D. Bitrakov PAINT --------------------------------------------------------------------------------------------------------

----------------------------------------------------------------------------------------- - 1 -

MICROSOFT PAINT

Skopje , 2010

D. Bitrakov PAINT --------------------------------------------------------------------------------------------------------

----------------------------------------------------------------------------------------- - 2 -

Programata Paint Osnovnite prozorci vo site aplikativni programi pretstavuvaat sredstvo za komunikacija me|u korisnicite so kompjuterite vo izvr{u-vawe na odredeni zada~i. Poradi ova po~etnite informacii za prog-ramata Paint }e se odnesuvaat na organizacija na osnovniot prozorec i komunikacija so nego vo ostvaruvawe na grafi~ki prikazi. Organizacija na osnovniot prozorec Otvoraweto (aktiviraweto) na programata Paint se vr{i preku desktopot so izbirawe na komandite : Start > Programs > Acessories > Paint. Na ekranot se prika`uva osnovniot prozorec na programata vo sledna-va forma

Crtaweto se vr{i so postojano prisustvo na osnovniot prozorec na ekranot Od osnovniot prozorec se prezemaat site komandi na programata so koi se izvr{uva crtaweto. Elementi na prozorec se ;

• Naslovnata lenta; • Lentata so glavnite menija : • Grupa komandi pod nazivot Tool Box (od levata strana) : • Lentata so boite

Vo prvata lenta od ovoj prozorec e naslovot na prikazot (untitled - Paint) na koj momentalno se raboti

a od desnata strana se tri komandi.:

• Komandata Minimize. • Komandata Maximize / Restore • Komandata Close

------------

D. Bitrakov PAINT --------------------------------------------------------------------------------------------------------

----------------------------------------------------------------------------------------- - 3 -

Vo vtoriot red e lentata so glavnite menija. Menito pretstavuva mno`estvo od pove]e komandi [to se tretiraat kako edna celina. Na me-nijata im se dodeleni imiwa. Zna~itelen e brojot na komandite [to se sodr`at vo menijata. Se koristat za razni dejstva vo vrska so crtaweto i za izvr[uvawe mnogu drugi dejstva . Vo programata Paint se sodr`at pet menijata( File, Edit,Wiev,Image, Colors i Help) glavno so komandi za grafi~ki dejstva a [estoto e informativno meni. Mnogu informacii vo vrska so rabotata na programata mo`e da se pro~itat od ova meni. Od levata strana na prozorecot e grupata komandi ( Tool Box ) .

Imiwata na komadite se sledni : 1. Free From Select 2 .Select 3. Eraser 4. Fill With Color 5. Pick Color 6. Magnifier 7. Pencil 8. Brush 9. Airbrush 10. Text 11. Line 12. Curve 13. Rectangle 14. Polygon 15. Ellipse 16. Rounded Rectangle Sekoja komanda se prika`uva so slika. Slikata simboli~no go iska-`uva dejstvoto na komandata. No, ne podednakvo sekoja od slikite go otriva dejstvoto na komandata. Dejstvata na komandite vo Tool Box se od razli~na priroda. Del od niv se koristat za prika`uvawe na pravoagolnici, kvadrati, elipsi, kru`-nici, mnoguagolnici (se koristi terminot objekti), del se nameneti za crtawe so slobodna raka kako crtaweto so moliv, ~etka za boewe ili prskawe so sprej, za popolnuvawe na objekti so boja, pi{uvawe teks-tovi, a dve od komandite vo prviot red se koristat za obele`uvawe (selektirawe) na objektite. Pod prostorot za crtawe se nao|a paletata so boi.

Paletata e formirana od 28 kvadrat~ina rasporedeni vo dva reda. Vo sekoe kvadrat~e e zabele`ana boja. Od levata strana na paletata se poka`uvaat dve vrameni kvadrat~ina. Ednoto vo sredina i drugoto pridru`eno kon nego od dolnata strana. Dvete kvadrat~ina imaat in-formativna uloga. Vo niv se zabele`uvaat boite so koi momentalno se. So aktiviraweto na programata vo kvadrat~eto vo sredina e vnesena crnata boja, a vo pridru`noto bela boja. Sekoja promena na boi-te razli~na od dotoga{ koristenite boi se prenesuvaat od programa vo ovie informativni kvadrat~iwa. ---------

D. Bitrakov PAINT --------------------------------------------------------------------------------------------------------

----------------------------------------------------------------------------------------- - 4 -

Vo programa se definiraat i koristat dve kategorii na boi: • Osnovna boja i • Dopolnitelna boja.

Ista boja od paletata mo`e da se tretira za osnovna boja, odnosno za dopolnitelna boja. Ako se izbere edna od boite i se tretira za osnovna boja }e se zabele`i vo srednoto kvadrat~e od levata strana na paletata a ako se tretira kako dopolnitelna se zabele`uva vo pridru`enoto kvadrat~e. Vnesenite boi na slikata uka`uvaat deka crna boja e izbrana za osnovna boja a belata za dopolnitelna boja. Vo dolniot del od prostorot za crtawe se nao|a lenta za horizontalno pomestuvawe na objektite. Od desnata strana e lentata za vertikalno pomestuvawe. Mo`nite opcii na komandite se vo pros-torot od levata strana.

So lentite se rasporeduvaat objektite vo prostorot za crtawe. Koga prostorot za crtawe se ispolni so prikazi, tie so lentite se pomestu-vaat nalevo, nadesno, nadolu ili nagore nadvor od vidliviot prostor za da se oslobodi prostor za drugi prikazi. Pomestenite prikazi mo-`at povtorno da se vratat vo vidliviot del od prostorot. Na~in na koristewe na programata Za rabota so programata se koristi glavno gluv~eto, no nekoi dejst-va se vr{at so tastaturata. So gluv~eto se prezemaat (izbiraat) komandite od osnovniot prozorec koj postojano e prisaten na ekranot. Dejstvata se vr{at so poka`uva~ot ~ie dvi`ewe po ekranot se vr{i so gluv~eto. Poka`uva~ot se doveduva na ekranot koga }e se pojavi osnov-niot prozorec .Ako e vo poleto za crtawe, toj e vo forma na moliv ( ) a so prenesuvawe von poleto vo forma na strelka navednata

nalevo ). Nasokata na dvi`eweto na poka`uva~ot se sovpa|a so nasokata vo koja se dvi`i gluv~eto. Mnogu lesno se zabele`uva naso-kata na dvi`eweto na gluv~eto za da dovede poka`uva~ot nad komanda , da se dovede nad nekoja od boite od paletata ili na drugo mesto. So gluv~eto se vr{at i mnogu drugi dejstva. ] e gi otkrivame pokasno. Za po~etok vo ovoj naslov informirame kako se izbira komanda od ToolBox - ot i boja {to }e se koristi za crtawe na objektot. Izbirawe komanda od Tool- Box Izbirawe na komanda se izvr{uva so doveduvawe na poka`uva~ot nad poleto na komandata i so pritisnuvawe na levoto kop~e od gluv~eto. Obi~no se koristi i terminot so kliknuvawe so gluv~eto nad koman-data. Izbrana (aktiviranata) komanda se prepoznava po toa {to pobe-luva poleto na komandata. Voedno so toa strelkata na poka`uva~ot se zamenuva so karakteristi~en znak. Se prika`uvaat nekolku razli~ni znaci zavisno od komandata koja se izbira, prika`ani na slikata.

-------

D. Bitrakov PAINT --------------------------------------------------------------------------------------------------------

----------------------------------------------------------------------------------------- - 5 -

So izborot na komanda vo poleto za opciite se doveduvaat sootvetno opciite {to se pridru`eni kon komandata.Po prika`uvawe na znak mo`e da se otpo~ne so crtawe . Po izbor na komanda se sproveduva soodvetna postapka za izvr{uvawe na odredeno dejstvo. Izbor na boja Izbor na boja se vr{i so doveduvawe na poka`uva~ot nad edno od kvadrat~iwata vo paletata so boi i izborot se potvrduva so kliknu-vawe na edno od kop~iwata. Koga }e se pritisne levoto kop~e se re-gistrira osnovna boja. Dokolku pak koga e poka`uva~ot nad edno od kvadrat~iwata so boi se pritisne na desnoto kop~e se registrira do-polnitelna boja. Izbranite boi (osnovnata i dopolnitelnata) se regi-striraat (prenesuvaat) vo informativnite kvadrat~iwa {to se nao|a-at levo od paletata. Osnovnata boja se vnesuva vo srednoto kvadrat~e a dopolnitelnata kon pridru`enoto. kvadrat~e. Po aktivirawe na programata preddefinirana e crnata boja za osnovna boja, a belata za dopolnitelna boja. Po iznesenite informacii mo`no e da se zapo~ne so koristewe na programata za prika`uvawe na objektite {to se vr{at so komandite vo Tool Box - ot. Opis na postapkata vo sozdavawe na grafi~ki prikaz Po aktiviraweto na programata na ekranot se prika`uva osnovniot prozorec na programata. Osnovniot prozorec se prika`uva obi~no od levata strana od ekranot i zavzema pribli`no edna tre-tina od ekranot. Mo`ni se me|utoa dve formi na prozorecot vo odnos na prostorot za crtawe na prikazite. Vo minimalna forma koga ne se koristi celiot prostor od ekranot za crtawe i vo maksimalna forma koga mo`e da se koristi celiot ekran. Doveduvawe na prozorecot vo edna ili vo druga forma se spro-veduva so komandata Maximize / Restore {to ja spomenavme pri opisot na osnovniot prozorec a se nao|a na naslovnata lenta.. Imeno, so sekoe kliknuvawe na ovaa komanda prozorecot od edna sostojba se doveduva vo drugata. Poprakti~no e koga e prozorecot vo forma da se koristi celiot ekran za crtawe. Otvorawe na nov prikaz So aktivirawe na programata se prika`uva prozorecot ( doveden e vo maksimalna forma).

Grafi~kiot prikaz se crta vo ovoj prostor. So izbor na programata mo`e da se nacrta samo eden grafi~ki prikaz t.n. nov prikaz. Pri otvoraweto na programata na prikazot mu go dodeluva imeto Unitled (neimenuvan) {to se vnesuva vo naslovnata lenta od prozorecot. Is-tiot zapis se vnesuva i vo lentata na nivo na komandata Start.

-----------

D. Bitrakov PAINT --------------------------------------------------------------------------------------------------------

----------------------------------------------------------------------------------------- - 6 -

Prozorecot e postojano prisaten na ekranot. Site dejstva vo vrska so sozdavaweto na prikazot i site drugi dejstva povrzani so procesot na raboteweto se ostvaruvaat preku komandite na osnovniot prozorec .

Memorirawe na prikaz Memoriraweto na prikaz se vr[i so izbor na menito File. Se doveduva poka`uva~ot nad komandata File i se kliknuva so gluv~eto. Kako e vo prethodniot naslov soop[teno ]e se prika`e lis-tata so komandite na ova meni

Zadol`itelno se otvora prvo ova meni poradi toa {to vo nego se sodr`at komandite so koi se upravuva vo sozdavaweto na grafi~kite prikazi. Ima gi pove}e, no nie }e gi koristime samo komandite New , Open, Save , Save A$ i Print. Memoriraweto se vr{i so komandata Save A$. Po izbor na ovaa komanda na ekranot }e se prika`e dijalogniot prozorec

Za raspoznavawe na prikazite bidejki vo prozorecot ima pove}e prikazi podgotveni od porano, na prikazot {to se vnesuva se dodeluva postojanoto ime pri memoriraweto {to se izbira po `elba na koris-nikot. Nie go vnesuvame imeto NovPrikaz. Imeto se vnesuva vo poleto File Name vo dolniot del od dijalogniot prozorec . Vo nego e zapi{an zborot unttiled vo sina boja, kurorot e vo poleto i se vnesuva imeto so tastaturata. ---------

D. Bitrakov PAINT --------------------------------------------------------------------------------------------------------

----------------------------------------------------------------------------------------- - 7 -

Po vnesuvaweto na imeto se kliknuva nad poleto Save vo dolniot desen del od prozorecot za da se potvrdi memoriraweto na prikazot pod vnesenoto ime a prozorecot se odstranuva . Po ova prikazot e registriran, vnesenoto ime se zapi{uva vo naslovnata lenta od osnovniot prozorecot, vo dijalogniot prozorec se vnesuva ramka so slika na prikazot i pod ramkata imeto na prikazot i vo lentata na nivo na komandata Start .

Zapisot na imeto na memoriraniot prikaz ovozmouva da se otvorat pove}e prikazi i ednovremeno da se raboti so niv. Novo-formiraniot prikaz mo`e da se doveduva na ekran vo sekoe vreme, da se vr{at izmeni i dopolnenija vrz nego, da se pe~ati ili prenese vo druga programa.. Po memoriraweto se prekinuva vrskata so programata so kliknuvawe na komandata Exit vo listata od menito File . Otvorawe na kreiran (star) prikaz. Pri sledno vklu~uvawe na kompjuterot i aktivirawe na programata Paint se otvora nov prikaz. Me|utoa, ako e potrebno da se otvori nekoj od prethodno kreiranite prikazi za eventualno dovr{uvawe, izmenu-vawe ili koregirawe se aktivira komandata Open od menito File. Komandata Open otvora dijalogen prozorec

Vo prozorecot se registrirani vo ramki slikite na memoriranite prikazi a pod ramkite se vneseni imiwata na kreiranite grafi~ki prikazi . Prikazot {to sakame da se dovede na ekranot go izbirame so kliknuvawe nad imeto na prikazot ili kliknuvawe vo ramkata. Potvr-duvawe na izborot se vr{i so kliknuvawe nad poleto Open i na ekra-not se doveduva prikazot. Vo otvoreniot prikaz mo`e da se izvr-{uvaat razni dejstva. Ako izmenite treba da se registriraat se vr{i memorirawe. Za memorirawe na izvr{enite izmeni sega se koristi komandata Save. ----------

D. Bitrakov PAINT --------------------------------------------------------------------------------------------------------

----------------------------------------------------------------------------------------- - 8 -

I. Prikaz na dejstvata na komandite vo Tool-Box Prika`uvawe na pravoagolnici i kvadrati Za prika`uvawe na pravoagolnici i kvadrati se koristi komandata Rectangle. Se prepoznava po toa {to vo poleto na ovaa komanda se pri-ka`uva pravoagolnik.( ) Za aktivirawe na ovaa komanda treba da se dovede poka`uva~ot vo poleto na komandata i da se pritisne na levoto kop~e od gluv~eto. Po aktivirawe na komandata, poleto na komandata se osvetluva, a poka`uva~ot dobiva forma na znakot < + >.

Po ova e mo`no da se pristapi kon crtawe pravoagolnici i kvadrati vo razli~na polo`ba na ekranot i vo razli~ni dimenzii vo delot za crtawe. Crtaweto se vr{i po slednava postapka. Go doveduvame poka`uva~ot vo polo`ba kade treba da se prika`e (nacrta) pravoagolnikot, kliknuvame i }e go dr`ime pritisnato kop~e-to. Sekoe pomestuvawe na gluv~eto doveduva do prikaz na pravoagol-nik pri {to ednoto teme na koi da bilo od prika`anite pravoagol-ni-ci se sovpa|a so to~kata vo koja se nao|a poka`uva~ot koga e pritis-nato kop~eto od gluv~eto. Dimenziite na pravoagolnikot se menuvaat pri sekoja promena na polo`bata na gluv~eto pri {to lesno mo`e da se zabele`i zavisnosta me|u dvi`eweto na gluv~eto so izmenite na dimenziite na pravoagolnikot. Vo momentot na osloboduvawe (otpu{-tawe) na kop~eto, na ekranot }e se zabele`i (registrira) pravoagol-nikot koj vo toj moment se prika`uva na ekranot. Pravoagolnikot se prika`uva so tenki linii. Za prika`uvawe na kvadrat se sproveduva istava postapka so prethodno pritisnat tasterot Shift. Vo prozorecot odlevo se vneseni opciiite na komandata Rectangle.

--------------

D. Bitrakov PAINT --------------------------------------------------------------------------------------------------------

----------------------------------------------------------------------------------------- - 9 -

Vo prozorecot se sodr`at tri opcii (na~ini, mo`nosti) za pri-ka`uvawe na pravoagolnicite i kvadratite i toa ;

• So prvata opcija se prika`uva samo konturata na pravo-agolnikot vo izbranata boja. Vo ovoj slu~aj nema nikakvo vli-janie dopolnitelnata boja.

• So vtorata opcija se prika`uva konturata na pravoagolnikot vo osnovnata boja ispolnet so dopolnitelnata boja.

• So tretata opcija se prika`uva popolnet pravoagolnikot so osnovnata boja. Za predefiniranite boi poradi ova se dobiva vpe~atok deka pravoagolnikot e bez nazna~ena kontura.

So aktivirawe na komandataa e izbrana za prika`uvawe prvata opcija (preddefinirana opcija), a imeno samo konturata na pravoagol-nikot ili kvadratot. Aktivnata opcija se prepoznava po toa {to nad neja se nao|a pravoagolnik so potencirani konturi.

So doveduvawe na poka`uva~ot na vtorata ili tretata opcija i so kliknuvawe so gluv~eto se izbira edna od slednite opcii. Na slikata se prika`uvaat primeri na prikazi za site opcii.

Obele`uvawe na objektite

Obele`uvawe na objektite e edno od osnovnite dejstva vo rabota so programata. Sekoga{ koga vrz objekt treba da se izvr{i odredeno dejstvo treba objektot da se se obele`i. Vo slu~aj na ekranot da se vneseni pove}e objekti so obele`uvaweto se soop{tuva vrz koj objekt treba da se izvr{i dejstvoto. Obele`uvaweto se vr{i so komandata Select ( znak , reden broj 2). Po izbor na ovaa komanda, se doveduva znakot na poka`uva~ot neposredno do objektot i se sproveduva postapkata za prikaz na pra-voagolnik. Imeno, se registrira taa to~ka so pritisnuvawe na kop~eto i so pritisnato kop~e se pomestuva gluv~eto taka da se oformi pravo-agolnik koj celosno }e go obfati objektot i potoa se osloboduva kop-~eto. Stranite na pravoagolnikot se iscrtuvaat so tenki isprekinati linii, a na odredeni mesta se zabele`uvaat osum to~ki kako {to e prika`ano na slikata. To~kite imaat golema uloga vo dejstvata {to se izvr{uvaat vrz objektite.

------------ Po izvr{uvawe na dejstvoto obele`uvaweto se otstranuva so klik-

D. Bitrakov PAINT --------------------------------------------------------------------------------------------------------

----------------------------------------------------------------------------------------- - 10 -

nuvawe vo koja bilo koja to~ka . Po pravilo objektot treba da bide celosno opfaten od liniite na obele`uvaweto, no se koristi i obele`uvawe samo na del od objekt, odnosno pove}e objekti se obfa}aat so edno obele`uvawe. Na slikata se prika`ani i dvata slu~aevi na obele`uvawe.

Bri{ewe objekti od ekranot Bri{eweto na objektite se sproveduva so slednava postapka: • se obele`uva objektot ; • se pritiska na tasterot Delete ; Posebni efekti se dobivaat koga eden objekt ne e obfaten celosno vo ramkata na obele`uvaweto. Vo takov slu~asj se bri{e samo obele`aniot del od objektot {to mo`e da se koristi vo razni grafi~ki realizacii Vo prilog se dva primeri pred i po izvr{uvawe na bri{eweto.

Prika`uvawe na elipsi i kru`nici

Za prika`uvawe na elipsi i kru`nici se koriati komandata Ellipse . Se prepoznava po naslikanata elipsa vo poleto na ko-mandata ( ). Postapkata za prikaz na elipsata e napolno identi~na so postap-kata za prika`uvawe na pravoagolnici. Se doveduva poka`uva~ot vo polo`ba kade treba da se nacrta elipsata, }e go pritisneme i }e go dr-`ime pritisnato letovo kop~e. Sekoe pomestuvawe na gluv~eto dava prikaz na elipsa. Vo momentot na otpu{tane na kop~eto na ekranot }e se zabele`i elipsata koja vo toj moment se prika`uva na ekranot .Elipsata se prika`uva so tenka linija vo osnovnata boja. Za prika`uvawe na kru`nica se sproveduva istata postapka no so pritisnat tasterot Shift. Na slikata se prika`uvaat trite mo`ni izbori.

------ Prika`uvawe na otse~ki

D. Bitrakov PAINT --------------------------------------------------------------------------------------------------------

----------------------------------------------------------------------------------------- - 11 -

Prika`uvawe na otse~ki se vr[i so komandata Line. Vo poleto na ovaa komanda e nacrtana otse~ka ( ). Po izbor na komandata se doveduva poka`uva~ot vo polo`ba na po~etnata to~ka na otse~kata i se klik-nuva na kop~eto. Se zadr`uva pritisnato kop~eto i poka`uva~ot se vle~e vo polo`ba na slednata to~ka na otse~kata,pri [to za seto vreme po~etnata to~ka se povrzuva so polo`bata na poka`uva~ot i koga ]e se izbere slednata to~ka, taa se registrira so otpu[tane na kop~eto. Otse~kata [to go povrzuva poka`uva~ot i prethodno registriranata to~ka pomaga vo golema mera pri prika`uvaweto na horizontalni i vertikalni otse~ki a go olesniuva i crtaweto na koso postavenite ot-se~ki. Na slikata se prika`ani nekolku primeri.

Kon ovaa komanda se pridru`uva grupata opcii so koi se izbira {iro~inata na otse~kite .Predefinirana e opcija za crtawe otse~ki so najtenka {iro~ina. Izbor na edna od drugite se vr{i so doveduva-we na poka`uva~ot nad opcijata i kliknuvawe so gluv~eto. Mo`en e izbor na pet {iro~ini na liniite. Na slikata se primeri na otse~ki vo razni dobelini.

Ovaa komanda se koristi i koga treba da se crtaat i objekti so po{iroki linii. Toga{ pred da se izbere komanda za sootveten objekt, prethodno se aktivira komandata Line i od opcijata se izbira {ir~inata a potoa se vr{i izbor na komandata za crtawe na objektot. Bri{ewe delovi od objekti Bri{ewe na delovi od objektite se vr{i so komandata Eraser ( ). Komandata e nameneta za bri{ewe na detali od objekti so cel vo doobrabotka na objektot ili koregirawe na gre{ka .So izbor na ovaa komanda vo poleto za crtawe se prika`uva kvadrat od pribli`no 2mm. So doveduvawe na kvadrat~eto nad del od objektot se bri{e prostorot {to go pokriva kvadrat~eto koga ke se klikne so gluv~eto. Ako treba da se bri{e linija so pritisnato kop~e kvadrat~eto se vle~e po linijata {to treba da se izbri{e.

-----

D. Bitrakov PAINT --------------------------------------------------------------------------------------------------------

----------------------------------------------------------------------------------------- - 12 -

Na slikata se prika`ani nekolku primeri na koristewe na ovaa komanda. Mo`at da se koristat vkupno ~etiri izbori so ne{to pomali ili pogolemi dimenzii. Izborot se vr{i na ist na~in kako i kaj drugite komandi. Komandata Eraser bri{e ako e izbrana za dopol-nitelna belata boja. Inaku pri dvi`eweto na ovaa komanda ostanuva traga na dopolnitelnata boja. Vo prilog se nekolku primeri na koj se sogleduva dejstvoto so ovaa ko-manda.

Crtawe so slobodna raka Za crtawe so slobodna raka mo`e da se koristat komandite:

• Pencil ( moliv ) • Brush ( ~etka) • AirBrush ( sprej )

] e gi razgledame dejstvata na navedenite komandi. - Komandata Pencil Po aktivirawe na komandata na ekranot vo poleto za crtawe se

prika`uva znak vo forma na moliv( ) . Molivot vo tekot na dvi`e-weto ostava tenka traga na patekata po koja se dvi`i samo koga go dr-`ime pritisnato kop~eto. Pri rabota so ovaa komanda treba da bide izbrana za osnovna crnata boja ili ili edna od boite so potemna ni-jansa. Na komandata ne se pridru`uva dopolnitelen izbor. Na slednata slika e daden prikaz ostvaren so komandata

So komandata mnogu lesno se crtaat horizontalni i vertikalni linii. Za prikaz na horizontalna linija po postavuvaweto na poka`uva~ot na po~etnata to~ka se pritisnuva na tasterot Shift i se vle~e poka`u-va-~ot vo horizontalen pravec. Vo tekot na vle~eweto se dr`i pritisnat tasterot. Na ist na~in se crta vertikalna linija. Po izborot na po~et-nata to~ka se vle~e poka`uva~ot vo vertikalen pravec so pritisnat tasterot Shift. - komandata Brush Koga se raboti so ovaa komanda se ima vpe~atok na bojadi-suvawe. Po nejzinoto aktivirawe na ekranot se prika`uva zna-kot na komandata

( ) . Pri dvi`ewe po ekranot so pritisnato kop~e po patekata se prika`uvaat podebeli linii. Kon komandata se pridru`uva dopolnitelna ramka so mo`nost za izbor na debelina na liniite i izbor na znaci. Na slikata se davaat primeri nacrtani so ovaa komanda. -----

D. Bitrakov PAINT --------------------------------------------------------------------------------------------------------

----------------------------------------------------------------------------------------- - 13 -

Prikazite od desno se ostvaruvaat so postavuvaweto na poka`uva~ot na odredena pozicija po prethoden izbor na znak od dopolnitelnata ramka. Se pritisnuva kop~eto bez da se pomestuva gluv~eto. - Komanda AirBrush So aktiviraweto na ovaa komanda na ekranot se prika`uva znakot {to simboli~no ja ozna~uva komandata( ). Komandata raboti kako prskalka na prostorot nad koj e poka`uva~ot dodeka se dr`i pritisnato kop~eto od gluv~eto.Taa obi~no se koristi za popolnuvawe na odredeni objekti i za slobodni kreacii na ko-risnici so smisla za crtawe so slobodna raka. Kon komandata se pridru`uva ramka so mo`nost za izbor na tri gustini pri prs-kaweto. Na slikata sledat nekolku prikazi so prskalkata.

II. Osnovni dejstva vrz objektite

So cel za ostvaruvawe na eden grafi~ki prikaz e potrebno da razgledame del od osnovnite dejstva so objektite :

Prenesuvawe na objekti od edna polo`ba vo druga Za prenesuvawe na objekti od edna polo`ba vo druga treba da se sprovedat slednive dejstva:

• Obele`uvawe na objektot ; • Vnesuvawe na poka`uva~ot vo obele`aniot del na objektot pri

ova poka`uva~ot go dobiva sledniot vid ( ): • So pritisnato kop~e go vle~eme poka`uva~ot vo nasoka kade

treba da se prenese objektot • Po prenesuvaweto na objektot vo sakanata polo`ba se otpu{ta

kop~eto. Vo prilog prika`uvame dva primeri na prenesuvawe na objekti . Pri prenesuvaweto mo`e da se prenese celiot objekt ili samo eden negov del {to zavisi od na~inot na obele`u-vaweto. Vo prviot primer e obele`an celiot objekt

----

D. Bitrakov PAINT --------------------------------------------------------------------------------------------------------

----------------------------------------------------------------------------------------- - 14 -

a vo vtoriot primer samo eden del od objektot.

Razvlekuvawe na objekti

Dimenziite na vneseniot objekt sekoga{ po vnesuvaweto treba da se usoglasat (koregiraat) i poradi samiot objekt, a i poradi drugite ob-ekti so koi u~estvuva vo formirawe na prikaz. Izmenuvaweto se od-nesuva na namaluvawe ili nagolemuvawe na negovite dimenzii vo horizontalna nasoka, vertikalna ili ednovremeno vo dvete nasoki. Postapkata {to se koristi na ovie promeni se narekuva razvlekuvawe na objektite . ] e poka`eme kako se vr{i razvlekuvaweto na primer na pravoagol-nicite a se vr{i isto kaj site objekti. Se obele`uva pravoagolnikot. Se doveduva poka`uva~ot nad to~kata od obele`uvaweto koja se nao|a na sredina od stranata na pravoagolnikot. Po pritiskaweto na kop~e-to od gluv~eto, kon strelkata na poka`uva~ot se pridru`uva znakot

, i po kratko vreme na mestoto na to~kata se prika`uva hori-zontalno ostavena otse~ka so strelki od dvete straini ( ). Dr`ejki go i natamu pritisnato kop~eto, ja vle~eme strelata nadesno ili nalevo, pri {to promenite na pravoagolnikot se prika`uvaat so tenki isprekinati linii. Otpu{taweto na kop~eto ja registrira pro-menata . Na slikata {to sledi od levo se prika`uva po~etnata polo`ba, vo sredina izmenata vo tekot na razvlekuvaweto a oddesno razvle~eniot objekt.

Na slednata slika e daden prikaz na razvlekuvawe vo vertikalna nasoka vo trite fazi kako i vo prethodniot primer.

Razvlekuvawe mo`e da se vr{i i vo dvete nasoki {to doveduva do izmenuvawe na dvete strani na objektot. Vo ovoj slu~aj treba poka`u-va~ot da se dovede nad to~ka od obele`uvaweto na edno od temiwata na pravoagolnikot. Kratkata strelka sega se postavuva nakoso a vle-~eweto e pod kosina Preklopuvawe ( redosled ) na objektite Dva objekti postaveni (regisgrirani) na ist prostor na ekranot se preklopuvaat. Sekoj objekt {to podocna }e se vnese go preklopuva (de-lumno ili celosno) prethodno vneseniot objekt. Po pravilo, ako se vnesuvaat pove}e objekti, spored redosledot na vnesuvaweto, vtoriot vnesen objekt go poklopuva (celisno ili delumno) prviot vnesen objekt, tretiot vnesen objekt gi poklopuva prviot i vtoriot i t.n. Na slikata od levo se prika`uva sostojbata po vnesuvaweto na kvadrat pa potoa pravoagolnik. -------

D. Bitrakov PAINT --------------------------------------------------------------------------------------------------------

----------------------------------------------------------------------------------------- - 15 -

Vo sredina na slikata se prika`uva sostojbata ako se vnesat vo obraten redosled. Od desno sostojbata ako po redosled se vnesat pravoagolnik, potoa kru`nica i na kraj kvadrat.

Vo vrska so preklopuvaweto na objektite se koristi terminot - nivo na preklopuvawe. Za objektot {to preklopuva drug objekt velime deka e so povisoko nivo na preklopuvawe. So najvisok prioritet e objektot {to }e se vnese posleden vo tekot na crtawe na prikaz. Vo predhodniot primer, najvisok prioritet ima kvadratot. Ovde vnesuva-weto e vo redosled ( pravoagolnik, kru`nica, kvadrat). Dokolku se iska`uvame so broevi, toga{ kvadratot ima prioritet eden, kru`-nicata e so prioritet dva a pravoagolnikot e so prioritet tri Prioritetot na objektite e mo`no da se menuva so posebna komanda. Izbor na {iro~ina na liniite na objektite Izbor na {iro~ina na liniite na objektite se vr{i so aktivirawe na komandata Line. Samo za potsetuvawe go prika`uvame opcioniot prozo-rec {to sodr`i pet opcii za izbor na {iro~ini na otse~kite a se od-nesuvaat i za izbor na linii na objektite.

Postapkata za izbor na [ iro~ina na objektite e sledna:

• Se izbira komandata Line. • Od opcioniot prozorec se izbira {iro~ina na linijata. • Sekoi objekt {to po ova }e se prika`e na ekranot }e bide so

{iro~ina na linijata {to e izbrana. Izbrana {iro~ina osta-nuva aktivna se dodeka ne se izvr{i drug izbor.

Na slikata se pet kvadrati so mo`en izbor so ovoj prozorec.

Ispi{uvawe tekstovi Ispi{uvaweto tekstovi e neposredno povrzano so kone~noto oblikuvawe na grafi~kite prikazi. Primeri za ova se obele`uvaweto na temiwata, stranite i aglite na razni geometriski likovi i drugi kratki informacii. Ispi{uvaweto tekstovi se vr{i so komandata Text ( ). So aktiviraweto na ova komanda i sproveduvawe na postapkata za prikaz na pravoagolnik se otvora pravoagolnik t.n. tekstualna ramka (1) prika`ana na slikata -----

D. Bitrakov PAINT --------------------------------------------------------------------------------------------------------

----------------------------------------------------------------------------------------- - 16 -

Istovremeno vo leviot goren agol se pojavuva kursorot. So tastatu-rata se vnesuva bukva, zbor i retko pove}e zbora. Se vnesuva tekstot (2 ) i se kliknuva vo koja bilo to~ka nadvor od ramkata, po {to ramkata se otstranuva. Po ova tekstot e zabele`an (3) i se odne-suva kako sekoj drug objekt i mo`e da se prenesuva vo sakana polo`ba. Pred da se obele`i za da se prenese treba da se klikne na komandata Select za da se deaktivira komandata Text. Se vnesuva objektot kon koj treba da se vnese potgotveniot tekst ( 4) . Obi~no tekstot e ponastrana od objektot. Tekstot se obele`uva i pre-nesuva do objektot (5). Pri obele`uvaweto e neophodno liniite od obele`uvaweto da bidat {to e mo`no poblisku do tekstot za podobro da se usoglasi rastojanieto me|u tekstot i bjektot. Vo primerite vo prodol`enie bukvite se vo crvena boja. Predhodno e za osnovna izbrana crvenata boja.

Oblikot i goleminata na bukvite e preddefinirana. Postoi mo`nost za izbor na oblik (font), golemina na bukvite i razni ispisi na tekstot. Popolnuvawe na objekti so boja Popolnuvaweto na objektite so boja se vr{i so komandata Fill With Color ( ,broj4). Po izborot na komandata poka`uva~ot dobiva for-ma na znakot {to e vo poleto na ovaa komanda . Boja za popolnuvawe na vnesen objekt se izbira so doveduvawe na ovoj znak vo poleto na edna od boite od lentata so boi i kliknuvawe so gluv~eto. Vo momentot na kliknuvaweto so gluv~eto izbranata boja se vnesuva vo informativ-noto kvadrat~e so {to ja zamenuva prethodnata boja so novoizbra-nata. Izbranata boja se vnesuva vo objektot po vnesuvawe na znakot vo koja bilo to~ka vo vnatre{nosta na objektot i povtorno kliknuvawe. So ova e procesot za vnesuvawe na boja vo objektot zavr{en. Za vnesuvawe boja vo objekt mo`e da se koristi i desnoto kop-~e. Ako pri izborot na boja od lentata se pritisne na desnoto kop~e izbranata boja }e ja zameni vo informativnoto kvadrat~e dopolni-telnata boja. Sega pri kliknuvawe na desnoto kop~e pri prethodno doveden znakot za komandata za boja vo vnatre{nosta na objektot }e se vnese dopolnitelnata boja. Za da se izvr{i pravilno popolnuvaweto so boja potrebno e ob-jektot da bide oformen so zatvorena kontura. Ova se odnesuva na objekti formirani so koristeweto na komandata za prika`uvawe na otse~ki ili mnoguagolnici. Ako konturata ne e pravilno oformena, bojata {to se vnesuva }e se razlee nad celiot prostor za crtawe. Iz-levaweto se otstranuva so komandite Edit > Undo. ------

D. Bitrakov PAINT --------------------------------------------------------------------------------------------------------

----------------------------------------------------------------------------------------- - 17 -

Mnogu grafi~ki realizacii se formiraat so koristewe na pove}e objekti vo razni boi i postaveni vo razni me|usebni odnosi. Pri ova va`i praviloto za preklopuvawe koga vnesenite objekti delomno ili celosno se preklopuvaat. Nekolku primeri sledat vo prodol`enie.;

Mo`no e vnesuvawe tekst vo popolnet objekt. Vo vrska so ova se izbira za boja na bukvite osnovna boja a objektot vo koj se vnesuva tekst se popolnuva so dopolnitelnata boja. So izborot na komandata za vnesuvawe na tekst se otvora tekstualna ramka Ramkata se popolnuva so dopolnitelnata boja .Se vnesuva tekstot vo tekstualnata ramka . Na slikata od levo se prika`uva sostojbata po vnesuvawe na tekstot.

Od desno e prikazot po otstranuvawe na obele`uvaweto. Vo prodol`enie sledi od levo objektot vo koj treba da se vnese tekst vo koj e vnesena dopolnitelnata boja, vo sredina vnesen tekstot a na desno zavr{eno prenesuvaweto na tekstot po otstranuvawe na beliot prostor so vnesuvawe dopolnitelnata boja so komandata pod broj 4.

Menuvawe boja vo oformeni prikazi Korekcii vo boite vo eden oformen prikaz ili prikaz vo tekot na oformuvaweto se vr{i so komandata Fill With Color. Mo`no e izme-nuvawe na :

• bojata na prikazite na objektite. Se doveduva znakot na komandata vo koja bilo to~ka od objektot i se pritisnuva na kop~eto od gluv~eto.

Na ist na~in se izmenuva :

• bojata na osnovata ; • bojata na popolnet objekt ; • boja na prikazite so ~etkata i sprejot; • bojata na bukvite na vnesen tekst. Bojata na bukvite treba da se

menuva poedine~no na sekoja bukva. ------

D. Bitrakov PAINT --------------------------------------------------------------------------------------------------------

----------------------------------------------------------------------------------------- - 18 -

IV. Prikaz na dejstvata na komandite vo glavnite menija Vo ovoj naslov }e gi razgledame komandite {to se sodr`at vo glavnite menija a se odnesuvaat na dejstva povrzani so crtaweto na prikazite. ] e razgledame del od komandite na menijata Edit, Image i Colors. Komandi na menito Edit Izbor na menito Edit se vr{i so doveduvawe na poka`uva~ot nad poleto na ova meni i kliknuvawe na gluv~eto. Po izborot na menito na ekranot se prika`uva listata so komandite {to se sodr`at vo menito.

• Komandata Undo go poni{tuva poslednoto izvr{eno dejstvo so koja bilo od komandite. Mnogu korisna komanda {to se koristi dosta ~esto. Ako vo tekot na raboteweto se izvr{i pogre{no dejstvo i se dobie neo~ekuna sostojba na ekranot, dovolno e da se pritisne na komandite Edit > Undo. Poslednoto izvr{eno dejstvo se poni{tuva i na ekranot se vra}a sostojbata pred iz-vr{uvawe na dejstvoto.

• .Komandata Repeat go povtopruva poslednato izvr{eno dejstvo. • Komandata Cut se koristi za otstranuvawe (bri{ewe) obele`an

objekt so ednovremeno memorirawe na istiot vo pomo{na loka-cija nare~ena Clipboard. Ova ovozmo`uva otstranetiot objekt da se prenese na drugo mesto.

• Komandata Copy go prenesuva obele`aniot pbjekt vo pomo{na-ta lokacija Clipboard, no objektot i natamu ostanuva na istoto mesto. Se koristi pri kopiraweto na objektite i drugi dejstva.

• Komandata Paste vr{i prenesuvawe na objekt od lokacijata Clipboard na odnapred odredeno mesto.

So komandite (Cut, Copy i Paste ) se prenesuvaat objekti od edna polo`ba vo druga , kopirawe na objektite i drugi dejstva.

• Komandata Select All gi obele`uva site objekti na ekranot.. • Komandata Clear Selection gi otstranuva site objekti na ekra-

not obele`ani prethodno so Select All.. Kopirawe na objekti Kopirawe na objekti se vr{i koga barem dva ili pove}e isti objekti koristat vo edna grafi~ka realizacija. ----

D. Bitrakov PAINT --------------------------------------------------------------------------------------------------------

----------------------------------------------------------------------------------------- - 19 -

Postapkata za kopirawe e sledna:

• Se obele`uva objektot ; • Se aktivira komandata Copy od menito Edit. Se aktivira potoa

komandata Paste od istoto meni. Kopiraniot objekt }e se pri-ka`e neposredno vo gorniot lev agol kako e prika`ano na slikata.

Kopiraniot objekt e obele`an i se prenesuva na sootvetno mesto. Na slikata e primer vo koj e koristeno kopiraweto

Komandi na menito Image Na slikata se prika`uva listata so komandite na menito Image.

] e gi razgledame komandite Flip / Rotate i Stretch / Skew -Komandata Flip / Rotate So izbor na komandata Flip/Rotate se prika`uva dijalogniot prozorec

-----

D. Bitrakov PAINT --------------------------------------------------------------------------------------------------------

----------------------------------------------------------------------------------------- - 20 -

Od zapisite vo prozorecot jasno se sogleduvaat dvete dejstva na ovaa komanda :

• prevrtuvawe na prikazi i • vrtewe na prikazi.

Prevrtuvawe (Flip) na prikaz e mo`no da se izvr{i vo horizontalna i vo vertikalna nasoka. Dvete prevrtuvawa se za 180 0 .Za prevr-tuvawe vo horizontalnata nasoka se kliknuva vo krug~eto pred zapisot Flip Horizontal Za prevrtuvawe vo vertikalna nasoka se klik-nuva so poka`uva~ot vo krug~eto pred Flip Vertical, pri {to to~kata }e se vnese vo dolnoto krug~e.

Postapkata za prevrtuvawe na prikaz e sledna:

- se obele`uva objektot ; - se izbira menito Image ( se prika`uva prozorecot ); - se izbira komandata Flip / Rotate od listata ; - se izbira nasokata na prevrtuvawe ; - se potvrduva izborot. Prikazot se prevrtuva i prozorecot se otstra-nuva od ekranot. Vo prilog sleduvaat : - prikazot (levo) i izmeneta polo`ba so opcijata Flip Horizontal

- prikazot ( levo) i izmeneta polo`ba so opcijata Flip Vertical

Za da se izvr{i vrtewe na objekt se kliknuva na krug~eto pred tekstot Rotate by Angle. Mo`ni se tri zavrtuvawa za 90 0 , 180 0 i 270 0 , {to se odreduva so kliknuvawe vo to~kata vo edno od krug~iwata pred koi se navedeni stepenite na zavrtuvawe. Na slikata e prikazot od levata strana a polo`bata na zavrtenite prikazi za agli od 900 , 180 0 i 270 o. se od desnata strana.

Komandata Stretch / Skew So komandata Stretch / Skew se vr{i promena na dimenziite na objektite i iskosuvawe na objektite. Po izbor na komandata se prika`uva dijalogniot prozorec

--------

D. Bitrakov PAINT --------------------------------------------------------------------------------------------------------

----------------------------------------------------------------------------------------- - 21 -

Dejstvata vo prozorecot se vo dva dela. Vo gorniot del od prozorecot e naslovot Stretch i se odnesuva na promena na dimenziite na objektite, a vo dolniot del naslovot Skew za iskosuvawe na objektite. Promenata na dimenziite na objektite e mo`na vo horizontalna nasoka, vo vertikalna ili vo dvete nasoki. Promenata na dimenziite se izrazuva vo procenti. Podatocite se vnesuvaat vo poliwata po zapisite Horizontal i Vertical. Koe pole za koja nasoka e nameneto se prika`uva i so slikite od levata strana. Preddefinirano, so dove-duvaweto na dijalogniot prozorec vo dvete poliwa e vnesena vred-nost 100 % a kursorot e vo gornoto pole. Za kolku procenti treba da se nagolemat ili namalat dimenziite na objektot se vnesuva so tas-taturata. Kursorot vo poleto vo koe se vnesuva podatok se doveduva so kliknuvawe po prethodno postavuvawe na poka`uva~ot vo poleto. Po vnesuvawe na podatok vo ednoto pole kursorot se prenesuva vo drugoto na ist na~in. Postapkata se sveduva na : - obele`uvawe na objektot vrz koj se vr{i promena ; - izbor na menito Image i prikaz na listata so komandite ; - izbor na komandata Stretch / Skew ; (se vnesuva prozorecot); - se vnesuva podatokot vo pole sootvetno so nasokata vo koja se vr{i promenata. Za promena vo dvete nasoki se vnesuvaat sootvetno poda-toci vo dvete poliwa ; - se potvrduva . Promenata vrz dimenziite na objektot }e se izvr{i a voedno so toa prozorecot se otstranuva od ekranot. Sleduvaat primeri za: - promena vo horizontalna nasoka

- promena vo vertikalna nasoka

- promena vo dvete nasoki.

So opciite vo dolniot del od ramkata se vr{i iskosuvawe na objekti. Na slikite od levata strana e daden prikaz na iskosuvawe na pravoagolnik a so strelkite e nazna~eno kako izgleda iskosuvawe koga e toa izvr{eno vo horizontalna odnosno vertikalna nasoka Iskosuvawe se izrazuva vo stepeni . Za kolku agli da se izvr{i iskosuvawe se vnesuva vo poliwata od desnata strana sootvetno po zapisite Horizontal i Vertical . -------

D. Bitrakov PAINT --------------------------------------------------------------------------------------------------------

----------------------------------------------------------------------------------------- - 22 -

Postapkata e ista so prethodno opi{anite . Vo primerite se prika`ani iskosuvawata na pravoagolnik za agli od 30 0 i 45 0 vo horizontalna nasoka

Na slikata se iskosuvawata na pravoagolnik vo vertilna nasoka za isti vrednosti na aglite.

Vo prilog se prika`ani i iskosuvawa za razni na~ini na obele`uvawa na pravoagolnik .

Komandi na menito Colors So izbor na menito sledi komandata Edit Color i po kliknuvawe na komandata se prika`uva prozorecot od levata strana na slikata.

So ovoj prozorec se izbiraat zna~itelno pogolem broj boi za liniite na objektite i za popolnuvawe na objektite so boja. Izborot na boja se vr{i so doveduvawe na poka`uva~ot vo poleto na bojata {to se izbira i kliknuvawe vo taa polo`ba na poka`uva~ot .Izborot na bojata se potvrduva, po {to prozorecot se otstranuva od ekranot. So kliknuvawe nad zapisot Define Custom colors kon ramkata od desnata strana se pridru`uva dopolnitelna ramka so boi. Mo`en e golem iz-bor na boi vo razni nijansi, a izborot se vr{i so doveduvawe na poka-`uva~ot na pozicija na nijansata {to se izbira. So prozorecot mo`e da se izbira samo osnovna boja. --------

D. Bitrakov PAINT --------------------------------------------------------------------------------------------------------

----------------------------------------------------------------------------------------- - 23 -

Vnesuvawe na prikaz od Paint vo Word dokument. Se otvoraat Word dokumentot i programatata Paint. Po otvoraweto vo lentata na nivo na komandata Start se vnesuvaat imeto na tekstualniot dokument i imeto na Paint .

Po otvoraweto programite se vo re`im za ednovremeno koris-tewe na dvete programi. Na ekranot e prozorecot na vtorata po red vne-sena programa( Paint). Podgotveniot grafi~ki prikaz vo Paint za pre-nesuvawe se obele`uva. Objektot se obele`uva po pravilata na progra-mata Paint. Obele`aniot prikaz za prenesuvawe e prikazan na slikata.

Po ova sledat dejstvata : - komandite Edit > Copy - kliknuvawe na (2) ( se doveduva prozorecot na programata Word ). - se odreduva so kursorot pozicijata kade }e se smesti objektot. - komandite Edit > Paste . Se vnesuva objektot vo odredenata pozicija obele`an. Na slikata e prikazan od levo obele`an objektot a od desno po otstranuvawe na obele`uvaweto.

Vrz obele`an objekt mo`e da se vr{i razvlekuvawe za usoglasu-vawe na dimenziite, So otstraneto obele`uvawe, pomestuvaweto se vr{i so tastarite Enter i Backspase nagore ili nadolu. Na levo ili nadesno ka-ko i tekstovite so kursorot. Po prenesuvawe prikazot ostanuva zabele`an na stranicata na Paint. Zna~itelna e korista od programata Paint za ureduvawe na prikazi dovedeni od dokumentot na Word , i prezemawe na prikazi na ekranot( ko-ga tekstot {to se obrabotuva se odnesuva na dejstva povrzani so koris-teweto na kompjuterite) ili vneseni prikazi od drugi oblasti. -------

D. Bitrakov PAINT --------------------------------------------------------------------------------------------------------

----------------------------------------------------------------------------------------- - 24 -

Doveduvawe na prikaz od Word dokument vo Paint. Doveduvawe na prikaz ( ili pove}e prikazi) od tekstualen doku-ment vo Paint se vr{i koga e potrebno izvr{uvawe na dopolnitelni dej-stva vrz prikazot ( ili prikazite), izmenuvawe na prikazite, otstra-nuvawe na delovi od prikazot , prerasporeduvawe na prikazite i mnogu drugi gdejstva. Otvoreni se dokumentite: - tekstualniot dokument Word, - stranicata na Paint Zapisot na lentata na nivo na komandata Start se isti kako i vo pretthodniot prenos. Sledat slednive dejstva : - se doveduva na ekranot prozorecot na programata Word. - se doveduva na ekranot stranicata od koja se prezema prikaz Na sli-kata e stranicata od dokumentot od koja se prezema tekstot ;

- se registrira sostojbata so tasterot Print Screen SysRq . - se doveduva stranicata Paint.

- se izbiraat komandite Edit > Select ( se otstranuva prethodniot prikaz od listata ). - se izbiraat Edit > Copy ( se vnesuva prikazot )

Prikazot e prenesen poradi prerasporeduvawe i dopi{uvawe redosled na elementite . - se izbira komandata Select..( poka`uva~ot dobiva forma na krst) - se izvr{uvaat dejstvata po pravilata na Paint. Po izvr{enite promeni, preuredeniot prikaz se vra}a vo Word. po postapkata prika`ana vo prethodniot naslov. Preuredeniot prikaz e na slikata.

-------------------------