, ta pa znaša 4,79-odstotkov.

- Za Pošto Slovenija sem vzela mero sistematičnega tveganja (ß) vrednost 0,85, saj nam mera sistematičnega tveganja pove, kako se podjetje odziva na spremembe na trgu. Ker je podjetje monopolno podjetje, ima zato nizko tveganje. Ta koeficient bi se naj gibal okrog ena, ampak za takšna podjetja velja, da je pod ena. Ker tega podatka za naš trg ni, sem vzela povprečje treh ameriških podjetij, ki se ukvarjajo z prenosom pisem in znaša ß 0,86.

Po modelu CAPM se zahtevana donosnost lastniškega kapitala izračuna takole: ke = krf + ß ( km – krf ) kjer je: ke – zahtevana donosnost lastniškega kapitala, krf – netvegana donosnost, ß – relativni faktor tveganja delnic napram celotnemu trgu, km – krf – premija za tržno tveganje. ke = 3,5 + 0,85 * 4,79 ke = 7,57 % S pomočjo izračuna po modelu CAPM sem dobila rezultate lastniškega kapitala za leto 2006 7,57-odstotkov. To zahtevano stopnjo donosnosti na lastniški kapital, ki sem jo dobila izračunano na podlagi podatkov, bi naj navadni delničarji pričakovali. Pošta Slovenije ne izračunava stroškov lastniškega kapitala, ker lastniki zahtevajo že v začetku leta določeno donosnost in to donosnost si podjetje Pošta Slovenije prizadeva tekom leta doseči. Lastnik, Vlade Republike Slovenije, je za leto 2006 zahteval 5,5-odstotno donosnost in to zahtevano donosnost lastniškega kapitala je Pošta Slovenije tudi dosegla.

32

7.2 Stroški dolžniškega kapitala Podjetja pridejo do dolžniškega financiranja na več načinov, na primer najamejo kredite, z izdajo dolžniških vrednostnih papirjev, itd. Pri tem pa morajo plačati stroške kapitala, obrestno mero, ki jo banke zaračunavajo za kredite. V podjetju Pošta Slovenije bomo določili stroške dolžniškega kapitala za leto 2006. Podjetje najema samo dolgoročne kredite pri slovenskih bankah, saj kratkoročne finančne obveznosti do bank zajemajo kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti, ki zapadejo v prihodnjem letu. Obrestna mera, danih kreditov se giblje v razponu 3,96- do 4,90-odstotkov (Pošta Slovenije 2006). Podjetje najema dolgoročne kredite namensko za nabavo osnovnih sredstev ali kakšnih večjih investicij. Pri tem pa mora upoštevati vrsto kriterijev. Pošta Slovenije mora v začetku leta pripraviti plan za najemanje dolgoročnih kreditov, saj mora pri najemanju kreditov upoštevati Uredbo o pogojih in postopkih zadolževanja pravnih oseb iz 87. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS 16/2001), pridobiti mora ustrezna dovoljenja resornega ministrstva za finance ter pripravit javno naročilo za izbor najugodnejšega ponudnika. Financiranje dolgoročnega dolga sem ocenila na osnovi posameznih pogodb kreditodajalcev. Stroški dolga so stroški obresti, ki jih podjetje plačuje za najete kredite. Izračunala pa sem takole, da sem obrestne mere vseh najetih posojil ponderirala z zneski posojil, nato pa sem ponderirane obrestne mere seštela ter stroške zmanjšala za 25- odstotkov, kolikor znaša davek na dobiček v letu 2006. Ostali podatki so razvidni iz priloge 5. Izračun dolgoročnega dolga v podjetju Pošta Slovenije za leto 2006: Stroški dolgoročnega dolga po davkih = stroški dolga pred davki * (1 – davčna stopnja) Stroški dolgoročnega dolga po davkih = 3,90 * (1 – 0,25) = 2,92 % Podjetje Pošta Slovenije, kot vidimo iz izračuna, ima nizko stopnjo zadolženosti, saj stroški dolžniškega kapitala pred davkom znašajo 3,90-odstotkov, ob upoštevanju davka na dobiček 25-odstotkov, koliko je znašal v letu 2006 pa je 2,92-odstotkov. Kar pomeni, da podjetje Pošta Slovenije pri kreditodajalcih dosega dobro oceno, oziroma ima visoko boniteto in tako dosega ugodno obrestno mero.

7.3 Povprečni stroški kapitalske strukture – WACC Podjetje lahko financira svoja sredstva z različnimi kombinacijami lastniškega kapitala in dolgov, ki jih ima podjetje. Povprečne stroške kapitala bom izračunala na podlagi poenostavljenega izračuna povprečja cene virov financiranja v podjetju Pošte Slovenije za proučevano leto 2006. Kot lastniški kapital bom upoštevala le osnovni kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, presežek iz prevrednotenja in čisti dobiček poslovnega leta.

33

Kot dolžniški kapital pa dolgoročne in kratkoročne finančne obveznosti do bank. Stroški se zmanjšajo za 25-odstotkov, kolikor znaša davek na dobiček v letu 2006, kot zahtevano donosnost, bom upoštevala 5,5-odstotno, kar zahteva lastnik – Vlada RS. WACC bomo izračunali na naslednji način; upoštevali bomo podatke podjetja Pošte Slovenije na dan 31. 12. 2006, podatki so razvidni iz priloge 5: WACC = Wse * ke + Wd * kd * (1 – T) kjer je: Wse – delež lastniškega kapitala v sestavi virov, Wd – delež obveznosti iz financiranja v sestavi virov, ke – zahtevana donosnost lastniškega kapitala, kd – stroški obveznosti iz financiranja, T – mejna davčna stopnja. Wse – 0,9292 Wd – 0,071 kc – 5,5 % kd – 3,90 % T – 25 % WACC = 0,9292 * 5,5 % + 0,071 * 3,90 % * (1 – 0,25) WACC = 5,32 % Izračun povprečnih stroškov kapitala – WACC1 je za leto 2006 le 5,32-odstoten. Kar nam pove, da ima podjetje Pošta Slovenije nizko stopnjo zadolženosti. Zato za podjetje ni nevarnosti, da bi prišlo v večjo finančno krizo, saj ima nizko stopnjo zadolženosti in lastniki niso izpostavljeni večjemu tveganju, tudi zahtevana stopnja lastniškega kapitala je višja od zahtevane donosnosti ostalih virov financiranja. 1

Repovž in Peterlin sta upoštevala ta poenostavljeni obrazec: WACC = We * ke + Wr * kr + Wdl * kdl (1 - T) + Wds * kds (1 - T) Kjer so: WACC - povprečni ponderirani strošek (cena) kapitala, We - delež trajnega kapitala, Wr - delež zadržanega dobička, Wdl - delež dolgoročnega dolga, Wds - delež kratkoročnega dolga, ke - cena trajnega kapitala, kr - cena zardžanega dobička, kdl - cena dolgoročnega dolga, kds - cena kratkoročnega dolga, T - stopnja davka na dobiček Vendar sem upoštevala modernejši poenostavljen obrazec.

34

8 OPTIMALNA STRUKTURA KAPITALA PODJETJA POŠTE SLOVENIJA, D. O. O. Tradicionalno pravilo optimalne strukture kapitala je, da je razmerje med lastniškim in dolžniškim kapitalom 1 : 1. Mnenja so različna glede razmerja, zato je spremenljivo stališče, da je optimalno razmerje doseženo takrat, kadar je v enaki meri zadoščeno načelo financiranja, da je podjetje plačilno sposobno, rentabilno, varno, itd. (Filipič in Hribernik, 2000). Za optimalno strukturo kapitala podjetja Pošte Slovenije, bi lahko rekli, da ima minimalne finančne stroške za tuj kapital. Namreč optimalna struktura kapitala je blizu optimalne, saj gledamo z vidika najnižjih stroškov za tuji kapital. Vendar tega prav gotovo ne moremo trditi, saj podjetje uporablja le bančni kredit pri slovenskih bankah in še ni poiskalo kakšnega cenejšega vira financiranja. Podjetje Pošta Slovenije dosega nizko stopnjo obrestnih mer za najem tujega kapitala, saj je zelo varno podjetje, kar z 79-odstotki lastnega kapitala v celotnem kapitalu za leto 2006 in ima tako dobro boniteto pri kreditodajalcih. Zato dosega tako nizki finančni vzvod (pozitivni leverage učinek) kar 1,31, to pomeni, da je zelo nizko tvegano podjetje. V tem podjetju je optimalne struktura, saj so stroški financiranja nizki.

8.1 Pravila vodoravne finančne strukture Pri teh pravilih obravnavamo financiranje glede roka naložb in roka virov sredstev. Med druga pravila, ki sodijo tudi v vodoravno finančno strukturo bomo opisali koeficiente tekoče, pospešene in gotovinske likvidnosti. Koeficient tekoče likvidnosti = gibljiva sredstva / kratkoročne obveznosti To razmerje bi naj bilo 2 : 1, saj dejansko to pravilo zahteva, da bi naj podjetje ½ gibljivih sredstev financiralo z dolgoročnimi viri, drugo polovico pa s kratkoročnimi viri. Koeficient pospešene likvidnosti = gibljiva sredstva – zaloge / kratkoročne obveznosti To razmerje bi naj bilo 1 : 1 zmanjšano za zaloge, kar pomeni, da na eno denarno enoto kratkoročnih virov pride ena denarna enota gibljivih sredstev (denar). Koeficient gotovinske likvidnosti = denarna sredstva / kratkoročne obveznosti Vrednost tega kazalnika nam pove, da bi naj bila polovica tekočih kratkoročnih obveznosti v najbolj likvidni obliki premoženja (denar). To razmerje naj bi bilo 0,2 : 1 ali 0,5 : 1.

35

Tabela 7: Izračun koeficientov likvidnosti v Pošti Slovenije, 2004–2006 Postavka 2004 2005 2006Koeficient tekoče likvidnosti 0,97 1,2 1,93Koeficient pospešene likvidnosti 0,92 1,15 1,87Koeficient gotovinske likvidnosti 0,04 0,07 0,08 Koeficient tekoče likvidnosti zahteva razmerje 2 : 1. V Podjetju Pošta Slovenije je razmerje 0,97, 1,2 in 1,93 : 1, kar pomeni, da to pravilo ni v celoti upoštevano, saj se s kratkoročnimi viri financirajo celotna gibljiva sredstva ter nekaj stalnih sredstev. Koeficient pospešene likvidnosti kaže razmerje med gibljivimi sredstvi zmanjšane za zaloge in kratkoročne obveznosti. Ta pristop zahteva razmerje 1 : 1. To razmerje je 0,92; 1,15; 1,87 : 1. Koeficient gotovinske likvidnosti je razmerje med denarnimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi. Tradicionalni pristop zahteva razmerje 0,2 : 1. Koeficient gotovinske likvidnosti je v razmerju v podjetju Pošta Slovenije 0,04; 0,07 in 0,08 : 1. Izračuni teh kazalnikov v Pošti Slovenije ne ustrezajo tradicionalnem pristopu, vendar menim, da ima Pošta Slovenije ugodno razmerje med sredstvi in obveznostmi.

8.2 Pravila navpične finančne strukture

Samofinanciranje je tisto, ki ga podjetje izvaja iz lastnih virov, iz zadržanega dobička in amortizacije.

Stopnja samofinanciranja = trajni kapital / stalna sredstva + zaloge * 100 Stopnja samofinanciranja leta 2004 = 53,07 Stopnja samofinanciranja leta 2005 = 53,03 Stopnja samofinanciranja leta 2006 = 52,58 Stopnja samofinanciranja je v letu 2004 v podjetju Pošta Slovenije znašala 53,07- odstotkov, kar pomeni, da se je podjetje financiralo iz lastnih virov. V proučevanih letih lahko nato opazimo, da se je stopnja samofinanciranja iz leta v leto nekoliko znižala. V letu 2005 je bila stopnja samofinanciranja 53,03-odstotkov, leta 2006 pa je še padla za 0,45-odstotka, kar pomeni, da si je podjetje nižalo financiranje iz lastnih virov in večalo delež zadolževanja.

Finančni vzvod Analiza finančnega vzvoda obravnava razmerje med celotnim dobičkom in dobičkom iz poslovanja. Stopnja finančnega vzvoda nam pove, za koliko odstotkov se spremeni celotni dobiček, če se spremeni dobiček iz poslovanja za odstotek.

36

Stopnja finančnega vzvoda lahko zavzema vrednost 1 ali več. Če zavzema vrednost 1 pomeni, da podjetje posluje s finančnim vzvodom. Stopnja finančnega vzvoda je tem višja, čim večji del svojega poslovanja podjetje financira z zadolževanjem; večji je delež dolga, večji so stalni odhodki v obliki stroškov obresti ter večji dolg deluje kot vzvod, ki omogoča dvig celotnega dobička za več odstotkov, kot je dvig dobička iz poslovanja – zato delež dolga uporabljamo kot merilo finančnega vzvoda podjetja. Višja stopnja finančnega vzvoda prav tako pomeni večjo variabilnost celotnega dobička in zato večje tveganje za podjetje. Prikaz izračuna finančnega vzvoda za leta 2004, 2005 in 2006 je v naslednji tabeli. Tabela 8: Stopnja finančne vzvoda v Pošti Slovenije, 2004–2006 Postavka 2004 2005 2006Dobiček iz poslovanja 2.135 20.168 27.452Celotni dobiček 1.591 15.178 20.879Finančni vzvod 1,34 1,33 1,31 Vir: Pošta Slovenije 2004–2006 Finančni vzvod = dobiček iz poslovanja (EBIT) / celotni dobiček (E) V podjetju Pošta Slovenije sem izračunala finančni vzvod za leta 2004, 2005 in 2006. Pri izračunu stopnje finančnega vzvoda opazimo, da je višja od ena kar pomeni, da podjetje posluje s finančnim vzvodom oziroma se financira z zadolževanjem. Stopnja finančnega vzvoda je med leti konstantna in ni odstopanja. Stopnja finančnega vzvoda nam pove tudi kolikšno je tveganje iz poslovanja, v našem primeru je zadolževanje dovolj nizko, da ni tveganje iz poslovanja previsoko.

37

9 SKLEP Namen diplomske naloge je bil teoretično opisati in praktično določiti ali obstaja optimalna struktura kapitala v Pošti Slovenije. Optimalna struktura kapitala podjetja je namreč dosežena takrat, kadar doseže takšno kombinacijo lastniškega in dolžniškega kapitala pri čemer so stroški kapitala najnižji. Najprej sem v teoretičnem delu opredelila priskrbo finančnih sredstev, na kakšne možne načine lahko pride podjetje do denarnih sredstev. Podjetja se v večini primerih financirajo oziroma uporabljajo lastne vire kot so npr. dobiček, amortizacij, itd. za investicije. Drugi pa se poslužujejo drugih virov zadolževanja, kot so dolgoročni ali kratkoročni krediti pri domačih ali tujih bankah ali pa poiščejo še kakšen drug način kot je lizing, faktoring ali forferting. V okviru stroškov finančne strukture podjetja sem podrobneje predstavila stroške. Stroške lastniškega kapitala lahko izračunamo na več načinov, a sem se opredelila na le najpogosteje uporabljen model CAPM. Model nam predpostavlja, da z njim ocenjujemo donosnost. Za dolžniški kapital je značilno, da je vedno cenejši od lastniškega. Lahko pridobimo dolgoročne ali kratkoročne kredite odvisno zakaj denar potrebujemo. Pomembno pa je po kakšni ceni bomo dobili ta denar, kakšne bodo obrestne mere ter potrebna analiza določenih kazalnikov v podjetju. Za povprečni tehtani strošek kapitala velja, da je povprečni strošek vseh virov financiranja, ki jih podjetje uporablja. Oblikovanje optimalne kapitalske strukture lahko razdelimo v dva dela, in sicer pravila vodoravne in navpične finančne strukture. Pravila vodoravne finančne strukture zajemajo, zlato bilančno pravilo, ki zahteva naj se dolgoročne naložbe financirajo z dolgoročnimi viri in kratkoročne naložbe s kratkoročnimi viri. V tem sklopu še poznamo čista gibljiva sredstva in druga pravila. Pravila, ki zajemajo navpično finančno strukturo pa opredeljujejo samofinaniciranje in optimalna navpična finančna struktura. Za samofinanciranje je značilno tisto financiranje, ki ga podjetja izvajajo iz lastnih virov sredstev. Pri optimalni strukturi pa je značilno, da posebno pozornost posveti stopnji finančnega vzvoda ter WACC, saj je ob danih investicijah optimalna struktura tista, kjer ima WACC najnižje stroške, saj le tako doseže največjo razliko med donosnostjo in stroški financiranja. V praktičnem delu diplomske naloge sem najprej predstavila podjetje Pošta Slovenije, d. o. o. in opisali storitve, s katerimi se ukvarja. Nato smo podrobneje predstavili strukturo virov financiranja v podjetju in ugotovili, da so se pojavile spremembe v bilanci stanja za leto 2006, zaradi novih SRS. S finančnega vidika je podjetje zelo varno, saj ima kar 79-odstotkov lastniškega kapitala za leto 2006 in 21-odstotkov dolžniškega kapitala, kar pomeni, da je nizko zadolženo podjetje. Podjetje uporablja le dolgoročne bančne kredite in se ne poslužuje še kakšnim drugim obliki financiranja. Za podjetje z visokim deležem lastniškega kapitala to pomeni, da posluje z zelo nizkim tveganjem. V naslednjem delu diplomske naloge sem naredila analizo stroškov podjetja Pošte Slovenije. Izračunali sem stroške lastniškega kapitala po modelu CAPM ter še nato

38

povprečne tehtane stroške. Stroške virov financiranja sem izračunala za leto 2006. Stroške lastniškega kapitala sem izračunala s pomočjo modela CAPM. Te sem izračunala, zato da vidimo, kakšen je postopek izračuna. Pošta Slovenije ne izračunava stroškov lastniškega kapitala, saj njen lastnik, Vlada RS, v začetku leta določi kakšna naj bo donosnost in podjetje si prizadeva to donosnost uresničiti. V letu 2006 je ta znašala 5,5- odstotkov. Pri izračunu povprečnih tehtanih stroškov – WACC sem po poenostavljeni metodi dobila, da znašajo 5,32-odstotkov. Kar pomeni, da je podjetje zelo nizko zadolženo, saj stroški dolžniškega kapitala oziroma povprečna obrestna mera znaša 3,90-odstotkov, kar pomeni, da pri kreditodajalcih dosega dobro boniteto na podlagi tega, saj ima 79-odstotkov lastniškega kapitala v svoji strukturi kapitala. V zadnjem poglavju smo opredelili optimalno strukturo kapitala podjetja Pošte Slovenije in ugotovili, da ima podjetje nizke finančne stroške za tuji vir kapitala. Po vseh izračunih, ki smo jih naredili za izračun dolžniškega kapitala, WACC in še stopnjo finančnega vzvoda lahko rečemo, da ima podjetje nizko stopnjo zadolženosti ter tudi dosega nizko povprečno obrestno mero 3,90-odstotno pri slovenskih bankah, kar nam pove, da je zelo varno podjetje z visoko stopnjo lastniškega kapitala. Za podjetje Pošta Slovenije bi lahko rekli, da ima optimalno strukturo kapitala, saj so stroški financiranja nizki. V podpoglavju optimalne strukture sem še opredelila pravila vodoravne in navpične finančne strukture. Po koeficientih likvidnosti, ki sem jih izračunala sem ugotovila, da ne ustrezajo tradicionalnemu pristopu, vendar pa menim, da ima Pošta Slovenije ugodno razmerje med sredstvi in obveznostmi. V okviru navpične finančne strukture sem opredelila samofinanciranje in stopnjo finančnega vzvoda. Stopnja finančnega vzvoda obravnava razmerje med celotnim dobičkom in dobičkom iz poslovanja in nam pove za koliko odstotkov se spremeni celotni dobiček, če se dobiček iz poslovanja spremeni za 1-odstotek. V tem primeru sem ugotovila, da je stopnja finančnega vzvoda med obravnavanimi leti konstantna, kar pomeni, da je podjetje nizko zadolženo in ni strahu, da bi bilo tveganje iz poslovanja preveliko.

39

POVZETEK /ABSTRACT Podjetja potrebujejo za svoje nemoteno poslovanje finančna sredstva. Kako se bodo financirala in na kakšen način, pa je odvisno od vsakega podjetja posebej. Potrebno je tudi proučiti stroške, kadar se podjetje odloča o dolgoročnih finančnih naložbah, saj mora poiskati optimalno strukturo kapitala, kjer so stroški financiranja najnižji. V praktičnem delu pa sem predstavila podjetje Pošta Slovenije, d. o. o. in njeno kapitalsko strukturo. Za primerjavo sem si izbrala leta 2004, 2005 in 2006, saj sem jih uporabila pri virih financiranja, finančni strukturi podjetja in izračunu stroškov. Za oblikovanje optimalne strukture kapitala podjetja sem na koncu izračunala stroške kapitalske strukture – WACC in stopnjo finančnega vzvoda. Pošta Slovenije, d. o. o. se financira z lastniškim in dolžniškim kapitalom. Leta 2006 je imela v svoji finančni strukturi 79 % lastniškega kapitala, kar pomeni, da je zelo varno podjetje in pri svojih kreditodajajlcih dosega visoko boniteto. Menim, da dajejo premajhen poudarek zadolževanju, saj se v veliki meri financirajo z lastniškim kapitalom, kar je slabo za podjetje, saj ima nizko donosnost in nizko tveganje. Ključne besede: viri financiranja, stroški kapitala, optimalna struktura kapitala, poštne storitve. ABSTRACT Companies need financial means in order to function smoothly. The method of financing, however, depends on each individual company. When a company is deciding upon long term financial investments, the costs should be examined in order to find the optimal capital structure with minimum financing costs. In the practical part of the diploma paper the company Pošta Slovenije d.o.o. and its capital structure is presented. I have chosen the years 2004, 2005 and 2006 for comparison, because I have used them in sources of funds, financial structure of the company and costing. For the development of the optimal capital structure of the company the costs of the capital structure - WACC and the level of leverage have been calculated. Pošta Slovenije d.o.o. is financed by equity capital and debt capital. In 2006 79 % of its capital structure was equity capital, which means it is an extremely safe company, and has high credit standing with creditors. In my opinion, not enough attention is paid to borrowing because the main method of financing is equity capital, which is bad for the company because of low profitability and low risk. Key words: sources of funds, capital costs, optimal capital structure, postal services.

40

SEZNAM LITERATURE IN VIROV:

Bergant, Živko. 1997 Nekateri vidiki analize kapitala podjetja. Ljubljana. (Od kakovostne zasnove in ustreznih pogojev analiziranja do uspešne uveljavitve ukrepov: Zbornik referatov, Zveza ekonomistov Slovenije, str. 126–142).

Berk Aleš, Igor Lončarič, Peter Zajc. 2006. Poslovne finance. Ljubljana.

Bernard, Jasmina. 2006. Trženje in kakovost storitev. Maribor: Višja prometna šola.

Filipič, Drago in Markovič-Hribernik Tanja. 2000. Osnove financ. Maribor: Ekonomsko- poslovna fakulteta. Filipič, Drago in Mlinarič Franjo.1999. Temelji podjetniških financ. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. Filipič, Drago. 1997. Podjetniške finance. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. Filipič, Drago. 2000. Oblike priskrbe in naložb kapitala. Poslovne finance za managerje in druge strokovnjake v podjetjih. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. Gogala, Tanja. 2002. Pogodbeno pravo – zakonska ureditev poštne dejavnosti. Ljubljana: Višja strokovna šola za poštni promet.

Koletnik, Franc. 1995. Analiziranje računovodskih izkazov (bilanc). Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

Pošta Slovenije. 2004. Letno poročilo podjetja Pošte Slovenija d. o .o. Pošta Slovenije. 2005a. Letno poročilo podjetja Pošte Slovenija d. o. o. Pošta Slovenije. 2006. Letno poročilo podjetja Pošte Slovenija d. o .o.

Maglica, Martina. 2006. Pogodbeno pravo. Maribor: Višja prometna šola. Organizacija in dejavnost družbe Pošte Slovenija, d.o.o. Interno gradivo. Pevec, Jerica. 2003. Kakovost finančne strukture v Pošti Slovenije. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. Magistrsko delo. Potočnik, Katarina. 2006a. 2. januar 2009 popolna liberalizacija trga poštnih storitev. Poštni razgledi, julij – avgust, 12. Potočnik, Katarina. 2006b. Notranji poštni promet 1. del. Maribor: Višja prometna šola.

41

Potočnik, Katarina. 2006c. Priprava na popolno liberalizacijo poštnega prometa. Poštni razgledi, april, 15. Pošta Slovenije. 2005b. Priročnik za pismonoše. Pošta Slovenije. Prohaska, Zdenko. 2004. Finančni trgi. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Rebernik, Miroslav in Repovž Leon. 2000. Od ideje do denarja. Ljubljana: Gospodarski vestnik. Repovž, Leon in Peterlin Jožko. 1998. Financiranje – študijsko gradivo. Koper: Visoka šola za managment v Kopru. Repovž, Leon. 1997. Finančni management, v: Rebernik in soavtorji: Podjetništvo in management malih podjetij. Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta. Uradno glasilo Pošte Slovenije, št. 3 avgust 2007. Zakon o javnih financah: Uradni list RS, št. 16/2001

Zapiski predavanj finančni management 2006.

Žugelj Damjan, Penca Primož, Slavnič Niko, Žunec Branko, Vadnjal Jaka. 2001. Tvegani kapital: Si upate tvegati? Ljubljana: Lisac & Lisac, d. o. o.

http://pages.stern.nyu.edu/~adamodar/New_Home_Page/datafile/wacc.htm http://pages.stern.nyu.edu/~adamodar/New_Home_Page/datafile/ctryprem.html

http://www.mf.gov.si/slov/obvezn/obveznica_60.htm http://www.posta.si/Namizje.aspx?tabid=92 http://www.summit-leasing.si/storitve/financni_leasing.aspx http://www.summit-leasing.si/storitve/operativni_leasing.aspx

42

SEZNAM TABEL Tabela 1: Gibanje storitev v Pošti Slovenije med leti 2004–2006 25 Tabela 2: Struktura virov financiranja v podjetju Pošta Slovenije, 2004–2006 26 Tabela 3: Delež lastnih in tujih virov v Pošti Slovenije, 2004–2006 29 Tabela 4: Zadolženost v Pošti Slovenije, 2004–2006 29 Tabela 5: Kapital podjetja Pošte Slovenije, 2004–2006 30 Tabela 6: Izračun koeficientov likvidnosti v Pošti Slovenije, 2004–2006 35 Tabela 7: Stopnja finančnega vzvoda v Pošti Slovenije, 2004–2006 36

43

PRILOGE Priloga 1 BILANCA STANJA ZA LETO 2004 V 000 € SREDSTVA 263.462 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 263.462

A. Stalna sredstva 227.290 A. Kapital 215.041

I. Neopredmetena dolgoročna sredstva 3.722 1. Osnovni kapital 121.473

II. Opredmetena osnovan sredstva 213.333 II. Vplačani presežek kapitala 0

1. Zemljišča 13.313 III. Rezerve 546

2. Zgradbe 159.316

3. Proizvajalne naprave in stroji 29.745 III. Preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let 5.438

4. Druge naprave in oprema 165

5. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobijo 10.010 IV. Prevrednotovalni popravki kapitala 86.072

6. Predujmi za opredmetena sredstva 784

V. Čisti dobiček poslovnega leta 1.512

III. Dolgoročne finančne naložbe 10.235

VI. Čista izguba poslovnega leta 0

B. Gibljiva sredstva 35.800

B. Dolgoročne rezervacije 0

I. Zaloge 1.583

C. Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti 11.345

1. Material 240

2. Trgovsko blago 1.343 1. Dolgoročna posojila pri bankah 11.267

2. Druge dolgoročne obveznosti 78

II. Dolgoročne terjatve iz poslovanja 4.581

Č. Kratkoročne obveznosti iz financiranja 11.935

III. Kratkoročne terjatve iz poslovanja 25.944

D. Kratkoročne obveznosti iz poslovanja 25.123

1. Kratkoročne terjatve do podjetij v skupini 59

2. Druge kratkoročne terjatve do kupcev 23.710 1. Kratkoročne obveznosti do podjetij v skupini 310

3. Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih podjetij 847 2. Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev 9.377

4. Kratkoročne terjatve do drugih 1.328 3. Kratkoročne obveznosti do delavcev 9.510

4. Kratkoročne obveznosti do države 4.204

IV. Kratkoročne finančne naložbe 2.169 5. Kratkoročne obveznosti za predujme 59

6. Druge kratkoročne obveznosti 482

V. Denarna sredstva 1.523 7. Kratkoročne obveznosti iz komisijske in konsignacijske prodaje 1.181

1. Dobroimetje pri bankah 1.523

C. Aktivne časovne razmejitve 372 E. Pasivne časovne razmejitve 18

44

Priloga 2 BILANCA STANJA ZA LETO 2005 V 000 € SREDSTVA 268.734 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 268.734

A Stalna sredstve 226.348 A. Kapital 227.073

I. Neopredmetena dolgoročna sredstva 2.536 I. Osnovni kapital 121.473

II. Opredmetena osnovan sredstva 213.406 II. Vplačani presežek kapitala 0

1. Zemljišča 13.315 III. Rezerve 1.304

2. Zgradbe 164.979

3. Proizvajalne naprave in stroji 29.194 IV. Preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let 3.403

4. Druge naprave in oprema 164

6. Predujmi za opredmetena sredstva 395 VI. Prevrednotovalni popravek 86.474

III. Dolgoročne finančne naložbe 10.406 VII. Čisti dobiček poslovnega leta 14.420

VIII. Čista izguba poslovnega leta 0

B. Gibljiva sredstva 41.953

B. Dolgoročne rezervacije 0

I. Zaloge 1.713

C. Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti 6.761

1. Material 306

2. Trgovsko blago 1.407 1. Dolgoročna dobljena posojila pri bankah

2. Druge dolgoročne obveznosti

II. Dolgoročne terjatve iz poslovanja 4.420

Č. Kratkoročne obveznosti iz financiranja 4.590

III. Kratkoročne terjatve iz poslovanja 29.141

D. Kratkoročne obveznosti iz poslovanja 30.265

1. Kratkoročne terjatve do podjetij v skupini 32

2. Druge kratkoročne terjatve do kupcev 27.347 1. Kratkoročne obveznosti do podjetij v skupini 407

3. Kratkoročne terjatve do pridruženih podjetij 627 2. Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev 8.215

4. Kratkoročne terjatve do drugih 1.135 3. Kratkoročne obveznosti do delavcev 8.594

4. Kratkoročne obveznosti do države 10.119

IV. Kratkoročne finančne naložbe 4.329 5. Kratkoročne obveznosti za predujme 355

6. Druge kratkoročne obveznosti 1.102

V. Denarna sredstva 2.350 7. Kratkoročne obveznosti iz komisijske in konsingnacijske prodaje 1.445

1. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina 2.350

C. Aktivne časovne razmejitve 433 E. Pasivne časovne razmejitve 45

45

Priloga 3 BILANCA STANJA ZA LETO 2006 V 000 €

SREDSTVA 293.898 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 293.898

A. Dolgoročna sredstva 229.227 A. Kapital 233.151

I. Neopredmetena dolgoročna sredstva 1.937 I. Osnovni kapital 121.473

II. Opredmetena osnovan sredstva 205.228 II. Kapitalske rezerve 85.697

1. Zemljišča 13.445 III. Rezerve iz dobička 12.179

2. Zgradbe 161.735

3. Proizvajalne naprave in stroji 28.666 IV. Presežek iz prevrednotenja 22

4. Druge naprave in oprema 160

5. Opredmetena osnovna sredstva ki se pridobijo 1.049 V. Preneseni čisti dobiček 0

6. Predujmi za opredmetena sredstva 173

VI. Prenesena čista izguba 0

III. Naložbene nepremičnine 1.636

VII. Čisti dobiček poslovnega leta 13.780

IV. Dolgoročne finančne naložbe 13.410

B. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 13.183

1. Dolgoročne finančne naložbe razen posojil 8.317

2. Dolgoročna posojila 5.093 1. Rezervacije 13.183

V. Dolgoročne poslovne terjatve 4.033 C. Dolgoročne obveznosti 14.235

VI. Odložene terjatve za davke 2.982 I. Dolgoročne finančne obveznosti 14.180

B. Kratkoročna sredstva 64.161 1. Dolgoročne obveznosti do bank 14.180

I. Sredstva za prodajo 382 II. Dolgoročne poslovne obveznosti 55

II. Zaloge 1.805 1. Druge dolgoročne poslovne obveznosti 55

1. Material 298 I. Kratkoročne finančne obveznosti 7.204

2. Trgovsko blago 1.507

1. Kratkoročne finančne obveznosti do bank 7.204

III: Kratkoročne finančne naložbe 31.787

II. Kratkoročne poslovne obveznosti 25.984

1. Kratkoročna posojila 31.787

1. Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini 0

IV: Kratkoročne poslovne terjatve 27.645 2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 9.000

3. Druge kratkoročne obveznosti 16.984

1. Kratkoročne poslovne terjetve do družb v skupini 26

2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 25.854

3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 1.765

V. Denarna sredstva 2.542

C. Aktivne časovne razmejitve 509 D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 141

46

Priloga 4 v 000 €

PRIHODKI IN ODHODKI 2004 2005 2006

PRIHODKI OD POŠTNIH STORITEV 134.271 143.239 151.771

Prihodki od pisemskih storitev 118.329 95.370 96.579

Prihodki od paketnih storitev 12.596 13.957 17.379

Prihodki od Hitre pošte 1.089 1.153 1.301

Prihodki od direktne pošte, publikacij,… 2.257 32.759 36.512

PRIHODKI OD OSTALIH STORITEV 53.596 64.806 77.533

Prihodki od denarnih storitev 30.546 39.511 52.900

Ostali prihodki 23.050 25.295 24.633

USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN STORITVE 0 24 17

PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI 1.115 329 466

POSLOVNI PRIHODKI 188.982 208.398 22.787

Stroški materiala 3.593 3.339 4.197

Stroški energije 4.059 4.690 5.135

Stroški storitev 26.919 29.002 33.128

Stroški dela 116.625 122.329 129.679

Amortizacija 12.747 14.285 15.115

Drugi stroški 14.333 1.015 1.100

Rezervacije 0 0 1.569

Nabavna vrednost trgovskega blaga 0 12.349 11.054

Prevrednotovalni poslovni odhodki 8.571 1.220 1.354

POSLOVNI ODHODKI 186.847 188.229 202.331

POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA 2.135 20.169 27.456

Finančni prihodki 855 1.070 1.529

Finančni odhodki 1.722 1.154 818

Drugi prihodki 658 1.317 519

Drugi odhodki 103 138 121

POSLOVNI IZID PRED DAVKOM IZ DOBIČKA 1.823 21.264 28.565

Odloženi davki 0 126 -215

Davek iz dobička 233 -6.211 -7.466

ČISTI POSLOVNI IZID 1.590 15.179 20.884

47

Priloga 5 Izračun kapitala

Lastniški / dolžniški kapitala Obrestna mera

Stanje na dan 1 .1. .2006

Stanje na dan 31. 12. 2006

Povprečno stanje

Delež last. & dol. kapitala

Izračun povprečne obrestna mera za dolžniški kapital

Lastniški kapital 216.075,36 212.540 214.307,55 0,9292

Vrsta dolga

- kratkoročni dolg

- dolgoročni dolg

Dolžniški kapital 11.266,90 21.383,63 16.325,21 0,0708 3,90%

Podatki za obrestno mero in kreditodajalci niso razkriti zaradi poslovne skrivnosti podjetja Pošte Slovenija, d. o. o.