UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

MAGISTRSKO DELO

Poslovni vidiki računalništva v oblaku

Business aspects of cloud computing

Kandidat: Evghenii Stoianov

Študent rednega študija

Študijski program 2. stopnje »Ekonomske in poslovne vede«

Študijska usmeritev: Management informatike in elektronskega poslovanja

Mentor: prof. dr. Samo Bobek

Maribor, oktober, 2013

2

ZAHVALA

Rad bi se zahvalil mentorju, dr. Samu Bobku za vsestransko podporo, strokovno pomoč in

nasvete pri izdelavi magistrskega dela in tudi pri študiju. Zahvaljujem se tudi staršem, ki

so me po koncu dodiplomskega študija prepričali tudi za podiplomski študij na

Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru.

3

PREDGOVOR

Ţivimo v času, ko tehnologija napreduje iz dneva v dan. Veliko je ljudi, ki vedo kaj je to

računalnik ali internet in to dvoje znajo uporabljati vsaj za osnovne namene kot na primer:

pošiljanje elektronske pošte, pisanje besedila v različnih urejevalnikih besedila (npr.:

Microsoft Word, Google Docs, Apple Pages itd.), brskanje po spletu, premikanje oziroma

selitev datotek iz enega v drugi računalnik. Vse ostale nejasnosti lahko uporabniki

pridobijo tudi na spletu, kjer je razločno opisan ţeleni postopek. S številom uporabnikov,

raste tudi število informacij, ki jih lahko najdemo na spletu. Z večanjem števila informacij

napreduje tudi tehnologija. Ravno tehnološki razvoj je tisti, ki omogoča hitreje, laţje,

cenejše in učinkovitejše poslovanje podjetja (Stoianov 2011, 3).

Ko ţe govorimo o tehnološkem razvoju, velja omeniti tudi to, da je iz dneva v dan vedno

večje število uporabnikov, ki brskajo po spletu. Tako po podatkih Miniwatts (Miniwatts

2013) marketinške raziskovalne skupine lahko razberemo tudi rast števila spletnih

uporabnikov iz 360 milijonov, ki so jih našteli leta 2000 naraslo na številko 2,4 milijarde

uporabnikov od skupno celotne svetovne populacije 7 milijard, ki so jih našteli junija 2012.

Kar predstavlja kar 566 odstotno rast v obdobju od leta 2000 do leta 2012.

Tako lahko trdimo, da ima novonastala tehnologija računalništvo v oblaku zelo velik

potencial tako med navadnimi uporabniki kot tudi med podjetji.

O tem bo tudi govora v tem magistrskem delu, kjer se bo avtor osredotočil na poslovne

vidike računalništva v oblaku. Njen zgodovinski razvoj, tehnologije ki jo omogočajo.

Spletne rešitve, ki so namenjene za mala in srednje velika podjetja itd.

Tema o računalništvu v oblaku se je avtorju tega magistrskega dela porodila v času

predavanj pri predmetu informacijska podpora managementa na Ekonomsko-poslovni

fakulteti v Mariboru. Tekom študija tega predmeta je pridobil veliko novih znanj na

področju managementa informatike in elektronskega poslovanja.

4

POVZETEK

V magistrskem delu se je avtor osredotočil na poslovne vidike računalništva v oblaku.

Njen zgodovinski razvoj, tehnologije ki jo omogočajo. Prav tako je predstavil in opisal

spletne rešitve, ki so namenjene za mala in srednje velika podjetja in imata potencial za

uporabo v velikih korporacijah z 250 in več zaposlenimi.

Računalništvo v oblaku je v zadnje času zelo pogosta tema na dnevnem redu sestankov v

podjetjih. Računalništvo v oblaku prinaša ogromno koristi podjetju. Ne samo to, da z njo

povečamo hitrost, produktivnost in učinkovitost poslovanja, ampak tudi zmanjša stroške

poslovanja. V današnjem času ekonomske in gospodarske recesije in vsesplošnem

varčevanju, so v podjetjih vedno bolj pozorni na stroške poslovanja.

Tudi o varnosti in zasebnosti podatkov v oblaku je bilo napisano. To je trenutno eden

izmed največjih dejavnikov, ki odbijajo podjetja pri selitvi svojega poslovanja v oblak.

Vendar se v podjetjih ne zavedajo koliko ponudniki delajo nad tem, da bi čim bolj povečali

varnost in zasebnost podatkov v oblaku. Koliko varnostnih standardov in naprednih

varnostnih certifikatov imajo temu namenjeno. Vendar tehnologija napreduje in z njo tudi

varnost na vseh področjih. In prišel bo čas, ko bosta varnost in zasebnost podatkov v

oblaku brezhibna. Vse gre k temu.

Na koncu sta bile tudi predstavljene spletni rešitvi Office 365 in Google Apps. Z

neodvisno študijo je bilo dokazana, da je Google Apps, ki je dejansko računalništvo v

oblaku, pripomore k večji hitrosti, učinkovitosti poslovanja in zaposlenih in zmanjšanje

stroškov poslovanja.

Ključne besede: računalništvo v oblaku, poslovni vidiki, Office 365, google apps

5

ABSTRACT

In this master’s thesis, the author focuses on the business aspects of cloud computing. He

writes about historical development and technologies that enable cloud computing . He

also presented and described web solutions, which are designed for small and medium-

sized enterprises and have potential for use in large corporations with 250 or more

employees.

Cloud computing has recently been a very important topic on the agenda of meetings of the

companies. Cloud computing brings lots of benefits to the company. Not only that, it

increases the speed, productivity and business efficiency, it also reduces operating costs. In

today's time of economic recession and overall budget cuts, the companies increasingly

pay attention to operating costs.

The safety and privacy of data in the cloud have also been written in this master paper.

This is currently one of the biggest factors that reflect the company to move or not to move

its operations to the cloud. However, the companies do not realize how many providers are

working on maximizing the security and privacy of data in the cloud. How many safety

standards and advanced security certificates are dedicated. However, technology is

advancing and with it the certainty in all areas. And there will come a time when you

security and privacy of data in the cloud is intact. Everything goes to it.

Finally, there were also presented web solutions for businesses Office 365 and Google

Apps. An independent study has shown that Google Apps that is actually cloud computing,

helps to increase the speed and efficiency of operations staff and reduce operating costs.

Keywords: cloud computing, business aspects, office 365, google apps

6

KAZALO VSEBINE

POVZETEK .......................................................................................................................... 4

ABSTRACT .......................................................................................................................... 5

1. UVOD ............................................................................................................................ 9

1.1 Opredelitev problema ............................................................................................. 9

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ............................................................................. 10

1.2.1 Namen ............................................................................................................ 10

1.2.2 Cilji ................................................................................................................ 10

1.2.3 Teze ............................................................................................................... 10

1.3 Predpostavke in omejitve dela .............................................................................. 11

1.4 Predvidene metode dela ........................................................................................ 11

2. RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU .............................................................................. 12

2.1 Opredelitev računalništva v oblaku .......................................................................... 12

2.2 Zgodovina računalništva v oblaku ........................................................................ 15

2.3 Tehnologije, ki omogočajo delovanje računalništva v oblaku ............................. 17

2.4 Plasti računalništva v oblaku ................................................................................ 18

2.5 Tipi računalništva v oblaku ................................................................................... 21

2.6 Varnost pri računalništvu v oblaku ....................................................................... 24

2.7 Prednosti in slabosti računalništva v oblaku ......................................................... 27

2.7.1 Prednosti računalništva v oblaku ................................................................... 27

2.7.2 Slabosti računalništva v oblaku ..................................................................... 30

2.8 Prihodnost računalništva v oblaku ........................................................................ 31

3. POSLOVNI VIDIKI RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU ........................................... 33

3.1 O poslovnih vidikih in razlogih podjetij za najemanje storitev računalništva v

oblaku .............................................................................................................................. 33

3.2 Ponudniki storitev računalništva v oblaku ............................................................ 36

3.3 Kdaj oblak in kdaj lastna infrastruktura ? ............................................................. 38

4. SPLETNE REŠITVE OFFICE 365 IN GOOGLE APPS ............................................ 39

4.1 Microsoft Office 365 ................................................................................................ 40

4.1.1 O Microsoft Office 365 .................................................................................... 40

4.1.2 Office 365 vsebuje naslednje programe ........................................................ 41

4.1.3 Kategorije Office 365 .................................................................................... 43

4.1.4 Varnost Office 365 ........................................................................................ 45

4.1.5 Različice Office 365 ...................................................................................... 46

4.1.6 Office 365 na EPF ......................................................................................... 48

7

4.1.7 Prednosti in slabosti Office 365 .................................................................... 49

4.2.7 Reference Office 365 ..................................................................................... 51

4.2 Google Apps za podjetja ....................................................................................... 52

4.2.1 O Google ....................................................................................................... 52

4.2.2 O Google Apps .............................................................................................. 52

4.2.3 Neodvisna študija Forrester Research Group o Google Apps ....................... 53

4.2.4 Pregled aplikacij Google Apps ...................................................................... 56

4.2.5 Prednosti in slabosti Google Apps................................................................. 60

4.2.6 Reference Google Apps ................................................................................. 61

5. SKLEPNE UGOTOVITVE ......................................................................................... 62

6. VIRI IN LITERATURA .............................................................................................. 65

KAZALO SLIK

Slika 1: Diagram računalništva v oblaku ............................................................................ 14

Slika 2: Tehnologije, ki omogočajo delovanje računalništva v oblaku ............................... 17 Slika 3: Plasti računalništva v oblaku .................................................................................. 18 Slika 4: Primer hibridnega oblaka ....................................................................................... 24

Slika 5: Prihodnost računalništva v oblaku je v svobodni in enostavni izbiri ponudnika ... 32 Slika 6: Razlogi vprašanih podjetij za izbiro in uporabo računalništva v oblaku ............... 35

Slika 7: Razlogi podjetij zaradi katerih se ne odločajo za računalništvo v oblaku (n=244).

............................................................................................................................................. 35

Slika 8: Magični kvadrat ponudnikov Iaas v oblaku ........................................................... 36 Slika 9: Aplikacija Outlook Web App ................................................................................. 43

Slika 10: Spletno mesto narejeno z Sharepoint Online ....................................................... 43 Slika 11: Office Web Apps (Programi za ustvarjanje besedila, tabel, predstavitev in

zapiskov) .............................................................................................................................. 44 Slika 12: Lync Online program za video in avdio konference ............................................ 44

Slika 13: Office 365 na EPF ................................................................................................ 48 Slika 14: Prednosti Office 365: Renome, znane aplikacije in stabilnost ............................. 50 Slika 15: učinkovito skupinsko delo, dostopno kjerkoli in kadarkoli, varnost, administracija

v oblaku ............................................................................................................................... 50 Slika 16: Reference Office 365 ........................................................................................... 51

Slika 17: Gmail v Google Apps ........................................................................................... 57 Slika 18: Google Calendar ................................................................................................... 57

Slika 19: Shranjene datoteke v Google Drive ..................................................................... 58 Slika 20: Google Docs ......................................................................................................... 58 Slika 21: Google Sheets ....................................................................................................... 58 Slika 22: Google Slides ....................................................................................................... 59 Slika 23: Primer spletne strani v Google Sites .................................................................... 59

Slika 24: Primer uporabe Google talk v podjetju ................................................................ 60 Slika 25: Reference Google Apps ....................................................................................... 61

8

KAZALO TABEL

Tabela 1: Velikost prostora Sky Drive v Office 365 ........................................................... 41 Tabela 2: Primerjava različic Office 365 ............................................................................. 47 Tabela 3: Podatki študija primera Google Apps .................................................................. 53 Tabela 4: Investicijski stroški Google Apps ........................................................................ 54

Tabela 5: Prihranjeni stroški z delom na Google Apps ....................................................... 55 Tabela 6: Denarni tokovi raziskovanega podjetja Laud Solutions ...................................... 56

9

1. UVOD

1.1 Opredelitev problema

Še pred mnogimi leti so podjetja svoje podatke shranjevali na papirju, vse te papirje v

ogromnih mapah. Te ogromne mape so shranjevali v še večjih prostorih, namenjenih

posebej za hranjenje vseh pomembnejših in malo manj pomembnih dokumentov za

podjetja. Dandanes še vedno lahko srečamo veliko podjetij, ki uporabljajo takšen način

poslovanja in hranjenja podatkov. To se dogaja predvsem zato, ker razvoj informacijske in

računalniške tehnologije poteka hitreje kot rast in učinkovitost poslovanja podjetja.

Starejša tehnologija pomeni za podjetja dolgoročno večje stroške poslovanja in teţje

prilagajanje konkurentom, posledično pa izpad iz panoge. Novejša tehnologija zahteva

hitrejša prilagajanja in uvajanje informacijskih in računalniških tehnologij. Zaradi novejše

tehnologije podjetja pridobijo na dolgoročnem zmanjševanju stroškov in ohranjanje

konkurenčnosti v panogi. Poznamo veliko rešitev za reševanje zgoraj omenjenih teţav.

Nekateri vidijo to v selitvi poslovanja podjetja v tujino, kjer so stroški poslovanja niţji kot

v trenutnih razmerah v katerih delujejo (angleški izraz za to je outsourcing). Še ena rešitev

je uvedba informacijskega sistema v podjetja. Vendar to ima svoj potencial oziroma

prednosti in slabosti. Spet drugi pravijo, da je trenutno moderno računalništvo v oblaku ali

angleško cloud computing. V magistrskem delu se bomo osredotočili na zgodovinsko in

tehnično plat računalništva v oblaku. Zato, da bi prikazali, da je to evolucija številnih

tehnologij in poslovnih strategij. Kombinacija prej omenjenega omogoča skupno delovanje

poslovanja podjetij in računalništva v oblaku. To kar se na začetku zdi kot nekaj povsem

zapletenega, se na koncu izkaţe kot nekaj enostavnega in zanimivega. Spregovorili bomo

tudi o varnosti, ki marsikatero podjetje odbija od odločitve za izbiro računalništva v

oblaku. Saj ponudniki še vedno ne morejo dati dovolj dobrih argumentov v prid varovanju

osebnih in poslovnih podatkov. Za podjetja je ravno varnost eden ključnih dejavnikov pri

izbiri in odločitvi.

A se podjetniki sploh ne zavedajo, koliko dela morajo opraviti informatiki zato, da

zavarujejo sisteme in podatke v oblaku. Človek iz sveta računalništva in človek iz sveta

poslovanja ţivita v dveh popolnoma različnih svetovih in imata popolnoma drugačen

pogled na svet. In zato sta tudi na različnih bregovih. A časi se spreminjajo in v prihodnosti

lahko pričakujemo medsebojno sporazumevanje teh dveh uporabnikov (Finn et al. 2012).

Področje tega magistrskega dela je računalništvo v oblaku in njeni poslovni vidiki. Pri

pisanju in raziskovanju tega področja bomo poskušali opredeliti računalništvo v oblaku.

Njen zgodovinski razvoj. Poskušali bomo tudi opisati njene prednosti in slabosti, pogled na

prihodnost in tehnologije, ki omogočajo računalništvo v oblaku. Raziskali in opisali bomo

tudi rešitvi dveh gigantov in konkurentov iz sveta računalništva Microsoft Office 365 in

Google Apps. Ti dve spletni rešitvi sta namenjeni tako majhnim kot tudi srednje velikim

podjetjem in s tem sta tudi ena izmed največjih ponudnikov računalništva v oblaku.

10

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve

1.2.1 Namen

S pomočjo najrazličnejših virov ţelimo poiskati čim več zanimivih dejstev in podatkov o

računalništvu v oblaku ter poslovnih spletnih rešitev v oblaku. Prav tako bo zanimivo

izvedeti, katere so prednosti ene in druge rešitve. Zanimiv bo tudi pogled na oblak s

poslovnega in varnostnega vidika.

1.2.2 Cilji

Cilji naloge so:

predstaviti računalništvo v oblaku,

predstaviti zgodovinski razvoj računalništva v oblaku,

predstaviti vrste računalništva v oblaku,

predstaviti varnostni vidik računalništva v oblaku,

predstaviti poslovne spletne rešitve za računalništvo v oblaku za podjetja,

na osnovi izbrane in prebrane domače in tuje literature napovedati in podati lastno

mnenje glede računalništva v oblaku v prihodnosti.

1.2.3 Teze

Osnovne trditve magistrskega dela so:

H1: Računalništvo v oblaku postaja vedno bolj priljubljeno.

H2: Računalništvo v oblaku postaja vedno bolj varno.

H3: Uporaba Google Apps pripomore k večji učinkovitosti poslovanja podjetja.

H4: Uporaba Google Apps lahko zmanjša stroške poslovanja podjetja.

Na osnovi zastavljenih ciljev in namena magistrskega dela se bomo podrobneje seznanili z

navedenimi pojmi.

11

1.3 Predpostavke in omejitve dela

Predpostavljamo, da vloga računalništva v oblaku in spletnih poslovnih rešitev v Sloveniji

in po svetu postaja vedno večja. Zaradi tega imajo ogromno korist tako podjetja, ki to

ponujajo, kot tudi odjemalci, ki to sprejemajo oziroma porabljajo, jemljejo. Napredek

tehnologije podjetjem omogoča vedno hitrejše in stroškovno učinkovitejše poslovanje. Tudi

varnost računalništva v oblaku je na dovolj visoki ravni in lahko podjetja zaupajo varnosti

ponudnikov spletnih poslovnih rešitev. Predpostavljamo tudi, da obstaja dovolj dostopne

literature za pisanje magistrskega dela tako v knjiţni kakor tudi v elektronski/spletni obliki.

Eno izmed omejitev nam bo predstavljalo pomanjkanje strokovne literature v slovenskem

jeziku, zato se bomo omejili predvsem na teorijo iz strokovnih člankov in tuje literature, ki

je večinoma v angleščini in ruščini, romunščini. Kot omejitev lahko opozorimo na

nedostopnost nekaterih virov, kot so plačljivi članki na spletnih straneh in informacije

različnih podjetij, ki ponujajo spletne rešitve, saj je to njihova poslovna skrivnost.

1.4 Predvidene metode dela

V magistrskem delu bomo uporabili raziskovalne metode, ki se nanašajo na deskriptivni

pristop – uporabne so za opisovanje pojmov. V okviru tega pristopa bomo uporabili

metodo deskripcije, saj bomo opisovali različne pojme računalništva v oblaku. Uporabili

bomo še metodo kompilacije, s katero bomo v nalogi povzeli sklepe različnih avtorjev. Za

pomoč pri nastajanju magistrskega dela smo uporabili domačo in tujo literaturo s področja

podjetništva, elektronskega poslovanja, podjetniških inovacij, informacijskih sistemov,

managementa informatike in informacijske podpore managementa. Pomagali si bomo tudi

s spletnimi podatki in z zanimivimi članki. Magistrsko delo bomo pripravili postopoma.

Najprej bomo poiskali ustrezno in zadostno literaturo, nato se bomo seznanili s

pravilnikom za pisanje seminarske naloge oziroma magistrskega dela ter začeli s pisanjem.

12

2. RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU

2.1 Opredelitev računalništva v oblaku

Računalništvo v oblaku je relativno nov pojem. Čeprav je to področje znano ţe od nekdaj,

pa se je ta pojem razvil in razširil šele pred kratkim. Vsak avtor opredeljuje to besedno

zvezo po svoje. Dejstvo je, da, ko nezahteven uporabnik računalnika sliši za to besedno

zvezo oziroma pojem, si predstavlja to kot nekaj kar se nahaja nekje v oblaku. Ne ve niti

kje se to nahaja in ne ve kako ta tehnologija deluje. Enostavno ve, da deluje. Ve tudi to, da

je za delovanje te tehnologije potreben internet in računalnik. Iz tega lahko vsak uporabnik

in zaposleni v podjetju pride do sklepa, da lahko do te tehnologije dostopa iz katerekoli

lokacije in, da za dostop ni potrebna dodatna infrastruktura, kot zgolj računalnik, tablica,

pametni telefon in povezavo v internet. Čeprav se na prvi pogled do tega sklepa lahko

pride zelo hitro in enostavno, pa je potrebno povedati, da opredelitev tega pojma še zdaleč

ni enostavna. V literaturi najdemo več opredelitev. Vsaka opredelitev je po svoje pravilna

in jo je potrebno dodatno dopolnjevati zato, da dobimo celotno sliko o tem pojmu. Saj vsak

avtor vidi in tolmači računalništvo v oblaku iz svoje perspektive. Dejstvo pa je, da avtorji

pridejo do svojih spoznanj preko dolgoletnih in natančnih raziskovanj. In zato jim ne

moremo oporekati, saj, kot je ţe bilo prej rečeno, je ta pojem še relativno nov in se bo v

prihodnosti pojavljalo vedno več mnenj in opredelitev o oblaku. V nadaljevanju bomo

našteli in opisali več opredelitev računalništva v oblaku od različnih avtorjev. Opredelitve

so običajno povzeti od tujih avtorjev in zato tudi, ko preberemo slovensko literaturo,

najdemo predvsem povzetki spoznanj tujih avtorjev.

Začeli bomo z naslednjo opredelitvijo. Zelo zanimiva je opredelitev Plummerja (Plummer

2012), ki si predstavlja računalništvo v oblaku na sledeči način, neka oseba ali skupina

ljudi skrbijo za računalniško in programsko opremo, medtem, ko je poslovni uporabnik

osredotočen zgolj na dostop do svojih podatkov v oblaku. Avtor te opredelitve trdi, da, je

računalništvo v oblaku predvsem skupek ljudi, infrastrukture in računalniške in

programske opreme. Računalništvo v oblaku nam je po njegovem mnenju podano kot neko

storitev. Iz tega lahko sklepamo, da, je po avtorjevem mnenju oblak delno tudi

outsourcing1.

Vse to se lahko razloţi na naslednjem primeru. Določen zaposleni v podjetju se pred

sluţbo ustavi v kavarni in si naroči skodelico kave. Enostavno vstopi in na blagajni naroči

kavo. Tako ga sploh ne zanima in ne potrebuje skrbeti, koliko kave je bilo porabljenega,

kakšen aparat za kavo je potreben in koliko ljudi je potrebnih za izdelavo njegove kave.

Zanima ga samo kako hitro bo lahko dobil to skodelico kave, kakšen bo njen okus in cena.

Od tega se bo odločil, če bo tudi naslednji dan vstopil v to kavarno in ali bo naročil še eno

skodelico kave ali bo šel drugam. Bistvo tega primera je to, da vse kavarne uporabljajo

enako opremo in dostavijo in pripravijo na enak način. Zato je opredelitev računalništva v

oblaku po njegovem mnenju takšna kot je.

V naslednji opredelitvi imamo opravka z sledečim pogledom dveh avtorjev. John

Rittinghouse in James Ransome (Rittinghouse in Ransome 2010, 28) opredeljujeta

računalništvo v oblaku kot neke vrste metaforo za internet. Trdita, da je to omreţje, ki

1 Outsourcing – to je angleški izraz za selitev poslovanja v tujino oziroma dajanje dela poslovanja zunanjim

izvajalcem.

13

deluje po vnaprej začrtanem diagramu. Pot traja od začetne lokacije A do končne lokacije

B, ki tudi predstavlja oblak. Po tej poti potujejo različne informacije še dodajata. Na prvi

pogled je to kratka in jedrnata opredelitev, vendar imata tudi onadva prav.

Gawali in soavtorji (Gawali et. al 2012, 14) opredeljuje računalništvo v oblaku kot

računalništvo, ki temelji na internetu, kjer se delijo oziroma shranjujejo razni dokumenti,

programi in podatki, ki so nato na voljo računalnikom in raznim mobilnim napravam preko

zahteve (angleški izraz za to je on-demin), tako kot na primer elektrika, ki jo imamo v

naših domovih in jo uporabljamo samo takrat, ko jo potrebujemo.

Furht in Escalane (Furht in Escalante 2010, 26) nam podajata naslednjo opredelitev. Po

njunem mnenju, je to nov način računalništva, ki nam dinamično in skalabilno pogosto tudi

virtualizirano podaja in omogoča storitve preko interneta. Trdita še, da je oblak postal

pravi tehnološki trend, ki bo občutno spremenil in dopolnil tehnologije in vse procese

povezane z IT. Oblak je tudi tehnologija, ki preko mobilnih naprav (prenosni računalnik,

tablice, pametni telefoni) omogoča dostop do programov, prostora in raznih platform, ki jih

omogočajo različni ponudniki.

Najboljšo opredelitev podaja razlaga, ki je bila objavljena v publikaciji Nacionalnega

Inštituta Stinardov in Tehnologije ZDA (angleško NIST – National Institute of Standards

in Technology) (Mell in Grance 2011). Tam lahko zasledimo opredelitev, da je

računalništvo v oblaku skupek računalniških virov, tehnologij (omreţja, podatkovni centri,

streţniki, aplikacije in storitve), ki nam omogočajo dostop do svojih podatkov v čim

hitrejšem moţnem času in čim manjšem vodstvenem vloţku, opravila in sodelovanja s

strani ponudnika (čim manjša uporaba človeških virov, robotiziranost). Oblak ima

naslednje lastnosti (Mell in Grance 2011).

Dostop do storitev na zahtevo. Uporabnik lahko dostopa do svojih podatkov, storitev

(proti plačilu) v oblaku brez pomoči in dodatne človeške interakcije s strani ponudnika

storitev. To je za podjetja zelo dobrodošlo, saj jim ta način omogoča nemoteno

poslovanje in delovanje podjetja tekom dneva.

Dostop do storitev preko številnih mobilnih naprav. Uporabnik lahko dostopa do

svojih storitev in podatkov v oblaku preko namiznih računalnikov, prenosnih

računalnikov, tablic, pametnih mobilnih telefonov itd. Tudi to je za poslovne

uporabnike zelo pomembna lastnost, zaposleni v podjetjih so veliko časa tudi na terenu

in so zato primorani k uporabi mobilnih in prenosnih naprav za dostop do svoje

elektronske pošte ali dokumentov.

Združevanje virov na eni lokaciji. Ponudniki storitev v oblaku se namerno zdruţijo

in gradijo oziroma uporabljajo skupna podatkovna skladišča v primeru povečanega

povpraševanja. Uporabniki storitev ne vedo, kje se nahajajo ta podatkovna skladišča.

Ponudniki lahko izdajo lokacijo le v primeru, ko je stranka npr. drţava, vlada itd.

Delovanje 24 ur na dan in sedem dni v tednu. Uporabnik lahko dostopa do podatkov

v oblaku s pomočjo interneta kadarkoli in kjerkoli.

Transparentnost merjenja storitev. Za uporabo storitev v oblaku mora naročnik

storitev plačevati. Vse to omogočajo napredni sistemi, ki omogočajo merjenje uporabe

storitev na podlagi števila uporabnikov v organizaciji, prostora za shranjevanje,

pogostost uporabe storitev itd. Naročnik lahko transparentno spremlja celotno uporabo

in vidi za kaj plačuje. Navadno je uporaba oblaka cenejša kot, če bi podjetje gradilo

lastno infrastrukturo.

14

Slika 1: Diagram računalništva v oblaku

Vir: Livingstone 2011.

Zaključek opredelitev računalništva v oblaku bomo zaključili z zanimivo pesmijo z

imenom Slepec in oblak (Blindman_and_cloud 2009). Bistvo pesmi je, da je šest

prijateljev in ljutbiteljev informacijske tehnologije šlo metaforično raziskovat oblak. In

vsak je prišel do nekekga spoznanja. Potem, ko so nekaj časa raziskovali oblak, so prišli do

naslednjih spoznanj. Prvi je rekel, da je oblak Gostovanje podatkov (angleško Hosting) .

Drugi je prišel do spoznanja, da je to velikansko računalniško omreţje (angleško Grid

computing). Tretji prijatelj je rekel, da je to uporabna računalniška storitev za katero se

plačuje glede na število uporabljenih ur. Četrti prijatelj je prepričano vzkliknil, da je to

Virtualizacija streţnikov(angleško virtualization). Peti po vrsti je spoznal, da je to

tehnologija, ki ima aplikacije brez moţnosti, da jih namesti uporabniki, pa so vendarle

nekako nameščeni. »To ne bi smelo delovati !«, je dejal. Zadnji in šesti po vrsti je po

daljšem razmisleku rekel, da je oblak Web 3.0 oziroma naslednja generacija interneta.

Morala v tej pesmi kakor tudi v prej neštetih opredelitvah je ta, da vsak avtor ima deloma

prav in vsak avtor se deloma moti.

Potem, ko smo ţe prišli do konca opredelitev računalništva v oblaku in smo dobili

pribliţno sliko o tem, kaj oblak sploh je, potem, je najbolje, da se lotimo zgodovinskega

dela računalništva v oblaku. Saj ne glede na to, da je to še novonastala tehnologija, pa tudi

to ima neke svoje korenine in začetke. V nadaljevanju bomo opisali zgodovino

računalništva v oblaku.

15

2.2 Zgodovina računalništva v oblaku2

V sredini 70-ih let so se pojavila prva sodobna računalniška omreţja. To so bili tako grobi

začetki, da ob pogledu delovanja takratnega koncepta računalniškega omreţja sploh ni

spominjalo na računalnik za delo na daljavo, kaj šele o računalništvu v oblaku. Sam

koncept računalništva v oblaku so razvili desetletje kasneje, točneje leta 1984 v podjetju

»Sun Microsystems«, ki se je takrat ukvarjalo z razvojem računalniškega omreţja, in je

takrat njihov sodelavec John Gage razvil slogan »Omreţje je računalnik«, ki je nato

zaznamoval nadaljnji razvoj tako računalniškega omreţja kot tudi računalništva v oblaku.

Čeprav so se v tem podjetju ukvarjali z ţe prej omenjenim razvojem, so bili v podjetju

oddaljeni vsaj še desetletje stran od današnjega koncepta računalništva v oblaku. Saj niso

imeli dovolj potrebne strojne opreme in finančnih zmoţnosti, da bi realizirali današnji

koncept računalništva v oblaku.

Njihova oprema je uporabljala odprte standarde TCP/IP3. To je omogočilo, da so lahko na

enem računalniku zagnali program in preko njega pošiljali ukaze in komunicirali z ostalimi

računalniki oziroma napravami. Takšnemu delovanju je sledil model »odjemalec-

streţnik4«.

V tem času je Sir Tim Berners-Lee5 predlagal zamisel o izmenjavi podatkov, ki so

shranjeni na več streţnikih oziroma lokacijah in so na voljo svetu preko računalnikov –

preko ţe omenjenega modela »odjemalec streţnik«. Tako se je rodil svetovni splet

(angleška kratica za svetovni splet je WWW – World Wide Web). Za nekaj časa so bili v

svetu računalništva srečni, a le za kratek čas. Vsebina, ki je bila takrat na voljo, je bila

statična. Ljudje so si zaţeleli dinamično vsebino, ki jo lahko obdeluje uporabnik

računalnika.

Kmalu zatem, so vse kapacitete in zmoţnosti streţnikov dosegli svoj maksimum in so tako

streţniki postajali nezmoţni za obdelavo večjega števila podatkov in opravljanje bolj

dinamičnih operacij. Tako je v nadaljevanju nastal protokol CGI 6. Ta vmesnik je omogočil

zagon in obdelavo aplikacij iz spletnega streţnika s strani odjemalca in generiranje HTML

dokumenta. S tem je tudi naznanjamo začetke spletnih aplikacij. Vse zgoraj omenjeno je

potekalo od sredine 1980-ih do sredine 1990-ih let prejšnjega stoletja.

Tudi CGI vmesnik je hitro zapolnil vse kapacitete zaradi hitro rastočega števila informacij.

Saj je omogočal obdelavo podatkov s strani uporabnikov, kar je privedlo do

personalizacije7. Tako so nastajale spletne aplikacije, ki so omogočale spletno bančništvo

2 Povzeto po Chun 2012.

3 TCP/IP je protokol, ki uporablja internet za pošiljanje podatkov med računalniškimi omreţji

4 Odjemalec-streţnik je model, ki omogoča preko računalniškega omreţja komunikacijo ene naprave, ki je

navadno streţnik z drugimi napravami, računalniki. 5 Sir Tim Berners-Lee je britanski računalniški znanstvenik, ki je izumil svetovni splet, danes znano kratico

WWW (World Wide Web) 6 CGI – angleški izraz za to je Common Gateway Interface oziroma slovenski izraz je Skupni prehodni

vmesnik. To je vmesnik, ki vsebuje skupek pravil, ki določa kako naj določen streţnik komunicira z

odjemalci. 7 Personalizacija – To je izdelava vsebine, ki je namenjena širši javnosti kot npr. spletno bančništvo.

16

in spletno nakupovanje. Ena prvih takšnih spletnih trgovin je znana trgovina Amazon. Zato

tudi ni presenečenje, da je ravno Amazon zgradil eno najbolj mogočnih, največjih in

učinkovitih računalniških omreţij v začetku leta 2000. To jim je uspelo tako, da so kupili

dovolj strojne računalniške opreme, ki je bila zmoţna zdrţati promet v omreţju v času

največjih počitnic, dopustov in obdobja razprodaje. Tako so bili sposobni prodajati svoje

izdelke tako v fizičnih trgovinah, kot tudi dostavo izdelkov po pošti preko svoje spletne

aplikacije namenjene za spletno nakupovanje. Za izgradnjo in upravljanje takšnega

računalniškega omreţja je Amazon porabil več kot deset let in na stotine milijonov

ameriških dolarjev. Ki je tako postalo eno izmed največjih platform in infrastruktur za

informacijsko tehnologijo na svetu.

Da bi Amazon pokril svoje stroške, je v sredini leta 2006 ponudil svojo tehnologijo in

infrastrukturo v najem in prodajo. Tako je bila ustvarjena aplikacija z imenom Amazon

Web Services oziroma storitve od Amazona. Le ta je omogočila prodajo in uporabo

njihovih storitev tako odjemalcem, kot tudi ostalim podjetjem, ki so deloma najeli oziroma

kupili tehnologijo in jo izpopolnili in jo dodali k svoji široki paleti ponudb za računalništvo

v oblaku (ta podjetja so: Google, Microsoft, Salesforce, Apple itd.)

Računalništvo v oblaku je tako nastalo zaradi velikega števila razvoja računalniške

infrastrukture in tehnologije. In, da ne bi bil vloţen denar izgubljen, so to tehnologijo in

infrastrukturo, so začeli ponujati podjetjem in širši javnosti. S tem, pa se ţe omenjena

računalniška infrastruktura in tehnologija razvija naprej.

17

2.3 Tehnologije, ki omogočajo delovanje računalništva v oblaku

V tem podpoglavju se bomo osredotočili na to, kako deluje računalništvo v oblaku in

katere tehnologije in storitve so potrebne za delovanje le tega. Da bi bolje razumeli kako

deluje računalništvo v oblaku, je potrebno vedeti, da ima oblak dve strani. Sprednja in

zadnja plast. Na sprednji strani se nahajajo storitve, ki delujejo v ospredju (angleški izraz

za to je front-end layer). Običajno je to tisto, kar vidijo uporabniki npr. Elektronska pošta

od Google ali Microsoft. Uporabnik vidi samo tisto kar potrebuje za to, da bi lahko

dostopil do svoje elektronske pošte. Torej pride na spletno stran, na njej vpiše svoje

uporabniško ime in geslo in naslednje kar vidi, je njegov poštni predalček. Na zadnji strani

oblaka, je infrastruktura in tehnologija, ki delujeta v ozadju (angleški izraz za to je back-

end layer). Tega običajni uporabnik navadno ne vidi. Ravno infrastruktura, procesi in

tehnologija omogočajo delovanje tega, kar se nahaja na sprednji strani oblaka. V spodnji

sliki 1 je prikazan tudi grafični prikaz prednje (angleško front-end) in zadnje strani

(angleško back-end) oblaka (Taty 2010).

Slika 2: Tehnologije, ki omogočajo delovanje računalništva v oblaku

Vir: Taty 2010.

V nadaljevanju bomo našteli in opisali katere tehnologije so potrebne za delovanje oblaka.

Za delovanje oblaka so potrebne naslednje tehnologije in storitve (Furht in Escalante 2010,

9):

Virtualizacija. Velika prednost računalništva v oblaku je sposobnost virtualiziranja in

deljenje virov med različnimi aplikacijami. Glavni cilj virtualiziranja je učinkovita

izkoriščenost streţnika. Za delovanje streţnika, ki ne deluje v oblaku, so potrebni trije

računalniki. To je potrebno predvsem zato, da bi lahko delovale tri različne aplikacije

vsaka na svojem streţniku. Medtem, ko v oblaku, streţniki so lahko s pomočjo

virtualiziranja uporabi manjše število streţnikov.

Za delovanje virtualizacije, so potrebne tudi virtualne naprave, ki ustvarijo virtualno

infrastrukturo. Medtem, ko virtualna omreţja omogočajo okolje za dostop do oblačnih

storitev in virov.

Spletne storitve in procesno usmerjena arhitektura. Spletne storitve in procesno

usmerjena arhitektura je širši javnosti znana ţe od nekdaj. Kar pomeni, da to niso novi

18

koncepti. To so različni procesi in storitve, ki preko znanih standardov predstavljajo

osnovno tehnologijo za delovanje računalništva v oblaku. Spletni procesi in procesna

arhitektura mora vsebovati takšne vmesnike kot npr. PHP in HTML jezik, ki bo

napisan v brskalniku napisanem jeziku.

Procesni diagrami in sistemi za upravljanje leteh. To so začrtani koraki, ki delujejo

po vnaprej znanem diagramu. Ta koncept omogoča učinkovito in hitro delovanje

procesov v oblaku, zato, da ne bi nastajali zastoji.

Web 2.0 in mashup. Web 2.0 je koncept spletne tehnologije, ki omogoča kreativnost,

deljenje informacij in sodelovanje med uporabniki.

Mashup je spletna aplikacija, ki kombinira podatke iz več podatkovnih centrov. Obe

tehnologiji sta zelo uporabni pri računalništvu v oblaku.

2.4 Plasti računalništva v oblaku

V nadaljevanju bomo našteli in opisali plasti računalništva v oblaku. S pomočjo plasti

računalništva v oblaku lahko izvemo kako uporabniki uporabljajo svoje storitve. Ali je to

preko platforme, ali preko programske opreme ali kot infrastrukturo (Huang in Zhao 2009).

Slika 3: Plasti računalništva v oblaku

Vir: Huang in Zhao 2009

Za uporabo storitve na višji ravni, kot je to prikazano na sliki 2, je potrebno imeti storitve v

uporabi na niţji ravni. Za uporabo Infrastrukture kot storitev, morata delovati tudi spodnji

plasti, virtualizacijo in shranjevanje podatkov kot storitev. V nadaljevanju bomo opisali

pomembnejše plasti, ki so potrebne za delovanje računalništva v oblaku (Infrastruktura kot

storitev, Platforma kot storitev in Programska oprema kot storitev). Začeli bomo z

opisovanjem plasti od najniţje do najvišje ravni. Poznamo naslednje plasti (Furht in

Escalante 2010, 6):

19

Shranjevanje podatkov kot storitev (ang. data Storage as a Service - dSaaS). Ta

plast je namenjena podjetjem za shranjevanje podatkov v oblaku. Skladiščenje

podatkov kot storitev je dobra alternativa za mala ali srednje velika podjetja, ki nimajo

velikega proračuna in dovolj izobraţenega tehničnega osebja za izvajanje in

vzdrţevanje svoje lastne infrastrukture za shranjevanje. Dodatna prednost je vidna tudi

v primeru raznih poplav, nesreč v podjetju. Ta storitev zagotavlja dolgoročno hrambo

za evidence in krepi kontinuiteto in razpoloţljivost poslovanja. Kot primer lahko

navedemo Google Drive in SkyDrive od Microsofta (Rouse 2009).

Virtualizacija (ang. Virtualization). Ta del je ţe opisan v prejšnjem poglavju in je za

našo raziskavo manj relevanten od naslednjih treh plasti, ki jih bomo tudi opisali.

Infrastruktura kot storitev (ang. Infrastructure as a Service - IaaS). Ta plast

vsebuje vso fizično in virtualno opremo, ki je potrebna za gradnjo oblaka in vse

potrebno za delovanje naprednejših operacij v informacijski tehnologiji. Infrastruktura

kot storitev postaja vse bolj razširjena po vsem svetu. V tem modelu je moţno naročiti

storitev infrastrukture, ki je izdelana posebej po merah in ţeljah podjetja. Obstaja

veliko novosti pri obratovanju te plasti, vendar bodo tudi te nove zmogljivosti imajo

svoje omejitve (predvsem zaradi pomanjkanja znanja nenehnega napredka tehnologije).

Primer takšne infrastrukture je Google Cloud storage, Rackspace, Amazon EC2,

(Marks in Lozano 2010, 35).

Platforma kot storitev (ang. Platform as a Service - PaaS). Platforma kot storitev je

način najema strojne opreme, operacijskih sistemov, shranjevanja podatkov in lastnega

omreţja preko interneta. Ta model omogoča podjetjem najem virtualiziranih streţnikov

in pripadajoče storitve za razvijanje obstoječih aplikacij ali razvoj in testiranje novih.

Ta plast je zelo priljubljena med razvijalci programske opreme. Omogoča pogostejše in

hitrejše nadgrajevanje funkcij sistema. Vsa potrebna oprema in tehnologija se nahaja na

enem mestu, kar dodatno zmanjšuje stroške vzdrţevanja infrastrukture. Nadgrajevanje

in posodabljanje strojne opreme poteka samodejno in po merah naročnika teh storitev.

Tako je manj moţnosti za nastanek teţav v zvezi z nezdruţljivostjo. Za podjetje je to

dobro, saj se posebej za njih prilagodi infrastruktura in je programska oprema, kar

pomeni hitrejše delovanje celotnega sistema v podjetju (Rouse 2009).

Ta model olajša celotni postopek in ţivljenski cikel programske opreme na področju

razvoja in izgradnje aplikacij, oblikovanja, testiranja, uvajanja in gostovanja. PaaS

ustvaria izvajalno okolje in omogoča tudi, da aplikacije, ki so nastale zunaj te

platforme, da se testirajo znotraj platforme same in tako nadaljujejo razvoj in testiranje.

Kot slabost te platforme, se navaja to, da če uporabnik ţeli zamenjati ponudnika

stortiev, potem obstaja zelo velika verjetnost, da ta platforma ne bo zdruţljiva s

platformo dugega ponudnika in bo tako moral uporabnik v primeru zamenjave

ponudnika, na novo nastavljati platformo, kar vzame tudi veliko časa in znanja

(Cervinschii in Butucea 2012).

Programska oprema ali aplikacija kot storitev (Software as a Service - SaaS). Ta

plast vsebuje model distribucije programske opreme in aplikacij preko interneta.

Namenjen je strankam, podjetjem. Primer takšne programske opreme je Microsoft

Word in Google Docs. Saj ti dve aplikaciji omogočata podjetju uporabo aplikacije

20

preko spleta. Kar pomeni, da lahko preko spleta ustvarjajo besedila in shranjujejo

dokumente v oblaku. Prednosti tega modela so laţje upravljanje, samodejne

posodobitve in nadgradnje programske in fizične opreme, zdruţljivost in globalni

dostop (Marks in Lozano 2010, 35).

Velika prednost tega modela je v tem, da strankam ponuja dostop do različnih aplikacij

in programske opreme preko omreţja v razmerju ena proti mnogo. Kar pomeni, da

lahko iz ene lokacije uporablja določeno aplikacijo več strank oz. podjetij. V zadnjih

letih se je ta model razvil v spletni aplikacijski vmesnik, ki podjetjem omogoča dostop,

upravljanje in nastavljanje nastavitev aplikacij po meri. Ta poslovni model se je izkazal

kot zelo zanesljiv, saj so ga velike korporacije začele mnoţično in vsakodnevno

uporabljati v svoje namene. Obstajata mesečna naročnina in plačilo po uporabi (ang.

pay as you go). Slednji koncept plačevanja se je izkazal kot finančno učinkovit, saj

zmanjša število strojne opreme podjetja in omogoča uporabo platformo programske

opreme kot storitev in strojno opremo ponudnika (Cervinschii in Butucea 2012).

21

2.5 Tipi računalništva v oblaku

Sedaj ko smo spoznali katere tehnologije so potrebne za delovanje računalništva v oblaku,

se bomo sedaj osredotočili na kakšne načine lahko uporabimo to tehnologijo in med

katerimi tipi oblakov podjetje lahko izbira.

Računalništvo v oblaku se lahko uporabi na infrastrukturi, ki je zasebna, javna, izključno

za določeno skupnost ali kot kombinacija vseh treh ţe naštetih infrastruktur oziroma z

drugim imenom hibrid. Skupna lastnost in hkrati tudi prednost vseh prej omenjenih tipov

oblakov je v elastičnosti, saj uporabniki lahko svoje storitve in kapacitete večajo in

zmanjšujejo. Ta elastičnost pomeni, da lahko uporabniki zahtevajo dodatne vire in

kapacitete, ko to najbolj potrebujejo ali pa enostavno zgolj zmanjšujejo ko tega ne

potrebujejo. In tako so stroški uporabe manjši. To je tudi eden izmed ključnih dejavnikov

zaradi katerih se podjetja in vodje IT oddelka odločajo za prehod na oblak. V

tradicionalnem podatkovnem centru, ki ga mnoga podjetja imajo še danes, je tudi moţno

povečati ali zmanjšati kapacitete in zmogljivosti podatkovnih centrov, vendar to ne poteka

tako zelo enostavno in avtomatizirano, kot je to mogoče storiti preko oblaka (Hurwitz et al.

2010, 8).

Podjetje lahko izbira med naslednjimi tipi oblakov (Ames 2012):

Javni oblak. Prvi oblaki, ki jih poznamo so javni oblaki. V javnem oblaku ponudnik

storitev omogoča dostop do aplikacij, skladiščenja svojih podatkov širši javnosti preko

interneta. Uporaba teh storitev in aplikacij je lahko brezplačna ali plačljivo glede na

obseg uporabe. Med primere ponudnikov lahko naštejemo javne oblake Amazon Elastc

Compute Cloud 2, IBM Blue Cloud, Sun Cloud, Google App Engine in Microsoft

Windows Azure Services Platform. Ti ponudniki ponujajo storitve in dostop do

infrastrukture preko interneta. Uporabniki tega oblaka ne vedo, kje se ta infrastruktura

nahaja in nimajo nadzora nad njo. Vsi ponudniki ponujajo isto infrastrukturo z omejeno

konfiguracijo, standardno zaščito podatkov in določeno velikostjo prostora za

shranjevanje svojih podatkov. Storitve in aplikacije v tem oblaku lahko uporabljajo in

upravljajo podjetja, akademske ali vladne organizacije ali kombinacija teh.

Koristi takšnega oblaka so v ekonomiji obsega, saj več kot je uporabnikov, manjši so

stroški uporabe. Še ena prednost je v tem, da ponuja večje zmogljivosti in več prostora

na disku, kot pri zasebnem oblaku, kjer je za dodatne opcije potrebno dodatno

plačevati. V podjetju ni dodatnih stroškov, saj plačujejo samo toliko kolikor

uporabljajo. Z varnostnega vidika je ta tip oblaka bolj ranljiv kot zasebni oblak, saj

uporablja zgolj standardno zaščito in je manj zanesljiv še posebej v primeru, če

podjetja uporabljajo storitve in aplikacije brezplačno, saj takrat ni nikakršnega

zagotovila, da bomo lahko te storitve uporabljali upravljali dolgo časa, saj ponudniki

niso nikakor pogodbeno zavezani do uporabnikov. Vendar ponudniki kljub vsemu

omogočajo dostop do svojih storitev uporabnikom in skušajo na vsak način obdrţati

uporabnike in jim omogočajo čim bolj stabilno upravljanje in dostop do njihovih

podatkov.

Ta tip oblaka je najbolje izbrati takrat:

o Kadar imamo opravka s standardnimi aplikacijami in jih pri tem standardno

obremenjujemo. Te aplikacije uporablja veliko število uporabnikov npr.

elektronska pošta.

22

o Kadar testiramo in razvijamo izvorno kodo določene aplikacije.

o Kadar potrebujemo dodatne kapacitete.

o Ko sodelujemo pri večjem projektu, ko potrebujemo en skupni prostor, kjer se bodo

nahajale vsi potrebni dokumenti.

Zasebni oblak. Druga imena za ta tip oblaka je korporativni oblak notranji oblak.

Zasebni oblak je infrastruktura, ki je namenjena omejenemu številu ljudi v določenemu

podjetju ali organizaciji. Zasebni oblaki omogočajo podjetjem gostovanje aplikacij v

oblaku. V tem tipu oblaka je večji poudarek na varovanju in zaščiti podatkov,

stabilnosti upravljanja delovanja. Vsi podatki, ki se nahajajo v zasebnem oblaku so

namenjeni izključno določenemu podjetju naročniku ali organizaciji in ni dostopna

drugim uporabnikom izven tega podjetja. Medtem, ko z upravljanjem in varovanjem

podatkov lahko upravlja tretja oseba, ki je navadno strokovnjak s strani ponudnika.

Infrastruktura za gostovanje podatkov in aplikacij je lahko znotraj ali zunaj podjetja.

To sta tudi dve vrsti privatnih oblakov.

o Infrastruktura za privatni oblak znotraj podjetja. V tem primeru je

infrastruktura za gostovanje podatkov in aplikacij znotraj podjetja oziroma

njenih prostorov. To pomeni, da podjetje krije vse potrebne stroške vzdrţevanja

in delovanja. Podjetje ima IT oddelek, ki za to tudi skrbi. Ta vrsta privatnega

oblaka je najbolj primerna takrat, ko podjetje ţeli imeti popolni nadzor nad

aplikacijami in vsemi sistemskimi nastavitvami v infrastrukturi in varnosti tega

oblaka.

o Infrastruktura za privatni oblak zunaj podjetja. Infrastrukturo za privatni

oblak v tem primeru upravlja, nudi in gosti podjetje oziroma ponudnik, ki je

specializirano za to področje. Infrastruktura za ta tip oblaka se nahaja izven

prostorov podjetja, ki to naroča. Ponudnik te storitve zagotavlja stabilno

delovanje privatnega oblaga in jamči največjo mero zasebnosti in varovanje

podatkov naročnika. Ta vrsta oblaka je najbolj primerna za podjetja, ki ne ţelijo

uporabljati javnih oblakov. Saj javni oblaki ne nudijo in ne jamčijo visoke mere

zasebnosti in varovanja podatkov podjetja.

Za selitev poslovanja podjetja v zasebni oblak je potrebna visoka raven angaţiranosti kadra

v IT oddelku, zato, da bi virtualizirali poslovno okolje podjetja. Podjetje bo primorano

sprejeti ključne odločitve pri uporabi obstoječih sredstev. Zasebni oblaki so draţji, vendar

nudijo in jamčijo večjo mero zasebnosti in so bolj varni od javnih oblakov, ki so tudi

cenejši. Ena izmed anket govori o tem, da se 76% vprašanih podjetij bo v prihodnje

odločilo za selitev poslovanja v zasebni oblak.

Ta tip oblaka je najbolje izbrati takrat:

o Ko podjetje ţeli imeti popoln nadzor nad svojimi podatki vendar, nima dovolj

sodobne infrastrukture, ki bi omogočila stabilno poslovanje v podjetju.

o Kadar podjetje ţeli stabilno poslovanje in delovanje.

o Kadar podjetje ne izkorišča vseh kapacitet v IT oddelku in zato plačuje

nepotrebne stroške za vzdrţevanje neizkoriščenih kapacitet.

o Ko ţeli podjetje imeti bolj učinkovit podatkovni center.

o Kadar ţeli podjetje dostopati do svojih podatkov preko zasebnega oblaka.

23

Skupnostni oblak. Skupnostni oblak je mnogo-uporabniška oblačna storitev, ki si jo

delijo in upravljajo med seboj več podjetij skupaj. Stroški uporabe, vzdrţevanja in

delovanja takšnega tipa oblaka se porazdelijo med vsemi člani tega oblaka. Obstaja

tudi moţnost, da ta tip oblaka nadzoruje in upravlja tudi zunanji ponudnik oblačnih

storitev. O tem smo ţe prej govorili v zasebnem oblaku.

Skupnostni oblaki so hibridna oblika zasebnih oblakov, ki so posebej prilagojene in

konfigurirane za posebno skupino ljudi, ki imajo enake interese in končni cilj. Za

dosego končnega cilja potrebujejo skupno okolje, dostopno točko, ki jim bo omogočilo

skupno delovanje, tudi če so oddaljeni drug od drugega.

Glavni cilj skupnostnega oblaka je v tem, da se sodelujoče organizacije zavedajo

prednosti javnih oblakov z dodatno stopnjo zasebnosti, zaščite in varovanja podatkov s

skladnostno politiko varovanja podatkov v zasebnem oblaku. Skupnostni oblak lahko

deluje na podlagi infrastrukture, ki je v prostorih podjetja ali izven njega.

Skupnostni oblak je najbolj primeren za naslednje skupnosti:

o Vladne organizacije, ki si delijo med seboj vire, podatke, infrastrukturo.

o Skupina zasebnih bolnišnic in klinik. Takšni oblaki morajo delovati po

posebnih predpisih in standardih.

o Telco skupnostni oblak, ki je potreben za izpolnjevanje posebnih

predpisov za delovanje internetnega telefoniranja.

o Akademske organizacije. Znanih je več skupnostnih oblakov, ki jih

uporabljajo priznane zasebne šole in univerze kot so: Harvard, Oxford,

Yale, Princeton, Berkeley, Stanford in drugi.

Hibridni oblak. Hibridni oblaki so sestavljeni iz dveh ali več tipov oblakov zasebnega,

javnega in skupnostnega oblaka. Vsak tip oblaka ponuja svoje edinstvene lastnosti in

moţnosti. Med seboj so povezani v celoto in ponujajo prednosti več različnih tipov

oblakov skupaj. Tukaj je moţno vso ali delno infrastrukturo dati v zunanje izvajanje in

del infrastrukture lahko ostane v podjetju. Podjetje na primer uporablja svoj zasebni

oblak, ker pa ji primanjkuje prostora shranjevanje datotek, uporabi javni oblak Amazon

Simple Storage Service S3 za shranjevanje in arhiviranje svojih podatkov zunaj

podjetja. Še vedno nadaljuje poslovanje in obdelavo podatkov o novih strankah v

podjetju. Ravno to je hibridni oblak.

Pri uporabi tradicionalnega zasebnega oblaka s kapacitetami in zmogljivostjo javnega

oblaka lahko pri malo večjih obremenitvah pride do raznih nepričakovanih teţav.

Arhitektura hibridnega oblaka zahteva za svoje delovanje del infrastrukture, ki je v

zunanjem izvajanju pri ponudniku oblačnih storitev in del infrastrukture, ki mora biti v

podjetju. S tem podjetje pridobi celovito delovanje vseh oddelkov in skupnosti v enem

hibridnem oblaku. Slabost tega je, da je potrebno to infrastrukturo konfigurirati po

številnim in zapletenim standardom, ki jih je tudi potrebno tako povezati med seboj, da

bodo lahko učinkovito komunicirali med seboj. To vzame veliko časa in stroškov.

24

Slika 4: Primer hibridnega oblaka

Vir: De Vos 2012.

Nekaj primerov, ko je najbolje uporabiti hibridni oblak:

o Podjetje ţeli uporabiti Programsko opremo kot Storitev (SaaS), vendar ima

pomisleke glede varnosti.

o Podjetje ponuja storitve, izdelke za stranke na različnih trgih. Preko javnega

oblaka lahka opravijo interakcijo s strankami. Na zasebnem oblaku shranjujejo

podatke o strankah.

o Storitve v javnem oblaku lahko podjetje ponudi svojim strankam. Na zasebnem

oblaku pa podjetje posluje in deluje.

2.6 Varnost pri računalništvu v oblaku

Računalništvo v oblaku je paradigma spremembe in razvoja tehnologije. To ni nov

koncept, saj je tudi zgodovina informacijsko komunikacijske tehnologije ciklična. Sedanja

paradigma zgodovine je popolnoma drugačna od ogromnih računalnikov, ki so bili

ustvarjeni v 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja in kljub temu je ta paradigma ciklična in

na njej zgodovina evolucionira. Računalništvo v oblaku je bila včasih modna fraza, to kar

danes ni več. Smiselno je trditi, da bo uporaba te tehnologije pripeljalo do vedno večjega

obsega. Samo še vprašanje časa je, kdaj se bo to zgodilo (Cervinschii in Butucea 2012).

Današnja druţba v zadnjem desetletju v večji ali manjši meri gradi svoje poslovne procese,

ki temeljijo na informacijsko komunikacijski infrastrukturi. Dobljeni rezultat ob zaključku

postopka poslovnega procesa je informacija. V današnjem času dobivamo informacije v

veliki meri v elektronski obliki. Računalništvo v oblaku premika te podatke iz znanega,

predvidljivega in enostavnega za nadzor prostora (zasebno lokalno omreţje podjetja) v

agilni, mobilni prostor z manj nadzora. Saj podjetja ne vedo, kje se nahajajo podatkovni

centri z njihovimi podatki. Prav tako ne vedo kdo in kako nadzoruje njihove občutljive

25

podatke. To je tudi ena izmed glavnih ovir podjetja pri odločitvi za selitev v oblak.

Podjetje izgubi nadzor nad svojimi pomembnimi podatki.

Še ena zelo velika teţava je v zaupanju. Podatki so za podjetje ključnega pomena. Na njih

se gradi konkurenčnost podjetja, razvoj, varnost, dobro ime itd.

Na nedavni raziskavi, ki jo je opravilo podjetje IDC (International Data Center) med vodji

IT oddelkov. Kot glavno skrb izpostavili prav varnost računalništva v oblaku. Kar 75

odstotkov vprašanih je bilo zaskrbljenih nad ranljivostjo pred napadi v oblaku (Leavitt

2009).

Podjetja iščejo v ponudnikih računalništva v oblaku enostavno upravljanje in nadzor nad

svojimi podatki. Takoj za njima sledita stabilnost in verodostojnost ponudnika. Stabilnost

ponudnika nam pove, da je leta na trgu prisoten ţe dolgo in ima veliko uspešnih in

zadovoljnih strank. Da je ponudnik verodostojen, pomeni, da je leta pri svojem delu

korekten in profesionalen in ima veliko strokovnih priznanj, varnostnih certifikatov.

Zaupanje je na koncu zgolj prehodni koncept.

Naslednja teţava se imenuje elektronska identiteta. Identiteta ponuja dva pomembna

elementa pri manipuliranju s podatki. Avtentikacija, pri katerem se streţnik prepriča, da, se

je tista oseba, ki se je prijavila zares tista oseba za katero se predstavlja. Naslednji element

je odobritev dostopa. Pri katerem se osebi, ki opravi avtentikacijo odobri in ponudi dostop

do vsebine, ki je v oblaku. Ponudnik storitev računalništva v oblaku je hkrati ponudnik

elektronske identitete. Kar sproţi marsikateri pomislek vodilnih v podjetjih pri izbiri za

selitev podatkov v oblak. Pri tem se pojavi vprašanje, kdo je dejanski lastnik elektronske

identitete. Zaradi tega mora ponudnik, ki je hkrati tudi dobavitelj storitev računalništva v

oblaku, odobriti in omogočiti popoln nadzor nad vsemi nastavitvami in osebnimi podatki

naročniku.

Pri tem se morata tako naročnik kot dobavitelj dogovoriti o pogojih odgovornosti v

primeru izgube podatkov. Čeprav, se to zdi nemogoče, je tudi oblak prav tako podatkovna

baza, ki se nahaja na določeni lokaciji in tudi obstaja verjetnost, da bi se podatki podjetja

izgubili zaradi naravnih nesreč, nepredvidenih tehničnih napak itd.

Poraja se tudi vprašanje o tem, kaj se zares zgodi s podatki podjetja v oblaku, ko se

pogodba med ponudnikom in naročnikom izteče in, ko se naročnik ne odloči za

podaljšanje. Ali bo ponudnik vendarle odstranil vse podatke ali bo uporabil metodo

arhiviranja, ki ogromno število podatkov spremeni v majhno. In tako navidezno izbriše vse

podatke. Nekje pa vendarle ima shranjene podatke podjetja.

Zato mora podjetje preden se odloči za prehod na oblak, vprašati veliko teţkih vprašanj in

pričakovati natančne odgovore. Saj so podatki za podjetje nekaj neprecenljivega še posebej

v današnjem času. Zato je vidik varnosti v računalništvu oblaku ena izmed

najpomembnejših ključnih točk na dnevnem redu na pomembnejših sestankih vodstva. Za

vodstvo je vprašanje zelo pomembno, saj le s primerno zasebnostjo in varnostjo podatkov

lahko poslujejo uspešno naprej.

V nadaljevanju bomo predstavili nekaj ključnih dejavnikov na katera morajo biti vodilni

moţje v podjetju posebej pozorni (Brodkin 2008):

26

Privilegiran dostop za uporabnika. Občutljivi in pomembni podatki so za podjetje

ključnega pomena. V oblaku je mogoče do teh podatkov dostopati na več načinov.

Preko računalnika, raznih terminalov in mobilnih naprav. Do njih dostopajo različna

osebja iz raznih oddelkov. IT oddelek, oddelek financ, marketinga itd. Vsak oddelek

mora imeti dostop samo do tistih podatkov, ki so za njih relevantni. Zato mora vsak

oddelek imeti posebne pravice za dostop in ogled samo podatkov, ki so namenjeni

njihovemu oddelku.

Skladnost s predpisi. Stranke (podjetja) nosijo vso odgovornost za varno dostavo in

natančnost lastnih podatkov. Tudi kadar so podatki v lasti ponudnika storitev.

Tradicionalni ponudniki storitev so izpostavljeni zunanjim revizijam in so primorani

imeti varnostne certifikate. Ponudniki storitev, ki so proti zunanjim revizijam in

imetjem varnostnih certifikatom, pa signalizirajo svojim potencialnim strankam, da

lahko pri njih koriščajo samo trivialne funkcije.

Podatki o lokaciji. Kadar podjetja selijo podatke v oblak, dejansko niti ne vedo, kje so

shranjeni njihovi podatki. Ne vedo niti v kateri drţavi se nahaja podatkovna baza.

Vprašati je potrebno ponudnike, če bodo shranjevali in obdelovali podatke pod

posebnimi pogoji in ali se bodo lahko pogodbeno zavezali, zato, da bi podjetja lahko

zagotovili določeno stopnjo zasebnosti in varnosti podatkov svojih strank.

Šifriranje in ločevanje podatkov. V oblaku se nahajajo podatki od več podjetij in

korporacij skupaj. Zato je šifriranje podatkov ključnega pomena pri tovrstnem

hranjenju podatkov. Vendar samo s šifriranjem ne bomo dosegli popolnega rezultata.

Potrebno je izvedeti kako šifrirajo in ločujejo podatke ponudniki. Ponudniki morajo

predstaviti dokaz, da so šifriranje podatkov zasnovali in testirali izkušeni strokovnjaki.

V primeru slabo zasnovanega in premalo testiranega šifriranja podatkov lahko pride do

tega, da so podatki v oblaku neuporabni tako za stranko kot tudi za ponudnika.

Reševanje in obnovitev podatkov. Tudi, če podjetje ne more vedeti kje se nahajajo

podatki, ponudnik mora jasno povedati, kaj se bo zgodilo s podatki podjetja v primeru

nepredvidenih naravnih nesreč. Vsaka ponudba, ki ne predvideva hranjenje podatkov

na več lokacijah, lahko pelje sodelovanje v propad. Ponudnika je potrebno vprašati ali

je moţno v primeru naravnih nesreč rešiti vse podatke in koliko časa bo to trajalo.

Podpora pri preiskovanju in sledenju sumljivih aktivnosti. Tudi v oblaku lahko

pride do sumljivih aktivnosti, saj lahko zasledimo poskuse vdora v račune in

posledično tudi podatke podjetij v oblaku. Sumljive aktivnosti oblaku je zelo teţko

izslediti, saj so podatki shranjeni na več lokacijah in vsaka oseba, ki ţeli dostopati do

svojih podatkov, je vsakih toliko časa preusmerjena na podatkovne baze, ki so na

drugih lokacijah. Zato je potrebno pogodbeno zavezati ponudnika, ki bo zagotovil vso

pomoč in podporo pri preiskovanju in sledenju sumljivih aktivnosti v oblaku. To je tudi

edini način, da lahko dobite vso podporo v primeru, če podjetje zasledi sumljive

aktivnosti na njihovem računu. Med sumljive aktivnosti lahko štejemo naslednje:

večkratni neuspešni poskus dostopa do podatkov z napačnim geslom in uporabniškim

imenom, prepogosto menjavanje gesla, preveliko povpraševanje po podatkih v oblaku

itd.

27

Dolgoročna življenjska doba. Idealno bi bilo, da ponudnik ne bi nikoli imel finančnih

teţav, kaj šele, da bankrotira. Smiselno je predvideti, da ne bi prišlo do prodaje

ponudnika večjemu podjetju. Saj se lahko zgodi, da večje podjetje, ki je kupilo

ponudnika, odloči, da bo uporabilo njihove storitve računalništva v oblaku v svoje

namene. Zato je potrebno zagotovilo, da v podobnih situacijah ponudnik omogoči

izvoz podatkov v takšni obliki, da jih bo moţno uvoziti pri drugem ponudniku storitev

računalništva v oblaku.

Varnostni vidik računalništva v oblaku, se je izkazal kot največja ovira pri sprejetju in

hitrejšemu širjenju računalništva v oblaku med podjetji. Podjetja morajo zaupati

ponudnikom storitev računalništva v oblaku (Cervinschii and Butucea 2012).

Podjetniki se sploh ne zavedajo, koliko dela morajo opraviti informatiki zato, da zavarujejo

sisteme in podatke v oblaku. Človek iz sveta računalništva in človek iz sveta poslovanja

ţivita v dveh popolnoma različnih svetovih in imata popolnoma drugačen pogled na svet.

In zato sta tudi na različnih bregovih. A časi se spreminjajo in v prihodnosti lahko

pričakujemo medsebojno sporazumevanje teh dveh uporabnikov (Finn et al. 2012).

Zaupati morajo v njihove tehnične sposobnosti in kompetence. Potrebno je vedeti, da

preden bo prišlo do podpisa o sodelovanju, bosta morali obe strani iti skozi več faz

pogajanj. Podjetja prav tako pravno zavarujejo tudi razno razne evropske direktive, zakoni

v raznih drţavah in pogodbena zavezanost s strani ponudnika. Potrebno se je zavedati, da

tehnologija nenehno napreduje in varnostni vidik postaja vedno bolj dovršen. Ob

izpolnjevanju vseh teh pogojev bosta obe strani prišli do končnega dolgoletnega uspešnega

sodelovanja (Cervinschii and Butucea 2012).

2.7 Prednosti in slabosti računalništva v oblaku

2.7.1 Prednosti računalništva v oblaku

Računalništvo v oblaku prinaša ogromno prednosti podjetju, zato, da bi bilo njeno

poslovanje zmogljivejše, hitrejše in učinkovitejše. O dejavnikih, ki to omogočajo bomo

napisali v nadaljevanju (Marks in Lozano 2010, 78):

Zmanjšani in optimizirani stroški IT oddelka. Računalništvo v oblaku ponuja

moţnost zmanjšanja stroškov IT oddelka tako, da se podjetje izogiba nepotrebnim

stroškom. Slednji nastanejo tako, da v podjetju kupujejo tehnologijo, računalnike in

najemajo dodaten kader, ki sčasoma zaradi razvoja in napredka tehnologije postane

nepotreben in zastarel. Tako lahko v podjetju najemajo dodatno kapaciteto za

shranjevanje podatkov in pri tem ne potrebujejo dodatnega fizičnega prostora v

podjetju in dodatnega nastavljanja nastavitev zato, da bi vse to brezhibno delovalo. Saj

za vse to poskrbi ponudnik, ki nenehno izobraţuje svoj kader in nadgrajuje svojo

infrastrukturo. V kolikor bi se tudi velike korporacije odločile za selitev svojih

podatkov v oblak, bi tudi to močno prispevalo k globalnemu zmanjšanju stroškov na IT

področju in večji agilnosti.

28

Boljša izkoriščenost virov (infrastruktura, ljudje in znanje). V vsakem podjetju je

zaposleni kader neprecenljiv. Še posebej je to pomembno v IT oddelku. Na ţalost

podjetja ne morejo zaposlovati ogromno število ljudi, saj je to zelo velik strošek in tudi

vsa podjetja nimajo zelo veliko projektov, da bi lahko zaposleni kader imel

zagotovljeno delo za dolgo časa. Podjetje lahko najema vso potrebno infrastrukturo in

tehnologijo, ki jo potrebuje. Zaposleni kader se lahko v tem primeru osredotoči zgolj

na ključne projekte. S tem doseţemo večjo osredotočenost zaposlenih, učinkovitost in

večanje njihovega potenciala. Saj podjetje v tem primeru dodatno vlaga v

pomembnejše projekte, izobraţevanja zaposlenih.

Model plačilo po uporabi. Obstajata mesečna naročnina in plačilo po uporabi (ang.

pay as you go). Slednji koncept plačevanja se je izkazal kot finančno učinkovit, saj

zmanjša število strojne opreme podjetja in omogoča uporabo platformo programske

opreme kot storitev in strojno opremo ponudnika (Cervinschii in Butucea 2012).

Ta model omogoča podjetju dostop do storitev, kapacitet za shranjevanje podatkov v

oblaku. V tem primeru lahko podjetje uporablja storitve samo takrat, ko jih potrebuje in

plača samo za to kar je uporabilo. In če podjetje teh storitev ali kapacitet ne potrebuje

več, potem enostavno jih ne uporablja in za njihovo vzdrţevanje skrbi ponudnik.

Pretvorba fiksnih stroškov v spremenljive stroške. Smisel računalništva v oblaku je

v tem, da podjetje uporablja samo tiste storitve, kapacitete ki jih potrebuje v določenem

času in tako nima fiksnih mesečnih ali letnih stroškov z vzdrţevanjem določene

infrastrukture, storitev katere bodo uporabljene samo nekaj krat mesečno. Poslovanje

podjetja se prilagodi dejanski rabi določenih storitev, kapacitet. To kar so bili prej

fiksni stroški, se sedaj pretvorijo v variabilne stroške. Variabilini stroški so zaradi

ekonomije obsega mnogo niţji od fiksnih stroškov. Ta koncept ima velike finančne in

operativne koristi za zaposlene v IT oddelku in zaposlene.

Naslednji avtor dodaja naslednje prednosti računalništva v oblaku (Miller 2008, 25).

Cenejša računalniška oprema za zaposlene podjetja. Koliko bo podjetje porabilo za

računalniško opremo je zelo pomembno. Za delo v oblaku ni potreben visoko zmogljiv

računalnik. Visoko zmogljiv računalnik terja visoke cene. Vse kar je potrebno za delo v

oblaku je računalnik z manj procesorsko močjo, manj pomnilnika in manj prostora na

trdem disku kot je to potrebno za visoko zmogljiv računalnik. Ni potreben niti CD in

DVD pogon. Saj aplikacije ne bodo nameščene na trdi disk računalnika, ampak bodo

nameščene v oblaku. Ne bo potrebno niti shranjevati nikakršnih dokumentov na trdi

disk računalnika, zato, ker se vse shrani v oblaku. Potreben je zgolj računalnik z

tradicionalno programsko opremo (operacijski sistem in internetni brskalnik) in dostop

do interneta, monitor in tipkovnica. Za vse ostalo optimizacijo poskrbi ponudnik

oblačnih storitev. Tako se doseţe računalnik, ki je poceni, dovolj zmogljiv za delo v

oblaku in je hkrati uporaben.

Tudi vodilni v podjetju bodo veseli, ko bodo videli, da je manj porabljenih finančnih

sredstev za učinkovito poslovanje podjetja z nizkocenovno računalniško opremo.

Povečana hitrost in učinkovitost poslovanja. Prej omenjeni računalniki imajo

enostavno konfiguracijo in so zaradi tega hitrejši, kar omogoča hitrejše poslovanje in

večjo učinkovitost zaposlenih. Vsi podatki in dokumenti se shranjujejo v oblaku. Kar

pomeni, da ni potrebno dodatno skrbeti za izdelavo varnostnih kopij. S tem se dodatno

prihrani čas. Podatki se hitreje obdelujejo.

29

Nižji stroški IT infrastrukture. V večji organizaciji imajo več oddelkov. Med njimi je

tudi IT oddelek. V takšnih organizacijah imajo tudi svojo IT infrastrukturo. Vendar so

finančni vloţki preveliki, da bi lahko vsakih nekaj časa kupovali novo opremo oziroma

jo dograjevali. V teh primerih, kadar je potrebna dodatna kapaciteta IT infrastrukture

pride v poštev računalništvo v oblaku. Z naročanjem dodatnih kapacitet in storitev v

oblaku se lahko v oddelku in organizaciji kot celoti izognejo velikim finančnim

vloţkom, ki bi nastale, če bi vse to kapaciteto organizacija kupovala sama.

Nižji stroški vzdrževanja računalniške opreme. Zaradi oblaka, se v organizaciji ali

podjetju uporabi manjše število streţnikov, računalnikov in manj strojne opreme.

Zaradi tega so tudi stroški niţji, kar dodatno pripomore k finančni stabilnosti in

zmogljivosti organizacije oziroma podjetja.

Nižji stroški licenčne programske opreme. Velika večina programske opreme in

aplikacij se nahaja v oblaku. Podjetje Mora plačevati samo za naročnino in osnovno

programsko opremo, ki je potrebna za delovanje računalnikov in dostop do aplikacij v

oblaku. Ti stroški so mnogo niţji, kot če bi podjetje vso licenčno programsko opremo

kupovalo.

Posodobitev programske opreme. Ponudnik storitev v oblaku skrbi zato, da je

programska oprema posodobljena. Tako uporabniki ne rabijo nadgrajevati in

posodabljati programske opreme in skrbeti, da uporabljajo zastarele aplikacije.

Neomejena kapaciteta shranjevanja. Kadar na računalniku ali prenosniku zmanjka

prostora na disku, se lahko dodaten prostor naroči v oblaku, ki ima na tisoče peta

bajtov prostora (1 peta bajt = 1 milijon giga bajtov) za takšne primere. Za velike

organizacije je takšna opcija še kako dobrodošla.

Povečana varnost podatkov. Podatki so ključni za podjetje. V primeru raznih

nepredvidenih nesreč, katastrof, je potrebno zagotoviti dodatne varnostne kopije vseh

ključnih podatkov. V primeru oblaka, za vse to poskrbi ponudnik. Prav tako poskrbi, da

so vsi podatki vedno na voljo uporabniku.

Lažje skupinsko delo. Velika prednost oblaka je v tem, da lahko več ljudi simultano

sodeluje na določenih projektih. Prav tako lahko na enem dokumentu piše več ljudi.

Vse to se dogaja v oblaku na določeni dostopni točki.

Preden smo poznali storitve računalništva v oblaku, je bilo skupinsko delo zamudno in

nepregledno. Vse je potekalo preko elektronske pošte, kjer so uporabniki pošiljali več

različic dokumenta z njihovimi dopolnitvami. Tako smo lahko dobivali od začetne do

končne različice dokumenta po več deset različic dokumenta. Vse to je terjal tudi

dodaten čas, da je lahko vsak član skupine dopolnjeval svoj del. Danes pa je to hitro in

enostavno.

Univerzalni dostop dokumentov. Zelo veliko krat se zgodi, da zaposleni nad

določenim dokumentom začne delati v prostorih podjetja in, ko se konča delavnik, ţeli

dopolniti in dokončati dokument tudi doma. Doma spozna, da se dokument nahaja v

računalniku v podjetju.

Oblak poskrbi za to, da se vsi dokumenti shranijo v oblaku in jih lahko dopolnimo tudi

izven prostorov podjetja. Potreben je zgolj računalnik z dostopom do spleta in

uporabniško ime in geslo. Do dokumentov lahko dostopamo na kateremkoli koncu

sveta in kadarkoli si ţelimo.

Nič več privezanost k eni napravi. Včasih je bilo načelo varnega poslovanja

privezanost zaposlenega k enemu računalniku in enemu omreţju. V oblaku tega ni več,

saj lahko do dokumentov dostopamo kjerkoli in kadarkoli si ţelimo.

30

2.7.2 Slabosti računalništva v oblaku

V prejšnjem podpoglavju smo navedli prednosti računalništva v oblaku. Toda vsaka

medalja ima dve plati. Kljub temu, da smo našteli veliko prednosti, pa je potrebno vedeti,

da obstaja nekaj tveganj povezanih z računalništvom v oblaku. V nadaljevanju bomo

našteli in opisali slabosti računalništva v oblaku (Miller 2008, 28):

Računalništvo v oblaku zahteva internetna povezavo. Računalništvo v oblaku si ne

moremo predstavljati brez povezave v internet. Če nimamo internetne povezave, potem

ne moremo dostopati do podatkov in dokumentov, ki so v oblaku. Obstaja veliko

podjetij, ki svoje zaposlene veliko pošiljajo na teren. Na terenu, v avtu, na ulici itd.

nimamo interneta in zaradi tega zaposleni ne morejo dostopati do svojih lastnih

dokumentov, ki so shranjeni v oblaku in to je lahko velika teţava. Saj se lahko v teh

dokumentih nahajajo ključni podatki o strankah, ki jih je potrebno nujno dopolnjevati.

Lahko se zgodi, da tudi stranka doma nima internetne povezave in tukaj lahko nastane

še ena teţava.

S počasno internetno povezavo je zelo teţko dostopati do storitev v oblaku. Še posebej,

če je to klicna povezava. Za popolno delovanje je potrebna hitra širokopasovna

povezava, kar pa ni mogoče vsepovsod tega imeti.

Lahko je zelo počasno. Tudi če imamo v podjetju zmogljive računalnike in dostop do

hitrega širokopasovnega interneta, pa lahko dostop do spletnih aplikacij poteka zelo

dolgo. Še posebej takrat, ko se izvajajo vzdrţevalna dela, izdelujejo varnostne kopije

in, ko preveliko število uporabnikov ţeli dostopati do oblaka.

Omejena funkcionalnost. Spletne aplikacije v današnjem času niso popolnoma

funkcionalne, kot aplikacije, ki so nameščene na računalnik. Spletne aplikacije imajo

samo standardne funkcionalnosti in sčasoma dodajajo dodatne funkcije. Tako lahko

uporabniki, ki imajo radi naprednejše funkcije in nastavitve aplikacij kot so Powerpoint

ali Excell nekoliko razočarani nad tem kar lahko dobi v spletni različicah teh aplikacij.

Vendar se sčasoma dodajajo nove in dodatne funkcije tudi v spletne različice aplikacij.

Zasebnost in varnost shranjenih podatkov. Eno izmed ključnih vprašanj je ali so

podatki v oblaku zares varni in ali ne bo do podatkov dostopala tretja oseba. Ponudnik

storitev v oblaku podjetju ne more popolnoma zagotoviti varnosti in zasebnosti

shranjenih podatkov. Vse dokler se bo to vprašanje porajalo, bo to ena izmed slabosti

računalništva v oblaku.

V primeru izginotja podatkov v oblaku, je na udaru podjetje. Praktično se to ne bi

smelo zgoditi. Vendar obstaja teoretična moţnost, da kljub opravljenim več varnostnim

kopijam podatkov, ki so shranjene na več lokacijah in več računalnikih, podatki

določenega podjetja izgubijo. V tem primeru je v največji izgubi prav podjetje, ki se je

zanašalo na ponudnika storitev računalništva v oblaku. Seveda v takšnem primeru

lahko pride do milijonskih toţb, vendar je to tema za kakšno magistrsko delo s

področja prava.

31

2.8 Prihodnost računalništva v oblaku

V magistrskem delu veliko krat uporabimo in preberemo besede »cenejše«,

»učinkovitejše«, »hitrejše«, »tehnologije«. Te in marsikatere druge besede večkrat

preberemo zato, ker se sedaj nahajamo v času gospodarske krize. Gospodarska kriza je

poleg vsem znanim dejavnikom nastala tudi zaradi tega, ker kljub temu, da v današnjem

času uporabljamo napredno tehnologijo, ne ustvarjamo nove tehnologije. Prebivalci sveta

smo zadovoljni s trenutnim napredkom tehnologije, ki jo uspešno tudi koriščamo. Samo

koriščanje ni dovolj. Saj ljudje samo porabljamo in ne ustvarjamo ničesar novega. Vendar

vsi viri nimajo neskončnih zalog. In slej kot prej se bomo morali ljudje, če bomo hoteli v

prihodnosti preţiveti, bomo morali tudi kaj novega ustvariti. Zgodovina se ponavlja. In

vsaka gospodarska kriza je prinesla višji standard ţivljenja in novejšo, naprednejšo

tehnologijo. Analitiki upajo in napovedujejo, da bi lahko ravno računalništvo v oblaku

prineslo eno izmed potrebnih tehnologij in tako človeštvo popeljalo iz gospodarske krize.

Dejstvo je, da bo potrebno nekaj novega ustvariti. Vendar se poraja vprašanje »Kako

ustvariti nekaj novega, če je vse že izumljeno ?«. Vendar so se tudi v preteklosti podobno

spraševali in vendarle našli izhod iz poloţaja v katerem so bili. Paradoksalno je to, da

človeštvo tudi danes ustvarja nekaj novega. Vendar to poteka prepočasi oziroma počasneje

ustvarjamo in hitreje porabljamo ţe ustvarjeno pred nami. Večina tehnologije, ki je bila

ustvarjena, je bila ustvarjena še pred našo generacijo. Ustvarili so jo naši pradedki in

prababice, dedki in babice. In zato, tista tehnologija, ki jo imamo danes ni tako učinkovita.

Preteklost računalništva v oblaku je bila svetla, prihodnost je še svetlejša. V prihodnosti

lahko pričakujemo vedno večje število organizacij in podjetij, ki bodo uporabljale storitve

računalništva v oblaku. Zaradi ekonomije obsega, se bodo zmanjšale tudi cene naročnin.

Kar bo pripeljalo do še cenejšega in učinkovitejšega medsebojnega sodelovanja med

podjetji. Vse to bo pripeljalo do tega, da se bo pojavila nova plast z imenom »Vse kot

storitev8«. Kar pomeni, da se bo vsaka storitev opravljala elektronsko in vse transakcije in

podatki se bodo opravljali in shranjevali v oblaku. Tudi napredek tehnologije je odvisen od

hitrosti poslovanja, saj hitreje in učinkoviteje, kot bo potekalo poslovanje, hitrejši bo čas

prihoda izdelkov na trg. Tako se bo lahko v prihodnosti vedno bolj uveljavilo tudi spletno

nakupovanje. Vsako podjetje bo lahko uporabljalo spletno trgovin kar s pomočjo oblaka.

Vedno več bo kolaboracij med sodelavci. Zaposleni bodo lahko več časa na terenu. Vedno

več bo tudi virtualnih sestankov. Ki bodo prihranili še kako dragocen čas in stroške za

podjetje, saj ne bo potrebno imeti stroškov z zagotavljanjem fizične prisotnosti na enem

mestu za vse zaposlene.

Rasla bo količina podatkov. S pomočjo oblaka, bo podatkovno rudarjenje9 dostopnejše,

cenejše in hitrejše. Smiselno bi bilo pričakovati, da se ustvari en velik oblak s skupnimi

8 Vse kot storitev - angleško izraz za to je Everything as a Service. To je plasta računalništva v oblaku, ki

zaenkrat deluje zgolj kot koncept. O polnopravni plasti bomo lahko govorili takrat, ko bo večji deleţ podjetij

in velikih organizacij uporabljalo storitve računalništva v oblaku. Saj bo takrat poslovanje bolj mobilno in

avtomatizirano in bomo lahko takrat veliko večino vseh današnjih storitev opravljali kar preko računalnika,

mobilne naprave ali pametnih telefonov. 9 Podatkovno rudarjenje – angleški izraz za to je Data mining. To pomeni, da poteka natančno in sistematično

iskanje in obdelava podatkov v veliki bazi podatkov.

32

poslovnimi storitvami. Trenutno to, kar ponujata Microsoft in Google, ki sta ena izmed

največjih ponudnikov storitev računalništva v oblaku je dobro. Vendar bi bilo bolj

smiselno in učinkovito, da skupaj razvijeta in ustvarita en skupni oblak z enotnimi

aplikacijami in storitvami. To bi bilo za človeštvo stroškovno bolj učinkovito.

Poslovni in IT analitiki trdijo, da je trg IT storitev zelo velik in njen poslovni potencial

znaša okoli 987 milijard ameriških dolarjev. To je podatek iz leta 2011. Trenutno (podatek

iz leta 2012) se je okoli 10 odstotkov podjetij odločilo za storitve računalništva v oblaku

kar znaša okoli 98 milijard ameriških dolarjev. Večji, kot bo deleţ podjetij, ki bodo

uporabljale računalništvo v oblaku, bliţje bomo izhodu iz gospodarske krize. Saj trenutno

poslovanje poteka preveč papirnato. Papirji uničujejo gozdove. In je zato potreben

čimprejšnji prehod na brezpapirno poslovanje – oblak (Plummer 2012).

Ena izmed velikih prednostih, ki jih bo pripeljal oblak je ta, da bo oblak popolnoma

spremenil poslovne modele podjetja. Poslovni model bo bolj optimiziral poslovanje in tako

povečal kolaboracijo med strankami in podjetjem. Z novim poslovnim modelom lahko

pričakujemo kvalitetnejše in hitrejše storitve za manj denarja.

Slika 5: Prihodnost računalništva v oblaku je v svobodni in enostavni izbiri ponudnika

Vir: Mesojedec 2009.

Računalništvo v oblaku ima velik potencial, ki še ni popolnoma izkoriščan. Potrebno ga je

pravilno uporabiti in je uspeh zagotovljen. Najpomembnejše pa je, da ljudje, podjetja in

organizacije ne sprejmejo oblaka kot nekaj samoumevnega, temveč ga morajo sprejeti kot

veliko poslovno priloţnost, ki bo prineslo ogromne koristi tako za poslovni in računalniški

svet, kot tudi za človeštvo kot tako. Izhod iz gospodarske krize je med drugim odvisen od

tega kako hitro in dinamično se bo oblak širil med podjetji. Več podjetij, organizacij kot bo

uporabljalo storitve računalništva v oblaku, večji bodo prihranki. Ekonomija obsega bo

opravila svoje. Sedaj je na vrsti poslovni svet. Ţivimo v času, ko vse poteka zelo hitro in

ko je potrebno hitro sprejemati odločitve.

33

3. POSLOVNI VIDIKI RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU

3.1 O poslovnih vidikih in razlogih podjetij za najemanje storitev računalništva v

oblaku

Računalništvo v oblaku je trenutno najbolj iskana in zaţelena tehnologija v podjetništvu.

Trenutno je ta tehnologija zelo moderna in zato podjetje, ki v prihodnosti ne namerava

vlagati v to, se šteje kot zelo zastarelo in nazadnjaško v razmišljanju. Ne samo, da oblak

zagotavlja dostop do cenejših storitev, je tudi neskončno elastičen in omogoča fleksibilnost

računalniških virov in tehnološke opreme. Ima tudi zelo velik potencial, da izboljša odnose

oddelka informatike z ostalimi oddelki v podjetju. Podjetja, ki se odločajo za tehnologije v

oblaku se soočajo z naslednjimi računalniškimi in poslovnimi dejavniki oziroma teţavami

(Plummer 2012):

Velika količina podatkov. V današnjem času je v vsakem podjetju ne glede na to, ali

je to po velikosti majhno ali srednje veliko ali veliko podjetje, vsepovsod se srečujejo z

ogromno količino podatkov. V vsaki drţavi so posebej oblikovani zakoni, ki podjetja

obvezujejo, da pridobljene podatke shranjujejo v arhivih in sicer toliko časa, kot je to

zakonsko določeno. Podjetje mora v tem primeru imeti temu primerno infrastrukturo in

primerno izobraţen kader, ki bo znal pravilno ravnati pri shranjevanju in obdelavi teh

podatkov. Glede na to, da ţivimo v informacijski dobi, kjer se srečujemo z zelo

velikimi količinami podatkov, je tudi velika rešitev v računalništvu v oblaku. O

prednostih in slabostih smo ţe prej spregovorili v posebnem podpoglavju.

Dovršenost računalniške in tehnološke opreme. Naslednja teţava s katero se srečuje

marsikatero podjetje je dovršenost tako računalniške kot tudi tehnološke opreme. Tudi

v tem primeru stroški niso najmanjši. Saj vzdrţevanje tehnološke opreme v podjetju

zahteva veliko časa, nenehno izpopolnjevanje in izobraţevanje kadra, primerno

klimatizirane prostore. Programska in računalniške oprema v današnjem času se

nenehno izboljšuje in nadgrajuje. Marsikatero podjetje nima dovolj sredstev in časa, da

bi nenehno nadgrajevala svojo računalniško in programsko opremo, saj to za nekaj časa

zaustavlja tudi poslovanje podjetja.

Mobilnost poslovanja. Za marsikaterega zaposlenega v podjetju je zelo pomembno, da

lahko dostopa do svojih podatkov, dokumentov, pošte, koledarja sestankov in še

mnogo drugega tako v prostorih podjetja kot tudi izven njih. Nekatera podjetja to

omogočajo in nekatera ne omogočajo tega. Vse to vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in

posledično tudi na njihov storilnost in učinkovitost.

Varnost oddelka informatike. Varnost je prvo na kar pomisli marsikateri vodja

oddelka informatike (v nadaljevanju IT) in direktor podjetja, ko je govora o

računalništvu v oblaku. Tudi tukaj marsikatero podjetje namenja veliko sredstev zato,

da primerno zaščiti vse svoje podatke. Tako kot pri nadgrajevanju računalniške in

programske opreme, je tudi tukaj potrebno pozorno slediti vsem novostim na tem

področju in tako nadgrajevati varnost podatkov.

Povezanost med oddelki. Povezanost med oddelki je eden izmed ključnih dejavnikov,

ki jih podjetje potrebuje za učinkovito poslovanje. V tem primeru je govora o

poslovnih informacijskih sistemih, kot so npr: Microsoft Dynamics NAV za mala in

srednja velika podjetja, Microsoft Dynamics CRM za srednje velika podjetja in SAP za

velika podjetja. Brez poslovnih informacijskih sistemov (v nadaljevanju bomo

34

uporabili angleško kratico ERP - Enterprise resource planning) v trenutnih razmerah

podjetja ne bi zmogla. Saj je količina in hitrost kroţenja podatkov hitrejša od storilnosti

človeka brez pomoči računalnika in ustreznega ERP sistema.

Poslovni in IT analitiki trdijo, da je trg IT storitev zelo velik in njen poslovni potencial

znaša okoli 987 milijard ameriških dolarjev. To je podatek iz leta 2011. Trenutno (podatek

iz leta 2012) se je okoli 10 odstotkov podjetij odločilo za storitve računalništva v oblaku

kar znaša okoli 98 milijard ameriških dolarjev (Plummer 2012).

Poslovni analitik Daryl Plummer (Plummer 2012) še trdi, da če vodja IT oddelka ne

razmišlja v smeri prenosa poslovanja v oblak, potem lahko to vodi v tragične posledice za

oddelek in podjetje kot celoto. Po selitvi podatkov v oblak, lahko vodja IT oddelka postane

neprecenljiva in ena ključnih oseb za podjetje. Računalništvo v oblaku je veliko, je

vsepovsod in je skoraj nerazumljiva za človeka brez diplome oziroma znanja na tem

področju.

Veliko predstavnikov iz sveta poslovanja si predstavlja, da je računalništvo v oblaku

pravzaprav »programska oprema kot storitev«, ki se jo plačuje na mesečni ali letni osnovi.

Vendar je računalništvo v oblaku več kot samo to. Dejansko je to celotna infrastruktura,

ljudje, ki za nemoteno delovanje skrbijo 24 ur na dan in sedem dni v tednu. Ravno zaradi

tega lahko v naslednjih letih pričakujemo burno eksponentno rast števila uporabnikov

storitev računalništva v oblaku. Kar bo dodatno pripomoglo k priljubljenosti teh storitev in

pohitritev poslovanja in uvedbo brezpapirnega poslovanja.

Diskusija o selitvi poslovanja bodisi celotnega ali vsaj del le tega v oblak, bo v prihodnosti

ena ključnih tem na dnevnem redu v sestankih podjetja, ki se spoštuje in da veliko na svoje

ime. Potrebno bo imeti dovolj informacij, preden se bodo lahko odločili za to. Sama selitev

traja relativno hitro, od nekaj ur do nekaj dni. Kar pomeni, da bi moralo poslovanje

podjetja potekati brez večjih motenj in ekscesov. Kar je voda na mlin za poslovni svet. Saj

zaustavitev poslovanja povzroča podjetju nepotrebne stroške, ki so v današnjem času

recesije in vsesplošnega varčevanja še kako relevantni. Tudi stremljenje podjetij k

brezpapirnemu poslovanju prinaša enega izmed izhodov iz današnje svetovne ekonomske

in gospodarske krize. Hitrost je v današnjem času ključnega pomena. Hitrost napredka

bodisi tehnologije , bodisi gospodarske rasti mora biti hitrejše in učinkovitejše od padca in

nazadovanja ekonomije v svetu. Ravno zaradi prepočasne gospodarske rasti tudi zaenkrat

ni mogoče izstopiti iz ekonomske in gospodarske krize. In večina podjetij v današnjem

času namesto, da bi bili dinamična, so rajši statični v poslovanju in upajo, da bo čas

negotovosti, ki je nastala v času ekonomske in gospodarske krize čim hitreje minil sam od

sebe. Vendar je to skoraj nemogoče brez človeške pomoči. Človek je tisti, ki se mora

zavzeti in postati bolj produktiven. Iz tega izhaja tudi večja ţelja po večjih doseţkih na

raznih področjih. Med drugim tudi na področju poslovanja. Kjer bo potrebno opraviti nekaj

temeljitih sprememb v strategiji, viziji in razmišljanju. Računalništvo v oblaku je eden

izmed konceptov, ki bo vse to omogočil, spremembo in prehod iz starega sistema v

novega. In naj se to razume v obeh smislih (tehnološki in ekonomsko – poslovni vidik).

Skratka poslovni vidiki niso zanemarljivi tako za poslovni svet, kot za celotni svet, ki je

trenutno v ekonomsko in gospodarski krizi. Sodelovanje mora biti obojestransko. Podjetja

so tista, ki imajo več vpliva in manevrskega prostora na trg kot celoto. Računalništvo v

oblaku pa je tisto, kar lahko vse to pospeši in izboljša poloţaj v katerem smo.

35

Slika 6: Razlogi vprašanih podjetij za izbiro in uporabo računalništva v oblaku

Vir: Keitt 2012.

Bila je opravljena raziskava, kjer je bilo vprašanih 920 podjetij. Vprašana podjetja so

bodisi ţe imela vpeljano popolnoma ali vsaj delno računalništvo v oblaku, bodisi so se še

odločali o prehodu poslovanja v oblak. Imeli so na voljo 4 odgovore. Kako so odogovorili

lahko vidimo na zgornji sliki 6.

Slika 7: Razlogi podjetij zaradi katerih se ne odločajo za računalništvo v oblaku (n=244).

Vir: Spinola 2009.

42

48

60

73

0 10 20 30 40 50 60 70 80

Pridobivanje koristi od novega načina licenciranja

Za večjo podporo uporabnikom z mobilnimi napravami in oddaljenimi

uporabniki

Hitrejši dostop do novih funkcij, aplikacij, ki jih ponuja

računalništvov oblaku

Povečanje prilagodljivosti poslovanja

Razlogi podjetij za izbiro in uporabo računalništva v oblaku (SaaS)

Delež v %

44,3

49,2

50

50,4

55,8

61,1

63,1

63,1

74,6

0 10 20 30 40 50 60 70 80

Ni dovolj ponudnikov na trgu

Regulativne zahteve prepovedujejo podjetju uporabo oblaka

Povrnitev v prejšnje stanje v primeru nezadovoljstva zna biti zahtevno

Zaskrbljenost, da bo storitev na dolgi rok dražja

Ni dovolj možnosti za modifikacijo

Težko integrirati z obstoječo IT infrastrukturo

Razpoložljivost storitev

Zmogljivost storitev

Varnost

%

36

3.2 Ponudniki storitev računalništva v oblaku

Poznamo kar nekaj ponudnikov storitev računalništva v oblaku. Nekateri izmed njih so:

Amazon, Google, Microsoft, Salesforce, Vmware, IBM. To so eni izmed največjih igralcev

na trgu. Na sliki 6 bomo prikazali ponudnike IaaS (Infrastruktura kot storitev) v oblaku in

njihovo moč na trgu v svetovnem merilu.

Slika 8: Magični kvadrat ponudnikov Iaas v oblaku

Vir: Gartner 2013.

To so podatki iz avgusta 2013, ki jih je pridobilo ameriško podjetje Gartner. To je podjetje,

ki se ukvarja z raziskovanjem informacijsko-komunikacijske tehnologije. To je eno izmed

večjih podjetij s to dejavnostjo na tem področju. Gartner med drugim svetuje vlagateljem

in opravlja raziskave za marsikatero znano podjetje. V nadaljevanju se bomo osredotočili

na zgornji magični kvadrat, njen pomen in igralce na trgu.

Na zgornji sliki 8 so prikazani ponudniki, ki jih danes najdemo na trgu. Ponudniki so

razpredeljeni v 4 kvadrante (izzivalci, vodje, nišni igralci in vizionarji) razpredeljeni v

dveh lastnostih (moţnost izvedbe (angleško ability to execute) in popolnost vizije

(angleško completeness of vision)) .V nadaljevanju bomo opisali te kvadrante.

Kvadrant I: V levem zgornjem kvadrantu se nahajajo izzivalci (ang. Chalengers). Ti

ponudniki, imajo sposobnost nudenja infrastrukture kot storitev, vendar nimajo vizije kako

in komu ponuditi svojo storitev in rešitev. Ti igralci tipično imajo starejše tehnologije

vendar jim manjka ţe omenjena vizija. Zato pa imajo široko paleto potrebnih značilnosti za

37

ponudbo infrastrukture kot storitev v oblaku. V tej skupini se nahajajo trije ponudniki:

Verizon trademark, Saavis in Dimension Data.

Kvadrant II: V desnem zgornjem kotu se nahajajo Vodilni igralci (ang. Leaders).

Povedano z drugimi besedami najboljši izmed najboljših. Torej se tukaj nahajajo ponudniki

z najnovejšo in najnaprednejšo tehnologijo. Imajo jasno vizijo in dobro zasnovano

strategijo, kako se bodo vedli na trgu. Na prvem mestu lestvice največjih in najbolj

priljubljenih kraljuje podjetje Amazon (s storitvijo Amazon Web Services). Amazon, kot

smo ţe v poglavju o zgodovini računalništva v oblaku spoznali, je eden izmed začetnikov

na tem področju in ima največ izkušenj z oblakom in vsem kar je s tem povezano.

Dejansko je trg Infrastrukture kot storitev iznajdba Amazona. Prej omenjeni ima veliko

prednost pred drugo uvrščenim CSC (Computer Science Corporation), ki se je v primerjavi

s poloţajem iz konca decembra 2011 malo padel v svoji poziciji in se vztrajno pribliţuje v

kategorijo nišnih igralcev. To kategorijo bomo tudi opisali v nadaljevanju.

Kvadrant III: V levem spodnjem kotu se nahajajo Nišni igralci (ang. niche players). To so

ponudniki rešitev, ki so usmerjeni v nekatere segmente poslovanja. Nimajo bogatega

spektra elementov za popolno ponudbo Infrastrukture kot storitev in se zato povezujejo

tudi z drugimi igralci in partnerji. Med vidne nišne igralce spadajo ponudniki in podjetja

kot so: IBM, HP, Fujitsu,Tier in drugi.

Kvadrant IV: V desnem spodnjem kotu se nahajajo Vizionarji (ang. Visionaries). Ti

ponudniki nimajo popolnega produkta, zato pa imajo popolno vizijo za prihodnost. In

investirajo v svoj produkt in so usmerjeni v pravo smer. V tem kvadrantu sta Rackspace in

Microsoft. Microsoft stabilno in vztrajno napreduje na svojem področju. Nedavno je

Microsoft na trg uvedel nov produkt z imenom »Office 365«, ki ima velik potencial tako

med malimi in srednje velikimi podjetji, kot tudi med velikimi korporacijami. O tem

produktu bomo spregovorili v posebnem poglavju.

Marsikdo bi se vprašal, kako to, da na sliki 6 ne najdemo podjetja Google. To je zato, ker

je njihov produkt Iaas z imenom »Google App Engine« trenutno še v nedokončani

različici. V podjetju Google prav tako kupujejo podjetja za katere menijo, da imajo velik

potencial. Na tak način določeno podjetje kupijo in s tem pridobijo ves kader, znanje in vso

tehnologijo, ki jo ima določeno podjetje. In v prihodnosti lahko pričakujemo, da se bo tudi

velikan Google nahajal in zagotovo tudi kraljeval na zemljevidu velikih igralcev. Tako kot

ţe to počne na marsikaterih drugih področjih povezanih z informacijsko-komunikacijsko

tehnologijo. Prav tako bomo v posebnem poglavju, ki sledi v nadaljevanju opisali Googlov

konkurenčni produkt poslovnim objektom. Njihov produkt sliši na ime »Google Apps for

Business«.

Smiselno je, da preden se odločimo za ponudnika oblačnih storitev, najprej pogledamo na

podobne slike, magične kvadrate kot je to prikazano na sliki 6. Na tak način dobimo

jasnejšo sliko, o realnem potencialu ponudnikov in njihovih rešitev, storitev. Vendar kot

smo ţe spoznali, največji igralci na tem področju so vsekakor Amazon, Google, Microsoft

in v kolikor se v podjetju odločijo za storitve kateregakoli od prej omenjenih, z izbiro

zagotovo ne bo zgrešilo. Saj so ti ponudniki svetovno znani, ki imajo veliko izkušenj in

najnovejšo tehnologijo in neprecenljiv kader, ki omogoča delovanje storitev računalništva

v oblaku za podjetja.

38

3.3 Kdaj oblak in kdaj lastna infrastruktura ?

Marsikatero podjetje se sooča z vprašanjem ali naročiti storitve računalništva v oblaku ali

zgraditi lastno infrastrukturo. Lahko rečemo, da je oblak za dinamične. Lastna

infrastruktura pa je za statične vodje, menedţerje ki nimajo radi velikih in burnih

sprememb.

Lastno infrastrukturo je najbolje graditi takrat, kadar imajo v podjetju podatke za katere

smatrajo, da morajo o njih vedeti samo podjetje in stranka. Za ta podjetja je zasebnost in

varovanje podatkov ključnega pomena. Običajno so to visoko tehnološka podjetja, ki

hranijo izume, skice, patente in morajo vse to hraniti in varovati od tretjih oseb. Sem

spadajo tudi podjetja in korporacije, ki sodelujejo s sodišči, vojsko, drţavo. Vedno ne

spadajo samo najboljša in visokotehnološka podjetja. Tukaj so tudi podjetja, ki imajo

usklajeno večletno prakso in so z njo zadovoljni. Navadno imajo licenčno programsko

opremo, ki je malo starejše, vendar dobro deluje ţe več let. Običajno so to starejše različice

Microsoft Office, ki niso popolnoma kompatibilne s spletnimi različicami prej

imenovanega pisarniškega paketa. Tako pridemo do spoznanja, da podjetja, ki izbirajo

lastno infrastrukturo so lahko tako dinamična kot tudi statična podjetja, ki cenijo zaupnost

in varovanje podatkov. Vsekakor so v tem primeru večji stroški vzdrţevanja tako

infrastrukture kot tudi visoki stroški nenehnega izobraţevanja zaposlenega kadra. Ne glede

na to, da se marsikatero podjetje odloča za lastno infrastrukturo predvsem iz vidiki zaščite

podatkov, pa je leta enako ali celo bolj varnostno ranljiv kot nekdo, ki ima svoje podatke v

oblaku. Saj v oblaku za varovanje podatkov skrbi večja skupina strokovnjakov na tem

področju, ki nenehno nadzorujejo in posodabljajo varnostni sistem. Po drugi strani je

velika prednost lastne infrastrukture v tem, da je lokacija streţnikov znana, kar daje

dodatno prepričanost direktorja podjetja, da so podatki res na varnem in zasebni. .

Oblak izberejo podjetja, ki imajo radi prednosti računalništva v oblaku in jim ni mar za to,

da obstaja velika nevarnost, da bo tretja oseba dostopala do podatkov podjetja. Prav tako se

za oblak odločijo takrat, kadar ţelijo imeti eno skrb manj z vzdrţevanjem in

posodabljanjem tako programske kot tudi strojne opreme. Saj za delo v oblaku ni potreben

visoko zmogljiv računalnik. Visoko zmogljiv računalnik terja visoke cene. Vse kar je

potrebno za delo v oblaku je računalnik z manj procesorsko močjo, manj pomnilnika in

manj prostora na trdem disku kot je to potrebno za visoko zmogljiv računalnik. Aplikacije

ne bodo nameščene na trdi disk računalnika, ampak bodo nameščene v oblaku. Ne bo

potrebno niti shranjevati nikakršnih dokumentov na trdi disk računalnika, zato, ker se vse

shrani v oblaku. Potreben je zgolj računalnik z tradicionalno programsko opremo

(operacijski sistem in internetni brskalnik) in dostop do interneta, monitor in tipkovnica. Za

vse ostalo optimizacijo poskrbi ponudnik oblačnih storitev. Tako se doseţejo manjši

stroški programske in strojne opreme. Poslovanje je tako bolj avtomatizirano in mobilno.

Vse poteka po vnaprej začrtanem poslovnem procesu, ki se za potrebe računalništva v

oblaku prilagodijo in celo na novo zasnujejo. Pri tem se nekateri koraki odvzamejo,

nekateri se zdruţijo v en korak. S tem se dodatno pospeši in izboljša učinkovitost

poslovanja.

Ali bo podjetje zgradilo lastno ali najelo oblačno infrastrukturo je odvisno od njene vizije

in ciljev v prihodnosti. Ali ţelijo imeti nadzor nad svojimi podatki in zaradi tega večje

stroške. Ali pa ţelijo manjše stroške marsikatero skrb manj v primeru izbire oblaka.

39

4. SPLETNE REŠITVE OFFICE 365 IN GOOGLE APPS

Spletne rešitve so tisto, kar dajejo dodatno vrednost računalništvu v oblaku. Poleg

uporabnikov, ki uporabljajo storitve v zasebne namene, je potrebno vedeti, da je poslovni

trg zelo velik in računalništvo v oblaku ne bo obstalo samo na navadnih uporabnikih. Saj s

tem ne bi dosegli celotnega potenciala, ki ga oblak premore. Temu so tudi namenjene

spletne rešitve za poslovni svet. To so nabor najbolj priljubljenih in marsikateremu

uporabniku računalnika ţe znane aplikacije za ustvarjanje novih besedilnih dokumentov,

aplikacij namenjenih za ustvarjanje aplikacij in spletnih strani, skupnih dostopnih točk in

programov za avdio in video konference. Slednje aplikacije so s prihodom tablic in

pametnih telefonov v zadnjem času vedno bolj priljubljene. Saj v nekaj trenutkih

omogočajo komunikacijo z zaposlenimi, ki se nahajajo na raznih lokacijah. S prihodom

spletnih rešitev, se vse aplikacije nahajajo na spletu in zaradi tega ni potrebno imeti preveč

zmogljiv računalnik. Potreben je zgolj povprečni računalnik z dostopom do interneta. Za

vse ostalo poskrbi ponudnik spletnih rešitev. Poznamo več spletnih rešitev. Za to

magistrsko delo smo izbrali dve spletni rešitvi velikanov Microsoft in Google. Microsoftov

produkt se imenuje »Office 365« in Googlov produkt se imenuje »Google Apps«.

Več kot 90 odstotkov vseh uporabnikov storitev Office 365 je po navedbah Microsofta

majhnih podjetij. Čeprav ima ta spletna rešitev moţnost za širjenje tudi na velika podjetja,

pa je ta številka takšna kot je. V podjetju so ponosni, da so potrebovali zgolj tri mesece in

pol, da so pridobili en milijon uporabnikov (podatek je iz leta 2011). S tem so prehiteli celo

druţbeno omreţje Facebook, ki je potrebovalo kar 10 mesecev, da pridobi en milijon

uporabnikov. Kolikšno je dejansko število uporabnikov in koliko od tega je podjetij,

naročnikov oziroma plačnikov in vseh podobnih informacij, so v Microsoftu skrbno

varovana poslovna skrivnost (vsaj do trenutka nastajanja in pisanja magistrskega dela).

(Foley 2011)

Pri Googlu zato niso preveč skopi s podobnimi številkami in informacijami. Po njihovih

navedbah, se je za ponujajnje in preprodajo njihove spletne rešitve »Google Apps« drugim

strankam, podjetjem, agencijam, vladam in izobraţevalnim ustanovam zbralo ţe 6000

podjetij. Torej 6000 podjetij (podatek je iz leta 2012) je dejansko zaupanja vrednih

partnerjev in uradnih posrednikov med Google in ostalimi podjetji, naročniki storitev

»Google Apps«. Ti partnerji skrbijo za vse od fakturiranja za prejeta plačila za naročnine,

do podpore strankam. Partnerji so tudi uradno certificirani s strani Googla za konfiguranje

in uvedbo Google Apps v podjetja. Nekaj izmed teh dodatnih storitev, ki jih opravljajo so:

pomoč pri implementaciji Google Apps v podjetje, usposabljanje zaposlenih, integriranje

in konfigurianje obstoječe programske opreme v podjetju z Google Apps itd. (King 2012)

40

4.1 Microsoft Office 365

4.1.1 O Microsoft Office 365 10

To je eden izmed najnovejših smelih podvigov ameriškega računalniškega podjetja in

hkrati giganta v tej industriji. To je podjetje s sedeţem v Redmondu v zvezni drţavi

Washington. Podjetje sliši na ime Microsoft. V računalniški panogi so ţe več kot 20 let na

vodilnih poloţajih. Zaradi svojega renomeja, se vedno več podjetij odločajo predvsem za

njihovo programsko opremo in sedaj tudi za spletno poslovno rešitev Microsoft je eden

izmed največjih konkurentov še enega ameriškega podjetja giganta Google. V nadaljevanju

bomo predstavili in opisali njihov oblačni produkt za katerega se odloča vedno več malih

in srednje velikih podjetij in izobraţevalnih ustanov.

Microsoft Office 365 je skupek oblačnih produktov in storitev in spada v Saas

(Programska oprema kot storitev), ki so namenjeni majhnim, srednje velikim in velikim

podjetjem. Prav tako so namenjeni tudi izobraţevalnim ustanovam. Z izidom

programskega paketa Office 2013 za namizne in prenosne računalnike, pa je tudi namenjen

domačim uporabnikom. To spletno rešitev lahko uporabljajo podjetja, izobraţevalne

ustanove in domači uporabniki. Čeprav je ta spletna rešitev namenjena tudi velikim

podjetjem, ki imajo 250 in več zaposlenih, lahko v statistiki, ki smo jo v uvodnem poglavju

spoznali, zasledimo, da je več kot 90 odstotkov vseh naročnikov malih podjetij in

izobraţevalnih ustanov (to je podatek iz leta 2011).

V spletno rešitev spadajo produkti oziroma programi, ki so dodobra preizkušeni in imajo

renome dobre prakse med uporabniki programske opreme od podjetja Microsoft. Ti

programi so namenjeni čim laţji komunikaciji v podjetju in čim bolj utečenemu poslovanju

podjetja v oblaku. Office 365 vsebuje programe kot so (Meng 2013) :

Microsoft Exchange Online,

Microsoft SharePoint Online,

Microsoft Lync Online,

SkyDrive.

Spletna različica programskega paketa Office Microsoft Word, Microsoft

Powerpoint, Microsoft Excell, Microsoft OneNote, Microsoft Access .

Z Office 365 lahko delamo z programi, ki jih ţe poznamo in lahko do njih dostopamo

preko spleta na katerikoli lokaciji z dostopom do interneta Ena od velikih novosti je tudi ta,

da do vseh funkcij lahko dostopamo tudi na tabličnih računalnikih in pametnih telefonih.

To so lahko namizni računalniki, prenosni računalniki, tablice kot so iPad ali Samsung

Galaxy, pametni telefoni kot so iPhone, pametni telefoni, ki imajo operacijski sistem

Android, Windows Phone, Nokia ali BlackBerry. Tako lahko na vseh zgoraj omenjenih

napravah dostopamo do svojega uporabniškega računa in delamo v svojih shranjenih

datotekah v oblaku, objavljamo dokumente , vidimo in posodabljamo svojo zadolţenost v

opravilih, sodelujemo v razpravah v forumu, pridruţimo se lahko tudi sestanku na spletu in

sestankujemo s tistimi, ki so trenutno na zvezi, pošiljamo neposredna sporočila in mnogo

drugih opravil.

10

Povzeto po Murray 2011.

41

4.1.2 Office 365 vsebuje naslednje programe11

:

Microsoft Exchange Online

To je program, ki je namenjen za pošiljanje in prejemanje elektronske pošte in ustvarjanje

poslovnih sestankov v koledarju. V njem lahko tudi urejamo svoje stike. V njem imamo 25

GB prostora v poštnem nabiralniku in podpira tudi pošiljanje in prejemanje elektronske

pošte do 25 Mb. Kot je ţe omenjeno, se do elektronske pošte lahko do stopa skozi večino

sodobnih naprav in preko njih se lahko tudi avtomatsko posodablja elektronska pošta,

koledar in stiki. Povezljiv je tudi z Microsoft Outlook 2013 ali 2010 in starejšimi

različicami tega programa. Velika prednost te rešitve je tudi omogočanje »side by side«, ki

nam omogoča medsebojno primerjavo urnikov in koledarjev uporabnikov (Microsoft

2013b).

Microsoft SharePoint Online

Če ustvarjamo ali upravljamo s kakšnim skupinskim delom, potem je zelo velika

verjetnost, da bomo veliko časa prebili za Microsoft SharePoint Online. Sharepoint nam

omogoča enostavno ustvarjanje spletne strani,kjer se nahajajo vse potrebne novice in

informacije tako za uporabnike kot tudi za stranke. Sharepoint omogoča tudi ustvarjanje, ki

omogoča skupno rabo dokumentov in deljenje informacij (Murray 2011, 46)

Aplikacija nam torej omogoča enostavno ustvarjanje spletnih strani, kjer lahko med drugim

uporabimo tudi lastno domeno. Lahko shranjuje pomembne dokumente uporabnikov, ki so

tako na voljo na katerikoli napravi, ki ima dostop do interneta. Omogoča tudi skupinsko

delo in delo na projektih. Omogoča tudi izmenjavo dokumentov za skupno rabo in sledenje

(Microsoft 2013a).

Sky Drive

Tabela 1: Velikost prostora Sky Drive v Office 365

Vir: Microsoft 2013c.

11

Povzeto po Microsoft 2013a;

Ime storitve Velikost prostora

Exchange Online Nabiralnik elektronske pošte: 25 GB

Javne mape: 25GB na mapo (maksimalno

število map je 100)

SharePoint Online Integrirano je 10GB + 500 MB na

uporabnika

SkyDrive Pro v Sharepoint Online 7 GB na uporabnika

42

Sky Drive je virtualni prostor, ki se nahaja nekje v oblaku in omogoča uporabniku

določeno velikost prostora, kjer se lahko shranjujejo razne datoteke, dokumente, slike,

glasbene in video datoteke. V Office 365 se obstaja več moţnosti za izbiro velikosti

prostora. Vse to je prikazano v tabeli 1 v nadaljevanju.

Lync Online

To je program, ki omogoča avdio in video klice, neposredno sporočanje med uporabniki. Z

njim postaja povezovanje s sodelavci, ki so na zvezi hitro in enostavno.

Microsoft Word

To je urejevalnik besedila, ki je znan širši javnosti. V njem pišemo besedila, jih urejamo in

je namenjen tudi še tako zahtevnemu oblikovanju besedila, saj omogoča dodajanje slik,

tabel, dodajanje in posodabljanje kazala in citiranih virov in še mnogo drugih opcij. V

oblaku obstaja moţnost, da ureja en dokument v istem trenutku več uporabnikov hkrati.

Tako je moţno v času spletnih sestankov urejati in posodabljati določen dokument sproti.

Microsoft PowerPoint

Ta pripomoček omogoča izdelavo predstavitev. To je zelo uporaben pripomoček pri

poslovnih sestankih. Saj lahko ustvarimo interaktivne predstavitve in y njimi popestrimo

poslovne sestanke.

Microsoft Excell

Microsoft Excell je pripomoček za zahtevnejše delo s tabelami in preglednicami. Le-te so

sestavni del vsakdanjika poslovneţev . In zato si ne predstavljamo, da se ta pripomoček ne

bi nahajal v oblačnem produktu Office 365.

Microsoft OneNote

Ta pripomoček je namenjen podjetjem, da si ustvarijo razne zapiske, ki so v tem programu

pregledno razporejeni v obliki fasciklov, le da v elektronski obliki.

Vse zgoraj omenjene aplikacije so razpredeljene v štiri kategorije, ki jih bomo v

naslednjem poglavju tudi bolj podrobno našteli in opisali. Podjetja se tako laţje odločijo v

katero skupino sodijo oziroma katere storitve si ţelijo imeti. Moţno je izbrati vse opcije,

obstaja tudi moţnost selektivnega izbora storitev po meri podjetja.

43

4.1.3 Kategorije Office 365

Vsi omenjeni pripomočki so tako razdeljeni v štiri kategorije.

Elektronska pošta, koledar in stiki

o V to kategorijo spada ţe omenjeni in opisani Exchange Online oziroma

Outlook Web App

Slika 9: Aplikacija Outlook Web App

Vir: Delimon 2013.

Spletna mesta za podjetja in skupine

o V to skupino spada pripomoček SharePoint Online

Slika 10: Spletno mesto narejeno z Sharepoint Online

Vir: Microsoft 2013d.

44

Office web apps

o Tukaj lahko najdemo Microsoft Word, Microsoft PowerPoint, Microsoft

Excell in Microsoft OneNote

Slika 11: Office Web Apps (Programi za ustvarjanje besedila, tabel, predstavitev in

zapiskov)

Vir: Meng 2013.

Neposredno sporočanje in spletni sestanki

o V to kategorijo uvrščamo Lync Online. Ţe sam naslov pove, da se s tem

pripomočkom ustvarijo virtualni avdio in video sestanki med sodelavci, kjer

lahko razpravljajo o določeni tematiki, problematiki in obstaja tudi moţnost

prikazovanja prestavitev vsem sodelujočim v virtualnem pogovoru.

Slika 12: Lync Online program za video in avdio konference

Vir: Pronto_Marketing 2013.

45

4.1.4 Varnost Office 365

Podjetniki se sploh ne zavedajo, koliko dela morajo opraviti informatiki zato, da zavarujejo

sisteme in podatke v oblaku. Človek iz sveta računalništva in človek iz sveta poslovanja

ţivita v dveh popolnoma različnih svetovih in imata popolnoma drugačen pogled na svet.

In zato sta tudi na različnih bregovih. A časi se spreminjajo in v prihodnosti lahko

pričakujemo medsebojno sporazumevanje teh dveh uporabnikov (Finn et al. 2012).

Microsoft veliko časa in sredstev namenja varnosti. Varnost in varovanje osebnih podatkov

jemljejo zelo resno. Imajo zelo visoke varnostne standarde, ki presegajo celo visoke

standarde njihovih konkurentov (Google, Apple, SAP). Imajo podatkovne centre na več

lokacijah in strogo politiko varovanja zasebnosti podatkov. S tem so podatki bolj varni in

dostopni. Podatki so shranjeni na več lokacijah hkrati. Podatki so tako podjetjem

razpoloţljivi 99,9% časa. Podjetja tako podpišejo tudi pogodbo v kateri se Microsoft

dodatno zavezuje opravljati naslednje storitve (Microsoft 2013a):

Varni dostop do podatkov in storitev. Dostop do Exchange Online poteka preko

128-bit SSL TLSencryption šifrirani povezavi.

Konstantni nadzor. Microsoft redno nadzoruje in opazuje vsak proces, postopek

v sistemu, ki bi utegnil biti sumljiv. V kolikor zazna kaj sumljivega, potem to

razišče in ustrezno ukrepa.

Varnostni certifikati. V podjetju redno obnavljajo infrastrukturo. Skrbijo, da so v

sistemih nameščene le najnovejše posodobitve tako antivirusne, kot tudi sistemske

posodobitve oziroma stalno obnavljanje programske kode. Office 365 se lahko

pohvali z naslednjimi varnostnimi storitvami:

o Dosežen ISO 27001 varnostni certifikat

o Izpolnjeni vsi pogoji pri reviziji varnosti podjetja SAS70, prve in druge

vrste. (Podjetje izpolni pogoje, kadar poteka komuniciranje med

predstavniki podjetja Microsoft in predstavniki njihovih strank na zelo

visokem nivoju, kjer se na postavljena vprašanja s strani stranke odgovori in

ukrepa v čim hitrejšem moţnem času. Odgovor je tudi zelo natančen in

pregleden. )

o Dodani možnosti za pregledno oddajo pritožbe po elektronski in pravni

poti v primeru nesporazumov.

Visoka stopnja infrastrukturne zmogljivosti in razpoložljivosti podatkov.

Podatki so shranjeni na več lokacijah in je zato v primeru odpovedi katerega od

podatkovnih centrov na določeni lokaciji, Microsoft daje 99,9% verjetnosti, da

storitve bodo potekale nemoteno.

Kontinuirano poslovanje podjetja.

46

4.1.5 Različice Office 365

Spletno rešitev Office 365 je moţno dobiti v več različicah. Tako je njihov produkt na

voljo tako domačim uporabnikom, kot tudi podjetjem. V nadaljevanju bomo te različice

našteli in podrobneje opisali (Thurrott 2013):

Office 365 za domače uporabnike (angleško ime te različice je Office 365 Home

Premium)

Ta različica je namenjena domačim uporabnikom in druţinam za domačo uporabo. Storitev

je moţno uporabljati na maksimalno petih mobilnih napravah. Uporabniki tako dobijo še

20 GB prostora za hranjenje datotek . Uporabniki te različice so prikrajšani do pripomočka

Lync Online, v zameno za to dobijo 60 brezplačnih minut za klicanje v programu skype, ki

je prav tako pripomoček za avdio in video pogovore. Za letno uporabo teh storitev in

pripomočkov je potrebno odšteti letno 99,99 ameriških dolarjev kar znaša slabih 74 EUR.

Office 365 za izobraževalne ustanove (angleško ime te različice je Office 365

University)

Ta različica je podobna Home Premium. Namenjena je posebej izobraţevalnim ustanovam

(to so visoke šole, fakultete, univerze). Ponudba se od prej omenjene različice ne razlikuje

preveč, le da se različica za univerze kupuje oziroma naroča za štiri leta in zato

izobraţevalna ustanova dobi posebni popust na to naročnino.

Office 365 za mala podjetja (angleško ime te različice je Office 365 Small Business )

V tej različici spletne rešitve lahko uporabljamo storitve naslednjih pripomočkov:

Exchange Online, Sharepoint Online in Lync Online. To so edine storitve, ki jih lahko

uporabimo v tej različici.

Office 365 za mala podjetja z dodatnimi storitvami (angleško ime te različice je Office

365 Small Business Premium )

Ta različica je namenjena malim podjetjem do 10 zaposlenih, ki imajo omejen dostop do

zahtevnejše informacijske tehnologije. Omogoča dostop do aplikacij Office na

maksimalno petih napravah na uporabnika. Nato dobimo še vse storitve, ki so bile opisane

prej omenjeni različici. Letna naročnina znaša 149,99 ameriških dolarjev, kar znaša dobrih

110 EUR.

Office 365 ProPlus

Omogoča dostop do pripomočkov Microsoft Office 2013 Professional Plus, katerih število

uporabnikov ne presega 25. Vsebuje naslednje aplikacije: Access, Excel, InfoPath, Lync,

OneNote, Outlook, PowerPoint, Publisher, in Word.

Office 365 za srednje velika podjetja (angleško ime te različice je Office 365 Midsize

Business )

Ta različica je namenjena srednje velikim podjetjem od 10 do 250 zaposlenih. Omogoča

dostop do aplikacij Office 2013 iz Office 365 ProPlus različice. Zaposleni lahko tudi

koristijo vse storitve, ki so namenjene malim podjetjem (Exchange Online, Sharepoint

Online in Lync Online).

47

Office 365 za velika podjetja (angleško ime te različice je Office 365 Enterprise)

Namenjen je za velika podjetja, ki imajo več kot 250 zaposlenih. Ta različica vsebuje

dostop do vseh pripomočkov pisarniškega paketa Office in vse storitve Exchange Online,

SharePoint Online in Lync Online. Poleg tega jim je na voljo 24 ur na dan in vse dni v

tednu podpora s strani Microsofta. Za vsako podjetje se lahko dodatno programirajo

dodatne storitve in nastavitve po ţelji podjetja. Ta različica se posebej prilagodi ţeljam in

navodilom podjetja, saj v velikih podjetjih z veliko zaposlenimi ni mogoče pričakovati, da

bodo uporabljali samo standardne storitve in nastavitve, saj se nahajajo na višji in celo na

mednarodni ravni poslovanja.

V tabeli 2 lahko vidimo primerjavo različic Office 365.

Tabela 2: Primerjava različic Office 365

Možnosti Home

Premium

Small

Business

Premium

ProPlus Enterprise University

Maksimalno število

uporabnikov

vsi uporabniki

v

gospodinjstvu

50 300 neskončno

število

študentov v

izobraţevalni

ustanovi

Število naprav

na uporabnika 5 5 5 5 2

Spletne različice

Exchange, Lync,Sharepoint Ne Da Ne Da Ne

Word Da Da Da Da Da

Excel Da Da Da Da Da

PowerPoint Da Da Da Da Da

OneNote Da Da Da Da Da

Outlook Da Da Da Da Da

Publisher Da Da Da Da Da

Access Da Da Da Da Da

InfoPath Ne Da Da Da Ne

Lync Ne Da Da Da Ne

SharePoint Designer Ne Ne Ne Ne Ne

Project Ne Ne Ne Ne Ne

Visio Način pregledovanja - pregledovalnik

Vir: Thurrott 2013.

48

4.1.6 Office 365 na EPF12

Na storitve spletne rešitve Office 365 so na Ekonomsko-poslovni fakulteti (v nadaljevanju

EPF) prešli v drugi polovici septembra 2012. (Franc 2013)

Tako je EPF postala prva izobraţevalna ustanova v Sloveniji, ki je svojim šptudentom in

strokovnim sodelavcem ponujala storitve elektronske pošte v oblaku. Na začetku se je ta

storitev imenovala Live@Edu. In so na fakulteti najprej uporabljali storitve predhodnika

Office 365. Kasneje se je Live@Edu preimenoval in nadgradil. In danes poznamo spletno

rešitev, ki smo jo bolj podrobno opisali v tem poglavju. Spletno rešitev so na fakulteti

implementirali zato, da bi povečala in izboljšala komunikacijo in sodelovanje med okoli

4000 študenti in profesorji. Tako omenjena rešitev prinaša fakulteti večjo produktivnost in

stroškovno učinkovitost. Office 365 se lahko še razširi, saj fakulteta načrtuje nadaljnjo rast.

Uspešni prehod na spletno rešitev Office 365 so na Ekonomsko-poslovni fakulteti v

Mariboru izvedli ob pomoči Šole prihodnosti Maribor, Microsoftovega partnerja. S

storitvami, ki jih ponuja in prinaša omenjena rešitev bodo bolje podprli sodobne učne

procese ter študente temeljiteje pripravili na uspešno ţivljenje tudi po zaključku

izobraţevanja. S prehodom na Office 365 bodo na izobraţevalni ustanovi izboljšali

komuniciranje med študenti in profesorji, dvignili bodo storilnost in zniţali marsikatere

stroške. Varnost in zasebonost podatkov je zagotovljena.

Katere storitve nudi Office 365 smo spoznali v prejšnjih poglavjih. Na EPF poleg

centraliziranjega in učinkovitega komuniciranja ţe uporabljajo e-poštno obveščanje

študentov, koledarje, pogovorne ure, izmenjavo dokumentov itd.

Slika 13: Office 365 na EPF

Vir: Lasten.

12

Povzeto po: Agencijanet 2013.

49

4.1.7 Prednosti in slabosti Office 365

V tem poglavju se bomo osredotočili na prednosti in slabosti Office 365. Med prebiranjem

tuje literature za to spletno rešitev, je bilo moč zaslediti več dobrih stvari kot slabih. Zato

bomo tudi začeli s prednostmi te rešitve, ki jih je tudi več kot slabosti (Withee in Reed

2013) .

Lahko ustvarjamo spletno stran, ki sluţi kot dostopna točka za vse zaposlene v

podjetju ali oddelku in lahko tam objavljamo vse potrebne novice, datoteke.

Ustvarjamo lahko dogodke, dodeljujemo naloge, urejamo koledar, ki je lahko

zasebni ali javni.

Lahko ustvarjamo in shranjujemo v oblaku nove besedilne dokumente,

predstavitve, računske dokumente, zapiske itd.

Visoki varnostni standardi.

Dostopamo do storitev preko spleta na katerikoli lokaciji.

Uporabljene so aplikacije, ki so povprečnemu uporabniku ţe poznani (Word,

Powerpoint, Excell itd.).

Ni dodatnih stroškov. Navadno se samo plača samo naročnina in zato ni potrebnih

dodatnih infrastrukturnih stroškov, saj je za delovanje tega sistema potreben

povprečni računalnik brez dodatnih.

Benjamin Niaulin dodaja še naslednje prednosti (Niaulin 2012):

Nadzor nad storitvami. Vsak uporabnik ima nadzor nad svojimi storitvami in

datotekami, ki so shranjene v oblaku.

Stabilnost. Rešitev je stabilna in Microsoftovi inţenirji v najkrajšem času lahko

odpravijo vsakršno napako.

Cena. Cena naročnine je navadno na letni ravni in je v primerjavi z drugimi

storitvami mnogo niţja.

Nadgradnja. Uporabniku ni potrebno obnavljati in nadgrajevati aplikacij, saj

Microsoftovi strokovnjaki obnovijo celoten sistem avtomatsko in tako naredijo

rešitev učinkovitejšo in varnejšo.

Podpora 24 ur na dan 7 dni v tednu. Če se uporabniku pojavijo morebitna

vprašanja, lahko Microsoftove strokovnjake vprašaja preko e-pošte, telefona itd.

Hiter čas od naročila storitev do dejanske uporabe.

Varnostno kopiranje podatkov. V primeru nepredvidenih nesreč, so naši podatki,

dokumenti shranjeni na več lokacijah za katere skrbi Microsoft.

Avtorji so si enotnega mnenja glede prej omenjenih prednosti Office 365. Vendar ima

vsaka medalja dve plati. In bomo sedaj našteli tudi slabosti te spletne rešitve (Niaulin

2012):

Zasebnost in lokacija podatkov. Ni znano, kje se nahajajo naši podatki. Ni znano

tudi v kateri drţavi se nahajajo podatkovni centri. Vsaka drţava ima svoj pravni

sistem in svoje zakone glede zasebnosti podatkov. V vsakem pravnem sistemu se

nahajajo zakonske luknje.

50

Nadzor nad lastnimi podatki. Ker ne vemo kje se nahajajo naši dokumenti, jih ne

moremo tudi nadzorovati od dostopa tretjih oseb ali celo neavtoriziranih dostopov

zaposlenih znotraj podjetja.

Migracija podatkov. V primeru selitve podatkov iz Office 365 na drugo spletno

rešitev, zna biti po mnenju mnogih uporabnikov kar nekaj teţav z

nekompatibilnostjo podatkov. In tako bomo prisiljeni na novo zapisati podatke v

nov sistem.

Zanašanje na ponudnika interneta. V primeru, da v sistemu pri ponudniku interneta

pri katerem je podjetje naročeno, pride do kakšnih teţav, potem je v tem času

poslovanje podjetja onemogočeno, Kar prinaša veliko škodo za poslovanje podjetja

(Withee in Reed 2013).

Preveliko navigacijskih oken. Preveč korakov.

Slika 14: Prednosti Office 365: Renome, znane aplikacije in stabilnost

Vir: sudhakarreddymr 2011.

Slika 15: učinkovito skupinsko delo, dostopno kjerkoli in kadarkoli, varnost, administracija

v oblaku

Vir: sudhakarreddymr 2011.

51

4.2.7 Reference Office 36513

Rešitev Office 365 uporabljajo od majhnih do največjih podjetij. Kolik je podjetij, ustanov,

ki uporabljajo Office 365 je poslovna skrivnost.

Stranke, ki uporabljajo Office 365 prihajajo iz področij kot so: energetika, izobraţevanje,

finančne storitve, vladne ustanove in neprofitne organizacije, zdravstvena nega.

proizvodnja, mediji in zabava, informacijska tehnologija in programska oprema.

Izmed bolj znanih korporacij, ustanov, ki uporabljajo storitve office 365 lahko med

referencami najdemo naslednja podjetja:

Toyota. To je svetovno znan japonski proizvajalec avtomobilov.

Aston Martin. To je svetovno znan angleški proizvajalec luksuznih športnih

avtomobilov.

Dell. Ameriška multinacionalka, ki proizvaja, prodaja in popravlja računalnike,

računalniško opremo in vsem kar je s tem povezanov.

Burger King. Je svetovno znana veriga restavracij s hitro prehrano.

Japan Airlines. To je eden izmed največjih japonskih letalskih prevoznikov.

Capgemini. Ta multinacionalka je ena izmed največjih podjetij, ki se ukvarja s

svetovanjem na področju managementa in informacijske tehnologije.

American Red Cross. Rdeči kriţ Amerike.

Helly Hansen. Proizvajalec športnih oblačil in obutev.

Hyatt Hotels Corporation. To je ameriško podjetje, ki upravlja z verigo hotelov

najvišjega cenovnega razreda.

Swisscom. To je švicarsko podjetje, ki deluje področju telekomunikacij.

Slika 16: Reference Office 365

Vir: Office365 2013

13

Povzeto: Office365 2013.

52

4.2 Google Apps za podjetja

4.2.1 O Google

Podjetje Google je v primerjavi z Microsoftom relativno mlado podjetje. Saj je bilo

ustanovljeno 4. septembra 1998 in je do današnjega dne postala svetovno znana

multinacionalka in eden glavnih konkurentov Microsofta na raznih področjih. Podjetje

Google sta ustanovila nekdanja študenta Yale, Sergey Brin in Larry Page. V podjetju

vodijo politiko povezano z inovacijami (Inovation time off), ko vsi zaposleni 20 odstotkov

svojega delovnega časa namenijo dejavnostim in projektom, ki jih ta hip najbolj zanimajo.

Takšna politika jih pelje do tega, da nenehno prihajajo z novostmi na trg. V podjetju imajo

po svetu zaposlenih 44.770 (podatek je iz leta 2013). Od tega jih je več kot polovica

zaposlenih v oddelku za raziskave in razvoj. Za vsak produkt, ki ga naredijo, je tudi

najvoljši. To dokazuje tudi njihov brskalnik Google Chrome, ki ima dnevno več kot

milijardo zadetkov. Kar 1,8 milijarde uporabnikov uporabljajo kot privzeti internetni

brskalnik Google Chrome. Tudi njihov spletni iskalnik »www.google.com« po čemer so

najbolj znani dnevno podira rekorde in ima pomembno vlogo pri razvoju interneta. (Morel

et al. 2011).

V nadaljevanju se bomo osredotočili na spletno rešitev z imenom Google Apps.

4.2.2 O Google Apps

Poznamo dve različici Google Apps. Ena je za podjetja z imenom »Google Apps for

Business« in druga je namenjena izobraţevalnim ustanovam »Google Apps for

Education«. Google Apps je skupek oblačnih produktov in storitev, ki spada v Saas plast

(Programska oprema kot storitev), ki so namenjeni tako malim kot tudi, (kot bomo v študiji

primera videli), tudi velikim podjetjem. Prav tako so namenjeni tudi izobraţevalnim

ustanovam. In pred kratkim je ta rešitev postala na voljo tudi vladam z rešitvijo z imenom

»Google Apps for Government«.

V spletno rešitev Google Apps spadajo aplikacije, ki so jih razvili v istoimenskem

podjetju. Te aplikacije so namenjene čim laţji komunikaciji v podjetju in čim bolj utečeni

kolaboraciji znotraj podjetja v oblaku. Velika prednost te rešitve je v vmesniku. Vsi, ki so

kadarkoli uporabljali elektronsko pošto google mail, bodo opazili, da je vmesnik zelo

podoben Google Apps vsebuje aplikacije kot so (Google 2012):

Gmail (elektronska pošta)

Calendar (koledar)

Talk (avdio in video pogovori)

Postini (administracija)

Docs (besedilni dokumenti)

Sites (aplikacije za ustvarjanje spletnih mest)

Google Drive (spletni prostor za shranjevanje datotek)

Groups (skupinska pogovori, skupinsko sodelovanje)

53

4.2.3 Neodvisna študija Forrester Research Group o Google Apps14

Tabela 3: Podatki študija primera Google Apps

Merjena enota Količina

Skupno število zaposlenih 18.000 zaposlenih

Letna rast števila zaposlenih 10%

Povprečna urna postavka za zaposlenega 30 $

Število delovnih tednov v letu 52 tednov

Število delovnih dni v letu 260 dni

Povprečna produktivnost zaposlenih 20%

Povprečna urna postavka za zaposlenega v IT oddelku 65 $

Učne ure, izobraţevanja 2080 ur

Cena licence na uporabnika pred selitvijo v nov sistem 84 $

Poslavljanje od trenutnih licenc

1.leto 60%

2.leto 75%

3.leto 100%

Zmanjšanje infrastrukture (večinoma IT infrastruktura)

1.leto 10%

2.leto 21%

3.leto 42%

Vir: Forrester_Research 2012.

V tem poglavju bomo predstavili študij primera, ki je za to magistrsko delo pomembno. Saj

na podlagi študija primera, ki ga je opravilo Forrester Research Group. V tej raziskavi

bomo izvedeli kar nekaj pomembnih dejstev in številk, ki bodo dokazale, da so spletne

rešitve kot je Google Apps in mnogo druge za podjetje stroškovno učinkovite in tudi

povečujejo produktivnost in učinkovitost tako zaposlenih, kot tudi poslovanja v celoti.

14

Povzeto po: (Forrester_Research 2012).

54

Neodvisna študija, ki jo je novembra 2012 opravilo podjetje Forrester Research Group je

pokazala, da spletna rešitev Google Apps resnično pripomore k zmanjševanju stroškov v

podjetju. Tako je bila analiza opravljena na modelu velikega podjetja z 18.000

zaposlenimi. Kar dokazuje, da je ta spletna rešitev tudi za velika podjetja - korporacije.

V Tabela 3: Podatki študija primera Google Apps lahko zasledimo več zanimivejših

podatkov. Med njimi tudi to, da se podjetje od trenutnega licenčnega sistema popolnoma

poslovi v treh letih. In nato plačuje letni strošek naročnine za uporabo storitev Google

Apps. Zanimivo je tudi to, da raziskovana korporacija v treh letih s prej omenjene rešitve

za 42 odstotkov zmanjša infrastrukturo v podjetju. Kar pomeni, manjše vzdrţevaljne

stroške, manjše stroške uporabe, električne stroške itd.

V naslednji tabeli 4 bomo prikazali številke, ki so bile potrebne za investicijo.

Tabela 4: Investicijski stroški Google Apps

Kategorija

stroškov

Trenutno

leto

1.leto 2.leto 3.leto Skupaj

Licence za

Google Apps

- 900.000 $ 900.000 $

1.089.000 $ 2.979.000 $

Change

Management

130.000 $ - - - 130.000 $

Testiranje 52.000 $ - - - 52.000 $

Vodenje

Implementacije

48.750 $ - - - 48.750 $

Začetna

podpora in

pomoč

91.125 $ - - - 91.125 $

Skupni stroški 321.875 $ 900.000 $ 900.000 $ 1.089.000 3.300.875 $

Vir: Forrester_Research 2012.

Legenda:

Licenčni stroški – ti stroški znašajo po 50$ na licenco in vključujejo aplikacije za

medsebojno sporočanje in skupinsko sodelovanje. O teh razvrstitvah bo napisanega več v

posebnem poglavju.

Change management – to so stroški, ki so bili potrebni za adaptacijo rešitve med

izbranimi zaposlenimi, ki bodo svoje znanje prenašali na druge zaposlene.

Testiranje – to so stroški, ki so bili potrebni za testiranje rešitve pred začetkom

implementacije. S testiranjem so ugotavljali, ali bo rešitev v tem podjetju z določenimi

zahtevami delovala ali ne.

Vodeneje Implementacije – to so stroški potrebni za implementacijo rešitve v podjetje in

selitev podatkov v oblak.

Začetna podpora in pomoč – to so stroški podpore v času selitve podatkov v oblak in

dodatnega poučevanja zaposlenih.

55

V tabeli 4: investicijski stroški lahko zasledimo kakšni so investicijski stroški za celotno

obdobje implementacije. Ţe samo na licencah je korporacija letno prihranila (1.512.000 –

900.000) 612.000 $. Za licenciranje Google Apps je korporacija plačala 900.000 ameriških

dolarjev letno. Prej je morala plačevati 1.512.000 ameriških dolarjev (Ena licenca stane

84$ * 18.000 zaposlenih) na letni ravni.

Tako so v IT oddelku dobili naslednje prednosti, izboljšave:

Zmanjšani stroški za licenciranje.

Zmanjšani administrativni in operacijski stroški.

Zmanjšani stroški za ustvarjanje internih spletnih strani. Zato, ker imajo sedaj

enotni sistem z ţe vgrajevni potrebnimi nastavitvami in funkcijami.

Zmanjšani infrastrukturni stroški.

V naslednji tabeli bomo prikazali časovno učinkovitost poslovanja in produktivnost

zaposlenih.

Tabela 5: Prihranjeni stroški z delom na Google Apps

Ref. Merjena enota Izračun 1.leto 2.leto 3.leto

A1 Dnevno prihranjene

minute v času dela z

Google Apps

o tem so poročali

zaposleni

12 min 12 min 12 min

A2 Prihranjene ure na

leto

(A1*št. delovnih dni)/60 52 ur 52 ur 52 ur

A3 Prihranjen čas Predvidevanje 20% 20% 20%

A4 Produktivnost

zaposlenih

o tem so poročali

zaposleni

10% 10% 10%

At Prihranjeni stroški z

delovm z

aplikacijami Google

Apps

A2*A3*urna

postavka*A4* št.

zaposlenih

561,600$ 617,760$ 679,536$

Vir: Forrester_Research 2012.

Pribliţno 10 odstotkov zaposlenih je opazila produktivnost z delom v rešitvi Google Apps.

To je zaradi tega, ker se vse aplikacije nahajajo v enem oknu in je dostop do njih hiter in

enostaven. V povprečju s z delom v Google Apps zaposleni dnevno prihranili 12 minut.

Tako so v raziskovanem podjetju Laud Solutions po treh letih dela v rešitvi Google Apps

prihranili 1,9 milijonov dolarjev.

V naslednji tabeli bomo prikazali končne denarne tokove, ki jih je raziskovano podjetje

Laud Solutions pridobilo z vpeljano rešitvijo Google Apps. V njej bo moč opaziti odhodke,

prihodke, donosnost naloţbe in povračilo investicije.

56

Tabela 6: Denarni tokovi raziskovanega podjetja Laud Solutions

Začetno

leto

1.leto 2.leto 3.leto Skupaj Trenutna

vrednost

Stroški

($)

428.094 972.000 1.069.200 1.176.120 3.645.414 3.079.003

Prihodki

($)

0 4.595.818 5.271.064 6.215.927 16.082.808 13.204.385

Neto

denarni

tok ($)

(428.094) 3.623,818 4.201.864 5.039.807 12.437.394 10.125.382

Donosnost

naloţbe 329%

Povračilo

investicije 1,4 meseca

Vir: Forrester_Research 2012.

V zgornji tabeli 6 ugotovimo naslednje. Kar 329 odstotkov je donosnosti od naloţbe

(angleški izraz za to je Return On Investment). Kar pomeni, da vsak Euro, ki ga podjetje

vloţi v Google apps, dobi povrnjeno trikrat več.

In čas potreben za to, da točka pri kateri se izguba podjetja obrne v dobiček (angleški izraz

za to je break-even point) je 1,4 meseca. Torej zgolj 1,4 meseca je bilo potrebnih, da se

vloţeni stroški v implementacijo Google Apps v podjetje povrnejo nazaj. Ta študija

dokazuje, da so spletne rešitve v pozitivno vplivajo na poslovanje podjetja. Prav tako se je

učinkovitost končnih uporabnikov, v našem primeru zaposlenih, povečala za kar 3 krat.

4.2.4 Pregled aplikacij Google Apps15

Google je na svoji letni konferenci leta 2012 sporočila, da ima ţe 425 milijonov

uporabnikov njihove storitve elektronske pošte »Gmail« in 5 milijonov podjetij, ki

uporabljajo rešitev Google Apps. V Googlu prav tako veliko stavijo na javni sektor.

Poznamo naslednje aplikacije in storitve, ki jih lahko najdemo v Google Apps. To so:

Gmail. To je elektronski poštni predal z velikostjo 25 GB. Vsebuje iskanje po pošti in

varovanje pred neţeleno pošto. Integrirana je opcija neposrednega sporočanja. Avdio in

video pogovor. Zaposleni lahko do Gmail dostopajo preko računalnika in mobilnih

naprav(to so pametni telefoni z Android operacijskim sistemom, iPhone, Blackbery,

Windows mobile napravami in tablice).

15

Povzeto po: (Google 2012).

57

Slika 17: Gmail v Google Apps

Vir: chicagowebdesignsite 2009.

Google Calendar. Ta aplikacija omogoča zaposlenim razporejanje svojih urnikov,

sestankov, opravil. Lahko tudi koordinirajo svoj čas z zaposlenimi in tako dodajajo in

urejajo nove termine za nove sestanke. Koledar lahko vidijo vsi zaposleni. Prav tako je

do koledarja moč dostopati z vseh mobilnih naprav, tablic, računalnikov.

Slika 18: Google Calendar

Vir: learningworks 2011.

Google Drive. To je spletni prostor v oblaku, ki je namenjen shranjevanju datotek,

dokumentov, predstavitev, podatkov itd. Moţno jih je deliti z zaposlenimi. Tako

prostor kot tudi vse moţne datoteke. Lahko je javni ali zasebni prostor. V tem prostoru

lahko določen dokument simultano obdeluje več uporabnikov. Kar je dodatna prednost.

Kakšna bo velikost tega prostora je odvisna od tega kakšno vrsto naročnine bo podjetje

izbralo. Navadno je velikost enaka velikosti prostora na Gmail (25GB).

58

Slika 19: Shranjene datoteke v Google Drive

Vir: Hamburger 2012.

Google Docs. Ta aplikacija ima enako funkcionalnost kot Microsoft Word. Ustvarjanje

besedilnih dokumentov, vanje dodajamo slike, tabele itd. V dokumentu lahko istočasno

piše več ljudi hkrati. Prav tako ga lahko simultano obdeluje več ljudi hkrati.

Slika 20: Google Docs

Vir: Lasten

Google Sheets. Google sheets ima enako funkcionalnost kot Microsoft Excell.

Aplikacija za ustvarjanja zahtevnejših tabel in računanj s podatki.

Slika 21: Google Sheets

Vir: Lasten

59

Google Slides. Ta aplikacija je namenjena ustvarjanju predstavitev in ima tipično

funkcionalnost kot Microsoft Powerpoint.

Slika 22: Google Slides

Vir: Lasten

Google Sites. Google sites je pripomoček za ustvarjanje spletnih strani. Zaposleni

lahko ustvarjajo dostopne točke, ki so vidne vsem in na njem objavljajo datoteke,

novice, obvestila.

Slika 23: Primer spletne strani v Google Sites

Vir: Hof 2008.

Google Groups. Ta pripomoček je namenjen ustvarjanju skupin zaposlenih za laţje

pošiljanje in deljenje vsebine, dokumentov, obvestil med njimi.

Google Postini. Ta pripomoček je stran z vsemi nastavitvami, analitičnimi vsebinami.

Navadno ima dostop do tega pripomočka vodja kakšnega oddelka. Saj tukaj lahko

spremljamo tudi učinkovitost ali neučinkovitost zaposlenih, podrejenih.

Google Talk. Ta aplikacija je namenjena avdio in video pogovorom, konferencam.,

sestankom.

60

Slika 24: Primer uporabe Google talk v podjetju

Vir: Mathews 2011.

4.2.5 Prednosti in slabosti Google Apps

Na vsakem področju, v katerem nastopijo strokovnjaki iz podjetja Google, običajno

postanejo na tem področju med najboljšimi. Tako poznamo zemljevide Google Maps.

Spletni brskalnik Google Chrome, ki je trenutno najbolj uporabljen brskalnik med

uporabniki interneta. Pred nekaj meseci smo lahko zasledili Google Očala, ki postajajo

vedno bolj priljubljeni, saj lahko z njimi snemamo video posnetke, zbiramo in pridobivamo

informacije s spleta in vse to zelo hitro. Tudi Google Apps so skupek pripomočkov, ki so

ga podjetja medse pozdravila. Še posebej mala podjetja. Ţe več kot 5 milijonov podjetij

uporabljajo storitve Google Apps. Nekateri so celo zamenjali svojega ponudnika in

preklopili na storitve Google Apps. To dodatno govori o razširjenosti in priljubljenosti

njihovih storitev, aplikacij, programov itd. Nad pripomočki spletne rešitve Google Apps

dela večina zaposlenih. In nenehno izboljšujejo svoje storitve. Tudi pri njih dajejo veliko

na varnost in njihovi varnostni standardi niso nič slabši od Microsoftovih varnostnih

standardov. Kot prednost lahko omenimo tudi to, da imamo v Google Apps manj

nepotrebnih navigacijskih oken kot pri Office 365.

Tudi Google Apps ima nekaj teţav s kompatibilnostjo podatkov pri selitvi podatkov v

druge sisteme. Prav tako je vprašljiva zasebnost podatkov v oblaku. Vendar kot smo ţe v

poglavju o varnostnih vidikih računalništva v oblaku razloţili, takšna vprašanja se bodo

vedno pojavljala, vse dokler bo obstajal oblak. V podjetjih morajo zaupati ponudnikom

storitev računalništva v oblaku in se morajo prav tako zavedati, da velika skupina

programerjev, informatikov skrbi za nenehno delovanje, brezhibnost, varnost in zasebnost

podatkov vsakega uporabnika posebej. Vsi zaposleni so strogo nadzorovani in obstaja zelo

majhna verjetnost, da bi se do podatkov določenega podjetja dokopala neavtorizirana

oseba. Saj vse poteka po določenem procesu, ki je preizkušen in deluje ţe več let. Kot

slabost velja omeniti tudi to, da Google Apps od leta 2012 ni več mogoče preizkusiti v

brezplačni različici. Dodatni minus Google Apps je v tem, da morajo podjetja imeti svojo

lastno domeno. Vendar se da to malenkost odpraviti na tak način, da se plača za domeno,

ki jo ponudi Google za zgolj 10 ameriških dolarjev.

61

4.2.6 Reference Google Apps16

V Google se lahko pohvalijo, da njihove storitve uporablja več kot 5 milijonov podjetij

vseh velikosti.

Stranke, ki uporabljajo Google Apps prihajajo iz področij kot so gradbeništvo,

elektrotehnika, izobraţevanje, zabava, finančne storitve, zavarovanja, zdravstvene storitve,

proizvodnja, vladne ustanove, tehnologija, oglaševanje, nepremičnine, neprofitne ustanove,

zaloţništvo, maloprodajne industrije in področja povezana z naftnimi derivati.

Tako lahko med bolj znanimi podjetji, ki uporabljajo storitve Google Apps uvrstimo

naslednje:

KLM Royal Dutch Airlines. To je Nizozemski letalski prevoznik, ki je sponzor

marsikateremu velikemu športnemu klubu.

Konica Minolta. Japonsko tehnološko podjetje, ki ponuja naprave za zajemanje

slik in tiskanje leteh preko posebej izdelanih naprav.

Jason's Deli. To podjetje ima 225 franšiz v ZDA in je specializirano za pripravo

juh, solat in sendvičev.

ITV. To je eno izmed največjih komercialnih televizij v Angliji.

Motorola Mobile Devices. Eno izmed večjih ameriških podjetij na področju

mobilnih naprav in pametnih telefonov.

Salesforce.com. To je korporacija, ki ponuja storitve računalništva v oblaku.

Roberto Cavalli. To je svetovno znano ime prestiţnih oblačil italijanskega

modnega oblikovalca.

Trump Hotels Group. To podjetje je last enega izmed najbogatejših

nepremičninskih mogotcev Donald Trump.

BBVA. To je eno iz,ed največjih svetovno znanih finančnih inštitucij.

Virgin America. To je eno izmed največjih ameriških letalskih prevoznikov.

Slika 25: Reference Google Apps

Vir: Google_apps 2013.

16

Povzeto po: Google_apps 2013.

62

5. SKLEPNE UGOTOVITVE

V magistrskem delu smo postavili nekaj tez, ki jih bomo v nadaljevanju tudi pojasnili.

Postavljeno tezo H1: Računalništvo v oblaku postaja vedno bolj priljubljeno smo potrdili.

Trenutno najbolj iskana in zaţelena tehnologija v podjetništvu je računalništvo v oblaku.

Ta tehnologija je trenutno zelo moderna in zato podjetje, ki v prihodnosti ne namerava

vlagati v to, se šteje kot zelo zastarelo in nazadnjaško v razmišljanju. Ne samo, da oblak

zagotavlja dostop do cenejših storitev, je tudi neskončno elastičen in omogoča fleksibilnost

računalniških virov in tehnološke opreme. Ima tudi zelo velik potencial. Trenutna

izkoriščenost računalništva v oblaku je zgolj 10 odstotkov.(Plummer 2012)

Zaradi novejše tehnologije podjetja pridobijo na dolgoročnem zmanjševanju stroškov in

ohranjanje konkurenčnosti v panogi. Poznamo veliko rešitev za reševanje zgoraj

omenjenih teţav. Nekateri vidijo to v selitvi poslovanja podjetja v tujino, kjer so stroški

poslovanja niţji kot v trenutnih razmerah v katerih delujejo (angleški izraz za to je

outsourcing). Še ena rešitev je uvedba informacijskega sistema v podjetja. Vendar prej

omenjenim rešitvam je ţe potekel rok trajanja. Skoraj ni podjetja, ki bi preselilo svoje

poslovanje v oblak in tega ne bi ponosno najavilo medijem, strankam, zaposlenim. Prav

tako ponudnika računalništva v oblaku kot sta Google in Microsoft ponosno delita

naslednje številke.

Microsoft je potreboval zgolj 3 mesece in pol, da je pridobil milijon uporabnikov rešitve

Office 365. Office 365 je spletna in oblačna rešitev. Vse deluje v oblaku. To spletno rešitev

uvrščamo v Saas (Programska oprema kot storitev). Saas je del računalništva v oblaku.

Pri Googlu imajo 6000 partnerjev, ki ponujajo spletno rešitev Google Apps. Ki je prav tako

Saas. Prav tako so na letni konferenci 2012 sporočili, da imajo več kot 5 milijonov podjetij,

ki uporabljajo storitve rešitve Google Apps. Ni zanemarljiv tudi podatek, da oblačno

storitev Gmail uporablja preko 425 milijonov uporabnikov po svetu. Številke rastejo in s

tem dodatno dokazujejo, da je računalništvo v oblaku vedno bolj popularno.

Da je računalništvo v oblaku vedno bolj priljubljeno lahko dokaţemo tudi s tem, da je

vedno več korporacij in multinacionalk, ki uporabljajo storitve računalništva v oblaku

(Google Apps ali Office 365). Med njimi velja omeniti nekaj imen kot so: Dell, Toyota,

Burger King, Roberto Cavalli, KLM, Virgin Airlines, American Red Cross, Japan Airlines.

Naslednjo postavljeno tezo H2: Računalništvo v oblaku postaja vedno bolj varno, smo

potrdili.

Podatki so ključni za podjetje. V primeru raznih nepredvidenih nesreč, katastrof, je

potrebno zagotoviti dodatne varnostne kopije vseh ključnih podatkov. V primeru oblaka, za

vse to poskrbi ponudnik. Podatki so shranjeni na več lokacijah. Na eni lokaciji se ne

nahajajo čisto vsi podatki podjetja. Podatki so razpršeni na več lokacijah. Vsi podatki so

šifrirani in je dešifriranje leteh zelo zahtevno in vzame veliko časa preden postanejo

uporabni. Od tega je zgolj majhen del dešifriranih podatkov zares uporabnih. Zato, če tretja

oseba dobi te podatke, si ne more s tem preveč pomagati.

63

Podjetniki se sploh ne zavedajo, koliko dela morajo opraviti informatiki zato, da zavarujejo

sisteme in podatke v oblaku. Človek iz sveta računalništva in človek iz sveta poslovanja

ţivita v dveh popolnoma različnih svetovih in imata popolnoma drugačen pogled na svet.

Zato sta tudi na različnih bregovih. A časi se spreminjajo in v prihodnosti lahko

pričakujemo medsebojno sporazumevanje teh dveh uporabnikov. (Finn et al. 2012)

Podjetja iščejo v ponudnikih računalništva v oblaku enostavno upravljanje in nadzor nad

svojimi podatki. Takoj za njima sledita stabilnost in verodostojnost ponudnika. Stabilnost

ponudnika nam pove, da je leta na trgu prisoten ţe dolgo in ima veliko uspešnih in

zadovoljnih strank. Da je ponudnik verodostojen, pomeni, da je leta pri svojem delu

korekten in profesionalen in ima veliko strokovnih priznanj, varnostnih certifikatov.

Zaupanje je na koncu zgolj prehodni koncept. Zaupati morajo v njihove tehnične

sposobnosti in kompetence, izkušnje. Potrebno je vedeti, da preden bo prišlo do podpisa o

sodelovanju, bosta morali obe strani iti skozi več faz pogajanj. Podjetja prav tako pravno

zavarujejo tudi razno razne evropske direktive, zakoni v raznih drţavah in pogodbena

zavezanost s strani ponudnika. Potrebno se je zavedati, da tehnologija nenehno napreduje

in varnostni vidik postaja vedno bolj dovršen. Ob izpolnjevanju vseh teh pogojev bosta obe

strani prišli do končnega dolgoletnega uspešnega sodelovanja.

Med drugim tako Microsoft kot Google veliko časa in sredstev namenjata varnosti.

Varnost in varovanje osebnih podatkov jemljejo zelo resno. Imajo zelo visoke varnostne

standarde. Imajo podatkovne centre na več lokacijah in strogo politiko varovanja

zasebnosti podatkov. S takšno politiko so podatki bolj varni in dostopni. Podjetja podpišejo

tudi pogodbo v kateri se tako Microsoft kot Google dodatno zavezujeta opravljati storitve

kot so: kontinuiran nadzor in varovanje podatkov, razpoloţljivost varnostnih certifikatov,

varen dostop do podatkov.(Microsoft 2013a)

Naslednjo postavljeno tezo H3: Uporaba Google Apps pripomore k večji učinkovitosti

poslovanja podjetja, smo potrdili.

Tudi Miller potrjuje naslednje trditve povezane s povečano učinkovitostjo poslovanja pri

uporabi računalništva v oblaku: (Miller 2008, 25)

Vsak zaposleni kader je v podjetju neprecenljiv. Na ţalost podjetja ne morejo

zaposlovati ogromno število ljudi, saj je to zelo velik strošek in tudi vsa podjetja nimajo

zelo veliko projektov, da bi lahko vsak zaposleni kader imel zagotovljeno delo za dolgo

časa. Podjetje tako najema vso potrebno infrastrukturo in tehnologijo, ki jo potrebuje.

Zaposleni kader se lahko v tem primeru osredotoči zgolj na ključne projekte. S tem

doseţemo večjo osredotočenost zaposlenih, učinkovitost in večanje njihovega

potenciala.

Računalniki za delo v računalništvu v oblaku imajo enostavno konfiguracijo in so

zaradi tega hitrejši, kar omogoča hitrejše poslovanje in večjo učinkovitost zaposlenih.

Vsi podatki in dokumenti se shranjujejo v oblaku. Kar pomeni, da ni potrebno dodatno

skrbeti za izdelavo varnostnih kopij. S tem se dodatno prihrani čas. Podatki se hitreje

obdelujejo.

Ponudnik storitev v oblaku skrbi zato, da je programska oprema posodobljena. Tako

podjetja ne rabijo nadgrajevati in posodabljati programske opreme in skrbeti, da

uporabljajo zastarele aplikacije. S tem se dodatno prihrani čas poslovanja.

Več ljudi lahko simultano sodeluje na določenih projektih. Prav tako lahko na enem

dokumentu piše več ljudi. Vse to se lahko dogaja v oblaku na določeni dostopni točki.

64

Preden smo poznali storitve računalništva v oblaku, je bilo skupinsko delo zamudno in

nepregledno. Vse je potekalo preko elektronske pošte, kjer so si uporabniki pošiljali več

različic dokumenta z njihovimi dopolnitvami. Tako smo lahko dobivali od začetne do

končne različice dokumenta po več deset različic dokumenta. Vse to je terjal tudi

dodaten čas, da je lahko vsak član skupine dopolnjeval svoj del.

Celotno delo poteka v enem oknu in enem brskalniku, tam se nahajajo tudi vse

potrebne aplikacije, pripomočki in storitve. Zaposlenim zato ni potrebno dodatno

preklapljati med aplikacijami.

Pomaga nam tudi raziskava, ki jo je opravila Forrester Reasearch Group za spletno rešitev

Google Apps. Google Apps je Saas (Programska oprema kot storitev) in je del

računalništva v oblaku. Tam lahko razberemo da je okoli 10 odstotkov zaposlenih opazila

produktivnost z delom v rešitvi Google Apps. To je zaradi tega, ker se vse aplikacije

nahajajo v enem oknu in enem spletnem brskalniku in je dostop do njih hiter in enostaven.

V povprečju so z delom v Google Apps zaposleni dnevno prihranili 12 minut. Letno pa kar

52 ur. Kar je 20% prihranek časa. Kar pomeni, da lahko zaposleni 20% prihranjenega časa

delajo na dodatnih projektih in tako večajo produktivnost in svoje zmogljivosti.

(Forrester_Research 2012)

Zadnjo postavljeno tezo H4: Uporaba Google Apps lahko zmanjša stroške poslovanja, smo

potrdili.

S pomočjo raziskave, ki jo je leta 2012 opravilo Forrester Research Group, na modelu

korporacije z 18.000 zaposlenimi, bomo dokazali, da je Google Apps, ki je dejansko

računalništvo v oblaku, resnično pripomore k zmanjševanju stroškov. V raziskovanem

podjetju so tako zmanjšali naslednje stroške:

Zmanjšani stroški za licenciranje. Za licenciranje Google Apps je korporacija plačala

900.000$ letno. Prej je morala letno plačevati 1.512.000$. Razlika je očitna.

Zmanjšani administrativni in operacijski stroški.

Zmanjšani stroški za ustvarjanje internih spletnih strani. Zato, ker imamo sedaj enotni

sistem z ţe vgrajevni potrebnimi nastavitvami in funkcijami.

Zmanjšani infrastrukturni stroški.

Raziskovana korporacija po treh letih uporabe računalništva v oblaku zmanjša IT

infrastrukturo za 42 odstotkov. Kar pomeni, manjše vzdrţevaljne stroške, manjše

stroške uporabe, stroške elektrike itd.

Kar 329 odstotkov je donosnosti od naloţbe (angleški izraz za to je Return On

Investment). Kar pomeni, da vsak Euro, ki ga podjetje vloţi v Google apps, dobi

povrnjeno več kot trikratno vrednost. In zgolj 1,4 meseca je bilo potrebnih, da se

vloţeni stroški v implementacijo Google Apps v podjetje povrnejo nazaj. Ta študija

dokazuje, da so spletne rešitve, ki so del računalništva v oblaku pozitivno vplivajo na

poslovanje podjetja.

Potrdili smo vse teze zaradi tega, ker je trenutno računalništvo v oblaku eno izmed

najcenejših in najboljših moţnih načinov za povečanje produktivnosti, hitrosti in

učinkovitosti tako podjetja kot tudi zaposlenih. V prihodnosti lahko pričakujemo vedno več

podjetij, ki bodo uporabljali računalništvo v oblaku, saj je trenutna izkoriščenost

računalnilništva v oblaku zgolj 10 odstotkov in ker svetovno gospodarstvo temelji na

gospodarskem razvoju, napredku.

65

6. VIRI IN LITERATURA

1. Agencijanet. (2013). Ekonomsko-poslovna fakulteta UM in Šolski center Škofja

Loka z Officeom 365 [online]. Dostopno na: http://www.agencijanet.si/ekonomsko-

poslovna-fakulteta-um-solski-center-skofja-loka-officeom-365 [21.08.2013].

2. Ames, Josh. (2012). Types of Cloud Computing [online]. Dostopno na:

http://blog.appcore.com/blog/bid/167543/Types-of-Cloud-Computing-Private-Public-and-

Hybrid-Clouds [7.6.2013].

3. Blindman_and_cloud. (2009). The Blind man and the cloud [online]. Dostopno na:

http://cloudpul.se/posts/the-blind-men-and-cloud [4.2.2013].

4. Cervinschii, Liviu C. and Diana Butucea. (2012). Incentives and enhancements for

using online tools. Case study for an online assesment platform [online]. Dostopno na:

http://s3.amazonaws.com/academia.edu.documents/30831801/Volume5-

2012.pdf?AWSAccessKeyId=AKIAIR6FSIMDFXPEERSA&Expires=1373822555&Sign

ature=WHLpi2OpFKtutTm9xIdnx4rWejw%3D&response-content-

disposition=inline#page=171 [4.4.2013].

5. chicagowebdesignsite. (2009). Gmail [online]. Dostopno na:

http://chicagowebdesignsite.com/wp-content/uploads/2010/12/gmail.jpg [18.9.2013].

6. Chun, Wesley. (2012). What is cloud computing [online]. Dostopno na:

https://developers.google.com/appengine/training/intro/whatiscc [12.4.2013].

7. De Vos, Dirk. (2012). Hybrid clouds [online]. Dostopno na:

http://www.pstg.co.uk/wp-content/uploads/2011/01/Hybrid-Cloud.jpg [2.6.2013].

8. Delimon, Johan. (2013). Outlook Web App [online]. Dostopno na: april 20, 2013

http://www.proexchange.be/blogs/exchange2010/archive/2009/11/11/microsoft-office-

communications-server-2007-r2-web-service-provider.aspx [20.4.2013].

9. Finn, Aidan, Hans Vredevoort, Lownds, and Damian Flynn. 2012. Microsoft

Private Cloud Computing. Indianapolis: John Wiley & Sons, Inc.

10. Foley, Mary J. (2011). Microsoft: More than 90 percent of Office 365 users are

small businesses [online]. Dostopno na: september 8, 2013

http://www.zdnet.com/blog/microsoft/microsoft-more-than-90-percent-of-office-365-

users-are-small-businesses/11276 [8.9.2013].

11. Forrester_Research.(2012). The Total Economic Impact Of Google Apps [online].

Dostopno na: http://cdn2.linkgard.com/wp-content/uploads/2013/01/TEI-of-Google-Apps-

2012_87903212.pdf [4.9.2013].

12. Franc, Tanja. (2013). Delavnica Microsoft Office 365 [online]. Dostopno na:

http://www.epf.uni-

mb.si/Priponke_dogodkov/Reportaze/Reportaza_Delavnica_microsoft_office_365.pdf

[7.5.2013].

66

13. Furht, Borko and Armando Escalante. 2010. Handbook of Cloud Computing. New

York: Springer.

14. Gartner. (2013). Ponudniki Iaas v oblaku [online]. Dostopno na:

http://www.gartner.com/technology/reprints.do?id=1-1IMDMZ5&ct=130819&st=sb

[15.9.2013].

15. Gawali, Mahen, Raj Wagh, and Shivaji Patil. 2012. Enhacement for data security in

cloud computing. International Journal of Internet Computing I3:88.

16. Google. (2012). Google apps for Business [online]. Dostopno na:

http://www.google.com/enterprise/apps/business/ [2.4.2013].

17. Google. (2013). Google Apps Overview [online]. Dostopno na: oktober 4, 2013

http://www.google.com/enterprise/apps/business/ [4.11.2013].

18. Hamburger, Ellis. (2012). Google Drive vs. Dropbox, SkyDrive [online]. Dostopno

na: http://www.theverge.com/2012/4/24/2954960/google-drive-dropbox-skydrive-

sugarsync-cloud-storage-competition [10.9.2013].

19. Hof, Robert. (2008). Google Sites [online]. Dostopno na:

http://www.businessweek.com/the_thread/techbeat/archives/2008/02/google_sites_ad.html

[20.9.2013].

20. Huang, Yi M. in Hui N. Zhao. (2009). Cloud computing layers [online]. Dostopno

na: Maj 20, 2013 http://www.ibm.com/developerworks/aix/library/au-

cloud_apache/Layers-of-cloud.gif [20.5.2013].

21. Hurwitz, Judith, Robin Bloor, Marcia Kaufman, and Fern Halper. 2010. Cloud

Computing for dummies. Hoboken: Wiley publishing Inc.

22. King, Rachel. (2012). Google Apps now includes more than 6,000 reseller experts

[online]. Dostopno na: http://www.zdnet.com/google-apps-now-includes-more-than-6000-

reseller-experts-7000001147/ [2.8.2013].

23. learningworks. (2011). Google Calendar [online]. Dostopno na:

http://learningworksforkids.com/apps/google-calendar/[14.9.2013].

24. Leavitt, Neal. (2009). Is cloud computing really ready for prime time ? [online].

Dostopno na: http://www.engr.sjsu.edu/fayad/current.courses/cmpe203-

fall2012/docs/lectureB3/03-CO_0809-CloudComputingReadyForPrimetime.pdf

[24.4.2013].

25. Livingstone, Rob. (2011). The NBN and cloud computing [online]. Dostopno na:

https://c479107.ssl.cf2.rackcdn.com/files/6345/area14mp/3bjbp2xc-1323738953.jpg

[4.3.2013].

26. Marks, Eric A. and Bob Lozano. 2010. Executive's Guide to Cloud Computing.

Hoboken: John Wiley & Sons, Inc.

67

27. Mell, Peter and Timothy Grance. (2011). The NIST Definition of Cloud [online].

Dostopno na: http://csrc.nist.gov/publications/nistpubs/800-145/SP800-145.pdf

[4.4.2013].

28. Meng, Josephine. (2013). Office web apps. Dostopno na:

http://community.office365.com/en-us/forums/172/t/10822.aspx [25.3.2013].

29. Mesojedec, Uroš. (2009). Prihodnost računalništva v oblaku [online]. Dostopno na:

http://www.monitor.si/clanek/oblaki-prihodnosti/123624/?xURL=301 [21.8.2013].

30. Microsoft. (2013a). Office 365 for professionals and small businesses [online].

Dostopno na: http://www.microsoft.com/en-us/download/details.aspx?id=13779#top

[24.4.2013].

31. Microsoft. (2013b). Microsoft Exchange online [online]. Dostopno na: april 25,

2013 http://office.microsoft.com/en-us/exchange/microsoft-exchange-online-email-for-

business-FX103739072.aspx [25.4.2013].

32. Microsoft. (2013c). Office 365 Technical Blog. SkyDrive Pro - Using Office 365

for File Storage in SharePoint Online [online]. Dostopno na:

http://community.office365.com/en-

us/blogs/office_365_technical_blog/archive/2013/04/10/skydrive-pro-using-office-365-for-

file-storage-in-sharepoint-online-grid-user-post.aspx [12.4.2013].

33. Microsoft. (2013d). Office 365 Sharepoint Online [online]. Dostopno na:

http://office365.pinpoint.microsoft.com/en-US/services/matrixforce-12884904192-

4295244850 [14.4.2013].

34. Miller, Michael. 2008. Cloud Computing: Web Based Applications That Change

the Way You Work and Collaborate. Que Publishing.

35. Miniwatts, Marketing G. (2013). Internet World Stats [online]. Dostopno na:

http://www.internetworldstats.com/stats.htm [14.4.2013].

36. Morel, Mederic, Manuel Alves, Pascal Cadet, and Pirmin Lemberger. 2011. Google

Apps: Mastering Integration and Customization. First published ed. Birmingham, United

Kingdom: Packt Publishing.

37. Murray, Katherine. 2011. Microsoft Office 365: Connect and Collaborate Virtually

Anywhere, Anytime. Grove City: Microsoft Press.

38. Niaulin, Benjamin. (2012). Office 365 or On-Premise? Which one is right for me?

[online]. Dostopno na: http://cloudcomputingtopics.com/2012/05/office-365-or-on-

premise-which-one-is-right-for-me/ [23.9.2013].

39. Petri, Gregor. 2010. Shedding Light on Cloud Computing. California: Gregor Petri.

40. Petri, Gregor. 2011. Lean and the Art of Cloud Computing Management.

California: Gregor Petri.

68

41. Plummer, Daryl. (2012). The business landscape of cloud computing[online].

Dostopno na: 2013 http://www.ft.com/cms/5e231aca-a42b-11e1-a701-00144feabdc0.pdf

[5.12.2013].

42. Pronto_Marketing. (2013). Lync Online [online]. Dostopno na: http://office-365-

site-demo.prontopreview.com/pageimages/content/microsoft-office-

365/lync_toappshare.jpg [24.3.2013].

43. Rittinghouse, John W. and James F. Ransome. 2010. Cloud computing :

implementation, management, and security. Boca Raton: CRC Press.

44. Rouse, Margaret. (2009). Storage as a Service SaaS [online]. Dostopno na:

http://searchstorage.techtarget.com/definition/Storage-as-a-Service-SaaS [15.5.2013].

45. Salesforce. (2013). What is cloud computing [online]. Dostopno na:

http://www.youtube.com/embed/ae_DKNwK_ms.

46. Stoianov, Evghenii. 2011. Spletno nakupovanje. Maribor: Ekonomsko-poslovna

fakulteta.

47. sudhakarreddymr. (2011). Office 365 for business [online]. Dostopno na:

http://sudhakarreddymr.wordpress.com/2011/06/22/microsofts-office-365/ [23.8.2013].

48. Taty. (2010). How Does Cloud Computing Work? [online]. Dostopno na:

http://www.makeuseof.com/tag/cloud-computing-work-technology-explained/[2.2.2013].

49. Taylor, Jeffrey. (2012). Google Apps Vs. Office 365 [online]. Dostopno na:

http://thedroidlawyer.com/2012/09/google-apps-or-hosted-exchange/ [17.9.2013].

50. Thurrott, Paul. (2013). Primerjava različic office 365 [online]. Dostopno na:

http://winsupersite.com/article/office-2013-beta2/office-2013-pricing-packaging-144267

[18.7.2013].

51. Weiman, Joe. 2012. Cloudonomics: The Business Value of Cloud Computing. New

Jersey: John Wiley & Sons, Inc.

52. Williamware. (2013). Google Apps for Business [online]. Dostopno na:

http://www.williamware.com/google-apps-for-business/[16.9.2013].

53. Withee, Ken and Jennifer Reed. (2013). Microsoft Office 365 Features and Benefits

[online]. Dostopno na: http://www.dummies.com/how-to/content/microsoft-office-365-

features-and-benefits.html [12.10.2013] .

54. Mathews. (2011). Google Talk [online]. Dostopno na:

http://www.blogcdn.com/downloadsquad.switched.com/media/2011/01/talk.jpg

[12.10.2013]

55. Google_apps. (2013). Google Apps references [online]. Dostopno na:

http://www.google.com/enterprise/apps/business/customers.html [10.9.2013].

56. Office_365. (2013). Office 365 references [online]. Dostopno na:

http://office.microsoft.com/en-us/business/office-365-customer-stories-office-testimonials-

FX103045622.aspx#a [10.09.2013].

69

57. Keitt, TJ. (2012). Cloud strategies of online collaboration software [online].

Dostopno na: http://www.ibm.com/cloud-computing/files/The_Forrester_Wave_Cloud.pdf

[8.9.2013].

58. Spinola, Maria. 2009. An essential guide to risks of cloud computing [online].

Dostopno na:

http://www.mariaspinola.com/whitepapers/An_Essential_Guide_to_Possibilities_and_Risk

s_of_Cloud_Computing-

A_Pragmatic_Effective_and_Hype_Free_Approach_For_Strategic_Enterprise_Decision_

Making.pdf [8.9.2013].